glasilo ravenskih železa Leto XXVII Ravne na Koroškem 16. julij 1990 St. 7 Ob odrekanjih iskanje boljšega Že bežen pregled časnikov, ki izražajo stališča različnih strank, pokaže, daje naša družba še precej daleč od uspešnega premagovanja gospodarske krize. Tudi če ločimo demagogijo od odkritih prizadevanj za reševanje težav, nismo veliko na boljšem, saj čarobne formule za nebolečo oživitev gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest nima tačas nobena stranka. To je bilo treba povedati na začetku našega razmišljanja. Kakor je namreč res, da nam ne bo pomagal nihče, če si ne bomo znali sami, pa je tudi res, da ne živimo v vakuumu in se zato ne smemo obnašati tako, kakor da nam splošna kriza v Sloveniji (kdove zakaj) ne more do živega. In vendar je za nekatere med nami značilna prav kratkovidna domišljavost take vrste, medtem ko drugi radi zapadajo v nasprotno skrajnost in vidijo samo še nevarnost stečaja. Resnica pa je, da po starem ni več mogoče naprej in da bomo za prilagajanje novemu, tržnemu načinu gospodarjenja morali vsi (čeprav vsak na drug način) plačati davek. Gotovo bomo morali predvsem izboljšati svoj odnos do dela ter iztrebiti čim-več prostih tekov. Prav tako bo moralo dobiti delo za potrebe Železarne Ravne kar se tiče ur in dnevov absolutno prednost pred zasebnimi načrti, zasebnim delom itd. Tudi ne bo nikomur zagotovljeno isto delovno mesto do odhoda v pokoj, ampak bomo delali tam, kjer bomo podjetju najbolj v korist. Podatki OE Zaposlovanje res kažejo, da je bilo letos vsak mesec poprečno 75 premestitev, od tega okoli 30 nezaželenih. Toda če v času, ko skoraj dnevno beremo v časopisju, koliko je kje delavcev na prisilnih dopustih ali jih je drugje izgubilo delo, povemo, da pri nas nismo odpustili niti enega železaija, potem moramo priznati, da znamo najti še znosne rešitve. Seveda pa bo žal moralo priti do dodatnih prerazporeditev. Nikjer v razvitem svetu namreč nimajo na število delavcev v proizvodnji toliko delavcev v režiji kot pri nas. In če je bil v preteklosti prevelik odliv iz hal v pisarne, bo zdaj za dvig produktivnosti moral tok vsaj delno steči spet v obratni smeri. Pri tem pa gotovo ne bomo ponovili napake enega od preteklih obdobij, ko so se demagogi hoteli prikupiti delavcem v proizvodnji na ta način, da so kar počez udrihali po administraciji. Danes pač inženir v proizvodnji dobro ve, da mu nič ne koristijo zaloge izdelkov, če na drugi strani nima sposobnega komercialista, ki bo zanje čim več iztržil. Tudi ne more biti gotov, da bo njegov proizvod zmeraj iskan na trgu, zato bo potreboval uspešnega razvojnika, ki bo zasnoval nove proizvode itn. Res je danes naše geslo »preživeti za vsako ceno«, vendar mu moramo takoj dodati tudi drugega, »ne zadovoljimo se s tem, kar imamo, ampak težimo k izboljšanju«. To pa pomeni aktivnosti na vseh področjih, premagovanje tozdovske miselnosti in delovanje v dobro vsega podjetja. IZ VSEBINE • Za štiri ure samouprave •Iz dela sindikata •Vzmetarni se slabo piše •Nagrada Železarne Ravne 1990 •Elektronika sama po sebi m dovolj •Oskrba z energijo v maju •Napadalna govorica tržerna •Delavci o delu in živjjeijju • Kaj smemo veoeti o volframu •Energija - tehnologija -izdelek • Predstavljamo vam bost informacijski servis RCIJM- SZTIS •Da bi bil Javornik dom •Kino v Titovem domu - da ali ne • Kulturna kronika • Nove kpjige na policah Koroške osrednje knjižnice •Kultura v kriznem času •Rekreacija in šport • Kadrovska gibanja •Za vroče in deževne dni •A i .. 2 INFORMATIVNI FUŽINAR_____________________št 7/1990 V> j? • . ■» S 5. SEJE DELAVSKEGA SVETA Za štiri ure samouprave V torek, 5. junija 1990, je delavski svet Železarne Ravne razpravljal o poslovanju v letošnjem prvem četrtletju, sprejel pravilnik o delovnih razmerjih, plan naložb v osnovna sredstva za letos, potrdil organiziranje maloprodaje v PE Metalurgija, se strinjal z nekaj organizacijskimi spremembami v PE Obdelava ter obravnaval še nekaj ožjih točk, kar vse je naneslo za štiri ure sedenja v sejni dvorani, nekaterim delegatom pa tudi nekaj aktivnega sodelovanja. PRERAZPOREDITVE - NE SPORNE? Delavski svet je tokrat že tretjič obravnaval prerazporeditve in dvige SAOD v nekaterih službah železarne, kar je med delavci v kolektivu povzročilo negodovanje, še posebej, ker je bila sprememba opravljena v času, ko je bilo s sklepom odbora za dohodkovna vprašanja uzakonjeno mirovanje stanja do sprejetja pravilnika o plačah. Podpredsednik PO za kadre in organizacijo je v uvodu v razpravo dejal, da je bilo negodovanje zaradi prerazporeditev ob reorganizaciji v glavnem posledica nepoznavanja novih določil statuta podjetja, po katerem imajo direktorji PE in sektorjev pravico nastavljati in premeščati delavce. Premestitve in namestitve so bile potrebne zaradi reorganizacije pa tudi zaradi številnih upokojitev. Vrazpravijebilo 108 premestitev; 33 so jih po posredovanju sindikata zadržali, ostale so čiste in jasne - za nekatere izmed njih je mogoče potrebna natančnejša razlaga. Stališče sindikata, ki je v začetku maja sklenil, da »se morajo vse premestitve oziroma nove ocene, ki niso bile v skladu z 68. sklepom odbora za dohodkovna vprašanja, vrniti v prejšnje stanje«, se je do 5. seje delavskega sveta omililo. Podpredsednik svobodnega sindikata je sicer še vztrajal, da je bila s prerazporeditvami in dvigi SAOD pred sprejemom novega pravilnika o plačah storjena napaka, ki je povzročila predvsem moralno škodo, saj v večjem delu kolektiva SAOD kljub nezadovoljivemu stanju niso dvigovali. Od poslovodnega odbora je zahteval, da ocene med primerljivimi deli in nalogami uskladi v celotni železarni, za primere, kjer je bila SAOD dvignjena, a delavci opravljajo enako delo kot prej, pa je zahteval dodatne informacije. V razpravi je bilo izrečeno mnenje, da moramo v kolektivu uvesti nagrajevanje po delu, od tega, kakšno delo stimuliramo, pa je odvisna naša perspektiva. Nujno je, da situacijo v zvezi s plačami v železarni pravično uredimo, če pa je kdo ravnal narobe, mora za to tudi odgovarjati. ODPRAVITI VZROKE SLABEGA POSLOVANJA Delegati so poslušali in sprejeli nič kaj razveseljujoče poročilo za prvo četrtletje 1990. Poslovni rezultati v letošnjih prvih treh mesecih so bili slabi, in to, kot je dejal predsednik PO, iz zunanjih in notranjih vzrokov, zaradi katerih ima železarna prenizko realizacijo. Ker blaga ne prodajamo več neplačnikom, se nam je močno skrčil domači trg in moramo vse več izvažati. Delež izvoza se nam je od lanskih 15 % povečal na 30 % v maju 1990, junija na 38 %, cilj pa je 50 % izvoza. Problem velikega izvoza je naša nekonkurenčnost, saj pri večini izdelkov ne dosegamo svetovnih cen. Nujno je, da zmanjšamo stroške, kar lahko storimo na več načinov. Čeprav so analize pokazale, da nas je v podjetju preveč zaposlenih, se nismo odločili za nasilno odpuščanje delavcev, temveč smo sprejeli ukrepe, ki naj bi pripomogli, da bi v železarni sprejeli kar največ naročil in kar se da povečali realizacijo, pri tem pa zmanjšali proizvodne stroške. To bi lahko dosegli že z zmanjšanjem medfaznih