glasilo tovarne obutve
OBČINSKA KNJIŽNIr 64290 TRŽIČ
4-5
Bračičeva 4
/
tržič
Stavka
NAKOPIČENI PROBLEMI
Delavci v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji že dolgo časa opozarjamo na težaven in neenakopraven položaj. Panoga je med najbolj obremenjenimi in na robu propada. Za zahteve po ureditvi razmer se država ne zmeni. Stavka je opozorilo novo izvoljeni demokratični vladi. Obup je upravičen, naše plače komaj pokrivajo eksistenčni minimum. Za dobro delo hočemo pošteno plačilo. Dajatve v panogi se morajo znižati najmanj za 40 %, bremena za zadovoljevanje skupnih potreb pa enakopravno porazdeliti. Vse to zahtevamo že vrsto let, vendar je stanje slabše, obremenitve se večajo.
ZAHTEVAMO DRUGAČEN POLOŽAJ, POŠTENO PLAČILO ZA DELO IN UREDITEV RAZMER.
ZAHTEVE IN MOŽNOSTI
Bolj izjema kot pravilo je vsklajenost zahtev in možnosti, še posebej če področje, o katerem želim podati nekaj misli v tem uvodniku, zožimo na vedno občutljivo, vse pozornosti vredno temo osebnih dohodkov oziroma enostavno povedano plač. Za pomembne odločitve je praviloma potreben čas za trezen premislek in potrebna je resnična pripravljenost za razumevanje in upoštevanje argumentov. Strinjam se seveda s tem, da so zahteve tudi ena od oblik pritiska za hitrejše reševanje vseh in tudi tega področja.
Vztrajanje pri zahtevah, ki jih resnično ni možno uresničiti je povezano z negativnimi posledicami, ki nas pripeljejo še v slabši položaj. Prav zato je primerna mera odgovornosti nujna tudi s strani tistih, ki zahteve postavljajo.
Razmeroma enostavno je priti pred zbrani zbor in reči, da je pač 600 DEM potrebno doseči kot najnižji osebni dohodek. Kdo takemu predlogu nebi ploskal, saj vsak lahko hitro izračuna, koliko bi potem on imel plače ker odnos do najenostavnejšega dela pozna. Do tu vse lepo in prav, ampak ko je potrebno zagotoviti denar za izplačilo takih plač je hočeš nočeš potrebno ugotoviti ali taka MOŽNOST obstoji, ali je sploh realna. Vodstvo podjetja je odgovorno, da pač to ugotovi na podlagi dejanskega stanja, dejstev, konkretnih podatkov in seveda brez možnosti zbiranja takih besed, ki bi požele aplavz. Gre torej za profesionalen odnos do dela in prevzemanja polne odgovornosti za tisto kar predlaga. Odkrito moram reči, da mi ni všeč, ko zunanji sindikalni funkcionarji poskušajo nabirati točke za svojo kariero na ramenih delavcev Peka, brez odgovornosti za negativne posledice, ki bodo seveda ostale med nami, ko njih ne bo.
(Nadaljevanje na 2. strani)
TOKRAT STAVKAMO OPOZORILNO, STARI VLADI ZA ODHODNICO, NOVI VLADI ZA POPOTNICO.
Opozorilna stavka, ki so jo organizirali svobodni sindikati Slovenije, v Peku pa sindikat podjetja, je bila v torek,
15.	maja od 13. do 14. ure. Organizirana je bila kot izredni zbor po delovnih enotah. Ko so sindikalni zaupniki prebrali sporočilo in zahteve, so delavci iz skoraj vseh oddelkov prišli pred upravno stavbo in zahtevali da pride predsednik poslovodnega odbora in odgovarja na vprašanja. Člani poslovodnega odbora se stavke namreč niso udeležili, ker je po njihovem mnenju to v nasprotju z njihovo zadolžitvijo. Strinjajo se in podpirajo zahteve za razbremenitev, ne odobravajo pa obliko izvedbe, to je prekinitvijo dela (stavko).
Tudi pri stavkah veljajo določena pravila. Da bi bil možen dialog je treba imenovati stavkovni odbor. To vlogo je zbrana množica zaupala sindikatu podjetja. Določen je bil rok: 22. maja. Stavkovni odbor je prevzel nalogo, zbral zahteve in vprašanja, ki so bila postavljena na zborih (opozorilni stavki).
Stavkovni odbor (predsednik sindikata in sindikalni zaupniki) se je sestal naslednje jutro in na podlagi zahtev oblikoval pet osnovnih zahtev;
—	uresničitev cilja, da bi se osebni dohodki približali republiškemu povprečju (zaostajanje ne sme biti večje od 5 %), že za mesec maj, pri izplačilu za junij pa naj bi se izplačala tudi zaostala razlika od januarja do 30. aprila 1990
—	ker razmerje 1:6 ni prineslo obljubljenih rezultatov, zato naj se vrne na 1:5
—	predsednik poslovodnega odbora naj javno posreduje obrazložitev, zakaj se člani poslovodnega odbora niso udeležili opozorilne stavke
—	predsednik PO naj prisostvuje izrednemu zboru v torek, 22. maja, ko bo stavkovni odbor posredoval odgovore na postavljena vprašanja
Odgovori so bili pripravljeni v zahtevanem roku, stavkovni odbor se je spet sestal v ponedeljek, 21. maja. Ob osmih so člani najprej sami razpravljali o odgovorih, ob desetih pa skupaj s člani poslovodnega odbora:
1.	Uresničitev cilja, da bi že za mesec maj in nato s poračunom poprečni osebni dohodek v Peku zaostajal le 5 % za republiškim poprečjem, je nemogoče in v sedanjih razmerah nerealna iz dveh razlogov
—	povečanje pomeni povečanje zadolženosti, dodatnih kreditov tudi ni mogoče dobiti, njihova cena (obrestna mera) je tako visoka, da naša kalkulacija takih stroškov ne prenese
—	že z dosedanjim izplačilom osebnih dohodkov smo do konca izkoristili možnost, ki jo dovoljujejo zakonske omejitve.
Sprejet pa je sklep, da se začasno vsa dela in naloge razporejene v 6. in 7. razredu obračunavajo po veljavni osnovi za 8. razred že za mesec maj.
2.	Zahteva za spremembo razmerja 1:6 ni sprejemljiva, ker je poslovodni odbor prepričan, da je povečano razmerje že dalo določene rezultate.
3.	Javno je znano stališče, da poslovodni odbor še kako podpira zahteve za razbremenitev gospodarstva, ne strinja pa se s predlagano obliko-stavko.
(Nadaljevanje na 2. strani)
NAKOPIČENI PROBLEMI
(Nadaljevanje s 1. strani)
4.	Odgovori na vprašanja bodo objavljeni v Čevljarjevih obvestilih kot posebna oblika informativnega« dneva. Nekatera vprašanja in odgovori se ponavljajo iz informativnega dneva, sicer pa naj se vprašanja postavljajo v času informativnega dneva, saj je temu namenjen.
5.	Predsednik PO bo na zboru 22. maja navzoč.
Člani stavkovnega odbora so se zavedali resnosti položaja in da postavljenih zahtev ni mogoče realizirati v tako kratkem času, skrbelo pa jih je kakšne bodo reakcije na izrednem zboru. Zavzemali so se za pomirjajoče in strpno delovanje z obljubo, da se bo sindikat zavzemal, da bi v najkrajšem možnem času uresničili prvo zahtevo.
Torek, 22. maja ob 6. uri
Namesto na delovna mesta, so se zaposleni v Peku zbrali na dvorišču.
