SOŠKITEPHIR
Leto 1. Šteo. 25. ^ Sorica, sobota 22. decembra 1945 ^	Cena L. 3.—
Med ljudstvo
3UGOSLO09NSKO - IT9LUÌINSKI ODNOŠiMI
Maršal Tito je napisal za jugoslovanski tisk članek pod naslovom :
»KAJ OVIRA IN KAJ JE POTREBNO ZA VZPOSTAVITEV NORMALNIH ODNOSAJEV MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO?"
Naše delovne množice vedo in čutijo, da je naša ustava stvar vseh nas. Naš kmet je prepričan, da bo naša nova ustava vzakoni-la to, kar si je zapisala v program Ljudska fronta: za boljše življenje našega kmeta! Naš delavec ve, da bo ustava potrdila to, kar si je priboril s svojim bojem proti brezmejnemu izkoriščanju v stari Jugoslaviji in s svojo udeležbo v osvobodilni vojni. Vsak delovni človek ve in se tudi zaveda, da ustava potrjuje to, o čemur so smele množice nekoč pod drugimi režimi komaj sanjati, a da nam ustvarja nova ustava vse drugačne pogoje za nadaljno delo, za nadaljni boj proti vsem ljudskim nasprotnikom in sebičnim oblastnežem, če bi poskusili svoje nagone po denarju in oblasti uvel jev ati na račun delovnega ljudstva, na škodo naše ljudske države. Našim ženam in mladim so v novi ustavi zagotovljene pravice, ki so jih sami priborili ter jim bodo služile za nadaljni razvoj in napredek.
Tudi primorsko ljudstvo bo poseglo v diskusijo. Vsakdo mea nami je dolžan do dobra se seznaniti z osnutkom ustave. Vsi naši člani in aktivisti naših organizacij so dolžni, da pripravijo sestanke in zborovanja, na katerih bodo razpravljali o osnutku ustave same, da bodo predelavah in podrobno seznanjali množice z govori in tolmačenjem tov. Kardelja in Moše Pijade. Na množičnih sestankih je treba prikazati v poljudni obliki vse podrobnosti ustave, nadalje najvažnejšo in največjo spremembo v državi, to je izpremembe oblasti. V Jugoslaviji je oblast dejansko sprejelo ljudstvo, ali vsaj ogromna večina delovnega ljudstva. To se zrcali v vseh točkah ustave, posebno v čl. 6, kjer je razločno povedano, da »vsa oblast izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu«. Širšim plastem ljudstva je treba pre-dočiti vzpostavitev republike, ki je istotako posledica vzpostavitve ljudske oblasti. Omeniti je treba vse izpremembe, ki so nastale v ekonomski in družabni u-reditvi nove Jugoslavije, v prvi vrsti zadrugarstvo. Z ustavo sta zaščitena mali in srednji kmet. Zemlja pripada tistim, ki jo obdelujejo. Privatna lastnina in privatna podjetnost v gospodarstvu sta zajamčena.
O odnosu med narodi Jugoslavije in med zvezo in republikami bo treba govoriti, nadalje o pravicah in dolžnostih državljanov. Važno bo za povdariti vprašanje ločitve cerkve od države in vprašanje ločitve šole od cerkve. Ta načela v naši ustavi so bistvene važnosti in naša ustava bi ne nosila pečat iskrene demokracije, če bi ne bilo v nji tudi takih določb. Kakor znano daje ustava popolno svobodo cerkvi in njenemu verskemu delovanju. A ne samo to, ona si lahko uredi povsem pozitivne in normalnq odnose z državo. Zavisi od cerkve same in od vodilnih cerkvenih krogov, kako si bodo uredili svoje razmerje do ljudskih množic. Spo-redno stem vprašanjem bo treba razpravljati tudi o civilnem zakonu. Naravno je, da mora država vzeti zakon in družino pod svoje nadzorstvo in v okvir svojih zakonov. Da bi še nadalje pustili tak položaj, kakršen je bil v stari Jugoslaviji in kakršen ni več v nobeni napredni državi, bi to pomenilo, dajati sovražnikom ljudstva nove možnosti, da bi zakon
Predsednik ministrskega sveta, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito, je napisal za jugoslovanski tisk sledeči članek:
Že nekaj časa poizkuša italijanska vlada preko velikih zaveznikov vplivati na Jugoslavijo, da bi vzpostavila z Italijo normalne odnošaje, to se pravi, da bi priznala današnje stanje prej, kakor pa bi Italija priznala škodo, prizadejano Jugoslaviji. Ti poizkusi imajo neko gotovo tendenco, in ta je, da pokažejo : zunanjemu svetu, kako je današnja nova Jugoslavija nepomirljiva in da odbija sodelovanje z Italijo. Dejstvo je, da smo mi prvi poskušali neposredno vzpostaviti stik z italijansko vlado, pa so italijanski odgovorni čini.telji postavili nemogoče pogoje našemu zastopniku v Italiji pri zavezniški komisiji, ki je imel nalogo, da spočetka neuradno razišče možnosti neposrednih razgovorov med Italijo in Jugoslavijo. Razume se, da je taka zahteva službenih italijanskih krogov nesmisel, ker ne more premagana dežela postavljati zmagoviti deželi pogojev za razgovore za vzpostavitev normalnih odnošajev, temveč nasprotno.
Kje je Krivda?
Fri nas gotovo ne!
Nadalje Italija do danes oziroma po svoji kapitulaciji ni napravila niti enega miroljubnega koraka, niti ni pokazala dobre volje priznati, da je bila napadalec, njena vojska pa okupator, priznati ogromno škodo, ki jo je o-kupatorska italijanska vojska prizadejala v Jugoslaviji, priznati u-pravičenost jugoslovanskih teritorialnih zahtev. Nasprotno Jugoslavija oziroma njeni narodi vidijo njeno neprestano, nečedno in sovražno gonjo v večjem delu italijanskega tiska, celo uradnega, nasproti novi Jugoslaviji. Pisanje večine italijanskega tiska, posebno pa fašističnega in profaši-stičnega, je često polno najod-vratnejših klevet in zasmehovanj, ne samo nasproti nekaterim vodilnim osebam današnje Jugoslavije, temveč tudi nasproti narodom Jugoslavije, ki so skozi štiri leta pretrpeli nepopravljivo škodo in gorje od italijanskih okupatorjev.
Italijanski uradni krogi običajno valijo vso krivdo za vojno in razne zločine na Mussolinija in nekaj njegovih najbližjih sodelavcev. Taki izgovori so čudni in smešni. Kako je mogel človek kot Mussolini z nekoliko ljudmi vla-
in družino izkoriščali proti interesom ljudstva.
Pri tolmačenju načrta ustave ne bomo smeli pozabiti o državni ureditvi, o vprašanjih, ki spadajo pod zunanjo politiko, v področje ljudske oblasti, prometa, pošte itd.; sploh o vsem tistem kar spada v pristojnost zveze ter pristojnosti in odgovornosti posameznih organov državne oblasti. Ne bomo smeli pozabiti na o-snovna načela za izgradnjo našega sodstva in javnega tožilstva.
dati preko 20 let v Italiji, voditi osvajalno vojno v Abesiniji, ki jo je z ognjem in mečem zasužnjil, skupno s Hitlerjem skleniti trojni pakt in zanetiti skupno z njim najstrašnejšo osvajalno vot-no na svetu, kakršne ne pomni človeška zgodovina. Ako prizna gospoda v Rimu moč logike, potem si mora biti na jasnem, da nihče na svetu, ki zdravo misli, ne more verjeti njihovim izgovorom in odrivanju krivde samo na Mussolinija in njegove bližnje pomočnike. Ne, Mussolini je lahko izvedel svoj načrt samo zato, ker je imel močno oporo italijanske buržoazije, ki je imperialistično vzgojena, ker je ime! oporo fašističnih tolp, ki so štele nt samo desetine, temveč stotine m stotine tisočev in več, ki je z njimi najprej zasužnjil italijansko delovno ljudstvo mest in vasi, da bi se pozneje potegnil v krvavo, vojne za uresničenje imperialističnih teženj italijanske icapitali-■ stične klike. Torej ne samo Mussolini, temveč tudi tisoči tistih, ki so danes zopet na oblasti ali okoli oblasti, so krivi za vse, kar so italijanske okupatorske vojske počele v zasedenih deželah.
