Posamezna Številka 30 vinarjev.
Slev. 5.
V UM9D), v sredo, dne 8. Mm M
== Valja po pošti! as
m celo lato naprej.. K SO*— sa «inuu „ ,, „ 5.80 sa Inozemstvo , „ 70 —
V Ljubljani na dom
1 Sa Mlo lato upre),. K 3*— i za n mm „ .. K
! V gprnl pnlinu« rnitin „ «* aa Sobotna isdaja: ss i Za ealo late ,. t m tatomlitra.
K !•"■
• • • *
II —
Leto XLVa
-nir rn i 'T Inserati: mmam
Enostolpoa petttrrsU (U m« strok« ta 3 mm visoka tli a|4
prostor) M enkrat .... p« Mt n dva- bi veikrat , ., 4» „ pri vadjlh aaroilUk primer« popust pe daflOTORL Ob sobota* dvojni tartL
i Poslano: aamm
Eaostolpoa petltvrsta K 1" Isba|a vsak du livzamil a»> del|e ln praznike, ob i. uri pop, Redna letna prlloflt rani m
MT Uredništva |a v Kopitarjevi illoi «ev. S/m. Rokopisi «a ne vračajo; natranktrana pisma m as mm (prejema)«. — Bredcllkega telefon« atev. SO. m
Folitičen list za slovenski narod.
Upravolitvo |e v Kopitarjevi ullol it 8. — Rad« poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-h«ro. št. 7563. — Opravnlškofla telefona It 50.
Zbor zaupnikov »Vseslovenske Lfudske Stranke44.
Na podlagi sklepa eksekutive V. L. S. fkU.čajem n 16, t, m.
ZBOR ZAUPNIKOV V. L. S. IZ VSEH SLOVENSKIH OZEMELJ,
da sklepajo o važnih političnih zadevah.
Na dnevnem redit bo:
1« Poročilo o političnem položaju.
2.	Določitev zastopnikov 2 a p o k rajinski zbor in d r ž s v n o Veče.
3.	Slučajnosti.
Da bodo vkljub težkim prometnim irazmeram zastopane po svojih zaupnikih y s e organizacije V, L. S., se bo vršilo več teborovanj, in sicer:
V	LJUBLJANI — Hotel Union (tudi fca zaupnike iz zasedenega ozemlja) ob 10, ari dopoldne.
V	CELJU.
V	PLIBERKU.
Organizacije, pošljite svoje zastopnike ptdnoštevilao!
Dr. Korošec,
Zdramimo se!
Na srcu nam je, da izpregovorimo odločno in resno besedo o nas samih. Časi so resni in skrb nas je, kaj bo z nami Slovenci, če se bo ta bolezen razpasla še bolj N med našim ljudstvom, bolezen, ki se zove demoralizacija, mrtvilo.
Ko smo v oni junaški dobi našega ju-jgoelovanskega gibanja, ko se je naše ljudstvo zbiralo na tabore za Jugoslavijo, zrli V obraz našim ljudem, našemu ženstvu, naši mladini, osivelim starcem, smo bili ponosni in veseli, iz vseh oči je odsevala odločnost, boriti se za svobodo Jugoslavije in za njo žrtvovati vse. Istega duha so bili prožeti naši fantje in možje v strelskih i jarkih, kjer so bili uklenjeni, da se bore za < svoje sovražnike. Pet let domala je ležalo na nas kot svinčena mora — hujše, kot smrtni objem je čutil ves naš narod nesrečo onih petih let. Brez ideje in proti lastni volji so za tujo reč padali naši hrasti na bojiščih. Začutil je vsakdo v svojem srcu notranji odpor proti vsem tem razmeram in rešilno upanje naše je bila — svobodna Jugoslavija.
Prišla je. Z vsem ponosom lahko rečemo, da smo jo dobili s sodelovanjem našega ljudstva v zaledju in na bojiščih. Sedaj p gradimo nove temelje, sedaj ji stav-
Ijamo meje in zagotavljamo trden obstoj. Toda prokletstvo tisočletnega suženjstva ter gorje zadnjih petih let sta storila svoje delo — le preveč dobro. Danes se loteva našega ljudstva splošna demoralizacija, mrtvilo, dedščina koruptnih in vne-bovpijočih razmer pod avstrijsko vlado. Danes, ko bi vsakdo izmed nas moral zastaviti vse svoje duševne in telesne sile v hrambo komaj dobljene svobode, danes je to mrtvilo naša nesreča. Ali se res nihče ne zaveda, kaj nam preti, če ostane to tako, kakor jc sedaj?
Pomislimo nazaj na tiste avgustove dni izza I. 1914., ko so naši fantje odhajali na Rusko umirat za tujo stvar. Kje so danes tiste fisočglave slavnostno razpoložene množice, kje morje cvetja, ki se je vsi-palo na naše junake, kje naše ženstvo, kje vsa naša javnost? Zares, vriva se nam misel: .'e H to narod, vreden svobodnega življenja pod svobodnim solncem božjim? Ko je sinoči odhajala iz belgijske vojašnice prva koroška legija, kje je bilo tedaj naše ženstvo, kje naša javnost? kje cvetje, kje ljubezen? Edini dr. Lovro Pogačnik je pozdravil naše mlade fante, ko so odhajali. Dva duhovnika s puškami sta bi-I'a med njimi, nekaj starejših mož, ostalo pa je bilo evot naše mladine, naše dijaštvo, naši najmlajši, naši najidealnejši! Nas li ni sram, da prepuščamo brambo svoje ogrožene domovine le starcem in napol otrokom? Kje so naši hrasti, kje naši ponosni fantje? Udarila jih je železna roka nemškega militarizma in opravičeno se jim studi. Toda isti vsenemški duh stoji s svojo železno roko danes že na vratih kranjske dežele, skoro v osrčju Slovenije in kdo je, ki se mu stavlja v bran? Ko bi na en dan privrelo skupaj nekaj tisočev naših fantov, pa bi na mah odrevenela tista železna roka in nevarnost vsenemške poplave bi bila za vedno uničena. Tako pa to koroško nemštvo, ta bolni izrodek od vsega sveta poteptanega in zaničevanega vse-nemštva, še danes upa, da se bo maščeva-saj nad nami in nad našimi otroci in star-lo saj nad nami in nad našimi otroci in starci. In prav ima!
Medtem ko pri nas starci in otroci vidijo nevarnost, ki preti domovini in svobodi, pa naše moštvo in ženstvo hiti uživati — svobodno, pije svobodno, je in trguje, pleše in nori, zapravlja. Koliko naših častnikov in podčastnikov brez dela poseda po gostilnah in kavarnah, naši fantje so vpreženi pri bedastih plesnih veselicah, gostilne so polne pijancev, ulice polne po-stopačev, gosposkih in negosposkih, vse rine, da si osladi življenje, da na lahak način kaj zasluži in zopet zapravi. In to je narod, ki je komaj našel svojo svobodo! Ali smo vredni drugega, življenja kakor življenja pod vlado biča?
Narod naš! Zdrami se, vrzi od sebe mrtvilo! Gre ti za življenje in smrt!
