Heodvisno
politično glasilo za Slovence
Izhaja vsako soboto, ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K. za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 vin. brez priloge, s prilogo po 16 vinarjev.
n
Z mesečno prilogo
Slovenska Gospodinja
t
4
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista* v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3 krat, za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina: Na veliki boben! — Krščanstvo in narodna samostojnost. — Politične vesti. — Iz slovenskih dežel: Razno. — Kranjsko: Razno. — Raznoterosti. Podlistek: Mali lord.
Na veliki boben!
• ;'v'	'
Tarram, tarram, tarramtatal Tako udarja „Slovenec" že cel teden na veliki boben ter pogreva že davno v grob dejano zvezo narodno-napredne stranke s stranko ustavovernega veleposestva v deželnem zboru. Pogreva jo z očitki o izdajalstvu na narodni stvari in roti Slovence, naj hrbet obrnejo stranki, ki je bila zvezana z najhujšimi sovražniki Slovencev — z Nemci.
Nimamo namena, da bi se veliko pečali s to zvezo, saj ve vendar vsa slovenska javnost že davno, da je obstajala in dr. Tavčar je to že neštetokrat priznal, kajti sramovati se ni bilo treba stranki, ker zveza ni prav nič škodovala slovenski stvari, ampak je bila takorekoč še ovira nemškemu napredovanju na Kranjskem, ker so imeli nemški voditelji kolikorto-liko vezane roke. Vprašamo samo klerikalne bobnarje, v kateri najmanjši stvari je bila ta zveza na škodo naši narodnosti? Naj nam povedo kaj pozitivnega, če vedo; toda tega ne bodo storili, ker nimajo nič takega.
Prepričani smo, da klerikalno bobnanje o zvezi ne bo imelo toliko uspeha, kolikor je za nohtom črnega, kajti prvič je stvar že znana, drugič ni slovenstvu nič škodovala in tretjič je zveza že davno prenehala. V narodnona-predni stranki so stopili novi, mlajši ljudje na plan, nastopilo je novo čvrsto življenje v vodstvu in v pristaših in neštevilni lepi vspehi zadnjega časa so vzbudili skrb in strah pri klerikalcih in zato so morali na dan privleči oni
Klali lord.
Angleški spisal F. H. Burne«.	(Dalje.)
Njegova mala Vzvišenost je pripovedoval to povest z ganljivo neprisiljenostjo in zaupljivostjo, ponavljal izreke svojega prijatelja ter vzbujal v poslušalcu najgorkejše sočutje do mladega snažilca čevljev. In res je naraščalo zanimanje mr. Havishama pri vsaki besedi, kar je seveda manj veljalo Diku ali stari branjevki kakor sočutnemu malemu lordu, v čigar glavici je pod zlatimi kodri tičalo toliko načrtov za blagor prijateljev, pri čemer je pa samo enega pozabil in sicer samega sebe.
„In kaj bi sebi kupil, ko bi bil bogat?"
„Oh, celo množino reči!14 je kratko odgovoril Cedrik. „Toda najprej bi dal Mari denar Za njeno Bridget, to je njena sestra, ki ima dvanajst otrok in moža, ki ničesar ne zasluži. Večkrat prihaja k nam in ljubček ji da potem mnogo reči v njeno košarico in potem spet joka ter pravi: ,Bog povrni, madama; oh, tako dobra gospa.1 Mr. Hobbs bi bil, tako mislim, zelo vesel, ko bi mu mogel za spomin dati zlato uro in verižico in pipo iz morske pene. In potem bi rad imel kompanijo."
„Kompanijo?" je zaklical mr. Havisham.
bavbav — zvezo z Nemci. Pa še nekaj drugega je.
Pomisliti je treba, kakšno korupcijo izvršujejo klerikalci, odkar so zagospodovali v deželi. Kjer le morejo, zrinejo svoje pristaše h koritu in kaj vganjajo samo z učiteljstvom! Na tihem se vežejo z vlado in Nemci — — toliko pametni so, da pismenih pogodb ne delajo — in potem morajo dovoliti koncesije prvi in drugim, da odpade za njih organizacije kakšna mastna subvencija. Takih stvari narodnonapredna stranka ne more mirno gledati, treba je, da izvršuje kontrolo in ostro, toda pošteno kritiko. In klerikalna stranka bi rada vse to potlačila, obrnila pozornost javnosti proč od svojega „lepega" dela, zato je z velikim bobnom udarila zopet na zvezo. S prstom kaže na naprednjake, da so zagrešili narodno izdajstvo, sama je pa v resnici — ne samo na papirju — že tolikrat izdala narodne koristi, da kar debelo gledamo ter se vprašujemo: s čigavo pomočjo, s čigavim dovoljenjem se daje kranjskim Nemcem koncesijo za koncesijo, zakaj jim tako greben raste, ko imajo klerikalni narodniakarji, „edina prava slovenska stranka,“ moč v rokah, bodisi na Kranjskem, bodisi kakor sami pravijo, tudi na Dunaju.
Le primerjajmo dejstva, kaj so Nemci dosegli za časa zveze, ko je imela narodnonapredna stranka na Kranjskem moč v rokah, in zdaj, ko gospodarijo vsemogočni klerikalci. Takrat niso dosegli ničesar, imeli so le svojega zastopnika v deželnem šolskem svetu, ki pa ni mogel škodovati, ker se je takrat itak zgodilo, kakor je vlada hotela, ker je imela brez nemškega zastopnika večino.
In zdaj pod „narodno11 vlado kranjskih klerikalcev? Nemci so dobili svojo gimnazijo, kije
„Da, pravcato kompanijo," je razburjeno pojasnil Cedrik. „Baklje in uniforme in puške. In take stvari bi rad imel za vse dečke in tudi zase — potem bi pa marširali in eksereirali I To bi imel rad zase, ako bi bil bogat."
Vrata so se odprla in gospa Errol se je vrnila.
„Obžalujem, da sem bila tako dolgo zadržana,14 se je opravičila napram Havishamu, „govorila sem z ubogo ženo, ki je v veliki sili.11
„Moj mladi prijatelj mi je medtem veliko pripovedoval o svojih prijateljih in o tem, kaj bi zanje storil, ko bi bil bogat.14
„Bridget je tudi njegova prijateljica,11 je rekla gospa Errol, „pravkar je bila pri meni v kuhinji. To so res siromaki; njen mož ima trganje v udih in mrzlico.14
Cedrik je splezal s svojega stola.
„Jaz jo moram tudi videti," je rekel, „ter vprašati, kako je njenemu možu. Zelo ljub je, ta mož, če je zdrav, nekoč mi je napravil lesen meč; zelo nadarjen je za ta dela."
S temi besedami je tekel iz sobe in mr. Havisham je vstal. Videlo se mu je, da bi rad nekaj povedal, vendar se je še nekaj časa obotavljal.
„Pred odhodom iz Dorincourta sem imel pogovor z grofom in v tem pogovoru mi je dal več navodil, kako se mi je ravnati. Nje-
popolnoma šovinistično nemška in ker se vzgajajo najhujši kranjski hajlovci. Strupeni slovenski renegat Belar je bil imenovan za deželnega šolskega nadzornika in je zdaj nemško šolstvo kakor tudi slovenski otroci, ki soJa^o^, j nesrečni, da morajo obiskovati te šole, izročfefio" ^ popolnoma nemški komandi v slovenski deželi. Te nemške pridobitve naj si klerikalci zapišejo za ušesa, kajti sami so jih zakrivili, ker so jih najbrž zmešetarili z vlado za par tisoč kron. In kdo brani zdaj kranjsko hranilnico, s katero žive in padejo kranjski Nemci, da se je ne bojkotira? Klerikalci s škofom na čelu! To store tudi še po 20. septembru, ko je tekla slovenska kri, ker nimajo drugega čuta kakor slep fanatizem do svojega brezdomovinskega klerikalizma.
