St. 297 (15.399) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%6Q0_ GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ lUnn I ID POS1NNA PUČANA V GOTOVN I DUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% r i sslifc NžgH&ž! CISAUMNA GKSTIONI Sp A investicijski skladi prt BciKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TOREK, 7. NOVEMBRA 1995 Domačih obrazov pa ni bib... Bojan Brezigar Židje so v Evre tudi pri nas - ^ Sicer ne gre za Bled tolikih jezil ^jSin, in jih z Z oa jih je tr ^aianjsino posel pansko avtohte 13 Povsod na stari že zaradi tega P iCakovali, ( Slovenci: ^mostjo pristc 3131 svečanost oakom Rabinom Cecotti (SL) novi predsednik Dežele TRST - Deželni svet Furlanije - Julijske krajine bo danes imenoval Sergia Cecottija za novega predsednika deželne vlade. Izvoliti bi moral tudi nov odbor, tu pa je pogojnik potreben, ker so pogajanja med strankami, ki sestavljajo novo večino, še v teku in zadevajo tako nekatere program- ske točke kot imena novih odbornikov. Ce sporazuma do danes še ne bo, bo nova deželna vlada izvoljena Cez nekaj dni. Sergio Cecotti, 39 let, Vi-demCan, je bil doslej načelnik svetovalske skupine Severne lige v deželnem svetu. Po poklicu je fizik ter dela v mira- marskem Centru za teoretsko fiziko, sodeloval pa je tudi že z Nobelovim nagrajencem Carlom Rubbio. Njegovo kandidaturo je postavila včeraj Severna liga po dolgem oklevanju in po dokaj ostrih sporih med zagovorniki Cecottija in onimi, ki so se zavzemali za drugi mandat dosedanji predsednici Alessandri Guer-ri. Novo večino sestavljajo poleg Severne lige še Ljudska stranka, Demokratična stranka levice, PRI, SI (bivši socialisti) in Zeleni, v deželnem svetu pa lahko računa na 37 glasov na skupnih 60. Na 5. strani IZRAEL / VEC KOT PETDESET DRŽAVNIKOV IN MONARHOV IZ VSEGA SVETA Svet se je poklonil Rabinu Vsi poudarjali njegovo vlogo tvorca miru na Bližnjem vzhodu in zahtevali nadaljevanje njegove politike - Policija je aretirala tudi atentatorjevega brata in sumi, da je šlo za zaroto JERUZALEM - VeC deset tisoC Izraelcev, državnikov in monarhov iz 50 držav (Italijo sta predstavljala predsednik vlade Dini in zunanja ministrica Agnelli, Slovenijo pa predsednik KuCan in zunanji minister Thaler) ter sorodnikov se je včeraj udeležilo pogrebne slovesnosti umorjenega izraelskega premierja Jicaka Rabina. Za varnost žalujočih je na pokopališču v zahodnem delu Jeruzalema in njegovi širši okolici skbelo 10.000 vojakov, policistov in varnostnikov. Na govorniškem odru so se zvrstili Rabinovi prijatelji, najbližji sodelavci in sorodniki ter celo nekdanji sovražniki. Tik pred pogrebno slovesnostjo je atentator Jigal Amir priznal krvavo dejanje, ki je v soboto zvečer osupnilo Izrael in svet. Izrael zato, ker je smrtonosne strele na židovskega voditelja izstrelil Zid, svet pa zato, ker je izgubil osrednjega protagonista in borca za mir na Bližnjem vzhodu. Atentator je policistom povedal, da je sam edini krivec za Rabinovo smrt, izraelska policija pa je ugotovila, da je bil pri atentatu na premierja Rabina soudeležen tudi Amirjev brat Hagai. Usmrtitev izraelskega premierja Rabina je prizadejala tudi usodni udarec ameriški mirovni strategiji na Bližnjem vzhodu. »Rabin je bil človek, na katerega je Clintonova administracija položila vse upe za mirovni sporazum s Palestinci«, je včeraj izjavil izraelski politolog Dore Gold, ki meni, da so mirovna pogajanja na preizkušnji: »Gre za mir med voditelji in ne med narodi. Zato je ta mir še posebno ranljiv«. Na 3. strani ZDA se trudijo, da bi vsilile svoj kompromisni predlog za BiH DAVTON - Predstavniki sprtih strani iz območja nekdanje Jugoslavije šesti dan pogajanj za zaprtimi vrati letalskega oporišča v Ohiu niso dosegli bistvenega napredka, ki naj bi trditvah ameriške diplomacije privedel do trajnega miru na območju nekdanje Jugoslavije. »Gre za dolograjen proces in Čeprav se voditelji strinjajo, da ne odidejo domov preden ne dosežejo sporazuma, je do slednjega še daleč«, je izjavil neki diplomat, blizu pogajanj v Day-tonu, ki je dodal, da predstavniki sprtih strani kot uročeni zrejo v dokumente in predloge, ki nikomur od njih niso po godu, a jih morajo taksne ah pa le nekoliko spremenjene podpisati, Ce hočejo doseči mir. Razburjena je predvsem srbska stran, ker v osnutku nove bosansko-hercegovske ustave piše, da za vojne zločine osumljeni ljudje ne morejo biti izvoljeni. Novi udarec mirovnim pogajajem v Ohiu pa je prizadejala odločitev uporniških Srbov vzhodni Slavoniji, ki so včeraj zavrnili najnovejsi mirovni predlog pogajalcev Stoltenberga in Galbri-ghta, ki je predvideval hrvaško nadzorstvo na meji med Srbijo in vzhodno Slavonijo. Srbi ponovno zahtevajo, da bi po triletnem mednarodnem nadzorstvu z referendumu odločali o mirni reintegraciji vzhodne Slavonije. V Bosni in Hercegovini je včerajšnji dan potekal relativno mimo brez hujših kršitev premirja. Le v Mostarju je eksplozija ranila sedem pripadnikov modrih Čelad. Na 16. strani Odprli 12. slovenski knjižni sejem (Foto: V. Potočnik) LJUBLJANA - Sinoči so v Cankarjevem domu slovesno odprli 12. slovenski knjižni sejem, ki sta ga pripravila Združenje založnikov in knjigo-tržcev Slovenije ter Cankarjev dom. Na otvoritvi sta govorila minister za kulturo Sergij Pelhan in predsednik Združenja založnikov in knji-gotržcev Jože Korinsek, poskrbeh pa so tudi za kulturni program. Na letošnjem sejmu se bo predstavilo dvainsedemdeset razstavljalcev s približno osem tisoC knjigami. Ob sejmu se bodo zvrstih Številne predstavitve založb s knjižnimi novostmi, literarni večeri, seminarji in podelitve nagrad. Sejem bo odprt do 11. novembra v sprejemni dvorani Cankarjevega doma. (A. Z.) Stran 14 Danes v Primorskem dnevniku Škof Bellomi se je zavzel za Primorski dnevnik Tržaški škof Lorenzo Bellomi se je z odprtimi in jasnimi stališči zavzel za usodo našega dnevnika. Stran 2 Za bolj čisti Trst Zasebniki bodo skrbeli za del smetarske službe, nastavili bodo nove zbiralnike, središče pa Čistili s sesalnim vozilom. Stran 6 Osnovnošolska olimpiada V Borovem športnem centru je sklepna prireditev osnovnošolske olimpiade potekala tudi v znamenju 50-letnice obnovitve slovenskih Sol v Trstu. Stran 8 Proces Coop v Gorici Včeraj so zaslišali glavne obtožence na procesu zaradi gradnje veleblagovnice Coop. stran 11 Izredni občni zbor TKB Delničarji TKB so včeraj sprejeli predlog upravnega odbora, da sami odkupijo paket delnic, ki so bile rezervirane za frankfurtsko banko LHB. Stran 12 PRIMORSKI DNEVNIK Tržaški škof Bellomi: Dnevnik ne samo etnična, pač pa etična dobrina Tržaški škof Loren-zo Bellomi je včeraj sprejel delegacijo sindikalnih odborov tiskarjev, pomožnega osebja in novinarjev Primorskega dnevnika. Gracijela Nabergoj, Danijel Novak, Robert Pescatori, Danilo Bizjak in Sandor Tence so ga seznanili s hudo krizo dnevnika in z zelo nejasnimi perspektivami, ki se mu obetajo, tudi v luči načrta založniške hiše DPZ - PRAE. Srečanja s škofom se je udeležil tudi duhovnik Dušan Jakomin. Bellomi je na sestanku s predstavniki dnevnika spet izpostavil svoja izredno odprta in pogumna stališča do slovenske narodnostne skupnosti in do sožitja. Povedal je, da si ne predstavlja življenja Slovencev v Italiji brez Primorskega dnevnika, nakar je pozorno prisluhnil stališčem in tudi predlogom za premostitev krize, ki so mu jih posredovali predstavniki obeh sindikalnih odborov. Škof je dejal, da je Primorski dnevnik etnična in hkrati tudi etična dobrina, ki je življenjsko vezana na celotno manjšino, gre torej za dobrino, ki jo mora vsa narodnostna skupnosti čutiti in imeti za svojo. Zgodovino časopisa je treba spoštovati, je dejal Bellomi, bistveno pa je sedaj, da se okrog časopisa ustvarijo novi in solidni temelji, na katerih potem vsi skupaj graditi njegovo bodočnost. Ce kdo misli, da bo politika »zid proti zidu« prinesla rezultate, se globoko moti, Primorski dnevnik bo lahko premostil krizo le s strpnim in ustvarjalnim dialogom, seveda predvsem znotraj slovenske manjšine. Bellomi je omenil tudi pluralizem, ki mora še bolj označevati časopis. Pluralizem ne v smislu čmo-belih ali poenostavljenih stališč, ampak v smislu tvornega soočanja mnenj in ovrednotenja vseh življenjskih sil in komponent manjšine, med katerimi gotovo sodita tudi verska in cerkvena realnost. Glede tega se je obvezal, da bo o zadevi osebno govoril s slovenskimi duhovniki, če bo potrebno pa je pripravljen tudi na poseg pri Kučanu in pri Scalfaru. Škof, ki je poveril Jakominu nalogo, da v imenu škofije direktno spremlja položaj na Primorskem dnevniku, se je zanimal tudi za osebne težave uslužbencev, ki že dalj časa ne dobivajo plač, ter pohvalil dejstvo, da so tiskarji in novinarji ubrali skupne poti za reševanje problemov časopisa. Rekel je tudi, da bi načrtovana unikinitev ponedeljkove številke Primorskega dnevnika prizadela ogromno škodo predvsem mladim bralcem, ki predstavljajo svetlo bodočnost za dnevnik. Gornjo rubriko urejuje sindikalni odbor novinarjev Primorskega dnevnika __________RIM / SODSTVO IN POLITIKA__ Stranke kritizirajo cotanzarske tožilce Scolforo ni dosegel manj naelektrenega ozračja Levo drugi mož pri Oljki VValter Veltroni, desno predsednik NZ Gianfranco Fini RIM -Ali bo predsedniku republike Oscarju Luigiju Scalfaru uspelo, da prispeva k umiritvi naelektrenega političnega vzdušja v Italiji? To je vprašanje, ki si ga zastavljajo politični komentatorji po sobotnem nastopu predsednika republike, ki je jasno obsodil delo »central zaostrovanja napetosti« in obenem zagotovil, da ga nihče ne more izsiljevati. Odmevi na nastop predsednika republike, ki je tudi posvaril pred preveliko vsiljivostjo javnih tožilstev in omenil, da je treba uravnovesti odnos z obrambo, ki je v teh časih zapostavljena, so bili razčlenjeni. V glavnem so pozitivno ocenili nastop predsednika republike predstavniki leve sredine in Severne lige, ki podpirajo Dinijevo vlado, medtem ko se je Kartel svoboščin razdelil. Forza Italia je pohvalila predsednika republike, nacionalno zavezništvo pa je vztrajalo v svojih ostrih kritikah in napadih. Se bolj razčl-lenjena so mnenja o jamstvenih obvestilih, ki ju je protimafijsko catanzar-sko tožilstvo naslovilo predsednici poslanske pravosodne komisije Tiziani Maiolo in predsedniku poslanske komisije Vittoriu Sgarbiju. Na Scalfarove besede se sklicuje tudi vatikansko glasilo L’Osservatore romano, ki izpostavlja predvsem del Scalfaro-vega govora o pristojnostih sodnikov. Za vatikanski časopis ni dvoma, da je sodna oblast prestopila meje svojih pristojnosti in se obnaša »na način, ki je bil v prejšnjih letih označen kot aroganten«. Časopis, ki poudarja, da demokracija temelji na ravnovesju oblasti, napada - ne da bi ga sicer imenoval -tudi bivšega sodnika Antonia Di Pietra, ki ga mnogi prikazujejo kot heroja, medtem ko je samo zapustil svoj poklic brez vseh tistih pojasnil, do katerih bi imeli ljudje pravico. Sicer pa jamstveni obvestili, ki jih je naslovilo catanzarsko tožilstvo poslancema Forza Italia, vzbujata veliko zaskrbljenost tudi med levo sredino. »Ce imajo sodniki samo politične nastope in gradivo o parlamentarnem delu Sgarbija in Maiolove, bi pomenilo, da so krepko prestopili meje svojih pristojnosti,« je menil Pietro Folena, ki v Demokratični stranki levice vodi resor sodstva. Tudi predsednik progre-sističnih senatorjev Cesa-re Salvi je poudaril, da ga »sklep sodnikov ne prepričuje«, saj je politična polemika ob javnih nastopih nujna in potrebna, toda »med politično polemiko in sodnimi ukrepi je tak razkorak, ki lahko napolnijo samo zelo utemeljeni in dokumentirani dokazi«. Zaskrbljenost zaradi jamstvenih obvestil je izrazil tudi odvetnik Giovanni Maria Flick, ki je pravosodni svetovalec liderja Oljke Romana Prodija. Celo lider Lige Umberto Bossi je podvomil v utemeljenost obvestil, čeprav je v isti sapi obsodil reakcijo Vittoria Sgarbija. Salvi je v pogovoru z novinarji pohvalil nastop predsednika republike, po katerem »zastrupljeno vzdušje škoduje vsem«. Senator je polemiziral s tistimi, ki Se vedno napadajo Scalfara zaradi rezerviranih sredstev obveščevalne službe Sisde, saj je po njegovem mnenju »preiskovalna komisija ugotovila, da so bila ta sredstva korektno uporabljena«. Podobno je bilo mnenje drugega moža pri Oljki VValterja Veltro-nija, po katerem je bilo Stališče predsednika republike zelo odgovorno. Veltroni je tudi opozoril na protislovje v Kartelu svoboščin, ki se je ob tem vprašanju razdvojil. Predsednik NZ Gianfranco Fini je včeraj spet jasno pokazal, da njegova stranka ne namerava popustiti in vztraja s pritiskom na predsednika republike. »Vprašal sem se, zakaj je Scalfaro zahteval od vseh jasnost, sam pa govoril le z namigi,« je izjavil Fini. »Soglašam s Scxalfaro, ko zahteva jasnost. Toda to lahko dosežemo tako, da tudi predsednik republike jasno pove, kaj misli in da dan po njegovem ugovoru niso potrebna ugibanja, koga je imel v mislih,« je bil odrezav Fini. Ščepec optimizma -toda bil je edini - je skušal vnesti v politično razpravo voditelj federalistov in liberalnih demokratov Raffaele Costa, po katerem so nastop predsednika republike in ukrepi catanzarskih sodnikov prisilili vse politike k razmisleku. To bo po njegovem mnenju prispevalo k manj naelektrenemu političnemu vz-dučšju, čeprav bi se debata ob nekaterih specifičnih problemih lahko še razplamtela. Tudi Hrast proti predlogu Barbere RIM - Parlamentarni volilni zakon je eden od problemov, s katerim se spoprijemajo strankesaj se je izkazalo, da ne jamči večine in sili stranke h krhkim volilnim zavezništvom. O tem, da je beba parlamentarni volilni zakon popraviti, soglašajo vse stranke, vendar ne uspejo poiskati skupnega imenovalca, saj je Kartel svoboščin za predsedniško republiko, medtem ko je leva sredina za večinski volilni sistem v dveh krogih. Izvedenec za ustavna vprašanja Augusto Barbera (DSL) je predlagal, da bi sedanji zakon popravili tako, da bi z večinsko kvoto nagradili zmagovito koalicijo in ji zagotovili vsaj 55 odstotkov. Vsaka koalicija naj bi tudi nakazala kandidata za premiera. Ob tem predlogu se je razvila živahna razprava, vendar ne kaže, da bo dogovor možen. Medtem ko so nekateri predstavniki Forza Italia ocenili Barberov predlog kot zanimiv, je predsednik nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini menil, da »bi bilo tvegano, če bi se v tem vzdušju in s tem parlamentom lotili reforme volilnih pravil«. Tudi DSL ni navdušena. »Ali obstaja kak Barberov predlog,« je vprašal tajnik Hrasta Massi-mo D’Alema, medtem ko je koordinator tajništva Mauro Žani dodal, da se mu zdi ta debata nepobebna, ker nič ne kaže, da bi bil dogovor s Kartelom možen. Edini, ki ni vrgel puške v koruzo je lider demokratov Mario Segni, ki je napovedal, da bo začel zbirati podpise poslancev in Barberov predlog spremenil v zakonski osnutek. A tudi on ni prepričan, da mu bu uspelo. Priebke bo izročen Italiji najkasneje čez dva tedna RIM - »Erich Priebke je v teh dneh v svoji rezidenci v San Corlosu pri Barilocheju pod sbogim policijskim nadzorstvom, Italiji pa bo izročen v roku dveh tednov.« Tako je izjavil argentinski pravo-sopdni minister Rodolfo Barra, ki se mudi na zasebnem obisku v Italiji. V primeru, da bo Priebkejev odvetnik Pedro Bianchi vložil priziv z zahtevo po razveljavitvi sklepa vrhovnega sodišča, je zelo malo verjetno, da bi bil tak priziv sprejet, je dodal minister, saj se je kaj takega zgodilo samo v zelo redkih primerih. Glede zdravstvenega stanja pa je Barra dejal, da Priebke doslej ni pobeboval zdravniške pomoči in je torej zdrav. Če bi se skliceval na »depresijsko stanje«, pa bi odredili pregled sodnega zdravnika. VREME / MRAZ IN SNEG RIM / USTAVNA KOMISIJA SENATA Italija v ledenem objemu RIM - Oster mraz je zajel vso Italijo; s severa in juga prihajajo poročila o zelo nizkih tempera-turah, ki vsepovsod povzročajo precejšnje težave. V Moliseju in v okolici Foggie so bile šole zaradi snega zaprte. Nad Sicilijo je neobičajno za to obdobje že zapadel sneg, ki je pobelil višinske predele v okolici Enne, področja severno od Palerma in pa področji Nebrodi in Mado-nie; tudi zgornji predel Etne je že pod snežno odejo. V severnih predelih države pa je včeraj bilo zelo mrzlo. Temperature zraka so padle pod ničlo v Venetu, Furlaniji Julijski krajini in Liguriji; v tej obmorski deželi je že dovoljeno ogrevanje. V Rimu, kjer je tem-paratura zraka v treh dneh padla za kar sedem stopinj, je Cari-tas pomnožila pobude v korist vseh tistih, kiso brez stalnega bivališča. V Abrucih pa se je po sneženju zadnjih dni vreme nekoliko izboljšalo. Na sliki AP: zasnežena ulica v Campobassu. Pred vrnitvijo Savojcev? Večina za odpravo 13. prehodnega člena ustave RIM - Tudi moški potomci savojske kraljevske hiSe bi se lahko v kratkem vrnili v Italijo, če bo istočasno odobrena reforma nujnostnih vladnih odlokov. To je dogovor večine senatnih skupin v komisiji za ustavna vprašanja, ki razpravlja o številnih predlogih za odpravo 13. prehodnega določila italijanske ustave, ki moškim potomcem kraljevske družine prepoveduje vrnitev v Italijo. Kakšna je vez med 13. prehodnim določilom in členom, ki ureja nujnostne odloke? »Nobene vezi ni,« je povedal poročevalec zakonskega predloga, ki ukinja 13. prehodni člen Fihberto Scalo- ne,« toda levica meni, da edina ustavna sprememba te zakonodajne dobe ne sme zadevati bivše kraljevske hiše.« Predsednik progresističnih senatorjev Cesare Salvi je potrdil ilbvinarjem dogovor. Po njegovem mnenju je prepoved vstopa kraljevim potomcev 50 let po koncu vojne anahronistična. Odpravi 13. prehodnge člena nasprotuje SKP. vendar je, kot kaže, osamljena. Kot je osamljen bivši minister NZ Domenico Fisichella, ki predlaga obnovitev monarhije. Z njim ne soglašajo ne ostali parlamentarci Kartela in niti strankarski sopotniki NZ. JERUZALEM - Izrael je Ceraj ob zvoku siren, ča-strelov in poslovilne P6®!! miru v navzočnosti Roditeljev 50 držav poko-P. Mojega ubitega heroja in mirovnika Jicaka Vojaki in državniki so sdrževali solze, ko so se v ^ veurni pogrebni slove-sRosti na govorniškem °dru od premiera Rabina Poslavljali predsedniki žav, pokojnikovi sveto-ami in bližnji sodelovci er s°rodniki. Izrael je v RPomin na umorjenega Pteiniera obstal v dvemi-Rotni tišini, ob zvoku si-Jd. ki prebivalce Izraela oPorno leto opozorijo na . ddote holokavsta. Zad-)a pot premiera Rabina se £ tako začela s sirenami, oncala pa s častnimi stre-’ ki jih je sedem vojakov zstrelilo prek groba ojaskega poveljnika, ki jih d u v pičlih šestih oh popeljal v znamenito Vo)asko zmago. . Približno 4500 žalujočih [ Pogrebno slovesnost jProirdjalo v zavetju borov cipres narodnega poko- strni pokopali premiera Ji-POhšča na gori Herzel v caka Rabina, ki so ga v so-tiodnem delu Jeruzale- boto zvečer po mirovnem a’ kjer so z vojaškimi ča- shodu v Tel Avivu pokosi- Zadnji poklon velikih in malih ljudi Na sliki: Rabinova vnukinja Noa Ben Artzi je z občutenimi besedami slovesa in s spomini na svojega deda globoko ganila vse prisotne. (Telefoto AR) le krogle mladega Zidov- nikom je bilo dovoljeno sVfioa skraineza. T.e nziim stopiti v neposredno bliži- skega skrajneža. Le ožjim družinskim članom in nekaterim izbranim držav- Pokopališče na griču Henri n j^UZALEM - Posmrtne ostanke Jicaka katerih je pokopanih več sto izraelskih Kabina so včeraj z vsemi vojaškimi častmi vojakov, ki so bUi ubiti v vojnah z arabski-Pokopali na pokopališču, kjer so pokopani mi sosedami, je pokopan tudi duhovni tevilni izraelski voditelji in državni he- vodja današnje opozicijske stranke Likud Zeev Jabotinski, trije osrednji protagonisti Na pokopališču na griču Herzl v zahod- izraelske sodobne zgodovine pa niso želeli nein delu Jeruzalema so leta 1949, leto dni biti pokopani na znamenitem pokopališču P° Ustanovitvi židovske države, pokopali v zahodnem Jeruzalemu Ustanovitelja cionističnega gibanja Theo- Prvi premier David Ben-Gurion je bil na Gorja Herzla. Rabinovo zadnje počivališče svojo željo pokopan v kibucu Sde Boker, 0 na koncu vrste, v kateri so pokopani kjer je živel po upokojitvi. Nekdanji Premieri in predsedniki kneseta, izraelske- obrambni minister Moše Dajan, ki je leta §a Parlamenta. Rabinove posmrtne 1967 po šestdneimi vojni Izrael popeljal v ostani ' v katerem sta znamenito zmago, je pokopan v rodnem Nahalalu. Menahem Begin, ki je leta 1979 Simon Peres, človek za »sto let miru« Jordanski kralj Husein: »Nikoli si nisem mislil, da bom na povabilo predsednika parlamenta Izrael prvič obiskal ob tako žalostni priložnosti. Ne sramujemo se in ni nas strah, saj smo odločeni, da bomo izpolnili tisto, zaradi česar je tako kot moj ded v istem mestu umrl moj prijatelj.« Bill Clinton: »Danes pozivam ves svet, naj si dobro ogleda in zapomni ta prizor. Oglejte si vse voditelje z Bližnjega vzhoda in iz vsega sveta, ki so prispeli v Izrael zaradi Jicaka Rabina in zaradi miru. Čeprav ne slišimo več njegovega globokega in prodornega glasu, nas je v želji po miru zbral skupaj prav on.«. Viktor Cemomirdin: »Njegovo ime bo v zgodovini za vselej povezano z neprecenljivim dosežkom: z ustanovitvijo obdobja novih odnosov med Izraelom in palestinskim narodom, odnosov mini in sodelovanja.« Jaser Arafat: »Nekoč bom svoji hčerki povedal, da sem imel rad Rabina, enega naših bratrancev, ki je bil moj resnični partner v gradnji miru.« Noa Ben Artzi, Rabinova vnukinja: »Dedek, ti si bil ogenj našega taborišča. Sedaj je ogenj ugasnil in nas zebe.« no groba, v katerega so položili v črno zastavo ovito krsto z Rabinovimi posmrtnimi ostanki. Več deset tisoč pretresenih Izraelcev, ki so bili v šoku zaradi dejstva, da je židovski atentator razblinil zakoreninjeno mnenje o tem, da Zid Žida ne ubije, se je včeraj poslovilo od Rabina, ki jim je obljubil življenje v miru in sožitju z arabskimi sosedami. Predsednike držav, monarhe in predstavnike držav z vsega sveta, tudi iz šestih arabskih držav, je na t=^===^=^==^^===!i včerajšnji pogrebni slove- najstrožje varovan dogodek Jeruzalem je zaradi zaskr- snosti »varovalo« deset ti- v svetem mestu. Rabinov bljenosti za svojo varnost soC vojakov, policistov in partner v mirovnem proce- poslal svojega namestnika, varnostnikov, s čimer se je su Jaser Arafat se pogrebne Rabinov dolgoletni po- Rabinov pogreb sprevrgel v slovesnosti ni udeležil; v močnik in pisec govorov Ejtan Haber je včeraj zadnji stopil na govorniški oder in pretreseno bral besedilo, napisano na s krvjo prepojenem papirju, ki ga je imel Rabin v soboto zvečer shranjenega v žepu. »Zato zapoj pesem miru, ne šepetaj molitve. Bolje je na ves glas peti pesem mira,« je prebral Haber; Rabin je le nekaj trenutkov za tem, ko je prebral te besede, omahnil pod streli 25-let-nega atentatorja Jigala Amirja, ki je tik pred pogrebom svoje žrtve izjavil, da je edini krivec za Rabinovo smrt, ki naj bi bil po Amirjevem mnenju odgovoren za »ustanovitev palestinske države«. Amir je policistom dejal, da židovski zakonik vsakogar, ki sovražniku prepusti židovsko zemljo, obsodi na smrt. Izraelski notranji minister Moše Sahal je že uvedel preiskavo o tem, kako se je atentatorju uspelo prebiti skozi Živi zid varnostnikov in agentov zidovske tajne policije ter iz neposredne bližine v Rabina izstreliti usodne strele. Predstavniki tajne policije so včeraj neuradno menda že izjavili, da so bili usposobljeni za preprečevanje napadov Arabcev in ne Zidov. »Govoril si mi o opozorilih pred morebitnim poskusom umora na velikem mirovnem zborovanju. Nismo vedeli, kdo bo udaril. Nismo vedeli, da bo udarec, ki ga bo prizadejal, tako boleč. A vedeti smo, da se ne smemo bati in da ne smemo oklevati pred mirom,« je včeraj na pogrebu izjavil Rabinov naslednik Simon Peres. Smrt Jicaka Rabina je v trenutku žalosti združila štiri milijone Zidov v Izraelu, a umor premiera je pokazal, kako globoka je vrzel v izraelski dražbi. „ AVTV - Simon Pe- sni s težavo skrival vi k° 8a je izraelska itn a v n°ci na nedeljo Rnenovala za predsednika ehodne vlade. »Vlada je orala nekoga določiti, in se je zgodilo,« je po se-^ankU dejal 72-letni Si-^on Peres. e]awvS velJ'a za enega mtT1 Protagonistov mi-Nune politike vladajoče Raburistične stranke. On zvija koncepte, on opi-t.]e.yizije prihodnjih poti-^nih korakov. Kljub te-u pa je bil Peres pogosto senci izredno priljublje-ga in vplivnega Jicaka nfv?3- Peresu, ki nikoli , d vojak, izraelsko pre-bivalstvo zaradi želje po arnosti, ki je gioboko rjr^0r.enrniena v židovski i i.,V1, nikoli ni zaupalo v tolticsni meri kot Rabinu. Ninon Peres je bil rojen Poljskem leta 1923 in je otrok emigrirat v Pale-rin'L po ustanovitvi zimske države je sodeloval v • rzgjadnji izraelske Jaške industrije, nato je sldV,na ^Peniti ministr-^ti Položajih, po odstopu Rabina zaradi vletenosti njegove žene v neko finančno afero pa je Peres leta 1974 postal predsednik izraelske vlade. Na položaju premiera je Peres ostal le Štirideset dni, saj je izgubil naslednje volitve. Čeprav je bil Peres vedno znova tarča hudih napadov izraelskih desničarjev, mu je v osemdesetih letih uspelo končati libanonsko vojno in Jordaniji nakazati, da je Izrael pripravljen na mir. S svojim tekmecem Rabinom je Peres leta 1992 sklenil »dogovor o sodelovanju«, ki je povečal njegovo verodostojnost v očeh prebivalstva kot tudi njegovih kritikov. V Izraelu in v svetu nikoh niso dvomih o Pere-sovih taktičnih in diplomatskih sposobnostih, skupaj z Rabinom sta veljala za prepričljivo voditeljsko dvojico. »Sto let terorja bo nasledilo sto let miru,« je Simon Peres nekoč izjavil v izraelskem parlamentu. In nihče v Izraelu ne dvomi, da je prav to vodilo njegove politike. TRST / POKLON ZIDOVSKE SKUPNOSTI IN MEŠČANOV V sinagogi občutena ganjenost, TRST - Velika tržaška sinagoga. največja v Srednji Evropi, je bila sinoči nabito polna: Zidovska skupnost je počastila spomin na Jicaka Rabina, zbrali pa so se tudi številni občani, predstavniki verskih skupnosti, krajevnih uprav in institucij, ki so izpričali solidarnost vsega mesta ob dramatični izgubi izraelskega voditelja. Svečani obred je vodil rabin Abram Kolman in se je odvil pred hramom, v katerem hranijo toro, pet Mojzesovih knjig, pod velikimi kamnitimi ploščami, v katerih je izklesanih deset božjih zapovedi, ki jih je Mojzes prejel na Sinaju, in sredi bronastih sedmerokrakih svečnikov menorajev, pred katerimi je visela izraelska zastava s črnim trakom. Člani zidovske skupnosti, spredaj moški s pokrivalom kipa, ženske pa po tradiciji zadaj, z njimi pa zbrana množica, so prisluhnili obred- nim molitvam, nato pa dvema govoroma. Prvi je spregovoril Nathan VViesenfeld, predsednik tržaške židovske skupnosti: »Naj Rabinov spomin blagoslovi Izrael, vse židovsko ljudstvo, tržaško zidovsko skupnost in Trst,« je dejal VViesenfeld, ki je naglasil, kako je to mesto vezano na Izrael, ne samo zaradi svoje pred vojno zelo številne zidovske skupnosti, ampak tudi ker je iz tukajšnjega pristanišča veliko Zidov odplulo proti Palestini, v Izrael. Poudaril je, da je se zlasti tragično, ker je Zid umoril Zida, »velikega vojaka in velikega graditelja miru, dialoga, sporazumevanja.« Da Rabinova smrt ni zaman, je še najbolj izpričalo dejstvo, da sta na njegovem pogrebu spregovorila egiptovski predsednik Mubarak in predvsem jordanski kralj Husein: prisotnost hašemitskega suverena, čigar rodbina je tradi- ruzalema, »je priznanje tega mesta kot prestolnice Izraela,« je dejal VViesenfeld. »Vendar bo prelita kri omogočila, da se bodo udejanile sanje miru: slava Jicaku Rabinu!« je še poudaril vidno ganjeni predsednik. Mlada Židinja je prebrala seznam solidarnostnih izjav, ki jih je prejela tržaška skupnost: škofa Bellomija, srbskega in grškega pravoslavnega popa, združenj deportirancev, partizanov in antifašističnih preganjancev, francoskega in hrvaškega konzulata, prefekture, tržaških parlamentarcev, Slovenske kulturno gospodarske zveze in drugih. Prebrala je tudi poslanico predsednice italijanskega združenja zidovskih skupnosti Tullie Zevi. Zatem je rabin Kelman povedal, kako je izvedel o Rabinovi smrd na večer prazničnega sab-batha, sobote, ko je ravno bral o Abrahamu, ki je bil na tem. da žrtvuje svojega sina Izaka: »Jicaka je umoril Zid, ki ga je gnalo neosnovano sovraštvo, sovraštvo pa moramo nadomestiti z ljubeznijo do vseh ljudi dobre volje, tudi če so drugačni od nas,« je dejal rabin in vsi so z njim zmolili, »da bi se uresničila zadnja Jicakova Zelja, da bi dežela solza in krvi postala dežela mleka in medu, dežela miru.