zalog, ki so v zadnjih mesecih narasle čez mero, ter z boljšo delovno in tehnološko disciplino. Tako bi lahko bistveno zmanjšali izmeček, ki veliko stane, nastane pa večinoma zaradi čisto navadne »šlamparije«, ter izboljšali kakovost izdelkov, ki je nujen pogoj za obstanek na svetovnem trgu. Do tega bomo prišli, če bomo ustvarili red na delovnem mestu, začeli spoštovati nadrejene in delati tako, kot je treba. Železarna pričakuje tudi pomoč širše družbe, a njeno vodstvo se zaveda, da je rešitev samo v kolektivu, v nas samih, v našem delu in znanju. PRAVILNIK ZA ŠIRŠO RABO Na svoji 5. seji je delavski svet sprejel poslednjo različico Pravilnika o delovnih razmeijih, usklajeno z ustreznim republiškim in zveznim zakonom. Čeprav je besedilo prečiščeno, je pravilnik vendarle zelo obširen, saj obsega celotno problematiko delovnih razmerij. Sestavljalci so se za to različico odločili zato, da bi iskalec pravice našel vse na enem mestu in mu posameznih določil ne bi bilo treba iskati v različnih virih. Ker je bil predlog pravilnika že v obravnavi, so delegati tokrat poslušali le razlago o dopolnitvah, ki so bile potrebne zaradi določil nedavno sprejetega republiškega zakona, v novem predlogu pa so tudi nekatere dopolnitve iz razprave. Pomemben je 9. člen, ki urejuje pogodbo o zaposlitvi, brez katere ni delovnega razmerja (po kolektivni pogodbi bo obvezna tudi za že zaposlene!). Z njo se podjetje in delavec dogovorita tudi o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z izkoriščanjem tehničnih, proizvodnih in poslovnih znanj ter poslovnih zvez, pridobljenih z delom oziroma v zvezi z delom. Taka delovna mesta so določena v razvidu strokovnosti in znanj. Delavci, ki delajo na njih, ne smejo za svoj ali tiy račun opravljati del in sklepati poslov, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost organizacije oziroma delodajalca, če bi tako ravnanje lahko vplivalo na interese podjetja. Kdor to stori, naredi hud prekršek in je lahko izključen iz podjetja. Kdor je po svoji volji ali krivdi prekinil delovno razmerje, do dve leti ne sme ustanoviti podjetja ali opravljati samostojne dejavnosti, ki je enaka ali podobna kot v podjetju, niti ne sme skleniti delovnega raz-metja ali avtorske pogodbe za delo, ki bi pomenilo konkurenco podjetju. Določila v zvezi z letnim dopustom so usklajena z republiškim Zakonom o delovnih razmeijih in s tolmačenjem v Pravni praksi št. 7. Po njem se pri izrabi dopusta šesti dan v tednu ne upošteva, tako da imamo po novem najmanj 19 in največ 30 dni rednega letnega dopusta (možni dodatki za izobrazbo ali položaj - 1 dan, za telesno okvaro ali starost - do 5 dni, za delo na praznične dneve - 1-3 dni), ki gaje (npr. zaradi bolezni ali nege) mogoče izrabiti do 30. junija naslednje leto v celoti. Skupaj je treba izrabiti najmanj 12 dni dopusta. Porodniški dopust traja 105 dni, odsotnost za nego (izrabi jo lahko tudi oče) pa 260 dni. Do 17. meseca otrokove starosti lahko delavka dela tudi polovični delovni čas. Delavec more imeti do 7 dni plačane odsotnosti z dela in do 30 dni neplačane odsotnosti za športno, kulturno in drugo dejavnost. Ta del pravilnika bo treba uskladiti še z določili kolektivne pogodbe. Občutljivo poglavje o presežnih delavcih je preoblikovano in dopolnjeno v skladu z določili republiškega zakona. Presežna dela (in delavce) določi direktor in jih predloži delavskemu svetu. S tem se začne postopek za reševanje položaja, pri čemer sodeluje sindikat. Tako je samovolja izključena, kriterije bo natančno določila kolektivna pogodba, delavcem bodo zagotovljene materialne pravice in varstvo pravic v podjetju in na sodišču. Seveda tedaj, ko podjetje sicer normalno posluje, ne pa v primeru stečaja. REBALANS PLANA NALOŽB Za četrto točko, namenjeno sprejemu plana niožb za leto 1990, delegati niso imeli kaj posebno oprijemljivega v rokah. Nasloniti so se morali kar na ustno informacijo podpredsednika PO za razvoj, ki je povedal, da se na tem področju toliko dogaja, da je težko vse opisati^ pa tudi s papirjem je treba varčevati. Dejansko pa ne gre za nič novega, snov je bila zajeta že v gospodarskem načrtu za leto 1990. V resnici mora delavski svet sprejeti rebalans plana, kajti zaradi težav v poslovanju so investicijska sredstva razpolovljena in namesto s predvidenimi 51,6 milijoni mark amortizacije, 4 milijoni mark sredstev za investicijsko vzdrževanje ter 4,5 milijoni mark za razvojno-raz-iskovalno dejavnost železarna razpolaga le s polovico teh sredstev. Investicijske programe delimo v štiri skupine, v prvi so projekti iz prejšnjega obdobja, kijih moramo dokončati, v drugi novi projekti, za katere zbiramo soglasja, v tretji so projekti v pripravi (pripravljamo dokumentacijo) in v četrti tisti, ki pomenijo tehnične nadomestitve. Končuje se več projektov v jeklarni; pomenijo prestrukturiranje proizvodnje jekla (specialna jeklarna, UHP) in ekološko sanacijo, naprava za čiščenje oljnih emulzij je plod domačega znanja, pomembne so tudi investicije v energetsko in komunalno ureditev halde in novo odlagališče odpada in rekonstrukcija odpraševanja v kovačnici. Novi investicijski projekti v letu 1990 so: modernizacija sekundarne toplotne obdelave, uvozni paket strojev za modernizacijo strojegradnje, računalniška oprema za integralno kr- VZMETARJEM SE SLABO PIŠE miljenje proizvodnje in poslovno informatiko ter projekt drobnega gospodarstva, s katerim naj bi nadomestili proizvodnjo v tistih obratih, kjer primanjkuje naročil. Ob velikih obstaja še vrsta internih investicijskih programov v poslovnih enotah: z njimi naj bi odpravili ozka grla in zagotovili stalnejšo kakovost v proizvodnji. V razpravi je bilo največ pripomb na program računalniške opreme, predvsem delegati iz PE Metalurgija so poudarjali, da je za železarno življenjsko nujno takoj zagotoviti stoodstotno kakovost izdelkov za izvoz, kljub temu je delavski svet predlog poslovodnega odbora sprejel. V nadaljevanju seje je delavski svet poleg v uvodu naštetih sklepov imenoval za nadomestnega člana v odboru za poslovanje dipl. inž. Marka Pavšeta iz Metalurgije in za predstavnika Železarne Ravne v energetski sekciji pri Gospodarski zbornici Slovenije dr. Janeza Bratina ter poslušal še nekaj delegatskih vprašanj in pripomb. Mojca Potočnik IZ DELA SINDIKATA KONČNE ŠTEVILKE Do 20.6.1990 je na svobodni sindikat železarne prispelo 4110 pristopnih izjav. To je zaupanje, ki ga bomo morali s svojim delom upravičiti tako, da bo čim manj odstopanj od programa, ki smo si ga zadali. Zavedamo se, da smo v času, ko zadeve tečejo zelo nepredvidljivo in se bomo morali temu vsi skupaj s svojo enotnostjo in medsebojno solidarnostjo čim bolj prilagajati ter reševati skupne probleme. še enkrat bi poudaril, da je članstvo v svobodnem sindikatu prostovoljno in tako je bila tudi od začetka vodena akcija. Akcija ponovnega preverjanja članstva je bila zastavljena do 30. maja 1990, kar je bilo objavljeno tudi v vseh medijih Železarne Ravne. Tistim, ki so svoj odstop javili do 25.5.1990 na sindikat, že v maju članarina ni bila več odtegnjena. Vsem drugim, ki pa niso podpisali pristopnih izjav, pa članarina ne bo več odtegnjena z junijsko plačo. Predsednik svobodnega sindikata Branko Kaker UGOVOR Na prispevek »Kaj mi nudi kateri sindikat«, objavljen na 2. strani 6. številke Informativnega fužinarja z dne 14.6.1990, je Mirko Čreslovnik (Razvojne službe) poslal naslednji ugovor: »V tekstu sem zasledil tudi novico, ki me je močno presenetila oz. prizadela. Iz zapisanega sem namreč lahko ugotovil, da sem bil »določen« (brez moje vednosti in mojega soglasja) v izvršni odbor konference neodvisnega sindikata v Železarni Ravne in to kljub temu, da sploh nisem član te organizacije! Na osnovi takšnih cvetk si lahko predstavljam, kaj mi nudi tak sindikat. Veliko mero nepoštenosti in predrznosti vsekakor.