FŠ1r> hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče TISKOVINA j -Poštnina plačatia pri pošti 3102 Celje Številka! lO^letnik 20 21.05. 2d09, cervo 1,13 €, ZANESLJIVE INFORMACIJSKE REŠITVE Poiščite več informacij na WWW.fSh.Si Samo: 031 726 814 7T SeMos f Aleš: 041 61' Aleš: 041615 050 masažni aparati www.semos.si — VIjESA;*1- Ml»V» •*lp» Ul I. liga: t lila ji ®gf@r KK Rudar Trbovlje ®[?8müi][l£ c^O 70 C7 Vse najš)®niš® / (trda vezava, 232 strani, 23x16cm ) I ■ Kuhajte s knjigo: Sparglji, divji in gojeni avtorja Andreja Frica. aepomiA 5%, Ra Hy Saturnus ppno^nQ v Zasavju Rafly Saturnus, ki šteje za odprto državno prvenstvo Slovenije, Evropski pokal s koeficientom 10 in Mitropa pokal, se je 9. maja 2009 dogajal tudi v Zasavju. L*i E____ Na dirki polno adrenalina, na cesti nogo s plina! "v:'- WKKKBBmr« M % : A- - 1 Na hitrostnih preizkušnjah Hrastnik, Trbovlje in Prebold so se preizkušali rallysti celo soboto. Zmagovalec v konkurenci slovenskega DP je bil Idrijčan Darko Peljhan, tik za njim se je, kljub smoli s smreko na 11P v soboto, že drugič zapored uvrstil Idrijčan Rok Turk, ki je pobral še zmago v pokalu Mitropa. Rally Saturnus ostaja vodilna dirka na slovenskih tleh in je naredil prvi korak h koledarju EP Utrinke v Čečah je lovila za Zasavca Neža Napret £P Morate prebrati: Hostel postaja realnost 'D® Uspešno delovanje Apnenec d.o.o. Zasavski zeliščarji iskali medvedovo taco Intervju: loži Gulič Špegu za Ido Virt A. Porednik: Prihajajo rodovi novi Kofetkanje z Emilom Šternom Zmagovalka krosa Kaja Strgaršek Slavčki na Dolu Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hnšovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Ranči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, P.P. 79, ZAGORJE OB SAVI Telefon: 03 54 52 666, Faks: 03 54 73 166 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411 E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Komerciala e-mail: peter.ravnikar@gmail.com Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00sm, polletna 13,52 EUR (3.240.00sit). Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. UVODNIK raf Im IVd ako zelena je (spet) moja olina!! Resno mislim! Kamor seže pogled, povsod zelenilo. Že res, da so odtenki zelene barve zelo različni in pri nas jih najdete v vseh mogočih niansah. Od bledo-rumeno zelene do si-vo-olivno zelene in seveda, ker imajo vsake oči svojga malarja, mnogi vidijo več in dlje, če je ali pa če ni... Prav tako je z vonjem. Akacija, be- z e g , jasmin, žveplo, jajca, odplake - vse ima svoj vonj in ker ima vsak nos svoj šnof, mnogi vohajo več in bolj, če je ali pa če ni... Je že dovolj, se mi zdi. Kdor bo želel, bo že vedel, kaj mu je misliti ob tem pisanju. V tej majski opoldanski vročini sem se morala malce sprehoditi, da si dvignem pritisk, ker me muči hudo nizek »ta spodnji«, srčni. To, da mi je uspelo, ni treba dvomiti, kajti preden pridem do gozda, moram pod nekaj okni in balkoni in mimo igrišča. Pa se martinčkam ob potoku, ko mi uho poboža ženski glas:«Ena in pol in ena in pol je?« Kako skrbno! Odgovora sicer ni bilo slišati, se je pa zaslišalo nekaj, kar mi je pognalo kri v glavo:«Tri, mat kurba!« Glas izpraševalke je bil hudo nestrpen. Mi je že bilo vroče. Gremo v senco. Otroci nabijajo žogo. Imajo se za prave fusbalerje in kakšen od njih bo zagotovo uspel v tem ferajnu. Je pa njim očitno jasno tudi, da je potrebno poleg dobrega šusa obvladati še sočno preklinjanje. Kako ne, ko pa je to očitno pogovorni jezik njihovih staršev, prvih vzornikov in vzgojiteljev. Meni je bilo dovolj. Zavila sem v samoto, med drevje in k ptičkom in razmišljala o onesnaževanju okolja. Bolj kot vonjave in sivozelene nianse me moti to besedno onesnaževanje našega okolja -če že moram razglabljati o tem. Menda je to ta trenutek v Zasavju In... Vsem Trboveljčanom pa želim maksimalno lepo praznovanje občinskega praznika, ki se bo raztegnilo čez cel mesec junij. Prireditev bo dovolj za vsak nos in vsake oči, da o ušesih ne razmišljam - tudi hrupno bo - tako ali drugače i=n Urednica Marta r=u Bji m mtemA š&im me 4. ^<****^4 200^ / S Naslovnica: Kaja Strgaršek, Brigita Langerholz in tekmovalki na 2 in 3. mestu r v r -7 cA/r> V letu 2007 so v Knjižnici Litija dobili Točko vseživljenjskega učenja. Delovanje takšne točke brezplačnega izobraževanja za odrasle je vedno izziv, kaj ponuditi, katere delavnice, tečaje, predavanja. Med prvimi je bila delavnica rešiljeja, Id je potekala že spomladi in jeseni lani in se nadaljevala do letošnjega 2. aprila. Navdušenje in prijateljske vezi med tečajnicami se je preselilo tudi v Knjižnico Šmartno, ki nadaljuje s tečajem. V šmarski knjižnici od februarja naprej tečaj vodi Štefka Fašing. Vezenje v rešilje tehniki je znano že stoletja in precej priljubljeno tudi med Slovenkami. Za to vezenje ne potrebujemo veliko materiala in pripomočkov, kot na primer za kle-kljanje. Morda je zato tako priljubljeno in dostopno. Od lanske jeseni so se ljubiteljice vezenja srečale dvajsetkrat. V novoletnem času je v delavnici svoje pestro znanjem tečajnicam posredovala tudi Joža Gombač. V Litiji je v 40 urah tečaja in na stotine urah doma nastalo veliko zanimivih izdelkov, ki so na ogled v Knjižnici Litija. Koliko metrov preje in blaga je v izdelkih in kakšen je bil račun za elektriko, ko je bilo pozimi hitro temno, si ne predstavljamo. Tečaj, ki ga je vodila mentorica Iva Garantini, so obiskovale Danijela Ravnikar, Ivica Kos, Branka Gradišek, Jelka Zajc, Pavla Skubic, Metoda Repovš, Ana Nadj, Vesna Ko-kovica, Marija Tomažič, Maja Lesjak, Marija Humar. Na snidenje jeseni, drage ljubiteljice vezenja. Aleksandra Mavretič zanestflv/a po,t ii for4jz&< elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 SLADKI DNEVI NA BOB BOWLINGU LITIJA Pomlad je čas zaljubljenih - posladkajte si pomladne dneve z izvrstnimi sladicami, ki smo jih za Vas pripravili v restavraciji BOB. Namig za zaljubljene : zanj čokoladni brownie s prelivom + zanjo vroči gozdiček + večer na BOB terasi s svečko na mizi = zagotovljen uspeh! Recesijo lahko še vedno premagujete s PIZZO RECESIJO za samo 4,00 eur. Poleg tega je VSAK PETEK : FIIH - FOOD HAPPY HOUR od 18 do 21 ure - plačaš eno, dobiš dve: petek, 22.05.2009 - PIZZA PARTY - PLAČAŠ ENO PIZZO, DOBIŠ DVE petek, 29.05.2009 - KALAMARI PARTY - PLAČAŠ ENO PORCIJO KALAMAROV, DOBIŠ DVE - petek, 05.06.2009 - CHICKEN PARTY -PLAČAŠ ENO PORCIJO BOB PIŠČANCA, DOBIŠ DVE - petek, 12.06.2009 - PALAČINKA PARTY - PLAČAŠ ENO PORCIJO, DOBIŠ DVE Nadaljuje se tudi serija sobotnih zabav na BOB Bovvlingu Litija in sicer v soboto, 23.05.2009 bo »norel cel bowling« ob ritmih skupine KINGSTON, zadnja sobota v maju, 30.05.2009 pa bo v znamenju housc glasbe, gost bo D.) BELTRAM. Za vse ljubitelje bovvlanja smo pripravili stalne akcije ugodnosti in sicer : PLAČAŠ ENO URO - BOVVLAŠ DVE URI in PLAČAŠ DVE URI - BOWLAŠ TRI URE + 1X PIZZA GRATIS. Akcija velja od ponedeljka do četrtka cel dan, ter petek do 19.ure. V___________________________________________________________________________________________________________________________________J ® POMmŠM Podjetniški kotiček Irene Meterc Preoblikovanje s.p. v d.o.o. v času recesije edina racionalna odločitev S.p. zaradi plačilne nediscipline dolžnikov nima likvidnih sredstev in ne more plačevati niti dolgov iz naslova davkov in drugih obveznosti Zakaj je d. o. o. boljša izbira kot s. p.? Veliko podjetnikov se na začetku kariere odloči za poslovanje na podlagi statusa samostojnega podjetnika (s.p.). Res je, da so začetni stroški nižji kot stroški ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), vendar pa je treba poudariti, da poslovanje prek kapitalske družbe zagotavlja družbeniku precej več varnosti, kot jo ima samostojni podjetnik. Družbenik kapitalske družbe namreč ne odgovarja za obveznosti svoje družbe z lastnim premoženjem, medtem ko samostojni podjetnik za dolgove v zvezi z dejavnostjo odgovarja s celotnim osebnim premoženjem. Poleg navedenega je izredno pomemben tudi odnos potencialnih strank do kapitalskih družb, ki na trgu uživajo večji ugled in zaupanje kot samostojni podjetniki, kar lahko dodatno olajša poslovanje. Se več, v času krize, kakršna trenutno vlada, podjetnik kot s.p. tvega nesorazmerno več kot prek d.o.o. Predvsem zaradi splošne plačilne nediscipline, ki lahko s.p. nehote pripelje v položaj, ko kljub dobri prodaji in delu postane plačilno nesposoben. Zaradi plačilne nediscipline dolžnikov nima likvidnih sredstev in ne more plačevati niti dolgov iz naslova davkov in drugih obveznosti. Zato je preoblikovanje v d.o.o. v obdobju recesije edina racionalna odločitev. Za zadnje dvomljivce pa še razmislek, da ustanovni kapital pri d.o.o. (najmanj 7.500 evrov) ni vržen stran, saj gre za sredstva družbe, ki jih lahko takoj po ustanovitvi porabimo za plačilo stroškov, nakup materiala in podobno. Preoblikovanje je preprosto Na podlagi navedenega predlagamo, da samostojni podjetnik raje nadaljuje poslovno pot prek družbe z omejeno odgovornostjo. Pred uvedbo novega zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) preoblikovanje samostojnega podjetnika v d.o.o. ni bilo preprosto, z uvedbo instituta izčlenitve in posledično ugodnejšo davčno obravnavo transakcije pa je postopek precej olajšan. Dejansko se dejavnost samostojnega podjetnika skupaj s premoženjem na novo družbo le prenese, pri čemer je transakcija lahko davčno nevtralna in ugodnejša. V treh korakih Obvestilo in sklep: Najmanj tri mesece pred preoblikovanjem je o tem po primerni poti treba obvestiti vse upnike. V tem času mora samostojni podjetnik sprejeti sklep o preoblikovanju v d.o.o. ter opredeliti dejavnost in premoženje, ki se bo na d.o.o. preneslo. S prenosom preidejo na d.o.o. podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. D.o.o. kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Na tem mestu je potrebno povedati tudi, da gre po obsegu lahko za prenos celotne dejavnosti in premoženja ali pa samo dela. Dva načina prenosa: Podjetnik se lahko preoblikuje na dva načina, in sicer s prenosom podjetja na sočasno ustanovljeno d.o.o. (novo družbo) ali pa s prenosom podjetja na d.o.o., ki že obstaja. Če se podjetje prenaša na novoustanovljeno d.o.o., gre za pravo preoblikovanje, v drugem primeru pa gre za pripojitev k že ustanovljeni d.o.o.. s čimer se dejavnost in premoženje te d.o.o. le razširi in poveča. Možen pa je prenos tudi le dela podjetja podjetnika. Če podjetnik ustanavlja novo d.o.o., na katero bo prenesel podjetje, mora poleg sklepa o preoblikovanju priložiti tudi akt o ustanovitvi družbe, z navedbo, da se d.o.o. ustanavlja za prenos podjetja podjetnika. Pri drugem načinu, da se podjetje prenese na že obstoječo d.o.o., pa ni potreben sklep o preoblikovanju, temveč mora podjetnik poslati pogodbo o prenosu podjetja, ki jo skleneta podjetnik in poslovodstvo prevzemne družbe v obliki notarskega zapisa. Če se ob prenosu poveča osnovni kapital prevzemne družbe, je treba ta dogodek vpisati v register. Vpis v sodni register: Samo preoblikovanje učinkuje z vpisom v sodni register, od tega trenutka se šteje, da podjetnik posluje prek d.o.o., kar pomeni, da so vse pravice in obveznosti od tega trenutka vezane na d.o.o. Na tem mestu je treba še opozoriti, da gre pri prenosu podjetja na d.o.o. pravzaprav za vložitev stvarnega vložka v d.o.o. in da je, če vrednost podjetja oziroma nanj vezanega premoženja presega 100 tisoč evrov, potrebna revizija vložka. Vesela novica za podjetnika pa je, da je strošek revizije davčno priznani odhodek. Več informacij o postopkih preoblikovanja lahko dobite tudi pri vstopnih točkah VEM, ki podjetnikom nudijo brezplačne podporne storitve (svetovanje in mentorstvo pri ustanavljanju podjetja in v kasnejših fazah poslovanja, informiranje in obveščanje o aktualnih dogodkih in razpisih, pomoč pri iskanju finančnih virov, ipd.), izvajajo pa tudi brezplačne postopke registracije podjetja preko sistema e-VEM. Sredstva za sofinanciranje izvajanja teh dejavnosti zagotavlja JAPT1. Na območju Zasavja storitve vstopnih točk VEM izvajajo pri Regionalnem centru za razvoj v Zagorju, pa tudi v Mrežnih podjetniških inkubatorjih v Trbovljah (Nasipi 7) in Hrastniku (C. 1. maja 83). Nagrada projektu e-VEM Slovensko društvo informatika je za najboljši letošnji projekt na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij izbralo izvedbo projekta e-VEM (Vse na enem mestu) za gospodarske družbe. Priznanje so podelili na koncu konference Dnevi slovenske informatike. Projekt e-VEM vodi ministrstvo za javno upravo, njegovi začetki pa segajo v leto 2004. Najprej so leta 2005 izpeljali možnost registracije samostojnega podjetnika na enem mestu, februarja lani pa je zaživela še možnost registracije gospodarske družbe (d.o.o.) prek spleta ali na vstopnih točkah VEM. Kot so poudarili na ministrstvu, lahko družbo registriramo v povprečju v treh dneh, podjetja pa bi lahko prihranila do 10,2 milijona evrov, če bi v celoti izkoristila možnosti, ki jih ponuja e-VEM. Na ministrstvu imajo v mislih prijave, spremembe in odjave zaposlenih in njihovih družinskih članov, prijavo potrebe po delavcu in prijavo davčnih podatkov. Kot so še povedali, je trend registracij podjetij v povprečju za tretjino višji kot v primerjavi z letom pred uvedbo sistema e-VEM. Poleg tega je večina vlog, ki so oddane po spletu, popolnih in pravilnih, saj sistem skoraj ne dovoljuje oddajanja nepopolnih vlog, kar je bil prej velik problem. Ministrstvo je marca izvajalo oglasno kampanjo za to storitev, medtem ko so storitve za državljane v zadnjem času ostale nekoliko v ozadju. IM. mšn/m/mufl -----------h V soboto. 