Leto XIV.
V Celju, dne 19. jaimvarja 1904.1.
Štev. 5
Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak >orek n petek. - Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicet trankirano. - Rokopisi se ne vračajo - Za inserate se plačuje
1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inseràt'e in za mnogokratno inseriranje primeren popust - Naročnina za celo leto 8 kron,
■a poi leta 4 krone za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja Upravništvu ..Domovine" Celju
Vojnik — vzdrami se vendar že enkrat !
Cenjenim bralcem „Domovine", prav posebno [pa našim Vojničanom bo gotovo živo v spominu izid naših slavnoznanih, avstrijsko pravičnost poveličujočih, zadnjih občinskih volitev.
Koliko se je takrat pisarilo in vpilo, kako smo se grozili in rotili našim nasprotnikom in ; jim žugali, da jih uničimo, da hočemo in moramo potlačiti naše nemčurje, ki so si na tak nečuven in nesramec. način priborili nečastno zmago, si i novo krivico in z novim nepoštenjem oblatili jvoje umazane roke.
In sedaj! — Bodimo odkritosrčni ! Ali niso ostale vse naše grožnje, vai trdni sklepi — samo grožnje in sklepi, ki se nikdar ne uresničijo! Ali ni bilo vse naše početje prava — žalostna (!) komedija!
V svoji navdušenosti smo si že preskrbeli svojega kovača — narodnjaka — ki pa je ostal seveda samo — na papirju.
imamo pa tudi dve društvi, seveda (kakor je pač že to pri nas zaradi lepšega) tudi samo na papirju.
Ali so res društva samo zato, da so na papirju z lepimi črkami napisana imena gospodov odbornikov, ali res samo zato, da slepimo svet, ker hočemo biti tudi mi (vsaj navidezno) narodni in delavni? Čemu so nam taka društva — bolje bi bilo, da jih ni! Zakaj ne razpustimo „Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda" ? Ali še mislimo počakati do prihodnjega občnega zbora, ki bo spet točno čez kakih sedem let (po stari navadi) ako se nas poprej vlada ali družba ne usmili in ne razpusti naše podružnice, ki ni poslala nikakih prispevkov že pet let, ki obstoja že samo v tem, da imamo društveno štampilijo in da smo „izvolili" ali pa ne izvolili pred dolgim, dolgim časom načelnika in odbor, ki pa menda ne ve ali pa noče vedeti, kaj je njegova naloga in kaj je naloga društev sploh.
In naše „Bralno društvo"!
Vprašamo, ali zadostuje potrebam našega kraja tako „Bralno društvo", kakoršnega imamo. Nikakor nimamo jnameua grajati, bilo bi zares nepremišljeno in nesramno podirati še to betvico dobrega, kar imamo. Nočemo soditi društva, ob sodilo se je samo, obsoja ga ljudstvo s tem da ga popolnoma zanemarja in opušča. Vzrokov ne bomo navajali, jih ne maramo. Kdor pa trdi, da je vseh neuspehov kriva brezbrižnost našega kmetskega ljudstva, ki baje za to nima zmisla (zlasti fantje ne !), temu pa rečemo, da ljudstva ne pozna !
Naj rijSi malo sklone svojo visoko glavo in položi roko na srce ! Ne pozabimo vendar, da je druStvo zaradi ljudstva in ne narobe!
Nekaj pa je, kar prav posebno odlikuje narodno življenje v Vojniku in to je — neraz-rušljiva edinost. Da, edini smo pa vsi in složni v tem, da nič ne delamo in se za nič ne zmenimo, v tem — da z neopravičeno hladnostjo, morda celo z nekako otroško nevoščljivostjo uničimo vsak nastop in vsak korak tistega, ki bi ai upal motiti in rušiti to sveto narodno slogo in ta sveti nedelavni mir — s pravim izrazom:
nedosežno narodno mlačnost, v kateri živimo že leta in leta !
Ako že ne posega vsak izmed poklicanih osebno v naše narodno društveno delo, saj vsak ne more, ne utegne, dasi je v tako kritičnem kraju, kakor je ravno naše nemčursko gnezdo, krvava potreba — bila bi pa vsaj sveta narodna dolžnost, da nekako moralno podpiramo druge, ki bi radi delali, ki imajo voljo in še tudi nekaj več pravega navdušenja.
Ne vpijmo in ne tarnajmo vedno : nimamo človeka, ki bi poučeval petje, ki bi izvežbal domači pevski zbor, imamo tako spretnega in požrtvovalnega moža, ki se ne boji nikakih zaprek, nikakega truda. Naša dolžnost pa je seveda, da ga sedaj podpiramo in videli bomo, da se tudi z navadnimi „ničlami" nekaj doseže, tudi v — Vojniku.
Česar ne zmore posameznik, to bi lahko dosegli, če že ne v popolni, pa vsaj v višji meri z združenimi močmi!
Pripomba uredništva. Rade volje priobču-jemo ta dopis in sicer iz dveh razlogov, radi Vojuika aamega in radi obffSi razmer na aašora slovenskem Štajarskem, kajti takih Vojnikov je še veliko, veliko pri nas. Svoj čas so se našli za narodno stvar navdušeni možje, ki so z največjim trudom in velikimi žrtvami zasnovali po naših krajih narodna društva, ali ko so oni odšli, ko so se razmere izpremenile, je narodno življenje zaspalo. Ljudje so se navadili sčasoma te zaspanosti in sedaj bognedaj, da bi se kdo drznil le nekoliko podregati jih iz te zaspanosti. Tako se ne godi samo v Vojniku, tako se godi tudi drugod. Zato se bo najbrž še marsikdo takih Voj-ničanov čutil prizadetega; da bi le izpoznal. da je na krivem potu! Izpoznanje je prvi korak k poboljšanju! Da bi le tudi res prišlo!
Politični shod v Konjicah.
