St. 248 PAriu litim i itfHM (tud orati n li mM V Trstu, v Mrtak iK offobra m Posamezna Številka S) cent. letnik XLVIt! fehaja, Isvsemli pondtijek, vuk dan ajntraj. £s£kega H 30. L nadstropje. DopM m) >i«aa m se sprejemajo, rokopisi te o* Anico Oerbac, — Lastnik tiskarna Uiti* tc mesec L 7.—, I mesece L 19 ta teozerastvo Mesečno 4 lire rti. — T« nredaiStva. Nencl AiMiolj fel OCtgOVOfSi Juro« Edtar v, tace«. ia uprave it EDINOST Bevflke v Trsta In okolid po 20 cest — Oglasi k rafunaJo v Brotostt ene kolone (72 mm.) — Oglasi tigot— ln obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice ia vabila po L 1.—. oglasi denarnih savotfov mm po L i — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije ae poStjaJo iskljnčno upravi Edinosti, v Trstu, nliea r* Frančiška Aslikeg' Rev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« 11-67. tvo Predvčerajšnji «PiccoIo» je priobčil dalj-li članek pod naslovom »Politika izola-pije», naperjen proti našemu učiteljstvu. Izvajanja v tem članku zahtevajo posebnega odgovora. Pisec bi hotel uveriti, da pri sedanji Šolski režormž ne gre za to, da bi se slovenska šel a odpravila, pač pa da Se mora duševno popolnoma prilagoditi italijanska šoli- Slovenski učitelji da morajo priti k zavesti, da niso samo Slovani, ampak tudi državljani Italije- Očita slovenski učiteljem, da nimajo moči, da bi si stavili vprašanje, ali je koristno za slovansko solo v mejali Italije — «tudi kot slovansko šolo> — če se hoče, da bodi ta soia izraz in orodje «opozicijona!ne politične struje*- To je — pravi — v prilog slovanskim politikantom (vedno se ponavlja ta neslanost), «za katere ni šola nič drugega, nego politično agitacijsko sredstvo, in ki imajo šolo vedno na jeziku kot krik proti italijanski vladil* Na ta — ne vemo ali bolj zlobna, ali bolj neumna — očitanja naši učitelji gotovo ne ostanejo dolžni primernega odgovora. Mi ogabno licemerstvo la- poitalijančenja naše šole je priznalo v srditih izvajanjih tudi glasilo trž. fašistov ske torej vladne stranke, «11 Popolo di Trie-ste». Dokaz za to imamo dalje v dejstvih, ki so se odigravala te dni povodom otvoritve šol. Slednjič imamo dokaz v uradnih dokumentih. Predsednik okrajnega šolsk. sveta v Postojni je razposlal šolskim vodstvom ukaz, datiran z dne 30. septembra 1923 (C. d. 5 - 3059 ad) naslednje vsebine, ki jo tudi odobrava vladni ukrep. Listi omenjajo dalje, da ima vlada trdno voljo, da prekorači vse zapreke, ki zapirajo pot k gospodarski obnovi. Toda dosega tega cilja je odvisna v veliki meri od rešitve vprašanj zunanjega značaja, v prvi vrsti od rešitve odškodninskega vprašanja. Tako optimističnega naziranja kakor je časopisje, pa niso finančni in industrijski krogL Predvsem se ti vprašujejo, kakšna bodočnost je prisojena novi valuti? Ali bo prišlo do toliko pričakovanega ustaljenja? In ti dvomi niso gotovo brez vsake podlage; kajti bančno kritje predstavlja hipoteka na poljedelstvo in industrijo, torej ne likvidne vrednosti. Radi tega bo cena hipo-tekarnim akcijam odvisna od valutacije zemljiških in industrijalnih posesti, ki bo lahko zelo nizka. Vpa-ašanje predsednika nove banke še ni rešeno. Direktorij bo sestavljen iz 3 oseb. V upravnem svetu je 14 članov; izmed teh pripadajo 3 poljedelskim in 3 industrijskim krogom. Velike banke so zastopane po ravnateljih «Diskonto-Ge5elIschaft.> in cDeutsche Bank». Angleška vsedržavna konferenca se bavi z nacrtom za obnovo nemškega gospodarstva. LONDON, 17. ..Evening Standard» poroča, da proučuje vsedržavna konferenca načrt za gospodarsko pveosnovo Nemčije in razvojačenje Porenja, ki ga je sestavil general Smuts. Ukrepi, ki jih vsebuje načrt, so baje zelo podobni onim, s pomočjo katerih je bila rešena Avstrija pred gospodarskim polomom. Zdi se, da ve tudi Poincare za ta načrt. Francozi zapleaiiii nove vsote v zasedenem ozemlju. BERLIN, 17. Wolfov dopisni urad poroča: Dasi je že davno ponehal pasivni odpor, Francozi še nadalje zaplenjujejo ogromne vsote denarja. Danes poročajo iz Diis-seldorfa, da so francoske oblasti zaplenile pri podružnici «Reichsbanke» 42 bilijonov mark. Tudi taktika izganjanja železničarjev je še vedno v veljavi. Povrnitev na delo v zasedenih krajih. MAINZ, 17. Iz vseh krajev prihajajo vesti, da se je večina delavstva povrnila da delo na podlagi ukaza berlinske vlade. Tudi na železnicah je zavladalo novo življenje. Zveze med zasedenimi kraji in Nemčijo so tudi vzpostavljene. Nemški železniški izvedenec se bo podal v Ludwigshafen, kjer se bo pogajal z zastopniki francosko-belgijske režije. Papež daroval 350.000 lir za revne Nemce. BERLIN, 17. Kardinal Bertram, nadškof v Breslavi, in kardinal Schulte, nadškof v Kolnu, sta prejela od papeža vsak po 150.000 lir, da jih razdelita med revno prebivalstvo. Tudi škof v Mtinsteru, mons Peggenburg je prejel v ta namen 50.00D lir. Preureditev grške vlade OdstopivSi ministri se bodo nadomestili z drugimi. ATENE. 17. Predsednik vlade je imel dolgo razpravo z ministri, kateri niso podali ostavke in vodjem revolucije; nato je bilo izdano sledeče poročilo: Vsled pogovora z vodjem revolucije o sestavi vlade, vpoštevajoč težave, ki se tej sestavi zo-perstavljajo, vpoštevajoč razliko naziranj političnih voditeljev glede te sestave ter z ozirom na to, da bi se volitve zakasnile, česar revolucija nikakor ne želi, je bho sklenjeno, da se bo sedanja vlada na novo sestavila na način, da se bodo odlopivši ministri enostavno nadomestili. Mednarodna carinska konferenca. Določitev komisij ŽENEVA, 17. Mednarodna konierenca za ureditev carinskega poslovanja je sklenila, da ustanovi razne komisije, katerim bodo poverjena pripravljalna dela ^a rešitev gotovih vprašani. Itsrast sisv. UMie Mulfiire Seja upravnega sveta delavskega mednarodnega urada Vprašanje izšeljeniške konference v Rimu. ŽENEVA, 17. Včeraj se je vršila druga seja upravnega sveta mednarodnega delavskega urada. Na dnevnem redu je bila tudi točka o izseljeniški konferenci v Rimu, za katero je dala pobudo italijanska vlada Ravnatelj urada je poročal o tem vprašanju ter prosil navzočega zastopnika italijanske vlade comm. De Michelis, naj izrazi svoji vladi priznanje mednarodnega urada na pobudi za to konferenco. Tudi predsednik Fontaine se je pridružil Čestitkam ravnatelja; le delavski odposlanci Pulton, Tommacre, Joughux, Cudeggest in Schurk so izrazili svoje dvome nad uspehom konference, pri kateri bi bile zastopane le posamezne vlade, ne pa delavski sloji. Itali. janski delegat je ugovarjal, češ konferenca se bo vršila v korist delavskim slojem in upa, da bo tudi tiživala zaupanje pri njih. Nato so se vršile volitve upravnega sveta; za predsednika je bil izvoljen spet Francoz Fontaine, za podpredsednika Belgijec Car-liex; kot zastopnik delavstva: Holandec Cudeggest. _ • Bolgarski zunanji ministar priredil obed italijanskemu ministrskemu predsedniku. RIM, 17. Danes je povabil bolgarski ni-nister za zunanje zadeve italijanskega .ni-nistrskega predsednika na obed; poleg Mussoliauja so se udeležili obeda še nekateri člani vlade. «Ljubi Slovenci! Mi smo, Bog ve, dosti premišljevali s kakšnimi črkami bi mogli našo besedo prav, po pravopisu siaino in razumljivo pisati.» Tako je govori! 1. t550. naš Primo:: Trubar v predgovoru svojega slov. abecend-nika in katekizma, ki je bila prva slovenska tiskana knjiga. Pod vplivom romanske kulture in pod pritiskom nemškega nasilja se je bila one dni umaknila slovenščina pod borno kmetiško streho, ped ono streho, ki so jo naduti oholeži vedno zaničevali, a ki je bila in bo za vse čase najplodo-vitejša, najsilnejša tvorna moč v kulturi narodov. Severni m južni Slovani so imeli že davno pred Trubarjevim čarom svoj črkopis, (celo dva: glagoHco in cirilico), ki je služil cerkvenim in posvetnim namenom. Ali med Slovenci je bil že pozabljcn-Trubar je začel znova, ko je nas jezik poklical k novemu književnemu življenju. S svojimi sotrudniki nam je ustvaril nov črkopis, nazvan pozneje bohoričica, ki jo je v minulem stoletju prilagodil Gaj v sedanjo našo pisavo. Tako je začel Primož Trubar spisovali pred več nego štiristo leti slovenske knjige, ki so nato v tisočih in tisočih izvodih romale med slovensko priprosto ljudstvo. Ali to ljudstvo ni imelo tedaj niti šol niti učiteljev, slovenskih pa najmanj, do katerih bi se Trubar lahko obrnil. Njegovo početje se je zdelo drzno in jalovo. In vendar je s trdno nado napisal leta 1561.: «Dovedite kmete do tega, da bedo učili svoje otroke slovensko brati. Obrnil se je do kmetov, do očetov, naj mu. pomagajo pri trdem prosvetn&m delu, do kmetov — neukih, kakor so bili po vsej Evropi v 16. stoletju. Kakšno usodo so uživali tedaj ti slovenski kmetje? Tiačani i o bili oholih in krutih nemških grofov, hudo so trpeli vsled turških vpadov, slabili letin, kužnih bolezni in verskih bojev, človek bi sodil, da je bil ta čas najmanj pripraven za rojstvo in razširjvanje ljudske prosvete. In vendar ni bilo tako. Prosveta je pač prihajala na kriiih materine besede! Že dvajset let pozneie namreč piše isti Primož Trubar: «Slovenskih knjig ne berejo mo po mestih, kjer imajo občne šol«, temveč tudi po večjih vaseh kmetje in njihovi otroci z velikim hrepenenjean in vel*ko radostjo.» (Leta 1582.) Hočete li lepšega spričevala o samo-niklosti slovenske ljudske kulture, hočete li lepšega dokaza o inteligentnosti širokih plasti našega ljudstva? Ima li še kakšen drug narod takih zgodovinskih prič o tako naglem in