« Okrog sinagoge je bil sinoči prepovedan promet, ob vhodu v tempelj je diskretna varnostna služba pregledala vse torbe. Ko se je po obredu množica razšla, je bilo kljub vsemu med ljudmi največ pozitivnih komentarjev v prepričanju, da bo tragedija, ki se je odvila v soboto zvečer v Tel Avivu, prispevala k uveljavljanju miril na Bližnjem Vzhodu. Kot je hotel Jicak Rabin. S.P. POGLEDI Večkrat Slovenci v Italiji pletemo vedno isto suknjo, vleCemo vedno isto iglo. Predvsem je naša vsakdanja mora in kratkočasje ukvarjati se z lastno identiteto, ki jo doživljamo kot tragično in celovito, kot vseobsegajočo in vseobve-zujoCo. Integracija, asimilacija, komunikacija, etnos, multikulturnost, večjezičnost, zavest, narodnost, pripadnost, zvestoba, odpadnistvo, prepričanje... Preprosto ne izvijemo se iz boste strokovnih, polznanst-venih in predsodkarskih pojmov, ki so nam večkrat v vsakdanjem življenju bolj v napoto in opletanje kot v veselje in korist. Nekoliko mesecev je že preteklo od takrat, ko so me tik pred polnočjo naprosili, naj nekaj improviziram za gorisko Prešernovo proslavo, saj sem vendar uredil letnik »Ja-dranca« in bi mi zato gotovo ne bilo težko nekaj skrpati tudi za kulturno občinstvo goriške skupne manifestacije. Vendar bolj kot vse priprave, ki niso mogle biti dolge, bolj kot pogovori z dragimi prijatelji, s katerimi sem se tudi posvetoval o stvari, mi je ostalo v spominu, kako so mi nekateri skoraj znanci po govoru toplo čestitali, in kako so me drugi skoraj prijatelji komaj pozdravili. Sam sem sicer mislil, da so skromne misli, ki sem jih na proslavi izrekel, bile nedolžne. Da to niso bile, mi je potrdil svojevrstni dogodek Dobrotnica, ki mi je po proslavi sicer našla dragoceno izgubljeno kuverto, me je brez ovinkov napadla: ti si gotovo poročen z italijansko žensko, kajne? Tako namreč govorijo taki kot Alex Langer (njemu Čast in pokoj, A.D.), ki zamenjujejo narodni ponos z multikulturnostjo! Verjetno sicer prijazna, a v tistem trenutku gotovo prenapeta gospa je odvihrala naprej v noč in me pustila kot ocmokanega, z občutkom greha v duši. Ta občutek krivde, ki si ga mečemo na pleča, ki nam ga nekaj in nekateri nalagajo na tilnik, tisto, ki naj bi nam utrjevalo mišice, bodrilo narodnostno pokončnost, našo »identiteto« Slovencev v Italiji. Res, da je bolj Častno umreti na bojnem polju kot pa segniti v kleti. Vendar proti komu in Cernu ta boj? kakšen boj in kakšno mu je orožje? kaj je tisto, kar bi hoteli obraniti? kdo so vojaki in kdo generali? Draga gospa, ostali ste mi v spominu zaradi svoje pokončne zagledanosti v edini slovenski prav. A generacije se menjujejo, ideologije se spreminjajo: ene se sesuvajo, druge se skrivajo, tretje pronicajo. V to igro smo vpeti, igramo vsak svojo kocko, pravila pa si malokdaj moremo postavljati sami. Brez integracije ni komunikacije, ni stika, ni dialoga, je molk, je monolog. Vključevanje v prostor ni izgubljanje identitete. Na vprašanja ne odgovarjajo besede, odgovarjajo naše življenje in dejanja, odgovarjajo učiteljice in njihovi učenci iz v sebi »integriranih« družin. V italijanski prostor nas je postavila zgodovina, iz slovenskega črpamo svoje poreklo. Naša slovenska identiteta ni metafizika, je proces in ne pojav, je pot in ne postaja. In ker pripadnost, identiteta ni vino, ki ga kontrolirano poreklo le žlahti, vsako ločevanje po sorti zavrača vse »tiste«, ki kjerkoli pri nas in' drugod pričajo o svojem izvoru, o našem obstoju, o plavanju in potapljanju, o bedi in bogastvu. Obrabljeni zlatnik kategoričnega slovenstva zavrača vse, kar se ne sveti, in zahteva sebi to, kar je od vseh. Kot bi se zunaj našega organiziranega obstoja, doma in na cesti, na delu in v baru, v neobremenjenem razmišljanju prostega časa rojevale nove oblike zavesti, nove prakse obstoja in pričevanja, nove hipoteze razvoja. »Mi« pa, predsedniki brez države, samovšečni aktivisti, maloobmejni rentniM, kulturniki brez denarnice, pohtiki brez vizije, krmarji s škilavim oCesom, v varnih gnezdih napenjamo besede, zahtevamo in ne odgovarjamo, gledamo in ne prepoznavamo, razpravljamo in ne poslušamo... PISMO UREDNIŠTVU Še o venetskem izvoru Slovencev Slabo spričevalo za zgodovinarja je lastno priznanje, da se mora zateci k enciklopediji, da bi kaj zvedel o narodu, ki pomeni začetek evropske zgodovine. Kar je prof. Pirjevec tam zvedel o Venetih, namreč, da je to ljudstvo v antični dobi živelo v severovzhodni Italiji, bi mu lahko povedal vsak prebrisan osnovnošolec. Srednješolec pa bi mu utegnil povedati, da Venete pozna že Homer v Mah Aziji, da jih Herodot omenja v Podonavju, Cezar v Galiji itd. Kak brihten vi-sokošolec pa bi znal celo pojasniti, da vse venetske sledi peljejo k začetku kulture žarnih grobišč v Lužiški kulturi, od koder so se Veneti razširili po Evropi. Ne vem, Ce je pismo prof. Pirjevca dr. Marušiču v Primorskem dnevniku 26.10.95 odgovor na moj izziv, naj svoje trditve o začetku Slovencev ob koncu 6. stoletja kot pleme brez imena in brez lastne identitete dokaže ali naj se sooči z dokazi, da smo Slovenci kot potomci Venetov avtohtono prebivalstvo. Vsekakor, kar je v tem pismu povedano, je velika revščina, ker ne doseže najosnovnejših pojmov o Venetih. Naj mi bo torej dovoljeno, da te pojme nekoliko izpopolnim z zgodovinskimi dejstvi, pa Čeprav le kot ljubitelj zgodovine. 2e znani italijanski zgodovinar Giuseppe Sergi je pred približno sto leti vedel in dokazoval, da so Veneti prišli v Itahjo s severa in da so bili po poreklu Slovani. Arheologija je ugotovila, da je njihovo priseljevanje potekalo po Jan-tarski poti, okoli katere so že vedno (ah so bila do nedavnega) le slovanska ljudstva, ki jih tudi lahko prištevamo k potomcem Venetov. Zadnja točka Jantarske poti je bila Slovenija. Tukaj je bilo ljudstvo kulture žarnih grobišč (Veneti) že okoti 1200 pr. Kr. strnjeno naseljeno okoli Maribora (Ruše), okoli Ljubljane in drugod. Po Sloveniji je Jan-tarska pot vodila do Jadrana. Tako so Veneti iz Slovenije prišli tudi v Italijo, kjer so dokazani okoli 1100 pr. Kr. V Italiji in v Sloveniji so Veneti zapustili dragocene napise, ki se ujemajo s slovenskim jezikom in pričajo o našem venetskem potomstvu. V Italiji so biti Veneti jezikovno res polatinjeni. O njihovem nekdanjem jeziku in o njihovi narodni identiteti pa ni dvoma. Prof. Prijevec zaključuje svoja razmišljanja z besedami: »Ce smo Slovenci Veneti, potem so Veneti vsi Slovani.« Ali se zaveda sofizma tega izraza? Jezik ni isto kot narodna identiteta. Veneti v Italiji so venetski jezik zgubiti, pa se vseeno imenujejo Veneti in se kot taki tudi Čutijo po izvoru. Razni tako imenovani slovanski narodi so s kulturo žarnih grobišč sprejeti tudi slovanski (venetski) jezik, ne da bi s tem spremenili svojo narodno identiteto, kakor dokazujejo nekateri elementi njihove kulture, Id se moCno razlikujejo od srednjeevropske venetske kulture. Veneti so, jezikovno gledano, res začetek slovanstva, narodno pa so se najbolj uveljaviti okoli Jantarske poti od Baltika do Jadrana. Na obeh bregovih zgornjega Jadrana je nastala znamenita venetska kultura Este, ki je dala Venetom dokončni pomen in znaCaj. Številni napisi te kulture, ki jih je mogoče razumeti s pomočjo slovenskega jezika, so neovrgljiva priča naše povezave s Paleovene-ti. Prof. Pirjevec se oglaša tudi v Sobotni prilogi 28.10.95, da bi Cim bolj mešal pojme in prikril pravo zadevo. Nihče ga ni izzval, naj dokaže svojo tezo o slovanskem izvoru našega naroda. O tem sem prepričan bolj kakor on sam, saj so ravno Veneti Praslo-vani in začetek slovanstva. Izziv se je glasil, naj dokaže, da so Slovenci prišli, z razliko od Srbov in Hrvatov, kot pleme brez imena, da so biti dosti Časa brez politične identitete in da so narod brez zgodovine. Zadovoljil bi se, Ce mi dokaže, da so Slovenci res prišli ob koncu 6. stoletja, kakor pravi, in da so v najkrajšem Času naselili ogromno ozemlje od Jadrana do Dunaja ter od izvirov Drave do Blatnega jezera, in to kot pleme brez imena in kot sužnji Avarov! Uboga zgodovina. Ivan Tomažič, Dunaj Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst , Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mah oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Itahjo 430.000 LIT Poštni Ir. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG OLGA PETELIN Je bila to mladost? Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času V Trstu, zima 1924 - poletje1926 29. Kar obsedeli smo. Pogledovala sem mater, ki je postala prsteno bleda v lice, v njenih oCeh pa so se nabirale solze. Iva je strmela predse. Presedala se je kot na trnih, ko je končno rekla: "Ninče res ni pretiraval. To kar je bilo danes, je bilo tako brutalno, da je preseglo vse meje. Poleg tega fizičnega strahovanja pa nam od danes mahajo Se z državnim dekretom, po katerem bodo poostrili delovne kontrole: nobenega Slovenca v službah, če to ni pri delu nujno. Pa Se takrat največ enega v vsakem podjetju. Vsa dovoljenja za delo mora odobriti fašistični sindikat po poprejšnjem preverjanju. Ste vedeli za to odločbo?" Ob teh besedah se je Iva ozrla po meni. Razumela sem in se stresla. Hotela sem nekaj pripomniti, pa mi je beseda zastala. Kot žebelj v čelo se je tedaj zapičilo vame, da se ti ukrepi fašistov tičejo prav mene in moje zaposlitve. Torej konec vsega dokazovanja, kako sem sposobna, marljiva, prilagodljiva. Da znam potrpeti in biti tiho. Zdaj so vsi gledali vame. Vsa družina je bila na mojih plečih. Kako bomo odslej? Ivana je ta mučni molk ganil. Skušal je na kak način pokazati, da nam je blizu, zato je kar obsedel. »Vse gre danes narobe: v Lonjerju nam je splaval po vodi sestanek glede društva, pri Sv. Ivanu ustrahovalni pohod fašističnih škvader, zdaj zvemo še za neverjetno odločbo oblasti, zaradi katere bo kdove koliko naših ljudi ob kruh. Vsi, ki se ne bodo javno odrekli svojemu prepričanju in rodu. Se najbolj pa me je pretresel izbruh Ninčeta. Otrok je, strašne stvari mora gledati. Samo da ga ne bi to prehudo obremenilo, strlo! Rad bi govoril z njim. gotovo je kaj doživel, kar ga sedaj žge.« Iva je šla po Ninčeta, ki se je rad vrnil med odrasle. Ivan ga je povlekel k sebi in prijazno vprašal: »Ninče, prej si povedal nekaj stvari, ki so mi dale misliti. Kako si prišel do tega? Tako si se razburil, malo prej pa celo jokal. Vem pa, da junaki kot ti nimajo solz kar tako na očeh. Se je kaj zgodilo? Kar zaupaj nam, skušali ti bomo pomagati. Res, lepo te prosim, kar odkrito povej, kaj te teži!« »Kaj ne bi bil žalosten in besen! Jutri me bodo sošolci spet zmerjati s sporco sciavo. zdaj, ko so fašisti pokazati, da z nami lahko vsak počne, kakor se mu zljubi. Tega ne morem več prenašati!" »Ah, Ninče. Morda pa pretiravaš. Vsi tvoji sošolci pa le niso taki. Saj vas je kar nekaj Slovencev in tudi če se ne smete držati skupaj. Bodi previden in zadržan, tako boš pokazal svojo zrelost. Skušaj biti čim dlje od tistih, ki so pod vplivom propagande zgubili pamet in čut za sočloveka. Ob žalitvah pa res ni drugega kot molk. Tako jim boš pokazal, da si nad njimi.« Tako je Ivan tolažil in prigovarjal Ninčetu. Pa fantič tega očitno ni mogel dojeti, še manj pa sprejeti. Obrnil se je do matere: »Mama, smem strica Ivana nekaj vprašati?« »Seveda, dragi...« »Gospod Ivan, kako pa se je vam godilo pri vojakih? In kako ste vi takrat ravnati?« »Kako to misliš,« ga je začudeno pogledal Ivan. »Vas ni nikoli nihče poniževal in žalil? Ste tudi vi takrat vse molče prenašati?« »Med vojaki je samo tovariško zbadanje. Mene kot Slovenca pa niso mogli prizadeti, ker sem se rezervirano obnašal. Vsakemu razpravljanju sem se izognil. Tako nikogar ne izzivaš s tem, kar si. Ce boš tudi ti tak, se ti ne more zgoditi kaj hujšega,« mu je rekel in ga pobožal po ramenu. »To ni tako enostavno, vsaj zame ne. Ne verjamem, da bi pustil, da kar tako hodijo po meni,« je bil fant razočaran nad tem, v kar so ga siliti odrasti: »Saj nisem nikomur nič slabega storil...! Kaj zame ni pravice? Jaz da bi se komu pustil poniževati, in da ga ne bi mahnil po nosu?! Zakaj se ne bi branil, ko imam prav?" Zdaj ga je Iva nagovorila: »Ninče, saj sva že govorila in zdelo se mi je, da si razumel... Fašisti se nas hočejo znebiti, nas pregnati. Zdaj pač moramo to njihovo strahovlado prestati, da sploh obstanemo. Psovke niso najhujše, raje potrpi. Kar požri jih, kot da niso namenjene tebi! Vsi se moramo za kak čas potuhniti v molk.« »Pa če ne morem? Jaz bom po svoje... Treba jim je pokazati...« je ponavljal moj brat in se ves rdeč v lice spet zaprl v svojo sobo. »Saj bo sam videl...« nas je tedaj začel Ivan tolažiti. »Brez rezerviranosti bi bilo fašističnega divjanja še več, v zobe bi jim padli. Ninčetu pa bom prinesel darilo, morda že jutri. Jasno je, da tega našega položaja ne more doumeti. Pa upam, da se bo držal naših nasvetov.« Potem se je na hitro poslovil, ker je bilo že pozno. Kakšna nedelja! Duševno in telesno me je strla. Kot po navadi ob večji stiski sem se brez besede odvlekla v svojo sobo. Tam sem se vsa zmedena vrgla na posteljo, zarinila glavo pod blazino in končno zajokala. Tega sem bila potrebna, da se je izlila iz mene vsa huda napetost. Sele potem sem lahko vsaj poizkusila urediti svoje misli. - Kaj bo zdaj, po fašističnem dekretu o zaposlovanju Slovencev, o katerem je govorila Iva? - Nobenega upanja, čeprav sem iskala kako možnost skoraj vso neprespano noč. - Saj sem zadnje čase slutila, da se nekaj kuha, da pa bi se trgovsko podjetje Sementi odpovedalo svojemu osebju slovenskega rodu, ko pa posluje zvečine s Slovenci, v to nisem mogla verjeti. Zdaj pa, ko se je država z dekretom spravila nad nezaželjene, bo podjetje lahko uveljavilo izredno pooblastilo in ohranilo mesto kvečjemu za Anito, ki je za pultom v trgovini. Gotovo bom jaz tista, ki jo bodo odpustih! - Poparjenost v meni je naraščala. Srce mi je divje utripalo in obračala sem se kot na žerjavici. Ko sem postala od preutrujenosti in zmedenosti že čisto medla, sem v polsnu le zasanjala, da se morda kako drugače izide: - Saj ne more biti tako brezizhodno, vedno je kje kaka luknjica. Sef ceni moje delo in znanje, potegnil se bo zame. Z gospodično Dory sem vse spore in trenja zgladila. Cernu bi bila ona proti meni? Saj ji vedno ustrežem, če kaj žeti. (Se nadaljuje) _ IZVOLJEN BO NA DANAŠNJI SEJI DEŽELNE SKUPŠČINE Novi predsednik FJK bo Sergio Cecotti (SL) Novo večino sestavljajo SL LS, PRI, DSL Sl in Zeleni TRST - Sedanji načelnik skupi-neSeveme lige v deželnem svetu, 'detncan Sergio Cecotti, bo po ^Sej verjetnosti novi predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske Kajine. Predsedoval bo odboru, ki 0 lahko raCunal na podporo sa-1116 Lige, Ljudske stranke, edinega Predstavnika PRI, zastopnikov SL, Zelenih in bivših sodialistov ^L Med temi strankami so v tre-autku, ko poročamo, še vedno v ®ku pogajanja tako za dokončno °Mikovanje programa, glede kate-fe8a ostajajo še nekatere razlike, pl ludi za sestavo novega odbora. I ugajanja bodo predvidoma traja-a do pozne ure v iskanju dogovo-ra pred današnjo sejo deželnega ®veta, ki mora po zakonskem roku ^voliti novega predsednika. Ko bi Udi sedanja pogajanja ne privedla do dokončne rešitve vseh še odpr-1u problemov, bi se znalo tudi zgoditi, da bi danes izvolili samo Predsednika, medtem ko bi bilo reba za odbor počakati še nekaj dni. O Sergiu Cecottiju, uglednem fiziku, ki je diplomiral na prestižni univerzi »Normale« v Pizi, nekaj Časa poučeval celo v Har-vardu in bil tudi med sodelavci nobelovca Carla Rubbie, se je že veC Časa govorilo kot o možnem nasledniku Alessandre Guerre na Čelu deželne vlade. Toda prav v Severni ligi, kateri tako Cecotti kot Guerrova pripadata, se je vnela dokaj živahna razprava med tistimi, ki so zagovarjali Cecottijevo kandidaturo, in drugimi, ki so bili mnenja, da bi bilo napačno za-menjatu Guerrovo v trenutku, ko vodi koordinacijo predsednikov vseh italijanskih dežel in avtonomnih pokrajin, pa tudi, ker si je v odločujočih rimskih palaCah v zadnjih mesecih ustvarila dokaj trdne in koristne zveze. Razprava v Severni ligi je dejansko zaustavila pogajanja o sestavi nove deželne vlade in šele včeraj se je Bossijeva stranka po novem triur- nem sestanku na sedežu deželnega sveta na Trgu Oberdan odločila, da uradno predstavi drugim partnerjem nove koalicije kandidaturo Sergia Cecottija. Kot reCeno, so pogajanja o sestavi novega odbora še v teku, ime novega predsednika pa vsekakor ni sporno, saj so druge stranke nove večine že osvojile stališče, da pripada izbira predsednika Ligi. Poleg tega uživa Cecotti splošno spoštovanje v deželni skupščini, tako da bo danes zanesljivo izvoljen, razen seveda, Ce ne pride do nepredvidljivih presenečenj v zadnjem trenutku. Nova deželna večina razpolaga s 37 svetovalci v 60-članskem deželnem svetu in je torej, vsaj na papirju, dovolj trdna. Po drugi strani pa so stranke, ki sestavljajo večino, dokaj heterogene, med njimi ostajajo velike politične razlike, kot so pokazala tudi dolga in težavna pogajanja o programu in sestavi novega odbora. KOROŠKA / AVSTRIJSKE DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE Stranke vse bolj odprte do problemov narodnih manjšin CELOVEC /DUNAJ - Avstrij- dvojezično županjo občine lilnem proglasu dala preferenc -ELOVEC /DUNAJ - Avstrij-®ke parlamentarne stranke se vsebolj odpirajo narodnim skupinam, politična integracija vsaj fta tem področju ocividno napreduje. Dokaz za to so kandidatne liste socialdemokratske stranke, Zelenih in Liberalnega foruma za Predčasne državnozborske volit-Ve 17. decembra letos. Poleg gradiščanske Hrvatice in državnozborske poslanke zelenih Terezije StojsiC, kateri je že Zagotovljena ponovna izvolitev v zvezni parlament, kandidira na dokaj izglednem 12. mestu na listi Liberalnega foruma še koroški movenec in nekdanji državni poslanec zelenih Karel Smolle. Po vidnih premikov pa je Pjišlo tudi pri socialdemokratih, so na Koroškem pri postavitvi nove kandidatne liste upoštevali dvojezično županjo Bilcovs in članico Delovne skupine »Avstrijske narodnostni v SPO« Štefko Quantschnigovo. Deželno predsedstvo je 48-letno županjo in učiteljico uvrstilo na osmo mesto deželne kandidatne liste. Uvrstitev sicer Se ne pomeni njeno morebitno izvolitev v državni zbor, po izjavi predsednika stranke na Koroškem Michaela Ausservvinklerja pa naj bi bila »signal« slovenski manjšini, da želi socialdemokratska stranka pospešiti politično integracijo manjšine in ji dati možnost soodločanja ne le v manjšinskih vprašanjih, temveč v vseh družbenopolitičnih zadevah. Kot smo poročali, je Zveza slovenskih organizacij (ZSO) že napovedala, da bo v svojem vo- lilnem proglasu dala preferenco kandidatom in kandidatkam zelenih in socialdemokratov, medtem ko bo Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) kot druga osrednja politična organizacija Slovencev na Koroškem - čeprav samo na osnovi večinskega sklepa predsedstva in predvidoma tudi Zbora narodnih predstavnikov NSKS - podprl kandidaturo Karla Smolleja. Smollejeva kandidatma je sporna predvsem v slovenskih katoliških krogih, saj zastopa Liberalni forum izrazito antiklerikalno linijo. Smol-lejev odgovor na tozadevne očitke je, da kandidira na avtonomnem manjšinskem mandatu, da pa tudi v ostalem nima problemov s programom Liberalnega foruma. Ivan Lukan SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA Zanimiv ogled filma o jamboreeju ■ TRST - Ko se je konec JULja zaključil 4. slovenski arnejski jamboree, je vsak-o od udeležencev vsaj na ,ltem želel, da bi se še akrat srečal z vsemi, ki so .?)lnJ preživeli nepozabni štirinajst dni v Čezsoči ,ed skavtskimi šotori, buj-i 1Ini gozdovi in pusto-ovscino, ki se je predstavi-v zgodbi o vitezih okro-§ e mize. Tako se je po treh mesecih ta želja tudi ure-Cua, saj so voditelji Slo-aiiske zamejske skavtske r,r^a^zache pripravili v edeljo, 29. oktobra, v dvo-rfm France Prešeren v 9 juncu "Scoutvideo fesi Va! ' Udeleženci taborov Wrdai° Posnetke o po-, m dogodivščinah, ki so ^rani v pravcatih filmih morda skušajo na njih v , eL tudi svoj obraz ali pa kakega prijatelja. etošnji "Scoutvideo fe-val je bil posebno bo- gat, saj so se na platnu vrteli prizori svetovnega jam-boreeja, ki je potekal na Nizozemskem, in katerega se je udeležilo tudi pet predstavnikov iz skavtskih vrst z Goriškega in s Tržaškega. Gotovo pa je bil med publiko najvecjega pričakovanja deležen film o 4. slovenskem zamejskem jamboreeju. ki je bil povod za srečanje izvidnikov in vodnic iz Trsta, Gorice, Nove Gorice, Ljubljane, Ankarana in s Koroške. V približno štiridesetminut-nem filmu je prikazano dvotedensko taborno bivanje, ki se je odelo v Car viteških zgodb o kralju Arturju in kraljici Guinivere ter o vitezih okrogle mize. Načelnika jamboreeja sta kot kralj Artur in Guinivere še enkrat - tokrat poslednjič - pozdravila viteze in oprode, med drugim pa sta nam povedala, da je jamboree dogodek, ki je udeležencem veliko pomenil. To potrjuje tudi dejstvo, da so se vabilu množično odzvali in dobesedno napolnili dvorano. Nadalje sta se hotela še zahvaliti vsem osebam, ustanovam in tvrdkam, ki so na katerikoli način pripomogle k uspehu jamboreeja. Najprej g. škofu Metodu Pirihu za prijazen obisk in spodbudne besede pri nedeljski sveti maši, duhovnim asistentom g. Karlu Bolčini, g. Tonetu Be-dencicu, g. Ivu Miklavcu in g. Janku Krištofu, domačemu župniku g. Sivicu za izkazano pomoč, krajevnim oblastem, in sicer bovškemu županu g. Andreju Stergulcu in krajevni policiji. Posebna zahvala gre seveda Svetu slovenskih organizacij, ki je v veliki meri kril visoke stroške, ki jih zahteva or- gnaizacija tovrstnih pobud, nadalje Športnemu združenju Soča ter Slovenski skupnosh Trst za izposojena kombija ter vsem tvrdkam, ki so 4. slovenski zamejski jamboree finančno podprle: Kosic-obutve, K2 šport, Kosič Meri, Mi-nimarket, Zlatama in urar-na Šuligoj, Agrosementi, Macchine agiicole Chiabai, Domoplast, Cuk Elija, Koren Stanislav, Motojurij, Home, Market S. Andrea, Nardin Vojko, Pintar Aleš, TomsiC Drago, Gostilna pri Miru, Gostilna Devetak, TomsiC Srečko, Tecnopro-gres, SO.BE.MA, Tecno-mec, Look, Pandacoimpex, Gradca goriziana. Ogled filma je bil vsekakor zabaven, svetujemo ga vsem, ki si želijo nasmejanih obrazov, tudi Ce se sami tabora niso udeležili, saj je tudi tehnično res dobro izdelan, (mm) PREDSEDNIK SLOVENSKEGA PARLAMENTA ŠKOLČ 0 manjšini po načelu nacionalnega interesa »Slovencev v zamejstvu ne smemo ločevati po političnem prepričanju« Slovenija preživlja obdobje zapletenih notranjih odnosov, saj so nekatere stranke zaCele zbirati podpise za referendum o odvzemu državljanstva nemajhnemu delu prebivalcev, s Cimer bi se mednacionalni odnosi v državi seveda zelo zaostrili. Po drugi strani pa se slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ubadajo z resnimi težavami. O teh zapletenih problemih, povezanih med seboj, smo se pogovarjali s predsednikom državnega zbora Jožefom Školčem. Najprej o pobudi poslancev o razpisu zdaj že zloglasnega referenduma. Kako jo ocenjujete? To pobudo je treba razčleniti glede na formalno razsežnost in politično vsebino. Formalno je mogoče sprožih zbiranje podpisov za referendum za vsako stvar, državni zbor pa lahko razpiše referendum za vsako vprašanje, ki ne posega v ustavno ureditev. Zato je državni zbor sprejel nenavadno odločitev: predvidel je hipotetično situacijo, ko bi bilo treba problem sprožiti pred ustavnim sodiščem, oziroma pozval ustavno sodišče, naj skuša že v tej fazi presodih smiselnost zbiranja podpisov. Politično pa to vprašanje Slovenijo obremenjuje že dalj Časa. Ob osamosvojitvi so se vse politične stranke, zastopane v parlamentu, soglašale, da vsem, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, država omogoči pridobitev državljanstva. To odločitev so pozneje zanikale tudi tiste stranke, ki so sprva z njo soglašale. Slovenska nacionalna stranka, ki jo je vodil Zmago JelinCiC, je nastopala s takim programom na volitvah, zato je bil sprožen spor o njenem programu pred ustavnim sodišCem, ki pa je branilo pravico in svobodo političnega organiziranja. Sodišče je zato pritožbo zavrnilo in shanka je dobila ustrezno število mest v parlamentu. Kar se je z njo dogajalo pozneje, je drugo vprašanje, toda ljudje iz te politične stranke so ob vsaki priložnosti postavljali vprašanje državljanstva na dnevni red, tako da se je parlament že nekajkrat soočil z zakonom o državljanstvu in sprejel stališča o njem. Po moji presoji ni sporno zbiranje podpisov, temveC vsebina zakonov. Prišlo pa je do pozitivnega pojava. Poslanca Matuš in Poljšak sta, hote ah nehote, prisilila vse politične stranke, da so se opredelile o tem vprašanju. Marsikatera je prišla na dan z meglenimi izjavami, da je treba opraviti določene revizije, vse pa so zavrnile spremembo 40. člena zakona o državljanstvu, kar pomeni, da bo to vprašanje v Sloveniji še dalj Časa aktualno. Najbolj znana je povsem neresnična teza, da so tisu, ki so dobili državljanstvo po 40. členu zakona, volilna baza levice ah leve sredine. V resnici pa gre za dejstvo, da nekatere stranke noCejo razumeti državljanstva kot konstitutivnega dela ustavne ureditve v Sloveniji. Predvidevam, da iz tokratne pobude ne bo nastalo nic konkretnega, tudi ne verjamem, da bodo zbrali štirideset tisoč podpisov, toda stranke in tudi nekateri dejavniki civilne družbe bodo še vedno govorih o večvrednosti slovenstva, o tem ni nobenega dvoma. Ni paradoksalno, ali po nekakšni politični logiki celo razumljivo, da podobne pohticne sile po eni strani zagovarjajo Čistost Slovenije, po drugi pa kažejo najmanj razumevanja in nudijo najšibkejšo podporo Slovencem, ki žive tik ob mejah matične domovine. Zakaj tako? Verbalno se te stranke zavzemajo za to, da Slovenija kot država skrbi za svoje manjšine, izseljence in zdomce. Vprašljiva pa so merila, ki jih uvajajo v to razpravo. Prišli smo do tega, da mora nacionalist v Sloveniji zagovarjati načelne pravice pripadnikov manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Paradoks pa je v tem, da te stranke od Italije zahtevajo, da zakonsko uredi položaj slovenske manjšine, po drugi shani pa Cesto posegajo v pravice italijanske ali madžarske manjšine v Sloveniji in nočejo razumeti ustavnega določila, da je v zasebnem življenju dopuščeno govoriti tudi hrvaško, srbsko ali v drugih jezikih. Drugo vprašanje pa je, ko gre za pomoč države, saj Cesto poslušamo, da je treba dajati »našim« ah »vašim«. Moje prepričanje je, da v Sloveniji velja ustavno določilo, ki prepoveduje ločevati ljudi glede na jezik, raso in spol, in Ce govorimo o nacionalnem interesu, potem ni mogoče ločevati Slovencev v zamejstvu po političnem prepričanju in deliti denarja po teh merilih. To je osnovni problem. Mogoče kdo misli, da so boljši Slovenci tisti, ki so katoliško usmerjeni, drugi pa, da so boljši levičarji. Najbrž se je med vsemi, prav gotovo pa med zamejskimi Slovenci v Italiji, razširil pesimizem, bojazen, da jih je Slovenija zapustila. To je podkrepljeno z nekaterimi gospodarskimi dejstvi, manj je sodelovanja, zanimanja in pozornosti. Kaj narediti? Ocena je do neke mere prav gotovo upravičena. Vprašanje pa je, koliko lahko država Slovenija prek različnih institucij rešuje nekatere težave, ki smo jim priča v Italiji, in težave ustanov slovenske manjšine. Po drugi plati pa je tudi vprašljivo, do katere mere je vsaka težava slovenske zamejske ustanove odraz napetih političnih odnosov med Italijo in Slovenijo, katerih žrtve naj bi bili zamejski Slovenci. Vsekakor pa bi se morala slovenska politika temu posvečati z veC energije in z večjo motivacijo. Zdaj smo v položaju, ko je treba zelo natančno presoditi, kdo lahko v Sloveniji kaj naredi. Tudi predstavniki manjšine v Italiji bi morali kot en mož braniti svoje interese. Navzven sicer nastopajo enotno, toda med posameznimi organizacijami marsikdaj prihaja do nesoglasij. Tudi Ce domnevamo, da se manjšina zaveda, kje so težave, je še vedno vprašanje, kako se lahko Slovenija nanje odzove. Na osnovi dogodkov v zadnjih letih lahko trdim, da ima manjšina največ podpore v državnem zboru. To se mi zdi zelo pomembno, ker so v zboru zastopani predstavniki vseh političnih usmeritev, tudi tistih, ki so manjšini zakuhale nekatere težave. Zastavlja se vprašanje, ah je mogoCe prek vlade in drugih institucij uresničevati odločitve parlamenta. Na dnevnem redu vlade in parlamenta bo kmalu nekaj dokumentov, pomembnih za manjšino: v pripravi je resolucija, ki naj bi vprašanje zajela načelno in celovito, na dnevnem redu je državni proračun, pa tudi nekateri kritični manjšinski problemi, kot sta tržaška in goriška banka, nekatera podjetja v Benečiji in zlasti kritičen položaj Primorskega dnevnika. Lahko manjšina pričakuje rešitev teh težav in parlamentarno podporo? Kot rečeno, je parlament doslej s svojimi instrumenti, ki pa niso najbolj operativni, silil druge institucije, da se vključijo v reševanje zamejskih težav. Spomnimo se samo zakona, ki so ga prelagali s seje na sejo, in sprotnega reševanja problemov prek vlade, ko je šlo za kritičen položaj nekaterih osrednjih ustanov v italijanskem zamejstvu. Proračun predlaga vlada in najbolj je seveda odvisno od nje, koliko sredstev bo namenila za reševanje teh problemov. Parlament lahko opozarja, toda to bi bil narobe svet, Ce bi parlament sestavljal proračun. Vlada ima poseben oddelek, ki ga vodi Peter Vencelj, obstajata posebna komisija in odbor za mednarodne odnose parlamenta. Odgovornost, kako bo sestavljen proračun, pa je v rokah vlade. Bogo Samsa TRŽAŠKA OBČINA / POBUDE ODBORNIKA DROSSIJA ISTAT / STOPNJA INFLACIJE Novosti za večjo mestno čistočo Sto novih zbiralnikov, v središču pa sesalec smeti V zadnjem letu cene narasle za 6% Oktobrski porast cen je v Trstu pod vsedržavnim povprečjem (+0,4 odst.) Splošno priznano dejstvo je, da Trst ne blesti zaradi mestne čistoče. Za nekatere so vsega krivi »oni z onstran meje«: če je že res, da tisoči kupcev pustijo večkrat za seboj kupe smeti, je tudi res, da to počenjajo samo v Terezijanski četrti, medtem ko so ulice umazane od naselja Sv. Sergija do Barkovelj, za kar nikakor ne moremo kriviti tujih kupcev. Pa tudi na samem območju med železniško postajo in Korzom je premalo košar za smeti, tako da se tudi najbolj civilizirani kupec znajde v težavah, ko se mora odkrižati odpadkov, saj je treba iskati daleč naokrog košaro za smeti in največkrat je že polna čez rob. V zadnjih dneh se je Tržaška občina resno lotila pobud, da bi izboljšala izgled in higieno mesta. Od prvega novembra je poverila zasebnemu podjetju nabiranje smeti, čiščenje zabojnikov za odpadke in cest na območju Stare Mitnice, Rocola Melare in Sv. Alojzija. Smeti bodo odstranjevali v nočnih urah, da ne bi ovirali prometa, kot se to dogaja že nekaj desetletij v vseh večjih evropskih mestih. Ob tej priložnosti občinska uprava opozarja, da je prepovedano parkiranje pred zabojniki in da bo sama smetarska služba naložila globo kršilcem. Te dni je občina podpisala sporazum s podjetjema Vipaper iz Trsta in Vetrital iz Veneta, po katerem so namestili 100 novih zbiralnikov za papir, steklo in pločevinke, Tako se pogostokrat kopičijo smeti v raznih mestnih predelih (foto KROMA) Statistični zavod ISTAT je včeraj objavil gibanje inflacije v Italiji. Cene so se v vsedržavnem povprečju oktobra zvišale za 0,5 odstotka v primerjavi s septembrom letos in za 5,8 odtotkov v primerjavi z lanskim oktobrom. Kot je znano, spada tudi Trst med glavna mesta italijanskih pokrajin, na podlagi katere določijo inflacijo. Statistična služba Tržaške občine je v Rim posredovala naslednje podatke, ki se nanašajo na naše mesto: v zadnjem mesecu so se pri nas cene povišale za 0,4 odstotke, kar je rahlo pod vsedržavnim povprečjem, v zadnjem letu pa za polnih 6 odstotkov, kar je za 0,2 odst. več kot na vsedržavni ravni. Razliko je povz- v severni Italiji zabeležili ročilo precejšnje po- višji letni porast cen sa-višanje cen letos poleti, mo v Milanu (+6,8 odst.), kar nas je spravilo nad višji mesečni porast pa v vsedržavno raven. Milanu (+0,9 odst.) in Naj omenimo še, da so Genovi (+0,7 odst.). Jutri 4-umo stavka uslužbencev ENEL Jutri bodo po vsej državi stavkali delavci in uslužbenci elektriškega podjetja ENEL. Stavka bo trajala 4 ure, oklicali pa so jo sindikati FNLE-CGIL, FLAEI-CISL in UILSP. Stavkajoči bi hoteli na tak način spodbuditi obnovo vseržavne delovne pogodbe, poleg tega pa prisiliti podjetje, da bi saniralo pokojninski sklad in uvedlo možnost dodatnega pokojninskega zavarovanja. Kot beremo v tiskovnem poročilu področnih sindikatov, je vsedržavna delovna pogodba zapadla 31. decembra 1994. Pogajanja so se pričela julija, vendar so bila doslej povsem brezplodna. Sindikati poudarjajo, da je finančo stanje ENEL dobro, kljub temu pa podjetje ne dela investicij. tako da jih je v tržaški občini že 600. Za večje steklene predmete je na razpolago zbiralnik 20 kubičnih metrov pred upepeljevalnikom v UL Giarizzole. V najkrajšem pa bodo namestili še številne zbiralnike za odpadno plastiko. Da bi izboljšali videz najuglednejšega središčnega območja bodo v kratkem pričeli čistiti Korzo, Borzni trg in Trg Unita z manjšim smetarskim vozilom: mehanski sesalec bo tako lahko odstranil veliko količino tudi manjših smeti, ki se nabirajo ob pločnikih in po vogalih. Namestili bodo tudi več novih košar, obenem pa občinski odbornik za mestno čistočo Uberto Fortuna Drossi najavlja poostritev glob za onesnaževalce. STATISTIČNI PODATKI Turizem na Tržaškem v porastu Na Tržaškem se nadaljuje pozitivni trend na področju turizma. Septembra letos - toda podobno kaže tudi za oktober - se je znatno povečala prisotnost bodisi italijanskih kot tujih turistov v primerjavi z istim mesecem v letu 1994. Tržaško podjetje za pospeševanje turizma je v teh dneh objavilo podatke, iz katerih izhaja, da se je septembra 1995 v primerjavi s septembrom 1994 za 36,5 odstotka povečalo število prihodov tujcev v tržaške hotele, za 31 odstotkov pa se je povečala prisotnost italijanskih turistov v njih. Podrobnejšo sliko nudita gornji razpredelnici. Lahko bi trdili, da smo priča pravemu »boomu«. Tržaško podjetje za pospeše- Prihodi 1994 1995 Razlika Odstotki Italijani 13.430 14.985 1.555 11,6 Tujci 6.592 8.996 2.404 36,5 Skupno 20.022 23.981 3.959 19,8 Nočitve 1994 1995 Razlika Odstotki Italijani 24.057 31.515 7.458 31,0 Tujci 16.572 20.041 3.469 20,9 Skupno 40.629 51.556 10.927 26,9 vanje turizma podčrtuje, da ti pozitivni premiki niso slučajni, temveč da predstavljajo rezultat velikih naporov, ki jih je tudi samo vložilo za propagiranje tržaške turistične ponudbe na bližnjih in daljnjih tržiščih. K tem uspehom so prav gotovo veliko pripomogle mednarodne razstave, ki so v zadnjih časih na ogled v Trstu, zlasti v priredbi tržaške občinske uprave. Po mnenju Tržaškega podjetja za pospeševanje turizma so rezultati vseh teh prizadevanj daleč nad pričakovanji, turizem pa se vse bolj uveljvlja kot ena izmed bistvenih panog tržaškega gospodarstva. Davčni urad Tržaške občine zaprt ob torkih in četrtkih Uprava šestega sektorja za davke in prihodke Trčaške občine sporoča, da bodo njegovi uradi, ki se ukvarjajo z občinskimi davčnimi zadevami, zaprti za javnost ob torkih in četrtkih. Omejitev bo veljala za ves november in december. Vse ostale dni bodo odprti in bodo delovali po sledečem urniku: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure ter od 14. do 15. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 10. ure. Z januarjem bodo uradi spet odprti tudi ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure. Na Občini v ospredju šolska vprašanja V ospredju včerajšnjega sestanka na Tržaški občini, ki so se ga poleg župana Illyja udeležili še podžupan in odbornik za kulturo Damiani, odbornik za javna dela de Grisogonova, inž. Tevini ter šolski skrbnik Čampo skupaj z delegacijo šolskih predstavnikov, so bila šolska vprašanja, začenši z otroškimi vrtci (kar 70% teh vrtcev sodi v pristojnost Občine). Kot je dejal odbornik Damiani, so naredili prvi konkreten korak v smeri konstruktivnega soočanja, ki bo Občini omogočal, da deluje v popolnem soglasju s šolsko upravo v okviru komisije za strukture pri šolskem svetu. S svoje strani je Čampo naglasil skupno voljo in obvezo, da čim-prej (do konca novembra) dosežejo nekaj jasnih ciljev, ne samo v zvezi s šolskimi poslopji, temveč zlasti s financiranjem šol. OB 20-LETNICI OSIMA BOŽIČNO VZDUŠJE / POSTAVLJAJO ELEKTRIČNE NAPELJAVE Poziv društva »Edinost« za spoštovanje sprejetih obvez Družb eno-politično društvo Edinost iz Trsta nam je poslalo tiskovno sporočilo, v katerem pravi, da je s svoje 71. redne mesečne protestne manifestacije naslovilo ob priliki dvajsetletnice podpisa osimske pogodbe poziv predsedniku italijanske republike, naj sporoči, kaj je konkretno storil za rešitev vprašanja varstva slovenske jezikovne manjšine po nedavnem srečanju s predstavniki slovenske manjšine. Ob tej priliki je društvo opozorilo predsednika Scalfara, da ga spričo ravni varstva italijanske narodnosti v Republiki Sloveniji, ki jo je leta 1993 pohvalil poročevalec Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, in ravni varstva slovenske manjšine v Italiji, ki jo je že leta 1982 grajalo italijansko Ustavno sodišče, njegovi lanski opomini Sloveniji, naj spoštuje načelo Pacta sunt servan-da, spominjajo na evan- geljsko primero o iveri in brunu (Matevž. VII. 3-5). Društvo Edinost je istočasno poslalo predsednikoma senata in poslanske zbornice italijanskega parlamenta poziv, naj poskrbita, da bosta obe zbornici čimprej preučili predložene zakonske osnutke za varstvo slovenske jezikovne manjšine in odobrili zakon, ki bo v skladu z določili italijanske ustave in obveznostmi, ki jih je italijanska republika prevzela s podpisom Posebnega statuta z dne 5.10.1954 in jugoslovan-sko-italijanske pogodbe z dne 10.11.1975. V pismu predsednikoma Scogna-migliu in Pivettijevi je med drugim še zapisano, da v teh dvajsetih letih ne samo, da niso odobrili določil, ki naj bi zagotavljale raven zaščite, predvidene v menjenem Posebnem statutu, temveč so celo ukinili nekatera določila, ki so jih sprejeli za njegovo izvajanje. Praznična razsvetljava Smo šele na začetku novembra in so komaj minili prazniki mrtvih, pa je že čutiti božično in novoletno vzdušje. V mestnem središču, pa tudi v nekaterih četrtih kot npr. pri Sv. Jakobu, so že namestili praznične svetlobne okrase, ki bodo popestrili ulice do začetka prihodnjega leta. Električne napeljave so speljali prav prejšnje dni, ko je bilo manj prometa. V središčnih ulicah so namestili tudi zvočnike, tako da bo pešce in, kot upajo trgovci, predvsem kupce spremljala tudi priložnostna glasba. Trgovinska zbornica je včeraj odstranila 20 kioskov, v katerih so uredili prodajno razstavo v bližini cerkve sv. Antona. Spet jih bodo postavili prve dni decembra, ko se bo začela nakupovalna mrzlica, od katere si trgovci obetajo boljše rezultate kot lani. TRST / SEJA OBČINSKEGA SVETA POLITIKA / JAVNE DEBATE ZA OBLIKOVANJE PROGRAMA LEVE SREDINE Podjetje ACEGA bo delniška dmžba Sporazum tudi z delom opozicije Krajevne avtonomije v Prodijevem gibanju Tržaški Odbor Prodi bo nadaljeval z javnimi srečanji vsak dan do sobote, ko bo izluščil temeljne smernice Tržaško občinsko podjetje za elektriko, vodo in plin (ACEGA) bo Postalo delniška družba. V tre-nutku, ko zaključujemo redakcijo, je Seja tržaškega občinskega sveta še v teku, toda vse kaže, da bodo sveto-Valci se to noC z veliko večino gla-s°v odobrili zadevni sklep. Sinočnja seja se je pričela z obravnavo popravkov, ki jih je Predložil svetovalec SKP Venier. (Jocinski svet jih je v glavnem odori- Venier namreč nasprotuje naCr-br> da bi ACEGA postalo delniška oriižba in se zavzema za to, da bi ga Preuredili v »posebno podjetje« v smislu zakona št. 142 iz leta 1990. "odobno stališče zagovarjata Nacio-nalno zavezništvo in Svobodni se-k®r (vodja slednjega Marchesich je orl po izključitvi v minulem tednu na sinočnjo sejo ponovno pri-PUščen). Potem ko je bilo to stališče uokoncno zavrnjeno, je Venier si-noci predložil resolucijo, po kateri naj bi se o preobrazbi ACEGA izrekli občani na referendumu. Toda v občinskem svetu ni številk za to, da bi prodrlo to stališče. Povedati velja, da sta za spremembo ACEGA v delniško družbo poleg upravne večine DSL - LS - Zavezništvo za Trst tudi Severna liga in Lista za Trst. Med tema dvema skupinama opozicije in večino je pravzaprav prišlo do dogovora, s katerim sta omenjeni opozicijski sili v zame.no za podporo odborovega predloga dosegli, da bo lastništvo ACEGA »de facto« zamrznjeno za leto dni in da bo župan imenoval nov upravni svet ACEGA po posvetovanju z načelniki skupin. Omenimo naj še, da predlog odbora predvideva, da bodo v teku petih let v lastništvo ACEGA lahko vstopile le javne uprave, šele potem pa naj bi bila odprta vrata tudi za zasebni kapital, toda občina Trst bi morala vselej ohraniti absolutno večino delnic. Od močnega regionalizma k evropskemu državljanstvu. To je bil naslov četrte javne razprave, ki jo je sinoči priredil tržaški Odbor za Italijo, kakršno si želimo, bolje znan kot Odbor Prodi, v okviru posvetov, ki jih prireja za oblikovanje programa levosredinske koalicije. Srečanje se je kot ponavadi odvijalo na sedežu republikanske stranke v Ul. Foscolo 7, uvedel in vodil pa ga je Dario Ul-cigrai, eden izmed voditeljev Prodijevega gibanja v Trstu. Tema je seveda ena najaktualnejših na današnjem italijanskem političnem prizorišču in temu ustrezno je bila tudi sinočnja razprava živahna. Udeleženci so v glavnem soglašali v zahtevi Obalne radijske postaje niso več kos svojim nalogam Sindikati Filpt-Cgil, Ut-Cisl in Uilte-Uil so na Postno ministrstvo, na ministrstvo za prevoze, ”a komando luških kapi-jmij in tržaškemu prefek-u Oslovili pismo, v kate-rern opozarjajo, da pomanjkanje osebja in sred-stev spravlja v krizo pomoč na morju, in sicer na Srednjem in severnem Predelu Jadrana. To pomoč upravlja Telecom, ismo se nanaša na obal-ne radijske postaje, poseb-tržaško, ki omogočajo oddajanje in sprejemanje govskih sporočil in kli-Cev na pomoč, vendar niso vec kos nalogam. DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINA »Nelagodje« v koaliciji Danes bo župan Depangher pojasnil položaj na iiskovni konferenci Na devinsko - nabrežinskem županstvu bo danes dopoldne tiskovna konferenca, med katero bo župan Depangher pojasnil, kako je v resnici z večino v občinskem svetu in z zamenjavami v upravnih vrstah, potem ko se je prejšnje dni precej in ne vedno povsem korektno pisalo v dnevnem tisku. Naš dnevnik je že objavil precizacijo župana. Njegovemu pojasnilu je sledilo tudi pojasnilo načelnika svetovalske skupine »Skupaj - Insieme« Danila Antonija, ki med drugim piše: »Skupina je na zadnjem sestanku podprla župana v prizadevanju za rešitev težav, ki so povezane z problemom delovanja občinskega aparata. Ugotovili smo, kot že velikokrat, izvor le-teh prav v odnosih in v ozračju med občinskimi službami, ki ga je s svojim, po naši oceni razdiralnim načinom de- la, ustvarila občinska tajnica. Milo reCeno se je »nelagodje« preneslo tudi na odbor in na župana. Od tu odstopi, ki jih je pospešila tudi marsikatera in vedno prisotna osebna težava«. Antoni posebej poudarja, da skupina ni sklepala o razširitvi koalicije. Strinjala se je z županom, ki je pre-docil težave pri evidentiranju oseb, ki bi bile tehnično kos posebni situaciji. Strinjala se je tudi z mnenjem, da lahko pridejo v poštev le ljudje, ki delujejo in živijo v duhu naCel, po katerih je skupina nastala. O tem vsekakor ni bilo sklepov in niti pogovorov. Sodelovanje je sicer dobrodošlo, meni Antoni, kar pa ne pomeni, da predstavlja to spremembo sestave skupine, ki je nastala v nekem posebnem a še vedno veljavnem okviru. po preureditvi italijanske države v smislu okrepitve deželnih in krajevnih avtonomij, vendar ne do takšne stopnje, da bi prišlo do dejanskega razbitja državne enotnosti. Tako je profesorica ustavnega prava na tržaški univerzi Flavia Di Mora v enem izmed uvodnih posegov dejala, da je treba v preustroju italijanske države ohraniti temeljne vrednote in načela sedanje ustave, ki dejansko jamčijo za državno enotnost, sicer pa je treba kolikor mogoče decentralizirati oblast. Pravnik Luigi Daniele je dejal, da je večja avtonomija deželnih in krajevnih avtonomij ena izmed bistvenih značilnosti evropskih integracijskih pocesov in Se posebej Evropske zveze, kakršno nakazuje Maastrichtska pogodba. Zgodovinar in tržaški voditelj Evropskega federalističnega gibanja Giuseppe Trebbi pa je sploh poudaril, da je decentralizacija oblasti ncio-nalnih držav ena izmed temeljnih predpostavk resnične Združene Evrope. To je tudi novi okvir, v katerem bi moralo priti do ustreznejšega reševanja problemov narodnostnih manjšin. Povejmo naj, da se bodo v tem tednu zvrstila še druga javna srečanja tržaškega Odbora Prodi, vedno na sedežu PRI v Ul. Foscolo 7 z začetkom ob 17.30. Danes bo govor o problemih pravice, jutri o gospodarstvu, v četrtek o problemih okolja, v petek pa o socialni problematiki. V soboto dopoldne bo Odbor Prodi skušal izluščiti temeljne programske smernice. V PISMU DINIJU IN CARAVALEJU PRIJAVA ANDOUNE Pristanišče in »visoka hitrost« Na pereči vprašanji opozarja predsednik trgovinske zbornice Predsednik Trgovinske zbornice naggio je pismeno opozoril ministrsk Predsednika Dinija in ministra za pre Ze Caravaleja na vprašanje predca upokojitve 430 delavcev v tržaškem s sniscu ter na podaljšanje železni Proge »visoke hitrosti« do Trsta, uinenju Donaggia bi morali proble rešiti v okviru finančnega zakona 196 uterim se ukvarja parlament. Zahteva po predčasni upokojitvi se . cev, trdi Donaggio, je bila le de ^Prejeta, kar ogroža proces privatiza ln onemogoča, da bi pristanišče p os učinkovita struktura, ki bi ustvarjala gastvo in nove možnosti zaposlitve. 2 1 uiorala vlada podaljšati rok za pree sno upokojitev, ki zapadq 31. decemb Glede »visoke hitrosti« pa Dona; Pfavi, da finančni zakon 1996 ne p: ideva sredstev za tržaški projekt, prav je komisija za prevoze izrekla uljno mnenje. Ce ne bo prišlo do s embe in bodo torej predvidene p< ?a,Ve s srednjo in vzhodno Evropo 6 a ® k preko Genove, Neaplja in urh, bodo Trst obsodili na paralizo, n t,6*3 *uc^i ne upošteva navodil E' Pshe skupnosti, ki je za povezavo L) urin-Milan-Trst in za načrt »Jadraj oridor« predvidela velike investii uleg tega bi investicije prinesle °c novih delovnih mest v (7-8 zaposlenih za vsako investirano milijardo). Senat ohranil sredstva za »paket za Trst in Gorico« Podtajnik za industrijo Mastrobuono, ki je v tesnem sodelovanju s podtajnikom za kmetijstvo Prestamburgom pobliže sledil vprašanju »paketa za Trst«, je v telefonskem pogovoru s predsednikom trgovinske zbornice Donaggiom potrdil, da so v finančnem zakonu za prihodnje leto ohranili sredstva, namenjena investicijam v naši deželi. Med obravnavo posameznih členov in popravkov k finančnemu zakonu, s katerim se ukvarja senat, so namreč kljub nasprotovanju nekaterih vnesli tudi sredstva za enoletno podaljšanje veljavnosti zakona 26, bolj znanega kot »paket za Trst in Gorico«. Predsednik Donaggio je predstavnikoma vlade Mastrobuonu in Prestamburgu izrazil zahvalo zainteresiranih kategorij za njuno prizadevanje. Besedilo, Id bo izšlo iz senata, pa bo treba še preveriti in ugotoviti, Ce so predvideni tudi drugi ukrepi, ki jih pričakujejo v Trstu in Gorici: gre za ukrepe, ki sicer ne bremenijo državnega proračuna, vsebujejo pa pomembno potrditev pristojnosti, ki so jih ustanove iz obeh pokrajin pridobile z omenjenim paketom. Humanitarna pomoč ali nečloveška špekulacija? Na tiskovni konferenci, ki je bila 4. februarja letos na sedežu skupine občinskih svetovalcev »Nord Tibero«, je Eros Bicic, dopisnik milanskega Corriere della Sera iz bivše Jugoslavije, med drugim dejal, da namerava postati »Simon VViesenthal nekdanje Jugoslavije«, da je treba razkrinkati dejansko ozadnje humanitarne pomoči, »umazane interese in vojne zločine, ki se skrivajo za humanitarno pomočjo«. Postregel je tudi s šokantnimi trditvami, saj je govoril o pobijanju otrok za prekupčevanje z njihovimi organi in o trgovini z ženskami, ki jim je bila namenjena klavrna usoda prostitutk. Biciceve izjave (ob njem sta bila tudi občinski svetovalec Marchesich in Roberto Delle Fave, ki se je predstavil kot najemniški vojak, ki se je do leta 1993 boril na raznih frontah v bivši Jugoslaviji) so izzvale ostro reakcijo tržaškega pediatra Andoline, Ceš da natolcevanja o nelegalnih aspektih človekoljubne pomoči ustvarjajo težave pri odnosih med humanitarnimi organizacijami in muslimanskimi oblastmi. Ando-lina se očitno ni zadovoljil s tedanjim protestom, temveč je vložil prijavo na sodišču »zaradi obrekovanja preko tiska« (o tiskovni konferenci je poročalo Časopisje). Sodnik za predhodne preiskave, ki se je včeraj ukvarjal s prijavo proti trojici, pa mu ni ustregel: An-dolina ni tožil nobenega odgovornega urednika ali novinarja, torej ni pristojen tribunal, temveč pretura, ki se bo torej s tem primerom ukvarjala kdaj drugič. Na omenjeni tiskovni konferenci je bil poleg vprašanja pomoCi iz Trsta v Bosno nasploh govor tudi o Bozzoli, ki so ga dalj Časa zadrževali v BihaCu. Za njegovo usodo se je zavzel tudi Bicic, vendar brez uspeha. NOVICE mm : ■H ■ ■ Danes predstavitev načrta o novem bazenu na nabrežju V palači pomorstva pri Sv. Andreju bo danes ob 11. uri predstavitev načrta o novem 50-metrskem olimpijskem bazenu in pa nacrta »Tergesteo a mare«, ki ga bodo uredili na prostoru sedanjega občinskega bazena. Gradnja olimpijskega bazena je že dolgoletni sen tržaških plavalcev in športnih delavcev, ki že desetletja delajo v anahronistični 33-metrski strukturi, ki je bila pozneje urejena v 25-metrsko. Gradnjo novega bazena bo finansirala zasebna družba hnmobiliare SASI, ki je že izdelala načrt. Drevi javna skupščina pri Domju Drevi ob 20. uri bo v družbenem centru »A. Ukmar Miro« pri Domju javni sestanek, na katerem bodo v ospredju razni problemi krajevne skupnosti Frankovec-Zavlje. Jutri ob 12. uri pa bo v dolinski občinski sejni dvorani tiskovna konferenca, na kateri bo župan poročal o dosedanjem delovcanju nove občinske uprave. Na razpolago bo tudi prva številka informativnega biltena Občine Dolina. Ciklus srečanj z znanostjo in fantastiko V petek ob 11. uri bo v občinski palači predstavitev ciklusa pobud pod naslovom »Možgani -Srečanja z znanostjo in fantastiko«, ki jih prireja Tržaška občina v okviru evropskega tedna o zfian-stveni kulturi v organizaciji Laboratorija znanstvenega imaginarija in SISSA. Ciklus manifestacij, ki se bo zaCel v ponedeljek 20. v gledališču Miela (in istočasno tudi v Parizu, Pragi, Gradcu in Ljubljani), bosta predstavila podžupan Robeto Damiani in prof. Paolo Budinich. Marco Minniti (DSL) v Miljah Marco Minniti, elan vsedržavnega tajništva DSL, ki je odgovoren za organizacijska vprašanja, se bo danes ob 18. uri udeležil javne skupštine, ki jo strankina tržaška federacija prireja v gledališču Verdi v Miljah. Javna skupščina se bo odvijala na temo: DSL, odločilna sila za demokracijo in za državo. Odprtje novega sedeža krožka SKP »1. Maj« Drevi ob 19. uri bo uradno odprtje novega sedeža krožka »1. Maj« Stranke komunistične prenove, ki bo v prvem nadstropju Ljudskega doma v Pod-lonjepu v Ul. Masaccio 24. Odprtja se bo udeležil strankin pokrajinski tajnik Giorgio Canciani. Skupščina bivših socialistov Stranka bivših socialistov je sklicala predkongresno skupščino, ki bo v Četrtek ob 18. uri v hotelu Continental; sklicala jo je pred 1. vsedržavnim kongresom, ki bo od 8. do 10. decembra v Runu in pred pokrajinskim kongresom, ki bo na začetku meseca decembra. Na četrtkovi predkongresni skupščini bo stranka razpravljala o organizacijskih vprašanjih in o preustroju podjetja ACEGA. V BOROVEM ŠOLSKEM CENTRU Osnovnošolska olimpiada in podelilev praporov Tekmovanja spremljal tudi pester kulturni spored V včerajšnjih jutranjih urah je bila v borovem športnem centru sklepna prireditev letošnje osnovnošolske olimpiade, ki je potekala tifdi v znamenju petdesetletnice obnovitve slovenskih šol v Trstu. Prireditev bi morala potekati sicer že spomladi, a zaradi del pri prenavljanju objektov na Stadionu 1. maja to tedaj ni bilo mogoCe. Pred več kot dvestoglavo pisano množico naših osnovnošolcev, uCencev vseh osmih tržaških šol, se je prireditev odvijala v prepletanju kulturnih in športnih točk ter nagrajevanja in pozdravov govornikov, čemur je na koncu sledilo svečano podeljevanje šolskih praporov. Kulturni del sporeda sta predstavljala nastopa dveh šol. Šolski zbor osnovne šole Frana Milčinskega s Kati-nare je ubrano in lepo zapel tri pesmi, uCenci šole Otona Zupančiča od Sv. Ivana pa so odigrali krajšo lutkovno igrico, ki je močno pritegnila pozornost mladega občinstva. Športni del sporeda pa je obsegal finalni nastop v igri med dvema ognjema, v kateri so SvetoivanCani ob huronskem navijanju na tribunah premagali Sentjakobca-ne z 2:1, na koncu pa še izredno ljubek nastop mladih ritmicark gimnastičnega odseka SZ Bor, ki so prikazale vajo s pomponi. Organizatorji, Športna šola Trst, so med najuspešnejše posameznike in šole razdelili številne kolajne in pokale, vsakemu učencu pa so darovali tudi mdjico Športne šole Trst. Vsem nastopajočim so prinesli pozdrave predsednik Športne šole Bojan Pavletič, šolska nadzornica LuCka Barej, predstavnik ZSSDI Mario Šušteršič in predsednik SZ Bor Aleksander Rustja, ki so izrekli vec lepih in občutenih misli, navezanih na prireditev samo in na petdesetietni jubilej naših šol. Ob koncu so predstavniki Športne šole Trst ob sodelovanju mladih bar-kovljanskih narodnih noš podelili vsaki šoli lep šolski prapor. Predložke za vseh osem praporov so narisali uCenci sami in simbolizirajo okolje ter značilnosti vsake posamezne šole. Prireditev, ki se je končala z zakusko za vse udeležence, je bila vsekakor za naše šole pomemben dogodek, na katerega bodo prapori spo-minjah še dolga leta. -boj- SV. IVAN / KULTURNA DEJAVNOST Pri Škampeilu žvahno kot že dolgo ne Ob sobotah plesne vaje pod vodstvom M. Horvat - V petek začetek niza predavanj Zelo dolgo je že, odkar ni bilo v slovenskem kulturnem društvu Slavko Škamperle tako živahno, kot zdaj. . Ob sobotah popoldne se namreč na Stadionu zbira mladina, ki pod vodstvom Mojce Horvat in njene asistentke vadi ples. Mladinci od dvanajstih do nekaj Cez trideset let se sučejo v taktu, skušajo med pravilnimi gibi ohranjati vzravnano držo in se med vajo celo gledati iz oCi v oči. Nekateri so sicer že izkušeni plesalci, za večino pa so latinskoameriški plesi neznanka, ki jim jo bo postopno razkrila izkušena koreografinja. Vsak paC lahko obdeluje le svoj vrtiček in zato je za udeležence teCaja pomembno, da imajo vaditeljico, ki jih skrbno vodi po najkrajši poti do najboljšega učinka. Ves Car profesionalnega dela je prav v jasnosti zastavljenega cilja in Mojca Horvat, ki je stara in nadvse cenjena znanka zamejskega kulturnega prostora, vodi vsakega posameznika v skupini z veščo roko. O njenem pristopu do svojih učencev lahko sodimo, ko opazujemo že izoblikovano skupino jazz plesalcev, ki tudi vadi v sklopu svetoi-vanskega kulturnega društva. Njihova zagnanost je občudovanja vredna in rezultati so temu primerni. Za kulturno društvo je oživitev izredno vznemirljiva, predvsem pa potrjuje dejstvo, da je treba ob duhovni rasti elanov gojiti tudi njihovo zunanjo držo in uglajenost gibov. Usklajevanje obojega bo verjetno težavnejše, Čeprav so odborniki že napovedali nadaljevanje spomladi začetnega ciklusa predvanj ob 50. obletnici osvoboditve z naslovom Obudimo spomin. V petek, 10. t.m. bo ob 20.30 Bogomila Kravos govorila o neusahljivosti prosvetnega delovanja. S prikazom zatrte kulturne dejavnosti, vztrajanjem nekaterih tudi v Času najhujšega preganjanja in povojni obnovi se bodo v Kulturnem društvu Slavko Škamperle poklonili tudi spominu padlih. BK DEJAVNOST KULTURNEGA KROŽKA LJUBITELJEV ZVEZDOSLOVJA V mislih med zvezdami Glavnina dejavnosti, ki jih Kulturni krožek ljubiteljev zvezdoslovja namenja širšemu občinstvu, se odvija ob tedenskih srečanjih: na pobudo elanov se tako vsak ponedeljek redno vrstijo tematska srečanja, posvečena raznovrstnim obravnavam zvezdoslovja v najširšem pomenu besede. Ne gre torej za predavanja, ki bi lahko zanimala samo ožji krog navdušencev. Pogostoma se v teh pobudah izraža prav namen elanov tega svojevrstnega tržaškega drm" štva, da svoje delovanje in svoje zanimanje za posebno znanstveno-kulturno področje širijo med »navadne zemljane«. Novembrski sklop srečanj, ki so vselej ob ponedeljkih, z začetkom ob 18. uri v dvorani društvenega sedeža (Trg Venezia 3), se je sinoči zaCelo s predavanjem o Saturnovih kolobarjih, o katerih je poročal predsednik društva Giovanni Chel-leri. Naslednje srečanje je napovedano za pone- deljek, 13. t. m., ko bo na vrsti zanimiva tema o Mitologiji ozvezdij. O povezavi med znanstvenimi in mitološkimi značilnostmi nebesnih teles bo spregovoril Fa-bio Sidari. Novembrski niz predavanj predvideva še predstavitev plinskih meglic, o katerih bo v ponedeljek, 20. t. m. poročal Edoardo Za-nin. Teden dni kasneje pa bo Emanuele Sassi spregovoril o Iskanju razumskega življenja v vsemirju. O predavanjih ima Kulturni krožek Ijube- teljev zvezdoslovja še opazovalno dejavnost, ki jo elani opravljajo v opremljeni postaji na Pesku. Večkrat prirejajo vodena opazovanja za širše občinstvo, po dogovoru so na razpolago tudi priložnostnim skupinam. Se posebej vabljiva pa je dejavnost, ki jo Člani namenjajo šolam: pobuda gre od spoznavnega predavanja do obravnave posameznih značilnosti, seveda vselej vezanih na pojem zvezdoslovja. (dam) rBAZOVICA / MARTINOVANJE-i 0 vinu in vinski kulturi nekoliko drugače Kulturno društvo Lipa, športno društvo Zarja in mladinski krožek iz Bazovice pripravljajo Martinovanje 1995. V petek, 10. novembra bo v dvorani bivše gostilne pri Maksu (pri Lipi) zopet veselo. Člani mladinskega krožka pripravljajo pod mentorstvom Sonje Babic, Ksenije Bras in Tamare Ražem pesmi in vezano besedo o vinu, da bi povzdignili in ovrednotili žlahtno kapljico, ki je prisotna v našem vsakdanjem življenju, kakor tudi v naši kulturi in tradiciji. Večer bosta popestrila tudi ugledna gosta dr. Mario Gregorič in dr. David Zlobec, viteza vina. Kulturnemu delu, s katerim hočejo organizatorji malce drugače prikazati vino in predstaviti tudi nekatera zamejska vina, bo sledila družabnost ob zvokih harmonike in petja ter veselega razpoloženja. Zaradi omejenega števila mest bo vstop samo z vabili, ki jih lahko dobite pri odbornikih kulturnega društva Lipa, SD Zarja in mladinskega krožka iz Bazovice. S. Grgič FILM IN GORE / NA POBUDO UISP Z avanturo začetek 6. revije Predstavi bosta v kinodvorani Alcione ob 18. in 21. uri V kinodvorani Alcione v Ul. Madonizza 4 se bo danes začela 6. filmska tekmovalna revija »Film in gore«, ki jo prireja tržaška sekcija za gorništvo pri zvezi UISP v sodelovanju s festivalom gorniškega filma iz Trenta in pod pokroviteljstvom Dežele ter Tržaške pokrajine in Občine. Gost današnjega otvoritvenega dneva (na obeh predstavah, ki bosta na sporedu ob 18. in ob 21. uri) bo Michele Radiči; gre za arhitekta, fotografa, režiserja, gornika in ljubitelja avanture nasploh, ki se bo predstavil s tremi kratkometražnimi in spektakularnimi filmi: »Buil-dering«, »Canyoning« in »Ledeni slapovi«, ki jih je pripravil za televizijsko oddajo No Limits. Michele Radiči je pravi mojster športne in avanturistične fotografije, za svoja dela pa je letos na znanem filmskem festivalu v Trentu prejel nagrado CONI. Tekmovalna revija se bo nato nadaljevala prihodnji ponedeljek, ko bosta predstavi posvečeni raziskovanju in avanturi: gost večera bp. Paolo Pez-zolato, ki se bo predstavil s filmom »Rio la Venta: un canyon tra due oceani«; film je posnel med raziskovanjem mehiške reke, katerega se je udeležil s skupino italijanskih jamarjev in arheologov združenja La Venta. Po njej je s kamero plul po stari predkolumbijski komunikacijski poti, ki se vije med obalama Atlantika in Pacifika in ki jo varujejo skrivnostni vojščaki-plezalci. Filmska revija se bo nato nadaljevala v ponedeljek 20. in se zaključila v ponedeljek 27. s predvajanjem nagrajenih filmov. Posveta KZ o ugovorih k regulacijskemu načrtu Kgt smo v Primorskem dnevniku že poroCah, je treba do 24. t. m. v tajništvu Tržaške občine predložiti morebitne popravke in ugovore k varianti tržaškega regulacijskega načrta. KZ je že pred časom priredila srečanja, na katerih je predstavila varianto. Ker pa takrat občinski svet, predvsem zaradi proceduralnih problemov, popravkov in ugovorov ni sprejel, jih je treba predložiti nepreklicno v predvidenem roku. Ker gre za uradne pripombe in ugovore, morajo biti napisani na kolkovanem papirju. Da bi svoje elane še enkrat seznanila s predlagano varianto, bo jutri, 8. t. m., in v četrtek, 9. t. m. priredila dvodnevni posvet s sodelovanjem svojih izvedencev. Posveta bosta v razstavni dvorani Kfaške zadružne banke na Opčinah v obeh dneh od 8.30 do 12.30 in ob 14.30 do 17. ure. Srečanje ob knjigi prof. Jožeta Pirjevca V knjigami Minerva v Ul. San Nicolo 20 bo v petek govor o knjigi profesorja Jožeta Pirjevca »Srbi, Hrvati, Slovenci - Zgodovina treh narodov«, ki je pred nedavnim izšla pri bolonjski založbi II Mulino. Knjiga je že vzbudila velik interes zaradi boleče aktualnosti vprašanja in zaradi možnosti, ki jo nudi, da bi lahko razumeli politicno-kulturno zgodovino jugoslovanske državne bitnosti, ki se je tragično razkrojila. Poleg avtorja, docenta na fakulteti za politične vede na Pa-dovski univerzi, se bosta večera udeležili tudi Marija Mitrovič in Ljiljana Avirovic, ki poučujeta na visoki šoli jezikov za prevajalce in tolmače pri Tržaški univerzi. Vstop je možen samo z vabili, ki jih interesenti lahko dvignejo pri blagajni knjigarne. DOM JO / FRAN VENTURINI Zbora ob spomeniku Moški in otroški pevski zbor KD Fran Venturini sta se kot vsako leto v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI tudi letos udeležila komemoracije ob dnevu mrtvih pred spomenikom padlih v narodnoosvobodilni vojni, ki stoji pri Domju. Pevska zbora, ki jih vodita Ivan Tavčar in Suzana Žerjal sta zapela nekaj priložnostnih pesmi, pred spomenikom padlim pa je na kratko spregovoril občinski odbornik Darij Brajnik. Predvsem je podčrtal pomen narodnoosvobodilnega boja in prisotne pozval, da bi ne pozabili padlih, ki so svoja mlada življenja darovali za boljšo prihodnost, za demokracijo ter za mirno sožitje med narodi. TRST Torek, 7. novembra 1995 RICMANJE / BABNA HIŠA Uspeh desetega Srečanja oktetov Primorske S koncertom počastili 50-letnico osvoboditve S slavnostnimi beseda-1111 v pozdrav, ob prijet-lem povezovanju dveh I1cmanjskih deklic, pred- V,Sein pa v širini zborov- , • ■*- ZičtZi v uiit;- 0 v svoji že deseti izved- krogli jubilej je ne-6ljski prireditvi pridah- 1 tisti posebni občutek s avia in prazničnosti, ki spremlja vsako pomemb-®ejSo kulturno priložnost. a izrecno željo priredi-®;iev pa je koncert poCa-s 1. tudi letošnje obhajanje 50-letnice osvobo-ttj'6 izpod nacifašizma. Vabilu SKD Slavec so odzvali okteti iz pri-orskega obmejnega pa-su- od napovedanih de-ssbh sestavov sta dva žal Padla. Tako jih je v ne-eJ)o, v res razveseljivo Polni dvorani ricmanjske u j 6 h*Se’ zapelo osem. jU temi je bil krstni go-® revije Godoviški oktet z Idrije, ki se je namreč Prvič odzval vabilu, troji-jja nastopajočih sestavov Pa je skupaj s prireditelji avila svoje deseto arecanje v Ricmanjih. Na seh dosedanjih ravijah o se občinstvu predsta-ur oktet France Bevk iz aleza, oktet Vrtnica iz <5LVe. p01- * * * * 6 * 8!06 in pa oktet ofije: vsem trem je Predsednica domačega rustva Majda Hrvatic iz-ocua spominsko darilo a zvestobo prireditvi in stvarjalno požrtvovalnost. r Ob prisrčnem povezo-,aniu Ivane Terčon in , Cheber so nedelj-1 koncert s svojo ubra-o pesmijo oblikovali še , Ktet Pr’ Farci iz Spodnje i tje, oktet Baša iz Podnu 3 *n seveda Tržaški et, ki je kot gost iz naj- bližje soseščine tudi kronal jubilejno srečanje. Hvaležno ploskanje je izvabila tudi pesem, ki so jo elani Tržaškega okteta podali v »dodatek« k napovedanemu sporedu: umetniški priredbi živahne makedonske ljuske pesmi izpod peresa Dragana Suplevskega smo tako prvič prisluhnili v inačici za moški pevski sestav. Pesem nastopajočih oktetov so ob jubilejni izvedbi še posebno obogatile misli, izrečene ob tej pomembni priložnosti. Že uvodoma je dobrodošlico prisotnim v dvorani, nastopajočim in uglednim gostom podala prdsednica SKD Slavec. V imenu kulturnih delavcev iz Ricmanj in Loga je izrazila svoje zadovoljstvo ob doseženem mejniku: deseta izvedba Srečanja oktetov Primor- BEGUNCI BIVŠE JUGOSLAVIJE ACU ima observatorij o človekovih pravicah Vsedržavno združenje ACLI in Italijanski svet za be-°r?ce - to je organizem, ki koordinira pobude italijan-h neyladluh organizacij v korist beguncev - sta pred (Javnim ustanovila »Observatorij o človekovih pravi-au in begunci republik iz bivše Jugoslavije«. Observato-1> ki bo imel svoj sedež v Trstu, na sedežu deželnega odstva ACLI, bo raziskoval položaj beguncev iz bivše goslavije; zbiral bo in širil predvsem dokumentacijsko zakonsko gradivo ter utrjeval odnose z nevladnimi Tlanizmi, Jq delujejo na teritorijih nekdanje Jugoslavije. t r.Voi° dejavnost in cilje bodo predstavniki observa-^jaja podrobneje predstavili na tiskovni konferenci, ki ApyrC« °b 11.30 na sedežu pokrajinskega vodstva p, . v UL Sv. Frančiška 4/1. Udeležila se je bosta dr. uristopher Hein, ki je direktor Italijanskega sveta za egunce in dr. Gianni Ascani, ki je v vodstvu ACLI odgovoren za vprašanja miru in razvoja. V četrtek v gledališču Miela o nedavni vesoljski misiji Krožek za družbeno-politiCne študije »Che Guevara« Pnreja v četrtek 9. t.m. ob 18. uri v gledališču Miela na »I^T^UCa Abruzzi 3 javno konferenco na temo n ri St.a: loloskop v vesolju«; na konferenci bo govor o QjJ avni vesoljski misiji, ki so jo projektirali v Trstu v viru dejavnosti Raziskovalnega centra v sodelovanju ^verzo iz Arizone. Na konferenci bosta sodelovala 0 ■ Roberto S talio, docent vesoljske fizike na Tržaški 1p pVerZi *n direktor konzorcija CARSO (Consorzio per D “Jcerche Spaziali delTArea di Ricerca di Trieste) in o . Margherita Hack, docentka astrofizike na Tržaški nr *n članica znanstvenega odbora CARSO, ki bo e elala informacije in podatke vesoljske misije. ske namreč ne pomeni samo deseto pevsko prireditev, temveč tudi v Času in prostoru utrjene prijateljske vezi med nastopajočimi. Od srečanja do srečanja je naraščala nova človeška razsežnost, ki ima v današnji stvarnosti dragocen pomen kulturnega sooblikovanja obmejnega prostora brez državnih meja. DoseCi deseto izvedbo take prireditve, ki si jo je zamislilo SKD Slavec, ni ne preprosto niti ne malo, je v nagovoru poudaril dolinski župan Boris Pangerc. Petje prinaša vrednote, ki jih moramo VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 7. novembra 1995 ENGELBERT Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 16.44 - Dolžina dneva 9.52 - Luna vzide ob 16.48 in zatone ob 7.07. Jutri, SREDA, 8. novembra 1995 BOGOMIL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10 stopinj, zraCni tlak 1019,5 mb pada, veter 8 km na uro vzhodni, vlaga 43-odstot-na, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Alberto Di Giorgio in Leo Černič. UMRLI SO: 92-letna Aliče de Flego, 82-letna Darinka Tauceri, 74-letni Silvio Sagher, 87-letna Con-cetta Maria Rasman, 87-let-ni Adolfo Vielmini, 85-let-ni Giovanni Michelato, 72-letni Aurelio Muni, 82-let-na Carla Glavach, 89-letna Lidia Galici, 81-letna Iole Marini, 72-letni Giuseppe Zorzut, 37-Ietna Anna Cre-paldi, 73-letna Amelia Maria Dorio, 83-letni Fulvio Mosetti, 87-letna Albina Starc, 68-letni Romolo Mi-nuitti, 81 -letni Agostino Plaisant, 85-letna Artemia Buttus, 67-letni Antonio Tomasi, 80-Ietni Vojko Žagar, 68-letni Pietro Parovel, 81-letni Silvano Prinz, 88-letni Luciano Cernigoi. varovati, da se kot ljudje ne popredmetimo: deželni predsednik ZSKD Ace Mermolja je poleg tega poudaril tudi važno vlogo kulturnih delavcev pri spodbujanju medsebojnih povezav, brez katerih bomo nujno šibkejši. Koncertni prireditvi je sledila običajna družabnost, ki je obenem postala priložnost za izmenjavo spominskih daril in skupno pesem: simbolično sta se pod oboki galerije Babne hiše oglasili slovenska himna in himna, ki jo Primorci imamo za svojo. Damjana Ota □ LEKARNE Od PONEDELJKA, 6. do NEDELJE, 12. novembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Combi 17 (tel. 302800), Naselje Sv. Sergija - Trg 25. aprila 6 (tel. 281256), Zavije - Ul. Fla-via 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Naselje Sv. Sergija -Trg 25. aprila 6, Ul. Mazzini 43, Zavije -Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Mazzini 43 (tel. 631785). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. AURORA sporoča, da so na voljo božični in novoletni programi ter da se je začelo vpisovanje za tradicionalni zaključni izlet v Kranjsko goro. 5jjj Glasbena Matica-Trst KONCERTNA ABONMAJSKA SEZONA 1995/96 PIHALNI ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE solisti B. Gorišek, klavir, A. Deferri, klarinet, M. Mlejnik, violončelo Dirigent: Milivoj Surbek V četrtek, 9. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Vpisovanje abonmajev na GM vsak dan od 10. do 14. ure. Vstopnice eno uro pred koncertom pri blagajni KD Slovensko deželno gospodarsko združenje sklicuje ustanovni občni zbor sekcije prostih poklicev danes, 7. t.m., ob 18.00 v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Predstavili bomo cilje in možne pobude nove sekcije ter obveznosti o varnosti pri delu (odlok 626) in druge aktualnosti. Vabljeni vsi slovenski profesionalci! KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Qual-cosa di cui ...sparlare«, r. Lasse Hallstrom, i. Julia Roberts, Dennis Quaid, Robert Duvall. EXCELSIOR - 17.15, 19.45, 22.15 »Apollo 13«, i. Tom Hanks. EKCELSIOR AZZURRA- 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »La seconda volta«, i. Nanni Moretti. AMB ASCIATORI 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Die Hard«, i. Bruce Wil-lis, J. Irons. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Nove mesi - imprevisti d’amore«, i. Hugh Grant, Robin Wil-liams. NAZIONALE 2 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Show Girls«, r. Paul Verhoeven. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Mow-gli - II libro della giungla«, i. Jason Scott Lee. NAZIONALE 4 - 17.50, 20.00, 22.15 »II p rimo ca-valiere«, i. Richard Gere, Sean Connery. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Intimi tradimenti anali«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Batman Fore-ver«, i. Val Kilmer, Jim Carrey, Nicole Kidman. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Al di la delle nuvo-le«, r. Michelangelo Anto-nioni, i. John Malkovich, Sophie Marceau, Kirn Rossi Stuart. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.00 »Al di la delle nuvo-le«, r. Michelangelo Anto-nioni, i. John Malkovich, Sophie Merceau, Ki m Rossi Stuart. E3 ČESTITKE V Rupi MIRJAM ČERNIČ živi, ki je v nedeljo, 5. t. m. svoj 20. rojstni dan slavila. Se nešteto takih srečnih dni ji družina Koršič želi. SUZI BANDI iz Prebe-nega praznuje jutri 20 let. Mnogo veselja v življenju ji želita mama in oče. 'S PRIREDITVE V POSTNI PALAČI ( Trg Vittorio Veneto) bodo v četrtek, 9. t. m., ob 18. uri odprli razstavo TRST, MESTO V KINU: 1896-1929. Pobuda sodi v okviru kulturnih prireditev “ Trieste contemporanea". KD S.ŠKAMPERLE nadaljuje niz večerov ob 50. obletnici osvoboditve v petek, 10. t. m., ob 20.30 bo v društvenih prostorih Bogomila Kravos osvetlila NEU-SAHLJIVOST PROSVETNEGA DELOVANA (med obema vojnama). SKD PRIMOREC -Trebče vabi v petek, 10. t. m., ob 20.30 v Ljudski dom na DRUŽABNI VEČER s srečolovom, lepim petjem in glasbo. KD I. GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 “Majolka bod pozdravljena... V Skednju z vincem bos pripravljena" MARTINOVANJE v soboto, 11. t. m., od 20. ure dalje v društvenih prostorih. Za veselo razpoloženje bosta poskrbeli Vanča in Tonca. Vabljeni, vabljeni, vabljeni! PD SLOVENEC vabi v nedeljo, 12. t. m. od 17. ure dalje v Hribnco na veselo MARTINOVANJE ob prijetni glasbi, pečenju kostanja in pokušnji novega vina domačih vinogradnikov. □ OBVESTILA UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo javni sestanek za krajevno skupnost Frankovec:Zav!je danes, 7. t. m., ob 20. uri v društvenem centru A.U.Miro pri Domju. KROŽEK ALTIPIANO KRAS SKP priredi jutri, 8. t. m., ob 20. uri v prostorih Prosvetnega društva JAVNO ZBOROVANJE na temo: navodila občanom za predložitev morebitni popravkov in sprememb regulacijskega načrta. Sodelujejo Jacopo Venier (občinski svetovalec), Giuliana Zagabria ( odgovorna pri urbanistični komisiji SKP) in Tatjana Malalan ( rajonska svetovalka). Vabljeni! OBČINSKA UPRAVA v Dolini prireja teča slovenščine za občane, ki ne poznajo slovenskega jezika in bi se ga radi naučili. Tečaj bo potekal v večernih urah dvakrat tedensko pod okriljem Ljudske univerze. Vpisovanje vsak delavnik od 9. do 12. ure v tajništvu občine, kjer bodo interesen! dobili tudi vse potrebne informacije o poteku tečaja. Rok vpisovanja zapade v soboto, 11. t. m. SK BRDINA sporoča, da se bo pričel tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini danes, 7. t. m. in bo ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure. SK BRDINA sporoča, da se nadaljuje telovadba v re-penski telovadnici vsako sredo od 18. do 20. ure. SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 17., 18. in 19. t. m. v Domu Bridina na Opčinah. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta vabi udeležence pevskega tečaja na Dobrni na skupno vajo, ki bo v četrtek, 9. t. m., ob 20. uri v Finžgarje-vem domu na Opčinah. V MLADINSKEM DOMU Boljunec bo potekal tečaj šivanja in krojenja. Tečaj bo vodila Martina Bogateč pod vodstvom gospe Adriane Reggente. Informacije in vpisovanje v četrtek, 9. t. m., ob 20. uri v Mladinskem domu. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. M_____________IZLETI SINDIKAT S.P.I. -C.G.I.L. Devin-Nabrežina prireja enodnevni letošnji zaključni izlet dne 8. decembra v goriska Brda. Zjutraj ogled obrata “Časa del Mie-le“ in tipičnega agriturizma. Kosilo in ples v popoldanskih urah. Odhod iz Nabrežine, Sesljana, Devina in Stivana. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka S.P.I. v Nabrežini - trg Sv. Roka 103, tel. St. 200698 ali tel. St. ( ob uri obedov) 200007 in 299640. MALI OGLASI tel. 040-361888 ZAZIDLJIVO zemljišče prodajam resnemu kupcu, na Proseku. Tel. št. 225590. PRODAM mercedes 190 E 1800, letnik ’92 v odličnem stanju. Tel. St. 226225 v večernih urah. PRODAM lepo urejeno cvetličarno v središču mesta. Tel. št. 251050 ali po 20. uri na št. 773930. PRODAM dovoljenje za prodajo sadja in zelenjave. Prostor prenovljen, dober zaslužek. Tel. št. 040/633412 od 8. do 14. ure. SAMOJEDO mladiče z rodovnikom prodam. Tel. v večernih urah na št. 040/229213. ODDAJAM dvosobno stanovanje v Ljubljani za to akademsko leto. Tel. ob uri kosila in večerje na St. 54524. TOVARNA pohištva nudi zaposlenim in nezaposlenim osebam delo v Trstu, okolici in obmejnih področjih z Slovenijo in Hrvatsko (ne prodaja). Za informacije tel. na št. 0338/375844. LEKCIJE iz angleščine nudi univerzitetni Student z diplomo Trinty college in prakso v Londonu, tudi iz italijanščine in prava. Tel. St. 040/225603. SLAŠČIČARNA St. Ho-nore na Opčinah zaposli vestno vajenko/podajalko. Tel. St. 213055 v času poslovanja. PODARIM klavir potreben popravila. Tel. St. 299360 ob uri kosila. GOSPA srednih let vešča nege ostarelih ljudi in pridna kuharica išče službo podnevi in tudi ponoči. Klicati v večernih urah na St. 575145. OSMICA v Dolini pri Mariu Žerjalu. V RICMANJIH je odprl osmico Jadran. OSMICO ima odprto Ušaj - Nabrežina St. 8. Toči belo in črno. MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu St. 2. Tel. St. 229383. Ob torkih zaprto. OSMICO ima odprto Tavčar, Ivanji Grad pri Komnu do 12. novembra. TRAKTOR pasquali 18 h p (konjska moč) s priključki prodam. Tel. na St. 229250. PRISPEVKI V spomin na poslanca Albina Skerka daruje Minka Pahor 50.000 lir za Sklad za dvojezičnost. V počastitev spomina Marte Werk-Volk darujeta Devana in Milenka Lavrenčič 50.000 lir za postavitev spomenika padlim iz Skednja, od Sv. Ane in s Ko-lonkovca in 50.000 lir za KD Ivan Grbec. Ob 1. obletnici smrti (6.11) Srečka Grgiča daruje hči Marija 50.000 lir za KD Lipa. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 4.02 (D) Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke 7.59 (E) (6.04) 8.53 (E) 5.37 (D) Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke 6.04 (IR) (7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke 10.05 (E) 6.13 (R) (8.15) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praznikih Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke 10.42 (IR) 7.13 (E) 11.42 (IC) 7.50 (IC) (9.18) TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46) 13.42 14.12 (IR) (0) 8.13 (IR) Tržič((8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke (IR) 15.42 10.13 (IR) Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Be- netke (12.20) 16.04 (IC) 11.56 (IC) Tržič (12.20), Portogmaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini 16.25 (D) 12.13 (IR) Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20) 17.42 (IR) 13.10 (D) Trik |13.33|, Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Be- 18.50 (D) 14.13 (IR) Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20) 18.57 (D) 15.13 (D) Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16) 19.37 (IR) 15.50 (IC) Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46) 20.00 (IC) 16.13 (IR) Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20) 20.55 (R) 17.13 (IC) Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18) 21.42 (IR) 17.27 (R) Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58) 22.00 (IC) 18.13 (IR) Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20) 23.42 (E) 19.13 (E) Tržič 09.36), Portogruaro (20.22), Mestre (21.04), Be- 0.42 (IR) 20.25 (E) Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), Ženeva 1.42 (IR) 21.13 (IR) Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Be- 2.35 (D) 22.13 (E) Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini SMER ___________________________________ Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.35) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.29) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.41) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.18) Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič (11.18) Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.18) Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.48) Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.40) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.01) Benetke (1J5.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.22) Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33), Benetke (T7.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Tržič (19.36) Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.31) Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.18) Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36) Benetke (21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Tržič (23.18) Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.18) Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.18) Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogruaro (1.26), Tržič Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz- 6.46 (R) Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 7.29 (R) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01) 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praz- 7.51 (D) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praz- 8.33 (R) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 7.19 (IR) Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (8.27) 8.40 (D) Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) (ukinjen ob praznikih) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) 9.14 (R) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz- 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03). Videm (12.27) nikih) 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob 9.56 (IR) Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) praznikih) 10.52 (R) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 12.33 (IR) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de- 14.04 (R) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) lavnikih) 14.33 (IR) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) 13.19 (IR) Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) 15.18 (R) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob 13.27 (R) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) praznikih) 15.53 (R) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) 14.19 (D) Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) 16.33 (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) 14.34 (R) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 18.18 (R) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob 15.19 (IR) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27) 18.26 (R) 16.19 (D) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih) 16.56 17.19 17.38 17.51 (R) (IR) (R) (D) praznikih) Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen ob praznikih) 18.33 19.20 19.44 20.22 (IR) (R) (D) (D) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) 18.19 (D) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob 20.33 (IR) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) praznikih) 21.15 (R) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 22.33 (IR) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 0.52 (IR) Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 (E 221) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) 6.52 (E 240) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Za- iz Budimpešte-Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke greb 10.58 (IC264) KRAS - prihaja iz Zagreba Opčine (10.28) 12.02 (IC 243) DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - na- 16.57 (E 242) DRAVA-prihaja iz Budimpešte - Opčine (18.30) - na- daljuje v Budimpešto daljuje v Benetke 17.57 (IC265) KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb 19.51 (E 220) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja 0.02 (E 241) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Zagreba - Opčine (19.23)- nadaljuje v Ženevo iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak FILM / JUTRI V GORICI n Pivi koroški celovečerec Igrani dokumentarni film je posnel Miha Dolinšek Jutri bo gost Kinoa-teljeja v Gorici Miha Dolinšek. Predstavil bo prvi igrani dokumentarni celovečerni film, ki so ga posneli Slovenci na Koroškem. Miha Dolinšek je vodja projekta, ki ga je izpeljal “Film mladje” pri Koroški dijaški zvezi. Realiziral ga je s sodelovanjem umetnikov, ki gojijo ljubezen do sedme umetnosti in gledališča. Film z naslovom “Backup - slovenska beseda na Koroškem”je sestavljen iz dveh delov: prvi del je igrana dokumentacija, v drugem delu je predstavljenih devet sodobnih koroških slovenskih avtorjev (Milka Hartman, Janko Messner, Andrej Kokot, Florijan Lipuš, Gustav Januš, Janko Ferk, Jani Osvvald, Maja Hader-lap, Fabjan Hafner). \M PRIREDITVE OBČINA SOVODNJE prireja ob 50-letnici osvoboditve in 30. obletnici spomenika padlim v So-vodnjah niz prireditev. V tem okviru bo v petek, 10. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu Milan Pahor predaval o Narodnem domu v Trstu. SPD GORICA prireja 12. novembra martinovanje v lovski koči na Kre-mancah nad Renčami. Na razpolago je še nekaj mest. Možnost prevoza iz Gorice in nazaj. Prijave na sedežu društva in pri odbornikih. KD KRAS DOL-POLJA- NE prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 11. novembra, v nekdanji šoli na Palkišču. Rezervacije do četrtka, 9. t.m., na tel. št. 78171 ali 78162. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja 19. novembra večerjo ob martinovanju v gostišču Fogolar v Gallia-nu pri Čedadu. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do 8. novembra. MARTINOVANJE bo 11. novembra v domu na Bukovju, v priredbi KD Briški grič. Ob domači večerji in odlični pijači, bo za razvedrilo poskrbel ansambel narodnozabavne glasbe. Prijave in informacije na sedežu od ponedeljka do petka od 20. do 21. ure in pri Maji Humar (tel. 884187) in Ema-nueli Juretič (81163). Ec KONCERTI V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TR2ICU bo jutri, 8. novembra, ob 20.30 v okviru abonmajske glasbene sezone nastopil pianist Francois Joel Thiollier. Izvajal bo skladbe Bacha, Mozarta, Czemyja, von VVeberja, Liszta in Chopina. Film nudi splošen pregled slovenske koroške književnosti, posnet pa je bil v Celovcu, montiran v dunajskih študijih državne televizije. Premiera je bila 11. oktobra 1995. Jutrišnje goriško srečanje spada v okvir aktivnosti Filmvideo laboratorija “How make a good film”, ki ga je Kinoatelje začel julija 1995. Predvideni sta dve predvajanji. Dopoldne ob 11. uri bo v avditoriju slovenskega višješolskega centra v Ul. Puccini v Gorici srečanje namenjeno dijakom, ob 20.30 pa bodo film predvajaliza javnost in sicer v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Na obeh srečanjih bo seveda sodeloval avtor. V četrtek dopoldne bodo koroški slovenski film predstavili tudi dijakom gimnazije v Novi Gorici. Bi RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU V GORICI je do 10. novembra na ogled skupinska razstava 15 slikarjev z Goriške, ki jo prirejata Kulturni dom in likovno združenje Endas iz Tržiča. Ogled ob delavnikih od 9. do 13. ure in v večernih med kulturinimi prireditvami v domu. V GALERIJI KINA VIT-TORIA je na pobudo likovnega združenja Exit postavljena razstava slikarjev Alessandre Ber-nardis, Micheleja Drascka in Hermana Kosiča. Na ogled bo do 12. novembra po umiku kinodvorane. GORIŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK GIF! odpira danes ob 18. uri v kavami “Ai giardini - La cicchette-ria” v Ul. Petrarca v Gorici razstavo Gina Morellija, ki predstavlja izbor čmobe-lih fotografij z nenavadnimi podobami Gorice v različnih vremenskih pogojih. Razstava bo na ogled do 28. novembra po umiku kavarne (ob ponedeljkih zaprto). V DVORANI DEŽELNIH STANOV NA GRADU je do 20. novembra odprta razstava romunskih ikon. Ogled ob delavnikih (razen ponedeljka) od 9.30 do 12.30 in od 14. do 18. me. Ob praznikih od 10.30 do 12.30 in od 14. do 18. me. V NEKDANJIH ZAPORIH na GORIŠKEM GRADU je do 12. novembra odprta retrospektivna razstava grafika Virgilia Mal-nija. Ogled: delavniki 9.30-12.30 in 14.00-17.00, nedelje iq prazniki 10.30-12.30 in 14.00-18.00. Ob ponedeljkih zaprto. V POKRAJINSKEM MUZEJU NA GRADU je odprta slikarska razstava “Ottocento di frontiera”. Urnik ogleda: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. _____________KINO GORICA VITTORIA »Die hard (Duri a morire)«. Igrajo Bruce VVillis, Jeremy trans, Samuel L. Jackson. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Show girls«. Igra Elizabeth Berkley. Prepovedan mladim pod 14. letom. 3 ŠOLSKE VESTI SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest za naslednje tečaje: vodenje knjigovodstva v podjetju (80 ur), windows office (win-dows, winword, excel (100 m), tehnike prodaje (30 m), marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje in informacije v tajništvu zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 81826. □ OBVESTILA SKD KREMENJAK iz Jamelj prireja plesne vaje za otroke in odrasle. Prijavite se lahko pri Milki Pahor tel. 419993 ali pri odbornikih društva. OBČINA DOBERDOB obvešča, da je tehnični urad odprt ob torkih in četrtkih med 17. in 19. mo. OBČINA SOVODNJE OB SOCI sporoča, da so stopili v veljavo novi urniki občinskih madov za stranke: 1) anagrafski urad, tajništvo in knjigovodstvo: od ponedeljka do petka 8.00-9.30 in 12.00-13.30; ob sredah tudi 15.30-18.00; ob sobotah 9.00- 12.00; 2) tehnični urad: ob torkih in četrtkih 12.00- 13.30, ob ponedeljkih in sredah 16.00-18.00. Občinska knjižnica deluje ob torkih in četrtkih od 10.00 do 12.00; ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.00 do 18.00. SGZ GORICA je odprlo okence na sedežu Zadružne kreditne banke v Doberdobu. Članom s tega območja je na razpolago ob sredah od 14.00 do 15.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaradi izrednih obveznosti knjižničarke do vključno 15. novembra delovala po sledečem umiku: torek in četrtek od 15. do 17. me. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldi-ni), Korzo Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. LEKARNA V DOBERDOBU Al LAGO - PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI Danes v Gorici: 10.05, Leonilde Cecchini iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič; 11.00, Aliče de Fle-go (prihod krste iz Trsta) na glavnem pokopališču; 11.00, Carmen Motz, vd-Rabbino iz splošne bolnišnice na glavno pokopa-lišče; 12.45 Caterina Za®' parini, por. Sgobbi iz bolnišnice Janeza od Boga v Aiello. GORICA Torek, 7. novembra 1995 ^PROCES COOP / ZAKLJUČUJE SE PRVI DEL Včeraj zaslišali glavne obtožence Lucio Tolloi bo pričal danes zjutraj KULTURNI DOM / POSEBNA ŠTEVILKA INFORMATIVNEGA BILTENA Fotografski obračun dela v minuli sezoni V novembrskem sporedu izstopa zlasti gledališče goriškem sodišču se Nadaljuje sojenje dvanaj-S ji obtožencem v zadevi gradnje samopostrežne tr-Sovine Coop. Na včerajšnji obravnavi so zaslišali veCi-o° 8lavnih obtožencev, anes bo sodišče zashšalo ucia Tolloia, ki se vCe-a^Snje razprave ni mogel Obeležiti in je preko odvetnika prosil za enodnevno Ugoditev. Sodišče bo Predvidoma odločalo tudi 0 nekaterih vlogah, ki jih je Predložila obramba, do-ocill pa bodo tudi nadalj-r1 Potek sojenja. Sojenje se 0 nadaljevalo v Četrtek in Patek in morda se bo pro-Ces zakljucil že proti kon-on meseca. Mimogrede naj Povemo, da je sodišče ugodio zahtevi odvetnika orpina (zagovarja Marjana Bmscio) da se pripravi apisnik izjav, ki jih je akdanji odbornik izrekel , ® zaslišanju 12. oktobra, lave so bile seveda v slo-anscini. Odvetnik je zah- teval prepis zaslišanja na naenjeni obravnavb i ^cpraj je sodišče zasbša-° najprej nekdanjega žu-Pana Tuzzija, zatem naCr-ovalca objekta v Ul. Lun-8° Isonzo Argentina arh. runella in nato nekdanjega odbornika za javna dela n Podžupana Maria Del i n ha sliki). Vprašanja avnega tožilca so bila 'parjena na okoliščine naje dovoljenja za od-Pr je trgovine. »Znašel eni se takorekoC med nakovalom in kladivom« (ja?°iasnil Tuzzi in pove-n .’ ba je z ene strani P poziv, naj vendarle Pnnpiše dovoljenje, z dru-se strani pa je bilo že pri-Pravljeno sodno obvestilo Preiskava je bila že v teku ». je to tudi vedelo). ®kaj vprašanj je zadevalo tudi odnose s konzulento-ma, na katera so se upravitelji obrnili, da bi se na nek naCin zavarovali. Bili so namreč že seznanjeni, da je v teku preiskava. Arh. Brunello, ki ga je tožilec spraševal o odnosih s Pietrom Rincijem ter o njegovih poslovnih zvezah, se marsikatere podrobnosti ni spominjal, kakor tudi ne vsebine telefonskih pogovorov. Potrdil je, da je bil enkrat na Dežeb v Vidmu, v postopek izdaje trgovske dovolilnice se ni spuščal, ker tega področja ne pozna. Precej podrobnosti naj bi tožilec izvedel od podžupana Del Bena, vendar se le ta mnogih stvari ni spominjal. Dobršen del popoldanskega zasedanja je izpolnilo zaslišanje gradbenika Pietra Rincija, ki je v Gorici prisoten že veC kakor dvajset let, pred leti pa je imel v našem mestu tudi bivališče. Tožilec mu je postavil tri sklope vprašanj: o realizaciji loti- zacije na zemljišču “Villa Concordia”, o nakupu zemljišča v ulici Lungo Isonzo in odnosih z Goriško hranilnico in o izvajanju nacrta spornega objekta. Vmes je prišla še vrsta drugih vprašanj o poznanstvih z nekaterimi od obtožencev, stikih in srečanjih na Občini in Dežeb, o (ne)izvedbi urba-nizacijskih del itd. Rinci je povedal, da je za realizacijo načrta Viba Concordia moral Čakati dobrih deset let. Zagovornik odv. San-zin, je med obravnavo predložil nekaj novih dokumentov v zvezi s samim postopkom gradnje samopostrežne trgovine. Kot zadnjo so vCeraj zaslišali Mariliso Bombi, občinsko funkcionarkov oddelku za izdajanje trgovskih dovolilnic. Danes bo na vrsti zaslišanje Lucia Tolloia, zatem pa bo sodišče odločalo o številnih vlogah, ki so jih ali jih bodo predstavili zagovorniki in tožilstvo. Pred dnevi je izšla nova letošnja številka dvojezičnega Informativnega biltena Kulturnega doma tokrat v bogatejši in privlačnejši obliki. Za to priložnost je namreč izdajatelj biltena, Upravni odbor Kulturnega doma, želel predstaviti fotografski pregled delovanja v Kulturnem domu v sezoni 1994/95, kar na svojevrsten naCin prikazuje delovanje doma, istočasno pa popestri zunanjo podobo biltena. Uvod v novo številko je razmišljanje uprave doma ”Pred novo sezono...”, takoj zatem pa sledi zgovorna slika poletne akcije “Sonca miru” narisanega v Gorici. V nadaljevanju najdemo vrsto fotografskih posnetkov najznačilnejših prireditev, ki so se zvrstile v domu od ponovne otvoritve po prenovi dalje. Fotografski pregled zajema vse kulturne zvrsti našega kulturnega delovanja: glasbo, teater, razstave, srečanja z avtorji, pomembnejše prireditve, šport, itd. Sredi biltena pa je prostor namenjen solidarnostnemu trenutku oziroma vlogi in delu Solidarnostnega odbora v Gorici. Vse objavljene fotografije so bile zbrane iz fotografskega arhiva Kulturnega doma in Primorskega dnevnika iz Gorice, bilten pa je bil izdan v 2.000 izvodih. V drugem delu bilten zaobjema še tradicionalni program prireditev v Kulturnem domu v novembru, s posebnim podrobnejšim pregledom slovenske in italijanske gledališke abonmajske sezo- GORICA / V PRIREDBI CAI KRONIKA / V NEDELJO ZVEČER Niz pustolovskih in gorskih filmov Jutri na liceju Dante predvajanje Krcttkometražcev Micheleja Radicija Goriški odsek italijan-e§a planinskega drust-a CAI prireja tudi letos z predvajanj gorskih Riov. Prvi bo na spore-au Ze ob .jo 3o v av-oriju klasičnega liceja Dante v drev. XX. sep-tnbra (vstop je prost). a ?st Prvega večera bo in fotograf, režiser n Pustolovec Michele *adlci, znan televizij-^U občinstvu zaradi ^delovanja z odajo “Jo- SPDG obvešča, sprejemajo prijave za PLANINSKO Martinovanje Se danes od 19. do 20. ore na sedežu in jutri od ure (tel. 33029). nathan - dimensione av-ventura". V Gorici bo predstavil tri kratkometražne filme, ki jih je realiziral za televizijsko serijo “No limits”. Filmi prikazujejo ekstremne planinske oziroma pustolovske podvige: “buil-dering” - plezanje po stenah nebotičnikov v mestih, plezanje po zmrznenih slapovih in “canyoning” olimpijca v skokih v vodo, ki na svoj način opravi spust po gorskih potokih. Niz po ponudil še štiri večere z gorskimi filmi vsako sredo do 6. decembra. Naslednji na vrsti bo film “Rio la ven-ta”, potopis ekspedicije po mehiškem canyonu, ki je v predkolumbovih Časih povezoval atlantsko in pacifiško obalo. Pri Fari umri 64-letni kolesar Žrtev je Silvio Birsa iz Gorice Prometna nesreča s smrtnim izidom je v nedeljo zvečer tragično zaznamovala konec tednana Goriškem. Na državni cesti št. 351 med Gorico in Gradiščem (na Majnicah) je izgubil življenje 64-letni kolesar Silvio Birsa (na sliki - Fotostudio Reporta-ge) iz Gorice, ulica Cipria-ni 97. Nesreča se je zgodila nekaj minut pred 21. uro v neposredni bližini predstavništva avtomobilske hiše ford pri Fari. Po navedbah prometne policije, ki je sestavila zapisnik o nesreči in ki vodi preiskavo, je kolesarja zbil 45-let-ni avtomobilist Franco Snidero iz Gradišča, ul. Colombo. Snidero je vozil v smeri iz Gorice proti Gradišču. V isti smeri je peljal tudi ponesrečeni kolesar. Ob trčenju je Birso najprej vrglo na prednji del avtomobila, od tam pa nekaj metrov stran, kjer je obležal na asfaltu. Umrl je na kraju nesreče. V teku je preiskava, ki jo vodi prometna policija. ne v Gorici. 