PHIHOHSKI DNEVKIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
ENOTNI SINDIKATI SPREJETI V SVETOVNO SINDIKALNO ZVEZO
ZVEZA ENOTNIH SINDIKATOV JAVLJA, DA JE BILA SPRE. JETA V SVETOVNO SINDIKALNO ZVEZO KOT PREDSTAVNIŠKA ORGANIZACIJA DELAVSTVA TRŽAŠKEGA OZEMLJA. SPREJEM IMA VELJAVO OD PRVEGA JANUARJA 1947.
NA TA NAČIN SO VKLJUČENI TUDI TRŽAŠKI DELAVCI MED 75 MILIJONOV TOVARIŠEV. KI TVORIJO SVETOVNO SINDIKALNO ZVEZO.
Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din
TRST sreda 28. julija 1948
Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini
Štev. 958
Nadaljevanje poročila tov. Kardelja na kongresu KPJ
Gradimo novo življenje,
žtvijenje socializma
Vodilna vloga delavskega razreda in KP daje ljudski oblasti osnovne značilnosti diktature proletariata, ki jamči razvoj socializma
BEOGRAD, 28. — V teku včerajšnjega zasedanja kongresa KPJ je Podal svoje poročilo tov. BORIS {UDRic pod naslovom «IZGRAD-!"JA SOCIALISTIČNEGA GOSPODARSTVA V FLRJ« (poročilo bo-objavili y jutrišnji številki). ol«g njega j« govoril tudi tov. DR. LES BEBLER, ki je v svojem govo-'u poudaril — kakor poroča AFP — l Je pogodba o prijateljstvu in sode-‘^»nju med FLRJ in SZ temelj jugo-*®vanske zunanje politike. Poudaril ” tudi, da je bila Jugoslavija med Vstml evropskimi državami nove demokracije zadnja, kateri so ZDA vrni-'e njeno zlato. FLRJ je lani v decem.
bru
zaprosila pri Mednarodni banki
dobila pa ni do sedaj pa prav
0	cesar, med tem ko so druge države ^e demokracije od te banke kredite Prejele. TOV. BEBLER JE SVOJ £°VOR ZAKLJUČIL Z IZJAVO, DA "E BO MOGLA NOBENA SILA RAZDVOJITI JUGOSLAVIJE OD SOVJETSKE ZVEZE IN DRUGIH DR-~*V LJUDSKE DEMOKRACIJE IN “A. JE NE BO MOGEL NIHČE PRI-”'UTI, da bi jih IZDALA> KAJTI "J ZLATA NA SVETU, S KATERIM SE MOGLA KUPITI TITOVA JUGOSLAVIJA.
BEOGRAD, 27. — Včeraj smo Javili prvi del Kardeljevega pola na kongresu KPJ. Danes ob-pJam° nadaljevanje, ta ide. nažel> na katerih se mora sodelovanje in proces gozdarske unifikacije socialitičnih trphV’ ^ Kardelj izjavil, da je po-■ ono razviti oblike sodelovanja u ''sel' Področjih, ki naj z ene prani upoštevajo splošne možnosti ^VlJa socialističnega gospodarji®.’ z druge strani pa specifične fU razv°ja posamezne države, tega ie potrebno v interesu
ciali • a na sPl°žno- da vse so” jr . tiine države razvijejo svoje
Br. *Zvo^ne sile s svojimi lastnimi dej tvi, računajoč pri tem na so-in neposredno pomoč d mo?no razvitih socialistič-Kien av' Obtožbe, da imamo na-ietslf grai^^ti socializem urez Sov-•»okr ?^eze 1x1 Dre’ ljudskih deluj,. aciJ> so absurdne. Utrditev EL,"* med socialističnimi drža-lt0rj’..n*ma od teh klevet rrnbene si{a s dočim bi lahko samo brat-eti n s*CUs‘ja, ki naj sloni na ve-<wsarneznika, bila učinkovita. 5veto . se nam, da smo se prodali taj0°Vn* re*kciji. Tistim, ki nam to cči-lahko rečemo, da je v na?! ljraV! vsa reakcija z navdušenjem peli^ * resolucijo Informacijskega 0Port* *n poleg “J* vsi Irakcionisti, "nls‘l in sovražniki Sovjetske iti f' kapitalistični elementi in ostanki ealtciJe se skušajo danes upirati t(!a |Ut,ski objasti ne morda zaradi 'r S0 bolJ5i tv°rci socializma boaor SIno m>. pač pa ker upajo, da tije j”* ta način razbili enotnost par-«jr0(1® naSe države, kakor upa med-
na reakcija, da bo razbila sve-Protiimperialistične sile. Vendar . 110 zadovoljstvo naše notranje nad resolucijo Informacijske-
dosti ** naSe deIovne množice za-«0 **ov<>ren znak, zaradi katerega skfliu Ume|e, da morajo še z večjo Sobi,v S^° tuvat* revolucionarne pri-
*	*n se strniti okrog partije.
Strani '6 *0V’ Kardelj govoril o Jacjj e v “orbi za odpravo špeku-^fditp10 reakcije in o borbi za ces 2 v ljudske oblasti. Ves pro-5Podat.„.0 v° jugoslovanskega go. Vbe • Va Je Potekal v *namenju °braj;u'n v kamenju neizprosnega 'ant; . avanJa s saboterji in špeku-i. so hoteli obogateti na ra-Leto
nadaljeval Kardelj, ^Rosla .^azno razpotje v razvoju ^iUdsk-	na p°t* socializma,
kletko S^UP^*na J® odobrila prvo !t>reje| ’ k' 50 jo ljudske množice Sfarn j!, SV0J najnujnejši pro-^av(juše JO začele izvajati z istim TObi _ r*^*.ni’ ki so ga pokazale v »kcija ,	1 nacistom. Notranja re-
Kati*u.šala na vse načine sa-N® vr,KPe^e*n* na®rt pod vodstvom -SrariUnSlte s'užbe, toda ni uspe-*ic jj. 1 budnosti ljudskih mno-o"b|.^frnos*n‘^ organov. Ljud-Pkušn, se je še bolj utrdila ob re8a di ‘kalnega revolucionar-ftarih e-a, v_ stari Jugoslaviji in ob plasti Skušnjah borbe sovjetske
V	Pobijanju protirevolucije.
i.. ICI« ra/tlnViiii	_____
v naši državi so za sedaj še močni. Moralno in materialno se opirajo na tuji imperializem in na reakcijo. Toda naši uspehi pri izvajanju petletnega načrta spodkopavajo temelje, na katerih kapitalistični elementi živijo.
Kardelj je nato analiziral borbo KPJ za uvedbo in utrditev ljudske oblasti ter obnovo države in pri tem poudaril vodilno vlogo delavskega razreda in KP, ki daje ljudski oblasti osnovne značilnosti diktature proletariata, ki jamčijo razvoj socializma. Te značilnosti so po Leninu in Stalinu v glavnem sledeče: 1. zmožnost razbiti odpor izkoriščevalcev; 2. zmožnost organiziranja in zgradnje socializma;
3.	zavezništvo delavskega razreda z drugimi sloji delavcev pod vodstvom KP. To so osnovne značilnosti ljudske oblasti v naši držayi. Zakoni socialistične revolucije se v naši državi odražajo y oblikah, ki odgovarjajo posebnim pogojem, po katerih se je revolucija pri nas razvila. Pri določanju taktike naše partije v posebnih pogojih naše revolucije je naš Centralni komitet sledil besedam Lenina, ki je leta 1921 komunistom sovjetskih kavkaških republik dejal: Ne kopirajte naše taktike, pač pa razmišljajte o pogojih, ki so jo povzročili, ne uveljavljajte y vaših pogojih doslovno pač pa duha, idejo, nat uke, izkustvo iz let 1917-1921.
Kardelj je nato ugotovil osnovne činitelje, ki so vplivali na razvoj revolucije, ljudske oblasti in graditev socializma v Jugoslaviji. Bistveni činitelj je obstoi Sovjetske zveze in njena zmagovita gradnja socializma v tridesetih letih, kljub vsem napadom imperialistične reakcije. Z druge strani pa se je kapitalistični tabor, ki je v razkroju, zelo kompromitiral, pred ljudskimi množicami.
Nato je Kardelj analiziral borbo KPJ za uvedbo ljudske oblasti in
za njeno utrditev. Za tem je naštel do sedaj dosežene uspehe politike KPJ pri gradnji socializma, ki so:
1. socialistični sektor je zajel vso industrijo, ves kreditni sistem, transporte, trgovino na debelo in skoraj yso trgovino na drobno; 2. kapitalistični sektor v mestu je bil tako zmanjšan, da ne more več resno vplivati na razvoj našega gospodarstva, dočim ie y poljedelstvu še odločujoči faktor. Ljudske oblasti vodijo politiko stalnega omejevanja kapitalističnih elemen. toy na vaseh; 3. mala proizvodnja v vaseh in mestih je navezana na socialistični sektor; zadružtii sektor na deželi se je znatno okrepil;
4.	proizvodne sile v državi so široko razvite: izvajanje petletnega načrta poteka z uspehom in izboljšujejo se življenjski pogoji delovnih množic; 5. kljub začasnim obo. tavljanjem kakega dela delovnega ljudstva, se utrjuje zavezništvo delovnega ljudstva, kakor tudi enotnost delavskega razreda, enotnost ljudske fronte ia vodilna vloga KP; 6. postopoma, kakor se stopnjuje razredna borba proti ostankom kapitalizma, se temelji kapitalistične reakcije v naši državi znatno zmanjšujejo.
Najvažnejša in najobšimega naloga pa je za nas socalistična preobrazba našega poljedelstva. Kmetje pa se morajo na podlagi lastnih izkušenj prepričati o prednostih te oblike napredka. Pri nas imajo važno vlogo obdelovalne zadruge, ki se po svoji obliki približujejo sovjetskim kolhozom. Ne sme se pa pozabiti, da danes ustanavljajo obdelovalne zadruge najbolj napredni ljudje na vasi in da nikakor ne predstavljajo splošnega gibanja kmetov. Kljub važnosti obdelovalnih zadrug in kljub temu, da jim ja treba nuditi vso pomoč, so danes naši kmetje pripravljeni uvesti nižje oblike poljedelskega zadruž-
Govor tovariša Ivana Regenta
Nzredi™ raZ(tobju se je poostrila V^kih*
■a borba. Velika večina de-
aV«<JU **!no^'c naže države se je •ie akc'ia Protijugoslo-
tj "lr* ZarntniV™. --------- 1___ ____
Ki;
njihr> 7;ar°tnikov naperjena pro ... .ovim neposrednim življenj-
ra„? ,esoin- Ljudske množice otlr,meIe' da je pot gospodar-I tltaviir,ar>'C®' J° je označila KPJ, ^niia	Jugoslavija se je spre-
grudH °?romno delavnico, kjer
V* elek* i* srne* nove Pr°8e' no‘ centrale, nove šole in IJS	hiše za delovno ljud-
knj. se novo življenje, živ-J!*1* ftn»*:iw?ma‘ ^ri tem pa se
i: da sovražnik še ni
"Jetij.	novo	življ
r.„f’' la'izma- Pri tem pa se ne lira« Ji da sovražnik še ni • Kapitalistični elementi
Tot;. Ivan Regent je v začetku svojega govora poudaril, da so na V. kongresu KPJ prvikrat skupno z delegati ostalih delov Jugoslavije tudi delegati partijskih organizacij iz Primorske.
Govoreč o razvoju komunističnega ir. demokratičnega gibanja v Slovenskem Primorju, je dejal, da se malenkostno razlikuje od razvoja KPJ. Konec prve svetovne vojne je odtrgal prebivalstvo Primorske za dolga leta iz narodov Jugoslavije. Februarja 1919. leta so se jugoslovanske socialdemokratske stranke na Primorskem pridružile socialistični stranki Italije. To leto je pričel v Trstu izhajati časopis «Delo» kot glasilo primorskih slovenskih socialistov. Časopis se je zavzemal za ustanovitev Komunistične partije Italije. Vse slovenske in hrvatske socialistične organizacije so bile ia ustanovitev Komunistične partije v Italiji ter so vse poslale svoje delegate na prvi kongres Komunistične partije Italije v Livorno 1921. leta.
Ko je prešel na najnovejše dogodke, je tovariš Regent dejal.
■Osvobodilna borba jugoslovanskih narodov pod vodstvom KPJ je pritegnila v to borbo tudi primorske komuniste. Od tedaj se slovenski in hr-vatski komunisti na Primorskem bore in delajo skupno z vsemi narodi Ju-gos.avije pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita (ploskanje). Tej skupni borbi in vodstvu Komunistične partije Jugoslavije se moramo zahvaliti, da Je danes večji del Julijske krajine osvobojen in priključen novi Titovi Jugoslaviji. (Ploskanje.) Brez-e skupne borbe bi bilo prebivalstvo Primorske še danes podvrženo reakcionarnemu režimu De Gasperija ter Ji izvajali fašisti nad njim prav takšno nasilje, kakor ga izvajajo nad Slovenci v Slovenski Benečiji in Gorici. Zategadelj pozdravljajo naši Primorci tovariša Tita in z njim vred ves CK KPJ in celotno KPJ kot osvoboditelje, kajti pod njihovim vodstvom Jim ‘e uspelo uresničiti svoj stari nacionalni in socialni sen. (Ploskanje) To dejstvo očitno dokazuje, da je bila pravilna linija naše Partije glede Primorske in Trsta, in da se Je primorsko ljudstvo osvobodilo ob podpori vseh Jugoslovanskih narodov ter se v te.! borbi tudi samo aktivno borilo. To velja tudi za Italijansko delovno ljudstvo v Trstu in za druge Italijane, delovne ljudi Julijske Krajine, ki vidijo v novi Jugoslaviji svojo domovino, ker so s svojo borbo pripomogli k njeni ustvaritvi. (Ploskanje.)
Iz skupne borbe slovenskega in italijanskega ljudstva v Julijski Krajini Je naravno zraslo močno gibanje bratstva Slovencev in Italijanov, nastala Je močna slovensko-ltaiijanska antifašistična zveza; ln tisti, ki danes to
gibanje, to zvezo razbija, pri čemer je vseeno, na kaj se opira, ta vsekakor razbija ali pomaga pri razbijanju demokratičnega gibanja v Italiji. Obrekovati vodstvo naše Komunistične partije Jugoslavije, obrekovati to Partijo, ki je dejansko položila temelje za takšno bratstvo med Slovenci in Italijani v Trstu in v Julijski Krajini sploh, pomeni, hote ali nehote razbijati to bratstvo ter udarjati po naprednem gibanju sploh. Srečni in ponosni smo, da smo kot izvoljeni delegati navzoči na V. kongresu KPJ, ki predočuje vsemu svetu neizbrisno sliko čvrste, odločne in nerazrušljlve enotnosti ter enoduš-nosti jugoslovanskih narodov, strnjenih okrog Partije pod modrim vodstvom tovariša Tita. (Ploskanje.)
Ali bi bila sploh možna ta enotnost ter trdna in enodušna strnitev celotnega delovnega ljudstva okrog Partije, č-.‘ se ne bi v tem izražale težnje vsega našega delovnega ljudstva. \1I sta ta strnjenost in enodušnost resnični? Na ta vprašanja naših kritikov odgovarjamo s citatom iz slovenske pesmice: nKdor ne veruje, naj pride v obisk.« Mi tudi nič drugega ne želimo kot to, da pridejo vsi tisti, ki ne verujejo v našo strnjenost, ki ne verujejo, da je naša Partija tako eno-dušno zbrana okrog našega vodstva — da pridejo k nam in se na kraju samem prepričajo o tem. (Ploskanje.)
Nadalje govori tovariš Regent o resoluciji Informbiroja, ki nam očita lazlične <mapake», »n pravi:
aSkoda, velika škoda ra energijo in sredstva, ki Jih pri tem uporabljajo, in k! bi bila potrebna za druge koristnejše namene. V imenu bratstva in in-ternacionalizma rušijo celo bratstvo med Slovani in Italijani v Trstu. Komu v škodu? Mar nam? V istem imenu, to se pravi, v imenu bratstva ‘n internacionaiizma razpuščajo na Mad-žarthem Jugoslovanska združenja, odvzemajo v imenu, ne vem kakšne demokracije poslancem mandate, kakor da ne bi teh mandatov dobili od samega ljudstva«.
1	nadaljnjem izvajanju je tovariš Regent opozoril, da je naše ljudstvo ohranilo zastavo internacionaiizma — zastavo marksizma in leninizma vselej nedotaknjeno in da bo takšna ostala še nadalje.
»Naša pot Je pravilna. Čeprav nas Je resolucija Informbiroja težko zadela, smo na težkoče že naučeni. Težko Je bilo tudi v fašistični Italiji ln v stari Jugoslaviji, težka le bila borba zoper osvajalca, tudi danes nam ni lahko, ko na razvalinah stare države gradimo socializem. Toda z našim delom bomc vse te težave premagali. Korakali bomo dalje po poti marksizma-leninizma ter se ne bomo ozirali na obiekovalce, katerih ravnanje ne ško-du)e samo nam, marveč tudi njim ta-mlm.i
ništva. Lenin in Stalin kakor tudi izkustvo Sovjetske zveze nam dokazujejo, da je to pravilno.
Borba za socialistični razvoj zadružništva je združena in bo v bodočnosti združena s poostritvijo razredne borbe na deželi. Nekateri komunisti drugih držav nam očitajo, da naša politika omogoča povečanje kapitalističnih elementov na deželi in da na ta način omogoča njihov razvoj. Praktično se ti očitki omejujejo na dve vprašanji: prvič, da naše oblasti favorizirajo kapitalistične elemente na deželi; drugič, da bi morala naša partija voditi politiko likvidiranja kulakov kot razreda. Prvo vprašanje bo analiziral drugi govornik. Ta politika se je nedvomno vodila in je prišla do svojega izraza bolj kakor v kaki drugi državi ljudske demokracije. Glede drugega vprašanja pa naša partija ni vodila in tudi ne yodi podobne politike, ker smatra, da v naši državi še ne obstajajo pogoji za to.