V neštetih slučajih so se že klerikalci zvezali z Nemci, če jim je le količkaj kazalo, saj smo to videli pri državnozborskih, deželnozbor-skih in zlasti pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. S svojim postopanjem so zelo zastrupili narodno samozavest in ko bi narodnona-predne stranke ne bilo, ki res vestno in tako trudaljubno čuva narodne koristi, bi Slovenci postali tako mlačni, da bi na gospodarskem polju zopet tujec tlačil domačina ob zid. Le prizadevanju narodnonapredne stranke in njenemu časopisju se je zahvaliti, da smo se nekoliko osamosvojili na gospodarskem polju, da mora zdaj že vsak tujec računati s tem, da nas slovensko postreže, ako hoče kaj od nas doseči. Narodnonapredna stranka je edina, ki drži danes prapor pravega rodoljubja kvišku, dočim so klerikalci le takrat narodni, kadar jim kaj nese za njih sebično strankarsko politiko.
Taki hinavci torej ne morejo blata metati na napredno stranko, ki rajši v političnem oziru
gova želja je, da bi njegov vnuk vesel in radosten pričakoval in si zaželel bodoče življenje na Angleškem kakor tudi snidenje z njim. Izrecno mi je rekel, naj poučim malega lorda o izpremembi njegovih razmer in mu povem, da mu je na razpolago denar in vsaka zabava, ki je primerna njegovi starosti; poleg tega mi je naročil, naj izpolnim dečku vsako željo ter mu povem, da je njegov stari oče, ki mu pripravlja to veselje. Zavedam se sicer, da je imel grof pri tem vse kaj drugega v mislih, vendar si mislim, da bi mu grof ne zabranil veselja, ko bi hotel ubogi ženi pomagati.44
Bilo je že drugič, da je mr. Havisham nekako opisal grofove želje. Grof je rekel: „Dečko mora vedeti, da mu lahko dam vse, kar mu srce poželi; zapomni naj si, kaj se pravi biti vnuk grofa Dorincourta. Kupite mu, kar hoče, natlačite mu polne žepe denarja in recite mu, da mu pošilja stari oče.14
Nagibi te velikodušnosti niso bili posebno čisti in ko bi šlo za manj ljubeznipolnega in dobrosrčnega otroka, bi se ta poskušnja morda jako slabo iztekla. Cedrikova mati ni slutila nevarnosti; mislila si je, da hoče v samoto obsojen, nesrečen starček, ki je videl vse svoje otroke umreti, ljubezen izkazati njenemu dečku in si pridobiti njegovo nagnenje. Veselila se je
trpi izgube, nego da bi izdala kakšno narodno korist. Naj klerikalci ne mislijo, da bi količkaj zbegali slovensko javnost s pogrevanjem zveze, razsodni ljudje že vedo, kam pes taco moli — toda radi tega je vseeno ne bo molil, zato bo že skrbela narodnonapredna stranka in njeni pristaši, ki ne bodo pripustili ribarjenja v kalnem!
Tarram, tarram, tarramtata!
Krščanstvo in narodna samostojnost.	(Dulje)
Ista stvar, a v drugi obliki, se je začela pred štirideset leti pojavljati v Avstriji, tudi na Kranjskem. Zapadne ideje so bile kmeta osvobodile. Postal je prost. Samostojno gospodariti pa ni bil vajen. In pred kakimi štirideset leti so začeli po Kranjskem glave dvigati ne-brojni oderuhi, bivajoči na deželi. Kmetje so jim šli na limanice. Koliko kmetskih domov je šlo takrat na boben! Toda ozrimo se nazaj, na osvoboditev kmetov izpod graščinskega jarma. Jaz trdim, da je krščanstvo takrat osvobodilo kmete. Rod za rodom so namreč kmetje v cerkvi poslušali evangelij, ki uči, da smo vsi enaki, da je le tisti večji, ki se poniža pred sobratom, da smo dolžni bližnjega ljubiti, kakor samega sebe. Rod za rodom so nižji stanovi poslušali to blagovestje in ga primerjali z resničnim življenjem, katero jim je nakladalo suženjski jarem. Tako je ljudstvo polagoma spoznalo, da takozvani krščanski državni red ni več krščanski. In zato se je uprlo, zato je pristno krščanski čut pravičnosti v veliki francoski revoluciji izbruhnil na dan s silo, kakršno razvije narava samo ob izbruhu ognjenika.
Geslo Liberte, egalite, fraternite 1 “ je popolnoma krščansko, ako se razlaga pametno, rečem še enkrat, ako se razlaga pametno. In duha, iz katerega je izšlo razumno pojmovanje prostosti, je prinesel na svet Jezus Kristus.
Graščinsko suženjstvo se ni dalo odpraviti drugače, kot s silo. Vzeti ljudem, ki mislijo, da ne smejo dati iz rok! Po sili jim vzeti! Potlej bodo pa takoj spoznali, da je bilo krivično, kar so držali v rokah.
Grozodejstva francoske revolucije nikakor niso odobrena ali celo pohvaljena s tem, da pravimo: Francosko revolucijo so vzbudile krščanske ideje.
Kdo pa je bil kriv, da so morali ljudje po zverinsko zdivjati, predno so prišli do svoje pravice? Tega pozverinjenja ni bila kriva pravica, ampak so bili krivi tisti, ki so pravico kratili. Tu se lahko reče: „Ljudi nikar ne draži, ko veš, da je človek hujši kot zver, ako ga razdražiš! In če ga razdražiš s krivico, si njegovega pozverinjenja kriv ti.“
tudi, da bo Cedrik lahko pomagal ubogi ženi in bilo ji je lažje pri srcu ob misli, da je prvi učinek čudne izpremembe njene usode ta, da bo mogel njen otrok drugim pomagati. V tem veselju je zardelo njeno lepo, ozko lice.
„0,“ je rekla, „to je zelo lepo od grofa in kako bo Cedrik vesel! Vedno je rad imel Bridget in njenega moža; siromaki so vredni podpore in velikokrat me je bolelo, da jim nisem mogla več dati. Mož je priden delavec, toda zdaj je bil dlje časa bolan in potreboval draga zdravila in različna krepčila.11
Mr. Havisham je vzel listnico iz žepa ter jo počasi s čudnim smehljajem odprl. Na tihem je premišljeval, kaj si bo grof mislil o tej prvi vnuku izpolnjeni želji.
„Ne vem, milostna,11 je nadaljeval, „če Vam je dobro znano, da je grof Dorincourt zelo bogat človek in v stanu vsaki želji ugoditi. Brez vsakega dvoma bi on bil zato, da se izvršijo želje lorda Fauntleroya. Prosim, pokličite ga, dal mu bom pet funtov za uboge ljudi."
„Petindvajset dolarjev!11 je zaklicala gospa Errol. „To je za ubogo ženo že celo premoženje, komaj morem verjeti.11
„Le verujte in navadite se na misel, da je v življenju Vašega sina nastal velik obrat in da bo v kratkem imel veliko moč."
Velika francoska revolucija je tudi od slovenskega naroda terjala mnogo človeških žrtev. Terjala jih je in izterjala.
Revolucijonarji so na Francoskem pokopali monarhijo, čeprav so tudi najbujši revolucijonarji odkrito priznah, da je monarhija za ljudstvo boljša kot republika, ter da je v monarhiji več miru kot v republiki, v kateri ima lahko vsak državljan nado, da doseže najvišjo čast. Na grobu monarhije so francoski revolucijonarji ustanovih republiko, to se pravi, od tistega trenotka dalje naj bi se bilo ljudstvo samo vladalo, naj bi se bilo samo ohranjalo v redu. Toda kako naj pozverinjeno ljudstvo v redu drži samo sebe? Kdaj je še ogenj sam sebe gasil? Samoumevno je bilo torej, da so Francozi sprejeli Bonaparteja kot odrešenika domovine, ko se je liki svobodni Aleksander pripeljal iz orijenta, ovenčan z lovorom neštetih zmag — ko se je pripeljal v Francijo, v kateri je vladal tak nered, da po mnogih krajih ljudje niti življenja niso bili več varni. Usoda sama je mlademu Bonaparteju dala Francijo v roko. In s tem, da mu je dala Francijo, mu je poverila nalogo, vojskovati se zoper celi svet. Kajti vsi krščanski vladarji tistega časa so bili edini v mnenju, da je treba začeti sveto vojsko zoper brezbožne Francoze, da je treba marširati na Francosko ter ondi nanovo vpeljati stari, Bogu dopadljivi krščanski red, da je treba v Franciji nanovo vpeljati graščinsko sužnost in vse, kar je bilo nekdaj z njo v zvezi.