Predsednik sindikata Anton Rozman je prebral odgovore na zahteve, ki jih je na osnovi vprašanj na izrednih zborih oblikoval stavkovni odbor. Na vprašanja je odgovarjal tudi predsednik poslovodnega odbora Franc Grašič.
ZAHTEVE IN MOŽNOSTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vedno je seveda možno več variant, več poti za rešitev posameznega problema. Za izbor najboljše (ali pa najmanj slabe) je potreben čas in trezen premislek. Vsak in tako tudi jaz pridem v dilemo, kako se v konkretnem primeru odločiti. Ko mi zmanjka vsega drugega si poskušam dobiti odgovor, kako bi se odločil, če bi bila tovarna moja, torej če bi bil lastnik. V sedanjem konkretnem primeru bom poskušal predpostaviti kako bi problem reševal PETER KOZINA, če bi še živel, torej pravi lastnik podjetja. Rešitve problema bom poenostavil zaradi lažjega razumevanja. Prav gotovo bi bila ena od ponudb PETRA KOZINE tudi zelo podobna predlogu, ki ga je podal in obrazložil PO. V primeru, da bi se argumenti zakaj ni mogoče v celoti upoštevati zahtev, zavrnili, je še druga možnost. Kakšna? Zmanjšati obseg proizvodnje za polovico in prav tako za polovico zmanjšati število zaposlenih. Kaj bi to pomenilo? Manj bi bilo potrebno sposojenega denarja in s tem bistveno nižji stroški financiranja, iz proizvodnje bi črtali tista naročila, ki so finančno-obračunsko naj slabša. Res je, da bi potem, tista polovica, ki bi še ostala imela kar precej višje plače, samo druga polovica bi bila brez dela. Omenjeno varianto niti ne želim komentirati, saj smo tudi v PO mnenja, da zaenkrat ni sprejemljiva, ker bi bile negativne posledice za okolje le prehude.
Ob predstavljenem razmišljanju se lahko takoj postavi vprašanje, zakaj smo pa v letih nazaj zaposlovali, večali obseg proizvodnje in poslovanja. Razmere v katerih so bile odločitve o povečanju sprejete, so bile povsem drugačne, bistvena razlika je bila pri ceni denarja (kdor se ni zadolževal je izgubljal) in tudi možnosti prodaje. V takih pogojih bi se po mojem mnenju tudi PETER KOZINA odločil za povečanje.
Kaj sem hotel povedati s tem primerom? Čeprav smo tudi mi v širšem in ožjem prostoru opredeljeni za tržno gospodarstvo (z vsem dobrim in slabim kar ta prinaša), je gotovo prehod lahko le samo postopen. V tej postopnosti pa mislim, da je tudi naloga sindikata oziroma njegovega vodstva na občinskem, medobčinskem in republiškem nivoju, da se sooči in upošteva realne možnosti. To bi bilo razumljivo tudi zato, ker je bil včeraj ta sindikat soustvarjalec samoupravljanja in odgovorne ekonomije.
V. d. predsednik PO
FRANC GRAŠIČ, dipl. ekon.
Torek, 15. maja ob 13.40 uri pred upravno stavbo.
Branko Iskra, predsednik medobčinskega sindikata in član republiškega odbora Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je povedal mnenje sindikata, da se o zajamčenem osebnem dohodku sindikat ne pogovarja več, ampak bo vztrajal da mora biti najnižji OD 3.685 dinarjev v kolektivnih pogodbah pa se bo pogajal, da bo do konca letošnjega leta v vrednosti 600 DEM. Obremenitve gospodarstva so previsoke, zato je bila tudi opozorilna stavka. V skupni akciji pa da bomo to dosegli. Večje osebne dohodke pa delavci Peka zaslužijo, 5 % zaostajanje za republiškim povprečjem pa ni previsoka zahteva.
Predsednik sindikata Peko, Anton Rozman je zbor zaključil z obljubo, da se bo stavkovni odbor pogajal še naprej in da od zahtev ne bo odstopil.
Nekaj minut po sedmi uri, so zbrani odšli na delovna mesta.
Po izplačilu za april so ustavili delo v Budučnosti (petek,
11.	maja). Zahtevali so višje osebne dohodke, boljšo pripravo dela in spremembo gibljivega dela OD.
Ustanovili so stavkovni odbor, ki je zahteve posredoval vodstvu TEP-a, vodstvu podjetja in družbenopolitični skupnosti. Za četrtek, 17. maja je bil sklican sestanek stavkovnega odbora z vodstvom podjetja in sindikatom. Zahteve in odgovori v Budučnosti so bili podobni zahtevam in odgovorom v Peku. Tudi v Budučnosti so po izrednih zborih in ko so dobili odgovore začeli delati, kako bi drugače, saj bi nas nedelo potegnilo še globlje k tlom.
Opozorilna stavka v 512.
Po sledeh reklame: senzibilnost
1.	občutnost, čutna zaznavnost; čutna občutljivost,
2.	(pre)občutljivost, rahločutnost, mehkočutnost
INFORMATIVNI DAN
VI VPRAŠUJETE —
Ml ODGOVARJAMO
v__________________________________________J
V čem je bila tokrat vaša radovednost. Največ vprašanj verjetno pa tudi skrbi, se vam je zastavljalo ob »tehnoloških viških«. Že v prejšnji številki smo vam napisali, da se tudi pri nas že srečujemo s tem problemom. Posebej smo poudarili, da zaenkrat viške rešujemo s prerazporeditvami (tu so najdlje v Budučnosti). Opozorili ste na dela po pogodbi (oblačenje peta) in problem viškov. Delo na domu je samo višek, če bi bilo stanje tako, da bi morali delavce odpuščati, bodo seveda prej odpadle vse pogodbe o delu, ker bo tokrat najprej delo za redno zaposlitev.
Nemalo je bilo tožb nad nizkimi osebnimi dohodki in po vašem premalo vrednotenim delom.
Kaj reči ob tem. Da naši prejemki skoraj ne zagotavljajo več »primernega« preživetja vemo vsi, ne samo v Peku, tudi v Tržiču. Čeprav je fraza več in bolje delati že obrabljena, pa še vedno in bolj velja. Postopno in počasi bomo hodili do cilja, da bo tudi enostavno delo več vrednoteno.
Kako je s projektom Benedikt?
Nič več bi vam ne mogli povedati od tistega v eni prejšnjih številk. Projekt je v izdelavi. Le streljaj od starega objekta bo novogradnja, če bomo dobili zeleno luč, to pa je finančne ugodnosti iz sredstev za skladnejši razvoj. Objekt bo zgrajen v takem obsegu kapacitet kot so obstoječe. Torej ne bo povečanja delovnih mest.
Opozorili ste na preobširno dokumentacijo oziroma postopke za ugotavljanje stroškov po temeljnih enotah poslovanja.
Predpisi nam včasih res nalagajo preobsežno delo. Toda podatki morajo obiti »ažurni« za TEP moramo imeti izračun profita ali izgube. Tistim, ki odgovarjajo za TEP je treba podatke zagotoviti. Kako pa poenostaviti izračune je stvar tistih, ki na tem delajo.
Na katera vprašanja je predsednik PO odgovarjal na INFORMATIVNEM DNEVU v maju?
Kdaj bo regres in v kakšni višini?
Regres bo izplačan v juniju kot smo zapisali v delovnem koledarju. Višina pa je določena s takoimenovano »sindikalno listo«.
Ali se bo kaj poznalo pri plačah, če bodo z opozorilno stavko dosežene olajšave?
Vsekakor bo nekaj tega tudi za plače.