30. maja 2009 ob 17. uri bo pred Gasilskim domom na Izlakah predstavitev akcije AMZS »Družinska ura«. V letošnjem, za AMZS slavnostnem, letu bo praznično razpoložena tudi Družinska ura. V posebnem zaboju ob šotoru bodo predstavili avto, ki je bil uporabljen v preskusnem trku, z namenom ugotavljanja mejnikov varnosti. Hitrost je pri trkih ključna in to je dokazal tudi preskus z renaultom laguno, ki je v oviro trčila s hitrostjo 80 km/h in ne s hitrostjo 64 km/h, kar je sicer običajna hitrost pri tovrstnih preskusnih trkih. Ogled testnega avta, posnetki njegovega trka in razlaga posameznih posledic, ki so bile ugotovljene, lahko vsakemu vozniku pride prav. Prepričani so, da bo to najbolj nazoren prispevek AMZS v seznanjanju o tem, kaj pomeni (pre)velika hitrost oziroma njene posledice ob morebitnem trku. Pod šotor in okoli njega bodo postavili otroške sedeže. Strokovnjak bo na voljo za vsa morebitna vprašanja o tem, kako prav izbrati in uporabljati otroški varnostni sedež. Za pešce je zelo pomembno, da se v primeru slabega vremena in kadar je vidljivost slabša ter ponoči primerno svetlo oblečejo ter s seboj vzamejo kresničko ali kakšno svetilko; Prikazali bodo pravilno nastavitev voznikovega sedeža, uporabo varnostnega pasu, nastavitev klimatske naprave. Vpliv alkohola na vožnjo bodo obiskovalci lahko preverili s pomočjo posebnih očal, Id simulirajo opitost. Na prireditvenem prostoru bo skuter, prirejen za merjenje reakcijskega časa. Svetovali bodo tudi pri izbiri in pravilni uporabi varnostne čelade. AMZS inštruktor varne vožnje bo prikazal pravilno nastavitev voznikovega sedeža in delovnega prostora. Kako v zrelih letih izbrati primerno vozilo? Predstavljene bodo najpomembnejše razlike med različnimi zasnovami vozil, ki lahko pomembno vplivajo na varnejšo in udobnejšo uporabo vozila (višina sedeža, velikost zornih kotov, širina stebričkov, mrtvi koti, širina odpiranja vrat, enostavnost rabe posameznih naprav v vozilu in podobno). Dovolj razlogov za obisk Družinske ure na AMD Izlake. Mirko Drnovšek, Sekretar AMD Izlake Rezultati glasovanja Najprostovoljec: 1. Viktorija Bočko 16 glasov 2. Stanislava Radunovič 12 glasov 3. Ljudmila Tolar (DIS KO Trbovlje) 9 glasov Naj društvo: 1. Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje 19 glasov 2. Turistično društvo Cemšenik 11 glasov -n 3. Društvo izgnancev Slovenije KO Trbovlje 9 glasov r C Izžrebani glasovalec: Branka Rozman, Cemšenik 3 la, 1413 Cemšenik ) Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. ^ M rest '"lil M BB N tih čiv i' i>uš> pnlukbhM Uli Ml I» IXO«.'riMNUIW IVi&rviA INK 1 1 1 ^ Mrest - A*gp| ■ BS Nalozlu v luk)pnlukbhM i *i om «i **' * imm im i vat rt* t m» GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 10/2009 Na j prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 410 Zagorje ob Jjavi^ GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 10/2009 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi 2.afifni!v/a ttnia Kmetijsko svetovalna služba Trbovlje je v začetku maja organizirala dvoje predavanj za Dru štvo kmečkih žena in deklet iz Hrastnika. Trbovelj in Podkuma. Hrastniškc tečajnice na Marnem, na desni Ana Ogorelec Sofinancirano je bilo iz evropskega kmetijskega sklada pod okriljem lokalne akcijske skupine LAS Društvo podeželja Zasavje. Pridelava zelenjave za domače potrebe je nekoliko zamrla, zato bi jo bilo treba spet obuditi, so razmišljali organizatorji. Na prvem predavanju so načrtovali zelenjavni vrt. Kako pravilno obdelati tla, o vrstah gnojenja in kolobarjenju, mešanih posevkih in dobrih sosedih ter pravočasni in pra- vilni setvi. Na drugem predavanju pa je tekla beseda o pridelavi zelenjave s svojim semenom. Največ pozornosti so posvetili bučam in fižolu ter na koncu prisotnim različne vrste teh semen tudi razdelili. Predavateljica Ana Ogorelec s Kmetijskega zavoda Ljubljana je v svoje zanimivo predavanje vključevala tudi izkušnje prisotnih kmetovalk. Da je na primer dobro seme motovilca pred setvijo dati za teden dni v hladilnik. Posamezne kmetice pa so ostro kritizirale evropsko zakonodajo glede javnih razpisov, saj majhnega kmeta veliki pridelovalci povsem onemogočijo. Kmečke žene in dekleta načrtujejo v maju še ekskurzijo na Ptuj in okolico. Besedilo in sliki: Fanči Moljk Ana Ogorelec, predavateljica Mule žimM v/ Egflü Igorje Združenje zasavskih gojiteljev malih živali je v prostorih kulturnega doma »Delavski dom« v Zagorju ob Savi v času od 15. do 16. maja 2009 organiziralo promocijsko razstavo malih pasemskih živali. Zasavski gojitelji malih živali so ljubiteljem omogočili, da se v živo srečajo z morskimi prašički, kunci in staro in mlado perutnino. Hkrati je bila tudi promocijska razstava štajerske kokoši. To je edina slovenska „ , _ avtohtona pasma perutnine. Štajerska kokoš v Zagorju 2Q n()vembra I93() je ta. kratna sodniška organizacija v Celju sprejela prvi standard za ocenjevanje te pasme. Prvotno so jo imenovali celjska kokoš, pozneje je zaradi vsesplošne priljubljenosti dobila ime štajerska kokoš. Takratna državna uprava je imela do te pasme izreden posluh, saj so prav vsi rejci prejemali subvencije in izvoz te živali je zasedel drugo mesto, takoj za lesno dejavnostjo. Takratna Štajerka je bila težka okrog 2,5 kg in bila zelo dober nesno mesni tip živali. V tem času je v okolici Gradca pričelo nekaj perutninarjev z rejo »staroštajerke«, ki je tehtala 1,5 kg in je bila lažji tip kokoši, prisotna v severnih delih Štajerske. Leta 1946 so v Ločah pri Poljčanah ustanovili selekcijsko postajo za perutnino, kjer so nadaljevali s strokovnim delom. Tam so selekcionirali in razpolagali s skoraj 700 živalmi. Takšna postaja je bila vzgled drugim v tedanji državi. Selekcijska postaja v Ločah je prevzela tudi izobraževanje za področje perutninarstva. Tu so se šolali bodoči kadri za perutnino. Poleg tega so imeli tu tečaje za gospodinje - perutninarstvo se je smatralo za gospodinjsko opravilo, razni seminarji so trajali več dni, zato so jih organizirali na gradu Štatenberg, praktične delavnice pa so organizirali v Ločah. Leta 1959 je bil center ukinjen, skoraj vso obdobje pa ga je vodil dr. Franc Ločniškar. Po 43 letih premora se je združilo nekaj zanesenjakov v Klub gojiteljev štajerske kokoši pri Slovenski zvezi društev ljubiteljev pasemskih malih živali z namenom, da ohranjajo to avtohtono pasmo kokoši za bodoče rodove. Sodelujejo na mednarodnih in državnih razstavah, na kmetijskih sejmih... S predstavitvijo želijo vzpodbuditi gojitelje, da se odločijo za to edino slovensko avtohtono pasmo kokoši. Katera je štajerska kokoš? Štajerska kokoš je tista, ki pravi: »Čuj, znesla sm jajco!« (prosto po Alenu Podlesniku z Radia Kum v nedeljskem popoldnevu). ssSoH N®' "\ -~T ‘ A Na straneh Zasavca smo že v začetku aprila poročali o novo ustanovljenem Društvu za zdravilne rastline Zasavje s sedežem v Zagorju. Za spomin na jelko in zeliščarje »V Zasavju je veliko poznavalcev in ljubiteljev zdravilnih zelišč,» je dejala predsednica Cvetka Drnovšek, »zato želimo to navdušenje širiti še med druge ljudi.« Po zeliščarskem tečaju, ki ga je lani decembra in letos januarja organizirala Polona Trebušak z Zasavske ljudska univerze v sodelovanju z znanim zeliščarskim strokovnjakom Jožetom Majesom, so imeli še predavanje dr. Sama Krefta. V nedeljo, 10. maja 2009 so se odpravili na Kočevsko, kjer jih je pričakal v vasi Cerovec blizu Dolenjskih Toplic Jože Majes. »Najprej smo si v Crmošnjicah ogledali 270 let staro in 45 metrov visoko, najvišjo slovensko jelko,« je povedala Alenka Pokornin, ki je izlet vodila, »potem pa se je začel tečaj botanike na terenu.« Čeprav je Jože povedal nekaj hudomušnih zgodb o sledeh medveda, se tečajniki niso dali prestrašiti. Zavzeto so sledili razlagam o koristnih učinkih številnih rastlin, še posebno napotkom v zvezi z medvedovo taco, imenovano tudi dežen. Opozoril jih je na ruševine Kočevarskih vasi, ZeliSčarji na Majesovih gredicah Ob razvalinah nekdanje vasi Cvetka Drnovšek se je zahvalila gostitelju za vse dobre nasvete Alenka iz Mlinš se ukvarja z ekološkim kmetovanjem ki jih je bilo včasih kar 177. Kočevarje so na tem območju naselili že v 14. stoletju, revščina in politični pritiski pa sta jih je zelo razredčila, tako da je danes v Kočevju malo več kot dvajset nemško govorečih potomcev. Na Zeliščarski kmetiji Plavica so si ogledali še primerke zelišč na gredah, gospodinja pa je postregla z dobrim čajem. Kmetija je ena najbolj obiskanih točk na Dolenjskem, kjer si je mogoče nabaviti razna mazila, čaje, tinkture in izdelke iz gline. Radi bi vzgojili vse zdravilne rastline, ki rastejo na naših tleh in približujejo se že številu štiristo. Jože Majes, sicer rojen Hrastničan, je dal zasavskim zeliščarjem ob slovesu koristen nasvet: «Preden začnete jemati zdravila oziroma zelišča, spremenite način življenja. Ta vas je pripeljal do bolezenskega stanja...« Besedilo in slike: Fanči Moljk Ga merska akcija Turistično društvo Čemšenik, Krajevna skupnost Čemšenik in Kulturno zgodovinsko društvo za zaščito ruševin grada Gamberka je v soboto, 9. maja 2009 organiziralo delovno akcijo. Dva Jureta Namen akcije je bil urejanje dvorišča in okolice gradu Gamberk. Glede na prejšnje pogovore s krajani in obljube so pričakovali več sodelujočih, predvsem iz Čemšenika. Prišlo je skupno dvanajst zagnanih, ki so se spustili v boj z okolico gradu. Imeli pa so dva Jureta iz Zagorja, ki zaslužita vso pohvalo, saj sta preživela del dneva na Gam-berku in dala svoj prispevek k delu, Id so ga opravili. Wlkmmm m avstrijskem <|eli! Karavank V soboto, 9. maja 2009, sta se Sebastjan lančič, član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje in Matjaž Čuk iz Kranja mudila na avstrijskem delu Karavank. Njun tokratni cilj je bila severna stena 2130 m visokega Macesja v grebenu Košute. Plezalca sta se napotila od koče pod Košuto do 500 m visokega Pichsovega žleba v severni steni Macesja. Snežne razmere so bile odlične, zato sta dobro napredovala. Po dveh urah vzpona sta že stala na vrhu stene. Smer Pi-chsov žleb ima naklon 60/50-45°. Ta vzpon je bil v tej steni že drugi, kajti pred tednom dni sta se morala sredi vzpona vrniti zaradi padajočega kamenja. Drugi poskus pa je uspel. Mangart i Dan kasneje, t.j. 10. maja, sta se ista plezalca vnovič vrnila do koče pod Košuto. Njun tokratni cilj pa je bila 300 m visoka Cjajnikova grapa. Tudi v tej steni in smeri, ki sodi v severno steno 1963 m visokega Cjajnika, so bile snežne razmere odlične. Naklon te smeri pa ni presegel 50°. Zelo zadovoljna sta se ob plezalca vrnila domov. Morda še tole: oba omenjena plezalca Jančič in Čuk sta pred prvim poskusom vzpona v Pichsovem žlebu plezala v 2060 m visoki Begunjščici. Tudi tu sta imela odlične snežne razmere, zato jima je uspelo preplezati 350 m visoko smer Bor z naklonom 70/65-55°. -7 \ c\\tn Kulturno društvo VOXHUMANA in Kulturni center Delavski dom Zagorje že tretje leto organizirata prireditev Pozdrav različnosti v Zagorju. V četrtek, 21.05.2009, bo ob 19. uri v avli KC Delavskega doma Zagorje otvoritev razstave, kjer bodo razstavljali učenci vseh treh osnovnih šol iz zagorske občine ter mladi likovni ustvarjalci Boris Beja, Nina Juratovec in Mojca Po-drenik. V soboto, 23.05.2009 ob 21. uri vabijo na koncert zasedbe SEDEF, ki bo predstavila čarobnost sevdalink. SEDEF imajo prepoznaven pristop do izvajanja te glasbene zvrsti, kamor vpletajo elemente jazza, klasike, flamenca in sodobne glasbe. Koncert bo pod Zeleno teraso Delavskega doma Zagorje. VOX HUMANA in KULTURNI CENTER DELAVSKI DOM predstavljata POZDRAV RAZLIČNOSTI St.R. V letošnjem letu praznuje Filatelistično društvo Trbovlje 60 letnico delovanja. Dan ustanovitve društva je 13. avgust 1949. PfliRAMILÄ Filatelistična razstava mladiti Praznovanje bo delovno. Pripravljajo tri razstave poštnih znamk in drugega poštnega gradiva ter predstavitev. Največji letošnji prireditvi sta že tradicionalni tekmovalni razstavi. Letos bo organizirana že sedma članska razstava F1MERA 2009 in peta državna mladinska razstava FI- RAMLA 2009. Obe bosta na ogled v prostorih Delavskega doma Trbovlje od 21. maja do 24. maja 2009. To sta dve od pomembnih prireditev v Zasavju, saj sta največji tekmovalni filatelistični razstavi v Sloveniji v letošnjem letu. Svečana otvoritev je v četrtek 21. maja 2009 ob 17.00 uri v veliki avli Delavskega doma Trbovlje s priložnostnima žigoma. .2 'S I niil \ 21.5. 