Tov. Kardelj je na to poudaril, da so se v borbi proti kapitalističnim elementom na deželi ravnali po sovjetskem izkustvu, ko se leta 1926—27 partija ni hotela spustiti v ofenzivo proti kulakom, dokler niso bili za to dani pogoji.
Razume se, je nadaljeval Kardelj, da se strinjamo z argumentom, na podlagi katerega resolucija Informacijskega urada kritizira našo namišljeno linijo takojšnje likvidacije kapitalističnih elementov na deželi. Toda ta kritika je odveč. Vendar pa naša politika in naši uspehi kažejo, da naša partija teži za razvojem zadružništva, za tem, da ustvari pogoje, ki bodo omogočili razvoj socialističnega sektorja v poljedelstva.
Poudariti pa moram nekatere pomanjkljivosti. Pri nekaterih naših kadrih se opažajo še ostanki stare koncepcije zadružništva. Ne razumejo, da se socialistična preobrazba poljedelstva ne more izvesti brez podpore socialističnih držav. Druga šibkost v naših zadrugah pa izhaja iz nezadostne politične pripravljenosti. V mnogih zadrugah je precej birokracije, ki ovira iniciativo mnogih.
Govoril je nato o drugem podobnem vprašanju, čeprav manj važnem, in sicer o vprašanju male lastnine, ki se postavlja v mestu na podlagi obrtniške proizvodnje. Pri tem je poudaril, da bo ljudska o-blast pomagala obrtništvu in mu pokazala pot za vključitev v gradnjo socializma. Pri tem pa se bo borila proti špekulaciji in nedovoljenemu dviganju cen ter drugim kapitalističnim tendencam v obrtniškem sektorju.
Jugoslovanska komunistična partija ne misli in ni nikoli mislila vsiliti kmetom in drugim malim proizvajalcem nove socialistične oblike. Ljudska oblast jim bo pomagala pri njihovem individualnem delovanju, je dejal Kardelj, toda prepričani smo, da jih bo izkustvo samo nujno privedlo na pot socializma. Svoj govor je Kardelj zaključil z ugotovitvijo, da politika KPJ v borbi za oblast in socializem sloni na teorijah marksizma in na izkustvih Sovjetske zveze, ki se uveljavljajo v oblikah, ki odgovarjajo konkretnim pogojem v Jugoslaviji.
Solidarnost
s Primorskim dnevnikom
Glavič L. 100, Sancin Agostin 50, Jenko P. 100, Godina L. 200, Godina S. 50, Božič F. 50, Penko A. 50, Černe M. 50, Sancin N. 50, Sancin A. 50, Oblak L. 50, Proček R. 50, Godina A. 50, Auber A. 60, Pomazan F. 50, Babič M. 50, Pomazan V. 50, Bembo E. 100, družina Sosič 1.300, Flego J. 100, Merlak T. 50, Merlak
B. 50, Peric P. 50, Miaker L. 50, Ko-ciančič I. 50, Sancin N. 150, Kovačič A. 50, Godina A. 50, Kobec Just 25, Ambrožič A. 50, Andrijašič V. 200, Pronti M. 100, S. G. 200, Martelanc O. 50, Bossi C. 50, Otta S. 30, Otta
C. 100, Bradač P. 50, S. A. 50, Žgavec A. 300, Kandus A. 100, Mozer K. 45, Canova A. 100, Sancin Fr. 100, Princ M. 50, Bajc K. 200, Godina A. 100, Godina M. 100, Salvi M. 50, Godina M. 100, Škrinjar A. 100, Podreka P. 100, Gregorič 200, Basezzi A. 50, Otta B. 30, Juriievič M. 50, Grmek D. 50, Tul A. 50, Sergiani A. 30, Patrizio J. 100, Gorjup J. 100, H. K. 50, P. K. 50, Juriševič G. 30, Juriševič S. 25, Modra R. 200, Cotar J. 200, Rutar J. 200, Žigon F. 150, Facman A. 50, Haffner A. 50, Haf-fner J. 50, Comici J. 35, Zollia L. 25, Drožina J. 80, Moncher D. 100, Mat-tionl C. 50, Ferrini G. 50, Plešnar I. 50, Snah A. 27, Carletti M. 50, Pa-šič A. 35, Nadoh F. 200, Tamaro M. 100, Novič Z. 30, Ceppa A. 50, Stopar E. 50, Benčič J. 50, Stopar S. 100, ZoVi C. 100, Lorenzi G. 79, Tre-visan E. 0, Trevisan M. 20, De Paoli
S.	50, Francesco C. 100, Amedeo G. 50, Ratossa A. 100, Zecchini A. 30, Zogher S. 50, Gartner S. 30, Casa Rossa 50, BuIIo C. 30, Mario C. 50, Kavalič R. 500, Masson F. 30, Sancin I. 50, Žerjal S. 150, Žerjal M. 50, Visintin B. 150, Žerjal A. 200, Sancin B. 50, Udovič V. 50, Budal A. 200, Godina G. 100, družina Gottardo 100, družina Blažič 200, Sancin A. 200, Casadio M. 50, Auber J. 50, Sancin D. 50, Bertok M. 50, Fabjan A. 100, Berck T. 100, Grgič 100, Berginc Ant. 500, Sancin K. 150, Godina A. 200, Lukač K. 100, Budal-Fonda 600, C. 50, Mislej L. 50.
RAZKOL V KP STO-ja PRENESEN V SIAU
Vidalijevi frakoionaši
r_a_zb_iJ_aj_o
Kljub dolgemu zavlačevanju bodo morali spomenico SIAU poslati Varnostnemu svetu
Od sobote do ponedeljka je bila, kakor smo že objavili v našem listu, seja izvršilnega odbora SIAU, ki je trajala 15 ur.
Najprej je bil z 10 glasovi za, 4 proti in 6 vzdržanimi član odbora Rudi Uršič suspendiran funkcije člana izvršilnega odbora, dokler ne bo končana preiskava, ki jo je uvedlo proti njemu vodstvo Korn-partije STO-ja.
Predsednik odbora tov. Pogassi se je na dolgo izgovarjal, zakaj odbor še ni poslal Varnostnemu svetu OZN spomenice, ki jo je Glavni svet SIAU že davno sprejel kot najuišji forum na svojem zasedanju. Kot vzrok je navedel, da spomenica ne sme nositi podpisa tov. Babiča, ki je v izvršilnem odboru Komunistične partije predložil resolucijo manjšine odbora glede stališča partije glede na resolucijo Informbiroja. Po Pogassijevem mnenju SIAU namreč ne more preko tako važnega dokumenta kot je ta resolucija.
Tov. Babič je v svojem gouoru poudaril, da hoče Vidali in njegova skupina privesti tržaško demokratično ljudstvo do takšnih pogojev, da bi svoje dosedanje stališče borbe za spoštovanje mirovne pogodbe spremenilo in se postavilo
na stališče priključitve Trsta k Italiji. Kot dokaz temu je navedel napore Vidalijeve razbijaške skupine, ki bi hotela s podtalno propagando blatenja FLRJ najprej uničiti vse vezi Trsta z Jugoslavijo.
Govoril je nato tov. Beltram Julij-Janko o ljudski oblasti s. Istrskem okrožju, ki je zgrajena na temelju SIAU in katero Vidalijevi frakcionisti že sabotirajo. Zato bodo člani SIAU v Istrskem okrožju poskrbeli, da tam do razkola v SIAU ne bo prišlo. Pristaši Vidalijeve skupine so se seveda pri tem zagovarjali, da hočejo s svojim ((delovanjem* le «utrditi» ljudsko oblast.
Prištaši Vidalijeve skupine so zahtevali, da tov. Babič poda ostavko na mesto tajnika SIAU, kar pa je on odklonil, nakar je prišlo do glasovanja, katerega rezultat je bila suspenzija tov. Babiča od funkcije tajnika do kongresa SIAU, ki bo 5. septembra t. I. Za suspenzijo je glasovalo 11 članov odbora, 10 proti. Vidalijevi pristaši so predlagali, naj bi tov. Slovenci člani izvršilnega odbora, predložili drugega Slovenca za tajnika. Predlog je bil seveda smešen, kajti to bi pomenilo, da bi s tem odobrili tisto, proti čemer so pravkar glasovali. Zaradi tega
Demokristjani izključeni
iz Italijanskih sindikatov
Resolucija Izvršilnega odbora ugotavlja odgovornost demokristjanskih voditeljev za razbitje sindikalne enotnosti italijanskega delavstva
RIM, 27. — Izvršilni odbor CGIL je sklenil, da izključi vse demo-kristjanske voditelje, ki so pred dnevi odobrili resolucijo, ki jo je izglasoval odbor ACJ-.I.
Demokristjanski voditelj Pastore
se ni udeležil sej, na katerih je izvršilni odbor razpravljal o tem vprašanju. Odboru je poslal pismo, s katerim je izjavljal, da ne priznava oblasti izvršilnega odbora in je predlagal nov sindikalni sporazum, ki naj. bi slonel na sledečih točkah: odprava splošne stavke, omejitev oblasti tovarniških odborov, glasovanje pred vsako stavko. S tem postopanjem so se demokristjanski voditelji sami postavili izven CGIL. Na predlog Di Vitto-rio je izvršilni odor izglasoval resolucijo, s katero ugotavlja, da so se demokristjanski voditelji sami postavili izven CGIL. Resolucija ugotavlja dalje odgovornost demokristjanskih voditeljev za razbitje sindikalne enotnosti, ki je posledica odkritega stavkokaštva v zadnji splošni stavki in drugih sindikalnih akcij demokristjanskih voditeljev.
Izvršilni odbor ugotavlja, da so se demokristjanski voditelji, s tem da s° razbili sindikalno enotnost in da skušajo ustvariti novo raz-bijaško organizacijo, odkrito postavili proti interesom in socialnim težnjam italijanskih delavcev. Odbor bo odgovoril z veliko akcijo za utrditev enotnosti delavcev v CGIL. Dalje poziva vse demokrist-janske delavce in sindikaliste, ki ostajajo zvesti enotnosti, naj ostanejo v CGIL. in obdržijo svoja mesta.
«Unita» piše pod naslovom »Izdajstvo«, da so največje izdajstvo nad italijanskimi delavci izvršili predstavniki stranke, ki je odkrito
stopila že pred letom dni v službo gospodarjev. Iz družine CGIL bo odšla peščica izdajalcev, toda ostali bodo bolj združeni in strnjeni vsi italijanski delavci.
Med demokristjani pa je že priili do prvih nasprotstev, ker se ne morejo sporazumeti, kakšna naj bo njihova «sindikalna» organizacija. Do sedaj pa so saragatovGi in republikanci, na katere so dertv'-kristjani računali, zavzeli drugačno stališče, kakor so demokristjani pričakovali. Saragat in Parri sta med diugim izjavila, da bodo njihove frakcije ostale v CGIL.
*	* *
V	Castiglioni so delavci zasedli tovarno bakra, ker je ravnateljstvo odpustilo 700 delavcev. Ravnateljstvo dolguje 25 milijonov lir za zaostale mezde in trdi, <la ne more dobiti posojila pri bankah.
Tudi v tovarni Breda v Milanu se delavci borijo za svoje pravi :e do dela. Vodstvo je oredlagalo tovarniškemu odboru odpust 2200 delavcev. Odbor pa je ta predlog odločno odklonil.
Jutri bodo nameščenci Italijanske banke stopili v stavko, ker ravnateljstvo ne spoštuje sprejetih ob Veznosti.
Danes so po dolgih pogajanjih končno dosegli sporazum z nameščenci petrolejskih čistilnic, tako da bo stavka prenehala.
Naraščanje inflacije v ZDA
WASHINGTON, 27. — Danes je predsednik Truman pred kongresom govoril o zunanji in notranji nevarnosti, ki jo za ZDA predstavlja naraščajoča inflacija. Izjavil je, da cene oblačil, goriva in stano-
vanj stalno naraščajo, Draginja je sedaj večja kakor še nikoli v ameriški zgodovini. Ce ne ustavimo inflacije, ie deial Truman, se bo zmanjšala proizvodnja in zaposlitev in nastopila bo kriza. Predložil je program borbe proti inflaciji, ki naj bi po njegovem bil učinkovit.
Dalje je Truman priporočil spre.* jem v ZDA 411 tisoč beguncev in poudaril, da misli vlada odločno nastopiti za ustavitev inflacije.
bo moralo predsedstvo vršiti posle tajnika.
Dalje je bilo z 11 glasovi proti, 10 vzdržanimi, sklenjeno sklicati Glavni svet SIAU za 5. sept. t. I. Soglasno pa je bilo sklenjeno, da se poslovanje v uradih SIAU vrne v normalno stanje, predvsem pa da se tisti tovariši, ki so jih nekateri pristaši Vidalijeve skupine z brutalno silo izselili iz svojih uradov vrnejo na svoja mesta. Končno je bilo sklenjeno z 11 glasovi proti 10, da postane vodja tajništva SIAU tov. Bemetič na mesto tov. Kosmi-ne.
Kakor se iz zgornjega poročila vidi, se je kljub vsem naporom tov. Habiča, Vidalijevi frakcionaški skupini posrečilo prenesti razkol, ki je zaradi resolucije Informbiroja nastal, v KP STO-ja, tudi na našo največjo politično množično organizacijo — SLOVANSKO ITALIJANSKO ANTIFAŠISTIČNO UNIJO. Pripominjamo, da sta ravno to* variša Pogassi in Ferlan, t. j. predsednik in podpredsednik SIAU, še nedavno zatrjevala, da se mora za vsako ceno preprečiti, da se spor ne prenese tudi na SIAU in na množične organizacije sploh. Toda ni minilo mnogo dni, ko so njihovi pristaši brutalno vrgli iz uradov SIAU personal, ki se ga spor direktno sploh ne tiče, nadaljeviili pa so s sklicevanjem množičnih sestankov SIAU in tako vnesli razdor iz partije med tržaško ljudsko fronto. Eno so torej obljube in lepe besede, drugo pa dejanja. To se pravi* da so Vidalijevi frakcionašl dosegli svoj cilj: enotnost tukajšnjega demokratičnega gibanja je torej v množični organizaciji razbita.
Obenem pa pomeni rezultat zadnje seje začetek odstranjevanja z vodilnih mest našega gibanja vseh tistih tovarišev, ki bi v doglednem času v vodstvu samem Vidalijeve namere glede priključitve Trsta k Italiji — ko bodo postale popolnoma odkrite — odločno preprečili in razkrinkali, kajti Vidalijeva skupina danes dela še pod krinko — sicer ob velikem obotavljanju, jutri pa bo krinko odvrgla (ko bodo za to dosegli povoljne pogoje) in začela z odkrito proltalijansko propagando.
LONDON. — V četrtek bo Bevin podal v spodnji zbornici izjavo o mednarodnem položaju.
BUKAREŠTA. — V nedeljo je v Bukarešti kazal toplomer 51 stopinj Celzija toplote.
Šestdnevni delovni teden
PRAGA, 27. — Na zborovanju sindikalnih predstavnikov okraja Češke Budjejovice so sklenili, da bo čimprej stopil v veljavo šestdnevni delovni teden.
DUNAJ. — V sredo bo odpotovala v Beograd avstrijska delegacija na podonavski konferenci.
Uspehi sovjetskega povojnega gospodarstva
Za izvedbo petletke
v Štirih letih
Veliko zadovoljstvo v vsej ZSSR zaradi znatnega prekoračenja državnega plana v prvem polletju 19<t8
MOSKVA, 22 (Tass) — Sovjetsko ljudstvo je z velikanskim zadovoljstvom in ponosom sprejelo uradno poročilo državnega planskega komiteja ZSSR q rezultatih izpolnitve državnega plana za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva ZSSR za 1. 1948., objavljeno 18. julija, piše «Pravda». Ti rezultati pričajo o vztrajnem povojnem razvoju socialističnega gosopdarstva — plodovih prizadevanja sovjetskega ljudstva
Gospodarska zmeda
t zapadni N e niči ji
je vzrok, da se gospodarsko in kulturno življenje Berlina ne more nadaljevati ■ lasjave gen. Lukačenka o varnosti ( NB
BERLIN, 27 — Danes popoldne so se na ameriškem poslaništvu v Londonu sestali britanski, ameriški ia francoski predstavniki. Domnevajo, da so se posvetovali o postopku, po katerem naj sovjetskim oblasterr. sporočijo stališče zapadnih držav glede Berlina. «Telepress» javlja, da uradno potrjujejo vesti q tristranskem koraku pri sovjetski vladi, ki naj pripravi tla za štiristran-ska pogajanja o celokupnem nemškem vprašanju. Dalje se doznava iz uradnih krogov, da ne bodo izročili Sovjetski zvezi nobene note, pač pa da bodo poslaniki ZDA, Francije in Velike Britanije v Moskvi stopili y stik a sovjetskimi oblastmi, da določijo, na kakšni podlagi naj bi se sklicala štiristranska konferenca.
Glasilo social-komunistične stranke «Neues Deutschland» piše, da jo čas prenehati z anglo-ameriškim blokom zapadnih berlinskih sektorjev. List zatrjuje, da imajo omejitve električnega toka, surovin, živil in prevozi, ki so jih zapadne
oblasti odredile y. svojih sektorjih zaradi ukinitve prometa med Berlinom in zapadno Nemčijo preko sovjetskega področja, namen odvzeti Berlinu proizvode, ki so potrebni za življenje njegovega prebivalstva. Tudi zračni most je ovira za normalno oskrbovanje Berlina.
Ce se je gospodarsko in kulturno življenje Berlina lahko nadaljevalo, je to pripisati pomoči sovjetske cone. Ce zapadne države res telijo rešiti nemško vprašanje, zaključuje list, naj najprej odpravijo gospodarsko zmedo v zapadni Nemčiji.