vseobčem razširjenju ljudske prosvete? In če jih ima, navedite na n take zgodovinske priče iz onih časov! Zaman boste iskali! Trubarjev narod ni izumrl in ne bo izumrl; hrepenenje in radost po slovenski besedi in knjigi, lo stoletja staro hrepenenje še danes živi, danes silne je nego nekdaj v mračnih časih. To je tisto hrepenenje, ki si zida svojo kulturo preko vseh ovir in naj bodo te ovire še tako zlobno zavistne. To je ono hrepenenje, ki je zmagalo preko nasilnih Habsburžanov. Zgodovina, od Nemcev pisana, govori tako; zgodovina, ki je ne poznajo najnovejši nasprotniki naše stare, sicer male ali prave in vsesplošne kulture. To kulturo hočete uničiti z novimi šolskimi zakoni; to kulturo, ki je preživela Habsburžane, turško silo in sto nezgod? Šola, ki bi poturčevala, se vam zdi vse, zdi se vara nezmotljiv pripomoček k temu namenu? Naš narod ceni dobro šolo, res ljudsko, res kulturno šolo; drugačno odklanja. Odklanja, ker si je v svesti, da si zna pomagati tudi brez poturčevalnic. Duh Trubarjev po petsto letih še živi v narodu Trubarjevi To naj bi dobro premislili oni, ki nas hočejo oropati naše kulture v zaslepljeni zmoti, da nas na ta način pridobe za vedno. Ni tako prijatelji, resnica je baš nasprotna! Roiakl! Ne zabite na Šolsko društvo! j Ali si je mogoče misliti hujši poraz za Nemce, kot je ta katastrofalni konec nemškega klubo vanja v Porurju?! Kaj bo s tisoči pregnancev, kaj bo z obsojenci, kdaj prično poga- ¥' tuja? To so vprašanja, na katera ni odgovora. o je razkroj, to je pravi debacle, posledice bodo usodne za nemško državno edinstvo. O tem ne more biti skoraj nikakega dvoma. NemŠlci patrijotizem je padel končno do fraze. Vsa energija, s katero se je vodil odpor proti Franciji, je brezplodno uničena, nastopiti mora strašna demoralizacija tndi onih množic, ki so živele v prevari, da jih vodijo idealni možje. Ta moralna izguba je veliko hujša od vseh materialnih. Nemčija nima danes ne krepkega voditelja, ne ene velike vse objemajoče ideje. Tudi v Nemčiji so Bismarcki redek pojav. Ko danes premotrivamo ta moralni razkroj nemške družbe z vsemi morebitnimi posledicami, tedaj se z grozo zavzamemo. Mi, ki smo živeli sredi nekdanje nemške glorije, ki smo bili neposredne priče nemškega samooboževanja, zamor em o prav pojmiti ogromno tragiko materialnega in moralnega razkroja nem£kega naroda. Koliko naukov in svarilnih zgledov nam nudijo današnji dnevi Nemčije. Volilno Sfiranje v Mrlji Kdor je Se pred dobrim letom moral poslušati obupne jeremijade Dunajčanov o neizogibnosti popolne finančne in gospodarske katastrofe majhne Avstrije, pa primerja tistim dnem sedanji položaj, bo našel veliko izpre-membo. Stabilizacija valute je napravila čudeže. Na Avstrijskem vladajo skoraj normalne predvojne razmere. Sedanji voditelj majhne podonavske republike prelat Seipel je dobro izpeljal svojo nalogo in v glavnem je njegova zasluga, če se nahaja danes Avstrija v tako ugodnem položaju v primeri z drugimi premaganimi drža- vami. Predhodniki sedanje vlade so bili socijalisti. RemijsKo eproftaje In rozKroMnl proces o Nemčiji f Francoski ministrski predsednik Poincare prisostvuje vsako nedeljo odkritju kakega spomenika padHm vojakom. Ob takih prilikah drži et&gaten govor, ki se v zadnjih mesecih n&-paia na reparacijsko vprašanje in na razmerje do Nemčije. Ti govori so postali nekakšna Siku. božja za nemške državnike, zakaj po vsakem takžnem govoru, je marka padla, nemški državniki pa so ostali s praznimi grožnjami, pcedtem ko je šlo navzdol in v vedno hitrejšem tempu z nemsim odporom v Porurju. V zadnjem govoru se je Poincare dotaknil dogodkov v Dfisseldorfu ter poveličeval zadržanje francoske vojske, ki je s težavo rešila iz rok razjarjene množice nemške policiste, ki so streljali na zborujoče separatiste Porcnja. Poincare se obrača v svojem govoru do Angležev ter jih poziva, naj se povrnejo zopet k prejšnji politiki velikega sporazuma. Dalje vztraja Poincarć pri svoji politiki in povdarja svojo neizprosnost v odškodninskem vprašanju, zavrača očitke angleškega časopisja, da sc vedno ponavlja in polemizira z Llovdom iGeorgeom. i Angleži so vsled najnovejših dogodkov v Kemčiji moralno prizadeti, zakaj Poincarč je zmagal na celi črti, Nemci pa so tudi v zadnji potezi pakazali vso nesposobnost kosati se s francosko diplomacijo. Stresemann je bil tako uvideven in recimo 4udi pogumen, da je napravil prekinjenjc pa-Isivncga odpora v Porurju. Toda tudi pri njem Ije bilo opaziti tisto kolebanje kakor pri vseh činih Cunovcga vladanja. Nemci so z besedami ukinili pasivni odpor ter v svoji naivnosti pričakovali, da bodo. Francozi takoj pričeli s pogajanji. To se ni zgodilo, pač pa so se postavili na stališče, da je treha počakati uspehov, dejanj, na same besede ne dajo nič. In tako se je zgodilo, da je nemška vlada izgubila zopet po nemarnem nekaj dragocenih dni. Med tem časom pa se je napetost položaja v Porurju vsled padanja valute silno poostrila, velika industrija je pritiskala na Siresemanna, da bi sc nc udal socialistom, ki so s svojimi reformnimi finančnimi načrti ogrožali profile velikega kapitala ter pomagali izzvati vladno krizo. To jc bilo v nepopravljivo škodo nc samo za Stresc-manna, ampak za nemško vlado in državo sploh. Stresemann sc je izkazal slabiča. Sicer pravijo o njem, da je sijajen govornik in baš temu svojemu daru se ima zahvaliti za svoje Častno cjcsto, toda do scda.j sc kot politik ni obnese?. Ne med vojno, ne zdaj, ko je postal iz prejšnjega strastnega nemškega imperialista krotek pacifist. Zgodilo sc jc to-le: Med tem ko jc Stresemann barar.fal s strankami ter kole bal med desnico in levico in se ni vedel odločiti za eno smer, so industrialci v Porenju prehiteli ter rt a svojo roko začeli pogajanja s francoskim okupacijskim oblastvom glede pogojev ia načina za vzpostavo normalnega stanja v Porurju. Prvi, ki je kršil disciplino, je bil vele kapitalist Wolf in njemu so sledili tudi drugi. Sam Stinncs, o katerem pravijo, da je dejanski povzročitelj zadnje vladne krize v Berlinu, se je potfajal s Francozi. ' Za silo jc Stresemann skrpucal novo koalicijsko vlado in hitel, da bi popravil zamujeno. Nemška javnost je silovito napadla samovoljno postopanje industrijalcev, ki so se pogajali in deloma pogodili s Francozi za hrti tir; ar m r vlade. Stresemann jc torej takoj sporofu Francozom, da je nemška vlada pripravljena za takojšnja pogajanja. Tudi ta korak je bil udarec v vodo, zakaj Francozi so odbili ponudbo nemške vlade in se bodo rajši sporazumeli z industrijalci. To je nezaslišan poraz. Nemška vlada v'Berlinu je potisnjena v ozadje, gospodarsko politiko prevzemajo v roke veieindu-strijslci in se postavljajo nad državo. Interesi enega sloja so postavljeni na prvo mesto, vse drugo stopa v ozadje. Kaj narodni ponos, kaj domovina, kaj toliko opevano nemštvo. Ta dogodek, ki bo imel usodne posledice za nadaljni razvoj krize nemškega naroda in nie-gove države, nam kaže, na kako trhlih nogah je bila zgrajena ona laži-požrtvovalnost in patriotizem kričačev. Ti sleparski kovači javnega mnenja Nemčije med vojno so se pokazali v rantal in končno izvedel akcijo, pravi luči. Če si dobro predočimo vse te oko- I prinesti Avstriji sanacijo. lisčinc, tedaj nam postane razumljivo, da se **-J protijudovska propaganda tudi v Nemčiji zadnje čase silovito širi. Nikakor da b* opravičevati antisemitizem, saj jc med bogatini v Nemčiji mnogo, morda polovica Nejudov, toda trpljenje množic je tako veliko, da hoče imeti krivca ir sc nad njim znositi. Siini vpliv Stinnesa in njegovih prijateljev >ropagando. isti in celo morejo sociiaKsti podpirati svojo Dunajsko občino upravljajo socij; _______ njihovi nasprotniki jim priznavajo, da so dobi i gospodarji in da so zlasti za socijalne ustanove pokazali toliko praktičnega vroisla, da jim ne more nihče odrekati zaslug. V kratkem prične dunajska občina zidati na svoj račun stanovanja. Govori se o 50 tisočih stanovanj. In to delo bi se imelo izvršiti v kakih petih letih. Kakor je razvidno, se je med obema strankama vnela pravcata tekma, kdo se bo izkaza] s pozitivnim delom. In ta tekma je silnega pomena za splošni napredek cele države. Socijalisti imajo v programu tudi izvedbo zakona o starostnem zavarovanja delavcev in iftvalidov, kar je vcEke socijalne važnosti. Razume se, da nasprotujejo temu, da bi se ukinil sedanji najemninsko zaščitni zakon, k čemur silijo gospodarji vlado. Torej vidimo, da so tudi socijalisti dobro oboroženi in previđeni z izvrstno «municijo». Izid tega dvoboja je torej negotov, ko pa sta oba nasprotnika tako močna. Se nekaj zamore oslabiti položaj krščanskih socijalistov. Napravili so namreč pakt z monarhisti, katerih je pa zelo malo. Monarhisti pa so na Dunaju in v mestih sploh zelo osovraženi. Peščica racnarhistov utegne krščanskim socijalcem odtegniti mnogo delavstva, ki bi sicer glasovalo zanje. Poleg teh velikih strank je treba omeniti [ Vsenemce ki predstavljajo inteligentni sloj. Vendar pa jim bodo narodni socijalci odvzeli precejšnje število volilcev. Narodni socijalči (avstrijski fašisti) so proti parlamentu in so napovedali, da se ne udeleže volitev. Svojim pristašem so prepovedali udeležitev. Tega so zelo veseli socijalni d em okra t je, Vsenemci pa poparjeni, zakaj med mlajšo generacijo se na-cijonalna ideja silovito širi, posebno ker stoje pod vodstvom Hitlerja, ki je na Bavarskem zbral okrog sebe že celo vojsko nemških »fašistov*. Kakor je videti je tndi v Avstriji mnogo takih, ki se jim toži po diktaturi. Toda malo verjetno je, da bi se jim v Avstriji po* ■rečil kakšen puč. zakaj Avstrija Živi skoraj v urejenih razmerah, in Efrn bolj bo napredovala gospodarska obnova, tem težje bo ljudstvo sprejemljivo za dvomljiva politična pustolovstva, zlasti po izkušnjah zadnjih let. Zadostuje, če si predočimo, da dobimo za eno avstrijsko krono že par stotisoč nemških mark. «Quod licet Jo vi non licet bovi* zamoremo obrniti narobe: kar je v Nemčiji razumljivo in mogoče, je v Avstriji izključeno. Kakorkoli naj izpadejo volitve, gotovo je, da je doba nevarnih režimskih eksperinfentov pri kraju. Podlaga za gospodarski napredek je tu in nobena stranka ne bo tako nespametna, da bi kakšnim doktrinarskim domi-s!ekcm in poskusom žrtvovala bodočnost republike takšne, kot je sedaj. DNEVNE VESTI Uudsfvo ie mErno in zadovoljno sprejelo novo Šolsko politiko, ki gre za tem, da aam poitalijanči našo ljudsko šolo* Tako bi hoteli predstaviti položaj tisti, ki so ga zakrivili s svojinu nesrečnimi odredbami. Ljudstvo je mirno in zadovoljno — ponavljajo uporno, kakor da bi imeli glavo v ,T .. .. . 