2e v tem mesecu bo v Kulturnem domu kar dvakrat gostovalo italijansko gledališče, enkrat pa slovensko. 10. in 11. novembra bo uvodno predstavo italijanske gledališke sezone v Gorici imela skupina iz Trsta “La Contrada” s predstavo Francesca Macedonia “Un’ Isotta nel giardino”. 16. in 17. t.m. bo Tržaško stalno gledališče uprizorilo delo P. P. Pasolinija “I Turcs tal Friul”. Slo-' vensko gledališče pa se bo predstavilo pri nas ponovno 20. in 21. novembra z gostovanjem Prešernovega gledališča iz Kranja z delom G. Lorce “Dom Bernarde Albe”. Med ostalimi pomembnejšimi prireditvami naj še omenimo jutrišnji videoprojekcijo slovenskega koroškega filma “Back up”, ki jo v domu prireja goriški Ki-noatelje, nato Se tradicionalno pevsko manifestacijo “Cecilijanko”, ki jo OBČINA Valenti odgovarja na kritike Oliviera Furlana Zupan Valenti je vCeraj zavrnil sobotne kritike načelnika DSL v občinskem svetu OHviera Furlana. Furlan je dejal, da občinska uprava ne zasluži nobenega sodelovanja opozicije in je posredno obsodil izbiro treh svetovalcev opozicije (N. Fomasir, Fiorelli, Maniac-co), ki so na zadnji seji zagotavljali sklepčnost in omogočili odobritev nekaterih nujnih sklepov. Valenti odgovarja, da obstajata dva načina dela v opoziciji: eden je pragmatičen, neideološki, v korist interesov mesta; drugi je biti vselej proti. Furlanu očita, da se je opredelil za slednjega, ki ga označuje za sektaškega. Obenem tudi zavrača obtožbe, Ceš da uprava nikdar ne prisluhne predlogom opozicije. prireja Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Zanimiva je tudi razstavna dejavnost, ki bo v nadaljevanju že začete sezone ponudila razstavo “podvodne fotografije”. Razstavljal bo novogoriški potapljač in ljubitelj podvodne fotografije Smiljan Zavrtanik. Razstavo prirejata v sku- pnem sodelovanju Kulturni dom in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji iz Gorice. V zaključku naj še dodamo, da se za vse podrobnejše informacije v zvezi s posameznimi manifestacijami interesenti lahko obrnejo na urad Kulturnega doma, tel. 33288. NOVICE Obvestilo pokrajinske uprave Pokrajinska uprava obvešCa, da 30. t.m. poteče rok za predložitev prošenj za finančne prispevke v smislu deželnega zakona št. 14/91. Omenjeni zakon predvideva denarne prispevke dijakom, ki obiskujejo zasebne šole. Za pojasnila je na razpolago urad za informiranje. Odprt je vsak delavnik od 9. do 13. ure - tel. 385225. Informacije posredujejo tudi preko zelenega telefona 167252891. Zdravstvena ustanova kupila sistem infomniranja s področja zdravilstva Kroženje informacij in stalno ažumiranje je še kako pomembno tudi na področju zdravstva. Goriška zdravstvena ustanova je tako pred kratkim kupila informacijski sistem s področja zdravilstva. Gre za dostop do posebne svetovne banke podatkov s tega področja s katero sodeluje nad 350 strokovnjakov in preko dva tisoč bolnišnic, razsikovalnih centrov, zasebnih raziskovalcev itd. Sistem predvideva stalno ažumiranje podatkov v trimesečnih presledkih. Sistem so izročili v upravljanje lekarniškemu oddelku. SKR prireja srečanje o prispevkih za prvo stanovanje Na sedežu Stranke komunistične prenove v Tržiču bo danes ob 20.30 javno srečanje na aktualno vprašanje dodeljevanja deželnih denarnih prispevkov za nakup prvega stanovanja. Govorila bo deželna svetovalka SKP Elena Gobbi, Članica 4. stalne deželne komisije, ki je pristojna prav za vprašanja s področja stanovanjske politike. Sedež SKP v Tržiču je v uhci Pacinotti 25. V Tržiču nastopa jutri pianist Francois Thiollier V TržiCu bo jutri ob 20.30 v občinskem gledahšCu nastopil ameriški pianist francoskega porekla Francois Joel Thiollier. Izvajal bo skladbe znanih avtorjev, ki se oslanjajo na izročilo ljudske glasbe. Tako bodo na vrsti poloneze Carla Maria von We-bra, Franca Lizsta, Friderika Chopina, Amadeusa Mozarta, Carla Czemyja, VVilhelma Bacha. Iz dela rajonskih svetov V četrtek, 9. t.m., je sklicana seja rajonskega sveta za Podturn in Sv. Ano. Razpravljali bodo o preureditvi prometa na trgu v Podturnu ter o uporabi preostalih sredstev iz dotacije rajonskega sveta. V ponedeljek, 13. novembra, je sklicana seja rajonskega sveta v Podgori. Razpravljali bodo o seznamu posegov, ki jih nameravajo izvesti ter o podporah za prireditve kulturnih društev in organizacij. GIBANJA / PO VČERAJŠNJIH URADNIH PODATKIH ZAVODA ISTAT LIRA TOR SRE ČET PET PON 1594,8 1594,8 1595^ 1596,6 15953 DM 1180,2 1130,2 1122^ 1122,4 113p,6 •_ . a-,/-. ‘ NOVICE V Pordenonu pripravljajo sejem motorjev PORDENON - Čez dober teden, 17. novembra, se bodo spet odprla vrata sejmišča v Pordenonu. Tokrat je na vrsti znan sejem motorjev, ki bo potekal v dveh presledkih. Sejmišče bo odprto najprej tri dni, od 17. do 19. novembra, teden kasneje pa še tri dni, od 24. do 26. novembra. Prvič so sejem motorjev v Pordenonu priredili leta 1985. Takrat je bilo 20 tisoč obiskovalcev, lani jih je bilo že 70 tisoč. Raslo je tudi število raz-stavljalcev, ki so se od 60 povzpeli na 300. Tudi letos bodo na sejmišču v Pordenonu razstavljale svoje najnovejše izdelke avtomobilske hiše iz vsega sveta. Na ogled bodo tudi motorji. Poseben oddelek bo namenjen lastnikom popravljalnih delavnic, saj bodo na ogled vsi stroji, ki jih potrebujejo. Letos so priredili tudi razstavo tekmovalnih vozil, kot npr. turinskega oblikovalca Berto-neja, vozil, ki sodelujejo na rallyjih itd. V sejemskih dneh bodo na sporedu tudi tekmovalne preizkušnje, svoj prihod pa so napovedali znani asi avtomobilskih tekem. (mw) Poglabljanje gospodarskih odnosov med Slovenijo in Avstrijo DUNAJ - Poglabljanje gospodarskih odnosov med Slovenijo in Avstrijo je osnovni namen predstavitve slovenskega gospodarstva v Avstriji. To so na včerajšnji novinarski konferenci pred odprtjem razstave slovenskega gospodarstva v dunajskem VVorld Trade Centru poudarili minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak, slovenska veleposlanica v Avstriji Katja Boh in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk. Predstavitve, ki bo potekala do 9. novembra, se udeležuje 28 slovenskih podjetij. O ključnih makroekonomskih kazalcih slovenskega razvoja od osamosvojitve naprej je govoril minister Deželak, ki je poudaril, da je Slovenija nadomestila z razvitimi trgi že več kot polovico izgubljenega trga nekdanje skupne države. Letos naj bi dosegla kljucne zastavljene cilje, in sicer inflacijo, ki bo znašala približno devet odstotkov ali manj, in za eno odstotno točko nižjo brezposelnost. Prihodnje leto naj bi letno inflacijo znižala na približno 5 do 6 odstotkov, s Čimer bi se približala izpolnjevanju maastrichtskih kriterijev. Ze doslej je Slovenija izpolnjevala vse maastrichtske kriterije, razen predpisane stopnje inflacije. Na borzni konferenci v Portorožu predstavili EBRD PORTOROŽ - V okviru dvanajste tradicionalne borzne konference v Portorožu so približno 150 udeležencem, predvsem borznim posrednikom, zaposlenim v pooblaščenih investicijskih družbah, bankah, zavarovalnicah, različnih podjetjih in državnih ustanovah, govorili o Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) in o njenem delovanju v Sloveniji. Kot je dejal Olivier Descamps, direktor projektne skupine za Slovenijo, je Slovenija po naložbah te banke, ki vlaga v srednjo in vzhodno Evropo, na šestem mestu. EBRD je doslej v Slovenijo vložila 632, 2 milijona ekujev, od tega večino v obliki posojil. EBRD, finančna ustanova z veC kot desetimi milijardami ekujev kapitala, ima širok spekter delničarjev, med katerimi je tudi slovenska država. Banka je doslej odobrila 319 projektov, od tega je 80 odstotkov že podpisanih, kar 629 pa jih je v pripravi. V Sloveniji je po obliki naložb v deleže podjetij EBRD vložila 55, 8 milijona, v obliki posojil pa 237, 8 milijona ekujev, in sicer tako v zasebna kot državna podjetja, kot so Slovenski plinovodi, Papirnica Količevo, Julon, Sklad za razvoj, Slovenske železnice, DARS itn. EBRD je stopila tudi v slovenski bančni prostor z nakupom deleža v SKB banki, dogovarjajo pa se tudi z Novo Ljubljansko banko in z drugimi bankami, ker bo po mnenju EBRD v Sloveniji v prihodnje zaradi velikega števila bank prišlo do njihove konsolidacije. Oktobrska stopnja inflacije potrjena pri 8,5 odstotka Najdražje mesto je še naprej Rim - Neobetavni izgledi za konec leta RIM - Statistični zavod ISTAT je vCeraj potrdil, da je inflacijska stopnja v oktobru znašala 5,8 odstotka, kolikor so bili pred dvema tednoma že izmerili v devetih mestih statističnega vzorca. Tendenčna letna stopnja je bila torej enaka kot septembra, medtem ko je mesečna stopnja doživela rahlo zvišanje, saj je znašala 0,5 odstotka (mesec prej se je ustavila pri 0,4). V mesečni primerjavi so se daleC najbolj povečali izdatki za stanovanje (za okrogla dva odstotka), in to zaradi običajnega trimesečnega prilagajanja stanovanjih najmenin gibanju življenjskih stroškov, do katerega je prišlo prav v oktobru. Navzgor kaže tudi krivulja gibanja izdatkov za oblačila (1,4 odstotka veC kot septembra), kar gre pripisati novi sezoni, medtem ko so gibanja pri vseh ostalih sestavinah dra-ginjske košarice od pokrajine do pokrajine zelo različna. Na Čelu inflacijske lestvice medtem še naprej ostaja Rim, ki je bil tudi v oktobru najdražje italijansko mesto. Analitiki zavoda Istat opozarjajo, da je kljub razmeroma stabilni stopnji inflacije v zadnjih treh mesecih le težko pričakovati, da bi do konca leta dosegli programski cilj 5,1-odstot-ne inflacije. V prvih desetih mesecih leta je namreč povprečna tendenčna inflacijska stopnja dosegla že 5,3 odstotka. Istatovi podatki vsekakor kažejo, da v Italiji cene naraščajo hitreje kot v drugih državah partnericah v Evropski uniji. Septembra so na primer v Italiji izmerili 5,8 odstotka višjo inflacijsko stopnjo kot leto prej, medtem ko znaša povprečje v Evropski uniji komaj 3,1 odstotka. Višja od italijanske je samo inflacijska stopnja v Grčiji, ki je septembra dosegla 8,4 odstotka, za Italijo pa se uvrščajo Španija s 4,4 odstotka in Portugalska s 4,0 odstotka. Naj nižjo inflacijo v krogu petnajsterice je septembra imela Finska z 0,3 odstotka, medtem ko se v zlati sredini nahajajo Avstrija, Belgija in Nemčija, kjer pa se inflacijska stopnja v zadnjih mesecih znižuje. Proračunski minister Rainer Mašera je včerajšnje uradne Istatove podatke o oktobrski inflaciji komentiral z: »Potrjujejo tisto, kar smo že vedeli.« Pomembno pa je vedeti, je dodal, da je osnovna inflacija, torej tista, ki jo očistimo vplivo posrednega obdavčenja in sezonskih učinkov, v zadnjih štirih mesecih komaj 4-odstotna, kar pomeni, da se približuje ravni 3,5 odstotka, ki jo je vlada programirala za prihodnje leto. Stanovska združenja italijanskih trgovcev in gostincev so ob včerajšnjem inflacijskem podatku ponovno izpo- stavila zasluge svojega sektorja, ki si prizadeva omejevati cene in torej nadzorovati inflacijske trende. Politična nestabilnost in negotova usoda finančnega zakona sta glavna krivca za stagnacijo inflacijske stopnje na tako visoki ravni, je zapisano v tiskovni noti združenja Confesercenti, medtem ko je distribucijska mreža pokazal zelo odgovorno zadržanje, ki ga bo nadaljevala tudi v prihodnjih mesecih. BANKE / PO SKLEPU VČERAJŠNJEGA IZREDNEGA OBČNEGA ZBORA Delničarji TKB bodo odkupili delež, ki je bil namenjen LHB Do konca decembra v prodaji skoraj 20 odstotkov kapitala SDGl danes občni zbor sekcije za proste poklice TRST - Drevi ob 18. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu ustanovni občni zbor sekcije za proste poklice pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Slovenska stanovska organizacija povezuje od svojega nastanka leta 1946 razne gospodarske dejavnosti in podjetja, ki delujejo v okviru naše narodne skupnosti, v zadnjem času pa je bilo čutiti potrebo, da bi se povezali med seboj tudi vse številnejši Slovenci, ki opravljajo tako imenovane proste poklice. K vključitvi v novo sekcijo vabi SDGZ ne samo svoje dane, ampak tudi druge slovenske profesionalce, ki si želijo večje povezave in skupnega dela. Spekter tim. prostih poklicev je zelo raznolik, zato bodo na obenem zboru predstavih vse možne dejavnosti na tem področju ob sicer splošnih funkcijah SDGZ, in bodo skušali skupno izluščiti najbolj stvarne oblike sodelovanja. Na obenem zboru, kjer bodo izbrali tudi odbor nove sekcije, bo tekla beseda tudi o perečih obveznostih za varnost pri delu ter o drugih aktualnostih. Vsi slovenski profesionalci so toplo vabljeni, da se udeležijo tega srečanja. TRST - V kongresni dvorani tržaškega sejmišča je bil včeraj izredni občni zbor delničarjev Tržaške kreditne banke (na posnetku - foto KROMA) , ki je imel na dnevnem redu eno samo točko, in sicer »pojasnila in dopolnila k sklepu izrednega občnega zbora z dne 5. maja 1995«. S to precej skrivnostno formulacijo so upravitelji povabili delničarje, naj privolijo v spremembo sklepa majskega izrednega občnega zbora, s katerim so svojega novega partnerja, zavod Banca Popolare di Brescia pooblastili za izvedbo javne prodajne ponudbe delnic. Z včerajšnjo odobritvijo predloga upravnega sveta torej tistih skoraj 20 odstotkov delnic TKB, ki so bile rezervirane za frankurtsko banko LHB (in ki jih ta na »nasvet« slovenske vlade ni odkupila), ne bo avtomatično ostalo v lasti brešanske banke, ampak bodo imeli stari delničarji TKB možnost, da ta delež odkupijo sami. Gre za paket 1.750.000 delnic TKB, ki bi morale po prvotnem sporazumu med tržaško in brešansko banko - v primeru, da frankfurtska LHB ne sprejme ponudbe za partnerstvo - iti v javno prodajo, ki bi jo bila razpisala Banca Popolare di Brescia. S tem bi ta partner prevzel nadzor nad 45 odstotki kapitalske glavnice Tržaške kreditne banke, kar pomeni, da bi se »nevarno« približal meji, ki omogoča nadzor nad slovenskim bančnim za- vodom. Da bi se temu izognili in tudi zaradi tehničnih ovir, ki v bistvu onemogočajo izvedbo javne prodajne ponudbe, so se upravitelji TKB odločili, da omenjeni 20-odstotni paket ponudijo tradicionalnim delničarjem banke, torej tistim, & so bili vpisani v seznam delničarjev 5-maja letos. Ge upoštevamo, da znaša osnovna cena delnice 18.500 lir (ki jim je sicer treba prišteti še obresti, predvidene po sporazumu med TKB in BPB), znaša kapital, ki naj bi ga podpisali delničarji, precej veC kot 30 milijard lir. Operacija, za katero sta se dogovorila TKB in zavod iz Brescie, je torej zahtevna, vendar ni nemogoča. Rok za odkup navedenega svežnja delnic je bil seveda ustrezno podaljšan, in sicer do 29. decembra letos. Vprašanje pa je, koliko kapitala bodo uspeli zbrati slovenski delničarji, ki so včeraj brez pomislekov odobrili predlog upravnega sveta, Čeprav so želeli podrobnejše informacije o operaciji. Te jim je predsednik upravnega sveta Egon Kraus zagotovil v zasebni obliki in jih seveda povabil, naj se odzovejo vabilu za nakup delnic in tako prispevajo, da bo banka ostala v zanesljivi lasti slovenskih delničarjev. Morebitni preostanek kapitala, ki gre v prodajo na osnovi privatnega dogovora med TKB in BPB' pa bo po poteku decembrskega roka ostal v lasti zavoda iz Brescie, (vb) KULTURA Torek, 7. novembra 1995 GLASBA / O NASTOPU BOLGARSKEGA ZENSKEGA ZBORA r- CRISTALLO / SREČA Z VELIKO ZAČETNICO -i Skrivnostno petje zbora s skrivnostnim imenom te mystere des voix Bulgares očaral s svojo posebnostjo V Cem je skrivnost bolgarskega sirskega zbora Le mystere des p!x Bulgares? Vec elementov je, V1 Prispevajo k »skrivnostni« enk-rstnosti tega ansambla (na po-snetku - foto Balbi/KROMA) . Sku-Prna očara že s svojim prihodom na oder: iz gibov takoj razberemo ° 0t>oko notranjo zbranost, z obra-Pa radostno razpoloženje, osnem uživamo ob živobarvnih sigarskih narodnih nošah, začuti-1110 Prazničnost, ki jim je namenjena. Prazničnost veje tudi iz nastopajočih, zazdi se nam kakor ve-®slje popotnika, ki nam iz čudežne sžele prinaša skrivnosten dar. Nato se koncert prične. Iz prvih st nam je jasno, da je eden izmed * skrivnostnih elementov« te skupine barva glasov. Sicer je ljudski fUs večkrat vezan na tako nasta-jntsv glasu - pomislimo le na folk-?r° Sardinije - vendar bolgarski °r pozna vse možne izrazne od-i.nke svoje »skrivnostne« barve in ludsko glasbo obogati s čisto 8Umetno« dimenzijo. Le mystere des voix Buglares P Sustavi nato svoje solistke: prva je Villeta Marinova z napevom »Sama li si den zhanala«. Na dlani je virtuoznost v tipično balkanskem okraševanju ljudskega melosa, kar je spet bistven element tega ansambla. Prvi del koncerta se bliža h koncu, uživamo pa ob dognanosti avtorskih priredb teh folklornih melodij. Čuti se, da so Kyurkchiy-skiy, Koutev ali pa Lyondev skladatelji, ki globoko doživljajo ljudsko glasbo. Nadvse zanimivo je oblikovano sosledje glasbnega dogajanja na odru. Skupina nastopa v različnih zasedbah - od celotnega zbora (s solistko ali brez nje) prek seksteta in kvarteta do ... nenadnega vstopa štirih ljudskih godcev - folklorne instrumetnalne zasedbe z bolgarskimi različicami piščali, dud, gosli in lutnje. Muziciranje teh umetnikov ima izraz resne komorne glasbe, kljub temu pa je scenski prijem oblikovan z rahlim komedijantskim pristopom, da učinkuje zabavno, a hkrati z globoko, prikrito povednostjo. V drugem delu koncerta se je zbor predstavil v koncertni preobleki - barve narodnih noš so se umaknile intimnejši črnini - kar smo začutili tudi v programu, ki se je tokrat začel s pesmima lirične vsebine. Priredbe drugega dela so »glede na sodobnost prijema« šle dlje - izstopala je Mehmetyo, kjer se avtor (Spassov) ob ljudski temi igra s »clustri«, navidezno neurejenimi zvočnimi grozdi, ki ustvarjajo samosvojo mistično atmosfero. Ljudski napev je zaživel v vsej svoji mistični univerzalnosti tudi v naslednji »Danyova maika«, gotovo liričnem vrhu večera. Ta ženski ljudski met (v magični interpretaciji solistke Binke Dobreve) bomo gotovo še dolgo hranili v spominu. Bolgarskemu ženskemu zboru in njegovi dirigentki Hristovi, pa avtorjem priredb seveda gre priznanje za produkt, ki zna - kljub globoko premišljenemu, »umetnemu« prijemu - ohraniti ljudsko pristnost, svežino podajanja, predvsem pa veselje do glasbe. CR Iz komedije v tragedijo in nazaj: moč južnjaškega duha Izvrstna interpretacija znanih igralcev »Obveščamo Vas, da bo v igri La for-tuna con la effe maiuscola Aldo De Martino nadomeščal gospoda Alda Giuffreja, odsotnega iz zdravstvenih razlogov.« Tako je pisalo v suhoparni noti, ki jo je uprava gledališča Cristallo objavila pred sobotno premiero. Toda zamenjava v ansamblu ni vplivala na uspeh postavitve. Nasprotno, lik Enri-cuccia je tako izstopal, da je morda zasenčil celo glavnega j cmaka Giovannija Ruoppola, v vlogi katerega je nastopil sloviti Carlo GiufEre (na posnetku). Komedija La fortuna con la effe maiuscola (Sreča z veliko začetnico) je pristno delo neapeljske gledališke tradicije izpod peresa Eduarda de Filippa in Ar-manda Curcia. Zgodba se razpleta v vlažnem kletnem stanovanju družine Ruoppolo. Ostarela zakonca, don Gio-vanni in donna Cristina, se s posinovljenim Enricucciom prebijata skozi črno revščino... vse dokler se jima nepričakovano nasmehne sreča. In menda ni vrednote, ki bi imela med prebivalci ozkih neapeljskih ulic bogatejšo ikonografijo kot sreča. Toda ljudska modrost pravi, da je sreča opoteča. Don Giovan-ni in njemu podobni jo sprejmejo, če jih že obišče, ji nazdravijo s prijatelji in domačimi, če se jim nasmehne. Če pa jim obme hrbet, zamehnejo z roko in preženejo grde misli z dovtipom, ironično puščico, trpko pripombo, ki privabi občinstvu grenak nasmešek. Nekaj pasivnosti je v vseh protagonistih komedije, nekaj tiste pasivnosti, ki je tako značilna za južnjaško miselnost. Podobno pravijo tudi de Filippovi junaki: »Milijoni se kličejo z ene celine na drugo in si pravijo: “Pridi sem, pridi še ti sem, tu nas je že polno!”«. Revežem, ki so se reveži rodili in bodo reveži umrli, pa še država obrača hrbet. Toda kaj je pravzaprav to, država? Giovanni Ruoppolo takole razmišlja o zakonih: »Zakon pravi, zakon pravi! Toda tale zakon ne ve, da je moja žena brez plašča.« Ce že v vsakdanjem življenju, v katerem kraljuje neznanka sreča, ni prostora za državne zakone, to še ne pomeni, da v njem ni pravice. Te pa ti ne izborijo brigadir, odvetnik, notar. Tudi upor ne, in niti pobožnost. Radodarnost in zaupanje, ki sta edino vodilo preprostih ljudi veselega srca in praznega žepa, poznata eno samo mejo: izra- bljanje sosedove dobrote. Samo ko blagemu Ruoppolu stopi bogati in ošabni Sandrino Pezzafredda na prste, se revež odloči, da bo v svojo korist uporabil moč zakona... in kljub letom zapora, ki ga čakajo, vsaj moralno zmagal. Konec igre je torej bolj podoben tra- gediji kot veseli komediji. Dramatično, veliko prej kot komično je tudi dogajanje: situacijske komike, ki je značilna za lahkotna gledališka dela, v sobotni predstavi nismo videli. Vrtoglavih zapletov, ki zdramijo občinstvo, tudi skoraj ni bilo. Avtorja torej nista računala na cenene učinke ali uspešnost oguljenih obrazcev. Smeh publike so izzvali predvsem premišljeno dograjeni dialogi, izigravanje usode, posmeh bedi in lakoti, ki ga premorejo junaki, njihovi enkratni, pristni značaji. Edina figura, ki je po tradiciji vezana na smešne vloge (od norčka do posebneža), je lik nekoliko omejenega posinovljenca En-ricuccia, čigar umsko zaostalost milijo brezmejna srčna dobrota, premočrtna etika in s porednostjo prikrita zvitost. K uspehu postavitve prispevajo seveda levji delež interpretacije igralcev. Izstopa, kot rečeno, mojstrski nastop Alda De Martina v težki vlogi Enricuccia, ki v bistvu požene dramski zaplet in omogoči njegov razplet. Rahlo zavlečeni zadnji prizori drugega dejanja so nekoliko upočasnili ritem postavitve, tako da se je ob koncu vsa komika razblinila in prepustila oder ganljivemu, čeprav morda predvidljivemu zaključku. (MG) V Kulturnem domu v Gorici dela 15 posoških umetnikov Konec oktobra so v galeriji Kultur-n®ga doma v Gorici odprli zanimivo skupinsko razstavo z naslovom »15 Pososkih umetnikov«, ki sodelujejo v iknvno-kulturnem krožku Endas iz tržica. Svoja dela so tokrat razstavili Naslednji ustvarjalci: Grazia Aiello, "■Ugusto Bortoli, Laura Boletig, Clau-i° Corradi, Renzo Furlani, Greste randesso, Livio Perin, Mariagrazia ssolja, Renzo Pillon, Armando Pizzi-gnach, Dario Šanson, Gianni Segatto, . e®^re Spanghero, Andriano Velussi m Giorgio Vinzan. Na slovesnosti ob odprtju razstave ®ta govorila likovna kritika Joško Ve-J1« iz Gorice in Fabio Fabretto iz rziča. Ob tej priložnosti povzemamo pkspoze goriškega kritika J. Vetriha, ki J® občinstvu takole predstavil pobudo: »Kulturni dom je z zadovoljstvom aprejel ponudbo Odseka za upoda-tjajočo umetnost Endas iz Tržiča in o tudi letos gostil pregledno razstavo S. Pfakih del dokajšnje umetniške rav-1' Ja razstava je že trdno usidrana v P odno sodelovanje med tema kultur-nu?a ustanovama goriške pokrajine. ,Prav gre za izpostavo omejenega eMla del (tri za vsakega avtorja), Predstavlja razstava priložnost, da se iJSi krog ljubiteljev te umetniške zvr-■—1 aooci z ravnijo ustvarjalnosti neka- terih avtorjev iz naše dežele. Pri izbiri del smo upoštevali razne vidike: v sicer skrčeni, toda stvarni obliki smo želeli predstaviti izrazne in vsebinske težnje, ki dajejo svojevrsten pečat ustvarjalne značilnosti vsakemu izmed petnajstih prisotnih umetnikov. Na bolj ali manj izrazit način se le-ti po vrsti sklicujejo na tradicijo upodabljanja, ki je dodobra zasidrana v krajevni umetniški stvarnosti. Vsi ti shkarji ustvarjajo v deželi, ki nudi obširne možnosti izbire: lahko črpajo med izsledki, ki so se izoblikovali v krajevnih umetniških tokovih, lahko pa se naslanjajo tudi na ustvarjalne oblike sosednjih dežel, s katerimi jih vežejo skupni kulturni, socialni in gospodarski interesi. Univerzalnost slikarskega jezika, ki ga lahko primerjamo samo z glasbenim, dopušča svobodo in raznolikost v izražanju, pa čeprav ga včasih vežejo sorodne spodbude in navdihi ter podobni načini oblikovanja in raziskav. Ta raznolikost dovoljuje slehernemu slikarju, da izpostavi njemu lasten pogled na okolje ter da na svojevrsten in učinkovit način izrazi svoj nemir, ki se pojavlja v času, ki ga živimo.« Razstava bo odprta do 10. t.m. ob delavnikih od 9. do 13. ure in v večernih urah med prireditvami, (ik)_______ MUZEJI / FLORENTINSKI MUZEALCI SE HUDUJEJO NAD RIMOM Birokracija »skriva« zgodovinske zaklade Uffizi čakajo na denar za prenovo muzejskih prostorov, da bi razstavili umetnine iz depoja Kdor si želi ta čas v Firence na ogled tamkajšnje svetovno slovite galerije Uffizi, se bo moral že navsezgodaj postaviti v vrsto in potrpežljivo čakati, da ga spustijo vanjo. Uffizi sodijo v sam vrh svetovnih muzejev, leta 1994 ga je obiskalo 1, 3 milijona oseb. V zadnjih nekaj letih se je število obiskovalcev zelo povečalo in ob katerikoli uri so pred vhodom dolge vrste ljudi, v veliki meri tujcev. V Firence prihajajo turisti iz vsega sveta. Lani so imeli v Toskani več kot 11 milijonov tujih turistov in skoraj 18 milijonov italijanskih, po večini iz drugih italijanskih dežel. Več kot polovico tujcev so zanimala zgodovinska mesta, medtem ko je med domačini v to kategorijo sodilo 30 odstotkov obiskovalcev. Veliko italijanskih turistov, dobra polovica, gre namreč letovat na tirensko obalo. Sicer pa so med tistimi, ki obiskujejo zgodovinska mesta, Italijani na prvem mestu s skoraj 5 milijoni nočitev. Firence, Siena, Pistoia, Lucca, Piša, Volterra, Arezzo, da omenim samo nekatera večja mesta, so cilj zanimivih izletov. Med tujci seveda prednjačijo Nemci, ki predstavljajo kar tretjino vseh tujcev. Na drugem mestu so Američani, v edno več pa je tudi japonskih turistov. V prvi polovici letošnjega leta se je število nočitev povečalo za 10 odstotkov. Palače in cerkve so vsaka zase zanimiv spomenik, ki si ga velja vsaj enkrat v življenju ogledati. V vsakem mestu imajo tudi svoj muzej, natrpan z umetninami, kar kaže na srednjeveško bogastvo toskanskih trgovcev, ki so v svoje kraje privabljali znamenite slikarje, kiparje in druge umetnike. V poštev prihajajo tudi manjši kraji, saj ima vsak svojo bogato zgodovino, pa čeprav je živel v senci večjega soseda. Pred muzeji so dolge vrste, pa ne samo pred galerijo Uffizi v Firencah, kjer se marsikaj zatika. Po znanem bombnem atentatu 27. maja 1993 je takratna Ciam-pijeva vlada namenila izreden prispevek 30 milijard lir ne samo za popravila, temveč tudi za preureditev znamenite galerije. Kot v skoraj vseh italijanskih muzejih, imajo tudi tukaj večino umetnin v depoju. Ni namreč dovolj razstavnega prostora, da bi jih pokazali obiskovalcem. Italijanska birokracija pa je vsemogočna in zavira posodobitev muzeja. Dvajset od omenjenih trideset milijard lir so porabili za popravilo tistega, kar je bilo poškodovano maja 1993, med drugim tudi 250 likovnih stvaritev. Nadaljnjih deset mi- lijard nameravajo porabiti za prenovo muzejskih poslopij. Zataknilo se je pri žigih raznih državnih funkcionarjev. Razstavni prostor nameravajo povečati od sedanjih 9 tisoč na 25 tisoč kvadratnih metrov. Na tak način bi bilo veliko več umetnin na ogled, seveda bi v muzej istočasno lahko spustili veliko več ljudi. Upravitelji muzeja se zaradi takšne birokratske počasnosti, ki jo v glavnem povzroča Rim, zelo hudujejo. S prstom kažejo drugam, v Pariz, v London, v Madrid, kjer se takšne stvari rešujejo zelo hitro in kjer rezultate že vidimo. Muzealci v Firencah se upravičeno jezijo tudi zaradi tega, ker milijoni turistov, ki v vseh letnih časih obiščejo Toskano, konec koncev prihajajo zato, da bi si ogledali muzeje, ki jih je v tej italijanski deželi zelo veliko. Marko VValtritsch LIKOVNA UMETNOST / DONACIJA NARODNI GALERIJI LJUBLJANA - V nedeljo so v Narodni galeriji v Ljubljani slovesno predstavili novo pridobitev stalne zbirke mednarodne umetnosti, tihožitje Trije šopki, izdelek španske šole iz prve polovice 17. stoletja. Sliko je muzeju daroval Amway oziroma njegova slovenska podružnica Amway Slovenija. To je prva donacija, ki jo je Narodna galerija v zadnjih 50 letih dobila od tujega podjetja. Glede na trenutni slovenski položaj na področju davčne zakonodaje, ki ne spodbuja niti sponzoriranja kulturnih projektov niti donacij, in pomanjkanje ustreznih fondacij, ki bi omogočale širitev fondov slovenskih muzejev, je ta dar gotovo dobrodošel. Slika neznanega avtorja, katere atribucijo sta prispevala dr. Ksenija Rozman in sloviti Federico Zeri, izhaja iz zasebne lasti. Naslikana je na platnu v oljni tehniki, njene dimenzije pa znašajo 113 x 164 cm. Podatki o provenienci slike so skro- mni; pred 2. svetovno vojno je bila kupljena v zagrebški starinarnici. Gre za zgodnje špansko tihožitje (med drugim, spomladi so pomembno razstavo španskih tihožitij pripravili v londonski Narodni galeriji), ki je nastalo pod italijanskimi vplivi. Sliko so od zasebnika kupih letos, podatkov o njeni vrednosti pa donatorji niso sporoCih. Ob dogodku, pomembnem za umestitev slovenske likovne umetnosti v širši mednarodni kontekst, še krajše opozorilo o dobro-došli potezi naše druge likovne nacionalke, Moderne galerije. V tej ustanovi so pred kratkim, brez posebne promocije, pripravili presenečenje; ob novi postavitvi del naših sodobnih umetnikov so se odpovedati uveljavljenemu nacionalnemu konceptu. Dela slovenskih likovnikov so skupaj z izborom del iz nastajajoče stalne zbbke avtorjev iz mednarodnega prostora (Kapoor, Iglesias, Bal-ka) združili v postavitev, ki vzpostavlja mednarodni koncept. Vojko Urbančič ETNOLOGIJA / KNJIŽNICA GLASNIKA SED 23 Med ethnosom in anthroposom LJUBLJANA - Ob mednarodnem kongresu etnologov, ki je potekal v Cankarjevem domu od 24. do 27. oktobra, je Slovensko etnološko društvo izdalo zbornik Razvoj slovenske etnologije od Streklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Zbornik z 39 referati je tako kot kongres zasnovan tridelno, in sicer se prvi sklop referatov nanaša na etnologijo na prelomu 19. v 20. stoletje, drugi na razvoj slovenske etnologije in sorodnih ved in tretji na sodobne raziskovalne programe. Zbrani prispevki odsevajo različne pristope in poglede na stroko, ki je že nekaj let razpeta med zagovornike kulturne antropologije in nacionalne etnologije. Prvi vtis, ki ga bralec razbere iz naslovov referatov je, da še vedno prevladuje klasična narodopisna problematika, ki obsega preučevanje ljudske duhovne kulture, folkloristiko, etnomuzikologijo, muzeologijo, konserva-torstvo... Zlasti prispevki mlajše generacije pa prinašajo razmišljanja teoretske narave, ki skušajo reflektirati današnje razcepljeno stanje stroke, institucionalizirano na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, katerega nosilci zaradi konflikta metodološke narave ne najdejo skupnega jezika. Ce poenostavimo to shizmo, so na eni strani zagovorniki kulturne antropologije, ki poudarjajo pomen holističnega in primerjalnega preučevanja človeka in njegove individualnosti, na drugi pa zagovorniki razvoja etnologije kot nacionalne vede in pomena spoznavanja slovenskega naroda. Sto let po Murku, ki je svaril pred cepitvijo moti v stroki, etnologi trošijo energijo zaradi nedopušCanja sobivanja različnih raziskovalnih programov. Etnološki predmet preučevanja, ki se je prvotno nanašal predvsem na ljudsko kulturo, se je z nastankom moderne, urbane družbe razširil na način življenja vseh slojev. Zakaj je inertnost stroke toliko večja pri spreminjanju interpretativnih modelov, ki se lahko med seboj tudi oplajajo? Andreja Paljevec Rastko Močnik: Extravagantia II/ Koliko fašizma? Studia humanitatis. Mi-nora, Ljubljana 1995, mehka vezava, 16,5 x 11,5 cm, 137 strani. Ideje, geste, dejanja, ki jih lahko označimo kot fašistoidne, ali pa vsaj kot njihove ponaredke, v našem času in prostoru niso nikakršen tujek. Prav njihova pojavnost vzbuja vprašanja tudi pri humanistih. Dr. Rastko Močnik se je pred letom dni v Republiki spraševal: »Koliko fašizma?