V nedeljo, dne 3. prosinca je imelo tukajšnje katoliško politično društvo zborovanje. Govorila sta dva govornika.
Gospod potovalni učitelj Goričan je razpravljal o poglavitnih pogojih, ki jih mora kmet izpolnjevati, da bo mogel uspešno gospodariti ter si kaj pridobiti. Gospodar paj se varuje pijančevanja, tožb, nepotrebnih stroškov pri stavbah. Dohodke in stroške treba zaznamovati ter jih primerjati, — to je ena prvih zahtev umnega gospodarstva. Kmetije naj se sinovom ne oddajo predrago.
Govornik je navzoče gospodarje vzpodbujal, da se drže posebno živinoreje in sadjarstva. Vzlasti o sadjereji je govoril obširneje ter dal mnogo dobrib svetov in navodil.
Politični govor je imel urednik g. Korošec. Posegel je nazaj v zgodovino slovensko ter v krepkih, živih potezah naslikal težek položaj naših pradedov, katerim so bili Nemci ves čas nevarni, neizprosni sovražniki na severu in za-padu. Istega sovražnika imajo Slovenci tudi sedaj. Izobrazba in volilni list bo orožje, s katerim se ga bodo ubranili. Slovenci konjiškega okraja naj skrbé, da ta okraj zadobi ter ohrani čisto, slovensko lice. Proč z zaspano, mevžasto politiko.
V resolucijah, ki jih je utemeljeval g. jurist A. Kolšek, so zborovalci ugovarjali proti zapostavljanju slovenskega jezika na Koroškem in proti pristranskemu imenovanju uradnikov po slovenskem Štajarskem, izrazili so ogorčenje radi postopanja namestnika grofa Claryja, ki povodom otvoritve okrajnega glavarstva v Konjicah ni spoštoval pravic slovenskega jezika; ob enem zahtevajo cd vlade slovensko kmetijsko in meščansko šolo, tirjajo dvojezični pečat na glavarstvu in na pošti ter poživljajo deželne in državne poslance k odločnemu postopanju. — Reči se mora, da je bilo zborovanje [zanimivo in nenavadno živahno.
Zanimiv je pa tudi neki drug dogodek, ki je v zvezi z zadnjim zborovanjem polit, društva. Že od nekdaj je bila navada, da se je na dan zborovanja nad vrata one hiše, kjer se vrši shod, poleg cesarske izobesila tudi slovenska za stava v znamenje, da bo zborovanje. Več kot 30 let se je delalo tako in živa duša se ni spotikala nad slovensko zastavo. A sedanji občinski svet, kateremu je na čelu župan kranjskoslo-v«nak« krvi in v katerem sedè «»mi taki možje, ki niso s Slovenci prav nič v rodu ter nimajo od njih nobenega dobička, si je izmislil, da mora biti temu konec Dan pred zadnjim zborovanjem je trško županstvo isto zastavo prepovedalo, češ v neki seji obč. sveta meseca svečana minolega leta se je sklenilo, da se v bodoče brez dovoljenja ne sme izobesiti nobena narodna zastava v konjiškem trgu. Tako so torej sklenili.
Pa sedaj tudi vemo, kako mislijo izvrševati ta sklep? — Slovenska zastava povodom zborovanja političnega društva se kratkomalo prepove; ko so pa lani poletu tukajšnji ognjegasci imeli neko slovesnost, je kajpada na vsaki drugi hiši smela viseti prusaška zastava l Torej frankfurtaric kolikor kdo hoče, slovenske zastave nikdar nobene! In vendar je ona zastavica tako ponižna in nedolžna, še doslej ni nikdar povzročila nobenega nemira ter nima drugega namena nego opozoriti člane na zborovanje.
Tudi slavna politična oblast ni mogla priti do drugega prepričanja, zato je zastavo dovolila navzlic prepovedi občinskega sveta. Na oni strani, od koder je bila prišla prepoved, so najbrž računali na neodločnost in grajevredno prijenljivost nekaterih konjiških Slovencev, ki jim je že tamtam pripomogla do kake nemške pridobitve, ter mej drugim tudi zakrivila, da se je v lanskem in vzlasti v predlanskem letu neka podobna zadeva zasukala po volji naših nasprotnikov. Toda to pot so se „vsekali", kar jim prav iz srca privoščimo. Ali mislijo gospodje, da so slovenski možje kar vsepoprek tako boječi, nezavedni in politično neizobraženi, da bodo kar izlepa dali seboj pometati? Tudi mi gremo naprej ter bomo že skrbeli, da ne böte iz vsake moke zmesili kruha. Če ne bomo pustili kar meninič-tebinič žaliti svojega narodnega ponosa, bo li to slovenska nestrpnost, bo li to „heceraj"?
To pa bodi povedano : ali se bo pustila slovenska zastava, ali pa naj se za vselej skrijejo tudi frankfurtarice !
Celjske in štajarske novice.
—	Godbeni odsek „Narodne čitalnice v Celju" nam javlja: Dostikrat čitamo po vabilih, da sodeluje tu ali tam „Oddelek Narodne godbe". To pa se godi, ne da bi godbeni odsek kaj vedel za to. Zato je sklenil godbeni odsek v svoji seji dne 8. t. m., da nima nihče pravice lastiti si imena „Oddelek Narodne godbe", komur tega ne dovoli godbeni odsek. Opozarjamo pa tudi vsa p. n. društva itd,, da se obračajo vedno na godbeni odsek, ako hočejo imeti „Narodno godbo" ali celo, ali kak oddelek, sicer bi bil godbeni odsek primoran, kakor neljubo bi mu tudi bilo, od vsakega zahtevati to, kar odseku gre, ako bi izvedel, da je kje za njegovim hrbtom igral kak „„oddelek"" „Na rodne godbe".