'T - * žaklju. Kakšen je tu mir in kakšno jc zadovolj- V socialističnem režimu pa se ,e polozar / ^ užaljenim Ijnd^om, nam na- stalno slabšal, ker so bili soci^bsti predata sofao sledeči dopis iz naše tužne Istre: iohko v boju proti vsem oviram v notranjosti. . , .. . - kolikor tudi na Dram sovražnemu razpoloženju j , «V Pcdgrada m Raacak se je Ijndstvo eao- M Mfg mi deteta Iz neročja... Zadnja številka ' «Ženskega sveta» prinaša na uvodnem mestu sledeči naravnost pretresljivi glas boli slovenske žene-matere, ki mora presuniti do dna tudi najbolj zakrnjeno in najbolj trdo srce: Z boljo in s sladkostjo sem cozUu pod srcem dete ter ga hranila z lastno krvjo. Ko ee je prvič — kakor utrip nove nepoznane — javilo v meni njegovo živi je nje, ga je z»o£a duša cfejeia z vso toploto in ljubeznijo. nadi sem mu — Reforme KOilKCr umi napram sovražnemu , — ---T.--i-, * : , ---{J ~— v rrtvi fn zapadnih buržoaznih vlad. Kakor je morala J dušno Gvignslo proti nakani solsksga ebiasiva, j » neprestani žrtvi in .T t.„x» u_____™„k_l da noitaliianči ImdK&o šolo. Možic so Podnisc-!nerojenem« — vcepljala v srcoce t^ali vsea"^ slučaju italijanski učni jezik v 1. šolsko kratfcoiraina komunistična renub- I ^ poitalijanči Ijcds&o šolo. Možje so podpise- j . f v. mf HV, ™ ofcS to polo, naslovljeno na prefekturo^??*. ^»plemenitejši* rožic. Nc zadnja lika na Ogrskem, *er je bila obd^ o^g m , PaIi. Ko M to ^^ J pHdrvcii pd njin* biia je ljubezen do mene, do »ft^ii ravno ! v soremstrn orožnikov v Račiće ter po!o ken- i besede, do slaoke materinske be- 5 pričetkom Šolskega leta 1923 - 24 smo da~ i ^L, ,"3 ,Gcntilejeve reforme osnovna tole: odšlo vi je nje vsega provizoričnega uči« teliva, nad 200 učnih moči, in uvedbo itatt* janskega učnega jezika v L razred oz. fc šolsko leto vseh osnovnih sol. Ker ni kil nam« reč šolski zakon pravočasno gotov, je kraljevt provoditorat skušal olajšati uvedbo zakona * navedenimi naredbami. Izkazalo pa se je še prehitro, da ima t* olajšanje več napak; prvič, ni ustavno, drugič, q?loh ni olajšanje. Vsak zakon velja namreč do preklica ter do uvedbe drugega. Kar j« vmes ni zakon in ne velja za nikogar. Od-slovljenie ene tretjine učiteljstva vseh slovanskih šol Julijske Krajine je pomenUo ustavitev pouka za šolodolžne otroke vsaj dveh šolskih let, torej skrčenje šolske obveznosti (na deželi) z dejanskih 6 let vsakdanjega pouka na 4 leta. To ni bil namen niti na učnega ministra samega, ki hoče Sletno obveznost na osnovnih Šolah, Še manj pa namen generalnega ravnatelja ljudskošolskega pouka, gospoda Lombarda-Radiceja, ki nam je izjavil, da se šolska obveznost pri nas ne bo rušila. Najlepše je seveda, da se učiteljstvo odslovi tedaj, ko se ima pouk pričeti. Na večraz-rednih šolah so se razredi dali skrčiti, da s% je vsaj za silo pričelo poučevati. Na eno-razrednici, kjer je nastavljena običajna provi-zorična učna moč, je odredba kar čez noč odpravila vso osemletno šolsko obveznost, kajti na mesta odstavljenih niso skoro nikjer imenovali drugega učitelja. Višek tehnične priprave je seveda uvedba italijanskega učnega jezika v 1. šolsko leto, brez pravočasnega imenovanja usposobljenega učitelja in povrh še na enorazrednih šolah. Slovanski učitelji nimajo še vsi potrebnega izpita, ker jim jc bil dan rok, da ga polože v prihodnjem letu, italijanski kolegi pa večinoma niso usposobljeni iz slovenščine. Će se je kje imenoval vkljub temu italijanski tovariš na enorazrcdnico, nastane vprašanje, kako naj poučuje v 1. šolskem leiu. Navadno imajo cnorazrednice pol-dnevni pouk, torej v nižji skupini prva 3 šolska leta, ki se poučujejo v dveh oddelkih, [posredno in neposredno. Kako uvesti v ta- okrog od buržoaznih držav meščanstva in kmetov v notranjosti, tako žalosten konec bi bita morala doživeti I Bscnrali ter ljudem grozili. Orožniaki brigadir ------— - | ' *---- — poveljstvo, s e d el Ko je stopilo dete v beli dan, ga je prva socijalno-demokratska republika na Dunaju,^ po^ucal nekega podpisnika na pov^__.... _ h™** Pese?n ;z roowa če bi sc dogodki razvijali dalje v isti meri ka- , £a tam surovo zmerni z *vigliacco:> m «ma- spr^eia meja nvscu^ f ebe!n > z srca ce ^ vade scaIzone», zahteval od njega, naj pove, kdo je!"?* ^ mvaUjala smehjaj, mu t?Sua bolečine, ic bilo za vsakega, da je rešitev I nsplsai protest, in mu tudi grozil z izgubo s!už- j ga zazibava!« v slaclki sen. \ okrJjn moje ogoča le s pomičjo inozemskega be. KHcali so na orožnih postajo tudi vaš- besede - materinske besede - so 8 p 1 ----- - kega načelnika iz Podgrade, vpili nad njiiia in t sc razvijale niegov* telesne ic duševna sde kor sc se do nastopa nove vlade. Oči vidno Avstrije mogoča kredita. Ravnotako gotGvo pa je tudi bilo, da Avstrija kredita ne debi, dokler bodo na vladi socijalisti, ki so imeli vse polno načrtov za j socijalizacijo in počasno in postopno boljše- j viidranje države. Pa tudi če bi bili socijalisti hoteli voditi realnejšo politiko, bi je ne mogli, ker bi zadeli na odpor tudi pri svojih množicah. Nevarnost za socijalistično stranko in za republiko sploh je bila očividna. Še nekaj mesecev takega gospodarstva in vladanja, pa bi se Avstrija zrušila in nastopil bi novi režim, ki bi najprej temeljito počistil s socijalisti in socijalizmom in šele nato pričel delati za obnovo. Medtem časom bi si pomagali s kakšnimi kratkotrajnimi krediti. Orožniki so protestno polo gotovo raztrgali, \ zato naj poljski prefekt izve tem potom, kako dobiva podlago za svoj bodoči življenjski nase vlada v Istri. Protest pa je zapisan tndi v stop. Vsa moja vroča ljubezen, vsa pedza-s^cih slovenskega ljudstva z« nadaljnih tisoč vesiaa bojazen, vse lene aade co spremljčuc let. Naj pa izve tadi vojvoda Mussolini, da slo- j dete na prvi pcii v šolo vansko propagando na mejah Italije delajo predvsem karabćnerft fa fašistL» Seveda — nam bodo rekli — to je delo po- ■__,__.__ sameznih rovarjev in fcintarjev. Ko bi ne Wio materinsko besedo — njih bi ljudstvo ne protestiralo, bi molčalo in j ™ bi prenašalo še take krivice. Tudi to naziranje šciskeni pragu pa si se nenadno pojavil ti, gospodar naš. Siioma si zaprl usta mojemu detetu, proklcl njegovo besedo — mojo ter govoril Lice mojega deteta jc pohledelo, v meni je popolnoma zmot*o in danes nam jc dana ^r »^P*« ^jbridkejšo «« - • . „i^ bol: bol matere, ki ji trgajo oete iz naročja... I^aiiljs«, ue ui « tri fntrA rrnir Socijalisti pa so še o pravem času spoznali * tega tem bolj prepričgvo Kstino. Vrle in za-j ^ ^ M h rodiIa mnti . ------*----U -J vedne matere slovenskih šolskih otrok iz Ko- grozečo nevarnost in so v najtežjih časih odstopili, da so napravili prostor drugim strankam, Na ta način so se otresli odgovornosti za posledice nadaljnega razvoja in si ohranili delavske množice. Tedaj je bilo pričakovati, da nastopijo še hujši časi in da bo tudi Sei-pelova vlada stala pred nerazrešljivimi vprašanji. Polom Avstrije naj se izvrši pod drugo zastavo, ne pod rdečo. Tako so računali socijalisti in spočetka je zares kazalo, da je tudi novi vladi zapisano kratko življenje. Krona je še dalje padala, finančni deficit je strahovito naraščal, uvoz je daleko prekašal izvoz. Toda prišel je preobrat. Kancelar Seipel je energično šel na delo. Šel je na potovanje v glavna mesta zapadnih držav in tudi k sosednim nasledstvenim državam, se pogajal, baki je imela Mednarodno posojilo, ki ga jc prejela Avstrija, je sicer dobra kupčija za upnike, t. j. Avstrija ga bo morala drago odplačevati, toda pomoč je bila vendar dobrodošla. Dunajska vlada sc je torej popolnoma posvetila obnovitvenemu delu, ki je v polnem teku. Zadostuje na pr. Če opozorimo na izrabljanje vodnih sil in na elektrifikacijo že- Kdo si ti, ki teko kruto bičaš moje srce' sestra moja po ^ ""« -Bogu in prirodi?! Ali ni tudi ona položila v yana so na* porine ^Protest Pro«P03t^i- dušo s svojo besedo -materinsko jančevanja tamka^-e slovenske ljudske sole bc»scdo _ ^ ^ ^^ jn piemenitih s prošnjo, da jim ga prevedemo na italijanski, * jezik. Ta protest se glasi dobesedno: Mati našega gospodarja, samo ti moreš ra- «Mi slovenske Matere protestiramo da aam zumeti ^ bol, samo ti se moreš zavedati daste nase slovenske »kaj nam ne daste ; dalekosežnosti zločina, izvršenega nad menoj piavice ki stejh nam