2009 TrtxJ'^e’ N (A S č MaH © mmu — ..i--------- Intervju: Joži Gulič ijn n% pmna stmmm Trboveljčanka, ki jo nekateri poznajo še kot Erženovo s Terezije, drugi kot prijazno uslužbenko na Zavodu za zdravstveno zavarovanje v Trbovljah, tretji morda zaradi njenega moža Aleša, tokrat predstavlja sebe in svoje soplesalke v zasavski plesni sku- Kmalu ugotovim, kako zanimiva in prijetna sogovornica je. Ponosna je, da pozna življenje v rudarskih kolonijah, saj ga ne more pozabiti. Trdi, da je bilo veliko polnejše, kot je življenje v blokih in stolpnicah, kjer ljudje ne poznajo drug drugega in skoraj ne vedo kdo je njihov sosed. Ob preselitvi v blok je zelo pogrešala vsakdanja druženja s sosedi, klepetov in modrovanj. Ko je hčerko spremljala na vaje orientalskega plesa, se je odločila, da se plesalkam pridruži in tako je tudi sama začela pred petimi leti obiskovati vaje v plesni šoli Urška v Zagorju. So vas ples in druge oblike gibalnega izražanja zanimale že v šolskih letih? V osnovni šoli sem obiskovala plesni tečaj, kjer smo se naučili angleški in dunajski valček, čačača, fokstrot ... V ekonomski šoli sem z obiskovanjem plesnih tečajev nadaljevala, vendar se s plesom nisem nikoli aktivno ukvarjala. Moj mož ne pleše. Svoje potrebe po gibanju sem sproščala na aerobiki, nekaj časa sem pridno planinarila. pini orientalskih plesov. Pred devetimi leti me je mož navdušil za vožnjo z motorjem, zato sem opravila vozniški izpit A kategorije. Kaj vas je na hčerinih plesnih vajah posebej pritegnilo? Orientalske plese plešejo pretežno ženske. Ne plešejo se v parih in ni potrebno iskati primernega soplesalca. Ob plesu se dobro razgibaš, odkrivaš svoje telo, se naučiš vztrajnosti, postaneš prožnejši, se takoj odzivaš, pridobivaš na samozavesti. Z orientalskimi plesi lahko pričneš v katerem koli življenjskem obdobju, čeprav nimaš plesnega predznanja. Današnja družba in mediji nam vsiljujejo tip mlade, lepe in vitke ženske. Pri orientalskem plesu mi je najbolj všeč prav to, da je primeren za vse postave in za vse starosti. Zraven pridobivaš tudi vse več telesne moči in kondicije. Po plesnih vajah se nedvomno družite? Da, samota ubija. Če se srečuješ s podobno in sorodno mislečimi, razširjaš svoje obzorje, se naučiš prisluhniti drugim, svoje gorje se zdi na enkrat nepomembno, saj ugotoviš, da ti je pravzaprav dobro na svetu. Po vsakih plesnih vajah si privoščimo kavo in sok, da si izmenjamo novice. Trenirate tudi v domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah. Ker smo si žele biti čim bolj ustvarjalne, so nam prijazno odstopili prostor, kjer preizkušamo svoje koreografske sposobnosti. Tako smo se spontano začeli srečevati tudi s stanovalci doma in posledično sem se usmerila še na področje medgeneracijskega druženja. Začela sem se izobraževati in jeseni, upam, bom opravila izpit za družabnico. Kar nekajkrat ste že nastopile na domskih prireditvah. Naša skupina, kjer plešem skupaj z Marjano Kanižar, Mojcama Vučilovski in Flere ter Moniko Razboršek, je pripravljena plesati na dobrodelnih prireditvah, seveda pa plešemo tudi v domu, da se tako oddolžimo za brezplačno upora- bo prostora. Kako bi predstavili svoje soplesalke in sebe? Monika Razboršek, dijakinja srednje zdravstvene šole, v skupini predstavlja mladost, lepoto in milino. Ponosne smo nanjo, ker je pridna dijakinja in vesele, da se enako kot me, ki smo malo starejše, dobro počuti med nami in da se rada druži z nami. Mojca Flere je druga mlada članica. Je perfekcionistka in umetniški tip, ki nam za pusta zamaskira obraze do neprepoznavnosti. Pred nastopi je naša maskerka. Ponosna je na svoja dva kužka in številne male živali, ki jih ima doma. Po potovanjih na južnih morjih nam veliko pove o svojih potapljanjih, kjer spoznava čudoviti svet pod vodo. Mojca Vulčinovski ima na zalogi številne šale, nasmeji nas tudi s svojimi enkratnimi pripombami. Njena dobra volja, smeh in pozitivna naravnanost so naš vrelec energije. Poleg plesa ima rada rock, motoristične zbore, treninge in tekmovanja streljanja z zračno puško, kjer dosega vidne rezultate, ki jih potrjuje njena zbirka medalj. Marjana Kanižar si je želela plesati orientalske plese že zelo dolgo. Njena komunikativnost, dobra volja in organizacijske sposobnosti nam pomagajo premeščati ovire. Rada se giblje in ukvarja s športom. Trenutno kolesari, poskusila je tudi jadranje s padalom. In kako vidim sebe? V skupini sem najstarejša. Nikoli nimam časa, a kljub temu vidim vse okrog sebe pozitivno. Obiskujem koncerte in kulturne prireditve. Vsem, ki se počutijo osamljeni, bi rada povedala, naj se včlanijo v društva, naj se ukvarjajo s športom ali plesom, saj vedno dobiš družbo in potrditev, da si koristen člen družbe. Od kod izhajajo korenine orientalskega plesa? Prve dokaze o njegovem obstoju so našli že na jamskih slikah. Prevladuje mnenje, da je bil najprej religiozni ples, kjer so posnemali gibe rojevanja in naj bi bil nekakšna zahvala ženskam, ki so ustvarjale novo življenje. Njegov namen naj bi bil priprava na porod. Kasneje je dobil vlogo družabne dejavnosti. V arabščini so ga poimenovali Raks Baladi in izvira iz držav Severne Afrike in Bližnjega Vzhoda vse do Irana. Plesali so ga moški, ženske in otroci ob različnih praznovanjih doma. Ko so v 19. stoletju pričeli prihajati na Bližnji vzhod Evropejci, je bil iz majhnih prostorov prestavljen na velike odre. V zahodnem svetu je bila orientalska plesalka prvič v živo predstavljena leta 1893 v Chicagu kot eksotična atrakcija. Primerno takratnemu času so bili nekateri gledalci ogorčeni in zgroženi, zato se je med njimi se je vnela prava revolucija. V začetku 20. stoletja ju v Kairu neka plesalka odprla prvi nočni klub po evropskem okusu. V Ameriki so se začele orientalske plesalke pojavljati v holly-woodskih filmih. Današnji način poučevanja in plesanja orientalskih plesov pa sega v 60. leta 20. stoletja. S tem razvojem so se spremenili tudi kostumi. Prej so bile plesalke oblečene v dolge obleke ali v krilo in bluzo, okoli pasu so imele zavezan šal. Pod vplivom zahoda so se začeli pojavljati dvodelni kostumi. Osebno opažam, da so tudi ti vedno manjši in razkrivajo več kot so nekdaj. Zaradi novih materialov so tudi lepši in atrak-tivnejši. Kaj je osnovno vodilo orientalskih plesov? Določeni gibi z medenico in trebuhom so osnova današnjega plesa. Te gibe so ženske uporabljale pri rojevanju, religio- znih obredih za sprostitev in zabavo, kot čaščenje in v terapevtske namene. Današnji način plesa prihaja iz šestdesetih let preteklega stoletja, osnovni gibi ostajajo, dodajajo se jim novi elementi. Z gibi celega telesa, medenice, bokov, glave, ramen, rok, prsnega koša ... vplivamo na boljše telesno in duševno počutje. Z njim pripomoremo k boljšemu zavedanju same sebe, k spodbujanju samozavesti in odkrivanju svoje ženskosti. Na plesalko ples deluje sproščujoče, skratka, je zdrava zabava, saj ženska stori nekaj zase in za svoje dobro počutje. Kje ste si nabavile obleke in vse kar spada zraven? Prve obleke, turške, smo si kupile v Zagorju. Druge nam je Mojca prinesla iz Egipta. Zapestnice, uhane, bleščice copate in drugo opremo najdemo po domačih trgovinah. Vem, da so vas že večkrat povabile na gostovanja druge slovenske orientalske skupine. Ko pripravljajo različne dobrodelne prireditve orientalskih plesov, nas preko plesne šole povabijo k sodelovanju. Plesale smo že v Domžalah, udeležile smo se tudi orientalskega bazarja v Novem mestu. V Kranju se je predstavila naša učiteljica orientalskega plesa s svojimi skupinami. Načrti? Že ta mesec, 23. maja, ob 20 - ih, pripravlja Delavski dom Trbovlje Orientalski večer, kjer bomo nastopile plesalke iz Zasavja. Prireditev bo povezoval Miha Vranešič. Načrtujemo čim več treningov in izpopolnjevanje plesnega znanja. Upamo, da bomo lahko tudi same organizirale dobrodelni večer skupaj z gosti in tako dodale kamenček v mozaik dobrodelnosti v naših krajih. Pogovarjala se je Irena Vozelj Slike: Irena Vozelj infotoarhiv Joži Gulič I© MWMf&a fnüsfea s* & orientirala v S^ntlambottu Na območju Šentlamberta in Borij je bilo v soboto, 16. maja 2009 1. regijsko tekmovanje gasilske mladine v orientaciji, ki ga je organizirala mladinska komisija Gasilske zveze Zagorje ob Savi v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom (PGD) Šentlambert. Na njem je 55 ekip starejših in mlajših pionirjev in pionirk ter mladincev opravilo orientacijski pohod s petimi kontrolnimi točkami. Proge so bile za različne starostne kategorije različno dolge, razlikovale pa so se tudi naloge, ki so tekmovalke in tekmovalce čakale na kontrolnih točkah. Med ekipami starejših pionirjev je zmago odneslo PGD Čolnišče pred PGD Kotredež III in PGD Trbovlje mesto. V kategoriji starejših pionirk je slavilo PGD Geče III pred PGD Padež in PGD Trbovlje mesto. Pri mlajših pionirjih je bilo najboljše PGD Kotredež II, takoj za njim se je uvrstilo PGD Padež, tretje mesto pa je pripadlo PGD Mlinše IV Med mlajšimi pionirkami se je najbolje odrezalo PGD Marno pred PGD Padež in PGD Čolnišče III. Med mladinci se je najbolj izkazala ekipa Kotredež I, drugo je bilo PGD Čemšenik in tretje PGD Padež. Najboljše tri ekipe v vsaki kategoriji so bile nagrajene s pokalom in potjo na državno tekmovanje. ' *-'• ' * Veselje ekip, ki so osvojile pokale. Iz vrvi je treba znati narediti vozel. Zadetek v polno. Pokal za spodbudo je dobila najmlajša ekipa PGD Sen-tlambert, ki je nastopila izven konkurence, saj so bili v tekmovalni trojki sami predšolski otroci. Tekmovalke in tekmovalci ter njihovi mentorji so pohvalili razgibane proge, ki so bile speljane po travniških in gozdnih poteh. Cestni odsek je bil kratek, a še ta je pripadal stranski cesti, ki se nadaljuje v gozdno pot. Tudi za prometno varnost je bilo torej poskrbljeno. Start in cilj je bil na gasilsko-športnem poligonu v Sentlambertu, ki je umaknjen s ceste in ima hkrati dovolj prostora za vse aktivnosti, ki se odvijajo ob tekmovanju. Pohod se je odvijal tekoče, ekipe so si sledile v časovnem razmaku treh minut. Med drugim je bilo potrebno na kontrolnih točkah vezati vozle, zbijati tarčo, spajati cevi na trojak, zvijati cev in reševati teste. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj /ain^ Staate qeb fe Popolna preobrazba Simpatična Marjeta iz Trbovelj je malo pred preobrazbo bila na večjem posegu pri frizerju, tako da so ji v Studiu Las frizuro le malo osvežili. Tudi vi lahko dobite novo frizuro in po želji šminko, če nam boste pravočasno poslali naš kupon. Polepšajte si majske dni z novim videzom! V Studiu Las vam bodo pomagali in svetovali. Kupone pošljite na naslov: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi Veliko sreče pri žrebanju! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! cf£JtlN/S#r/ «UDlCJ Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03)5664 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 XI 088 KUPON STILSKA PREOBRAZBA Priimek: Ulica:_ Kraj:_ Telefon: GO GRAFIKA GRACER Tekmovanja klubov v zasavski malonogometni ligi so še vedno v teku. Trenutni vrstni red najboljših strelcev (do 15. maja 2009): 1. VINCEK A. (Prapreče - druga liga) 32 točk (42 zadetkov) 2. GASIOR M. (Antimon - prva liga) 24 točk (24 zadetkov) 3. ALIĆ Š. (Taj-kuni - peta liga) 2 1,6 točk (48 zadetkov) 4. ZORICO M. (Mlinše 1 - prva liga) 20 točk (20 zadetkov) (opomba: zadetek v prvi ligi, je vreden: 1 točko; v drugi 0,80 točke; v tretji: 0,65 točke; v četrti: 0,55 točke; v peti: 0,45) Stojijo: Igor Konrad (teh.dir), Igor Pučko (trener), Sanel Džombič, Peter Jovanovič, Gašper Ovnik, Mitja Goršek, Blaž Ručigaj, Boštjan Berčon, Jure Nučič. Spredaj: (Jan Rizman), Ado Muminovič, Anel Blaževič, Vlado Rizman, Matic Ribič, Marjan Vidovič Galerijo v poslovni stavbi Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik od 7. maja 2009 krasijo nove slikarske umetnine, ki jih razstavljajo tri članice Relika Trbovlje in sicer Desanka Beba Kreča z Izlak, Majda Drnovšek iz Trbovelj in Dragica Benčič s Save pri Litiji. '•“ü Majsko popoldne je bilo popolno, saj so obiskovalci lahko zadovoljili vse svoje čute. Slikarke so, vsaka s svojimi stvaritvami, temeljito spremenile stene zgradbe. Pozitivne energije je bilo na pretek, pozibavala se je na zvokih harmonike izpod prstov mladega Trboveljčana Gašperja Cestnika, ki ima že kar precej kilometrine na poti s frajto-nerco in klavirko. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan, v delovnem času uprave TKI Hrastnik. Slike: Vukas J. V Galeriji Delavskega doma v Hrastniku razstavlja fotografije Mitja Ličen, ki ga privlači pred vsem dokumentarna zvrst fotografskega izražanja. Razstavljene fotografije je posnel v Istambulu jeseni 2008. S fotoaparatom razkriva svoj intimni pogled na svet. Razstava bo na ogled do 28. maja 2009. FK Hrastnik _ V nedeljo, 17. maja 2009, ob 19.30 uri so godbeniki Delavske godbe Trbovlje Pomladni koncert v Delavskem domu Trbovlje namenili praznovanju 90. rojstnega dne nekdanjega dirigenta profesorja Mihaela Gunzka. ■ Od leta 1903 do letos je preteklo 126 let delovanja Delavske godbe Trbovlje. V teh letih se je zvrstilo kar nekaj dirigentov, Id je vsak pustil sled v zgodovini delovanja godbenikov. »Iz Hudarinovih rok (leta 1963) je prevzel dirigentsko palico Mihael Gunzek, njegov učenec, Id je zrasel iz Delavske godbe Trbovlje, se izpopolnjeval v glasbenih središčih doma in po svetu ter postal profesor glasbe na ljubljanski Akademiji za glasbo. Z vso vnemo, znanjem in sposobnostjo se je lotil požrtvovalnega dela. V času njegovega umetniškega vodstva je prišlo v vrstah godbenikov do številnih generacijskih zamenjav, saj so številni godbeniki z dolgoletnim stažem postopoma prenehali igrati. Čedalje večji je bil dotok učencev iz Glasbene šole Trbovlje, godba pa je manjkajoče zasedbe instrumentov prav tako poskušala pokrivati sama z intenzivnejšim izobraževanjem ter štipendiranjem njenih članov pri nadaljnjem šolanju na glasbenih šolah. V začetku osemdesetih let je godba štela osemdeset članov, v svoje vrste pa je prvikrat vključila tudi ženske godbenice. Pod Gunzkovim vodstvom je godba pričela uvajati in izvajati modernejše in še zahtevnejše skladbe. Zato tudi uspehi niso izostali. Vrstili so se od tekmovanja do tekmovanja in vrh dosegli leta 1974 na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov v Kerkradeju na Nizozemskem s fenomenalno osvojitvijo prve nagrade in zlate medalje v najvišjem tekmovalnem razredu ter s podelitvijo priznanja ameriške ambasade trboveljski godbi kot najboljšemu tujemu ansamblu. Visoko kakovostno raven in dolgoletno glasbeno tradicijo so trboveljski godbeniki potrdili s ponovno osvojitvijo prvih mest na tej eminentni prireditvi še v letih 1978 in 1981. V tem obdobju so se vrstila tudi razna področna in republiška tekmovanja, snemanja, izdajanje plošč in kaset, gostovanja doma in v tujini, ... Leta 1989 je umetniški vodja Delavske godbe Trbovlje postal profesor Alojz Zupan, ki se je kot namestnik dirigenta že prejšnjih 25 let ukvarjal s pripravljanjem godbenikov na razne nastope in tekmovanja. Za vse dosežene uspehe je prof. Mihael Gunzek prejel različna priznanja: nagrado Prešernovega sklada, kot tudi prvojunij-sko nagrado Občine Trbovlje in druga visoka priznanja. Leta 2000 je izvršni odbor Delavske godbe Trbovlje imenoval prof. Mihaela Gunzka za prvega častnega člana Delavske godbe Trbovlje. C'teiBO tozmmüfe V soboto, 16. maja 2009, je OPZ CiciDO s koncertom proslavil svojih prvih 20 let delovanja. Zborovodkinja Mojca Zupan je ob klavirski spremljavi Urške Vidic in nekaterih učiteljev GS pripravila prijeten program, v katerem so mladi pevci in pevke dokazali, da resnično sodijo med najboljše slovenske otroške pevske zbore. Zbor je ob tej priložnosti prejel jubilejno priznanje za dolgoletno in izjemno uspešno delovanje ter odlične dosežke na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki ga le najuspešnejšim podeljuje Javni sklad za kulturne dejavnosti. Na koncertu, ki ga je prijazno in malce nagajivo vodila Nataša Burger, so poleg zbora sodelovali še učitelji in učenci glasbene šole ter nekateri bivši pevci OPZ CiciDO. Ob tej priložnosti je izšla tudi jubilejna publikacija, ki jo je uredila Tatjana Polanc Kolander. Opis OPZ CiciDO GŠ Zagorje Otroški pevski zbor CiciDO Glasbene šole Zagorje prepeva od leta 1989, ves čas pod skrbnim vodstvom Mojce Zupan in od 1. 2002 ob klavirski spremljavi pianistke Urške Vidic. Tako v tem letu praznuje svoj 20. rojstni dan. Redno ^ CiC/^j sodeluje na območnih in medobmočnih revijah ® ° pevskih zborov, Božično novoletnih koncertih, Cici koncertih GŠ ter številnih priložnostnih ^ nastopih v Zagorju in drugje. Na Revijah otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi uspešno tekmuje in zmaguje od leta 1998. Največji uspeh je dosegel na Reviji leta 2004, ko je prejel posebno priznanje za najboljši otroški zbor na reviji, za najbolj prepričljivo izvedbo slovenske ljudske pesmi in za najbolj prepričljivo izvedbo celotnega nastopa. Posnel je zgoščenko »Male pesmice« Blaža Rojka in se predstavil na dveh zgoščenkah Glasbene šole Zagorje. CiciDOjčki obiskujejo pevske vaje dvakrat tedensko, včasih malo bolj, kdaj tudi malo manj navdušeno. Vedno pa se zelo veselijo nastopov. OPZ CiciDO vključuje otroke z območja občine Zagorje, stare od 6 do 11 let. V 20 letih je skupaj prepevalo 369 otrok, ki so na več kot 125 nastopih odpeli več kot 250 obravnavanih pesmi. M. P. za avc l&azstav/a Kum V galeriji Knjižnice Litija so se v Knjižnici Litija 28. aprila 2009 predstavili slikarji in kiparji, ki se srečujejo v koloniji na Kumu. Med navzočimi sta barve umetnikov zastopala akad. slikar Janez Knez, pobudnik kolonije in akademski kipar Zoran Poznič. Slednji je spregovoril o razstavi, o umetnikih, ki jih na Kum prinese iz vseh koncev Slovenije. Sobivanje različnih umetnikov zagotovo interpretirajo njihova dela, ko se v njihovo ustvarjanje ujamejo posebne kumske energije. V krajšem kulturnem programu ob odprtju razstave sta sodelovala učenca GS Litija Šmartno, Jaro Pavliha in Gal Mavretič. Akad. kipar Zoran Poznič, flavtist Jaro Pavliha, direktorica knjižnice Litija, Andreja Štuhec Razstava »Pomlad v knjižnici«, Tatjana Renčelj A. M. išt o. Več informacij o prireditvah na www.miaaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ Tek po ulicah Tržiča Datum: 22.5.2009 Organizator: ŠZ Tržič Dodatne informacije: Biserka Drinovec 051 354 064, www.sztrzic.si Pomladni ples in plesni vikend v Ljubljani Datum: 22.5.2009 Organizator: Plesna zveza Slovenije in Plesni klub Bolero Dodatne informacije: Urška Marinko 01 430 22 84, www.Dlesna-zveza.si.www.bolero.si Rekreativni ples (Bevke - Vrhnika) Datum: 23.5.2009 Organizator: Plesna zveza Slovenije in PKP Karmen Dodatne informacije: Urška Marinko 01 430 22 84, www.olesna-zveza.si. karmen.intihar@omail.com Kostelski pohod Datum: 23.5.2009 Organizator: PD Kočevje in TŠD Kostel Dodatne informacije: Stanko Nikolič 01 294 21 75, Anton Selan 041 288 891, www.Dlaninsko-drustvo-kocevie.si Pohod Široka peč - Dovški Križ Datum: 23.5.2009 Organizator: PD Ljubljana Matica Dodatne informacije: Marko Jurič 041 572 893, www.Dlaninskodrustvo-limatica.si 10. Tradicionalni pohod na Goli vrh Datum: 23.5.2009 Organizator: PD Nazarje Dodatne informacije: Sandi Grudnik 031 674 441, www.Ddrustvo-nazarie.si 19. Rokovnjaški pohod Datum: 23.5.2009 Organizator: PD Kamnik in MDO Kamniško Bistriškega območja Dodatne informacije: pisarna društva 01 839 13 45, pdkamnik@ siol.net Orientacijsko tekmovanje (Podravska liga) Datum: 23.5.2009 Organizator: PD Slivnica pri Celju Dodatne informacije: Matej Planko 040 161 352, www.Ddslivnica.com Pohod na Kobariški stol Datum: 23.5.2009 Organizator: PD Grmada Celje Dodatne informacije: Franc Šinko 031 383 591. www.pdamada.ora Pohod na Golico Datum: 23.5.2009 Organizator: PD Vuzenica Dodatne informacije: pisarna društva 02 876 40 71,041 363 528, karina.aolob@vuzenica.si Izlet na Valvazorjev dom Datum: 23.5.2009 Organizator: PD Trbovlje Dodatne informacije: Cvetka Kozmus 040 864 664, Tom Probe 031 508 432 Odprti košarkarski turnir trojk - Dolsko 2009 Datum: 23.5.2009 Organizator: ŠD Partizan Dolsko Dodatne informacije: Jernej Rebolj 031 657 841. www.dol.si/sddolsko Dan nordijske hoje z Niko na Bledu Datum: 23.5.2009 Organizator: Dnevnik d.d. in Zveza za nordijsko hojo Dodatne informacije: Sonja Vidonja 01 308 22 33, www.dnevnik.si Mini olimpijada na Bledu (v sklopu Dneva nordijske hoje) Datum: 23.5.2009 Organizator: Olimpijski komite Slovenije in Športna zveza Radovljica Dodatne informacije: Aleš Solar 01 230 60 30, 051 376 289, www.olvmDic.si Duatlon Brdo in tek Brdo Datum: 23.5.2009 Organizator: Triatlonska zveza Slovenije in Društvo Medicus Dodatne informacije: dr. Milivoj Veličkovič Perat 04 236 14 00, www.triatolonska-zveza.si Ekološko rekreativni spust po reki Muri Datum: 23.5.2009 Organizator: ROTO MS Dodatne informacije: Suzana Flisar 041 646 446, www.roto.si 38. Tek prijateljstva Datum: 23.5.2009 Organizator: ŠD Hotedršica Dodatne informacije: Bogdan Bošnjak 041 272 022, www.loaatecJnfo/~sdh 5. Sovin tek v Velenju Datum: 23.5.2009 Organizator: ŠD Pa take fore Dodatne informacije: Tomaž 031 375 105, Boris 031 864 466 Zreška nočna desetka Datum: 23.5.2009 Organizator: ŠD Unior Dodatne informacije: Domen Vogelsang 051 216 535, www.unior.si 8. Tek Suša Datum: 23,5.2009 Organizator: ŠD Senca Zali Log Dodatne informacije: Janez Habjan 041 570 680, www.zaliloa.si 7. Triglavov tek + pohod Datum: 23.5.2009 Organizator: ŠD Triglav Predanovci Dodatne informacije: Vitomir Fujs 041 769 528, www.hk-trialav.si 13. Hura kolesarski vzpon na Konjiško goro Datum: 24.5.2009 Organizator: KK Rogla Dodatne informacije: Vinko Rutnik 041 202 469 28. Tradicionalno srečanje na Paškem Kozjaku Datum: 24.5.2009 Organizator: PD Vitanje Dodatne informacije: Damijan Fijavž 041 918197 Prijateljsko kolesarjenje po dolini Sotle Datum: 24.5.2009 Organizator: ŠD OŠ Rogatec Dodatne informacije: Istok Kodrič 03 582 70 58, istok.kodric@auest.arnes.si 6. Gorski tek na Nravske doline Datum: 24.5.2009 Organizator: ZŠD Ravne na Koroškem Dodatne informacije: Štefka Robač 041 751 908, Milena Zagernik 041 33 476, www.zveza-sd-ravne.si 13. Kolesarski maraton občine Tišina Datum: 24.5.2009 Organizator: KK Tropovci Dodatne informacije: Roman Činč 040 553 164, danica.cinc@siol.net Slovenski dnevi knjige v Knjižnici Litija, zaključek cici bralne in bralne značke 2008/2009 V aprilu smo praznovali svetovni dan knjige in slovenske dneve knjige. Tako je bilo udi v litijskih knjižnicah. Cici bralci V ponedeljek, 20. aprila 2009 so zaključili z akcijo Pomlad v knjižnici. Odziv je bil odličen, sodelovalo je 158 posameznikov in 1 1 skupin. Prispele izdelke si lahko do konca maja obiskovalci ogledajo v prostorih Knjižnice Litija. Obdarili so pet družin. Družine Šešet -Horvat, Jerič in Musar iz Litije, ter Grabnar in Ferlan iz Šmartnega sodijo med tiste, kjer berejo vsi družinski člani. Na svetovni dan knjige, 23. aprila se je z gledališko predstavo zaključila cici bralna značka. Najmlajši so si v spremstvu vzgojiteljic ogledali predstavo »Princeska na zrnu graha«, v izvedbi Lutkovnega gledališča Jesenice. Letošnjo cici bralno značko je opravilo 261 predšolskih otrok. V maju se je zaključila tudi bralna značka za osnovnošolce obeh občin, Litije in Šmartnega. Učenci razredne in predmetne stopnje so si v treh dneh ogledali filma Povest o Despereauxu in Hotel za pse. Letos je sodelovalo 1351 otrok. Obiskovalci letu bodo pripravili še sladkorček - igrico Vikin čarobni kaktus Judite Rajnar. Vzgojiteljica in vsestranska umetnica bo s seboj pripeljala male prijatelje, ki vas bodo zabavali v Knjižnici Litija, 4. junija ob 18. uri. Aleksandra Mavretič Vida Petrovčič v hrastniški knjižnici V knjižnjici Antona Sovreta v Hrastniku bo 22. maja 2009 ob 19.00 gost večera Vida Petrovčič. poznajo vsi, ki vsaj kdaj pogledajo kakšno informativno oddajo na RTV Slovenija. Znan obraz slovenskega novinarstva pa se je v zadnji polovici desetletja močno spremenil. Na boljše, bolj zdravo in s tem bolj mladostno ... Dobitnica večih Gongov Popularnosti je dokazala, da se z močno voljo in iznajdlivostjo pri pripravi hrane zmore doseči za mnoge nemogoče - shujšati in pri tem biti zdrav, poln energije in prav nič slabe volje, kar je pogosto stalnica pri podobnih »projektih«. Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Na literarnem večeru 26. maja 2009 ob 18.30 bo gost zagorske knjižnice pesnik Vlado Garantini, ki je o sebi ob pričujoči izdaji pesniške zbirke zapisal: “Po rojstvu kmet, po srcu pesnik, malar, zaprisežen knjigožcr, sicer siromak. Poezija - princeska utopije. ” Obiskovalcem bo predstavil svojo četrto samostojno pesniško zbirko, ki nosi naslov Dnevi. Zasnovana je na treh ciklih. V prvem ciklu, Rdeči revirji, spregovorijo preprosti ljudje v svojem narečju, začinjenim s črnim humorjem. Drugi cikel, Vse najboljše za te, so voščila, ki jih je pesnih spesnil za svoje najbližje v preteklih desetletjih in tretji cikel ima naslov Mavrica, to je mavrica, ki se boči preko pesnikovih dni od vzhoda do zahoda človeškega bivanja. S pesnikom Vladom Garantinijem se ho pogovarjal Igor Gošte, pesmi pa bo prebiral avtor sam in Andrej Dolšina. Za glasbeno spremljavo bosta poskrbela Franci Lakovič in Vlado Poredoš. Trboveljsko knjižnično V trboveljski knjižnici so za 27. maj 2009 pripravili ob 17.00 uri Pravljično uro, ko Blip sreča Pipa. Dogajanje bo potekalo v pravljični sobi Tončka Knjigoljuba na mladinskem oddelku. . ,v . . _ . ... Za 19.00 uro istega dne pa je napovedano potopisno V Knjižnici Litijä VćlDlJO... predavanje na oddelku za odrasle. Roman Kukovič bo skušal priklicati dih orienta, ki ga je začutil ob popotovanju Najmlajši ljubitelji pravljic, pa tudi starejši, so vse leto po Turčiji, pridno obiskovali pravljične urice. V zahvalo za pridno obiskovanje in zaključek pravljičnih uric v tem šolskem ©ŠP6QU ^Odločili smo se, da bralcem predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo, živijo z njimi ali blizu njih in bi si želeli vedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih nekaj več. Špegu za Ida Virt, rojena Skrinar, v Trbovljah, je svojo življenjsko pot nadaljevala najprej v Ljubljani, nato je študirala, delala in predavala v Salzburgu. Leta 1973 se je vrnila v Trbovlje, kjer je najprej učila glasbeno vzgojo na Osnovni šoli Trbovlje, nato pa je učila klavir na Glasbeni šoli v Trbovljah. Ves čas je vodila različne pevske zbore in Orffovo skupino na Glasbeni šoli, kar počne še danes. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Prav gotovo ne naših domačih »predstav«, ki smo jih za sorodnike in prijatelje organizirali otroci. Na programu smo imeli skladbe za violino in klavir, recitacije, skeče, plesne točke. Pozabila ne bom nikoli, kako sem uživala, ko sem z očetom igrala klavir štiriročno, kar ni bilo pogosto zaradi njegovih številnih obveznosti. Nepozabno je bilo tudi sodelovanje v gledališki skupini Svobode center, ki jo je vodila Geni Rak. Kot otrok sem uživala, kadar me je oče vzel s sabo na gostovanja gledališke skupine Svobode Center. Vozili smo se s tovornjakom in to je bilo pravo doživetje. Imela sem tudi to srečo, da so bile v mojem otroštvu zime take, da smo na dvorišču lahko ustvarjali igluje in prave snežne skulpture, sankali smo se kar po cesti s Kleka ali s Katarine -nepozabno!! Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Moj profesor klavirja Pavel Sivic. Bil je velik pedagog. Pri njem sem dobila poleg pianistične tudi splošno glasbeno izobrazbo. Ker sem imela to srečo, da sem štiri leta živela v njegovi družini, pravim, da je bil moj drugi oče v pravem pomenu besede. nižjo gimnazijo, istočasno z višjo gimnazijo sem obiskovala srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Študirala sem na Akademiji za glasbo v Ljubljani, na oddelku za klavir in muzikologijo. Nato sem na Orff - Institutu, oddelku Akademije Mozateum v Salzburgu študirala elementarno glasbeno - gib-no vzgojo. Svoje znanje sem precej izpopolnjevala na številnih zborovodskih seminarjih doma in v tujini. Ves čas sem pela v zborih, najprej v Glasbeni šoli, kjer je profesor M. Triller z nami organiziral tudi komorno petje, nato pri profesorju A. Weinger-lu. Že pri petnajstih letih sem začela peti pri očetovih Slavčkih. V Ljubljani sem na Srednji glasbeni šoli pela pri profesorju J. Boletu, v Salzburgu pa v študentskem pevskem zboru Akademije Mozarteum. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Ne vem, da bi me kdo kdaj razočaral, drobna presenečenja pa pogosto doživljam z vnuki, z njihovimi vprašanji, čustvenimi reakcijami in ustvarjanjem. Zelo prijetno sta me za moj šestdeseti rojstni dan presenetili hčerki, ki sta mi s pomočjo mojih sorodnikov in prijateljev omogočili križarjenje po Sredozemlju. Bilo je nepozabno! Ge bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Moj drugi vzornik je bil dr. Hermann Regner, vodja Orff Instituta. On nam je dal tisto sproščenost in invencijo, ki sta še kako pomembni pri pouku. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Najprej sem štiri leta obiskovala osnovno šolo na Vodah, nato *7 c\\/n Ne! Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Rojstvo dveh hčera in treh vnukov. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Ce le morem, počasi in dolgo zajtrkujem. Rešim tri ali štiri križanke. Slede sprotna gospodinjska opravila, najmanj ena ura sprehoda in igre v parku z vnučko, kuhanje, vmes grem po vnuka v vrtec. Po kosilu se igrava z vnukom, mu berem, igrava klavir in pojeva. Od 16. ure naprej imam vaje, sestanke ... Zvečer pogledam Odmeve in kakšen film na televiziji, ob tem navadno pletem, po filmu pa v postelji še berem. Sem prava nočna ptica. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Na klepet k prijateljicam, igrat karte, na krajši izlet s hčerko, ko je čas, na plavanje in daljši sprehod. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Potujem zelo rada, kamorkoli in kadarkoli. Potovanja so moja strast, prev tako tudi morje. Imam rada tudi Gorenjsko in izlete v planine, vendar tega za morje nebi zamenjala. Sem človek vode, rojena v znamenju rib in še na Gorenjskem iščem priložnost za kopanje. Prosimo, zaupajte nam, kje se »srečujete« s kulturo? V Trbovljah, če se le da, obiščem vse predstave in razstave, ki so na razpolago, v SNG Maribor imam operni abonma, občasno obiščem koncerte v Cankarjevem domu in Križankah, si ogledam predstave v ljubljanskem Me- stnem gledališču in Drami. To, kar sem naštela, so kulturne predstave. Kot sem že omenila, rada berem, kolikor mi le čas dopušča. Pogrešam pa v našem okolju splošno kulturo ljudi, kulturo obnašanja, saj težko razumem parke in javne prostore polne smeti, pa tudi zvočnega onesnaževanja ne maram. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Domačih opravil nimam rada, brez izjeme. Saj je vse skupaj kot Sizifovo delo: počistiš, a je takoj spet umazano, opereš in zlikaš, enkrat oblečeš in spet pereš ... Poklic gospodinje je zame najtežji, saj nima določenega delovnega časa. Rada preizkusim kakšen nov recept in pletem. Ce bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Dolgo ne bi zdržala, občasno pa bi kar prijalo, predvsem kadar se nabere preveč terminov na enkrat in ne vem če bom vse zmogla. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Tega ne čutim. Oče, ki je bil zaljubljen v Trbovlje in Dobovec, je vedno dejal : Tu smo najbolj sposobni in vztrajni delavci. )az mislim, da bi to, kar rada delam, delala z enakim elanom povsod. Ne vem od kod, vendar sem verjetno edina v širšem sorodstvu, ki sem precej »ciganski tip«. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Štirje. Dva iz osnovne šole, po eden iz gimnazije in srednje glasbene šole. Lepo je, ko se srečujemo. Ne le, da obujamo spomine, tudi v mišljenju imamo marsikaj skupnega. Razmišljamo zelo podobno, zato ni čudno, da na enkrat izrečemo enako misel. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Iz tega, kar imaš, si napravi najbolje. Poišči v vsakem človeku kar ima dobrega. Po naravi sem optimist in rada imam Ljudi. Spegu je nastavila: Irena Vozelj Slike: Irena Vozelj in fotoarhiv Ida Virt I® pW Tenis: Mfesariig -- net^l zmaöovalei, Nastja Kolar pa gre: na Roland GairrQS Tekmovalci Tenis kluba AS Litija nizajo uspehe za uspehom in potrjujejo dejstvo, da njihovi tekmovalci krojijo vrh slovenskega tenisa. Na Odprtem prvenstvu do 18 let v Velenju je brez težav s konkurenco opravil Nik Razboršek in osvojil že drugi turnir zapored, saj je zmagal tudi na Odprtem prvenstvu do 16 let v Litiji. Dve zmagi nakazujeta, da se Nik po poškodbi uspešno vrača. Uvrstitev v četrtfinale 1TF turnirja do 18 let v Mostarju je lep uspeh, ki je prinesel nekaj novih ITF točk, pred Nikom pa je še mednarodno prvenstvo do 16 let, ki bo v Mariboru. Na turnirju do 14 let v Kopru je svojo prvo turnirsko zmago za lestvico TZS priigral Tim Poglajen. Turnirja se je udeležil takoj po pripravah v Umagu in osvojil 1.mesto. Zmage se je v Rogaški na tekmovanju do 10 let veselil tudi eden najbolj obetavnih mladih igralcev Tenis kluba AS Litija, Mark Mesarič. Njegove uvrstitve kažejo, da že stopa po stopinjah Razborška, Bizjaka in Kokalja. Odlično se je pri deklicah do 10 let odrezala Lara Jamšek, ki je dosegla 2. mesto. Pričelo se je tudi že ekipno državno prvenstvo do 12 let. Na prvi tekmi je Tenis klub As Litija gostoval pri ekipi ŽTK Maribor in slavil z rezultatom 4:3. Za ekipo TK AS Litija letos nastopajo Grega Kokalj, Nejc Ster, Aljaž Kaplja, Nik Poglajen, Gal Novak, Nina Jamšek, Lara Lu- kač, Lara Jamšek in Tina Godec. Najbolj pa so se v klubu veselili velikega mednarodnega uspeha Nastje Kolar. Na turneji štirih močnih turnirjev 2. in 1. kategorije v Franciji in Italiji, se je dvakrat uvrstila v finale, enkrat v polfinale in enkrat v polfinale dvojic. V dobrih treh tednih se je s 170. mesta ITF svetovne mladinske teniške lestvice povzpela na 46. mesto, kar pomeni, da bo letos konec maja zaigrala v glavnem turnirju na znamenitem Roland Garrosu! Nastja ima komaj 14 let in bo med najmlajšimi udeleženkami tega turnirja. Trenira v Litiji s svojim novim trenerjem Matjažem Pogačnikom. Dokazala je, da je trenutno največji slovenski teniški up. Njene treninge si lahko ogledate skoraj vsak dan med 14. in 16. uro (razen seveda, ko je na tekmovanjih) v teniškem centru AS Litija. Bowling: BOB Bowling liga in liga trojk Zaključilo se je tekmovanje v BOB Bowling ligi 2008-2009. Končni rezultati: MOŠKI : 1. Vincek Dejan 17318 kegljev, povprečje 192 2. Erjavec Jožef 16840 kegljev, povprečje 187 3. Janez Belec, 16838 kegljev, povprečje 187 ŽENSKE: 1. Dobravec Cveta 14394 kegljev, povprečje 159 2. Dobravec Saša 14262 kegljev, povprečje 158 3. Ulčar Anita 13787 kegljev, povprečje 153 V poletnem terminu pa se je začela LIGA TROJK. Po 1. kolu je stanje na lestvici sledeče: L Ekipa MERKUR (Štrus Iztok, Savšek Rok, Tomažič Marjan) 2. Ekipa DOBRAVČEVE (Dobravec Cveta, Dobravec Saša, Dobravec Eva, Ceglar Klara) 3. 