« OPRAVIČILO V imenu začasnega IO konference neodvisnega sindikata v železarni se Mirku Čreslovniku za neljubi zapletljaj opravičujem. Milenko Kobal Sredi junija je udarila po železarni vest, da so v Vzmetami postrgali poslednja naročila in bodo morali proizvodnjo v kratkem ustaviti. Zaenkrat začasno, posebnega upanja za redno nadaljevanje proizvodnje klasičnih vzmeti pa niti vodstveni ljudje niti delavci nimajo. Njihovi kupci - slovenski proizvajalci vozil - so namreč v hudi krizi. Tujega tržišča pa, žal, še nimamo raziskanega in njegovih morebitnih tovrstnih potreb ne poznamo. Da je stvar še težja, tudi usoda proizvodnje paraboličnih vzmeti, na katero smo se namenili začeti preusmerjati, ni zanesljiva, kajti izdelek je že v zatonu, avtomobilska industrija išče spet nove načine vzmetenja vozil. Teh nekaj podatkov, povedanih 20. junija na sestanku vodstev obrata, poslovne enote in železarne s kolektivom Vzmetar-ne, vodi k enemu samemu vprašanju: Kaj je z našim razvojem? Odgovor člana PO za razvoj, da nas je nenadna kriza naših kupcev presenetila in nas zato našla nepripravljene, saj smo računali vsaj še na leto ali dve proizvodnje klasičnih vzmeti, delavcev Vzmetame ni prepričal. Dejali so, da napovedi o ukinitvi vzmetame poslušajo že desetletje in več, in bi torej pričakovali, da bo pravočasno poskrbljeno za nadomestne programe in za prekvalifikacijo delavcev. Prav oni so zdaj v najtežjem položaju. Kolikor bodo dobili delo v drugih obratih, bodo to večinoma težja, slabše plačana dela, in kakršna že bodo, na vseh bo- do začetniki, novinci. Da kaj drugega nimajo pričakovati, dokazujejo odločbe o premestitvah, ki so jih nekateri že dobili ob odločitvi o prenehanju proizvodnje. Preseneča pa, da so bile to odločbe za stalno premestitev, kar ni v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. Za zakonitost se je zavzel svobodni sindikat železarne in dosegel, da so jih spremenili v začasne. Na stran delavcev je vodstvo sindikata stopilo še v primera, ko je strokovna služba od njih zahtevala, da ob prenehanju proizvodnje tisti, ki niso premeščeni, porabijo najprej svoj letni dopust, šele ko jim ga zmanjka, bi bili upravičeni do izrednega, tako imenovanega 85-odstotnega. Zakon namreč takega pogoja ne postavlja. Ti dve zadevi se je torej za vzmetaije tokrat dalo urediti, a to je malenkost v primerjavi s tem, kar jih čaka, če bo Vzme-tama za stalno ukinila proizvodnjo, in kar čaka tudi delavce v dragih obratih, če pridejo v enak položaj. Podpredsednik sindikata je zato vodstvo železarne na omenjenem sestanku ponovno opozoril na zahtevo, daje treba določiti način, kako reševati probleme v primerih, ko se kje proizvodnja ukine ali zmanjša. Zaradi gospodarske krize moramo biti na to pripravljeni vnaprej, ne pa, da v šoku iščemo rešitve na vrat na nos in - morda nenamerno - udarimo z njimi »presežnega« delavca, ki je že itak dovolj tepen. Mojca Potočnik Naše delo v maju V maju smo dosegli plan skupne proizvodnje 72,9 odst., v kumulativi 86,4 odst., ki se nam je tako od aprila poslabšal za 3,4 odst. Za 9.952 ton prodanih izdelkov smo izstavili računov za 191,5 milijona din, kar je v poprečju 19,25 din/kg. Od tega smo prodali na domačem trgu 8.133,6 ton ali za 124,4 milijona din, izvozili pa smo 1.181,4 ton ali za 67,1 milijona din, kar znaša prek 5,7 milijona dolarjev. ZARADI POMANJKANJA NAROČIL POD NAČRTOM Proizvodnja v Jeklarni je bila dosežena le 63,8 odst., saj zaradi pomanjkanja naročil v predelavi jeklarna II od 13. maja dalje ni obratovala. Tako nizek odvzem jekla povzroča, da jeklarna ne more normalno forsirano delati in dosegati želenih nizkih potroškov niti pri energiji niti pri drugih materialih. Stroški proizvodnje na enoto izdelka se na ta način močno povečujejo. Ugodno sliko kaže le izmeček, ki je v maju zabeležen v višini 1,25 odst. Od nabavljenih materialov je skoraj ves mesec občasno primanjkovalo niklja. Stanje naročil profilov se v Valjarni že od januarja dalje giblje v količinah mesečne proizvodnje. S povečanjem stopnje legira-nosti so seveda količine manjše. Mesečno valjanje celotnega asortimenta je tako prisila, ne glede na ekonomičnost Posledica so daljši časi priprave proge in manjša količinska proizvodnja, so pa tudi pozitivne, to je krajši dobavni roki, zaostankov praktično ni. Problemi v Kovačnici so se nadaljevali še iz minulih mesecev. Zaradi remonta 1800 t-stiskalni-ce in kovaškega stroja so delo organizirali tako, da je bil izpad proizvodnje čim manjši. Dostava vložka je potekala po predvidenem programu. Glede na stopnjo legiranosti vložka pa je bilo skovano nekaj več visoko legiranih šarž. Vedno bolj se v Jeklovleku pozna pomanjkanje naročil pri proizvodnji žice. Pri brušenih izdelkih se srečujejo s slabo kvaliteto izdelkov - ovalnost, vzrok temu pa je okvara strojev in malomarnost. Tudi v maju PE Jeklolivaraa ni imela dovolj naročil tako za interno kot eksterno prodajo. Za planom zaostajajo na vseh agregatih. Izdelali so le 61,4 odst. planirane proizvodnje. V PE Strojih imajo še vedno težave z nepravočasno dobavo zvarjencev in ostalih nabavljenih delov. Do zastojev pa prihaja tudi zaradi prezasedenosti določenih kapacitet oziroma slabe kvalitete v izdelavi, še vedno je zelo pereč problem naročil za obdelane odkovke in valje. Dokaj uspešni so bili v PE Obdelava. V Orodjarni so imeli naročila, ki so jih lahko realizirali in tako presegli plan za 4,6 odst. Vzrok nedoseganja plana Nožev je treba iskati v nekaj krajših izpadih strojev iz proizvodnje. Težave pa imajo tudi s com-pond gredicami - problem pokanja nožev. Pnevmatiki primanjkuje naročil, vendar so vrzel popolnih z dodatnimi naročili in tako dosegli predvideni plan 95,8 odst. Ugoden asortiment in ustrezne serije so omogočile da so plan v Vzmetarni dosegli 92,5 odst. PRODAJA NA DOMAČEM TRGU Tudi v maju se je v PE Metalurgija močno poznalo pomanjkanje naročil. Valjarno pestijo pogoste okvare na srednji progi, ki je že itak pred generalnim remontom. V Jeklovleku se slabša kvaliteta brušenega jekla - ovalnost, ki je posledica iztrošenosti strojev. PE Jeklolivami primanjkuje več kot 50 odst. naročil. A kljub temu prihaja do zastojev, ki nastajajo predvsem pri izdelavi modelov in neosvojeni tehnologiji. Tudi v PE Stroji je še vedno problematično z naročili, planje bil dosežen 88,5 