H. B.
šm VardariaST
Bilo je tisto leto pred vojsko. Vesela .elika noč in lepa, topla, cvetoča goriška pomlad ste si segli v roko. Z obvladajoče-ga pozorišča v Brdili, kjer sem se mudil po službenih opravkih sem opazoval ta divni prizor. Kakor na otoku sem stal. Okrog in okrog roc je obdajalo morje belega čreš-njevega in rdečkastega breskvinega cvetja. Vsa Brda so bila kakor deviška, zdrava, rdečelična nevesta v beli poročni obleki. Ne dolgo prej sem se vozil po romantičnih krajih ivetovnega slovesa, ob gothardski in iotschbergski železnici, ob ženevskem in gajdskein jezeru, Toda reči moram, da nobena njih divnih panoram ni vzbudila v meni toliko prijetnega občutja, kakor pogled na goriška Brda, ko sta se v njih bujnih vinogradih objela radostna velika noč in cvetoča pomlad. Ne tajim, da tudi zato, ker sem se ravno vrnil iz tujine in prvič zopet zagledal eden najlepših kosov naše zemlje. Gotovo pa ne samo zato. Saj mi je ta prizor takoj živo stopil pred i oči, ko je pohlepni Lah prvič stegnil svojo ! roko po tem biseru. Kri mi je zavaJovila ■ ogorčenja ne samo nad roparji, ampak tu-; di nad onimi, ki ga niso prav nič zavarovali in ga zato tudi braniti niso mogli. Enako. zadnje čase, ko se je izdala parola: Od Soče do Vardarja!
Od Soče do Vardarja! Brda, ta goriški raj, torej ne bodo naša, ker so onkraj Soče? Tem se že naprej odpovedujemo, jih takorekoč ponujamo roparju, ki jih ima v posesti? Takrat, ko še niso bila tako naša kakor so sedaj, smo krvaveli za nje, sedaj, ko so res naša, popolnoma naša, se jim pa »velikodušno« odpovedujemo? Mačeha — bivša Avstrija — jih, dokler je gibala, ni pustila roparskemu tujcu; mati — Jugoslavija — njih dobro ljudstvo prostovoljno prodaja sužnosti? Ono jo kliče in ljubi kot mater in se z vsemi močmi brani iz njenega v tujčevo naročje, ona jih pa brezsrčno prepušča žalostni usodi pogina, kakor nezakonska mati sad svojega greha? Potem se pa še slovesno roti, da niti pedi svoje zemlje ne odstopi?
Take misli so mi rojile po glavi, ko je bila izdana parola: Od Soče do Vardarja. Pomiril sem se z mislijo ,da to ni klic naše ujedinjene domovine kot take, ampak le tistih njenih sinov, ki ne vedo, da prebiva onkraj Soče nad 30.000 naših goriških bratov, bivših avstrijskih Slovencev, zavednih Slovencev, ki so za svojo narodnost več pretrpeli kot oni v osrčju, zalo so tembolj željni in vredni svobodnega solnca.
LISTE

8/mor w Sarale^is.
(Dostavki k dr. J. A. Žibertovim odkritjem v knjigi »Der Mord von Sarajevvo und Tiszas Schuld an dem Weltkricgc<-.)
Napisal I. Dolenec.
Te dni je dospela v Ljubljano v drugi in tretji izdaji knjižica z naslovom:^ >Der Mord von Sarajevo und Tiszas Schuld an dem Weltkriege. — Die serbisehen Warnungen und eine »schwierige« gericht-Hche Untersuchung, (Die Wiener Schmah-briefe im Jahre 1914.) — Zwei Beitrage iiber die Notwendigkeit einer ehrlichen Demokratie und Volkerverstandigung. Von Dr. J. A. Žibert, Bibliothekar an der Uni-versitat Wien. Wien 1918. Selbstverlag des Verfassers.« (Na prodaj v Katoliški bukvami.) Knjižica je bila v svoji prvi izdaji namenjena politikom, da bi ti imeli ob mirovnih pogajanjih nekaj v rokah, kar osvetljuje avstrijske notranje razmere ob izbruhu vojne in nudi gradivo, da sc razkrinkajo stare laži, da je povzročila umor v Sarajevu Srbija, ker je stvar baš narobe res: umor je bil pripravlian v gotovih krogih na Dunaju in v Buaimpešti. O zadevi ie dr. 2ibert informiral pokojnega dr. Kre-
ka, vodstvo Jugoslovanskega kluba in nekatere osebne znance. Knjižica je bila torej spisana za ljudi, ki so razmere že poznali iz osebnega poročila, in je hotela nuditi Ie avtentično besedilo, oziroma podrobne podatke k raznim dotičnikom žc znanim dejstvom. Druga, in tretja izdaja sta nekoliko razširjeni in namenjeni širšemu krogu bralcev. Vendar pa mislim, da ne bo odveč, ako podam vsebino knjižice s komentarjem in opišem glavna v knjižici obdelovana dejrtva tako, kakor jih gledam na podlagi spisa in ustmenih informacij pisateljevih.
Zadeva je važna. Kaže nam razmere v monarhiji v čisto drugačni luči, kakor smo jih bili navajeni gledati skozi očala oficielnih poročil. Da se ni vojska končala z razpadom Avstrije in padcem habsburške dinastije, bi te stvari ne mogle priti vsaj pri nas nikdar v širšo javnost. Plast blata, ki ga je nametalo na Srbe avstrijsko in ogrsko časopisje, bi se ne odstranila leta in leta. S tem bi pa tudi obstajalo nadalje sovraštvo med srbskim, nemškim in madžarskim narodom v še hujši meri, kakor bo morebiti tudi kljub temu dolgo časa še. In vendar tega sovraštva niso krivi narodi, ampak avstroogrska vlada, ki je v interesu svojih mogotcev vodila umazano politiko proti Srbiji brez ozira na sredstva. To jc popolnoma gotovo, da bo predsodek glede zveze Srbije s sara-
jevskim umorom padel prej ali slej povsod. S tem bo dana podlaga za sporazum med narodi, ki bodo videli, s kakšnimi lažmi so bili tirani v to vojno. V tem smislu umevam opombo pisateljevo v naslovu, da je knjižica »prispevek k sporazumu med narodi.«
Eno dobro je prinesla ta voj.ika: kakor še n:kdar doslej, bo mogoče sedaj iskati krivce brez ozira na njin stan in vlogo, ki so jo igrali v državah. Stotisoči so ob časih nečuvenih grozodejstev na Balkanu in zatiranja slovanssega prebivalstva pri vojakih in v civilu imeli željo: Vsaj toliko časa naj bomo svobodni, da bo mogoče, posvetiti z lučjo zgodovine v to temo, ko so padali na nas udarci, da nismo dostikrat niti videli, odkod. Vsa resnica ne bo seveda nikdar prišla na dan; te bi ne bilo drugega vzroka za to, je že ta neizpodbiten, da so umrle priče in zgoreli akti. Eno pa. nas bo zgodovina-učiteljica vendar naučila: da je potrebna »poštena demokracija«, da rabini izraz iz naslova, da ne sme biti nekontrolirane oblasti, ki bi razpolagala na podoben način z življenjem tisočev.
Še en namen bo dosegla knjižica med Slovenci. Gledali smo avstrijsko vlado le od daleč, spojeni smo bil: z Dunajem skozi stoletja in zato se ne čudimo, da so mnogi pod vtisom zgodovine in tendcncioznih in-forma^f ^ Ti,*—ju m o drugih državah
Morda sem se zmotil, da je duševni oče te parole prav mislil in jo njeni glasniki prav tolmačijo. Od Posočja (tako pravi Rutar, bi se lahko imenovala cela Goriška) do Vardarja! Potem bi se naj bil pa dotični tudi tako izrazil in bi jih ne bil toliko v srce zadel.
Sicer se je ta na videz blesteči, v resnici pa preozki izraz naše volje, zadnji čas že nadomestil z drugim, primernim našim zahtevam: Od Tilmenta do Vardarja, a s tem še ni vse storjeno. Sai vemo kaj je s takimi letečimi in blestečimi rečenicarai. Dasi že stokrat kot zmotne zavrnjene, sc še vedno ponavljajo in na nerazsodne vplir-vajo. Jih je treba v nnh zmotnosti temeljito razkrinkati.