Velik vojskovodja je Napoleon I. res bil. Njegovi ljudje so tudi vedeli, za kaj se vojskujejo. Treba pomisliti, da so bili njegovi vojaki večinoma kmetski sinovi.
Zmagali so. A zmaga je bila taka, da ne Napoleon L, ne njegovi bojevniki niso uživali sadov zmage.
Sadove uživamo šele sedaj. Ako bi ne bile pred sto leti Napoleonove armade zanesle v Avstrijo duha francoske revolucije, bi se danes slovenskemu kmetu tako godilo, kot italijanskemu. Pravzaprav še slabše. Slovenski kmet bi kot lačen najemnik životaril na posestvu nemškega plemenitaša. To bi bilo slabše kot na Laškem. In kdor tega ne verjame, naj pogleda na Angleško, kako je britanska ustava osvobodila ondotnega kmeta.
Torej nikakor ni bila zastonj žrtvovana slovenska kri, ki je bila prelita pri Borodini in Berezini in na neštevilnih drugih bojiščih, na katerih je poveljeval Napoleon I.
Ob tem premišljevanju si ne morem kaj, da ne bi vzdihnil: Kmet je revež! V vojsko gre, življenje žrtvuje, lačen in žejen maršira po ruskem mrazu iščoč smrti. Ko se vrne domov, ne sme uživati sadu zmag, katere je pomagal priboriti. Dopovedo mu, da je bila krivična stvar, za katero se je bojeval. In revež verjame. Dopovedo mu, da so bili njegovi največji sovraž-
„Oh, in še tako mlad je — še tak otrok! Kako naj ga učim, da bo svojo moč blagotvorno uporabljal. Skoro bojim se — moj mali srčno-Ijubljeni dečko."
Odvetnik je zopet čutil potrebo pokašljati; čudno je bilo, kako je plašni, skrbni pogled teh rujavih oči ganil njegovo okostnelo srce.
„Ako smem sklepati iz pogovora, ki sem ga poprej imel z lordom Fauntleroy, lahko trdim, da bo bodoči gospodar na Dorincourtu najmanj toliko mislil na druge kakor na svojo osebo. Res je še otrok, toda po mojem mnenju v tej točki zanesljiv.11
Mati je šla po Cedrika in Havisham gaje slišal govoriti pred vrati.
„Prisadni revmatizem ima,11 je rekel, „in to je posebno huda vrsta te bolezni. In vedno misli na stanarino, ki ni plačana, in Bridget pravi, da je bolezen zato še hujši. Pač bi lahko dobil službo v prodajalni, pa nima dostojne obleke.11
Mali obraz je bil še ves skrbipoln, ko je prišel v sobo, videlo se mu je, da ga skrbe siromaki.
„Ljubček pravi, da hočete nekaj od mene," je rekel mr. Havishamu. „Govoril sem zunaj z Bridget.11
niki tisti, ki so ga osvobodili. In revež verjame. Pregovore ga, da prime vnovič za puško in meč ter gre v boj zoper svojega osvoboditelja. Revež uboga. Svoje lastno delo pokvari tohko, da sadove njegovega bojevanja uživa šele njegov vnuk, ki več ne ve, komu se ima zahvaliti za to, kar uživa.	(Dalje prih.).
Politične nesti.
Politični položaj. V nemških poslan-, skih krogih so prepričani, da bo Bienerthov kabinet v svoji sestavi ostal na svojem mestu najmanj do jeseni. Sele potem bo prišlo na vrsto vprašanje, da-li bi kazalo sestaviti koalicijski kabinet. Nadalje zatrjujejo, da vlada med nemškimi nacionalci in krščanskimi socialci najpopolnejše soglasje, vsled česar je popolnoma izključeno, da bi se Čehom in Jugoslovanom posrečilo strmoglaviti Bienerthov kabinet. — „Union11 naglasa, da Cehom ne prihaja na misel, da bi sedaj vstopili v kabinet. Novo gibanje v poljskem klubu je povsem naravno, zakaj ta klub ni več tisti, kakor je bil v časih Madeyskega in Javorškega. Poljakom je ležeče na tem, da so v večini, ki ima za sabo za delo sposobno zbornico. Zato hočejo večino povečati na ta način, da v njo pritegnejo tudi Cehe in Slovence. Ker pa za vstop Cehov v večino manjkajo vsi predpogoji, delujejo Poljaki na to, da bi ustvarili vse potrebne predpogoje, ki bi Cehom in Jugoslovanom omogočili vstop v novo koalicijo. — Drugi parlamentarni krogi pa so mnenja, da se bo usoda Bienerthove vlade odločila že v prvi polovici meseca junija. „Slovanska enota" deluje na to, da bi drugo čitanje državnega proračuna prišlo na dnevni red že začetkoma meseca junija. S tem bi bil zabarikadiran dnevni red za vsak drugi predmet. Ako bi vlada potrebovala takojšnjo rešitev kake predloge, bi morala to zahtevati nujnim potom. Kakršen pa je zdaj položaj v parlamentu, ko se k opoziciji, obstoječi iz Čehov, Jugoslovanov in socialnih demokratov, nagiblje tudi poljska ljudska stranka pod vodstvom poslanca Stapin-skega, je skoraj gotovo, da vlada za nujni predlog potrebne dvetretjinske večine ne bo dobila. S tem bo zapečatena tudi njena usoda. Pričakovati je torej parlamentarne krize, ki bo izbruhnila takoj, ko bo proračunski odsek končal svoje delo.
Državni zbor se snide v četrtek 3. junija. Spored bo: Predlog dr. Šušteršiča o agrarni banki, finančne predloge, rusinski nujni predlog, prvo branje postave o krošnjarstvu, nato proračunska razprava. Kršč. soc. glasila žele tudi pogajanja med Nemci in Čehi.
Slovensko vseučiliško vprašanje. V proračunskem odseku se je razpravljalo o proračunu notranjega ministrstva, potem naučnega. Vršila so se pogajanja med zastopniki slovan-
Mr. Havisham ga je prijazno pogledal, toda se je vendar čutil nekoliko v zadregi; kakor je mati rekla, je bil le mal dečko.
„Grof Dorincourt,11 je začel, toda nehote proseče pogledal gospo Errol, da mu pomaga.
Hitro je mati pokleknila k malemu lordu ter nežno objela vitko malo postavo.
„Dragec moj, grof, vidiš, je Tvoj stari oče — oče Tvojega očeta, in zelo, zelo dober in Te ima rad, kakor bi tudi rad videl, da bi ga Ti imel rad, zdaj ko so mu vsi trije sinovi mrtvi, ki so bili poprej njegovi dečki. Ra(i bi Te videl srečnega in da bi Ti tudi druge osrečil. Vidiš, zelo bogat je in hoče, da moraš vse imeti, kar si želiš. To je rekel mr. Havishamu in mu dal veliko, veliko denarja zate. Ako torej hočeš, lahko daš Bridget toliko denarja, da plača hišno najemščino in da kupi svojemu možu vse, kar potrebuje — ali ni to krasno, Cedrik? Ali ni stari oče dober?" In poljubila je otroka na okrogla ličica, ki so od samega veselja in razburjenja spreminjala barvo.
„Ali lahko takoj dobim denar?" je zaklical. „Ali ga ji smem dati zdaj? Oditi hoče."
Mr. Havisham mu je izročil denar in dečko je planil iz sobe.
„Bridget," se ga je slišalo veselo klicati. „Bridget, počakaj no. Tukaj je denar, Tvoj je,
Priloga „Našemu Listu“ št. 22 z dne 28. maja 1909.
skih strank, da se stavijo resolucije za ustanovitev novih univerz, med katerimi so drugo Češko vseučilišče, slovensko vseučilišče v Ljubljani, rusinsko vseučilišče, laško vseučilišče in s popolnitev poljskih vseučilišč. Upati je, da se doseže kompromis, da bodo vse slovanske stranke glasovale za resolucijo ter je mogoče, da se doseže večina.
„Slovanska Jednota" pa je sklenila, da v proračunskem odseku pri posvetovanju o naučnom ministrstvu ne vloži nobenih resolucij ne za češko univerzo na Moravskem, ne za slovensko v Ljubljani, to pa radi tega, ker smatra lansko glasovanje proračunskega odseka za moravsko vseučilišče za obvezno in ker noče vnovič prosjačiti poljske pomoči.
