Leto VIL, šiev. Ill Celje, cetrtek 8. oklobra 192$. Poštnina plačana u gotovinl. ^l^^^^^^^^^^H^^^^^^^^L J^^^^flB^E ^^^^^^^^m ^^^^^^^^B ^^^^^^^^^K ^^^^^^^^^m ^^^^^^^^m ^^^^^^^^M ^^^^^^^^1 ^^^^^H^l ^^^^^^^^1 ^^^^I^^B ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^L ^^^^^^KK ^K^^^^^^^ Naročninat. Za Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: le.tno 240 Din. Posamezna številka I Din. Izhaja v torek, Cetrtek In sofooto. Redakcija in upravai Strossmayerjeva ulica 1, pritl Tel. 65.- Rač. p.-č. zavoda 10,666. Oglasl po stalnem ceniku. Dr. Fran Windischer: Obrtuo pospesevanje in obrtniški krediti. V gospodarstvu je obrtniškemu stanu odmenjena važna naloga. Zna- menit faktor tvori tudi v našem sred- njem stanu že pa svoji številnosti. Okoli 24.000 znaša števuo obrtnikov ,v Sloveniji. Blagostanje tolikega števi- Ta gospodarjev jo odlične važnosti za ves naš gospodarski položaj. Obrtni stan je pokllcan, da pripravlja prehod do kidustrije. Kar je zdravo in čvrsto, ima v sebi zvanje, da se sir: in da ra- ste. Izkušnja kaže ?ri nas in drugod, da so navadno zdrava ii.?fa podjetja, ki so se razvi'jala postopoma in raci- jonalno. Ne mudi se jitm, po Zupar-- čičevo receno, in delajc po redu in premišljeno. Gbrtniški stan je velike pcmembnosti za našo gospodarsko prihodnost. Poklican je, da nam vzga- ja pomladek. Da je obrtni naraščaj dober, na tern je ne samo naši ožji do- rn ovini, marvec tudi vsem tistim kra- jem naše države, ki so v oLrtnem po- gieuu iz umljivlli razlogov napram nam v zastanku. Število obrtnega po- mladka je iizdatno, kakor je tudi do- kaj veliko število obrtnih pomočnikov. Ocenili bi število 20.000. Samo zdrav in gospodarsko trden gospodar more vzgajatl dober naraščaj. Poleg praktične sole pri mojstru igra važno ulogo pouk v strokovni soli. Strokovni pouk so širi v zadnjem času pri nas navzl'ic denarnim težkočam. V tern pogledu nam bo treba v bodoče siiio- treneje postopati ter po gotovem pre- udarku in načrtu uravnati strokovni pouk. Treba bo skrbeti, da pride enot- nost v te sole, ki nai izpopolnjujejo praktično vežbanje pri mojstru. Boljše je manj šol, pa dobri'h nego veliko, če pa so v zadregi za svoj obstanek zbog pomanjkanja denarja ali vsled po- manjkanja veščih učiteljev. V tern po- gledu bo treba misftti na to, da si s prirejanjem posebnih učnih tečajev zagotovimo potrebnih učiteljev. O tern se razmislja tu in tain, pa mislimo, da bo v doglednem času raogoče oži- votvoriti poseben pouk za učitelje v tečajih, sličnih onim, katere je pri nas začel zaslužni prijatelj obrtnistva po- kojni Ivan Šubic. Našemu obrtniku, ki je že v prak- si, je potrebno dati prifrke, da izpopol- njuje in dovršuje svojo strokovno izobrazbo. Obrtnemu pospeševanju, praktično urejenemu, se pri nas odpirajo vedno nove naloge. Razpo- ložna sredstva so sedaj premajhna, pa spričo važnosti vprašanja vendar so- dimo, da bo treba napeti vse sile, da premostimo gmotno težave ter razši- rimo in poglobkno obrtno pospeseva- nje. Naš obrtnik ne sme omagati. Raz- mere so vedno težje in je v trdem boju za obstanek treba res dobro kvalifi- kovanih rokodelcev. Računati mora- mo z dejstvom, da se utegne skoro po- večati pritisk od severa, ko »ctopijo v veljavo trgovinske pogodbe, kii bodo i:romet in naseljevanje lajšale. Posve- tlii bo treba posebno pozornost tudi vpraš&niu, kako si obrtnik nabavFja svoje orodje in potrebščine, ki jih do- ma ne delamo, iz napreclnejših zemelj po čim nižji ceni'. Krivo bi bilo, če bi ptiha.jač od sovera mogel prlinašail sebo; svoj i|nstrumentarij carine pro- sto, dočim bi naš obrtnik moral nositi pezo carinskega bremena. Nas obrt- nik je ukaželjen in je z veseljem segel po priliki, ki se je baš nudiVi obrtni- kom v informacijskih tečajih v Mari- boru in Ljubtjani. Premi'sljeno izva- janje obrtnega pospeševanja z zadost- njmi sredstvi prinese vsekakor lep in zdrav napredek našemu stremeče- mu rokodelcu. Veliko važnost igra v obrtniškeni življonju vprašanjo obrtnega kredila. Vprašanje obrtnega kredita ni la])ko zadovoljivo rešiti, ker gre pretežno za gospodarsko Sibke gospodarje, ki tež- ko nudijo večje jamstvo. Vprašanje osebnega zaupanja stopa v ospredje pri teh kreditih. V letih po vojni je bilo obrtni'ku za kredit posebno težko, ker je manjkalo denarja in ker se v dobi inflacije ob voKkili poslih večji zavodi niso radi pečali s tako skromno kup- čijo. Najhujši časi so v tern pogledu pao za nami. Pomanjkanje denarja je popustilo, narobe zavladala je precejš- nja obilica. Cena denarja. pada in je upanje, da prihajamo do zmagljivejših prilik. Draginja se je zlomiTa takore- koč samoobsebi1, kakor se zlomi pre- hud mraz. Prizadevanje naših gospo- darskih krogov, osobito Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je uspelo, da je pričelkom letošnjega leta tudi Narodna banka omogočila dajanje obrtniski'h kreditov. Zaeetek je bil maj- hen, a led je prebit. Za ljubTjansko in mariborsko oblast so na razpolago le mali zneski v celoti, pa tudi posamez- ni obrtniški1 prošnik no more dobiti veo nego 5000 Din. Poslovanje s temi krediti gre vobce gladko od rok in brez posebnih težav in je upanje, da mo- gočni upnik po dobrih izkušnjali