—	Trgovski plesni venček Dandanes se pač že težko da naše občinstvo presenetiti, kajti naj se poedinec ali tudi to ali ono društvo še tako potrudi, da bi ustvaril nekaj, kar bi naši ljudje smatrali za novo, ali vsaj občudovanja vredno, že se ti najde kak novomodni Ben Akiba, ki ti s svojim ciničnim „vse je že bilo tu", pokvari vso naslado. Celjski slovenski trgovski uslužbenci so bili pač uverjeni, da se bo našel med udeleženci njihovega plesnega venčka gotovo tudi kak tak Ben Akiba, ki bo do zadnje pičice skritiziral celo prireditev in koncem konca zmignil z rameni ter rekel : „Hm, vse to sem že videl", toda tu so se pač prireditelji sami zmotili. Videli smo pač to vsak dan, ali vendar nas je v tej obliki in v teh razmerah popolnoma osupnilo. Reči moramo, da dekoracij, tako krasno izvedenih v ravno najprimernejšem slogu, še nismo videli. S prvim korakom, ko smo presto pili prag Narodnega doma, smo videli in vedeli da smo na trgovskem plefu. Vrhu z zelenjem okrašenega stopnjišča bogato opremljena blagajna, na zavoju stopnjic trgovski znak „sidro" in potem dvorana ! — Stali smo pred tremi krasnimi izložbami: desno špeoerijska, v sredi manufak-turna, levo železninska oziroma steklarska, nad njimi pa velepomemben napis „Svoji k svojim". Pred izložbo je bila napravljena galerija, da si je mogel vsakdo celo napravo ogledati. Ne vemo, kateri izmed treh izložb bi dali prednost, rečemo le, da so vse tri kazale fini okus aranžerjev. Obča sodba je bila, da kaj tako finega, tako primernega še ni bilo videti. In res, kaj, primernejšega je za trgovskih ples od takih dekoracij. Ako požarne brambe, vojaki itd. okrasijo plesno dvorano s svojimi emblemi, je gotovo za trgov-stvo edino najprimernejša dekoracija taka, kakor smo jo videli v nedeljo. Trgovstvo je dandanes faktor, s katerim mora računati vsa, posebno pa še naša slovenska javnost. Tam, kjer je trgovski stan razvit in na trdnih nogah, tam je narodno delo lahko, ker se politika more le opirati na močno gospodarsko podlago. A v Celju ravno kažejo trgovski plesi, da je celjsko slovensko trgovstvo v svoji moči svesto [si svoje naloge, da, ti plesi kažejo, da smo celjski Slovenci tekom let v vednem napredku dosegli tako trdno stališče, da nas ne bodo naši nemški sosedje vkljnb vsem naporom nikdar več spravili v stran. Verjamemo, da našim gospodom Nemcem ravno ti plesi najmanj ugajajo, kajti priznati si morajo, da jim vsak slovenski trgovski ples zada nov udarec. Čim trdnejši; čim zavednejši smo mi, tem hujše zanje! — Sedaj pa še nekoliko o plesu samem. Ob vstopu v dvorano so se razdelila damam okusna darila in potem je gosp. Sudid kot namestnik po bolezni zadržanega pokrovitelja gosp. Petra Majdiča z gospo Vaničevo otvoril ples. Udeležba je bila kakor lani, prav dobra, četvorke razun zadnje so se plesale v štirih vrstah. Zunanjih gostov je bilo dokaj iz Savinske doline posebno iz Žalca in Št. Petra, celo nekaj Mariborčanov je prišlo, pač pa se je večkrat z obžalovanjem opozarjalo na to, da ni bilo niti enega Ljubljančana. Celjske narodne rodbine so bile po večini vse zastopane. Ples je potrajal do pate ure zjutraj. Narodna godba je izvršila svojo nalogo prav dobro. K koncu naj še omenimo one gospode, katerih delo so bile res krasne dekoracije: gg. Anderwald, Detiček P., Dobo višek, Ja-godič, Pregrad in Sudic. Izložbena okna, to se pravi okvire in drugo je izdelal prav lično do-
mači mizar g. Sinkovič, slikarska dela pa je izvršil g. Sikošek. Gospodov aranžerjev posameznih zaslug ne bomo potanko opisovali, saj vemo, da jih pri njihovem dèlu ni vodila želja, da bi jih javnost hvalila, pač pa da s skupnimi mo$mi dosežejo edini cilj cele prireditve — okrepitev slovenskega življa v Celju. Da so storili vsi več kot svojo dolžnost, se je lahko vsak udeleženec sam prepričal, a mi smo jim dolžni zato izreči svoje priznanje. Pristavljamo le: „Na svidenje pri III. slovenskem trgovskem plesu!"
—	Jaka I., kralj Sahare, se je na ponižno prošnjo svojih častilcev milostivo dal skloniti, da počasti svoje zvesto ljudstvo dne 14. febru-varija s svojim lastnonogim prihodom v sijajnem spremstvu svojih dvoranov. Živio Jaka L, kralj Sahare !
—	C. kr. davčni urad, oziroma c. kr. celjsko okrajno glavarstvo je v zadnjem času prišlo do prepričanja, da je celjski okraj — nekje na Gornjem Štajarskem. Že zadnjič smo omenili, da razpošilja ta urad slovenskim društvom samo nemške tiskovine, in danes se nam je zopet naznanil isti slučaj, samo ob drugi priliki. C. kr. okr. glavarstvo sedaj razpošilja takoimenovane „dohodninske napovednice", toda ne v slovenskem, pač pa v nemškem jeziku. Kakor smo izvedeli, dobivajo davkoplačevalci občine celjske okolice izključno le nemške tiskovine. No, to bi bila p?č lepa, da bi slavni c, kr. urad na tak način kršil pravice slovenskega ljudstva. Davek naj plačujemo, to da, tO smemo, a da bi se z nami uradovalo slovenski, tega pa no bi smeli ! Slovenske davkoplačevalce poživljamo, da vrnejo nemudoma vse nemške tiskovine c. kr. okrajnemu glavarstvu in zahtevajo slovenskih, katere jim mora urad pnposlati. Zahtevajmo odločno svoje pravice !