Od Soče do Vardarja? Ne, vsak naš človek naj ve, da ne, pa tudi. to naj ve, zakaj da ne! To pa najbolj glasno povedo številke ali kakor pravimo statistika goriških prekosoških Slovencev. Le kar številke pustimo do besede! Povzel sem jih iz Ga-berščekovega ?>Kaž\pota po Goriškem in GradiščanskemL. XI. (1905). Iz njega in po Orožnovem zemljevidu Primorskega se da razbrati, da se nahajajo onkraj, to je na desnem bregu Soče, samo na goriških tleh, v strnjenem ozemliu sledeče slovenske davčne občine;
Podgora. 2011 prebivalcev; Podsabo-tin 294: Št. Maver 328; Pevma 1269; Šte-verjan 2381; Dol. Cerovo 378; Gor. Cerovo 608; Kojsko 1043; Kozana 818; Krasno 161; Šmartno 904; Vedrijan 339; Vrhovlje 266; Vipolže. 510; Višnjevek 524; Medana 1020; Kožbana-Mirnik 1280; Biljana 1281; Anhovo 782; Plave 560; Ukanje 365; Ajba 1368; Ročinj 705; Doblar 163; Volčc 738; Čiginj 280; Kozaršče 201; Rute 199; Selo 240; Livek 596; Idrsko 597; S vino 146; Su-žid 273; Staroselo 289; Robič 105; Kred 559; Borjana 532; Sedlo 816; Bre;jinj-Robi-dišče 1272; Trnovo 303; Srpenica. 486; Žaga 601; Bovec 1782; Koritnica-Kal 276; Soča 734; Log 389; Strmec 256; skupaj 32,140 prebivalcev.
Odštejmo par Italijanov in morda kakega drugonarodnega, ki je pomešan vmes, pa nam ostane 32.000 naših bratov onkraj Soče, ki so od kranjsko-koroške meje do furlanske nižine kompaktno, na strnjenem ozemlju naseljeni, da ne govorim o onih, ki kot manjšine prebivajo od vznožja Brd do morja. To lepo število, ki bi bilo ^a po najnovejšem ljudskem štetju izpred vojske gotovo precej večie, glasno in jasno priča, da je parola: Od Soče do Vardarja, v strogem pomenu vzeta, v ustih našega človeka, zavedno aH nezavedno — narodno izdajstvo.
pričakovali rešitve le od avstro - ogrske monarhije. Če je človek delal za izboljšanje svojega položaja skozi desetletja v gotovi smeri, se nekako vživi v gotove razmere in jih prenaša kot neizpremenljivo breme. Vsi ti sc bodo prepričali, da je b i 1 o v o d -s t v o Avstrije in Ogrske take? gnilo, da. odtod ni bilo pričakovati pomoči, da jc bila monarhija popolnoma zrela za razpad.
Mal prispevek v tej smeri nudi dr. Ži-bertova knj:ž:ca. Dunajski policiji je pa i njo dana dolžnost, da odkrije še nadaljnja
dejstva. A preidimo k stvari!
* » *
Dne 1. maja 1914 je bila oddana na Dunaju na pošto na naslov monsignora Jančarja, župnika nemškega viteškega reda, okrožnica take vsebine, da pravi pi-sačclj o njej: ->Vsebine pamfleta ni mogoče ponatisniti.« Pisatelj — duhovnik in zgodovinar — ostudnih izrazov ne mara ponoviti; v teku spisa je seveda večkrat pri« moran, omeniti posamezne izraze v ccloti ali vsaj z začetnico (n. pr. na str. 35, 37 in drugod). Fotografijo dotične okrožnice sem imel 19. oktobra 1918 v rokah in sem si jo prepisal. Razprava je brez celotnega besedila tako težko umljiva, da se mi zdi potrebno, da besedilo objavim, Upam, da se ne bo nikdo škandaUziral nad tem. Dobro ime umorjenih oseb, do katerega imata
Stran 2.
»SLOVENEC«, dne 8. januarja 1919,
Štev. 5
Zborovanje Jugoslovanskem katoliškega dijaštva
v MubUanlr
Po dolgih, trpljenja in skrbi polnih letih vojske se je naša dijaška mladina zbrala zopet pod okriljem Sloven. dijaške zveze. Naši visokošolci, bogoslovci in abitu-rijenti so zborovali 5. in 6. januarja v knjižničnih prostorih Katoliške tiskarne. Kdor se je udeležil zborovanja in videl čvrste, navdušene vrste naših akademikov, si je moral priznati, da se katoliško-narodno jugoslovansko dijaštvo v polni meri zaveda težkih nalog, ki ga čakajo v bližnji bodočnosti in da hoče z vso resnostjo delovati v dosego svojega kulturnega programa. Iz vseh dežel naše Jugoslavije so prihiteli mladi fantje, da se med seboj spoznajo, navdušijo za nadaljnje delo in strnejo svoje organizirane vrste. V naslednjem podajamo kratko poročilo dijaških zborovanj.
V nedeljo dopoldne se jc vršil občni *bor S. D. Z. Poleg obilne udeležbe s strani dijaštva je bilo navzočih tudi več sta-reSin naših akademičnih društev.
Predsednik se je spominjal uvodoma očeta in ljubitelja našega dijaštva, nepozabnega dr. Kreka in vrste Zvezinih čla-mrv, ki so na raznih bojiščih žrtvovali svoje mlado življenje, med njimi najboljši talenti, kakor tov. Žgur, Koruza in Tavčar, ki so toliko obetali svojemu narodu. Časten jim spomin!
Iz poročil posameznih odbornikov posnemamo, da je zveza nameravala prirediti meseca avgusta 1914 v Celovcu svoje vsakoletno zborovanje in ga združiti * abi-turijentskim sestankom. Vojska je napravila križ čez te načrte in povzročila, da se je šele po petih letih moglo zbrati naše drjaštvo na svoj shod. Zanimiva poročila zvezinih podružnic in pododborov so pričala. da je v našem dijaštvu dovolj smisla za prosvetno delo med našim ljudstvom in da hočejo akademiki tam nadaljevati, kjer jih je vojska v delu prekinila.
Novi odbor se je sestavil sledeče: Fr. Žužek, jur., predsednik; Ciril Jeglič, agr., podpredsednik; Tine Jemec, med., I. tajnik, Jakob Šolar, bog., II. tajnik; Tine Fi-ster, med., blagajnik; France Lengar, for., I. knjižničar; Lojze Majce, tehn., II. knjižničar; Franc Schiffrer, kult. teh. in Anton Božnar, bog., odborniška namestnika.
Revizorjem sta bila izvoljena: Leopold Hribar, med. vet. in Peter Jereb, jur.; v društveni sod pa Edi Fugina, kult tehn., Zvonko Dokler, jur., David Zupan, phil.; namestnikom p^ Fran Uršič, phil., Fran Podrekar, jur. in Franc Ambrožič, bog.
Zborovanju je došlo več brzojavnih pozdravov, med njimi tudi pozdrav naših akademikov-vojakov s Koroškega in pozdrav bosanskih bogoslovcev.
Pri posameznih točkah se je vnela živahna debata, v katero so posegali zlasti navzoči starešine. Monsignor dr. Gni-dovec je priporočal dijaštvu študij filozofije in gojitev abstinence, starešina dr, Puntar je govoril o nalogah našega dijaštva v novi domovini; dr. JuriČ o pravo-slavju in organizaciji bosanskih katolikov.
Proti koncu občnega zbora je bil z nepopisnim navdušenjem sprejet predlog, da se izvolita prvoboritelja za jugoslovansko svobodo, knezoškofa dr. Jeglič in dr. Mahnič prvim društvenim častnim članom.
