PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 500 lir
Leto XXXVIII. Št. 164 (11.292)
TRST, petek, 6. avgusta 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajata v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* vjovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PO ZAVRNITVI ZAKONSKEGA ODLOKA MINISTRA FORMICE V POSLANSKI ZBORNICI
V Italiji se odpira nova politična kriza:
ministri PSI bodo danes izstopili iz vlade
Po srečanju med Pertinijem in Spadoiinijem bo znano, če bo vlada odstopila ali se bo predstavila parlamentu za glasovanje o zaupnici - V socialističnih vrstah že predvolilno ozračje, demokristjani pa minimizirajo dogodek - KPI: protikriz-nih ukrepov ni mogoče izvajati brez korenitega preokreta v vodstvu države
Predsednik Spadolini zapušča palačo Chigi, potem Povedal seio vlade	(Telefot
ko je
(Telefoto AP)
"••»iiii,„i,lllllllMIIIIIIIIIIIMIIIllllllI(llllimiliIIJMMllllllllllllulllIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII(llllllimimil,lllll
9PEIN CIP RATIFICIRALE PREDLOG MINISTRA MARCORE
Uvedli opazovanje cen številnih živil
Poleg prehrambenih izdelkov so v «pakelu» 35 'rst blaga tudi razni drugi artikli široke potrošnje
^ ~~ Sinoči sta medministrski »ledi*8 gospodarsko načrtovanje in cjfS| ‘'istrski odbor za cene ratifi-jo Predloge ministra za industrija arcort glede novega mehanizme ,,eazo.vanj poteka cen blaga širo-Heun-° .?nie ter boja proti njihovi ^ avičeni podražitvi.
Potiniri' mehamzem, ki ga je včeraj Mar., e Podrobno pojasnil minister w.°ra' predvideva, da bodo naj-WiiJj*r°izvodna podjetja in distri-Vssak 5 družbe morala polagati je	decembra letos, svo-
Za f. *niae medministrskemu odboru UVOc]ae (CIP). Gre za paket 35 pro st« ;°V v katerem so riž, razne vr proilra',.razna jedilna olja. svinjski VodoVUt '■ Pralni praški, mineralne Cenik- navadno vino itd. Na podlagi delat °V °° ^Observatorij za cene* iz-y Poročilo, ki ga bodo objavili.
Clp^eru kršitve teh navodil bo V Ur ‘ahko posegel administrativno Se pJevan,je cen. Cilj ukrepa je, da Ve, .frčijo neutemeljene podražit-Hej au*acBe in podobno. Še po-izva i' prt' za nadzorstvo cen od pro ter q a do trgovca na drobno. Si-Še refa 18 ukrep spada v okvir šir-tere 10rrr>e na področju trgovine, ka Za ijr,r'emben člen je tudi zapora s ve,-. ?JanJe novih licenc v mestih C0 , 30.000 prebivalci, godo^^ustria je izrazila svoje ne-de Je' da so proizvodne ce-cije'.t0 Prozorne in da so špekula-vanjl)orei možne le pri prekupče-
Resolucija Italije ® PLO in Libanonu
^•9 tet~~ en°urnem lekarniš-tiepg butanju besed je zunanjepoli-odobeji Hu^ja poslanske zbormce »vob‘a resolucijo o Palestinski o-kih ^ ‘di organizaciji in o dogodilo' v , ationu. Resolucijo je pod seh pet. vladnih strank in ko-Proti so bili misovci, med-
WjPa0 80 se radikalci, neodvisna
V a m PDUP vzdržali.
•he Va J Pozivajo vlado, naj sprejmi u a Poti-ebne ukrepe za takojšna s bombardiranja v Bejrutu. P4 un:-m Prepreči »obup, predvsem !®aUneeenje P°dtifinega vodstva Bate	V nadaljevanju resoluci-
?avti6 ■ ,°^8 vladi upoštevajoč neba Ap'rZJave palestinskega vodite ^htikn » a’ naj izrabi to novo di ka , ‘udi v luči dokumenta, ki
V	ria k-eter*ca sprejela junija legala p,7. 'ahko vlada uradno pri-9ika “O kot zakonitega predstav-dem L; 9stinskega ljudstva. Obe-
V	aodei Se ra°rala italijanska vlada Rosn^i.anju z vladami Evropske ktoča arske skupnasti potruditi za <V> op,ao in nedvomljivo medseboj-
Sm‘znan.ie med PLO in Izraelom, listnem1a reso'ueija kljub kompro-
seveda pa še vedno pogojuje tako priznanje s palestinskim priznanjem Izraela in s sklepom PLO, da se bo omejeval na politični boj. Z resolucijo so predvsem nezadovoljni PDUP in radikalci, ki so hoteli takojšnje priznanje PLO.
Trelja preiskava o rimskih rdečih brigadah
RIM — Rimski preiskovalni sodnik Rosario Priore je izdal zaporni nalog proti 240 osebam v okviru tako imenovane preiskave «Moro ter*. ki zaobjema teroristična dejanja v Rimu v obdobju od 1. marca 1981 do 12. aprila 1982. ko je skupina rdečih brigadistov napadla karabinjersko izvidnico pred poslopjem. kjer bi se moral od vijati proces Moro. V zapor nem nalogu so vključeni tudi atentati pred marcem 1981, u-gotovitev krivcev pa so omogočila pričevanja skesanih briga distov Antonia Savaste in Emi-lie Libere.
REVI — Socialistični ministri bodo danes, po koncu seje strankinega vodstva, izstopili iz Spadolinijeve vlade. Odločitev, ki so jo sprejeli sinoči, je posledica izida glasovanja v poslanski zbornici v sredo zvečer, ko je z odločilnim glasom kakih 30 prostostrelcev, po vsej verjetnosti iz vrst KD, zbornica zavrnila vladni odlok o davščinah na petrolejske proizvode, ki ga je pripravil socialistični minister Formira. Po vsej verjetnosti se bo s tem dejanjem socialističnih ministrov odprla tudi vladna kriza, gotovo pa je, da se odpira huda politična kriza po štirinajstih mesecih sodelovanja petih strank v Spadolinijevi vladi. O tem, kakšen bo nadaljnji postopek bo odločal Spadolini sam, ki se bo danes dopoldne sestal s predsednikom republike Pertinijem v Groednu, kjer preživlja Pertini poletne počitnice.
Ni izključeno, da bo Spadolini v skladu z načeli, sprejeti ob sestavi njegove vlade, zahteval, da se o morebitni krizi javno izreče parlament z glasovanjem o zaupnici vladi, za kar pa bo potreben najmanj teden dni, da je poslanska zbornica odšla včeraj na počitnice, senatorji pa so to naredili že pred tednom dni: za izredno sklicanje pa je potrebnih vsaj pet dni.
Mimo vprašanja, kako se bo sedaj formalno zadeva iztekla, ostaja dejstvo, da je prišlo do razbitja v večini, na kateri je osnovana Spadoli-nijeva vlada. Vse se je začelo pred-sinočnjim z zavrnitvijo Formicovega zakonskega odloka v poslanski zbornici, nekaj ur potem ko se je Spadolini srečal s tajniki vseh strank vladne večine, ki so mu ob tej priložnosti zagotovili pohio podporo. Socialisti so od vsega začetka obsodili to dejanje, odločilnega pomena pa je bila izjava vsedržavnega tajnika Craxija, ki je dejal, da so socialisti prepričani, da se predsednik vlade zaveda resnosti stanja in da,bo torej znal sprejeti potrebne politjčne posledice. Tajnik socialistične stranke je poudaril, da v teh pogojih države nikakor ni mogoče upravljati in da je parlament v rokah interesnih sfer, ki imajo moč, da preglasujejo vlado in ji zadajo težke udarce prav pri vprašanjih obnove državnega gospodarstva in odločnih ukrepov v ta namen. Vse to, je dodal Craxi, se dogaja v očitnem nasprotju z jasnimi sporazumi med večinskimi skupinami. V parlamentu ne sme biti več mesta za skrite interese in za prostostrelce, ki te interese predstavljajo, je še dejal tajnik socialistične stranke. Podobne so tudi izjave drugih socialističnih predstavnikov, danes pa strankino glasilo A-vanti objavlja komentar, ki že jasno kaže na namen PSI, da ob tem vprašanju sproži viadno krizo.
Po drugi strani pa so izjave v vrstah krščanske demokracije zelo pomirjujoče. Vsi najvidnejši predstavniki stranke govorijo le o »incidentu*, do kakršnega pač lahko pride, pri tem pa očitno pozabljajo, da so bili taki «incidenti» tudi v preteklosti zadosten razlog za padec vlade. Demokristjani vztrajno govorijo, da ni razlogov za vladno krizo in da je treba ponovno vzpostaviti sodelovanje v okviru petstrankarske večine, da se izpelje program protikriznih ukrepov. Tako na primer predsednik poslancev KD Gerardo Bianco poziva ostale stranke k čutu odgovornosti, po koncu seje političnega u-rada stranke pa je Galloni dejal, da KD odločno nasprotuje predčasnim volitvam o katerih meni, da bi bile državi škodljive.
GADAFIJU Ni USPELO ZBRATI POTREBNE DVETRETJINSKE VEČINE
V	Tripoliju neformalno srečanje afriških držav
Na vrhunsko srečanje OAE ni dopotoval niti dosedanji predsednik, kenijski voditelj Moi
TRIPOLI - Kljub široki libijski diplomatski akciji se včeraj dopoldne v Tripoliju ni zbrala potrebna dvotretjinska večina afriških držav, kar bi omogočilo normalen začetek vrhunskega srečanja Organizacije afriške enotnosti (OAE). Zato so tudi preložili začetek srečanja in določili, da bo potekalo istočasno z ministrskim zasedanjem držav črne celine.
V	Tripoli ni dopotoval tudi prejšnji gostitelj vrhunskega srečanja OAE kenijski predsednik Arap Moi, ki bi moral predati vodstvo afriške organizacije gostitelju Gadafiju. Na številna povabila iz Libije je včeraj odgovoril, da bo odpotoval v Tripoli takoj ko bo dosežena dvotretjinska večina, oziroma potrebni kvorum. Za sedaj pa se mu vsekakor ne mudi na letališče.
V	Tripoliju sq včeraj ves dan iskali kompromisne rešitve, da bi rešili kar se sploh še da rešiti. Prišlo je do vrste neformalnih srečanj med prisotnimi afriškimi voditelji, ki so poudarjali, da je treba v takem kritičnem trenutku iskati predvsem stične točke med afriškimi državami in vsaj začasno zanemariti številna politična nasprotja. Na teh srečanjih so tudi poudarjali, da izhaja večina političnih problemov afriške celine iz gospodarske nerazvitosti. Zato morajo članice OAE v bodoče posvečati večjo pozornost medsebojnemu gospodarskemu sodelovanju in iskati nove možnosti za hitrejši razvoj industrije in kmetijstva.
Za tesnejšo sodelovanje med afriškimi državami se je še posebej zavzel gostitelj srečanja Gadafi, ki je poudaril, da bo srečanje potekalo kljub pomanjkanju potrebnega kvoruma. V Tripoliju naj bi se po njegovem kljub vsemu zbralo tako število afriških voditeljev, da lahko vsaj okvirno načrtujejo smernice za to celino. Dejal je tudi. da vse tiste države, ki bojkotirajo srečanje, delujejo vsaj posredno v interesu imperialističnih sil in še posebej Združenih držav Amerike. Libija naj bi celo razpolagala s kupom ameriških tajnih dokumentov, iz katerih je razvidno imperialistično vmešavanje Wa-shingtona v številne afriške države.
Gadafi je obenem zagovarjal stališče, da bogatejše afriške države razpolagajo s potrebnimi sredstvi, da bi lahko finansirale gospodarski razvoj tudi revnejših držav. Nato je citiral izkušnje Evropske skupnosti in se je zavzel, da bi tudi afriške države ustvarile podoben ekonomski blok. Večja afriška enotnost bo obenem najboljša obramba pred blokovskim vmešavanjem. Najhujši sovražnik v tem okviru so po Gadafijevem mnenju ZDA, ki se na noben način ne nameravajo odpovedati neokolonialistični politiki.
...............................................uirHiiniimnHHiiiiiHiiHiiiinonMiiiiiiiiiiiHHiimnuiiiliiu.iiiiiittitiiiimiiitiiiiiiuiiiiinniii»iiiiiiiiiniiiMimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiMiiiiiimiiiHiiiiiiiniiiiiuiiiiiiii»
MEDTEM KO JE Nfl OBMOČJU ZAHODNEGA BEJRUTA NASTOPILO NEDOGOVORJENO PREMIRJE
ZDA niso postavile veta na resolucijo k| «graja» zadnjo izraelsko ofenzivo
Vsebino resolucije je sicer varnostni svet krepko omilil - Begin trdovratno odklanja vsak za Palestince sprejemljiv sporazum - Arafat sprejema Habibov načrt o umiku v dveh fazah
Prav tako previdne so izjave ostalih treh strank vladne večine. Liberalci, socialdemokrati in republikanci očitno čakajo, da se Spadolini odloči in bodo dogodke komentirali kasneje. Delno so pri tem izjema republikanci, saj so nekateri predstavniki te stranke, kateri, kot znano pripada tudi Spadolini, opozorili na resnost stanja v državi, zaradi katere je potrebna velika previdnost.
Kar zaaeva komuniste je treba o-meniti predvsem stališče predsednikov obeh parlamentarnih skupin Na-politana in Perne, ki opozarjata na velike razdore znotraj vladne večine, ki pravita, da ni mogoče odgovornosti za težave naprtiti parlamentu, ampak jih nosijo nekatere politične sile vladne večine. Povsem jasno je, da ni mogoče odločnih protikriznih ukrepov izvajati brez korenitega preokreta v državnem političnem vodstvu, poudarjata še predstavnika KPI.
Kaj bo naredil Spadolini seveda še ni znano. Tudi ugibanja so skorajda nemogoča, saj je predsednik vlade v težkih trenutkih doslej vedno
presenetil tudi največje optimiste. Vendar pa so pokazatelji krize prišli do izraza že med včerajšnjo sejo parlamenta, ko so radikalci zahtevali razpravo o nastalem stanju, do katere pa ni prišlo, ker Spadolini u-radno ni seznanil predsedstva parlamenta o nori politični situaciji. Pač pa je ministrski predsednik predložil parlamentu sicer okrnjen finančni zakon za leto 1983, kajti vlada ga včeraj ni mogla izpopolniti, ker je bila seja zaradi odsotnosti socialističnih ministrov odpovedana. Kakšen bo razplet dogodkov pa bo vsekakor znano že danes dopoldne, takoj po pogovoru med Spadoiinijem in Pertinijem.
Komisija «P2» zahteva seznam članov ^velikega vzhoda*
RIM — Preiskovalna komisija o loži «P2s>, ki ji predseduje Tina An-selmi, je prepustila komisiji, ki se ukvarja z ugrabitvijo Mora in s pokolom v Ul. Fani, nalogo da danes zasliši bivšega glavnega prav-dnika v Rimu De Mattea in polkovnika Comacchio, ki mu je bila leta
1978 poverjena naloga, da preiskuje o morebitnem vpletu Gellija pri umoru Mora. Komisija bo potem prejela ustrezne zapisnike.
Včeraj zjutraj so komisarji zasliševali bivšega velikega mojstra italijanskih framasonov Battellija, ki je vodil «veliki vzhod*, od 1. 1978 do marca letos. Od Battellija, generala v pokoju niso izvedeli kaj pomembnega. Zvedelo se je le, da je veliki mojster imel kakih 300 članov vpisanih «na uho» in ne na uradnih seznamih. Po njegovem šteje sedaj »veliki vzhod* okoli 16.G00 članov (po drugih virih 18.000).
Komisija je včeraj za zaprtimi vrati zaslišala tudi Carla Binettija (še pred mesecem dni je delal skupaj z ministrom Andreatto). Binetti je sicer resen finančni strokovnjak. Spočetka je Tina Anselmi menila, da bi bilo treba počakati z zaslišanjem te priče dokler ne bodo prepisani magnetofonski posnetki in dokler ne bi zaslišali Carbonija. Binetti je namreč vpleten v afero Calri, Ambrosiano itd. Večina komisarjev pa je proti volji demokri-stjanskih predstavnikov izsilila zaslišanje.
Komisija je še sklenila, da bo na podlagi svojega sodnijskega polnomočja zahtevala od »velikega vzhoda* seznam vseh članov
BEJRUT, NEW YORK — Prav v trenutku, ko je varnostni svet OZN, prvič v zgodovini brez ameriškega veta, izglasoval omiljeno verzijo špansko - jordanske resolucije, ki «graja» zadnjo Izraelsko ofenzivo proti zahodnemu Bejrutu in zahtevala spoštovanje premirja, je na območju libanonske prestolnice med vojskujočimi se stranmi nastopila nedogovorjena prekinitev boja.
Izraelci že 24 ur čistijo položa-
je, ki so jih osvojili med predvčerajšnjo ofenzivo, za katero pa vse kaže, da vendarle ni bila tako prodorno uspešna, kot je bilo sprva pričakovati. Za ceno nemajhnih izgub je telavivsko poveljstvo osvojilo le nekaj sto metrov bojišča, palestinski borci pa že obnavljajo svoje u-trdbe in utrjujejo vrste. Razmeroma mirno stanje, občasna obstreljevanja namreč niso prenehala, je več tisoč prebivalcev izkoristilo za beg v vzhodni del mesta skozi edini prehod. ki ga Izraelci še niso zaprli. Libanonski uradni viri pa trdijo, da je predvčerajšnjem izgubilo življenje najmanj 300 oseb, ranjenih pa je 670.
Pomemben sklep varnostnega sveta OZN, ki ga ameriški predstavnik ni podprl, a niti zavrnil, pa za sedaj ni omajal Beginove trdovratnosti. Izraelski premier vztraja, da se njegova vojska ne bo umaknila, dokler palestinski »teroristi* ne bodo zapustili Bejruta. Begin je tudi izrazil nasprotovanje neposrednemu
...................................iiiiiHiiimmitmiiinmiiliiiiMi.milini..
Z RAZSODBO PROTI PRIPADNIKOM «PRIME LINEE*
SODNIKI IZ BERGAMA IZNIČILI ZAKON 0 SKESANIH TERORISTIH
BERGAMO - Po najdaljšem posvetu v zgodovini italijanskega sodstva. ki je trajal 16 dni. ali natanko 382 ur, je porotno sodišče iz Bergama izreklo razsodbo proti 133 pripadnikom teroristične organizacije »Prima linea*. ki dobesedno postavlja na glavo vso strategijo boja proti terorizmu.
Sodniki so že res upoštevali nori zakon o skesanih teroristih, a pred odbitki in olajšavami, ki jih predvideva novi zakon, so skesancem odmerili naj višjo možno kazen, da so izničili cilje zakonodajalcev. Najzgovornejši je primer skesanega t» rorista Michela Viscardija, ki je po aretaciji vodil preiskovalce 4 tisoč kilometrov vzdolž in počes po polotoku, jim omogočil aretacijo 40 teroristov, odkritje skrivališč, dokumentov in orožja, saj je prejel 12 let in 2 meseca zapora, medtem ko je zanj javni tožilec zahteval le 3 leta in 5 mesecev. Podobna usoda dolete:, tudi Mavca Donat Cat
besedilu predstavlja korak J * uradnemu prinzanju PLO. I tim, ki .k namesto petih prejel 9
let zapora in še tri leta nadzorovane svobode. Za tretjega skesanca Sergia Martinellija je javni tožilec še predvčerajšnjim časnikarjem izjavil, da je njegova izpustitev skoraj »obvezna*, pa so sodniki odmerili kar 10 let in 2 meseca zapora.
Marsikoga je tudi presenetilo, da sodniki niso upoštevali izjav skesancev in so obsodili obtožence le na podlagi otipljivih dokazov, kar je navsezadnje spodbudno, a skrajno vprašljivo, če ni to rezultat objektivne pravičnosti. Na tihem se namreč vsiljuje sum. da so hoteli sodniki s to razsodbo predvsem poudariti avtonomijo sodstva, ne pa i-skati pravice. V enem zamahu so skoraj gotovo izničili prizadevanja politikov in varnostnih sil. da bi s pomočjo skesanih teroristov odpravili to rakasto tvorbo. Navsezadnje so prav skesanci omogočili sedanje uspehe varnostnih sil. da je marši kdo že priporočal podobno strategi jo v boju proti organiziranemu kriminalu, mafiji in kamori.
Povsem razumljivo so »neomajni* prejeli še hujše kazni, a razlika je minimalna. Neupoštevanje pričevanj skesanih teroristov pa je omogočilo osvoboditev skoraj dveh ducatov obtožencev. Bržkone bo priziv in razsodba drugostopenskega sodišča v marsičem spremenila včerajšnjo razsodbo, a le s ' težavo bo popravila škodo, ki so jo zadali strategiji boja proti terorizmu.
PRED NEDELJSKIMI VOLITVAMI
Na Korziki povečanje števila atentatov
PARIZ — Na Korziki je predsi-nočnjim eksplodiralo pet peklenskih strojev, ki so povzročili precejšnjo gmotno škodo. Atentate pripisujejo terorističnim skupinam korziških avtonomistov, ki so pred nedeljskimi deželnimi volitvami povečali število terorističnih akcij.
posredovanju generalnega sekretarja OZN De Cuellarja (ki je ponudil, da obišče Izrael in Libanon), ker se je le ta nameraval sestati tudi z voditeljem PLO Arafatom.
Dejstvo, ua ZDA niso postavile veta špansko - jordanski resoluciji, je še bolj utrdilo mednarodni pritisk na telavivsko vlado. Resnici na ljubo Reaganova uprava ni še storila nič konkretnega, da bi Begina prisilila k popuščanju. Reagan je v osebnem pismu Beginu baje zagrozil, da utegne njegova uprava sprejeti gospodarske sankcije preti Izraelu, a ni postavil nobenega ultimata, iz Tel Ariva pa so že sporočili. da so pripravljeni sprejeti morebitne «kazenske ukrepe*, ker je »nacionalna varnost* (ki naj bi jo ogrožali Palestinci) pomembnejša.
Tudi resolucija OZN ne zveni kot pravcati ultimat. V spremenjeni vsebini je namreč »obsodba* Izraela spremenjena v «grajo», iz nje pa so izločili odstavek, ki namiguje na sedmo poglavje listine OZN, ki predvideva možnost uvedbe mednarodnih sankcij. Tudi namig na izraelske »grozote* v Libanonu je bil izbrisan.
Več pozornosti velja torej nameniti spet prizadevanjim bližnje-vzhodnega odposlanca ZDA Habiba. Kaže, da je vodstvo PLO sprejelo rahlo spremenjeno verzijo njegovega načrta, ki predvideva istočasni umik dela palestinske vojske in prihod mednarodnih mirovnih sil
Palestinski voditelji so tudi sinoči potrdili, da so pripravljeni zapustiti oblegano mesto, vendar pa njihova prožnost zadeva ob neomaj-nost telavivskih oblasti, ki vztrajajo, da se moraio Palestinci umakniti najmanj pet dni pred prihodom mirovnih sil. Bojevitim napovedim Beginove desničarske vlade še ne more upirati niti šibka laburistična opozicija, ki nasprotuje vojaški zasedbi Beiruta, a nima večjega vpliva, pa čeprav je »libanonska kampanja* tudi za Izrael ena najtežjih in krvavih v svoji sorazmerno mladi in neravno mirni zgodovini.
RIM — Zdravniški kolegij, ki sledi protestni akciji radikalnega voditelja Marca Pannelle, je včeraj določil, da se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo do tolikšne mere, da bo moral v najkrajšem času ponovno za vziti nekaj tekočine, v nasprotnem primeru ga bodo morali sprejeti na zdravljenje v bolnišnico. Pannella je doslej shujšal več kot 14 kilogramov. S svojim protestom namerava opozoriti italijansko javnost na potrebo, da se tudi Ita lija angažira v boju proti lakoti.
Kljub nedogovor,
iu premirju se je dim tudi včeraj dvigal nad zahodnim Bejrutom
(Telefoto AP)
niiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiMMHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiifl
JUGOSLA VUA IASKRBUENA ZARADI SLABŠANJA MEDNARODNIH ODNOSOV
Grlickov o izraelski agresiji in o iraško-iranskem spopadu
BEOGRAD — Član predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije dr. Aleksandar Grličkov je v pogovoru za TV Beograd ocenil, da je letošnje leto na mednarodnem prizorišču zelo težko, da je popuščanje v zastoju, tekma v oboroževanju se krepi, vse bolj pa grozijo tudi krizna žarišča. Potekata tudi dve veliki in nevarni vojni na Bližnjem vzhodu in Srednjem vzhodu. Grličkov je poudaril, da ni lahko oceniti, zakaj je svet zašel v takšno krizo, nedvomno pa gre za spopad velikih sil, za najostrejši spor po drugi svetovni vojni.