Nadomestila (dnevnice, potni stroški) se povečujejo v sorazmerju z dvigom življenjskih stroškov, kako to da pa s plačami ne sledimo rasti?
Kriteriji za nadomestila so opredeljeni in določeni na osnovi uradnih podatkov življenjskih stroškov. Plača pa liste ne ujame, ker ni sredstev.
Zakaj so v aprilu v šivajnicah nižji prejemki za enako količino in kvaliteto dela kot januarja?
Razlike ne more biti, razen tega, da se je v januarju obračunaval dodatek za kvaliteto na doseženo normo, aprila pa je obračun kvalitete obračunan na 100 %.
Zakaj v času, ko nam gre izredno slabo, ne skrčimo službenih potovanj v inozemstvo za oglede sejmov in podobno.
'eko prodaja večino svoje proizvodnje v svetu, od tod potr >a, da spremljamo novosti in modo. To pa se lahko najbolje vidi na sejmih.
Ali je potrebno soglasje delovne organizacije za ustanovitev privatnega podjetja, če se obrtnik ukvarja z dejavnostjo poleg redne zaposlitve?
Soglasje ni potrebno. V poslovodnem odboru pripravljamo pogodbe za delavce s posebnimi pooblastili, ki bi ustanovili podjetje, da ne bodo mogli opravljati iste dejavnosti kot
obrtniki. To pomeni, da ne bodo mogli uporabljati zveze za dobro privatnega podjetja.
Kaj bo z mladimi, ki ne dobijo zaposlitve? Bomo morali vzdrževati otroke, ki so končali šolo in so sposobni za delo?
V Peku zaenkrat ne zaposlujemo novih delavcev. To bo do takrat, dokler ne bomo razporedili vseh tistih, katerih delo je ^postalo »višek«.
Ze lani je bilo obljubljeno, da bomo toplotno izolirali upravno stavbo. Kdaj bo to?
Zaenkrat prav gotovo še ne, ker ni finančnih sredstev.
Razširjamo dejavnost na Indijo in Italijo?
Iz Indije bomo dobili zgornje dele za poskusno proizvodnjo, ker je cena izredno ugodna. Če bo zadovoljiva tudi kvaliteta, bomo z dobavo nadaljevali. Italija je za proizvajalce čevljev zanimiva dežela, ker je vodilna in narekuje modo. Od tam so nam potrebne sprotne in čimprejšnje informacije.
Za posle v obeh deželah bomo izbrali ljudi, ki obvladajo predvsem jezik, seveda pa tudi stroko.
MINI PRODAJALNA
Delavci v obratu Ormož so nekaj let želeli kupovati čevlje, za katere delajo zgornje dele. Najbližja prodajalna Peko je bila poslovalnica v več kot deset kilometrov oddaljenem Ljutomeru.
Kako do prodajalne z najmanj stroški?
Nekaj preureditve je bilo treba in nastala je prodajalna v obratu. Prostor je sicer premajhen, toda z dobro voljo se da narediti vse, tudi prodajati meni Darko Praprotnik sicer prodajalec iz poslovalnice Ptuj. Njegova trgovina je pravzaprav podružnica poslovalnice Ptuj.
Čeprav je prostor utesnjen ima kar veliko izbiro. Kaj pa kupci? Prihajajo iz Ormoža, najbolj pa so seveda radovedne delavke iz našega obrata.
Darko Praprotnik v svoji »mini prodajalni.«
		
SINDIKAT	SINDIKAT	SINDIKAT
SVOBODNI SINDIKATI SLOVENIJE
Razmere v naši družbi so se bistveno spremenile. S tem, ko so se začele ustanavljati stranke, se je spremenila tudi vloga organizacije delavcev SINDIKATA. Ne samo vsebina, tudi ime je drugačno:
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije
Življenje za kakršnega se odločamo, bo bogatejše in svobodnejše, toda tudi bolj kruto če ...
Narava trga in kapitala je neizprosna in vedno ogroža delavce če . ..
Bliže smo revščini kot blaginji in bomo tukaj tudi ostali če ... se ne bomo organizirali v trdno, močno in svobodno sindikalno organizacijo.
Samo močan sindikat nam lahko zagotovi pravice, ki nam jih vsi drugi odrekajo.
ZAME GRE,
PROTI DRŽAVI IN KAPITALU,
KO OGROŽATA MOJE DELO.
POŠTENO PLAČILO IN DOSTOJNO ŽIVLJENJE.
Smo sindikat vseh dejavnosti in poklicev, nepolitični in nestrankarski.
Smo interesna zveza stanovskih sindikalnih organizacij.
Smo in bomo le tisto, kar želijo in bodo želeli naši člani.
Zato vas vabimo, da se nam pridružite in (p)osta-nete član svojega stanovskega sindikata.
Storite to prostovoljno s podpisom pristopne izjave pri svojem sindikalnem zaupniku ali na vpisnih mestih.
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije, to je akcija, ki jo je začel sindikat takoj po prvem kongresu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (6. in
7.	aprila 1990 v Ljubljani).
Za kaj se bo torej sindikat zavzemal:
Prizadeval se bo predvsem za višje plače, za boljše pogoje dela, skratka, zahteval bo pogoje za čim višji standard delavcev.
VI VPRAŠUJETE, Ml IŠČEMO ODGOVOR
Na pobudo sindikalnih zaupnikov podjetja Peko sindikat predlaga kontaktno rubriko VI VPRAŠUJETE, MI IŠČEMO ODGOVOR.
Rubriko odpiramo:
—	ker vas mogoče kaj zanima, pa ne veste kje poiskati in najti odgovor,
—	kje, koga vprašati ali zahtevati odgovor.
To bo namesto vas storil sindikat. Skušal bo poiskati odgovor. Najbolj zanimiva vprašanja bomo objavljali.
Vprašanje boste napisali, se podpisali in oddali v tajništvu sindikata ali v uredništvo Čevljarja. Pravzaprav je ideja podobna INFORMATIVNEMU DNEVU ali možnost več za odgovore na vprašanja.
Predsednik sindikata Peko, Anton Rozman.
Spremembe so nastale tudi v sindikatih podjetja. Po dokaj burnih pripravah smo končno dobili predsednika, ki opravlja delo profesionalno. To je ANTON ROZMAN, strojni tehnik. Dokler ni prevzel nalog in dolžnosti presednika, je opravljal dela in naloge tehnologa za PUR izdelke.
Občni zbor sindikata Peko je predsednika izvolil za štiri leta. Želimo mu, da bi bilo njegovo delo tako, kot si ga želijo člani organizacije.
ČIGAVA JE LASTNINA?
V Delavski enotnosti že dalj časa izhaja zanimiv članek z naslovom »Drhal pa veselo krade naprej«.
Začelo se je (vsaj na glas) pravzaprav z ISKRO, ki je veselo kradla denar za svoje bivše članice TELE in jo skoraj pokopala. Zarobantili so tudi drugi ISKRINI kolektivi, da se je moral sindikat obrniti na tožilstvo. V ISKRA-DELTI so tako ropali, da se je kar kadilo. Potem se je sprožil plaz, ki mu pravimo kraja, razprodaja družbene lastnine. Vsi tarnajo, se prijemajo za glavo — drhal pa veselo krade naprej (DE štev. 16, stran 9).