po- kaže za bodočnost večjo ustrežnost. Vpoštevajoč prakticnjo potrebs4 je Zbornica za trgovinc, obrt in indu- strijo nedavno tega zaprosila vodstvo Narodnc banke v Beogradu, da poveča razpofožene kredite za obrtnike pri filijalki v Mariboru in Ljubljani ter da hkratu dovoli posameznim prošni- kom kredite do vsaj 10.000 Din. Upaj- mo, ua se akcija posreči. Denarne pri- like so sedaj prr Narodni banki kakor sicer na denarncm trgu boljše in je mogoče izposlovati si tudi za trgovsko in industrijsko potrebo novih kreditov. KiOö mteresentov se tako širi, dočim za že obstoječe kredite ni lahko doseči povišanja. Poliiika, p RADIG IN PASIC. V Beogradu so navzoči že skoro vsi ministri. Dne 7. t. m. pa ima priti v Beograd tudi Stepan Radio. Akcija g. Radiča, da bi postal podpredsednik vlade, je dosegla višek. Vse njegovo časopisje j?ovdarja, da je njegov vstop v vi'ado državna po- treba in da je samo v sodelovanju Ra- dica jamstvo za uspešno delo v parla- mentu. Morda v zvezi s tern je kralj sprejel. v avdijenco zunanjega minif- stra Ninčiča in vojnega ministra Du- šana Trifunoviča. — Glasom brzojav- ke, ki jo je min. svet prejel v torek do- poldno v Monte Carlo, prispe min. predsednitk Pašid v cetrtek 8. t. m. ob 16. uri v Beograd. Stanoval bo še daTje v svoji vili na Topčlderu, ker se nje- govo stanovanje v mestu renovira. p VEČNE ZMEDE NA GRŠKEM. Pangalosova vlada je razglasila po vsej državi obsedno stanje. Grški tisk je pod preventivno cenzuro. Vsa poro- čila iz Aten potrjujejo vesti o kritič- nem položaju na Grškem. Grška je zo- pet v težki notranji krilzi. Bivši min. predsednik je vodja republikanske Unije Papanastasiu, ki je dozdaj pod- pkal vlado Pangalosa, je po povratku v -Atene odločno nastopil proti politiki vlado in je skupno z ostalimi voditelji opozicije izdal manifest na ves grški narod, v katerem dviga protest zlasti proti razpustu parlamenta in uvedbi' vojaške diktature. — Stališču Papa- nastasia se je pridruzrl tudi oče revo- lucije, general Kondilis. V sporazumu z min. svetom je min. predsednik od- redil areiacijo Papanastasia, bivšega min. predsednika Kafandarisa in ge- nerala Kondilisa. Papanastasiu in več novijiarjev opozicijonalnih listov je postavljenih pred vojno sodišče. Kabi- net min. predsednika Pangatosa je y težki krizi. Vec mioiistrov grozi z de- misijo. Tudi predsednik republike ad- miral Konduriotis ni zadovoljen s Pangalosovo politico. p ZAROTA PROTI STRESEiUN- NU. »Berliner Tageblatt« objavlja senzacijonalno vest, da je berlinska poticija prisla na sled dobro organi- zirfHii zaroti proti dr. Stresemannu. Zarotniki so sledili Stresemannu v Lo- carno ter so ga nameravali v Bellin- coni umoriti. Dr. Stresemann je v tern mestu zapustil vlak ter se v avtomobi'- iv. otlpeljai v Locarno, da je tako zme- šal sled zarotnikom. Sedaj prihaja zo- pet iz Locarna poročilo, da se Slrese- mann zelo varuje in da ga skoro ni na spregled. p ČIČERIN NA POTU. Komisar ČIČERIN je v nedeljo v Berlinu v ru- skem poslaništvu znova sprejel za- stopnike svetovnega tiska ter jdm ocr- tal v bistvenih točkah politično situ- acijo z vidika sovjetske vlade. Povdar- jal jo pomisleke, ki jili ima sovjetska Unija proti vstopu Nemčijo v Društvo narodov. Sovjetska Rusi'ja je tudi pro- ti varnostnemu paktu z zapadnimi dr- žavami. Glede nemsko-ruske trgovin- ske po^odbc je Čicerin navajal, da ni ta pogodba lo zunanji znak prijatelj- skih odnošajev med obema državama, marveč da je praktična potreba ter da odgovarja življenskim interesom obeh' držav. Vodijo se slična pogajanja tudi z drugimi državami tako s Poljskov Norveško, Japonsko in Perzijo. Go- spodarsko-poslovni odnošaji do Fran- cije se ugodno razvijajo. To vprašanje obravnava francoska vlada dilatorič- no. K vprašanju vstopa Nemčije v Victor Hugo: V ječi pred usmrcenjem. »Moje naziranje je to-le: nepre- stano naprej. Če bi bil Bog hotel, da gre cfovek nazai, bi mu bil ustvaril oči zadaj na glavi. Glejmo vedno v ono stran, kjer jo zarjav kjer cveto in se rodi novo življenje. To,, kar pada, jem- lje pogum tiistemu, kar se vzpenja kvisku. Padec starega drevesa je klic po novem drevesu. Vsaka doba vrši svoje delo, danes je to delo državljan- sko, jutri bo človečansko. Danes gre za pravico, jutri pojde samo za mezdo. Mezda in pravica, to je v bistvu ena- ko. Človek ne živi, da bi mu ne bito poplačano. Bog, ki je dal ljudem živ- ljenje, dela dolg. Pravica je naravna plača, plača je naravno pravo«. Gauvain je govoril s proroškim zanosom. Cimourdain jo posTusal. Vloge so bile zamenjane in zdelo se je, da je učenec učitelj. Cimourdain je zašepetal: »Naglo korakaš.« »Naglo zato, ker se mi mudi«, je dejal Gauvain smeje se hi nadaljeval: »V tem je, dragi moj ucitefj, raz- lika najinih utopij. Vi hocete imeti ob- vežne vojašnice, jaz pa solo. Vi sanjate o človeku-vojaku, jaz sanjanii o člove- ku-drzavljanu. Vi hočete, da postane človek strašen, iaz bi rad ianel misle- eega človeka. Vi ustanavljate repuWi- ko mečev, jaa ustanavljam-------« Popravil je stavek: »Jaz bi pa ustanovil republiko duha«. Cimourdain se je oziral v zamre- žena ok_na ječe in je vprašal: »Kaj pa hoceš imeti dotlej?« »To, kar jo zdaj.