Nemška gospodarska komisija w-javlja v posebni noti, da po mnenju strokovnjakov ne more zračni most v Berlinu zadostiti potrebam oskrbovanja mesta. Spričo tega položaja in da olajša trpljenje berlinskega prebivalstva, je nemška gospodarska komisija sporazumno a sovjetskimi oblastmi organizirala oskrbo Berlina zavedajoč se svoje odgovornosti do prebivalstva, ki ne sme postati žrtev imperialističnih
interesov zapadnih držav. Od 1. avgusta dalje bodo prebivalci zapadnih sektorjev lahko deležni večjih obrokov živil, ki so v veljavi v sovjetski coni. Ta živila bodo lahko prenotlrali v sovjetski coni. V istem času pa pripravlja vodstvo sindikatov Berlina gospodarski načrt za mesto, ki se bo vključil v dvoletni gospodarski načrt sovjetskega področja.
Včeraj so deležni predsedniki >a-padnih področij načelno sprejeli plebiscit, ki naj odobri osnutek statuta za zapadno Nemčijo, in s tem pristali na delitev Nemčije.
Praški list «Rude pravo« objavlja danes razgovor svojega zuna-nje-političnega urednika Simona z generalom Lukačenkom. Simon je vprašal sovjetskega generala, ali je strah in nezaupanje do nemškega ljudstva, ki vlada v CSR zaradi nacističnega napada in okupacije, še vedno upravičeno upoštevajoč sedanji položaj na vzhodnem podroiju Nemčije.
General Lukačenko je odgovoril, da na žalost Nemčija ni danes
enotna in na zahodnih pgdročjih skušajo politiki oživeti nemški militarizem, ki lahko predstavlja nevarnost za CSR. Te poizkuse podpira tako imenovani zahodni blok, ki se ravna po navodilih kapitalistov z onstran oceana. Glede Sovjetske okupacijske cone in njenih 17 milijonov prebivalcev pa se opaža drugačno stališče. Zaradi velike demokratične preobrazbe, izvedbe agrarne reforme, prehoda važnih industrij v roke ljudstva in zaradi demokratičnih reform na šolskem, sodnem in upravnem področju je treba razlikovati vzhodno Nemčijo od zapadne. Lahko se trdi, da je sedaj večina prebivalstva na sovjetskem področju naklonjena tesnim gospodarskim in političnim odnosom z vzhodnimi in južno-vzhodnimi sosedi, med katerimi je tudi CSR. Sovjetsko področje predstavlja demokratično Nemčijo in se ne more smatrati kot grožnjo za varnost CSR.
0 italijanskih kolonijah
LONDON, 26. — V četrtek bodo v Londonu zaslišali ]9 držav, ki so zainteresirane na usodi bivših italijanskih kolonij, v sledečem vrstnem redu: Nizozemska, Italija, Abesinija, Belgija, Egipt, CSR, Kitajska, Brazilija, Kanada Poljska, Indija, Grčija, Južna Afrika, Bela Rusija, Jugoslavija, Pakistan, Avstralija, Ukrajina in Nova Zelandija.
izpolnitev povojne petletke v štiriH letih, o nadaljnjem napredovanju sovjetske dežele po poti komunU-ma.
Uradno poročilo planskega komti teja ZSSR ugotavlja, da je Sovjetska zveza v tretjem odločilnem letu operacij povojnega petletnega ^lana dosegla znatno višjo raven industrijskega razvoja iot lansko )e-to. Industrijska proizvodnja se je dvignila v primeri z ustreznim lanskim četrtletjem za 24 odstotkov, povprečna dnevna tovorna storilno ?t železnic se je zvišala za 14 odstotkov. Težka industrija — hrbtenica narodnega gospodarstva ZSSR — stalno napreduje. Hitro naraščanje vseh panog težke industrije ustvarja pogoje ta nadaljnji razvoj socialističnega gospodarstva za pospešitev obnove ,in razvoja narodnega gospodarstva ZSSR.
Značilen za drugo četrtletje je lu-di hitri porast lahke in živilske industrije. Proizvodnja tkanin, obutve, masla, rib in drugega blaga se je znatno povečala, narastla 'e pa tudi prodaja živil in potrošniškes'* blaga. Povečanje proizvodnje potrošniškega blaga, razširitev trg.-vine in nadaljnja utrditev sovjetskega rublja kažejo neutrudljivo prizadevanje Partije in vlade za nadaljnje izboljšanje življenjskega stanja sovjetskega ljudstva. Tudi socialistično poljedeijstvo hitro napreduje. Setvena površina se je razširila za več kot ,11 milijonov na. V Ukrajini, Moldaviji, na Krimu in severnem Kavkazu je obseg žetve žita znatno večji kot lansko leto. 'II uspehi so rezultat razširjenega socialističnega tekmovanja, pr* nate-rem aktivno sodelujejo milijoni Jcol-hoznikov in koihoznic.
Doseženi uspehi v prvi polovici leta 1948., poudarja #Pravda», ne omogočajo samo izpolnitve, temveč tudi prekoračenje proizvodnega programma tretjega odločilnega leta povojne petletke. List poziva It novim podvigom v prizadevanju za predčasno izvedbo programa v 3. letu petletke, k novim uspehom za izpolnitev petletke, v 4 letih.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Odločnost je pomagala Enake pravice ■ enake dolžnosti
Sreda 28. Julija
Zmagoslav Sonce vzhaja ob 4.41, zaMji ob 19.38. Dolžina dneva 14" Luna vzhaja ob 22.50, zah*!1 ob 11.56. Polna luna bo ? t. m. ob 7.11.
Jutri 28. julija Svetomir, Marta
Po odmoru je predsedujoči tov. Blagoje Neškovii sporočil kongresu:
«V imenu predsedstva kongresa moram sporočiti naslednje:	radio
Moskva je v svoji jutranji oddaji dne 25. julija poročal, da je »Prav-da» objavila poročilo svojega beograjskega dopisnika, v katerem je med drugim rečeno:
1. da se je kongres KPJ pripravljal in da ga rodijo pod terorjem vodilne skupine KPJ (v dvorani je nastalo mrmranje in zgražanje);
'2. da so bile v zvezi s tem številne aretacije zlasti v Makedoniji in Srbiji vseh tistih, ki so nastopili v obrambo revolucionarnih mar-ksistično-leninističmh načel proti nacionalizmu vodilne skupine (v dvorani so se slišali med delegati Ogorčeni protesti);
2. <ja se voditelji sedanje KPJ ne opirajo na prepriievalnost svojih argumentov, ampak na silo orožja in da ima «široka uporaba terorističnih metod jugoslovanskih voditeljev določen namen, zastrašiti partijsko množico in prisiliti delegate kongresa, da glasujejo za vse, kar jim bo diktatorsko vodstvo diktiralo» (v dvorani vihamo ogorčenje in protesti);
4. da ta sistem terorja in represalij, ki jih vršijo, kakor je rečeno v »Pravdi*, Rankovičevi »janičarji*, kaže, da je rodilni vrh KPJ stopil na pot uporabljanja fašističnih metod, podobno kakor JJoriot in Mussolini (viharno ogorčenje in protesti). Takšnih in podobnih. obrekovanj je poln omenjeni dopis. Objava takšnih in podobnih poročil kaže, da naši breznačelni kritiki skušajo, ko je propadel poizkus, da bi z najrazličnejšimi neresnicami razbili enotnost naše Partije, zdaj z novimi obrekovanji upravičiti ta svoj neuspeh. (Hrup, protesti in ogorčenje. Vsi delegati so vstali, ploskali in skandirali: »Tito, Tito!s in »Heroj Tito!*).
Doslej so »Pravda* in drugi moskovski listi objavljati klevetniško pisanje komunističnega tiska iz drugih dežel. Zdaj pa si, kakor kaže, »Pravda* sama izmišlja takšne strahovite stvari, kakršnih si doslej ni nihče izmislil (v dvorani so delegati ponovno protestirali in dali duška svojemu ogorčenju).
V imenu predsedstva pozivam kongres, da obsodi ta najnovejša strahotna obrekovanja proti naši Partiji in temu kongresu! Tovariši < delegati, kdor se strinja s to obsodbo, naj dvigne roko! (Vsi delegati so ciDipnili roke in slišali so se splošni klici: »Vsi!* Delegati so vstali in z viharnim dolgotrajnim ploskanjem pozdravili ta predlog, nakar so vzklikali in skandirali: eTito, Tito!* in e Heroj Tito!*).
Ali je kdo proti? (Nihče se ni javil.)
Proglašam, da je ta predlog soglasno sprejet. (Viharno ploskanje
ier odobravanje.)
I Artilerijske akademije «Dzerdžin-ski», Tankovske akademije »Stalin«, Inženirske akademije «Kuj-bišev«, Učilišča za zveze, Artilerijskega yojnega učilišča, Tankovskega učilišča in aktiva motoriziranega učilišča, ki so se vrnili iz Sovjetske zveze v Jugoslavijo, je razvidno, da jim ni bila dovoljena razprava o resoluciji Informbiroja in da so jim onemogočili, da bi se spoznali s stališčem CK KPJ (preprečevanje poslušanja radia Beograda, sprejemanja jugoslovanskega tiska, preprečitev zvez med posameznimi učilišči itd.); da ge je na jugoslovanske slušatelje vršil pritisk, naj se izjavijo za resolucijo Informbiroja, da so jih posamezno zasliševali in da so jih pri tem zasliševanju dezorientirali z netočnim in lažnim govorjenjem, tako o zadržanju posameznih slušateljev v drugih učiliščih, kakor tudi s prikazovanjem stanja v Jugoslaviji.
Ni čudno, če so se pod takimi pogoji našli ljudje, ki so iz neobveščenosti. brez zvez, raztreseni po garnizonih v Sovjetski zvezi in pod pritiskom zavzeli takšno stališče. Njihovo število pa predstavlja neznatno manjšino v odnosu na število Jugoslovanov v Sovjetski zvezi, ki niso nasedli klevetam. Prav tako pa je treba ugotoviti, da so med podpisniki izjave proti CK KPJ, ki jo je objavil sovjetski tisk in pri tem navajajo, da so vse to komunisti, številna imena ljudi, k' niso člani KPJ.
Vsem podpisnikom teh izjav, ki so bile objavljene v sovjetskem tisku, je omogočeno, da se z vrnitvijo v Jugoslavijo — v kolikor to žele — ker ni druge možnosti, prepričajo o resničnem stanju in o popolni netočnosti obtožb proti naši partiji.
Uslužbenci ACEGAT-a pričeli s stavkovnim gibanjem -Videč odločnost delavcev, je vodstvo ACEGAT-a sklicalo za petek 30. t. m. sejo, kjer se bodo pogajali za rešitev vseh zahtev
VGdstvo ACEGAT-a ni do sedaj od- V zadnjem trenutku je vodstvo govorilo na zahteve tovarniškega odbo- ACEGAT-a poklicalo predstavnike de-ra, da bi se pričela pogajanja za ie- lavcev, dg bi z njimi pričelo v petek šitev vseh perečih problemov. To se 30. t. m. pogajanja za rešitev vseh pravi, da ne namerava niti pričeti s zahtev uslužbencev ACEGAT-a. pogajanji o zahtevah, ki jih Je pred-	sradi	tega so Enotni sindikati za-
ložil tovarniški odbor te 22. junija, da enkrat preklicali stavko. Obenem pa noče dati predujma svojim uslužbza- pozivajo vse delavce, da nadaljujejo cem; kratko rečeno:	vodstvo ACC- še s svojo borbo.
GAT-a Je zavzelo nepopustljivo stali-	'_________
Sče, skoraj bi lahko rekli izzivalno
a • . a , v. Obvestilo kmetovalcem
Pravijo, da nimajo denarja; kaj pa
sto in sto tisoči lir, ki so si jih raz-	Prehod	čez mejo za dvolastnike
delili kot podporo gospodje direkcije ____________ ■
že večkrat med seboj? Torej te ogrom-	TRST,	26. julija (A1S) — ZVU an-
ne vsote denarja, so se vendar našle ««“"**nške|a področja Svobodnega za vse bivše tašistične	pristaše, ki sa	,r“ikei«a °““'Ja in ***■» Federa-
jlh seveda z največjim	veseljem spre-	‘,v”e	JugoSlavlJe sta d05e*,i “£dse-
jeli. Torej Je denar, če	gre za vodite-	ZT*T’, ** os”ov‘ ka*‘re*a
lje, zmanjka ga pa v	tistem treout-	bodo	lahko .“*** 05ebe' kl blval°
ku, ko ga upravičeno zahtevajo del.v- s alB0 Ba «B* “raBi	“ed	a“-
ci in uradniki, katerih družine ,e dnev-	«*oam*r, kim področjem STO-ja ,n
no borijo proti vedno večji revtčlni.	J“*”'av‘J°. <*°b.vale dovoljenja za
Tem uslužbencem pa ne odobrijo niti	preh°d omenjene meje
najmanjšega predujma.	“radi dela "a “J"10* «“'9'- k‘ ,eii
In potem še zahtevajo, d. bi morali Ba dru*' 5tranl ti ljudje molče od gladu umirati in	Vsaka	oseba, ki biva stalno na an-
gorje tistemu, ki bi se upal protiviti.	gloameriškem področju STO-ja >n
Ta način postopanja z delavci, ki .'e	^ poseduje zemljo v Jugoslaviji zno-
bil v veljavi dolgih 25 let, se danes	*ral Pas“ 1® km od meje, katera bi
na žalost zopet vrača, ali se vsaj sku-	želela dovoljenje za sebe in za svoje
ta povračati, ker je danes namreč »e	delavce, naj najpoprej zaprosi Po-
drugačno ozračje med delavci in dru-	IJedelski urad Zavezniške vojaške
gačna zavest, kot Je bila pred leti. uprave za podrobnosti.
Na zadnji skupščini so delavci poverili svojemu sindikalnemu odboru, da prične s stavkovnim gibanjem, čim bi vodstvo odklonilo pogajanja za rešitev vseh perečih problemov. Ker vodstvo na ta poziv ni odgovorilo, je Zveza enotnih sindikatov za občinske delavce in delavke lokalnih podjetij izdala sledeče sporočilo:
Delavci ACEGAT-a!
Po sklepih, ki so jih sprejeli delavci na glavni skupščini, katera <e Je vršila 22. t. m., je Zveza enotnih sindikatov sklenila pričeti, takoj ko je proučila poročilo tovarniškega odbora v zvezi z razgovorom, ki se Je vršil 26. t. m. s predsednikom ACEGAT-a, ki je izjavil, da mu je popolnoma nemogoče določiti dan za sklicanje pogajanj o mezdnih in normativnih zahtevah sindikalnih organizacij in da mu je nemogoče izplačati zaprošenega predujma, s stavkovnim gibanjem, ki se ga bodo udeležili vsi uslužbenci ACEGAT-a ter določa, da se to stavkovno gibanje vrši danes.
Za vozače in sprevodnike: prva skupina bo prenehala z delom od 18 do li; ostala bo kljub temu na svojih mestih;
druga skupina pa prav tako od 14 do 15.
Delavci' in uradniki: vsi ti bodo prenehali z delom od 18 do 12.
Ig.Jeg^stavkovnega gibanja so izvzeti naslednji: vsi tisti delavci, ki so uslužbeni pri najnujnejšem dobavljanju vode, plina in električnega toka, kakor tudi vse skupine delavcev, ki so določene za razna nujna popravila-Delavci ACEGAT-a: V vašem interesu je, da se držite teh navodil in da ostanete enotni ter pokažete - tem svojo solidarnosti
Zveza enotnih sindikatov za občinske delavce in delavce tukajšnjih podjetij
Spominski dnevi
1750 je umrl Johann S. Bach, veliki nemški skladatelj.
ASIZZ
Danes ob 13 uri bo seja IzvfjJ ga odbora A.S.I.Z.Z. Bodo prisj kot opazovalke tovarišice okrtp
odborov.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo »Simon Gregorčiče Zgornja Koionja vabi člane in vse Slovence na članski sestanek, ki bo v petek ob 20.30.
FOTOGRAFIJA
Kakoi rabi vsak začetnik *" stra, ki ga v najkrajšem času i> v njegovi stroki, tako rabi w vsak začetnik fotograf vodniki' ga spiemlja na težki poti teifi' pega športa in mu razkrij« * skrivnosti, ki jih vsebuje fotonska stroka.
«Tržaška planinsko društvoS * nadelo z ustanovitvijo fotograf odseka hvalevredno nalogo, i«' di vsem ljubiteljem fotografijo f liko, da se povzpnejo do nap stopnje brezplačno in da tako ' dijo na času in denarju.
Starejši amaterji, bogati tu kušnjah in podkovani teoretične praktične v vsakem vprašanji na razpolago vsem ljubiteljem^ disi začetnikom bodisi že nap1 nim fotografom in to vsako d1 ob 20 uri na trgu Ponterosso *
Nikdar ne bo zadosti poudatfi da se nudi s temi sestanki tn t davanji najlepša prilika mladi»I1 v prvi vrsti srednješolski tnUP da se v kratkem času v tem &
KONCERT HARMONIKARJEV SV. MARKA.
Danes ob 21 bo v dvorani prosvetnega društva »S. Škamperle« velik koncert harmonikarjev Sv. Marka. Na sporedu so tudi folkloristični baleti. Vabljeni vsi.
IZLETI
IZLET PDT NA TRIGLAV
Planinsko društvo v Trstu priredi v soboto 14. avgusta popoldne in v nedeljo 15. planinski izlet na Triglav od priliki otvoritve Tržaške koče na Doliču.
LETOVANJE V BOVCU
Planinsko društvo sprejema še vedno vpisovanja za letovanje v Bovcu. Odhodi bodo vsako soboto pri-Čenši 24. t. m. Na razpolago je še nekaj prostorov za tretjo skupino, ki bo odšla 7. avgusta. Vpisovanja v trgovini Marcela Nadliška; ulica Giuliani 13.
Izlet v Skocijansko jamo priredi P. D. v Trstu tudi v nedeljo 8. avgusta. Vpisovanje pri Pircu, Sette Fontane 3 in v čevljarni Gec, Rojan, Trg Tra i Rivi do vključno 29. t. m. Odhod iz ulice F. Severo ob 7. uri zjutraj.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za politične preganjance jejo svatje na poroki Klare i»1 šana Sosiča 600 lir.
