URADNI LIST m LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XIV j V LJUBLJANI, dne 14. marca 1957 Številka 7 V S E B t K A t 15. Objava Republiške volilne komisije LRS o potrditvi kandidature z.a volitve ljudskega poslanca v Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS. 36. Objava Republiške volilne komisije LRS s potrditvi kandidature za volitve ljudskega poslanca v Republiški zbor Ljudske skupščine LRS. 37. Odločba Republiške volilne komisije o Imenovanju okrajne volilne komisije Trbovlje. Odloki ljudskih odborov: 28. Odlok o gradbenih okoliših v občini Ljubljana-Rolje. 29. Odlok o gradbenih okoliših v občini Ljubljana-Siška. 30. Odlok o gradbenih okoliših v občini Borovnica. 31. Odlok o gradbenih okoliših v občini Cerknica. 32. Odlok o gradbenih okoliših v občini Dobrova. 33. Odlok o gradbenih okoliših v občini Domžale. 35. OBJAVA Republiške volilne komisije LRS o potrditvi kandidature za volitve ljudskega poslanca v Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Na .podlagi 15W. im 83. člena zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah im ' odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske sku.pšeiue LRS objavlja Republiška volilna komisija LRS, da je za nadomestne volitve ljudskega poslanca v Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za volilno enoto t3 v proizvajalski skupini industrije, trgovine im obrti, ki bodo dne 26. marca 199T, potrjena kandidatura kandidata Albrehta (Ivana) Romana, tajnika Republiškega sveta Zveze sindikatov za Sloveni j o. St. 5/2-97 Ljubljana, dne 9. marca 1957. Republiška volilna komisija Tajnik: Predsednik: Dr. Josip Globevnik 1. r. Dr. France Hočevar 1. T. 36. OBJAVA Republiške volilne komisije LRS o potrditvi kandidature za volitve Ljudskega poslanca v Republiški zbor Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Na podlagi 159. in 83. člena zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah im odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS objavlja Republiška volilna komisija LRS, da je za nadomestne volitve ljudskega poslanca v Republiški zbor Ljudske skupščine Ljudske republike -Slovenije za volilno enoto 1, ki bodo dne 31, marca 1957, potrjena kandidatura Ribičiča (Josipa) Mitja iz Ljubljane. St. 4/2-57 Ljubljana, dne 13. marca 1957. Republiška volilna komisija Tajnik: Predsednik: Dr. Josip Globevnik 1. r. Dr. France Hočevar 1. r. 37. Na podlagi 24. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradna list LRS, št. 31-102/53) izdaja Republiška volilna komisija LRS ODLOČBO o imenovanju okrajue volilne komisije Trbovlje s sedežem v Trbovljah V okrajno volilno komisijo za okraj Trbovlje se imenujejo: za predsednika: Franc Poderžaj, predsednik okrajnega sodišča Trbovlje, za namestnika: Otokar Mikelič, sodnik okrajnega sodišča Trbovlje, za tajnika: Slavko Grčar, direktor zavoda za statistiko okrajnega ljudskega odbora Trbovlje, za namestnika: Franc Ser ga n, pravni referent okrajnega ljudskega odbora Trbovlje, začkmo: Anton Kukavica, tajnik občin- skega sveta Zveze sindikatov Trbovlje, za namestnika: Herman Pečnik, okrajni šolski inšpektor Trbovlje, za člana: Jože Ostanek, tajnik okrajnega sveta Zveze sindikatov Trbovlje, za namestniku: Mišo Keršič, upravni inšpektor okra jnega ljudskega odbora Trbovlje, začiaiuu: Staako Dotlaaic, pomočniik diireik- torja RiKtniika TrboTiIje, za namestnika: Jernej Jovan, inšpektor za delo okrajnega ljudskega odbora Trbovlje. St. 2/2-57 Ljiubljana, dne 7. mairca 1957. Republiška volilna komisija LRS Tajnik: Fredisedndk: Dr. Josip Globevnik 1. r. Dr. France Hočevar 1. r. • Odloki ljudskih odborov 28. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 4. točke 84. člena zakona o okrajnili ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list št. 15-46/56) je okrajni ijmtski odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Polje na XIV. seji obeh zborov dne 28. decembra 1956 sprejeli ODLOK o gradbenih okoliših v občini Ljubljona-Polje 1. čten V občini L j ubijana-Pal je se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 3. členu ta odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to oh upoštevanju 3. in 9.—13. čl. temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ, štev. 78-625/49) ter priloge I/B — 2/1 zakona o pristojinosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34/371/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih test, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše se določijo tale zemljišča: 1. Zemljišče ^meji na skrajnem severnem delu na pare. št. 319/9 k. o. Zadobrova v bližini Zadružnega doma Zadobrova. Od tromeje proti Sneberju pare. št. 1459 in 319/9 ter 313/4 poteka meja proti vzhodu med pare. št. 319/9 in 313/4 do pare. št. 312/4. Tu zavije proti jugu do pare. št. 414 in poteka dalje med pare. št. 414 in 415 proti jugu v dolžini cca 20m, se obrne nato proti vzhodu, preseka pare. št. 414 in 408/2 in pot Polje — Sneberje in se ob zahodnem robu te poti obrne proti jugozahodu do pare. št. 419. Ob zahodni meji te parcele poteka v dolžini cca 60 m, se nato obrne proti zahodu in konča na zahodni meji pare. št. 413/6. Ob tej meji se obrne proti jugu, se nadaljuje do polovice meje pare. št. 413/7, kjer se obrne proti vzhodu in poteka do pare. št. 416/2. Tu se zalomi proti jugu do pare. št.416/3 in zajame to parcelo v celoti. Nato poteka ob zahodni meji parcele številka 413/9 do parcele številka 413/10, se obrne ob tej parceli proti vzhodu in nato zopet zavije proti tromeji pare. št. 419, 416/4 in 413/10 proti jugu. Nadalje poteka ob zahodni meji pare. št. 416/5 in 416/6 do polovice pare.št.416/7. Tu se zalomi proti vzhodu, reže pare.št. 416/7 in poteka nadalje ob severni meji pare. št. 420 in 425/2 do pare. št. 428/1. Tu se obrne proti severu in zajame v celoti pare. št. 428/1, 428/9, 428/8, 428/7, 428/5 in 428/4. Dalje .poteka proti vzhodu in ne zajame pare. št. 428/10 ter polovice pare. št. 428/2, zajame pa preostalo severno polovico pare. št. 428/2 in celo pare. št. 428/3. Ob zadnje navedenih parcelah poteka meja ob vzhodnih mejah poti Polje — Sneberje proti jugu in nato ob vzhodnih mejah [tare. št. 427/9, 427/8, 427/7, 427/6, 427/5, 427/4, 427/1, 427/2 in 427/5, ter doseže poljsko pot pare št. 1459. Tu se obrne proti zahodu, izvzame pure. št. 418 itn 417/1, zajame pare. št. 412/1, se obrne ob vzhodni meji te parcele proti severu in poteka ob zahodnih mejah [tare. št. 412/10, 412/9,412/8, 412/7, 412/6, 412/6 in 412/4. Ob severni meji, pare. št. 412/4 zavije proti zahodu in poteka ob sev. meji pare. št. 411. Od tromeje te parcele se nadaljuje ob zahodni meji pare. št. 410 proti severu in ob zahodni meji pare. št. 409, 408/1, 408/8 im 408/3 ter doseže izhodiščno točko. Zemljišča leže v k. o. Zadobrova. Zemljišča v tem gradbenem okoliču se smejo uporabiti za individualno zazidavo. 