oUnbili mi slovenske (n mojini delelom. Le dve posledici se lahko matere hočemo da naii otroci se nčijo svoj rodHa u n>egaf drnga žroZEejša od druge: materini jezik», . .'aiibo zmagala v mojem detetu ljubezen do Upamo, da bodo tudi oblastveni prevedel mene ^ strah pred tvojim sinom. Bode li spoznah, da m tega protesta sestavil mlak rfjnejJa ljubezen, tedaj bo moje dete sovražilo «rovar» nmak «iredenbst» ah «mestatore» sla- j Ucj0 dcco; boće K zm£gai strah, izdalo bo vo»; temveč da je izšel Iz užaljene duše pnza- menej detih mater samih v oni obliki, ki so mu jo, Irdajstvo___________„ _ ______ same znale m vedeli dati. Ne iščite torej pov-' ^^^ti ti, ilaJijansli mati', ki si vcepljala sod revarjev in šuntarjev, temveč se peradi- ^^ deci tallo ljubezen dc sebe, do leto? Problem, ki £a sam oče Pcslalozzi ne bi razvozljal. Šlo bi Te, če posebni učitelj poučuje otroke prvega šolskega leta. A za to je spet potreben poseben prostor. Kam ponj na enorazrednici? Tn končno: v prvem šolskem letu je morda 5 učenccv in učenk — vseh skupaj! Krasno gospodarstvo, če imajo poseben razred in posebnega učitelja! Tako torej izgleda olajšanje za uvedbo GentiJcjeve reforme. Kakor hitro sc jc izkazalo, da je pouk nu enore.zrcdn;ci z ilal. jezikom le v prvem Šolskem letu nesmiseln, so ponekod brcvi maziu uvedli italijanski učni jezik kar v vseh treh nižjih šolskih letih: dosledno po logiki pripravljanja poti zakonu. Tako so padali tisti, Ic i so se vrgli preko obstoječe zakoneuaje, iz napake v napako. Umetna zgradba obsežnega šolskega zakona sc je z razmajanjem na eni strani začela rušiti na vsej črti, zakaf korak v anarhijo ni težak, če se kdo odgovornosti ne zaveda. Olajšanje za uvedbo Gen-tilejeve preuredbe jc imelo slabe, silno kratko-vid ne svetovalce, ki jim ni odrekati najboljše vol]e, ki pa niso imeli posebne sreče s pred-relonno. Večina odslovljenega provizoričnega učiteljstva se spet namešča, ker bi sicer padli nazai na nivo prvega povojnega leta. Vendar so se o priliki nereda z odslovitvami in zopctniini nastavitvami povzročile velike krivice, posebno starejšemu učiteljstvu. Upamo, da bedo šolske oblasti to kmalu popravile. Proti nepedagoški — da o drugem molčimo — uvedbi italijanskega učnega jezika v 1. šolsko leto osnovnih šo! pa odgovarja vsa javnost, primerno prcmišljenosti nezakonitih odredb in dalekosežnosti njih posledic, za vs« kulturno in gospodarsko življcnie tepenega ljudstva. (Učit. list). ^^^t?0« ^S Uk2 reforme o loti — satire se bo tudi v prihodnjih dneh "pokazal. Skoraj j leznic. Ko se ta načrt udejstvi, tedaj bo Av- gotovo bodo ti krogi preprečili davčne reforme in hipotečne račrtc nemškega finsjič-nega ministrstva. Me smemo pozabili, da je sedanji kanclcr Slrcscmsnn ca nekdaj v tesnih stikih z magnati velike industrije. Težko si jc milili, da si bo on upal nastopiti proti njim, ki so se jža od nekdaj posluževali kot zaščitnika svojih interesov. Zmeda je oopolna. Ljudstvo gleda odprtih ust, kaj se dogaja in le s težavo more razumeti. kaj vse to pomeni. Opozicijonalni glasovi pa se dvigajo iz vseh slojev, ogorčenje raste, ekstremne struje pa bodo skušale tudi to uzurpacijo veleindustrijalcev proti državi izrabiti v svoje agitatorične svrhe. Od leve in desne vedno hujše odmeva beseda: diktatura. tur;». Tudi AngJ czc jc presenetila ta nepričakovana poteza nemških ir.dusirijalskih magnatov. Tudi njih je prehitel Poincare, zakaj pogajanja z nemško vlado so za sedaj nepotrebna. Angleško okupacijsko oblaslvo (v sporazumu z angleško vlado) je ponudilo nemški vladi pogajanja. Tako se bodo vršila prva uradna pogajanja separatno z angleškimi zasedbenimi oblastvi. Na ta način se je uresničila nekdanja grožnja londonskih oficijelnih krogov, da sc bo Anglija sama pogajala z Nemci, če Francozi in Belgijci ne odnehajo. Toda kar so zdaj Angleži napravili, nc more škodovati Franciji, napravili so pač edino, kar se jc dalo napraviti v teh za Angleže tako nerodnih časih. Tudi Angleži se morajo podvizati, da ne pridejo prepozno, sicer sc utegne zgoditi, da se Francozi pogode samo za svoj žep in puste ostale za-vezcikc na cedilu. PoincarĆ bi mogel z lahkoto najti opravičilo kaj takega. Saj so bili ravno Angleži, ki so neprestano povdarjali m pribijali, da je Poin-carčjeva taktika zgrešena in da ne bo dobil beliča na račun vojne škode, ker je zasedel Porurje. Zgodilo pa se je narobe/ Nekateri industrijalci so te že pogodili ter se obvezali za velike dajatve in to preko nemške vlade, preko nemške države, ki bo morala vrniti industriji te dajatve. Očividno so dobički premogovnikov in rudnikov tako veliki, da zamorejo industrijalci za sedaj tudi brez državne podpore izpolniti svoje obveznosti napram Francozom. strija neodvisna od inozemskega premoga, ker bo zadosti preskrbljena z »belim premogom«. Vidni uspehi obnovitvene akcije sedanje vlade gredo na račun krščansko-socijalne stranke in socijalisti so z zavidnimi kritikami spremljali to delo in ga skušali omalovaževati v očeh svojih volilcev. Ugodne gospodarske posledice pa so prišle tudi delavskim množicam v dobro, zato še taka propaganda ne bo mogla zabrisati pozitivnih sadov kance-larja Scipela in njegove stranke. V kratkem se bodo vršile nove volitve v državni zbor. Razume se, da bosta tudi takrat kakor 1. 1920. glavna pretendenta krščanska socijalna in socijalistična stranka. O-koli teh dveh strank se bo zbrala ogromna večina volilcev, druge stranke so bolj stranskega pomena. Pri tej priliki je treba omeniti, da je tudi Seipclova vlada v gotovi meri odvisna od milosti socijalistov. Socijalistična manjšina je namreč dovolj močna, da bi z ob-strukcijo zamogla ovirati, če ne onemogočiti obstoj Seipelovc vlade. Je torej nekakšen «tihi sporazum* podobno kakor v Nemčiji za časa Cunove vlade, ko so socijalni demo-kratje stali pasivno ob strani in indirektno podpirali Cunovo vlado. Tudi za sedanji volilni- boj sta se obe stranki pogodili, da bosta vodili volilni boj s strpnostjo. Ta «Burgfrieden?> se nanaša zlasti na volilne shode, ki jih nasprotniki ne smejo motiti, pač pa je dovoljena beseda vsakomur. Zgoraj smo označili zasluge Seipelovc vlade za obnovitveni napredek. Brezdvomno je to najmočnejša privlačnost za pristaše Seipe-lovega režima, vendar pa ima tudi svoje senčnate strani. Pomisliti je treba, da je dunajska vlada morala odpustiti okrog 50 tisoč državnih nasta vijence v, da je skrčila deželne in občinske kredite, da se je obvezala plačevati velike obresti za najeto mednarodno posojilo ter da je žrtvovala ko« avstrijske suverenosti, da je dobila denar, Inosemci kontrolirajo vso državno upravo in so nekaka najviija instanca, ki stoji nad avstrijskim parlamentom in nad vlado. Razume se samo ob sebi, da socijalni demo-kratje spretno izrabljajo te slabosti Seipelo-ve obnove. Pa tudi s pozitivnimi te, da spoznate pravo razpoložen?« liudstva gTOjc domovine? ter o njem vestno m brez vsakega ©Iepsevcnja " Sovraštvo do tvoje dece — pomniš li še, v obvestite osrednjo vlado! Ako kdo- ima v prvi režnja med narodi? vrsti pač vlada pravico zahtevati, da je pra-. Sedanjost me boli, tresem se pred botloč- viino in stvarno obveščena o polozajm Obja- z^io fe prosim, te rotim, gospodar stvo, ki bi poročalo v Rim le o nekakih do- Bc trgaj mi deteta iz naročja! _____<1______, _ l__1" » S fera ria____• 1 _ . . „ „i ročili vlado le varalo! Žrtve £&Šske reforme Li vzgajala v nad*, da bo njegovo žitje in f bitfe v W&sor meni, tebi in vsemu človeštvu, j Ne trgajte mi deteta iz narečja! Umsi" Hfava^i^^ ££ ljyf3 i Tako je sporočil tisti gospod pri «Istri» v Ker jc uveden v naših šolah za prvi letniki italijanski učni jezik, je bHa tudi v Dol. Cerc-! vo imenovana italijanska nčiteljica, ki naj bi; ____ _ ______ ____________ . poučevala prvi letnik. Ob začetke šolskega radnji številki tega lista. Res je: mi sc prav leta jc učiteljica nastopila službo, mučila se je pošteno «ljutimo». Ali — sami nase. Obžalu-neka; dni in ko je končno uvidela, daje vse jem0i Bol m materin jezik — »snu in božja Mpogeti! * Goriška Straža« je prinesla v svojib dveh zadnjih številkah dva uvodna članka, v katerih dokazuje na podlagi nauka katoliške cerkve, da je ljubezen in obramba svojega rodnega jezika ne samo odpor golega človeškega egoizma, temveč tudi naša verska dolžnost, ki temelji na naukih katoliške cerkve. Evo — pravi «Goriška Straža» — katoliški nauk o narodnosti, kakor ga posnemamo iz »Katoliškega katekizma- (Katholischer Volks - Kaiechis-inus) znanega profesorja teologije Franca Spirago: V drugem delu katekizma čitamo v poglavju «o zapovedih» na 26. strani sledeče: Bog je hotel, naj nastopijo v zgodovini različni narodi, ker je to v dobrobit Človeštva. «RaznoIičnost narodov naj bi namreč pospeševala tekmo in s tem napredek in kulturo med ljudstvi. Različnost jezika naj pomaga k poveličanju Boga, ravno tako kakor čudežna raznovrstnost v rastlinstvu in živalstvu in v vsem stvarstvu..