« >:Torej odpuščaš sedanjosti to, kar počenja?« »Da.« »Zakaj?« »Zato, ker je to vihra. Vihra pa vedno ve, kaj dela. KoKko ozdravlje- nih gozdov da samo en hrast, ki ga razkolje strela! Kultura je bila okuže- na, ta viliar jo ozdravi. Samo da ni preveč izbirčen. Pa more li tudi rav- nati drugače? Njegova dolžnost je te- meljito pomesti. Kadar grozi tako oku- ženo ozračje razumem besnost vetra«. Gauvain je nadaljeval: »Sicer pa, kaj me briga vihar, če imam kompas, in kaj mi je do dogod- kov, če imam svoje prepričanje?« In pripomni* je z glasom, ki je spommjal na glas govornika ob sve- čanih trenotkih: »Je nekdo, ki mu je treba vedno dovoliti, da dela po svoji) volji.« »Kdo?« je vprašal Cimourdain. Gauvain je pokazal s prstom na- vzgor. Cimourdain je sledil z očmi smeri iztegnjenega prsta in zdelo se mu je, da vidi skozi strop cefrce zvezd- no nebo. Oba sta molčala. Nato se je Gimourdain oglasil: »Družba je večja nego narava. Kakor receno, to ni mogoče; to so prazne sanje.« »To je cilj. Če bi no bilo tako, če- mu pa naj bo družba na svetu? Osta- nite y naravi. Živite v naravi, tu je raj. Le da se v tem raju ne misli. Bolj- ši bi bil inteligentni pekel*. Bodimo člo- veška družba, večja nego narava sa- ma. Da, če naravi ničesar ne dodaste, čemu tedaj siliti iz nje? Sprijaznito in zadovoljitte se z delom, kakor mravlja, in z^ medom, kakor čebela. Ostanite vprežna živina in ne suite med kralje duha. Ako pa kaj dodaste prirodi, po- stanete nedvomno večji nego je. ona. Dodati pomeni razširiti, razširiti po- moni povečati. Družba je visoko raz- vMa narava. Hočem imeti vse, kar manjka uljem, in vse, kar manjka mravfjiščem, spomenike, uraetnost, poezijo, junake, genije. Nositi večno breiiie in cloveški zakon. Ne, ne, zdaj ni več otrok, nobenih zlocincev, nobe- nih obsojencev. Hočem, da postane vsaka človeška oblast simbol civiliza- ci'je in čuvar napredka. Duh mora biti svoboden, za srce zahtevam enakost,- za dušo bratstvo. Človek ni! ustvarjen za to, ad nosi okove, nego da razpro- stira svoje peroti. Proč s človekom, ki se plazi po tleh! Ličinka se mora spre- meniti v metulja. Hocem, da se sgre- meni črv v živeč cvet in poleti kvisku. Hočem . » .«: _. , Prekinil je svoj govor. Oči so se mu zasvetile. Premikal je samo ustnice, govoril pa ni vec. Vrata so bila odprta. Od zu- naj se je slisal ropot. Culo se je, kako udarjajo kopitta vojaških pušk ob tla. Straže so se menjafe. Kmalu se je za- čul v bližini ječe ropot. Kolikor se je dalo v temi razločiti, so nosili deske in hlode. Potem se je oglasilo kladivo, ki je zabijafo žeblje v mrtvaški oder'. »Triindevetdeset« ...,., Jaz moram tudi poslati upravi lista nekaj naslovov sosedov in znancev, da jim pošlje »Novo Dobo« na ogled. Stran 2 »NOVA 0 O ß A « Ät«V 111 Društvo narodov in zlasti k vprašanju člena 16. pakta Društva narodov je Gi- čerin pripomnil, da pomenja odkloni- tev tega, člena od strani Nemčije i'ak- tor splošnega miru. Vojna nevarnost je po mnenju Čičerina zelo daleč, toda ni izključena. Vse pomisleke je Čičerin jasno predočil zunanjemu ministru dr. Stresemannu. Čičerin pa je končno odkfonil pojasnilo glede ruskega poso- jila v Nemčiji. Celja&i narodni koledar za lefo 1926. Kakor vsako leto, izda tudi letos Zvezna tlskarna v Ceiju stenskl narodni koledar. Kole- dar bo obsegal seznam vseh narodnih trgovcev in obrtnikov mesta Celja In bllžnje okolice. Tiskal se bo v večji nakladl ter se razposial po celjskem okraju. Prlporočamo se na- Šim stalnlm inserentom za Inserate, katere pričnemo nablrati tekom pri- hodnjega tedna. Nabiralec oglasov se bo Izkazal s tozadevnlm pooblastilom. Celjska kronika» c KOROŠKA AKADEMIJA. Po- družnica »Jugoslovenske Matice« v Celju priredi v a^boto 10. oktobra 1925 v veliki dvorani Narodnega doma ob osmi'h zvečer Akademijo v spomin ža- lostne petletnice nesrečnega koroškcga plebiscita. Na sporedu je pozdrav predse^nika in predavanjo profesorja Slavka Raica o Koroški. Za tern se vr- ste primerne deklamacije dijakov re- alne gimnazije in nastop ceTjskega pevskega društva s krasnimi, koroški- mi popevkami, ki so posebno odbra- ne za to svečanostno prireditev. Tern pesmim sledi še venec hrvatskih in drugih slovenskili. Za enodejanko »Pravica z nami« učitelja Franja Ro- sa bode izvajala »Ilirija« ruske pesmi, a clan dramatičnega društva v Gelju Velušček bo prednašal Otona Župan- čiča, »Nase pismo«. Končno uprizori g. M. Benčan aTegoriijo. K akademiji, ki nam naj razgreje srca in nas potrdi, v silni veri, je vstop prost. Prostovolj- ni prispevki pa bodo služili za kritj-e stroškov. c REDNI SESTANEK ČLAN0V SDS je vsako sredo v klubovi sobi Celj- skega doma. Zacetek sestanka je ob osmili zvečer. c OBCNI ZBOR SOLE GLASBE- NE MATIGE bo danes v sredo ob os- mih zvečer v prostorih Glasbene Mati- ce, Slomškov trg st. 10/I. c RAVNATELJSTVO SOLE ßLA- SBENE MATICE sporoča vsem re- flektantom za solo-petje, da se s po- ukom lahko prične, čLm se bo prigla- silo zadostno števiilo gojencev oziroma gojenk. Prijave se sprejemajo samo do konca meseca oktobra ustno ali pis- meno. Pouk bi se vršil dvakrat na te- den. c DAS ANDERE HIESIGE BLATT se zaletava, namesto da bi svo- jira redkim svetnikom zadnjih dni