Za sedaj ni vidikov za premostitev te krize. Tekmovanje se nadaljuje, velike so težnje za vojaško, politično in gospodarsko pomoč. Neuvrščene države se čutijo vse bolj ogrožene.
Grličkov je ostro obsodil politiko nevarnostjo izbruha vojne opozoril, da so se krizna žarišča znova približala Evropi. Takšna žarišča so tu di na sami stari celini: nevarnost spopada se znova bliža celini, ki je
bila v preteklosti vzrok dveh sve-1 vo obliko odnosov — miroljubno so-tovnih vojn. Vse to so razlogi za ve- žitje, ki izključuje vojno kot sred-liko vznemirjenje. Po njegovih be- stvo za reševanje medsebojnih spo-sedah ni samo akademsko ugibanje, rov. Iransko-iraška vojna ima vse da Evropa znova postaja izzivalka 1 značilnosti starih klasičnih vojn. Vse
miru v svetu, nevarnost postaja vse bolj stvarna, je dejal Grličkov. Bližnji vzhod, ki je postal krizno žarišče, je namreč življenjskega pomena za stabilnost Evrope, neodvisno od tega, kako je razdeljena.
Bližnjevzhodno območje je velik problem tudi za zahodne in vzhodne države Evrope, prav tako pa tudi za ZDA, pri čemer je Izrael podaljšana roka njene politike.
Grličokv je ostro obsodil politiko Beginove vlade v Libanonu in izrekel prepričanje, da Izraelu ne bo u-spelo iztrebiti in uničiti Palestincev. To v zgodovini še ni uspelo nikomur, tudi Hitlerju ne, ko je poskušal iztrebiti Žide.
Glede iraško-iranske vojne je Grličkov izrekel mnenje, da politično in moralno spodkopava globalno strategijo gibanja neuvrščenih. Neuvrščeni so svetu ponudili neko no-
možne vsebine klasičnih spopadov so zbrane v tej vojni — težnje za ozemeljsko, ideološko in versko nadvlado, je ocenil Grličkov. Član predsedstva ZK SZDLJ je tudi opozoril, da ta vojna ogroža sklic sedmega vrha neuvrščenih, poleg tega pa je neuvrščeno gibanje pripeljala v moralnopolitičnem pogledu v neugodni položaj. Grličkov je poudaril, da so v tej vojni vpletene velike sile in bloki s svojimi gospodarskimi in vojaško strateškimi interesi ter cilji.
Grličkov je govoril tudi o težnjah evropskih držav po večji avtonomiji, ne glede na to, kateremu bloku pripadajo. (d.d.)
WASHINGTON — Zakladni minister Regan je izjavil, da se bodo obrestne mere v ZDA v n i slednjih mesecih postopoma znižale.
TRŽAŠKI DNEVNIK
MEDTEM KO IZ RIMA PRIHAJAJO ZASKRBLJUJOČI GLASOVI
Na današnji izredni seji bo deželni svet vzel na znanje odstop Comellijevega odbora
Posvetovanja za rešitev krize se medtem nadaljujejo - Kakšna bo vloga LpT? Enotnost laičnega in socialističnega bloka • «Leva struja» SSk o sporazumu
Danes dopoldne ob 9.30 se bo deželni svet sestal na izredni seji; na osnovi 38. člena deželnega statuta bo namreč moral vzeti na znanje odstop predsednika deželne vlade Comellija, kateremu avtomatično sledi odstop tudi vsega odbora. Predvideno je, da se bo okrog tega vprašanja na današnji seji skupščine razvila obširna razprava, v katero bodo posegli predstavniki vseh političnih sil. Glede na polemike, ki se v teh dneh razvijajo v zvezi s sklepom KD, ki je v odgovor na dosego sporazuma med LpT ter laiko -socialisti v Trstu, ki jo izključuje iz upravljanja na občini in pokrajini, sprožila krizo v deželni večini, je pričakovati, da bo razprava zelo razgibana.
Čeprav ni bila še deželna kriza formalno odprta, je KD že dala pobudo za vrsto dvostranskih sestankov z vsemi demokratičnimi silami. Njena delegacija se je že sestala z LpT, s komunisti in včeraj tudi z zastopništvom Furlanskega gibanja; sestala se je torej samo z delegacijami strank, ki so v deželnem svetu v opoziciji. Kaže pa, da KD svojih dvostranskih pogovorov z ostalimi strankami ne bo mogla izpeljati do konca, ker so se predstavniki laičnega in socialističnega bloka že izrekli, da bodo na teh pogajanjih skupno nastopali in se torej posamično ne bodo udeležili sestankov s KD.
Vsekakor pa se je deželno vodstvo KD na svoji ponedeljkovi seji zavzelo, da bi se v deželi ponovno o-blikovala šestčlanska večina s sodelovanjem KD. PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk, ker drugih možnih koalicij sploh ni vzelo v poštev. Tudi tokrat je zavrglo vsako možnost sodelovanja s komunisti, ker da ni pogojev, da bi obe stranki lahko skupno u-pravljali. S svoje strani pa so komunisti na zadnji seji deželnega komiteja podčrtali, da je obnovitev dosedanje šestčlanske koalicije ne-preložljiva. saj sta tako večina, kot tudi deželni odbor, v zadnjem času pokazali več znakov krhosti in tudi nezmožnosti, saj ju je opozicija večkrat preglasovala.
Kakšno vlogo pa bo v teh pogajanjih odigrala I ista za Trst? če je KD razbila šestčlansko večino na deželi, ker mora med deželno in krajevnimi upravami vladati neka analogija, je pred dnevi dejal tajnik LpT Giuricin, je samo po sebi umevno, da mora Lista za Trst vstopiti tudi v novo deželno večino. Glede tega vprašanja pa je pokrajinski tajnik PSI na nedavni tiskov-
ni konferenci tajnikov laičnega in socialističnega pola med drugim dejal, da v resnici obstajajo možnosti, da bi tradicionalne stranke lahko začele dialog z Listo za Trst, potem ko se je to že zgodilo na krajevni ravni.
V sedanjem trenutku pa so vsa ugibanja, kako se bo deželna kriza končala še preuranjena. Iz Rima namreč prihajajo zaskrbljujoči glasovi, \ki dajejo slutiti na odprtje vladne krize; kako se bo konflikt med vladnimi strankami, predvsem pa med KD in PSI, zaključil, bomo kaj kmalu videli, jasno pa je, da je od razvoja rimskih dogodkov odvisno tudi reševanje krize v Furlaniji -Julijski krajini.
iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiniiiiiimifniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiH
Tudi «leva struja* SSk je hotela povedati svoje o sporazumu med Listo za Trst in laično - socialističnimi strankami na tržaški občini in pokrajini. V poročilu za tisk ga ocenjuje za »žaloigro na račun slovenskega življa*. Zanj obtožuje v prvi vrsti PSI za »razprodajo slovenskih glasov*, mnenja pa je, da «ne sloni vsa krivda na PSI, kajti v tej igri sta se izkazali tudi KD in KPI čeprav so jih drugi partnerji že od samega začetka izpodrinili od katerega koli političnega dogovora*. Zato »leva struja* SSk »zahteva od odgovornih političnih činiteljev naj ukrepajo v smeri »nasprotovanja Listi za Trst ter njenih protislovenskih in protijugoslovanskih stališč*.
V KOMISIJI ZA PROMET PRI POSLANSKI ZBORNICI
Dokončno odobren poseg v korist ladjedelstvu
Gre za naložbe nekaj nad 1.100 milijard lir v dveh letih Možnost najetja novih naročil tudi za tržiški c Italcantieri»
Komisija za promet pri poslanski zbornici je včeraj dokončno odobrila nakazilo v višini nekaj nad 1.100 milijard lir v korist italijanskemu ladjedelstvu. Gre za ukrep, za katerega so zlasti v zadnjem času čedalje bolj intenzivno zavzemale prizadete industrije, sindikalne organizacije in socialne sile in ki bo znatno omilil tudi krizo v tržiškem obratu Italcantieri.
Ukrep, ki ga je pravkar sprejela komisija za promet, sestoji iz treh ločenih postavk; prvi se nanaša na gradnjo novega ladjevja ter na predelavo oziroma posodabljenje še starih ladij, v njegovem okviru pa je predviden skupen izdatek v višini 990 milijard lir v dveh letih, od tega 275 milijard v letošnjem letu. Drugi poseg se nanaša na popravila, ki jih bodo zasebne ladjedelnice
V PRVI POLOVICI LETOŠNJEGA LETA
Blagovna menjava po avtonomnih računih presegla 153 milijard lir
V istem razdobju lani je promet znašal 79 milijard lir - Po «videmskem sporazumu* uvažata Trst in Gorica predvsem živino m meso
Blagovna izmenjava med sosednimi območji Italije in Jugoslavije po tako imenovanem »videmskem sporazumu* je v prvi polovici letošnjega leta dosegla nov rekord: po podatkih, ki se nanašajo na izplačila in vplačila na avtonomna računa za Tržaško in Goriško, je namreč vrednost izmenjave v prvih šestih mesecih letošnjega leta dosegla 153 milijard 679 milijonov lir, medtem ko je znašala v ustreznem razdobju lanskega leta 79 milijard 107 milijonov lir.
Promet po tržaškem avtonomnem računu je dosegel do konca preteklega junija 99 milijard 513 milijonov lir, od tega pa je na uvoz iz Jugoslavije odpadlo 48 milijard 841 milijonov, na promet v nasprotni smeri pa 50 milijard 672 milijonov lir. V primeri z letom 1981 je bil u-voz letos večji za 81,38 odst., izvoz pa za 56,80 odst. S sosednih območji SFRJ smo na Tržaško kakor vedno uvozili največ živine in mesa ter je vrednost ustrezne postavke dosegla sama skoraj 26 milijard lir. Druge
pomembnejše uvozne postavke so še žagan les in drva za kurjavo (5,755
S SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Z izvolitvijo odbomikov-suplentov ima tudi pokrajina novo upravo
Za odbornika suplenta sta bila izvoljena melonar Dini in socialist Marcelo Čok, ki bo prevzel odborništvo za šport, prosti čas, kmetijstvo in za vprašanja slovenske manjšine
Z izvolitvijo dveh odbornikov su-plentov je tudi pokrajina dobila svojo novo upravo. Na sinočnji seji sta bila namreč kot suplenta izvoljena socialist Marčelo Čok in listar Dini; v edinem glasovanju, pri katerem je za izvolitev bila potrebna le relativna večina glasov, sta oba prejela po 11 od skupno 13 glasov, s katerimi razpolaga nova koalicija LpT ter laičnih in socialističnih sil; dva predstavnika liste se zaradi že prej sprejetih obveznosti nista udeležila sinočnje seje.
Po seji se je prvič sestal tudi pokrajinski odbor; predsednik Clarici je ob tej priložnosti porazdelil funkcije, ki jih bodo posamezni odborniki na osnovi sporazuma imeli v novem odboru: listar Ventura, ki bo o-benem podpredsednik pokrajine, bo odgovarjal za vprašanja kulturnih dejavnosti; Cesanelliju (LpT) je bilo poverjeno odborništvo za osebje, Bonatu (LpT) za proračun, Paludet-tovi (LpT) za socialno skrbstvo, To-reselh (PRI) za splošne zadeve, Martiniju (PSDI) za javna dela, Diniju za ekologijo ter Marčelu Čoku za šport, prosti čas, kmetijstvo in za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Pokrajinski odbor se bo ponovno sestal že danes, v prihodnjem tednu pa ima na sporedu dve zasedanji.
Sinočnja pokrajinska seja je bila zelo kratka; pred glasovanjem je glasovalno izjavo podal le načelnik komunistične skupine Martone, ki je (potem ko je napovedal, da bodo svetovalci KPI oddali bele glasovnice, kar so storili tudi drugi predstavniki opozicije) uvodoma dejal, da že prvi znaki kažejo, kako je sedanja koalicija neprimerna za reševanje številnih problemov. Potem ko je kritično ocenil izjave nekaterih predstavnikov LpT in laiko - socialistov, ki sta jih včeraj objavila dva italijanska dnevnika, je Martone izrazil željo, da bi socialisti revidirali svoja stališča, ker je jasno, da bodo skupno z ostalimi laiki pod hegemonijo Liste za Trst.
Svetovalec Martone je pred zaključkom seje sprožil še drugo vpra šanje: včeraj, neposredno pred sejo ali takoj po njej bi se namreč načelniki svetovalskih skupin morali sestati s predstavniki izvršnega odbora krajevne zdravstvene enote in rešiti vprašanje pogodbe z zdravstvenimi operaterji za oskrbovanje han-dikapiranih, ki bo zapadla konec tega meseca. Do tega sestanka pa ni prišlo, ker je vprašanje, kot je dejal predsednik pokrajine Clarici, v
milijonov), kemikalije in kemični proizvodi (4.024 milijonov), avtomobilski deli in plašči (3.168 milijonov), kovine in kovinski izdelki (2.528 milijonov), lesni izdelki in parket (1.345 milijonov), gradbeni material (1.310 milijonov) ter tekstil in predivo (1.018 milijonov). S Tržaškega pa smo na sosedna območja Slovenije in Hrvatske izvozili predvsem proizvode kemične industrije, in to v skupni vrednosti 12.947 milijonov, druge pomembnejše postavke pa so bile še umetne smole in plastične mase (6.521 milijonov), proizvodi živilske industrije (5.947 milijonov) kovine in kovinski izdelki (4.373 milijonov), žive živali in proizvodi živalskega izvora (4.115 milijonov), razne surovine (3.590 milijonov), surove kože in usnje (3.400 milijonov), razni stroji in električna oprema (3.410 milijonov), tekstilne surovine in izdelki (2.914 milijonov) ter proizvodi rastlinskega izvora (1.113 milijonov).
Izmenjava po goriškem avtonomnem računu pa je do konca junija letos dosegla vrednost 54 milijard 166 milijonov lir; od tega je na uvoz iz Jugoslavije odpadlo 24 milijard 511 milijonov, medtem ko je promet v nasprotni smeri znašal 29 milijard 656 milijonov lir. Tudi v uvozu na Goriško je prevladoval promet z živino in mesom, tako da je ustrezna postavka dosegla 8 milijard 228 milijonov lir, druge večje postavke pa so bile les (8.024 milijonov), kemikalije in plastične mase (1.950 milijonov), iverke (1.299 milijonov), tehnični predmeti 1.188 milijonov) ter gobe (632 milijonov lir). Promet v nasprotni smeri pa je bil po svoji strukturi v glavnem podoben prometu, ki smo ga v omenjenem razdobju zabeležili s Tržaškega na sosedna obmejna območja.
drugi strani omogočil lažje nadzorovanje gibanja cen v državi.
Confesercenti proti spremembi poslovnega urnika
Tržaška zveza trgovcev, upravljavcev javnih lokalov in turističnih delavcev Confesercenti je v zvezi z odloki, s katerimi je vlada pred dnevi na novo uredila vprašanje poslovnega urnika trgovin in postopka za izdajanje dovoljenj za odpiranje novih trgovin oziroma za razširjanje že obstoječih obratov, sinoči izdala tiskovno poročilo, v katerem izraža svoje odločno nasprotovanje tem u-krepom. Zveza poudarja, da so nove norme v kričečem nasprotju z vsakim načrtovanjem trgovskega poslovanja in da bi njihovo izvajanje koristilo le veleblagovnicam in trgov-
ter ladjedelnice z državno soudeležbo opravile na starih ladjah ter je v ta namen določenih 90 milijard, prav tako v dveh letih, od tega 10 milijard v letošnjem letu. Tretji poseg pa določa vsoto 50 milijard, od tega 10 milijard v letošnjem letu, za razrezan je starih ladij, ki jih bodo v italijanskem trgovinskem ladjevju zamenjale nove. Vsi trije posegi so bili v komisiji sprejeti z večino glasov ter so se predstavniki KPI in MSI pri ustreznem glasovanju vzdržali.
Predsednik komisije, demokristjan Bernardi, je ob zaključku seje naglasil, da bo novi ukrep, ki se navezuje na nedavne posege v korist ladjedelskemu kreditu, odločilno vplival na obnovo italijanskega trgovin skega ladjevja, omogočil podpis številnih novih pogodb za gradnjo novih plovil in zagotovil ladjedelnicam zaposlitev za daljšo dobo. Podobne misli je sinoči izrazil tudi minister za trgovinsko mornarico C. Man-nino.
Intenziven promet na obmejnih prehodih
V včerajšnjem vročem dnevu je bil na Tržaškem turistični promet precej intenziven, predvsem na obmejnih prehodih. Na Pesku so zabeležili tudi 2-kilometrske kolone, veliko prometa je bilo na Fernetičih in Škofijah. Večinoma gre za turiste, ki gredo na jugoslovansko obalo, treba pa je zapisati, da so na obmejnih prehodih zabeležili tudi veliko prometa v obratno smer, to je v I-talijo. Precej Nemcev in Holandcev se že vrača s počitnic, precej pa je tudi jugoslovanskih kupcev, ki prihajajo v Trst.
Važno n upokojence ENPAS. OPAES in IPOST
Deželni komite sindikata upokojen cev CGIL obvešča upokojence EN PAS, OPAFS in IPOST, da imajo pravico zahtevati vključitev izredne integrativne doklade v obračun za določitev odpravnine. Ta pravica — da se omenjena vključitev doseže, je treba vložiti posebno prošnjo — pripada vsem, ki so stopili v pokoj po 1. januarju 1974. leta. Podrobnejše informacije nudijo uradi SPI -
VAŽNO SPOROČILO SDGZ
Navodila glede novih določil IVA za trgovce, gostince in obrtnike
Predpisi so stopili v veljavo včeraj - Spremenjeni osnovni količniki • Številne izjeme - Fiskaliz acija socialnih dajatev
Po nekajdnevnem kolebanju in številnih negotovostih, ki jih je povzročila naglica pri objavljanju sklepov ministrskega sveta, so od 5. 8. 1982 dalje veljavni novi količniki IVA.
Poskušajmo razčleniti in objasniti poglavitne novosti; dosedanji količnik IVA 8% je odslej 10%, razen za naslednje primere, ko ostane še naprej 8%:
—	za kinopredstave in športne prireditve, za radiodifuzije, telefonski servis in za usluge s kmetijskimi stroji kmečkim podjetjem;
—	za prodajo jajc, sladkorja, marmelade, želatine, vina do 21° (ne spadajo v to likerna vina in vina
z dodatkom alkohola), kave;
—	za prodajo tekstila, razen tistega, ki je stkan pretežno iz lanu ali svile, ter iz dragocenih tkanin kašmira in kamele;
—	za prodajo mila, plina, električne energije za domačo uporabo, lekarniških proizvodov za ljudi ali živali, petrolejskih proizvodov za kmečko in ribolovsko uporabo;
—	za goste hotelskih obratov in kampingov, vključno serviranje hrane samo do 1. 10. 1982, od tega dne dalje 10%.
Na 10% so se zato povišale vse gostinske storitve, meso perutnine, zajcev, med in cela vrsta proizvodov tako jestvinskih, kot nejestvin-skih (zlasti gradbeni material).
nniiiiiiiHfiiiimiiiiMiiiiiiiiiminiiiiHiiiiiimiituiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimuiiiiiiiiiii
Neofašistični mazači ne poznajo počitnic
j ‘t
I se ' * tUf*
cem na debelo. Zveza si zato priča- CGIL v Ul. Pondares 8 in pri Do-kuje, d&.jih bo .parlament med raz- mju (Cesta ob Glinšč^ci_58), SFI -pravo o prestvorbi omenjenih odlo- CGIL v Ul. Milano 16 in INC A - CG kov v ustrezne zakone zavrnil. | IL v Ul. S. Apollinare.
Slovenska imena na smerokazih in obcestnih tablah so bila že od zdavnaj trn v očeh tržaških neofašistov, ki so se v neštetih primerih znesli nad nje s črnilom. Tako se je pripetilo tudi pred dnevi pri Briščikih: črnuhi so pomazali slovensko ime na smerokazu za Repnič, niso pa se dotaknili italijanskih imen na istem smerokazu in na tabli za Opčine. Smerokaz za Repnič pri Briščikih je bil že pred leti tarča tržaških neofašistov. Takrat so ga pomazali in povsem razbili, tako da ga je morala nato občinska uprava nadomestiti z drugimi, ki rna1 jp. očitno ponovno zbodel fašisucne^prenapeteže, takšna dejanja, ki mečejo senco
Težave gozdnih čuvajev pri izvajanju novega deželnega zakona o zaščiti narave
Novi predpisi so v nekaterih primerih pretirano strogi - Nedeljski izletniki se še niso povsem sprijaznili z novimi določili
pristojnosti odbora, ki bo na današnji seji vsekakor sklepal o tej zadevi. Komunistični svetovalec je negativno ocenil, da je pokrajinska u-prava odložila ta sestanek, za katerega je zaprosil izvršni odbor KZE.
Istočasno se je tudi zavzel — kot je sicer rečeno tudi v tiskovnem poročilu, ki ga je KPI izdala po seji — za tesnejšo povezavo med pokrajinsko upravo in KZE, da bi v najkrajšem času prišlo do primernega predloga za rešitev tega vprašanja, ki bi ga bilo vsekakor treba preveriti z ostalimi zainteresiranimi ustanovami in s sindikalnimi organizacijami.
Jutri popoldne ob 17.30 bo na tr gu pri Sv. Jakobu na pobudo sekci je KPI «Cattonar» manifestacija solidarnosti s palestinskim in libanonskim ljudstvom. Prireditelji vabijo vse demokratične državljane, naj s svojo udeležbo na shodu podprejo boj proti genocidu, ki ga pripravlja izraelski voditelj Begin.
KAJ NAJRAJE BEREJO TRŽAČANI V POLETNIH MESECIH
Dobra knjiga se umika literaturi za pod senčnik
Tudi povrtnina in ribe v prodaji po čisti teži
Dne 25. avgusta bo stopila v veljavo zakonska norma, ki določa, da morajo tudi trgovci s sadjem, povrtnino in ribami na debelo, prodajati svoje blago le po čisti teži. Ukrep zadeva konkretno okrog 400 tržnic v Italiji, na katerih se je blago doslej prodajalo po različnih kriterijih, pač odvisno od navad in uzanc v posameznem kraju. Norma tifii določa, da mora biti po novem navedeno na embalaži, koliko zna ša tara, koliko vlage lahko absorbira posamezna vrsta embalaže, kdo je embalažo proizvedel, itd. S tem bodo praktično stopila v veljavo tudi na notranjem tržišču pravila, ki ve ljajo sicer za blago, namenjeno izvozu. Prehod na prodajo po čisti teži tudi v trgovinah na debelo bo po
Kraška planota je posebno v poletnih mesecih priljubljena izletniška točka tržaških meščanov. Zato so mnogi sprejeli z negodovanjem deželni zakon, ki prepoveduje vožnjo z motornimi vozili po poljskih cestah. Za spoštovanje zakona skrbijo deželni gozdni čuvaji, ki imajo v tržaški pokrajini dve postojanki, v Devinu in Bazovici. Iz razgovora, ki smo ga imeli z njimi izhaja, da je število glob, s katerimi čuvaji kaznujejo prestopnike, v zadnjih časih precej zmanjšalo, kar pomeni, da se je večina ljudi privadila k temu, da pri svojih izletih pušča avto na dovoljenem mestu in se peš napoti proti točki, ki si jo je izbral za izlet. Vsekakor pa je deželni zakon o zaščiti narave precej strog tudi glede na druga početja, ki so bila v preteklosti v navadi. Tako je strogo prepovedano prižiganje katerega koli ognja, saj je jasno, da je posebno v poletnih mesecih izredna nevarnost požarov. Kakor so nam povedali čuvaji, je posebno glede na sušo, ki je prizadela naše kraje marsikdaj dovolj
tudi ogorek slabo ugasle cigarete zadosten razlog za požar, ki ima lahko težke posledice. Med navadami ali bolje rečeno razvadami, ki se jim bo treba odreči, je seveda tudi nabiranje cvetic, saj so globe tudi za ta prestopek precej slane.