Določena gospoda se bo tam gotovo upirala taki ugotovitvi, toda naj odgovori, koliko je do danes kaznovanih krivcev za vsv te zločine. Ne samo, da se izigravajo določbe iz sporazuma v Moskvi o izročitvi vojnih zločin cev onim deželam, kjer so zločine izvršili, temveč se ne kličejo na odgovornost niti krivci pred italijanskim narodom samim. Kani je prešlo na deset in stotisoče neizsledljivih fašistov? Ali so s ; vdrli v zemljo? Ne, ti žive v Italiji, prodirajo v vsa državna obla-stva, hujskajo italijansko ljudstvo proti svobodoljubnim narodom Jugoslavije. To so od najvišjih do najnižjih glavni krivci, da se vprašanje vzpostavitve normalnih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo ne premakne z mrtve točke. Leta 1943 je bila potopljena Mussolinijeva državna orehova lupina, toda brodolomcem je bilo spuščenih toliko rešilnih čolnov in pasov, da so se z njimi rešile tudi okužene fašistične podgane, ki zopet širijo svojo nalezljivo bolezen med italijanskim ljudstvom. Razumljivo je, da tega ni krivo italijansko delovno ljudstvo, temveč italiianska in mednarodna reakcija. Toda vsekakor svobodoljubnemu svetu to ne bo prineslo koristi, temveč le škodo, ker predstavljajo ti elementi veliko nevarnost za mir.
Naše primorsko ljudstvo naj se zbira na sejah in zborovanjih ter naj od tam pošilja svoje morebitne predloge in pripombe glede na ustavo našim oblastem. Z živahno debato bo poseglo v to silno razgibano politično življenje, ki je danes prevzelo vse množice Jugoslavije in bo s tem dokazalo, da ni zastonj krvavelo in se borilo; ampak da hoče te svoje pridobitve iz osvobodilne borbe na najbolj ljudski, a obenem tudi n» najbolj slovesen način uzakoniti.
Današnja nova Jugoslavija mora vse to zelo upoštevati, ker je v tej vojni največ pretrpela od prav teh fašističnih osvajalcev.
Določeni zavezniški krogi hočejo zaradi nekaterih svojih koristi prizanesti današnji Italiji, Italiji Sforze, De Gasperija itd. Hoteli bi, dd Italija ne plača reparacij, valeč vso krivdo na nemškega okupatorja. Jugoslavija se s tako rešitvijo nikdar ne more strinjati, in to zaradi tega, ker je bila fašistična Italija skupno z Nemčijo glavni napadalec na Jugoslavijo. Sledečih nekaj številk najbolje kaže točnost teh navedb: Leta 1941 je bilo v Jugoslaviji 25 okupatorskih divizij s
510.000	vojaki. Od teh je bilo 18 popolnih italijanskih divizij in 50 samostojnih bataljonov s skupno
350.000	vojaki. Leta 1942 je bilo \ Jugoslaviji 33 okupatorskih divizij zj660.000 vojaki, od tega 19 italijanskih divizij, približno 10 samostojnih polkov in približno 100 samostojnih bataljonov s skupno 400.000 vojaki. Leta 1943 je bilo v mesecu avgustu v Jugoslaviji 35 iokupatorskih divizij s
650.000	vojaki. Od tega je bilo 16 italijanskih divizij s približno
300.000	vojaki. Po kapitulaciji I-talije so bile do konca vojne v Jugoslaviji italijanske, fašistične enote, ki so bile pod poveljstvom Mussolinija in so vodile boj skupno z Nemci proti jugoslovanski vojski. To torej najočitneje kaže, da Italija'ni bila navaden Hitlerjev satelit, temveč enakopraven družabnik glede zasedbe Jugoslavije, ker so bile vsa Dalmacija, Lika, Kordun, Banija, en del Bosne, vsa Črna 'gora in Hercegovina, Sandžak in večji del Slovenije pod zasedbo italijanskih čet.
Še jasneje govore sledeča dejstva: Na sto in sto požganih vasi, na desettisoče ubitih, iznakaženih in odgnanih v taborišča v Italijo kaže, da italijanski fašistični okupator ni bil nič manj krvoločen kakor nemški.
Ves italijanski tisk obtožuje Jugoslavijo, da so jugoslovanske čete baje internirale nekaj tisoč italijanskih državljanov iz cone »A«. Te obtožbe so popolnoma tendenciozne, ker. ne odgovarjajo resnici. Naša vlada je v beograjskem sporazumu o razmejitvi v Julijski krajini odločno odklonila zahtevo zaveznikov, da naj vrne baje internirane italijanske državljane, ki so jih jugoslovanske oblasti baje odpeljale ob umiku iz cone »A«. Odbila jo je enostavno zaradi tega, ker takih internirancev v Jugoslaviji niti ni, niti jih ni bilo. Brez ozira na to, da je jugoslovanska vlada obvestila, da takih internirancev ni, pa je italijanska vlada znova preko zavezniških organov izročila jugoslovanski vladi seznam 2500 baje interniranih1 Italijanov. Ta seznam je zelo sumljivega značaja, ker so preiskave pokazale, da so v njem vpisane osebe, ki so v času partizanske vojne od leta 1942 .do 1943 in tudi 1944 padle v boju proti jugoslovanskim partizanom na strani Nemcev in italijanskih fašistov.
0 internirancih
Nadalje so v tem seznamu navedene osebe iz nemške organizacije »Todt«, pa celo tudi nemški državljani, od katerih so bili nekateri najdeni živi v Nemčiji. Prav tako so v seznamu osebe, ki prebivajo v coni »B« pod jugoslovansko upravo. V tem seznamu so tudi vojaki italijanske vojske, ki so padli ali pa so v ujetništvu. V tem seznamu so tudi jugoslovanski državljani, ki žive v Jugoslaviji. Navedepe so nadalje osebe, ki se prosto gibljejo v coni »A« pod zavezniško upravo, kakor n. pr. št. 261 Antonio Černeliča, ki je v Trstu v coni »A«. Št. 97 Giordano Cumara se brezskrbno sprehaja v Gorici. Navedene so osebe, kakor n. pr. št. 22 Bernargin Radivoj, ki živi v Ajdovščini, nadalje št. 284 lersini Desiderio, ki je v Labinu kot član Oblastnega narodno osvobodilnega odbora itd. Nadalje so v seznamu navedene osebe kakor republikanski Mussolinijevi vojaki SS čet, ki se verjetno skrivajo po Italiji ali pa so v našem ujetništvu, kakor n. pr. št. 673 Truglio Vicenzo, republikanski major, skvadrist, ki je v taborišču št. 3, kot ujetnik št. 238. Nadalje so navedene osebe, ki so bile še 1. avgusta 1945 v koncentracijskem taborišču Buchenwald in so čakale na repatriacijo. Taki in mnogi drugi podobni primeri, ki smo jih v svoji noti označili, jasno kažejo tendenco italijanske vlade, da bi skonstruirala kako za Jugoslavijo kompromitirujočo listino, da bi vsaj z nečem mogla oblažiti močna dejstva, ki so v obtožbi lugoslavijc proti Italiji. Na temelju tega slabo sestavljenega se-zanma domnevnih internirancev so nekatere odgovorne osebe iz italijanske vlade stavile našemu zastopniku v Italiji kot pogoj, da se v seznamu navedene osebe vrnejo ter da se bodo šele potem lahko vodili razgovori za vzpostavitev normalnih odnošajev. Kaj to pomeni? To pomeni, da nekaterim današnjim oblastnikom v Italiji, ki imajo podporo tudi od zunaj, ni do dobrih odnošajev z Jugoslavijo. To pomeni, da nekatere odgovorne osebe, * in to verjetno večina med njimi v Italiji, želijo s takimi nečednimi in izmišljenimi sredstvi izogniti se obveznostim, ki jih ima I-talija nasproti Jugoslaviji kot deželi, ki je bila žrtev napadalcev.
Ali želi Jugoslavija dobre odnošaje z Italijo? Da, Jugoslavija želi dobre odnošaje z Italijo. Toda pod kakšnimi pogoji? Pod pogoji, da italijanska vlada pošteno prizna, da je bila Jugoslavija žrtev osvajalnega napada s strani Italije ne glede na Mussolinija ah koga drugega, ker je to zgodovinsko dejstvo. Drugič, da italijanska vlada prizna ogromne žrtve in škodo, ki jo je Jugoslavija utrpela v času okupacije italijanskih čet. Tretjič, da Italija prizna upravičenost teritorialnih zahtev Jugoslavije.
ROJSTNI DAN 6ENERAL1SIMA STALINA
Samo zmagovita Jugoslavija iaiiho stavi predloge
Višino reparacij in teritorialna vprašanja pa je mogoče dokončno ugotoviti šele pri pogajanjih. Torej ni Italija, temveč je Jugoslavija tista, ki stavlja pogoje. Jugoslavija je pripravljena iti do skrajnih meja, da bi prišlo do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo zaradi bodočih dobrih od-nošajev, služečih za varovanje miru. Jugoslavija ne želi Italiji slabega, najmanj pa delovnemu italijanskemu ljudstvu. Jugoslavija ne želi materialnega uničenja Italije, toda Jugoslavija se ne more odreči določeni odškodnini, ker ji je ta potrebna, da bi vsaj do neke mere nadomestila u-gromno škodo, povzročeno z zasedbo, in zacelila rane, ki so ji bile prizadete.