nu- dilo vsaj nekaj užitnega čtiva — koft- kor. je to pač v tesnih celjskih razme- rah lnogoče — v vse naše dnevnike in ne pozablja tudi1 na naš list. Prevraca- ti dejstva, z zofizmi tolmačiti logična izvajanja .in zlobno persiflirati vse po- vprek, to morda ni najbolj pleraenito 'delo, gotovo pa ni to naloga resne žur- nalistikc. Nerodno je, da so kdo reagi- ra na prisiljeno dolgoveznost in na- mišljeno duhovitost. Če mu ne bi n;e- tali kosti, bi varuh doma mrtvih ko~ maj dihal. Sedaj pa se oglaša tako, da ga bratci tarn za mejo čujejo in se mu odzivajo v neverjetno ubrane akorde. c LJUDSKO VSEUČSILIŠČE V CELJU. V pondeljek 5. t. m. je pre- daval zdravnik g. dr. Rebernik »0 po- vzrocitefjih nalezljivih bolezni«. Pre~ davanje je bilo zelo zanimivo. Saj pa jo predavatelj tudi kazal razne slike, ki so natančno predočevalc razne ba- cile. Videli smo te škodfjivce tudi pod mikroskopom in kako jib goje. Gosp. predsednik se jo prav prisrčno zaliva- lil g. predavatelju za njegov velik trud z željo, da bi nam še večkrat povedal kaj tako poučljivega. Obisk je bil zeTo nepovoljen. Na žalost raoramo kon- statirati, da ne vlada v našem mestu za resne stvari nobeno zanimanje. Predavanje kakor je bilo to, bi moralo zanimati vsakega cloveka. Co niti ne poznamo tell tako hudih človeških so- vražnikov, kako se jih hočemo uspešno ubraniti! Koliko delU ima vsak preda- vatelj s pripravo, in vendar se to tako malo upošteva! Želeti je, da bodo dru- ga predavanja, ki slede v kratkem, boljše obiskana. — ova. c CASI SE SPREMINJAJO. Pod to značko pise »Slovenec« z dne 7. t. m. v svoji celjski rubriki: »Leta 1890. se je v Gelju ustanovil cefjski Sokol, ki se je na dan svoje ustanovitve ude- ležil korporativno tudd sv. maše na grjjčku Sv. Jožefa. Poslednjo nedeljo jc celjski Sokol praznoval 35-letnico svoje ustanovitve, a na programu ni bilo svete maše.« — Tenm pripomi- njarno: Prvič je netočno, da bi se bit celjski Sokol sain ustanavljal. Drugič pa maše ni bilo na programu, ker je za mašo mesto v cerkvi in ne na pro- ramih kakor za teater ali celo cirkus. In tretjič za zadnjič: Kateri duhovnik pa bi hotel iti (za drag denar?) citat slovenskian narpdnim poganom latin- ski evangel! j? c P0ŠTNA BLAGAJNA V GE- LJU bo nekaj dni samo dopoldne ura- dovala radi instalacije elektricne raz- svetljave. Začetek bo še objavljen. Stranke, ki bodo vplačevale večje zne- ske, naj to storijo takoj ob 8. uri. c POŠTNI NABIRALNIKI. Pa- sta v Gelju je dala. napraviti na pošt- nem posl'opju v Gankarjevi ulici nov nabiralnik, v katerega se vlagajo lah- ko tudi večje pisemske pošiljke. Opo- zarja se občinstvo, da vlaga vzorce in tiskovine samo v desno odprtino z na^- pisom »vzorci — tiskovine«, navadna piisma in dopisnice pa v levo odprtino z napisom »pisma — dopisnice«. Do- sedanji nabkalnik Krekov trg je od- stranjen. — Opozarjamo občinstvo ponovno, da ne vlaga v nabiralnlik na kofodvoru postnih pošiljk v vecjih množinah, ker se ne morejo pred od- hodom poštnih ambulanc v^c sortirati in vsled tega zaostajajo. V ta dva na- biralnika se naj vlagajo samo posa- mezna pisma in posamezne dopisnice. c IMENOVANJE. Za zdravnika- pri.pravnika v javni: bolnici v Celju je imenovan g. dr. Ljudevit Gernej iz Celja. c IZ G0SP0DARSKIH KR0G0V. V upravni svet in zajedno v ravna- teljstvo mestne hranilnice celjske je bil izvoljen g. dr. Alojz Goričan, odvetnik v Celju. c SONATNI VEČER. Dne 4. no- vembra t. 1. priredita vijolinist g. Ka- rel Sancin in pianistiiija ga. Marija Sancinova komorni koncert v Gelju, na katerem bodeta izvajala skladbe moj- strov svetovnega slovesa v sledečem redu: 1. J. B. Foerster: Sonata v h- inolu op. 10; 2. J. Brahms: Sonata v d-molu op. 108; 3. Vitezslav Novak: Sonata v d-molu. c FREGOLI RETTA IN FATIMA priredita dne 8. in 9. t. m. v mestnem gledališču dvo svoji umetniški pred- stavi. Umetnika uživata radi svojili uspehov širom sveta dol^er sloves. c Tukajšnia podružnica Prve hrvatske štedlonice posluj'e od 28. septembra naprej v svoji novi palači pri kolodvoru. 938-4-4 c KINO GABERJE. V sredo 7., četrtek 8., petek 9., soboto 10. in ne- deljo 11. okt. se bo predvajal II. del* Nibelungov«. V sredo 7. oktobra dve predstavi ob 6. in 8. uri. Ne zamudite si ogledati ta krasen film!! c V KONGERTNI KAVARNI »CENTRAL« se vrši vsak večer salon- ski koncert pod vodstvom kapelnika gosp. Silbersteina. c RAZGLAS PROSTIH STANO- VANJ. Nastopna stanovanja bodo v smislu zakona o stanovanjili dodelje- na: a) drugic objavljena stanovanja: Rakovi'je 15, Plaskan Anton, 3 sobe in 1 kuhinja v pritl.; b) prvič objavljena stanovanja: Vodnikova ulixja G, Gradt Bogomir, 2 sobi in 1 kuhinja, I. nad- stropje; Razlagova ulica 6, Kovač Ja kob, 1 soba brez štedilnika, pritl.; Ljubljanska cesta 25, dr. Rakun Aloj- zij. 1 soba in 1 kuhinja, podstrešje; Trubarjeva ufica 3, Brejška Katari na, 2 sobi in 1 kopalnica, I. nadstr.; Dolgopolje 1, Broznik Karol, 2 sobi in 1 kuhinja, I. nadstr.; Jurčipeva ulica 3, Bacbler Viktor, 1 soba z zaprtim balkonoin, pritl.; Dečkov trg 6, Oreš- nik Filip, 1 soba brez štedimika pritl.; DrcShija-vas 37, Dreo Martin, 2 sobi in 1 kuhinja, pritličje; Čret 1, Gorisek Ivan, 1 soba brez