2. Meja tega zemljišča začne na okrajnem severozahodnem vogalu pare. št. 579 k. o. Zadobrova. Ob vzhodni meji poljske poti pare. št. 1456 poteka meja cca 40 m proti jugu, zavije im reže to parcelo im poteka oh severni mejil pare. št. 580/1 v dolžini cca 70 m, ,kjer zavije proti jugu do pare. št. 587/1 in poteka ob severni meji te parcele do severne meje pare. št. 586/2 in do tromeje pare. št. 582/5, 582/2 in 596/3. Tu zavije proti jugu im poteka v premi črti do jugozahodnega vogala pare. št. 591/1 k. o. Slape, kjer zapusti k. o. Zadobrova in poteka dalje ob parcelah k. o. Slape tako, da reže pare. št. 804 in teče do tromeje pare. št. 804, 802/5 bi 801/7. Tu doseže poljsko pot pare. št. 933 k. o. Slape in poteka ob severnem robu poti do ceste Polje—Sneberje. Tu zavije proti severu in poteku dalje ob zapadnem robu ceste Polje — Sneberje, do severnega vogala pare. št. 805, kjer zapusti k. o. Slape in preide v k. o. Zadobrova. Nato se nadaljnje ob zahodnem robu ceste ob poti pare. št. _ 591/11, nato gre ob južnem robu te poti do zahodne meje pare. št. 591/7, kjer se obrne proti severu, poteku ob vzhodni meji pare. št. 588/7 im dalje do pare. št. 582/4, ob severni meji te parcele do pare. št. 576, na vogalu zavije proti zahodu, poteka do severnih meja pare. št. 582/4, 582/3, 582/2, 582/5,581/3, 581/1 im 580/1 im 580/2 ter zajame del pare. št. 580/1. Tu se zalomi proti severu in gre do pare. št. 378/1 ter ob južnem robu te parcele do izhodiščne točke. Zemljišča leže v k. o. Zadobrova in k. o. Slape. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno zazidavo. 3. Zemljišče na jugozahodnem delu k. o. Zadobrove in severovzhodni del k. o. Slape ob stikališču poljskih poti pare. št. 931 in 932, ki zajame pare. št. 797/2 im 797/3 k’, o. Slape. Meja preseka pot pare. št. 933 in zajame del pare. »t. 801/2 k. o. Slape. Tu preide v k. o. Zadobrova in zajame pare. št. 592, 593/2, 393/1, 595/4, 593/5, 593/6, 591/14. 593/2 in del pare. št. 591/20, vse k. o. Zadobrova. Zemljišč^ leže v k. o. Slape in k. o. Zadobrova. Zemljišča v tein granlbeneju okoiišu se smejo ujkj-rabiti zu inulividuaiLno zazwlayo, ^ 4. Zemljnšče pri jažiiem vogalu pare. št. 813/2, ki začne ob cesti Polje — Snetberje, teže ob severnem robu ceste ob pare. št. 811/3, 8!X) im 8Ü'6 k. o. Slape ter preide v k. o. Zadobrova. Dalje poteka ob cesti Polje — Snetberje do sevetrozahodmaga vogala pare. št. 532/1, kjer se obrne proti vzhodu in gre ob južucm robu poti pare. št. 1489/1, zajaime del pare. št. 551, se obrne proti jugu im reže putre. št. 553/2. Na južni meji pare. št. 533/2 se obrne proti zahodu in se izlije na cesto Polje — Snobe r j e tako, da Izloči pare. št. 555, 556 In 560 ter zopet zajame severne pare. št. 561/2. im 562/2 do meje pare. št. 562/1. Tu se obrne proti jugu in poteka ob j'užni meji pare. št. 562/1 do pare. št. 550 im ob jugozahodni meji te parcele veže tromejo pare. št. 538/4, 550 in 536, kjer zavije proti jugu im veže se-čišče južne meje št. 533 s cesto pare. št. 1400. Naito zavije ob zahodnem robu te ceste do južne meje parcele št. 590/1 k. o, Zadobrova, preseka cesto in poteka ob južni meji 'pare. št. 528/3 im 528/5 do zapadne meje pare. št. k. o. Zadobrova, kjer pre- ide v k. o. Slape, zajame pare. št. 807/2, zavije ob vzhodni meji te parcele prodi jugu do pare. št. 798/5, od koder zavije proti 'vzhodu in potoka po moji pare. št. 807/1, 798/t im 799/1 ter ob severni meji te parcele proti jugu do poti pare. št. 934. Nato preneha pot in zajame zahodno polovico pare. št. 811/1 in 812 ter teče ob južni meji te parcele do ceste pare. št. 1490, jo preseka im veže izhodiščno točko. Zemljišča leže v k. o. Slape in k. o. Zadobrova. Iz tega gradbenega okoliša so izvzeti pare. št. 589 in doli pare. Št. 569/2, 584/11 im 585/1, ki leže ob cesti Polje—Sn ober j e. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za iind-ivjdruailno zazidavo. 5. Zemljišče , ki moji na južmo mej mo črto imre. št. 791 k. o. Slape v predalu od sečišču meje pare. št. 776/2. Meja gre nato proti zaitodu vključno do zapadne meje pure. št. 781/2. Tu meji proti jugu do dolžine eca 90 m, se zalomi in obrne proti vzhodu-ter v premi veže vzhodno mejo pa.rc. št. 774/6 k. o. Slape. Ob zahodni meji pure. št! 773 poteka proti severu po poti pare. št. 936. Zavije ob južnem robu te poti in vodi do zahodne meje pare. št, 774/3, se obrne proti severu, preseka pot pare. št. 936 in teče ob zahodni meji pare. št. 775 do izhodiščne točke. Zemljišča leže v k. o. Slape Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno zazidavo. • 6. Zemljišče, katerega meja se začne ob cesti Polje—Sneberje in ki Ježi severno od poti pare. št. 829 ter ki zajema pare. št. 807/1, 8G7/2, 827/3, 807/4, 827/5, 827/6, 807/7, 827/8, 8217/9, 807/10, 807/11 in 828/1. Zemljišča leže v k. o. Slape. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno zazidavo. Zemljišče, katerega meja se prične na zahodnem vogalu pare. št. 740/1 k. o. Slape ob Rjavi cesti pare. št. 912. Ob zahodni meji iparc. št. 740/1 poteka meja v premi črti proti severu in zajame severozahodni vogal pare. št. 743/8 in zajame to parcelo v celi širini do poti pare. št. 742, poteka ob tej poti proti jugu do pare. št. 744/4, ki jo zajame. Poleg tega zajame tudi pare. št, 744/2 in 744/3, se nadaljuje ob zahodni meji pare, št. 326/2, poteka ob vzhodni meji pare. št. 327 do višine severne meje pare. št. 322/3, zajame pare. št. 322/1 in poteka ob vzhodni meji Proti severu v dolžini cca 140.00m, kjer se obrne proti vzhodu im v premi črti veže severovzhodni vogal pare. št, 306/1 ob poti.. Ob tej poti se obrne proti severu in v premi črti vežo Rjavo cesto. Na vogalni paro. št. 307/7 zavije proti zahodu, poteka ob jožuiem robu Rjave ceste do pare. št. 754/5, kjer. prečka cesto rn poteka ob vzhodni meji pare. št. 754/4, zavije ob severni meji te parcele proti zapadu in poteka do tromeje pare. št. 733/3, 73'l/4 ju 7’31/il. Tu se obrne proti severu, zajame pare. št. 751/11, ob severni meji te parcele zavije proti zahodu in poteka do tromejo pare. št. 751/16, 751/15 in 731/14, Od te tromeje gre proti severu preseka pare. št. 751/14, reže pare. št. 751/13 in gre dalje v premi črti ob 'liOOm pasu železniške proge pure, št. 751/1, obseže preostali del pare, št, 731/1 izven lOOm pasu, poteka ob zahodni meji te parcele in vzhodnem robu poti pare. št. 931 do pare. št, 750/4, zajame tudi to in pa pare. št. 7510/3 ter se ob zapadni meji te parcele izlije na Rjavo cesto in veže izhodiščno točko. Nato reže Rjavo cesto in zajame pure, št. 762/8, 762/7, 763/4, 763/5, 763/6, 762/5, 762/1, 762/3, 762/2, 763/1 im 765/2. Nato se nadaljuje ob zahodni meji pare. št. 299/8, teče po poti pare. št, 3W do projektirane prečne črte im zajame pare. , št. 301 m 302/6. Nato se obrne proti jugu im gre ob vzhodni meji pare. št. 303/1 in 303/2 ter v razdalji 30.00m od Zaloške ceste zavije proti vzhodu im gre do zahodne meje pare. št. 295/1. Ob tej meji poteka proti Severu v premi črti do Rjave ceste im po tej cesti do izhodiščne točke Zemljišča leže v k. o. Slape. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se sinejo uporabiti zu individualno zazidavo. 8 .Zemljišče v 'Vevčah z naslednjimi pare. št. 307/10, 307/9, 307/7, 307/3, 307/3, 307/1, 307/0, 307/4. 306/6, 507/8, 306/2, 506/1, 305/4, 305/3, 293, del 30V2. 305/1, dol 303/1, del 302, 239, 268, 292/2, 292/5, 092/6, ,070/1 in 298/6. Zemljišča leže v k. o. Kašelj. • Zemljišča v tem'gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno zazidavo. 