Popoldne v nedeljo se jc vršilo zborovanje organizacijskih odsekov S. D. Z. v r,1	društvih »Danica« in »Zar-
ja«. CK^jina »Zarje«, Žvokelj, je referi-ral o Akademskem domu v Zagrebu, predsednik S. D. Z. pa o skupni stanovski organizaciji. Starešina dr. Stanonik je nagla-šal potrebo, da skrbimo za naraščaj v naših akademičnih društvih in priporočal je dijaštvu študij na inozemskih visokih šolah. Starešina Narte Velikonja je predlagal, da naj naši akademiki izvedejo najprej sami svojo stanovsko organizacijo in se šele potem spuščajo z nasprotnim dija-štvom v pogajanja za morebiten skupen nastop. Predlog je bil z odobravanjem sprejet. Debata se je nadalje razvijala o »Zori«, »Luči«, Koledarčku, Potovalni listini, statistiki našega dijaštva itd. Živahno so se udeleževali razmotrivanj zlasti • Domagojci« Lasič, Kratina i. dr.
Zvečer so se zbrali naši akademiki po ce'odnevnem zborovanju v Rožcah, kjer se jc pod spretnim vodstvom ravnatelja Doklerja, starešine ^Danice«, razvila neprisiljena zabava.
V pondeljek, 6. januarja dopoldne se je vršilo ustanovno zborovanje "Jugoslovanske dijaške Zveze«, zveze jugoslovanskega katoliškega visokošolskega dijaštva. Zborovanje jc pozdravil g. starešina -»Danice« dr. Slavič in želel novoustanovljenemu društvu pri njegovem kulturnem delu obilo uspeha. Na zborovanje je prihitel tudi poslanec Gostinčar, prinesel dijaštvu pozdrave naših političnih delavcev ter je častital katoliškemu dijaštvu, ki se je prvič zbralo v domovini, katero mu jc slikal naš pokojni dr. Krek.
Nato je bil izvoljen sledeči odbor: Fr. Žužek, predsednik, Josip Flcger in Janko Šolar, podpredsednika, Edo Ljubič in Tine Jemec, tajnika, Milan Petrovič, odbornik, Dokler Zvonko, blagajnik, Vranešič Jure, I. knjižničar, David Zupan, II. knjižničar, Ivo Miličič in Ciril Jeglič, odborniška namestnika. Revizorjem so bili izvoljeni: Janez Lavrič, Avelin Cepulič in Makso Ha-louš.
Novoizvoljeni predsednik je razvijal misli o nalogah novoustanovljenega društva, nakar se je razvil živahen razgovor o fkupnem nastopu naših akad. društev v Zagrebu.
Zbrano dijaštvo je tudi sklenilo, od-j. poslati na kraljevo vlado v Belgrad protest proti zasedbi slovenskega ozemlja po Italijanih, Tozadevna resolucija slove:
Kraljevi vladi SHS v Belgradu!
Jugoslovanski katoliški visokošolci, zbrani na ustanovnem občnem zboru J. D. Z, (Jugoslovanskog džaškog Saveza) v Ljubljani dne 6. januarja 1919, so sklenili ! sledečo resolucijo:
Mirovnih pogojev, pri katerih se ne i bi upoštevala Wilsonova načela o osvo-j boditvi narodov, mirovnih pogojev, po katerih bi bii naš troedini jugoslovanski narod okrnjen za svoje najlepše ozemlje ter bi bili naši najboljši in najbolj zavedni deli našega naroda izročeni hujšemu tujčev-stvu, kakor smo ga trpeli dosedaj in vsled pogaženja Wilsonovih načel glede pravic narodov še sramotnejše ponižani, takih pogojev Jugoslovanski katoliški akademiki, združeni v Jug. dijaški zvezi nikdar ne priznajo in se obračajo do visoke kraljeve vlade s pozivom, naj podvzame vse možne
korake, da reši na mirovni konferenci vse ozemlje, ki gre po načelih o svobodi in samoodločbi narodov našemu ljudstvu. Ako se našemu narodu stori krivica, ponižanje in nasilje, ako se mu odvzame po njem naseljeno ozemlje ob morju ter se ne urede meje na severu, se Jugoslovanski katoliški akademiki sveto zaprisegajo, da ne bodo mirovali, dokler se krivica ne poravna. Eden glavnih ciljev naših vrst bo delo za osvobojenje našega ljudstva, eden glavnih ciljev vsakemu posamezniku med nami bo boj do zadnjega diha za zatirane, usužnjene in ponižane brate.
Slomškova zveza.
Občni zbor Slomškove Zveze, ki se je vršil dne 30. decembra 1918 dopoldne in popoldne, je pokazal, da se učiteljstvo v polni meri zaveda novo dohe, ki je napočila nsiomu šolstvu. Ouh svetovnega demokratizma, globokega umevanjs etičnih vrednot krščanske vzgoje. strogega, konsrkventnoga udejstvovanja naših načel vsepovsod in ne glede na namene drugih, vpoštovajoč vedno le vzgojo mladine, je vodil vse zborovanje. Dalekosežno razumevanje jo pokazalo učiteljstvo za zgradbo jugoslovanske krščanske gole in stavilo mnogo febtn'h predlogov.
Predsednik Štrukelj otvori zborovanje in prečita pismeni pozdrav gosp. knezoškofa dr. A. B. Jegliča. Izvoli se deputacija treh članov, ki naj so mu osebno zahvalijo za njegovo živo zanimanje in umevanje važnosti učiteljskega stanu v vrstah naših kulturnih delavcev. Sledilo je temeljito našttidirano in tudi pri nas v sedanjih razmerah prevažno predavanje naduč. tov. Silvestra o ruskem boljševizmu. Predavatelj, ki je bil sam dolgo časa v ruskem ujetništvu, nam je podal lepo sliko o velikanskem ruskem preobratu in globok vpogled v rusko narodno dušo. Nato so je razpravljalo o premembi pravil in sklenilo po dolgotrajni delati naj se sestavi odsek, ki naj sestavi do prihodnjega občnega zbora popolnoma nova pravila na najširši demokratični podlagi. Sprejelo se je načelo, da naj bo Slomškova Zveza res satno Zveza učiteljskih društev, v katera naj se preosnu-jejo sedanje podružnice, ker le tako bo mogoče pritegniti vse člane k sodelovanju pri vseh važnejših sklepih. Popravila so se r,ato stara prnvila, v kolikor je bilo to najnujnejše potreba.
Občni zbor se je nadaljeval popoldne ob 3. uri. Tajnik Pečjak poda svoje poročilo. (Se priobči v v,Slov. Učitelju«.) Pa k.a ' ■ a pi.ibo-ko sezajoči debati je povabil predsednik Zveze Gilov učiteljstvo, naj sodeluje pri orlovski funtovski organizaciji in izobraževalnih društvih ter j j orisal delo učkeSja v naših kulturnih društvih in njega velikanski pomen. • ilede znane enkete pri N. V. je poročal, da je bila Zveza Orlov iz organlzitortfiicga stališča za Ijuitskt šolski naraščoj. iz vzgojnega stališča pa se popolnoma ukloni mnenju učiteljska m ; nrdravlja misel, da naj vse in"itel|-stvo . porov r vlado, da zabrmi ljudskošolski ■ Hnd ni vstop v telovadna drjšiva O*-'! in Sokol. Po dolgotrajni debati se je učiteljstvo soglasno izjavilo, da bo z veseljem sodelovalo pri orlovski fantovski organizaciji in izobra-žovalnih društvih, glede ljudskošolskega naraščaja pa odločno protestira, da ni N. V. povabila na enketo tudi zastopnikov ljudskošolskega učiteljstva, ki bi gotovo podali naj-merodajnejše predloge in poživlja N. V., naj takoj prepove vstop ljudskošolske mladine v omenjena društva. Otrok, ki je v političnih društvih, ni za duševno delo.
Občni zbor se je tudi soglasno pridružil izjavi Zaveze jugoslovanskega učiteljstva proti imenovanju predsedstva v višjem šolskem svetu, ker se je to izvršilo brez vednosti srednje- in ljudskošolske učiteljske organizacijo in je bilo pri tem ljudskošolsko učiteljstvo popolnoma prezrto, nadalje, da je v viš jem šolskem svetu 10 profesorjev in samo dva Ijndskošolska učitelja, dasi je v Sloveniji okroglo 3000 ljudskošolskih učiteljev, profesorjev pa največ 300.