Mnogi se bodo vprašali, kaj je sploh dovoljeno početi na Krasu. Nihče ne prepoveduje izletnikom, da opravijo na travi piknik, seveda z jedmi, ki ne potrebujejo kuhe. Čuvaji pa se morajo vsak dan soočati tudi z nekaterimi izletniki, ki se sicer ne pregrešijo proti omenjenim zakonom, pač pa izberejo za kraj svojega bivanja privatno zemljišče. Kakor so nam šaljivo povedali, je še premnogo meščanov, ki so prepričani, da so kraški zidiči postavljeni kar tako za okras. Zato morajo gozdni čuvaji marsikdaj po-
Prh/trntjte ra
DIJAŠKO MA 11(11
Poletje je čas oddiha, razvedrila, počitka, in kot tako vpliva na izbire Tržačanov pri njihovih poletnih nakupih v knjigarnah. Pred-no odide na dopust, kupi Tržačan knjigo lahkotne vsebine, najraje roman ali kriminalko, da mu bo delala družbo med počitnicami. Tako sliko smo dobili po včerajšnjem sprehodu po nekaterih tržaških knjigarnah, v katerih smo postavili uslužbencem obvezno vprašanje »Kaj berejo Tržačani v poletnih mesecih?»
Najprej smo se ustavili v Tržaški knjigarni. »V tem času gredo najbolj v prodajo ljubezenski romani, prodajamo tudi mnogo zabavne literature, zelo so priljubljene knjige dogodivščin,» sta nam povedali Silvana Valoppi in Ude Košuta. Med slovenskimi avtorji prednjačijo Ingolič in Vitomil Zupan, med pesniki pa Pavček in Fritz. V klubu Svet knjige je največ zanimanja za prevode, manj pa za domače avtorje. Od avtorjev gre omeniti vedno prisotnega Konsalika, nato Remarquea, Simmla, mnogo povpraševa nja je tudi za kriminalke Agathe Christie Knjige kupujejo pretežno ljudje srednjih let V tem letnem času se je zvišala prodaja planinskih kart in vodnikov kot tudi turističnih kart in avtokart Slovenije m jugoslovanske obale.*
V knjigarni Mondadori nam je prodajalka
povedala, da sedaj kupujejo pri njih v največji meri ženske, izbirajo pa predvsem lahkotno literaturo: manj zahtevne romane, detektivke, ljubezenske zgodbe. Nekaj naslovov: tL'uomo di Pietroburgo» Kena Folletta, »La virginiana» Barbare Chase Riboud, »L'Austria era un paese ordinato» Carpinterija, Fara-gune in Furia Bardom.
»La ragazza di Trieste» Pasqualeja Feste Campanileja in «1934* Moravie gredo sedaj mjbolj v prodajo v Trstu — je omenil Gino Poldrugovaz, prodajalec v knjigarni Cappelli na Korzu Saba. Marquezova 'Cronaca di una morte annunciata’ je tudi zelo iskam, a ne samo pri ms: ta knjiga je sedaj vsedržavni best seller,» je dodal. «Tržačan si želi v poletnih mesecih sprostitve in to se pozna tudi rri nakupih knjig: detektivke, ljubezenski romani so njegovo najljubše poletno čtivo. Seveda se še mjdejo taki, ki posežejo po eseistiki (zanje je predvsem vabljiva Amen dolova knjiga *Tra passione e ragione*), a teh je bolj malo. Poleti vlečejo tudi gorske karte, iz česar se da slutiti, da ljudje ne odhajajo več v tolikšni meri nepripravljeni v gore, kot so to počenjali še do pred kratkim. Vsekakor moram reči, da so poletni meseci ugodni za prodajo knjig; aprila, maja smo zabredli v hudo krizo, sedaj pa ljudje ponovno vse bolj često posegajo po knjigah,»
je zaključil Poldrugovaz.
Knjigarm Borsatti je bila polm kupcev. Na naša vprašanja je odgovarjal eden od prodajalcev, Edi Triscoli: «70 odstotkov prodanih knjig spada med pripovedništvo,» je povedal. «Tržačani kupujejo sedaj mjveč romane za na plažo, take brez vsake kulturne vsebine. Oni sicer tega, da so brez vsake vsebine, ne bodo nikoli priznali, a je tako. Naši someščani prebirajo mnogo del, ki so prejela kaka prizmnja ali nagrade. Tako se je na primer dogodilo, da smo imeli tSillabario N° 2» Goffreda Pariseja dalj časa na knjižni polici. Ko je Parise prejel zanjo mgrado Strega, je knjiga takoj pošla. Za prodajo knjig odvisi mnogo od recenzij ali kritik: dobra kritika enega od vsedržavnih časopisov takoj dvigne prodajo knjige. Sedaj opažam tudi, da se naši kupci vse bolj zanimajo za dela, ki ■ obravnavajo družinsko tematiko (tl nostri ragazzi*. tVindistruttibile famiglia», €Dov’era il padre?»). Tudi v tem pogledu je občutiti nekakšen povratek v zasebno življenje. Tržačane v teh mesecih zanimajo še zlasti turistični vodniki. Lani sta bili v tem pogledu privlačni Španija in Grčija, letos privabljata Turčija in Francija. V ostalem prodajamo kriminalke, večinoma sama lahkotna dela, v dveh besedah literaturo za pod senčnik,» je obrazložil Triscoli. (šč)
vabiti izletnike, naj si izberejo dru gi kraj, saj se pregrešijo proti lastnini.
Zakon je kot rečeno zelo strog, toda čuvaji so nam zagotovili, da ga skušajo prilagoditi realnosti. Tako večkrat zamižijo, ko bi zakon nasprotoval stoletnim običajem in ljudskim navadam ali pa logiki. Tako je prepovedan dostop z avtomobili do spomenika bazoviškim junakom, v praksi pa niso te prepovedi nikoli uresničili. Ko bi morali zakon vzeti strogo, bi moralo biti prepovedano tudi pečenje čevapčičev na žaru na šagrah, kakor tudi prižiganje kresov.
Gozdni čuvaji so nam nazadnje dejali, da so zelo prizadeti zaradi kritičnega ocenjevanja njihove službe iz vrst nekaterih krogov, ki se sicer javno proglašajo za zaščitni ke Krasa. Nekateri prestopniki so jih celo označili z vzdevkom »gestapovci*. To pa samo zato, ker skušajo čimbolj ohraniti čudovito naravno bogastvo Krasa.
Huj*e ranjen vesplst v trčenju
na Ul. Molino a Vento
Na Ul. Molino a Vento je sinoči ob 21.20 prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil huje ranjen 33-letni Milan Brescie iz Ul. Orsera 12. Brescie je z vespo vozil po rebri navzgor, ko je iz še nepojasnjenih razlogov trčil v kombi ford transit z beneško registracijo, katerega je proti mestu upravljal Lorenzo Pon tarini iz Ul. Carducci 28. V padcu je vespist utrpel udarce v glavo, obsežno rano na čelu, poškodbe dlani, rane in udarce na stegnu, gležnju in prsnem košu. Ni izključeno, da je utrpel tudi zlom gležnja in poškodbe kit na roki. Zdravniki so ugotovili, da bo ozdravel v 40 dneh.
Vespista presenetil avto
ki je nenadoma zavil v levo
Ne nevrokirurškem oddelku so včeraj okrog 13. ure sprejeli 28-letnega šoferja Daria Viginija iz Ul. Matto-naia 217, ki je v nesreči pri Miljah utrpel udarec v glavo, globoko rano na desnem sencu, domnevni zlom rame in poškodbe po prsnem košu. Kot je sam povedal policiji v bolnici, je z vespo vozil iz Milj proti Trstu, ko je avto, ki je vozil pred njim, v višini mostu nad Ospom nenadoma zavil v levo proti kiosku s sadjem. Vigini je hitro pritisnil na zavore, sunkovito zaviranje pa je vrglo vespo iz ravnotežja in voznik je padel na asfalt, če ne bo komplikacij, bo ozdravel v 40 dneh.
nad prizadevanja za miroljubno sožitje med tu živečima narodoma, smo vsakič najostreje obsodili in zahtevali od pristojnih oblasti, da iztaknejo mazače. Vse doslej so osta le te zahteve glas vpijočega v puščavi. Kdaj mu bodo organi javnega reda končno prisluhnili?
Na sliki (foto Magajna); Pomazani smerokaz pri Briščikih.
V GLEDALIŠČU »VERDI*
Danes premiera Straussove operete « Valčkov sen»
Danefcdb ?30.30 b& v ■ gledališčtF premiera Straussove operete tValč-kov sem, tretje in zadnje operete na programu letošnjega operetnega festivala. Ponovitve si bodo sledili takorekoč vsak dan začenši jutri, v soboto, in potem v nedeljo (ob 18. uri), v torek, četrtek, petek in zadnja v sobote, 14. t.m.
Opereto, ki so jo v Trstu uprizorili že v prejšnji sezoni, bo tudi tokrat dirigiral znani jugoslovanski dirigent Oskar Danon, režijo pa je oskrbel Giulio Chazalettes.
V glavnih vlogah nastopajo sta rt znanci tržaškega operetnega festivala: sopranistka Edith Martel li, tenorist Gaetano Scano, subret-ka Elena Zilio. basist John Van Zelst. pa še Gino Pernice, Laura Zanini, Dario Zerial, Roberto Bo-nanni, Lucio Rolli, Luciana Palom-bi, Fulvia Gasser in Giorgio Va-letta.
Zbor je pripravil Andrea Giorgi. Nastopa festivalski balet v koreografski zasnovi Sergia Japina.
Praznik upokojencev na Školjetu
Združenje upokojencev vključenih v CGIL iz Školjeta priredi ob »letu ostarelih* praznik, ki bo jutri s pričetkom ob 17. uri.
Praznik bo na dvorišču gostilne «ex Miniussi* v Ul. dello Scoglio 197. Pred odprtjem bo spregovoril okrožni tajnik CGIL.
Iz mesnice je tat
odšel z dolgim nosom
Lastnik mesnice v Ul. Slataper 1, 42-letni Bruno Rocco, je v sredo navsezgodaj poklical policijske a-gente, ker je ugotovil, da je ponoči nekdo vdrl v notranje prostore skozi malo okence nad vhodom prodajalne. Tat je moral biti zelo suh in gibčen, saj je okence široko le 30 centimetrov, dolgo 40, od tal pa ga loči dveinpolmetrski zid. Dolgoprstnež je verjetno domneval, da si bo lahko prilastil bankovce iz elektronskih blagajn. Odšel pa je z dolgim nosom, saj sta bili prazni, v mesnici pa ni bilo niti drugega dragocenega blaga, če seveda ne upoštevamo mesa, ki je ob sedanjih cenah postalo že »zlata vredno*.
} io% znaš« scorporo) # starem »•
Odbitni količnik 9,10 (percentuale d tistega, ki računa po stemu.
Količnik IVA 15% se poviša na 18%. Sem spadajo vse obrtne s" ritve in večina industrijskih Pr0iz' vodov, kar bo seveda podražilo «*' sti storitve v delavnicah in 08 gradbiščih.	. u
Še naprej ostane pa količnik za sledeče proizvode; svinjske# mesa (žive živali, meso, slani®8’ pršuti, salame, klobase) medtem 8 imajo količnike IVA 10% svinj®88 jetra, drobovina, obisti.
Odbitni količnik (percentuale ® scorporo) za 18% je 15,25.
Količnik IVA 18% v katerega spadajo likerji, avtomobili, radiotei
vizijski aparati, gramofoni, bencin,
fotografski aparati, tobak, in drug* se poviša na 20%. Odbitni kol«®*8 znaša 16,65.	.	.
Goveje meso, tako sveže 8 zmrznjeno, ki je bilo doslej po l8j* se zniža na 15%, kar je brez dvema skromna pridobitev glede n« druge poviške.
Količnik IVA 35%, v katerega s® spadali dragi kamni, krzna, let" ’ avtomobili nad 2000 kubikov oz® ma 2.500 če so z dizlovimi motorj* postane sedaj 38%. Odbitni kolic®8 znaša 27,55.	^
V ta količnik so po novem uvršali še losose, koviar in tartufe.
Da bi preprečili povišanje cen prodaji so za določene proizvo°' državnega monopola spremenil* *-šino marže za prodajalce.
Spremenjen je tudi davek športne in druge prireditve (i®P? sta sugli spettacoli). Davek j® ^ stal nespremenjen za listke do - lir v višini 4%, medtem ko ostali obroki spremenjeni in s P" večanim davkom. Kinopredstave Pj ne bodo plačevale več tega dav ^ po progresivnem ključu, temveč enotnim količnikom 13%. Za 1|S.8 pod 1.500 lir pa je količnik zniz8 na polovico.	jg
Znatno pa je presenetila vest, . so v ta fiskalni odlok uvrstili tu določila, ki ure je jo izdajanje trg skih dovoljenj, oziroma urnike .^ govskih obratov. Čeprav teh doWPj ne bodo nemudoma izvajali v 0 deželi, ki je s posebnim statu1^
pristojna za tozadevno prov**—. , ko, pa je zelo verjetno, da bo s* nja osvojila principe razširjene# urnika in preprečitve izdajanja , vih trgovskih dovoljenj. Odlok P1"® ( videva namreč, da se v občina*1^ nad 30.000 prebivalci v pril
treh letih ne bodo izdajala trgov8"' dovoljenja .in da imajo trgovci nost imeti odprte trgovine do dnevno v obdobju od 7. do 20. ,e z dnevnim vmesnim počitkom * j želi), vendar pa mora upošt®*^
dosedanje obvezne pasove od 9.
13. in od 17. do 19. ure. j,.
tudi.J
e* jo
delodajalci delno razbremenjeni* za šest mesecev dokajšnjega bre na pri ceni delovne sile.
Na uradnem listu je bil javljen odlok, ki predvideva šanje fiskalizacije socialnih daj« do 31.12.1982, kar pomeni, da
ŽALOVANJE V «VERDIJU»
Alberto Zanetta umrl
Po kratki in neizprosni bolezni^ predvčerajšnjim umrl Alberto
oei i-šcll
netta, vodja masker v gleda*1 nS Verdi. Poslednjič smo ga viden
"“sti
svojem mestu ob vhodu v parterja ob koncu spomlad«11 -a.
JJdlLtriJd UU KUULU opVtt
simfonične sezone. Potem se je ^ čel operetni festival Zanette ni bilo več. Nismo v£
da ga je napadla zahrbtna boje saj ga je do zadnjega dne s*uLjj« vanja, ki ga je v svojstvu v ^ masker opravljal polnih 25 spremljal tisti značilni prijazno ^ držani in ugledni nasmeh v do°| in živahnih očeh, ki so v tre®0 ( znale presoditi če je vse Pr® a(-vstopnico, abonmajem ali n0VL, s sko izkaznico in tudi v trenut* ^ samo njemu lastno vljudnostjo ^ uslužnostjo stvari urediti, če se zapletlo.	. vJ,
Posvečam mu te vrstice v n ležen spomin tudi za vso Pr '0)j. nost, ki mi jo je izkazoval y stj-kih letih poznanstva in rednih kov v gledališču Verdi, (jk)
Prepovedan ob praznih promet s tovornjaki
Po številnih nesrečah, do je prišlo v zadnjem času na i*;8Trškem cestnem omrežju in pri rih je v večini primerov glavna ** da odpadla na večje tovornjak6’^ minister za javna dela Nicolazzi.P^. povedal promet s tovornjaki, Prl-g-terih maksimalna dovoljena te2aPjej
sega 50 stotov, od 14. ure
v &
&
20. avgusta do 22. ure v nedelj0 ^ avgusta ter od 14. ure v soboto, do 22. ure v nedeljo, 29. avgust®-
Po dolgi bolezni je preminila naša draga mama in nona
MARUA ŠKABAR vd. GERMANI
Pogreb bo danes, 6. avgusta, ob 12. uri iz mrtvašnice gl®v' ne bolnišnice v opensko cerkev.
Posebna zahvala dr. Hrovatinu.
Žalostno vest sporočajo: sin Radi, 1>£I Nada, sestri Olga in Lojzka, svak, sv*' kinje, zet Gino, snaha Sonja, vnuk® Sergio in Fablo ter drugo sorodstv®
Trst, G. avgusta 1982
V ORGANIZACIJI IKO IZ SEŽANE
V kraški jami Vilenici tudi letos večer poezije
Konec avgusta se bo občinstvu predstavilo šest slovenskih pesnikov - Pobuda je v prejšnjih dveh letih naletela na iireden odziv
e . p°tetnih mesecih je širom Jugoslavije vrsta pomembnih kidtur-,, P^Pifestacij in mnogo le-teh je Wecenih. poeziji. Na sporedu so literarni večeri, medna-srepanja, ki imajo svoj vr-
čerih r>Tav. gotovo v struških ve-t>rir ,.r>oez^e- čeprav niti ostalih je T*tev ne ore podcenjevati. Ka dnhr Se poezDa in poletje prav r„j 0 niemata, saj so vse te pri dttve dobro obiskane.
Zveza kulturnih organizacij ouitv6 pripTavUa za konec av mi v-,lerarni večer v kraški ja-čan' 1 en*C! v bližini Lipice. Sežan trem-S? ,s 1° oobudo začeli pred deti *	•’ noletela pa je na izre-
ohM spreiem tako glede na odziv tudru)tVa kot pri kritiki. Zato ni lije °' t0. Postaja prav večer poe iih ,v. Plenici ena izmed največ-sfcem	Prireditev na Sežan-
™ je obenem uvod v novo io sezono■ Vse to ni niti ma-dnhH-’ sai se ljudje kaj radi od-D. ,.e,° v mikavni svežini in v su-*»nem okolju, ki pomeni v tu - ^ Ponudbi Lipice in nekaj nenavadnega.
°l>močj 'J0nu^bi Lipice in širšega
Na letošnjem literarnem večeru bo sodelovalo šest slovenskih pesnikov, ki so slovenski javnosti že dokaj znani, poleg tega pa prireditelji pripravljajo katalog, ki bo predstavil nastopajoče s po eno pesmijo in ostalimi podatki, tako da bodo imeli obiskovalci oziroma poslušalci trajen spomin na večer. Na večeru, ki bo v petek, 27. t.m., ob 20. uri po sončnem času. bodo nastopili Herman Vogel, Niko Grafenauer, Tone Kuntner, Jaša Zlobec, Darko Komac in Mar j čuk. Skratka pobuda, ki bo najbrž tudi letos naletela na dokajšnjo odzivnost in poplačala trud prireditelja — Zveze kulturnih organizacij iz Sežane.
Obvestilo dolinske občine
Obveščamo prebivalce občine Dolina da bo brezplačno obvezno cepljenje psov proti steklini v skladišču ob občinskem sedežu ob:
—	SREDAH 11. 18. in 24. avgusta od 11.30 do 12.00
—	SOBOTAH 21. in 28. avgusta od
9.30	do 10.30.
l>>l","»1IIIHt|!,lllllllllll1llllll|lllllllul|t,1IIIII|lllllil|||llllll||l||lllll(lll|||l,lll|ll||ll|l,|IIKnl,II|l|||lll
OBVESTILO članom TPPZ Pinko Tomažič
p J\nes. 6. avgusta, od 20.30 v rižanskem domu v Bazovi-. Vaia samo s pevci. Jutri, 7. r at ^a' ob 20-30 (italijanska u-l nastop v Izoli.
- bi-vre-
f ^kirni prostor v Izoli -Tenu ^astoP v vsakem
Neti
j. • - ,f' fj/;
letniktIJa KPI - Križ obvešča vse iz-Rjje e’ da je zbirališče za izlet v delin ’ 0™°3kvo in Leningrad v ne-
n*t ]pt,i-^Vgusta’ ob 6- uri (zjutraj) Ta s<^u v Ronkah. Priporoča-u l<>cnost.
Iva?r*!ženje Union Podlonjer - Sv.
8vs„<rlredi enodnevni izlet dne 15. la v Škocjanske jame in na
ValHi •V t-ipico. Informacije v ui. vani(!riV° 30- 11 nadstropje. Vpiso-19 v torek in četrtek, od 17. do i e- Telefon 64459 ali 732858.
Ed n	*? TxVr
da . ?vtc - Kolonkovec sporoča,-
gUsta 19821 V bolnico FranjQ 22- av-,
Vab!>a'nn. Planinsko društvo Koper
tla D, a 17det od 14. do 22. avgusta v Sn)L,m'tor v črni gori. Odhod bo jRunaR'0’ 14. 8. ob 6. uri izpred izleu Jevega trga v Kopru. Cena TladVa odrasle je 2.000 N.din, za fredni0--?3 h*)®0 N.din. Obvezno je V°dia • , v višini 1.500 N. din.
S sehn- -eta )e tov. Sandi Blažina. mit j j je treba vzeti šotor, kuhal-Zase P°skrbeti za prehrano vsak
čc
estitke
hbiufs Praznuje visok življenjski boli,,: 7 88 tet IVAN STRAJN iz atuo,- tskreno mu čestita in želi žen,kravja hčerka Nerina z mo-,n sinom.
Danes, PETEK, 6. avgusta Sonc6 , VLASTA 20.28 VziJe ob 5.54 in zatone ob 54 vzial ,°'?ina dneva 14.34. Lu-.°k> 21.36 in zatone ob 7.05. n> SOBOTA, 7. avgusta „	KAJETAN
. eTe vz
Dinje , erai: temperatura 27,6 stoter' 5 ?cn' tlak 1012 mb ustaljen, •8'°dstotKrn na uro vzhodnik, vlaga Is mirnna' nebo pooblačeno, mor-st°pinje °’ *®mperatura morja 24,8
R0Dn°JSTVA 1N SMRTI u^anueii ?9 SE: Moreno Sterea j, afis, a ® Verrienti, Massimo Fajone Ji- *sa Basiaco, Fabiana i bMRl i	Dussani, Dino Bronzi.
‘etti, 74, ,9: 70-letni Giovanni Pao-^-letna 4etnj Umberto Giorgiucci,
. tetna s* / Canduz por. Leban, aTia Scabar vd. Germa u' 10-lettv naria Sfecich vd. Giop-,Mari0 Ani Romeo Steppini, 84-letni vSd vd Z1'1 88 letna Maria Med bat. 95-WUcari’ 63-letni Emilio Bru-, Scco RQ , a Ginevra Corradini vd. gW p. etni Alberto Zanetta. 81-^Srig	Zinfolino. 101-letna
angirolami vd. Mezzavia.
***** SLUŽBA LEKARN LC°rso i,!*, 8'3u do 20 30) v s. Anna m U' U1' Giulia 14, Er-
iS^». Boijune?rSka
. ČNA služba lekarn
k ^rg Snn ^ 20.30 dalje) režitla, Boijun4ecTrg Libertš 6' Na
t-?01	K N K V OKOLIC)
p 22fi Irk 161 228 124. Bazovica: »tesek: , \ Opčine:	tel 211001,
T^otiiL	„„225 141; Božje polje
^5-121 • o,o1225 596; Nabrežina: tel ' Jes latl: tel 20» 197; Zavije:
DEŽURNA SLUŽBA ii' 732-6^ *ba ,Kl 21 do 8. ure I. Ufe in' pr(1dprazniCna od 14. do V tel. že ^']azniena °d 8. do 20.
Gledališča
Obvestilo
Primorskega dnevnika
Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamo oglase, male oglase, čestitke, raznovrstna obvestila, darove in prispevke itd. vsak dan (razen nedelje) samo od 8.30 do 14.30. Po tej uri jih ne bomo več sprejeli.
Nespremenjen pa ostane urnik za sprejemanje osmrtnic in sožalij (8.30 - 22.00)
Prosimo za razumevanje.
OBJAVILI SO KOLEDAR LETOŠNJE LOVSKE SEItM
Lov ne samo za rekreacijo, ampak za ohranitev naravnega ravnovesja
V nedeljo se prične lov na številne vrste ptičev • Slovenski lovci s selektivnimi posegi skušajo omejevati škodo roparskega odnosa človeka do narave
Razna obvestila
Zveza borcev - Bojunec priredi od 7. do 15. avgusta «Partizanski poletni praznik«. Program: jutri, 7. avgusta, ob 14. uri odprtje kioskov; od 20.30 do 1.00 ure ples z ansamblom Pomlad. V nedeljo, 8. avgusta, ob 10. uri odprtje kioskov, ob 17, uri srečanje z aktivisti in partizani iz Campagnola (Reggio Emilia) in sprevod po Boljuncu. Od 20.30 do
1.00	ure ples z ansamblom Pomlad. V ponedeljek, 9. avgusta, ob 14. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 24. ure ples z ansamblom Pomlad. Dan posvečen športnikom.
Zveza vojnih invalidov NOV obvešča svoje člane, da bo od 9. do 13. avgusta pisarna zaprta, nato pa bo do 31. avgusta odprta samo v jutranjih urah.
VZPI - ANP1, ANED in ANPPIA
obveščajo, da bosta urada v Ul. Crispi 3 zaprta do 31. avgusta zaradi letnega počitka.
Danes ob 20.30 premiera Strausso ve operete «Valčkov sen«.