—	Nemški celjski trgovci imajo pač lepo naučene svoje uslužbence. V trgovini si brusijo svoje jezike, seveda slovenski, samo da vjamejo kakega slovenskega kalina, da jim gre na njihove limanice in pusti svoj slovenski denar v njihovem mošnjičku; vse drugače pa je zunaj trgovine. Tu ti gospodje ne znajo več slovanski so najhujši Nemci, dasiravno je njihova nemščina vse drugo, samo nemščina ne. Ti junaki kažejo posebno po gostilnah, ki so toliko internacionalne, da zahajajo tudi Slovenci v nje, svoje nemško junaštvo s tem, da na najnesramnejši način nahrulijo slovenske goste. Zato opozar jamo naše ljudstvo, da naj si premisli, ko pride v Celje kupovat svoje potrebščine, kam naj gre, kajti toliko pameten bode vsak Slovenec, da ne bo zahajal tja, kjer se blati in sramoti slovenski jezik. To je najboljši odgovor na izzivanje „nemških" trgovcev in njihovih „nemških" uslužbencev.
—	Ali je dovoljeno uslužbencem c. kr. sodišča in c. kr. pošte izzivati Slovence s „heil"-klici in jih obmetavati s psovkami „windischer Hund" in „windischer Dreckhund"? — Prosimo odgovora od gg. predsednika celjskega c. kr. okrožnega sodišča in nadupravitelja c. kr. poštnega urada.
—	Razmere na celjski nemški gimnaziji so od dne do dne slabše. Ne samo to, da se dajajo „nemškim" dijakom v mnogih ozirih predpravice pred slovenskimi, ampak sedaj se našim mladeničem celo prepoveduje slovenska govorica v gimnazijskih prostorih. To dela tukajšnji profesor dr. Edvard Nowotny (pristen Nemec, kakor svedoči češko ime) in pravi, da se mora na zavodu govoriti samo nemški, da se ne žali — „internacijonalnost". Poročali smo že večkrat, kakšna je ta „internacijonalnost", kakšni izzivači so „nemški" dijački, ki smejo brez kazni uganjati javne škandale in kako nepristranski so „nemški" profesorji, kar se zopet kaže v našem slučaju. Slovensko se bo govorilo v celjski gimnaziji, dokler bo v njej eden slo venski dijak, in mi odločno protestiramo zoper škandalozno zahtevo profesorja dr. Nowotnyja in zahtevamo od ravnateljstva celjske gimnazije, da poskrbi, da se kaj takega, kakor je zahteva, da naj se slovenski dijaki pogovarjajo med seboj nemški, ne čuje več!
—	Hudodelstvo ali nesreča? Prošli petek je izginila soproga tukajšnjega brzojavnega nadzornika Walzerja. Žena je bila slepa in je baje
zašla v narastlo Voglajno in se utopila. Truplo so našli v Savinji na Tremarjih. Sodna komisija je dognala, da ima truplo na glavi dve rani in vrat ves obdrgnjen in zatekel, iz česar se da sklepati, da je utopljenka umrla nasilne smrti in bila šele potem vržena v vodo. Ker so ljudje videli, da je Walzerjev pes vlačil neko krvavo cunjo okrog Walzerjevega stanovanja v Zavodni in ker je bilo obče znano, da je imel Walzer z neko Gellenz, ki mu je gospodinjila, ljubavno razmerje, je paia sumnja takoj na ta dva, da sta žensko umorila in potem vrgla v Voglajno, Sodišče je dalo Walzerja in Gellenzovo prepeljati v preiskovalni zapor. Cela stvar je seveda vzbu dilo po mestu veliko senzacijo. Vse pričakuje nestrpno končnega odkritja
—	Dne 6. svečana vse v Žalec! Zakaj, povemo prihodnjič.
—	Iz Šoštanja ae nam poroča, da se je tamkajšnji, še pred par leti strogo narodni c. kr. davčni pristav Josip Ježovnik začel s 1. prosincem t. 1 pisati za Josef Jeschoumg. Vprašamo visoko c. kr. namestništvo v Gradcu, je-li istemu ta sprememba imena znana? Kajti po zakonu se mora vendar za vsako spremembo imena pri dotični deželni vladi poprositi in tudi v slučaju dovolitve neko pristojbino plačati.
—	Kmetijski potovalni učitelj g. Franc Goričan s sedežem v Poličanah, premeščen je v Maribor, kamor se mu naj zanaprej dopisi pošiljajo.
—	Iz Slatine. O tokačevskem županu smo Vam svoje dni že poročali. Žalibog moramo priznati, da naš takratni dopis ni imel zaželje-nega uspeha, in gospod župan še misli tudi danes, da ne pride v nebeško kraljestvo, ako ne uraduje izključno v blaženi nemščini. Kako imenitno nemščino pa možakar piše, kaže sledeči primer: — An Hern F. O. Gastwirth in Tokačevo Nr. 7. Nach laut bescheidt von 20.ten Juli 1902. Z, 24834 des Steiercßärks. Landes Auhsushse in Gratz wurde nach Gemäss § 19. Gern : dr : Verorderung und § 35. Gdm : G : gegen betröffen 10.°/0ti gen Verzehrungssteuerzuschlagen nach Gern : dr : Ausschuss beschluss von 7. 12. 1901. mit dem bei liegung. dasa Gefertigte G. dr: Amte Takačevo Fest gesetzte Aufforderung die Verzieferte betragen pro Jahr 1901. 11. Kronen 14. heier. und pro Jahr 1902. ehrste Semester 6. K: 59. hlr zusamen 17. Kronen 73. b: und selbe sind binen 8. Tagen bei der Gemeinde amte Takačevo so gewiss ein zuzahlen, und wen nicht so wird die weitere betreibung sogleich übereicht. Gemeinde amt Takačevo am 11./8. 1902	Johan Drofenik Gvst. Die 10. hl: Marke samt Fragliche Note Folgen hirmit zurig — Občinski urad Tokačevo pri Slatini — To je res pravi škandal, da drzne župan občine, ki ima slovenski občinski pečat in sklep, da se mora uradovati slovenski, tako zanemarjati sklepe občinskega odbora in plju vati v lastno skledo. Ker je gostilničar, kateremu je namenjen dopis, Slovenec, more se stvar imenovati preprosto izzivanje. Čajemo, da je sedanji župan pri zadnjih občinskih volitvah pogorel; ker se boji za županski stolec, vložil je baje rekurz, a tudi ta mu najbrž ne pomore, ker so se Tokačevljani navolili njegovega nemšku-tarjenja.