Italijansko prebivalstvo, ki je na ozemlju pod upravo jugoslovanskih vojaških oblasti, ima e-nake pravice kakor slovenski in hrvatski narodni živelj. To dejstvo dobro poznajo tudi odgovorne osebe v Italiji, pa vendar dovoljujejo fašistom, da širijo najotl-vratnejše laži o preganjanjih italijanskega prebivalstva. Še več, oni tudi sami govore in pišejo o domnevnih preganjanjih Italijanov pod jugoslovansko upravo. Zakaj je to potrebno in k čemu to pelje? !Ali mislijo, da se bodo na ta način popravili odnošaji z. fugoslavijo? j^li mislijo, da se bo moglo z lažnjivim slikanjem stanja v Istri in Slovenskem Primorju zavesti svetovno javnost n. napačno pot in na ta način doseči svoj cilj, in ta je, da ponovno zavladajo v krajih, katere so nekdaj na nepravičen način dobili? Bile bi dobro, da bi uradni italijanski krogi pogumno gledali stvarnosti v oči, da bi realno motrili stanje v teh krajih in se potrudili nafti stik z današnjo Jugoslavijo za skupno rešitev spornih vprašanj na ta način, da bi se odstranilo vse ono, kar bi moglo v bodočnosti ovirati prijateljske odnošaje med obema deželama.
Jugoslavija je pesila narodnostno vprašanje na najdemoRratičnejši način
Današnja nova Federativna ljudska republika Jugoslavija je tešila na najdemokratičnejši način narodnostno vprašanje. Narodne manjšine v Jugoslaviji imajo vse možnosti im pravice za svoj kulturni in narodnostni razvoj ter bi bilo absurdno trditi, da italijanske manjšine v Jugoslaviji ne bodo imele istih pravic, kakoi tudi ostale. Dosedanji razvoj na ozemlju, ki je pod jugoslovansko vojaško upravo, kakor tudi na o-zemlju, ki je po pogodbi v Beogradu prišlo pod zavezniško u-pravo, kaže, da so odnošaji meti italijanskim, hrvatskim in slovenskim prebivalstvom najboljši, kakor jih je le mogoče? želeti. Razumljivo je, da to omogoča resnično demokratičen red, to je, da ima ljudstvo oblast v svojih rokah. Zaradi tega pri/nas ni no-* benih elementov, ki bi v teh krajih take odnošaje slabšali Takt elementi lahko pridejo samo s strani italijanskih fašistov in iredentistov, tki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da morajo ti kraji pripasti Jugoslaviji.
Tako stoje stvari in nič drugače. Tudi mi smo trdno odločeni, da ostanemo pri naših dosedanjih zahtevah, ker so te zahteve upravičene. Priznanje teh zahtev s strani uradnih krogov Italije pa pomeni resnično ustvaritev predpogojev za prijateljsko reševanje vseh spornih vprašanj v korist obeh dežel.
Z dosedanjim sovražnim vedenjem, klevetanjem in podtikanjem se ne bo daleč prišlo. Blato, ki ga mečejo reakcionarni in fašistični elementi Italije na Jugoslavijo in njene voditelje, zadeva nje same. Način pisanja določenega dela italijanskega tiska ni
vreden kulturnega naroda. To je znani način Goebbelsa in bivših Mussolinijevih pristašev, ki so se sedaj povampirili. Fašistični elementi Italije zopet delujejo s polno paro, zahvaljujoč se podpori, ki jo prejemajo, delujejo za to, da raznetijo D’Annunzijev iredentizem pri italijanskem ljudstvu in ga pridobe za nove nevarne pustolovščine. Mi verjamemo, da je italijansko delovno ljudstvo sito teh pustolovcev in da bo samo znalo preprečiti njihove izzivalne namene. Delovno italijansko ljudstvo mest in vasi ima v sosedni novi Federativni ljudsk: republiki Jugoslaviji svojega iskrenega prijatelja, ki želi živeti
OB PRILIKI PRAZNIKOV DARUJTE ZA TISKOVNI SKLAD ^SOŠKEGA TEDNIKA"
z italijanskim ljudstvom v najboljših odnošajih.
Naša želja je končno, naj spoznajo naši zavezniki, da ni kriva Jugoslavija, da do danes ni prišlo do izboljšanja odnošajev z I-talijo. Ravno tako pa želimo, da naši zavezniki priznajo naše upravičene zahteve, naše žrtve, povzročeno nam škodo, težkoče in trpljenja naših narodov tudi v tistih krajih, ki so bili pod zasedbo Italije.
Popolno razumevanje in pogumno reševanje vprašanj, ki se tičejo Jugoslavije v zvezi z Italijo, bo brez dvoma mnogo pripomoglo k utrditvi miru, ker se s tem odstranjujejo elementi nemira in negotovosti v tem delu Evrope.
Josip Džugašvili Stalin se je rodil dne 21. decembra 1879 v mestu Gori, v Georgiji. Njegov oče je bil delavec kmetiškega izvora.
Ko je imel Stalin 15 let je bil že v revolucionarnem gibanju. Od leta 1898 do 1900 je vodil marksistične delavske krožke ter načeloval marksističnemu revolucionarnemu krilu prve georgijske socialdemokratske organizacije po imenu Messameh - Dassv.
Od leta 1901 dalje je bil že poklicni revolucionar. Ustanovil je revolucionarne organizacije - v Transkavkaziji, ki so podpirale politiko Lenina in Iskro. Leta 1903 je bil Stalin izgnan v Sibirijo. Med revolucijo 1905—1907 je vodil transkavkaške boljševike, poslužujoč se taktičnih in teoretičnih osnov leninizma ter se neizprosno boril proti menjševi-kom, anarhistom in drugim sovražnikom marksizma.
Od leta 1907 do 1910 je usmei-jal boljševiško delovanje v mestu Baku.
Leta 1912 je bil izvoljen v Ko-mitet boljševiške partije.
Caristična Rusija ga je osemkrat aretirala, sedemkrat izgnala v Sibirijo, odkoder se mu je šestkrat posrečilo pobegniti.
Po februarju 1917. leta se je tov. Stalin vrnil iz Sibirije v Petrograd, kjer se je udeležil »marčne revolucije«. Vodil je delovanje Centralnega komiteta in petrograjskega komiteta boljševiške partije ter je imel v rokah list Pravdo.
še prej so Trije Veliki drugače sklenili v Potsdamu:	tako so na
pr. napovedali, da ne bodo smele prisostvovati pri sklepanju mirovnih pogodb s premaganimi državami tiste države, ki niso napovedale vojne tem državam.
Vzroke za londonski neuspeh je treba iskati v sicer res težkih problemih, ki so nastali po sedanji uničujoči vojni, a opaziti je bilo tudi, kako je rovarila konzer-rativna in reakcionarna struja angleške in ameriške zunanje politike, kajti po Potsdamu, v Londonu so se začeli zastopniki te struje šopiriti z zmago nad japonskim imperializmom ter z a-tomsko bombo. S tem so hoteli zatreti vsako prizadevanje Ijud-
Parrijeva vlada se je zamajala in padla, a takoj je italijansko ljudstvo odločno obsodilo pretkane nakane reakcije; postavilo se je na branik vseh demokratičnih pridobitev in ni odjenjalo s protestnimi demonstracijami, dokler niso bili vsaj deloma vzpostavljeni pogoji za demokratični razvoj v deželi.
Tako je prišlo po dolgotrajnih razgovorih in pogajanjih med voditelji šestih strank do nove vla-
Dr. Raab je bil vodilna osebnost avstrijskega Heimwehra, ki je tesno sodeloval z italijanskim fašizmom; aktivno se je udeleževal pri ukinitvi republike in ustanovitvi korprativne države 1934. leta.
Ponosni dr. Raab je pred kratkim med volilno kampanjo trdil, da je bil Heimwehr vedno branilec resnične demokracije. Značilna prisega pa, ki so jo položili voditelji Heimwehra na sestanku v Korneuburgu 1930. leta vsebuje tudi tale stavek;
»Odklanjamo ztipadni demokratični parlamentarizem. Želimo zamenjati strankarsko drža-
Leta 1917 je bil član Politbiroja Centralnega komiteta. V mesecu avgustu je mogočno vplival na VI. kongres partije in oktobra meseca je bil skupno z Leninom za to, da se izvede revolucija 7. novembra, znana pod imenom Oktobrska revolucija (po starem koledarju).