« Tokrat si je isto vprašanje zastavil v drobni knjižici. Napisal jo je z zavestjo, »da je je življenje lahko še kaj veC kot sovraštvo, tesnoba in vojna.« Resda danes ni protifašistične fronte, »so pa posameznice in posamezniki, ki se s fašizmom ne mislijo sprijazniti... in ki zmorejo od države zahtevati, da ravna drugače kakor tiste države, tisti oblastniki izpred pol stoletja.« Avtor je gotovo eden od teh. Kajti knjižico je napisal tudi zato, »da bi tem zahtevam uspelo, da bi jih znati izreci, da bi naredili konec mori stoletja,« in da bi »...svet, ki ga zapuščamo, ne bil slabši kakor takrat, ko smo se rodili«. (K. G.) ■ ............ Jože Vogrinc: Televizijski gledalec Koncept televizijskega komunikacijskega razmerja kot izhodišče za teorijo televizije, Studia humanitatis, Apes, izdala SKUC in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 1995, mehka vezava, 19,5 x 13,5 cm; 177 strani. Knjiga temelji na disertaciji, ki jo je avtor zagovarjal na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete. Televizija se mu je zazdela teoretsko zanimiva, ko je po daljšem Času spet postal njen kolikor toliko reden gledalec, in ga je presenetila njena sposobnost, da drži gledalca pred sprejemnikom, Četudi mu kaže nekaj, Cesar si ta ne bi želel gledati. Rezultat tega je vrsta esejev v Stopu, pozneje tudi magisterij in doktorat. Vo- * grinca zlasti zanima razmerje med televizijo in gledalcem, ki ga je postavil za izhodišče svoje raziskave. Pri tem je odkril sorodnosti s tistimi deti britanske teorije televizije, ki sodijo v »cul-tural studies«. Skratka, knjiga bo zanimiva za vse, ki jih televizija zanima še kako drugače kot kulisa, kjer si lahko vsak dan ob določeni uri ogledajo nadaljevanje serije ali pa osrednji TV Dnevnik. (K.G.) Amsterdam: Franz von Stuck: Mit in patos (likovna, Van Gogh Museum, do 21. januarja leta 1996). Benetke: Henry Moore (likovna, Fondazione Cini, do 26. novembra). Berlin: Cy Twombly, retrospektiva (likovna, Ne-ue Nationalgalerie, do 19. decembra). Budimpešta: P. A. R. A. S. I. T. E., slovenski likovniki (likovna, Miicsarnok, do 19. novembra). Dunaj: Wien Modern, festival glasbe 20. stoletja (glasba, Kon-zerthaus, Kunstverein, Odeon, do 22. novembra; Evropa po potopu. Umetnost 1945-1965 (likovna, Kunstlerhaus, do 10. decembra). Firenze: Toulo-use-Lautrec, (likovna, Pa-lazzo Vecchio in Palazzo Medici-Ricardi, do 18. februarja leta 1996). Frankfurt: Hrepenenje po sreCi, Klimt, Kokoschka, Schie-le (likovna, Schirn Kunsthalle, do 3. decembra). London: Restavrirani kartoni Agostina Ca-raccija (likovna, National Gallery, do 14. januarja leta 1996); Turnerjeva nagrada, razstava štirih nominirancev ter Dinastije, slikarstvo v času Tudorjev in Jakoba I. (likovna, Tate Gallery, do 3. decembra oziroma 7. januarja leta 1996); Art and Power; Evropa pod diktatorji, 1930-1945 (likovna, Hayward Gallery, do 21. januarja leta 1996). Madrid: Saloma, moderni mit, razstava sodobnih likovnikov (likovna, MNCARS, do januarja leta 1996); Katalonske risbe iz 30. let (likovna, Real Academia de Bellas Artes de San Fernando, do 17. decembra). EVROAGENDA DUNAJ Avstrijci v Efezu 100 Jahre Osterreichische Forschungen in Ephesos; 1895-1995. Ephesos-Museum, Neue Burg Wien. Od 13. novembra do 4. marca leta 1996, odprto od srede do ponedeljka med 10. in 18. uro, informacije na telefonu (Kunsthisto-risches Museum) 0043/222/52177. Pred stoletjem so se z arheološkimi izkopavanji Otta Benndorfa začela avstrijska raziskovanja na področju odkrivanja pomembnega maloazijskega centra antične kulture, grškega Efeza (ostanki oziroma ruševine nekoC cvetočega mesta se zdaj nahajajo na zahodni obali Turčije). Dunajski Umetnostnozgodovinski muzej je v sodelovanju z Avstrijskim arheološkim inštitutom ob obletnici pripravil razstavo, ki jo bodo prihodnji ponedeljek odprli v dunajskem Ephe-sos-Museumu. Razstava bo dokumentirala zgodovino dosedanjih odprav avstrijskih arheologov, povezanih s to maloazijsko lokacijo. Razstava bo poleg najdb predstavila arhivsko gradivo, stare načrte in arheološke risbe, fotografsko gradivo in drugo dokumentacijo; zaključila pa se bo s predstavitvijo sodobnih dejavnosti in načrtov prihodnjih raziskovanj avstrijskih arheologov. Osrednji eksponat razstave ne bo original, paC pa kopija: gre za odlitek kipa boginje Artemis (na sliki: original iz muzeja v Selcuku, 2. st. p. n. š.). KOLN Umetnostni sejem v Kolnu Art Cologne 1995. Internazionaler Kuns-tmarkt, Koln Messe, Messeplatz 1, Koln (Art Cologne, Postfach 21 07 60, D - 50532 Kohl). Od 11. do 19. novembra. Odprto od ponedeljka do petka med 12. in 20. uro, sobota in nedelja med 11. in 20. uro. Informacije na telefonu 0049/221/257 49 39. Na umetnostnem področju se izteka tudi sezona letošnjih najpomembnejših sejmov. Za bolonjsko Arte Fiera, madridskim Arcom in baselskim Artom se bo v soboto začel najpomembnejši tovrstni nemški sejem v Kolnu, ki je najobsežnejši med vsemi. Letošnja sejemska novost (sejem je sicer tradicionalno posvečen modemi in sodobni umetnosti) bosta dva dodatna sejemska dneva. Ponudbo galerij (letos bo sodelovalo kar okoli 350 galerij iz 23 držav, od tega jih 130 ne bo nemških) bo mogoCe spremljati na 42 tisoč kvadratnih metrih. Del razstave bodo posvetiti tudi avantgardnim galerijam, ki so na lanskem sejmu - zlasti med mladimi obiskovalci - vzbudile velik odziv. Organizator Art Cologna je Bundesverband Deutscher Galerien (Zveza nemških galerij), v njegovem okviru pa bodo podelili tudi nagrado, vredno 20 tisoC nemških mark. Ta je namenjena najboljšemu galeristu (nagrajenca izbirajo galeristi). Letos jo bo prejel berlinski galerist Rudolf Springer, ki svojo galerijo vodi Ze 48 let. Lani si je Art Cologne, ki je tudi najstarejši umetnostni sejem modeme in sodobne umetnosti, ogledalo rekordnih 70 tisoC obiskovalcev. COLOGNE Internationaler Kunstmarkt LONDON Westminstrska palača VVestminster Kings and the Medieval Palače of West-minster. The British Museum (Room 28), Great Rus-sel Street, London WC1B 3DG. Od 1. novembra do 14. januarja leta 1996. Odprto vsak dan med 10. in 17. uro, informacije na telefonu 0044/171/323 8525. V Britanskem muzeju so prejšnjo sredo odprli razstavo o srednjeveški zgodovini Westminstrske palaCe. Od srednjeveškega objekta, ki ga je uničil požar 16. oktobra leta 1834, se je ohranila le velika dvorana in obsežna dokumentacija (objekt je sicer dobro dokumentiran; pred požarom ga je premerilo in izrisalo veliko arhitektov, umetnikov in antikvarjev). Po požam so jo prenovili in vključili v novo palačo, ki so jo do leta 1860 zgradili po načrtih Charlesa Barrya. Srednjeveško palačo so zgradili v Času VVilliama Rufusa pred koncem 11. stoletja, tri stoletja po njenem nastanku pa so jo pod Rihardom H. gotizirali. Razstava, ki jo je muzej pripravil s Komitejem za umetnostna dela in parlamentom, obsega redka dela, ki so preživela požar. Iz najzgodnejšega obdobja so se ohranili trije romanski kapiteli, tabelno delo iz časa okoli leta 1260 in nekaj del iz sredine 14. stoletja. Razstavljenih je tudi šest dragocenih monumentalnih kraljevskih portretnih soh iz 80. let 14. stoletja, ki so jih izdelali za Riharda II. (na sliki ena od njih). Milano: Andy Warhol (likovna, Fondazione Mar-zotta, do 11. februarja leta 1996). Miinchen: Zbirka Barnes (likovna, Hans der Kunst, do 22. novembra). New York: Renesansa v Franciji, Goya v i Metropolitanu ter Rembrandt/ne Rembrandt (likovna, Metropolitan Museum of Art, do 12. novembra, 31. decembra oziroma 7. januarja leta 1996). Oxford: Louise Bourgeois: Kipi, grafike (likovna, Museum of Modern Art, do 31. decembra). Pariz: Charles-Louis Clerisseau, risbe iz Erari-taža, Dragulji starega zhoda ter Srednjeveški emajl iz Limogesa (likovna, arheologija, Louvre, prvi dve razstavi do 18. decembra, emajl do 22-januarja leta 1996); Cezanne (likovna, Grand Palais, do 1. januarja leta 1996); Moško-žensko, seksualnost v umetnosti (likovna, Centre Pompidou, do 12. februarja leta 1996). Reka: Duje Jurič: Slike - instalacije (likovna, Moderna galerija, do 15. novembra). Rim: Zgodnji Mondrian (likovna, Galleria Nazionale d’ Arte Moderna e contempo-ranea, do 21. jauarja leta 1996). Salzburg: Drago )■ Prelog ter Jean Egger (likovna, Rupertinum, do 3. oziroma 10. decembra)-Sankt Petersburg: Dvakrat rešene, umetnine, ki jih je Rdeča armada zaplenila v Nemčiji (likovna, Ermitaž, do marca leta 1996). Zagreb: Hermann Glockner, dela 1909-1985 (likovna, Galerija suvremene umjetnosti, do 10. decembra). Pripravil Vojko Urbančič FILIPINI / Z VETROM, KI JE PIHAL DO 270 KILOMETROV NA URO_ Tajfun Angela je terjal na otočju že 500 življenj Gmotno škoda je ogromna, saj znaša že 77 milijonov dolarjev Kokosovi nasadi so nepopravljivo poškodovani MANILA - Tajfun Angela, ki je s svojimi viharnimi vetrovi konec prejšnjega tedna opu-stošil Filipine in povzročil smrt približno 500 oseb, je med drugim razdejal kokosove nasade v pokrajini Bicol, na vzhodu glavnega filipinskega otoka Luzona, tako da bi po prvih trgovskih ocenah letošnja proizvodnja lahko upadla za celih 30 odstotkov. »Nasadi v Bicolu so letos obetali izjemen pridelek,« je izjavil predsednik združenja filipinskih proizvajalcev kokosovega olja Jeremias Senico, ki je potrto dodal: »V Bicolu pridelajo okrog 25-30 odstotkov celotne državne proizvodnje, vendar je tajfun letošnji pridelek nepopravljivo prizadel.« Angela, ki je privihrala z vso silo s Tihega oceana, je namreč podrla na tisoče dreves kokosovca. Izgube so Se zlasti hude, ker so z bicolsko proizvodnjo skušali zapolniti vrzeli, ki jih je povzročila suša v Mindanau. Po prvih podatkih je tajfun tako opustosil nasade, da so drevesa ostala brez listja in plodov. Te vesti je potrdil tudi guverner pokrajine Sorsogon, ki je v radijskem intervjuju sporočil, da je tajfun podrl vsa kokosova drevesa. Filipini šo bili doslej najveCji proizvajalci in izvozniki kokosa in kokosovih izdelkov. Pričakovali so, da bo letošnja proizvodnja rekordna (skoraj 2, 5 milijona ton), zato je škoda toliko večja. Cene kokosovega olja so se tako v Evropi kot v ZDA občutno dvignile, pričakujejo Pa, da bodo narasle cene jedilnega olja tudi v Manili. Tajfun je namreč porušil dvanajst mostov in uničil večino cest, ki vodijo v glavno mesto, kjer se nahajajo predelovalnice. V najboljšem primeru bo dobava surovega kokosovega olja mogoča le z veliko zamudo. MANILA - Po zadnjih uradnih ocenah je Angela, za Filipine najsilovitejši tajfun desetletja, povzročil smrt 500 oseb, reševalci pa menijo, da bo to število v prihodnje Se naraslo, saj je pod ruševinami obležalo veliko oseb. Tajfun je z vetrovi, ki so dosegli jakost 270 kilometrov na uro, še zlasti razdejal pokrajino Bicol na južnem koncu naj večjega filipinskega otoka Lu-zon, nato pa oplazil Se glavno mesto Manilo. Porušil je skoraj 50.000 hiš in koC iz listov kokosove palme. Gmotna škoda, ki jo je povzročil lastnini in pridelkom je že presegla 77 milijonov dolarjev, v prihodnje pa'bi lahko Se narasla. Pred Angelo je Filipine prejšnji teden hudo prizadela tropska nevihta Zack, tako da so poznavalci morali spremeniti ocene o filipinski gospodarski rasti za leto 1995. Filipinska vlada je predvidevala, da bo državna proizvodnja narasla za Sest odstotkov, sedaj pa se je ocena že znižala za en odstotek. Posledice tajfuna bodo negativno vplivale tudi na inflacijo, so- glašajo strokovnjaki. Mnogi menijo celo, da bi se država v primem še enega podobnega tajfuna lahko znašla v hudih gospodarskih težavah. Inflacija je že narasla na letos najvisjo stopnjo 11, 8 odstotka, medtem ko je bila prejšnji mesec nekaj veC kot 8-odstotna. Posledice tajfuna je med dragim občutila tudi industrijska proizvodnja na Lu-zonu. Otok je doslej veljal za industrijsko in gospodarsko srce države. Pri ministrstvu za notranje zadeve so posledice tajfuna zaradi razdejanja, ki ga je pustil za seboj, preden je odvihral na Južnokitajsko morje, pri-merjah posledicam nagle vojne. Reševalne ekipe se še vedno skušajo prebiti do poplavljenih področij, ki so ostala odrezana od sveta, potem ko so poplave in viharni vetrovi dobesedno izbrisali cestne povezave. Prebivalcem številnih predelov grozi lakota, če jih ne bodo Cimprej oskrbeli s hrano in pitno vodo, medtem ko so se drugod razmere že toliko umirile, da so se ljudje zaceli vračati na delo in popravljati poškodovane domove. gaijfuh Angela j V j M J 3 Luzon> FILIPINI Filipinsko morje —Območje, ki gaje tajfun najbolj prizadel □ Provinca Ouezon gg) □ Dežela Bicol Kar 18 tisoč mrtvih zaradi zdravnikov SYDNEY - Gniloba v zdravstvu ni značilna samo za sredozemske države, kjer smo predvsem v Italiji priča neverjetnim pomanjkljivostim, s podobnimi težavami se ubadajo tudi v Avstraliji. Iz preiskave, ki jo je naredila skupina vladinih izvedencev, izhaja, da v Avstraliji vsako leto umre zaradi napak v zdravstvu kar 18 tisoč bolnikov, 50 tisoč jih ima trajne posledice zaradi napak in zamud pri zdravljenju, 280 tisoC bolnikov pa je zaradi podobnih vzrokov ozdravelo s precejšnjo zamudo. Kar 85% zdravstvenih »nesreč« se je pripetilo v bolnišnicah. FRANCIJA / PSIHIATRIČNI FILOZOF Samomor Gillesa Deleuza Giganotozaver Giganotosaurus carolinii Gigan-: ogromen (latinsko) označuje velikost živali -notos-: južno (grško) pomeni, da žival izvira z južne poloble 'Saurus: plazilev (grško) carolinii: po Rubenu D. Caroliniju, ki je Prvi odkril giganotozavra Kraj: Odkrili so ga v provinci Neuquen v zahodni Argentini ob reki Limay Opis: t Dolžina približno 12 metrov ^ Teža 6 co 8 ton 6 Živel je pred 100 milijoni let, približno 30 milijonov let pred tiranozavrom, kateremu je podoben tt-tevna Natnm. miizftj Carmen Funes. Arnentin; URUGVAJ BuenosOi Aires Sm Atlantski ocean ' Falklandsko otočje (VB) . 300 milj 300 km APAA/m. J. Castello PARIZ - Intelektualna Francija se še ni opomogla od petkovega samomora enega svojih naj-veCjih filozofov Gillesa Deleuzea, ki je bil po besedah Michela Foucaulta »edini filozofski duh Francije«. Skupaj s psihoanalistom Felbcom Guattarijem je leta 1972 napisal eno redkih filo-zovskih uspešnic »Anti Oidip«. Gilles Deleuze se je rodil 18. januarja 1925 v Parizu, leta 1955 je bil asistent na Sorboni, od leta 1969 do leta 1972 pa redni docent. Deleuze je bil znan po izredni komunikativnosti. Kljub svojim desničarskim družinskim izvorom je bil od vedno levičar, ki pa ni hotel, da bi ga kaka stranka utesnjevala. Njegov »Anti Oidip« je imel učinke prave bombe med intelektualci in javnim mnenjem. Knjiga je iz filozofskega zornega kota odločen napad na vse dogmatizme v psihoanalizi. Z Guattarijem, ki je bil njegov najzvestejši prijatelj, je napisal tudi »Kapitalizem in shizofrenija«, »Slika-Cas« in »Slika-gibanje«, ki so odraz Deleuzeove »permanentne revolucije v ideologiji«. Za Deleuzea je uresničevanje filozofskih misli zahtevalo isti pristop in napor, kot pri umetniku, ki dela s kredo ali lesom. Vsaka njegova knjiga je bila prava kreacija. Leta 1993 je v knjigi »Kritika in klinika« glede Melvillea, Becketta, Levvisa Carrola in Kafke zapisal: »Veliki pisatelj je kot tujec v jeziku, ki ga rabi, kljub temu da je to materin jezik.« Gilles Deleuze pa bo nedvomno ostal v trajnem spominu zaradi svojih filozofskih raz- mišljan o psihiatrični patologiji. »Anti Oidip« je tako oblikoval celo generacijo študentov psihologije. V njej je bil odločen napad na ideje in terapije velikih psihoanali-stov kot so bil Freud in drugi. Njegovi koncepti so imeli precejšen vpliv tudi na italijansko filozofijo, še veC pa na psihiatrijo. Prav v Gorici in kasneje v Trstu so v praksi uresničili tiste ideje, o katerih je Deleuze skupaj z neločljivim Guattarijem teoretiziral. NOVICE Kače in škorpijoni ubijejo vsako leto 100 tisoč ljudi ŽENEVA - Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto umre zaradi pikov kaC, škorpijonov in drugih strupenih žuželk kar 100 tisoC ljudi. VeCina jih umre v državah v razvoju, saj v ZDA in Avstraliji, kjer je prav tako ogromno primerov pikov, večino zastrupljenih rešijo. Z nožem v hišo premiera Chretiena OTTAVVA - Prisebnosti žene kanadskega premierja Chretiena Jean se morajo varnostniki zahvaliti, da je vdor nekega neprisebneža oboroženega z nožem končal brez hujših posledic. Jean mu je namreč pred nosom zaklenila vrata, ko jih je odprla, ker je slišala ropot razbitih šip. V Armeniji po sedmih letih spet obratuje edina nuklearka MOSKVA - Po sedmih letih so v armensko električno omrežje ponovno poslali energijo edine armenske jedrske elektrare, ki so jo ustavili po katastrofalnem potresu leta 1988. Elektrarna grafitnega tipa bo omejila električne redukcije v Armeniji, kjer imajo ljudje energijo le po eno uro na dan. Prvo iransko JE bodo dokončali čez tri leta TEHERAN - Kot je včeraj sporočil podpredsednik Irana in odgovorni za jedrsko energijo Reza Amro-lahi, bodo gradnjo prve iranske jedrske elektrarne v Bušehra ob Perzijskem zalivu dokončali Cez dve leti. Amrolahi je povedal, da so iranski in ruski tehniki v Bušehra dokončah predhodne študije, tako da se bo lahko vsak Cas zaCela gradnja. V Rusijo pa bodo odpotovali iranski telmiki, ki jih bodo uspo-sobih za delo v nuklearki. Z narodno gardo hoteli izterjati davke Indijancem NEW YORK - Kot na Divjem zahodu je ameriška davkarija pred meseci načrtovala, da bi s pomočjo vojske izterjala davke Indijancem, ki jih noCejo plačati. Pri tem bi narodna garda s helikopterji in oklepnimi enotami pomagala policistom, da bi »prepričali« Indijance, naj plačajo davek od prodaje bencina in cigaret v rezervatih St. Regis, Catta-raugus in Ononodanga. K sred so nacrt opustili. KOMENTAR Religija ni mh m mir Jeruzalem ali Yershalayim v hebrejščini označuje mesto miru. Vendar bo to mesto miru Sele po prihodu mesije, do takrat pa je Jeruzalem tudi Yirah Ska-lem - strah pred bogom. Tako pravijo židovski verski zakoni. Zaradi njih je moral v soboto zvečer umreti izraelski predsednik vlade Jicak Rabin. Jeruzalem je odslej tudi mesto, kjer leži njegov grob. Pogreb je voditeljem različnih držav ponudil priložnost, da govorijo o miru, mirovnem procesu in sožitju med narodi z različnimi kulturami, zgodovino in religijo. Vsi, tako kralj Husein kot egiptovski predsednik Mubarak in ameriški predsednik Clinton, so izrekali globoko spoštovanje izraelskemu politiku, ki je gradil mir, ker je spoznal, da je edina možna pot, po kateri mora hoditi židovski narod, pot razumevanja in strpnosti do nekdanjih sovražnikov. Deloval je politično in miroljubno, njegova politika pa je morala izključevati religijo do te mere, da je bila izvedljiva. Jigal Amir je človek, ki je religijo postavil na prvo in edino mesto. Zanj je bila sveta zemlja Zahodnega brega previsoka cena za mir. Zato je bil Rabin v njegovih očeh izdajalec, ki mora umreti, ker krši božje postave. Politični analitiki s celega sveta so se včeraj spraševali, ali in v kolikšni meri lahko Rabinova smrt prizadene mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Znotraj Izraela na potek procesa lahko vpliva več dejavnikov: osebnost in delovanje Simona Peresa, tako različna Rabinovi osebnosti, poveličevanje umorjenega premiera in njegovih mirovnih prizadevanj, glasovi za laburistično stranko in proti njej ter politična strategija, ki jo bo pred parlamentarnimi volitvami ubrala stranka Likud. Politično delovanje različnih nosilcev oblasti v državi Izrael pa se je in se bo moralo tudi v prihodnosti navezovati in soočati z religioznimi vprašanji. Religija je na tem koncu sveta vsebina politike. Vsi, ki bodo načrtovali prihodnost Zidovske države in vodili izbrano ljudstvo v mir, so z umorom Rabina dobili novo jasno opozorilo. Jana Urh Umorjenega izraelskega premiera Jicaka Rabina so na zadnji poti spremljale delegacije iz 80 držav sveta in tisoči žalujočih rojakov (Telefoto: AP) _____________ANALIZA___________ Strah pred bratomorno vojno JERUZALEM - Življenjska pot Jicaka Rabina je zrcalna podoba izraelske zgodovine - od vojn do iskanja miru, od socializma do kapitalističnega razcveta. Umor, ki ga je zagrešil židovski skrajnež, je razbil dvatisočletni tabu političnega nasilja med Židi, kar je med ljudmi zbudilo strah pred izbruhom bratomorne vojne. Rabin je bil poosebljenje v Izraelu rojenega Zida (Sabra), bil je domaCa podoba v življenju slehernega Izraelca, tako da je vedna prebivalcev njegovo smrt občutila kot izgubo dela lastne identitete. »Rabin je bil kvintesenca izraelskosti,« je dejal telavivski zgodovinar Elie Bamavi. »Bojeviti kmet, vojaški junak, zreli diplomat, obrambni minister, ki je brutalno zatrl intifado, toda končno mirovnik.« Rabin je bil izbran za to, da povede Izrael v obdobje miru z arabskimi sosedi. On bi to zmogel ravno zaradi svoje vojaške preteklosti. Nihče ga ni mogel obtožiti, da je bil mehek do Arabcev, saj je že leta 1948 kot mlad Častnik izraelske vojske sodeloval pri izgonu Arabcev iz okolice Tel Aviva. Kot vrhovni poveljnik je povedel izraelsko vojsko v zmago leta 1967. Kot obrambni minister je leta 1988 naročil vojakom, naj polomijo kosti Palestincem in naj uporabijo vsa sredstva za zlom intifade. »Ce je bil Rabin prepričan, da je danes varno sklepati mir, potem smo mu lahko zaupali,« je dejal neki častnik. »Rabin je bll‘gospod varnost1.« Jicak Rabin je poskusil vsa sredstva za zagotovitev varnosti - od vojaških do diplomatskih. »KonCno je spoznal, da je edino sredstvo - mir,« je dejala izraelska fotografinja Rina Nass. »Ni ga bilo sram priznati, da si je premislil.« Čeprav je vodil Laburistično stranko, ki si je tradicionalno prizadevala za socialistično centralno-plansko gospodarstvo, je v zadnjih treh letih vodil vlado v najvecjem razcvetu kapitalizma. Upanje na mir je v Izrael pritegnilo naložbe, predvsem v tehnološke panoge, kar je dvignilo življenjski standard srednjega sloja in moderniziralo infrastrukturo. Odpravil je omejevalne davke na potovanje v tujino. Moški niso veC potrebovali dovoljenja vojske, Ce so hoteli odpotovati na tuje. Najve-Cji simbol mirovnega procesa pa je bila lanska mirovna pogodba z Jordanijo, ki je tisočem Izraelcev omogočila izpolnitev dolgoletne Zelje po obisku Jordanske doline in zgodovinskega kraja Petre. Rabinovo prijateljstvo z jordanskim kraljem Huseinom je simboliziralo korenite spremembe v zadnjem letu, ki so omogočile tudi sodelovanje izraelskih poslovnežev na nedavnem srečanju v Amanu. Toda senca odpora židovskih skrajnežev je padala na Rabinova mirovna prizadevanja in bo še bolj obremenila njegove naslednike na dolgi poti k miru. »Tabu bratomora, ki je privedel do izgube bibličnega židovskega templja, je padel,« pravi Bamavi. »Ni pomembno, da je šlo za dejanja osameljenega norca. Pomembno je ozračje sovraštva, ki je pripeljalo do tega.« Optimisti upajo, da bo umor »najvecjega med Židi« spametoval židovske skrajneže in streznil židovske politike, ki morajo uvideti, da je edina pot le pot miru. Pesimisti se bojijo, da se bodo bratomorni spopadi razplamteli. »To je začetek vojne med brati,« meni Miriam Gmnvvald. »Nekaj strašnega se bo zgodilo. O tem pišejo naše svete knjige.« Paul Taylor / Reuter ________MED NEWYORŠKIMI ŽIDI_______ »Umor je del božjega načrta« Ortodoksne židovske skupnosti v ZDA ne žalujejo za Rabinom NEW YORK - »Tukaj ne boste našli veliko Rabinovih privržencev,« me je opozoril taksist. Hasidimska sekta Sa-tmar ne verjame v Izrael, zaničujejo Žide, ki ne živijo kot oni. »Poleg tega pa ne govorijo z ženskami,« je dodal. Njegova napoved se je uresničila na Divsion Avenue v osrčju skrajno ortodoksnega židovskega predela VVilliamsburg v Brooklynu. Vprašanja so ostala brez odgovorov in hladni pogledi so mi ukazovali, naj jih pustim pri miru. Podoben nem položaj na Kent Avenue in Lee Avenue. Skupina mladih in starih pripadnikov sekte Satmar - ki jih pod velikimi pokrivali ločiš le po barvi dolgih brad - je pospešila korak, ko sem se jim skušala približati. »VeC sreCe bo na Crovvn Heights,« me je skušal potolažiti taksist. »Lubavici so precej bolj odprti, skorajTi-beralni‘.« Toda tudi tam je ozračje sovražno nastrojeno. »Rabin? Brez komentarja. Ne govorimo s predstavniki sovražne propagande,« mi je zabrusil neki štu- dent. »Nihče ne ve, kaj se dejansko zgodilo. Tudi televizija lahko laže. Vodstvo nam je naročilo, naj molčimo.« Na sedežu gibanja Ca-bad-Lubavic delijo uradno izjavo vodje gibanja rabina Jehuda Krinsklija. »Umor Jicaka Rabina je tragičen, boleC in nas Žalosti,« je zapisano. »Nasilje in umori so dejanja, ki jim Tora nasprotuje.« Toda Lea RabinoviC se s tem ne strinja. »Do tega je prišlo zaradi bližnjega prihoda mesije,« je dejal. »To je'micva', dobro dejanje.« Ob odhodu me je pred vrati pričakala skupina ljudi, ki me je napadla, Ceš da ne morejo trpeti tako nesra- mnega vpada v njihov svet. Ljudje mi zatrjujejo, da ne jočejo za Rabinom. »Precej slabše sem se počutil, ko so oprostili O. J. Simpsona,« mi je zatrdil starejši Zid. »Mirovni proces bi morali ustaviti ze pred Časom. Toda njegova smrt bo gotovo prinesla kaj dobrega.« »Njegov umor je le del božjega načrta,« mi skuša razložiti neki mladenič. »Napoveduje prihod mesije. Ni naključje, da se je zgodilo ravno zdaj, in ne pred nekaj meseci ah Cez nekaj let.« Ortodoksni Židje so sovražili Rabina, ker naj bi hotel podariti Palestincem zemljo, ki jo je bog namenil Zidom. »LjubO sem Rabina, ko je bfi general, ki se je boril za zemljo,« mi je dejal neki zlatar. »V Izraelu bo prišlo do državljanske vojne med verniki in laiki. Mirovni proces bo kriv za razpad države.« Alessandra Farkaš, Corriere della Sera »Veliki strah izraelcev ima bogokletno ime: državljanska vojna. Nesmiselno je potlače-vati ta strah. Izraelu grozi ta strašna, uničujoča nevarnost, če naslednik Rabina ne bo hitro in s preroško prepričljivostjo ukrepal. Rabin je imel zelo jasno zastavljene cilje. Dobro je igral vlogo dobitnika Nobelove nagrade za mir. Bil pa je tudi previden, morda celo preveč previden... Simon Peres se mora zdaj zavedati, da po Rabinovi smrti uresničevanje miru ne bo več mogoče le s pomočjo politike. Bolje rečeno: preden bo »delal« politiko, bo moral počistiti. Zidovskim naseljencem mora jasno pokazati, kaj vse je odvisno od njihovih potez, in od predsednika VVeizmana bo moral zahtevati razpusti- tev parlamenta ter razpis predčasnih volitev... Predčasnih volitev za mir.« La Štampa, Torino »Morilec je ugasnil življenje odličnega in pogumnega politika. Rabin je mrtev, toda želja po mirnem sožitju narodov na Bližnjem vzhodu živi naprej. Mirovni proces je nezaustavljiv. Kljub temu je treba računati z zakasnitvami, saj je Rabinova smrt v taboru tistih, ki si želijo mir, zapustila velik prazen prostor, Sok zaradi tega nesmiselnega dejanja pa bo trajal še dolgo.« Bemer Zeitung, Bern »Mir se sklene z nekdanjimi sovražniki, ne pa s prijatelji, je general Rabin dejal septembra leta 1993 na pod- pisu mirovne pogodbe med Izraelom in Palestinci v Wa-shingtonu. Prav zato, ker je na osnovi prepričljivih dejstev, ne pa naivnega upanja izbral pot miru, je Rabinu sledilo toliko Izraelcev. Zunanji minister Peres, na katerega je zdaj padlo breme, je v veliko bolj zahtevnem položaju. Ko je pred nekaj leti razvil vizijo miroljubnega Bližnjega vzhoda, so bili mnogi prepričani, da govori o daljnji prihodnosti. Zato so bili nemalo presenečeni, ko so bili kmalu po tem prvi koraki proti miru že storjeni.« Der Standard, Dunaj »Morilec je Rabinu odvzel možnost, da bi užival sadove svojega poguma. Toda njegov pogreb v Jeruzalemu kljub temu ne smemo razumeti kot konec njegovih uspehov. Bil je človek, ki je za vedno izključil možnost, da bi obstajala židovska država, ki bi temeljila le na vojaški sili. Generacije nerojenih Zidov in celo potomci Palestincev mu bodo Se hvaležni.« The Independent, London »Izrael žaluje za enim od svojih največjih sinov, ves svet pa žaluje z njim... Mirovni proces se mora nadaljevati. Nadaljeval se bo, ko se bo v Izraelu vnovič začelo normalno življenje. Izrael je država, ki je razdeljena na dva tabora. Premostitev tega prepada bi bil najlepši način, da bi Rabinu izkazali čast.« De Telegraaf, Amsterdam »Rabinov začasni naslednik Simon Peres je tudi obvezan, da nadaljuje pogajalski proces s Palestinci, pravzaprav pa je on celo tisti, ki mu lahko pripišemo zasluge za odločilen preobrat k miru na Bližnjem vzhodu. Toda kljub temu Peres ni Rabin, ki je kot vodja izraelske vojske sodeloval pri odločilnih zmagah proti tistim arabskim sosedam, ki so postavljale pod vprašaj izraelsko pravico do obstoja. Stari vojak Rabin je bil skoraj idealen porok za varnost Izraela. Rabinu je bilo med vsemi vodilnimi izraelskimi politiki najtežje pripisati popustljivost. Umor tega resničnega borca za mir je zato zloben napad na ranljivo bližnjevz-hodno mirovno arhitekturo. ki pa verjetno kljub temu ne bo propadla.« Neue Ziircher Zeitung, Ziirich »Demokratična samozavest izraelske družbe je preveč razvita, da bi politično motiviran atentat - poleg tega na lastnega premiera - kar tako sprejela in pozabila... Senca napada je padla na vse skrajneže v Izraelu, pa tudi na vse, ki njihovo delovanje spremljajo s tihim odobravanjem. Nehote so dosegli prav nasprotno od žaljenega... Simon Peres lahko v dobro Izraelcev, Palestincev in celega sveta nadaljuje tam, kjer je končal Rabin.