Kino
Ariston 21.15 «(Jn lupo mannaro a-mericano a Londra«. Jenny Agut-ter, David Naughton.
Eden 18.00 «11 furore della Cina col-pisce ancora». Bruce Lee.
Ritz Zaprto za počitnice.
Grattacielo 17.00 21.00 «Via col ven-to». C. Gable, V. Leight, L. Ho-ward, O. De Havilland.
Penice Zaprto za počitnice.
Nazionale 16.00 «Alpha blue». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.30 «La pazza storia del mondo«. Režija Mel Brooks.
Filodrammatico 15.00 «1 porno amo-ri». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 17.30 «Fuga da mezzanotte«.
Cristallo Zaprto za počitnice
Moderno 17.00—21.45 «Star Treck«.
Capitol 16.30 «1 predatori delTarca perduta».
Lumiere Zaprto za počitnice.
Radio 15:30 «Christine: la follia del
sesso».
Šolska vesti
BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KRED ITN A BANKA
■“<'■■	. S. P. A. '	■ ■■■ -f '
TRST - ULICA F. P1LZI 70. -	S1-A.3B
5. 8. 1982	
Ameriški dolar	1.375.—
Kanadski dolar	1.075.—
Švicarski frank	655.—
Danska krona	157,—
Norveška krona	205,-
Švedska krona	220—.
Holandski florint	505,—
Francoski frank	199,—
Belgijski frank	26.-
Funt šterling	2 380,—
Irski šterling	1.900,—
Nemška marka	557,-
Avstrijski šiling	79,—
Portugalski escudo	16.-
Pezeta	12,-
Jen	4,50
Avstralski dolar	1.300,-
Drahma	19,-
Debeli dinar	23,25
Srednji dinar	24,25
MENJALNICA
vseh tuiih valut
Šolsko skrbništvo sporoča, da 10. avgusta letos zapade rok za vlaganje prošenj na šolskem skrbništvu za vključitev v posebni seznam su-plentov v šolskem letu 1982-83 in 1983 84.
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča vse zainteresirane u-čitelje, da je na skrbništvu in vseh didaktičnih ravnateljstvih na ogled ministrska okrožnica št. 4015 z dne 22. 7. 1982, ki obravnava vključevanje v stalež letno poverjenih učiteljev.
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča, da je na ogled na skrbništvu in na vseh didaktičnih ravnateljstvih ministrska okrožnica št. 215. ki obravnava vključevanje v stalež letno poverjenega učnega osebja državnih otroških vrtcev.
I 'It ff-TTl 5 HBiBH
V	spomin na dragega moža in sina Sergija Radoviča darujejo žena Miranda, hčerki Daša in Jana, mama Irma in oče Zvonko 60.000 lir za pevska zbora Igo Gruden - Nabrežina.
Ob drugi obletnici smrti dragega brata Sergija Radoviča darujeta sestra Fatina in Elio 25,000 za SKD Igo Gruden in 25.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Sergija Radoviča darujeta teti Meri in Bruna 20.000 lir za pevska zbora Igo Gruden - Nabrežina.
Ob drugi obletnici smrti prof. Sergija Radoviča daruje Nadja Doljak
10.000	lir za dekliški zbor Igo Gruden.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
KUPIM knjige za prvi razred poklicnega zavoda — oddelek za monterje TV. Telefon 040/743784.
PRODAM frezo za okopavanje trt. Telefon 0481/32850.
PRODAM malo rabljen otroški voziček. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. 040/228562.
PRODAM novo (še v embalaži) peč na kerozen (13 tisoč kalorij). U-godna cena. Zainteresirani naj, telefonirajo na št. (0481) 84*95 Elijana).
IŠČEMO za sodelovanje samostojnega računovodjo ali ekonomista. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. pod šifro «Novi urad«.
KOZMETIČNI salon Ružiča v Boljuncu tel. 040/228313 obvešča, da bo zaprt zaradi dopusta od jutri, 7. avgusta do 1, septembra.
ŠTUDENTKA išče kakršnokoli zaposlitev septembra in oktobra — po možnosti poldnevno. Telefor 040/ 231946.
OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah. Toči črno in belo vino
IŠČEM knjige za 1. razred nižje srednje šole. Tel. (040)51-419
PRODAM avto znamke 112 junior pu ugodni ceni. Telefonirati ob večernih urah 040/229224.
PRODAM nove knjige za prvi letnik klasičnega liceja in prvi letnik vzgojiteljske šole. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. 040/774581.
Čeprav poletna vročina doslej ni bila posebno prizanesljiva, se za številne vrste divjadi komaj pričenja vroča sezona. Medtem ko je bil namreč doslej dovoljen le selektivni lov na srnjaka, ki se je pričel 1. junija in se bo zaključil i6. t.m., bo od nedel.je, 8. avgusta, spet do voljen lov na nekatere precej razširjene vrste ptičev.
Koledar za lovsko sezono 1982/83, ki ga je razmnožil pokrajinski od bor za lov. predvideva, da smejo od tega dne dalje lovci streljati na sledeče ptiče: prepelico, grlico, vrabca, škorca, goloba grivarja, škrjanca, brinjevko, kljunača, drozga, črno in sivo vrano, krokarja srako in šojo.
Čez približno mesec dni, točneje 5 septembra, se bo pričel lov še na nekatere druge razširjene vrste divjadi med katerimi so srnjak (sa mo samec), merjasec, kos, mlekarica, jurica in druge zvrsti vodnih ptičev, ki živijo pretežno ob morski obali. Za lov na fazana, samca in samico, na podlasico in na srno bodo morali lovci počakati do 1. oktobra. Z novembrom se bo pričel lov na zajca, isti dan, tj. 1. novembra pa se bo zaključil lov na srnjaka, fazanovo samico in kosa. 15. decembra se zaključi lov na zajca, 31. decembra pa na fazana, merjasca in podlasico. Za nekatere vrste ptičev, med katerimi so vra bec, škorec in škrjanec se lovska sezona zaključi 1. februarja prihodnjega leta za vso ostalo divjad pa bo konec lovske sezone 31. mar ca 1983.
V ostalem je letošnji lovski koledar podoben lanskemu, če izvzamemo nekatere novosti. Preden se zaustavimo pri teh. pa bi radi opozorili na spoštovanje dolgega seznama obveznosti in prepovedi ki jih vsebuje 14. člen koledarja. Zakon predvideva namreč stroge kazni za določene prekrške. Lov brez dovoljenja, brez zavarovalnega kritja lov v nedovoljenem obdobju ali v krajih, kjer velja prepoved lova, je kaznovan z denarno globo od 50 do 500 tisoč lir in začasnim odvzemom lovskega dovoljenja Še strožje kazni (globa od 500 tisoč do 3 milijone lir in odvzem dovoljenja) pa so predvidene za tiste, ki bi streljali na posebno zaščitene živali.
Omenili smo novosti. Glavna no vost Jeto^pje^, lovskega koledarja je ,v tem,^a,,bo pokrajinska upra va dala dovoljenje za selektivni lov. t.j. lov bolehavih in šibkejših živa-u ter lov v primerih nevarnosti da bi se med živalmi razširila kaka bolezen, tudi v kraških rezer vatih.
Kot nam je povedal predsednik društva slovenskih lovcev v Furla ni.ji - Julijski krajini «Doberdob», Jože Pahor, je bil ta ukrep nujno potreben. «Pri nas je lovski koledar med najbolj restriktivnimi v Italiji: ne poznamo prostega lova, ampak imamo naravne rezervate. Toda rezervat ne sme biti prepuščen sam sebi: gradnja cest, uporaba strupov v kmetijstvu, čedalje manj živine in pašnikov, opuščanje kmetovanja po kraških dolinah, vse to je povzročilo, da v naših krajih ne moremo več govoriti o naravnem ravnotežju. Tako na primer izginja iz naših krajev jerebica, medtem ko srniadi izredno ustrezajo sedanji pogoji.«
«Zaradi tega. ker je človek razbil naravno ravnovesje, je potreben človeški poseg, da se zopet vzpostavi najbolj zadovoljiv nivo ravnovesja. Pokrajinska uprava nima ne ljudi ne sredstev, da bi lahko u spešno zagotovila to službo, zato je potrebno, da si prevzamemo to od govornost mi lovci Potreben je selektivni iov. preprečiti je treba, da bi se nekatere živali preveč razši-
Ribja rižota Tartufi Ribe Jastogi Rarogi Morski pajki Škampi ■ Školjke

VARIMO VAS V k U R j
dis*
Pavel-Piran
TEL. 066/37-619 PIRAN • Prešernovo nabrežje
Solidna postrežba
zmerne cene
RADIO - CB FOTO - VIDEO CANON - NIKON - LEICA HITACHI SONY
TRST — Pasaža Penice 8 ■ Tel 732-897
rile, obenem pa je treba ustvarjati pogoje za razmnoževan.je drugih, bolj ogroženih živali. Živali kot so kuna, jazbec, jež, skopec, razne sove, sokol so se v zadnjem času precej razmnožile. Po drugi strani je steklina zdesetkala lisico, zaradi česar lahko pričakujemo razmah zajcev in poljskih miši.«
Prva skrb zavestnega lovca naj bo torej odpravljanje škode, ki jo je človeški poseg povzročil v naravnem ravnovesju. Ne dvomimo, da se vsaj pn nas večina lovcev zaveda te obveznosti. Preprečiti je namreč treba nadaljevanje roparskega odnosa posameznikov do narave, pa naj bodo lovci ali pa ne. Konec koncev si niso stališča «vestnih lovcev« in ekologistov, nasprotnikov neomejenih oblik lova, niti toliko narazen.
Možnosti vstopa v stalež za razno šolsko osebje
Sindikat slovenske šole opozarja šolnike in neučno osebje, da je Ministrstvo za javno šolstvo, na osnovi zako-na št. 270 z dne 20. 5. 82, z odredbo št. 215 in 4015 izdalo na-
vodila za vstop v stalež. V poštev pridejo vrtnarice, učitelji in neučno osebje, ki je bilo v službi v obdobju 1975-81. Ker so pogoji za vstop v stalež precej različni glede na status posameznikov, sindikat opozarja zainteresirane, naj si ogledajo navedeni ministrski okrožnici št. 215 z dne 15. 7. 1982 in št. 4015 z dne 22. 7. 1982, ki sta na razpolago na šolskem skrbništvu in na ravnateljstvih.
Na osnovi omenjenega zakona št. 270 bo prišlo v stalež tudi neučno osebje (tajniki, tajniški pomočniki in postrežniki) in jim bo službeno mesto nakazano v času od 10. septembra t.l. dalje. Seznami razpoložljivih mest so na ogled na šolskem skrbništvu in na Tehničnem zavodu «E. Fermi« v Gorici.
Obenem sindikat sporoča šolnikom, ki nimajo študijskega naslova, naj na osnovi čl. 26 Ministrske ordi-nance z dne 22. 7. 1982, vložijo prošnjo na šolsko skrbništvo in sicer za vključitev v posebne lestvice (Elenchi speciali), ki bodo imele dvoletno veljavo, najkasneje do 28. avgusta t.l. Poleg drugega, naj zainteresirani izjavijo, na kolkovanem papirju, da pripadajo slovenski etnični skupini. Do 28. avgusta t.l. je tudi rok za vlaganje prošenj na posamezna ravnateljstva.
Veliko slovenskih strokovnjakov na kongresu ljudskih izročil
Kot smo že včeraj poročali bo slovensko zastopstvo na letošnjem kongresu ljudskih izročil, ki bo letos v Gorici že devetič po vrsti, zelo številno. To razumemo tudi zato, ker je letos prisotno v znanstvenem odboru kongresa tudi Slovensko etnološko društvo, zastopa ga Julijan Strajnar iz Ljubljane.
Svoje sodelovanje na goriškem kongresu so napovedali: Janez Bogataj z ljubljanske univerze, ki bo govoril o gibanju Znanstvo mladim in o etnologiji: Igor Dekleva z lju bljanske akademije za glasbo bo govoril o ljudski glasbi in pouku klavirja; Janez Dolenc, s srednje strokovne šole v Tolminu bo govoril o etnografskih raziskavah v srednji šoli; Slavko Kremenšek z Irubljanske univerze bo govoril o življenjskih običajih in šoli; Naško Križnar iz Goriškega muzeja v Kromberku bo govoril o etnološkem filmu in šoli; Zmaga Kumer s Slovenske akademije znanosti in u-metnosti; Albinca Lipovec z liu blianske univerze bo govorila o dia lektih v jezikovni vzgoji; Milko Matičetov iz Ljubljane, član SAZU• Mirko Ramovš, iz SAZU v Ljubljani, bo govoril o ljudskem plesu v umetniški vzgoji v slovenski šoli; Bruno Ravnikar, iz Ljubljane, bo govoril o raziskavah na področju folklore v Sloveniji in odnosih s šolo; Julijan Strajnar. član SAZU, iz Ljubljane, bo govoril o etnomu zikologiji in vzgojnem procesu; Marko Terseglav, prav tako član SAZU, iz Ljubljane, bo govoril o ustnem izročilu v šoli; Valens Vodušek, član SAZU, iz Ljubljane, bo
nimiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiifiiiitiiiimiimimiimiiiimtiiiiinfiiiiiimtiiimiiiiiiiiMniiiiiiiiiimfiiiimiiiHiitiiitmiiimiiiifiiuiiiiiiuiitiitiimiMiiiiiMiiHiiHiiiiHiiiiiim
POL ZA ŠALO, POL ZARES PO GORIŠKI TRŽNICI
Calvi, vatikanske banke in fižoleti
rPo čem so danes...? Ah tako, potem pa nič. Kupim raje jutri, če bo cena nižja.»
«Hočeš nasvet? Kupi... Danes je njihova vrednost nizka, vem pa, da bo v prihodnjih dneh gotovo zra-sla.-»
Ko bi naš bralec imel možnost obiskati milansko borzo, bi tam gotovo slišal podobne dialoge med finančnimi operaterji, ki se pogovarjajo o vrednosti delnic, obveznic tn drugih vrednostnih papirjev. Ker pa vsakdo nima sreče, da bi obiskal tempelj italijanske finance, mu svetujemo, naj v prihodnjih dneh obišče goriško pokrito tržnico, kjer bo slišal enake pogovore, z le eno spremembo: namesto o delnicah velikih družb in 'inoffočnih bank bo govor o fižoletih, radiču, hruškah in breskvah.
Primerjava med zelenjadnim trgom in borzo je upravičena ne samo zaradi visokih cen: te se pač prilagajajo splošnemu naraščanju draginje (čeprav marsikdo zatrjuje, da so se cene nekaterih vrst zelenjave in sadja podvojile ali celo potrojile v primerjavi z lanskim letom). Kar je presenetljivo in popolnoma opravičuje primerjavo, je nenehno spreminjanje cen. Razumeli bi. ko bi razlike v ceni bile odvisne od boljše ali slabše kvalitete sadia ali zelenjave, pa ni tako: cena iste sorte lepega in sočnega sadja se od branjevca do branjevca spremeni tudi za 30-40 odst., še večje so razlike, če cene na tržnici primerjamo z onimi v zelenjadni trgovini ali v marketu. In kai reči o dogodku, ki se ie pripetil priletni gospodinj; »Cene se spreminjajo iz dneva v dan. Glejte, včeraj sem kupila marelice po 2400 lir kilogram, pa niso bile bopve kaj dobre. Danes — čudo prečudno! — pa sem dobila boljše marelice vo 1600 lir kilo. Po vejte mi vi, kako je to mogoče?»
Ubogi kronist, ki se kot laik sprehaja v njemu neznanem svetu povrtninske finance, seveda nima odgovora na tako zapletena vprašanja. Lahko pa posreduje mnenje
nitiiiiittiiinMiiiiiiiiiiimiiiiiiiitinuiimiiimiiiiiMmimiiiiiiiimiiiiniiiiiimiiiiliiiniiiiiiiintiniiiiiiHimii
V GRADIŠČU NOVA KOLAJNA LETOVIŠČARSKE USTANOVE
gio Geromet, na eni strani sttri grbe občin, na drugi pa stilizirano utrjeno mesto Gradišče, kostnico • stopnišče padlim v 1. vojni v Redi-puglii, cerkvico v Villanovi pri Fari in pregrado na Soči pri Zagraju. Ob robu sta še kraški kamen m hrastova vejica.
Giorgio Geromet je že izdelaj več podobnih kolajn. Spisal je tudi obširni deli o italijanskih vojaških kolajnah med prvo svetovno vojno.
Navada je, da posebnim gostom in organizacijam ponudijo ob obisku ustanove javnega značaja kolajno. Tako dela tudi letovičarska ustanova v Gradišču, ki je doslej podeljevala kolajno, ki jo je pred leti izdelal Francesco Cianetti. Na tej kolajni sta bila stilizirana lev sv. Marka, simbol Gradišča ob Soči in kostnica v Redipuglii. To zato ker sta biti takrat v sklopu leto-vičarske ustanove le občini Gradišče in Foljan - Redipuglia.
Zaloga prejšnje kolajne je pošla, zato je bilo treba pomisliti na novo. Istočasno pa sta prišli v sklop o-zemlja, na katere deluje letoviščar-ska ustanova, tudi občini Zagraj in Fara. Zaradi tega najdemo na novi kolajni, osnutek je izdelal Gior-
Svctovno prvenstvo na brzicah Soče?
Priprave za razna svetovna športna prvenstva se pričenjajo že veliko let pred napovedanim rokom. Jugoslavija sedaj kandidira za organizacijo svetovnega prvenstva leta 1987 v kajakih in kanujih na divjih vodah. Tekmovanja v slalomu naj bi bila v Tacnu, progo za spust pa naj bi pripravili na brzicah Soče med Srpenico in Trnovim.
Progo so že večkrat preizkusili, zadnjič na letošnjem tekmovanju Bovec 82. Po mnenju tekmovalcev je proga dokaj zahtevna in primerna za tako veliko tekmovanje. Seveda bodo marali, v slučaju, da bo svetovno prvenstvo v tem kraju, marsikaj urediti za tekmovalce in za gledalce. Odločitev o kraju kjer bo prvenstvo bodo mednarodni športni forumi sprejeli šele leta 1985.
izvedencev — izkušenih gospodinj, ki se z gotovostjo najbolj preka njenih bankirjev sprehajajo med stojnicami, da bi ugotovile kaj se splača kupiti danes in kaj se danes ne izplača, seveda v pričako vanju, da bo v prihodnjih dneh cenejše.
*Krivi so grosisti,» nam je samozavestno povedala gospodinja s polno torbo zelenjave. vRaztične so že nabavne cene, saj si je drugače nemogoče razlagati, da so pri raz ličnih prodajalcih cene istega blaga različne tudi za 500 ali celo 1000 lir na kilogram. Poglejte limone: vse so uvožene z juga, zato bi ne smelo biti večjih razlik i ceni, vendar ni tako: tu jih dobiš po 3000 lir, tamle stanejo.. n?koi jwn'j. v trgovini stanejo celo do 4000 lir kilogram.»	,lM
Bo že tako. Seveda pa je zade va zapletena in vedno bolj nadlež no se nam vsiljuje dvom, da je skrivnostna Calvijeva smrt poveza na z letošnjimi cenami jabolk. Bo morda v prihodnjih dneh kak grosist obvisel pod ločniškim mostom? Kaj pa vatikanske banke, ali nimajo prav nič kaj opraviti s cenami krompirja in fižoletov?
Takoj se znebimo teh nadležnih misli, da prisluhnemo tarnanju u-pokojenke: <Kar napišite, da je ra dič po 4000 lir kilogram prava sramota. Kje pa smo, da stane zelenjava skoraj toliko kot meso?»
Gospa se huduje. Ne. moremo drugega, kot da ji damo prav, čeprav ima ravno tako prav branjevka, ki zaskrbljeno opazuje prizor izza stoj niče. Tam stoji že od ranega jutra, da bi prodala nekaj domače povrtnine, toda danes je na trgu malo ljudi. Obeta se slab zaslužek. povrtnina m bo ostala in jo bo treba spel nesti domov.
Res je, da se po nekaterih marketih dobi sadje in zelenjavo tudi po nižji ceni kot na trgu (to zato ker gre za verige trgovin, ki prodajajo velike količine blaga), to da na splošno je nakup na tržnici vedno cenejši kot v trgovini, pa tudi glede kvalitete in možnosti izbire obstajajo orecejšnje prednosti.
Seveda, cene so visoke, pa kaj hočemo, ko so kljub vsemu nižje od cen, ki jih bomo plačevali pri hodnje leto. S to bridko ugotovit vilo ter beležko polno zapiskov in vtisov zapusti kronist tržnico in se napoti spet u uredništvo. Peš. se razume; sai se je medtem p odra žila tudi vožnja z avtobusom
Skupščina konzorcija za goriško industrijsko cono
Skupščina konzorcija za goriško industrijsko cono bo 18., oziroma 19. t.m. Poleg ratifikacije vrste sklepov, ki jih je upravni svet sprejel na podlagi pooblastil, so na dnevnem redu zasedanja tokrat tri pomembna vprašanja, o katerih bo po vsej verjetnosti precej razprave. Prišlo naj bi namreč do zamenjave v vodstvu konzorcija. Na skupščini naj bi izvolili novega predsednika in podpredsednika ustanove. Znano je, da se za predsedniško
mesto potegujejo socialisti, medtem ko je do sedaj pripadalo socialdemokratom.
Težko je napovedati, kakšen bo izid. Zaenkrat se zdi najbolj verjetna možnost, da bodo točko o imenovanju, oziroma izvolitvi novega vodstva preložili, vsaj dokler ne bo tako ali drugače rešena politična kriza na deželi. Tretja točka o kateri bo predvidoma precej besedi, je določitev odškodnine za upravitelje ustanove, na osnovi novega deželnega zakona. Doslej so upravitelji prejemali minimalno odškodnino, predsednik mesečno fiksno kvoto, člani upravnega sveta pa glede na število sej. Odškodnino naj bi torej povišali v skladu z določili novega deželnega zakona. Predlog pa po vsej verjetnosti ne bo naletel na soglasje vseh predstavnikov ustanov - članic. Ob upoštevanju razmeroma omejenih finančnih sredstev konzorcija, bi pomenilo priznanje znatno višje odškodnine tudi dodatno finančno breme, z drugo besedo, višji primanjkljaj, ki ga bodo morale pokrivati članice. In prav tu so mnenja deljena.
govoril o delu dijakov pri zbiranju narodnega blaga.
Na goriškem kongresu bo sodeloval tudi Pavle Merku iz Trsta. Sodeluje tudi Anita Forlani, članica raziskovalnega in študijskega centra italijanske narodnostne skupnosti v Istri, ki bo govorila o raziskavah na italijanskih šolah v Istri. O odnosih med muzejem in šolo bo poročala Nadja Majanovič iz etnografskega muzeja v Zagrebu; o ustnem izročilu in šoli pa bomo čuti poročanje Lilijane Marks, z inštituta za folklorne raziskave v Zagrebu.
Na kongres pride torej kar precej strokovnjakov iz Jugoslavije, še zlasti iz Slovenije. Prav bi bilo, to si nadejajo tudi organizatorji, da bi se kongresa udeležili tudi tisti naši zamejci, ki se ukvarjajo s to problematiko in še zlasti tisti, ki stoje ob strani našim folklornim skupinam in etnografskim ustanovam na Tržaškem; na Goriškem, v Reziji in v Slovenski Benečiji.
Kongres bo v Gorici v dneh od 26. do 28. avgusta. Vršil se bo, kot smo že napovedali, v avditoriju v Ulici Roma. Uvedeno bo simultano prevajanje, saj so uradni jeziki m kongresu italijanščina, slovenščina, francoščina in nemščina.
Izleti
Sekcija VZPI - ANPI v Podgori priredi v dneh 4. in 5. septembra dvodnevni avtobusni izlet v Emilijo. Na programu so tudi obiski v Marzabottu, ki so ga nacisti požgali med zadnjo vojno in tam ubili več sto ljudi, na grobu bratov Cer-vi ter v muzeju deportirancev v nacističnih taboriščih v Solieri. Vpisuje Edi Maligoj, v Podgori, Ulica Attems 71.
Kino
Gorico
CORSO 18.00—22.00 «L'uccello dal-le piume di cristallo«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI Zaprto.
VITTORIA Zaprto zaradi dopusta do 15. t.m.
Tržič
EXCELSIOR 18.00 — 22.00 «Amore
opnoo finPfc
PRINCIPE 18.00—22.00 »Fabian
Nova Gorico in okolico
SOČA 18.00—20.00 »Mornarji v postelji«. Danski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Ubijalci na motorjih.« Italijanski film. 22.00 »Privatna lekcija«. Francoski film.