Od leta 1917 do 1923 je bil tov. Stalin po vrsti, ljudski komisar za narodnostna vprašanja, nato (od 1919 do 1922) ljudski komisar za nadzorstvo nad delavci in kmeti.
Skupno z Leninom je ustanovil Rdečo Armado.
Leta 1922 je bil izvoljen za generalnega sekretarja Centralnega komiteta boljševiške partije. To mesto zavzema tov. Stalin še danes.
Od smrti Lenina dalje vodi narode Zveze sovjetskih socialističnih republik.
Tov. Stalin je obnovil ekonomijo na socialistični podlagi.
Organiziral je oborožene sile.
Za časa velike domovinske vojne, iz katere je pravkar zmagovito izšla Sovjetska zveza je bil tov. Stalin velik strateg, voditelj Rdeče armade ter naj večji rušilec nacistične zverine izven brloga m v brlogu samem.
Po pravici zasluži naslov gene-ralisima.
Sedaj je potekla njegova 66 letnica rojstva.
Ob priliki 66 letnice rojstna
generalisima Stalina
fieneralisimu Stalina - Moskva
Zmagovalcu nad fašizmom iskreno čestitajo k jubileju slovenski in ita' lijanski antifašisti iz Gorice.
Slovansko italijanska antifašistična zveza Mestni odbor za Gorico
Generalisimn Stalinu Moskva
Velikemu voditelju delovnega ljudstva iskrene čestitke vseh komunistov goriškega okrožja.
Okrožni komitet komunistične Partije Julijske krajine
9seni vojnim invalidom
iz narodno osvobodilne vojne!
Pozivamo vse vojne invalide iz narodno osvobodilne vojne obojega spola (borce in aktiviste), da se v svojem lastnem interesu, v kolikor tega še niso storili, nemudoma javijo referentu za socialno skrbstvo pristojnega okrajnega NOO zaradi izpolnitve prijave za komisijski pregled v svrho odmere pripadajoče invalidnine.
5DLIDÌ1RIID6T DELAVCEV
IN KMETOV V ZADNJI STAVKI
Ko so se v zadnji stavki, na pobudo SIAU-ja, složno dvignili v obrambo svobode tiska Slovenci in italijanske delovne množice, je dala zlasti kmečka okolica Gorice lep primer o sebi.
Vasi Šempeter, Štandrež in Vrtojba pri Gorici so vzorno podprle to velevažno stavko s tem, da so na lastno pobudo organizirale nabiralno akcijo živeža za stavkajoče delavce v mestu.
Več stotov nabranega blaga so peljali v tovarno S.A.F.O.G. (livarne in delavnice) in ga izročili sindikalnemu odboru podjetja. Ta je porazdelil primerne deleže med drugimi podjetji v stavki, kot n. pr. električno podjetje S.E. L.V.E.G. in druga.
(SloDGacl !
Gifajfe in širile sr»oj list
„ (Soški bednik “
Akcija, ki so jo izvedli okoličani ob priliki zadnje stavke, je eden izmed edinstvenih primerov stvarne solidarnosti med mestom in deželo, med delavci in kmeti v teku dosedanjih stavk v Gorici. V tem so delavci spoznali, da se za najosnovnejše demokratične svoboščine kot je svoboda tiska ne borijo samo proletarci, marveč tudi kmetje in vsi pošteni ljudje. Kmetje so to storili v zavesti, da v borbi za svoje pravice, imajo Slovenci zvestega in močnega zaveznika tudi v italijanskem delovnem ljudstvu.
Prvi Božič
v miru za otroke
Odprimo srce in roke ter pomagajmo trpečim in zapuščenim.
Računamo na vaš prispevek; tako bo Božič prinesel veselje in srečo v srca ubogih otrok našega naroda.
DARUJTE!
Koordinacijski Odbor
PREGLED SUETOUniH D0G0DK0U
Trije zunanji ministri v Moskvi
Preteklo nedeljo, 16. decembra se je začelo v Moskvi, v palači Spiridonovka, posvetovanje zunanjih ministrov Velike Britanije, Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike.
Sovjetsko zvezo predstavlja zastopstvo, ki ga vodi ljudski komisar za zunanje zadeve ZSSR Vja-česlav Mihailovič Molotov, Združene države zastopstvo z zunanjim ministrom Jamesom F. Byt-nesom na čelu, zastopstvo Velike Britanije pa vodi zunanji minister Ernest Bevin.
Gotovo se še vsi spominjajo na londonsko konferenco, kjer so bili prekinjeni pogovori, ker ni prišlo v Svetu zunanjih ministrov do soglasja v nekaterih velevaž-nih vprašanjih, ki se tičejo jugovzhodnih držav Evrope.
štev za trajni mir na podlagi pra-
Demokratične sile v Italiji
Napori reakcionarnih elementov v Italiji, ki so poskušali razbiti z nedavno vladno krizo enotnost demokracije, so ostali brezuspešni. Pri tej italijanski krizi so se izkazali neki voditelji tako-irnenovane liberalne stranke kot poslušno orodje oblastiželjnih reakcionarjev.
S šumom in hrupom so hoteli povzročiti razkol v sklopu italijanskih strank ter v odboru narodne osvoboditve.
Heimwehr in resnična demokracija
Avstrija je po zadnjih volitvah uvrščena med demokratične dežele, a po vesteh, ki prihajajo od tam ima ljudska stranka v svojih vrstah tudi osebe, ki imajo za seboj izrazito protidemokratično preteklost.
Sama agencija Reuter, ko poroča iz Londona o sestavi nove avstrijske vlade, ugotavlja, da take osebe ne morejo uživati zaupanja v demokratičnih deželah.
Tak človek je na pr. dr. Rudolf Raab, ki naj preide, kot je sklenjeno v avstrijski vladi, iz ministrstva za gradnje v ministrstvo za trgovino in industrijo.
vične politične in socialne ureditve.
Sedaj se zopet nudi v Mosk' : prilika, da zunanji ministri nadaljujejo razprave v duhu dogovorov v Jalti in v Potsdamu. Le v duhu Jalte in Potsdama je bilo mogoče streti nacifašizem v Evropi ter japonski imperializem v Aziji in reakcija ni imela povoda, da bi rovarila dalje.
Konferenca v Moskvi bo o-bravnavala različne probleme. Tako se bodo zunanji ministri pečali razen z možnostjo uporabe atomske energije tudi z vprašanjem Balkana, Perzije in Daljnega vzhoda.
* * * #
/
Tass poroča, da se je Stalin po sedmih tednih vrnil v Moskvo m je spet prevzel svoje dolžnosti.
de v Italiji, ki ji načeluje voditelj krščanskih demokratov de Ga-speri.
Novi kabinet se naslanja na koalicijo šestih strank: krščansko - demokratske, socialistične, Komunistične, delavsko - demokratične, akcijske in liberalne. Vsaka od teh strank je dobila po tri ministrska mesta.
Demokratične sile v Italiji so še budne; zaenkrat je doživela reakcija poraz.
vo s korporativno. Vsak posameznik mora biti zastopnik nove nemške politične ideje«.
Kakor, da bi to ne bilo dovolj, da je v avstrijski vladi dr. Ru-dolt Raab, je Reuter navedla tudi to, da je bilo poverjeno v sedanji Avstriji nadzorstvo policije kandidatu ljudske stranke .luliusu Grafu, podtajniku notranjega mt-nisfrstva, ki je bil funkcionar v Dollfussovcm režimu.
In pomisliti je treba, da je ta avstrijska policija pravzaprav c-dina oborožena sila, ki naj v bodoče varuje demokracijo.
To je izzvalo v Avstriji veliko nezadovoljstvo.
SPrav vesele božične praznike želi | 1 naročnikom, čitateljem in dopisnikom
uredništvo in uprava | „ Soškega Tednika “	:
lllllllllllllIlHIlllllMIIBIIMIIIII..
IZ nHŠIH KRAJEV
Iz Gorice
Nova učiteljica glasbe
Tov. Damja Bratuž je položila v Trstu pri znanem Liceo Musicale Triestino učiteljski izpit za klavir ter prejela diplomo s posebno pohvalo. Čestitamo!
V
Iz Standreža
Naša mladina je šla kar udarniško na delo. Čutili smo nujno potrebo po mladinskem domu in že so se zbrali ter v večernih urah začeli popravljati neko poškodovano in zapuščeno poslopje. V kratkem bo dom dokončan in bo služil svojemu vzgojnemu namenu.