štedilnika, pritl.; Žalec 57, Krašovec Jurij, 2 sobi in 1 kuhinja, I. nadstropje; Kasaze 9, Kren Stefan, 2 sobi in 1 kuhinja, I. nadstropje; Spodnja Hudinja 25, Ošo Anton, 2 sobi, vsaka s štedilnikom, I. nadstr.; Trnovlje 40, Žohar Ivan, 2 obi, 1 s štedilnikom, pritličje; Zavod- na 40, Uinek Marija, 1 podstrešna so- ba; Zavodna 32, Esili Matija, 2 sobi in 1 kuhinja, pritličje; Škofja vas 30, Mnjdič Peter, 3 sobe in 1 shramba, I. nadstr.; Lipa, obč. Teharjo 11, Dimec Marija, 1 soba in 1 kuhinja, pritfičje; Petrovče 05, Janžekovič Vinko, 1 soba s štedilnikom, pritličje; Kresnike 33, Per Marija, 1 soba brez stedilnika, pritlicje; Teharje 10, Gaber Neža, 1 soba, pritlicje; Teharje 31, Oswatitsch Maks, 2 sobi, II. nadstr. — Stranke, ki spadajo. po stanovanjskem zakonu mod zaščitene osebe, se po&ivajo, naj v roku 5 dni, to je do 9. oktobra 1925 ob 12. uri opoldne naznanijo v pisarni stanovanjskega sodišča, da se potegu- jejo za eno izmed gorioznačenih sta- novanj. To imajO' t\idi storiti tisti proš- njiki\ ki so v svojih prošnjah navedli, da se potegujejo za »katerosibodi sta- novanje«, ali ki so prijavili kako dru- go stanovanje, ki pa jim ni bilo dode- fjono, ker bi siicer pri dodeljevanju gori označenih stanovanj ne prišli v poštev kot reflektanti. — Zasci'tene stranke, ki svojih prošenj za nakazilo stanovanja do sedaj vobče niso vložile, odnosno starih prošenj niso obnovile all spopolnile po predpisih novega za- kona o stanovanjili, se pozivajo, da to storijo do navedenega dne, ker bi se jih sicer pri dodelitvi teh stanovanj no mogfo vpoštevati1. Tržne cene v Celju od dne 1. oktobra 1925 naprej : (V Din.) Govedina: V mesnl- cah I. vrste volov 18"—, II. telic 16*—, na trgu I. vrste volov in telic 18*— do —'—, II. vrste 16-—, III. vrste 12 do 14-, vam- pov 9s—, pljuč 9'—, jeter 9'—, ledic 9"—, loja 10'—. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 18'—, II. vrste 16"—, jeter 18'—, pljuč 181—. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 30'—, II. 25—, pljuč 15*—, jeter IT—, glave 13-—, slanine I. 32'—, II. 30'—, na debclo 29'—, masti 34*—, amerikanske masti 31*—, 1 kg šunke 35"—, prekajenega mesa I. 32'—, II. 30"—, 1 kg prekajenih parkljev 7'50, 1 kg prekajene glave 15'—, 1 kg jezika 32'—. Klobase: 1 kg krakovskih 40'— do —'—, 1 kg debrecinskih 351— do —•—, 1 kg hrenovk —'-------301-, 1 kg safalad 30'— do —"—, 1 kg posebnih 25'— do —¦—, 1 kg tlačenk 20—, 1 kg svežih kranjskih 40—, 1 kg suhih kranjskih 50"—, 1 kg braunšvi- ških 15'—, 1 kg salami 120'—. Perutnina : (1 komad), piščanec majhen 15*—, večji 20'—, kokoš 40—, petelin 40'—, raca 35'—, gos 60'—, puran-------601—, domač zajec, manjši 10"—, — —, večji 25'—. — —, Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka na trgu 2*50'—, na dom dostav.3'—, 1 liter kisle sme- tane15'—, kg surovega m?sIa50"—, kg čaj- nega masla 64'—, 1 kg masla 34'—, 1 kg bohinjskega sira 45'— do —'—, 1 kg tra- pisiovskega 30*— do 36'—, ementalskega 60-—, sirčka12-—, 1 jajce 1*50 do 175. Pijače: (1 liter) starega vina 14'— do 20'—, novega 12'— do 14'—, piva 9*—, žganja 25'— do 30'—. Kruh: 1 kg belega kruha 5*50— ll2 kg belega kruha —•—, 1 kg črnega kruha4'50'—f kg črnega kruha —'—, žemlja 7 do 7'/a dkgO-5G, Sadje: 1 kg jabolk 4—, 1. 4'-, II. 31—, 111.2.-, kg hrušk 8-, 1. 7- II. 6-, III. -'-, — do '—, 1 kg marelic —'—, 1 kg bre- skev 7*-------'—, kg orehov 9'—, kg luščenih orehov 32-—, kg sliv •— kg češpelj •— kg suhih češpelj 18'—. Špecerijsko blago: (1 kg) kave Portoriko 72'—, Santos 60'—, Rio 52'—, pražene kave I. 84'—, II. 701—, 111. 601—, be- lega sladkorja (kristal) 14'50, v kockah 16-50, kavne primesi 22*—, riža 1.12.—, II. 6.50 —10' (1 liter) namiznega olja 26"—, olivnega olja 30'—, bučnega olja 32'—, vinskega kisa 3f50, navadnega kisa 2'—, petroleja 7'—, spirita denat 1i'—, (1 kg) soli 4"50, celega popra 48'—, mletega popra 50-—, paprike 44'—, sladke paprike 72"—, testenin I. 15#—, II. 11'—, mila 18'— do —'--, karbida 7'50. Mlevski izdelki: (1 kg) moke St. 00 4'90, 0 4-90, — 2 4-60, — 4 4'30, -6 3*90, — 73/4 2'50, ržene moke 4'40, kaše 61—, ješprenja 4'50, otrobov '— do 2'20, koruzne moke 2'90, koruznega zdroba 3'60, pšeničnega zdroba 5'4O, ajdove moke 1. 6*40. ajdove II. —.— na drobno pri kg po 20 para več. Žito: (cent.) pšenice 270' 290, rži 230' 250, ječmena 200* 230, ovsa 200'— do 220"—, nove, sušene koruze 230-240, ajde — —, fižola 300'— do 450'—, graha 1400'—, leče 700'—. Kurivo: (q) pre- moga, črni na debelo 48 do —, na drobno — do —, rujavi 24, m3 Irdih drv 132, q trdih drv 38, q mehkih drv 28. Krma: q sladkega sena 60, pol sladkega sena 50, kislega sena 45, slame 30 do 40, prešana več 10. Zelen- java in gobe : 1 kom. glavnate solate^ ', do '—, 1 kom. štrucnate — do '—, 1 komad endivje 0-50 do 1'25, 1 kg P.oznega zelja 1'-, 1 kg ohrovta 3'-, karfijol 71- do •—, 1 komad kolerabe 0-25 do v—, 1 krožnik špinače 1"50, 1 paradižnikov 3'-, 1 komad kumare 025 do V-, 1 kg kumaric za vkisovanje —, 1 komad buče 075 do 3-_> i kg graha v stročju •—, 1 liter lu- ščenega graha •—, 1 krožnikifižola v stročju 0-—, čebule 3'—, česna 15—, krompirja 1'25, kromp. deb. 1,'—, 1 komad repe 0-25 do 0*50, 1 krožnik kisle