III RADIO II*
Danes v sredo 28. julija ob 20 uri sestanek vseh šahistov v ul. Canova 25-11. Važno pred vsem za odb ir-nike: Colautti, Polieri, Olio g Filipovič.
Prosimo točnosti.
7.30. Koledar. 7.35. Jutranja
7.45. Napoved časa in poročila. Reproducirana glasba. 12.00. Som Anglija. 12.10. Češke vesele mel#
12.45. Napoved časa in poročila. •’ Glasba po želji. 13.45. Operetna,?, ba. 14.00. Dnevni pregled tiska. Pestra glasba. 17.30. Plesna K.
18.00. Tehnika in gospodarstvo. Glasbene slike. 18.45. Lahka I11,
19.00. Mladina . tvoja pot. 19.3®-sanske narodne pesmi. 19.45. I™ ved časa in poročila. 20.00. OP? glasba. 20.30. Po poteh umdf’
20.45. Simfonična glasba. 21.30. fr s Krasa. 21.45. Biseri slovenske de. 22.00. Skladbe slovanskih *V*J. - izvaja pianist: Lucijan Marija Z janc (prenos iz Ljubljane)- 22-?°;Jj ko glasbo izvaja organist R‘5 Leibert. 22.30. Večerni koncert. Ritmična glasba. 23.15. NapovedIf, in poročila. 23.30. Kaj vam mi«', trišnji spored? 23.35. Polnočna V'
24.00. Zaključek.
Degaulfzem
brez De Gaullea
PARIZ, 27 — Vlada, ki jo je Andre Marie predstavil predsedniku republike, je takole sestavljena: ministrski predsednik Andre Marie (radikal), podpredsedniki:	Leon
Blum (socialist) in Fierre Teitgeu (MRP), ministri brez listnice: fta-madier (socialist), Henri Queuille (radikal-socialist), pravosodje: Robert Lecourt (MRP), zunanje zade-,.ve: Robert Schuman (MRP), notranje zadeve: Jules Moch (socialist), finance in gospodarska vprašanja: Paul Reynaud (neodvisen), prosveta: Yvon Delbos (radikal-socialist), javna dela: Jean Pineau (socialist), industrija in trgovina: Robert Laco-ste (socialist), poljedelstvo:	Pier
piimlin (MPR), kolonije: Coste-Flo-ret (MPR), delo in socialno skrbstvo: Daniel Mayer (socialist), obnova: Renč Coty (neodvisen), narodna- obramba: Renč Muyer (gadl-kal-socialist).
Andre Carrel piše j: «Humanitč», da ta vlada spodkopava ustavo in ,uganja degolizem brez De Gaullea. Ob tej priliki spominja, da so pred 14 leti 28. junija 1934. sklenili pogodbo za enotno akcijo med socialistično in komunistično akcijo. Carrel analizira od takrat prehojeno pot in poudarja, da je kriv za razbitje te pogodbe Leon Blum. Končno poudarja, da je mogoče voditi drugačno politiko, kakršna ja ona, ki jo hočejo Reynaud, Blum in Marie vsiliti Franciji.
Na današnjem zasedanju parlamenta je komunistični poslanec Bit-loux zahteval pojasnila glede sestave vlade in njene splošne politike. Obtožil je vlado, da prodaja Francijo ameriškim monopolom, in še posebno kritiziral Reynauda in Bluma. Vladni predsednik je zahteval, naj se razpravljanje o tem od-luži. Sporočil je tudi, da se bo vlada sestala jutri zjutraj, da nujno piedloži program, ki ga bodo predložili zbornici v četrtek ali petek. Razpravljanje o ugovoru Billouxa so odložili.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 27. julija 1948 se je rodilo v Trstu 14 otrok, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 8.
Cerkvene poroke: ribič Aldo Tro-ian in zasebnica Nerina Vascotto, uradnik Jurij Bisleri in uradnica Emilija Polacco, tramvajski sprevodnik Bazilij Monticco in zasebnica Avrelija Marcuzzi, strugar Jurij Ciriani in zasebnica Doroteja Gri-zop, zastopnik Karel Gandolio in zasebnica Katarina Zerbo, uradnik Gianpaolo Benedetti in zasebnica Isabella Marija Caporali, uradnik Albin Gulin in zasebnica Marija Grillani, zidar Matej Legaz in zasebnica Margareta Donaldo.
Umrli: 3 leta stari Klavdij Lon-do, 80-letna Angela Rutigllapo, 84-letni Andrej Bisiani, 81-letni Anton Bellaminut, 76-letni Ivan Drožina, 66-letna Olga Valdemarin vd. Bje-ker. 13-letna Mara Parola.
Široke plasti ljudstva, predvsem državni in zasebni delavci ter nameščenci «o že zavarovani za primer bolezni, ki predstavlja sama po sebi v zasebnem življenju posameznika zelo težak udarec ne glede na velike stroške, zlasti v primeru dolge bolezni. Le kmet in kmečki delavec, ki tvorita znaten del delovnega ljudstva, sta doslej prepuščena v bolezni sama sebi.
Ce pomislimo, da predstavljajo pri nas mali kmetje, bajtarji, zakupniki koloni in poljski delavci večji del kmečkega stanu, se nam zdi vsekakor velika krivica, da ta del prebivalstva, ki se po svojem značaju močno približuje proletariatu ne uživa nobene socialne zaščite, ki bi mu po vsej pravici pripadala. To vprašanje je še zlasti pereče zaradi tega, ker- pomeni lahko vsaka večja bolezen težak gospodarski udarec za ta sloj prebivalstva.	•«•>-
Znani so nam primeri, ko je mestna občina poslala kmetom pozivnico, da morajo v roku 6 do 8 dni plačati vsoto 80.000 lir in več za preskrbo v bolnici celo oddaljenega sorodnika. Dogaja se, da kmetu zarubijo zadnjo kravo v hlevu, če ne more plačati te visoke vsote. Med prizadetimi je veliko število kmetov, ki so celo življenje delali na polju ter so pri tem izgubili vse svoje moči. Sedaj pa nimajo niti toliko denarja, da bi si
SUPERCJNEMA: »V tvojem n »f*' C. Boyer.	,	i
FENICE:	»Ljubezenski občutkih
Durbin.
FJLCDRAMMATICO: »Beli V«**'
Brazzi.	..
italia- »Tvoja za vedno«. D- D® t ALABARDA:	»Bascomb	levičar
OBrien.	.»[
MASSIMO: «Stekleni ključ«, V.JJS KINO OB MORJU: «pekie in copate«, D. Durbin.	j)
ARMONIA: »Zločin Ivana EPIS£^ A. Fabrizi.	„«1
SAVONA:	»Tajni	Tarzanov	s*
VVeissmuller.	a
IDEALE: Ono, ki jo pe smeS c. Colbert.
MARCONI: «Balalajka», E. N«*" RADIO: »Trije kadeti«.	J
BELVEDERE: • Midletonova R. Hayworth.	,!
NOVO CINE:	»Banditovo src«*1
Cody.	J
IMPERO: »Agent K 7», W. Mc u[ VIALE: »Brightonov morilec«. der.
GARIBALDI: «Bamb!».
VENEZIA: »Varietč«, E. Can^ja AZZURRO: »Morski razbojnik l« r na«.
KINO SKEDENJ: »Muzej sk»n«J VITTORIA: »Naggna«, M. DOUPJf ROSSETTI: »Noče priznati«, R-
Povrlatelc otrok
s počitniških kolonij v Simoniji
OBVEŠČAMO.SIARSE. DA SE BODO OTROCI. KI SO V POČITNIŠKIH KOLONIJAH V KRANJU, LESCAH PRI BLEDU, ST. VIDU, ČRNOMLJU IN V POSTOJNI VRNILI DOMOV V TRST V ČETRTEK 29. t. m. Z VLAKOM, KI PRIDE V TRST OB 17,05.
OTROCI IZ NABREŽINE, PROSEKA, IN OPČIN BODO IZSTOPILI NA OMENJENIH POSTAJAH. STARSI NAJ PRIDEJO PO OTROKE OB NAVEDENEM CASU PRED DOM PRISTANIŠKIH DELAVCEV.
Odbor za počitniške kolonije
Radio Moskva je v ruščini in Srbščini sporočil 22. julija, da so sovjetski časopisi objaviji vest, da se je šest jugoslovanskih državljanov, glušateliev Tankovske akade-demije v Moskvi izjasnilo za leso-Jucijo Informbiroja.
Agencija Tass, sovjetski časopisi in radio Moskva so objavili 23. julija vest, da se je večja skupina članov Komunistične partije Jugoslavije, ki so kot slušatelji vojnih akademij in šol v Sovjetski zvezi, prav tako izjasnila za resolucijo Informbiroja in da ta skupina poziva kongres in članstvo KPJ, naj odstrani dosedanje in izbere nove voditelje KPJ. 24. julija je radio Moskva objavil podobno vest.
Pred objavo teh vesti je Centralni komitet KPJ prejel resolucije jugoslovanskih državljanov v Sovjetski zvezi, v kateri obsojajo resolucflo Informbiroja in odobravajo stališče CK KPJ. in sicer od slušateljev Artilerijske akademije »Dzerdžinski«, inženirske akademije »Kujbišev«, Artilerijsko tehničnega iičilišča, Vojno-politične akademije »Lenin«, Vojne akademije »Frun-ze». Vojne akademije «Vorožilov», Letalske akademije. Akademije za zveze in medicince. Vse te resolucije so bile objavljene V jugoslovanskem dnevnem tisku.
Izmed 130 jugoslovanskih slušateljev vojnih učilišč v Moskvi se je po izjavt vojaškega atašeja FLRJ v Moskvi izjavilo za resolucijo Informbiroja šest slušateljev.
Prav tako so dijaki Jugoslovani slušatelji univerze in višjih šol v Moskvi poslali CK KPJ brzojavko, v kateri se,strinjajo s stališčem CK KPJ
Izmed 447 dijakov Jugoslovanov, ki so slušatelji moskovske univerze in višjih šol, je 446 dijakov obsodilo resolucijo Informbiroja, medtem ko je eden izmed njih izjavil, da se še ni odločil.
Niti ene izmed teh resolucij in brzojavk ni objavil niti sovjetski tisk niti agencija Tass niti radio Moskva.
V svoji brzojavki, ki so jo poslali CK KPJ in ki je bila objavljena v jugoslovanskem tisku 11. julija t. 1„ se Jugoslovani, slušatelji Vojno-politične akademije »Lenin«, pritožujeTo, da »o vršili na njih pritisk, da bi se izjavili proti svoji Partiji V brzojavki je napisano: Presenečeni smo prav tako, s kakšno upornostjo in metodami, ki niso častne, so poskušali zlomiti naše prepričanje in nam hoteli vsiliti tisto, v kar nismo prepričani.
Takega ravnanja niso uporabili samo proti slušateljem akademije «Lenin» temveč tudi proti drugim jugoslovanskim državljanom v sovjetskih šolah in proti tistim, ki so na delu v sovjetskih ustanovah. Iz izjav 350 oficirjev in višjih vojnih absolventov Jugoslovanske armade, slušateljev Akademije »Frunze«,
NESREČA NA CESTI IN PRI DELU
vožnja m nič kaj veseli niso zapustili majhnih vagonov pionirske železnice.
Ob slovesu ni bilo seveda ne konca ne kraja poslavljanju in pozdravljanju med tržaškimi in beograjskimi pionirji, ki so v tako kratkem času sklenili že tesno prijateljstvo. Toda treba je bilo oditi, kajti p.lak ne čaka. In tako so se odpeljali tržaški pionirji v svoje počitniške kolonije, ki so v Bela-novcu, Belem potoku, Vrnjački Banji in Brusu Povsod je ljudstvo z navdušenjem sprejelo majhne goste. Kmetje so poslali tržaškim otrokom najlepše in najboljše sadje. Ob prihodu so jih pričakovali tudi srbski pionirji, ki so že dolgo časa delali načrte, kako bodo preživeli čim lepše ta čas v družbi tržaških pionirjev
Ce bi hoteli opisati vse vtise naših tržaških otrok na potovanju v počitniške kolonija okrog Beograda, bi se lahko na dolgo in široko razpisali. Naj vam samo povemo, dal so imeli spremljevalci naših malčkov ogromno posla, preden so razloiih vsem radovednežem, da ne morejo stati ves čas potovanja samo pri oknu, temveč da morajo prepustiti prostor ob oknu tudi drugim tovarišem.
In kakšni učeni pogovori so se vodili med majhnimi popotniki. Eden je razlagal zemljepis ter je ob vsaki najmanjši spremembi razlagal svojim zvestim poslušalcem, kako se imenujejo reke, hribov i in mesta, ki so jih ob progi videli. Drugi »učenjak*, star komaj S let, ki ni niti za trenutek odvrnil svoje glave od okna, je Z nosom pritisnjenim ob steklo z navdušenjem pripovedoval o borbah in doživljajih svojega očeta, ki j« hil partizan v Srbiji.
Bili so pa tudi otroci, ki se jim ni ljubilo poslušati razne doživljaje in zemljepis, (ki so ga morali prav gotovo ie dovolj v šoli obdelovati), temveč so kar naprej prepevali in prepevali.
Toda kakšen krik in vik je šele nastal, ko se je vlak približal Beogradu in so malčki zagledali prpe hiše glavnega mesta Jugoslavije-Edini, ki so pokazali znake utrujenosti, so bili pr«u ubogi spremljevalci, ki jih niti pogled na to lepo mesto ni mogel popolnoma razveseliti Zato so bili pa tem bolj živahni otroci, kl so kar zleteli iz vagonov ter se razpršili po postaji-
Toda V Beogradu jih je čakalo največje presenečenje. Izvedeli so namreč, da bodo obiskali pionirsko železnico in tudi mesto pionirjev.
Na majhni postaji, kjer je čakal prav tako majhen vlak, jim je vljudni postajenačelnlfc (tudi pionir) razlagal vozni red te železnice ter hm objasnil glavni pomen te pionirske železnice. Ko je dal nostujenačelnlk znak za odhod vlaka, je nastal med našimi pionirji takšen krik in vik, ker so namreč hoteli biti vsi pri oknih, vsi so hoteli videti, kako deluje stroj, kam pelje železnica in tudi, če bi imel vagon se dvakrat toliko oken bi jih bilo za naše radovedneže še premalo Kar prekratka jim je bila
En potnik je mrtev in trije pa ranjeni -Nesreča pri delu v tovarni ILVA
Včeraj ponoči je stal pred carinarnico na Miraroarski cesti nek kamion zaradi običajnega pregleda tovora. Okrog dveh ponoči pa so pripeljali tam mimo štirje Tržačani s svojo «1100». Se preden so mogli opaziti, da jim kamion zapira cesto, se Je njihov avto z vso silo zaletel vanj in se pri tem trčenju dobesedno razletel.
Med potniki je bil inž- Orazio Sturli, ki stanuje v uj. S. Nicolb 7, ki sl je pri nesreči prebil lobanjo in ostal na mestu mrtev. Tudi ostali trije potniki so odnesli več ran in so lih morali odpeljati v glavno bolnico, kjer so jim nudili prvo pomoč.
Včeraj zjutraj okrog II ure so poklicali rešilni voz Rdečega križa v tovarno ILVA v Skednju, kjer se je težko ponesrečil 30-letni delavec Nazarij Belič, s Skedenjske ceste 112. Beliča je z materialom natovorjen vagonček pritisnil proti ogrodju nčkega žerjava in mu prizadejal težke notranje poškodbe ter verjetno tudi zlom več reber.
Beliča so odpeljali na kirurški oddelek glavne bolnice in je njegovo stanje precej nevarno.
Odg. urednik STANJSLAV Tiska Tržaški tiskarski *a'
sednlk tržaške občine, nekako po vzorcu tiskovnih konferenc, ki jih je imel polk. Bowman.
Mislimo, da ima tržaško ljudstvo pravico zahtevati, da je točno poučeno o vsem, kar nameravajo ukreniti novi upravitelji na njegov ropaš. Tiskovne konference so sicer dobra stvar, vendar v teh zadevah ne zadostujejo, ker bi služiie samo kot nekakšni nadomestki. Pričakujemo, da bodo odgovorni organi v najkrajšem času pojasnili, koliko je resnice na teh govoricah in kaj mislijo prav za prav ukreniti.
V SREDO in ČETRTEK bita STANLIO in OLIO za ^ smeh in zabavo v filmu:
Cigančka s'
V ČETRTEK pa zopet nek>r vahnega v filmu:	J
Gusar zap^
Prihodnjo SOBOTO in ^ LJQ pa film izredne zanib" in krasote:
Zle slutil
Obvestilo Zveze ES za občinske delavce
Obveščamo vse delavce, da je župan Miani odgovoril na zahtevo, ki so jo oddali delavci 24.6.1948. pod št. 508, da bi se dovolil enomesečni dopust tudi začasnim delavcem in sicer je to zahteva odobril ter iz,dal sledeči proglas:
Vsem uradom in občinskim podjetjem.
Obveščam, da sem z odlokom št. 407 iz dne 1.7.1947. sklenil odobriti vsem začasnim uslužbencem, ki so Že več kot leto v službi, enomesečni letni dopust; obenem pa ostanejo v veljavi vse uredbe o dopustih z dela.
Kakšno plačo prejmejo delavci za 25. julij
Ker so nas delavci mnogo izpraševali o tem, ali imajo pravico do plačila za 25. julij ali ne, obveščamo vse delavce, da imajo pravico, če tisti dan niso delali, do iz plačila enodnevnega mezdnega zneska; uradniki pa do izplačila enodnevne draginjske doklade.
V primeru pa, da so delavci 25 Julija delali, imajo pravico do Izplačila dvodnevnega mezdnega zneska In obenem še do doklade, kt jo nre-jemajo delavci, če delajo ob praznikih; uradniki pa prejmejo enodnevni mezdni znesek (znesek, kl ga izplačujejo za delo ob praznikih) Id ie dvodnevne draginjske doklade.