Vseslovanske konference v Petrogradu se udeležujejo češki delegatje dr. Kramar, Klofač, starosta sokolske zveze dr. Schreiner, bančni ravnatelj dr. Preis, Pavlin in Diirich, hrvatski delegat dr. Tresić - Pavičić, poljska delegata Dmowski in dr. Ridigier, bolgarska delegata S. Bobčev in dr. Ludskanov, iz Srbije ni prišel dosedaj še nihče, iz Slovenije župan Ivan Hribar. Na kolodvoru so sprejeli goste razni dostojanstveniki, med njimi predsednik „Kluba obšče-stujenih djejatelej” prof. Krasovskij in grof Vladimir Bobrinskij, na stotine ruskih akademikov, ki so ob prihodu slovanskih gostov zapeli himno „Hej Slovani".
Slovanska banka. Slovanski delegatje v Petrogradu so se pod predsedstvom poslanca Ivana Hribarja posvetovali o ustanovitvi „Slovanske banke". O stvari je poročal župan Hribar. Naglašal je, da je za banko potreben temeljni kapital v znesku 50 milijonov. K temu kapitalu bodo prispevali Čehi 6 milijonov, Jugoslovani pa 2 in pol milijona. Debate so se udeležili dr. Preis, grof Montvill, Mihail Mihajlovič Fedorov, Mihail Pavlovič, Fedorov, Krasovskij, Čerep - Spiridovič, Zinjski in Diirich. Delegatje so soglasno sklenili, da se ima ustanoviti „Slovanska banka", ki ima v prvi vrsti namen pospeševati slovansko trgovino in industrijo. Izvoljen je bil poseben odsek, ki ima v najkrajšem času sestaviti pravila nove banke.
Ogrska kriza in nemški cesar. Listi javljajo, da se je cesar Viljem napram cesarju Franu Josipu glede Ogrske izrazil, da bi bilo želeti, da se kriza na Ogrskem reši čim najprej e. Cesar Fran Josip je baje odgovoril, da bo eventualno, ako se vse drugo izjalovi, poveril vlado sami neodvisni stranki. Cesar ne 1)0 več potoval glede na krizo v Budimpešto, če bo potrebno, bo povabil ogrske državnike na Dunaj, kjer seje zdaj mudil tudi dr. Wekerle.
Lex Axman, s katero je nižjeavstrijski deželni zbor proglasil nemščino kot edino do-
zdaj lahko plačaš stanarino. Stari oče mi ga je dal zate in za Mihaela!"
„O master Cedrik," je jecljala presenečena Bridget. „To je ja petindvajset dolarjev! Kje je gospa Errol?“
„Bom že morala sama iti, da ji stvar razložim," je rekla gospa Errol.
Mr. Havisham je ostal sam v sobi in misli so se mu vrnile k osornemu, sebičnemu starcu, ki celo svoje življenje ni utegnil na drugega misliti kakor nase in na svojo zabavo in ki zdaj kot star mož nima duše okrog sebe, ki bi mu bila naklonjena. Kot ostro nasprotje se mu je zazdela podoba lepega, zdravega dečka, ki je sedel na svojem stolu ter pripovedoval o Diku in drugih prijateljih, in premišljeval je, kakšno neizmerno bogastvo, kako krasna posestva, kako velika moč v slabo ali dobro bodo nekega dne ležala v malih rokah, ki jih je mah lord tako rad vtikal v žepe.
„Veliko se bo predrugačilo," si je rekel, „vse drugače bo postalo."
Skoro nato se je Cedrik z materjo vrnil v sobo, dečko je bil zelo razburjen. Sedel je na svoj mali stol med materjo in odvetnika ter objel kolena.
„Jokala je," je z veselim obrazom rekel. „Od veselja jokala — tega še nikoli nisem videl! Moj stari oče mora biti zelo dober, niti vedel nisem, da je tako dober. Saj je vendar
pustni učni jezik na Nižjem Avstrijskem, cesar ni sankcijoniral. Nemški listi pravijo, da radi nekih formalnih pogreškov. Stvar nemških strank da je te formalne pogreške odpraviti in predlog potem zopet ponoviti. • Cesar da potem ne odreče sankcije (?). Sličen predlog pripravljata gornjeavstrijski in solnograški deželni zbor.
V „veleizdajniškem" procesu vedno lepše. Predsednik sodnega stola dr. Gaj je prepovedal predsedniku senata v „veleizdajniškem" procesu Tarabocchii in votantu Pavešiću ponoči pohajati javne lokale, kjer sta v vinjenem stanju diskutirala o procesu. Proti votantu čuvaju pa je uvedena disciplinarna preiskava,' ker je obdolžen, da je zlorabil neko dekle, proti kateri je vodil kazensko preiskavo. To je lepa družba, ti sodniki v „veleizdajniškem" procesu.
Turčija. Sultan je potrdil smrtne obsodbe nad več evnuhov, uradnikov in častnikov prejšnjega režima. Devet visokih dostojanstvenikov Abdul Hamidovih bodo internirali v trdnjavah, blizu 100 so jih pa oprostili, med njimi Abdul Hamidovega ljubljenca, prvega evnuha Nadir-ago, ki je mladoturkom izdal tajnosti Jildica. — Uradni list dementuje, da bi bili v Damasku izbruhnili nemiri. General Mahmud Šefket-paša je odklonil nameravano podelenje medalij vojakom operacijske armade in si je izgovoril le izvanredne pokojnine invalidom. — V zbornici se je vršila zanimiva delavska debata.
Francoska poštna stavka končana. Zveza poštnih in brzojavnih uslužbencev je izdala letake, ki dolže vlado, da zato ni držala svojih obljub, da povzroči nove stavke in odpustitve v velikem številu. Letak izjavlja: Premagani smo, ker niso vsi držali skupaj, odstavljenih bo 600 oseb in v nesreči 2000 ljudi.
Jz slovenskih dežel
Deželnozborske volitve na Štajerskem. Pri volitvi iz slovenske mestne skupine je bil z veliko večino izvoljen kandidat narodne stranke dr. Kukovec. Dobil je 405 glasov. Njegov klerikalni protikandidat dr. Medved je dobil 229 glasov. Dr. Kukovec je torej zmagal z večino 176 glasov. To je krasen uspeh, ki je vzbudil presrčno veselje v vseh narodnih krogih. Izid te volitve kaže, da ima narodna stranka v slovenskih mestih in trgih mogočno zaslombo, da so ta mesta in ti trgi trdnjave napredne misli. Kmeta so klerikalci mogli zapeljati in prevariti, meščana in tržana pa ne, vzlie vsemu velikanskemu naporu.
V novem štajerskem dežel, zboru bo razmerje glasov sedaj, ko so tudi trgovske in obrtne zbornice volile nemško-liberalno oziroma nacionalno, naslednje: 49 nemških svobodomi-
prijetnejše kakor sem si mislil, biti grof. Skoro sem vesel — skoro sem zelo vesel, da postanem enkrat grof."
Tretj e poglavj e.
Slovo od domovine.
V naslednjem tednu se je Cedrikovo dobro mnenje o grofih vobče in posebej še zelo zvišalo. Izprva mu je bilo težko razumevati, da je težko še kakšna stvar, katere bi ne mogel doseči, in popolnoma svest si o tem dejstvu sploh ni bil. To pa je po pogovoru z mr. Havishamom spoznal, da se mu želje, ki jih je imel v srcu, lahko izpolnijo, in to je z radostjo in nesebičnostjo tudi izkoristil v veliko veselje starega gospoda. V onem tednu, predno so odpluli na Angleško, so se zgodile čudne reči, in odvetnik ni mogel pozabiti, kako sta neko jutro skupaj obiskala Dika, in kako sta popoldne branjevko „iz starega rodu" spravila v veliko začudenje z vestjo, da bo dobila šotor in peč in gorko ruto in poleg tega znesek denarja, ki se ji je zdel neverjetno visok.
„Kajti odpotovati moram na Angleško in postati lord," je pojasnil Cedrik s prikupljivo prijaznostjo. „In nerad bi mislil na Vaše kosti, kadar bo deževalo. Mene nikoli ne bole kosti, zato si ne morem predstavljati, kako je to, Vi ste se mi pa vedno smilili, zato upam, da bo zdaj bolje."
sleče v, 18 krščanskih socialcev z dvema škofoma, 13 Slovencev (12 S. K. Z., «1 liberalec), 5 socialnih demokratov. Nemška svobodomiselna večina znaša torej 11 glasov, za 7 manj kot v prejšnjem deželnem zboru.