repe 1 "50, 1 komad jurfki I 050 do V—, 1 kg Čaja 75'— do — •—, 1 kg | sveč 19-—, 1 komad zelene paprike 0-50 0'—, 1 kg grozdja 10 do 121—. Širom domovine. Š BOLGARSKI POSLANIK O LEPOTAH SLOVENIJE. Boigarski poslanik na našem dvoru g. Vakarev- ski se je povrnil z dopusta ter je po- setil zunanjega ministra dr. NLnčica. Poslanik Vakarevski je izjavil, da je večino dopusta preživet na Bledu od- nosno v Ljubljani, a tudi v mariborski oblasti je bil. Ni se mogeL nadiviti kra- sotam Slovenije. š SLAVENSKA IN LJUBLJAN- SKA KREDITNA BANKA. V pon- deljek popoldne se je vršila v Ljublja- ni seja konzorcija starih delničarjev LjuWjanske kreditne banke, na kateri je bilo sklenjeno, da se zavod s Slaven- sko banko, kakor se je govorilo, ne fu- zionira. š UKINJENJE PRIVILEGIJA PTUJA NA ŽELEZNIGI. Svojecasno je pri gradbi. južne železnice dobilo rnesto Ptnj privilegij, da se bo računa- la osebna voznina iz Maribora do Ptu- ja in nazaj izredno nizko in je bil ta privilegij upoštevan tudi1 po prevratu. Z vpeljavo nove tarife, ko bi se morala voznina znižati, pa so bill Ptujčani naenkrat neprijetno iznenadeni. Voz- nina se jim ni le ne znižala, temveč celo zvisala od 9 na 14 Din. Železniška uprava utemeljuje to zvišanje s tern, da so sedaj železniški tar if i v vsej dr- žavi izenačeni in da torej tudi ni mo- goce več upostevati ptujskega privile- ffija. š ZAKUP DRŽAVNE DOMENE BELJE? Na merodajnih mestih v Beogradu zopet razmotrivajo vpraša- nje zakupa državne domene Belje, ker je državna uprava predraga in dobi- ček premajhen. Sicer še ni padla no- bena odločitev, ako pa pride do zaku- pa, se i/zvrši s pismenimi ponudbami. š GRADBENA DELAVNOST V ZAGREBU. V Zagrebu je biila grad- bena delavnost tudi letos precej živah- na. Zgrajeni ste bili dve štirinadstrop- ni, 8 trinadstropnih, 10 dvonadstrop- nih, 4G euonadstropnili in 123 pritfič- uih his. Raaen tega je bilo zgrajenih 47 raznih dvoriščnih poslopij, 20 obrt- nih clelavnic, 11 skladišč in 19 pro- vizornih barak. š OBRTNIŠKI DAN V TRBOV- LJAH. Minolo nedeljo se je vršil v Tr- bovljah občni zbor Zvezo obrtnih dru- štev za Slovenijo pod predsedovanjem g. Ivana Bizjaka iz Gelja.Zborovanje je bido dobro obi-skano od delogatov društev iz obeh našili oblasti. Novemu odboru predseduje dosedanji predsed- nik, a posamezne vcfanjene organiza- cije še bodo inienovale svoje odbornike. Občni zbor je proglasil Jožefov praz- nik dne 19. marca za obrtniski praz- nik v Slovoniji. Popoldne je bilo V go- stilni Forte veliko obrtniško zborova- nje. Predsedoval mu je g. Miloš Rozin iz Trbovefj-, a poročali so o stanovanj- skih zadevah gg+ Ivan Rebek iz Celja in dr. Jos. Pretner iz Ljubljane, do- čim se je debate udelezilo več zboro- valcev. Na zborovanju je bilo soglasno sprejeto devet resolucij, ki zahtevajo daveno razbremenitev in pospeševanje obrti, otvoritev dovolj strokovnih šol, katerih uciterjstvo in vodstvo naj pla- čuje država, ustanovitev zaklada za specijalno izobrazbo izredno nadarje- nih učencev, ureditev tečajev za učl- telje obrtno-nadaljevalnih šol, zabra- no nekaterim gospodarjom, da ne bi zaposlovali učencev, pripust k uku sa- mo onih učencev, ki še niso prekora- oilL 20. leta, možnost sodolovanja obrt- nih uciteljev z obrtniki in končno na- čelno ustanavljanje strokovnih nadä- ljevalnih sol. g NOVE UREDBE 0 DRŽAV- LJANSTVU. Naš konzulat v Gradcu je sporočil oblastim sledeče: Kakor se zdi bo v najkrajšem času vsaj deloma rešen eden i«med onih zamotanih pro- blemov, ki so nastali po razpadu Av- stro-ogrske monarhije. Uradno nazna- njamo, da narodni svet kmalu spre.f- uie odredbo, ki dovoli avstrijsko dr- žavljanstvo osebam, ki se nahajajo pod zakonom o zaščiti narodnih manj- sin. Poedinci, ki ne reflektirajo na avstr. državljanstvo, se morajo glasom to odredbe posebej izjaviti v tern smi- slu pristojni pokrajinski upravi. Od- redba prknava avstrijsko državljan- stvo vsem. ki so bili pristojni 20. juli- ja 1920 v katerokoli obclno v avstrij- Stev. 111 NOVA DOB A« Slrao 3 ski republiki. S tern je prekficana od- redbav ki prepoveduje izplačila in vkupnine onini, ki še niso dobili avstr. drzavljanstva, V istem' zakonskem osnutku se nahajajo odredbe o nespre- jemanju oseb, ki so na slabem glasu v državljanstvo, kakor tudi odredbe o pravici, ki dovoljnjo vladi v teku 20 set po uvidevnosti odvzeti državljan- stvo, naj sjuži državi v zaščito pred navalom onih elementov, ki so obla- stvom v breme. Odveč je pripominjati, koliko koristi to onim, ki se leta in leta brezuspešno trudijo in nadlegujejo različne ustanove (vpokojonci, vdove itd.) in katerih državljanstvo je tesno vezano z vprašanjeni njihove eksi- stence. Š V ZDRAVILIŠOU DOBRNA PRI GELJU razpisana je restavracija, kavarna in brivnica v Uradnem listu št. 91. 