Verjetno se nam zdi sam uvod v članek nenavaden, nekaterim zaenkrat še nekam tuj, pa vendar je prav, da o njem vsaj malo razmislimo. Nahajamo se v času, denarja je vedno manj, njegova vrednost je vsak dan višja. Izhod iz tega pa išče vsak po svoje in na svoj način. Nekaterim uspeva, drugim ne. Imamo izredno popularno besedo »družbena lastnina«, v šoli pa so nas učili, da smo družba mi vsi. Poraja se vprašanje, če smo družba vsi, je vse naše? Vemo, da ni. Da pa si vsak po svoje razlaga ta pojem, je vidno na vsakem koraku. Skoraj ni dneva, ko nas v časopisu ne bi presenetila kakšna novica o takšnem ali drugačnem odnosu o tej družbeni lastnini. Veliko je napisanega, da je potrebno poiskati pravega lastnika, da je potrebno izračunati realno ceno, da je potrebno to lastnino vrniti pravim lastnikom in podobno. Tudi strankarski veljaki o tem dosti govorijo, govorili so v svojih predvolilnih predstavitvah.
Delavci pa lahko samo čakajo, kaj se bo zgodilo s tistim, za kar delajo ali so delali tudi vso delovno dobo, ali bo kdo povedal in ocenil njihov prispevek, ki se zdi kot prispevek kakega posameznika majhen, vendar, ko se vse sešteje pa pridemo do velikih številk. Ne pustimo, da se delo nas in tistih pred nami preprosto ne sesuje in nam preprosto ne spolzi skozi roke.
Anton Rozman Sindikat podjetja PEKO
VČLANJEVANJE V SINDIKAT
Koncem meseca aprila smo tudi v našem podjetju pristopili k prostovoljnemu vpisu delavcev v zvezo Svobodnih sindikatov Slovenije. Dogovarjanje okrog prostovoljnega vstopa v sindikat je potekalo že dalj časa. Prvi kongres Zveze svobodnih sindikatov 6. in 7. aprila, ki je bil v Ljubljani, pa je po sprejemu programskih dokumentov in statuta sprejel poseben sklep, da sindikati dejavnosti in druge oblike organiziranja vsem dosedanjim članom ZSS in drugim zaposlenim takoj ponudijo pristopne izjave za prostovoljno vključitev v sindikat dejavnosti in s tem v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije.
Predsedstvo sindikata na področju Tržiča, ki se je sestalo sredi aprila, se je odločilo, da zadolži sindikalne zaupnike z razdeljevanjem pristopnih izjav. S takim načinom smo hoteli, da se sleherni delavec sam odloči ali bo ostal oziroma postal član Zveze svobodnih sindikatov. Do 8. maja se je na področju Tržiča vpisalo 74,5 % delavcev. V dislociranih obratih so v sindikat vstopili vsi delavci, razen tistih, ki so trenutno odsotni z dela (bolniška, porodniška) vendar jih sindikalni aktivisti nameravajo povprašati o vstopu v svobodni sindikat.
Vsak član bo dobil člansko izkaznico z zaporedno številko in datumom vpisa v ZSS. Na njej bodo zapisane pravice, ki jih ima član v sindikatu.
Ob samem vpisu je bilo mnogo vprašanj, kako bo s članarino. Ta zaenkrat ostane takšna kot je (0,6 % od OD), naša zahteva pa je, da več ostane sindikatu v podjetju. O delitvi same članarine bodo potekali razgovori na nivoju republike, koncem meseca maja, s predhodno obravnavo po podjetjih.
Kdor še ni vpisan, pa se je odločil za članstvo, lahko dobi pristopne izjave v tajništvu DPO.
Mojca Sedminek
SINDIKALNA PRIZNANJA
OB 60-LETNICI tekstilne in 30-letnici obutvene šole
PRIZNANJE
obut \4 ^p£K^o'Tržič
ZA USPEŠNO MEDSEBOJNO SODELOVANJE IN ZA PRISPEVEK K RAZVOJU ŠOLE
C
V KRAVJI. 26. APRILA IM
Na prvomajski slovesnosti na Brezjah so podelili srebrne znake Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Letos sta jih dobila dva naša sodelavca: Nika JAZBEC iz splošnega sektorja in Zdenko JERMAN iz razvojnega sektorja.
Čestitamo!
Dan delavcev:
Brhka dekleta in fant so skrbeli, za gašenje žeje in dobrote iz kuhinje na prostem
JUBILEJ SOLE
Na Srednji tekstilni, obutveni in gumarski šoli v Kranju je bilo pred prvomajskimi prazniki praznovanje. Tekstilna šola je slavila 60-, obutvena pa 30-letni jubilej.
Tekstilna šola je bila ustanovljena maja leta 1930. Rast slovenske obutvene industrije po osvoboditvi je terjala izobraževanje delavcev tudi v tej panogi. Na pobudo Planike, Alpine in Peka je bila leta 1960 ustanovljena še tehnična čevljarska šola za izobraževanje ob delu, z rednim poukom pa je šola začela leta 1968. Dve leti nazaj se je šolama pridružila še gumarska.
Šolo obiskuje letos več kot 1.100 učencev v 43 razredih, od tega je 15 razredov obutvene usmeritve.
Obutveno šolo obiskuje 69 naših štipendistov in 29 delavcev, ki se izobražujejo ob delu. Šola ima tudi dislocirani oddelek v Mariboru.
Ob jubileju je šola dobila priznanje PLAKETO občine Kranj. Za uspešno medsebojno sodelovanje in prispevek k razvoju šole pa je priznanje šola podelila tudi naši tovarni.
POSETNICA
DANIJEL MORE
uganite kakšno delo opravlja
Rešitev je na 9. strani
| <*** m	M- Za/Bk » ‘ '1	M > ||J ^lr	W .1 • ^ •♦MF* , ^*h \ ]%j» ri v J ^Cf|	wi,M t* ■	^csgoflfll II - '«ä^Ä “■ ' H
	¥* -% j ■k - *	W^mUlL mmš&zv’ m!» Ibf^	tt ^ t im	\ jfiB v —	
EP M	fSv^ Jf		» l|plM!B':|	■MH	
			« ^hmMHH V	11111	. ; ’l
	RHr	Hg	^HPfvf f 1	•V « J	1
	«w	^SŽr « % 4	* j A £ j	W9	P—
~4H: ji			*3		ft
■K^fi		Ef :‘ *ÉdjtjÈ	[ä3Rj f		J
čevljar
deTavcev ŽE TRADICIONALNA PRIREDITEV
Sobotno jutro je bilo deževno in megleno. Vremenoslovci so zagotavljali, da se bo vreme umirilo. Bo prireditev ali je ne bo? Največ vprašanj se je porajalo sodelavcem v Benediktu, Budučno-sti, Ormožu in Trbovljah. Nič jih ni zadržalo in prav je bilo tako. Med sedmo in osmo uro so se zbrali že vsi. Pripeljali so se z avtobusi. Po zajtrku je predsednik poslovodnega odbora Franc Grašič s kratkim nagovorom uradno začel DAN DELAVCEV.
Tekmovalci so se z avtobusi odpeljali na športna igrišča. Balinarji na igrišče v Bistrici, mali nogomet so igrali na nogometnem igrišču v Tržiču. Kegljanje se je za ekipe iz Tržiča začelo že v petek popoldne in nadaljevalo v soboto dopoldne na kegljišču v Tržiču. Strelci in strelke so streljali na strelišču na Cim-pru. V telovadnici osnovne šole so odbojko igrali moški, ženske pa v telovadnici osnovne šole heroja Grajzerja. Tenis in namizni tenis so igrali v Križah.
Na drsališču za Vir jem je bilo že zgodaj popoldne živahno in pripravljeno za sprejem gostov. Ansambel Interval iz Trbovelj je skrbel za ples, za dobro razpoloženje pa Mito Trefalt.