—	Pisateljsko društvo v Ljubljani priredi jutri v sredo, 20 t m. v „Narodnem domu" zabavni večer na čast svojemu ustanovitelju in mnogoletnemu predsedniku od l. 1872 do 1895 dr. Josipu Vošnjaku, kateri bo ta večer Citai odlomek iz svojih spominov: „Ljubljana leta 1861". Sodelovala bodeta pevsko društvo „Slavec" in mestna godba.
—	Za slovenski trgovski ples V Mariboru na dan 7. svečana t. 1. delajo se že velike priprave; ni čuda torej, da se občinstvo tudi zato zanj živahno zanima. Kakor je posneti iz poročil, pridejo na ta doslej gotovo najlepši slo venski ples v Mariboru razna odposlanstva iz raznih štajars^ih mest in trgov; da, celo is Kranjske obljubljena nam je udeležba od strani trgovcev. Istotabo se zanimajo za ta ples tudi na najjužnejši slovenski postojanki — v Trstu. Nekateri gg. vabljenci, ki so opravičili svoj poset, doposlali so nam večje svote, za kar se mu tu najprisrčnejše zahvaljujemo. Čast jim, k.
vedo ceniti pomen trgovskega društva na germanski meji, a s tem so pripomogli tudi, da se bode v najbližnji bodočnosti ustanovilo „Trgovsko in obrtno društvo". — Marljivi pripravljalni odsek trgovskega plesa se ni ustrašil ne dela ce truda in tudi ne ogromnih stroškov, samo da bode le v stanu nuditi cenj. udeležencem kaj izvenredno izbornega ter hkrati hoče poka zati moč trdne volje za prospeh in procvit narodnega trgovskega stanu. Naj bi zato vsi na rodnjaki sledili klicu zasnovanega trgovskega kluba, ki se z velikansko požrtvovalnostjo trudi obuditi narodno zavest pri ponemčurjenem trgovskem stanu na Štajarskem. Pokažite Slovenci, da v im je res mar za pridobitev slovenskega trgovstva in udeležite se mnogobrojno na dan 7 svečana 1.1. prvega slovenskega trgovskega plesa v mariborskem „Narodnem domu"!
—	Uradna slovenščina pri veleslavnem o. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru. Tukaj-le doslovni prepis sledečega ukaza tega glavarstva: „Št, x. y. Predstojništvu 1.1, v I. V prilogi se društvu eden obrazec „društvene izkaznice" pro 1904 dopošlje in se taistemu ob enem na podlagi § 30 društvenega zakona z dne 15/11. 1867, drž. zak. štev. 34, oziroma ministerskega ukaza z dne 13/2. 1885, št. 11612, naročuje ta obrazec popolnoma in natanjčno napoljenega do 30 ga januarja 1904 semkaj predložiti. V poročilu pri predlagi se naj navedi delovanje društva v dotečnem letu 1903, in koliko društvenih zborov v letu 1903, oziroma kador so se taisti veršili. Predstojništvo društva se silno prosi, k ogibu sitnih pogonov v zgoraj navedenemu roku društveno izkaznico gotovo semkaj doposlati. C. kr. okrajno glavarstvo Maribor dne 6. januarja 1804 C. kr. namestnijški svetnik: Atems 1. r — Ubogi slovenski narod, kako se norčujejo s tvojim milim jezikom tisti, katere ti rediš! — Torej proč od Gradca !
—	„Štajerčeve" laži Svojo umazano, črno dušo pokazal je „Štajerc" pri zadnjih občinskih volitvah na Koroškem. Ko so nekaj občin odvzeli Slovenci nemškutarjem, javkali so nemški listi bridko nad izgubo nemške posesti. Neki koroški dopisnik „Graz. Tagblatta" pisal je v tem listu o potrebi strogo nemško mislečih časnikov ter med temi imenoval in priporočal tudi „Štajerca". Torej .Štajerca", ki pravi, da hoče mir med „80sečkimau narodoma, spoznali so najzagrizenejši Nemci za najsposob nejši 1 i s t, da spravi slovenske občine v nemške roke. Znano je, da so pri zadnjih občinskih volitvah na Koroškem v nekaterih slovenskih občinah kakor n. pr. v Rožeku, Pli-berku, Žitarivasi itd. zmagali z različnimi zvi jačami in naailstvi Nemci. Vsi nemško-nacijo-nalni listi so slavili v dolgih člankih sijajno zmago Nemcev nad ubogimi slovenskimi Korošci. In čujte in strmite! Tudi „Štajerc" pridružil se je tem slavllcem nemške zmag-ter poslal v zadnjem listu koroškim nemškutarjem, ki so premagali Slo vence, svoj „prisrčen naprednjaške pozdrav" ter jih imenoval „vrle ko roške naprednjake". Ni se torej čuditi, ako kličejo nemški listi temu umazanemu nemšku tarskemu lističu: „Heil Štajerc!" Saj je znano, da „gliha vkup štriba". Zadnji čas pa je, da se tej „giftni kroti", pravemu volku v ovčji obleki, zamašijo usta enkrat za vselej. Sramota je, da izhaja v sredini slovenskega naroda listič, ki blati v našem materinem jeziku naše najzaslužnejše može, sramota je, da se še najdejo Slovenci, ki podpirajo tako umazano nemškutarsko budalo, katero pošilja Nemcem, ki premagajo Slovence pozdrave, doma pa se hlini, da je prijatelj slovenskega kmeta in da hoče „mir" med „soseč-kima" narodoma! Poživljamo nujno vse naše somišljenike in sploh vso slovensko inteligenco, da delajo z vsemi močmi in z vsemi sredstvi na to, da ta nemškutarska „giftna krota" izgine za vselej s površja, (ali pa: da poučijo kmeta in ma natanko pojasnijo zlobne nemškutarske namene tega omazanega lističa).