9. Zemljišče v Zalogu, ležeče zapadno od ceste pare. št. 1169 in 1175 k. o. Kašelj z naslednjimi pare. št. 1174/2, 1181, 1180/1, M79/1, 1177/2, 1176/1, 11,76/4. 1176/2, 1177/1, 1179/2, 1180/2, 1141/2, 1.141/1, del 1142/1, 1142/2, del 1142/4, 1147/4, 1174/3, 1174/5, 1147/1. 1148/1, 1138/1 in 1138/2. Zemljišča leže v k. o. Kašelj. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabili za individualno zazidavo. 10. Zemljišče ležeče na severni strani proge im zahodno od ceste Polje—Sneberje s temile pare. St. 583, 506, 588/2, 588/3, 577/2, 577/3, 577/4, 578/0, 578/11, 578/10, del 572, del 571, del 579, 580/1, 587/2, 588/1, 588/6, 591/12, 591/13, 591/15, 591/16, 591/17, 591/18, 591/19, 591/20 k. o. Zadobrova im 801/2, 801/1, 803, 804, 801/7, 80H/6, 801/5, 801/4, del 772, del 773 šn 775 k. o. Slape. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za gradmjo večjih stanovanjskih enot im upravnih zgradb. 11. Zemljišče južno od proge s temile pare št. del 744/1, 747, del 749/1, 750/1. 750/6, 750/5, del 751/1, del 753/1, del 754/1, del 754/1, del 755/1, 755/2, del 758, del 759/1, 759/2, 759/3, del 769/3, del 768/4, 768/3, 768/2, 769/1 in del 7701, ier dalje del 301, 302/1, del 300/2, 303/1, 305/2, 305/5, 305/1, 305/4, del 303/2, 306/1, 309/1, 310/1, 311/1, 312/1, 314/1, 315/1, del 317/1, 318/3, del 32.1/1, 318/4, 330/2, 318/6, 318/7 in 318/8. Zemljišča leže v k. o. Slape, Zediitjiišča v tem gjaidibemean oLudišu se smejo uporabiti za zklatvo vecjiih staiiuvanjsikih enot in spravnih zgradb. 12. Zemijiišče, ki zajiema zaJiodoo mejo pokopa-liišee Foije ostaje v Zalogu v območju silosa. Meja poteka od severozahodnega vogala pare. št. 672/3 in 672/1 ob Zaloški cesti, teče ob zahodni meji teh parcel proti jugu do pure. št. 677/1, ta zavije proti vzhodu, gre do vzhodne meje pare. št. 677/2 in ob tej meji do poljske poti pare. št. 1674. Nato gre ob tej poti proti vzhodu, preseka poljsko pot pare. št. 1678 im leče dalje ob severni meji pare. št. 663 do pare. št. 1224. Tu obrne proti severu in veže po mejah severovzhodni vogal pare. št. 669, leče ob severni meji proti zahodu do pare. št. 670/1 .in ob severni meji te parcele do Zaloške ceste ter ob Zaloški cesti do izhodiščne točke. Zemljišča leže v k. o. Kašelj. Zemljišča v lem gradbenem okoliša se smejo uporabiti za zidavo večjih stanovanjskih enot im upravnih zgradb. 16. Zemljišče ležeče severno od proge pare št. 510/1, 311/1, 312/5, del 310/6, 416/1, 416/9, 416/10, 416/11, 416/12, 413/5, 416/4, 416/5, 424, 433, 416/6, 416/13, 417/1, 418 k. o. Zadobrova im pare. št. 784, 785, 782, 825/2, 826/2, 825/1, 826/1, 824/2 in 834/3 :k. o. Slape. . Zemljišča v tem gradbenem okolišu so namenjena za redko zazidavo. 1?\ Zemljišče v Vevčah, ki zajema pare. št. 72, 305/3, del 305/6, del 305/7, 292/7 in del 292/8. Meja preseže pot pare. št. 1655/1, teče ob zahodni meji pare. št. 292/4 im 291/1, kjer v podaljšku pare. št. 296 reže pare. št. 2911/1 in doseže pot pare. št. 1658. Ob tej |x>ti se nadaljuje proti zahodu do pare. št. 298/6 im ob vzhodni meji te parcele teče do pure. št. 298/1, gre ob južni meji te parcele proti zahodu do pare. št. 20/1 im ob tej proti severu do tromeje pare. št. 297/1 in 298/5, nato zavije proti jugu čez pure. št. 505/3 im doseže cesto pare. št. 1653/1. Zemljišča leže v k. o. Kašelj. Zemljišča v lem gradbenem okolišu so namenjena za organizt ramo redko zazidavo. 4. čilem Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. Prav talko so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za območja občinskega ljudskega odÜKira. 5. člea Ta odlok ne posega v arheološka, turistična im prirodno zavarovana zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ. 6. ölen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradbe ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 7. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega o dim ra ob upoštevanju prvega odstavka 2. člena tega odloka. 8. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene 9. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 10. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. Št. 07/1-15573/1-56 Ljubljana, dne 28. decembra 1956. Predsednik OLO: Dr. Marjan Dermnstia 1. r. 29. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/512) in 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Šiška na seji obeh ziborov dne 28. decembra 1956 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Ljubljana-šiška 1. člen V občini Ljubljana-Šiška se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 3. členu ta odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to ob upoštevanju 3. in 9.—13. člena temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ. št. 78-625/49) (er priloge I/B — 2/1 zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni Ust FLRJ. št. 34-371/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše se določijo tale zemljišča: 1. Okoliš individualne stanovanjske zazidave je razdeljen na 17 predelov in sicer: a) P r e d e 1 št. 1: Moja poteka od križišča Beljaške in Crnetove ulice po severni meji pure. št. 276/9 in 264/1 do Ve-rovškove ul., se zaokrene po zahodnem robil Ve rov-škove ul. po mejah pare. št. 264/1, preko Drenikove ul. in daljo po mejah pare. št. 264/2. 265/1 im 261/5. Od tu zavije proti zahodu po južnom robu pare. št. 261/5 ter pare. št. 275/6 do Beljaške ulice, kjer se zaobrne proti severu in poteka po vzhodnem robu Beljaške ulice oo mejah pare. št. 273/6, 276/1. 276/3 276/2, 276/4. 276/8. 276/5 preko Drenikove ul. in pare. št. 276/8 ter 276/9 do izhodiščne točke. • Vsa zemljišča, ležeča v zamejičemem predelu št. t, so prediv idem a na individualno zazidavo, načeloma za delavsko-uslužbemske stanovanjske potrebe im leže v k. o. Spodnja Šiška. b) Frediel št. 2: Meja tega predela poteka od skrajnega severnega vogala pare. št. 275/7, se usmeri po južnem robu Goriške ulice in meji na pare. št. 275/1, prečka Videmsko ulico dm poteka dalje preko pare. št. 266/1, prečka Verovškovo ul. in pare. št. 258/4, se dotakne pare. št. 266/1 ter poteka dalje po meji pare št. 25/16 (Goriška ul. hiš. št. 11) iu 2412/10. Tu se obrne proti jugu, gre po zahodni meji pure. št. 242/10, 2142/7, 242/6, 242/9; 242/5, 242/4 in 242/3 do Černetove ulice, kjer zavije po severnem robu Černetove ulice proti zahodu po mejah pare. št. 242/3, 252/7 in 252/1 Tu zavije proti severu po pare. mejah št. 252/1, 251/7 in 252/6, prečka Murnovo ulico (št, 25,1/15) in poteka preko pure. št. 251/8, 251/11 in 251/1 do severnega vogala te parcele, kjer se zaobrne proti zahodu, poteka po meji j>arc. št. 258/6 do 'Ve rovih ovc ul. 