Gostinski del prireditve je bil v organizaciji obrata družbene prehrane. Vodja Pavel Perdan je povedal, da ni bilo večjih težav, posebej še takih, ki bi vplivale na razpoloženje. Cene so bile neprimerno nižje kot so v ponudbi gostincev, zato velja tak način uporabiti tudi pri izvedbi Šuštarske nedelje, verjetno pa bo tako ob vsakoletnem srečanju športnikov Peka.
Rezultati športnih tekmovanj
TENIS — ženske
1.	Strokovne službe
2.	Obutev II.
TENIS — moški
1.	Orodjarna 1. ekipa
2.	Strokovne službe 1. ekipa
3.	Afis
4.	Orodjarna 2. ekipa
5.	Gumoplast
6.	Strokovne službe 4. ekipa
7.	Strokovne službe 2. ekipa
8.	Strokovne službe 3. ekipa
9.	Mreža
10.	Obutev II.
ODBOJKA — ženske
1.	Strokovne službe 4. ekipa
2.	Strokovne službe 1. ekipa
3.	Strokovne službe 2. ekipa
4.	Obutev II.
5.	Strokovne službe 3. ekipa
6.	Benedikt
7.	Obutev I.
ODBOJKA — moški
1.	Orodjarna 1. ekipa
2.	Strokovne službe 1. ekipa
3.	Gumoplast
4.	Strokovne službe 2. ekipa
5.	Orodjarna 2. ekipa
6.	Strokovne službe 3. ekipa
7.	Obutev II.
NAMIZNI TENIS — ženske
1.	Obutev II.
2.	Strokovne službe
3.	Obutev I.
4.	Trbovlje
NAMIZNI TENIS - moški
1.	Orodjarna
2.	Trbovlje
3.	Budučnost 2. ekipa
4.	Budučnost 1. ekipa
KEGLJANJE — ženske
1.	Obutev I.
2.	Obutev II. 1. ekipa
3.	Budučnost
4.	Poliuretan
5.	Obutev II. 2. ekipa
6.	Ormož
7.	Strokovne službe 1. ekipa
8.	Strokovne službe 2. ekipa
9.	Mreža 1. ekipa
10.	Strokovne službe 3. ekipa
11.	Mreža 2. ekipa
12.	Trbovlje
13.	Benedikt
KEGLJANJE - moški
1.	Strokovne službe 2. ekipa
2.	Obutev II. 2. ekipa
3.	Mreža 1. ekipa
4.	Orodjarna 1. ekipa
5.	Obutev II. 1. ekipa
6.	Gumoplast
7.	Strokovne službe 4. ekipa
8.	Ormož
9.	Mreža 2. ekipa
10.	Budučnost 1. ekipa
11.	Orodjarna 2. ekipa
12.	Strokovne službe 1. ekipa
13.	Strokovne službe 2. ekipa
14.	Obutev I.
15.	Trbovlje
16.	Budučnost 2. ekipa
17.	Poliuretan
STRELJANJE — ženske
1.	Obutev II.
2.	Obutev I.
3.	Budučnost
4.	Strokovne službe 2. ekipa
5.	Strokovne službe 3. ekipa
6.	Benedikt
7.	Ormož
STRELJANJE - moški
1.	Orodjarna 1. ekipa
2.	Gumoplast
3.	Orodjarna 2. ekipa
4.	Benedikt 1. ekipa
5.	Strokovne službe 1. ekipa
6.	Budučnost
7.	Obutev II. 2. ekipa
8.	Obutev II. 1. ekipa
9.	Strokovne službe 4. ekipa
10.	Strokovne službe 2. ekipa
11.	Ormož
12.	Strokovne službe 3. ekipa
13.	Benedikt 2. ekipa
14.	Obutev I.
15.	Strokovne službe 5. ekipa
16.	Poliuretan
17.	Obutev II. 3. ekipa
18.	Trbovlje
MALI NOGOMET
1.	Obutev II.
2.	Mreža
3.	Strokovne službe
4.	Gumoplast
5.	Poliuretan
6.	Budučnost
7.	Ormož
8.	Orodjarna
ŠAH
1.	Obutev II.
2.	Gumoplast
BALINANJE
1.	Obutev II.
2.	Strokovne službe 1. ekipa
3.	Strokovne službe 5. ekipa
4.	Strokovne službe 3. ekipa
5.	Orodjarna
6.	Obutev I.
7.	Poliuretan
8.	Gumoplast
9.	Strokovne službe 4. ekipa
10.	Mreža
EKIPNO ŽENSKE
1.	Obutev II.	52 točk
2. Strokovne službe	46 točk
3. Obutev I.	38 točk
4. Benedikt	19 točk
5. Budučnost	18 točk
6. Ormož	13 točk
7. Trbovlje	12 točk
8. Poliuretan	8 točk
9. Mreža	5 točk
10. Gumoplast	0 točk
11. Orodjarna	0 točk
EKIPNO MOŠKI	
1. Obutev II.	73 točk
2. Orodjarna	65 točk
3. Gumoplast	59 točk
4. Strokovne službe	58 točk
5. Mreža	32 točk
6. Budučnost	26 točk
7. Poliuretan	19 točk
8. — 9. Ormož	16 točk
8.-9. Obutev I.	16 točk
10. Trbovlje	15 točk
11. Benedikt	9 točk
REZULTATI SKUPNO	
1. Obutev II.	127 točk
2. Strokovne	
službe	104 točk
3. Orodjarna	65 točk
4. Gumoplast	59 točk
5. Obutev I.	54 točk
6. Budučnost	44 točk
7.-8. Trbovlje	37 točk
7.-8. Mreža	37 točk
9. Ormož	29 točk
10. Benedikt	28 točk
11. Poliuretan	27 točk
Prvo mesto v skupni uvrstitvi-moški
BALINANJE
Tradicionalno, letos že šesto po vrsti, balinarsko tekmovanje med ekipami pekov, mesarjev, pleskarjev obrtnega podjetja Tržič, obrtnikov in orodjarjev naše delovne organizacije Peko, se je začelo z eno minutnim molkom v spomin na preminulega prijatelja Janeza Zupana. Na balinišču Janeza Štefeta se je tekmovanje odvijalo po propozicijah balinarske zveze Jugoslavije, sodnika pa sta bila Janez Štefe in Branko Kihler. Letos so z odlično igro presenetili mesarji, ki so za seboj pustili na 2. mestu ekipo orodjarjev, 3. mesto so zasedli obrtniki, 4. mesto pleskarji obrtnega podjetja in peti so bili peki. V pozicyskem bližanju je zmagal Mato Valjavec, drugi je bil Drago Cosič in tretji Vili Planinc. V hitrostnem zbijanju je zmagal Drago Mikolandra, drugo mesto je osvojil Marko Bahun in tretje Peter Maje. Tekmovanje se je odvijalo dva dneva, medalje in pokali pa so bili podeljeni z željo, da se naslednje leto ponovno srečamo.
Matevž Jenkole
O kvaliteti
TOČNO OB ČASU
nadaljevanje
Osnovni cilj »Točno ob času« je zmanjšanje skladišč, po možnosti na nič ali na najnižji mogoči nivo, ne samo na posamezni lokaciji, ampak v celi kampaniji in končno celi verigi dobave.
Če vzamemo enostavno tovarno, v bistvo obstojajo trije različni tipi skladišča:
1.	Skladišče surovin
2.	Skladišče v toku delovnega procesa
3.	Skladišče gotovih proizvodov
N\N\1\N\N\I\
fTH		fl!		R S	Inff !	I rft		s 1	
O O ■									o o
/ t	\
skladišče surovin	skladišče v toku	skladišče gotovih
delovnega procesa	proizvodov
Ta skladišča trošijo denar in vežejo denar. Denar, ujet na ta način se smatra kot »obratno sredstvo ali obratni kapital«. Pravzaprav ta denar troši mnogo svojega časa a nedela nič. »Delo« se mora smatrati edino takrat, ko se opravlja neka operacija.