—	Prošnja do rodoljubov I Sledeč mnogim krajem po širni Sloveniji ustanovilo se je tudi pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža bralno društvo, katero je pri naših razmerah prepotrebno. Ker
pa je mlado društvo gmotno slabo podprto in mu zlasti knjig primanjkuje, zato se isto z vljudno prošnjo obrača do rodoljubov, naj bi mu isti blagovolili pokloniti kak dar. Iz naroda za narod !
—	„Slovensko pevsko društvo v Ptuju",
Kakor se je že objavilo, priredi društvo letos zopet veliki pevski koncert in sicer v Mariboru. Do sedaj je odbor odločil že dva moška zbora in sicer: „Lahko noč", uglasbil H. O. Vogrič (na grajena od našega društva), potem „Povejte ve planine" Foerster. Za sekirice teh pesmi naj se društva kakor tudi posamezni pevci marljivo oglašajo pri odboru „Slov. pevskega društva v Ptuju". Obenem se prosi, da se le tisti gg. pevci oglašajo za sekirice, ki se v resnici mislijo udeležiti koncerta, da društvo nima nepotrebnih stroškov. Nadejamo se, da kmalu dobimo oceno mešanih zborov, katere potem takoj razmno žimo in objavimo. Po društvenih pravilih izposojajo se sekirice le udom „Slovenskega pevskega društva", neudom se torej ne izposojujejo sekirice ln tudi ne odgovarja.
—	Sv. Tomaž. „Kmetijsko društvo za or moški okraj" bode tudi pri nas imelo svoja gospodarstvena in poučna predavanja ter razgo vore o krajevnih potrebah in 3icer že v nedeljo, dne 24. januvarja 1904 po večernicah v gostilni g. Kosija (v Škrlečevi hiši). Na sporedu so sledeče zanimive točke: 1. Pozdrav načelnika g. inž. Lupše in razlaganje delokroga in nalog tega društva. 2. Gospodarstvena predavanja m razgovori o umni živino- sadje- vino in čebelorejo, gozdarstvu itd. 3. Posvetovanje o krajevnih po trebah (krajevne drevesnica in trsnice). 4, Sprejem novih udov. 5. Konstituiranje podružnice Sv. Tomaž, tega društva z ozirom na § 4b društvenih pravil. 6. Slučajnosti. Zatem sledi prosta zabava. — Kakor se sliši, bode udeležba jako obilna in kako bi tudi ne bila, saj se zanimajo bližnji kakor daljni krogi za to le na gospodarski podlagi naprej korakajoče društvo. Vzorni gospodarji od Male Nedelje, iz Polenčaka i. dr. so že naznanili svoj prihod, kmetijska podružnica šent lenartska pride korporativno itd. V svesti smo si, da se bodo tudi ta dan razmotrivala marsikatera pomembna vprašanja v zboljšanje kmet skega stanu, kakor se je to godilo ob priliki vseh dosedanjih predavanj tega društva!
—	Iz Ljutomera. Dne 30. januvarja 1904 ob 8. uri zvečer priredijo slovenski trgovski pomočniki v Ljutomeru plesni venček. Ker je res že mnogo let preteklo, odkar ni bilo slovenskega plesnega venčka trgovskih pomočnikov v Ljutomeru, nam obeta ta ples jako dosti zabave, posebno ker se gg. prireditelji jako trudijo istega res okusno prirediti. Slovenski Ljutomerčani se istega res že veselijo in se ga bodo tudi polno-številno udeležili. Ker imamo v našem lepem Ljutomeru take fine narodne gospodične, ki se pri vsaki, bodisi kaki koli priliki jako požrtvovalne izkažejo, in te vse pridejo na ta ples, mislim, da bo to marsikaterega tujega gosta pripravilo do tega, da se bo z veseljem udeležil tega venčka. Naznanjamo vljudno, da se bo ta plesni venček vršil v narodni gostilni g. Ivana Vaupotiča v Ljutomeru, kakor že zgoraj omenjeno dne 30. januvarja 1904 in sicer pač točno ob 8. uri zvečer. Vstopnine : za osebo 80 vin. za obitelj 2 K. K obilni udeležbi vabi vljudno
pripravljalni odbor.
—	Zaročil se je v Gradcu g. Josip Majhen c. kr. računski pristav pri c. kr. finančni direkciji, z gospodično Raziko Herič.
Društveno gibanje.
—	„Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj" ima svoje zborovanje dne 2. februvarja točno ob pol 11 uri dopoldne v prostorih okoliške deške šole v Celju po nastopnem sporedu: 1. Zapisnik. 2. Petje. 3. Društvene zadeve in nasveti. 3. „O obravnavi krajepisnega pouka", po dava tovariš S Exel, Vojnik. 5. Iz šolske prakse. — Peli se bodo mešani zbori: „Lako noč", „Da sem jaz tičica" in „Čolničku". Vaja točno ob četrt na 11. — K obilni udeležbi vabi vljudno v imenu odbora	načelništvo.