3JE (Vodenik Damjan, Rupnik Matej, Štrus Dejan, Vodenik Roman) Plavanje XXIX. Mednarodni plavalni miting » Ilirija« Na Bloudkovem kopališču Ilirije je bil tradicionalni mednarodni plavalni miting ob osvoboditvi mesta Ljubljane. V konkurenci 190 plavalcev iz 25 -ih klubov iz 11 držav so svojo pripravljenost, pridobljeno na pripravah v Moravskih toplicah, preverjali tudi plavalci plavalnega kluba Lafarge Cement: Rok Leskovec, Luka Zupan, Alen Piršt, Peter Vozel, Žiga Kovačič ter dekleta; Lara Hodej, Karmen Zmrzlak, Tjaša Božič, Laura Pestotnik ter Maša Stanič. Ob številnih znanih imenih slovenskega plavanja, so se mitinga udeležili tudi plavalci, ki so bili lastniki svetovnih rekordov ( Komornikov - 200 prsno), kot tudi tisti, ki bodo v prihodnosti zaznamovali evropsko in svetovno plavanje (Korotiškin -100 delfin). V tako močni konkurenci v absolutni kategoriji, mladi plavalci Lafarge Cementa niso igrali vidnejše vloge, z izjemo Roka Leskovca, ki je nastopil v absolutnem finalu na 100 prsno in osvojil 5. mesto, v mladinski konkurenci je ta dosežek zadostoval za srebrno odličje. V disciplini 200 mešano je osvojil 4. mesto. Ravno tako je do odličja v mladinski konkurenci priplaval Luka Zupan, ki je osvojil bron na 200 mešano in premagal klubskega kolego. Na 100 delfin je bil 7. Omeniti je potrebno tudi Alena Firšta, ki bi z doseženim časom na 100 delfin osvojil 3. mesto, a je bil zaradi nekontroliranega premika na štartnem bloku diskvalificiran! Na 200 mešano je osvojil 7. mesto. Med osem najboljših se je uspelo uvrstiti tudi Lari Hodej (6. mesto na 100 hrbtno), Maši Stanič (6. mesto na 100 delfin in 7. mesto na 400 prosto), Karmen Zmrzlak (8. mesto na 100 prsno), ter Petru Vozlju (8. mesto na 100 hrbtno). Vsekakor pa je potrebno omeniti tudi našo perspektivno plavalko Tjašo Vozel, ki je v absolutni konkurenci suvereno slavila na 100 prsno in s tem povečala apetite pred prihajajočim Evropskim mladinskim prvenstvom v Pragi. Njen rezultat 1:12,25 ji verjetno obeta vsaj nastop v finalu, za kaj več pa bo potrebno tudi nekaj športne sreče. Kot je sama dejala, jo spomini še vedno vežejo na Trbovlje, a je bila zaradi znanih razmer z zimskim bazenom, prisiljena zamenjati sredino. PKLCT Plavanje: Medmarodnij ptavalnl miting % ptui W&9" Plavalni klub Terme Ptuj je konec tedna v ptujskih termah gostil že peti tradicionalni mednarodni plavalni miting. Na mitingu so nastopili številni slovenski reprezentanti mlajših kategorij in tisti, ki se potegujejo za preboj v reprezentanco. V konkurenci 720-ih plavalcev iz 7-ih držav, so se mitinga udeležili skoraj vsi plavalci tekmovalnih selekcij Plavalnega kluba Lafarge Cement Trbovlje. Po zaslugi Primoža Podbregarja, Roka Leskovca, Alena Firsta, Petra Vozlja, Lare Hodej in Klare Volaj so si mladi trboveljski plavalci priplavali odličja, ostali plavalci iz tr- boveljskega kluba pa so se tudi odlično borili in se uvrščali med osmerico, kar je na tako zahtevni tekmi lep uspeh. Na drugo in tretje mesto, na 100 in 200 prsno, je priplaval Rok Leskovec pri mladincih, Alen Firšt pa je drugi na 200 prsno v kadetski kategoriji. Primož Podbregar se je veselil bronaste medalje na 200 prosto, s tretjim mestom pa sta za presenečenje poskrbela Peter Vozel in Lara Hodej na 100 in 200 hrbtno. Najmlajša dobitnica medalje iz njihovega kluba je postala Klara Volaj, ki je na 100 hrbtno zasedla 2. mesto. Med osem najboljših, torej final, ki na tako velikem tekmovanju pokažejo vrednost posameznih klubov, se je uspelo prebiti še: Luki Zupanu, Mariu Bu-dimirju, Janu Burgarju, Nejcu Kosu in dekletom Karmen Zmrzlak, Neži Kurnik in Nini Kos. Vsi trboveljski mladi plavalci so plavali svoje osebne rekorde in pokazali solidno pripravljenost, ki jo bodo s treningi v velikem letnem bazenu še izboljšali. PKLCT Karate: Trboveljski karateisti so se na povabilo Karate kluba Postojna v soboto 16. maja udeležili mednarodnega karate turnirja »8. Postojna Open«, ki velja za enega najkvalitetnejših mednarodnih turnirjev v Sloveniji. Na zelo dobro organiziranem turnirju je nastopilo skoraj 500 tekmovalcev iz 8-ih evropskih držav. Karate klub Trbovlje so pod vodstvom glavnega trenerja Mihe KOVAČIČA zastopali Almin SALKIČ in Žiga ROZINA v katah ter Tim ŽLAK, Tea LOPAN, Aljaž VESENJAK in Timi UMEK v športnih borbah. Trboveljčani imajo v svojih vrstah tudi dve sodnici, ki sta na povabilo organizatorjev prispevali k nemotenemu poteku turnirju. Katja SIMERL je kot sodnica pripravnica uspešno prestala krst med sodniki v katah, medtem ko je Aida PARIČ, sicer sodnica opazovalka, uspešno opravila svoje delo na semaforju. V kadetski konkurenci kat je Almin SALKIČ kljub dobri izvedbi v polfinalu moral priznati premoč italijanskemu tekmovalcu. Ker se je slednji uvrstil v finale, je Alminu omogočil nastope v repesažu, kjer je prepričljivo zmagal in osvojil bronasto medaljo. Almin se je še boljše odrezal v kategoriji mladincev, kjer je tokrat potekal klubski finale med Žigo ROZINO in Alminom. Alminu je tokrat uspelo osvojiti zlato medaljo, Žiga pa se je moral zadovoljiti s srebrom. V športnih borbah sta bronasti medalji osvojila Tim ŽLAK in Tea LOPAN. V športnih borbah mladincev do 68 kg je Timi UMEK v prvem krogu premagal najresnejšega konkurenta za nastop na Mladinskem svetovnem prvenstvu novembra letos v Maroku. Nadaljeval je z dobrimi borbami, tako da je izgubil šele finalni dvoboj z italijanskim predstavnikom in s tem osvojil srebrno medaljo. V mladinski kategoriji do 61 kg pa je bil Aljaž VESENJAK ponovno nepremagljiv. Svojo športno formo je stopnjeval vse do finala, v katerem je prepričljivo premagal tekmovalca iz Nemčije. Trener Miha KOVAČIČ je bil s prikazano formo tekmovalcev zelo zadovoljen, tako da so napovedi pred nastopom na Državnem prvenstvu do 21 let, čez dva tedna, zelo optimistične. Besedilo i)i sliko: Bogdan SIMERL MZmZILD avtor TONE SEVNIK «f' POLOŽAJ TELESA KDOR OTEPA SNOPE ENA (POG.) HUNSKI VLADAR EDVARD KOCBEK PRIPADNIK PROTES- TANTSKE VERE MAJHEN PTIČ REMOV BRAT PRILOGA DELA PREKINITEV IGRE (ANG.) NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČAR MUSLIMANSKI VERSKI POGLAVAR PLANET NAŠEGA OSONČJA INDIJSKI HRAST AMERIŠKI ROCK PEVEC COOPER REKA V SZ RUSIJI ČEBELJI SAMEC HLADNO OROŽJE JAPONSKA DOLŽINSKA MERA SLOVENSKI TURISTIČNI KRAJ AVSTRALSKI NOJ KRAVJI GLAS SKUPEK ENAKIH CELIC PEVEC FRENK ANGLEŠKI GLASBENIK STEVENS MAJHNI ZAJEDAVCI FRANCOSKO VINO ČLOVEK, KI TEŽKO HODI VOLTAMPER PEVKA JURKOVIČ ORGAN VOHA VOJAŠKA ENOTA ODKOP NOBELU MAJHNO DLETO PREIZKUS ZNANJA DITKA HABERL KRATEK IZREK KMEČKO ORODJE VSE V REDU (ANG.) ČE JUŽNI SADEŽ GLAVO- NOŽECZ LOVKAMI VRSTA ZAVORNEGA SISTEMA GLASBENIK JANEZ NICHOLAS RAY NEKDANJA POŠTA K13E33EII39EZEEEK3! REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. — = 'SŠ - sc. M E R K U R ■r.:: A B 0 N M A D O B i R D I A L =_ A L 1 A M A N C 1 o N E S J E HE' 1 A I P 0 T O K i N 1 K 1 T A R O S •sr L 0 M 0 sr sc c P ts*1 R E "sr T E R M 1 N K A S A R N A ° N cs V H O D K A D 1 L O M ~1 J A' C O B A D R A G A 369718245 1 7 5 2 SUDOKU KAKURO 5 8 4 7 3 5 9 6 2 6 8 4 7 5 1 5 2 9 — — 6 1 4 3 8 5 NURIKABE avc Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 30.05. 2009 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 10/2009. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, 1 x bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 09/2009 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Marija Rajkovič, Opekarna 20a, 1420 Trbovlje - bon za 20,86 € -Ani Ritonja, Ulica 1. junija 36b, 1420 Trbovlje - bon za 12,52 € - Gašper Križnik, Cesta 20. julija 13, 1410 Zagorje ob Savi - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOV1NA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO POSEBNA PONUDBA V ČASU OD 21.05. DO 03.06..2009 KRUH BELI 500 g SAMO 0,90 € VABLJENI (POSKQNA (POmJWBA WJA ocC 07. OS. do 20. OS.2009 Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje, Tel: 035660280 mmmLo ©! Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka. 29.05. 2009, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERM ČiBEIICA YRAöCYlö fllatej Valvazorjevo 2, IZ1AKE. Tel.: OS/56-74-137 Kuhamo s Stašo Puranji zrezki s čemažem Sestavine: 4 puranji zrezki, 20 dag blanširanega čemaža, čebula, strok česna, 2 dag masla, 5 dag kisle smetane, 10 dag gorgonzole, 10 dag skute, moka, sol in poper, jajce, drobtine. Priprava: V ponvi segrejemo maslo in na njem hitro podušimo drobno narezano čebulo, narezan česen in čemaž. Primešamo kislo smetano, solimo, popramo in ohladimo. Ohlajeni zmesi dodamo na kocke narezano gorgonzolo, skuto in žlico moke ter premešamo. Puranje zrezke tanko potolčemo, do polovice obložimo s pripravljenim nadevom in prepognemo. Zrezke začinimo s soljo in poprom, potem pa paniramo v moki, jajcu in drobtinah. Nato jih ocvremo in postrežemo. Dober tek! __________________________________ Staša za avc Diage bralke, cenjeni bralci! Danes ni več mogoče doživeti nekdanjega veselja koscev po uspešno opravljenem delu, združenega z uživanjem v lepotah narave. Del te romantike vam bo pričarala ena izmed spodnjih pesmi. Dve izmed njih pa sta družbeno kritični, kajti pesniki pišemo ne le o »rožicah in ptičkih«, ampak tudi o stvareh, ki nas motijo v svetu, v katerem živimo. Ena govori o tem, da je »raj napredka« morda samo privid, medtem ko je n^tanek druge spodbudilo mižanje razvitega sveta ob etničnem čiščenju v Darfurju. Mediji nas raje 'pumpajo' o prašičji gripi, ki je proti Darfurju ali celo posledicam navadne gripe navaden nahod. Snemimo očala laži in odprimo oči. Srečno! SrečnolBoštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) ZGODBA O ZEMELJSKEM RAJU V premnogih kotičkih tuzemskega raja gnezdijo kače in večglavi zmaji. Dokler so gnezda gnezdeca, so kače kačice. Nadnje prihajamo z uroki, z magičnimi formulami, z vatiranimi besedami. Sproti izdiramo strupnike, da se strup ne kopiči v mešičkih. Na mrzlih, zapuščenih g>iezdiščih pa se kačice levijo v kače, kače v večglave zmaje. Brez strahu lazijo iz skrivališč, puhajo v nas smogasti zrak, v srčiko zemlje izcejajo nevarne strupnine, se brezsramno kotijo na belih prodiščih rek, z zahrbtnimi opijati perejo naše možgane, meljejo naša srca pri živem telesu. Ubija vci strupenjač in zmajev dobivamo bitkice, iz bitk pa se vračamo sklonjenih glav. Ni fronte. Ena sama gverila. V sipkem pesku presihajo neuslišane molitve. Bogovi pa prizanesljivo mižijo. Vlado Garantini HEJ, KOSCI, NA PLANO Hej, kosci, na piano, že dan se godi, v tej jutranji rosi se najbolje kosi. Tako glas odzvanja, gospodar je vesel, saj danes na svoji kmetiji bo kosce imel. Tja v breg so odšli, se trava priklanja, že kosa šumi, za kosci ostajajo prav lepe redi. Ko rosa s soncem izgine, vrisk zasliši koscev sc prek doline, za njimi ostale so pokošene strmine. Andrej Režim ZANAŠAJMO SE NASE Zanašajmo se le nase. Samo mi vemo, kaj je ozadje, kaj so pomembne zadeve, ki popeljejo lahko nas v boljše čase. Darko Blaznik - Darčk BREZ UPA Obraz brez upa, izgubljen je v svetu, ki ubija, za bogastvom žene se minljivim, odriva luč rešilno v nevidnosti temino, da pobijejo sekire ostre vse, kar bi dišalo po milini. Čreva že visijo čred trpečih na grmičju malega ekrana, po želodcu čudnost se pretaka, rumenilo kliče kazen nad otroke, ki so vrgli v naročje se malika. Dih in jok in krik, sulica zarine se med rebra, da pohujša roka se bogata, za grozečo ihto mir razgrne novih dni pepelnato odejo. Boštjan Grošelj "Kadar utrpite živčni napad, vas je napadel živčni sistem. Kakšno upanje ima človek, ki ga napade sistem?" (Russell Hoban) za avc Aleksij Porednik: PRIHAJAJO RODOVI NOVI Ljudje smo sebična bitja. To je logično, kajti svet začnemo spoznavati iz sebe. Ce pogledamo majhne otroke, se borijo za svoj košček »mojega« pod soncem. Podobni so mladičem drugih sesalcev, neugnani in igrivi, radovedni in hkrati nevednih. Zal veliko ljudi ne preseže živalske posesivnosti. Od malih nog jo nosijo s seboj. Ujeti so v misli, besede in dejanja, ki kažejo na to, da se bojijo, da jim bo kdo kaj vzel ali kaj slabega storil. Kot se otrok boji za igračo, tako je odraslega strah pred izgubo partnerja, otroka, hiše, avta, zemlje. Takšna naravnanost človeka oddaljuje od uresničevanja izjemnih potencialov, ki jih nosi v sebi. Ostaja nedodelana umetnina, ker je prepričan, da je svet kraj z omejenimi možnostmi. V resnici je svet del vesolja oziroma kozmosa, v katerem so na voljo neskončne možnosti za ustvarjanje, torej prehajanje idej v materialno stvarnost. Zemlja in voda sta omejeni, če imamo v mislih zemljo in vodo na našem planetu, ustvarjalnost pa še zdaleč ni. Pa še omejenih virov bi bilo za vse dovolj, če bi le dosegli stopnjo zavesti, ki omogoča sožitje med seboj in z naravo. V tem primeru ne bi bilo neskladja med bogatimi in revnimi, prebivalstvo v bogatem svetu se ne bi tako staralo, medtem ko se v revnem svetu plodijo kot zajci. Zaradi sebičnosti vidimo le svoje skrbi in težave. Ostajamo 'zaplankani', ker mislimo, da je naš vrtiček središče vesolja. Dejansko je le okrušek drobtinice in nič bolj pomemben od drugih vrtičkov. »Mali vrtički malih ljudi, slepili za sebe in soljudi.