Tolltični ogled. — JCfi^a*' se naliaja sedaj na svojem letovišeu v Jšlu. Dae 10. julija se je vladar poda) na lov na bližnjo goro Wiramersberg, kjer je ustrelU velikega jelena. Cesar je po strmi gorski poti korakal čvrsto kot kak mladeni6. — Grof Borhtold, naš zunanji minister, Iio6e odstopiti. "Mož ima s svojo zunanjo politiko, ki je 6isto prilagodena nemškemu uplivu, malo sre6e. Z Albanijo ne gre tako, kot bi rad Berhtold, pa tudi sedanja balkanska vojska ne te6e po željah Berhtoldovih. Avstrija je bila z Nemčijo na strani Bolgarije in je upala, da bo bolgarska armada gotovo porazila svoje sovražnike. Berhtold je izprevidel, da se je zunanja politika zasukala, posebno glede zunanjih zapletljajev, tako, da je stopil upliv Avstrije na Balkanu zopet v ozadje. Zaradi tega bo6e Berhtold zapustiti svoje mesto. — Deželnozborske volitve na Goriškem. V nedeljo, dne 13. t. m., je volila splošna skupiaa. Doslej iraajo: Skupna kandidata stare ia mlade struje S. L. S., Fon 8046, Grgi6 7792 glasov, samostojni kandidat mlade struje S. L. S., dr. Brecelj, 6233 glasov, kandidat slare struje S. L. S., Manfredo, 2905 glasov. — Liberalai kandidatje so dobili: Ig. Kovač 5083, Fr. Miklavčič 4992, dr. Gregorin 4976. Socialni demokratje imajo: Dr. Tuma 1441, Verčon 1718, Mozetič 1943. Izvoljena sta torej skupna kandidata S. L. S., Fon in Grgic, dr. Brecelj pa pride v ožjo volitev z liberalcem Kopačem. — Na italijansld strani so ožje volitve med laškimi krščanskimi socialci in laškimi liberalci. Pri ožji volitvi bodo skoro gotovo zmagalikršc. socialci. V mestu Gorica so dobili samostojni slovenski kandidatje 978 glasov. — Deželnozborske volitve v Galicijl so kon6ane. Dne 8. julija je volila veleposestniška skupina. V. tej skupiai so bili izvoljeni večinoma sami nasprotaiki volilne spremembe, kateri štejejo v novoizvoljenem deželaem zboru 64 poslancev. Stranke, ki se zavzemajo za nameravano izpremembo volllnega reda, imajo sicer 84 poslancev, a je izključeao, da bi pod sedanjimi razmerami spakedrana in na škodo katoličanoin prikrojena volilna sprememba bila v deželnem zboru sprejeta. — Ogrske honiatije. Mesto Debreoin je imenovalo v burai občinski seji grofa Tiso 6astaim meš6anom. Opozicionalci so se temu imenovaaju mo6no upirali. Posamezni govorniki so ostro bičali nečedno Tisovo postopaaje v mnogib zadevah. Mestni odbornik Gabriel Bahoči je položil na mizo pred župana velik kos živiaske soli z besedami: ,,Položite to k častni Tisovi diplomi!" Tisi o6itajo, da mu je družba, ki ima v zakupu davek na sol, dala za volilne namene njegove stranke več milijonov kron. — Bivši ministrski predsednik Luka6 bi rad, kakor poročajo listi, postal skupni finančai minister. Kozel za vrtnarja! — Zaani Franc Košut je zelo nevarno obolel. Zdravniki dvomijo, da bi okreval. — Francoski llberalci so za6eli zopet rogoviliti proti katoličanom. Vlada je dala zapreti 58 katoliSkih šol, katere so vodili šolski bratje. Katoličani pa vladno prepoved niso kar tako mirao vtaknili v žep, ampak so po posebnem odposlanstvu pri predsedniku odlo6no protestirali proti vladni odredbi. V mnogili krajih zahteva ljudstvo, da se v šole zopet vpelje katoliški pouk. Po brezverski šoli je poslala mladina popolnoma podivjana. Kjer ni strahu božjega, ni poštenosti in sre6e! — Francoska zbornica je kon6no vendar sprejela vladni predlog, da se 21etaa vojaška služba spremeni. Za postavoje glasovalo 339 proti 223 poslancem. Po tej postavi mora vsak Francoz brez razlike stanu samo 6e je le koli6kaj sposoben, služiti 3 leta pri vojakih. Sepave mladeniče porabijo za trdnjave in v pisarne. — Francozi so izprevideli, da je za deželo nesrefia, 6e se katoliške redove, usmiljene sestre in duhovnike, vrže na cesto. Tretje največje francosko mesto, Marseille, je pred leti spodilo iz vseb bolnišaic katoliške usmiljenke. Te dni pa je 150 tiso6 mestnih prebivalcev podpisalo prošnjo na vlado, naj se zopet aastavijo katoliške usmiljenke kot strežnice v bolnišnicah. Liberalci