Odstotek prihodka od tega denarja je eden od ključnih meril ekonomske sposobnosti.
Skladišče troši denar na dva načina:
1.	Ne prinaša obresti, ko se koristi za plačanje del v skladišču
2.	Proizvod izgublja na vrednosti, ko je v tem stanju
Vrednost »obratnega kapitala« skladišča mora biti 40 %
do 60 % skupnega kapitala. Če se ta kapital osvobodi le delno, bi se lahko izkoristil tam, kjer prinaša večji profit, napri-mer za novo opremo.
Poglejmo zakaj je kapital vezan na ta način, obstajata dva elementa:
1.	Neizogibno — izvajanje odrejene operacije, transport med operacijami (dejansko v gibanju — a ne stacionirano) in transport od najbližjega dobavitelja do najbližjega kupca)
2.	Mogoče se je izogniti — to vključuje držanje na skladišču, katero se da izogniti ali zmanjšati z boljšo organizacijo.
Tipični razlogi polnih skladišč so:
—	nezanesljivo dobavitelji zaradi kakovosti in izdobave
—	slabo planiranje
—	okvara strojev
—	proizvodi z napako
pravzaprav vse, kar se lahko smatra, da ima vezo s kakovostjo, npr.: prilagojenost specifikaciji, organizacija ali sama specifikacija.
Kot se pričakuje Japonci o tem lahko mnogo povedo. Pravzaprav v nekaterih kampanijah naprimer v Toyoti, JIT (JUST IN TIME) je napovedoval tako daleč, da je dosegel skrajni cilj. Oni imajo praktično zalogo vse enake nuli, a dobavitelji izporočajo robo ne v skladišče, temveč direktno v proizvodno linijo. Proizvodna linija ima lahko več različnih proizvodnih tipov, vendar se razporedi že vnaprej pri dobavitelju, da to upošteva pri izdobavi.
Primer: motorji avtomobila se natovarjajo na odprti kamion, ko se kamion postavi ob montažni trak, motor avtomobila na spodnji levi strani odgovarja vozilu, ki mu sledi itd. Vozila so lahko različna, vendar motorji avtomobilov odgovarjajo. Vodstveni delavec Toyote je objavil, da v šestih letih niso imeli niti enega zastoja na liniji zaradi slabe kakovosti dobavitelja ali prepozne izdobave.
Obiski pri drugih japonskih firmah so pokazali, da obstaja več zalog kakor je slučaj v montaži avtomobilov pri Toyoti, vendar so te razlike majhne napram odnosu razlikam pri njihovih konkurentih na Zahodu. V času, ko so bili opravljeni obiski, je vodeči konkurent Toyote dovoljeval zaloge za 10 ur proizvodnje, dokar je vodeči zahodnoevropski proizvajalec objavil, da njegova firma dopušča zaloge do 15 dni, ali kdaj tudi več kot 30 dni.
Ta ogromna razlika v dosežkih je na koncu pritegnila pozornost ne japonskega sveta, in nedolgo od tega so se pojavile izjave v časopisju o napredku nekaterih firm, v glavnem na področju elektronike in avtomobilske industrije.
Predvideva se, da bo JIT pritegnil veliko pozornost za nekaj sledečih let. Pričakovati je, da bo zopet prišlo do različnih informacij in dezinformacij. Na nesrečo to zadnje se je že razširilo, kajti mnogi novinarji, ki opisujejo tehniko so razumeli, da je JIT povezan z zalogami. Zaloge so ravno tako povezane z razporedom dela, planiranjem in obremenitvijo strojev. Računalniški programi kot je MRP (planiranje potrebnih materialov), CIM (integralno kompjutorizirana proizvodnja), se identeficirata z JIT-om. Ustvarjanje JIT-a ni odvisno od računalnika, ter gre za ključno metodo podpore, katera se koristi. V Toyoti je tako imenovani KANBAN-si-stem, za akterega računalnik ni potreben.
JIT in kakovost
Uspeh JIT-a zahteva intenziven sprejem vseh ved in disciplin kakovosti. To je nekaj, kar morajo spoznati vsi, ki se ukvarjajo s kakovostjo, predvsem za prihodnost. Edini element kateri razlikuje JIT od drugih ciljev je, da je JIT v vezi z zalogami. Da bi to dosegli je potrebno, da bomo uspešni v dosežkih vseh drugih ciljev, ki so v vezi s kakovostjo, kajti njihova medsebojna povezav je popolna. Če se vrnemo na omejene tri tipe skladišč in vzamemo v obzir vsak element zase, lahko prepoznamo vlogo kakovosti v JIT-u.
1. Skladišče surovin
Obstajajo trije glavni razlogi zakaj se drži količinaJjla-ga, katera gre trenutnim potrebam.
I.
Trenutne potrebe niso poznane, povpraševanje se pogosto menja in razlogi so zunaj znanja ali kontrole kontrolorja materiala. Ta fluktuacija je lahko zaradi notranjih razlogov v sami tovarni, problemov kakovosti, okvar strojev ali slabe kontrole proizvodnega procesa. Poleg tega je tudi lahko zaradi fluktuacije povpraševanja na tržišču.
II.
Kakovost dobavitelja je nezanesljiva. Iskušnje kažejo, če je kakovost dobavitelja nezanesljiva, ko se uvaja strategija polnjenja skladišča. To zadovoljevanje zahtev proizvodnje, čeprav to kdaj pa kdaj zahteva sortiranje od 100 % za dele problematične kakovosti. Ravno tako je mogoče zavrniti kompletno pošiljko, če ta ne ogroža kontinuiteto proizvodnje.
III.
Izdobava dobavitelja je nezanesljiva. Potrebno je narediti pritisk na kontrolo materialov, da zagotovi kontinuiteto dobave za proizvodne linije. Poprejšnje izkušnje z dobavitelji omogočajo kontrolo materialov, da drži zaloge na tem nivoju, da bo minimalen rizik od »praznih polic« pred novimi pošiljkami.
Vzemimo vsakega od treh elementov po vrsti:
I.
Ključni element kakovosti zajet v povpraševanju se nanaša na kakovost proizvoda, kateri se izdeluje. Vsaka pomanjkljivost v kakovosti bilo katerega vzroka, rezultira v problemu zalog, posebno če to rezultira v dokontinuiteti izdelave proizvoda za odrejen rok. Vzemimo na primer tovarno katera proizvaja različne tipe čevljev na eni proizvodni liniji.
Pri končni montaži se odkrije, da rob podplatov na nekaterih čevljiv ima napako. Ni razlike ali je proizvod izvržen ali popravljen, to vpliva na zaloge. Stroji ali delavci, kateri so odrejeni za drugo delo, bodo ponovno zaposleni. To bo imelo nepričakovan efekt, »snežne kepe« na druge proizvode in operacije.
Za ugankarje
Pravilna rešitev: MODELIRANJE
Za knjigo rekordov bi morda lahko predlagali čevelj št. 88, ki so ga izdelali v modelirnici in vzorčni delavnici za zmagovalca v skupni uvrstitvi športnih tekmovanj ob DNEVU DELAVCEV PEKA.
Zgornji del je modeliral Pavel Podlipnik, spodnji del Marjan Zaletel, sestavil pa Metod Makuc s sodelavci seveda.