odst. V PE Obdelava so plan prodaje dosegli v Vzmetarni in TSD. V vseh obratih občutno primanjkuje naročil. PE Armature so količinski plan dosegle 80,3 odst., v vrednosti 42,8 odst. Razkorak je nastal zaradi večje tonažne odpreme rjavnih ventilov. IZVOZ V PE Metalurgija so največ izvozili v Kovačnici. Glavni problem, ki se vleče že kakšne tri mesece, so velike zaloge firme SMI, ki ne daje odpoklica. Za PE Jeklolivarno še vedno primanjkuje naročil. Izvajamo pa tudi močno selekcijo tako pri asortimentu kot pri ceni. PE Stroji so v maju imeli glede na plan zelo nizko realizacijo valjev. Stiskalnice, ki so bile v končni fazi izdelane za zapad-ni trg, niso bile odpremljene, ampak samo stiskalnice za Sovjetsko zvezo. V PE Obdelava so bili z izvozom zelo uspešni v Orodjarni, prav tako tudi Noži. Pnevmatiki primanjkuje naročil za kladiva in rezervne dele. Vzmetama pa je imela težave zaradi terminsko prestavljenih naročil. Z izvozom so uspešni tudi v PE Armature, saj imajo še dovolj naročil. UVOZ Zmanjšanje blagovne proizvodnje v železarni se odraža tudi pri zmanjšanju uvoza. Kumulativna vrednost uvoza v prvih petih mesecih je za 30 odst. manjša kot v istem obdobju preteklega leta. Vendar navedeno zmanjšanje ne pomeni manj operativnega dela, saj so v letošnjem letu uvozni posli še bolj razdrobljeni. (Večje število uvoznih zaključkov, strogi terminski nakupi zaradi zmanjšanja zalog ter pomanjkanje finančnih sredstev.) V maju smo sprejeli soglasje NB in poslovne banke za odobrene blagovne kredite za nakupe repromaterialov. NABAVA NA DOMAČEM TRGU Skrajno zaostrene gospodarske razmere so otežkočale tekočo oskrbo proizvodnje s potrebnimi repromateriali tudi v maju. Zaradi nesolventnosti in kroničnega pomanjkanja finančnih sredstev v gospodarstvu smo tako mi kot večina vseh gospodarskih subjektov pričeli ukrepati z zmanjšanjem vezave finančnih sredstev. Tako smo reducirali vse nabave materiala na minimum in zmanjšali zaloge nekaterih materialov do kritičnih mej. Samo v razdobju od 1.1. do 30.3.1990 smo znižali zaloge materialov razreda tri (R3) v podjetju za 18 odst. Rizičnost zmanjšanja zalog bomo lahko odpravili z izgradnjo kvalitetnega nabavno informacijskega sistema, ki bo zagotavljal prave informacije v pravem trenutku na pravem mestu. IZKORISTEK DELOVNEGA ČASA V maju je bil delovni čas izkoriščen 74,71 odst., odsotnosti pa so bile 25,29 odst. in so bile razdeljene takole: - letni dopust 5,79 % - izredno plač. dopust 0,65 % - službena potovanja 0,32 % - prazniki 8,08 % - bolezni 8,38 % - druge plač. odsot. 1,87 % - neplačane odsotnosti 0,20 % Skupaj 25,29 % Ure v podaljšanem delovnem času so znašale 0,86 odst. in so bile za 0,03 odst. manjše kot v aprilu. ODSTOTKI DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE ODDELEK POSLOVNA ENOTA SKUPN PROIZV tc ODNJA n ODPREMA ton FAKTURIRANA REALIZACIJA din IZVOZ $ IZVOZ din DOMAČI TRG din MAJ zbir MAJ zbir MAJ zbir MAJ zbir MAJ zbir MAJ zbir JEKLARNA 63,8 88,7 - - - - - - - _ _ _ VALJARNA :Jz_l 84,3 1$ 1,1, 81,2 78,7 86,9 58,3 83,7 56,6 76,6 89,3 KOVAČNICA 99,3 103,9 119,5 108,2 114,3 104,1 138,2 132,5 132,9 128,7 112,4 101,5 JEKLO VLEK 62,0 66,4 46,8 43,7 18,0 24,4 17,5 23,8 47,8 62,8 P E METALURGIJA 72,5 86,8 79,8 83,6 78,5 80,7 82,1 60,6 79,1 58,8 78,3 86,9 P E JEKLOLIVARNA 61,4 63,6 48,4 42,3 54,9 4 7,4 116,3 83,1 112,5 81,3 40,0 38,7 P E STROJI 07,4 86,4 67,5 82,2 ""72,4 67,7 55,8 65,5 54,5 64,2 94,7 72,1 NAMENSKA PROIZVOD. 85,2 98,3 114,8 126,1 101,0 141,4 104,7 168,4 101,0 164,6 101,7 26,1 ORODJARNA 104,6 70,2 98,2 76,1 85,1 85,4 483,1 219,5 449,6 206,8 4 3,1 71,4 - NOŽI, BRZOREZ. OROD. 90,8 80,3 82,1 71,9 91,4 70,8 133,4 108,0 128,3 105,0 74,2 54,9 - GREDICE 116,7 132,4 " “ " " - - - - - INDUSTRIJSKI NOŽI 101,6 102,1 82,3 72,6 92,8 71,9 134,0 108,5 128,9 105,6 76,1 56,4 PNEVMAT. STROJI 95,8 60,9 82,2 63,7 91,6 75,6 98,0 117,3 94,4 113,6 91,5 74,3 VZMET ARNA 92,5 91,4 111,0 93,3 133,4 109,6 69,5 131,0 66,1 125,7 141,1 107,8 KALILNICA , - - 104,7 95,6 - - - - 104,7 95,6 P E OBDELAVA 93,1 93,3 106,5 97,6 100,2 108,9 114,1 159,9 109,6 156,1 91,5 65,1 P E ARMATURE 104,3 98,3 104,4 99,3 96,5 102,1 136,0 122,2 131,2 118,9 39,6 74,5 STORITVE DRUGIH - “ " - 136,7 142,3 - " - - 136,7 142,3 SKUPAJ PODJETJE 72,9 86,4 79,0 82,1 80,8 82,5 90,3 94,9 87,1 92,7 77,8 77,7 NAGRADA ŽELEZARNE RAVNE 1990 Letos jev natečaju za nagrado Železarne Ravne sodelovalo 69 srednješolcev in študentov. Rezultat nji-novega dela je 29 raziskovalnih nalog, 12 srednješolskih in 17 višje -oz. visokošolskih. Svet jiagrade, v katerem so mag. Milan Švajger, predsednik, ter člani mag. Alojz Rozman, dipl. htž. Jurij Pratnekar, dipl. soc. Brane Žerdoner in dipl. inž. Jože Segel, je verificiral naslednjo razdelitev: na srednješolskem mvoju štiri prve nagrade, pet drugih in tri tretje, na višje -oz. visokošolskem nivoju pa pet prvih, 7 drugih in pet tretjih nagrad. Za področje METALURGIJE IN KEMIJE je komisija v sestavi pipi. inž. Viljem Stifter (predsednik) ter mag. Henrik Kaker, dipL inž. Marko Pavše, dipl. inž. Jože Žlofin dipl. inž. Sonja Hrnčič podelila tri nagrade, pet srednješolskih in 8 študentskih. Srednješolci so prejeli: • prvo nagrado Marko Tandler, Matej Jurač, Janez Danijel, Janez Rudolf in Roman Travar za nalogo Materialne bilance žlindre (mentor dipl. inž. Jože Apat) ter Karolina Navodnik, Andreja Krautberger in Nataša Schuller za nalogo Kemijska kontrola materialov in tehnoloških procesov v Železarni Ravne (mentor inž. Jožko Kert) • drugo nagrado Rok Kotnik, Tine Tevž, Benjamin Gorinšek, Damjan Pristovnik in Vojko Šušteršič za nalogo Ocena ekološke oporečnosti odlagališča Železarne Ravne (men-toija: inž. Jožko Kert in dipl. inž. Mirko Berložnik) • tretjo nagrado Patricija Herceg, Rahela Rodošek, Andreja Serafmi in Nevenka Strikar za nalogo Analiza dejanskih vrednosti Cr-Ni-Mo jekel VCN MO ISO (mentorja inž. Franc Stimnikar in dipl. inz. Jože Apat) ter Aleš Pori, Ferdo Lasnik in Andrej Primik za nalogo Analiza dejanskih stroškov izdelave nizko legi-ranih Cr-Ni-Mo jekel VCN MO 200 (mentorja inž. Franc Stimnikar in dipl. inž. Jože Apat). Študenti kemiki in metalurgi so prejeli: * »prvo nagrado Janko Kotnik in Matjaž Kovsca za nalogo Nerjavna maraging jekla (mentor prof. dr. Ladislav Kosec z Metalurške fakultete v Ljubljani, sodelavca pa dr. Ferdo Grešovnik in dr. Horae Dobi) ter Borut Triplat za nalogo Vpliv homo-genizacije na mehanske lastnosti jekel (mentorprof. dr. Ladislav Kosec) • drugo nagrado Milan Gradišnik in Stojan Košak za nalogo Jekla za avtomobilsko industrijo (mentorja prof. dr. Jakob Lamut z Metalurške fakultete v Ljubljani in dipl. inž. Stanko Petovar), Bernarda Janet, Gabrijela Plimon in Saša Horvat za nalogo Reaktivnost apna (mentorji: prof. dr, Jakob Lamut ter dipl. inž. Viljem Stifter in dipl. inž. Jože Apat) ter Jure Jamer, Milan Kadiš in Branko Keček za nalogo Pretaljevanje pocinkane pločevine (mentorji prof. dr. Jakob Lamut, dipl. inž. Viljem Stifter, dipl. inž. Stanko Petovar in inž. Jožko Kert) • tretjo nagrado Tadeja Macur za nalogo Informacijsko statistična