Iz Vogrskega
Bilo je v nedeljo 2. decembra, ko se je šolska mladež zbrala pred šolo. Tovariš učitelj je imel na otroke pomemben govor, v katerem jim je prikazal njih dolžnosti; vspodbujal jih je k resnemu učenju, da bodo enkrat postali vredni svobode našega naroda. Povzel je tudi besedo tovariš Milo, spomnil jih je na zastavo, ki vihra pred njimi, na tisto zastavo, ki nas je vodila v borbi in ki nam bo pokazala svetlo pot do naše popolne svobode, do naše lepše bodočnosti. Korajžni pionirji so nato zapeli pesem »Hej Slovani«. Nato so lepe uvrščeni z zastavo na čelu odšli v cerkev, kjer se je darovala šolska maša.
Ob priliki 'zasedanja okrajne skupščine je mladina priredila u-spelo kulturno prireditev. ZSM in AFŽ so se lepo izkazale; okrasile so lepo dvorano ter nudile vsem udeležencem skupščine slovansko gostoljubnost.
Iz Oseka
Malokdaj se oglasimo iz naše vasi. Zdelo bi se, da zato ker smo v coni B, da smo pozabili na stike, ki jih imamo in ki smo jih vedno imeli z mestom. Temu pa ni tako. Gorica je za nas še vedno ona dovodno žila kar je vedno bila. Pa za danes par besedi od nas. Pri nas imamo nastanjene edinke .LA. Oficirji in moštvo razumejo naše potrebe in teža\* ter nam gredo vsestransko na roko. Videli so, da je naša vas^ toliko pretrpela v vojski, pa so že v oktobru mesecu razdelili po en obrok hrane, ki je bil njim namenjen, med najubožnejše prebivalce. Tudi mi se jim čutimo hvaležni vsled tega in te njih dobrote ne bomo nikoli pozabili. 28. 11. t. 1. smo imeli kar znamenit dan. V jutranjih urah je prišel iz Šempasa 3. bataljon na vežbanje. Zavzeli so iste položaje, katere je tudi pred letom dni zavzel rusk« bataljon Bazoviške brigade, ki je napadel okupatorja, ki se je kre-tal po cesti. Kmalu nato prispe tudi politkomisar in major t udarne divizije skupno z zastopnikom bratskega ruskega naroda, tovarišem art. kapetanom. 1 akoj se zbere vsa vas, mlado in staro, da pozdravi drage nam goste. Zastopnik zmagovite ruske armade je imel na navzoče kratek nagovor, v katerem je prisrčno pozdravil naše primorsko ljudstvo. Spomnil nas je na besede genera-Hsima Stalina, kateri jim je svoj čas dejal, da je na zahodu še narod Slovanov, ki ječi že 23 let pod fašističnim jarmom in katerega je treba osvoboditi. I udi tov. komisar divizije nam je spregovoril ter nam povedal, da jc
bil njih cilj že takrat osvoboditev Primorske izpod tujčevega jarma, ko so se še borili v Črnigori in Srbiji. Mladina iz Oseka je dragim gostom zapela par pesmi pn kateri so tudi sami sodelovali. Visoki gostje so se nato prisrčno poslovili od nas ter nam zagotovili, da bodo naše ljudstvo hranili v trajnem spominu. Tudi mi jih ne bomo pozabili, vedno jim bomo hvaležni.
Iz Prvačine
Pri nas so se kar vrstile prireditve. Med važne veselice lahko o-menjamo ono v Vipavi ob priliki podaritve ruske zastave zavezniški sovjetski misiji, ter v Ljubljani ko je podarila zastavo Narodni Obrambi. Gostovala je tudi na Krasu ob priliki poklonitve zastave Odredu J.A. od strani okrajnega SIAU-ja. Udeležili so se z prav lepim uspehom prireditve v Gorici ob priliki Festivala dela. Že iz zgornega poročila je razvidno, da mladina lepo napreduje in da je lahko za vzgled vsem sosednjim vasem.
Iz Gojač-Malovš
Prosvetno društvo »Podčaven« je pred kratkim ponovilo igro »Mojca — simbol Koroške«. Prireditev je bila zamišljena za tovariše, ki so se vrnili iz Francije in za vse one, ki so se vrnili iz raznih taborišč. Dvorana je bila polna. Vsi udeleženci so z zanimanjem sledili sporedu, naši fantje, ki so se vrnili v ljubo domačo vas pa so izjavili, da je zopet lepo pri nas, ker se vse prebuja k novemu življenju.
Iz Kojskega
Vedno in vedno se še vršijo tatvine in vlomi po naših krajih. Tako so pred kratkim neznanci udrli v kuhinjo in klet pri Mohorju v Kojskem ter odnesli raz no blago v vrednosti okrog 60 tiso. lir. Pri tem opravilu ni zlikovce prav nič motila prisotnost 23 ameriških tankistov in policistov, ki so nastanjeni v naši vasi. Ljudstvo se upravičeno sprašuje kdo ga bo ščitil v bodoče. Obračamo se do merodajnih oblasti, da zaščitijo naše vasi, da se ne bo treba vedno pritoževati.
Iz Slovenske Benečije
Domači reakcionarji še vedno strahujejo pripadnike naših antifašističnih organizacij. Tako so prišli na dom tovarišice Gerbač Pije, jo pretepli in ji izrivali lase iz glave. Zavezniški policiji je javila ta slučaj, povedala tudi imena napadalcev, a kljub obljubam da jih bodo kaznovali ali a-rctirali, se še vedno prosto gibajo.
V vasi Klinac so zažgali neko poslopje v katerem je bil senik: \ Isti so tudi neznanci zažgali premičnine. Domači nam sovražn? propagandisti pa govorijo po vasi, da so to oni napravili, ker smo slovenski partizani in tako širijo sovraštvo med narodom. V vasi Ravno so se zbrali naši tovariši, da se pogovorijo o svojem delu. Reakcionarji so jih zasledili ten začeli vpiti nad njimi: »bolševike ven iz vasi«! Najhujši sta bili Predan Antonija in Gorjup Lidija. Naši tovariši so se mogli raziti vsak na svoj dom, nekateri, ki so se vračali v vas Podgoro so bili pa napadeni s kamenjem. Isti večer je bil napaden na svojem domu Predan Ignacij. Napadel ga
je Piccinini Angelo, ki je upil: »Smrt tistim, ki hočejo Titovo Jugoslavijo«. To se dogaja zato ker v teh krajih ukazujejo še vedno fašistični in nacistični kolaboracionisti. Vse obljube italijanskih ministrov, da so za sporazum in mir med narodi pa nam ne bodo pomagale dokler imamo takšne prenapeteže in nasilnike.
Iz Grgarja
Pred časom smo sklicali sestanek vse vaške mladine ter povabili tudi tovariše, ki so se vrnili iz Francije. Zelo jih je razveselilo, ko so videli, da je mladina dandanes vsa drugačna kot nekdaj. V osvobodilni vojni se je mladina zgradila in postala delavna, tako da je uporabna vsepovsod na vseh poljih in krajih. Sekretar mladine je podal svoje poročilo, mladinke so se izkazale pridne, saj so izgotovile več parov copat za sirote padlih partizanov. Nabralo se je tudi L. 1541 prostovoljnih prispevkov za vojne invalide. Organiziralo se je študijske sestanke. Končno je tovariš tajnik podal zbrani mladini smernice za nadaljno plodonosno delo.
Iz Kobarida
Potujem z avtobusom Čedad-Kobarid. Med potniki se razvije debata o raznih cenah, med drugim tudi o ceni mleka.
Oglasi se med drugimi g. Stergar Alojz iz Kobarida, ki začne kar na lepem udrihati po naši o-blasti. Čvekal je, da je bil skrajni čas, da so nas zavezniki brcnili iz županstva ker smo bili sami ko-štruni; nič nismo znali.
Prav je, mu odgovarjamo, če jc kritika zdrava in če pride iz ust izvežbanega strokovnjaka; kajti resnica je, da se šele trudimo in učimo, a nič ne de, dobra volja tudi nekaj pomaga ...
Toda za zgoraj omenjenega bi bilo bolje, da bi molčal, ker je ■sam hodil skoro 20 let v šole, pa ni zmogel izkušnje za učitelja; tudi na županstvu ni imel obstanka in končno je vendarle dobil službo; prebiral je železje pri pokojnem Piazzu.
Takrat pa, ko se je naš narod boril in trpel, jo je popihal zgori o-menjeni v Raj bel j. S tem je menil, da bo tudi nekaj pripomogel; če že ne za našo stvar, pa vsaj pròti.
Naj ve dotičnik da nismo pozabili, kdo je z nami trpel; tudi kritizirati sme in mu bomo po vrhu še hvaležni.
Iz Bovškega
Z veseljem sporočamo, da je naša mladina udarniško na delu. Na Žagi so v štirih urah pripravila 8 ms drvi, ki jih bodo pripeljali naši vojaški bolnici v Gorico.
V istem delu so zaposleni tudi v Čezsoškem Logu.