DESKLE 19.30 »Žametni prsti«. Italijanski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 38, tel. 8426b.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341.
VČERAJ ZJUTRAJ V TRŽIŠKEM PRISTANIŠČU
Pretep na tovorni ladji med Korejci in Ganci
Do njega je prišlo, ko sta policijska funkcionarja hotela zaslišati dva begunca iz Gane
Poleg kavbojskih filmov so nekoč pozornost otrok in tudi odrasle publike pritegovali tudi filmi o potovanjih po morju, še posebej taki, ki so bili polni avantur. Takih filmov danes ni več veliko v produkciji. kakega starega vidimo še na ekranu kake zasebne televizijske postaje. Take zgodbe pa so še vedno aktualne v realnem življenju.
Nekaj takega se je pripetilo včeraj zjutraj v Tržiču, kjer je bila, poleg drugih, zasidrana tudi tovorna ladja «Phylippa», na kateri vihra ponamska zastava. Gre torej za eno tisoč in tisoč ladij, ki plovejo po morjih z najrazličnejšimi posadkami in z zastavami tistih držav, kjer ne plačaš davkov in kjer te nihče ne vpraša kdo je pravi lastnik ladje.
«Phylippa» je pred časom natovorila les v Abidjanu, glavnem pristanišču Slonokoščene obale, ene izmed držav na zahodu Afrike. Ladja je priplula v Jadransko morje, najprej je raztovorila nekaj blaga v Ravenni, potem še v Benetkah, sedaj pa je v Tržiču.
Med vožnjo so mornarji v trupu ladje odkrili dva potnika, ki ne bi bila smela biti na ladji. Gre za mlajša človeka iz Gane. To sta 25-letni Kofye William Kojo in 30-letni Christian Francis Boham. Ko so ju mornarji odkrili sta kapitanu ladje, Dancu Johannu Pearu Eggersu, povedala da sta zbežala iz svoje dežele iz političnih razlogov. Kapitan
Da RENATO
-NAJNIŽJE CtNC V ITALIJI-
Velika izbira jeans:
RIFLE - DORINGO - CARRERA - LEVI STRAUSS
KONFEKCIJA IN OBLAČILA
GORICA • UL. GENERALE CASCIN0, 5
ju je dal zapreti v temnico na ladji in obvestil italijansko policijo v Tržiču.
Ko sta včeraj zjutraj prišla dva policijska funkcionarja na ladjo m vstopila v temnico skupno z nekaj mornarji, sta Afričana napadla mornarje, ti pa so seveda vrnili milo za drago. Tako je moral v pristanišče prihiteti še rešilec z bolničarji, prišlo je še več policistov. Dva mornarja, Korejca, in enega priprtih Afričanov, so morali odpeljati v tržiško bolnišnico, kjer so jim zdravniki ugotovili nekaj poškodb. Vsi trije bodo nekaj dni le-žali na bolniških posteljah.
Gre torej za celo mednarodno a-fero, ki jih pa je najbrž kar veliko na ladjah, ki plujejo po oceanih in v pristaniščih kjer se te ladje zasidrajo. Ne vemo kakšna bo usoda dveh beguncev iz Gane.
Poškodbe deklice padle z motorčka
Današnja mladina drvi z najrazličnejšimi mopedi ne meneč se za prometne predpise in niti za hude globe, ki ji kdaj pa kdaj prisodi kak policist. Huda je še posebej vožnja v dveh na istem motorčku in kronika beleži večkrat, na žalost, tudi kako nesrečo. Tako je bilo tudi v sredo zvečer v Ulici Monte Co-sich v Ronkah, ko je z motorčka padla 14-letna Celestina Sardin iz Tržiča, ki je bila na motorčku skupno z mladeničem Gianluco Bene iz Pierisa. Deklica se je huje poškodovala po obrazu in ima zlom leve ključnice. Zdraviti se bo morala mesec in pol dni, njene počitnice so šle tako rekoč po vodi.
POGREBI DANES Ob 9. uri prihod iz Rima na glavno pokopališče v Gorici - Rosa De Lorenzi por. Ortali; ob 11. uri iz mrliške sobe splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče - Nerina Fain por. Col-lenzini; ob 12.30 na glavnem pokopališču - Carmen Lupinec.
Mladinski ex tempore
Na prazniku komunističnega tiska v Samatorci so organizirali mladinsko slikarsko tekmovanje, ki se ga je lideležilo kar lepo število (slikarjev*
ZADEVA, KI SE V ZVEZI S SVETOVNO RECESIJO ŠE ZAOSTRUJE
Način zaposlitve in dela «part-time» naj bi bil torej bolj ženskega spola
Nepopolni in varljivi podatki - Slabe plati tega načina zaposlitve - Nekoliko bolje kaže in se tudi že uveljavlja sistem «job-sharing», ki pa k nam še ni prodrl
Splošna slika o ženskem zaposlovanju ni bila dejansko nikoli razveseljiva. S poslabšanjem gospodarskega položaja se je odstotek zaposlenih žensk še znižal, zadnje mesece pa je v okviru Evropske gospodarske skupnosti prišlo do čudnega statističnega podatka: razmerje med moškimi in ženskimi nezaposlenimi se je namreč »popravilo* v žensko korist. Vendar pa je natančnejši pregled podatkov takoj pokazal, da gre za statistično potegavščino: povišal se je namreč odstotek moških, ki so vpisani v posebne sezname brezposelnih, število žensk je ostalo skoraj isto, tudi zato, ker so prej tako občutno zmanjšali žensko delovno silo, da skorajda ni bilo več kje poseči. In tako so številke za hip ustvarile iluzijo, da je prišlo do večjega zaposlovanja žensk.
Poglejmo podatke, ki jih je za lansko leto posredovala posebna komisija pri EGS: skupno število brezposelnih se v okviru desetih
članic skupnosti vrti okoli desetih milijonov, kar pomeni, da je brez zaposlitve 9,2 odst. aktivnega prebivalstva. Že nekaj časa je število nezaposlenih, oziroma uradno brezposelnih žensk, približno 4,2 milijona, medtem ko je število moških v zadnjem času poskočilo, kar je povzročilo varni vtis, da se je položaj, vsaj kar zadeva ženskega zaposlovanja, vsaj deloma izboljšal.
V resnici pa je slab tako za moško kot za žensko delovno silo. V iskanju kratkotrajnejših in dolgoročnih rešitev, je pozornost ponovno padla tudi na tako imenovani delni delovni čas ali part-time. Tudi podatki, ki so jih zbrali v okviru vseh članic EGS so potrdili, da je večina delavcev, ki se hote ali pod silo razmer poslužuje možnosti do skrajšanega delovnega urnika, ženskega spola.
Vseh delavcev, ki so v državah EGS zaposleni kot part-time je 9 odst. glede na aktivno prebivalstvo. Vendar pa so razlike med
NA OBISKU LETOŠNJE DRUGE IZMENE
V politični šoli klubov OZN v Ankaranu prav gotovo ne vedo, kaj je dolgočasje
Bogati dnevni red in stroga disciplina, vendar je tudi veliko družabnosti Letos je kar veliko mladih iz zamejstva, Goričanov ter mladih Korošcev
V soboto se je pričela druga izmena Poletne politične šote klubov OZN Slovenije, ki je v naselju Mladinskega zdravilišča Rdečega križa Slovenije na I>-belem rtiču (pri Ankaranu). Vseh udeležencev v drugi izmeni .je okrog 60, kar je rekordno število za dosedanje tabore OZN. V prvi izmeni, na kateri so sodelovali le osnovnošolci, jih je bilo 38. Na taboru so prisotni mladi iz vseh krajev Slovenije: od Prekmurja in Dolenjske pa do Gorenjske, Štajerske in Primorske, oziroma so prisotni vsi tisti mladinci, ki so neposredno vključeni in angažirani v delo posameznih klubov OZN v Sloveniji in to v delovnih organizacijah, na šolah in podobno. Poleg tega so v tem času prisotni tudi mladi -iz zamejstva in sicer mladi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in iz Koroške. Vsega skupaj je teh 11, kar je pravzaprav tudi rekordno števiio zamejske udeležbe na dosedanjih taborih OZN v Ankaranu Mladi Slovenci iz Italije so letos v Ankaranu drugič (lani so bili trii«! Korošci pa so že četrto leto zapored.
' Ob prihodu v tabor smo takoj ugotovili, da je življenje udeležencev neposredno povezano z dejavnostjo «ozeenovcev». kar daje celotnemu dogajanju svojevrstno vzdušje. Toda raje kot da bi po drobneje opisovali življenje v ta boru. oziroma v politični šob smo prepustili besedo zainteresiranim ter se tako v pogovoru soočali z vsemi vprašanjih, ki iih tarejo.
Prirodoslovni
muzej v Firencah
FIRENCE — Firence je čudovito mesto, posebno njen stari del, kjer se muzeji oziroma monumentalna arhitektura tako rekoč sti kajo. Če hoče človek le površno obiskati vse muzeje in pinakoteke, potrebuje več dni. Kaže pa, da bodo Firence dobile še en muzej, ki bo celo državnega obsega, seveda če bodo to omogočila finančna sredstva. Kaže namreč, da bodo v Firencah ustanoviti pri-rodno - znanstveni muzej.
Florentinski občinski svet je na zadnjem zasedanju, ko so razpravljali o glavnih programskih točkah za bližnjo bodočnost, v do govoru ali bolje v soglasju s florentinsko univerzo sklenil, da bo ustrezni komisiji poveril nalogo, da prouči, ati bi bilo možno v Firencah organizirati prirodno -znanstveni muzej.
Čeprav bo izbira prepuščena že omenjeni komisiji, občinski svet meni, da bi mogel prirodno-znan-stveni muzej zasesti strukture stare občinske klavnice, ki so že odslužile in ker že dokončujejo novo klavnico, ki so jo postaviti v mestni četrti Noveli, kjer je strnjena vsa dejavnost občins’ u-prave, ki se nanaša na preskrbo mesta Potemtakem bi mogla stara struktura mestne klavnice služiti novemu muzeju, seveda kolikor bi že omenjena komisija smatrala strukturo za primerno, pa tudi njeno lokacijo, saj je bolje, če je muzejska ustanova v os red njem sklopu mesta. Prav gotovo bi nova obogatitev Firenc veliko pomenila, hkrati pa bi to bil prvi tovrstni r.uze* v Italiji, kolikor ne vzamemo v poštev nekaterih manjših zadevni1’ objektov, med katerimi je tudi tržaški prirodoslovni muzej.
Vodja tabora — politične šole klubov OZN v Ankaranu Mitja Žagar
Taborovodja Mitja Žagar, nam je predočil razne težave in potek akcije OZN-
«To je edina tovrstna mladinska akcija, ki se v tem času vrši v Sloveniji in ima namen zbirati in angažirati mlade. Letos smo ime li dve izmeni po teden dni vsa ka za razliko od lam, ko sc trajala po deset dni Veliko ie bilo dela. zlasti v zvezi s prip-avami na tabor. S pripravami smo namreč pričeti že marca s polne paro pa od junija dalje. Prva izmena ,ie odlično uspela, sedaj pa se bliža koncu že druga ki pa tudi poteka po določenem programu.*
Mitjo smo nato vprašati kako je s strukturo udeležencev: ati so samo mladi iz Slovenije in zamejstva.
♦Zadovoljen sem. da je letos na šoti veliko mladih iz zamejstva; 5 je namreč Korošcev. 6 pa z Goriškega. Žal na lelos. z razliko od prejšnjih let, nimamo postov iz drugih držav, niti iz drugih jugoslovanskih republik, lo na zato. ker bo v oktobru nekje na Hrvaškem skupni zvezni tabor klubašev OZN Jugoslavije, na Ua terem bodo sodelovati tud' tuji gost. je.»
O ostalih »dogodkih* iz življenja v taboru pa so spregovorili drugi mladinci: Metka iz Titovega Velenja nam je dejala:
»Na taboru sem že drug:, leto in skupaj z mano nas je se deset. Letos smo spremenili lokacijo tabora, a priznati moram, da sem se bolje počutila v lanskem imselju. Bilo je namreč bolj zaprto v gozdu, prijetno in, zakaj ne, tudi divje, a ne glede na to, menim, da bo tudi letošnji tabor popolnoma uspel.*
Goričanka Renca pa nam je dejala: «Stvari potekajo v redu. Tudi družabnost je dobro spel.ja na. V večernih urah namreč prirejamo razne zanimive programe. V ponedeljek, na primer smo prav mi zamejci prirediti večerni program s skeči, petjem in podobno. Dobro je uspel. Večkrat gremo tudi na ples v Adri.jo Na programu pa je tudi taborni o-gen.i...*
Igor in Marko pa sta k temu soglasno dodala: «Tudi športna dejavnost je precej živa. Doslej smo namreč imeti že dve nogometni tekmi in sicer udeteženci tabora proti štabu (2:1 za ude ležence) ter proti tabornikom (tudi 2:1 za OZN). Poleg tega imamo razne interne tekme v odboj-
ki. šahu, nogometu in podobno. Plavanja pa tudi ne manjka.*
Ko govorimo o življenju v taboru, marsikateri (godrnja* glede discipline, toda po medsebojnem dogovoru in sporazumu (med štabom in udeleženci) se marsikateri »spor* takoj poleže.
Ugo je k temu pristavil: »Disciplina je "ostra”. Dobro pa smo se povezati mi zamejci iz Italije s Korošci in mislim, da ie tudi ta način kontaktiranja koristem za medsebojno spoznavanje • Istega mnenja je tudi Ko-rošec Marjan: «Tabor OZN mora biti tudi stična točka mladih iz zamejstva in mladih iz matične domovine.* K gornjim vtisom naj dodamo še naslednje. Dnevni red v taboru .je namreč naslednji: po vstajanju. jutranji telovadbi m pospravljanju šotorov in naselja je
zajtrk. Zatem so na vrsti predavanje. nato kopanje. Po kosilu je popoldanski počitek, sledijo družbene dejavnosti, kopanje, športne igre in podobno. Nato pa delo po skupinah: v prvi obravnavajo 25 let klubov OZN. « drugi neuvrščene, v tretji pa mednarodno delavsko gibanje - model socializem. Zvečer so družabni večeri, ples in podobno. Poleg te ga pa v obeh izmenah udeleženci opravijo celodnevno ekskurzijo po Istri, predvideno je tudi medva-janje filmov na temo Zdiuženi narodi.
Po našem mnenju dolgočasja na taboru udeleženci ne poznajo, poleg tega se marsikaj koristnega tudi naučijo Mladi kujeir tudi tu nova prijatelistva Tabor klubov OZN torej uspeva.
ik
državami precejšnje, iaj odstotki nihajo med 2 do 15 oist. Skupen pa je podatek, da je med delavci part-time največ žtnsk in to približno 90 odst. Vzrokov za takšno stanje je precej in visi so več ali manj znani: ženska je obremenjena tudi z vsem domačim in družinskim delom, javnih služb je premalo, in zato velikokrat sama izbere, da ne dela več polnega urnika.
Okoli vprašanja zaposlovanja part-time so se že ob prvih poskusih vnele hude polemike: odločno proti so bile sindikalne organizacije in tudi nekatere ženske, zagovarjali so ga delodajalci in nekatere feministične skupine. Kot vsak problem, ima tudi ta senčne in sončne plati: z vidika ženske kot posameznice, ji ta način omogoča usklajevanje službenih in domačih obveznosti, kajti velikokrat izbira žensk ni bila med zaposlitvijo s polnim umikom in part-timom, temveč med part-tim n in nezaposlitvijo, ali bolje brezposelnostjo. Delodajalcem je ta način večkrat omogočil, da so občutno znižali število odpustov, kar je bil po drugi strani tudi interes delavcev in sindikalnih organizacij. Res pa je tudi, da je delavec, ki je zaposlen part-time, šibkejši v odnosu do delodajalca, da je manj upoštevan in da v odnosu do kolegov, ki so normalno zaposleni, naredi več (statistično dokazano).
Vse bi mogoče še nekaj časa o-stalo na ravni razprav, ko ne bi podatki tako očitno pokazali, da je p>art-time postal že nov način ženskega zaposlovanja. In seveda je šlo za resorje in za kvalifikacije, ki so bili najmanj upoštevani in tudi najslabše plačani. Težko bi si namreč zamisliti in tako organizirati delo, da bi bili na primer »polovično* zaposleni vodje oddelkov in podobno.
Ker pa je vprašanje zaposlovanja postalo tako pereče, so začeli razmišljati, da bi ga začeti u-vajati tudi za moško delovno silo. Tega sicer prej ni prepovedal ati omejeval noben predpis, vendar pa je praksa pokazala, da je part-time ženskega spola, slovničnim pravilom navkljub. Najprej je posebno normo, ki sicer ni obvezujoča, izdala EGS, s katero je skušala urediti zaposlovanje po načelu part-tima. Februarja letos je v skladu s smernicami jjSSScpeaeben zakon o delu part-time odobril tudi italijanski ministrski svet.
Najpomembnejši' postavke" tega zakona skušajo ščititi delavca, ki se je odločil za part-time, kajti ne gre več samo za dogovarjanje med delavcem in upravo, temveč za soodločanje, pri katerem sodelujejo tudi sindikalne organizacije. Nadalje zakon odreja termine za trajanje takšnega delovnega odnosa. vpise na sezname za zaposlovanje, ki so poslej isti kot za »normalno* zaposlitev. Točno določa tudi okvire delovnih urnikov in s tem v zvezi tudi plačevanja, nadzorstvu pa je podvrženo tudi razmerje med delavci s polnim in z delnim umikom.
Medtem ko se razne članice skušajo 'prilagoditi smernicam o part-timu, pa so se pojavili že drugi načini organiziranja • delovnih urnikov. Med najnovejšimi predlogi, ki pa si tudi že v praksi utira pot, je »Job sharing*. kar pomeni po naše delitev dela. Gre za način, ko si dve osebi de'ita isto delo s tem. da obe delata part-time. Na primer v trgovini dela ena prodajalka ziutraj, druga popoldne. Možne pa so še druge in zahtevnejše kombinacije: dva zdravnika si na primer delita delo tako, da eden dela en mesec, drugi naslednji, strokovnjaki v tovarni bi lahko delati v itaenskih izmenah in tako dalje.
Ravno zaradi raznolikosti kombinacij, ki zajemajo vse delovne nivoje, si job-sharing pridobiva nove pristaše. Slabost part-tima je med drugimi bila tudi v tem, da je nudila alternativo skoraj izključno nižje kvalificiranim delovnim zadolžitvam, medtem ko je bil za višje skoraj neuporaben. V teoriji job-sharing ne diskriminira žensk, je pa precej podvržen osebni iniciativi. Zato se je za enkrat še najbolj uveljavil v ZDA, v Veliki Britaniji, kjer se zanj zavzema Equal Opportumtj' Commission (Komisija za uveljavljanje enakopravnosti — za enake možnosti) in pa v Nemčiji.
Ob vsem tem je razveseljivo dejstvo, da je večina prišla do spoznanja, da je treba reševati problem zaposlovanja part-time splošno in celotno in ne omejene na žensko zaposlovanje; obenem pa je grenka ugotovitev, da je do takšnega spoznanja prišlo, ker so pogoji za vse zmeraj slabši.
(bip)
ailllfllllllllltlllHIIIIIIJIIIItllltllllllllllllllllllttlltllllfl
Rodoljubje v številkah
Ob nedavnem nogometnem «mun-dialu* v Španiji se je v svetovnem tisku pojavilo tudi vprašanje, ati take in podobne mednarodne prireditve ne vodijo tudi v nacionalizem, ali celo šovinizem in več je bilo treznih ljudi, ki so rekli, da ta nevarnost obstaja. Te dni pa je zahodnonemški list »Frankfurter Allgemeine Zeitung» objavil nekatere rezultate lanskoletne ankete. ki je postavljala dvojno vprašanje, namreč koliko so državljani sedmih najbolj razvitih držav ponosni, da so državljani svoje domovine in ali bi bili pripravljeni v primeru potrebe prijeti tudi puško v roke, če bi njihova domovina bila v nevarnosti. In tokrat so prišla na dan zanimiva protislovja.
Italijani, ki so se ob zmagi na zadnjem »mundialu* oviti z nacionalno trobojko in kovali svoj »patriotizem* v neto, bi ne biti preveč navdušeni nad puško. Saj je res. da človeku puška ni potrebna in dogajanja v Libanonu dokazujejo, da je uporaba orožja skrajno negativna. 'jrOjda ob vsem navdušenju ob zm&gi v Madridu je le 28 odstotkov anketiranih Italijanov izjavilo. da "bi bH5' pripravljeni boriti se za svojo domovino in kar 57 odst. jih je to morebit-nost odločno odklonilo. Glede tega so Italijani na najnižji stopnji, pa čeprav se jih je kar 80 odst. izreklo, da so ponosni, ker pripadajo italijanski domovini.
Prav na drugem Koncu na so ameriški državljani, katerih se je kar 95 odstotkov izrazilo, da so ponosni na prioadnost ZDA. hkrati ra se ie kar 71 odstotkov izreklo za prško v primeru potrebe in le 20 odstotkov iih ie reklo da so nnvsem proti oporah' puške, ne glede na težave, v katerih bi se znašla njihova aoma-vina.
Tudi Velika Britanija -e slede te ra bolj konkretna, bolj resnično patootična. v«ai kar s< ankete tiče Nič mani kot 86 odstotkov anketiranih ’e iziavilo, da so ponosni na nrioadnosf Združenemu kraPest.vu in kar 60 od stotkov bi iih bilo priprav Menih vzeti puško in se boriti "reti morebitnemu naoadfdcu. Glede Da trioti^nosti s'edMo Britancem Španci, katerih 83 odstotkov ie navdušenih nad svo>o urioadno st;o domovini in 53 odstotkov bi bile pripravljenih v primeru po trebe vzeti tudi puške v roko.
Več smo pričakovali od francoskega Orcliestre du Capitol de Toulouse, ki ga vodi dirigent Michel Plasson. Pripravil je dva programa, ki slu bila izvedena na dveh večerih; na prvem sla sodelovala pianista Jean - Philippe Collard in flavtist Philippe Boucly, na drugem pianist Gabriel Tacchino. Spored prvega večera: . relude d Vapres-midi d’un faune C. De bit s-sya, Koncert za klavir in orke ster št. 2 v c-molu, op. 18 S. Rahmaninova in Fantastična simfonija, op. 14 H. Berlioza; spored drugega večera: G. Faure: Pel-leas et Melisande, suita, op. 80, M. Ravel: Koncert za klavir in orkester št. 1 v G duru, A. Rous sel: Simfonija št. 3 v g-molu, op. 42 in M. Ravel La val se. Orke ster deluje sicer solidno, pogrešali pa smo nekoliko boljših pihalcev in trobilcev, kakršnih smo navajeni pri naših, oziroma v prvi vrsti pri orkestru SF in RTV Ljubljana. Je discipliniran in precizno sledi dirigentu. Nismo pa ob čutili pristnejše kreativne zanosi-tosti in oblikovalne prožnosti. Temu je lahko bila kriva tudi vročina in zatohlost ter utrujenost. Na prvem večeru je bila vsekakor najbolje izvedena	Deb ussgjeva
skladba. Rahmaninova koncert je bil izveden v krepki povezanosti
s solistom in je zapustil markanten vtis v drugem stavku, medtem ko so bile nekoliko zabrisane poetične subtilnosti v prvem stavku. Mladi pianist je odražal nadarjenost in pristnost muzikalnega občutja. Berliozova Simfonija pa nas zaradi nedovoljne zaokroženosti in strnjenosti v celoto ni mogla docela prepričati. Naslednjega večera je kot osrednji in najbolj uspela točka izzvenel Ravelov Koncert, v katerem je bil solist Gabrijel Tacchino, sugestiven oblikovalec dovršene igre in nazorne interpretacije.
Litega dne ob polnoči je v palači Sponza nastopil z obširnim sporedom Slovenski oktet, ki je edini vsakoletni in cenjeni vokalni ansambel na festivalu v Dubrovniku. Tudi tokrat so poslušalci popolnoma napolnili palačo Sponza.
Kakor vedno, je moral dodati precej dolgo vrsto ljudskih pesmi. Ker oktet dobro poznamo tu di doma. ne bi bilo potrebne še posebej pisati o njegovih kvalitetah. Dodal bi le to, da je najbolj sveže učinkoval v drugem delu sporeda z duhovnimi pesmimi: med temi smo nekatere makedon skih avtorjev K. Zografskega in V. Mladenova prvič slišali pred dobrimi tremi leti v dvorcu Ze mono, le da so zdaj zvenele gla sovno bolj prečiščeno in izrazno
bolj dognano; poleg teh so bila že dela Gradnoborskegu, Davidov<• slxga, Čajkovskega, Rahmaninova ih Mokranjca, medtem ko je prvi del koncerta predstavljal, lahko bi rekli, oktetov standardni program iz del Gallusa, O. d. Tassa, Monteverdija, Gastoldija, Pur-cella. Scandella in Passereauja; tokrat narodnih ni bilo na sporedu, a jih je oktet izvajal v dodatku.