analiza neželenih elementov v odpadnem železu (mentor dipl. inž. Vlado Macur), Blanka Klemenc in Saša Zorčič za nalogo Spremljanje vodika med procesom izdelave jekla in litja (mentorji prof. dr. Jakob Lamut, inž. Jožko Kert in dipl. inž. Andrej Lesnik) ter Marija Arih in Gabrijela Rodošek za nalogo Vpliv uporabe legiranih odpadkov na povečajte vsebnosti oligoelementov v nerjavnih jeklih (mentorja prof. dr. Jakob Lamut in dipl. inž. Stanko Petovar). Za področje STROJNIŠTVA je komisija v sestavi dipl. inž. Marjan Senica (predsednik) ter dipl. inž. Ivan Koren, dipl. inž. Milivoj Zajc, dipl. inž. Avgust Krajnc in dipl. inž. Zvonko Kremljak podelila štiri nagrade, dve srednješolski in dve višje - oz. visokošolski. Srednješolci so prejeli: •drugo nagrado Andrej Stem in Boris Veler za nalogo Membranske (kolutne vzmeti) mentorja dr. Horde Dobi in dipl. inž. Vinko Močilnik) • tretjo nagrado Matjaž Peršak in Janez Krajnc za nalogo Knjižnica hidravličnih in pnevmatskih simbolov (mentor dipl. inž. Miran Pirtovšek). Študenti so prejeli: •prvo nagrado Dejan Ahtik, Mojca Ferk, Stasa Jesenovac, Aleš Jug, Anja Krančan, Albin Muršič in Anton Zorec za nalogo Metodologija izdelave elaborata o varstvu pri delu za proizvode Železarne Ravne (mentorja mag. Vlado Drusanv z višje Vamostno-tehniške šole v Ljubljani in dipl. inž. Mirko Vošner) • drugo nagrado Alenka Pšeničnik za nalogo Merjenje paralelnosti ploščic za etalone trdote in računalniška obdelava podatkov (mentorji: prof. Adolf Sostar s Tehniške fakultete v Mariboru ter dipl. inž. Mirko Pikalo in dipl. inž. Marko Modic) Za področje ELEKTROTEHNIKE, RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE je komisija v sestavi dr. Janez Bratina (predsednik), dipl. inž. Friderik Rus dipl. inž. Beno Kotnik, dipl. inž. Darko Šrot in dipl. inž. Miroslav Paškvan podelila pet nagrad: tri srednješolcem in dve višje - oz. visokošolcem. Srednješolci so prejeli: • prvo nagrado Aleš Mlakar za nalogo Program za pisanje karakteristik izmerjenih električnih veličin (mentor inž. Darko Petan) ter Peter Retko za nalogo Avtomatiziran prenos podatkov z merilnih strojev v računalnik (mentorja dipl. inž. Mirko Pikalo in dipl. inz. Ivan Marchiotti) • drugo nagrado Marko Valant za nalogo Tranzitni ojačevalnik pri modemski povezavi računalnikov (mentor inž. Darko Petan' študenti so prejeli: • prvo nagrado Igor Ivanjšič za nalogo Poslovne informacije za vodenje materialnega poslovanja (mentorja prof. dr. Stefan Kajzer s Poslovno-ekonomske fakultete v Mariboru in mag. Marjana Merkač) • drugo nagrado Marjana Mlakar za nalogo Poslovne informacije za vodenje materialnega poslovanja -program D ATO (mentorja prof. Dragomir Benko in prof. Ivan Verčko). Za področje EKONOMIJE, PRAVA IN DRUGIH DRUŽBOSLOVNIH VED je komisija v sestavi mag. Matic Tasič (predsednik) ter dipl. psih. Milena Gartner-Delopst, dipl. oec. Peter Prikeržnik, prof. Helena Merkač in dipl. iur.'Silva Bračko-Božič podelila sedem nagrad, dve srednješolski in pet študentskih. Srednješolci so prejeli: • drugo nagrado Petra Goijanc, Irena Modrej, Primož Pratnekar, Mateja Rudolf, Špela Rus in Bogdan Tušek za nalogo Delavci Železarne Ravne o delu in življenju (Javno mnepje 1990) (mentorici dipl. soc, Andreja Cibron in dipl. psih. Sonja Lakovsek-Vukovič) ter Nataša Hribernik, Simona Kamnik, Janja Ko-bolt in Vesna Sikman za nalogo Sodobno pisarniško poslovanje (mentorja prof. Marija Urbanci s srednje šole v Slovenj Gradcu in politolog Milan Zafošnik). Višje - oz. visokošolci sp prejeli: • prvo nagrado Metka Šteharnik in Pavli Čebulj za nalogo Podjetništvo in interes delavcev Železarne Ravne za podjetništvo (mentorica dipl. psih. Eleonora GUjdež ter sodelavca dipl. polit. Ivan Žagar in dr. Velko S. Rus s Filozofske fakultete v Ljubljani) • drugo nagrado Metka Malovrh za nalogo Vlaganje tujcev v SFRJ (mentona prof dr. Marko Ilešič s Pravne fakultete v Ljubljani in dipl. iur. Miran Kos) ter Andreja Repnik za nalogo Promocijske aktivnosti Železarne Ravne na zunanjih trgih (mentorja prof. dr. Danilo Vezjak s Poslovne-ekonomske fakultete v Mariboru in dipl. oec. Matej Smrtnik) • tretjo nagrado Zdenka Tušek za nalogo Analiza prevzemnih pogojev za nabavljene materiale in predlog vključevanja teh v sistem zagotavljanja kakovosti v Železarni Ravne (mentor inž. Anton Navodnik) ter Darja Tušek za nalogo Ocena investicijskega programa racionalizacije in ekološke sanacije v Jeklarni Železarne Ravne (mentorica dipl. oec. Vida Lotrič). Srednješolci so za prvo nagrado prejeli 3.220,00 din, za drugo 2.415,00 din in za tretjo 1.610,00 din, študentje pa za prvo 4.600,00 din, za drugo 3.450,00 din, za tretjo pa 2.300 00 din. Več bomo o natečaju za nagrado Železarne Ravne pisali v avgustovskem Koroškem fuzinaiju. Sicer pa so naloge na voljo v strokovni knjižnici železarne. KAKO REDČIMO SVOJE VRSTE Analitik našega stanja Mc Kin-sey je ugotovil, da nas je v železarni glede na to, koliko naredimo, 50 % preveč. Zdaj zato intenzivno zmanjšujemo število zaposlenih in v prvih petih mesecih letos je 253 ljudi prekinilo delovno razmeije (upokojitve, odhodi drugam itd.), v juniju pa je bilo še dodatno 68 odjavljenih. Ker pa se je do junija zaposlilo 85 delavcev, samo iz vojske in začasno pripravniki, je bilanca do konca maja 1990 za 168 manj zaposlenih. Številke so glede na zadane cilje pohvalne. Da pa smo do njih prišli, vodimo posebne akcije, kajti samo naravni odlivi bi bili prešibki. Te akcije so v železarni zelo različne, ene so takojšnje, nekatere na dolgi rok, vse pa so delo z ljudmi in kot takšne zelo občutljive. V Tehničnih službah, v SGV, smo naleteli na dva primera, kako v praksi poteka zmanjševanje števila zaposlenih. Primera tudi lepo pokažeta, kaj lahko zmanjšanje števila zaposlenih predstavlja za ljudi, ki jih to posredno ali neposredno zadene. V primeru Jožice Kotnik zna kdo reči, da ne sodi v ta okvir, a če izhajamo iz cilja, zaradi katerega so ji v žeijav namestili uro, sodi, kajti cilj je racionalizacija in v končnem manj ljudi. Jožica Kotnik dela v železarni 30 let, od tega 28 let na žerjavu, zadnjih 18 let v strojni obdelavi, ves čas po njenem mnenju in po mnenju vodstva dobro. Potem pa so ji maja letos, ne da bi ji povedali s kakšnim namenom, v žeijav namestili uro. To jo je zelo razburilo, češ 30 let sem znala delati brez kontrole, zd^j, nekaj let pred upokojitvijo, pa me bodo kontrolirali. Nekateri so jo tolažili, da ura ni namenjena njej za kontrolo, da bodo merili tresljaje, ji je celo nekdo rekel. Danes Jožica seveda ve, čemu je ura v njenem žeijavu, a stalo jo je veliko živcev, da je prišla do informacij. Kot žeijavovod-kinja s stažem in izkušnjami pa seveda tudi dvomi v novost, ki jo v SGV zaradi racionalizacije uvajajo in zaradi katere se je vse skupaj začelo. Zakaj gre, nam je povedal Milan Klemenc, vodja materialne službe v SGV: »Kvalitete dela tej delavki seveda nihče ne more oporekati in sploh ni ona razlog za meritve. Bistvo je uvajanje nove oblike opravljanja del v skladiščno-materialni službi. Priti želimo do univerzalnega delavca. Zmeriti