* Slovenski jezik je torej po nauku Cerkve ustvarjen v slavo in čast božjo, zato je nedotakljiv in svet in^kdor položi nanj roko, se pregreši proti božji volji. To je nauk Cerkve in njega se moramo držati z vsemi silami našega srca in vso močjo naše duše. Tako čitamo v poglavju o krščanskih zapovedih: «Če kdo reče: „Kristjan sme svoj narod ljubiti", je rekel premalo. Treba je nasprotno reči: ,.Kristjan mora svoj narod ljubiti". Saj ljubezen do starisev tudi ni le dovoljena, temveč zapovedana. In zakaj naj Jjubimo narod, iz katerega izhajamo in h kateremu spadamo? Ker je narod velika družina, velika krvna sorodnost. Kakor ljubiš svoje krvne sorodnike bolj nego tujce, tako moraš tudi svoj narod bolj . ljubiti nego vsakega tujega. Ljubezen do naroda je torej utemeljena v naravnem zakonu, to se pravi v volji Stvarnika. Kakor nam je Stvarnik že po naravi položil v srcc večjo ljubezen do starišev kakor do drugih ljudi, tako nam je položil v srce tudi večjo ljubezen do ljudstva, iz katerega smo izšli in kateremu pripadamo. Sicer nas že narava naganja, da se priključimo tistim, ki govore isti jezik kakor mi. Zakone narave pa krščanstvo ni odpravilo. Sai pravi Kristus izrecno, da ni prišel odpravit postavo (Mat. 5, 17). Vsled tega imata ljubezen do vere in ljubezen do naroda v Bogu svojega začetnika. Zato vidimo, da je bil Kristus, da so bili preroki, apostoli, Mati božja in nešteti svetniki za svoj narod navdušeni. Mi srečamo gorečo ljubezen do naroda pri prorokih: mislimo le na Jeremijo, ki joka na razvalinah Jeruzalema. Gorečo ljubezen do naroda srečamo pri judovskih mučenikih: mahabejski bratje se umirajoč sklicujejo na «postave očetov» [2. Mah. 7). Sv. Pavel je hotel biti raje zavržen, da bi bil le njegov narod rešen, (9. pismo Rimljanom 2}.» Tako čitamo črno na belem v Ljudskem katekizmu, ki leži pred nami. Zapomnimo si te velike resnice krščanskega nauka: 1. Bog je hotel, da živi in se razvija slovenski narod. 2. Slovenski jezik je nedotakljiv, ker je izšel iz Eo£a in služi v njegovo čast in slavo. 3. Vsak krščanski Slovenec ima od Boga naloženo dolžnost, da ljubi slovenski jezik, da ga ljubi bolj nego tuj narod in tuj jezik. 4. Kdor ravna tako. sledi zgledu Kristusa, prorokov, apostolov, mučenikov in svetnikov Katoliške cerkve. 5. Boj proti slovenski narodnosti in proti slovenskemu jeziku je boj proti krščanstvu, proti Katoliški cerkvi, proti božji volji. Če je Bog z nami, se ne smemo bati nikogar, če je Bog z nami, kdo more kaj zoper nas? V drug ern cianku nadaljuje «Goriška S i raza* svoja izvajanja ter pravi dobesedno: 5? Dokazati smo hoteli s tem, da se ne borimo | dve osebi in ji takoj ponudita vstopnice za za kake meglene in neopravičljive ideale, i nck<> prireditev v dobrodelne namene. Takoj temveč za resne in za vsakega katoličana i ^J0 Pa..sta nabiralca doti^o gospodično oro- „»„„ _ .i• ir - x __ipala m ji napravila veJiko škodo. Kr. kvestura obvezne olje. Ker je vojna v tem ozira j daJbi jop n-enem prizadevanju za pobi- marsikaj skvarda m je med našim najbolj- !;janjc iakega dvomljivega in včasih zločinskega sim narasćaiem v tem oziru mnoćo neias- postopanja pomagalo tudi vse občinstvo. Vsa- al, da se imenuje Ferruccio Hildebrand osso; tudi njega spremljevalka ni tajila, da prizn Bossc šim naraščajem v tem oziru mnogo nejas nostl, zato hočemo danes na podlagi Spira- kdo naj zavrne vsako tako prosjačenje, tudi če govega «Vo!ks Kathechisma»" Ugotoviti, da nima namena ovaditi dotičnih izkoriščevalcev je boj za materni jezik — božja zapoved. Spirago pravi v svojem katekizmu: Ljubezen do naroda izpričujemo na ta način, da svoj' narod visoko cenimo in z dovoljenimi sredstvi pospešujemo njegov razvoj ter skrbimo za njegovo obrambo. Spirago pravi; Če človek tudi ve, da so v življenju bolj plemenite in bolj omikane matere kot njegova lastna, vendar ceni on svojo mater nad vse druge. Iz tega vidika je treba motriti tudi vprašanje narodnosti. Učeni katoliški teolog potem podrobno razpravlja o vseh treh točkah, ki naj bi tvorile podlago za narodno udejstvovanje vsakega naroda. Nas, ki živimo v teh težkih dneh, ko nas hočejo kratkomalo izbrisati iz zemeljske oble, bo pač najbolj zanimalo stališče, ki ga zavzema zgoraj imenovani profesor svetovnega slovesa glede obrambe narodnega jezika. Tozadevno pravi profesor Spirago: Za brambo svojega naroda smo najbolj takrat opravičeni, ko se hoče zatreti naš jezik. Vsako zatiranje jezika smatra ljudstvo kot namero, da se odpravi dotični jezik. To pa je nedopustno. Saj se moramo vendar zavedati, da se ne imenuje človeška govorica zaman «jezika. Pogrešek napravi; kdor je napram svojemu narodu brezbrižen ali pa svojo pripadnost celo zataji. Zanimivo je, kako učeni teolog nadalje razmotriva o narodnem vprašanju. Spirago stoji na stališču: Če je verska brezbrižnost (indeferentizem) nevarna, je gotovo še bolj škodljiva nacijonalna brezbrižnost. Spričuje o pomanjkujoči samozavesti in o brezčustvenosti proti lastnim rojakom. Kdor ne ccni vere ne bo cenil tudi narodnosti. Ker nočemo v svojem boju za narodne pravica izzivati z lastnimi trditvami, zato smo šli in smo si pri najglobokejših katoliških filozofih našli zagovornike. Vsi, ki smo jih navedli in tudi oni, katerih imena nismo uporabili v svejo obrambo, se strinjajo v glavni misli: Otrokom se mora dati pouk v njihovi materinščini. Če se bo to zgodilo potem ne bomo nič nasprotovali sedanji preuredbi šolskega zakona. Pribijemo pa pred vsem svetom: Pouk naših malčkov v italijanščini je brezuspešen in marsikje naravnost smešen. Načelo, ki ga je zavzelo v tem oziru oblastvo, ni samo protinarodno temveč tudi nemoralno in izpodkopuje vse vezi, ki bi naj družile nas z zmagovalnim italijanskim narodom. .Samo poštenost in pravica morata biti glavna principa našega sožitja. naj Hi nas — prsganlall! Italijanski tisk ponavlja te dni zopet — m to z oči vidnim namenom, da bi pokril sedanjo šolsko politiko napram slovanskemu prebivalstvu v Julijski Krajini — svojo staro pesem, kako kruto da Jugoslavija zatira in preganja svoje narodne manjšine. Odreka da jim, jemlje šole in ne dovoljuje prav nobene pravice ni javne dobrodelnosti oblastvu. «Kavnden 3ovek». Kdor se želi na uži ti dobrega in zdravega humorja, kdor se želi enkrat od srca nasmejati, naj si ogleda v nedeljo 21. t. m. ob 5. uri popoldne v DKD pri Sv. Jakobu to kresno Nusičevo šaloigro. Kumoristi-čen prizor sledi za humorističnim prizorom. Upamo, da si bodo vsi prišli ogledat to igro, katero priredi Šentjakobska čitalnica. Prepričani smo, da bo z njo vsakdo popolnoma zadovoljen. Orgljaraka šola. Lansko leto se je ustanovila v okrilju ».Glasbene Matice» orgljarska iola, katere namen je, da izvežba glasbeno nadarjene mladeniče v orgijarski stroki in v vodstvu zborovega petja. Kako potrebna je omenjena šola, nam dovolj glasno pričajo nedeljske božje službe po deželi, kjer nimajo svojega organista, pa tudi tam, kjer je organist z nedostatno strokovno izobrazbo. 2al, se nam z izgonom naših narodnih učiteljev iz Julijske Krajine Še bolj zredčijo vrste pridnih in zaslužnih organi-stov in zborovodij.. Ker se pa vsi dobro zavedamo, kako silno je vzgoje valno delo potom gojitve zborovega petja, je naša dolžnost, da poskrbimo o pravem času za naraščaj organi-stov in zborovodij. Njim naj bi bila poverjena naloga, da ustanovijo po deželi močne pevske zbore, kateri bi gojili poleg cerkvene pesmi tudi narodno petje. Apeliramo na našo čč. duhovščino in naše učiteljstvo, da pridobi v svojem okrožju gojence za našo orgijarsko šolo. Pouk se vrši dvakrat na teden, kar omogoča obisk šole tudi onim gojencem, ki imajo svoje bivališče izven Trsta. Vpisovanje se vrši vsako nedeljo v tem mesecu od 10—12. ure v Trstu, ul. Torre Bianca št, 39, I. nadstropje (levo). Vpisnina 5 lir, uč-nina za prvi letnik 25 lir, tretji letnik 35 lir mesečno. Ob tej priliki bo naknadno vpisovanje novih gojencev v Šolo «Glasbene Matice*. __Vodstvo. Drssšftvene vesli v Slovenska čitalnica v Skednju naznanja, da se bo vršil občni zbor v soboto 20. t. m. ob 8. uri zvečer v -ČitalaičkiL^ prostorih. Z ozi-rom na to, da je prisiljeno mnogo odbornikov vsled svoje učiteljske službe odstopiti, se prosi za kolikor mogoče številno udeležbo. — Predsednik. G!asbena Matica. Nocoj ob 20. odborova seja. Slov. akad. fer. društvo Danes ob 20.30 se vrši v navadnih prostorih sestanek. Pol ure pred sestankom odborova seja. — Odbor. _____ is frislk^sa živiletila Aretacija zvitega sleparja ia tata, ki je potoval kot bogat trgovec s svojo ljubimko, po-magalko pri njegovih nepoštenih podjetjih. Zaklad v potnih kovčegiL: za 359.0C0 lir raznih dragocenosti. 2e delj časa so razna policijska oblastva zasledovala tata in goljufa Feruccia Kildebranda Bosso, starega 35 let, doma iz Genove. Mož je imel na vesti veliko število tatvin in vsakovrstnih sleparij, ki jib je izvršil v raznih meotih kraljevine. Eleganten po zunanjosti in nadarjen z lisičjo zvijačnostjo je Bosco dolgo Časa držal v šahu policijo. Potoval je od mesta do mesta, kjer je s&oro povsod pustil za seboj sledove njegove izvanredne tatinske in sleparske zmožnosti. Pred kakimi 20. dnevi je ukradel v mestu Lucca nekaterim svobode. Ali pa smo italijanskim gospodom že j imovitim osebam, po večini " trgovcem, razne večkrat izjavili in izjavljamo tudi danes: dajte, | dragocenosti, velike vrednosti ter nato izginil poskrbite, da bo tudi Ital"** +-1"* ——— — xr- —- ----* ?,r1' *------- in zatirala svoje slavija svoje! Dajte tndi na rovaiu marsikateri neporavnan račun s policijo. V zadnjem času se je podjetni parček mudil v Benetkah in v Gradežu, odkoder je pred par dnevi priromal v naše mesto, mogoče z namenom, da tudi tu poskusi svojo sre- zaupmke, ki naj se na lica mesta objektivno prepričajo, koliko šol — ljudskih in srednjih — ima tisto malo število Nemcev v Jugoslaviji, kako se faktično politično uveljavljajo, kako jih vlada nimalo ne ovira pri volitvah se imenuje Epifania Romero. Oba pa sta trdila, da sta nedolžna. Ko so orožniki odprli kovčege, so obstali začudeni; v njih ležalo skritih med finim perilom in raznimi oblekami veliko Število dragocenih 'predmetov, kakor dragih kamnov, prstanov, uhanov in mnogo raznovrstnih draguljev iz zlata, srebra in platine. Poleg tega je bilo v kovčegih spravljeno mnogo finih ženskih in moških oblačil; kožuhov, perila in obuvala. Bosso trdi, da so ti predmeti deloma njegova last, deloma last njegove ljubimke, kar mu seveda nihče ne verjame. Vrednost predmetov v kovčegih se ceni na približno 350.000 lir. Bosso in Romerova sedita sedaj v zaporu v ulici Coroneo, kjer imata priliko premišljevati o nezanesljivosti tatinske sreče. Aretiran slepar. Včeraj je bil aretiran 23-letni Karel Vet tori, stanujoč v ulici Filippo Corridoni. Mladenič je obdolžen, da je oslepa- KRONE, goldinarje, platin. Mat denar, plafaoi več kot drugi. Zlatarna, Ponte della Fabbra. 