I* ItU(>A I. Jttdrtm - tievTrnu Kvrt>|ui
vsakih 20 dni. - Odhod z REKE (oziroma iz TBSftf i 21. julija za AL2IR, MAROKO. ANGLIJO, BELG^ 1 HOLANDIJO, g povratkom v TRST — REKO.
1*110« A II. Jadran - IHI/nji vsliori
vsakih 20 dni od 26. julija. — REKA (oziroma TRS?1’ i ALBANIJA, EGIPT, SIRIJA, CIPER, s povratkom ‘2 j EGIPTA v TRST - REKO
PHOCiA 111. .1 ml ran - Turčija
vsakih 20 dni od 21. juliju KEKA (oziroma TRb^1 ALDANUA, ISTANBUL, SMIRNA 1RST — REKA
F HO« A IV. Jadran -Igtfipf
vsakih	20 dni	od 1. avgusta REKA	(oziroma	TRtS1^’
PORT	SAID,	ALEKSANDRIA, TRST	- REKA.
FHO«A V- Jadrnu - Itomliu)
vsakih	-15 dni	od L avgusta^ -v REKA	(oziroma	TRS'1’!'	j
PORT	SAID,	KARACHI. BOMBAY, PORT	SAD''	!
TRST — REKA.
Poljubno: SUEZ, ADEN pri odhodu in pri povratk11.
Vozni red je informativnega značaja brez vsake odgov°r' ^ nosti za paroplovno družbo.
Za ukrcanje in informacije sv obrnite na pomorsko agent-'*0
GIOVANNI RUSSO - TRST, via Cadorna
t elefon št, 23-756	Telegr.- AOMAHUSSO - TRS
ANDRE• MARIE, NOVI PRED SEDNIK STARE FRANCOSKE VLADE.
ČSR bo prejela
400 tisoč dolarjev kredita od ECA
PARIZ, 26. — Danes se je začela konferenca 16 Marshallovih držav ter »predstavnikov« francoske okupacijske cone y Nemčiji, Biconije in Trsta. Na konferenci niso sprejeli nobenega sklepa, določili pa so da se bodo sestali vsak mesec ali vsakih 6 tednov. Med raznimi govorniki je govoril tudi upravnik »Organizacije za gospodarsko sodelovanje« Hoffman, ki ni predložil nobenega dnevnega reda, pač pa ie sporočil posamezne točke dnevnega reda sproti kot celo vrsto presenečenj.
AFP poroča iz Washingtona, da je »Organizacija za evropsko go-spodarskr obnovo« (ECA) sporočila, da bodo dovolili CSR kredit 400 tisoč dolarjev, Finski pa 488 tisoč dolarjev.
Zakaj vodstvo tovarn« ne odobri izmenjave dela?
V ponedeljek zjutraj Je skupina de-Uvg iz koaopijarue, bolj točno rečeno vse tiste delavke, ki so zaposlene prt veilkib tkalnih strojih, priredila dvourno stavko.
Vzrok tej stavki Je ta, da primanjkuje delovnih moči, kl bi s« lahko vrstile pri tem delu. Vodstvo tovarne ni hotelo ugoditi zahtevam delavk, kt delajo na velikih tkalnih strojih. Najprej so te delavke zahtevale, da bi prejemale za eno petino večjo plačo od drugih delavk. Ko pa Je vodstvo odločno odklonilo to zahtevo, so delavke predlagale, da bi se medsebojno vrstile pri delu ip sicer, da bi delavke, ki delajo na velikih tkalnih strojih, delale za nekaj časa na majhnih tkalnih strojih in obratno.
Včeraj bi se morala izvršiti prva takšna Izmenjava, toda vodstvo ni dalo nobenega navodila.
Po končani dvourni stavki so se delavke, ki delajo na velikih tkalnih strojih, vrnile na delo trdno odločene,
Ali bodo novi upravni
organi delali taino?
Kakor znano, so preteklo soboto zaključili imenovanja novih deželnih in občinskih svetnikov za Trst in občine Milje, Dolina, Devin - Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor. Novi svetniki so bili imenovani po predpisih in v skladu z odredbo vojaške uprave št. 259, ki je bila izdana 25. junija t- l.
Po sicer še nepotrjenih vesteh, ki pa stalno krožijo v prizadetih krogih, bodo imeli novi upravni oi-gani samo tajne seje, na katere ne nameravajo povabiti niti zastopnikov tiska, ki naj bi o njihovih sklepih obvestili ljudstvo.
S tem v zvezi nameravajo uvesti neke vrste tiskovne konference, kt bi jih sklicevala od časa do časa predsednik cone in pred-
Graditev socializma
ali krepitev kapitalistični]! elementov na vasi?
Glasilo KPJ <t Borba » je Priobčila v zvezi z resolucijo Informbiroja sledeči članek:
Naša Partija je v resoluciji Informbiroja obdolžena, da je pretrgala z marksistično teorijo razredov in razredne borbe, in trdi se, da v Jugoslaviji naraščajo kapitalistični elementi, zlasti na vasi. Tam nadalje pravijo, da Partija na vasi ignorira razredno diferenciacijo in gleda na individualne kmete kot enotno celoto; da v Partiji vlada oportunistično »tališče o mirnem vraščanju kapitalističnih elementov v socializem; da sg Partija v Jugoslaviji vzgaja v duhu skrivanja razredne borbe in pomiritve razrednih nasprotij ter končno, da je Partija na liniji narodniške, kulaške stranke.
Te trditve je treba primerjati * politično linijo naše Partije, ki je uresničena in ki se uresničuje na vasi, z ukrepi, ki so bili storjeni za omejitev kapitalističnih elementov in z borbo proti tem elementom, pa sprevidimo popolno neutemeljenost teh trditev in skrajno nepoznavanje vprašanj naše vasi ter linije naše Partije »a vasi.
Večina jugoslovanskega prebivalstva je zaposlena v kmetijstvu in kmetje so najštevilnejša družbena plast. Ce k temu dodamo, da kmetijsko proizvodnjo sestavlja dva milijona malih posestev, dalje, da smo podedovali tehnično zaostalo in med vojno opustošeno. kmetijstvo, da so kmetje žrtvovali ogromne gmotne, pa tudi človeške žrtve med vojno in narodnoosvobodilno borbo — si lahko mislimo, kako veliko vprašanje je bila vas za našo Partijo v razdobju obnove in med prebodom na graditev socializma.
KPJ pri reševanju številnih vprašanj vasi in vključevanja podeželja v socialistično graditev ni zapuščala niarksističnolenini-stičnih nazorov o razredni borbi na vasi, Sama praksa, razredna borba, ki se je razvijala in se razvija v čedalje ostrejših oblikah na vasi, kaže jasno, da obstoji razredna diferenciacija, da pri nas ni in ne more biti mirnega vraščanja kmečkih kapitalističnih elementov v socializem. Številni partijski in državni dokumenti — članki, govori, zakoni, uredbe in navodila — so, ki kažejo, kako je Partija vodila in. vodi razredno borbo na vasi. Smoter te borbe proti kapitalističnim elementom je omejevanje njihovih izkoriščevalskih }n špe-kulantskih tendenc, zadrževanje njihove ekonomske krepitve in onemogočenje, da bi zavzeli pozicije v kmetijskih zadrugah, ljudski oblasti in drugih organih ter množičnih organizacijah na vasi. To je dolga in težavna borba. Kako težavna je ta borba, kaže tudi petnajst let boja za omejitev kapitalističnih elementov na vasi v Sovjetski zvezi, dokler ni bila vas kolektivizirana. Sicer se kapitalističnim elementom tu in tam posreči, da izigrajo državne ukrepe in se upirajo liniji, ki jo uresničuje Partija na vasi, na splošno pa ta borba krepi pozicije delovnih kmetov.
Kdor vsaj nekoliko pozna borbo naše Partije na vasi, ne more trditi, da je Partija glede vasi »brezskrbna in samozadovoljna#. KPJ je v teoretičnih tezah, v propagandi in v praksi uresničevala in uresničuje linijo borbe prpti kapitalističnim elementom na vasi.
Marksisticno-leninistična linija
borbe Partije na vasi
Ko tovariš Kardelj govori o kmetijskih zadrugah, v katerih
50 vključene naše kmečke množice, prav tako naglaša razredno diferenciacijo in nujnost borbe * kapitalističnimi elementi na vasi ter izhaja od Leninove teze, da drobna proizvodnja poraja kapitalizem in buržoazijo. »Dokler so v našem gospodarstvu kapitalistični elementi — in ti še obstajajo, čeprav je njihova vloga Sedalje manjša — tako dolgo bi bilo iluzorno in zelo napačno govoriti, da je prenehala nevarnost kapitalističnega razvoja zadrug, odnosno da se bodo kmetijske zadruge starega tipa avtomatično razvijale v socializem... Kljub številnim ukrepom, ki smo jih storili od samega začetka, ko smo imeli pred očmi vse omenjene teoretične teze in pa praktične izkušnje, smo morali skoraj v vseh zadrugah vzdržati hudo bitko z nosilci kapitalističnih tendenc v zadružništvu, ki so *e povezali z vso mogočo špekulacijo, do samega odkritega kriminala in tatvin zadružnega imetja. Pa tudi zdaj in Se precej dolgo se bomo morali kljub bi-‘tvenim spremembam v razmerju »tl med socializmom in kapitalizmom na področju našega »netijstva nenehno boriti » takš-nimi kapitalističnimi tendencami V zadružništvu. To pomeni, da hi nig bolj škodljivo za razvoj haSega zadružništva, kakor razne teorlje o njegovem avtomatičnem razvoju y smeri socializma. Ce bf s* opirali na takšne teorije, bi bili podobni starim malomeščanskim «8ociaiistom», ki so mislili,
bodo avtomatično, idilično, brez bolečin in brez borbe z zadrugami izpodrinili ter odpravili kapitalizem*. (»Komunist* št. 3, »eptember 1947, E, Kardelj, Kmetijsko zadružništvo v planskem gospodarstvu*). Tovariš Kardelj j® prav tako septembra lani na konferenci Informbiroja govoril 0 razredni diferenciaciji in nuj-hostj borbe proti kapitalističnim Cementom na vasi. Za tistega, ki *• hoče seznaniti z načelno linijo KPJ v odno*u do vasi, so tu tnno-
51 dokumenti, ki kažejo, da KPJ v »vojih tezah ni zapuščala in d« ne zapušča linije marksizma-l*nlnizma- Toda KPJ ni ostala *amo pri besedah, temveč je to linijo uresničevala in jo uresnit
ie v praksi e številnimi ukr«-fii >w vasi. Pomudili se bomo pri htkaterih izmed teh ukrepov.
Prvi(' Agrarna reforma ni le odpravila ostankov velikih posestev, temveč je tudi omejila zemljiško po£ftSt kapitalističnih elementov na vasi. Z zakonom o "žrarni reformi niso bila ya*l«>
Cena le velika posestva, ki so °'>«eaala nad S5 do »O ha. teni-v*č so bila reducirana tudi po-j^stva bogatih kmetov na 20 do hektarov obdelovalne zemlje, ‘■akon je prepovedal kupovati z«mljo nad tem obsegom, prav •fj*0 pa jp preprečena špekulante z zemltiiči in da si bogati linwtje ne morejo prilaščati ^*mlje revnih kmetov.
Tako je bila agrarna reforma v Jugoslaviji uresničen« ne le Proti veleposestnikom, temveč j* *ajela tudi bogate kmete v korist delovnih kmetov ter ponie-r,|la udarec proti kapitalističnim *(ejper)toin na vasi. Vemo, da »P K^J takšnega ni zgodilo na prl-*nei' na Poljskem, kjer jc ostal hiaktlmum zemljišča, ki ne »pa-Pod agrarno reformo, 50 ha,
J' zahodni Poljski pa celo na JOO «*. Na Češkoslovaškem znaša n>uk*inium 60 ha in P»'«v toliko Utli v Romuniji, Za|ion o agrar* hi reformi na Madžarskem Je pa »4stil posestva do 400 ha.
Dragič. Razredna diferenciaci->n omejevanje kapitalističnih
elementov na vasi kažeta tudi sistem razdelitve davka na dohodek kmetov. Po obdavčitvi leta 1947. je bilo posestev z letnim dohodkom do 46 din 59,7%, plačala so pa 10.7% skupnega davka na dohodek. Posestev z dohodkom od 16.000 do 50.000 dinarjev je bilo 32.1%, plačala so pa 85,1% davka. Posestev z dohodkom nad 50.000 din je bilo 8.2%, plačala so pa 5^,55% skupnega davka na dohodek kmetov. Tako je prva kategqrija plačala povprečno 493 din na človeka, druga kategorija 3000 din in tretja 18.150 din.
Tretjič; Pri odkupu žit« -kakor tudi drugih kmetijskih pridelkov so strogo upoštevali razredno diferenciacijo vasi. Lani so kmetje s posestvi, ki so obsegala po 1 do 3 ha, obvezno oddajali po 250 kg žita na ha, s posestvi od 3 do 10 ha 310 do 690 Jsg, od 15 do 20 ha 1150 kg in nad 20 ha po 1300 kg na ha- V uredbi o odkupu žita za leto 1948, je uveljavljena ista linija — kmetje za obdelovalno površino od 3 do 3 ha dajo 10 do 20% pridelka, od 3 do 10 ha 15 do 55% in nad 10 ha 68 do 83%. Po enakih načelih se odkupuje volna, meso in nekateri drugj kmetijski pridelki. Odkup lita je močno sredstvo za omejevanje špekulacije in bogatitve kapitalističnih elementov, na drugi strani »e pa z odkupom zagotavlja preskrba mestnega prebivalstva po določenih cenah.
V resoluciji »e govori, da so jugoslovanski voditelji po kritiki CK VKP(b) na hitrico izdali nov zakon o žitnem davku n« kmete, ki ni sprejet in ki lahko samo desorganizira preskrbo mestnega prebivalstva. To dokazuje, kako slabo in nepravilno so tovariši iz Informbiroja poučeni o ukrepih prt nas na vasi. Pri naj ni nobenega zakona o žitnem davku na kmete in noben zakon nima zveze z zakonom o žitnem davku v ZSSR. Pri nas je izšla uredba o odkupu žita za leto 1948.. ki sp jo tovariši iz Informbiroja zamenjali z zakonom o žitnem davku. Ta uredba pa tudi ni bila izdana na hitrico in ne pod vplivom kritike od zunaj, ker je od leta 194S, vsako leto izšla uredba o odkupu žita in sleherno uredbo »o prej pripravili
ter proučili na podlagi izkušenj iz prejšnjega leta in na podlagi razvoja razrednih odnosov na vasi in v državi sploh. Uredbo o odkupu žita za leto 1947, sc skrbno pripravljali Že leta 194«. Vse te uredbe, kakor tudi zadnja, so bile naperjene proti kapitalističnim elementom na vasi, zato se pa tudi morejo edino uveljavljati in se uveljavljajo v borbi s temi elementi. Q tej borbi so številni dokumenti. Naši aktivisti s terena, tovariši iz krajevnih organov ljudske oblasti, ki nosijo breme te borbe, so s presenečenjem poslušali neverjetne trditve tako odgovornih ljudi o razrednem miru na vasi.
Četrtič. Sistem vezanih cen je prav tako uveden, da omejuje špekulantsko tendenco bogatih kmetov in koristi preskrbi delovnih kmetov z industrijskim blagom. Vezane cene omogočajo kmetom, da zamenjajo svoje presežke za industrijsko blago pod ugodnimi pogoji. Za bogate kmete je določen plafon, do katerega smejo prodajati žito po vezanih cenah. Bogati kmetje morejo nadalje prodajati po vezanih cenah samo določene pridelke, medtem ko revni kmetje lahko prodajajo vse pridelke, celo povrtnino, sadje, seno itd. Pri tem so cene pridelkov, ki jih predvsem prodajajo revni kmetje, ugodnejše od cen pridelkov, ki jih po večini prodajajo bogati kmetje, Revnim kmetom v pasivnih krajih ni le omogočeno prodajati vseh njihovih pridelkov po ve. zanih cenah, temveč jim je tudi zagotovljena preskrba z industrijskim bjagom, če nimajo svojih pridelkov za zamenjavo. Revni kmetje prejemajo zdaj tudi do 40% v denarju in bonih za industrijsko blago na račun pridelkov, ki jih bodo državi prodajali po vezanih cenah.
Izkoriščanje kapitalističnih elementov se onemogoča tudi s tem, da bogati kmetje ne morejo sa-mi uporabljati svojih kmetijskih strojev v delovni sezoni in ne morejo jih posojati revnim kmetom. ker se ti stroji mobilizirajo za izpolnitev plana kmetijskih del na vasi.
Uresničevanje te Unije v podporo revnim in srednjim kmetom ter omejevanj« kapitalističnih elementov na vasi spremlja borba proti odporu teh elementov.
traktorjev. Takšna linija in takšen tempo nista pustolovščina, temveč je to linija marksizma-le-ninizma pri socialistični preobrazbi vasi. Ta linija se je v praksi izkazala pravilna in zato ostanemo na nji.
Politika naše Partije na vasi je znana tovarišem v deželah nov# demokracije. Vendar pa linija naše Partije na vasi ni bila nikdar predmet kakšne resne kritike. Nasprotno, jemali sq jo kot zgled deželam nove demokracije. Na sestanku Informbiroja na Poljskem lani niso kritizirali naše politike na vasi, ki jo je tov- Kardelj verno prikazal, Nikdo na? ni kritiziral in ne obtoževal, da podpiramo porast kapitalističnih elementov na vasi, in ne, da jih prezgodaj začenjamo odpravljati. Zdaj nas pa ob-
tožujejo hkrati prvega in drugega.
V zvezi z resolucijo je načeto tudi vprašanje o krepitvi kapitalističnih elementov v mestih. Ta trditev je še manj utemeljena in niso niti poskušali, da bi jo vsaj s čim dokazali. Za to je pa tudi res težko najti dokaze. Razvoj našega gospodarstva po osvoboditvi doslej nudi povsem druge dokaze.