Nemškim nacionalcem poka tudi v njihovih spodnještajerskih postojankah. Za volitev v mestu Celju so po Celju nabili lepake, naj volilci namestu Woschnagga volijo mešč. učitelja Aistricha, ki je že nekaj časa delal na to, da bi bil kandidat. „Deutsche Wacht“ je radi tega bruhala žveplo na Aistricha ter zahtevala, da mora odložiti načelstvo nemškega celjskega „Turnvereina" ter da se Aistricha ne sme več trpeti v nobeni nemški družbi, nobeni nemški gostilni.
Celovški Nemci zoper Kranjce. „Freie Stimmen" se jezijo, zakaj magistrat ni preprečil, da bi Slovenci ne mogli prodajati v Celovcu, „ko vendar pred par meseci na Kranjskem Nemci niti življenja niso bili varni!" Uverjeni smo, da bi naši Nemci Kranjcem ne dali zaslužiti niti vinarja, če bi jih ti res dobro in ceno ne postregli. Da pa s staro lažjo o nevarnosti za Nemce na Kranjskem naprej gonijo in s tem agitirajo proti kranjskim letoviščem (glej v neki zadnjih številk „Grazer Tagblatta" notico „Nach Karaten"), to kaže na njihovo kulturo! Poštenjaki ne delajo s takimi lažmi!
Velika sokolska slavnost na Opčinah pri Trstu. Tržaški „Sokol" priredi v nedeljo dne 4. julija 1.1. na Opčinah pri Trstu veliko sokolsko slavnost, spojeno s I. zletom vseh primorskih slovenskih sokolskih društev. Na to velepomembno slavnost so vabljena tudi vsa izvenprimorska sokolska in druga narodna društva. Glede na velik pomen, katerega ima sokolstvo na vročem tržaškem ozemlju, želimo, da se tega dne zbere na divnem prostoru tržaške slovenske okolice ogromno število našega naroda iz vseh slovenskih pokrajin.
Iredentarji aretirani. V Trstu so aretirali šest mladih iredentarjev, ki so goste iz Italije pozdravljali ob dohodu v tržaško luko s klici: „Viva 1’ Italia!"
Mestne volitve v Pulju. Volitve za puljski mestni svet so se končale v soboto. Izvoljenih je 45 mestnih svetovalcev, in sicer: 25 itali-jansko-liberalnih, mej temi eden zastopnik urad-ništva, 10 zastopnikov vojne mornarice, 8 Hrvatov, mej temi en zastopnik uradništva, in 1 socijaldemokrat. Dosedanji absolutni gospodarji ne bodo imeli več dvetretjinske večine in tako tudi ne bodo mogli več poljubno sklepati o raznih njim ljubih in Slovanom sovražnih in škodljivih stvareh in napravah. Karakteristično je, da je mej 45 izvoljenimi le 12 njih rojenih Puljčanov, in sicer 6 Hrvatov in 6 Italijanov. Iz tega se vidi, kdo je pravzaprav v Pulju do-
„Zelo dobra ženska je," je rekel mr. Ha-vishamu, ko sta odhajala. „Erkrat sem padel in dobil luknjo v koleno, takrat mi je dala jabolko, česar ji nikoli ne pozabim. Saj veste, da se tega nikoli ne pozabi, če nam kdo kaj dobrega stori. “
Pogovor z Dikom je bil zelo razburljiv. Dik je imel zopet sitnost z Jakom in bil zelo potrt, ko sta ga pozdravila. Presenečenje, ko mu je Cedrik mirno povedal, da hoče napraviti konec njegovi nadlogi, je bilo pri Diku tako, da izpregovoriti ni mogel. Način, kako je mali lord namen svojega obiska pojasnil, je bil tako priprost in enostaven, da je poleg stoječega Ha-vishama napravil velik vtis. Vest, da je njegov prijatelj postal lord in da je v nevarnosti, da postane grof, če ostane pri življenju, je Diku odprla usta in nos in tako začudeno je strmel v nebo, da mu je čepica padla z glave. Ko jo je pobral, je rekel :
„Kaj mi daš, če Ti to pravljico verjamem?"
Mali lord se ni čutil razžaljenega od te opazke, spravila ga je pa le v zadrego, iz katere se je pa junaško izrezal.
„Vsakdo misli, da ni res," je rekel. „Mr. Hobbs je dejal, da imam solnčarico. Izpočetka mi samemu ni bilo prijetno, toda zdaj sem se že navadil. Ta, ki je zdaj grof, je moj stari oče, in ta hoče, naj storim vse, kar mi dela veselje. Zelo dober je, čeprav je grof, in poslal mi je
mačin. In ravno italijanski privandrovci kričijo v enomer, da so Hrvatje „padli sem dol iz — gora. “
Kranjsko.
Politično zastrupljenost v najhujši meri so zanesli klerikalci v javno življenje. To očitanje je poslanec Hribar s polno pravico zalučil klerikalni stranki v obraz, kajti toliko terorizma, toliko korupcije kakor za kratki čas klerikalne strahovlade še ni obstajalo na Kranjskem in si tudi še nobena stranka ni upala tako nastopati. Pravimo: prav je, le še hujše, da se bodo izčistile naše vrste in vsa grda neznačajnost odtekla v kloake. Potem se bo lahko govorilo, kdor je naprednjak, ta je značajen! Tisto korito, kamor vabijo danes klerikalci častihlepneže in kruhoborce, bo skoro zasedeno in nastalo bo vprašanje: Kam pa z drugimi, da ne bodo vpili? In tako vpitje bo nastalo v klerikalnem taboru poprej, nego si klerikalci sami mislijo. Vpili bodo za žive in mrtve in si z drobtinicami ne bodo dali zamašiti ust. Treba bo novih virov in ti viri bodo klerikalcem Damoklejev meč nad glavo 1
Smrdljivci in šnopsarji! S takimi priimki obklada pobožno škofovo glasilo pristaše narodnonapredne stranke. Samo izvržek slovenskega ljudstva še pripada k tej stranki, tako nekako trdi krščansko glasilo za Slovence. Tako zmerjanje ni vredno dostojnega lista, zato ne sledimo klerikalcem na tem polju. Primero pa lahko stavimo, v katerem taboru so najboljši ljudje. Skoro vsa slovenska inteligenca z majhno izjemo v duhovniškem in učiteljskem stanu je napredna, dočim lahko trdimo, da ima devetdeset stotin klerikalcev toliko prepričanja ali politične izobrazbe kakor kmetov škorenj. To je tista nerazsodna masa, s katero duhovniki na deželi počno, kar hočejo, šla bi z njimi tudi v pekel, če bi to duhovnik ukazal. In ta masa 1 žalibog danes odločuje na Kranjskem in kakor se je videlo, tudi na Štajerskem. Klerikalci so si dobro svesti, da bo konec njih vlade, kakor hitro se bo ta masa zavedla in samostojno mislila. Na inteligenco se klerikalna stranka še nikdar ni in se ne bo nikdar mogla zanašati, ta je vsa v naprednem taboru, kolikor je je pa v klerikalnem, ta je primorana (duhovniki), terorizirana (učitelji in gotovi uradniki), drugi so pa častihlepneži in kruhoborci
po mr. Havishamu veliko denarja, od katerega boš tudi Ti dobil toliko, da izplačaš Jaka."
Konec pesmi je bil, da je Dik res izplačal Jaka in da je z novimi ščetmi, z veliko tablico in novo podnožnieo postal sam svoj gospodar. Najprej je prav tako malo verjel v svojo srečo kakor branjevka „iz starega rodu;' brezizrazno je strmel v svojega dobrotnika in vsak hip pričakoval, da se bodo sanje končale. Šele ko mu je Cedrik dal roko v slovo, se je zavedel resničnosti tega dogodka.
„In zdaj zbogom," je rekel Cedrik ter resno skušal prikriti, ko se mu je glas tresel ter velike rujave oči mežikale. „Upam, da pojde kupčija dobro. Žal mi je, da moram proč, morda pa zopet pridem, ko postanem grof, in najbrž mi boš tudi pisal, saj sva bila vedno dobra prijatelja. Tukaj sem Ti napisal svoj naslov, zdaj se ne imenujem več Cedrik Brrol, ampak lord Fauntleroy in — zdrav ostani, Dik!"