'Iu se zopet zaobrne proti severu po vzhodnem robu Verovškovo ul., jo prečka in poteka po južni meji pare. št, 266/8, prečka Videmsko ulico in teče po južnem robu pare. št. 2(75/3. Tu sc zaobrne proti severu in teče po zahodni meji pare. št. 275/3, 275/2, 275/5, 275/9, 275/8 in 275/7 do izhodiščne točke. Temu predelu sta dodani še pare. št. 259/1 in 269/3 ter spadata v njegov sklop, parceli št. 239/2 in 259/4 sta pa nezazidljivi in predvideni za varovalni zeleni pas. Zemljišča, ležeča v tem zamejičenem predelu, so namenjena za 'individualno zazidavo, zlasti za delavsko-uslužbemske stanovanjske potrebe in leže v k. o. Spodnja šiška. c) Predel št. 3: Severovzhodna meja tega predela poteka od skrajnega severnega dela pare, št. 701 ob Goriški ulici po severni meji te ulice v smeri proti jugozahodu, prečka Galetovo ul. in poteka dalje po severovzhodnih mejah pare. št. 730 ter 731, prečka Aleševčevo ul. in teče v premi črti preko pare. št. 334, 308/3, 328/8, 528/9 ter 326/1. Tu prečka Podli raba rskega ulico in teče v isti smeri po pare. št, 326/23, 325/20, 326/20 in 313/1 do Aljaževe ul., prečka to ulico in nadaljuje smer (»o mejah pare. št. 317/7, 315/6, prečka Hotimirovo ul. in gre po mejah pare. št. 513/2, 313/3, 513/4, 315/5, 520/1 in 320/2, prečka Kettejevo ul. im poteka dalje v isti smeri ob mejah pare. št. 311/4, 311/2, 311/1, 511/3, 322/5, 322/6 in 310/5. Tu /.avije proti vzhodu po južnem robu Černetove ul. po severnih mejah pare. št. 305/3. 291/4 in 291/5, od tu gre po zahodnem robu Knezove ul. ob pare. št. 2191/5, 282/16, 282/14, 28C./17, kjer zavije po severnem robu Drenikove ul. in po južnih mejah pare, 282/16 in 305/4, prečka Aljaževo ul. in gre dalje po mejah pare. št. 310/12, preko poli št. 325 in po meji pare. št. 323/4, 336/1 ter 326/45. Tu zavije proti severu po vzhodni struni Podjunske ulice preko pare. št. 526/45, 326/44, 326/41, 3,26/43 in 326/42, prečka Černetovo ulico in poteka dalje do severnega križišča Podjunske iu Černetove ul. Na tem vogalu zavije v smeri proti zahodu ipo severnem robu Černetove ul in pare. št. 528/42. 328/33 ter 338/79 preko Pod limba rskega ulice n pare. št. 328/78, 308/32 ter 339/4 do Aleševčeve ul. n leče dalje po zahodni meji pare. št. 339/4, prečka Aleševčevo ulico in se nadaljuje po južni meji pare. št. 756 tk. o. Zgornja šiška. Od tu poteka dalje po katastrski obuiitii Zgornja Šiška po zahodni meji pare. št. 756, po južni meji pare. št, 757, kjer se obrne proti severozahodni meji pare. št. 757, prečka Ga-letovo ul. m poteka nato po južni meji pare. št. 72B in po zahodni meji te parcele, prečka Kettejevo ulico, kjer so nagne proti severu in poteka po zahodnih mejah pare. št. 720, 719, 718, 717, 716, 715, 714, 713, 712, 711, 710, 709, 706, 705 in 702 ter dalje proti meji pare. št. 701 do izhodiščne točke na Goriški cesti. Zemljišča ležeča v tem zemljiškem predelu, so namenjena za individualno zazidavo, zlasti za delav-sko-uslužibonske stanovanjske potrebe s pripadajočimi javnimi napravami (komunikacije in. drugi pomožni objekti). Zemljišča leže v k. o. Zgornja Šiška in v k. d. Spodnja Šiška. č) Predel št. 4: Ta predel leži severno od gorenjske proge vzdolž Milčinskega ulice in zajema pare. št. 255/12, 265/1, 256/1, 256/2, 266/3, 256/4, 256/5, 256/6, 256/10. 2136/7, 256/8, 256/9, 257/4, 257/5, 257/6 in 267/7 ter še dvoje neošteviiIčenih parcel ob Milčinskega ulici. Zemljišča leže v k. o. Spodnja šiška. Zemljišča v lem predelu so namenjena za individualno zazidavo, zlasti za dielavsko-uslužbenske stanovanjske potrebe s pripadajočimi javnimi komunalndmi napravami. d) P red el št. 5: Ta predel leži severno od nove industrijske obodne ceste Moste-Bežigrad in Šiška-Vič ter vzdolž vzhodne meje industrijskega predela Litostroj II. Severna moja poteka od skrajnega zahodnega rol» pure. št. 273/2 in po severni meji te parcele preko Milčinskega ulice ter po severni meji pare. št. 2172/i do vzhodnega vogala te parcele. Tu se meja obrne proti jugu in poteka po vzhodnih mejah pare. št. 2172/1, 272/14, 272/3, 272/4, 272/5, 272/16, 2712/7, 272/18, 272/9, 272/10 in 272/11 do južne meje .pare. št. 272/12 k, o. Spodnja Šiška. Od tu poteka dalje po južni meji pare. št. 272/12 preko Milčinskega ulice do vzhodne pare. meje št. 273/25, se nadaljuje po vzhodnih mejah pare, št. 273/14, 273/15, 273/16, 273/17 in 273/18. Tu se okrene po južnem robu pare. št. 273/18 in 273/28 do zahodnega vogala te parcele. Od tu dalje potoka po zahodnih meja h pare. št. 273/3S, 273/17, 273/21, 273/15, 273/14, 273/13, 273/26, 273/1’i, 273/24, 273/9, 273/8, 273/7, 273/6, 273/5, 273/4, 373/3 in 273/21 do izhodiščne točke. Zemljišča leže v k. o. Spodnja Šiška. Zemljišča v tem predelu so namenjena za individualno zazidavo, zlasti za delavsko-uslnžbenske stanovanjske potrebe s pripadajočimi javnimi napravami, e) P r ed el š t. 6: Ta predel leži ob Kobetovi ulici in zajema pare. pare. št. 275„ 674, 673, 672, 671, 670, 669, 668, 667, 666, 665, 664/2, 664/1, 663, 660, 661, 660, 659, 658 in 657. Zemljišča leže v k. o. Zgornja šiška. Zemljišča v tem predelu so namenjena za individualno zazidavo za d e! avsko-usl užbenske stanovanjske potrebe in za zidavo služnostnih paviljonov in nizkih shajališč družbenih in političnih organizacij. f) Predel š t. 7: Ta predel loži ob Kobetovi ulici in zajema pure. št. 682/1, 682/2, 683, 684, 685, 686, 687, 688, 689/2. 689/1, 690, 691, 992/2 in 69G/1. Zemljišča leže v k. o. Zgornja šiSka. Zemljišča v tem predelu so namenjena za individualno zazidavo za delaveko-usiužbenske stanovanjske potrebe in za zidavo služnostnih paviljonov in nizkih shajališč družbenih in političnih organizacij. g) Predel št. 8: Ta predel leži jugozahodno od Vodnikove ceste v Zgornji Šiški. Izhodiščna točka je pri pare. št. 466, kjer krene meja proti severozahodu, poteka po levem robu Vodnikove ceste in po meji pare. št, 466 ter 470 do pare. št. 471. Od tu dalje poteka po jugozahodni meji pare. št. 471 do vogala hiše št. 46, se nadaljuje v premi črti, zajame cesto »Za vasjo« in pare. št. 406, gre dalje po robu slednjo vzdolž pare. št, 409, 408, 4917, 406 in 405 do hiše št. 29. Od tu dalje poteka v jugozahodni smeri, po parcelni meji mimo hiše št. 29 po parceli št. 918 ter preko pare. št. 916 in ceste »Pod hruško« do hiše št. 2, kjer krene jugovzhodno po levem robu občinske poti »Pod hruško« mimo pare. št. 913, 912 im 908 do križišča za občinsko potjo in pare. št. 907. Tu zavije v smeri jugozahoda jx> severnem robu občinske poti in po meji pare. št. 908 do hiše št. 14, kjer se odcepi v jugovzhodni smeri po pare. meji št. 904 k. o. Zgornja Šiška do odvodnega jarka. Od tu gre dalje v premi črti proti jugu preko pare. št. 903 do južnega vogala pare, št. 902 in 90*1 ter se nadaljuje po meji pare. št. 901 in 900 do poti »Pod hribom«, teče dalje po severnem robu te regulirane poti preko pare. št. 963, 963, 966, 968, 969, 970/2, 971 im 1071 k. o. Zgornja Šiška. Tu se obrne proti severu po parcelni meji pare. št, 1071 in 1075 do Podutiške ceste, kjer krene proti vzhodu vzdolž južnega roba Podutiške ceste v dolžini ca. 60.00m, kjer krene proti severu po severozahodnih mejah pare. št. 458, 459/4, 459/2, 459/3, 460/2, 460/1, 463, 464, 465 in 466 do izhodiščne točke ob Vodnikovi cesti. Zemljišča leže v k. o. Zgornja šiška. Zemljišča v tem predelu so namenjena za individualno zazidavo zasebnega in zadružnega pomena, zlasti za delavsiko-uslužbenske stanovanjske potrebe s pripadajočimi javnimi napravami, h) Predel š t 9: Ta predel leži severozahodno od nove industrijske' obodne ceste ob vleku novo regulirane Vodnikove ceste. Severozahodna meja se pričenja ob Vodnikovi cesti na sečišču pare. št. 855 in 852 k. o. Dravlje. Nato krene v smeri proti jugovzhodu po južni meji pare. št. 855, 853 in 85*4, med