1470 KUPUJEM cunje in vrvi po 40 in 150.iMolino Grande 20. 1471 ril trgovca Gregorja Zidar za znesek 10.859 lir. Borzna oorežISa* Valuta na tržaškem trgv. ogrske krone« • ••••••••• 0*12 avstrijske krone • 0&307 • češkoslovaške krone ••••••• 65.20 dinarji •••«*•.*.*■.• 25.40.— leji 10.— marke« ••••••• za miliarđo 4*— dolarji .............21.85 francoski franki 132.50 švicarski franki 592-— angleški funti papirnati • 69.56 0-U 0.0312 65.tt0 10.50 ' a— 21.95 183.— 396.— 99*b5 Vsem, ki so spremili našo ljubljeno ZAHVALA. »i k večnemu počitku posebno pa pevskemu zboru in njegovi pevo-vodkinji za ubrano petje nagrobnic, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Štorje 14, oktobra 1923. Žalujoči soprog Fran in hčerka Vladimira. * > 5u8 Pred odhodom v Ameriko pozdravljam tem potom vse tovariše iz karpatske fronte in ruskega ujetništva ter vse sorodnike, prijatelje in prijateljice iz Herpelj-Kozine. VINKO GODINA. ELAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica vi« Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Moo-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 3KILJANTE, zlato, srebro in plat:n po najvišjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pcrtot, Via S. Francesco 15, D. (45) PLISSĆ IN GUBE na harmoniko, veliki in majhni podvitki z novimi vzorci za cele obleke. Oliva De Battisti, Via S. Sebastiano 4, III. Vhod med izložbami skladišča Schlc-singer. (51) KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno pet stotink dražje nego drugi kupci. Via Poni dares št. 6, I. KRONE, srebro, zlato in platin kupujem Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 58 KUPUJEM dnevno čiste cunje, plačujem 4G stot. do L 1.50. Solitario 1. 1374 2ABNICE, angleške ključanice, ključi, mizar-s ske klop!, obliči, pile žeblji, medena in že-* lezna žica, baker, vijaki itd. Zaloga železnine. Via Fabio Filzi 17. 1414 STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO, v sredini večjega mesta Slovenije, zelo dobro vpcljar no, se radi smrti podjetnika po ccni proda Evcntuelno se sprejme kompanjon. Naslov pri upnwništvu. 1466 Hranilnica In posojilnica u Tcmaja veg. zadr. z ncom. jun. vabi na • Q V • ki se bo vršil dne 28. oktobra t. 1., ob 9. url dopoldne v šolskih prostorih v Tomaju. *} Za £!a&k« pod tem naslovom odgovarja uredništvo ia toillio kolikor mu zakon veleva. SREČA na prodaj! Še nekaj časa bom čakal domačine, če ne oddam tujcu restavracijo Zorko, na Opčinah, kakor jc bilo že objavljeno pred časom. 1467 KOZO. mlado, z mlekom prodam. Sv. Ivan. Vrdela 1135, pri stari cerkvici. 1468 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko, Slavec. Via Giulia 29. 1413 MLEKARNO s prodajo sadja, zelenjave i. t. d. prodam za L 1800,— Luzzatto Istituto 3. SKLADIŠČE sadja, dobro vpeljano, se proda z vsem blagom. L 4G00.— Luzzatto, Istituto 3. 1473 DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem obe. zboru 2. Poročilo načelnlštva. 3. Potrjenje računskega zaključka za !. 1922. 4. Vo'itev načelništva in nadzorniŠtva. 5. Morebitni predlogi. Vabijo se člani, da se polncštovilno udeležijo tega občnega zbora. (569) ODBOR. Odvetnik 559 je odprl svojo pisarno Jela» tn 1, H. Telefon 23-29. BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23. 1474 svojega parlamentarnega zastopstva, kako j čo. A tu je bik> doživljajev polnega potovanje jemlje na znanje njihove želje in pritožbe! Po-;parčka mahoma konec. Varnostno oblastvo v -----1— Gradežu je namreč zvedelo, da se je ' ' tem nam boio morali verjeti, kako znatno bi se ublažil na5 položaj če bi naša vlada začela potem nas tako — «preganjati» in «zatirati») tvojo borbo za pravice slov. jezik* smo grožnjami. Ni še daleč „ 1 •• :1I - 1 -I- L I- i , dogodek, ki je napravil na javno mnenje mu- hčZ ^Ji 1^4,?.Ina,b0l,i0dp ta ^ Neka gospodična je bila v svojem beno mesto: na nauk katoliške cerkve, i uradu nri delu. ko SG ii nen^L« 1 " ^ iskani parček mudil tam; zasumilo je, da je najbrž nadaljni cilj njegovega potovanja Trst. V tem zmislu jc bil« obveščeno tukajšnje poveljstvo orožnikov. V tiralici je bilo tudi navedeno, da ima parček s seboj nenavadno mnogo prtljage. Ta okolščina je orožnike pripravila na pravo sled. Predsinočnjim sta dva civilno preoblečena orožnika pri tozadevnem poizvedovanju na južnem kolodvoru zvedela, da je nek gospod spravil v tamošnjem prtljažnem skladišču 11 kovčegov. Orožnika sta čakala, da pride neznani gospod po kovčege. Nista čakala zaman. Kmalu je prišel eleganten gospod v spremstvu mlade dame; zahteval je od uslužbenca, naj mu izroči kovčege. Tedaj sta orožnika pristopila k gospodu ter ga pozvala, naj se legitimira. Gospod, ki ni bil nihče drug kot Bosso, je pri tem vprašanju prišel v vidno zadrego in se zelo začudil, ko sta orožnika povabila njega in njegovo spremljevalko, naj jima sledita. A vsi ugovori niso nič pomagali. Orožnika sta odvedla parček na orožniško - . . .postajo r ulici Orologio, kamor so bili prepe- uradu pri delu, ko se ji nenadoma predstavita ljani tudi kovčegi. Pri zaslišanju je aretiranec Proti zlorabljanju javne dobrodelnosti. Tu- 'kajšnja kr. kvestura javlja: 2e precej časa se slišijo pritožbe proti težki nadlegi, ki ie obrnila nase posebno pozornost oblastva. Oblastvo je že, tudi odredUo primerne mere za izdatno pobijanje te nadlege. Osebe dvomljivega glasu skušajo izrabljati dobro vero in plemenita čustva meščanov, da dosežejo nedovoljene dobičke potom zbirk za zlagane namene javno dobrodelnosti. Pri tem ponujajo na prodaj tudi vstopnice, ki resničnim ali izmišljenim veselicam in patrijotičnim ali dobrodelnim prireditvam. Ta špekulacija cvete predvsem po najbolj obiskovanih javnih obratih (gostilnah, kavarnah), po gledališčih, skoraj vseh javnih zbirališčih in celo po zasebnih stanovanjih. Ako i ih kdo zavrne, odgovarjajo ti nabiralci rnk t — — - - f - — - t *---* ^ . ir * _ • UlT* * 1 t v KOVAČ PURIČ v via Media št. 6 izdeluje štedilnike in železne ruletes po ugodnih ccnah. Prodaja štedilnike od L 160.— naprej. (59) BABICA, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba in največja tajnost. Cene ugodne. Madonni-na 10/11 - 1469 Vipavsko, istrski refošk in kraški leran. Na debelo in za družine Via CunlcelS C, na drobno in za družine Via Gluilani 32« Priporoča se lastnik (684) FR. ŠTRANCAR. ZAHVALA Za mnogobrojne dokaze soialja, izkazanega nam povodom smrll nepozabnega soproga, brata, strica se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo prijateljem in znancem in vsem drugim, ki so v tako velikem številu spremili pokojnika na njegovi zadnji poti ter mu tako izkazali zadnjo čast. (570) soproga in osSaii. 26/34 svoj delež pri tovarni sukna. Stalna vodna moč in 10 strojev. Pojasnila daje Franc Triplat, Žirovnica, Jugoslavija. PODLISTEK Ljudmila Pivkova: SHgNAL 0S) Z dr. Klimo sva brbijaia v docela lahkem .tonu. Moja tkrb in žalost in solze so ostale v e'ici. Zasinejaia sem se, ali si je kdaj pomislil, j me dt>ieti? Tega baje ne. No, jaz pa tudi ce, Vse£a tega so krivi samo možic, pravim. Čemu ste z njimi torej začenjali, se mi smeje on. Suiaj je že prepozno, seveda. No, saj ni treba, da hi se česa bUi, vse bo dobro. Trdim mu, da se ne plašim, le giede očeta se bojim, ki se mi zdi potrt. Zavrača me, češ, da je oče celo dobre volje, da je govoril z njim. Vstajam še in |a zahvaljujem. Od dr. Musila mi sporoča, da bi me bil ra-d obiskal, a da mu ni dovoljeno. Sporne Ha sem se svoje bojazni glede otroka, eJš ne dobi Vera črevesnega katarja — cedo-statek plenic me straši — naročam mu gorko p»Šnja njegovi g-ospej soprogi, Julki, naj mi po možnosti priskrbi nekake plenice, dokler mi mati ne pošlje drugih. Obljubil mi jc vse. PcMonila sem se gospodom in hitela v celico k Veri. Da, tam zunaj je svet in ljudje, — tukaj je ječa — doslej še preiskovalni zapor — in jaz sem tu s svojimi grehi, ki jih nosim v duši, koje sem izvršila proti zakonom države in ki jih v teh zidovih razmišljujem in presojam. *v^ajhna Vera ne spada sem — ona je le žrtev mojih prestopkov — sirotica — že njen prihod na svet je pogrešek in kdo ve, ali ni bilo po-grešenp, da so i ostali otroci prišli na svet. se zopet duševni boji, h kateremu cilju vodi moje življenje. Nimam večjega hrepenenja, ko biti pri njih doma in živeti njim, urejati njihovo drobno življenje, slišati njihov ! smeh. Prišla bi k njim in jim takoj pripovedovala nekaj veselega, da bi se smejali, smejali od srca, ker bi ia smeh zamazal vse žalostne trenotke. In oče — mora tudi biti