« Nepszabadsag, Budimpešta NOVICE Haider zaostril politično vzdušje v Avstriji DUNAJ (I. L.) - Napoved Jorga Haiderja, da je po volitvah lo. Pripadnik zelenih Voggenhuber je desničarskega populista označil kot neofaSista in opozoril, da je Haider z grožnjami o politični Čistki in napovedjo, da bodo kritični Kulturni ustvarjalci »Sele spoznah svobodnjake«, znova riobr< rum (LF), pri katerem kandididira koroški Slovenec Karel vsako vlado, v kateri ne sodelujejo svobodnjaki, rjevi socialdemokrati lahko računajo na 32 do 34 odstotkov glasov, Schiisslova ljudska stranka naj bi zbrala približno 28 odstotkov, Haiderjevim svobodnjakom pa napovedujejo od 22 do 26 odstotkov glasov in tretje mesto. Zelenim se s skoraj desetimi odstotki obeta najboljši rezultat doslej. Težave pri sestavi latvijske vlade RIGA (Reuter) - Latvijski predsednik Ulmanis se srečuje s težavami pri imenovanju novega mandatarja za sestavo vlade. Nobena od obeh koalicijsldh skupin namreč nima večine v parlamentu. Poleg tega je eden od možnih man davnih parlamentarnih ' tretjem mestu. za elana vlade. Latvijo je bila na itvah po številu glasov na Zagon jedrske elektrarne v Aimeniji jp®VAN (Reuter) - Armensko jedrsko elektrarno, ki stoji blizu Erevana, so šest let po katastrofalnem potresu spet Priključili na omrežje. Strokovnjaki pričakujejo, da bo začela delovati s polno močjo Se pred zimo. Elektrarno so Po potresu preventivno zaprti, vendar je energetska kriza prisilila vlado k vnovičnemu zagonu reaktorja. Pomanjka-uja energije najbolje ponazarja dejstvo, da prebivalci Erevana dobivajo elektriko samo po eno uro na dan. Transportna blokada v Bangladešu DAKA (Reuter) - V bangladeškem glavnem mestu je bilo v spopadih med protestniki m policijo, ki spremljajo vsedržavno transportno blokado, ranjenih najmanj 50 ljudi. Skoraj ves transportni sistem je obstal, saj niso vozila ne sredstva javnega prevoza ne zasebna vozila. Z blokado skuša opozicija izsititi predčasne parlamentarne volitve, ki naj bi jih izpeljala nepristranska začasna vlada. Tamilci skušajo izzvati zunanje posredovanje KOLOMBO (Reuter) - Srilanške vojaške oblasti so včeraj obtožile tamilske upornike, da skušajo s prisilnim zadrževanjem civilnega prebivalstva na bojišču izzvati posredovanje mednarodne skupnosti. Na vzhodu Srilanke se nadaljujejo občasni napadi upornikov na vladne sile in civiliste singaleske narodnosti. Zaostrujejo se tudi razmere v begunskih taboriščih na severu države, kjer zmanjkuje brane in zdravil. MIROVNA POGAJANJA V OHIU Bosno naj bi razdelili na vojaške sektorje SARAJEVO, DAYTON (Reuter) - Predstavniki Združenih narodov so sporočili, da je včeraj v bližini njihovega oporišča v Mostarju odjeknila eksplozija, v kateri je bilo ranjenih sedem francoskih pripadnikov mirovnih enot. Tiskovni predstavnik ZN je izjavil, da gre za najhujsi napad na pripadnike ZN po podpisu premirja. Voditelji treh držav so vCeraj kljub temu nadaljevali težavna pogajanja, ki naj bi po štirih letih vojne na območje nekdanje Jugoslavije prinesla mir. »Pogajanja naj bi trajala še vsaj dva tedna; v tem trenutku so se pogovori med sprtimi stranmi znašli na izjemno zapleteni točki,« je včeraj v ameriškem vojaškem oporišču v Ohiu izjavil neki zahodni diplomat, ki je dodal, da je vzdušje v letalskem oporišču VVright-Petter-son izjemno »resno, napeto in skoraj depresivno«. Predstavniki sprtih strani se v izolaciji in za zaprtimi vrati še vedno pogovarjajo o določilih in dokumentih, za katere ameriška diplomacija upa, da se bodo spremenili v (trajni) mirovni sporazum. V Washingto-nu trdijo, da ta nobene od sprtih strani v Bosni ne more spremeniti v zmagovalko in drugo v poraženko, saj se nobena stran ne more izogniti kompromisu. Ameriški predsednik Bill Clinton je vCeraj izjavil, da je mir v Bosni izjemno pomemben za ZDA. »Bosna je vpeta med nekatere velike ameriške zaveznice v Natu in izjemno ranljive nove evrop- ske demokracije. Ce bi se vojna v Bosni vnovič razplamtela, bi se utegnila tudi usodno razširiti,« je izjavil Clinton, ki je vnovič zatrdil, da v Bosno ne bo poslal ameriških vojakov,. Ce se sprte strani ne bodo zavezale k miru. Clinton je v komentarju, ki je bil objavljen v reviji Newsweek, zapisal, da bo vztrajal pri tem, da vojakom, ki naj bi odšli v BiH, poveljuje Nato. »Ameriškim vojakom bo poveljeval ameriški general, ki poveljuje enotam Nata - in nihče drug!« je zaključil Clinton. Podpredsednik bosanske vlade Ejup Ganiti je izjavil, da bo Bosna po morebitnem prihodu enot Nata, ki naj bi v nekdanji jugoslovanski republiki nadzorovale uresničevanje mirovnega sporazuma, razdeljena na tri vojaške sektorje. Ganiti je za Časnik Oslobođenje izjavil, da bo država razdeljena na vojaške sektorje pod ameriško, francosko in britansko upravo, osrednje vojaško poveljstvo pa naj bi bilo v Sarajevu. Podpredsednik bosanske vlade je povedal, da bo sarajevska vlada zahtevala, naj zunanje meje Bosne nadzorujejo enote Nata. Pripadniki hrvaške vojske potrpežljivo čakajo na izid pogajanj v Ohiu (Telefoto: AP) VZHODNA SLAVONIJA Srbi ponujajo svojo inačico sporazuma Zavrnitev mednarodnega načrta utemeljujejo v pismu Christopherju ERDUT (S. S. in Reuter) - Srbska delegacija pod vodstvom Milana MilanoviCa je po sedemurnih pogajanjih s Petrom Galbraithom in Thorvvaldom Stoltenbergom zavrnila njun predlog sporazuma o mirni rešitvi zadnjega zasedenega ozemlja na Hrvaškem. Srbski pogajalci so namesto tega Galbraithu in Stoltenbergu ponudili svojo različico sporazuma. Sporazum, ki ga predlagajo Srbi, predvideva triletno prehodno obdobje (Hrvati pristajajo največ na leto dni), Varnostni svet ZN pa naj bi predlagal administracijo, ki bo upravljala s sremško-ba-ranjskim ozemljem. Območje naj bi doživelo popolno in trajno demilitarizacijo pod nadzorom ZN, ZDA in Ruske federacije, Združeni narodi pa naj bi omogočili vrnitev beguncev in razseljenih oseb, delovanje vseh javnih služb, pa tudi vzpostavitev začasnih policijskih enot, v katerih bi bili proporcionalno zastopani prebivalci vseh narodnosti. Srbski predlog govori tudi o spoštovanju »mednarodno priznanih človekovih pravic in osnovnih svoboščin«, pa tudi o tem, da »imajo vsi, ki so imeli prebivališče na spornem območju, ne glede na etnično pripadnost pravico do vrnitve in zagotovljene varnosti«, imeli pa naj bi tudi pravico do vrnitve lastnine, pomoči pri njeni obnovi ali nadomestila, Ce jim lastnine ne bi bilo mogoče vrniti. Zaščito človekovih pravic naj bi v prehodnem obdobju in po njem zagotavljali mednarodni opazovalci ter vojaške enote ZDA in Rusije. Za konec Srbi predlagajo, naj ob koncu prehodnega obdobja o statusu ozemlja na plebiscitu odloči volja prebivalcev, temu na naj bi sledile volitve pod nadzorom mednarodne skupnosti. Vendar pa je MilanoviC poudaril, da »kar zadeva srbsko stran, pogajanja niso končana«, s Cimer se je verjetno hotel izogniti vtisu, da Srbi nastopajo v ultimativnem tonu. Hrvaška bi namreč po mnenju poznavalcev utegnila sleherno tovrstno »izzivanje« izkoristiti kot povod za vojaško akcijo. Srbi so med drugim napotiti pismo ameriškemu državnemu sekretarju Christopherju, v katerem razlagajo razloge za zavrnitev ponujenega sporazuma. »Skrbi nas usoda skoraj dvesto tisoC prebivalcev območja. Veste, da hrvaška oblast ne spoštuje človekovih pravic na ozemlju, ki je pod njenim nadzorom... Spoštovani, vse to je vzrok za našo zaskrbljenost in verjamemo, da so pripombe na račun osnovnih principov sporazuma razumne,« piše v pismu. POLJSKE PREDSEDNIŠKE VOLITVE Prvi krog Kvrašnievvskemu VARŠAVA (Reuter) - Poljska bo v naslednjih dveh tednih prizorišče političnega boja za predsedniški stolček med Lechom VValenso in Aleksandrom Kvvašnievv-skim. Spopadla se bosta nekdanji borec proti komunističnemu režimu in nekdanji voditelj komunistov, zato njun boj predstavlja še eno od velikih ironij pokomunistične vzhodne Evrope. Rezultati prvega kroga volitev so pokazali, da voditelj nekdanjih komunistov Kwašniewski vodi s 34, 9 odstotka glasov, takoj za njim pa je s 33, 3 odstotka nekdanji voditelj Solidarnosti Walensa. Nobenemu od ostalih enajstih kandidatov ni uspelo zbrati vec kot deset odstotkov glasov, analitiki pa Pričakujejo, da bo izid drugega kroga volitev 19. novembra, ko se bosta soočila glavna tekmeca, izredno tesen. Pravijo tudi, da je VValensa znova oživil zgodovinsko delitev Poljakov na privržence in nasprotnike komunizma, Čeprav je komunistična oblast v tej deželi padla ze Pred šestimi leti. Da bi zmaličil avtoportret svojega nasprotnika Kwašniewskega, ki se je Poljakom želel pokazati kot reformiran, zahodno Usmerjen politik, neobre-nienjen s preteklostjo, je VValensa volilce Ze v prvem krogu predsedniških volitev nenehno opominjal in opozarjal na bojevanje proti komunističnemu režimu v osemdesetih letih. Svojo strategijo bo, kot meni večina političnih komentatorjev, nadaljeval tudi v naslednjih dveh tednih. S tem bi si lahko pridobil podporo med desno usmerjenimi Poljaki, ki so prejšnjo nedeljo oddali glasove drugim kandidatom, ki prihajajo iz vrst Solidarnosti. »Solidarnostni tabor« pa je, kot je znano, predvčerajšnjim zbral skupno 60 odstotkov vseh volilnih glasov. Analitiki menijo, da je pred Kwašniewskim težka naloga, saj bo moral zagovarjati svojo politično usmeritev v politični realnosti, ki je njegovi politični viziji ravno nasprotna. Nekdanji komunistični voditelj si skuša volilne glasove namreč pridobiti s poudarjanjem nepomembnosti preteklega in pomembnosti prihodnjega, predvsem pa z zavzemanjem za preseganje razlik med poljskim narodom. »Kwašniewski mora napasti VValenso, le tako si lahko poveCa število volil-cev,« meni Halina Franc-zak, sociologinja na varšavskem inštitutu. Analitiki napovedujejo, da bo na odločitev poljskih konservativnih vodičev vplivala tudi poljska rimskokatoliška Cerkev, ki je Poljake že opozorila, naj se Kwašniewskega izogibajo. Vsak neposredni poziv Cerkve, naj poljski narod glasuje za VValenso, pa bi - paradoksalno - pomagal Kwasniewskemu, saj, kot kažejo raziskave, veliko Poljakov naraščajočega vpliva Cerkve nad družbo ne odobrava. Kwašnie-wski sam pa napoveduje, da bi VValensova zmaga pomenila tudi politično nestabilnost, saj se je sedanji poljski predsednik, ki je vpleten v dolgotrajen spor z vladajočo levico, že zavzel za predhodne parlamentarne volitve, na katerih bi se desnica in sredina združili. KDO BO NOVI POLJSKI PREDSEDNIK Komunist, ki je postal zagovornik vladavine trga VARŠAVA (dpa) -»Izberimo prihodnost« -to je bil predvolilni slogan Aleksandra Kwa-šnievvskega. Prihodnost z nekdanjim komunistom na Čelu države si lahko pet let po začetku demokratičnih sprememb očitno predstavlja veliko Poljakov. V prihodnosti si želi 41-letni Kwašniewski videti Poljsko kot državo socialnega tržnega gospodarstva, političnega pluralizma, močnega parlamenta, prav tako kot njegov tekmec VValensa pa se zavzema za članstvo v zvezi Nato in Evrepski uniji. KwaSniewski se sklicuje na »humanistične, republikanske in demokratične« tradicije in se kaže v vlogi popolnega socialdemokrata. NiC vec ne sme spominjati na njegovo preteklost komunističnega funkcionarja: porjavel, z moderno pričesko in v dobro krojeni obleki se Kwasniewski kaže v javnosti. Z novim nastopom je diplomirani ekonomist na svojo stran pridobil poslovneže, ki zaupajo njegovi viziji varnega tržnega gospodarstva, in mlade, ki skušajo pozabiti na spore svojih staršev. Prav na tem pa je predvolilno kampanjo gradila tudi njegova stranka Demokratična zveza levice. Njegovi politični nasprotniki pa dvomijo o tem, da je se je Kwašniewski, ki je s 23 leti vstopil v komunistično stranko in z njeno pomočjo uspel kot novinar in športni funkcionar, res prelevil v pravega socialdemokrata. Da je bil z 31 leti že minister za mladino, po mnenju Kvvašnievvskega danes ne igra vec nobene vloge: »Delitev Poljske na komuniste in tiste, ki so se borili proti njim, danes ni veC aktualna.« Po njegovem mnenju je najpomembneje premagati delitev med bogatimi in revnimi. Od revolucionarja do »očeta naroda« VARŠAVA dpa) - Lechu VValensi je spet uspelo: še pred nekaj tedni so vse javnomnenjske raziskave kazale, da nima nikakršnih možnosti za uspeh na predsedniških volitvah - toda njegov instinkt za politično moC in sposobnost, da svoje nasprotnike spre med seboj, sta mu vrnili toliko glasov, da se je uvrstil v drugi krog glasovanja. VValensa se je spravil s sindikatom Solidarnost, žrtvoval je svojega - pri ljudeh zelo nepriljubljenega - sodelavca Mieczyslawa Washowskega, zdaj pa se kaže v vlogi »oCeta naroda«, ki mu zaupa ves svet. Na svojim predvolilnih zborovanjih rad omenja svojo preteklost električarja in revolucionarja: Ce je kdaj zmanjkalo elektrike ali so odpovedali mikrofoni, je iz žepa potegnil izvijač in tako izzval salve smeha. Navadno pa je nastopal v vlogi državnika, ki ga skrbi izključno blagor državljanov. Pogosto je priznal, da v prvem predsedniškem obdobju marsičesa ni mogel resniciti. Toda vedno je dodal, da za to ni bil kriv on, marveč sistem. Zato meni, da je treba na Poljskem uvesti predsedniški sistem po francoskem vzoru. VValensa rad poudarja, da žeti svoje načrte uresničiti »po demokratični poti.« Njegovo mnenje o poljskem parlamentu pa je slabo, zlasti od takrat, ko so v njem dobili večino nekdanji komunisti. Do takrat povsem neznani VValensa je v svetu zaslovel leta 1980 kot vodja stavke v ladjedelnici v Gdansku. Bil je vodja prvega sindikata v celotnem vzhodnem bloku, ki ni bil odvisen od komunistov. Leta 1990 je bil izvoljen za predsednika države. V zadnjih petih letih je vedno znova presenečal s samovoljnimi odločitvami. V tem Času so na Poljskem zamenjali tri j parlamente in pet vlad. NOVICE SELO NA VIPAVSKEM / PRVI SLOVENSKI ZGODOVINAR Prevozi šolarjev v pivški občini PIVKA - Prevozi Solarjev so v mnogo občinah velik problem, predvsem zaradi velikih vsot-denarja, ki jih mora občina mesečno odšteti prevoznikom. Tudi v Pivki je bila ta tema že nekajkrat na občinskem svetu. Za prevoze bodo morali v pivški občini letos odšteti 14 milijonov tolarjev. Na zadnji seji občinskega sveta pa je Milan Mozetič seznanil svetnike s pobudo ravnatelja košanske osnovne šole Jožka Udoviča, ki je predlagal, da bi otroke ponovno vozili v Solo s šolskim kombijem. Tako so namreč v košan-ski dolini šolarje prevažah dobrih deset let, dokler jim niso v letu 1992 na tedanjem sekretariatu za družbene dejavnosti v postonjski občini lasten prevoz ukinili in zdaj šolarje s kombijem prevaža zasebnik. Na šoli si prizadevajo, da bi s svojim kombijem, ki ga potrebujejo tudi za normalno opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela, svoje šolarje spet vozili k pouku in domov. Izračunali so, da bi občino taki prevozi, ki bi jih opravljal šolski hišnik, mesečno stali 148.000 tolarjev, v kar so všteti stroški za gorivo in vzdrževanje vozila ter del hišnikove plače, ki bi s tem dopolnil svoj delovni čas. Na občini naj bi na pobudo, s katero bi se stroški prevozov zagotovo nekoliko zmanjšali, odgovorili že v kratkem. (M.G.) Zasedanje slovenskih katoliških skavtov POSTOJNA - V soboto je tu potekalo drugo redno zasedanje generalnega sveta Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. V združenju, ki je bilo registrirano leta 1990 - začetki slovenskega povojnega skavtstva pa segajo Se nekaj let nazaj, ko so se fantje iz matične Slovenije srečah z zamejskimi skavti iz Italije, se ob njih navduših in prinesli idejo skavtstva na domača tla - je danes okoli dva tisoč članov, ki delujejo v 33 stegih (krajevnih skavtskih enotah) po vsej Sloveniji. Delegati iz omenjenih stegov ter gosti - med njimi postonjski župan ter predstavniki Urada za mladino. Zveze tabornikov Slovenije, Slovenskega pastoralnega sveta, slovenskih zamejskih skavtov ter italijanske skavtske organizacije - so se seznanili z dejavnim delom skavtov v preteklem letu in z njihovim mednarodnim sodelovanjem. Pred kratkim so sodelovali na 18. svetovnem skavtskem Jamboreeju na Nizozemskem, ki se ga organizira na vsaka štiri leta, včlanjeni pa so tudi v fantovsko in dekliško svetovno skavtsko organizacijo. (M.G.) Izobraževanje o novi carinski zakonodaji NOVO MESTO - Novomeška območna enota Gospodarske zbornice Slovenije je včeraj v Krkinem Izobraževalnem centru pripravila izobraževalno delavnico na temo nove carinske zakonodaje. Ker ta začne veljati s 1. januarjem prihodnjega leta, je zanimanje za tovrstno izobraževanje med gospodarstveniki veliko. Pomočnica direktorja Carin- . ske uprave RS Štefka Javornik je predstavila novosti slovenskega carinskega sistema, Barbara Rudman iz službe za ekonomske odnose s tujino pri GZS pa Zakon o carinski tarifi, ki prav tako začne veljati s 1. januarjem 1996. (J. Ž.) Večerna šola podjetništva tudi v Beli krajini ČRNOMELJ - Sinoči je začela delovati tudi večerna Sola podjetništva v Beli krajini. Udeležuje se je 22 belokranjskih podjetnikov, med slušatelji pa je tudi črnomaljski župan Andrej Fabjan. Izobraževanje sta organizirala novomeška območna enota GZS in Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine, izvaja pa ga GEA college iz Ljubljane. Prvo tovrstno večerno Solo podjetništva, ki je spomladi potekala na Otočcu, je obiskovalo 21 podjetnikov. Zaradi velikega zanimanja pa naj bi v prihodnjih mesecih na ožjem območju Dolenjske začela delovati še ena šola podjetništva. (J. Ž.) Odprli potrošniško pisarno VELENJE (STA) - Zveza potrošnikov Slovenije (-ZPS) je včeraj v Efenkovi ulici otvorila območno pisarno ZPS, ki bo poleg Velenja pokrivala še občine Gornji grad, Ljubno, Mozirje, Nazarje, Šoštanj in Luče.Otvoritev velenjske območne potrošniške pisarne sodi v okvir projekta II Phare Democracy za vzpostavitev območnih potrošniških pisarn. ZPS in Mednarodni institut za potrošniške raziskave sta namreč uspela na razpisu omenjenega projekta Phare, ki poteka v več fazah. V okviru I. faze (od aprila 1994 do aprila 1995) je tako ZPS odprla tovrstne pisarne s strokovnim osebjem, ki nudijo raznovrstno pomoč potrošnikom, v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in Zagorju. Prvi Center za mlajše odrasle MENGEŠ - Podjetje za kulturo, izobraževanje in rekreacijo Mi amigo iz Mengša, ki že nekaj časa skrbi za izobraževanje in zabavo mladih, bo danes opoldne odprlo prvi Center za mlajše odrasle v Sloveniji. V center se bodo lahko vpisovali mladi od 15. do 26. leta, ki si želijo izboljšati znanje pri iskanju zaposlitve ali pridobiti spretnosti za opravljanje nekega poklica, pridobiti ali izboljšati splošno znanje ali pa samo spoznati nove prijatelje in dneve preživljati v dobri družbi. Ali- kot pravijo organizatorji, je Center za mlajše odrasle mešanica dela, druženja, izobraževanja in zabave. (S. K.) Mož, rojen na Martinov dan Martinu Baučerju postavili spominsko ploščo Morda nekritično, s svojemu poklicu primernim pristopom in nagnjen k rehgiji in legendam, je ta mož za prihodnjega zgodovmarja Kranjske vsaj zbral material, bi lahko prosto povzeli po Antonu Tomažu Linhartu v prvi kritični oceni zgodovinopisja Martina Ba-učerja, jezuita, rojenega 11. novembra - na dan sv.Martina - pred 400 leti (1595) v Selu na Vipavskem. Ob dejstvu, da so se tudi domači in tuji zgodovinarji zatekali k Martinu Baučerju, je skorajda čudno, da je Bauče-rjev rojstni kraj, Selo, dokazal šele nedavno italijanski zgodovinar Tavano z odkritjem dokumentov v Rimu. Doslej so kot možni rojstni kraj prvega primorskega in slovenskega zgodovmarja navajali Solkan ob Soči ali Palkovše pod Vipavskim Križem. Njegovo življenje do vstopa v red jezuitov v Ljubljani 1616 z 22 leti ni znano. Ka- sneje je študiral v Brnu na Moravskem, kjer je opravil noviciat, dokončal filozofski študij in dosegel doktorat iz filozofije. Po vrnitvi je v Gorici poučeval na jezuitski gimnaziji, kjer je bil kasneje tudi prefekt, medtem je doštudiral teologijo, 1643 pa odšel na Reko kot šolski prefekt. Po vrnitvi v Gorico je predaval v Ljubljani moralno teologijo in v Gradcu vodil jezuitsko gimnazijo. 1660 so v Gorici sprejeli cesarja Leopolda z govorom, ki ga je napisal on in v katerem popisuje vse goriške grofe in njihovo vladanje. Njegovo glavno delo je Zgodovina Norika in Furlanije. Delo je napisano v desetih knjigah, časovno pa zajema obdobje od vesoljnega potopa do smrti cesarja Ferdinanda IH. Original je izgubljen, ohranjeni pa so bili prepisi. Pomembna je še Kronika in pregled goriskih grofov in goriške grofije. Ba-učer je umrl 1668 v Gorici. Vloga jezuita z Vipavskega za temelje zgodovinske stroke je postala razvidna predvsem v zadnjih letih, ko so se zgodovinarji na Goriškem tudi dogovorili, da bodo pisali njegov priimek v verjetno najbližji izvirni rabi, torej kot Baučer. Pobuda GROŽNJAM / RAZSTAVA Grafična poetika uglednega umetnika Karel Zelenko razstavlja svoja dela v Brtonigli Ob letošnji 70-letnici slovenskega grafika, slikarja, keramika in ilustratorja Karla Zelenka ter 30-le-tnici Grožnjana - mesta umetnikov je v Brtonigli (mcmorialna galerija Aleksandra Rukavine) od 4. novembra do konca leta na ogled retrospektivna razstava grafik tega pomembnega slovenskega sodobnega likovnega ustvarjalca. Karel Zelenko je študij opravil na Likovnih akademijah na Dunaju in v Ljubljani, grafično specialko pa končal leta 1951 pri prof. Božidarju Jakcu. Leta 1965 se je kot predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov znašel v Grožnjanu in na pobudo akademskega kiparja Aleksandra Rukavine, v sodelovanju s hrvaškimi in slovenskimi likovnimi umetniki, osnoval likovno kolonijo, ki je prerasla v trajno kulturno identiteto tega istrskega srednjeveškega mesteca. Zagnano je sodeloval tudi pri ustanavljanju umetniške galerije »Fonti-cus« in društva likovnih, kulturnih in javnih delavcev Grožnjana. Tudi po njegovi zaslugi je torej do danes zraslo več kot 30 galerij in ateljejev, uveljavil se je mednarodni center glasbene mladine, mestece samo pa je zahvaljujoč intenzivni revitalizaciji ohranilo svojo prvotno srednjeveško podobo. O pomenu vsestranskega likovnega ustvarjanja Karla Zelenka pričajo številne razstave po vsem svetu ter njegova stalna prisotnost v izborih slovenske grafične umetnosti. Razstavljeni grafični opus potrjuje, da gre za izjemnega opazovalca in vizualnega analitika, ki senzibilno odkriva zakrite pomene urbanega okolja, pretkanega s simboli in znaki kontinui- ranega dialoga v zastavljenem likovnem kontekstu. Pritrditi velja ugotovitvi Staneta Bernika, da je konceptualna persistenca Ze-lenkove grafične ustvarjalnosti in njena živa zgovornost že zdavnaj postala konstanta slovenske likovne tvornosti. In to kljub avtorjevi samotarski vzdržnosti pred stalno spreminjajočimi se tokovi in trendi na grafični glamour sceni pri nas in po svetu... ah morda prav zato! (S. G.) o obeležitvi 400-letnice, ki so jo dah zgodovinarji in raziskovalci Branko Marušič, Stane Bačar in Slavica Plahuta, je prerasla v obsežnejši načrt. Tako se bo na sv. Martina dan v soboto v kapucinskem samostanu v Vipavskem Križu začel simpozij o Martinu Baučerju z mednarodno udeležbo. Naslednjega dne pa bodo na pročelju obnovljenega kulturnega doma v Selu odkrili spominsko ploščo slavnemu rojaku. Odprta bo tudi razstava o Baučerju in jezuitih. Artur Lipovž POSTOJNA / KULTURA Bogat kulturni utrip mesta Uspešne in odmevne prireditve letošnjega leta so dober obet za naprej V letošnjem letu so na Postojnskem uresničili bogat kulturni program, ki so ga sooblikovale nekatere pomembnejše obletnice, razstave, koncerti in druge prireditve. To je vsekakor dober obet tudi za nadaljno kakovostnejšo kulturno-tu-ristično ponudbo v Postojni in njeni neposredni okolici. V Postojni so s koncertnim programom obeležili 90-letnico rojstva skladatelja Vilka Ukmarja, v Predjamskem gradu pa pripravili retrospektivno razstavo slikarja, kiparja in oblikovalca Maria Vilharja (po rodu iz Malega otoka pri Postojni) ob 70-letnici njegovega rojstva. Na prvih viteških igrah pred Predjamskim gradom so letos zadonele fanfare v čast vitezu Erazmu, ki so privabile kar 5000 obiskovalcev. Zapele so na dan, ko je Erazem (po ljudskem izročilu zadnji roparski vitez na Slovenskem) iz svoje lože pozval "viteze" na predstavitev spretnosti v bojih na konjih in z različnim orožjem: meči, kiji in sulicami. Pri Postojnski jami v slikoviti galeriji Modrijanov mlin že vrsto let odpirajo razstave ob siju sveč in ob glasbi. Galerija sicer deluje le v poletnih mesecih, saj reka Pivka jeseni in pozimi pogosto poplavlja, tako da je zaradi preobilice vlage v tem času razstavljanje umetniških del onemogočeno. V letošnji sezoni so organizirali razstavo z naslovom "Iz Gledali- škega ateljeja Ljubljana" (predstavili so se akademski likovniki, zaposleni v tem ateljeju), razstavo lesenih skulptur Staneta Jarma, razstavo najnovej-Sih slik Jožeta Šubica, skupinsko razstavo notranjskih likovnih ustvarjalcev Krpanov-cev ter fotografsko razstavo Blaža Zupančiča. Razstavno dejavnost v Modrijanovem mlinu in v mali prodajni galeriji Pigmalion uspešno vodi in usmerja neutrudna umetnostna zgodovinarka Polona Skodič. Svoje razstave je poleg tradicionalnih literarnih večerov prispevala tudi Knjižnica Bena Zupančiča iz Postojne. Z adaptacijo Kulturnega doma, ki bo odprt v naslednjem letu, pa načrtujejo še naprej reševati kulturne, zlasti razstavne dejavnosti. Nenazadnje velja omeniti, da so letošnjo slavnostno otvoritev rekreacij sko-fiziotera-pevtskega centra "Mirjam" v Razdrtem čez celo leto spremljali s številnimi kulturnimi prireditvami in razstavami, od katerih navajamo prvi slikarski ex-tempore z uveljavljenimi likovnimi umetniki (Erik Lovko, Janez Matelič, Ljerka Kovač itd.), razstavo slik in grafičnih map Stojana Zafreda ter glasbene nastope kantavtorjev Iztoka Mlakarja in Adija Smolarja, gojenk koprske glasbene šole -mlade harfistke Anje Gaberc, okteta Bori; za Martinovo pa se obeta še prijeten večer šansonov Jerce Mrzel. Slavko Gaberc SLOVENIJA Torek, 7. novembra 1995 IZBRIS ZELENIH IZ REGISTRA STRANK Zeleni so ovadili Stera O izbrisu iz registra bodo obvestili tudi evropski parlament in mednarodno sodišče LJUBLJANA - »To je žalosten dan za slovensko demokracijo,« je včerajšnjo tiskovno konferenco začel Predsednik Zelenih Slovenije Vane GoSnik in dodal: »Zeleni bodo obstali, ne glede na domislice notranje-8a ministra«. Razlog za tako dramatične besede je dejstvo, da je minister za notranje zadeve Andrej Ster 26. oktobra podpisal odločbo, ki jo je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) zelenim poslalo 2. novembra. V njej je zapisano, da je ta stranka z 28. aprilom letos izbrisana iz registra slovenskih političnih strank. Vane GoSnik je včeraj t° odločitev ocenil kot Protiustavno in smeSno. Povedal je, da je MNZ zelenim februarja letos posredovalo pismo s sporočilom, da bo 28. aprila potekel rok za registracijo stranke. Zeleni Slovenije so čez nekaj dni po-slali ministrstvu statut skupaj z mnenjem organov stranke, da je ta sta-tnt v skladu z zakonom. na to ni odgovorilo. Z zakonom določeni rok je minil, junija pa je »le-'Pega dne« svetovalka jdade Divna Potočar poklicala Gošnika in mu povedala, da statut ni v redu. V nasprotju z zakonom naj bi bile štiri določbe. GoSnik ji je povedal, da bo o morebitnih spremembah jeseni odločni kongres. Septembra Pn je predsednika ZS poklical Ster in povedal, naj pohitijo, saj naj bi si Pri ministru »podajali kljuke tisti, ki zahtevajo rzbris zelenih iz registra strank«. Minister naj bi omenil predvsem ime Poslanca in podpredsednika Zelene alternative Lea Šešerka. Na kongresu zelenih v Ormožu so sporni statut Vendarle spremenili in o tem obvestili odgovorne na MNZ. Tako je torej na dan, ko je minister pod-Pjsal odločbo, popravljeni statut že veljal. Zato si izbris »oblasti neprijetne stranke« iz registra zeleni razlagajo kot »politično zaroto«. Opozarjajo, da nedavna ustanovitev levosredinske Zelene alternative ni naključje. GoSnik se je v minulih dneh hotel pogovoriti z Lojzetom Peterletom in Andrejem Sterom, vendar mu to ni uspelo. Stranka se sicer lahko Se enkrat registrira, vendar s tem izgubi »kontinuiteto« s sedanjo stranko. Zeleni bodo zato o dogodku -Čeprav upajo, da bo minister svojo odločitev spremenil - obvestili predsednike države, vlade in parlamenta ter vseh političnih strank, ombud-smana, zelene stranke evropskih držav in parlamentarno skupščino Sveta Evrope. Zeleni so še povedali, da imajo tudi številne druge stranke neusklajene statute (na primer SDSS, ki je ta dokument spremenila mesec dni po izteku roka). Zeleni Slovenije so zoper ministrovo odločbo že vložili tožbo na vrhovnem sodišču, danes pa naj bi odpotovali tudi ovadbi zaradi zlorabe uradnega položaja zoper Andreja Stera in Divno PotoCarjevo. MNZ obtožbe zavrača Za pojasnilo smo včeraj prosili Divno Potočar, Gošnik meni, da bodo Zečleni Slovenije obstali (Foto: Barbara Reya) svetovalko vlade na ministrstvu za notranje zadeve, ki vodi tudi registracije političnih strank v register. Na podlagi 32. člena zakona o političnih strankah, ki določa, da registrski organ v roku enega meseca od dneva uveljavitve tega zakona -zakon je zaCel veljati 28. oktobra lani - vpiše v register kot stranke tiste politične organizacije, ki so na zadnjih volitvah v državni zbor dobile poslanske mandate, je registrski organ pri MNZ vpisal politično organizacijo Zeleni Slovenije. Vendar pa isti člen omenjenega zakona v drugem odstavku določa, da morajo stranke v šestih mesecih od dneva vpisa uskladiti svoje akte z določbami tega zakona in jih poslati registrskemu organu, sicer se jih izbriše iz registra. Registrski organ je 2. februarja letos pozval stranko, da mora najkasneje do 29. aprila uskladiti svoje akte. Štirinajst dni kasneje so na MNZ prejeli dopis stranke, v katerem njeni vodilni pojasnjujejo, da so uskladili statut, in sicer v skladu z zakonom o političnih strankah. Vendar je registrski organ ugotovil, da statut stranke Se vedno ne doloCa postopka odločanja o prenehanju stranke, pa tudi ne postopka in organa stranke, ki ureja premoženjsko pravna razmerja stranke v primeru izbrisa stranke iz registra. Poleg tega statut ne zagotavlja enakih možnosti obeh spolov pri določanju kandidatk in kandidatov za volitve. Zato so stranko večkrat pozvali, naj uskladi statut v skladu z 19. členom zakona o političnih strankah, ki govori o aktih in notranji ureditvi stranke. Vendar pa po besedah PotoCarjeve stranka ni pokazala nobene pripravljenosti, da v zakonskem roku, to je od 28. oktobra lani do 29. aprila letos, spremeni svoj statut, saj so v stranki vztrajali, da so imeli usklajen statut že tistega dne, ko so bili vpisani v register. Zeleni so 17. oktobra sicer poslali spremembe statuta, ki so jih sprejeli na šestem kongresu Zelenih Slovenije 14. oktobra letos, vendar pa sta bila po besedah PotoCarjeve oba akta poslana že po preteku roka. Dejala je, da zoper omenjeno odločbo ni možna prito- žba, pač pa je dopustna tožba, ki jo mora stranka v roku 30 dni po izdaji odločbe vložiti na vrhovno sodišCe. Ko pa bodo izčrpana vsa pravna sredstva, lahko vloži pritožbo na ustavno sodišCe. Vesna Vukovič Tanja Starič V Sloveniji ne sme delovati stranka, ki ni registrirana v skladu z določbami zakona o političnih strankah, in stranka, ki ima sedež v tujini. Ne sme delovati oziroma ustanavljati svojih organizacijskih oblik v gospodarskih družbah, v zavodih in drugih organizacijah ter v državnih organih. Ne sme delovati kot vojaško ali kot oboroženo združenje in je v ta namen ni dopustno ustanoviti. Tretji člen zakona o političnih strankah tudi doloCa, da se v Sloveniji ne sme registrirati niti delovati stranka, ki propagira nasilje, ruši ustavno ureditev ah zahteva odcepitev kakšnega dela države oziroma namerava delovati ah deluje protiustavno. Na podlagi določbe o skladnosti statuta z zakonom o političnih strankah so bile iz registra političnih strank že izbrisane naslednje stranke: stranki, ki sta se združili v stranko Liberalna demokracija Slovenije, to je Liberalno demokratska stranka in Demokratska stranka, Istrski demokratski zbor. Narodni demokrati, Slovenska demokratska unija, Stranka demokratične unije in Stranka demokratske akcije. _ ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE / ZNANOST ZA RAZVOJ '95 Teden slovenske znanosti Govorili bodo tudi o vključevanju v evropske raziskovalne projekte LJUBLJANA - Včeraj se je PdCel predstavitveni teden slovenske znanosti, ki ga pod naslovom Znanost za razvoj 95 organizira Zavod za tehni-6110 izobraževanje. Obiskovalci si lahko v Mednarodnem centru na Dunajski Nici 104 ogledajo dosežke posameznih fakultet obeh slovenskih univerz, inštitutov in podjetij. Med predavanji pa naj omenimo predstavitve tehno-oških centrov s področja biote-Imologije, informatike in komunikacijske tehnologije ter s Področja podjetništva, uvajanja novih tehnologij in izobraževanja, ekologije ter materialov, tedstavili bodo tudi različne 1azvojne in razvojno-razisko-valne projekte ter spregovorili o možnostih vključevanja v ojropske raziskovalne projekte Lopemikus, četrti okvirni prodam in program PHARE. Ciril nškovic z ministrstva za zna- nost in tehnologijo je včeraj tudi predstavil osnutek znanstvene in tehnološke politike v letu 1996, ki ga bo v petek obravnaval Svet za znanost in tehnologijo. Osnutek predvideva, da bo 62 odstotkov proračunskih sredstev namenjenih za raziskave in razvoj. Od tega bo temeljnim in aplikativnim raziskavam namenjeno 34 odstotkov sredstev, ciljnim raziskovalnim programom 8 odstotkov, razvojnim subvencijam 16 in razvoju strok 3 odstotke sredstev. Ministrstvo bo Se 24 odstotkov sredstev namenilo podiplomskemu usposabljanju raziskovalcev in 14 odstotkov raziskovalni infrastrukturi. Glede na finančna razmerja med posameznimi vedami v letošnjem letu pa se bo v letu 1996 povečal delež sredstev namenjen humanistiki, družboslovju, medicini in biotehniki. (M. B.) Skoraj četrtina denarja bo namenjena podiplomskemu študiju (Foto: Barbara Reya) H KULTURNI FORUM DSS |- Demokrati menijo, da vlada ne spoštuje zakona o RTV LJUBLJANA - Da se je slovenska javna RTV hiša znašla v finančnih težavah, bržkone ni izključna krivda vlade ali države, kot največkrat tako rado poudarja vodstvo javnega zavoda RTV Slovenije, piše v izjavi za javnost Kulturni forum Demokratov Slovenije. Prav gotovo pa v velikem delu nosi sokrivdo za sedanji finančni položaj vladino nespoštovanje zakona o RTV Slovenija v tistem delu, ki govori o državnem financiranju RTV sistema. Kar seveda ni ne prvič ne zadnjic, da vlada krši naloge, ki ji jih je naložil parlament, meni kulturni forum. Kulturni forum Demokratov Slovenije zato opozarja javnost in vse parlamentarne stanke, da tudi v predlogu proračuna za leto 1996 iz nobene postavke ni razvidno, da bi se država oziroma vlada RS končno odločila, da bo spoštovala in izvajala obveznosti, ki ji jih nalaga ta zakon, iz kate- rega je razvidna soodgovornost države za sofinanciranje pomembnih segmentov javnega zavoda RTV Slovenija. Zaščita manjšinskih pravic in razvoj manjšin, ki so zagotovljene s slovensko ustavo, zanesljivo ne more biti samo naloga RTV naročnikov v Sloveniji. »Ne moremo se strinjati, da se slovenska vlada tako zlahka odpoveduje pomembnim argumentom na zunanjepolitičnem področju - obenem pa se nam zdi skrajno nespodobno, da v slogu divi-de et imperia problem financiranja manjšinskih programov predstavlja kol problem nekoga drugega.