pore. št, 859 in 856/4, 856/3 ter 856/2, zavije med pare. št. 856/2 in 856/1 v premi črti proti jugu po vzhodnih mejah pare. št. 856/2, 85*1/2, 851/10, 850/2, 845/6, 845/7, 845/8, 844/2, 842/7, 842/2, 833/2, 833/3, 828 in 813/2 do Bitenčeve ulice. Tu zavije proti jugozahodu po severnem robu Bitenčeve ulice in po meji pare. 813/2, 812 ter 81*1, gre dalje preko Stare Vodnikove ceste in pare. št. 1507, kjer zavije po robu te parcele v jugovzhodni smeri do ustja Levičnikove ulice. Od tu krene dalje proti zahodu po severnem robu Levičnikove ulice in po pare. meji pare. št. 1527 ter 1518 do meje pare. št. 1517. Jugozahodna meja tega predela poteka od tu dalje v "O.OOm odmiku od bodoče industrijske ceste, kjer zavije skoraj po meji ikatastralnih občin Zgornja šiška in Dravlje proti jugozahodu preko pare. št. 1330 do meje k, o. Zgornja Šiška in k. o. Dravlje, ki jo seka v točki, oddaljeni od desnega roba ceste v Koseze ca. 45.00 m. Od tu dalje poteka po meji katastrskih občin vzdolž pare. št. 1529 in 1531 do pare. št. 385 k. o. Dravlje Ln- dalje do vogala pare. št. 402 ik. o. Zgornja Šiška, se nadaljuje po meji pare. št. 385 k. o. Zgornja šiška v dolžini ca. 10.00 m. Tu se obme proti severu preko pare. št. ISM in 1483 k. o. Dravlje do meje te parcele, kjer kreme proti severovzhodu preko pare. št. 1482, 1480, 14f79 in 1478 do meje pare. št. 1478, kjer se nagne proti severni vzdolž odvodnega jarka, št. 1462 in pare. št. 1475, 1474/1, 1474/2 ter 1470 k. o. Dravlje. Od tu dalje poteka v vzhodni smeri po mejah pare. št. 1470 in 1469 preko dosedanje Vodnikovo ceste in dalje proti severozahodu preko pare. št. 851/7 in dalje ob Vodnikovi cesti proti severu do izhodiščne točke na pare. št. 852 k. o. Dravlje. Zemljišča leže v k. o. Zgornja Šiška in Dravlje. • Zemljišča v tem predelu so namenjena za individualno zazidavo zasebnega im zadružnega pomena, zlasti za <1 olavsko-uslužbemsko stanovanjsko potrebe s pripadajočimi javnimi napravami. i) Predel št. 10: Ta predel leži med Celovško cesto in okolišem kmetijskega naselja v Dravljah. Severovzhodna meja poteka ob 20.00m odmiku od osi novo regulirane Celovške ceste preko pare. št. 37il in 266 ter po meji med pare. št. 272 im 273 ter se nadaljuje preko pare. št. 297, 298, 332, 333, 334/2, 346, 347/2, 348/1 in 334 preko Sojerjeve ulice in dalje preko pare. št. 1693, 973/3, 953/2 in 952/3 do roba Poljske poti, ki meji na pare. št. 951. Od tu dalje poteka meja po jugovzhodnem robu poti št. 952/3 in 951 ter se nadaljuje v premi črti do pare. št. 959/3, kjer se te parcele dotakne in teče naprej po meji krajevne poti in pare. št. 952/2 ter 952/1 do pare. št. 954 k. o. Dravlje. Jugozahodna meja tega predela poteka po meji med pare. št. 954 in 953/1, daljo med pare. št. 954 in 933/27 in po pare. meji med pare. št. 959/2 im 954 ter vzdolž pare. št. 959/1, 959/2 in 955/2 ter Sojerjevo ulico (1693), 351/1, 351/2, 349 in 351/2 do pare. št. 366 k. o. Dravlje. Od tu krene proti severozahodu v premi črti preko pare. št. 333, 334/1, 330, 328/1, 315 in 324 preko Dražgoške ulice in pare. št. 296, odmaknjena od stavbne črte hiše št. 256 ca 17.00 m ter poteka v isti premi črti preko pare. št. 264 do meje pare. št. 263 k. o. Dravlje. V tej točki je oddaljena od obstoječe ceste 9.000 m, merjeno po podaljšku mejne .parcele, se obrne meja vzporedno s smerjo stare Vodnikove ceste preko pare. št. 263 do meje pare. št. 260, kjer se zaokrene proti severovzhodu in gre po meji med pare. št. 260, 261, 263 in 262 do Krovske ulice. Od tu poteka dalje po robu Krovske ulice, po meji pare. št. 262, do meje .pare. št. 265, kjer se obrne proti severovzhodu po pare. meji med Krovsko ulico in pare. št. 265, 266, 268, 269, 270/2, 270/1 in 271 do izhodiščne točke. Zemljišča leže v k. o. Dravlje. Zemljišča v tem predelu so namenjena za individualno zazidavo zadružnega pomena za delavsko-uslužbenske stanovanjske potrebe. Iz tega predela so izvzete celotne pare. št 954, 957, 959/1, 958, 351/1, 349, 350 in 347, ki so določene za zidavo javnih objektov (kulturni in zadružni dom, zborov a ln c dvorane itd.). V tem odstavku navedena zemljišča se ne smejo uporabiti za individualno zazidavo. j) Predel št. 11: Ta predel leži severozahodno od Celovške ceste v Dravljah. Severozahodna meja poteka v 20.00 m odmiku od cestne osi novo regulirane Celovške ceste, in sicer od izloka stare 'Vodnikove ceste na Celovško ces-io ter vse do pare. št. 240 k. o. Dravlje. Od tu poteka dalje po meji med pare. št. 241, 243 in 242 k. o. Dravlje do stare Vodnikove ceste. Zahodna meja poteka od tu dalje preko pare. št. 242, 243, 222, 210, 209, 208, 191 im 185 k, o. Dravlje spojedno z Vodnikovo cesto do stičja Vodnikove in Za pušk e ceste. Severozahodna meja poteka od prej omenjenega stičja Vodnikove in Zapušikc ceste po pare. št. 185, 106/1, 186/2 im 187 v premi črti proti severovzhodu do izhodiščne točke. Zemljišča leže v k. o. Dravlje. Zemljišča v lem zamejičemem predelu so namenjena za individualno zazidavo zadružnega in zasebnega pomena za ddavsko-uslužbemske stanovanjske potrebe s pripadajočimi javnimi komunalnimi napravami, k) Predel št. 12, 13, 14, 15, 16 in 17: Ti predeli leže med Celovško in Vodnikovo cesto ter Šolsko ulico. Podrobna situacija navedenih predelov je razvidna iz regulacijskega načrta za celotni teritorij, ki ga sklepajo Celovška in Vodnikova cesta ter Šolska ulica. Zemljišča v teh predelih so namenjena za individualno zazidavo zasebnega in zadružnega pomena, zlasti za dolavsko-uslužbenske stanovanjske potrebe. 2. Okoliš visoke stanovanjske in komunalne zazidave je razdeljen na 4 predele, ki so razmeščeni v glavnem vzdolž glavne komunikacijske žile Celovške ceste in ki so: a) P r ed e I ät. 1: Ta predel omejujejo tele komunikacije in okoliši: Celovška cesta, Drenikova ulica, Zeleni varovalni pas ob Gorenjski progi im Javornikova cesta s podaljškom preko gorenjske proge. Zemljišča se smejo uporabiti za zidavo stanovanjskih in javnih objektov s pripadajočimi drugimi pomožnimi objekti in napravami javnega in zadružnega pomena. Iz tega predela je izvzet del predela št, i, ki je predviden za individualno zazidavo. b) Predel š t, 2: Ta predel leži severno od Drenikove ulice ter sega do Černetove ulice, krene pri predelu št. 2, predvidenem za individualno zazidavo, proti severu do Goriške ulice, kjer gre proti jugovzhodu vzdolž zelenega pasu ob gorenjski progi do Černetove ulice. Zemljšča se smejo uporabiti za zidavo stanovanjskih im javnih objektov s pripadajočimi drugimi pomožnimi objekti in napravami javnega in zadružnega pomena. Iz tega predela sta izvzeta dela predelov št. 1 im 2, namenjenih za individualno zazidavo. c) Predel š t. 3: Ta predel leži severovzhodno od Celovške ceste im sega do Goriške ulice. Severovzhodno ga omejuje Aleševčeva ulica, na severozahodu pa industrijski predel Litostroja. Zemljišča se smejo uporabiti za zidavo stanovanjskih in javnih objektov s pripadajočimi drugimi pomožnimi objekti in napravami javnega in zadružnega pomena. Iz tega območja so izvzeti predeli št. 3, 7 in 8, namenjeni za individualno zazidavo, č) Predel št. 4: Ta predel leži jugozahodno od glavne komunikacijske žile Celovške ceste im je podrobno določen im obdelan s potrjenim regulacijskimi načrtom med Celovško in Vodnikovo cesto ter Šolsko ulico. Zemljišča se smejo uporabiti y.a zidavo stanovauj-skiih in javnih obje:ktov s pripadajočimi drugimi pomožnimi objekti in napravami javnega in zadružnega pomena. Iz tega območja so izvzeti predeli št. 12, 13, 14, 15, 16 in 17, namenjeni za individualno zazidavo. 