Dik je tudi mežikal z očmi, a vendar so se mu solze zabliščale na obrvih. Ni bil izobražen snažilec čevljev in težko bi mu bilo svoje občutke z besedami povedati, zato pa tudi ni poskušal tega, ampak le mežikal je z očmi in požiral nekaj, kar se mu je vedno dvignilo v grlu.
„Rad bi videl, da ostaneš tukaj,' je rekel s hripavim glasom. Potem je dvignil čepico na glavi ter se obrnil k mr. Havishamu: Hvala, da ste ga pripeljali sem in za vse. Čuden, majhen dečko je, vedno sem veliko držal nanj. In v glavi ima veliko, to Vam povem."
In ko sta odšla od njega, je Dik še dolgo stal tu ter gledal za njima in dokler je videl malega velikega lorda capljati poleg velikega, resnega spremljevalca, mu ni šla megla iz oči.
z voditelji vred, kajti sicer ne bi mogli dopuščati tako korupcijo in politično nemoralnost. Tudi izobraženejši kmetje, ki so malo več videli kakor župnikovo kuharico, so napredni, tako da se s polno pravico reče, čemur ne more noben klerikalcev oporekati: Najboljši sinovi slovenskega naroda so v naprednem taboru, ker drugače biti ne more! Inteligenten, izobražen človek ne more nikoli biti klerikalec, razen če sta častihlepnost in kruhoborstvo pri njem močnejša nego prepričanje. In če pride tako daleč, takrat pa dobiva tudi značajnost dotičnega škrbine, ki so vedno večje. To vržemo in zastopamo vsakemu klerikalcu v obraz, pa naj nam ovrže to trditev, če more! Zato se tudi pomilovalno smejemo smrad-Ijivcem in šnopsarjem ter se vprašujemo: Kdo bolj zasluži te čedne izraze? Smrde, smrde klerikalni značaji!
Zvezo z Nemci, to davno pozabljeno, že pokopano stvar, so klerikalci zopet obesili na veliki zvon in strašijo z njo vrabce po njivah. Večina danes v narodnonapredni stranki odločujočih oseb ni bila prav nič udeležena na tej zvezi; spominja se je pa in se zaveda, da ni slovenski stvari prav nič škodovala. Veliko bolj se pa spominja žlindre in fremdes Gebiet, na kateri je neki ministrski kandidat prav resno interesiran. Morda bi bilo dobro, da se ta stvar zopet osveži in „dobremu ljudstvu" prinese v spomin.
Zoper župana Hribarja je naperjena zdaj vsa gonja klerikalnih časopisov. Kaj pa je zagrešil? Priznal je, da je obstajala zveza, priznal, da se je zveze držal, trdil pa, da ni podpisal druge pogodbe in ponudil dokaz, naj se ta pogodba pogleda pri dež. odborniku dr. Tavčarju. Te druge pogodbe Hribar res ni podpisal, torej čemu tak krik? Vse besno sovraštvo klerikalcev in Nemcev do napredne stranke je v prvi vrsti naperjeno proti Hribarju. Mislijo si, če tako uglednega, po vsem Slovanstvu znanega moža, ubijemo, bomo imeli veliko lažje stališče na zunaj, ker ni potem nikogar v napredni stranki, ki bi se toliko brigal in žrtvoval za občeslovan-ske koristi kakor se župan Hribar. Klerikalci imajo pa še manj zmožnih ljudi, ker so od prvega do zadnjega vladni lakaji, ki si čez mejo še pogledati ne upajo. Klerikalci, če so Slovenci, naj bodo hvaležni, da imamo Slovenci takega moža med seboj, kajti takih na vse strani delavnih mož se rodi morda pri tako majhnem narodu le na vsakih sto let eden!
Pojdimo med kmete! Stališče klerikalne stranke na deželi ni tako trdno kakor bi si kdo mislil. Naj bi duhovniki le malo odnehali od svoje strastne agitacije in opustili tista sredstva, ki so jim v tako veliki meri na razpolago, izvršil bi se kmalu preobrat v prid napredni stranki. Koliko krajev je na Kranjskem, — mesta in trge izvzamemo — kjer so ljudje začeli samostojnejše misliti in jim ni več klerikalna politika toliko kakor vera — to je sveta stvar. Nekaj zadnjih shodov narodnonapredne stranke se je vršilo v čisto kmetskih krajih: v Veliki Loki, v Hotederšici in dr. in vsi, zlasti prvi, so se izborno obnesli. Kmetje se pričenjajo prebujati in čim več kozlov bo streljala klerikalna stranka v deželnem gospodarstvu, tembolj se bodo ljudem odpirale oči. Tudi kmet se politično izobražuje, bodisi tudi po „Domoljubu' in „Slovencu'; nas pa to le veseli, kajti politično izobražen človek lahko samostojno prevdari in če se bo otresel tiste strasti, v katero ga „Domoljub' in kaplan zavajata, bo spregledal in obrnil hrbet stranki, ki uganja korupcijo in terorizem, kakor doslej še nobena stranka na Kranjskem — tudi ko so bili Nemci v premoči — ni storila. Treba je le še poljudno pisanega naprednega časopisa in tista skala, na kateri stoji zdaj klerikalna stranka, se bo začela majati. Tak časopis dobimo kmalu, potem ga bo pa treba razširiti med ljudstvo, kar naj bi bila dolžnost vsakega naprednjaka. Poprej pa bo treba še prirejati shode ter ljudstvu, ki je jako hvaležno, ako sliši tudi drugo plat zvona, odpirati oči.
Stoletnica bitke pri Aspernu. V soboto je poteklo sto let, kar je avstrijska armada pod vodstvom nadvojvode Karola premagala cesarja
Napolena pri Aspernu, pa tudi sto let, kar je avstrijska posadka v Ljubljani klavrno kapitulirala, čim so se Francozi le prikazali. Bitko pri Aspernu je proslavilo tudi ljubljansko vojaštvo. Vojaška godba, ki so jo od spredaj in zadaj spremljale stisnene kolone več sto vojakov, je napravila na predvečer mirozov. V soboto so imeli vojaki tudi mašo, parado in streljalo se je iz topov. K tej vojaški proslavi bitke pri Aspernu so se prištulili tudi ljubljanski nemškutarji.
Nemiren vojaški mirozov. Pri mirozovu, katerega je priredila v Ljubljani vojaška godba v petek zvečer povodom spomina bitke pri Aspernu, je prišlo do velikih nemirov. Prostore okoli nemške kazine je policija in žandarmerija takoj zastražila in ni pustila nikogar blizu. Ko je vojaška godba dokončala mirozov in so se nemški študentje, ki so hajlali za godbo, razšli, je nastal po celem mestu popolen mir. Kako je prišlo do nekaterih spopadov in aretacij, ne smemo pisati, sicer nas državni pravdnik takoj zaseže.
Cesarska zastava sežgana. Na Zoisovi hiši na Bregu, kjer stanujejo same nemške stranke, med temi načelnik prezidialne pisarne pri deželni vladi grof Kiinigl, uradnik „Kranjske hranilnice' Bohm itd., je bila pret. petek zažgana cesarska zastava, ki je bila razobešena na tej hiši. „Laibacher Ztg.“ in „Slovenec" pa sta z vso resnostjo poročala, da je cesarsko zastavo na Zoisovi hiši vnel električni tok in da je vsled tega izključen vsak sum, da bi bila zastava namenoma sežgana. Da je ta trditev neutemeljena, pričajo izpovedbe cele vrste strokovnjakov, ki izključujejo vsako možnost, da bi mogel zastavo zažgati električni tok telefonskega ali brzojavnega omrežja. V deželnovladni palači so zelo nervozni radi zgorele cesarske zastave.
Slovensko trobojnico opljuvali nemški realci. Pretekli petek dopoldne so nemški re-alci pod vodstvom profesorja Wernerja na grajskem dvorišču na Gradu iztrgali nekemu učencu slovensko zastavico, jo vrgli na tla, jo teptali in pljuvali nanjo. Profesor Werner je videl ta dogodek in mirno trpel, da so si njegovi dijaki na tako nesramen način ohladili svojo jezo nad slovensko trobojnico, ki je obenem zastava vojvodine Kranjske. Kaj poreče k temu šolska oblast?