Vladi v Relgrad se odpošlje protest proti zvitim nakanam imperialistične Italije.
Osnuje se Osrednji odbor vsega učiteljstva ali učiteljski svet, v katerega odpošlje
Slomškova Zveza pet članov, a bo rešoval vsa
naša stanovska vpraftanja ln bo zato edine kompetonten.
Stavilo se je več samostalnih predlogov, kakor reforma učiteljišč jugoslovanska centrala učil itd., ki so se odkazali v pretres šol-skomu odseku.
S pogumom na delo, tudi -našomu šol-stvu in učiteljstvu zašije v Jugoslaviji srečnejše novo leto.
Pojasnilo*
Ker se širijo ustno in potom časopisja o meni, kot nekdanjem poveljniku prostovoljnih strelcev neresnične vesti, sem dolžan svoji časti, da sedaj, ko sem z drugimi tovariši vložil ostavko kot predsednik Narodne vlade SHS v Ljubljani in ne namer-jam več prevzeti tega mesta, ugotovim naslednje:	—
1.	Brez svoje vednosti in brez svojega prizadevanja sem bil koncem februarja 1915 kot vojak komandiran iz Petrovara-dina v Ljubljano, da na Kranjskem nabiram prostovoljne strelce. To nabiranje se je brez vsakega mojega sodelovanja začelo že mesec dni pred mojim prihodom, in podpirati ga jc moral nc le ves vojaški aparat, mat več tudi vse druge korporacije, nasproti katerim se je država mogla- poslu-žiti represivnih sredstev.	" ■ ,
2.	Ob mojem prihodu v Ljubljano je bil poveljnik strelcev podpolkovnik Trau-vetter, kateremu sem bil jaz podrejen. Tovariši, ki so služili z menoj, vedo, da sem se po svojih močeh trudil ublažiti ukrepe podpolkovnika, ki kot Nemec ni imel smisla za naše ljudi. To je dovedlo do sporov tned poveljnikom in menoj, ki so se tako zaostrili, da sva prekinila vsako osebno občevanje in sem prosil za premestitey,
3.	Očitano mi nabiranje strelcev ..obstajalo je v tem, da sem v pisarni sprejema! priglasitve ali strelce same, ki so se prostovoljno oglasili in prinesli seboj podpisana dovoljenja staršev. Vsega skupaj sem bil menda trikrat zunaj na deželi, da sem že prijavljene strelce zaprisegel.
4.	V zvezi s tem moram omeniti, da je bilo celo v prisegi strelcem posebej rečeno, da se bodo borili le to stran meje bivše monarhije, torej kot straža proti Italiji, nikakor ne ono stran italijanske meje alt celo v Rusiji in Srbiji. Z gotovostjo lahko trdim, da so ti strelci leta 1915. pripomogli, da Italijani niso vdrli v deželo in jo preplavili.
5.	Junija meseca je odšel podpolkovnik Trauvetter in vrhovno "poveljstvo je imenovalo mene za poveljnika, ne da bi se jaz za to potegoval ali za. to popreje vedel, potem ko sem jaz celo bil prosil za premestitev. Povdariti moram, da sem poveljeval le kadru in etapnemu bataljonu in da nisem s četami na bojišču razpolagal jaz, marveč poveljnii tržaškega odseka podadmiral Kudelka. Kot poveljnik- sem deloval ravno v nasprotnem smislu, kot >e mi podtika. Do zadnjega dne sem skrbel, da moji strelci ne pridejo v strelski jarek, ampak da ostanejo v službi obrambe jadranskega obrežja in v etapi. To se mi je tudi popolnoma posrečilo, razen v enem slučaju, ko se je pol stotnije pod Kudelko-vim, ne mojim, poveljstvom stoječih strelcev javilo brez moje vednosti v bojno črto pri Jamljah, na kar sem takoj protestiral pri armadnem poveljstvu v Postojni, sklicujoč se na določila o uporabi strelcev.
pravico, tudi nc bo H-pelo. Obratno; so- ■ čutje z blagima pokojnikoma — tako ju ' smemo imenovati brez hinavščinc in brez 1 stranskih namenov —, katerih smrt je pretresla vso Evropo, bo tem večje, če vidimo, kaj sta trpela na Dunaju z vednostjo dunajske policije.
Dotično pismo se glasi tak *>•'<*:	,
%Prot. Nr. 4399.
Euer Hochwiirden!
Es ist niedertrachtig, dass diese Per-son Sophie Hohenberg, vvelche trotz ihrem skandalosen Ruf [beim Volk nicht anders »b 6 h m i s c h e H u r e n b e s t i c« be-nannt] noch zu Veranstaltungen. kirchli-chen Festen, Patenstellen u. s. w. zuge-lassen wird. Nicht genug der bekannten Škandale -Nagi« und dergleichen mehr.
Dieser bohmisehe Trampl, die den Friedcn im ganzen Lande aufs emp-findlichste gestort. muss noch unter Mor-dershand krepieren.
Nieder mit dem Estehund und der bohmisehen Drccksau! N. B.
An siimtlichc Vereine, Pfarreien ctz, versendcl.
Okrožnica je pisana s strojem, stavek
• die den Friedcn im ganzen Lande aufs cmpfindlichste gestort« je dostavljen med vrsticami lastnoročno s črnilom. Vse pismo je pisano v latinici, samo p v besedi »emp-findlichste« jc gotski. Take okrožnice so se oddale na pmšto v celih zavojih, deloma celo v IV. okraju na Dunaju, kjer leži grad Eelvedere, bivališče Franca Ferdinanda in sedež njegovega najvišjega dvornega urada (Obersthofmeisteramt). Prejeli so jih nadvojvode, razna društva, žuoni uradi. <"n«n-
pisi, vojaška pisarna Francao Ferdinanda, ki je tudi sam sporočil zadevo telefonično — preko svojega najvišjega dvornega urada — policiji (str. 38), in mnoge posamezne osebe.Enako okrožnico, samo brez do-stavka s črnilom, je videl dr. Žibert pri p. Fischerju S. J., izpovedniku Franca Ferdinanda, v februarju 1915.
Prvo vprašanje, ki se porodi v človeku ob čitanju teh podlosti, je: Kdo je to pisal? Najprej povejmo, da dunajska policija tega »ne ve«; pred umorom prestolonaslednika ni mogla dognati ničesar; ko -ji je hotel dr. Žibert pomagati in ji je dal na razpolago sredstva, da bi bila ne samo mogla, ampak tudi morala poiskati krivca, je preiskava — zaspala in se celo obrnila proti »obrekljivcu« dr. Žibertu.
Dr. Žibertu, čigar »vsakdanja pot je bila skozi 9 let v dvorno kapelo v Belve-deru« (prvi stavek v predgovoru) in ki je poznal osebno zelo dobro ne samo nadvojvodo in soprogo, ampak tudi dvorno urad-ništvo v njuni okolici, je bilo namreč na prvi pogled jasno, da je to storil takratni provizorični vodja pisarne v nadvojvodo-vem najvišjem dvornem uradu (erzherzog-liches Obersthofmeisteramt) K. (Pisatelj označuje v spisu tega moža, ki je med vojsko služboval kot častnik nekaj časa tudi v Ljubljani, z začetnico njegovega rodbinskega imena.) Razlogov za to mnenje je I imel vse polno; navaja jih obširno na strani 30—45. O njih lahko rečemo mirno, da dokazujejo identiteto pisca pamfletovega i i K—om popolnoma. Lastnoročno pisavo v pamfletu sta spoznala dva zaprisežena grafologa za K—ovo; eden izmed njiju je vseučiliški profesor dr. Turba, Pisatelj sam se je pečal baš vsled te zadeve t gra-fnW;h (primerjanjem pisav). Tudi s« je K.
sam izda! opetovano v pogovoru z dr. Ži-bertom. Da omenim neko malenkost, ker sem o stvari moral pisati že poprej: oni nemški p označuje pisca za osebo, ki se poslužuje pri pisavi navadno gotice. Izmed črk v nemškem jeziku je namreč glede pogostosti črka p na predzadnjem mestu. Zato jo dotični, ki piše navadno z gotico, včasih komaj dobro pozna. Tudi to se ujema z osebo K—ovo.