Gostinski del prireditve je prevzel vodja obrata družbene prehrane Pavle Perdan s sodelavci.
Ponudba je bila popolna.
Zato se sindikat podjetja zahvaljuje Pavlu Perdanu in vsem, ki so mu pomagali, da je bila prireditev nepozabna tudi s te strani.
OBČNI ZBOR
V petek, dne 16. 2.1990 je v sejni sobi upravne stavbe Peko, potekal redni letni občni zbor IGD Peko. Na njem je bilo v javni razpravi obravnavanih več perečih problemov, ki zadevajo IGD Peko in celotno požarno varnostno politiko v podjetju.
Poglejmo nekatere izmed njih:
—	podana je bila zahteva po čimprejšnji ureditvi avtomatskega javljanja požara v podjetju, kar je z odločbo že zahteval požarni inšpektor.
—	v proizvodnji je še vedno v uporabi nekaj starih sesalcev za lovljenje prahu, ki so zelo pogost vzrok za nastanek požara. Zaradi tega je potrebno take sesalce čimprej zamenjati s sesalci na vodo.
—	člani gasilske enote v DE Poliuretan so podali zahtevo po dograditvi gasilskega orodnega vozila in ga usposobiti za gasilske namene.
—	IGD Peko se srečuje tudi s kadrovskimi problemi. V matični tovarni je namreč precej upadlo število aktivnih članov. Zato bo v bodoče potrebno storiti vse, da se število aktivnega članstva poveča in strokovno usposobi za gašenje in reševanje. Izražena je bila tudi želja po ustanovitvi ženske desetine, ki je v Peku nekoč že delovala.
Zato ob tej priložnosti pozivamo vse (moške in ženske), ki imajo vsaj malo veselja do gasilstva in jih gasilstvo zanima, da se včlanijo v naše vrste, kjer jih poleg strokovnega usposabljanja in morebitnih intervencij, čakajo tudi razna športna tekmovanja, ekskurzije in družabna srečanja.
Na občnem zboru so bile opravljene tudi volitve upravnega odbora, kateremu bo predsedoval Tomaž Teran.
Na zboru smo žal ugotavljali, da se zbora niso udeležili najbolj odgovorni za požarno varstvo v podjetju in da je še vedno prisotna miselnost, da je odgovornost za požarno varstvo le na nas gasilcih, čeprav to še zdaleč ne drži. Zavedati se moramo, da je čevljarska industrija še kako požarno nevarna zaradi materialov, ki se uporabljajo pri izdelavi obutve, to še posebno velja za umetne materiale, kot so lepila, topila, plastika ipd.
Nihče se najbrž ne zaveda, niti se ne da izračunati, koliko požarov smo s hitrimi akcijami in preventivnimi ukrepi preprečili ali pa jih v kali zatrli. Zato velja še v naprej, da moramo dosledno preventivno delovati. V našem podjetju ne bi smelo biti delavca, ki ne bi znal ukrepati v primeru požara oziroma bi se sleherni moral zavedati velike požarne ogroženosti.
Jani Žlindra
Pregovori in reki o pomladi		
Ako je kratek dan, dolgo	En cvet še ne naredi	po-
je leto.	mladi.	
Ako se čuk spomladi več-	Kolo časa ni mogoče	po-
krat glasi, bo dobra letina.	gnati nazaj (obrniti),	še
Ako zima z usti ne uje, z	manj ustaviti.	
repom omaha.	Zima rada z repom udari,	
April sedemkrat na dan	ko v marcu sonce nas preva-	
kmeta s polja spodi.	ri.	
Kolegijskemu poslovodnemu organu in konferenci sindikalne organizacije se iskreno zahvaljujem, da so mi omogočili razstaviti svoja dela »Kmečke domačije in cvetje« v slikah v avli upravne stavbe v času od 20. 3. do 7. 4.1990.
Posebno bi se želel zahvaliti podpredsednici konference sindikalne organizacije Mojci Sedminek za lep prisrčen nagovor ob otvoritvi moje razstave, aranžerki Damjani Škan-tar za resnično vzorno aranžiranje mojih slik in končno tudi urednici »Čevljarja« Mariji Slapar za vsestransko obveščanje in poročanje o moji razstavi.
Vsem obiskovalcem moje razstave, zlasti pa vsem delavkam in delavcem Peka za laskave pohvale vpisane v knjigi vtisov, za osebno izrečene čestitke izrekam vsem prisrčna vam hvala!
upokojenec Peka Ivan Lauseger
ZAHVALE
Ob mnogo prezgodnji in nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega
TOMAŽA MADJARJA
se iskreno zahvaljujemo kolektivu tovarne Peko, zlasti njegovim ožjim sodelavcem za poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala za vso pozornost g. Igorju Verbiču in g. Niku Hladniku za lepe poslovilne besede.
Vsem, ki ste mu v življenju karkoli dobrega storili, ob smrti pa mu izkazali spoštovanje in ljubezen ter sočustvovali z nami, naj še enkrat izrazimo našo globoko zahvalo.
Hvala tudi vsem, ki se boste našega Tomaža še spominjali.
žalujoča družina Madjar
Ob smrti dragega očeta
IGNACA ŠTUCINA
se sodelavkam in sodelavcem RPS — tehnološka priprava dela, za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje, iskreno zahvaljujem.
hčerka Draga Sajovic z družino in mamo
Ob boleči izgubi drage mame
ZOFKE BIZOVIČAR
se zahvaljujem oddelku 521 za denarno pomoč in izraze sožalja.
hčerka Marta Ušeničnik
Ob smrti dragega očeta
KARLA SAKSIDA
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem prirezovalnice 512/6 in šivalnice 512/4 za izrečena sožalja in denarno pomoč
Vsem še enkrat iskrena hvala.
žalujoči hčerki Ivanka in Marta z družinama
Ob smrti ljubljenega očeta
FRANCA PERKA
iz Pristave se iskreno zahvaljujem tovarni obutve Peko za podarjeni venec in izrečeno sožalje.
hčerka Rezka z družino
Ob smrti naše drage mame
MARIJE KROPIVNIK
se iskreno zahvaljujem tovarni obutve Peko za izrečeno sožalje, vsem sodelavkam in sodelavcem skladišča 529 in oddelka 512/3 za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč in vsem, ki so jo spremenili na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala.
hčerka Minka Hladnik z družino
V SLOVO TOMAŽU MADJARJU
Kadar smrt zareže v ustvarjalno življenje, so vse neizpolnjene želje, neizpeta hotenja, delo in načrti, tako kruto, mrzlo dokončani. In nemočni se sprašujemo _ zžiksj*^
Ni odgovora in tolažbe in ni upanja. Ostaja samo spomin, krvaveč, tako je danes dragi Tomaž, ko se soočamo s kruto resnico zadnjega slovesa s teboj. Komaj pet let je minilo odkar si se zaposlil pri nas. Začel si z enostavnejšimi komercialnimi posli, toda zaradi tvoje resnosti in zavzetosti do dela si kmalu napredoval. Ravno sredi razmišljanj o ponovnem napredovanju, s katerim bi ti bile dane še zahtevnejše naloge je udarila med nas kot strela z jasnega novica o tvoji težki bolezni. Zaradi tvoje mladosti, vedrosti in zdravega življenja, smo bili vsi trdno prepričani, da se boš spet kmalu vrnil zdrav med nas, toda kruta bolezen je premagala tudi tebe. Globoko presunjeni ob spoznaju, da te ne bo več med nas, ti obljubljamo, da te bomo ohranili v lepem spominu. Počivaj v miru in lahka naj ti bo domača slovenska zemlja.
sodelavci
Ob odhodu iz vaše sredine se najlepše zahvaljujem za poklonjeno darilo, pozornost, ki me bo spominjalo na vas, ki smo skupaj premagovali prenekatere lepe in težke trenutke.