1008 g MALI SLOVENEG PRI FIL- MU. Sestletni Mitja Gorec iz Ljubljane odpotuje v drugi polovici oktobra z ugi'edno dunajsko filmsko družbo v Palermo, Rim, Paris, Berlin in Dunaj, kjer bo sodeloval v glavni vlogi velike- ga sportnega filma »Mojstrska plaval- ka Evrope«. Mitja bo predstavl'jal pla- vaJkinega brata ter je neprestano v vseh aktih na sceni zaposlen. Ta, za Jugoslovene gotovo zelo zanimivi film, bo iiizdelan jrri'bliizno v novembru, v promet pa pride tekom decembra. Ta- koj po tern filmu je mladi igralec ob- vezan sodel'ovati pri večjem umetni- škem filmu, ki je specijelno zanj pisan in ki ga že dalje časa pripravljajo. Š POOSTRITEV DISCIPLINAR- NIH PREDPISOV ZA SREDNJE SOLE. Z namenom, da se v vseh sred- njih šolah uveljavi večja disciplina in red ter zboljšajo učni uspehi, je p.ro- svetno ministrstvo izdelalo nove disci- pftnarne predpise za srednje Sole. Po dolocbah teh clisciplinarnih predpisov more profesorski zbor slabe uoence že ob koncu prvega četrtletja izključiti iz sole. Š IKOLESARSKA (SPORTNA) LOTERIJA JUGOSLOVENSKE MA- TIGE. Ponovno obveščamo vse, da jo žrebanje te loterije prenešeno in se vr- SI nepreklicno dne 20. decembra t. 1. Dobitki — dve motorni kolesi in 25 navadnih (moških in zenski'h) koles — so razstavljeni v izložbah tvrdke 0. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica in si jili lahko vsakdo ogleda. Srečke so naprodaj pri vseh podružnicah Ju- gosdovejiske Matice v Sloveniji in v vseh ljubljanskih tiyiikah. Cena srec- ki Din 10.—. š 80-LETNICO SVOJEGA ROJ- STVA je praznoval te dni g. Fran Sin- ko, nadueitefj v pok. v Juršincih pri Ptnju. Jubilant je služboval nad 40 let v slovenskem Primorju, kjer si je pri- dobil mnogo zaslug med ljudstvom kot praktičen šolnik. KJjub visoki starosti je se duševno eil. Š NEBESA NA ZEMLJI V ŠT. JURJU OB J. ŽEL. Dne 4. oktobra t. 1. je bi'la tu uprizorjena šaloigra »Nebesa na zemlji:«. Cisti dobiček J3 namenjen Jug osl oven ski Matici. Kra- sen dan me je vabil na pot, a zmagala, je raclovodnost, kakšna bodo pri nas »Nebesa na zemTji«. Misleč, da bodo igrali na starem odru, sem bil pri- pravljen na razočaranje. Seveda radi odra, nikakor pa no radi igralcev, ki so mi znani po izbornih nastopih. Za- stor se je odmaknil in pokazal se je lep nov oder — okusna soba. Narav- nost lepa pa je bila soba z odprto ve- rando, zasluga naših neutrudfjivili narodnih delavcev gg. Muršeca, Seru- earja in Jelenca. Po dolgih osmih It-tih" iniamo zopot lep oder. — Vloge so bile srečno zasedene, vsaka pa je bila igra- na s pravim razumovanjem. Vsak gle- dalec je moral imeti lep užitek in biti zadovoljen. Le škoda, da se ne smejo prircjati igro v veliki Solski tetovadni- ci, kjer hi bil obisk omogocen okoliča- nom. ki gredo neradi v gostilno, a bi prav radi posečaii igre. Pri, predstavi sta sodeloval a nenadomastljiva g. in ga. Stegenšck in vsc marljivo učiterj- stvo razen enega. Upmorite še kmailu kakšno igro. Ne strašite se dela! —. Gledalec. š Z BRITVIJ0 IN VRVJO. Epi^ demija mariborskih samomorov noče ponohati. To dni so našli 34-letnega železniškega uslužbenca Ivana Podlip- nika na Koroški cesti na oknu obeše- nega. Predno se je obesil, se je še sam obril in si pri tej priliki prerezal glav- no žilo. Samomorilec se je oblekel v najlepšo svojo obleko. Baje je set v smrt radi neozdravljive boleznL š JABLAN, KI JE LETOS TRI- KRAT RODILA. V Boku na Hrvat- skem je na vrtu posestnika PetrovLca neka jablan letos že tretjič rodila sad. Sedaj pa se je razcvetela četrtič. Tret- ji sad je sicer dozorel, a je bil prav ki- sel" in nevžiten. Tudi akacija je tamkaj zc drugič vzcvetela. š P0ZNE LAST0VKE. Na viii vetetrgovca Kunstlja na Vrhniki je še polno gnezdo mladih lastovk. Pred par dnevi so prvikrat sfrčale iz giiezda. Kljub slabemu vremenu in vabi tova- rišic jo bila stare pridržala skrb za mladiče v domačem kraju. Zdaj vadi- ta pridno mlade v fetanju za dolgo pot v gorko Afriko. š SMRT V ŠKAFU V0DE. V Sve- ^em pri Komnu se je utopil dveletni otrok Jakomčeve druzine v škafu vo- de. Mati je bila zaposlena v hiši in je pustila otroka za trenutek samega. Ko se je vrnila, ga je našla mrtvega v ška- fu vode. š MEDVED NA LOVSKI RAZ- STAVI V GORIGI. V Gorici imajo lov- sko razstavo, prvo prireditev te vrste v Italiji, ki je, kakor znano, na gozdo- vih siromašna dežela. Na tej razstavi vzbuja posebno pozornost medved, ki ga je svojeas ustrelil v Trnovskem go- zdu stražmojster Podmenik. Zadnji lov na medvede na Goriškem se je vr- šir leta 1893. š NESREČA V TRŽAŠKEM PRI- STANIŠČU. Pri razdiranju nekega starega parnika so je pripetila težka nesreča. Velika, iz desk ki železnih plošč sestavljena stena je padla na dno parnika in poškodovala štiri tarn zaposlene delavce. Gregor Ogrizek je peskodovan po obrazu, Ivan Griparič na hrbtu, Tomaž Grah na nogah in Marijan Pettorosso na obrazu, rokah in nogah. Vse so prepefjali v mestno bolnišnico. š NESRECA Z GRANATO. V ne- vesinjski okolici so imeli nedavno top- ničarji vaje. Streljali. so ostro. Po va- jah so iskali otroci po polju kosce ižavne pazpedne lotex>ije. Otvarja akreditive tn izdaja kredima pisma za tu- in inozemstvo. Briünica Koštomaj (v Prešernovi ulici št. 19) je popolnoma na novo preurejena ter se priporoča z res najnižjimi 2 cenami. — Prepričajte se! 1 Zemljišče s hišo v Kapucinski ulici Št. 2, last Krajnega šolskega sveta, okolica CeLje, se prOCla« Kupci naj se pglasijo pri Krajnem šolskem svetu. Lepa meblovana soba se odda gospodu ali gospodični. Naslov v upravi Hsta. 1 XJr»acltxllt, vešč več jezikov, verziran v vseh pisarniških delih kakor tudi v spedicijski in carinski stroki, s precejšnjim znanjem knjigovodstva, išče primerno službo. Gre tudi za skladiščnika ali kaj sličnega. Vstopi lahko takoj. — Cenjene ponudbe je vložiti na upravo »Nove Dobe«. 