želimo, koliko žeijav efektivno dela na šiht. Ce bomo ugotovili, da premalo in da je škoda zanj posebej zaposlenega delavca, IZ KABINE IN S TAL V železarni imamo skupaj 143 žeijavov, od tega jih je 77 vodenih iz kabine, 64 pa s tal. Največ jih je v Kovačnici (11 vodenih iz kabine, 10 s tal), največ vodenih iz kabine pa je v Valjarni (15). Na teh žeijavih je skupno v vseh izmenah zaposlenih 230 ljudi. Čep eprav je res, da pri vodenju žeijava s tal ni treba imeti posebej zaposlenega človeka, saj lahko delavci z njim delajo kar sami, le tečaj morajo imeti opravljen, si dela v železarni brez klasičnih žeijavov ne moremo predstavljati, biti morajo povsod tam, kjer jih zahteva narava dela. Ni pomembna nosilnost žerjava, saj je npr. »najtežji« v železarni - 100-tonski na montaži stiskalnic v SiD voden s tal, pač pa njegove frekvence, dolžina in hitrost gibanja. Manj je žeijav obremenjen, ožji delokrog ima in manj je hiter, prej ga je smiselno voditi s tal, kar nas pride seveda cenejše. Po besedah Stanka Rihteija, vodja vzdrževanja žeijavov v SGV, ki nam je posredoval podatke, pa na to, da je nekje žerjav voden iz kabine, a drugje s tal, vpliva tudi okolje samo (temperatura npr.). H.M. DRASTIČNO MANJ ZA ČISTILA Gotovo niso samo čistila v železarni tisto področje, na katerem je bila v zlatih časih poraba neomejena in zato pretirana, kot danes priznavajo tisti, ki imajo s tem opravka. Vrsta področij je takšnih in takšna gotovo teže prenašajo drastične omejitve, v katere smo prisiljeni v zadnjem času. Te so resnično takšne, da sije s preostankom težko kaj pomagati, sploh če ga je treba deliti na nujne in manj nujne potrebe in ostanejo tiste manj nujne skoraj brez. Tako se pri nas dogaja z nabavo čistil za obrate, kajti logično je, da mora biti prej teh dovolj za čiščenje samskih domov in DTK, npr. Kako smo v železarni zmanjšali nabavo čistil, vidimo iz primerjave letošnjih šestih mesecev z lanskimi. Tako smo v obdobju januar -junij 1989 porabili 8620 cetov, arfov in jonov, letos le 4864 teh, lani 2505 tekočih mil, letos le 1328 teh, lani 4212 kosov čistila WC sanitar, letos le 2959, lani 4140 odstranjevalcev, letos le 2573 in lani 936 vimov, letos pa le 312 teh. Čeprav je res, da je čistilo tudi sama voda in da se da z drgnjenjem marsikaj doseči, pa bo treba biti pozoren na tisto mejo, ko bomo zaradi nečistoče že zdravstveno ogroženi. H.M. bomo tudi v oddelku strojne obdelave uvedli vodenje žeijava s tal, kot smo to že naredili v nekaterih oddelkih. Pri vodenju s tal lahko namreč delavci drug drugemu strežejo, samo usposobiti jih moramo za to. Kaj nas je do takega razmišljanja pripeljalo? Kot vemo, so žeijavovodje praviloma premeščeni ljudje, z omejeno delovno zmožnostjo. Zato prihaja do odsotnosti, kar seveda povzroča zastoje. Mi bi se z vodenjem žerjava s tal radi izognili prav tem, hkrati pa bomo tako lahko zmanjšali število zaposlenih. Kako bo konkretno to potekalo v strojni obdelavi, pa se bomo odločili potem, ko bodo znani rezultati meritev v žeijavu.« MANJ DELAVCEV, A ENAK OBSEG DELA Drugi primer so čistilke v SGV. Da počistijo vse prostore, teh je prek 20, so pa na vseh koncih železarne, saj so na vseh koncih delavnice vzdrževalcev, je določeno, da jih rabijo 8, a zd^j jih je zaposlenih samo pet. Obseg dela je torej ostal enak, delavk pa je manj. Sicer je res ena v porodniški, ena pa v bolniški, a vendarle - dela jih samo pet. Te morajo narediti veliko več, plačane pa so enako kot prej. Ne dobijo ne kakšnega procenta več ne kakšne delavke več - sa-moposebi je umevno, da je, kot je. Dela pa ni malo, saj čistijo vse od oken do tal, stopnišča. Kot terenske snažilke so plačane po 2. grupi in s 3. okoljem. Seveda pa čistilke v SGV Olga Fužir, Karmen Bosi (j in Francka Jelen, ki so govorile v imenu vseh petih, tudi niso mogle mimo drugih problemov, ki tarejo kar vse čistilke v železarni. »Živimo v dvajsetem stoletju«, so rekle, »pa ne dobimo dovolj čistil. Dobimo 20 kg praška, kaj pa je to za remont? Ni sirkovih metel, rokavice imamo zluknjane, pa čisti WC. Tu bi morala posredovati higienska služba, saj smo vsi ogroženi, če bomo še tako varčevali na tem področju.« Zdaj seveda tudi izjava čistilk teija komentar. O zmanjšani porabi čistil pišemo posebej pod naslovom Drastično manj za čistila, za povečan obseg delaneka-terim zaradi zmanjšanja števila zaposlenih pa lahko rečemo le: odkar smo ukinili OP, ni možna dodatna stimulacija in še - v tolažbo in opomin vsem nam: veseli moramo biti, da še imamo delovno mesto, pa kakršnokoli. Primer namreč v železarni -sploh ni edini. ELEKTRONIKA SAMA PO SEBI NI DOVOLJ teklem obdobju. Večje specifične porabe pa predstavljajo v maju za 1,432.033 din večje stroške energetske oskrbe. Na posvetovanju »Energija-tehnologija-izdelek«, ki je bilo 16. maja v Železarni Ravne, je dipl. inž. Franc Rus govoril o optimizaciji porabe energije za ogrevanje v valjarni. Kratek povzetek tega in drugih predavanj smo objavili v 6. številki Informativnega fužinaija. Vodstvo valjarne ugotavlja, da se nekateri podatki v povzetku ne ujemajo z dejanskim stanjem naprav v tem za železarno pomembnem proizvodnem obratu, zato sta vodja OE Stanko Triglav in vodja razvoja Marjan Blažič v zvezi z zapisom dala naslednjo izjavo: »Nam v proizvodnji elektronika sama še ne omogoča racionalizacije. Da bi bili učinki res taki, kot si jih želimo, bi morali imeti tudi peči v brezhibnem stanju, predvsem kar se tiče gorilniške in regulacijske opreme. Peči pa so, žal, v bednem stanju. Elektronika sicer kaže, kako peč gori, korektur pa ni mogoče prenašati in jih elektronika ne rešuje. V praksi morajo ogrevalci peči še vedno ročno regulirati. Te navedbe veljajo za peči, v katere je mikroter vgrajen in ki so - po nedavni rekonstrukciji -še v najboljšem stanju. Peta peč je še na mazut in tam taka regulacija ni smiselna. V primeru zmanjšanja proizvodnje gredic bo le še za rezervo. V valjarni je še 11 peči za ogrevanje in toplotno obdelavo, pri katerih je potrebna kompletna obnova merilno-regula-cijskega sistema in gorilnikov in če govorimo o prihrankih energije, tudi sodobna obzidava. Vendar je to povezano s takimi stroški, da je trenutno možno samo krpanje. Ne predstavljamo si, kako bi lahko računalniško vodili te peči, dokler so v takem stanju. Zato je proklamirani 30-od-stotni prihranek energije v valjarni zaenkrat za nas samo teoretična predpostavka. Če pa želimo preiti na više legirani program in na večji delež zahtevnejših vrst jekel, je nujno bistveno zanesljivejše delovanje agregatov v valjarni, skozi katere gre tri četrtine proizvodnje železarne. Da ne bi kdo narobe razumel: Nismo proti elektroniki. Želimo le, da bi bilo stanje agregatov tako, kot je opisano, in bi bila elektronika uporabna.« Zapisala: Mojca Potočnik OSKRBA Z ENERGIJO V MAJU 1990 1. Primarni energenti Poraba Str. v din Elektro energija Zemeljski plin Butan propan Mazut Karbid 14 227 942 kWh 3 769 341 Sm3 13 000 kg 201 000 kg 8 300 kg 10 173 347,13 9 032 379,96 59 832,64 546 147,00 54 780,00 2. Sekundami energenti Poraba Str. v din Acetilen Industrijska voda Sanitarna topla voda Para Centralno ogrevanje - v ŽR -v MR Kisik Komprimirani zrak Čisti dušik Tehnični dušik Argon 2 962 kg, 1 584 042 m3 7 950 m3 4 797 200 kg 471,293 MWh 356,308 MWh 461 761 kg 5 465 768 m3,! 