To zadevo je naznanil v marcu 1. 1915. dr. Žibert dunajski policiji Ni se mu šlo morebiti za osebo K—ovo (»mir han-delte es sich nicht um eine Einzelperson«, str. 45), ampak je storil to iz političnih razlogov. Takrat se je namreč po Dunaju splošno govorilo, da bo prosila Srbija separatnega miru. Dr. Žibert, o katerem je bila dunajska policija informirana, da je »jugoslovanski fanatik, ki se je izrazil že 1. 1914., ,da vojna ni bila potrebna; pojasnila o umoru bi se bila lahko dobila potom diplomatičnih pogajanj'« (str. 28), je hotel v interesu Srbije dokazati, da je ne zadene krivda na umoru v Sarajevu, in tako odvzeti monarhiji pretvezo za hinavsko »maščevanje«. Če bi se zadeva glede K—a temeljito pojasnila, bi se s tem pojasnilo tudi vprašanje, ali je Srbija pred potovanjem oficijelno svarila aH ne. Zato je obvestil o srbskih svarilih, o opustitvi varnostnih odredb v Sarajevu, o vsebini pamfleta in o poteku tega procesa tudi barona We-tschla, prvega sekcijskcga svetnika v najvišjem dvornem uradu, šefa vojaške pisarne Bolfrasa in najvišjega dvornega pokojni cesar Franc Jožef je bil o zadevi obveščen po nadvojvodinji Mariji Tereziji, mačehi Franca Ferdinanda. Dr. žibert jc I bil prepričan, da jc srbska vlada »varila,
da se pa svarila nadvojvodi niso dostavila, ampak se inhibirala (zatrla) v nad-vojvodovem najvišjem dvornem uradu, (Gl. odstavek na str. 31: »Warum ich be-haupte, daB Pasič, respektive sonst offiziell jemand aus Serbien gevvarnt habe,«) Ne-, katerim osebam izmed dvornega osobja Franca Ferdinanda je bilo mnogo na tem ležeče, da potuje nadvojvoda v smrtno nevarnost in da on in soproga »heilig nicht mehr zuriickkehren« (str. 33), ker so bili prepričani, da po smrti Franca Jožefa izgube svoja mesta (gl. n. pr. str. 31: »Am Ende fahren sie dann nicht« [namreč če jih kdo obvesti o svarilih] in str. 36: »Wir fliegen alle hinaus«), A to le mimogrede, da se pojasni, zakaj je hotel dr, Žibert razkrinkati K—a in je delal »težkoče policiji in najvišjemu dvornemu uradu«, kakor s« je izrazila -policija (str. 27).
Težave so prišle namreč s preiskavo ne samo za K.—a, ne samo za osebe, ki so bile z njim v zvezi, ampak najhujše težave je povzročil dr. Žibert — policiji, ki je oči-vidno dobila od najvišjega dvornega urada nalog, da preiskavo potlači in doseže, da stvar »zaspi«. Policija je imela torej nalogo, krivca braniti, in jo je vršila kljubu hudomušnim namigavanjem dr. Žibertove-ga odvetnika tako dosledno, da je zaprla za več tednov celo nedolžnega človeka L—a, Češ, da leti nanj sum, samo da ie je izognila preiskavi tam, kjer bi se bilo kaj dognalo. A tudi ta L. je bil uslužbenec najvišjega dvornega urada, tako da sta bila dr. Žibert in policija, ki se sicer nikakor nista mogla razumeti, vendar edina glede kraja, odkoder izvirajo pnmfleti.
(Dali«.)
Vsled tega je oddelek zopet odšel v svoje prejšnje postojanke proti Trstu.
6. Smer mojega mišljenja in delovanja označuje slednjič dejstvo, da se je začela takoj po mojem odhodu od poveljstva v Gradcu aH na Dunaju proti meni preiskava varadi nepatrijotizma in srbofilstva.
Stvar sem predložil častnemu sodu A&fih častnikov in tudi vodstvu svoje •tranke ter mirno pričakujem razsodbe.
V Ljubljani, dne 7. januarja 1919.
Josip Pogačnik.
KoroSlha fronta.
Hov nemški napad pri Podrožčici odbit.
Dnblfana, 7. januarja. Ljubljanski korespondenčni urad poroča z dne 7. jan. ob 11. ari dopoldne iz uradnega vira: Položaj na koroški fronti je neizpremenjen.
Ljubljanski korespondenčni urad poroča z dne 7. januarja ob pol sedmi uri zvečer iz uradnega vira: Danes so Nemci zopet napadli naše postojanke pri Podrožčici. BiH so odbiti. Boj je trajal od osmih do enajstih dopoldne in potem ponehal. Predor je v naših rokah. — Situacija pri Ve-likovcu in na Spodnjem Štajerskem je ne-izpremenjena.
Ljubljanski korespondenčni urad poroča dne 7. januarja ob pol 9. uri zvečer iz uradnega vira: V Pcdtožčici so Nemci ob B, uri zjutraj začeli streljati z artiljerijo na naše pozicije. Ob pol 11. uri dopoldne so napadli naše postojanke od vseh strani. Po enournem boju so bili odbiti. Izgube sovražnika so bile velike, pri nas smo imeli enega težko rnnjenega. Ob pol 12. uri (dopoldne so pričeli Nemci obstreljevati s težko artiljerijo vhod v železniški predor. Ob 1. uri popoldne so Nemci napadli zopet naše pozicije na levem krilu. Po polurnem boju so bili zopet odbiti z velikimi izgubami. Streljanje je na obeh straneh trajalo do 2. ure popoldne. Od 2. ure na-
Erej je mirno. Našo posadko, ki je že več ot tri dni v boju, vodi stotnik Martinčič.
Koroški Nemci zadovoljni z obrambo.
Celovec, 7. januarja. (Lj. kor. ur.) Gla-tom dun. kor. urada se uradno poroča: V gaiipni seji Je provizorna deželna skupščina vzela poročilo vrhovnega poveljnika na Koroškem podpolkovnika Lud. Hiilgertha O odrejenih vojaških ukrepih na znanje ter ara izrekla zaupanje. Nadalje je vsem udeležencem izrekla priznanje in hvalo za hrabrost pri obrambi domovine.
Narodni brambovd na krov!
Iz Borovelj nas naprošajo, naj sporočimo listom v objavo nastopne vrstice:
Slovenci! Jugoslovani! Branite svojo Banovino! Korotan, zibelj Slovenije, je v veliki nevarnosti! Nemci prodirajo proti Jagu, prekoračili so Dravo, stoje pri Podrožčici in groze z vdorom na kranjska tla. Borovlje so v veliki nevarnosti. Tik pred vrati je premočen sovražnik, ki preti vsak trenotek z napadom. Jugoslovani imajo le majhno peščico borilcev, ki so neprestano v boju. Njihove moči so že skoro izčrpane. Naj si bo volja še tako dobra, naj si DO vztrajnost železna in mišice jeklene,
Eroti premoči takega sovražnika, kot so emci, more pomagati le hitro in izdatno ojačenje naših postojank. Vstopajte v jugoslovansko legijo! To je vaša narodna idolžnost. Mar hočete z malomarnostjo in brezbrižnostjo uničiti vse uspehe, ki ste si jih priborili v dolgi vojni proti temu sovražniku? Vsak j?, dobrodošel, častnik in prostak. V sedanjem boju za Korotan bodi vsak mož na svojem mestu! Naši junaki na severni fronti se borijo z neprimernim junaštvom, vedoč, da so na nje obrnjeni
Eogledi domovine. Ni razlike med častni-om in vojakom, vsak je prijel za puško in brani vsako ped komaj osvobojene rodne zemlje. Vojaki v zaledju! Mislite li, da ste 2e odslužili domovini s tem, da ste Ji priborili svobodo? Ne, dolžnost Vaša je, da jo tudi ohranite, da je ne daste iz rok grabežljivemu sovražniku. Narodni brambovd na krov!