« Kako pogrešam svetovljanstvo, odprtost do drugačnosti. Nič čudnega, da manjka ljudi s širokimi obzorji, ne le pri nas, narodu s hlapčevskimi koreninami, ampak tudi pri narodih, ki so krojili in še krojijo svetovno zgodovino. Nočemo se izpostavljati, nočemo štrleti iz množice. Hočemo ostati v varnem zavetju povprečja in životariti do konca življenja. Kaj to pomeni? To pomeni, da se od- rečemo sebi, svojim sanjam in klicu neskončne ustvarjalne sile, ki deluje v kozmosu. Vse, kar obstaja, je oblika energije. Z drugimi besedami: vse je energija. Zanjo veljajo zakoni privlačnosti. Podobno privlači podobno. Če smo dobre volje in optimistično naravnani, nase privlačimo dobro. Če smo zaskrbljeni, zakrčeni, se bojimo vsega hudega, kar bi nas utegnilo doleteti, smo magnet za slabo. Če se bojimo slabega, delujemo, kot da si želimo slabo. Ničesar se namreč ne moremo bati, če si strašljivih, slabih stvari ne predstavljamo v mislih. In tisto, kar nosimo v mislih, privlačimo v svoje življenje. ' '' v' / Misel je energija. Vsaka misel sproži določeno energijsko vibracijo, ki se razširi v kozmos in privlači podobno vibracijo. Več misli usmerjamo v slabo, več vibracij slabega privabljamo in bolj nas življenje tepe. Njegova šiba je torej posledica naše miselne naravnanosti. V Svetem pismu najdemo čudovito misel: »Kdor ima veliko, se mu bo še dalo. Kdor ima malo, pa se mu bo vzelo še to, kar ima.« Človek, ki ima veliko, je tisti, ki je pozitivno naravnan do realnosti, ki je odprt za novo, dobre volje in nasmejan, saj živi v »deželi čudežev in velikih milosti«. S svojo pozitivno naravnanostjo privablja še več dobrega. Živi v sreči in obilju. Kaj pa človek, ki ima malo? To je tisti, ki ima šibko zaupanje vase in v svet, ki ga obdaja. Misli, da je svet krut in življenje težko. Utaplja se v hudih mislih in si zatiska oči pred »soncem, katerega žarki so večni«. Beži od vrelcev sreče, ki so mu na dosegu roke. V svoji sebičnosti se ne zaveda, da obstaja tudi življenje, ki je drugačno od »stokanja v strahu in trepetu, da še zadnjo mi vzamejo uteho«. Nenehno razmišlja o izgubi še tiste trohice veselja, ki jo ima v življenju. Kaj se zgodi? Še to izgubi, ker z intenzivnim slikanjem izgube v svojih mislih privabi dogodke, ki to povzročijo. Dogodke namreč ustvarja energija misli. Večini ljudi po glavi rojijo negativne misli, zato je na svetu toliko pretresljivih dogodkov. Mediji o njih vneto poročajo, zato o njih še bolj intenzivno razmišljamo, kot bi sicer. To pa je rodovitna prst za vznikanje novih negativnih dogodkov. Šele ko bomo presekali ta začarani krog in misli o slabem zamenjali z mislimi o dobrem, se bo svet premaknil na bolje. Mediji so eden najhujših razširjevalcev t. i. črne magije, ker s svojim načinom poročanja napajajo vrtinec negativne energije. Prihajajo novi rodovi. Tudi zaradi odgovornosti do njih bi morali spoznati, kaj je dobro za človeštvo. Za človeštvo je dobro gojenje svetlih, pozitivnih misli. 0 mo/om$M Kino Delavski dom Zagorje Sobota 23.05. ob 20.00 MILK, biograf, drama Nedelja 4.05. ob 20.00 SEDEM DUŠ, drama Torek 26.05. ob 20.00 Film teater: LAJF, slov. kom.drama Petek 29.05. ob 20.00 HITRI IN DRZNI 4, akc.krim. Sobota 30.05. ob 20.00 PRENAŠALEC 3, akc. avant. Nedelja 31.05. ob 20.00 HITRI IN DRZNI 4 Ponedeljek 01.06. ob 20.00 HITRI IN DRZNI 4 Kino Izlake Nedelja 24.05. ob 20.15 MILK, biograf.drama Nedelja 31.05. ob 20.15 PRENAŠALEC 3, akc. avant. Kino Delavski dom Trbovlje MOŽJE X NA ZAČETKU WÖLVERINE, domiš.akc.triler četrtek 21.05. ob 18.00 ob 20.00 DVOJNA IGRA, krim. triler petek 22.05. ob 18.00 DVOJNA IGRA ob 20.15 MOŽJE X NA ZAČETKU: WÖLVERINE sobota 23.05. ob 18.00 DVOJNA IGRA ob 20.15 MOŽJE X NA ZAČETKU: WÖLVERINE nedelja 24.05. ob 18.00 MOŽJE X NA ZAČETKU: WÖLVERINE ob 20.00 DVOJNA IGRA ponedeljek 25.05. ob 18.00 DVOJNA IGRA torek 26.05. ob 18.00 MOŽJE X NA ZAČETKU: WÖLVERINE ob 20.00 GRAN TORINO, drama sreda 27.05. ob 18.00 GRAN TORINO četrtek 28.05. ob 18.00 GRAN TORINO sobota 30.05. ob 18.00 POŠASTI PROTI NEZEMLJANOM, anim.pustol. ob 20.00 GRAN TORINO nedelja 31.05. ob 18.00 POŠASTI PROTI NEZEMLJANOM ob 20.00 GRAN TORINO Kino Delavski dom Hrastnik četrtek 21.05. ob 20.00 The International: MEDNAROD. PREVARA,triler petek 22.05. ob 20.15 NEROJEN, groz. sobota 23.05. ob 18.00 NEROJEN ' ob 20.00 The International: MEDNAROD. PREVARA,triler nedelja 24.05. ob 18.00 The International: MEDNAROD. PREVARA,triler ob 20.00 NEROJEN sreda 27.05. ob 20.00 STRASTNA ZAPRAVLJIVKA četrtek 28.05. ob 18.00 STRASTNA ZAPRAVLJIVKA petek 29.05. ob 20.15 SIROTIŠNICA, groz. sobota 30.05. ob 18.00 STRASTNA ZAPRAVLJIVKA ob 20.00 GOLA RESNICA, kom.dokument. nedelja 31.05. ob 18.00 GOLA RESNICA ob 20.00 SIROTIŠNICA Kino Dol pri Hrastniku petek 22.05. ob 18.00 NEROJEN, groz. petek 29.05. ob 18.00 STRASTNA ZAPRAVLJIVKA V petek, 22. maja, bo v Delavskem domu v Trbovljah potekala dobrodelna avkcija. Umetniška dela bodo prispevali zasavski umetniki. Zbrana sredstva so namenjena Gasilskemu domu Dobovec in cerkvi sv. Neže na Kumu. Na pobudo trboveljskega župana Bogdana Baroviča bo kavarna Delavskega doma Trbovlje v petek gostila dobrodelni dogodek, ki se bo pričel ob 21. uri, na njem pa si bodo obiskovalci lahko ogledali in odkupili umetniška dela znanih zasavskih umetnikov. Vrednost posameznih umetniških del je ocenjena na 500 evrov, na avkciji pa bodo razstavljena dela akademskega slikarja Janeza Kneza, akademskega slikarja Nikolaja Beera - Mikija, akademskega kiparja Zorana Pozniča, akademske oblikovalke Severine Trošt Šprogar in slikarja samouka župana Bogdana Baroviča. Sredstva pridobljena na avkciji bodo namenjena obnovi strehe na kulturnem spomeniku - cerkvi sv. Neže na Kumu - in za obnovo strehe Gasilskega doma na Dobovcu. ^_________________________________________________________________________________________________Občina Trbovlje^ mo/mMm iqze/mau oam © Prodam Ugodno prodam vino cviček in dolenjsko belo. Telefon: 031430 638 PRODAM žensko gorsko kolo rog bordo rdeče barve, lepo ohranjeno, cena 50 €. 041-205-693 Iščem Prosim, če mi kdo podari ali poceni proda starejši pralni stroj ali moško ali žensko kolo. 070-895-986 IŠČEM kakršnokoli delo v Zasavju tudi na domu. 070-895-986 ZAPOSLIMO KUHARICO ZA PRIPRAVO MALIC kontakt: 041-322-889 AGM Nemec d.o.o. Sedraž 3 3270 Laško ms» mhćMmćm mm K\m KUM, m NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): C ^ v J mali oglasi ►---------------------------------------------^ Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospod ALEŠ PREMK iz Litije. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za "Z ZASAVCEM V KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. KUPON ZA ŠT. 34 2000 € Izmed vseh prispelih kupončkov bomo Izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 e-centov. Vabljeni k sodelovonjul Ime in priimek:..... Naslov:............. Podpis:............ Telefon in e-pošta: Davčna številka:... Številka TRR:....... :3 § flfö£ 1§|11 r^M Projekt ŽIVIMI IN Ml na Q# Toneta Okro^ajifja ta^orjj% Na OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju so tudi letos pristopili k sodelovanju v projektu ŽIVALI IN MI. Namen in cilj projekta je bil: učence, učitelje in starše naučiti sprejemati živali kot živa bitja, ki prav tako čutijo ter potrebujejo našo ljubezen in skrb; spoznati in spoštovati živali ter ohranjati njihov življenjski prostor; spoznati, da lahko z živalmi prav tako delimo skupen življenjski prostor; opozoriti na problem pasjih iztrebkov. K sodelovanju so povabili člane Kinološkega društva Zagorje in Društvo za zaščito živali SNOFLJA. Seveda so se na povabilo z velikim veseljem odzvali. Ob Dnevu zemlje (22. aprila) so izvedli celodnevni ekodan na temo Živali in mi. Najprej so si v delavskem domu ogledali film z naslovom Beli pramen-pustolovščina malega bobra. Po povratku v šolo so učenci po posameznih razredih imeli zadolžitve glede čiščenja šole in njene okolice. Ves teden pred izvedbo ekodneva pa so tudi zbirali odpadni papir, tonerje, kartuše in baterije. Med čiščenjem so otroci po razporedu prihajali na šolsko igrišče, kjer so predstavnice DPŽ Šnoflja predstavile svoje društvo. Povedale so tudi, kaj storiti, če se izgubi pes ali če ga najdejo ter kako se približamo psu, ki ga ne poznajo. Slednje so otroci preizkusili tudi v praksi in sicer na Chici in Žaku, ki sta dobila »ogromno dozo božanja« in prijaznih besed. Program sta popestrila tudi dva avstralska ovčarja z vodnicama. Tamara in Žak sta pokazala, da obvladata frizbi, trikce in poslušnost, Tina in Chica pa sta pokazali še nekaj trikcev in demonstrirali iskanje pogrešanih oseb. Pri iskanju so bili v veliko pomoč učenci, ki so se skrili, da jih je Chica lahko našla. DPŽ Šnoflja je priskrbel tudi leseni hišici, ki so ju otroci pobarvali. V njiju bodo lahko do konca šolskega leta zbirali hrano za zavržene in prostoživeče živali. Med prvomajskimi počitnicami, 30. 4. 2009, je DPM iz Zagorja organiziralo ogled Zavetišča za živali Gmajnice in ogled šolanja službenih psov policije v Ljubljani. Otroci so si lahko med prvimi ogledali na novo zgrajeni objekt Oddelka za šolanje službenih psov Slovenije na Gmajnicah. Čeprav se zaradi intenzivnega tehnološkega razvoja zdi uporaba službenih živali v policiji marsikomu precej nenavadna, policisti poudarjajo, da bi bili v tem poklicu brez pomoči štirinožnih prijateljev včasih prav pošteno »bosi«. Koordinatorici Ekošole Jana Herman in Branka Lcndero Z&vMlšm (šmajjfiica Dobili smo se pred glavno avtobusno postajo v Zagorju. Od tu smo se odpeljali proti Ljubljani. Na avtobusu se nam je predstavil mož, ki je član Kinološkega društva. Razložil nam je nekaj pomembnih stvari o vzgoji in dolžnostih v odnosu človek - pes. Pripeljali smo se v zavetišče v Gmajnico. Tam nas je sprejela uslužbenka Maja. Imela je kratek program o vzgoji in hranjenju živali, katere dobijo v rejo. Trenutno imajo 31 kužkov in 20 mačk . Vsak kuža in muca ima svoj ločeni boks. Ogledali smo si vse te kužke, opozorila nas je, da se nekaterih ne smemo dotikati z roko, ker grizejo. Ko smo si zavetišče ogledali, smo šli naprej na ogled policijskih kužkov. Tu sta nas sprejela dva policista, ki sta nam razložila nekaj pomembnih reči o teh kužkih. Ogledali smo si tudi kratek film, kako izsledijo roparje, rastreliva in mamila. Ko smo vse to videli smo se odpeljali nazaj proti domu. Imeli smo se lepo. Veliko smo izvedeli in videli kako ravnati z muco in kužkom. Kaja Skalonja 4.a Zagorje, 30.04.2009 OS Toneta Okrogarja © w zmm/omNioA le listopadno drevo iz družine metuljnic, da uspeva v Sloveniji pa Zasavcem ni treba posebej povedati, saj obstaja v Trbovljah kraj, kamor so domačini hodili:«...grem u akacije, mam gredo in stalo u akacijah...