Odprava kapitalističnih elementov v mestih se je začela v Jugoslaviji že med narodnoosvobodilno borbo. Z ukrepi proti izdajalski buržoaziji na podlagi sklepa AVNOJ-« leta 1944. je bil kon-fiseiran velik del industrije, bank in veletrgovine. Tako je že leta 1945. bilo v državnih rokah 55 odst. industrije, 18 odst. v privatnih rokah, 27 odst pa pod držav-
nim sekvestrom (last tujega kapitala). Leta 1947. je državni sektor zajel že vso industrijo zveznega in republiškega pomena in 70 odst. lokalne industrije, vs* bančništvo, vso veletrgovino, vee promet, prometna sredstva in 90 odst. trgovine na drobno. (Kumini* trgovina je postala državni monopol, Tuji kapital je prešel v. državne roke. Leta 19,4*. je prešla v državno ali zadružno lw>t tus ~ vsa lokalna industrija, Drobna privatna trgovina je v likvidaciji. Ali je mogoče tu govoriti o raz- ■ voju kapitalističnih elementov y mestih? Nasprotno, to kaže nagel razvoj socialističnega sektorja m da socialistični tetetor prevzema vodilne pozicije v gospodarstvu.. To je tudi olajšalo borbo proti k ostankom kapitalizma v gospodar- . stvu.
Gradnja socializma
v borbi s kapitalističnimi ostanki
V mestih in vaseh delujejo tudi zasebni obrtni obrati. To sq majhni obrtniki. Samo 33,5 odst. jih ima vajence, delavce in pomočnike. povprečno na dva obrata odpade po en mezdni delavec. Obrtniki so organizirani v zadrugah. Država se z raznimi ukrepi bori proti kapitalističnim tendencam v obrti. Obrtniki bodo ostali tudi nadalje v socializmu. Njihova proizvodnja pomeni dopolnitev industrijske proizvodnje za lokalne potrebe- Obrtniki, ki so organizirani v svojih zadrugah, delujejo še zdaj v Sovjetski zvezi.
Nacionalizacija ostankov majhne privatne trgovine v zadnjem času ne pomeni preuranjenega levičarskega zakonskega ukrepa; do tega ni prišlo brez priprav, kakor trdijo tovariši iz Informbiroja. Priprave za to nacionalizacijo so se začele že lani. Za to delo so bile ustanovljene posebne komisije. V minuli zimi so bili prirejeni trgovski in gostinski tečaji, ki so usposabljali kader za nacionalizirana podjetja. Te tečaje je obiskovalo 21.000 ljudi. Da je bila ta akcija solidno pripravljena, dokazuje primer Beograda. Tam so v 24 urah zaprli 1170 privatnih trgovskih lokalov, naslednji dan pa je začelo normalno obratovati 1070 prodajaln pod vodstvom d»žave. Tudi ta pri-
ti lahko začasno tudi porasejo ter tako zaostrijo svoj odpor in dosežejo posamezne uspehe v tem odporu, r»a splošno pa slabijo. Tisti, ki nas kritizirajo, nam morajo pokazati kakšno drugo, boljšo pot v borbi proti kapitalističnim ostankom. Pripuščamo, d.a so pri nas pomanjkljivosti in da bi bilo mogoče storiti kaj bolje. Da se pa to pokaže, je treba bolje poznati konkretni položaj v naši državi in razmerje razrednih sil prav to pa je slaba stran resolucije.
Omejevanje kapitalističnega sektorja in graditev socializma v Jugoslaviji —• to so dejstva, ki jih ni mogoče ovreči z nobenimi resolucijami, s članki ln z govori. Naša Partija je znala u-porabiti nauk Lenina in Stalina o graditvi socializma v naših pogojih ter je v praksi preizkušala m popravljala svojo linijo. Posrečilo se ji je dvigniti delavski razred in milijonske delovne množice v borbo za zgraditev socializma. Rezultati te borbe, iniciativnost in ustvarjalnost množic, uspehi, ki so bili doslej doseženi, kažejo, da je naša pot v osnovi pravilna. Partija, ki bi bila narodniško-kulaška, buharin-ska, bernsteinjka, trockistična, birokratskosektaška, pustolovska, razkrojena v Ljudski fronti, pol-
Šli po pravi poti. CK KPJ v svoji izjavi pravilno postavlja, «da j* kot metoda nedopustno podcenjevati njegovo delavnost na podlagi posameznih citatov, ki so }?-trgani iz najrazličnejših razdobij borbe ali na podlagi posameznih izolirano vzetih in še popačenih dejstev. CK KPJ sodi, da je pri podcenjevanju politike KPJ, Kakor tudi drugih partij, treba u-poštevatj predvsem prakso Partije — ali Partij# dosega ali ne dosega uspehe v borbi za socialistično preobrazbo dežele, ali v celoti slabijo ali se krepijo kapitalistični elementi, ali slabi ali s krepi socialistični sektor narodnega gospodarstva.
Analize linije naše Partije pri graditvi socializma pod posebnimi pogoji ni mogoče napraviti izven dežele na podlagi informacij frakcionaških in klevetniških elementov, na podlagi mnenj diplomatskih nameščencev in drugih posameznikov, pa tudi ne n* podlagi izrezkov iz govorov. To bi bilo treba storiti na drug način, tako kakor to uči marksi-zem-leninizem. Takšna analiza in kritika bi biji koristni za KPJ, ker bi odkrili dejanske napake in nepravilnosti, kolikor jih j«. To je bilo koristno tudi za druge dežele nove demokracij«, tu gradijo socializem, zat»j KPJ im«
.	..V	-'.v	J
f	-Č t	4.
V PNEVIH VOJNE JE BIL A. TRANJIKI MEHANIK - TANKIST, V DNEVIH MIRU PA JE MEHANIK - TRAKTORIST.
Kapitalistični elementi nudijo srdit odpor in odkrivajo vedno Znova nove pbllke borbe v zaščito svojih interesov, da saboti-rajo ukrepe ljudske države na vasi. Partija v tej borb} mobilizira množične organizacije, se opira na delovne kmete ter napreduje korak za korakom pri omejevanju kapitalističnih elementov. Kolikor nam je znano, ni takjnlh uspehov v borbi doslej dosegla nobena druga dežela ljudske demokracije,
Kje pa so dejstva, ki bi dokazovala obtožbe, da ne izvajamo razredne diferenciacije na vasi in za «na|o teorijo in prakso mirnega vraščanja kapitalističnih elementov v socializem?« Dejstva pričajo, da naša Partij« v »voji politiki na vasi ni na liniji narodniške kulaške stranke ln da je obtožba Informbiroja neutemeljena-
Pot k odpravi
kapitalističnega elementa na vasi
V isti resoluciji Informbiroja je tudi obtožba, da prehajamo neposredno no odpravo kapitalističnih elementov, na likvidacijo kulakov kot razreda. To se potem kvalificira kot nemurksistiena in pustolovska politika naše Partije,
Po tej obtožbi nam predlagajo pot, na katero bi naj stopili: «Da bi uspešno odpraviji kulake kot razred in potemtakem tudi kapitalistične element« na vasi, se zahteva od Partij«, da opravi prej dolgotrajno pripravljalno delo pri omejevanju kapitalističnih elementov na vasi, pri utrjevanju ivvie delavskega razreda in kmetov pod vodstvom delavskega razreda, pri razvijanju socialistične Industrije, ki je sposobna organizirati tudi proizvodnjo strojev za kolektivno vodstvo kmetijstva. Naulica pri tej stvari lahko povzroči le nepopravljivo škodo. Edino ng podlagi teh u-krapov, skrbno pripravljenih In dosledno uresničenih, je mogoč prehod od omejevanja kapitalističnih elementov na vasi k njihovi odpravi.
Predlagajo nun', naj gremo pn poti, po katflri i« dolgo hodimo-V naši Partiji bi bilo težko najti človeka, ki bi mislil, da je mogoče iti po kakšni drugi poti. Kar
se tiče citatov v resoluciji, ki naj bi bili kot dokaz, da po tej poti ne gremo, o tem nič ne govorijo. Iztrgani tako iz celote govorijo o smotru, ki si ga KPJ zastavlja, o odpravi kapitalističnih elementov v Jugoslaviji, Pri tem ostanemo. O poti in tempu odprave se govori jasno v istem govoru tov. Kardelja in V vseh izjavah odgovornih partijskih voditeljev o naši politiki na vasi.
Iz petletnega plana in j* konkretnih ukrepov va^e Partije na vasi izhaja, da hočemo omejiti kapitalistične »lemente na vasi. podpirati male in srednje kmete; da »mo določili v prvo vrsto jn* dustrializacijo in elektrifikacijo, ki bosta podlaga za socialistično preobrazbo vasi, da stremimo po utrditvi zveze delaveev in kmetov; da pospešujemo kmetijsko zadružništvo od najnižjih do najvišjih oblik in zagotavljamo, d« imajo v njem vodstvo revni in srednji kmetje. Zdaj j« v naši državi v kmetijskih zadrugah nad 2 milijona 200.000 zadružnikov in okrog 10 milijonov potrošnikov. Peluj« 910 delovnih za<iryts, fci štejejo 4fi.58Q gospodinjstev. Zgradili smo in gradimo tovarne, ki oskrbujejo kmetijstvo z orodjem. Gradimo prvo tovarno
mer kaže, kako sLabo je bila utemeljena omenjena obtožba, ki govori o pustolovščini.
Vemo, da je v nagi državi mogoče graditi socializem in da se tudi gradi samo v borbi s kapitalističnimi ostanki. Vemo, da posamezni kapitalistični elemen-
legalna* itd., bi ne mogla nikdar doseči teh uspehov, ne voditi ljudskih množic in ne uživati zaupanja množic, ne mogla bi pa tudi v sedanjem položaju ostati enotna, kakršna je.
Tovariši, ki tako kritizirajo delo KPJ in položaj v KPJ, niso
v tem pogledu nedvomno največ je izkušnje med temi deželami. To bi bil končno prispevek k teoriji in praksi q graditvi socializma in prispevek za enptfjost dežel nove demokracije pri graditvi socializma-
Vlatkq Begovie, aBorbas.
m
m
KOLHOZNIKI V ZAKARPATSKI OBLASTI CITAJO MED OPOLDANSKIM ODMOROM KOLHOZNI VESTNIK.
Zanimivosti o SZ
Ali že veš?
..., (ja obsepa Sovjetska zveza polovico Evrope in tretjino A-zije;
..., da je SZ po svoji površini skoraj trikrat večja kot ZDA in več kot štirikrat večja od vseh zapadnoevrapskih držav skupaj: ... da znaia površina SZ preko 22 milijonov kvadratnih kilometrov, kar predstavlja šesti def naseljene celine zemeljske oble;
..., da rabi brjji gkepref, ki seče sovjetsko deželo od zapadi* proti rzhodu z brzino okoli 1000 kilometrov v 24 urah, od Minska do Vladivostoka 10 dni in 10 noči;
.... da znaia razdalja od najsevernejše kopne točke (Gelju-Skinou rt V. Sibiriji) do najjužnejše točke (pri mestu Ifuška na meji z Afganistanom) 50000 kilometrov. Razdalja od zapadne meje ZSSR do vzhodne meje je približno dvakrat večja;
da živi na prostranem teritoriju SZ nad 190 milijonov ljudi in da je od teh skoro polovica rojenih po oktobrski revoluciji;
da ie po Številu ljudi SZ tretja na svetu; le v Kitajski in Indiji jp več prebivalcev;
Aa se je od leta 1926-1930 Število prebivalstva SZ zaradi priročnega prira&ka povečalo za 23,5 milijona ~ t. j. za 16 pdst. Takega tempa prirastka prebivalstva ni bilo v nobeni 4ržapi. V istem času se je število prebivalstva ZDA povečalo samo za 11 odst., Italije za 9 odst., Nemčije za 7 odst., Anglije za 5 odst.,
Francije pa za manj kot 3 odst.;
.. ,da se tj porastom industrije $ilno hitro veča število mestne-oa prebivalstva. Pred industrializacijo države (petletke) je živel vsak peti prebivalec v SZ o mestu; leta 1939 je postal vsak tretji prebivalec mestni;
..., da se je število prebivalstva sovjetske prestolnice Moskve V letih 1926-1939 povečalo ia dvakratno število (Po štetju 1930 leta: preko 4 milijone prebivalstva);
.... da je črta državne meje, ki qbkroža sovjetsko državo, dolga nad 60 fisoč kilometrov. Je torej tnainpolkrat daljša od linije ravnika (ekvatorja).
... da je najvišji vrh ((Stalinov vrha (7495 m nadmorske višine) v višavju Pamir v Tadžikistanu. Na tem višavju je tudi riijjuečji ledenik na svetu, ki je dolg 80 kilometrov;
..., da obdajajo preko dve tretjini SZ fnorjo (kar 12 morij);
..., da' je kapaciteta energije Sovjetskih rek ogromna. Njih. rezerve ocenjujejo približno na 280 milijonov kilovatov. S to energijo bi mogli staviti v PO gon 500 takih hidrocentral kot je Dnjeproges;
..., da pokrivajo gozdovi SZ nad 700 milijonov hektarjev;
.... da laži v notranjosti sovjetske zemlje 1654 milijard ton premoga; t. j. peti del vseh najdenih rezerv na svetu;
.... da znašajo odkrite rezerve nafte 4679 milijonov toi), — več od polovico vseh rezerv nafte na svetu;
..., da je v SZ več železne rude kot v vseh deželah sveta skupaj;
Za enotnost Slovencev in f)F
v besedah - za razbijanje v dejanjih
T(i misel se je vsilila vsakemu, človeku, ki je pazljivo sledil razvoju in poteku konference OF 11. okraja v krožku Poligrafici. Za migp sedijo ljudje, ki jih članstvo OF ni na nobenem sestanku izvolilo za svoje predstavnike in nehote se sprašuješ, kaka je to mogoče, kdo je in kje je oni, ki jih je postavil tja.
Nekaj je, kar pri vsej tej stvari ni v redu. Občinstvo čaka otvoritve, ki naj razjasni položaj. Na obrazih posameznikov čitaš nemir, ki oa ni mogoče prikriti. Tudi tovarišica pri mizi je nemirna v pričakovanju ugovorov, ki jim ne bo mogoče ubežati in se bodo s svojo kruto resnico prebijali v dušo in srce. Zdi se. da je premagala « težavo zadnj\ odpor in «e končno le odločila, da iipelje, kar ie sprejeU nase kakor je pozneje sama izjavila z besedami: «Jaz sem sklicala sestanek, jaz prevzemam odgovornost xanj »
Beseda je padla. Megla se prir če«jo razblinjati, ko tam med občinstvom vstane človek, fci bi
E vseh postavah moral biti oni, naj bi sestanek sklical in do-!al skupno s tovariši iz sekretariata OF njegov dnevni red. «T6variJ{», pravi, usem član tajništva OF II. okraja. Se nikdar ni bila tfclican« konferenpa ali sestanek, da tega ne bi bil jan storil. Tu sestanek pa je bil Mi" can brez moje vednosti Ut hrez vednosti tajništva. Nocojšnji večer imgjo Slovenci našega okraja kulturno predavanje v «Kra-ifiSu» in govorice, ki so se raznesle včeraj, da nam <iK>pIHč>> ne bo Uk (ital gostoljubnosti, kažejo očiten namen, da so hoteli postaviti naše tajništvo pred gotove dejstvo, ne glede na to, kak-
šen program si je napravilo za ta večer. Posledica tega je, da so eni nocoj pri »Kraljiču*, drugi tu, da je naše ljudstvo razdvojeno in oropano redkega kulturnega predavanja, ki ga ima. V imenu našega (aj/iištva prepovedujem, da kdo skliče sestanek mimo njega, in če ga skliče, ga lahko samo v svojem imenu.*
Zloraba je odkrita. Kdo je njen krivec, se še vedno molči. Drobr na dehle gori pri mizi prevzame krivdo nase, ali ni ga človeka v dvorani, ki ne bi vedel, da to ni ona, da se zanjo skriva nekdo drugi, ki je v težki uri vrgel med tržaško ljudstvo dve besedit v Alt za Tita ali sa Stalina», da bi z njima razbijal njegove strnjene vrste in dopolnit to, kar ni uspelo angloameriškim okupatorjem v treh letih najbesnej-sih manevrov in napadov.
Qe?lo: vAU za Tita ali za Sta-, lina*, s katerim so fe srečavali V prejšnjih dneh po tržaških ulica f> ter zahtevali od tebe razjasnjen ja, se na konferenci ni izkristalizirala. Tovariš govornik
je v. svojem govoru naglasil, da je tisti, ki tako postavlja vprašanje, razbijač naše enotnosti Krasnorečil je o potrebi enotnosti med Slovenci in o bratstvu z Italijani, o borbi za spoštovanje mirovne pogodbe in borbi proti imperializmu. Prišel je celo tako daleč da je rekel, da za tistega, kdor govori, <fa je Tito iz, daleč, da je rekel, da za tiste-dq. je Rankovič izdajalec, da za tistega ni prostora v naših (v njihovih) vrstah in da je tisti sam izdajalec. Gotovo je pozabil na izpade, ki so jih morali pretrpeti naši ljudje, ki so se upali v teh preteklih dneh izreči, naj se počaka, da Tito pove svetu svoje mnenje. Frakcionaika vod-Stvo je sprevidelo, da se iz srca slovenskega ljudstva ne dq iztrgati ime človeka, ki ga je peljal v osvobodilni borbi, si ne d$ iztrgati Tita, g čigar imenom na ustnicah padale naše žrtve za prostost naše zemlje in zato, da bomo Uveli na njej človeka dostojno življenje.