tukaj/ Koliko laže bi prenašala jaz sama to življenje, ko bi me ne tlačila zavest, da so tudi očeta iztrgali iz njegovega dela in ga vtaknili v zapor. * 9. Čakanje. In še enkrat so prišli pome tega dopoldne. Imam baje vzeti dete s seboj, tako se je glasila naredba, čemu? Šla sem zopet po labirinta pisarn do de* lavnice komisarja Bienerta, ki ravna prijateljski z menoj. Hotela sem baje govoriti s j zdravnikom — poklical je zdravnika, da pre-| gleda moje dete. Vede me v ooeedno «o)>ico, i kjer čaka doktor. Ta fospod na ni nikakor t simpatičen. Komisar me predstavlja, pojasnjuje mu na kratko, čemu sem tukaj. Zdrav-| nik si ogleduje dete, poizveduje vse, kako je, j kako spi, želi, da mu dete razvijem, preiskuje moj utrip in — nahaja vse v izbornem stanju. ' Razgovarja se s komisarjem, kako bi se preskrbovalo mleko, priporoča zračenje celice; komisar obeta, da bom hodila z otrokom na izprehod in da mi preskrbi tudi banjico za kopanje. Odhajajoč prosim zdravnika, naj stori, če more kaj, da odidem Čimprej domov. Maja z rameni, češ v tem oziru ne more ničesar, a poguma ne smem izgubiti, — kar se je pripetilo meni, se lahko zgodi vsakomur, vsi smo z eno nogo v kriminalu. Tako sem se vrnila v celico. Poldne je minilo. Popoldan je bil že daljši. Vera je bila nemijna, nosila sem jo. Dvakrat so še prišli iz pisarne v mojo celico: najprej so prinesli zavojček plenic od gospe glavarjeve Baleyeve (menda po materinem posredovanju}, aato pa od goepe Julke Klimo ve steklenico mleka, kruha in dva zrezka svinjskega mesa. Mlaka sem se veselila, vajena sem ga bila vsaj enkrat na dan in ponoči, saj nem s lem živila dete. Sedaj ni bilo mleka, ne kave, niti piva zvečer — ia Čudno stanje! Brez ; gladu. Za večerjo sem si naročila dve porciji j niti najmanjšega teka. Za večerjo sem si naroČila dve pord) čaja, mleko pa pustila Veri aa noč. Tudi ku hano moko sem že imela v turistovski steklenici. Zopet je minil jeden dan. Vera mi ni spala ponoči, nosila sem jo. Oče mi je javil zaran, da je slabo spal. Kako Vera, ali se ne joče? Odgovarjam, da je v redu — ako noče spati, jo nosim. Tega dne so mi prinesli banjico, košitrovo. Nekoliko baje teče, a menda ne bo velika reč. Strežnica je rekla, da mi prinese po deveti uri vroče vode, a pozabila je menda. Trpko sem čutila, kako nezgodno je, če je človek odkazan na tujo pomoč. Sobota je bila zopet dolg dan. Vedeli smo, da komisarja ni v Pragi, ki nas je velel zapreti, drugi pa z nami nimajo posla. Treba je čakati. Gotovo mu ne prihaja na misel, kako težko se tukaj čaka. V sosedno celico, kjer se nahaja Roubik, pošiljam jelo: kruh s koščkom mesa, jabolka, kar sem imela. ' Ob 10. uri so mi poslali mleka, pol litra modre redke vode. Strežnica ga je prinesla že kuhano. Stalo je 37 vinarjev. Dan brez konca. Oče si naroča časopise in tudi jaz bi iih lahko dobila, a bojim se jih nekako. VsaK odmev s sveta me boli, nočem o ničemer vedeti. Prišel je civilni stražar m vprašal, če hočem malo na vrt. 'Seve, rada sem Ha. Hitro sem opravila dete tn sebe. Civilni stražar je naju spremljal Po neki posebni protekciji sva smeli ili na vrt g. prezidenta, na nesvež vrl; kakorsni so praški vrtovi v pozni jeseni. Hodila sem po poteh in se radovala, da lahltu diham svež zrak. Zdelo se mi jc sicer, da gledajo iz vseh oken radovedni obrazi name, a razum mi je pravil, da si menda samo nekaj domišljujem: kaj je to novega za okna okrog f policijskega ravnateljstva — jetnik s stri-jžarjerr«? Morebiti se zanimajo za Vero. ki še nima obvezne, po zakonu določene slarosti za zločinca. In težko je to dete! Jedva sem ga nosila pol ure, nato sera pa prosila, naj £rcmo «domov.» Dolgost dne mi je kratila misel, da pride jutri v nedeljo zopet mati. V nedeljo biti zaprt je hudo. Nedostajala mi jc vsega, kar označuje doma nedeljo. No, dopoldne pa je bila zopet mati pri nas, ki smo jo po naklonjenosti čuvajočih nas uradnikov lahko videli in celo z njo izpregovorili nekaj besed. Uradništvo je bilo v prazničnih uniformah; bilo je vsaj nekaj estetskega užitka, videti lepo oblečene, umite in cbrite ljudi. Podrobnosti iz tega obiska ni treba nava-i jati. Mati je prišla v celico, da si pogled« naju z Vero, ki je bila baš izkopana in ni bilo videti na »iej n&kakega taljenja. Tudi z očetom je smela izpregovoriti nekoliko besed. Zvedeli smo. da pride komisar Janko T htorek. Poskusen samomor mM* itmh v butat-danskem padskem nta. Včeraj okoli 11. ure prcdpoldne so nekateri ljudje našli na neki klopi v javnem vrtu v Barko vijak mlado žen* Isko, ki se je, bolestno stokajoč, zvijala v hudih bolečinah. Okoli nje se je širil oster duh po karboini kislini. Navzoči ljudje so takoj razumeli, kaj se zgodilo, posebno ko so zapazili na tleh ped klopjo z ostanki bele Li ve s katero ie bila, sodeč po ostrem duhu tekočine, pomešana karbolna kislina. O dogodku je bila obveščena rešilna postaja. Na lice mesta prihiteli zdravnik je dal zastrup-Ifenko prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ji izpraii želodec. Ko je prišla nekoliko k sebi, ie ženska povedala, da se imenuje Marija Vragnaz, da je stara 25 let, ter da stanuje v Puli v ulici E. Filiberto št. 39, odkoder je prišla pred kratkim v naše mesto. Ni pa hotela povedati, zakaj si je hotela vzeti življenje. C-3a*a je v bolnišnici. Njeno stanje ni nevarno. Zegoasiaa smrt starke. 2e več dni niso ljudje, stanujoči v ulici Punta del Fcrno št. 2, videli neke stare žene, ki je stanovala popolnoma sama v prvem nadstropju iste hiše. To se je ljudem čudno zdelo, posebno ker je starka navadno vsako iutio šla iz svojega stanovanja po opravkih in sc vrašala popoldne ali zvečer. Vrata njenega stanovanja pa so bila v zadnjih dneh zaprta. Na trkanje niso dobili nobenega odgovora. Končno so ljudje, misleč, • da se je starki kaj hudega pripetilo, včeraj' popoidae obvestili orožnike na orožniški postaji v ulici Orclogio. Prišedši na lice mesta so orožniki šiloma vdrli vrata starkirega stanovanja. Komaj pa so orožniki in navzoči ljudje stopili v notranjost stanovanja, jim je udaril v nos neznosen smrad. Smrad si je širil od postelje, kjer je ležala starka mrtva; njeno truplo se is že razkrajalo. Sodna komisija, ki je bila poklicana na lice mesta, Ic dognala, da je starka umrla pred kakim? 6 dnevi, najbrž vsled srčne kapi. Snoči oko«i 22. ure so truplo prepeljali v mrtvašnico mestne bolnišnice, kjer bo danes raztelešeno. Tedaj bo tudi mogoče z gotovostjo dognati pravi vzrok smrti. Starka ni bila še ideniificirana; je baje 60-letna Alojzija Schenker. Živčni napad iinenčnega stražnika- Preteklo noč okoli 24. ure je imel finančni stražnik Josip Pavone, star 20 let, dodeljen ( oddelku finančnih stražnikov v Lloydovij ladjedelnici pri Sv. Andreju, hud živčni na-' pad, tekom katerega se je hotel ustreliti s puško; izpalil je več strelov, a nobeden ga ni ram 1, le eden mu je preluknjal suknjo na levi rami. Mladenič je dobil prvo pomoč od zdraynika rešilne postaje. Ker je bil Pave ne se zelo razburjen, ga je da! nato zdravnik prepeljati v vojaško bolnišnico v ulici Fabio Severo. Na giavo Collaricha razpisana nagrada 10.000 lir- Minsitrstvo za notranje zadeve je stavilo na razpolago kraljevi kvesturi v Puli znesek 10.000 lir, kot nagrado za onega, ki bi omogočil aretacijo, oz., ki bi usmrtil znanega tolovaja Collaricha "iz Fule. Si tržaška pokrajine Iz Rici&anj. Novo šolsko leto nam je prineslo obilo razočaranj. Namesto voditelja naše šole g. Ceruta je bil imenovan neki Dalmatin sc. Ne moremo konstatirati, kateri veter ga je zanesel v naš Breg. Vemo pa toliko, da je za to mesto za sedaj, ko se ima vršiii pouk še v slovenskem jeziku, popolnoma nezmožen. Kljub njegovemu zatrjevanju, da pozna dobro hrvatski jezik, vidijo že sami šolski otroci, da do konca šolskega leta bodo znali manj kot sedaj — v času po počitnicah. Omenimo pa še mimogrede, da njegove izjave za kmetiske otroke učiti sem že sposoben^, ne sprejemamo in jo odločno odklanjamo. Nočemo in ne dopustimo, da delajo ti gospodje eksperimente na naših otrocih. Ker pa imenovani gospod ni morda zadosti podkovan, dalje, strah, da ne bi sc otroci hitro asimilirali, je imenovala šol. oblast kot pomočnika* nekega Vrandija, ki bi pa hotel napraviti iz otrok same učenjake - filozofe. Iz zvezkov naših malčkov je razvidno, da ta mož v pol uri časa uči devetletne otroke: seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje. Ravno iste otroke pa uči o globusu — čujte in strmite — vse v italijanskem jeziku. — Pouk se vrši torej v nižjih in posebno v višjih šolskih razredih skoro izključno samo v italijanščini in to kar na debelo. Mi pa vemo, da sc ima pouk od drugega šolskega leta dal?e vršiti v slovenskem jeziku. Navzlic temu si jemlje ta gospod prostost in poučuje v italijanskem jeziku. Zahtevamo od pristoj* nega šolskega oblastva, da napravi na naši šol? red, kakor je bil doslej! L'. Brega. Čas celi rane, a trenutki jih zopet odpirajo. Udarec za udarcem... Komaj prestanemo trpljenje, ki nam ga povzročijo naši gospodarji, že se spet oglasi naslednja vasica, prinašajoč poročilo o novem bodljaju, ki jo ie zaskelel. Zaleteli so se to pot kar najbesneje v naše že itak izmozgano učitelj-Gtvo. — Najprvo so odbili državljanstvo blagemu dolinskemu šolskemu voditelju g. Jerebu ter ga na ta način pregnali. Potolažili smo se, dasi zelo težko, v upanju, da nam puste pri miru vsaj ostale učitelje, ki so naši državljani, a smo se varali! Premestili so