Slovensko pivo ni za nemške želodce. Povodom stoletnice bitke pri Aspernu so dali vojakom boljše kosilo s pijačo. V belgijski vojašnici se je pri ti priliki dogodil zanimiv slučaj! Neka stotnija v belgijski vojašnici je namreč poslala po pivo v mengiško zalogo, ki je ravno nasproti vojašnici. Vojaki so pivo prevzeli in odpeljali, čez nekaj časa pa ga pripeljejo nazaj s pristavkom, da ga jim častniki ne puste piti, ker je to „slovenisches Bier"! Tako se izzivajo Slovenci od vojaštva v državi, kjer je baje pravica nad vse!
„Verfluchter krainischer Hund.' Pri vojaški bakljadi v proslavo bitke pri Aspernu je vladni policijski uradnik aretiral na Blefvveisovi cesti vojaka H. stotnije 27. pehotnega polka-Tiefengraberja, ker je davil nekega dijaka in pri tem klical: „Verfluchter krainischer Hund, ich werde dir eine geben, dass du krepieren wirst'. Ta Tiefengraber je eden tistih vojakov, ki so glasom sodnega akta Vr IX 907/8 dne 20. septembra 1.1. streljali na Slovence. Ta Tiefengraber je glasom pravkar citiranega akta javil poročniku Mayerju, da ga je zadel kamen, nakar je poročnik Mayer dal ukaz — vojakom streljati. In kaj menite, da se mu bo sedaj zgodilo? . . .
Samoslovenski ulični napisi v Ljubljani. Na pritožbo ljubljanskih Nemcev pride ; zadeva o samoslovenskih uličnih napisih prihodnje dni pred kasacijskim sodiščem v razpravo, ki bo zavzelo stališče, da ni nihče primoran nabiti na svoji hiši napis v njemu tujem jezikn, ali pa da sme poleg slovenskega napisa imeti tudi nemški napis. To bo zopet veselje v nemškem taboru, če se uresniči ta vest. Seve bi to stališče moralo veljati tudi za nemška mesta.
Naše mladenke, naša nada. Z veseljem moramo konstatirati, da rodi vzgoja v naši de-
kliški šoli lepe sadove, kar se kaže pri vsaki priliki. Tako so nedavno na izletih nabrale gojenke višje dekliške šole in liceja znatne prispevke za šolsko diužbo sv. Cirila in Metoda. Samo v Bohinju so nabrale gojenke I. a letnika 14 K, a jako lepe prispevke so nabrale v nabiralnik tudi gojenke liceja na izletu na Smar-jetni gori. čast taki mladeži!
„Zveza slovenskih izobraževalnih društev," ki se sedaj snuje v Ljubljani, hoče organizirati s centralno knjižnico na podlagi enotnega kataloga vseh zvezi pripadajočih knjižnic izposojanje in menjavanje knjig eventuelno celih knjižnic. Posredovati hoče za svoje člane pri nakupovanju knjig, časopisov, knjižničnega in drugega čitalničnega inventarja. Ustanoviti in voditi namerava arhiv gledaliških iger ter pomagati svojim članicam pri prirejanju gledaliških predstav s preskrbovanjem igralskih moči, režiserjev in gledališkega inventarja (obleke, kulis itd.). Pospeševati hoče predavateljstvo, bodisi, da sama prireja shode, poučne izlete, razstave, analfabetske in druge tečaje. Ustanavljati hoče nova izobraževalna društva, osobito v kulturno najbolj zapuščenih krajih. Ena glavnih nalog pa bode seveda nadzorovanje vseh „Zvezi" pripadajočih društev.
Fesi — prepovedani. Na obeh ljubljanskih gimnazijah so preteklo soboto prepovedali dijakom nositi fese.
Kranjski zadružni inštruktor. Deželna zveza obrtnih zadrug je sklenila preosnovati obrtne zadruge, katerih je 43 na Kranjskem. Ustanoviti hoče 12 deželnih zadrug, v vsakem okrajnem glavarstvu pa iz sedanjih kolektivnih zadrug ustvariti deset strokovnih za eden ali več sodnih okrajev. Da pa je mogoče izvršiti organizacijo, je potreben zadružni inštruktor, ki je obrtnikom z nasveti in dejanjem na razpolago. Zadružni inštruktor, kateremu so podrejene obrtne zadruge na Kranjskem, je z delom tako preobložen, da mu primanjkuje časa za nadzorovanje in osnovanje zadrug na Kranjskem. Zadružni inštruktor bi moral bivati v Ljubljani in biti popolnoma zmožen slovenskega jezika, da bi se mu podredile tudi zadruge v obmejnih pokrajinah. Poslanec Žitnik in tovariši so vložili tozadevno interpelacijo na trgovinskega ministra.
Spomenik žrtvam 20. septembra. Odbor za postavo spomenika narodnim žrtvam usode-polnega 20. septembra v Ljubljani je sklenil podaljšati rok za dopošiljanje načrtov za spomenik do 15. junija. „Združeni narodni odbor11 je tudi sklenil, naj spomenik z ozirom na to, da je treba še skrbeti za ranjence, ne bo predrag, temveč trpežen, originalen in masiven, ter tako velik, da se bo takoj pri vhodu lahko videl. Postavljen mora biti spomenik do 20. septembra tega leta na velikem pokopališču pri sv. Križu v Ljubljani.
I. slovensko društvo perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali v Ljubljani priredi v soboto dne 5. junija 1909 ob 8. uri zvečer v dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani javno predavanje o perotninar-stvu, opremljeno z zanimivimi skioptiskimi podobami, ter drugi dan to je v nedeljo dne 6. junija 1909 ob V210. uri zjutraj v hotelu „Ilirija", Kolodvorske ulice št. 22 v Ljubljani svoj III. redni občni zbor. Ker bodeta predavanje in občni zbor velevažnega pomena za na-• daljni vspešui razvoj prepotrebnega, prvega in edinega slovenskega društva za perotninarstvo in malo živinorejo, vabi odbor vse čč. člane društva in zanimance vse slovenske maloživino-reje, da se predavanja in občnega zbora tem-
bolj zanesljivo udeleže, ko jim je v to sedaj podana ugodna prilika, ker se je društvo ravno v boljšo priročnost svojim članom preselilo iz oddaljenega Tržiča v osredje naše mile slovenske domovine, v belo Ljubljano.
Špedicija v slovenskih rokah. V Ljubljani' se je ustanovilo preteklo leto spedicijsko podjetje, katero je v zanesljivih slovenskih rokah in kot tako edino, ki lahko tekmuje z nemškim. Ne sovraštvo do tujega objestnega elementa, ampak edinole stvarna potreba je privedla do ustanovitve podjetja. Čemu pa naj bi podpirali Slovenci tuje, ako moremo imeti domače? Žal, da je v naši Ljubljani tako med trgovci kakor v občinstvu mnogo takih, ki radi podpirajo tuja podjetja, dasi imajo domača na razpolago. S tem pa trgovci kakor tudi občinstvo vede ali nevede podpirajo tuj kapital, uničujejo pa oziroma ustavljajo naš lastni razvoj na gospodarskem polju. Ves trud in v domačem podjetju naložen denar je zaman. Zlasti veletrgovina bi lahko podpirala to novo ustanovljeno domače podjetje, ako bi se primerno nanje ozirala, kajti tu se ne zahteva nikake požrtvovalnosti, temveč le narodna samozavest! Saj bi bilo vendar sramotno, ako bi se ne mogli oprostiti tuje konkurence — naš narodni nasprotnik dela dobiček, domačin pa naj gleda, kako si tujec množi premoženje z žulji naših rok. Največ blaga za Ljubljano in za Kranjsko sploh prihaja z Dunaja. Trgovec naroči blago pri dunajskih tvrdkah, a te tvrdke oddajo za odpremo namenjeno blago raznim dunajskim špediterjem, kateri potem to blago v takozvanom nabiralnem vozu odpremijo v Ljubljano; ljubljanski špediter pa to blago naročnikom ali sam dostavi, ali pa je le prijavi, ako stranke blago same prevzamejo. V enem kakor drugem slučaju se steka dobiček v žep narodnega nasprotnika. To je stara praksa, katera se pa vendar da odpraviti. Slovenski trgovci naj blagovolijo pri naročilu blaga od dobavne tvrdke zahtevati, da se naročeno blago izroči dunajski spedicijski firmi Pollak & Feigi, Dunaj II. Obere Donaustrasse 89 a. Ta firma bi blago prevzemala in v nabiralnem vozu odpremila v Ljubljano, prejemnik blaga bi pa bil v tem slučaju naš domači sped. podjetnik ter bi blago, kakor je bilo dosedaj navadno, strankam dostavljal oziroma prijavljal; razloček bode edino le ta, da se bode podpiralo domače podjetje. Od slovenskih trgovcev zahteva že narodni ponos, da se poprimejo domačega podjetja, s katerim bodo prav tako dobro izhajali kakor z nemškim ali pa še bolje, ker jamči domače podjetje za solidno postrežbo.