DVOJNI OBRAZ
Tovariš plazina se je ie pred dnepi na nekem sestanku izrazil popolnoma nasprotno. Tedaj je trdil, da je izdajalec ta, kdor je za Titu. Takrat je ljudstvo varal ifi zamcmljal z geslom: <tZa Tita nli zu Stalina», sedaj ga 3 drugimi, Dejstvo Pa ostane le eno in to je, da se pravi gmisel vsega tega skrbno prikriva. Nje-i novo bistvo je priključitev Trsta k Italiji, toda 'ker dobro vedo,
teta pri triaikefn ljudstvu na
najodločnejši odpor, si ne upajo z njo nastopati in nastopajo s varolatni, hi so tržaškemu ljudstvu druge in	ter	par
daio tako p kontradikcije sami t seboj. Tržaško ljudstvo pa njihor
vim parolam k<- jih spreminjajo kakor kramar blago na stojnir mh. kakor mu ktfše in kakor bi bolie šlo v ceno. ne more ver-jeti in ne bo dolgo, ko jih bp do kraja razopličilo, da ne bo jso? stalo od fljtfe drugega kot gnilo
Ifaplašajo, da so proti revizionizmu in da se še nikjer in nikoli niso izjavili, da so za priključitev Trsta k Italiji, ter da so za spoštovanje mirovne po* godbe, ker je to program Sov, jetske zveze, in da bodo . tali na teni programu, dpkler bo ona sfala na tem programu.
v resnici se skriva za temi mihovimi frazami najogabnejši oportunizem. Sovjetska zveza je vedno reševala vprašanje nacionalne in državne pripadnosti v skladu z voljo tistega ljudstva irf je Jugoslavijo na mirovni konferenci podprla U njenih zahtevah oo priključitvi Trsta, ker j« bila ta izraz volje tržaških ljudi skih mvoiic. Po teh načelih se je Savjitfka zveza vedno ravnala in tudi u bodoče ne bo odstopala od njih.
Toda osnovno je, da tudi naše množice ne odstopajo od včerajšnje borbe za dosego idealov, ki K in ki morajo biti eni in isti. Za njihov o dosego mara biti u*m*rj*no vse naše delovanje na Cprttih temeljih enotnosti, ki jili ne bo mogoče izpodbiti.
Zif demokratične Tržačane in ie posebno za tržaške slovenske demokratične množice, ki so na svojih' plečih nosili doleta leta socialnega ln najbrutdlnejšegn nationalnega zatiranja, je bila Sovjetska sveta vedno tisti svetilnik, h kateremu smo se ozirali p termi noči, v iskanju iz* hoda ir suženjskega življenja, ki nat je davila. Kakor nam je tedaj vlivala zaupanje ln pero u srečnejše dni. tako nam ga še danes vliva. Toda mi Slovenc} smo domovinsko in krvno pot tv zani s slovenskim narodom in jugoslovanskimi narodi, ki iivijo V -fcfltfsfci »kupnoeti na erpjmi.
kraškimi obronki, ki sa vzpenjajo nad našim mestom. Ko so postavljali vprašanje: «Ali za Tita ali za Stalina», nam je bilo kot bi nas vprašali: «Ali imaš rajši svojo mater ali svojega otroka?» Vsakdo ve. da je ta ljubezen neločljiva, da med njima ni, ne more in ne sme biti izbire.
Strnjenost, s katero nastopajo jugoslovanski narodi v teh Bridkih trenutkih svoje zgodovine ter mogočne množične manifestacije■, s katerimi izražajo zaupanje v svojo partijo, ki jih je vodila v zmagoviti štiriletni borbi in ki jiil vodi k izgradnji socializma; ter s katerimi dokazujejo, da stojijo trdno na braniku miru in v obrambi demokracije, nas poglabljajo v prepričanju, da se bodo nesporazumevanja, ki so nastala med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, srečno razvozlala v zadovoljstvo in prospeh svetovnega demokratičnega gibanja, kateremu pripadamo tudi mi.
Dokler ne bo odstranjena zadnja senca, pa se borimo dalje, da dosežemo znova tisto enotnost, ki smo jo imeli, da stvo-rimo iz svojih teles znova obrambni jez, ob katerega se bo val domače in svetovne reakcije zaman zaletaval.
PREDSEDNIK IZRAELSKE DRŽAVE WEIZMANN
BOGOMIR MAGAJNA
Železne (Iveri
Še ena ilustracija
nepravilnosti obtožb Informbiroja
OTROŠKO LETOVIŠČE; v MED.ULINJJ I>RI PULJU, KI LAHKO 'f SPREJME5,800' C&ROK.	'
(Nadaljevanje in konec)
Nekje iz ozadja ge je dvignil fazan in zaplaval mimo nas navzdol čez trate in za hip zablestel v predvečernem soncu. Tudi to je bilo nenavadno, saj doslej nisem še videl fazana	v prosti prirodi. Tam	na desno	pa	se	je ši-
rila veriga gričev in hribov z z blestečimi hišami, razsejanimi po pobočjih in vrhovih ter gradovi in faktorije raznih tujih grofov in patrov, ki pa so sedaj postale ljudska last. Med njimi so se dvigale pred nami ponosno Železne dveri, središče velikega viničarskega kolhoza. Ni dolgo tega, ko se je Železnih dveri, par sto let starih, polastil Goring. Dal si je napraviti cesto navzgor do grada, preurejati je začel grad sam,	zgradil si	je	v	njem
kopalnico.	Kot zmaj	se	je	hotel
useliti tja gori, da bi potem s svojim nenasitnim gobcem sesal znoj in kri iz teles slovenskih sužnjev. To ljudstvo ga je udarilo po gobcu tako, da si nikoli več ne bo upal kak drugi Goring še siliti na to zemljo — če pa se bo upal, bo dobil po gobcu tudi on.
Odhiteli smo v dolino in potem smo šli po bregovih navzgor. Po Goeringovi cesti? Ne, veliko blato je sedaj na njej. Sli smo lepo med brezami in bukvami po stezah. Popje na drevju se napenja, malo še in svetlo zelenje bo zavladalo nad vejami. Tu in tam sili pomladanska cvetka iz vlažne zemlje. Budi spomine: premnogo tovarišev in tovarišic, ki smo tako cvetje nabirali v otroških letih, ni več. Mnogi med njimi so to zemljo napojili s svojo krvjo.
Ko smo dospeli do prvih trt, je sonce zahajalo. In glej, zopet se je dvignil fazan, v zahajajočem soncu ves zlat, in zaplaval nad trstjem. Na tisoče in tisoče je trt, tudi one so mi ljube in drage stare znanke. Kot otrok sem pomagal očetu povezovati jih in oče je bil ponosen, da mu ni bilo treba popravljati za menoj. Lepo ostrižene slone ob svojih kolih, ko ljubice ob svojih fantih. Kmalu bodo pognale svoje zelene cvetke in potem se bodo jagode napenjale od meseca do meseca — v jeseni pa bo zopet praznik zrelega
pihala, pevsko društvo, dramatični odsek.
Stoenajst mladincev in mladink je na delu, da dvigne prosveto. V gledališki dvoranici, ki jo je mislil Goering napraviti za svoj sprejemni salon, stoje lepo barvane kulise z gozdovi, vasico in gorami na sebi, v kotu pa je velika omara s knjigami. Milenka s kitami, ki smo jo včeraj videli na knjižničarskem tečaju, nam z vitko roko boža hrbte knjig, ki jih je nakupila zadruga. Pripoveduje nam, zakaj so ene knjige na svetu dobre in lepe, zakaj so druge slabe in grde. Se veliko omaro bodo pripravili, kajti prva je že polna, in kam naj bi sicer dali nove knjige, če si ne pripravijo omare.
In dvorano bo treba zgraditi novo, kajti ta postaja dosti premajhna za vse zadružnike. Življenje je živahno, prometa je bilo štirideset milijonov dinarjev, delo se komplicira z novo rastjo, treba bo poenostaviti delo, zato pa je potrebna izobrazba, notranji dvig, da pojde vse od leta do leta laže naprej, kajti veliko je treba znati sedaj. Včasih so vladali drugi, so prodajali in kupovali drugi, viničarjem ni bilo treba nič; kaj hoče suženj mišljenju! Sedaj pa je treba veliko misliti. Sest tisoč je bilo samo obiskovalcev doslej in jim je bilo treba razlagati to in to. Prihajali so od vseh strani domovine, celo prav od Gorice so dospeli sem. Treba je voditi knjige, zato so nujni tudi knjigovodski tečaji. Cvetoče mlado dekle. Krista je že napravila tak knjigovodski tečaj in že je začela pomagati v pisarni.
Predsednik zadruge, vitek, suh možak in pa bolj čokati in ves veseli tajnik sta naju peljala v ogromno klet, kjer se vrste pet-desethektolirski sodi. Gledal sem nanje in v glavo mi je šinil spomin iz balad, čitanih v otroških letih: Zaprta smrt — kako je stari smrt zaprl v sod. Prav taki so ti ogromni sodi, kot je bil tisti, ki je bil naslikan ob baladi. Toda če potrkaš po polnih sodih, spoznaš. da ni v njih smrti, ampak zlato in rdeče življenje, sam sok te zemlje: šipon, jeruzalemec, rizling, muškat in druga vina, raznih imen. Ce bi vsak viničar pro-
ti
SPRIČO OBILNEGA DEŽEVJA JE TREBA IZKORISTITI VSAKO URO SONČNEGA VREMENA PRI SUSENJU SENA.
V zvezi s potovanjem jugoslovanske telovadne vrste na olim-piado v London, priobčujemo razgovor tov. D. U. s tov. Toiom Primožičem — bivšim svetovnim prvakom — o odlikab in napakah jugoslovanske vrste. Kakor smo že pisali, je jugoslovanska vrsta odpotovala skozi Trst v ponedeljek 27. t. m.
Vprašali so Toša Primožiča, kaj sodi o letih, v kakšni starosti je možno doseči najboljše uspehe v vajah na orodju.
«Sam sem začel s specializacijo na orodju razmeroma pozno*, je odgovoril Tošo Primožič. «Najprej sem igral v nogometni enajstoriri Jadrana, potem pa šem se ve3 posvetil orodju. Takrat mi je bilo 23 let. Rekel bi, da je možno doseči višek zmogljivosti že v obdobju okrog 25 leta, toda napredovanje je možno vse do 40 leta.»
Prav za prav je to presenetljivo dolga doba: 15 let! Pa bo držalo: Leon Štukelj je bil še študent, ko je dosegel leta 1924. olimpijsko prvenstvo v Parizu, sodobni slovenski prvak Konrad Grilc pa ima že kar 39 let.
«Verjemi, da sem nekaj dni premišljeval, če bi tudi sam treniral in se spet uvrstil med olimpijske kandidate«, je dejal Tošo, mož visoke rasti, koščen, živahnih oči; vendar sodi, da bi mogel, pri svojih 48 letih še tekmovati. Kdor ga je gledal pri vajah na drogu ob nedavnem nastopu, mu mora verjeti, saj še vedno obvlada veletoče z obrati in salte.
Potem je ponudil spisek vrhunskih telovadcev, ki jih ima v tečaju:
Kujundžie Josip 32 let, Jelič Drago 33 let. Jelič Ivica 31 let, Longyka Miro 35 let, Lesjak Franjo 40, Subelj Jakob 26 let, Grilc
LONGJKA MIRO
Konrad 39 let, Janeš Karel 34 let, Boltižar Stjepan 35 let, Stefanovič Sreten 32 let, Katančič Antun 29 let.
«Poznajo se posledice vojne, ko se je slovensko ljudstvo bilo na življenje in smrt. Zato so člani vrste razmeroma stari. Toda čez leto, dve. bomo dobili novih moči. Na mladinskih tekmah že prihajajo na površje novi talenti«.
Kaj sodiš o mladincih, kdaj smejo začeti s specializacijo v vajah na orodju?
»Pogoj za današnjo višino telovadbe je pravilna predvzgoja. Mladince je treba vzgajati k lahkotnemu obvladanju vseh prvin. Opredelitev za to ali ono panogo nastopi pri nekaterih prej, pri drugih pozneje. Vsekakor pa daje telesna konstitucija že nekako pri 18 letih slutiti, za katero disciplino bo kdo sposoben. Zato mislim, do se pričenja obdobje
Našega človeka najbolj boli žalitev, češ da Komunistična partija Jugoslavije vzgaja ljudske množice v protisovjetskem duhu; da hoče skriti in omadeževati zasluge Sovjetske zveze v pretekli vojni in da hoče dandanes omalovaževati vlogo Sovjetske zveze voditeljice ter osnovne sile proti-imperialistične fronte.
Dokazovati v Jugoslaviji, da pri nas ni protisovjetske propagande, bi pomenilo trditi, da je dve in dve štiri, da sonce vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu.
Oglejmo si naprej najbolj množično sredstvo agitacije in propagande, dnevno časopisje. Koliko piše «Borba* o Sovjetski zvezi in seznanja jugoslovanske množice z uspehi četrte stalinske petletke, v kakšni meri popularizira zunanjo politiko Sovjetske zveze? V kakšni meri opravlja »Borba« to nalogo v primeri z glasili komunističnih partij Bolgarije, Rumu-nije, Madžarske, Češkoslovaške, Italije in Francije? Namen tega članka ni, kritizirati pisanja teh listov o Sovjetski zvezi, niti prepevati hvalospevov »Borbi«, ampak našteti gola dejstva, ki govorijo sama.
Po statističnih podatkih Direkcije za informacije pri vladi FLRJ je »Borba« leta 1947 pisala več o Sovjetski zvezi, o njeni zunanji politiki, o uspenih sovjetskih' ljudi pri krepitvi njihove so-
ni
KUJUND2IC KEJA
specialnega treninga po 18. letu starosti.«
Katere dopolnilne športe gojiš s svojimi olimpijskimi tečajniki?
«Kot dopolnilo k vajam na orodju gojimo akrobatiko, znano tudi pod imenom »talna telovadba«. Iger ne gojimo, ker ne smemo izgubljati časa, zlasti ne, ker je v tečaju več tovarišev nižjega tehničnega znanja. Vsekakor pa je potrebno, da tudi specialisti v vajah na orodju gojijo izlete, sprehode v naravo, v gozd. Glede kopanja in sončenja morajo biti zelo zmerni.«
Kakšna načela ste postavili glede prehrane tekmovalcev?
«V mejah možne izbire dovoljujemo, da vsakdo uživa, kar mu prija. Seveda ne sme biti hrana težko prebavljiva, pač pa sveža, zdrava in zadostna. Našim tekmovalcem je dobro znano, da potrebuje mišičje sladkor pa tudi mesna jedila. Od pijač cenimo zlasti mleko, ki blažilno vpliva.«
Znano je, da so v svetu tekmovalci, ki sploh ne pijejo nič drugega kakor mleko, kar vemo zlasti o najuspešnejših Fincih in Švedih. Lahko bi rekel, da so tako navdušeni za mleko, kakor so bili naši ljudje starejše generacije nekoč navdušeni za vino. Tu je Tošo omenil, da tekmovalci ▼ obdobju treninga ne pijejo vina ali žganih pijač, pač pa mineralne vode, limonado in kdaj pa kdaj čašo piva.
Novejša veda o treningu uči, da ne smemo skrbeti samo za telesno moč in za tehnično dovršenost, temveč moramo enako skrb posvečati negovanju dobrega duševnega razpoloženja, samozavesti, življenjskega optimizma. Ce tega ne delamo, postajajo tekmovalci preveč živčni, kar se kaže v tem, da izgubijo tek, nemirno spijo, hujšajo in nazadujejo. Vprašali so Toša Primožiča, kako skrbe v tečaju za tako imenovano moralno kondicijo?
«Mi ga včasih tudi lomimo«, je odgovoril Tošo, znan po svojih sposobnostih za karikiranje na telovadnem orodju. Vsak po svojih močeh skrbi za smeh, ki prav za prav tudi spada med raznovrstne potrebe uspešnega treninga. Naši telovadci precej čitajo, radi igrajo tudi šah. Ko neha resna plat treninga, se včasih po. zabavamo s karikaturo in pantomimo. Več pažnje bi morali posvečati glasbi, ki nekako sprosti živčno napetega človeka. — Da, moralna kondicija, to je pri nekaterih kritična točka: mislim na tremo pred nastopom, ki se je še vedno ne morejo odvaditi. Morali bi se učiti od fakirjev. V ostalem: veliko bodo morali nastopati, pa bo vedno manj treme.«
Kaj veš povedati o vadbeni metodi Madžarov?
«V Budimpešti smo se nedavno podrobno pogovarjali o tem,
cialistične domovine, kakor «Ra-botničesko delo«, glasilo KP Bolgarije, kakor «Scantea», glasilo KP Romunije, kakor «Szabad nep«, glasilo KP Madžarske, kakor »L’Humanite», glasilo KP Francije in kakor «Unita», glasilo KP Itaiije.
«Borba» je svojim bralcem v Jugoslaviji nudila več gradiva o Sovjetski zvezi glede na prostor v listu, kakor glasila omenjenih partij bralcem v svojih deželah, in sicer v primeri: z «Rabot'ničeskim delom« za 13.8 odst.; s «Scanteo» za 137 odst.; s »Szabad nepom« za 155 odst.; z «Rude pravom« za 208 odst.; z «Unita* za 236 odst.; s «Humanitejem» 850 odst. Podrobnejša statistika nudi naslednjo sliko:
«Borba» je od vsega prostora posvetila Sovjetski zvezi 7.4 odst., in sicer zunananji politiki ZSSR 4.7 odst., notranjemu življenju ZSSR pa 2.7 odst. Podatki so zbrani iz 310 lanskih številk »Borbe«, »Rabotničesko delo« je posvetilo zunanji politiki {ZSSR 3 odst., notranjemu življenje ZSSR pa 3.5 odst.; skupaj 6.5 odst. prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 267 številk lanskega »Ra-botničeskega dela«.