222 m3n 13 835 m3 n 10 487 m3 n 102 776,74 815 115,95 83 027,64 2 015 193,65 96 714,29 124 629,38 1 228 014,20 999 313,43 5 315,49 36 819,82 264 435,13 Robert Jamšek ODPRAVITI KRITIČNE TOČKE V VALJARNI Na fotografiji je delavec pri kontrolni liniji tiede v Valjarni. Z njo že deset let dokaj uspešno izvajajo ultrazvočno in t.i. feroflux (površinsko) kontrolo polizdelkov - gredic. Težave nastajajo takrat, če gredice niso ravne (slabe škarje, dešaržirane gredice v jaslih). Rešiti se dajo na dva načina, z dodanim peskalnim in ravnalnim strojem ali z drugačnim načinom rezanja gredic (z žago ali plamenskim rezanjem). Za katero rešitev se bomo odločili, je za zdaj še odprto vprašanje, več pa se že ve za rešitev drugega problema, ki prav tako nastaja na tej liniji. To je trdovratna škaja, zaradi katere se krtače zelo hitro obrabijo in potem gredic ne čistijo dobro, ultrazvočne glave pa se zato uničujejo. Zdaj nameravajo linijo posodobiti tako, da med glavo in gredico ne bi bilo direktnega stika, pač pa vmes vodna blazina. Tudi v maju na področju cen energije razen manjših nihanj ni bilo bistvenih sprememb glede na prejšnje mesece. Omeniti velja le ceno zemeljskega plina, ki zaradi enakih mesečnih deležev transportnega stroška v poletnih mesecih poraste pri manjšem odvzemu plina. Tako imajo vpliv na višino stroškov porabljene energije porabniki sami v odvisnosti od količinske proizvodnje, proizvodnega programa in racionalne rabe energije. Kako priti predvsem do racionalnejše porabe energije, je seveda predvsem tehnično, organizacijsko in ekonomsko vprašanje, ki nas danes in nas bo tudi v prihodnosti obremenjevalo. Smo pa imeli v maju nekoliko nižje skupne stroške energije kot v aprilu. Ker pa je skupna proizvodnja v maju v primeijavi z aprilom padla za celih 29,7 °/o, so stroški energije na tono skupne proizvodnje zaradi tega celo močno porastli, in sicer od 557,05 din/tono v aprilu na 751,14 din/tono v maju. Povsem drugačno sliko nam daje izračun stroškov energije na tono skupne prodane robe. Ta je bila v primerjavi z aprilom nižja le za 1,2 %, stroški energije znašajo 2.231,02 din/tono in so proti aprilu nižji za 4,0 %. Dobava primarnih energentov je bila v maju v redu, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti. Za redno oskrbo porabnikov s kisikom smo nabavili iz Tovarne dušika Ruše 108.000 kg tega plina, kar je 22,75 % od skupne porabe. Argona smo nabavili 11.129 m3n, in sicer vsega iz uvoza. Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo v železarni zbrali še 14.200 1 odpadnega olja, ki ga pokurimo na kotlih ali ogrevnih pečeh. Z destilacijo odpadnih nitro razredčil smo pridobili 2.560 kg uporabnega r PE OBDELAVA KALILNICA - Karl Martin, pomočnik kalilca - starostno upokojen; Lampret Marko, kalilec - potek pripravništva. INDUSTRIJSKI NOŽI - Kojzek Antonija, kalilka - dosežena pok. doba; Vavče Ivana, pripravljalka nožev - sporazumno. PNEVMATIČNI STROJI Ladra Ferdo, Šopar Srečko, vrtalca - sporazumno; Ramšak Anton IH., vrtalec - predčasna star. upokojitev. SKUPNE SLUŽBE - Kos Marica, kontrolorka - dosežena pok. doba; Horvat Jože, skladiščnt delavec, Glavica Jurij, samostojni tehnolog - predčasna star. upokojitev; Lago-ja Ljudmila, skladiščna delavka -inval. upokojitev. PE STROJI - Kolar Alojzija, operaterka na terminalu, Ošep Silvester, kontrolor, Gorenšek Miroslav, vodja PD strojegradnje, Pusto-slemšek Adolf, vodja PD indiv. gradnje, Turkuš Viktor, vodja indiv. proizvodnje - predčasna star. upokojitev; Lečnik Mirko, delovodja -dosežena pok. doba; Potočnik Albert, voznik viličaija, Lauko Elizabeta, vzdrževalka - inval. upokojitev; Kupljen Mirko, el. monter. Torej Janko, vodja elektromontaže -sporazumno. PE ARMATURE - Kavčnik Zvonko, strugar - v JLA; Planinšič Jože, inž., vodja proizvodnje - sporazumno. PE TURIZEM IN DRUŽBENI STANDARD - Čepin Marica, sobarica - star. upokojitev; Turkus Frančiška, blagajničarka - dosežena pok. doba. TEHNIŠKI SEKTOR ENERGIJA - Vehovar Anton, inž., obratovodja Energije - dosežena pok. doba. ETS - Vugrinec Miroslav, obratni elektrikar - dosežena pok. doba. SGV - Ferk Alojz, delovodja, Lesjak Herman, pomočniK ravnatelja, - dosežena pot doba' Štrekelj Anton, delovodja Žnidaršič Adolf, vodja centralne delavnice - predčasna star. upokojitev; Gašper Maijan, str. ključavničar, Hovnik Franc, str. oblikovalec - inval. upokojitev; Ban Peter, Legan Aleš, ključavničaija, Škratek Zdravko, mizar - v JLA; Jošt Ivo, ind. zidar - sporazumno. TRANSPORT - Šumnik Adolf, skupinovodja - dosežena pok. doba. SKUPNE SLUŽBE - Prepadnik Eranc, skladiščnik orodja - predčasna star. upokojitev. RAZVOJNI SEKTOR - Golob Ivanka, strok, delavka - dosežena pok. doba; Tasič Matija, mag. vodja službe za inovacije - mirovanje pravic. SEKTOR ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI - Kaker Albin, referent za prevzem - predčasna star. upokojitev. KOMERCIALNI SEKTOR - Ur-naut Rozika, skladiščnica - pred- časna star. upokojitev- Godec Vida, sam. referentka, Ott Ema, strokovna delavka, Mave Angela, kontrolorka izvoznih faktur - dosežena pok. doba; Grilc Franc, embaler, star. upokojitev; Knez Alojz, dipl. inž., strok, delavec - sporazumno. EKONOMSKO-FINANCNI SEKTOR - Stefanovič Fanika, operaterka terminala - dosežena pok. doba. Sodelavcem težke proge v Valjarni se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za darilo in jim želim mnogo delovnih uspehov. Anton Vučko Vsem sodelavcem razvojne službe Razvojnega centra se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za spominska darila, lepe poslovilne besede in izražene želje ter prijetne urice na prijateljskem srečanju. Vsem želim veliko uspeha in medsebojnega razumevanja. Ivanka Golob Sodelavcem NC in orodnega centra se iskreno zahvaljujem za lepo darilo ob odhodu v pokoj. Še posebej hvala Ivanju Globočniku za tople poslovilne besede. Vsem želim se veliko uspeha in medsebojnega razumevanja. Jurij Glavica Vsem sodelavcem avtomatske kovačnice se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za darila, Janku Miklavcu pa za tople poslovilne besede in izkazano pozornost. Posebej se zahvaljujem vsem, ki so se udeležili poslovilnega večera in prispevali k dobremu razpoloženju. Vsem želim mnogo delovnih uspehov in osebne sreče. Franci Paradiž Sodelavcem probne delavnice se iskreno zahvaljujem za lepa darila in prijazne besede ob slovesu iz kolektiva. Jože Rek Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem kontrole in obdelovalnice I PE Stroji za prejeta darila. Vsem sodelavcem želim še veliko delovnih uspehov. Alojz Pečnik Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozda Energija, oddelek plinastih in tekočih goriv za lepo darilo in jim želim še mnogo delovnih uspehov. Vinko Ferk Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavcem probne delavnice PE Metalurgija za darila, ki me