Podkovska šola v Ljubljani. Na pod-kovski šoli se bodo vršile dne 28. junija t. 1. preskušnje iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske šole. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, morajo vložiti prošnje pri vodstvu podkovske šole v Ljubljani do 10. junija. Priložiti imajo prošnji učno izpričevalo, da so se izučili pri kakem kovaškem mojstru podkovstva, in potrdilo, da so najmanj tri leta pri kakem kovaškem mojstru bili za kovaškega pomočnika.
Raznoterosti.
Nemški cesar prodaja v Ameriki svojet, lase. Ravnatelj Carnegiejevega zavoda v Ditts-burgu poroča, da je dobil od brivca nemškega „veličanstva" ponudbo, da mu pošlje lepo spletene lase nemškega cesarja in ostalih članov cesarske rodbine z varstvenimi znamkami, da so res pristni, za svoto 75.000 dol. Ravnatelj je ponudbo zavrnil, in sicer zato, kakor pravi neki poreden Amerikanec, da ne bi prišel z lasmi kak bacil neumnosti in se zaredil v Ameriki. — Ker ponudba ni bila tajna, jo je razglasil, če hoče morda kdo drug izrabiti lepo priliko, nabaviti in okinčati se z lasmi nemškega cesarja in njegove obitelji.
Izseljevanje v Ameriko preko Trsta je v prvih mesecih letošnjega leta proti istim mesecem lanskega leta silno napredovalo. Odpeljalo se je 2922 (proti 405 lansko leto) ljudi v severno Ameriko in 1097 (494) v južno Ameriko.
Najboljši pripomoček proti hrošču obstoji v tem, da varujemo krta. Ta je sicer na vrtih včasih prav neprijeten, ker razriva zemljo — vendar se priporoča, da se ga tudi tukaj ne preganja, vzlasti ne pred letom, ki je bogato na hroščih. Kmetje varujte si torej tega prijatelja in ne pripisujte mu raznih izmišljenih hudobij. Kajti škodo, ki jo vi pripisujete krtu, dela vam drug sovražnik in sicer krtica.
Pogoj za dobro spanje je razen zračne spalnice in zgodnje, lahke večerje tudi naslednje: pij mnogo vode in dihaj veliko čistega zraka. Oken v spalnici ni treba popolnoma zastirati, temveč je bolje, da se navadiš svetlobe. Tudi nočnega zraka se ne smeš bati. Zrak, ki je v zaprtih in zatemnelih sobah, je mnogo škodljivejši, nego zunanji zrak.

Priporočamo našim rodbinam
tfolins^o cikorijo.


uljudno naznanjam, da sem opremil v svoji hiši
vec sob za prenočišče tujcev. Vedno gorka in mrzla jedila ter dobra pijača. Na zahtevo vozovi k vlakom v Kamnik.
Za obilen obisk se priporoča
Franc Bodlaj
gostilničar V Stranjah pri Stahovci.
SB2Si3SB2S5SS52S52SB2SH2S52
Kopališče in Vodno zdravišče
Prospekte pošilja
Dr. Rud. W ackenreiter zdravnik-vodiielj in najemnik kopališča
Postaja c. kr. drž. železnic. l'/4 ure od Ljubljane. Krasna planinska lega, v zatišju, milo planinsko podnebje. Za notranje in živčne bolezni, za rekonvalescente. Utrjevanje na razne načine. Skupno zdravljenje z vodo. (Zistem Priessnitz in AVinternitz, polivi po Kneippu.) Radij, pitno in
kopalno zdravljenje. Solnčne kopelji, kopelji v ogljikovi kislini in električne kopelji, zdravljenje z vročim suhim zrakom. Masaža in elektroterapija. Plavališče. Senčnat park.
n o TUrornclrmri	Izvrstna restavracija z nizkimi
nu uvi	cenami. Lepa stanovanja v ko-
pališču in v raznih vilah.
Kamnik
pri Ljubljani	K.N».
Letošnja huda zima je pokazala, da presega glede trpežnosti vsako drugo opeko
Mhierjro cementna strešna opeka z zarezo.
v zalogi jo ima ^mMzdeiovateij |wag^ Jeffašisi Bia UlSmisaj* pH LjMibljaw5,
jtavnotam se dobi tudi navadna cementna opeka brez zareze v najboljši kakovosti. Vprašanja je nasloviti na: 3van Jelačin, Sjubljana.
Trgovina s špecerijskim blagom
Travma z moko in
A
A
A
A
A
r fl« Šarabon, Ljubljana

deželnimi pridelki
priporoča svojo novourejeno

Velika p ražama za kaVo, mlin za dišave
z električnim obratom.
glavno zalogo rudninske Vode.
Točna in solidna postrežba!	Ha drobno in debelo!
A
A
A
A
A
Zaloga brinja in sliv
iCCCCCCCCGGCeeeg^39i39990i>X»X30Qa} za žganjekuho
*a	I*
*

I
r	3-	^ Ustanovljena leta 1882	registrovana zadruga z neomejeno zavezo	3-
	V Ljubljani	Ustanovljena leta 1882
■	-u-	■	Podrejena škontraciji „Zveze slov. zadrug" v Ljubljani	■	-	E
na Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hrunilne vloge p>o
Poštno-hraniln. urada štev. 828.406.
4 '/2%
Telefon štev. 185.
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
l(radne ure od 8. do 12. in od 3. do U. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Stanje hranilnih vlog
K 17,802.911-27
Upravno premoženj e kmetske posojilnice 31. dec. 1908
' K 17,519.983-93	”
Vi------------------Lz
Denarni promet
K 71,417.344-75
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojuje na zemljišča po 5l/4°/0 z l1/^0/« na amortizacijo ali pa po B1///« brez amortizacije; na menice po 6°/o- Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
V
P
3os. Rojina v Sjubljani
d Šelenburgouih ulicah štev. 5 Q
priporoča
iz pristnega angleškega blaga.
Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaščev iz tirolskega nepremočljivega lodna. Najsolidnejša postrežba.
t
Veronika fenda
JLjubljana, Dunajska cesta 20 Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin
Glavna zaloga Slatnarjev ih zvezkov
4
® Anton Turk S
Knjigovez in založnik v LinMjani na Bnnajski cesti
priporoča: ------
Ravnokar na novo izšli knjigi:
Parižki zlatar.
Povest iz dobe kralja Ljudvika XIV. 92 strani. Zbarvano podobo. Cena 60 v. Po pošti 70 vin. Dobiva se tudi v vseh slovenskih knjigarnah.
Iz dobe punta in. bojev.
Dogodki izza okupacije Herceg-Bosne. Cena 60 vinarjev.
©
Julija Štor
Prešernovih ulicah štev. 5. poleg Mestne hranilnice
-----Največja zaloga —--
6)
iz najboljših tovaren, domačih in tujih.
Turistom priporoča pristne gojserske gorske čevlje
Zmerne cene.
Solidna postrežba.
Sc-------------—-—------------------SV",

Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica V Spljetu Podružnica V Celovcu	Podružnica V Trstu
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
Delniška glavnica:	"	Rez. fond:
3,000.000 K	4,,J2°|0	300.000 k
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
t
Ustanovljena 1.1854
Telefon štev, 210
Prva domača slovenska pivovarna
G. AUERievihdedičev,Ljubljana "°SS!k
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marčno pivo v sodih in steklenicah.
m
kt