* * *
Ljudstvo iz vseh vasi bovškega okraja se je 14. decembra zbralo v demonstracijo radi ukinitve »Primorskega dnevnika«. Iz vseh vasi so prihajali v povorkah in se slednjič združili z Bovčani pred Bovcem. Skoraj dva tisoč glava množica je korakala skozi Bove in nazaj na Trg pred občinsko poslopje, kjer je sedež ŽVU. Vasi so nosile transparente z napisi »hočemo naše pravice«, »hočemo svobodo tiska«, »hočemo naš Primorski dnevnik«, prav taki so bili vzkliki številne množice.
Kmalu nato je šla do guvernerja delegacija in mu predložila zahteve vsega bovškega ljudstva in mu izročila resolucijo s podpisi vsega prebivalstva. G. guverner je poslušal izjave delegacije in obljubil, tla se bo zavzel na višjem mestu zato, da bi bile naše zahteve izpolnjene. Se vedno je množica vzklikala o zahtevah, ki so jo privedle do protestne demonstracije. Kmalu 'se je dele-
gacija vrnila in sporočila odgovor g. guvernerja. V upanju, da bodo Zavezniki držali svojo besedo in ugodili zahtevam ljudstva se je množica v redu razšla.
v
Iz Žage pri Bovcu
V vasi Žaga je mladina sklenila, da bo napravila sveto mašo za vse drage padle v internacijah; v ta namen je nabrala prispevke in 14. novembra je bila maša.
Ko smo prišli v cerkev in položili venec na križ, na katerem je visela jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo je duhovnik pristopil pred oltar in zahteval, da se odstrani zastava, a ljudstvo se je odločno uprlo tej zahtevi duhovnika.
Po dolgem času je mašnik vendarle stopil pred oltar ter nezadovoljno pričel sv. mašo.
Po končani maši pa bi moral duhovnik blagosloviti simbolično krsto sredi cerkve, a tega ni hotel opraviti; zato je užaljeno ljudstvo vzelo blagoslovljeno vodo ter izvršilo obred, ki pravzaprav pritiče duhovniku. Venec pa je neslo na grob padlega borca za svobodo.
Neka mati padlega partizana ga je prosila, naj ji izda mrtvaški list po padlem sinu, a odslovil jo je, češ da ga nima in da naj le gre ponj k partizanom. To je bilo ljudstvu vendarle preveč; zagrozilo mu je, da se ne Isme več prikazati v vas, a še istega dne je prišel na pouk krščanskega nauka. Mladina in žene so ga ustavile ter zahtevale od njega opravičilo za vse storjene krivice. Tudi v šoli je naredil že marsikatero krivico s tem, da je [ukazal pionirjem naj stržejo vse partizanske listine ter naj vržejo proč iz titovk rdeče zvezde. Odredil je tudi, naj se odstrani iz šole slika maršala Tita. Res ga je učiteljica dala proč, a pionirji so jo postavili nazaj ter vzklikali: Borili smo se in Tito iz nami! Če nas bo ta duhovnik učil politiko, ne bomo več šli k nauku!
Vse je' kričalo, pionirji, mladina in žene. Dostavili so, da imamo tudi naše duhovnike, ki nudijo ljudstvu pomoč; on pa da je fašist, reakcionar. Odvrnil je ženam in mladini, da so cigani, kei ne učijo otrok moliti.
To ni res, so mu zaklicale matere: Saj učimo svoje otroke moliti in vzgajamo jih tako, da bodo zavedni. Po dolgem prerekanju je zagrozil, da bo vseh dal na zavezniško policijo. Odšel je meti splošnim vikom in krikom.
* * *
Dne 14. decembra, takoj po demonstracijah zaradi ukinitve »Primorskega dnevnika« je novi namestnik guvernerja za Bovec, kapetan Anker šel v vas Žago. Šola je bila zaprta zato ker so se tudi šolski otroci udeležili demonstracij. G. kapetan Anker si je dal vseeno odpreti šolsko poslopje in tam je videl, da imajo na zidu tudi sliko maršala Tita. Po naročilu podguvernerja jo je občinski uradnik Bottolo Priim» snel iz zida in jo vrgel za peč. Uradnik je mislil sneti tudi zastavo pa mu je g. podguvernei, rekel da naj ostane.
Po njunem odhodu so šolski otroci kmalu zopet postavili sliko na prejšnje mesto. Zbrala se je skupaj vsa vas in vsi so podpisali protestno pismo na guvernerja, protest radi žaljivega postopanja kap. Ankerja in občinskega uradnika napram ljubljenemu voditelju slovenskega ljudstva maršalu Titu. Pismo jc nesla v Bovec deputacija otrok in starejših. Guvernerja pa ni bilo doma zato so se še enkrat vrnili v ponedeljek.
Iz Trbiža
Slovenci iz Trbiža nam iz svoje seje z dne 12. decembra t. 1. pošiljajo članek z željo, da ga objavimo.
»Slovenci trbižkega okraja smo užaljeni in ogorčeni radi ukinitve
»Primorskega dnevnika«. Saj smo že »Partizanski dnevnik« razširjali in čitali, kljub veliki nevarnosti pred gestapom in italijanskimi republikanskimi karabinerjl. Ti zadnji še vedno čuvajo »Tarvisio italianissimo« to pa samo zato, da bi Slovenci tukaj ne mogli priti do svojih pravic. Tukajšnje italijanske oblasti mešetarijo pri zavezniški vojaški upravi da so prošnje in zahteve Slovencev potisnejo v stran in čim dalje časa zavlačujejo. V odgovor na prošnje za slovenske šole s podpisi starišev otrok, ki so bile predložene zavezniški in italijanski oblasti v Trbižu, so aretirali učitelja Jožeta Jordana, ki je čakal na dovoljenje za otvoritev slovenske šole v Rajbelju ali Trbižu. Tovariš Jordan je sedaj zaprt skupno s zloglasnim zločincem Evgenom Vencel, ki je bil desna roka SS komisarja Tribnika v Trbižu. Vsled tega smo mi Slovenci trbiškega okraja tembolj ogorčeni radi ukinitve lista, ki je zastopal in branil naše tako težko priborjene pravice. Sprašujemo se ali bomo res morali zopet nositi preko hribov in gozdov časopise in sploh literaturo v našem jeziku. Vedo naj pa vsi, ki nam kratijo najosnovnejše pravice, da v borbi za te ne poznamo ovir.
Mi razumemo in odobravamo pisanje »Primorskega dnevnika«. Posebno še zato, ker imamo priložnosti opazovati bivše domobrance, četnike in dezerterje, ki se potikajo po naši dolini, kako širijo alarmantne vesti in podžigajo mržnjo med Nemci, Italijani in Slovenci. Izdajajo se za prave jugoslovanske patriote, obenem pa ščuvajo kanalske Slovence, naj se izrečejo za Avstrijo ali vsaj za koridor.
Slovenci Trbiškega okraja.«
Kakor z Jernejevo pravico...
Ko so se 14. t. m. pred sedežem ZVU zbrale deputacije Slovencev iz Gorice in okolice, da izročijo napisane proteste prebivalstva glede ukinitve edinega ljudskega slovenskega lista — Primorskega dnevnika — se je zgodilo nekaj nepričakovanega, kar se lahko imenuje samo »Škandal v Gorici«.
Nismo še pozabili ali pa zavrgli pohvalno pismeno čestitko, ki jo je poslal g. guverner g. major Shirk okrožnemu NOO-ju ob priliki »Festivala dela« v Gorici v kateri je med drugim dejal: »Smo prav zadovoljni za izvrstni red udeležencev. Naj bo to začetek navdušenja, ki znači prvi korak k složnosti in k boljšim odnošajem med prebivalci tega ozemlja«.