bodo spominjala na leta dela med vami. Franc Nerad Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem modelne mizame za dragoceno darilo. Marija Hudobreznik Vsem sodelavcem in prijateljem v konstrukcijskem biroju se ob odhodu v pokoj še enkrat najlepše zahvaljujem za lepa darila, ki me bodo vedno spominjala na njih, za želje v nadaljnjem življenju ter za izkazano pozornost ob slovesu. Vsem želim zdravja, skupnega razumevanja in delovnih uspehov. Lojzka Kolar ORGANIZACIJSKO-KADROV-SKI SEKTOR - Pesjak Majda, tajnica PO - dosežena pok. doba; Jelen Marija, vodja vi ožiš čil - predčasna star. upokojitev; Zvikart Frančiška, sobarica - star. upokojitev; Veršovnik Marta, čistilka, Pogorevč-nik Anton, strokovni delavec AOP - sporazumno. Ob odhodu v pokoj se sodelavcem SGV iskreno zahvaljujemo za darila. Vsem želimo še veliko delovnih uspehov in zdravja. Janez Celec, Jože Čas in Stanko Vajksler Ob boleči izgubi sina in brata VLADA VOLKERJA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem Vzmetarne in komercialnih služb za iskreno sočutje ter za vse darovano cvetje, pihalnemu orkestru Železarne Ravne, govornikoma, gospodu župniku ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka ENGELBERTA GOSTENČNIKA komercialnega direktoija železarne v pokoju, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo za govor gospodu Jarošu Kotniku, gasilcem in gospodu župniku za opravljeni obred. Hvala tudi Pihalnemu orkestru ravenskih železaijev za zaigrane žalos-tinke. Žalujoči vsi njegovi Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in stnea IVANA ŠTRUCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem Železarne Ravne za darovano cvetje in vso pomoč. Posebej se zahvaljujemo lovski družini Prežihovo, govornikom Stanku Kotniku, Francu Zabelu, Roku Gorenšku in Benu Kotniku za ganljive besede slovesa. Iskrena hvala godbi na pihala, se-lanskim pevcem in Slavku Vitemiku za odigrano žalostinko. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljeni obred in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Martina, otroci Ivan, Milan Danica, Branko in Rado, brata Aleksander in Lojze, sestre Ančka; Betka in Štefka z družinami ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta in dedka FRANCA GUTMANA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izkazano sočutje. Hvala prevaljski godbi, pevskemu zboru DU, gasilcem, govornikoma za poslovilne besede, g. župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi OE Zaposlovanje ZAHVALE ZA VROČE IN DEŽEVNE DNI 40. kapljica John Rockefeller, ameriški petrolejski kralj, je na enem svojih rednih obhodov po obratih ugotovil, da delavci pri zalotanju posod za olje porabijo 40 kapljic snovi za lotanje. Takoj je naročil raziskavo, koliko kapljic bi zadostovalo ob zelo skrbnem delu. Rezultat se je glasil: 39 kapljic. Rockefellerje torej odredil, da smejo delavci v prihodnje pri lo-tanju porabiti le 39 kapljic. Kako pikolovsko! boste pomislili. V resnici je znašal letni prihranek zaradi te ene kapljice 100.000 dolaijev. Število 25920 Sonce se vsak dan premakne za eno stopinjo v zodiaku in ga »obhodi« v 365 dneh. To je eno naše leto ali »malo leto«. Poleg njega imamo še »veliko leto«. Določa ga potovanje ti. pomladne točke ali točke enakonočja skozi zodiak in traja 25920 malih let Malemu letu pravimo tudi zemeljsko, velikemu pa kozmično ali vesoljsko. čudno je, da živi človek poprečno 70 do 72 malih let, to je okroglo 25920 dni. Naše življenje traja torej z vesoljskega zornega kota samo en dan. Se bolj čudno pa je naslednje: v vsaki minuti vdihnemo in izdihnemo poprečno 18-krat. To je v 24 urah ali v enem dnevu točno 25920-krat. Rekordi Najdaljši boksarski dvoboj so priredili 1. 1840 v Angliji. Trajal je 6 ur in 3 minute. Potem so ga prekinili, ker nobeden od obeh boksarjev ni mogel več stati pokonci. *** Najbolj skrivnostna oseba na svetu je angleški dramatik Shakespeare. Doslej so strokovnjaki 15 pisateljem prisodili možnost, da so napisali njegova dela. *** N^jvečji kovanec na svetu je švedski novec za 10 tolaijev iz 17. stol. Je bakren, ima 82 cm premera in tehta 22 kg. **» Uro z največ kazalci imajo v Besanconu. 27 kazalcev kaže 16 različnih časov na svetu, dolžino leta, dneva, noči, dni v tednu, zodiak, gibanje sonca, meseca itd. *** Največji časopis na svetuje izšel 1. 1859 v New Yorku. Razgrnjen je meril v višino 2,60 m in v širino 1,80 m. Obsegal je 8 str. in imel naklado 24000 izvodov. *** Najdragocenjša snov na svetu ni zlato, platina ali uran, ampak seme nekaterih zelo redkih vrst orhidej. En gram stane med ljubitelji 5 milijonov mark. *** Največ zob ima neka vrsta polža, ki živi v vinogradih, in sicer več kot 14000; če se seveda ameriški strokovnjak, ki je to ugotovil, ni uštel. «** Najmanjša vas na svetu je El-don v Angliji. Ima tri hiše in 9 prebivalcev. NASMEJMO SE Stroga vzgoja »Mama, ali smem brati, dokler ne zaspim?« »Naj bo, ampak niti minute dlje!« Nespodobnež »Zakaj si pustila Petra? Saj je prav prijeten mladenič.« »To že - vendar zna preveč nespodobnih pesmi.« »In ti jih prepeva?« »Ne žvižga.« Demokrat Med predavanjem je profesor opazil, daje ena od študentk zaspala. Prenehal je s predavanjem in rekel prebujajoči se študentki: »Gospodična, spite, pri komer hočete, samo pri meni ne!« Skrivnost starosti Stoletnik je novinaijem zaupal skrivnost svojega dolgega življenja: »Nikdar nisem pil alkohola, nikdar nisem igral iger na srečo in nikdar se nisem vrtel okrog žensk.« Nenadoma se zasliši v sosednji sobi velik hrušč in ženski krik. »Kdo pa je to?« je vprašal novinar. »Moj oče,« je odgovoril stoletnik, »gotovo se je pijan vrnil s konjskih dirk in preganja gospodinjsko pomočnico.« Poznavalci »Ste bili včeraj na »Figarovi svatbi?« »Ne. Ampak moj mož je verjetno poslal brzojavno čestitko.« Shujševalna kura Debela Berta pride v kavarno in naroči celo torto. »Ali naj vam jo razrežem na osem delov?« vpraša natakarica. »Ne, samo na štiri, prosim; moram namreč shujšati«, pojasni Berta. Glasbene spremembe »Majda mutira.« »Ne govori neumnosti!« »Pa je vendar res! Pustila je svojega tenorista in zdaj hodi z basistom.« slovenci o Ženskah IN MOŠKIH Boljša je ena ženska kot devet moških. ♦ Če je mati spaka, rada je hči tudi taka. * Če se moškemu kuj pove, gre pri enem ušesu noter, pri drugem ven, če ženski, gre pri obeh ušesih noter, pri ustih pa ven. * Denar in žene - vladaiji zemlje. * Kar pečo nosi, se vse preprosi. * Komur predobro gre, ta naj se oženi. * Možaki - modraki. * Videla baba muho na zvoniku, a zvonika ni videla. * Tri babe zlodeja križajo. Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6800 izvodov. Ureja uredniški odbor: Andreja Cibron, Marijan Gerdej, Marjan Kolar, dr. Tone Prat-nckar, Sonja Smolar, Maks Večko, Mirko Vošner. Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Merkač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek. Tel. 21-131, urednik int. 6753, novinarki 6304. Tisk: Grafika Prevalje Glasilo je po 7. točki 1. odst. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72), prosto plačila prometnega davka.