«. Znanstveno ime drevesa izvira iz grške besede pseudes - nepravi in acacia, kot ga je napačno poimenoval Linne. Drevo je samoraslo na vzhodu ZDA, od tam pa so jo zanesli povsod po svetu. V Evropi je tako navadna robinija že postala velik vsiljivec, ki se hitro širi. Opis drevesa menda ni potreben - oglejte si jo v svoji okolici. V teh dneh je prepoznavna po omamnem vonju cvetov...ampak, ima trnje. Cvetovi navadne robinije so beli in združeni v velika grozda-sta socvetja, polna medu in, je kdo v Zasavju, ki ne ve, da so cvetovi užitni? V času cvetenja (od maja do junija) z močnim vonjem privabljajo veliko žuželk. Oplojeni cvetovi postanejo viseči usnjati stroki, polni semen (od 4 do 10 fižolu podobnih semen). Akacija je ena najbolj medonosnih drevesnih vrst in tudi cenjeno okrasno drevo. Ker dobro prenaša onesnažen zrak, je zagotovo pravšnja za zasavske kraje. Uporabnost Zaradi kakovostnega lesa robinijo marsikje umetno zasaja-jo. Les robinije je nepogrešljiv tudi kot jamski les, ker začne ob velikih obremenitvah glasno pokati. Les navadne robinije je trd in trpežen. Koz m e t i -ka: Mleko iz akaci jinih cvetov se pridobiva z maceracijo cvetov najprej v olju, nato v vodi. Uporablja se zaradi učinkovanja cvetov, ki kožo mehčajo in pomirjajo ter zaradi visoke stopnje polisaharidov, ki skrbijo za dobro vlaženje kože. Čebele naberejo akacijev med od sredine do konca maja. Med, nabran v tem času, je precej čist 99% in ne vsebuje veliko drugih vrst meda. Med je nežno svetlo rumen in se po daljšem času ne strdi (več let), okus je blag. Primeren je za vsakodnevno prehrano, kot namaz pomešan z margarino ali maslom, z njega lahko pripravljamo napite (mlečni napitek), lahko pa ga jemo samega. V starem Egiptu se magični svet bogov neločljivo prepleta z vsakdanom in akacija je bila Ozirisovo drevo življenja. prostorih Lovskega Gradiča v Trbovljah je pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez 16. maja 2009 v navzočnosti prič in ostalih povabljenih gostov še enkrat uradno potrdila pred 50 leti sklenjeno zakonsko zvezo med zakoncema Marijo in Ivanom VUKOVIČ iz Trbovelj. Muriju VUKOVIČ po rodu izvira iz Dolenjske tj. Tržišča pri Mokronogu, od koder je že zelo zgodaj v mladosti prišla služit kruh v Trbovlje, kjer je spoznala Ivam VUKOVIČA in tu tudi ostala do današnjih dni. Njunega homogenega zakona iti povezovala le ljubezen, temveč tudi mnogo skupnih interesov, med drugim sta si zgradila družinsko hišico, Ivan pa je polnih 40 let preživel med rudarji Rudnika Trbovelj. V zakonu pa sta se jima rodile dve hčerki, danes pa zakonca VUKOVIČ razveseljujejo tudi že 4 vnuki. Hčerka Nataša in vnuk Miha pa sta bila Mariji in Ivanu tudi poročni priči. Iskrene čestitke! Dan djrui^nja Ins gi!ban|a imh V soboto. 9. maja. so po Sloveniji potekale aktivnosti v okviru projekta Šport in špas - dan druženja in gibanja treh generacij. ■a! ^ *• &M. f i* V Zagorju je prireditev organiziral Vrtec Zagorje, številni udeleženci so se udeležili pohoda, ki se je sklenil z druženjem v zagorskem evro-parku. Tudi trboveljski vrtec je organiziral druženje treh generacij. Zbrali so se pri vrtcih ali njihovi bližini in imeli krajši pohod do mestnega parka, kjer so se zabavali, vključevali v različne igre in športne aktivnosti. Vreme je bilo vsem udeležencem naklonjeno in je prispevalo k dobremu razpoloženju. Besedilo in slika: Irena Vozelj ST*l Generalna skupščina OZN je leta 1994 razglasila 15. maj za Mednarodni dan družin. Geslo letošnjega Mednarodnega dneva družin je: Matere in družine - izzivi v spreminjajočem se svetu. Teden od 15. maja do 22. maja je tako Teden družin, ko jim je preko Zveze družin pri Društvu prijateljev mladine omogočen brezplačen ogled razstav in prireditev. Starši skupaj z otroki lahko kakovostno preživijo svoj prosti čas. Akcija poteka pod naslovom »Za družine brezplačno«. Društvo prijateljev mladine Trbovlje je v mestnem parku organiziralo druženje staršev in otrok ob glasbi in ustvarjalnih delavnicah. Mlada obiskovalka je na vprašanje, zakaj ima rada svojo mamico, odgovorila: «Zato, ker je pridna!« In v ustvarjalnih delavnicah so s prostovoljkami DPM in otroci lahko vse mamice pokazale svojo pridnost na temo »poklic mama«. V soboto dopoldne so v Ret ju družine imele možnost jahanja, ki ga je omogočilo Konjeniško društvo Retje, ves teden pa je za družine mogoč obisk stalne razstave v Zasavskem muzeju. DPM Trbovlje mwmxr ® I Dnevnibotf Mm v IbltliiiiM!} Kaja Strgaršek iz Osnovne šole Ivana Skvarče v Zagorju zmagovalka v kategoriji letnik 1997 na državni ravni. Dnevnikov kros je 16. maja sklenil že šesto olimpijsko obdobje. Do sedaj so na prireditvi nastopali tudi številni znani slovenski športniki, predvsem atleti. Letos sta OŠ Ivana Skvarče na krosu predstavljali Kaja in Lara Strgaršek. Kaja je tekmovala v kategoriji deklic letnik 1997 in zmagala s časom 3:30 minute na Ikm dolgi progi na kateri je tekmovalo 77 deklic. Druga je bila Ana Noner, iz Slovenskih Konjic in tretja Manja Može iz OŠ Grm. To je Kajin največji uspeh na državnih tekmovanjih. Lara Strgaršek je v kategoriji najmlajših deklic do letnika 2001, ki tečejo na progi 500 m dosegla 2. mesto. Teki za kategorije od vrtca pa do letnika 1999 niso tekmovalnega značaja in se rezultati ne objavljajo. Medalje je podelila naša uspešna tekačica Brigita Langerholc, prireditve v Železnikih pa se je udeležil in spregovoril nekaj besed tudi minister za šolstvo in šport g. Igor Lukšič. Kaja in Lara Strgaršek trenirata v AK Kladivar - Celje, njuna trenerja sta Romeo in Anica Živko. St.R. © mmtmmmm —i------ Pregreta retorika Zadnje čase so zaradi slovenske blokade Hrvaške pri vstopu v Evropsko unijo med omenjenima državama hudo zaostreni odnosi. Aktualni predlog Ollija Rehna je odnose med državama še zaostril. Čeprav so Hrvati javno izražali nekaj malega nezadovoljstva glede vsebine predloga, pa so ga kljub vsemu po hitrem postopku in z zmagoslavnim nasmeškom na obrazu hrvaškega premiera Iva Sanaderja vidno navdušeni sprejeli. Sanader je pri tem izjavil, da se je Slovenija z blokado Hrvaške pri vstopu v EU ujela v lastno past. Le nekaj dni za hrvaškim »zmagoslavjem«, ko je slovenska politika poslala svoje mnenje in dopolnila k predlogu Ollija Rehna, se je hrvaški premier odzval s srditim in pokroviteljskim komentarjem, da se Slovenija ne obnaša v skladu z evropskimi manirami in omenil vse, kar naj bi odlikovalo evropsko politiko, le kompromisov ne. Mimogrede je visokorasli hrvaški premier še zagrozil sosedi češ, če se ne moremo dogovarjati, bo treba poiskati druge možnosti, da dopovemo brezobzirnim in pohlepnim Janezom, kako nesmiselna in nepravična je blokada Hrvatov pri vstopu v EU. Tudi hrvaški predsednik Stipe Mesič ni nič kaj kompromisen v svojih izjavah, ko gre za obmejni spor med Slovenijo in Hrvaško. Tudi njegove izjave o prevelikih apetitih slovenske politike niso ravno pomirjujoče in samokritične. Potrebno je omeniti tudi delovanje hrvaških medijev, ki ves čas, od kar traja spor med sosednjima državama, poročajo nekritično in navijaško zastopajo stališča sabora in vodilnih hrvaških politikov. Na slovenski strani je stanje povsem drugačno. Mediji so ob predlogu Ollija Rehna med slovensko prebivalstvo posredovali stališče hrvaške diplomacije, da gre za predlog v smislu vzemi ali pusti, nekateri med mediji pa celo objavili kapitulacijo slovenske politike. Zmago Jelinčič je med drugim izjavil, da je slovenska politika preprosto izdala interese slovenskega naroda, ker je na predlog poslala amandmaje, namesto da bi ga preprosto zavrnila. Med tem ko je Jelinčičevo izjavo glede na njegova že znana zgodovinsko - politična prepričanja o meji med Slovenijo in Hrvaško mogoče razumeti kot načelnost in pripadnost ideji o reševanju mejnega spora, pa nikakor ni mogoče odobravati in razumeti početja nekaterih naših medijev, ki s svojim pehanjem za senzacijo škodijo delovanju slovenske politike in interesom slovenskega naroda. Enostransko razumevanje bilateralnega obmejnega spora na strani hrvaških medijev, ki so povsem nekritični do ravnanja svoje oblasti, lahko dokazuje visoko patriotsko zavest hrvaških novinarjev ali pa monokratski odnos hrvaške oblasti do hrvaških medijev. Kakor koli že, trditi je mogoče, da ima predsednik Slovenije Danilo Türk povsem prav, ko ugotavlja, da gre v odnosih med Slovenijo in Hrvaško za pregreto retoriko. Bilateralne spore je mogoče urejati zgolj na podlagi kulturnega dialoga in s kompromisnimi vsebinami dogovorjenih predlogov. V primeru pregrete retorike tudi posredniki kalibra Ollija Rehna ne morejo biti uspešni. Mefisto v Se nekaj o tekočih draguljih Coco Chanel je znala reči, da ženska, ki ne uporablja parfuma, nima bodočnosti. Danes bi to lahko rekli malo drugače in sicer, da bodočnosti nima tista, ki uporablja napačen parfum. Res je umetnost izbrati pravega v morju ponujenili na naših policah. In seveda, v okvirju možnosti, ki jo ima denarnica. Umetnost priprave parfuma pogosto primerjajo s skladanjem glasbe, s kombinacijo akordov, ki se v stalnem iskanju pravega akorda spaja v popolno harmonijo. Parfum vsebuje tri osnovne note: noto duha, srca in globine. Vsaka od njih se izdeluje kot posebna vonjava in z njihovo združitvijo se dobi edinstven spoj vseh treh. Beseda parfum izhaja iz latinščine: »per« skozi in »fu-mus« dim. Včasih je bilo lastništvo sladkobnih dišečih trav dokaz blagostanja, a uporaba parfuma znak prestiža in moči. Kleopatra, kraljica Egipta, je zelo dobro poznala moč vonjav in jih je uporabljala brez zavor. Številne dišeče substance so bile vredne več kot zlato. Stari Grki so verjeli, da so parfumi darilo bogov in njihov vonj znak Zevsove prisotnosti. Njihovi parfumi so bili mešanica dišečega prahu in eteričnih olj brez dodanega alkohola. Rimljani so uporabljali dišeča olja za masažo. Celo vsakdanji obroki so bili obogateni s cvetjem in odišavljenimi vodicami. V Indiji rute odišavijo z vonjem počulija. V času Catarine de Medici so bili parfumi v Franciji še posebej cenjeni. Iz Italije pripeljala svojega osebnega strokovnjaka za parfume Renea de Florentina. Njegov laboratorij je bil s tajnim prehodom povezan z njeno sobo, tako da čarobne formule niso ušle drugam. Najbolj dišeča vodica na svetu je prehodila zelo dolgo pot. Po skrivnem receptu so jo izdelovale firentinske opatinje kot zdravilo proti migreni in depresiji. Mislim seveda na kolonjsko vodo - Eau de Cologne. Razvoj kemije v 19. stoletju je omogočil modernizacijo tudi na tem področju. Tedanji avantgardni kreator Coty je združil talent z graverjem kristalov Renejem Lalique-om in parfumi so prvič dobili identiteto: ime, formulo in edinstveno predstavitev v atraktivnih stekleničkah. Prva nota parfuma najhitreje izhlapi in izgine po petih šestih minutah. Srednja nota se začuti čez kakšnih 15 minut in traja približno eno uro. Osnovna nota traja dlje in vsebuje težje in dolgotrajne dišave (les, gozd, usnje, težke začimbe, tobak....) Trajnost vonja je odvisna od tipa kože in količine kvalitetnih eteričnih olj uporabljenih pri izdelavi parfuma. Parfum lahko veliko stori za vas. Odžene utrujenost, glavobol, poveča koncentracijo in popravi razpoloženje. Mala črna oblekica bo z njim bolj svečana, poročna obleka bolj bela in jopič iz kašmirja bolj mehak. In kje najlepše dišijo? Na vratu, ker je tu močnejši utrip, namenjen moškim, ki obvladajo umetnost osvajanja. Za ušesi je dobro prekrvljeno področje, kar poveča senzualnost parfuma. Nekoliko kapljic v dekoltejček, preden greste na randi, bo emitiralo vašo notranjo toplino. Na zapestju mora biti količina parfuma komaj opazna, saj bo toplina vaše kože poudarila erotične signale. Kapljica za kolenom vzburja in prebudi strast. Charles Boudelaire, slavni francoski pesnik je napisal, da se vonjave med sabo odlično razumejo in ustvarjajo simfonije, uverture in arije za čutila, ki obožujejo razkošje dišečih not. St.R. Na kmetiji Stopnikar v dolskem kotu so imeli Slavčki, navijači RK Dol TKI Hrastnik, v petek, 15. maja 2009, že šesti piknik po vrsti, na katerega so povabili tudi sponzorje. Srečanje je potekalo v prijetnem športnem vzdušju, saj so se tudi tokrat pomerili v košarki. »Letos smo navijači dolskih rokometašev prvič premagali sponzorje,« je bil zadovoljen navijaški predsednik Rok Petrič. Se je pa zavleklo njihovo druženje pozno v noč - ob balinanju. Koordinator dogodka je bil Branko Hohnjec, pomembno vlogo pa je imel tudi Tone Povše, ki je poskrbel, da je bilo vse lepo pečeno. Slavčki so zmagali z minimalno razliko Športni pozdrav Malo počitka, potem pa v nove borbe Na sredini Tone Povše, glavni kuharski mojster Sponzorji dobijo vsako leto priznanja Piknik je tudi priložnost za pogovore Besedilo in slike: Farni Moljk 1^02009 Z3 VC