3. Okoliši industrijske zazidave: a) Predel Pivovarne Union: Severozahodna meja tega predela se pričenja od križišča Celovške ceste z Javornikovo ulico, poteka po Javornikovi ulici, kjer krene proti jugu po zahodni posestni meji JDŽ do jugovzhodnega vogalu tovarniškega zemljišča pivovarne Union. Od tu teče dalje v premi črti ipo meji pare. št. 470/1 k. o_ Sp. Šiška do Celovške ceste in se po nji vrača do izhodišča t. j. do iztoka Javornikove ulice na Celovško cesto. Zemljišča se smejo uporabiti za zidanje objektov lahke industrije, obrti in podobnih objektov industrij-sko-gospodarskega pomena z vsemi drugimi pripadajočimi pomožnimi objekti in napravami javnega ali zasebnega pomena. b) P r e <1 e 1 Litostroj: Jugozahodna meja tega predela poteka ob posestni meji gorenjske proge do novo projektirane obvozne ceste Moste-'Vič in ob njej dalje do zahodne meje predela št. 3, namenjenega za individualno zazidavo. Tu krene proti severu vzporedno z zahodno mejo prej omenjenega predela v skupni dolžini ca. 940.00 m, teče vzporedno s kamniško progo, kjer se obrne proti zahodu in poteku v premi črti v dolžini ca. 620.00 m do Djnre Djakoviča ceste in po njej v jugozahodni smeri do izhodiščne točke ob gorenjski progi. Zemljišča se smejo uporabiti za zidanje objektov lahke industrije, obrti in podobnih objektov industrijsko gospodarskega pomena z vsemi drugimi pripadajočimi pomožnimi objekti in napravami javnega ali zasebnega pomena. c) Predel Remiza: Jugozahodna meju tega predela se pričenja na sečišču Celovške ceste med pare. št. 195 in 191 k. o. Zgornja Šiška ter poteka po severovzhodnem robu Celovške ceste do novo projektirane obvozne industrijske ceste Moste-Vte. Ob tej epsti poteka dalje v loku proti Gorenjski progi do stika z Djure Djalko-viča cesto in nato proti jugozahodu v premi črti do izhodiščne točke na Celovški cesti. Zemljišča se smejo uporabiti za zidanje objektov lahke industrije, obrti im podobnih objektov, industrijsko gospodarskega pomena z vsemi drugimi pripadajočimi pomožnimi objekti in napravami javnega ali zasebnega pomena. 6) P r e d e 1 U n i t a s : Ta predel pričenja na severozahodni meji zelenega pasu ob Celovški cesti t. j. ob poti št. 794 k. o. Dravlje, poteka vzporedno s Celovško cesto v 20.00m odmiku od njene regulirane osi in teče dalje do poti št. 357 k. o. Dravlje. Severozahodna meja tega predela sta pot št. 'v37 k. o. Dravlje in severozahodna meja pare. št. 355/4 do poti za Gorenjsko progo. Tu se zaobrne proti jugovzhodu in teče vzporedno z gorenjsko progo do meje zelenega pasu. Ob tem pasu zavije proti jugovzhodu v premi črti do izhodiščne točke. Zemljišča se smejo uporabiti v prvi vrsti za zidanje objektov lahke industrije in drugih objektov z vsemi pripadajočimi pomožnimi objekti in napravami. 4. Okoliš zelenega pasu. a) Zelcmi pas v ca. 20.00 m širini od osi najbližjega železniškega tira poteku od jugovzhodne občinske meje im sicer od Celovške ceste vzdolž tivolskega železniškega loka mimo industrijskega predela Union ter ostalega naselja do Černetove ulice. b) Zeleni pas, ležeč na levi strani Celovške ceste od otroškega igrišča pod Cekinovim gradom do od-ce|ia Vodnikove ceste, ki sega do meje zavarovane gozdne površine. c) Zeleni pas, ki ga oklepa Černetova ulica med mejami predela 2 in 5, namenjenih za individualno zazidavo in gorenjska proga oziroma Goriška ulica. č) Zeleni pas, ki ga oklepa trikot med Černetovo ulico, Gorenjsko progo in podaljšek Kavškove ulice. d) Zeleni pus, ležeč med Gorenjsko in kamniško progo, industrijsko obodno cesto in v podaljšku Ale-ševčeve ulico do industrijske obodne ceste, razen predela št. 4 individualne stanovanjske zazidave. e) Zeleni pas, ležeč pravokotno vzdolž občinske meje in kamniške proge, in sicer od industrijske obodne ceste do meje industrijskega predela »Litostroj«. Severna meja poteku v isti premi črti kot severna meja industrijskega predelo Litostroj do kamniške proge in občinske meje. Iz tega pasu jo izvzet predel št. 5 individualne stanovanjske zazidave. f) Zeleni pus, ki ga oklepa trikot med industrijsko obodno cesto, gorenjsko progo in podaljšek Ale-ševčeve ulice do Industrijske obodne ceste. g) Zeleni pas, ležeč severozahodno od industrijske obodne ceste, se pričenja ob predelu št. 9 individualne stanovanjske zazidave in teče v premi črti povprečno v 150.00m pasu proti severovzhodu preko Celovške ceste in gorenjske proge do zahodnega podaljška severne meje industrijskega predela Litostroj. h) Zeleni pas, ležeč ob regulirani Vodnikovi cesti', in sicer na jugozahodnem delu te ceste v širini ca. 70.00 m do nove obodne industrijske ceste. i) Zeleni pas jugozahodno od Vodnikove ceste, ki sc razteza do predela št. 8 individualne stanovanjske zazidiave in do vznožja zavarovane gozdne površine Šišenskega hriba. ji Zeleni pas, ki leži v izravnavi krivine med Večino potjo in okoliša nezazidljive kmečke površine. k) Zeleni pasovi, ležeči v sektorju med Celovško cesto, Vodnikovo cesto in šolsko ulico oziroma novo industrijsko obodno cesto po regulacijskem načrtu za to območje. Zemljišča v okolišu zelenega pasu so nezazidljiva. 4. člen Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za območja občinskega ljudskega odbora. 5. člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča ter zemljišča, na ka- terili stoje kuiltninno dn zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo. kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški organ. 6. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 7. člen Ožje lokacije y gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena tega odloka. 8. člen Z uveljavitvijo tega odloka premeta pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 9. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od'dneva pravnomočnosti. 10. člen Ta odlok začne veljati po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. St. 07/1-133.?»/15-56 Ljubljana, dne 28. deceanlbra 1956. Predsedniki QLO: Dt. Marjan Der masti a 1. r. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 4 točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/521) in-2. člena zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odbora Borovnica na seji obeh zborov dtne 18. decembra 1956 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Borovnica 1. člen V občini Borovnica se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 3. členu ta odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, im to ob upoštevanju 3. in 9. do 13. člena temeljne uredbe o geme-ralnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ, št. 78-623/49) ter priloge 1/B-2/I iakotna o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-571/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj 2 let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in dragih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše se določijo tale zemljišča: 1. Zemljišče vzhodno od okrajne ceste Borovnica-Lj,ubijana do vrste novih individualnih hiš, in sicer severno od nove projektirane ceste na novo železniško postajo pare. št. 560, 561, 562, 563, 565 in 373, ležeče v k. o. Borovnica. Zemljišča v lem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za zidavo večjih stanovanjskih enot. 2. Zemljišče v obstoječih vrzelih novega naselja v kraju Borovnica, in sicer na jugu pod točko 1. obravnavanega kompleksa pare. št. 549/1, 549/2, 556, 551, 652/1, 553, 558, 557/2, ležeče v k. o. Borovnica. To zemljišče se sme uporabiti za individualno zazidavo. 