3—2 „INKRA" inclvisti*!j CL kjpsinrciit D. Cerlini & $osnp. Cslje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 28 Cene konkurenčne! Hiromant psihografolog in fizionomist N. I. Sadlucki sprejema v svojem sta- novanju vsak dan od 9. do 12. dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Za mnogo- letno delovanje natem polju imamnoge pismene zahvale klijentov. — Celje, hotel »Evropa«, soba št. 14. Poset po hiSah po 7. uri zvečer po sporazumu. Boljši gospod išče za takoj ali pozneje meblovano sobo s separatism vhodom ter s hrano. Naslov v upq&vi iista. 2-1 Družinai vešča vseh poljskih del, isce tahoj prostor. Naslov : Katz, Polzela. 4—2 Kontorisfinja z veCletno pisarniško piakso, žeii premeniti mesto. Zmožna tudi eventuelno položiti kav- 2 cijo. Naslov v upravi. 2 Ekonom z večletno prakso, v vseh panogah vešč, išče službe. Naslov : Katz, Polzela. 4—2 Zahvala. V naši globoki žalosti nam je bilo y veliko tolažbo, ko smo videli, kako iskreno sočustvujejo z nami vsi, ki so poznall našega nad vse ljubljenega IMIlancKa* Vsem Vam, ki ste nam s presrčnimi besedami izrazili svoje so2alje, vsepi Vam, ki ste posuli njegovo prezgodnjo gomilozvenci in krasnim cvetjem, in vsem, ki stega spremili nazadnjipoti, bodi presrfna in iskrena zahvala! Žalujočj starši: Jakob in Terezija Medveš roj. Mak, brat Oskar. Lava pri Celju, dne 5. okt. 1925. ! Gorliivi spirit i ! prvovrstne lake, oljnate in suhe barve, fir- ¦ ! než, teppentin, bencin, stro^na in m«zilna ¦ | olja, mizapftki klej, čopiče nudi vedno { I Ivan Ravnikar — Celje. ¦ ¦»BBBBBBBBBBmaBBBBBBBBBBB¦»¦¦¦¦¦!!¦¦¦¦¦KO¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦•^ Na sportni veselici v Celjskem domu je bil zamenjan nov dežni plašč. Prosim, kdor je pomotoma dobil ta dežni plašč, naj ga odda v gostilni 2 SVETEL, Gaberje St. 9. 1 Anton Kocuvan Celje, Kapucinska ul. 3, pritličje levo. predtiskanje ročnih del vseh vrst, na belem in rjavem platnu. ysa dela se izvršujejo 3 hitro, lepo, snažno in po zmernih cenah. 3 Delaj, nabiraj in hrani! Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LRSTNI DOP stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gabcrju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%« Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. §bF* Prl naložbi zneska po 20 Dlnse dobi PV* nabiralnik na dom. *^b) ~W *^P"1 Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna \/ Celju, Prcšernova uliea št. 15. Čas je denar! lz malega raste veliko 1 Tedenski izkaz mestne klavnice o klanju in uvozu od 28. IX. do 4. X. 1925. Zaklana živina___________Uvoženo HiesO V kfl o~ou-ajn»>>oo^ > o o yffl>!<;HHwO^|y^ H in o ^ usf Dečman Ferdinand------1-------------------------— 95— — — — Esih Matija ....------3----------2---------97---- Friedrich Ivan . . .-------------1----------— — — 54— — — — Gorenjak Josip ..----------1 — 1------— — — — — — — — Hohnjec Viktor . .----------1 1 l 3- —-------— — — — — 1 KravozapreKajevaloa Janžek Marija ...-----------------21--------------------------- Junger Ludvik ..----------2------8------— — — — — — — Kroflič Alojz . . . .------1--------------------142-------------- Lapornik Ivan ...------1 — 110 1 — —— — — — — — — Rebeuschegg Franc------5 4 2 2 2 —------617446 - — _ — Senica Karol . . .--------------2 1------------------ 51 - - _ - Urbančlč Adolf . .------1- 1- l--_ — 176- - _ - Volsk Rozalija ...------1 — 1— i_ — _— — — — — — Zany Viktor ....----------4------5---- -201- _ - Zavodnik Alojzija .------2- 1 22 — --------------- - - - Čoh Stefan .... 1-------------------------____--------__ Bernard! Drago . .-------------— 2------— _ — 51— — — — Robek Anton ...-------------—11 — — —— — — — — — Reberšak Anton . .---------------------1 — — — — — — — — — Leblč Fan! . . . .---------------------------------------- 58 -i — — - Potekal Ludvik . .-------------— 2------— — — — — — — — Plešivčnik Ana ..---------------------------------~16&------------- - Žumer Josip ....-----------------------------------— 61— — — — Permozer Anton ..—----------21--------------— — — — — — Leskošek Ivan . ..-------------1 1— 1-----------— — — — — Svetel Ivan . . . .------1-----------------------------— — — — — Skoberne Fric . ,-------------1 1 —--------------— — — — — Berger Franc . .-----------------------------------— — — — — — Trškan Alojzija . .--------------------------------------------- 26 — |--------slanine Skupno ... 1 — 16 12 14 27 30 1------917 1397 227J--------| — || Pupilarnovaren in Javaokortsfton daaaral xavod pa||akaga meata Mestna branilnica celjska UstanovI/euM tot* 1864* — JW tntiaim djriUmäm mämorttvooL V Imatimf palaöi pjpl kolodvoim. VUtarafbxfcWpofUMtfvrtaJefo nnfKultmtnolm. uttro $»*L** no. U6odäö tlmstovaiile. PoiačnlUi in nmmvetl bro»pl«tti»» Vrtiaost nxtrvalh x&kladov ami firon 2ft.OOO.OOO*-. Za hranilne vloge Jaračl mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja Pavel Zabukosek j za tiskarno Milan Četino; za redakcijo Vinko V. Gaberc. — Vsi v Celju.