Z zadovoljstvom smo tedaj prečitali čestitko g. guvernerja in mislili smo si, vendar je razumel ljudsko željo in voljo ljudstva, ki je tako navdušeno in složno manifestiralo za obnovo in novo življenje v miru. Kratko je bilo to veselje. Postopek g. guvernerja proti istim udeležencem, ki jih je pohvalil in ki so se dne 14. t. m. z nova znašli pred palačo Zb L. ne po svoji krivdi, da mu objasnijo položaj in pismeno izrazijo zahteve večine goriškega prebivalstva, ki so: »Da se mu vm njegovo edino glasilo »Primorski dnevnik«, ki je bil na nedemokratičen oz. diktatorski način u-kinjen. G. guverner je po daljšem oklevanju in prerekanja le sprejel zbrano deputacijo vendar pa je pred tem že izdal nalog z.i aretacije. To je škandal, da so policisti se zaganjali v mirno množico, ki ni rušila reda niii dala povoda za aretacijo. Ona je samo prepevala in zahtevala ia sc ji vrne tiskana beseda, da se ukine prepoved na »Primorski dnevnik« to je bila edina zahteva par tisoč zbrane množice, ki jc spremljala deputacijo. Policija je brez razlike spola lovila in jih odvažala s kamioni in jeep-i na zloglasno znano kvestu-
ro. Med aretiranci je bilo mnogo takih, ki so se slučajno znašli v bližini palače in že so bili osumljeni in prijeti kot rušitelji reda in miru in seveda brez povoda odpeljani. Odpeljali so jih skupaj z napisnimi tablami. Ljudstvo pa jih je pozdravljalo in se poslavljalo, da ne bodo nehali z bojem za tiskano slovensko besedo vse dotlej dokler ne dosežejo svojih zahtev. Red ni bil rušen, ljudstvo je bilo disciplinirano zato je ta postopek brutalnosti silno razdražil Goričane in na vsakem koraku se je slišala kritika in to popolnoma upravičeno. Pozabili so, da smo se mi sami osvobodili in da ne zahtevamo nič drugega kakor kar smo si že v hostah priborili.
Ob priliki te racije na žive ljudi po Gorici, ki so zahtevali samo svojo tiskano besedo, za katero so se borili že cel četrt stoletja in ki je bila teptana je bilo dne 14. popolnoma neupravičeno aretirano čez 30 oseb med njimi pa je bilo mnogo takih, ki sploh niso imeli namena, da se udeležijo protesta.
Bil je celo aretiran zastopnik slovenskega goriškega tednika in to zahrbtno; po sredi je tu brez dvoma belogardistična roka. Ta množična aretacija antifašistov bo brez dvoma ostala v spominu in v srcu mnogih, ki so se borih za veliko zavezniško stvar. To nas boli in to se težko pozabi, ker je krivica velika, škandal pa še večji.
DROBNE NOVICE
*	Javni tožilec Dodds je na seji 13. decembra v Nuernbergu prečital vrsto listin o zverstvih po koncentracijskih taboriščih. Med razloženimi dokaznimi predmeti je tudi del tetovirane človeške kože, iz katerih je gospa Koch, žena poveljnika taborišča Buchenwald delala senčnike in druge okraske.
*	Major Rihard B. Kums, častnik, ki (opravlja službo za ugo-tavljenje ameriških grobov v Jugoslaviji, je izjavil, da je mesto Beograd poklonilo Američanom neko zemljišče v Košutnjaku za ameriško vojno pokopališče, kjer bodo pokopali okrog 1300 ameriških letalcev, ki so izgubili življenje v bojih za osvoboditev Jugoslavije.
*	»Italia libera« poroča, da čiščenje fašistov ni izvedeno v italijanski diplomatski službi. Tajnik £rofa Ciana, Blasco Paietta je dobil visoko mesto v italijanskem zunanjem ministrstvu. Veleposlaniški svetnik in Mussolinijev tajnik Giuriatti nadaljuje svojo diplomatsko kariero, njegov pomočnik Giuseppe Tomasi si tudi pripravlja, da bo odpotoval v tujino kot diplomat.
*	Zloglasnega Kramerja, Irmo Grese in devet drugih rabljev iz taborišča Oswiecim so obesili v ječi Hamlenu.
*	Albanska brzojavna agencija poroča, ila je Italija danes postala zavetišče ne samo albanskih fašistov, temveč vseh balkanskih fašistov, pravtako kakor Grčija in Turčija.
*	Daily Express poroča, da je skupina mladih britanskih častnikov napadla »Kingdom House« v grofiji Lussex, kjer se nahaja sedež legije krščanskih reformistov. Po napadu so v »Kingdom House« našli beležko, na kateri piše, da so ta napad izvršili, »kei-so oblasti, kakor kaže, ne brigajo za ustanovitev društva Hitlerjevih oboževalcev.«
*	Po še ne popolnih rezultatih pri predsedniških volitvah v Braziliji je dobil kandidat soc. demokratske stranke 2,536.428 glasov, kandidat nar. demokratske zveze 1,644.477 glasov in kandidat komunistične stranke 438.692 glasov.
*	V predelu Stare Zagore so odkrili plasti premoga s preko 300 milijonov ton.
*	Komunistično glasilo »Unità« je objavilo /pismo naslovljeno na načelnika rimske policije. V pismu pravi, da policija ščiti črnoborzijance, bankirje, fašistične zarotnike in monarhiste, ki pripravljajo državni udar, medtem ko zapira delavce, ki so v redu izvajali stavko.
*	Reuter poroča, da je civilna in vojaška policija pred dnevi izvršila v Londonu eno največjih racij radi povečanja zločinstev. Aretirali so številne osebe, med njimi tudi vojaške dezerterje.
*	V Milanu so pri belem dnevu oropali agencijo hranilnice v Via-lu Romagna, ter odnesli čez 2 milijona v gotovini.
*	Mariborski železničarji so poslali kmetom drvarskega okraja večje število lopat, motik, sekir in drugega poljedelskega orodja, katerih premoženje je bilo med vojno prizadeto ali uničeno.
*	Med Romunijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo je bil sklenjen sporazum o izmenjavi blaga in plačilih. Pogajanja so potekala v prisrčnih in prijateljskih odnosih.
*	Društvo za kulturno sodelovanje Jugoslavije v SZ v Beogradu je priredilo v dvorani Ruskega doma književni večer, posvečen sovjetskemu pesniku Vladi-miru Majakovskemu.
*	Sovjetska vlada je dala odlok za otvoritev , botaničnega vrta akademije znanosti ZSSR. Botanični vrt bo ležal v bližini Mosvt ter se bo razprostiral preko površine 500 Ha. Botanični vrt akademije bo nudil bogate možnosti razvoja in botanične znanosti \ SZ. V botaničnem vrtu bo zastopano vse rastlinsko bogastvo sveta. V Botaničnem vrtu bodo u-stanovili številne laboratorije in muzej. Tam bo na razpolago poseben herbarij, bogata knižnica itd. Zgradili bodo predavalnico, rastlinjake, tople gredice in celo zavod za meteorološko službo.
*	Novo izvoljeni župan Budimpešte je naslovil na svetovno javnost obupen poziv da utegne Budimpešta postati »največje pokopališče vseh časov«, če se mu ne priskoči' na pomoč. Prošnja Madžarske za pomoč UNRRA-e so izročili glavnemu ravnatelju Leb-mahu.
*	Iz Lizbone poročajo, da je kapetan Rebela v narodni skupščini izjavil, da Portugalska na podlagi sporazuma sklenjenega na Azorih še vedno prejema od Velike Britanije vojno gradivo.
*	Radio Rim je sporočil, da so pred dnevi aretirali v Milanu Karla Scorza, bivšega tajnika fašistične stranke in člana fašističnega velikega sveta. '
*	Zdi se, da bo sedež Združenih narodov v Združenih Državah.
*	Perzijski uporniki ali demokrati so zavzeli mesto Tebris, največje mesto v Perziji in pre-stolico pokrajine Azerbejdžana. Avtonomistično gibanje se širi.
*	Pred par dnevi je imel v Londonu Sir Osvald Mosley, bivši voditelj britanske zveze fašistov, zborovanje, kjer ga je preko 1000 mož in žena pozdravilo z dvigom roke po fašističnem načinu. Ko so prihajali gostje, so jih ob vhodu pozdravljali po nacističnem načinu s pokloni in udarjenjem peta skupaj. (Mi smo pa mislili, da je sir Mosley že davno pri 13 regimentu). Demokracija in svoboda to so velike reči!
*	Pa še to:	britanski živalski
vrt bo kmalu dobil žival, ki ima klun kot tič, plava kot raca, leže jajca in doji svoje mladiče. Živi v nekaterih predelih južne Avstralije in se hrani z ribami.
*	Zveza ribiških zadrug v Splitu je aktivizirala vse razpoložljive ri/biške moči. Letno so nalovili 400 vagonov (rib.
*	Generalni ravnatelj in upravni inženir »Bate« v Borovu pri Vukovarju sta bila obsojena nu smrt ter vse premoženje »Bate« je bilo zaplenjeno. Direktor Mak-sinovič je imel gotove »sisteme« v pomoč režimskemu Jugorasu in JRZ. Bil je tudi iznajdljiv človek in je bila njegova tudi ideja o levem opanku, ki se da kmetu pred volitvami, dočim dobi desni opanek šele potem, ko je režimu oddal svoj glas. Podjetje je služilo okupatorju Nemcu in ustaški »neodvisni« Hrvatski.