3. Zemljišče zahodno od nove železniške proge in postaje do vrste novih individualnih hiš na zahodni strani pare. št. 457, 468, 439, 440, 441, 442, 443, 444, 445, 476, 471, 472, 473, 474, 475, 476, 4-16/2, 449/1, 450/1, 452/2, 453/1, 454/2, 455/1, 456/2, 457/1, 46», 464/1, 464/2, 465/1, 468 in 469, ležeče v k. o. Borovnica. Zemljišče v tem gradbenem okolišu se sme uporabiti za zidanje bodočega središča kraja Borovnica (uprava, prosveta, javne zgradbe, stanovanjski bloki). V tem gradbenem okolišu je neposredna okolica z ostanki viadukta nezazidljiva. -4. Zemljišče desnega brega potoka Borovuiščice, ki leži zahodno od nove železniške proge in [»ostaje n ki ga omejuje meja, kii poteka v smeri vzhod-zahod pri umetnem slapu na potoku Borovniščica in ki sega od te meje proti severu cu. 200 m, in sicer severni del pare. št 1658, 1639 in 1610, nadalje pare. št. 1651, 1644, 1642,' 1646, 1681, 1679, 1685, 1672, 1677, 1685 in jugovzhodni del pare. št. 1694, 1697, 1698 in 1701, ležeče v 'k. o. Zaibočevo. Zemljišče v tem gradbenem okolišu se sme uporabiti za zidanje komunalnih in športnih naprav ter objektov (kopališče, igrišče i. p.). Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavu! del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za območja občinskega ljudskega odbora. 4. člen Vprašanje zavarovanja desnega in levega brega potoka Borovniščice, in sicer od mostu na cesti, ki vodi iz Borovnice na železniško postajo, pa vse do mostu na okrajni cesti Borovnica-Ljubljaua bo urejeno s .posebnim odlokom. 5. člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovan« zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih 'bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ. 6. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 7. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena tega odloka. 8. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovolj etn j a po 9. členu zakona o uporaiRi zemljišč za gradbene namene. 9. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 10. člen Ta odlok začne veljati po objavi y »Glasniku«, uradnem vestniku OIX) Ljubljana. St. 07/1-13575/3-% Ljubljana, dne 18. decembra 1956. Predsedniki OLO: Dr. Marjan Dermastia 1. r. 51. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 4. točke 64. člena zakotna o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 15-46/56) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odboru Cerknica na seji obeh zborov dne 28, decembra 1956 sprejel ODLOK * . o gradbenih okoliših v občini Cerknica 1. člen V občini Cerknica se smejo uporabljati za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 4. členu ta odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to ob upoštevanju 3. in 9. do 13, člena temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list ULRJ, št. 78-625/49) ter priloge I/B-2/I zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št 34-571/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbeni okoliš se določijo zemljišča s tole mejo: • Meja poteka počenši z izhodiščno točko na križišču republiške ceste II. reda Rakek—Laž in okrajne ceste III reda Cerknica—Begunje po republiški cesti II. reda Rakek—Lož do severozahodne meje pare. št. 726, po tej meji ca. 50 m od republiške ceste II. reda Rakek—Lož, nato vzporedno/, republiško cesto II. redu Rakek—Ijož preko pare. št. od 726 do 733 imenovanih »Plotovi proti Dolenji vasic, preko parcel »Med vodama« preko Cerkniškega potoka do pare. št. 879, preko pare. št. 885, 886, 888 do 938 in republiške ceste II. reda Rakek—Lož s pare. št, 2(738/2, z republiške ceste proti severu preko pare. št. 2147, 2148, 2169,'2170, 2231 in 2226 do poti pod Slivnico s pare. št. 27137, od tod v premi črti do tovarniških objektov, nato zajame ca. 70 m širok pas pare. št, 2362, vzporedno s tovarniškimi objekti do stoječega bivšega živinskega hlevu, v ravni črti preko Cerkniškega potoka, Krajčeve žage do okrajne ceste III. reda Cerknica—Begunje, po okrajni cesti III. reda Cerknica—Begunje, po zahodni meji pare. št. 309, po poti pare, št. 2742, preko pare. št. 397/1 in 397/2, po poti s pare. št. 2743/3, preko pare. št. 427, 428, 541, 538 do 573 in 2730/2 do izhodiščne točke na križišču. Zemljišča leže v k. o. Cerknica. 4. člen Zemljišča v gradbenem okolišu se smejo uporabiti v gradbene namene, in sicer: 1. Novo delavskouslužbensiko naselje: Zemljišče obsega ca. 70m širok pas pare. št. 2587 na podnožju Slivnice vzdolž tovarniških objektov, ki sega od bivšega živinskega hleva do severne meje tovarniških objektov. Zemljišča v tem gradbenem okolišu so določena za individualno zazidavo, zlasti za deluvsko-uslu/ben-ske stanovanjske potrebe, 2. Javne zgradbe: Zemljišča so zajeta v trikotu med republiško cesto II. reda Rakek—Lož, okrajno cesto IH. reda Cerknica—Begunje in jedrom naselja. Zemljišča v tem gradbenem okolišu so določena za zidanje objektov javnega pomena, kot so na primer šola, sodišče, telovadišče itd. 3. Industrijske zgradbe: Za morebitno razširitev industrijskega obrata pohištva in lesne galanterije »Brest« so predvidena zemljišča, po katerih poteka industrijski tir od Krajčeve žage do glavnega obrata. Zemljišča v tem gradbenem okolišu so določena za zidanje industrijskih objektov. 5. člen Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavini del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za območja občinskega ljudskega odbora. 6. člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča ter zemljišča, ua katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ. 7. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zidajo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju L odstavka 2. člena tega odloka. 9. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9, členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 10. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po'preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 11. člen Ta odlok začne veljati po objavi v »Glasniku«, uradnem vestmku OLO Ljubljana. St. 07/1-13575/18-56 Ljubljana, dne 28, decembra 1956. Predsednik OLO: Dr. Marjan Demastia 1. r. 32. Na podlagi 2. odstavka 15. člena im 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-89/5(2) in 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni lisi LRS, štev. 13-46/56) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odbora Dobrova na seji obeh zborov dne 18. decembra 1956 sprejel ^ ODLOK o gradbenih okoliših v občini Dobrova 1. člen -V občimi Dobrova se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 3. členu ta odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to ob upoštevanju 3, in 9.