« Ce se bo vlada Se naprej izogibala dogovoru o finančnih obveznostih države do RTV Slovenija Kulturni forum DS predlaga svetu RTV Slovenija, naj sprejme sklep, s katerim bo tudi RTV Slovenija spremljala dejavnost vlade in njenih služb zgolj prek poročil tiskovnih agencij, Se meni Kulturni forum DS. (N. R.) ® RAI 1 g? RETE 4 6.30 9.35 10.00 10.10 12.25 12.35 13.30 14.00 14.40 15.45 17.30 17.50 18.00 18.10 18.50 19.35 20.40 23.15 23.20 24.00 0.30 Dnevnik, 6.45 Jutranja oddaja Unomattina, vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Nan.: Cuori senza eta Verdemattina - Nasveti Film: Storia di tre amori (dram., ZDA ’53, i. K. Douglas), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Kviz: Fronto? Sala gioehi Variete: Prove e provini a Scommettiamo che? Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Lima Park Vreme, dnevnik in Sport Glasba: Sanremo giovani (vodi Pippo Baudo) Dnevnik Aktualne teme iz telefonskih klicev - Lasciate un messaggio dopo il BIP Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Videosapere: Maestrissi-mo, 0.40 Green I- RAI 2 Varjete za najmlajse Nad.: Paradise Beach Aktualne teme: Fuori dai denti (vodi F. Oppini) Rubrika o potovanjih TG2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, zdravje in vremenska napoved Aktualno: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.30 Santa Barbara Dnevnik L' Italia in diretta - Italija v živo, vmes dnevnik Rubrika o potovanji Sere-no variabile Kratke vesti in vreme Športne vesti Nan.: Hunter Sport in kratke vesti Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Film: Detective coi tac-chi a spillo (krim., ZDA ’91, i. K. Turner) Oddaja o skrivnostnih pojavih Misteri Dnevnik in vreme Iz Parlamenta Variete: Ponoči, na trgu Italija (vodi G. Magalli) A RAI 3 6.00 8.30 9.10 10.30 12.00 12.15 12.35 13.00 14.00 14.50 15.20 17.05 17.55 18.25 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 0.30 Jutranji dnevnik, vreme Drobci Film: Centomila dollari Oddaje Videosapere: Zdravje, B. Mussolini, Potovanje po Italiji, itd. Dnevnik iz Milana Drobci jazza Nan.: Vita da strega Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 Gassman sreča Danteja Deželne vesti,dnevnik Nan.: Blue jeans Sport: nogomet Nan.: Infiltrato Dok.: Geo Nan.: Viaggiatori delle tenebre, vreme Dnevnik, deželne vesti Producer Club, 20.10 Blob Chi 1’ ha visto Dnevnik, deželne vesti Aktualna tema: Linea 3, 23.50 Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme 7.25 Nad.: Piccolo amore, 8,00 II disprezzo, 9.00 Cuore ferito, 9.50 Testa o croce, 10.15 Felicitb, 10.45 II prezzo di una vita, vmes (11.30) dnevnik Variete: Adam proti Evi Nad.: Sentieri Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Femmina ribelle 17.10 18.00 20.30 23.15 23.20 1.00 1.10 (dram., ZDA ’56) Aktualno: Perdonami Akualne teme: Giorno per giorno, vmes (19.00) dnevnik Film: QueH’ ultimo pon-te (vojni, ZDA-VB 77, i. D. Bogarde, M. Caine) Dnevnik Film: Plenty (dram., VB '85, i. M. Streep, Sting) Pregled tiska Film @ CANALE 5 Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče Dnevnik TG 5 Sgarbi quotiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK, il prezzo b giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia TV film: La voce del cuore (dram.. It. ’95, i. G. Morandi, M. Venier) Večerni dnevnik Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik Sgarbi quotidiani ITALIA 1 Otroški variete <0 Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Sport studio Otroški variete Variete: Generazione X Variete: Appuntamento al buio, 16.45 Village Nan.: California Dreams, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Nan.: Beverlly Hills, 21.30 Melrose Place Film: Salto nel buio 23.30 0.40 1.50 3.00 (fant., ZDA ’87, i. D. Quaid, M. Short) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Mike Hammer Film: Carambola # TELE 4 15.30 20.30 19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Nan.: Man from Atlantis, 21.20 Ramble Tamble (#) MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Caterina la grande Kjiy Film: Prigionieri deli’ ■ onore (dram., VB ’91) Igljljl Sport: Mondocalcio Variete: Tappeto volante 14.00 14.10 2j*y Risanka: Popaj M TV dnevnik BORIS S popravila TV - VCR antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE Jelefon: (040) 214867 - 214871 A SLOVENIJA 1 © Koper Euronevvs Goli Evrope »D piacere Degli occhi« -tedenska oddaja o filmu TV šola Slovenski program Studio 2 Primorska kronika TV dnevnik TV šola Euronevvs Slovenski magazin Dialogi - vodi Maurizio Bekar Vsedanes - TV dnevnik Kriki uma, amer. drama Svinčnik piše srcem, Oddaja o beguncih Veliki kikiriki, lutkovna igrica Ameriško srce, ameriški film Že veste Poročila Sedma steza Sobotna noč, ponovitev Mostovi TV dnevnik 1 Samo za punce, 4. del kanadske nanizanke O. J.: Prvi randi, slovaški film Sorodne duše, 3. del angleške nanizanke Umetnost in civilizacija Kolo sreče, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Učitelj, 6. del francoske nadaljevanke Osmi dan TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Poslovna borza Sova Ko se srca vnamejo, 5. del ameriške nanizanke Hobotnica, 4. del serije fr1 SLOVENIJA 2 Euronevvs Tedenski izbor: Malo angleščine, prosim Studio City Simpsonovi, 5. del ameriške nanizanke Sova, ponovitev Fina gospa, 1. del angleške nanizanke Hobotnica, 3. del italijanske nadaljevanke Regionalni program Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo Videošpon Univerzitetni razgledi Roka rocka Svet poroča Druga Evropa, 6.. zadnji del angleške dokumentarne nadaljevanke A KANALA ■ Novice Dracula, ponovitev 20. dela ameriške nanizanke Novice Spot tedna, A - shop Luč svetlobe, 550. del Brlog, 22. del španske nanizanke A -shop Pika na A Šolski video Hermanova glava, 10. del Zgodovina ameriškega podjetništva, 8. del Državnik novega kova, 8. del angleške nanizanke Marucini kristali Novice [□MF Avstrija 1 06.25 11.20 13.00 13.00 13.25 13.40 14.05 15.45 16.30 17.15 17.40 18.10 19.30 19.53 20.00 20.15 21.10 22.40 00.25 00.25 01.55 02.20 03.20 05.10 Otroški program Naravnost v Chicago, ponovitev filma Otroški program Peter Pan in gusarji Konfeti Mila Superstar Am dam des Vesoljska ladja Enterprise: Kozmični trak Baywatch: Vprašanje krivde Strašno prijazna družina: Proč s tem Zlata dekleta: Prekletstvo dediščine Dr. Quinn: Do onemoglosti Cas v sliki Vreme Sport Tri leta med tigri, V Indi- Urgenca, uvodni film k ameriški TV seriji: Prvi dan Prvi največji rop vlaka, britanska kriminalka, 1978 Režija: Michael Crichton Cas v sliki Sodobna ljubezen, ameriška komedija, 1988 Režija: Bob Logan Mlada, častihlepna novinarka Vickie Adderly, išče dobro zgodbo ki bi pospešilo njeno kariero... Strašno prijazna družina, ponovitev Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avstriji Akti X, ponovitev dh®0 Avstrija 2 06.00 07.00 09.00 09.05 10.05 12.10 13.00 13.10 14.00 14.25 15.10 16.00 17.00 17.05 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.10 22.00 22.30 23.00 00.00 00.40 Videostrani Vreme Cas v sliki Schiejok Piroška, ponovitev nemške komedije Apolo 13, 2. del Cas v sliki Tema, ponovitev Slika Avstrije, ponovitev Ženska v benetkah, 2. del italijanske nadaljevanke Umor je napisala: Smrtonosna lekcija Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki/kultura Vreme Pogledi od strani Akti X - skrivnostni primeri FBI. Pod nadzorom Poročilo Cas v sliki Na prizorišču, reportaža tedna Največja predstava, dokumentarni film Leningrajski kavboji vam predstavljajo Helsinke Mednarodna videonagra-da Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17,00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za 21.55 Igra; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Koledar kulturnih prireditev: 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasbene novosti; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Šport; 18.15 Fiesta latina; 19,30 Štos - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Danes smo izbrali; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Zborovska glasba; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej: 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30.19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;?,40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 10.45 Tedenski horoskop; 11.15 Aktualnosti: Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.40 20 Modrih; 17.00 Aktualna tema; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta: 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop: 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir dTtaly; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti: 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station; 16.00 Modri val; 18.00 Italijanska glasba; RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.50 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 19.25 Vreme; 21.30 Avstralska glasba: 22.00 Camel Rhytm; 0.00 D.J. Alf. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.10 Kviz; 11.20 Vedeževanje v živo; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Mladi, nadarjeni, obetavni; 19.30 Večrni pr.; 20.00 911 Turbo. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9,05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio študent 9.00 Joycekova lestvitza; 11.00 Kondicija dvojiške-ga sistema; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) & Napovedi; 15.00 OF, Jo-culator; 17.00 šou Talk: 19.00 TB: Grand Puba; 20.00 Underground International, Hard'n'Heavy; 0.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zastrta krila; 8.30 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Humor na slovenski način; 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 MPZ Fantje izpod Grmade; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Partizanski miting št, 1: Hej, tovariš! (A. Rustja); 18.50 Soft mušic; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18,30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. TEČAJNICE Torek, 7. novembra 1995 6. november 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni J^Juanka Ljubljana 85,90 86,70 12,07 12,32 7,40 / ,91 __^_banka Koper 85,75 86,70 12,02 12,32 7,38 7,85 _^_banka Nova Gorica 86,05 86,65 12,08 12,31 7,39 7,85 _i5nka Celje d.d., t: 063/431-000 86,10 86,80 12,10 12,40 7,40 8,00 Jtonka Noricum d.d., t: 133-40-55 85,70 86,60 12,10 12,30 7,40 7,80 Jmika Vipa NG, t: 065/ 28-511 86,42 86,74 12,23 12,29 7,68 7,74 ^ome 2 us J^061/ 15-92-635, od8-15, sob od9-12 86,25 86,55 12,17 12,26 7,60 7,85 J3reditanstalt d. d. 85,90 86,60 12,10 12,30 7,30 7,80 Jjpika Ljubljana, t: 12-51-095 - - - - - - kompas Hertz Celje Jfek063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-13 86,20 86,60 12,16 12,25 7,55 7,75 kompas Hertz Velenje ^063/855-552, od 7-15, sob od 7-13 86,20 86,60 12,16 12,25 7,55 7,75 kompas Hertz Idrija J^065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 86,20 86,60 12,16 12,25 7,55 7,75 kompas Hertz Tolmin 81-707, od 7-15, sob od 7-13 86,20 86,60 12,16 12,25 7,55 7,75 kompas Hertz Bled J*064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 86,20 86,60 12,16 12,25 7,55 7,75 Kompas Hertz Nova Gorica J&065/28-711 od7-19, sob. od7-13 86,20 86,60 12,16 12,25 7,55- 7,75 kompas Hertz Maribor J^062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 86,00 86,40 12,16 12,25 7,55 7,75 Jjova kreditna banka Maribor d.d. 85,40 86,70 12,00 12,30 7,30 7,85 _fHidska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 86,20 86,80 12,15 12,33 7,40 7,90 Jffbft. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603 86,20 86,60 12,16 12,26 7,56 7,73 Jfmstna banka Slovenije 84,50 86,55 10,85 12,24 6,80 7,80 Jfjfjolikum Ljubljana, t: 312-570 - - - - - - Jff^likum Piran, t: 066/ 747-370 86,25 86,52 12,19 12,25 7,66 7,75 Jffjblikum Celje, t: 063/ 441-485 86,25 86,55 12,18 12,23 7,60 7,90 Jff^likum Maribor, t: 062/ 222-675 86,20 86,45 12,19 12,21 7,50 7,80 Jhfblikum Šentilj, t: 062/ 651-355 84,75 86,50 11,90 12,28 7,30 7,90 Jfffblikum Tolmin, t: 065/ 82-180 86,50 86,62 12,22 12,32 7,69 7,75 Jhfblikum NM, t: 068/ 322-490 86,10 86,48 12,16 12,28 7,60 7,79 Jfifblikum Kamnik, t: 061/832-914 86,40 86,75 12,18 12,37 7,65 7,85 Jfffblikum Portorož, t: 066/747-240 86,22 86,53 12,19 12,26 7,65 7,74 publikum Ljubljana Miklošičeva J^hOćl/ 318-788 86,40 86,55 12,20 12,25 7,66 7,75 SKB d.d.,* * * 85,30 86,80 12,06 12,41 ,7,40 7,88 Jhfjkranj, t: 064/331-741 86,25 86,50 12,21 12,26 7,70 7,80 J^^Bd.d. Ljubljana, t: 1263320 86,12 86,59 12,07 12,29 7,45 7,80 -JimLjubljana, t:061/444-358* 85,75 86,70 12,04 12,32 7,45 7,80 uPimo Ljubljana, t: 212-073 - - - - - spreminjajo tečaje po dnevni ponudbi in povpraševanju! bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: '61. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 -^NOVEMBER 1995 I V URAH valuta Pmeriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski Šterling banska krona grška drahma kanadski dolar Joponski jen Švicarski frank uvsfrijski šiling norveška krona Švedska krona Portugalski escudo Španska pezeta avstralski dolar madžarski florint slovenski tolar hrvaška kuna nakupni prodajni 1558,00 1622,00 1105,00 1151,00 319,00 332,00 986,00 1026,00 53,70 55,90 2473,00 2574,00 2627,00 2630,00 285,00 297,00 6,60 7,10 1157,00 1204,00 15,10 15,70 1376,00 1432,00 156,90 163,30 249,00 259,00 250,00 260,00 10,40 10,80 12,80 13,40 1182,00 1230,00 11,00 14,00 12,80 13,60 280,00 310,00 -JlNOVEMBER 1995 v LIRAH __yaluta nakupni prodajni ameriški dolar n®mška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank ' funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar - švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1565.00 1113.00 320.00 988.00 53,90 2480.00 2535.00 286.00 6,60 1161.00 1386,00 157,30 12,70 1615.00 1148.00 331.00 1018.00 55,70 2570.00 2630.00 296.00 7,30 1201.00 1421,00 162,30 13,40 6. NOVEMBER 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,00 8,50 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,20 8,60 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,00 8,60 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,20 8,70 Avstrija •Posojilnica Ločilo 8,10 8,60 27. OKTOBER 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.3898 1.3938 1.3978 funt šterling 2.1981 2.2051 2.2121 irski funt 2.2555 2.2625 2.2695 kanadski dolar 1.0105 1.0145 1.0185 nizozemski gulden 89.152 89.262 89.372 švicarski frank 123.48 123.58 123.68 belgijski frank 4.8534 4.8634 4.8734 francoski frank 28.559 28.619 28.679' danska krona 25.730 25.790 25.850 norveška krona 22.496 22.556 22.616 švedska krona. 21.138 21.198 21.258 italijanska lira 0.8702 0.8742 0.8782 avstrijski šiling 14.188 14.208 14.228 španska peseta 1.1433 1.1473 1.1513 portugalski escudo 0.9423 0.9453 0.9483 japonski jen 1.3761 1.3776 1.3791 finska marka 33.040 33.120 33.200 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 07.11.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj m DEM 86.50 86.95 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje. . Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1-331-333 Tečajna lista št. 211 z dne 3. 11. 1995- Tečaji veljajo od 04. 11. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj H RK se uporablj 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 191 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 a za izka: avstr, dolar Silina frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta zevanje rezultatov pos 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 lovanja z Rep 91,4614 1205,9361 412,8237 89,8236 2190,8136 2820,7245 2458,9691 8485,9339 "7,5677 2281,0445 116,2488 7573,6960 1927,8345 80,8794 1808,3525 10544,6214 190,6535 120,9245 155,7127 98,5216 ubliko Hrvaško, kjer je 91,7366 1209,5648 414,0659 90,0939 2197,4058 2829,2121 2466,3682 8511,4683 51,6391 195,5935 7,5905 2287,9082 116,5986 7596,4855 1933,6354 81,1228 1813,7939 10576,3505 191,2272 121,2884 156,1812 98,8181 } omenjena valuta p 92,0118 1213,1935 415,3081 90,3642 2203,9980 2837,6997 2473,7673 8537,0027 51,7940 196,1803 7,6133 2294,7719 116,9484 7619,2750 1939,4363 81,3662 1819,2325 10608,0796 191,8009 121,6523 156,6497 99,1146 ilačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blai gajniških zapisov Banke Slovenije-na dan 7.11.1995 dospelost blag. zapisa število dni do dospelosti tečaj za vpis v % tekoča nominalna vrednost (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del . (B) devizni del skupaj 20.3.96 134 99.3467% 98.9742% 99.1605% 1,700,000 170,000 844,447 84,445 841,281 84,128 1,685,728 168,573 lju.ua-s,* Tečajnica borznega trga št.: 209 Datum: 6. 11. 1995 uttuivt siopi UCHANCC r«c Vrednost. papir obr. ex kupon m.div. .štm(3) enotni teCaj % sprem t 1 1 Max. Min. irasrr KC 81 (11.5.95) 13.133 3.11. 11.910 13.100 ’RI 665 (13.6.95) 18.999 3,57- e.«. 19,300 19.380 19,790 18.400 33.457 5AL 51 (2)jll.9.95] 20.092 1,80 6.11. 20.310 20.500 20.530 19600 28.731 MR 1* (24,2.95.1 38.751 1,25 6.11. 38.650 38.790 ■39.400 38.000 108.388 RHKe Egi MB 10,0 2.(1.10.95) 104,9 ,27- 6.11. 104,4 106,0 -105,5 104,1 108 iSOl 8,0 5.(30.6.95) 102,0 ,49- 6.11. 102,0 102,7 -102,0 102,0 574 iS02 - 9,5 16,1.10.95) 113,9 ,23 6.11. 113,6 113,9 113,9 113,9 489 SS08 5,0 4.(31.5.95] 94,OA 6.11. 93,0 94,0 94,0 21 isn ■ 7,0 5.(15,7.95) 99,7 30.10. 97,5 107,0. 1SL1D 8,0 5.(30.6.95) 101,1 ,75- 6,11. 101,1 101,9 101,1 296 1SL2D 9,5 10.(1.10.95) 113,2 3.11. 109,3 SKBl 10,0 6.1.11.95 105,5 3.11. 104,5 105,4 SKB2 10,5 4,(15,9.95) 110,0 ,40- 6.11. 110,0 111,0 110,2 110,0 21.385 srn 5,0 3.(30.6.95) 76,8 5,56- 6.11, 70,0 81,8 80,0 73,2 1607 ME snnBs 1TBR 31 (2)(28.7.95.) 15.010 ,33- '6.11. 15.110 15.700 15690 15.000 29.870 )AD 10.01 (1.6.94.) 60.894" 30.10. 142.000 M) 1715 (24.5.95.) 22.338 ,19 6.11. 22.100 22.690 22.650 22.100 2.725 SPOR .. Il| 23.970 ,08- 6.11. 21.600 23.970 23.970 23,970 719 -MER (1 16.940 ,12 6.11. 16.650 17.750 17.000 16.900 424 m 218 (30.3.93.) 15.307 1,53- 6.11. 15.050 15.790 16.500 15.000 13669 ra 200 26.6.95.) 5.458" 1,90 6.11. 5.450 5.470 5.500 5.450 2.685 im 15) 1.118" 3.11. 1.100 mm MTCTil BESE KBTR 2750 (22.6.95) 40.010 3,58- 6.11. 40.010 41.250 40.010 40.010 120 TOP (1) 61.435 6,11 6.11. 61.300 61.850 62.450 61.100 10.198 JBKP 720 (25.5.95.) 17.165" 30,10. 14.450 APP (1) 44.587 3.11. 44.450 44.750 S3B 3ZG 11,0 4.11.1,95) 103,3 3.11. 103,0 WP2 10,0 2.(1.10.95) 105,9 ,25 6.11. 105,0 106,0 106,0 105,9 6.472 a 12,0 7.(1.6.951 101,5 16.10. 98,0 101,5 =G0 10,0 2.11.6.95) 101,6 2.11. 101,5 SZB1 10,0 2.(15,9.95) 107,0 2.11. 102,2 SZB2 10,0 1,(1.10.95) 107,8 3.11 108,0 109,5 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 209/95 - 6. 11. 1995 Vrednost. papir obr. n.div. ex kupon St.dat(3) enotni teCaj % sprem datum povpraS ponudba Max. Min. ■sr TTflS ranrcrs BEAR 3RD0 HBRO ER RDRO RGSR 200 55 (7)(30.6.95.) (16.95) (15.6.95) 4,490 5.220 3.769 2,650 10.450 548,7 15,22 3.11. 4.9. 2.11. 6.11. 3.11. 3.11. 3.500 2.500 3.500 2.121 10.000 540,0 4.400 5.300 3.990 2.590 12.500 580,0 2650 2.650 3 ifTeM inTiZiR HBP0 KBP1 KBPP RGP0 UBKC 320 360 (1.6.95) (6) (25.5.95) 3659 37.507 900,0 10.759 3.11. 3.11. 3.11. 3.11. 3.210 26.200 36.010 900,0 8.210 3.700 38.150 I. 090 II. 000 iTfpl lirom; LOK ML|0 3SM0 M) ONM OK) [MK VE10 10,0 10,0 10,0 10,0 11,0 10,0 8,50 10,0 6,(1.10.95) 6. (1.4.951 1(1.9.95) 5.(1.10,95) 3.(1.9.95) 7. (1.8.951 3. (15.10.95) 4. (1.10.95) 102.6 104,0 103.6 103.5 104.0 100.5 100.0 104.5 ,18 6.11. 26.10. 3.11. 6.11. 25.10. 13.10. 14.9. 27J0, 102,3 101,0 102,3 103,2 103,1 101,0 55.0 102.0 102,9 104.0 104,5 105.0 106.0 109,0 102,8 103,5 102,6 103,5 1.099 382 6) dnevni (vSl 90dnevni‘(vSlT) 120 dnevni (v SIT) 94,1 19.4. - »7F1HTI BSB3breznjLbona(1.12.95) del nat. bona (v SIT] NBS2 tel nat bona (v SIT) NBS3 99,1 10,0 4.020 ,91 3.11. 2.11. 6.11. 98,8 3.000 3.600 99,3 8.000 3.950 4.340 3.950 137 i iw. BniiiMiMdi mm mrair B33E USHi nFZiTTit ktis 1MT6 3MD6 BM6 BVT6 BVD6 BV6 99,2A 98,8A 2,15- 2,31 6.11. 6.11. 99,2 98,8 99,2 98,8 1.687 1.679 SBI BIO 06.11.95 prejšnji • d T d% 1.508,40 1 .bU6,bU -U,1U -0,01 06.11.95 prejšnji d T d% 106,21 106,1 / 0,04 0,04 Vse pravice pridtizm Op: Obv, kana1, in blagaj. zapisi kotirajo v odstfomova je najmžja nominacija), delnice kotirajo v STT; obv. kotirajo-to2iiipisanihctiesti;erotiuteq>izraainannapodlagit£hlanearitmsrodine;(0)- prmlnik je hkrati in prodal isti papir za radimi stranki; S - su^mlirano tipaje; Z - zadcano tiggv.;dosEžma Ittodslotna ctevna sptmtemba top: - doscž 3(kxlstotna cmcplev^tgovanp je zadrtano. Oljveaiiffi z anuitetnim odpiadlcm glavnice: RS01, RS08, RS11, SKBl, OZG, PCE PGO, Hj, RGSl;V SBIso vkljitot (timK SKBR FKB, SAL, MKR, DAD, FMD, MKZ, TCm, v B10 so vidjuCsio obvB3iice: RSOl, HS02, SKBl, BCEl: ex kupon - Številka kupona in dt^uni zi^iadlodi (ijffl kto 1994 div. ni bila izpis- cana; (ZHzpkflo vmesm dhiinife; (Sjobsiraiice kotirajo brez kupaia vključno 4 dekane dni pred zapadlostjo btegi; (4)4aipai, ki je zpdel 1.6.95, ni til izplačan; (5}cd 12.4.94 ddnica kotira brez knpcaia za L93; (Gh^dba posteča prisilne poravnave dne 23.41995; (7)-dan izplačila di\idaxfe;(8)l »BI PA Sl R[ S II ■i Charles bi poročil Camillo, ne da bi se odpovedal prestolu LONDON - V neskončni britanski »kraljevski nadaljevanki« se obeta pravi potres. Prestolonaslednik Charles naj bi namreč sklenil, da se bo dokončno ločil od žene Diane in se poročil s svojo zvesto ljubico Camillo. Kot je zapisal Daily Ex-press, naj bi kraljica Elizabeta zaupala britanskemu premieru Johnu Majorju nalogo, naj med zasedanjem Common-wealtha od 10. do 13. novembra na Novi Zelandiji razpravlja z voditelji »o ustavnih in dinastičnih problemih«. Common-vvealth združuje približno petdeset nekdanjih britanskih kolonij. Članice Commonvvealtha so zainteresirane za dinastične zaplete, ki bi nastali, Ce bi Charles porušil vse mostove z Diano in se končno poročil z ljubljeno Camillo. Premier Major naj bi na Novi Zelendiji neuradno poizvedel za mnenje voditeljev britanske skupnosti narodov o spremembi zakonov in norm, ki bi utegnili preprečiti Charlesovo ustoličenje, Ce bi se poročil s Camillo. Daily Express je zapisal, da bi kraljica rada spremenila kraljevski poročni zakon iz leta 1772, ki canterburyjske-mu nadškofu omogoCa, da ne izda »poročnega dovoljenja« za zakonsko ločenega elana kraljevske družine. Ker je Camilla katoličanka, je zadeva še bolj zapletena zaradi zakona iz leta 1701, ki onemogoča kronanje s »pa-pistko« poročenega kralja. Slevfi:! Auefbeehovi M kyub njeni vlogi v zgo< STBC i Sim BONN - Skoraj pol tisočletja je bila simbol Leipziga. Nepoškodovana je prestala dve svetovni vojni, zdaj pa bi Auerbachovo klet, enega od najstarejSih nemških lokalov, v katerega je zahajal tudi Goethe, ki ga je izbral za eno od prizorišč Fausta, kljub temu utegnili zapreti. Kleti preti zaprtje iz gospodarskih razlogov. Lastniku lokala, družbi Auerbachs Keller Betriebs GmbH, menda ne preostaja drugega, kot da napove stečaj, 74 uslužbencem, ki jim grozi odpust, pa le še demonstracije proti zaprtju ki je pomemben del riti lokala, nemške kulture in zgodovine. Klet je namreč leta 1525 odprl takratni rektor leipziske univerze Heinricb Stromer, ki so mu nadeli vzdevek Doktor Auerbach (po rojstnem mestu). Pivnica se nahaja v mestnem srediSču. Do junija lani je bil lastnik lokala propadli mogotec fiir-gen Schneider, lani pa je lokal prevzel sedanji lastnik, ki je klet začel takoj prenavljati. Kmalu se je izkazalo, da je lokal predrag: za obnovo bi namreč potrebovali kar tri milijone mark, zaradi česar ni bi- I.- ta« k a lo mogoče najti podjetnika, ki bi bil pripravljen kupiti Auerbachovo klet. Pri tem so pomembno vlogo odigrali tudi stroški za plače uslužbencev. (Po najbolj optimističnih ocenah bi lokal lahko deloval s 50 uslužbenci namesto današnjih 74.) Kljub temu mnogi upajo, da bo klet vendarle mogoče rešiti, saj je Auerbachs Keller navsezadnje ena od poglavitnih mestnih turističnih atrakcij, ki vsako leto privablja na desettisoče obiskovalcev, kar le ni malenkost - tudi za gospodarstvenike. »Poslednji tango«: Madonna-Kennedv NEW YORK - V osemdesetih letih sta imela John Kennedy jr. in pop zvezda Madonna ljubezensko razmerje, ki bi ga lahko s parafraziranjem Princesa Diasa je odkrila užitek hitrega kotalkanja LONDON - V Cmi jopi, kratkih telovadnih hlačkah, z baseballsko Čepico na glavi in s kotalkami na nogah je princesa Diana v zadnjih dneh presenetila marsikaterega sprehajalca v londonskih Kensingtonskih vrtovih. Novi športni muhi ločene žene prestolonaslednika Charlesa je nedeljski News of the VVorld posvetil fotografsko reportažo. Diana kotalka med mamicami in otroki z bleščeče novimi kotalkami, ali pa potiva na klopci. Kot rečeno, Diana je s kotalkami presenetila vse, saj s kotalkami doseže precejšnjo hitrost, tudi nad 30 kilometrov na uro. naslova znanega filma poimenovali Poslednji tango v New Yorku. Pikantne podrobnosti tega razmerja, pri katerem je pariško maslo zamenjalo bolj dostopno kikirikijevo maslo, je v svoji nepooblaščeni biografiji mladega Kermedyja navedel Jim Cmse. V knjigi kar mrgoli žgečkljivih anekdot. Ko se je nekoč J. F. K. mlajši vrnil domov, je našel golo Madonno, ovito v prozoren polivinil. »VeCerja je pripravljena, dragi John John,« je zagru-lila. Razmerje med Mario Louiso Ciccone in mladim Kennedyjem je prekinila pokojna Jackie, ki jo je raztogotilo, ker je Madonna nepovabljena prišla na neko srečanje Kennedyjeve-ga klana. Sin se je pokoril materi, a kot je zapisal Cmse, še vedno sanja o vročekrvni Madormi. V Veliki Britaniji so pijanci tudi osli LONDON - S svojimi gospodarji britanski osli ne delijo samo naporov delovnega dne, temveč tudi užitke večernega popivanja, tako da so številni postali alkoholiki, ki jih zdaj zdravijo v posebnih klinikah. Ena od teh je v Sidmouthu v devonski grofiji, kjer kmetje svojim oslom pogosto dajejo sadjevec ali pivo. Težave nastanejo, ko osli po naključju abstinirajo, saj postanejo skrajno napadalni, zato jih morajo zdraviti. Cerkev v topless baru VVASHINGTON - Topless bar French Quarter v Phi-ladelphiji so spremenili v cerkev. Oder, kjer so se nekoč slačila dekleta, je postal kor, mizice in stolčke so zamenjale cerkvene klopi. Novo cerkev neke protestantske ločine so posvetili v nedeljo s procesijo, ki je presenetila prostitutke, zvodnike, prekupčevalce z mamili in klošarje te grešne mestne Četrti. Pastorja Geralda Pridea ne motijo bližnji neonski svetlobni napisi »Gole plesalke« in »Peep Show«, še manj pa motel za intimna srečanja: tu ne manjka »izgubljenih ovčic«. Bil je samo lovec... SYDNEY - Varnostniki, ki skrbijo za britansko kraljico Elizabeto med njenim obiskom na Novi Zelandiji, so se zgrozili, ko so na cesti pri Dunedinu na Južnem otoku, kjer bi se morala peljati kraljica, opazili mlade- nostniM so mu odvzeli šibrovko in mu jo vrnili, ko je kraljica odpotovala.