Slovaški komorni orkester iz Bratislave vodi Bohdan Warchal. Na sporedu je bil Vivaldijev Koncert št 4 v A-duru, Sammartini jev Koncert za violino in komorni orkester v C-duru, Kvintet J. My-slivečka. Haydnov Divertimenlo št. 5 v Es-duru in Mozartova Ma la nočna glasba KV 525. Orkester se je predstavil kot dobro uigra no, precizm delujoče telo, v svojih sestavih homogene in v celoti zvokovno uravnoteženo; izvajalce združuje mimo dovršene igre zaznavna muzikalna kultura v nazorno in odmevno muziciranje, ki smo ga bili v polni meri deležni v akustično zelo ugodnem prosto rti palače Sponza. Tudi ta koncert sodi v markantnejše umetni ške trenutke festivala.
Zadnji, ki smo ga slišali, je bil nastop akademskega zbora Bran ko Krsmanovič iz Beograda; sedaj ga vodi dirigentka Darinka Matič - Marovič, ki jo že pozna-
mo z nastopov in uspešnih tekmo vanj njenega ženskega zbora Col-legium musieum z beograjske fa kultete glasbene umetnosti. Ta zbor smo v Sloveniji zadnjikrat slišali na zaključnem delu leloš njega tekmovanja pevskih zborov Slovenije v Mariboru. V Dubmv niku je potrdil in še bolj utrdil mnenje, da je trenutno najboljši pevski zbor v Jugoslaviji; tako po izredno vokalno - tehnični usposob Ijeuosti kakor pa' izvajalski kulturi
Zveni ubrano, homogene skupine so zlite v zvokovno uravnate ženo pevsko telo. ki deluje prož no. zveni polnozvočne v vseh stopnjah dinamičnega tanjšanja. Interpretiranje temelji na muzikal ho poglobljenem vrednotenju in s tem pogojenih silnicah oblikovanja, ki je v bistvu tako mično, da ne motijo občasni trenutki mal ce prepoudarjene zvočne učinkovitosti. ki se pojavlja v nekaterih nenadnih dinamičnih spremembah.
Sicer pa je zbor bil izvrstno pri pravljen. vseskozi je ohranil fi žično zdržljivost, čisto intonacijo in kreativno koncentracijo. Tako smo lahko v izredno lepem petju in impresivnih interpretacijah sli šali Hrističevo Opero v b-molu in Štiri duhovne stihe Marka Tajde-vida. Tudi ta kovcer4 sodi med vrhunske umetniške dogodke fe stivala.	IVAN SILIČ
Koncertni program Dubrovniških poletnih iger
Več vrhunskih prireditev, med njimi koncerta Slovenskega okteta ter zbora Krsmanovič
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton — Balet
13.30	DNEVNIK
14.30	Guayaquil: svetovno prvenstvo v plavanju
15.30	Piediluco: kajak
17.00	Glasba, predstave in aktualnosti
17.05	Tom story — risanka
17.50	Eischied - TV film
18.40	Dober tek, toda...
19.10	Tarzan - TV film
19.45	Almanah
20.00	DNEVNIK
20.40	Ping - pong
Mnenja o aktualnih dogodkih in problemih
21.30	«La časa dalle finestie che ridono* — film
Filma »Hiša z okni, ki se smejijo* je leta 1976. napravil Pupi Avati. V začetku .ie publika film odklanjala, kritika pa ga je drugače ocenila, nekako tako, kot vse filme, ki jih .je Pupi Avati napravil prej. Vse drugače pa so uspeli filmi, ki jih .je Pupi Avati napravil za televizijo. V filmu, ki pride nocoj na spored prve mreže italijanske 'TV, igrajo Lino Capoticchio, Fran-cesca Marciano, Gianni Ca-vina, Bob Toneili in drugi.
23.20	DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	Dvojno življenje Henryja Phyfeja — TV film
17.00	Popoldan
17.15	Mladinci sobotnega večera — mladinska nadalj.
17.40	Program za mladino čarovnica Bia — risani film Najlepše pravljice sveta — risanka
18.30	DNEVNIK 2 - Športne vesti in Iz parlamenta
18.50	La duchessa di Duke Street — TV nadalj.
19.45	DNEVNIK 2 - Vesti
20.40	79, Park Avenue — 5. del Nocoj pride na vrsto predzadnje nadaljevanje TV priredbe po romanu Harolda Robbinsa. Življenje Marian-ne. ki je že Rossova žena. je vedno v nevarnosti. Ma-fia je namreč sklenita Ros-so umoriti, sodstvo pa hoče zadevo na vsak način razčistiti. Sicer smo to ze videli. sledi še nadaljn i razvoj dogajanj, dokler sodstvo in policija ne razčistijo, tega. kar se dogaja na številki 79 v Park Avenue.
21.35 Srečni praznik Folklora v Italiji'
22.30	Zvezen iz Kengistona — TV Mm '
23.00	DNEVNIK 2 Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.20	Montepulciano'
VII. Cantiere internazionale d'art.e — kronike, dogodki, komentarji
19.50	Sto italijanskih mest.
Milan
20.10	šolska vzgoja
20.40	Vertigine — film
Naslona Beniamino Gigli
22.05	DNEVNIK 3
22.30	Mcntenuloiano:
VTI Cantiere internazionale d'arte — kronike, dogodki komentarji
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
18 55 Poročila
19.00	Radenci 82- Plesni orkester RTV Skopje
19.30	Obzornik
19.45	Pot v prihodnost:
Cena napredka -- izobraže-
valna serija
človek, ki se je pred n«11; .ion leti dvignil na dve nogi in se do danes razvijal v najbolj umno živo bitje na zemlji, plačuje za svo.i razvoj velik davek. Industrializacija, naraščanje prebi valstva, vedno večje P° manjkanje hrane, izrabljene neobnovljive zaloge naravnih bogastev in onesnaženo
okolje — vse to ga vedno bolj utesnjuje, da mrzlično išče izhod za preživetje. Kako mu to uspelo ubrzda-ti svoje nagonsko slo po na predku, napredku, ki nosi v sebi skoraj vedno tudi za metke uničevanja? O ten1 torej v današnji oddaji. 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Fantje s Hill Streeta - TV film
V ospredju nove nadalje vanke je policijska uostaja s celotno «posadko*: šefom policaji, pomožnim osebje®. «stalnimi gosti*, politiki ®
—	mestom, v katerem pos®' ja deluje.
Nadaljevanka pripoveduje o zločinih le toliko, koliKor so ljudje, ki delajo na polictl' ski postaji Hiti Street, z zlo čini povezani. Povezani P3 so, ker je odkrivanje zlo® nov in odklanjanje, njih®' vsakdanji posel. No, ta 1« v drugem planu in pogosto se zgodi, da zločin iz na® ga vzporednega dogajanj3 sploh ni razrešen. Zato P3 so dileme glavnega Junak3
—	enega iz policijske posad ke — zaokrožene, defini®3' ne. njegovi problemi razvoz ljani. njegovo žjvljenje rešeno ati uničeno. Za razlik od številnih drugih ta se; ja ne govori o zločincu ® 0 kriminalu, ampak je to zgod ba o l judeh s človeškimi sla bostmi, ki se vsak dan srečujejo s temnimi platmi življenja in v kriznih sitna®' jah reagirajo, kot jim narekujejo njihovi problemi- nesporazumi, trenutne situ® cije.
21.50	Ne prezrite
22.05	španske operne zvezde: V®
cente Sardinero	.
22.55 Spremljajmo — sodeluj®0' športna oddaja 23 05 Nočni kino:
24.30	Poročila
Koper
13.30	Odprta meja___________ ^J,
V današnji Odprti meji bodo ®3 sporedu med drugim še našle®1? vesti:	■1
TRST — Zasedanje deželnega svet TRST — Novi urnik trgovin TRST ' —™Kavbojke s ponarejen0 znamko v tržaških trgovinah PALMANOVA (UD) — Razstav3 starih grafik
Športna napoved	 ^
18.00	TVD Novice
18.05	Obzoria
18.30	TV šola
19 00 Zdravo, oli-ocj — risanke
19.30	Aktualna tema
20.15	TVD Stičišče
20.30	Nekdo je za vrati — Tilu*
Igrajo:	Charles Brun1?1'
Anthonv Perkins. Jih , lans. Režija Nicolas Gessn®
22 00 TVD Danes
22.10	Čas v slilti — dnevnik av stri iške TV
Ob kon^u: Odprta meja
Zopreb
19.45	Glasbena odda'a
22.00	Na te mislim — zabav® e'asbena oddaja
23.10	Paleta — kulturni mozaik
TRSI A
7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10	10.00 Radijski mozaik:
Na obisku pri...; 8.30 otpuri na pevov in melodij; 9.30 Dramatizirani roman: Alojz Rebula: »Enej Silvij Piccolomini*; 10.10 S kon »črtnega in opernega repertoarja;
11.30	13.00 Opoldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 Pesniške po dobe in usode; 13.20 Iz studia neposredno. Oddajo vodi Miran Košuta: 16.00 Klasični album; 17.10
19.00	Razširjeni obzornik: No obi
sku pri...; 17.30 Romantične me lodi.je:	18.00 Kulturni dogodki:
18.25 Priljubljeni motivi: 18.40 Kako ti je ime?
KOPER
(Slovenski program)
7.00. 7.30. 8.25, 14.00, 15.00, 17.55 Poročila; 7.00 Glasba za dobro ju tro; 7.37 Objave; 7.45 Cestne raz mere: 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 8.28 Zaključek; 8 30 Val 202; 14.00 Glasba; 14.15 Kinospored:	14.30 Zanimivosti;
15.10 - 16.00 Predsta itev oddaj in glasbene želje; 15.30 Pesmi in ple si naših narodov; 16.0i Dogodki in odmevi: 16 30 Glasba po željah;
17.00	Primorski dnevnik' 17.15 \ktualna tema: 17.30 Glasbena medigra; 17.40 Piknik ob koncu tedna.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 15.30,
17.30	Poročila: 7.00 Glasba za do brc jutro; 7.15 Koledarček: 9.00 Štirje koraki; 9.15 Knjižne novosti; 10.00 Z nami je...; 10.45 Mo zaik, glasba in nasveti: 11.15 Fe stivalbar: 11.32 Kim. svet mladih;
12.00	S prve strani: 12.05 Glasba po željah; 12.50 Glasbena oddaja; 14.33 Superklasifika; 16.33 Po ročila v nemščini; 15.36 Jugoslo vanske popevke: 16.00 Poezije; 16.45 Dalmatinske popevke: 17.00 Kultura in družba; 17.10 Popevke; 17.32 Crash: 18.00 Rock glasba;
18.30	Petkov koncert; 19.45 Sl$ mo se Jutri.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13.00, I«-®* 23.00 Poročila; 6.00 8.40 Glasb«" prebujenje; 6.58, 7.58, 9.58.
12 58. 14.58, 17.55, 18.58, 20.58, Zeleni val cestne razmere; Radio anclTio; 11.00 ®’asa so®' ra; 11,34 Radijski oder: 12.03 1 koj se vrnem variete; 13.25 »J sler; 14.03 Ul Asi a go Te-ida; Šolska vzgoja; 15 03 Glasbeni ° kumentarec: 16.00 Poletje; , Masler Undei; 18.30 Globetrott®'
19.30	Radio 1 jazz; 20.00 R»®J ska drama; 21.00 Koncert arpist Elenc Zanitoni; 22.35 Popevk® 23.03 Telefonski klic.
LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.0U, 9.00, 10.00, ll-N. 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poro®1®
7.10	in 7.45 Prometne in forma®?”
7.35	Vremenska napoved za P® morščake; 7.50 Dobro jutro, g ci; 8,25 Iz naših sporedov; 8.3° radiom na poti; 9,05 -Za šoli11.'?,'
9.35	Glasbena pravljica: 9.52 umetniki mladim poslušale«®; 10.05 Z glasbo v dober dan; ®''-Turistični napotki; 11.05 Rez«®0 rano za...; 12.05 Ali poznate-
12.35	S pesmijo po Jugoslavt)'
13.10	Iz glasbene tradicije JU;.’ narodov; 13.30 Kmetijski nasv« ' 13.40 Pihalne godbe; 14.0<’ Iz sporedov: 14 20 Zabavna glas"*
14.30	Priporočajo vam...; 14.50 C1 vek in zdravje: 15.05 škatlic® . godbo; 15.25 Naši poslušalci č«s.. tajo: 16.00 Dogodki in od®«^'
16.30	Napotki za turiste; 16.50 j\. dio danes, radio jutri; 17.00 'J? Ijak; 18.00 Studio ob 17.; 19.00 F" jemo in godemo: 19.30 S knjižn®L trga: 20.25 Zabavna glasba; 20-I^abko noč. otroci; 20.45 Vsa ze\j Ija to z nami zapela...: 21.00 ^ ganite, pa vam zaigramo...; Oddaja o morju; 23.15 Inform®’ ua oddaja: 23.25 Iz naših spo®., dov; 23.30 Radi ste jih posiliš® ' 00.00 Poročila; 00.05 Lirični 0 trinki; 00.10 Petkov glasbeni ® zaik.
!
PLAVANJE
NA SVETOVNEM PRVENSTVU V EKVADORU
Borut in Darjan Petrič v finalu na 400 m kravl
Borut si po bolezni ni povsem opomogel - Tudi Saljnikov ne plava povsem sproščeno Na 1500 m verjetno samo Darjan - V umetnostnem plavanju Kanada pred ZDA
(Dopisnik Dela #,*»*it Primorski dnevnik) «vZ\YA?U1L ~ Samo Sovjetska j, Vn Jugoslavija imata torej po '“»lista na 400 m kravl. Očiten. PS i.Sta vr°0'na in dopoldanski lo „XPh'a,la na Plavalce, saj je bi-»etaj skupin res počasnih. Tako *in,° Američan Hayes, ki je stil ?va f7 ,retj' skupini ni niti uvr-“Pale- Zmagovalca prve in
linjitA T/	1.	rt	• 11
(bivši
ge skupine, Kanadčan Szmidt
svetovni rekorder) in Ameri-
v
^cario pa sta komaj še ujela ‘““»ne osmerice.
dil "n"* ^etr'6 je sicer malce zamu-
j___a startu, toda obrnil je kot
Pri 100 in 200 m pa prevze-
ni, bolj se muči v vodi. Sam bi lahko premagal Semenova, potem bi imel šesto progo, toda toliko naprej pač ne moreš računati rezultata. Nisem porabil vse moči, ker sem vedel, da je dovolj za finale. Gledal sem na semafor in ves čas vedel, koliko plavam. Z zdravjem je zaenkrat dobro, toda čutim vendarle posledice tiste vročine in znojenja. Toda če sem plaval po 39 stopinajh vročine še 3’54", je to kar v redu. Če bi bil povsem zdrav, bi gotovo lahko ponovil lanski splitski rezultat. Presenetila sta me Darjan in Lodzievv-ski. Darjan niti ne toliko kot vzhodni Nemec, zelo bo treba paziti zvečer, če bo sploh priložnost, da bi na koga pazil.*
Darjan je skupino za Borutom vodil vse do konca. Plaval je zelo napadalno in vse do 350 m je bil na čelu, tik pred Lodziewskim. Bil je precej hitrejši kot Semenov in Borut pred njim, zato je bilo takoj očitno, da z vstopam v finale ne bo imel velikih težav. Na zadnjem obratu je malce zamudil, nato pa je Lodzievvski prevzel vodstvo in z malenkostno prednostjo
fflsl , j ,	’	m pa prevze-
ta, ,stvo> kajti takrat je gledal 250 atran *n v'del Semenova. Po
vansk,Xf x slednji Prehitel jugoslo-t*ma šampiona, ki ga ni več ,5n° spremljal. Toda oba sta bila «Md°rIj-hitra za finale.
D a^bši progi imava zdaj z pui ,nom' 2. in 3. Kar težko sem jjl *• nimam prave moči,* je de-hit Petrič v kvalifikacijah Bo-
k^icPr pa me je začudil Saljni-’ *i plava mnogo grše kot la-
lll,,»l""i,i,„l,lllllllllal|,|a||l,)lt||a|l|ltlll)l||,iIIII(ll)|MIIIIIMItlllllll)llll,IIII.MMnmniiillllIM
jM VATERPOLSKEM TURNIRJU VGUAYAQUILU
^Modri» so si sami zaprli pot do kolajn
Ju9oslavija — Kuba 8:9 (3:2,
H 2:3, 2:3)
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
vo?A7AQUIL ~ Kolajna je šla po terniif sedno- Jugoslovanski va-pi„j .Us“ sa izgubili v polfinalni sku-vrstjf s Kubo in tako v boj za razilo k od do 8- mesta prihajajo 24 spJe2 točk, tako da je celo boj sto nTt0 mesto le teoretičen. To še-ske i/Sto pa še pelje na olimpij-bfij. °r.e- Drugi bodo morali v kva-tpi n *le Za Los Angeles. Med nji-1 naJbrž tudi naši 6 •
%oeM.S0.sicer Jugoslovani ime-■ Niti štiri minute niso minile,
°anašnji spored
ruvanje	:r;..
čet1® ^šano ženske; 200 m metulj-1(10 ”loski; 100 m hrbtno moški; 4x-mešano ženske; 1.500 m
vaterpolo
rinaii
iK0Kl V VODO lo{ilni del
(stolp) moški
P& So »
katern j® V0<Kli s 3:0, z razliko, s ttie m mirno čakali na izid tek-ki je 6a Madžarsko in Nizozemsko, jetn0 ' a zatem. Skoraj never-krat:	je zdelo, da so naši oba-
gi Koristili prednost igralca, dru-ko lo Pa ce‘° dosegli v trenutku, so na,*16!' igralca manj. V napadu "ico) lfr.e6 Kubanci zadeli le vrat-k° L r'funovič na levi strani, lah-faje : tud' sam poskusil streljati, a kjer L *dai Milatu na drugo stran, J ta zlahka dosegel gol.
kar sp pa je bilo v glavnem vse, je tistfJ *modri» pokazali. Zgodilo se Kubjjj ’. pred čemer smo opozarjali. Ulitku l so s' opomogli prav v tre-da je’,Ko ,.so Jugoslovani že mislili, nj*mi konec in so popustili, toda tw e° se izognil' izenačenju, k Ob 1 ^:®.so jih Kubanci dohite-*kib i™a°8ih napakah jugoslovan-V korak*1 cev so seveda zlahka šli tudi nis z "jimi, ti pa po drugi plati »aticpv °i 2nali izkoristiti napak Kuse v 0i.' A2 minute pred koncem so 'kihi xramhi, kjer je bila igra «mo-feuvih/' posehej slaba, pustili Debata same§a. toda 8:8 je še za-heo, , Za vstop med vodilno četvero minute pred koncem je zadel vratnico, Kubanci so
krenili v napad, Bebič pa je ostal sam na njihovi polovici in počasi plaval nazaj. Tako so Kubanci imeli v napadu igralca več. Prvi njihov strel je Krivokapič obranil, a kaj, ko nihče ni zaplaval za žogo, ki so jo spet dobili Kubanci in dosegli vodilni in odločilni gol.
Upali so sicer lahko, da bodo Madžari premagali Nizozemce z dvema ali več goli razlike, toda upanje je bilo kaj majhno, saj se takšne tekme navadno končujejo zelo tesno. Žal se je tudi ta končala natančno s takšnim rezultatom, kot je ustrezal obema. Madžari in Nizozemci so tako iz te skupine napredovali v fi nalni turnir četverice, ki se bo borila za kolajne. V njej sta še Sovjetska zveza in ZRN, SZ pa prinaša dve točki kot Madžarska.
Rezultati zadnjega kola polfinala:
Skupina E: ‘ ZDA - Španija 9:5; SZ - ZRN 11:7.
. Skupina F: Jugoslavija. » Kuba 8:9; Madžarska - Nizozemska 7:6.
Skupina G: Italija-Avstralija 10:9; Kanada - Kitajska 12:9.
Skupina H: Francija - Grčija 9:9; Egipt Nova Zelandija 10:7.
Jugoslovani tako igrajo za razvrstitev od 5. do 8. mesta še s Španijo in ZDA, pri čemer imata ZDA in Kuba po dve točki, «modri* in Španci pa so brez njih. V četrtek je za vaterpoliste prost dan.
S. T.
zmagal pred Darjanom.
«Kar v redu je bilo. Zadnji salto sem napravil slabo, tu sem nekaj izgubil. Porabil sem kar veliko moči. Mislim, da dopoldne mnogo bolje tudi ne bi mogel plavati. Upam pa, da bo v finalu še bolje. Upam.»
PREDTEKMOVANJA
Rezultati 400 m kravl moški: Finalisti: Saljnikov (SZ) 3’52”88; Lo-dziewski (NDR) 3’53”55; D. Petrič (Jug.) 3’53’76; Semenov (SZ) 3 minute 53 ’98; B. Petrič (Jug.) 3’54”72; Boergstroem (Nor.) 3’55’91; Dicar-lo (ZDA) 3’56"09; Szmidt (Kan.) 3’57”10.
Takole sta plavala Borut in Darjan: Borut 50 m 28”07; 100 m 57”6; 200 m 1’56”58; 300 m 2’56”09; 400 m 3’54”72. Darjan: 50 m 27”35; 100 m 56”32; 200 m 1’55”53; 300 m 2’54”85; 400 m 3’53”73.
100 ra delfin ženske: Svetovna rekorderka Mary Meagher je popravila rekord svetovnih prvenstev, vendar se ni spustila pod minuto.
Finalistke: Meagher (ZDA) minuta 00”14: Buddemeyer (ZDA) minuta 00 94; Geissler (NDR) 1’01”09; Kume (Jap.) 1’01”51; Ise (Jap.) minuta 01”85; Curry (Avs.) 1’01’88; Seick (ZRN) 1’02’12; Savi-Scarponi (It.) 1’02”27.
200 m prsno: Prijetno je vnovič presenetil Kolumbijec Restrepo, ki je dosegel tudi nov rekord Južne
Amerike _
Finalisti: David (Kan.) 2’18”69; Restrepo (Kol.) 2’19”93; Julpa (SZ) 2’20”15; Mills (ZDA) 2’20”21; Moor-house (VB) 2’20”26; Dagon (Švi.) 2’20”43; Moffet (ZDA) 2’20”68; U-tenkov (SZ) 2'20”77.
100 ni prsno ženske: Edino presenečenje je pravzaprav, da je izpadla sovjetska plavalka Belokonij.
Finalistke: Geweniger (NDR) minuta 10”62; Ottenbrite (Kan.) minuta U”36; Magasaki (Jap) l’U”68; Rhodenbaugh (ZDA) l’H’69; Horner (NDR) 1’11”76; Van Staveren (Niz.) 1’12”98; Childs (ZDA) 1’12”15; Var-ganova (SZ) 1'12'T9.
4x100 m kravl moški: Brazilci, Avstralci in Španci so zgrešili finale.
Finalistke: ZDA 3’23’76; SZ 3 minute 25”77; Švedska 3’26”34; ZRN 3’26”94; Italija 3’27”27; Nizozemska 3'27”75; Švica 3’28’75; Kanada 3 minute 28"74.
800 m kravl ženske. Finalistke: Lineham (ZDA) 8’29”48; Willmott (VB) 8'38”41; Cohen (ZDA) 8'41”81; Schneider (NDR) 8'42'T3; Van Den Meer (Niz.) 8'44”56; Schmidt (NDR) 8’45”08; Baumer (Avs.) 8’46”34; Troitskaja (SZ) 8'47”47.
V finalu rt3 1500 m
verjetno samo Darjan
Bolj ali manj'-jasno je, da bo na 1500 m izmed bratov Petričev plaval samo Darjan. Borut je dosegel že dva svoja cilja, oziroma celo presegel načrte in če ga ne bi ustavila bolezen, bi morda plaval še bolje.