sami prizaavajo, da je sedaj v bolnišnicah velikanski nered, ko strežojo navadni strežniki. Prava krš6aaska usmiljenost je le tam, kjer je globoka vera v Boga. — Med Rusijo in Kltajsko vlada zelo napeto razmerje. Kitajci so v severai Mandžuriji postopali z ruskimi podaniki zelo izzivalno. V nekaterih krajih je bila Rusom zabranjena prosta trgovina. Rusija ,je nastopila radi tega proti Kitajski zelo odlo6ao. Zapretila je, da takoj zasede z oborože:;o silo pokrajino Tsitsikarijo v Mongoliji, ako kitajska vlada ne ugodi ruskim zahtevam. Rusija je imela ob kitajski meji postavljeaih vefi tiso6 mož, ki so bili priprnvljeni, da zasedejo Tsitsikarijo. Kitajska vlada se je ustrašila Ru- sije ia je zagotovila Rusom v Mongoliji popolno svobodo. Kljub temu pa Rusija še ni odtegnila svojega vojaštva od kltajske meje. Otvoritev žrebetnjaka na Cvenu. Cven slovi po celi slovenski domoviai kot vzorna občina; pa tako sijajnega obiska, kakor preteklo nedeljo, še tudi Cven nikdar ni bil deležen. Vse se je gibalo in hitelo na Cven k slovesnosti blagoslovljenja in otvoritve novega žrebetnjaka, kateri izgleda v sredini obsežnili pašnikov kot mali gradi6. Okoli 50 jaha6ev v narodni noši, to je v bregušah in srajci iz domačega plataa in v 6rnih oprsnikih ter črnih klobukih je pod poveljstvom našega c. kr. davčnega koatrolorja g. Drofenika, kateri je tudi v tej noši jezdil kot geaeral naprej, je sprejelo ob 10. uri dopoldne razne odli6ne goste na kolodvoru. Obenem je že tam 6akalo nad 80 voznikov z opletenimi vozmi. Prišli so ces. nam. grol Clary, oddelni šef poljedeiskega ministrstva, dr. Koller iz Dunaja, vitez Rozmanit in večje število visokib uradnikov ter štabnih častnikov, Dolga procesija se je v najhivjšem diru jahačev in voznikov ustavila na sredini pota nadirkališ6u, kjer so bili že pripravljeni najboljši dirka6i in jahači ter so takoj za6eli tekmovati. V vožnji je dobil prvo nagrado Slavič iz Cvena in pri jahanju (galop-tekmi) pa Filipi6 iz Stare vasi. Nato se je vrsta razvila in zopet je šlo dalje do cilja, seveda v najhujšem diru. Pred žrebetnjakom ie stala cela Zveza prostov. gasilnih društev in na tiso6e ljudstva. Zvezin podnačelnik, g. Korošak, pozdravi namestnika, na kar vsi trobentači zatrobijo ,,generalmarš". Nato je 6. g. dekan Jurkovič daroval zunaj na prostem sv. mašo, pri kateri je svirala ormoška godba. Skoda, da niso ljutomerski pevci peli pri maši, da bi bili visoki gospodje slišali tudi krasno slovensko cerkveno petje. — Pri povzdigovanju poklekne vse ljudstvo in ž njim tudi ces. nam. grof Clary, okr. glavar, vsi plemenitaši, visoki uradniki, štabni 6astniki in gospe visokega stanu, samo ivanjkovski Lovreac Petovar, Joško Rajh, živinozdravnik (in še nekdo, 6egar ime se za seclaj še zamolfii) so nam muropoljskim kmetora v srainoto poleg teh kle6e6ili pospodov stali. Po sv. maši se je vršilo blagoslovljenje stavbe in so sledili govori. Prvi, vitez Rozmanit, opiše pomen podjetja, pozdravi in imenuje razne udeležence in on.e 6initelje v državi, ki se trudijo za povzdigo naše nuiropoljske konjereje v vojaške namene. Zadruga se imenuje Merhal dvor, in sicer nosi ime polkovnika g. Merhala, kateri je imel za to najve6 zaslug. — Drugi govori1 oddelai šef poljed. ministrstva, odobrava početje in izjavi, da se je liotel minister te slavnosti sam osebno udeležiti, pa da je nenadoraa zavoljo bolozni v rodbini moral izostati. — Tretji govori načelnik okrajnega zastopa, g. Rajh, ter odkrije v zid vdelano marmornasto ploš6o, katera omenja zasluge viteza Rozmanita in J. Rajha za podjetje. Nato se je pregledalo še stavbo in obhodila so se žrebeta, katera so sedaj na pašniku in jih je sedaj okoli 40. — Končno priporoča namestaik gro! Clary v jedernatem govoru kmetom, da naj gledajo na to, da dobi naša konjereja čim večji ugled in lepše ime. H koacu se je vršila defilada jaha6ev v bregušah pred udeleženci, na kar se je vršil obed na vrtu gostilničarja Rajha. S tem je bila ta redka slavnost zaklju6ena.