*	Vladno glasilo »Rzeczpospo-lita« objavlja podrobno analizo nuernberške obtožnice. Časopis pripominja, da je obtožnica izdelana površno, da ni osnovana na podrobni registraciji zločinov in da so dejstva navedena samo slučajno. Obtožnica bi morala biti
Po letih mračnjaštva, teptanja najelementarnejših človeških pravic in preganjanja, po letih izgnanstva iz rodne grude, sto in sto letne dediščine naših prednikov, po zadnji najstrašnejši dobi slovenske zgodovine, ko ste bili z nami vred razpršeni po vseh kotih razbičane in požgane domovine ter izven nje, ste se /vrnili vi, stari znanci iz naših odrov od tu in tam, preko bivše nasilno potegnjene meje, vi, znanilci slovenske besede, vi, oblikovalci odrske umetnosti, ki ste jo dvignili na raven, za katero bi nam zavidal marsikateri veliki narod. Gorica vas je sprejela z odprtim srcem, sprejela vas ni samo kot stare znance, sprejela vas je kot zveste čuvarje naše besede, ki je bila toliko zapostavljena, zaničevana in prepovedana. To pot nam niste prinesli le njene zvon-kosti in lepote, prinesli ste nam vanjo položeno in dognano resnico, ki jo je naš^veliki Ivan Cankar iztrgal iz življenja, človeškega občestva in družbe sploh. Ta resnica, ki jo govori hlapec Jernej, je obsodba krivice, kriči po rešitvi človeka, utesnjenega v spone ivseh mogočih sistemov, naziranj, lažimoralnih predpisov, filozofskih protislovij, tradicionalnih predsodkov, licemerstva, špekulativne idejnosti, kar vse ovira razprostitev in razmah človekovih pozitivnih sil ter greni življenje in ga vodi do obupa.
Ivan Cankar nam je s hlapcem Jernejem in njegovo pravico prikazal obraz človeške družbe, njeno nespametno ravnanje, povzro-čujoče bolečine in trpljenje človeka in usodne posledice, ki jih je tudi naš mali slovenski narod pokusil v dovoljni meri. Pravico išče tudi naše ljudstvo že stoletja in prav mi, ki prebivamo na tem koščku še ne odrešene slovenske zemlje, še sedaj iščemo in zahtevamo z Jernejem ... poznamo vse njegove poti od najnižjega do najvišjega oblastnika, ki nam je tudi za ceno naše lastne 1 smrti s silo krojil usodo.
Toda prav Cankar nam je v svojih nesmrtnih delih prikazal naš pravi obraz; njegova ostra beseda in neusmiljena sodba ter obsodba našega hlapčevskega potrpljenja jc velika resnica. Zato je njegova umetnost tako vzvišena in lepa. Grenka in trpka je ta resnica; mnogi je niso mogli razumeti, skušali so razlagati njegova dela kot visoko in globoko literarno umetnost filozofskih zmot ter predstaviti njega samega kot zgolj esteta in izvanred-nega oblikovalca slovenske govorice ter romantično nastrojenega človeka. Danes pa vemo in čutimo živo kot še 'nikoli, da so njegova dela prav zato tako pomem-
črna knjiga nemškega zločinstva in zato, ker manjka te poteze \ obtožnici bo »zgodovinar začuden, da se je v obtožnici govorilo o kraji 49.000 ton sira, 87 milijonov steklenic šampajnskega vina, med tem ko se je v obtožnici popolnoma zamolčala kradež poljskih otrok, zamolčalo ubijstvo
200.000	žena, mož in otrok v času varšavske in poljske vstaje in sploh ni omenila uničenja Varšave in drugih poljskih mest s kulturnimi spomeniki«.
* Poljski časopisi poročajo, da je bil nemški polkovnik Meiss-ner, ki je bil ujet v Tokiu in je pred svojim odhodom v Evropo poizkušal napraviti samomor, prepeljan v Anglijo, od koder mora biti predan poljskemu sodišču. Polkovnik Meissner — imenovan »varšavski krvnik« — je obdolžen, da je popolnoma uničil varšavski ghetto in dal ubiti o-krog 100.000 Judov. Amerikanc» so ga v septembru t. L ujeli na Japonskem.
bna in lepa, ker je črpal iz globine resnice vse tisto, kar nas je vznemirjalo 4n kar nas še danes zanima. Njegova dognanja so nam pripomogla do lastnih spoznanj, njegova ostrina nas je vzpodbudila, postali smo borci in Jernej nam je vodnik.
Ni «ato slučaj, da nas je vsaka beseda z odra razgibala v morje čustvovanj. Saj se je dovolj časa nabiralo v nas... Iz srca smo hvaležni prirediteljem. Naj se ne zameri, da pozabljamo tu kakršnokoli kritično gledanje. Ni časa za to. Danes nas prevevajo čisto druge misli in čustva.
Osobju gledališča, ki je kljub oviram premagalo vse težave, da nam je v tako kratkem času svojega dela predstavilo takorekoč iz nič stvorjeno slovensko gledališče pomembne kvalitete, čestitamo. Edino to je, kar moremo ta trenotek izreči s stališča kritičnega gledanja. Kajti izvršeno je bilo ogromno delo, ki ga zmorejo samo sinovi tako žilavega in ve-repolnega naroda, kakor je slovenski. Hvala vam, saj ste znova dokumentirali življensko silo in sposobnost slovenstva.
sil.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Pevski koncert v Gorici
V soboto, 22. t. m., ob 8 uri zvečer in v nedeljo dne 23. t. m., ob 3 uri popoldne se bo vršil v Ljudskem domu pevski koncert z baleti in recitacijami. Nastopu mladinski ženski zbor iz Kojskega, sopranistinja Batistuti in baletka modernega plesa Vukosla-va Kumar. Na sporedu so slovenski, hrvatski in srbski skladatelji. Dirigira: Srečko Kumar.
PRIREDITEV
Na Božič v torek, 25. decembra ob treh popoldne, se bo vršila okrajna pionirska predstava v
dvorani Ljudskega doma, ki jo priredijo italijanski in slovenski pionirji.
V	programu je med drugim nastop pionirskega štiriglasnega pevskega zbora, igra Snegulčica, balet ter solonastop triletnega harmonikarja iz Šempetra. Vsi ste vljudno vabljeni.
Ustanovni občni zbor
Slov. plan. društva v Gorici
V	nedeljo se je vršil v Gorici, ob precejšnji udeležbi in še večjem zanimanju, ustanovni občni zbor Slov. planinskega društva. Društvo bosta vodila znana planinca dr. Mermolja in Nandi Ro-lich. V odboru je tudi planinski pesnik in pisatelj tov. Ludvik Zorzut. Želimo novo nastajajočemu društvu mnogo uspeha in zdravega planinskega veselja!
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Z« „ PRVI BOŽIC V MIRIT
Razni v zapadnem kvartu mesta .... L 2601.—■ Uredništvo »11 Lavoratore« ..............» 630.—
Družina Slamič, Gorica ...................» 200,—
Skupaj L. 3431.—
IZREDItA DELITEV ŽIVIL
Prehranjevalni urad za Goriško javlja, da se je začelo z 20. decembrom izredno razdeljevanje sledečih živil:
Testenine: 500 g. na osebo, cena 21,50 lir kg.
Riž: 500 g. na osebo, cena 32.60 lir kg.
Olje: 1 dl na osebo, cena 140,— lir liter.
Sladkor: 200 g. na osebo, cena 34,— lir kg. (za osebe od 19 do 65 let).
Jajca v prahu: 100 g. na osebo, cena 470,— lir kg.
Marmelada: 200 g. na osebo, cena 148,— lir kg.
Grah: 200 g. na osebo, cena 32,—• lir kg.
Piškoti (Prepečenec): 100 g. nu vsak odrezek kruha, cena 100 lir kg.
Obvezno je vzeti testenine in riž in ni dovoljeno nadomestiti živilo z živilom.
ZMfllf HLH
Ob priliki prekopa in pogreba zemeljskih ostankov
KOMANDANTA
Tov. COTIČ atOlZB-BORlSO
padlega za svobodo domovine, se najtopleje zahvaljujemo družini Šinigoj, mladini in KNOO iz Tabora in Dorn-berga, pevskemu zboru, prvaški godbi, tov. Magdi in Mariji za nagrobne govore, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, ter vsem tovarišem in tovarišicam, ki so sev tako obilnem številu udeležili pogreba.
Tabor, dne 16. decembra 1945.
Žalujoča družina COTIČEVA


„Sucrol“
nadomestuje sladkor za vsako rabo; koristen proti sladkorni bolezni
ZALOGA V GORICI
Iflale XXIII maggio št. 16
TEL. ŠTEV. 343
LIClil RUPENI


IZHAJA ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ — Z» list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, ^Ljudski dom“ pritličje — Izdaja Usta je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici
Najemnik: ^Primorski dnevnik*
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST V GORICI