«Bolj ali manj sem se že odločil, da na 1500 m ne plavam. Preveč težko bi bilo. Doseči pa najbrž ne bi mogel vidnejše uvrstitve. Vsaj zdi se mi tako.*
»Najbrž res nima smisla, da se
zdaj muči,* meni tudi oče dr. Drago Petrič. »Očitno ima Henkel precej težav, tudi Američan Hayes je počasen, tako da je le Lodzievvski res nevaren. Žal ne vemo, kako plava na 1500 m Semenov, ker o-čitno letos še ni resno plaval na najdaljši progi, ker ga niti na lestvicah ni. Toda kot je plaval 400 m, je očitno dober. Saljnikov je seveda prvi favorit. Kakšen drug plavalec pa že ne bi smel biti nevaren.*
Darjan gotovo ne bo imel težav z uvrstitvijo v finale, saj je očitno v dobri formi, tako da bomo lahko v petek mnogo manj nervozni kot smo bili včeraj.
Kanadčanke najboljše
v umetnostnem plavanju
V ekipnem tekmovanju v umetnostnem plavanju so tokrat zmagale Kanadčanke, ki so tako prekinile vladavino ZDA, zmagovalko na vseh dosedanjih prvenstvih v tej disciplini.
Končni vrstni red: 1. Kanada; 2. ZDA; 3 Japonska; 4. Nizozemska; 5. V. Britanija; 6. Švica; 7. ZRN; 8. Mehika.
STANE TRBOVC
Bazoviška Zarja kljub visokemu porazu še zdaleč ni razočarala v sobotnem prijateljskem srečanju proti enajsterici Triestine in bi si za svojo požrtvovalno in borbeno igro zaslužila vsaj častni zadetek
NA NEDELJSKI REGATI DESKARJEV V IZOLI
Spodbudni rezultati jadralcev TPK Sirena
Klub jadralcev na deski iz Izole je v nedeljo v svojem vetrovnem zalivu organiziral regato, veljavno za republiški pokal Slovenije. V treh preizkušnjah se je pomerilo okrog 80 najboljših slovenskih deskarjev. Tekmovali so tako v ženski kot v moški konkurenci, moški pa so bili razdeljeni v kategorijo nad 70 kg in do 70 kg. Na regati je nastopilo tudi pet naših fantov, ki so branili barve tržaškega pomorskega kluba Sirena.
Start prve regate je bil točno ob 10. uri, zadnja preizkušnja pa se je končala ob 17.30. Med vsako regato je bilo pol ure predaha, ki se je prilegel prav vsem. Deskarji so bili na morju takorekoč ves dan: že samo to terja od posameznika velik fizični napor, pri čemur treba tudi u-poštevati še dodatno koncentracijo, ki je neobhodno potrebna za uspeh pri regatah. Kljub temu pa je slišati pripombe, češ da jadranje na deski «ni noben jadralni šport*, temveč eksibicija — cirkus... itd.
Tudi rezultati naših jadralcev so spodbudni, posebno če pomislimo, da je pri nas ta športna panoga šele v začetni fazi resnega pristopa in tre-
nillllllfUUIIIIIVIIIHtlinilllllMIMIIIIIIIMIIIIItllllltfllllimilflllllHIlflllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIlilHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlMMHIMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIItUIIIIII*
AVTOMOBILIZEM
VN ZR NEMČIJE
Bo že v nedeljo padla odločitev?
Piloti avtomobilov formule 1 bodo tekmovali na dirkališču v Hockenheimu • Favoriti za prvo mesto so ferrarija in renaulta
HOCKENHEIM - Avtomobilski cirkus formule 1 prehaja v svojo o-dločilno fazo. To pa je tudi ugoden čas za motorje turbo, saj bodo dirke potekale odslej na njim ugodnih progah. Zaradi tega sta v ospredju predvsem dve avtomobilski hiši, in sicer Ferrari ter Renault. Renaulti ob koncu vsake sezone namreč stopijo v ospredje, Pironi pa vodi na začasni lestvici.
V nedeljo je na sporedu VN ZR Nemčije v Hockenheimu, ki bo zamenjal «zloglasni» Niirburgring, kjer je prišlo že do več hudih nesreč. Sicer pa kaže, da je Ferrarijev pilot Pironi največji favorit za osvojitev letošnjega naslova. Gre za zelo dobro' pripravljenega dirkača, pa tudi njegov ferfari je močno zanesljiv. Pironi lahko izkoristi tudi dualizem med Proštom in Arnouxom, ki sta mu najhujša tekmeca. Renaultova pilota namreč hočeta oba prevzeti vodilno mesto v ekipi, tako da dirkata vsak zase in si sploh ne pomagata.
Ostali avtomobili skorajda nimajo možnosti, da bi se vmešali v boj za naslov svetovnega prvaka formule ena. Malo upanja ima sam / še Brabham, ki bi znal na nedeljski dirki ogroziti vodilne. Nelson Piquet in Riccardo Patrese bosta skušala
ukreniti vse, da zabeležita prestižni uspeh in se malce oddolžita za ne preveč laskavo sezono. To velja tudi za ostale, ki so bili letos nekoliko v senci, predvsem pa za Alfa Romeo, saj bi uspeh tej hiši veliko pomenil.
BOKS
ZA EVROPSKI NASLOV
Minchillo - Beneš
BEOGRAD - Italijan Luigi Minchillo bo septembra meseca v Splitu branil evropski naslov v supervelter kategoriji proti Jugoslovanu Marjanu Benešu.
Adlrtolfi izzivalec
RIM — Italijan Domenico Xdinol-fi je uradni izzivalec evropskemu prvaku v težki kategoriji, Francozu Rodriguezu.
Tako je odločila evropska boksarska zveza (EBU).
ODBOJKA
Kanada — Italija	3:0
MONTREAL - V prijateljski tekmi so odbojkarice Kanade premagale Italijo s 3:0 (11, 12, 13).
NOGOMET
JUTRI V NEW TORKU
«Ostali svet» bo igral proti evropskim asom
Tele Santana ima težave s sestavo enajsterice - V vrstah Evrope bo nastopilo več italijanskih reprezentantov - Izkupiček v dobrodelne namene
NEW YORK — V ameriški metropoli je že vse pripravljeno in v pričakovanju na jutrišnjo tekmo med Evropo in «ostalim svetom*. Kaže, da je stadion razprodan, izkupiček pa bo šel v blagajno UNI CEF, skratka v dobrodelne namene. Kljub navidezni evforiji pa vendarle ni vse tako rožnato, kot bi lahko pričakovali.
Največ težav ima selektor »ostalega sveta* Tele Santana, ki mu še ni uspelo sestaviti enajsterice. Razen brazilskih nogometašev in N’Kona vsi povprek zavračajo vabilo in še sedaj ni jasno, kdo bo sploh branil barve »ostalega svete*. Vsekakor je manj problerhoU 'v vrstah Evrope in prav za nastop tega moštva vlada na j večje zamiranje. Poleg italijanskih svetovnih prvakov (z Rossijem v prvi vrsti), bodo nastopili tudi drugi proslavljeni asi kot sta Platini in Boniek, čeprav so začeli s treningi le pred kratkim. Juventusov trener Trapat-toni, ki daje Evropi največ nogometašev, s skepso pričakuje jutrišnjo tekmo in se boji, da se ne bi kdo od juventusovih igralcev poškodoval, kar bi mu še kako prekrižalo račune.
•iiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiinniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiiiiiiuiniaiiiiiiiiiMiimiitiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitfiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitu
Težki trenutki za favorite
Vladimir Saljnikov je pred mese- I broise <Rowdy» Gaines, ki je ne ci ocenil, da sta Sven Lodzieivski jeverno razlagal novinarjem, kako in Darjan Petrič največja talenta v je izgubil zlati kolajni na 100 me-plavalni generaciji, ki bo dosegla I trov kravl in 200 metrov kravl s
svoj vrhunec na olimpijski', igrah v Los Angelesu 1984, in očitno se ni zmotil, če upoštevamo rezultate v kvalifikacijskih tekmah na klasični progi 400 metrov kravl v Guaya-quilu 1982. Vladimir Saljnikov je tudi dokaj samozavestno trdil, da ne bo doživel več nobenega poraza v plavanju na 400 metrov kravl in 1.500 metrov kravl. In venda~ v Guayaquilu ni manjkalo vprašanj Borutu Petriču in bivšemu svetovnemu rekorderju na 400 metrov kravl Petru Szmidtu, ali bi lahko tokrat presenetila Vladimira Saljni-kova, takšna vprašanja pa so postala še aktualnejša, ko je doživel dva presenetljiva poraza v kravlu Am-
skupno razliko 11 stotink sekunde, kar je zares prav neverjetno.
Rowdy Gaines pa je v Guayaquilu 1982 zagotovo plačal tudi ceno last nih taktičnih napak, kajti trener Mark Schubert je pred svetovnim finalom na 109 metrov kravl zahte val močnejši tempo na prvih 50 metrov, plavanje pod 24 sekund, to da svetovni rekorder je bil spet zaverovan v svoj finiš. Prav neverjetno je, da je imel Jorg Woithe na obratu ker 36 stotink sekunde (vmesni čas 23,99) pred Rowdyjem Gainesom. Ferenc Csil- (Madžarska), ki je slavil na olimpijskih igrah v Berlinu 1936 s časom 57"6, je bil pred skorajda pol stoletja zad-
nji Evropejec, ki je osvojil zlato kolajno na 100 metrov kravl na velikih svetovnih tekmovanjih z udeležbo ZDA.
In značilno je tudi, da so ZDA na klasični progi 400 metrov kravl, kjer so imele olimpijske zmagovalce, kakršni so bili Don Schollander, Michael Burton in Brian Goodell, doživela v Guayaquilu polom že pred finalom, kajti mladi Bruce Hayes se sploh ni uvrstil med najboljšo osmerico, zato ni izključeno, da bodo ostale celo brez kolajne, kot ni izključena v tej atraktivni disciplini tudi trojna zmaga Evrope. Vladimir Saljnikov pa bo na 400 metrov kravl in 1.500 metrov kravl nastopal v nehvaležni vlogi favorita.
Aco Pasternjak
VESLANJE
MLADINSKO SP
Koprčanka M. Biliča zasluženo v finalu
PIEDILUCO (Terni) - Včeraj se je v Piedilucu pričelo 13. svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju.
Kot je bilo pričakovati, so že v prvem dnevu tekmovanj največ pokazali predstavniki in predstavnice Vzhodne Nemčije ter Sovjetske zveze.
V ostri konkurenci pa so povsem zadovoljili tudi italijanski veslači, ki so v predtekmovanju osvojili kar pet prvih mest. Naj omenimo, da je prvo mesto osvojil tudi dvojni četverec, čigar član posadke je bil
tudi tržaški Slovenec Kravos.
Ugodno pa je v jugoslovanskih vrstah tokrat, presenetila Koprčanka Marija Dilica, ki je v enojcu osvojila prvo mesto in se tako neposredno uvrstila v finale.
Izidi:
MOŠKI
Dvojni četverec: 3. skupina: 1. I-talija (Tenderini, Riccelli, Kravos, Cociancich) 4’32”99.
ŽENSKE
Enojec: 1. skupina: 1. Dilica (Jugoslavija) 3'53"62.
Naj bo tako ali drugače — tekmo bodo vsekakor odigrali. Na sintetičnem igrišču, ki bi znalo pogojevati spektakel, se bodo Američanom predstavili proslavljeni asi, med njimi v vrstah »ostalega sveta* tudi Chinaglia, ki kljub letom, dolarjem in čezmerni teži velja še vedno za nevarnega napadalca.
TURNIR V PARIZU
Dinamo drugi
Atletico Mineiro — Dinamo 1:0 (1:0)
STRELEC: . v 14. min. Reinaldo. PARIZ — Brazilsko moštvo Atle-tica iz Mineira je osvojilo prvo mesto na mednarodnem nogometnem turnirju v Parizu,
Brazilci so sinoči tesno in z dokajšnjo pomočjo sodnika premagali zagrebški Dinamo z zadetkom, ki ga je v 14. minuti dosegel Reinaldo, in to iz »off-sideja*. Po drugi strani pa je francoski sodnik Quinon razveljavil povsem regularen zadetek Dinama, ki ga je dosegel Kranjčar. Poleg tega pa sodnik ni dosodil dve očitni enajstmetrovki v korist Zagrebčanov.
V malem finalu za 3. mesto pa je Pariš Saint Germain premagal moštvo Kolna z 2:1 (2:1). Naj omenimo, da je odločilni zadetek za Francoze dosegel Sušič, ki je bil «na posodo* v francoskem klubu, v vrstah Kolna pa je največ pokazal Šljivo.
KONČNA LESTVICA 1. Atletico Mineiro (Brazilija); 2. Dinamo Zagreb (Jugoslavija); 3. Pariš SG (Francija); 4. Koln (ZR Nemčija).
PRIJATELJSKE TEKME
Inter izgubil
Včeraj in v sredo so italijanski prvoligaši igrali vrsto prijateljskih tekem. Vsekakor preseneča poraz Interja proti Sieni. Gre pa omeniti, da so Milančani nastopili v okrnjeni postavi.
IZIDI
Siena - Inter	1:0
Bologna - Selek. Romagne 12:0 Ravenna - Milan	0:2
niranja, ki sloni na dobri volji nekaterih posameznikov. Tako Sirena kot Čupa sta letos organizirala začetna tečaja jadranja na deski. V Barkov-ljah se je v treh tednih na deskah zvrstilo kar 36 tečajnikov od 12. pa do 38. leta starosti (torej nobene o-vire, kar se tiče starosti, le če je dobra volja), v Sesljanu pa 25 tečajnikov.
Povrnemo pa se k nedeljski regati. V kategoriji «lahkih» moramo zabeležiti zelo dobro uvrstitev mladega in obetavnega Davida Poljšaka, ki je do letos tekmoval na jadrnici razreda «420». Z uvrstitvami na 22., 19. in v zadnji poizkušnji na 11. mesto si je priboril 14. mesto na končni le-svici (med 31 tekmovalci). Prav tako dobro 23. mesto na končni lestvici je zasedel Bogdan Milič z uvrstitvami na 13. in 26. mesto, v zadnji regati pa je bil izključen.
V kategoriji «težkih» (38 nastopajočih) je presenetil Stojan Kuret • tremi zelo dobrimi uvrstitvami (9., 8. in 10. mesto), zasedel bd odlično 5. mesto na končni lestvici, če ga ne bi žirija v zadnji regati izključila zaradi prestopa startne linije, tako pa si je uvrstitev znatno pokvaril in pristal na 17. mestu. Za njim sta se na 19. mesto uvrstila Aleš Žetko, ki se najbolj zavzeto in resno udeležuje vseh dosegljivih regat tu in onstran meje ter na 28. mesto Egon Malalan ki bo z malo športne sreče in vztrajnim treningom prav gotovo izboljšal svoje dosežke že v naslednjih regatah.
Ta skupina naših deskarjev je bila povabljena, da se od 14. do 23. avgusta udeleži skupnih priprav z o-stalimi najboljšimi jugoslovanskimi deskarji, ki bodo letos na Korčuli, kjer bodo v zadnjih dneh regate za selekcijo reprezentance, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu (od 13. do 19. septembra) v Avstriji.
STOK
KOŠARKA
Ali Starš — Olimpija 126:84
TODI — V prvi tekmi mednarodnega košarkarskega turnirja v Todi-ju je ameriško moštvo Alla Starš II Braciere premagalo ljubljansko O-limpijo s 126:84 (68:51).
V drugi tekmi pa je ameriška ekipa New Starš odpravila italijanskega prvoligaša Italcable iz Perugie s 102:96 (40:45).
NOGOMET
Televizijski prenosi
RIM — Tudi zasebne italijanske TV mreže bodo lahko prenašale tekme italijanskega nogometnega prvenstva in pokala. To odločitev so sprejeli včeraj v Rimu, seveda z nekaterimi omejitvami. Posnetek tekem se bo namreč lahko začel šele po 23.15, sicer pa že na nedeljo.
BERN — V prvem dnevu mednarodnega nogometnega turnirja v Bernu je domače moštvo Yung Boys premagalo Napoli z 1:0 (1:0).
V drugi tekmi pa je Servette iz Ženeve premagal moštvo Espanola iz Barcelona kar s 3:0 (2:0).,
TENIS
INDIANAPOLIS — Na mednarodnem turnirju za prvenstvo ZDA na peščenih igriščih je Španec Angel Gimenez nepričakovano premagal Avstralca McNamaro s 7:5, 6:3.
V ženski konkurenci naj omenimo, da je Romunka Virginia Ružiči odpravila Argentinko Ivano Madrugo s 6:4, 6:2.
PORTO ALEGRE (Brazilija) — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Porto Alegreju je Španec Andrade premagal Italijana Rinaldinija z 2:6, 6:4. 6:3, Američan Adams pa je odpravil Italijana Famicciia s 6:4, 6:0
BALINANJE
V zadnjem kolu drugega zamejskega balinarskega prvenstva, je v Zgoniku Sokol premagal Kras z 2:0 (13:2, 13:10). V štirinajstih prvenstvenih nastopih je Kras dosegel tri zmage in štiri remije ter je tako zbral deset točk. (B. S.)
STANKO FLEGO
PREGLED ^AZGODOVINE
Saškega krasa
9.
hiij 0 Pa zato, ker oddaljenost tržaškega Krasa od glav-tipj^Ptrov neolitskih kultur povzroča pri nas slabenje originalnih elementov in porajanje lokalnih tipo-
7 variant.
tujjj iz naslednjega, eneolitskega obdobja imenovanega ^alkolitik ali bakrena doba poznamo na tržaškem hgjjj11 k°gate keramične in druge najdbe. V tem prehodih °t>dobju med neolitikom in bronasto dobo poznamo vplive predvsem kontinentalnih kultur in sicer VQtiin°lslte kulture* (P° Vučedolu ob reki Donavi v Sla-0bdQ‘ njene inačice, kulture ljubljanskega barja. Za to ski^16 ie značilna keramika z belo inkrustiranimi rastlin-i^sod iU geometrijskimi motivi, značilne so še kroglaste h0g. 6 z narezanimi rebri pod ustjem, nizke kupe na križni tast0 Z inkrustiranimi elementi, dekoracija posod z metli-1Jkleftellniko ("boesenstrich») itd. V končni fazi eneolitika <°, poleg na kameno in koščeno orodje, tudi že na V ‘^ne bakrene predmete, kot so bodala, sekire itd. teakear so te kovinske najdbe na našem Krasu izredno
vsem tem naštevanju neolitskih in eneolitskih kra-
Glinasti posodi na votlih nogah — srednji neolitik, »danilska kultura* — ki so ju našli v jami med Briščki in Prečnikom (Grotta degli Zingari). Posodi (slika 1/4 naravne velikosti) sta iz obdobja približno 4.000 let pred našim štetjem
ških kulturnih značilnosti pa se samo po sebi poraja vprašanje; kje pa so bila pri nas stalna bivališča človeka v teh obdobjih? Na našem Krasu poznamo namreč celo vrsto votlin, v katerih so raziskovalci odkrili precejšnje število neo-eneolitskih ostalin. Vendar je težko verjeti, da je človek imel v teh jamah stalno bivališče. Dobro namreč vemo, da si človek v teh obdobjih že gradi naselja na prostem: ob večjih rekah, v rodovitnih dolinah, ob robu močvirij (kolišča) itd. Zato si moramo verjetno jame, v katerih so izkopali ostaline iz neo-eneolitskih časov in tudi iz poznejših obdobij, razlagati ne kot stalna bivališča človeka, ampak kot pribežališča in zatočišča ob raznih nevarnostih, kot pomožne objekte naselij na prostem, kot kultna mesta itd. In prav zaradi pomanjkanja do sedaj odkritih naselbin na prostem in zaradi pomanjkanja lokalnih neo-eneolitskih kultur, so nekateri strokovnjaki izrazili hipotezo, da je takrat naš Kras bil ob robu velikih selitvenih tokov ljudstev, ki so se iz jugovzhodne Evrope pomikala proti severu in zahodu. Zato naj bi najdbe iz neo-eneolitskih časov v kraških jamah predstavljale le-to, kar je človek pustil za sabo pri začasnih postankih na dolgih selitvenih potovanjih iz podonavskega in obalnega območja proti severnim in zahodnim deželam. Menijo tudi, da ta naš Kras, tako skop z zemljo, ni kaj preveč mikal neolitskega poljedelca, da bi se na njegovem območju stalno naseljeval in gradil naselbine. Vendar so to za sedaj le hipoteze in nič drugega.
V zvezi s problematiko lokalizacije bivališč neo-eneo-litskega človeka na tržaškem Krasu pa lahko ugotavljamo, da je v zadnjih letih le prišlo do dveh pomembnih odkritij. Arheološke najdbe iz neolitske in eneolitske dobe, ki
so bile odkrite v zemeljskih plasteh previsa na Caharije-vem svetu pri Nabrežini in previsa pri Prčjem dolu nam dajo misliti, da se je človek v teh obdobjih na Krasu morda zadrževal v nekaterih nizkih, zavetnih dolinah in je njegova navzočnost na teh mestih verjetno povezana s poljedelsko dejavnostjo. Doline in vrtače pa so prav gotovo predstavljale že v prazgodovini, kot namreč tudi v kasnejših dobah do današnjih dni, najbolj primeren ambient za poljedelsko dejavnost na našem, z zemljo tako skopem Krasu. Sam Caharijev previs je v prostrani dolini, ki je bila do pred nekaj leti obdelana. Previs v bližini Prčjega dola pa je v manjši vrtači, v okolici katere je cela vrsta za obdelovanje primernih dolin. V eneolitski plasti Caharijevega previsa je bilo odkrito tudi tipično kremenasto rezilo, ki predstavlja del primitivnega srpa in katero prav tako dokazuje, da je verjetno na tem mestu eneolitski človek že gojil žitarice.
*
Glinasti lonček, ki so ga našli v neki majhni votlini pri cesti, ki iz Vižoveij pelje proti Mavhinjam (Grotta n. 1 di Visogliano, št. 4482 VG). Jama je danes na dvorišču neke nove zasebne zgrad be. (Končni eneolitik — začetna bronasta doba; višina 9,5 cm, največji premer 10,5 cm; približno 2300-1800 let pred n.š.)
uredništvo, uprova, oglasni oddelek
VRST Ul Montecchi 6, P P 559 Tei, (040) 79 48 72 (4 linije) TU 460270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeliah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90.00, letno 900.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 120.00, letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
z c SFRJ ?rro račun 50101-603-45361 ADI7 — DZS 61000 Ljubi«* Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 6t„ viš. 43 tnrn
32.400 lir. Finančni 1 100. legalni 1.000. osmrtnice po forma", sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bes ■ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije -■ Juhi krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ah upravi. Iz vseh drugm v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
6. avgusta 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
IzcUial in tiska I
IZTT 4 Trst
član italiiinskj
zveza Časopisnih založnikov flEG
VODITEU ITALIJANSKE DIPLOMACIJE JE VČERAJ DOPOLDNE ODPOTOVAL V BRAZILIJO
Minister Colombo končal obisk v Peruju
Perujski predsednik Tery podprl italijanske pobude za odpravo posledic falktand-ske krize in za izboljšanje odnosov med Latinsko Ameriko in Evropsko skupnostjo
		1B|1
		
		
		is
%		■
k		
kimanji minister Colombo s perujskim kolegom Stello
(Teleioto Ar)
arfMttHiuiiiiiiifMiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitMiiiimftMiHiiiiiimiftiiiitiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiMiiMtiiiiiiitiiniiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiimitiif
POSLEDICE PORASTA DAVKA IVA NA ŽEPE POTROŠNIKOV
Država bo imela največ dobička od storitev in blaga izven «košare»
RIM — Zvišanje davščine IVA. ki je začelo ve l.jati včeraj, ne bo imelo istih posledic za vse tarife storitev: na primer, ne bodo se povečale železniške potniške tarife (povišale se bodo za prevoz blaga), prav tako tudi ne tarife mednarodnih letalskih prevozen'.
Največji povišek beležita losos (kaviar) in gomoljike (v teh primerih je IVA poskočila od 2 na 38 odst.). Podražitve pa ne bodo zabeležili tobačni izdelki in hotelske tarif : (z izjemo razkošnih). Zvišanje IVA od 8 na 10 odst. bo namreč v tem zadnjem primeru začelo veljhti po 1. oktobru (to je na koncu poletne sezone). Mogoče se bo znižala cena govejega in svinjskega mesa (znižanje IVA od 18 na 15 odst.).
To je okvirni pogled na posledice zvišanja davščin. Poglejmo nekatere v podrobnostih.
Glede 'železniških prevozov gre povišek na račun železniške uprave (brez podražitve železniških potniških vozovnic). Zvišale se bodo tarife za prevoz blaga.
Tarife prevozov na avtocestah: zvišanje znaša poprečno 2.61 odst. ter je že začelo veljati. Povišek bo šel od 100 do 700 lir. Nekaj primerov: motorji bodo plačah na odseku Milan - Rim 9.500 lir namesto prejšnjih 9.200, avtomobili med 775 in 1362 ccm pa 18.100 namesto prejšnjih 17.700.