—	Sv. Miklavž pri Ormožu. V nedeljo, dne 24. t. m. bode ob 3. uri popoldne v narodni šoli
ustanovni občni zbor bralnega društva, h kateremu se vsi rojaki vljudno vabijo.
Osnovalni odbor.
Bralno društvo pri Sv. Andražu v Slov. goricah ima v nedeljo 24. t. m. po večernici v šoli občni zbor s petjem in prosto zabavo pri gosp. Rolu. K obilni udeležbi vljudno vabi
odbor.
—	Bralno društvo za ljutomersko okolico ima v nedeljo dne 24. t. m, po večernicah ob 3. uri popoldne svoj redni občni zbor z običajnim sporedom. Pridite vsi društveniki ter privedite še druge seboj! To društvo je za nas velike važnosti, zato vsi na delo! Polnoštevilno udeležbo pričakuje	odbor.
—	Akademiško tehniško društvo „Triglav" v Gradcu priredi svoje 4. redno občno zborovanje v društvenih prostorih v sredo, dne 20. t. m. ob osmi uri zvečer in sicer s sledečim sporedom: 1. čitanje zapisnika zadnjega zborovanja, 2. čitanje zapisnika brat. dr. „Slovenije" 3. poročilo upraviteljevo, 4. poročilo odborovo, 5, slučajnosti.
Druge slovenske novice.
—	Kranjski deželni šolski svet obljublja onim upokojenim učiteljem in učiteljicam, ki bi hoteli kot pomožne moči poučevati v šolah vsled pomanjkanja učnih moči velikanske plače. Ponuja jim namreč 20 —40 K na mesec! Seveda se za tako malenkost ne mara nihče žrtvovati.
—	Mozol 25ič na odru. V kratkem se vrši na ljubljanskem odru 25. predstava „Rokov-njačev" in bo igral g. Verovšek Mozola 25ič.
—	Iz Celovca v Št. Vid je prestavljen konceptni praktikant pri deželni vladi, g. dr. Josip Ferjančič. Tudi pri šentviškem okr. sodišču potrebujejo Slovence ; kajti slovenski živelj stanuje tam v celi župniji St. Lipš.
—	Celovški uradni list je razpisal službo učitelja na utrakvistični šoli pri Fari, a znanja slovenščine ne zahteva.
—	Duhovščina roženske dekanije na Koroškem je baje sklenila uradovati z raznimi uradi edino le slovensko. To je možato. Kdaj bodo sledile druge slovenske dekanije? Če se bo vedno po starem „šimeljnu" delalo, potem sami priznavamo, da ni treba slovenskih uradnikov.
—	V Soči utonila. Peter Puja in deček Gerin sta utonila v Soči pri Gradiški. Hotela sta se prepeljati s čolnom čez vodo, a čoin se je prevrnil. Iz rodbine Gerin je to že tretji, ki je utonil. Pred nekaj leti je utonil v Soči oče z dvanajstletnim sinom zdaj je utonil tretji sin. Peter Puja je zapustil vdovo v otročji postelji z dvojčki.
—	Slepar. Na Dunaju je pričel neki Jakob Podpečan, rojen v Dobričevasi na Štajarskem, izdajati začetkom leta list „Das Blatt für Alles", katerega je sestavljal samo s pomočjo raznih izrezkov iz drugih časopisov. Izšlo je sedem številk, sedaj je pa Podpečan nakrat pobegnil in odnesel seboj kavcije Časniških raznašalcev. V Ljubljani je Podpečan osleparil neko gospo dmjo za najemščino mesečne sobe na ta način, da je za plačilo položil na mizo 20 K, potem pa zagrabil 20 K in drobiž, katerega je gospodinja naštela, skočil skozi okno ter pobegnil.
Politični pregled.
—	Avstiijska delegacija. Proračunski odsek je vsprejel poročilo o proračunu zunanjega ministrstva. Poročilo se spominja zadnjih vladarskih obiskov; v trozvezi vidi se bistven temelj naše vnanje politike. Poročilo potem razloži ves raz voj mirovnega dela Avstrije in Rusije v Mace-doniji, omenja reforme, sklenjene v Mürzstegu, ter izjavlja, da spremlja odsek to delo z zaupanjem in željo, da bi uspelo. Odobrava postopanja zunanjega ministrstva nasproti Srbiji in o volitvi novega papeža. Poročilo sklepa z izražanjem popolnega zaupanja in hvale napram ministru. Nato ie sledila razprava o izrednih vo jaških stroških.
—	Državni zbor. Vlada namerava sklicati državni zbor šele začetkom marca. Do tedaj se bodo vršila pogajanja s strankami. Proračunski odsek delegacije ima danes sejo, v kateri se
bavi z izrednimi stroški za armado. O tem bo imel odsek še dve aeji.
—	Pravda proti dr. Potočnjakn. Pravda proti bivšemu hrvatakemu odvetniku in poslancu dr. Potočnjaku in časnikarju Korac'u utegne biti jako zanimiva ter marsikaj spraviti na dan, zato pa je sodišče dovolilo pristop k razpravi le malemu številu. Branitelj je dr. Hinkovid iz Cirkvenice. Dr. Potočnjak je izjavil, da ni kriv, marveč je le žrtva grofa Khuen Hedervaryja. Kot neplačan sodni avskultant je glasoval za opozicijskega kandidata, zato je bil premeščen. Odrekli so mu advokaturo, češ, da je „nezanes ljiv". Končno je dobil advokaturo pri Sv. Ivanu, kjer advokat ne more živeti. Izvoljen je bil žu panom občine Novi, a ni bil potrjen. Če se je pritoževal, je rekla vlada, da je sitnež. Iz sabora so ga izključili za 70 sej, torej za dve leti. Pre-čitali so se akti sodišča v Rabi glede tožbe grofa Khuena proti njegovemu oskrbniku Erlu. Ta je očital grofu Khuenu, da ga je pre varil in spravil na beraško palico. Zato je obtoženec v znani brošuri to predbacival bivšemu banu. Iz aktov se razvidi, da je Erl dokazal resnico svojih trditev in je bil od porotnikov soglasno oproščen. Zagovornik dr. Hinkovid je zahteval, naj se zaslišita kot priči Erl in njegov zastopnik Polonyi; sodišče je to odklonilo. Dr. Potočnjak nato izjavi, da je bila njegova brošura zaplenjena, po dr. Ferriju v državnem zboru pa imu nizovana. Kdo pa je apiaal dotični letak on ne ve. Razprava se nadaljuje.