JugoslavSIa*
Iz Idrije.
Italijanski lepaki nam obetajo zlato sovo dobo, kajti naša soseda je »bogata po svetovni trgovini, zelo razvitem poljedelstvu in po svoji veliki kulturi, tudi šol v našem jeziku nam nakloni več kot Avstrija.« To sedaj lahko beremo, kar smo že prej tolikrat slišali pripovedovati. Samo brltke skušnje imamo z novimi obljubami. Njih trgovina je prinesla za praznike nekaj riža, špeha, pomaranč in makaron. Kdor je vstrajal nekaj ur, da je na vrsto prišel, je res po eno kilo kupil teh dobrot, a vsi niso prišli na vrsto. Od njih poljedelstva pa nismo šc kaj vžili. Zadnji čas dajo tudi kruh, male hlebčke »p^nioke« za štiri dni no enega. A ker pečej pri Sv, Luciji, pride k nam včasih plesr.jiv kruh, vselej pa že zelo rlcr. Bodimo sc pa, da so ravno to. kar so nam tedaj dajal', svojim
vojakom odtrgali, kajti ti se pritožujejo, da imajo zadnji čas veliko maniše porcije kakor prej. Meso, riž in kruh, to je vsaki dan vedno enako. Za praznike so jih pustili veliko domov, nekatere samo za nekaj dni
—	in licenca, ali za vedno — in concedo
—	marsikateri pa se jr zaklel, da več ne pride nazaj, naj ga tudi karabinjerji iščejo.
Tukajšna brigada sc je že veselila, da gre takoj po novem letu domov, častniki so že nekako vabili na poslovilni večer v Didičev salon, a sedaj se zatrjuje, da ostanejo še tu. Predrago bi bilo seliti toliko moštva in prtljage pa za nadomestilo clruge klicati na dolgo pot, naj torej ostanejo vsak oddelek na svojem mestu. — Kaj pa ko bi bilo drugod vzroka iskati? Zadnji čas so nekako nervozni in tudi njih časopisje ne-voljno piše, da se vtikujejo celo Francozi v italijanske zadeve, pa opominjajo Angleže, naj vendar drže, kar so v Londonu obljubili. Italiji je vendar na tem, da si svoje meje tudi v vojaškem oziru zasigura in zato je ravno črta, ki je sedaj zasedena, že davnaj kot najbolj idealna in obenem praktična priznana. Ti preklicani Slovenci pa niso zadovoljni in celo Jugoslovani se vmes vtikajo, pa Srbi že kar z vojsko groze. Ali bi morali res odnehati? V tem slučaju je pa še najboljše, naj še ti vojaki ostanejo na meji, ki so že tu. Po čemu za nekaj tednov nove oddelke sem goniti. — Prav pametno. Srečo imajo, da je ves čas tako mehko in celo gorko vreme. Ko bi bilo kakor navadno ob tem času kakih 15 stopinj mraza, to bi bila reva, ker imajo samo čevlje trdne, drugo obleko pa bolj lahko,
Hrvatje proti italijanski okupaciji.
Zagreb, 6. januarja. (Lj, k. u.) Včeraj in danes so sc v vseh večjih krajih na Hrvatskem vršila zborovanja in manifestacije proti italijanski okupaciji našega ozemlja in proti italijanskim nasilnostim na zasedenem ozemlju. Na vseh shodih je prebivalstvo ogorčeno protestiralo proti italijanskemu imperializmu ter poudarjalo svojo pripravljenost, braniti rodno grudo, če treba tudi z orožjem v roki.
Hrvatsko Prlmorje proti Lahom.
Bakar, 7. januarja. (Lj. k. u.) Občine hrvatskega Primorja so sestavile skupno protestno poslanico proti italijanskim na-silstvom in proti njihovemu imperializmu. Adresa je naslovljena na predsednika Wil-sona ter na ministrska predsednika Cle-menceauja in Lloyd Georga. Odposlana je bila tudi regentu Aleksandru in jugoslovanskemu ministru za zunanje stvari dr. Trumbiču. Posebna deputacija je izročila adreso tudi francoskemu, ameriškemu in angleškemu admiralu na Reki. Ententni poveljniki so si dali o razmerah natančno poročati in so deputaciji obljubili svojo pomoč pri stremljenju za uresničenje jugoslovanskih teženj.
Angleži v Splitu.
Sollf, 7. januarja. (Lj. k. u.) Davi je iz Reke v splitsko luko prispela velika angleška križarka Lowestoff. Na ladji je angleški vojni ataše pri srbski vladi v Bel-gradu Temperley, in angleški pomorski poveljnik M. W. Celly. Člani dalmatinske narodne vlade so posetili poveljnika na ladji in razpravljali z njim o obnovitvi rednega pomorskega prometa. Izročili so mu tudi protest proti italijanski okupaciji. Popoldne je poveljnik vrnil obisk in posetil tudi mestnega poveljnika.
Split dr. Trumbiču.
Iz Splita je bila ministru za zunanje zadeve dr. Trumbiču poslana brzojavka, katero je podpisalo več sto meščanov. V brzojavki mu častitajo na imenovanju za zunanjega ministra in se mu zahvaljujejo za njegovo dosedanje delo za domovino.
Promet na progi Split—Šibenik.
Split, 7. januarja. (Lj. k. u.) Včeraj se je zopet pričel promet na železniški progi Split—Knin—Šibenik. Iz Splita vozijo vlaki do Perkoviča, kjer morajo potniki na Knin in Šibenik prestopiti na italijanski vlak. Italijanske oblasti delajo potnikom s slovanskega ozemlja velike ovire,
Proti razširjanju neosnovanih, razburljivih vesti.
Zagreb, 7. januarja. (Lj. k. u.) Misija za reorganizacijo vojske je izdala proglas proti razširjanju neosnovanih, razburljivih vesti na naših severnih mejah. Proglas po-zivlje prebivalstvo, naj zaupa vodstvu Narodne vlade, ki je korenito pometla stari avstrijski zistem in ki bo javnost redno in točno informirala o vseh dogodkih, četudi bi bili za nas neugodni. Oklic svari glede vohunov in prosi prebivalstvo, naj ne daje lahkomiselno tujcem informacij o ustroju moči in razpostavitvi naše armade. Nadalje veli proglas: Naša nova demokratična vojska, posebno višji poveljniki, ne smejo in nočejo biti ločeni od civilnega prebivalstva. Javnost se zaradi tega obvešča, da, cclo prosi, naj sc obrača v vseh vojaških blvareh na korapetentna vojaška oblastva, ki bodo hvaležna za vse podatke in ki bodo daiala rada vsa zaželjena navodila.
Lista konfidentov v Zagrebu izgotovljena.
Zagreb, 7. januarja. (Lj. k. u.) Jugoslov. dop. urad poroča: Novinarski odsek je izvedel na verodostojnem mestu, da je lista konfidentov bivših vojaških poveljstev že izgotovljena in bo v najkrajšem času obelodanjena. Poleg te liste obstojata še dve drugi; ena obsega konfidente bivšega domobranskega poveljstva, druga konfidente vladnega vohunskega odseka. Tudi ti dve listi bosta v kratkem objavljeni.
Zagrebški izgredi pred sodiščem.