—13. čl, temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ, št. 78-625/49) ter priloge I/B—2/1 zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše se določijo tale zemljišča: 1. Dobrova: a) Zemljišče, ki leži med cesto, ki vodi v Polhov Gradec in staro cesto za zadružnim domom pare. št. 1395/1, 1393/4, 1395/3 in 1396/6, ležeče v k. o. Dob rova. Zemljišče v tem gradbenem okolišu se sme uporabiti za zidavo delavsko-uslužbenskoga naselja im za individualno zazidavo. b) Zemljišče ob glavni cesti Horjul in Polhov Gradec pare. št. 1395/2. 1041/2, 1445/2, 1407/3, del par-, cele 1407/2. 1328/1, del parcele 1318/3, del parcele 1318/1. 1328/2. 1326, del parcele 1140. del parcele 1155 in del parcele 1154, ležeče v k. o. Dobrova. 2. Horjulj: a) Zemljišče, ki leži ob glavni cesti v Horjulj med novo, tovarno in gostiščem Prebil pare. št, 908/1 in 290, ležeče v k. o. Horjulj. Zemljišče v tem gradbenem okolišu se sme uporabiti za zidavo delavsko-uslužbenskega naselja in za individualno zazidavo. b) Zemljišče pare. št. 551/3, 532, 551/1, 553/5, 553/4, 553/2, 563, severni del pare. št. 566/3, 566/2, 562, severni del pare, št. 561, 560, 559 , 558/4, severni del pare. št. 558/5, 556/1, srednji dei pare. št. 229, 557, 555/1, 554, srednji del pare. št. 18/1, severni del pare, št. 10/2, južni dei pare. št. 48, del pare št. 20, 9/2, 21, 23, 119, 120, 121, del pare. št. 373, 578/i, 577/3, južni del pare. št. 66/2, del pare. št. 63 in del pare. št. 63/1; ležeče v k, o. Horjulj. c) Zemljišče pare. št. 288/1, 788, 291/1, 291/3 in 29il/2, ležeče v k. o. Horjulj, se sme uporabiti za industrijske namene. Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za območja Občinskega ljudskega odbora. 4. člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ. 5. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 6. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena tega odloka. 7. člen Z uveljavitvijok tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, 8. člem Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 9. člen Ta odlok začne veljati po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana. St. 07/1-18573/9-56 Ljubljana, dne 16. decembra 1956. Predsednik OLO: Dr. Marjan Dermastia 1. r. 33. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 4, točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. člema zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS. št. 13-46/56) je okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu občinskega ljudskega odbora Domžale na seji obeh zborov dne 28. decembra 1956 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Domžale 1. člen V občini Domžale se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 3. členu ta odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je doipnstna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urhanisüdno dokumentacijo predpiše ohčinsiki ljudski odbor, in to ob upoštevanju 3. in 9.—13. čl. temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FiLRJ, št. 78-6i2r3/49) ter priloge 1/B—2/1 zakona o pristojnosti občinski 1' in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/39). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o varstvu javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše se določijo tale zemljišča: 1. a) Zemljišče na Krivih njivah med cesto pare. št. 837/1 na severni strani in mejo, ki jo določa prema črta od severovzhodnega vogala pare. št_ 4i2l9/2 do jugozahodnega vogala pare. št. 430/1 na vzhodni strani, cesto pare. št. 833 na južni strani in cesto pare. št. 837/1 na zahodni strani. Zemljišča leže v k. o, Domžale. b) Zemljišče na Dolgih njivah med cesto pare. št. 837/1 na vzhodni strani, severno posestno mejo pare. št. 485/2 in 485/4 na severni strani, zahodno posestno mejo železniškega požarnega pasu na zahodni strani in južno posestno mejo pare. št. 490/2 na južni strani. Zemljišča leže v k. o. Domžale. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za zidanje javnih zgradb. 2. Zemljišče na Krivih njivah med cesto pare. št. 837/1 na severni strani in cesto pare. št. 834 ter severno posestno mejo pare. št. 412/8 in 419/9 ter vzhodno posestno mejo pare. št. 421/2 in 420 na vzhodni strani, dalje potjo pare. št. 833 na južni strani ter vzhodno stranjo okoliša, določenega za zidanj« javnih zgradb na zahodni strani. Zemljišča leže v k. o. Domžale. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za zidanje večjih stanovanjskih enot (blokov). 3. Zemljišče v Rojah med severno posestno mejo pare. št. 381 ua severni strani, vzhodno posestno mejo pare .št. 380/1, 383/1, 381, 3812, 385 in 823/1 na vzhodni strani, južno posestno mejo pare. št. 823/2, 823/1 in 822/2 na južni strani ter potokom Mlinščico na zahodni strani. Zemljišča leže v k. o. Homec. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za zidanje vrstnih stanovanjskih hiš. 4. Zemljišče med severno posestno mejo pare. št. 277/237 v premi črti do severne posestne meje pare. št. 277/17'l na severni strani in vzhodno posestno mejo pare. št. 277/171 v premi črti do vzhodne posestne meje pare. št. 277/130, severno in vzhodno posestno mejo pare. št. 277/196, vzhodnimi posestnimi mejami pare. št. 277/213, 203, 277/199, 277/198 in 277/188. južno posestno mejo pare. št. 277/188 in del pare. št. 219/197 ter v premi črti vzhodne posestne meje pare. št. 277/72 preko iparc. št. 277/68. 277/70 in 277/96 na vzhoejni strani ter južno posestno mejo pare. št. 277/69 in 277/167 ua južni strani ter mejo, ki jo določa prema črta in jugovzhodnega vogala pare. št. 277/167 do severozahodnega vogala pare. št. 277/237 na zahodni strani. Zemljišča leže v k. o. Pbd-rečje. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno zazidavo za izpolnitev vrzeli v vrsti med že obstoječimi stanovanjskimi hišami. Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za območja občinskega ljudskega odbora. 4. člen Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zavarovana zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ. 5. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zazidavo ne smejo dovoljevati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 6. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudkega odbora ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena tega odloka. 7. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. čldnu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 9. člen Ta odlok začne veljati po objavi v ^Glasniku« uradnem vestniku OLO Ljubljana. St. 07/1-13972-23/97 Ljubljana, dne 28. decembra 1996. Predsednik OLO: Dr. Marjan Dermastja 1. r. Izdaja Časopisno založniško podjetje »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna •Toneta Tomžlča«, vsi v Ljubljani — NaroCnlna: letno 900 din — Posamezna Številka do S strani 10 din. vsake nadaljnje < strani 5 din več — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu posamezne Številke — Uredništvo In uprava Ljubljana Erjavčeva t5a. poštni predal 336 — Telefon: direktor m knjigovodstvo: 20-701 uredništvo In uprava- 23-57<> - Čekovni račun- 60-KB-5-Z-399