—	Macedonija. Mnogo turških čet je dobilo povelje, naj gredo proti jugozahodnemu delu okraja Kosovo, kjer se razmere vedno bolj po-ostrujejo. Število ondotnih vstašev znaša že okolu 4000. Večina vstašev je iz Bolgarije. Tudi v okolici Kilkiča vstaško gibanje silno narašča.
—	Položaj v vzhodni Aziji. Pc poročilih, ki prihajajo iz vzhodne Azije, se lahko sklepa, da vojna skoro nastane. Ruski pomorski častniki in inženerji se prostovoljno zglašajo za odpotovanje na skrajni vztok in ne samo mladi ljudje, nego tudi mnogi starejši, ki imajo svoje rodbine. Govori se samo o sporu z Japonsko in splošno je mnenje, da je treba zaupati samo v lastno moč. Japonska bo odgovorila na ruako noto, toda ne z ultimatom.
Za prevzetje
dobro idoče gostilne v Žalcu s 1. aprilom se išče priden najemnik, oženj en, ki more položiti kavcijo. Vpraša naj se pod „G. S. 57" poste restante Žalec.	(24) 2-2
Prodajalka P
popolnoma izurjena v trgovini mešanega blaga, poštenega značaja, z večletnim spričevalom, se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme pri Ivanu (26) 2—1 Meketu v Hrastniku.
20 let star, mešane stroke, želi službo spremeniti. — Naslov pove upravništvo „Domovine".	•	(22) 2_2
Oblastno dovoljena razprodaja.
Radi popolne opustitve moje trgovine se bo še vsa ostala zaloga blaga po znižanih cenah razprodala.
Zaloga obsega:
Blago za moške in ženske obleke ; barhente in platno; moko, kavo in drugo specerijsko blago, ki se bo vse razprodalo po znatno znižanih cenah.
Sv. Frančišek v Sav. dolini.
(29) 3—1	Marija Moser.
Svoji k svojim!

co
0-3J
ccä cd
a

k
Za svečnico
priporoča (21) 6—2
častitim cerkvenim predstojništvom, trgovcem in cenj. občinstvu svojo bogato zalogo voščenih sveč in zvitkov najrazličnejših velikosti in oblik, sploh vse, kar spada v to stroko.
Postrežba točna in solidna. * Cene zmerne.
Lovro Pokorny
svečar v Celju Gledališka Ulica Št. 5 (Theatergasse)-
M
P=
pa
Svoji k svojim!
4>
1 Učenca
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, spiejme v trgovino mešanega blaga takoj.
BOGOMIR HUDE, Tepanje pri Konjicah.
Pol jede let, v i noffrudniki in živinorejci
pozor!
m v	vi. j kakor druga umetna gno-
lomazevo Žlindro jüazatravnike,polja, hmelj
in vinograde ;
Starr,kovn klainftali redilno aPno' najboiJ§ip°d-
UIUIUJIVII/ AlUJIiV pomoček za dobro rejenje domačih živali, priporoča in pošilja navodila brezplačno
trgovina z železnino ^erkur'
Feter IsZUajciic, Celje.
Bogata zaloga raznovrstne železnine, poljedelskega orodja in strojev.
TRSNE ŠKARJE!
Proda se
posestvo t Malih Braslovčah
hiš. St. 17 s pritiklino. HiSa stoji ob okrajni cesti na jako obisko-vanem kraju, je pripravna tudi za trgovino ter se je v isti dosedaj
izvrševala gostilniška ofert s
trafiko. Pogoji so ugodni. — Več pove lastnik
Jakob Brinovc
(31) 2—1	na Vranskem.
Proda se • ali ¥ najem
na več let se da novo zidana hiša z dvema sobama, kuhinjo in shrambo za jed ob glavni cesti, 10 minut od Celja Pred hišo je vrt in zraven še njiva. Zavodna št. 46, — Več pove upravništvo „Domovine". (28) 1__
Aktiva. Bilanca I. „štajerskega skladišča za hmelj" 1903-1904. pasiva.
Konto zemljišča..........
Konto stavbe...... 48567-04
Ustanovni stroški- • • 1148-01
Konto strojev...........
Konto orodja........• • •
Terjatev za predujme • 350-76 » » skupnino
stare stavbe..... 200-—
Delež posojilnice v Žalcu.....
Naložen denar...... 47-38
Kapitalizovane obresti- • • 119-59 Obresti od nalož. denarja
Konto blaga......
Gotovina.........
K
Izposoj ilo............
Obresti na dolgu........
Dolg za stavbo.........
Dolg za zemljišče........
Deleži po 100 K (96 zadružnikov) Deleži po 4 K (5 zadružnikov) -
Vloga .............
Dobiček............
37000 1150 600 1225 23400 20 20 104
91
05
63519 96
Žalec, dne 30. junija 1903.
Dr. Bergmann m. p.
načelnik.
Josip Sirca m. p.
namestnik in poslovodja.
Anton Petriček m. p.
blagajnik in tajnik.
(30)
S. Kuketz m. p. Karol Janič m. p.
odbornika.
Z glavnimi in pomožnimi knjigami primerjali in v redu našli:
A. Geiss m. p. Tone Goršek m. p. F. Hodnik m. p.
•	nadzorstvo.
Florjan Rak m. p.