nato še riemanjskega šol. voditelja g. Ceruta in menda kratkomalo odpustili borštanskega g. Sv ara, Čsš da so omenjeni državi »nevarni elementi«. Vsi trije so bili marljivi, vestni in požrtvovalni vzgojitelji; niso drugega zakrivili, nego samo to, da so Slovenci. Niso se ustrašili pretenj, groženj, olja itd., šii so mimo tega in nadaljevali začrtano si delo in tako mašili široke vrzeli, ki jih je napravilo vojno gorje. Namesto teh smo prejeli kar cel ducat svežih... Sapa nam zastaja, ker pritožili smo se že do najvišje instance in ne zdi se nam vredno izgubljati in venomer ponavljati isti očenaš. Pride itak, kar je namenjeno. Čudimo se pa riemanjski učiteljici, ki se je nekje izrazila, da slastno uživa na učiteljskih premeščenjih! — Našim odhajajočim kulturnim delavcem najglobokejša zahvala, želimo jim iz srca na novih mestih novih uspehov. Bodite v svesti, da žaluje za vami vse naie ljudstvo! Brežaau Vesti z Gorlik«ga Planina nad Vipavo- Te dni se je zgodilo grdo nasilstvo • strani brigadirja Burro nad našim društvom. Prišel je nenadoma k predsedniku našega cSIov. izobr. društva«, mu predložil nekako listino z italijanskim besedilom, katerega predsednik pravzaprav niti dobro ne razume, in mu rekel da je ta listina prispela s prefekture in da odreja razpust društva. Prvič je re- kel brigadir, da je druitvo razpu&čeno, ker nima za obstoj dovoljenja. Čudno j« to, da prefektura ni tega prej storila, ker na prijave da se bodo vrtiH občni zbori, in vršilo se jih je že par ki so biH prijavljeni, nismo dobili nobene opombe. Odhajajoč pa je g. brigadir rekel, ko je storil predsedniku ono listino že podpisati, da je društvo politično in opasno italijanski državi. Do sedaj pa se društvu kaj takega pod nobenim pogojem ne more očitati. — Predsednik je ono listino, ki se ne vc, ali je sploh bila s prefekture, pod pritiskom podpisal. — Gosp. brigadir občuje z neko domačo gospico, ki se je sama izrazila, da je ona storila, da se je društvo razpustilo. Hvala g. R. —• Omenjeni g. brigadir se je izrazil tudi, da Če ljudje ne bodo ustavili vseh slovenskih listov, ki jih dobivajo, bo že on preskrbel, da slov. listi ne pridejo na Planino. Prosimo torej društvo »Prosveta« v Trstu 'da bi se obrnilo in vplivalo na to, da se ali društvo pusti še nadalje obstojati, oziroma stori da se oni g. brigadir od predstojnikov pouči, koko ima ravnati z popolnoma mirnim ljudstvom. Planinci. Drzna tatvina kolesa. V soboto se je podal Teobaldo Masera iz Foggie v tržaško trgovsko banko na Korzu in je pustil pred banko svoje kolo, toda iz previdnosti ga je prej zaklenil z malo ključavnico. Med tem časom se je kolesu približal 24 letni Josip Conzut iz Gradiške in, ker je uvidel, da ne more sam sesti na kolo, ker je zaklenjeno, je posadil kolo na svoja ramena, ter jo je mahnil v brzem teku s kolesom po Korzu. Ko se ie Masera vrnil iz banke, ni našel več kolesa in je to povedal stražnikom, li so se takoj pedali za čudnim kolesarjem, ki je nosil kolo na ramenih, in so našli zaklenjeno kolo v neki gostilni v Via CipressL Gostilničar je povedal orožnikom, da ga je neki neznanec prosil, da mu shrani za nekaj časa kolo čes, da se kmalu povrne ter ga odpelje. Orožniki so se seveda na vsak način hoteli seznaniti s tem neznancem in so čakali na njegovo povrnitev. Po skoraj enournem čakanju so opazili, kako se neznanec približuje gostilni, toda opazil ie tudi on orožnike ter jo je hitrih nog pobrisal in se skril v neki mirodilnici. Ko so ga tudi tam orožniki izsledili, se jim je končno le predstavil, nakar so ga takoj odpeljali v goriške zapore. Dve veliki nezgodi. V soboto je povozil tovorni avtomobil na solkanski cesti 38 letnega Štefana Kancler, delavca iz Solkana, ter mu povzročil težke poškodbe na celem telesu. Prepeljali so ga hitro v goriško bolnišnico, kjer jc kmalu nato umrl, na zadobljenih poškodbah. V pondeljek se je vračal Virgilij Bombig z ženo'in svakinjo na motociklu z malega izleta. V" bližini Podgore je počila na prvem kolesu guma, vsled česar se je motocikcl z izletniki prevrnil. G. Bombig je pri padcu zadel ob obcestni kamen ter si razven drugih manjših poškodb zlomil nogo, medtem ko ste žena in svakinja odnesli le neznatne poikodbe. Bom-biga so pripeljali v goriško bolnišnico. Sport S .D. A. priredi 21. t. m 90-kilometrsko zaključno dirko, za katero bodo veljavna sledeča pravila, ki se morajo s strani kolesarjev brezpogojno upoštevati; 1) SDA priredi dne 2 1. t, ni. zaključno kolesarsko dirko na progi Trst (Cave Fac-canoni, Opčine, Sežana, Senožeče, Pcstoj-na, Št. Peter, Divača, Lokev, Bazovica. Znak za odhod bo din točno ob 10. uri zjutraj. 2.) Vpisovanje k dirki .sprejemajo vsi odborniki SDA do sobote 20. t. m. do 19 ure zvečer. Izjemni slučaji se bodo jemali v obzir do pol ure pred odhodom. 3.) Prepovedano je vsako treniranja 4.) V slučaju poškodbe vsake vrste, ne prevzame društvo nobene odgovornosti. 5.) Dirkači se pri odhodu uvrstijo po redu vpisne številke. 6.) Dirkači se znajdejo pol ure pred odhodom na startu. 7.) Edina kontrola z vržnimi listki je v Postojni (Kožarje). 8.) Maksimalni čas je določen na 1 uro po prihodu prvodošlega. 9.) Slučajne reklamacije se morajo vložiti pol ure po preteku maksimalnega 'asa pri žuri ji. 10.) Odloki žurije so neovrgljivi. 11.) Darila so sledeča: 1. Zlata svetiva, 2) velika srebrna pozlačena, 3) mala srebrna pozlačena, 4) velika srebrna, 5) mala srebrna. 12.) Za red in kontrolo skrbijo odborniki SDA in v to določeni člani ter v ta namen prijavljeni nečlani. 13.) Pregrešitev proti navedenim oravilom ima za posledico skvalifikacijo dirkača. - - V^jf* -rt • To in ono Slikarstvo pri Egipčanih. Prve sledove slikarstva, kakor sploh prve sledove gotove umetniške tvornosti srečamo pri nekem prastarem kulturnem narodu, ki stoji v začetku svetovne zgodovine, pri Egipčanih. Slikarstvo je našlo pri Egipčanih precejšnjo porabo, bilo je pa docela v službi arhitekture (zidarska umetnost). V prvi vrsti je bilo uporabljeno kot stensko slikarstvo. Na vseh stenskih površjih grobov, palač in svetišč se najdejo te stenske slikarije, ki posedujejo veliko kulturno-zgodovinsko vrednost ter nam dado tako zvesto predstavo šeg in navad ljudstva. Največ teh stenskih slik so koilanaglifi, to so barvane reliefne (pridvižne) slike, upodabljanja, ki so tako nastala, da so se konture (očrt, obris) vrezale ter na ta način vzbudilo videz pridvižnega upodabljanja. Egipčansko slikarstvo je lahko karakterizirati: perspektiva je neznana, kar bi moralo stati drug za drugim, to je naslikano drug nad drugim. Pri vsem upodabljanju prevladuje simbolika: kralji so največji, ujetniki najmanjši, bogovi imajo živalske glave. Je samo ena lokalna (lastna) barva, nobeno senčanje: n. pr. možje rjavo, žene rumeno, konture črno. Vsako obrazovanje manjka. Zlasti karakteristično: glava in noge v profilu, prsi in roke v pročelju. Stenske slikarije so bile naslikane na štoka-stih ometanih stenah najbrže z barvami tempera. Ohranjene so tudi akvarelne slike na «papyrusu». Spomeniki: Stenske slike grobov Bcai-Ha-sana (Upodabljanja lova, poljedelstva in živinoreje, iger in telovadnih vaj itd.), privatni (zasebni) grobovi v Tebah (religiozna upodabljanja, portreti, n. pr. Amenofis I. in njegova žena [v berolinskem muzeju.]) Znamenita odkritja v Fajam«. Takozvana «mrtvaška knjiga* (slikarije na papyrusuj Pri vseh teh gostih v hiši moram očistiti vsako jutro celo baterijo čevljev. Pa kaj zato ? Z 8RILL-OM odpravim to v eni minuti g da z majhno kolečino čevljem neprekosljivo svetlost IIMIIM^ HajsM flrcanii Mm zaioi Tržaška posojilnica in hranilnico registrovaaa zadruga z omejenim poroštvom uradcf« ▼ svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, L n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun in vloge za čekovni provet, ter Jih obrestuj* IPBT* po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknj&be, menjice, zastave in osebne kredfte. — Obrestna men po dogovora. Oradae m n stranki iđ § to 11 Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št telet 25-47. Novi dohodi!. Poročne sobe. Iz trdega, masivnega, bukovega, jesenovega, mahagonijevega, javorje-vega, hruškovega lesa, posebno močne vrste, svetle, psiho s tremi zrcali — Brezkonku-renčne cene. — Prodajo se tudi sobe za eno osebo. — Prodaje zajamčene. Zaloga v Via Udine 25 PoSSIfatve na deieSo. 4e/i vzdržujoča vročino in hitre spremembe topline Lonci, ponve, kozice, obličniki za pecivo Prodaja na debelo in drobno. ADLER & FORTUMATO Trst, Via MlSann 19. CSC DC3I_IC3C Steklene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne: — Plazza Oberdan št 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 3i iDsemiie v „Edinosti" CENTRALA TRIESTE <> Delniška glavnica Lit. 15,000.000.— Podružnice: Abbazia, Zara. AHlirani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-vlsad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šlbenffc, Tržič, Zagreb. ADRZAT1SCHE BANK. llflEN Frank Sakser State BaaSs Banco ViigosSavd da Cfcflo NEW-YORK VALPARA1SO Izvrtale vse bančne posle« ,__PREJEMA VLOGE _ Mvl9lneiusjižictterji& o&r&tiUs po 3s/4°/o« Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejšfe pogojih, U jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Dafa v najem varnostne predale (safes) » ■ 'Zavodov! uradi, Trieste: Cassa dl RIsparmio s — Via S. Nleold e. (Ustna palača) Telita It. 1463. m 2Ht Hiiaju gstije H 9.38 Is 12.31 is rt tUt Is 11