Letalski prevozi (zadevajo samo notranji promet): podražitev od 15 na 18 odst. Vozovnica na progi Milan Rim bo dražja sedaj za 2.500 lir (cena 99.000 lir).
Enel: tarife električne energi je se ne spremenijo.
Tarife telefonske službe (SIP): nespremenjena 8 odst. IVA za pogovore v javnih govorilnicah. Davščina pa se dvigne od 8 na 10 odst. v primeru zasebnikov ter od 15 na 18 odst. za poslovne telefone.
Zdravila: nobene spremembe.
Tobačni izdelki: povišek IVA od 18 na 20 odst. je dobil svojo protiutež v znižanju trošarine.
Gomoljike in lososi: IVA je doslej obremenjevala te proizvede z 2 odstotki" (kot večino prehrambenega blaga). Dekret jo zviša na 38 odst. (razkošni proizvedi). Uživanje gomoljik in kaviara bo torej zelo drago.
Goveje in svinjsko meso (ter zadevni izdelki):
IVA se zniža od 18 na 15 odst. Teoretično bi morala cena mesa pasti, kar pa je vprašljivo.
Hoteli: povišek od 8 na 10 odst. bo začel veljati s 1. oktobrom. Ukrep velja le za nerazkošne hotele in kampe.
Petrolejski proizvodi: nespremenjene cene za bencin, plinsko olje za avtomobile in ogrevanje ter utekočinjen plin za domačo uporabo v jeklenkah do 24 kg. Zvišajo pa se cene drugih proizvodov: utekočinjen plin v jeklenkah nad 24 kg. industrijski utekočinjen plin, petrolej za ogrevanje in gosto gorilno olje «ATZ».
Prehrambeno blago: večina ne bo občutila podražitev. ker spada v »košaro*. ki odloča o dra-ginjski dokladi.
Največ dobička zaradi povišanja IVA pa bo davčna uprava imela od prodaje drugih vrst blaga ter raznih storitev. Profesionalne storitve, vse druge storitve in nakupi skoraj vsega drugega blaga
t>odo obremenjene s 3 odst. povišanjem (cd 15 na 18 odst.).
Na drugem mestu naj še omenimo posledice poviška IVA na šport in kinopredstave. Dekret, kar se tiče športa, ohranja v bistvu dosedanjo uredi tev. Utegnilo pa bi se zgoditi, da bodo nekoliko zrasle vstopnice za stojišča. To velja za športne objekte in stadione, ki rezervirajo 40 odst. mest stojiščem (20 odst. v primeru pokritih prostorov). Tu je bila cena določena z zakonom na 3.150 lir, oziroma v prodaji na 3.500 lir. Odslej naprej bedo veljale za stojišča vstopnice do 6.000 lir (7.000 v prodaji). Znotraj tega pasu se bo IVA znižala od 15 na 8 odst. Posledica vsega tega bo nekakšna preureditev v okviru tega pasu, kar lastniki ne bodo izpostavljeni nevarnosti, da z zvišanjem tarif izgubijo na davčnih olajšavah. Tarifna politika bo seveda odvisna od posameznih društev. Na nekaterih stadionih bo morda prišlo do diferenciranja tarif pri stojiščih. Tako bi se lahko zgodilo, da se bo za nekatera mesta plačevalo še vedno 3.150 lir, za razliko do 40 odst. pa bi se vslornica utegnila povišati na 6.000 lir.
Glede kinopredstav ne predvidevajo večjih sprememb. Ker pa bo začela veljati proporcionalna obdavčitev in ne več progresivna, se utegne zgoditi, da bedo nekoliko poskočile najcenejše vstopnice.
LIMA — Italijanski zunanji minister Emilio Colombo je včeraj dopoldne zaključil dvodnevni uradni obisk v Peruju in odpotoval v Brazilijo. Pred njegovim odhodom z krnskega letališča je perujski predsednik Belaunde Terry še enkrat izrazil vso podporo njegove države italijanskim pobudam za izboljšanje odnosov med Latinsko Ameriko in E-vropsko skupnostjo. Predsednik Ter-ry je sprejel voditelja italijanske diplomacije v predsedniški palači in se je z, njim zadržal v daljšem prijateljskem pogovoru o razvoju bilateralnega sodelovanja, odnosov med Vzhodom in Zahodom, posebno pozornost pa sta namenila izmenjavi mnenj o odpravljanju političnih in gospodarskih posledic falklandske krize, ki je skrhala odnose med E-vropo in latinskoameriškimi državami. Terry je pri tem poudaril, da je njegova država v najbolj vročih dneh falklandske krize predstavila dva predloga za miroljubno rešitev spora, ki pa ju Velika Britanija in Argentina nista upoštevala.
Predvčerajšnji dan Colombovega obiska v Peruju je bil namenjen predvsem gospodarskim vprašanjem. O tej problematiki se je italijanski minister najprej pogovarjal z ministrskim predsednikom Manuelom Ulloo, ki je odgovoren tudi za ministrstva za gospodarski, trgovinski in finančni resor. V obrazložitvi sedanjih gospodarskih razmer v Peruju je poudaril, da njegova država zelo občuti posledice svetovne gospodarske recesije. Na svetovnem tržišču s surovinami, se je namreč zmanjšalo povpraševanje po bakru in sre bru, dve surovini, ki sestavljata večji del perujskega izvoza. Limska vlada sicer računa, da se bo proti koncu tega leta in v začetku prihodnjega položaj postopoma izboljšal, kar naj bi omogočilo večji izvoz in zmanjšanje primanjkljaja v perujski plačilni bilanci.
Peru se v sedanji krizni situaciji delno zanaša tudi na pomoč razvitih industrializiranih držav. V tem o-kviru je italijansko zunanje ministrstvo pripravljeno finansirati študijo o možnostih za hitrejši razvoj perujskega kmetijstva. Colombo je svojim sogovornikom tudi potrdil, da je I-talija pripravljena sodelovati pri realizaciji nekaj hidrocentral v vrednosti 700 milijonov dolarjev. Polovico omehjcnega programa nameravata finansirati Mednarodna banka in Mednarodna banka za razvoj, za drugo polovico potrebnih sredstev pa bo mogoče poskrbela Italija.
Colombo se je med dvodnevnim bivanjem v Peruju sestal tudi s pred stavniki italijanskih izseljencev, ki so ga seznanili kako ohranjajo italijansko kulturo na južnoameriški ce lini. Obenem pa so se zavzeli za o-krepitev kulturnih stikov med njihovo skupnostjo in matično domovino.
Uradna verzija kenijskega upora
NAIROBl — Kenijski predsednik Daniel Arap Moi je včeraj diplomatskemu zboru posredoval uradno verzijo »neljubih dogodkov* prejšnjega konca tedna, da bi s tem preprečil »špekulacije in ugibanja*.
Pobudnik upora je bila po predsednikovih besedah skupina letalskih podčastnikov z oporišč Emba-kasi in Nanyuky. Uporniki so si poskušali na svojo stran pridobiti prebivalstvo, a jim je uspelo le za krajši čas zasesti radijsko postajo glavnega mesta in obkoliti univerzo, kjer so izsiljevali podporo študentov. Dva vojaka sta zbežala v Dar es Salaam. potem ko sta pilote z orožjem prisilila, da so z vojaškim letalom zapustili Kenijo. Predsednik Moi je tudi poudaril, da ostaja Kenija dosledna načelom gibanja neuvrščenih, dobrososedskih odnosov, spoštovanja mednarodnih obveznosti in demokracije.
Medtem pa se nadaljuje hajka proti ubeglim upornikom. V Nairobiju že odkrito govorijo, da sodelujejo v teh «očiščevalnih» akcijah tudi britanski svetovalci. Kenija je navsezadnje neke vrste izložba zahodnega modela ureditve v Afriki, da jo bržkone ne bodo pustili na cedilu. Spodleteli upor je namreč povzročil ogromno gmotno škodo, da se ne bo brez tuje pomoči država v kratkem opomogla. Po pisanju kenijskega časopisja znaša gmotna škoda najmanj 50 milijonov dolarjev, kar je ogromen znesek za vsako a-friško državo. Časopisje zahteva tudi takojšnjo izročitev vseh oseb. ki so z vojaškim letalom zbežale v Dar es Salaam. medtem ko «The Nairobi Times* ugotavlja, da ni poveljnik letalstva vodil upora in je ostal zvest osrednjim oblastem.
Gorske skupnosti o razvojnem načrtu
ČEDAD — Člani gorskih skupnosti so se v prejšnjih dneh na vrsti «posvetov» s pokrajinskimi upravite-lji seznanili z načrtom o dopolnitvi deželnega razvojnega načrta 1983 -85. Najprej je bilo to vprašanje na dnevnem redu v Čenti (za Terske dolhie), nato pa še v Tablji (za Kanalsko dolino, Pod Vilo in Rezijo) in Špetru (za Nadiške doline in čedad-sko območje).
Po oceni pokrajinskih upraviteljev so stvarna vprašanja najbolj prišla do izraza v Čenti, medtem ko se je v Spetru razpravljalo predvsem o političnih vprašanjih. Med »proslavitvijo* obreda, ki je pravzaprav ponavljal običajna srečanja županov in na katerem so se predvsem obravnavale pritožbe od ljudstva izvoljenih predstavnikov, so v ospredje stopila tudi vprašanja, ki jih je pokrajinski odbornik Maroadi s težavo j razpletel. Na opazko grmskega žu- * pana, inženirja Boninija. ki mu je predočil «izjemnost» Nadiških dolin j (izjemnost, ki jo opravičuje strmo- j glavi demografski padec zadnjih de- : setletij), se je namreč predstavnik pokrajinske uprave skrival za obl- ; čajno frazo, da «tudi to bo treba u-poštevati*. Bonini je izhajal iz preproste ugotovitve: izguba 50 odstot kov prebivalstva je za območje, ki ' je v povprečju trideset kilometrov ; oddaljeno od Vidma, tragično in nenavadno dejstvo: kako spreobrniti takšno stanje? Običajne pobude niso zalegle, investicij na tem območju pa praktično ni bilo. Potrebno je torej
izdelati poseben načrt, ki naj bi z investicijo kakih 100 milijard omogočil pridobitev dva tisoč delovnih mest in to v najkrajšem času.
Kar zadeva kmetijstvo pa je najbrž edina pot ta, da se z jasnimi in izvedljivimi načrti okrepi zadružništvo, saj so običajni načrti o pogozdovanju povsem jalovi.
Tudi pokrajinski svetovalec Melis-sa je nadrobno naštel vse potrebe Nadiških dolin, Petricig pa je glede Boninijevih predlogov opozoril, da bi sredstva za investicije lahko dobili
na osnovi novega zakona za obno in razvoj (546 bis), osimskega SP" razuma in bodočega zakona o g10 ni zaščiti Slovencev.	..
Bistvo je v svojem govoru zadel di špetrski župan Marinig, ki 1? K voril o stanovanjskem vprašanju zaposlovanju. Za njuno rešitev J* nujno potrebno sodelovanje dežel* države, ki mora izglasovati ***, o globalni zaščiti slovenske naiw nostne skupnosti, saj prav sloveti _ manjšina označuje «izjemnost» sk P nosti iz Nadiških dolin,
Vojna ob Šat-el-Arabu
BRUSELJ — Včeraj, nekaj dni po uspeli operaciji, so v Liegu zdravniki sporočili, da so uspešno zašili roko nekega 19-letnika, ki mu jo je odžagala cirkularka. Za uspeh se mora mladenič zahvaliti tudi materi. ki jo odrezano roko takoj spravila v z ledom napolnjeno najlonsko vrečko in jo ponesla v bolnišnico, kamor so prepeliali sina.
PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji:
NA ŠIRŠEM OBMOČJU SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE Ljubljana	— kioski DELO in VJESNIK
Bled	— Autocamp «ZAKA»
— Autocamp «SOBEC»
—	kiosk DELO Casino
—	kiosk DELO pri Unionu
—	kiosk Tobak avtobusna postaja
—	kiosk DELO avtobusna postaja
Bohinj - jezero — kiosk Turist, društva Bohinj Bohinj. Bistrica	—	kiosk DELO Rozman
Opatija	—	kiosk VJESNIK
Reka	—	kiosk VJESNIK
Ptuj	—	kiosk VEČER (samo ob nedeljah)
Rog. Slatina	—	kiosk DELO, TTL
Trafika Hotel Donat
Zagreb	— kiosk VJESNIK - Trg Republike
NA PRIMORSKEM Divača	—	kiosk DELO
Dutovlje	—	Market Kras
Gorjansko	—	Market Kras
II. Bistrica — kiosk TTL Tobak, Cankarjeva 9
—	kiosk TTL Tobak, Gregorčičeva 28 — Market Preskrba

...........H.....................................................................................................................................................
DANES IZREDNA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE
%
PRIMORSKE VESTI
Prizadevanja ribičev za dosego plana 1982
IZOLA — Ob polletju so izolski ribiči imeli za okroglih 9,5 milijo na din izgube, nadejajo pa se. da bodo do konca leta »primanjkljaj* uspeli pokriti. Izguba je bila še večja, če v floti re bi imeli treh parov sodobnih ribiških ladij, s ka tenmi so nalovili kar 70 odstotkov od 2400 ton rib. kolikor so jih v sedmih mesecih letos zajeli v svoje mreže. Z desetimi starimi la d ami, ki love z mrežo plivarico (star način lova, ponoči, ob mra ku).-so nalovili le -30 odstotkov rib, še lani pa je bilo ko* nam ie povedal direktor Droginega tozda Riba Vlado Požar, v prvem polletju razmerje obratno, čeprav s sodobno tehnologijo ribiči niso več vezani na nočni lov in mrak, pa iim narava še vedno lahko nonagaja. Gre za to. da so bile v obdobju od januarja do a prila temperature morja zelo nizke, v maju pa so praktično v dveh tednih poskočile in presegle 20 stopinj. Za ribiče, ki lovijo sardele pa ie najprimernejša temperatura morja med 14 in 18 stopini. V mo rju s tako temperatura se zadržu je največ sardel. Kakorkoli že. ri biči iz Izole, so v prvem polletju vendarle nalovili kakih 100 ton rib več kot lani in na ta način s pla vo ribo do te mere oskrbovali tozd Delamaris, da ta zaradi nomani-kanja osnovne surovine ni nikoli ustavil proizvodnje V tozdu Riba letos nričaktiiein še en par sodobnih ribiških ladij (morali bi jih sicer dobiti že aprt
la), s čimer bodo zaključili pro gram sanacije, do konca tega sred n.jeročnega obdobja pa kan.jo nakupiti še dva para ladij (n take izpolniti program obnove ladjevja, ki bo postalo najsodobnejše v Ju goslaviji. hkrati na omogočalo ulov okrog 12 tisoč ton piave ribe. Se veda kolektiv že občuti obvezno sti. ki so jih prevzeli z nakupom novih ladij. Za par ladij, k. so jii. kupili v Anconi bodo letos morali plačati vsega za 19 milijonov (de viznih) din obresti in anuitet. Pra vijo, da si bosta ladji do konca ta denar »zaslužili*, vendar ne v de vizah. Devize izolski ribiči zaslužijo s prodajo bele ribe v Italijo, kamor izvozi jo 80 odstotkov tovrst nega ulova (tri ladje lovijo / globinsko'kočo), h eernur ie treba dodati še 150 ton školjk, ki jih bodo v Itali.io prodali jeseni ter za vse skupaj iztržili okrog 13 milijonov (deviznih) din.
Izolski ribiči so prepričani, da bodo v drugem polletju dosegli plan ulova, ki letos znaša okrog 7500 ton in tudi pokrili vse finančne ob treznosti. Le če bodo ladje skozi obratovale. Ne gre namreč prezre ti dejstva, da sta, na primer, nai novejši ladji (Delamaris 1 in 2). ki so iih dobili iz Vele Luke. v treh mesecih kolikor »delata" sta li že 26 dni in to zaradi okvar. V vsem minulem letu na sta la d ji. ki so iu kupili v Anconi stali le štiri dni ob sodobni tehnolo gi ji pač drugačne težave.
DUŠAN GRČA
Pomanjkanje vode pesti celotno sežansko občino
Sprejeli bodo vrsto nujnih ukrepov, da se občanom zagotovi zadostna dobava vode
SEŽANA — Kraševci v teh dneh spet občutijo izredno pomanjkanje vode, saj je izdatnost treh vodnih virov že 1. avgusta padla na kritično točko 22.6 litra vode v sekundi, včeraj pa se je v cevi kraškega vodovodnega omrežja stekalo le še dvajset litrov vode v sekundi. To je najmanjša izdatnost, ki so jo prvič zabeležili pred tremi leti, vendar je v primerjavi z letom 1979, poraba vode v sežanski občini, pov prečno narasla za 17 odstotkov, kai pomeni, da tako kritično še ni bilo Poseben štab občinskega izvršnega sveta, ki je zadolžen za razreševanje problemov z vodno oskrbo v najbolj kritičnih trenutkih, se sestaja vsak dan in včeraj zjutraj so sklenili, izvršnemu svetu občinske skupščin, predlagati, da na današnji izredni seji sprejmejo sklep o veljavnosti odloka o vrstnem redu dobave vode v občini. Po tem odloku bodo vodo najprej priskrbeli zdravstvenim ustanovam, vrtcem in domu upokojencev, nato delovnim organizacijam. ki se ukvarjajo s predelavo hrane in obratom družbene prehrane, občanom za najnujnejše potrebe ter delovnim organizacijam, katerih dejavnost je tesno povezana na uporabo vode Prepovedano je tudi vsakršno zalivanje vrtov, točenje vode v rezervoarje, pranje avtomobilov in podobno tratenje vode. Za kršitelje odloka so predvideli tudi visoke denarne kazni, vse do 30 tisoč dinarjev. Danes so v globok' dolini pri Brestovici, že poskusno pričeli črpati vodo, ki jo bodo' od
jutri naprej od tam vozili po Kra su, tako, da je ne bodo »jemali* v Sežani, začeli so raznašati tudi plakate s katerimi občane obveščajo o izrednih lazmerah. Sicer pa je to samo del obveznega postopka, saj Kraševci sami dovolj dobro občutijo in vedo za pomanjkanje vode. Tako se je zgodilo, da je bil Komen do včeraj polne štiri dni povsem brez vode, podobno je bilo v večini krajev spodnjega Krasa, povsod, pa si prebivalci pomagajo s starimi štirnami, naročajo naj jim vodo pripeljejo s Sežane in tako naprej. So pa na včerajšnji seji izvršnega sveta sežanske občine ostro obsodili početje nekaterih občanov, ki ne spoštujejo stalnih opozoril kraškega vodovoda in si še vedno privoščijo zalivanje vrtov in celo hla jen je streh z vodo.
Republiškemu štabu za civilno zaščito so iz Sežane že poslali obve stilo, da bi prihodnji teden, če ne bo kakšno deževje spremenilo situacije. potrebovali eno cisterno za razvoz vode. eno ali dve pa naj bi dobili tudi pri vojski. Torej, naj bi po občini vodo prihodnji teden raz-važevali s petimi velikimi cisternami. Cena vode bo za vse uporabnike. katerim bodo vodo naročale vaške, oziroma krajevne skupnosti, enotna, in sicer 50 dinarjev zf kubični meter neglede na oddaljenost. Ocenjujejo pa. da se povprečna cena vode, pripeljane s cisterno, gib Ije okrog 250 dinarjev za kubični meter. O pokrivanju razlike v ceni se bodo dogovorili v eni prihodnjih
sej izvršnega sveta.
Pomanjkanje vode ogroža tudi nor malno proizvodnjo nekaterih delavnih organizacij, zlasti pa v komenskem Aluminiju in dutoveljski Kras-opremi. Pri kraškem vodovodu v Sežani pravijo, da bi za nemoteno oskrbo prebivalstva in industrije trenutno potrebovali 78 litrov vode v sekundi, danes pa je imajo komaj četrtino. Upajo, da je letošnje leto zadnje, ko ima jo tako velike težave, saj bodo do novega leta, (sprva so načrtovali, da se bo to zgodilo že julija ali avgusta) dokončali tudi prvo fazo vodovoda od izvira v Brestovici do Lipe. S tem naj bi razrešili tudi največje težave, ki jih ima zaradi pomanjkanja vode Spodnji Kras. Takoj ko bo končana prva faza omenjenega. 440 milijonov din vrednega osnovnega vodovoda in črpališč. nameravajo nadaljevati gradnjo vodovoda od Lipe do Sežane, tako naj bi razrešili enega od najbolj perečih občinskih problemov, saj pomanjkanje vode. že krepko o vira nadaljnji razvoj občine kot celote.
Ob koncu pa še ta zanimivost. V podatkih iz 1980. leta je bila potro šn ja vode za gospodinjstvo in gospo darstvo povprečno 160 litrov dnevno na osebo v sežanski občini. Seveda ta podatek velja za potrošnike, ki so priključeni na javni vodovod. V Sloveniji pa je tedaj potrošnia vodo na prebivalca znašala povprečno 366 litrov na da«, marsikje pa tudi 50(’ in več.
DUŠAN GRČA
TEHERAN, BAGDAD - Medtem ko se Iran in Irak medsebojne obtožujeta za začetek 23 mesecev trajajoče vojne in vsak zase zahtevata vojno odškodnino, pa se spopadi ob šat-el-Arabu in vzdolž vse iraško - banske fronte nadaljujejo. Sodeč po vojaških sporočilih obeh generalštabov se trenutno spopadi omejujejo na hude topniške dvoboje in občasnih poskusih pehote, da bi prodrla do ugodnejših položajev.
Predsednik iranske skupščine Raf-sandžani pa je včeraj izrazil prepričanje, da bo vojna kmalu končana, če bo Irak sprejel iranske pogoje. Rafsandžani je tudi zagotovil zalivskim državam, da Iran ne predstavlja zanje nobene nevarnosti.
Na slikah (telefoto AP): iranski vojaki prodirajo po iraškem ozemlju, medtem ko topništvo tolče iraške obrambne črte.
Komen Kostanjevica na Krasu Kozina
Križ pri Tomaju Lokev Postojna Sežano
Ajdovščina
Bovec
Branik
Dobrovo
Miren
Nova Gorica
Solkan
Šempeter
Ozeljan
Renče
Šempas
Tolmin
Vrtojba
Kobarid
Ankaran
Izola
Koper
Piran
Lucijo
Portorož
Škofije
—	Market Živila
—	Trafika Babič —Trg. Sonc
—	Preskrba
—	kiosk DELO, Primorski tisk
—	kiosk OREL, Gorup M„ Cuk M« Krajinger, Supermarket Kras
—	kiosk DELO, kiosk Vidmar
—	knjigarna Mladin. knjiga, ToboK TTL. Kavarna na trgu
(samo ob nedeljah)
—	Market
—	kiosk DELO
—	kiosk DELO
—	kiosk DELO, Velikonja. Lah, Kavčič, Tušar
Grosist GO G Market Solkan G Market Šempeter kiosk Brumat, Premrl Ledine GO - Goriška market
—	bife Soča (samo ob nedeljah)
—	Brumat - Tobak
—	Grosist Market trafika Mavec kiosk DELO - Premrl Restavracija Lipo (samo ob nedel|ah)
—	T.P Primorje
—	kiosk Tobak
—	T.P. Primorie
—	Knjigarna Mlad. knjiga kiosk Tobak Leban
kiosk DELO. avtobusna postaja Bite - avtobusna postaja (samo ob nedeljah)
—	T.P Primorje
Bife Jadran (samo ob nedeljah
—	Gostilna Kotlar (samo ob nedeljah)
V ISTRI
—	kiosk DELO
—	kiosk Babič, DELO. Prim tisk Samopostrežna restavracija (ob nedeljah)
—	kiosk DELO. Prim. tisk P.T. Zusterna
—	kiosk Cvetič. Filipčič (avtobusno postaja)
Prim tisk. Trafiko Tobak
—	Primorski tisk
—	Knjigarna Prim. tisk
—	kiosk 8nrolin
VELIKA
ILUSTRIRANA
ENCIKLOPEDIJA
Kmalu na knjižnem trgu nepogrešljivo zbirka sedmih znanstvenih knjig. Sedem zakladov učenosti za vse življenje.
Format 22 x 29 cm
Polusnje
2160 strani
10.500 ilustracij (7.200 v barvah)
200 zemljevidov
Velika ilustrirana enciklopedija je investicija za vse življenje.
To enkratno znanstveno delo lahko dobite po znatno znižani ceni v prednaročilu.
Prednaročila sprejema do 30. septembra letos TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv Frančiška 20.