»Scantea« je posvetila zunanji politiki ZSSR 1.3 odst., notranjemu življenju ZSSR pa 1.77 odst.,
kako trenirajo oni, kako mi. Dejansko ni bistvene razlike, kajti pri obeh ie živa tendenca po izkoriščanju znanstyenih, zlasti tehničnih dognanj. Presenetilo pa nas je, ko smo zvedeli, da so madžarski tekmovalci razmeroma malo zaposleni s treningom. Pravijo, da se urijo samo po štirikrat na teden in to dopoldne. Trdijo, da to zadostuje. Moje mnenje je, da je tudi v tem treba ravnati individualno.*
Širšo javnost bi zanimalo zvedeti kaj več o Grilcu, Kujundži-ču, Longyki in Janešu. Radi bi dobili nekako strokovno karakteristiko o njih. Ob tem vprašanju je postal Tošo še zlasti posebno previden in mi je odgovoril naslednje:
»Grilc ie silno borben in vztrajen. Ima težke prvine, dobro jih obvlada, zato žanje uspehe. Tehnično je dognan. Telovadec močne volje in budnega razuma. Leta (star je 39 let) se mu niti ne poznajo.«
«Kujundžič je gibnostno zelo tenkočuten in telovadi z umetniškim okusom. Zaveda se svojega znanja in telovadske lepote telesa. Obvlada elegantne kolebne sestave s hitrimi prehodi.* «Longyka ie nadarjen telovadec, močne konstitucije, hkrati pa tudi silen. Sposoben je razumsko kontrolirati svoje gibe. Kot naraščajnik ni kazal talenta. Najboljši je v talni telovadbi, obvlada vse vrste premetov.«
«Janeš Karel je tip naravnega telovadca z močno instinktivnost-jo, zatu mu še manjka gotovosti in teoretične dognanosti. Značilna zanj je lepa drža telesa. Njegove sestave so elegantne in vsebujejo zelo efektne kombinacije.«
GRILC KONRAD
Ce se boste udeležili olimpijskih iger — katero mesto bo po tvojem mnenju, dosegla jugoslovanska vrsta?
«Prvi bodo Švicarji, drugi verjetno Madžari«, je odgovoril Tošo. Do sem je šlo gladko, potem pa je bilo postavljanje prognoze vse teže »Upajmo, da bodo tretji Cehoslovaki. Za četrto mesto se bodo borili Finci, Francozi, morda tudi Italijani. Morda bomo tudi mi vmes posegli — v ostalem pa pričakujem, da bomo dosegli kot vrsta 5. ali 6. mesto.*
Od sonca ožgani tekmovalci v značilnih zelenih dresih so že davno šli spat, kajti sleherni dan prihajajo k treningu spočiti in prespani, da bi se kaj kmalu povzpeli do kar najpopolnejšega znanja, ki ga želijo vsak sebi, celokupni reprezentanci in končno tudi nam. Saj nam je vsem kar topleje pri srcu, če beremo o uspehih ali pa celo o zmagah jugoslovanskih telovadcev.
(Iz »Tovariša«)'
skupaj 3.07 odst. prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 227 številk «Scantea» iz leta 1947.
»Szabad nep« je posvetil zunanji politiki ZSSR 1.48 odst. notranjemu življenju |ZSSR pa 1.38 odst., skupaj 2.86 odst. prostora. Podatki zo zbrani na podlagi pregleda 230 številk «Szabad nepa* iz leta 1947.
»Rude pravo« je posvetilo zunanji politiki ZSSR 0,41 odst., notranjemu življenju ZSSR pa 1.96 odst., skupaj 2.37 odst. prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 304 številk «Rude prava« iz leta 1947.
«Unita* je posvetila zunanji politiki ZSSR 0.9 odst., notranjemu življenju ZSSR pa 1.3 odst., skupaj 2.2 odst. prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 178 številk «Unita» iz leta 1947.
«Humanite» je posvetila zunanji politiki ZSSR 0.26 odst., notranjemu življenju (ZSSR pa 0.62 odst., skupaj 0.88 odst. prostora. Podatki so zbrani na podlagi pregleda 272 številk »Humaniteja* iz leta 1947.
Iz teh primerov je razvidno, kako je Komunistična partija Jugoslavije po svojem glasilu «Borbi» tolmačila ljudskim množicam v naši državi lani vlogo Sovjetske zveze, tako v zunanji politiki, kakor glede socialistične graditve. Ti primeri so še en dokaz splošnega odnosa nove Jugoslavije do Sovjetske zveze.
Ta odnos se ni spremenil tudi leta 1948 in se sploh ne more spremeniti. Omenili bomo še en primer z drugega področja agitacije in propagande, Navedli bomo podatke o tem, koliko sovjetskih knjig je bilo prevedenih in izdanih v Jugoslaviji v prvih štirih mesecih letos, v primeri z drugo deželo ljudske demokracije, n. pr. s Češkoslovaško.
V Jugoslaviji je bilo v prvih štirih mesecih letos prevedeno iz tujih jezikov 287 knjig, na Češkoslovaškem pa 277, (vštevši Slovaško za januar in februar). Od tega odpade v Jugoslaviji na sovjetske knjige 225 knjig ali 78.39 odst. skupnega števila prevedenih del iz tujih jezikov. Na Češkoslovaškem so pa prevedli le 57 sovjetskih knjig ali 20.58 odst.
V Jugoslaviji je bilo v prvih štirih mesecih letos prevedeno le 34 angleških, ameriških in francoskih izključno klasičnih del ali 9.80 odst., torej skor/ij osemkrat manj, kkaor sovjetskih knjig. Na Češkoslovaškem je pa bilo nasprotno. V prvih štirih mesecih letos je bilo na Češkoslovaškem prevedeno skupaj 134 angleških, ameriških in francoskih del — in sicer ne le klasičnih — 60 odst. vseh izdanih prevodov, torej trikrat več angleških, ameriških in francoskih knjig kakor sovjetskih.
Meseca maja se je to razmerje še povečalo. V Jugoslaviji je bilo izdanih 81.97 odst. prevodov sovjetskih knjig, od skupnega števila prevodov angleških, ameriških in francoskih pa samo 6.9 odst. Na Češkoslovaškem pa od 1. maja do 4. junija letos odpade na sovjetske prevode komaj 15.8 odst., na angleške, ameriške in francoske pa 59.6 odst. Všteta je tudi knjiga notorno znanega trockista Andreja Bretona »Mednarodni surrealizem«, dalje knjiga francoskega eksistencialista In-nouja »Antigona« itd.
Preidimo na tretji primer, na najmočnejše sredstvo agitacije in propagande, na film.
Kako je v tem pogledu v Jugoslaviji? Ali si je Komunistična partija Jugoslavije prizadevala nuditi jugoslovanskim množicam čim več sovjetskih ali ameriških filmov — filmov iz Sovjetske zveze, ki se odlikujejo z idejno in umetniško čistostjo, prikazujejo patriotizem sovjetskih ljudi v domovinski vojni in dandanes v socialistični graditvi in budijo pri gledalcih plemenita čustva ter prikazujejo enakopravnost narodov v Sovjetski zvezi: filmov, ki skratka oborožujejo naše množice v borbi za socializem — ali ameriških filmov, ki pa v ogromni večini govorijo o rasni nestrpnosti, poveličujejo izkoriščanje človeka po človeku in vodijo mladino v zločine? Kakšna je v tem pogledu politika Jugoslavije in kakšna drugih dežel ljudske demokracije?
Tokrat bomo vzeli kot primer Madžarsko. V »Kroniki kulturnega življenja na Madžarskem* iz aprila 1948 je objavljena statistika o številu tujih filmov, ki so jih prikazali na Madžarskem od leta 1945-1947. Iz te statistike je razvidno, da na Madžarskem prikazujejo največ ameriške filme, to pa ne le 1945, temveč tudi 1947. Na Madžarskem so leta 1945 predvajali 43 ameriških filmov ali 54.62 odst. vseh igranih filmov, .
medtem ko je bilo sovjetskih filmov komaj 29 ali 36.78 odst. Leta 1946 se je število ameriških filmov na Madžarskem povečalo skoraj za dvakrat, na 81 ali 55.48 odst., medtem ko so igrali komaj 37 sovjetskih filmov ali 25.35 odst.
Kar je najbolj nerazumljivo leta 1947., ko je Komunistična partija Madžarske zelo utrdila svoje pozicije v primeri s prejšnjimi leti, je, da je število ameriških filmov doseglo 100 in hkrati s francoskimi in angleškimi filmi ter filmi iz drugih kapitalističnih dežel doseglo skupni odstotek 82.7 odst. Prikazali so pa komaj 34 sovjetskih filmov ali 16 odst. vseh filmov.
Povrh vsega se s temi razmerami naši madžarski tovariši še javno hvalijo. Madžarska brzojavna agencija je 16. maja letos obj-vila tudi to statistiko «Kronike kulturnega življenja na Madžarskem* z naslednjim komentarjem:
«To je najočitnejši dokaz, koliko je resnice na pravljici o ((Železnem zastoru«, ki jo toliko propagirajo v zahodnih deželah*.
Kakšno je pa pri nas razmerje med sovjetskim in ameriškim fil-nom?
Leta 1945, je bilo v Jugoslaviji prikazano 45 sovjetskih filmov ali 20.09 odst. vseh, ameriških pa 102 ali 45 odst., in sicer predvsem iz zalog, ki smo jih našli ob osvoboditvi dežele. Leta 1946. se je razmerje spremenilo: sovjetskih filmov 127 ali 33.34 odst., ameriških pa prav tako 127 ali 33.34 odst. Lani je bilo prikazanih 137 sovjetskih filmov ali 46,58 odst., ameriških pa komaj 38 ali 10.4 odst.
Letos v.prvih petih mesecih.je bil amerišlti film skoraj popol-
noma izpodrinjen. Od 1. januarja 1948 do 1. julija t. 1. je bilo pri* kazano 188 sovjetskih filmov ali 71.2 odst., ameriških pa komaj ^ ali 2.6 odst.
Tudi teh sedem ameriških fil* mov, ki so bili prikazani po podrobni odbiri najboljših filmov ameriške produkcije, je klavrno propadlo. ((Slovenski poročevalec* je objavil 10. julija letos pod naslovom ((Ljubljana je odklonila slab film* poročilo, da so v Ljubljani demonstrirali pri ameri* škem filmu «Serenada na jezeru* ter da so meščani in mladina j odprli dežnike pred projekcijskim aparatom v protest ter tako onemogočili nadaljnjo predstavo tega filma. «Slovenski poročevalec« je končal to poročilo z naslednjimi besedami: «S to spontano demonstracijo ob priliki predvajanja ameriškega filma ((Serenada na jezeru* je ljubljanska mladina ponovno dokazala vso svojo zrelost«.
Ti rezultati so bili doseženi zaradi vztrajnega dela komunistične partije pri ideološki vzgoji ne le svojega članstva, temveč tudi najširših ljudskih plasti.
Tudi to je jugoslovanska stvar* nost.
Na žalost Madžarska ni edipa dežela ljudske demokracije, kjef tako favorizirajo ameriški film; Da ne bomo preveč zavlačevali in omenjali primere iz vseh dežel ljudske demokracije, se bomo pomudili le ob primeru Češkoslovaške. Od 9. do 15. julija so: V Pragi prikazali 31 ameriških fil* mov, 17 angleških, 10 francoskih-1 belgijskega in le 18 sovjetskih ter 4 češkoslovaške filme.
V Beogradu so pa od 9. do 15> julija prikazali 24 sovjetskih fil* mov. 5 francoskih in enega če* škega in komaj enega edinega ameriškega.
Tudi to je jugoslovanska stvar*
DPSt.
Komunistična partija Jugoslavi* je tako v tisku, založniški delav* nosti in filmu dosledno sledi svoj* liniji popularizacije SZ. Ne bom0 naštevali več primerov. Namen tega članka ni kritizirati kultur* ne politike drugih partij, temveč z dejstvi pokazati neutemeljenost obtožb Informacijskega biroja 0 našem odnosu do Sovjetske zve* ze. Namen tega članka je še en* krat izpričati, kako vztrajno ie delo Komunistične partije Jugo* slavije, da bi se delovne množi* ce seznanile s pridobitvami vjetske zveze.
Takšna je jugoslovanska stvat* nost. Od tu izvira takšna enot* nost v naši partiji in tolikšno soglasje našega ljudstva, ki zavrača nepravične obtožbe Informbiroja*
Vladimir Dedijer («Borban)
-...Se potrkal po polnih sodih, spoznaš, da ni v njih smrti, ampak zlato in rdeče življenje, sam sok te zemlje.
grozdja, velik praznik naših goric: Kurent, veseli fant, se bo Valjal od smeha in radosti, ko bodo dekleta trgala in fantje nosili v brentah žlahtni sad po bregovih navzgor. Nič več ne bo jokal Kurent, kot je jokal dolga stoletja, ko je gledal, kako je zgarano ljudstvo nabiralo grozdje za tujce, kako je smelo skozi železne dveri samo takrat, ko je tujcem polnilo sode, potem pa so se železne dveri zaprle pred njim. Nič več ne bo gledal gladu in bede po stoterih viničarskih hišah naokoli, nič več shujšanih rahitičnih otrok, ki so sedeli v kotih na tleh v medlem siju loščenk. Ljudstvo nabira sedaj grozdje zase, prodaja vino zase.
Pesem je zaplavala med trtami, telesa otrok so vzcvetela, lica rde v zdravju, elektrika sveti po snažnih hišah viničarij, radio prepeva po bregovih. Silno se je čudil Kurent, ko so prvi radioapa-rati zaigrali po viničarijah. Takih godb v teh krajih še ni slišal. Z velikanskimi koraki je preskakoval Kurent trte ter prisluškoval ob oknih viničarij ter se radoval godb, ki so priplavale iz Maribora, Ljubljane, Zagreba, Beograda in Moskve. In še bolj mu je godilo, ko je mladina ustanovila orkester s tamburicami, orkester na
BiHKD SIM
26. t. m. je obhajal 92-letnico rojstva veliki irski pisec in dramatik Bernard, Shau>. Duhoviti, jedki starec še danes žigosa s cinično zasmehljivostjo zapad-njaško družbo, njeno puritanstvo in farizejstvo. Medtem ko se je
* * ‘
•	.	i.f	!	V	...
moral spočetka prebijati skozi življenje brez literarnega uspeha kot žurnalist in romanopisec, je ob koncu preteklega stoletja zaslovel po suojih ostrih, drznih člankih in gledaliških kritikah. Zlasti veliko popularnost so mu prinesla dramska dela «Cezar in Kleopatra«, »Sveta Ivami* in podobna, kjer neusmiljeno trga mitološko gloriolo, stkano okrog historičnih junakov in jih prikaže svetu takšne, kakršni so bili v resnici.
dajal zase, bi ne bilo mogoče sortirati tako lepo in izbrano, tudi prodajati bi ne bilo mogoče tako načrtno. So sicer še težave in ponekod premalo razumevanja, toda vse težave bodo sčasoma premagane. Vino v sodih ni več smrt, življenje je. Pred vojsko je revščina silila ljudstvo v pijančevanje — pa saj mu ni bilo dostopno drugega kot včasih do nezavesti napiti se, drugače bi človek ponorel. Sedaj se pa ljudje iz zadruge ne napijejo več, vse drugačno življenje jim pričara delo in vino. Kozarec dobrega jeruza-lemca in ljutomerčana pa življenje podaljša.
Deček je pritekel in postavil pred nas par buteljk. Pomeriš s kozarcem proti luči, in glej, skozi steklo se prikaže samo zlato sonce, prav tako kot tisto, ki je poprej romalo nad trtami.
Zopet smo šli drug za drugim na oder. Pred nami so sedele mamice, očetje, mladci, mladenke in otroci. Vladala je popolna tišina. Bili smo prvi pisatelji in pesniki, ki so recitirali v Kamnitih dverih. Ljudstvo ni bilo kaj takega vajeno. Tišina, da bi miško slišal, je vladala v dvoranici med recitacijami. Mlada mati je vzkliknila: »Do jutra bi poslušala; kdo je vedel za kaj takega*. »Da ste povedali malo poprej, da pridete, bi ne vedeli kam z ljudmi*, je rekel predsednik. »Ce morete, ostanite do jutri. Jutri bo tukaj igra Hlapec Jernej*.
Po recitacijah je ljudstvo obsedelo. Ni hotelo iz dvoranice. Vstal je domačin in nam govoril pri-prosto iz srca. Potem sem govoril jaz priprosto iz srca in se boril z ganotjem, ki ga ni pričaral samo kozarec muškata. Prišli so tamburaši in zaigrali. «Otvorite ples, čakajo*, je zašepetal nekdo na moje uho. Tam nasproti se je smejala Krista meni naravnost v obraz. Nad štirideset let imam, ona komaj šestnajst. Kot bi medved plesal z veverico, se bo zdelo, »sem pomislil, a sem se zasmejal na široko in poprosil Kristo za valček. Zaplesala sva hitrih nog in naenkrat se je zbudil davni spomin, ko sem kot študent zaplesal s Silvo tam na baljarju blizu Jadranskega morja. Takrat sem imel jaz sedemnajst in Silva šestnajst let. Kaj vse se je na tem svetu zgodilo od takrat! Minati in Šinkovec sta odhitela vsak po eno dekle. Godina je bil hud boj sam s seboj, dokler ni zmagalo razpoloženje tudi njega saj je zaplesala vsa dvoranica ob lepi godbi tamburašev. Ta hip mi je bilo žal, da nisem jaz Minati in Minati jaz. Spisal bi lepo pesem Kristi na čast. Kot se spodobi za ljudi, sem po prvem plesu lepo odšel v predsobo, a kmalu je pritekla Krista: »Nič ne pomaga, nazaj na ples! Tovarišice volijo!« In sem moral še enkrat nazaj.
FRANCOVE JECE V ŠPANIJI SO SE VEDNO P.OLNE PO UTICNIH JETNIKOV — ANTIFAŠISTOV IN DEMOKRATIČNIH BORCEV
PO ATENTATU NA TOGLIATTIJA JE SCELBOVA POLICIJA Z OROŽJEM NAVALILA NA ZBIRAJOČE SE MNOŽICE TER ZASLEDOVALA IN PRETEPALA POSAMEZNIKE.
VPISOVANJE DRŽAVNEGA POSOJILA V BEOGRAJSKEM -PODJETJU .»GRMEČ#
Jz razgovora s trenerjem Tošom Primožičem