Vsak si želi dočakati ta dan. V upanju, da bi biie težave čim manjše, da bi uspešno premagovali breme ki ga nalaga čas.
Z vami se veselim uspeha in vas tovariško pozdravlja
sodelavka Jožica Kogoj
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 510, ter vsem, ki opravljajo delo na domu, iskreno zahvaljujem za prelepa darila, ki mi bodo ostala v drag spo-min._
Želim vam še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.
Cvetka Marcola
Sodelavkam v oddelku 512/3 se ob odhodu v pokoj lepo zahvaljujem za iskrene želje in darilo, ki mi bo prijeten in dragocen spomin na delovno dobo, ki smo jo preživele skupaj.
Vsem želim še naprej mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.
Francka Šmejic
Težko sem se poslovila od vseh s katerimi sem 35 let začenjala svoj delovnik. Leta so bila sicer prežeta z delom, vpenjali pa smo tudi drobne življenjske trenutke veselja.
Vsem prisrčna hvala za razumevanje in sodelovanje. Lepa hvala za prijetno slovo in darila, ki me bodo spominjala na naše skupno delo, mladost in leta dozorevanja.
Zdaj že bivšim sodelavcem želim veliko uspeha pri delu in premagovanju težav.
Hvala vsem, s katerimi je bilo potrebno sodelovanje in pomoč.	Fani Vodnik
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz reklamacijske popravljalnice, ter sodelavkam in sodelavcu iz Mreže za prekrasna darila in vso pozornost. Enaka zahvala velja tudi sodelavkam iz 512 režija, dekletom iz menze, ekipi telefonske centrale, ter Ivici in Moj-
Vsem skupaj še enkrat prav lepa hvala. Želim vam veliko medsebojnega razumevanja in uspehov pri delu. Ostali mi boste v najlepšem spominu
vaša nekdanja sodelavka Judita
DELAVSKI SVET
Zasedanje 8. maja 1990
Pri pregledu sklepov prejšnjega zasedanja in pripomb članov so bili realizirani dodatni sklepi:
—	Opravljena je bila analiza izračuna za delovno enoto Trbovlje in izvedena korektura
—	Ugotovljene napake zaradi slabe kakovosti materiala (trganje podloge v proizvodnji oddelka 524) se odpravljajo
—	K razpisu obveznic je dodan sklep, da bodo kuponi obveznic vnovčljivi v prodajalnah Peko za 5 % popust. Izdaja obveznic kasni, ker ima negativen vpliv na izdajo lanskoletna izguba.
Potrjen je bil inventurni popis v skladišču pisarniškega materiala, ki je enak knjigovodskemu stanju.
Zavrnjena je bila zahteva za varstvo pravic delavke, ki se je prijavila za prosta dela in naloge poslovodje v poslovalnici Ljutomer.
S tajnim glasovanjem je bil potrjen sklep disciplinske komisije in zavrnjena zahteva delavca, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi večkratnih kršitev delovnih obveznosti.
Tekoča gospodarska gibanja: Značilnost letošnjega poslovanja in pogojev gospodarjenja je protiinflacijski program Zveznega izvršnega sveta. Ob naši pretežno izvozni naravnanosti občutimo močno precenjen dinar in zato skromnejše prihodke od izvoza. Za tekoče poslovanje smo še vedno močno odvisni od sposojenega denarja, ki pa je izredno drag.
Za poslovanje v prvih treh mesecih obračun še ni izdelan. V proizvodnji je bilo izdelanih manj parov kot pred letom, zmanjšal pa se je odstotek izdelkov neustrezne kakovosti. Dve tretjini proizvodnje je bilo prodano v izvozu, kar je 13 % več kot leto prej, vrednostno pa 9 %. Za 6 % je večja povprečna prodajna cena v izvozu. Kar za 26 % manj kot pred letom pa je bilo prodano v domačih prodajalnah. Višina zalog je še vedno nad planiranimi, zmanjševanje je opazno šele v marcu. Finančni obračun bo po oceni verjetno nekoliko ugodnejši od lanskega prvega tromesečja. Še vedno so skromne plače, še bo treba iskati notranje rezerve in jih spremeniti v nižje stroške.
V razpravi so člani opozarjali na stvari, ki bi po njihovem mnenju pripomogli k manjšim stroškom. To so: prepozne dobave v poslovalnice, pravočasna znižanja, ugotovitev, da je artikel neprodajen, mora priti že v proizvodnji (Ferenc, ker ima pretrd podplat), trgu ponuditi čevelj po zmerni ceni.
Podana je bila informacija o realizaciji sanacijskega programa hkrati pa predlog za realizacijo projekta IZVOZ MODNE OBUTVE V ZDA in ustanovitev mešanega podjetja — DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO za izdelavo TR podplatov v Ormožu.
Dan delavcev: Veselje ob zmagi.
Sprejet je bil sklep o podpisu dodatka k pogodbi o refi-nansiranju deviznega kredita.
Uveden je bil razpisni postopek za imenovanje predsednika PO in imenovana komisija. Poleg pogojev, ki so zapisa-
ni v aktih, mora kandidat predložiti tudi razvojni program tovarne. Volitve predsednika in podpredsednikov bodo tajne.
Razpisna komisija za imenovanje direktorja PGP je predlagala da delavski svet potrdi kandidatko, ki se je javila na razpis. Po tajnem glasovanju je bil izid tak, da predlog ni bil potrjen, razpis pa se ponovi.
Imenovan je bil štab civilne zaščite v sestavi, kot je bil predlog.
Predsednik in člani delavskega sveta bodo dobili plačano sejnino, kadar bo zasedanje izven delovnega časa in bo trajalo več kot eno uro.
Delavcu iz prodajnega sektorja, ki se bo izobraževal v Afisu je odobrena odsotnost in povrnitev stroškov s priporočilom naj se delavci, ki odhajajo na izpopolnjevanje v tujino, čimveč naučijo doma, to pomeni, da se naučijo jezika in obvladajo domačo strokovnost.
Delavki iz poslovalnice Metkovič, ki je prosila za dva meseca neplačanega dopusta, da bi obdelovala zemljo, je bila prošnja zavrnjena.
Uveden je razpisni postopek za imenovanje direktorja investicijskega sektorja in imenovana razpisna komisija.
Sprejet je bil sklep o ustanovitvi TEP Poslovno združenje Peko.
Sindikat je dal predlog za obravnavo z naslovom ODLIV ZNANJA to je strokovnjakov v druga podjetja ali v organiziranje privatnih združenj. Sindikat meni, da je treba znanje, posebej še tisto, ki je bilo pridobljeno za stroške Peka, ustrezno zaščititi in ovrednotiti. Strokovnjak, ki se je usposobil za neko področje v podjetju, ne bi smel izkoristiti svoje poslovne in ostale zveze za ustanovitev privatnega podjetja ali odhod h konkurenci.
Dan delavcev :
Prvo mesto v skupni uvrstitvi-ženske
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
Na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, Višji tehnični šoli (VARNOSTNI INŽENIR), je končal šolanje
TOMAŽ TERAN iz splošnega sektorja
Na I. stopnji Ekonomske fakultete Borisa Kidriča v Ljubljani je končala šolo MIRIAM JERUC iz računovodskega sektorja.
Čestitamo!
čevljar______________________________
Glasilo tovarne obutve PEKO Tržič p. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230: — Tisk: Tiskarna Peko — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.