Zagreb, 7. januarja. (Lj. k. u.) Včeraj sc je izrekla obsodba v procesu proti vojakom, ki so pregrešili izgrede v Zagrebu dne 5. decembra. Nadporočnik Jarouš je bil zaradi zločina omalovaževanja službenih predpisov obsojen na štiri mesece ječe in na odpust iz armade. Drugi obtoženci so bili spoznani krivim vojaškega upora in obsojeni na ječo od dveh do sedem let. Podčastnike so poleg tega degradirali.
Boji ob Muri.
Zagreb, 7. januarja. (Lj. k. u.) Uradno se poroča: Dne 6. t. m. je navalila četa madžarske Rdeče garde na jugoslovansko stražo ob Muri pri Križevcu, vzhodno od Murske Sobote. Cilj napada je bil, prodreti v Medjimurje. Naše pri Križevcu nameščene čete pa so Madžare v protinapadu odbile in jih pognale v beg. Mi nimamo nobenih izgub, pač pa so Madžari pustili na bojišču enega mrtvega, tri lahko in enega težko ranjenega.
Iz Ceike.
Shod interniranih in preganjanih v Pragi.
V Pragi, 29. XII. 1918.
Ob veliki udeležbi se je vršil tu danes shod interniranih in preganjanih v stari Avstriji. Prihiteli so udcleženci iz Češke, Moravske in Šleskega. Shod jc otvoril urednik HaŠek. Shoda so se udeležili ministri dr. Soukup, dr. Rašin, Vrbensky in mnogo poslancev in visokih uradnikov. Ustanovilo se je društvo interniranih in preganjanih v stari Avstriji, katerega namen je, delovati na to, da morajo nedolžne žrtve preganjane z brezvestnimi ljudmi in c. kr. vojaškimi in civilnimi oblastmi, pri likvidaciji stare Avstrije dobiti ne samo materielno odškodnino, katerega je preganjanje povzročilo, ampak za škodo, ki jim jo je tudi za prestale grozne dušne bolečine in sicer ne morda na podlagi avgu-stovih m. 1. za preganjane jako neugodnih avstrijskih postav, ampak na podlagi nove postave, ki so jo preganjani pri zborovanju sklenili in ki jo za sprejetje »Nirodn. schrom&ždeni« predlagajo. »Nar. sehromaž-dšni« se bo v prvi seji po Novem letu s predlagano postavo bavilo.
Simpatični predlog dr, Bartošeka, da se v svrho poravnave preganjanim storjene škode konfiscira premoženje denunciantov in markiza Gero (nadvojvoda Friderika), je bil navdušeno sprejet.
O organizaciji preganjanih za časa vojske v Jugoslaviji ni duha ne sluha! Sotrpini! Hitro na noge! Storite potrebne korake v tej zadevi po zgledu Čehov, dokler je čas! — Čehi bodo zahtevali dva milijona kron od svojih sovražnikov na mirovnem kongresu!
Stanek rudarjem,
Praga, 7. januarja. (Lj. kor. ur.) Čeho-slovaški tisk. urad poroča: Minister za javna dela Stančk je preteklo nedeljo posetil Pfibrara, kjer je sprejel odposlanstvo rudarjev in se udeležil velikega zborovanja delavcev. Pojasnjeval je veliko pomanjkanje premoga ter pozival delavce k skupnemu delu, da se kolikor mogoče dvigne produkcija. Zborovalci so ministrov govor sprejeli z velikim odobravanjem in mu izrekli zaupnico.
Praga, 7. januarja. (Lj. kor. ur.) Čeho-slovaški tisk. urad: Minister Stanek odpotuje v kratkem v Moravske Orlice, da se prepriča o položaju tamošnjih rudarjev.
Čehi in Francozi.
Praga, 7. januarja. (Lj. kor, ur.) Čeho-slovaški tiskovni urad poroča: Predsednik Poincare je poslal predsedniku dr. Masa-ryku zahvalno brzojavko na njegovo novoletno brzojavko. Naglaša v nji prijateljsko razmerje med Čehi in Francozi, ki so 6e skupno bojevali za svobodo in pravico in za skupno zmago.
Prodiranje Čehov v šlezijt
Opava, 7. januarja. (Lj. kor. ur.) Pretekli teden so čehoslovaške čete zasedle nadaljnja tri popolnoma nemška mesta v Šleziji. Dne 3. t. m. zvečer so Čehoslovaki vkorakali v Bistro in dan kasneje v Zu-ckerhandl, dva dni prej pa v Benešov (Šleški). Prebivalstvo je protestiralo proti zasedbi. Do nasilstev v teh treh krajih ni prišlo.
V češko-slovaški republiki.
Naucn, 6, januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) V krajih Nemške Češke, ki so jih zasedli Čehoslovaki, jc civilnim in vojaškim osebam prepovedana nošnja vseh narodnostnih barv in znakov razen onih češkoslovaške republike.
Čehi iz Nemčije pri Masaryko.
Praga, 7. januarja. (Lj. k. u.) Cchoslova-ški tiskovni urad poroča: Predsednik dr. Ma-
saryk jc sprejel včeraj predsednika Zveze Cehov v Nemčiji, Vaclava Skramlika iz Monako-voga, ki se je poklonil predsedniku v imenu v Nemčiji bivajočih Cehov.
Promet iz čehoslovaške v Nemiko Avstrijo.
DanaJ, 7. jan. (Lj. k. u.) Cehoslovafcki ti-sko\ni urad poroča: Potovanje v ozemlje Čehoslovaške republike z Dunaja in iz Nemške Avstrije je do preklica dovoljeno brej potnega lista. Za sedaj sc ne izdajajo potn) listi.
Varstvo iznajdb v čehcslovaškL
Prago, 7. jan .(Lj. k. u.) Cehoslovažki ti-Bkovni urad poroča: Trgovinski minister dr Stransky pripravlja zakonsko predlogo o začasnem varstvu iznajdb.
SUovaikl SokoL
Praga, 7. jan. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: V Ogrskih Skalicah jo bil včeraj ustanovni občni zbor slovaškega Sokola.
Poljsko.
Poljska narodna skupščina.
Varšava, 6, januarja. (Lj. k. u. — Brez« žično.) Poljska narodna skupščina sc bo sestala 26. januarja t. 1.
Poskušeni državni prevrat v Varšavi
Haag, 7. januarja. (Lj. kor. ur.) Čeho-slovaški tisk. urad: »Times« poročajo iz Varšave: V nedeljo je bil uprizorjen že dolgo pričakovani poizkus državnega prevrata. Par sto vojakov poljske milice je zasedlo nekaj vladnih poslopij. Drugi oddelki so aretirali ministrskega predsednika Moraczewskega, min. zunanjih stvari \Vasilcwskcga in notranjega ministra Thu-guva. Poizkus se je pa ponesrečil in so morali ministre izpustiti. Podrobnosti manjkajo. Tajnika ministra Thuguva so vojaki ustrelili
Poljaki na Poznanjskem.
Berlin, 6. januarja. (Lj. k. u.) [Brezžično.] Poljaki se niso dali ovirati navzlic nemškim protestom, da bi prodirali globoko na nemško ozemlje. Nasprotno sc zdi, da je njihovo prodiranje pospešeno. Prometna zveza med Gdanskim (Danzig) in Schneidemiihlom, najvažnejšima križiščema na vzhodnem Pruskem, je že pretrgana. V Gneznu se je začelo prebiranje med ljudstvom. Poljaki ne prikrivajo, da je vojaštvo, ki ga sedaj zbirajo, namenjeno za osvobo-jenje zapadnega Poznanjskega. Govori se, da so poljske čete z artiljerijo na potu proti Torunu (Thorn). Prebivalstvo Bidgošč (Bromberg) zapušča ogroženo mesto. Železnico iz Bidgošč v Gnezno so zasedli Poljaki. Mesto in kolodvor Benčinj (Bent-schen) sta še nezasedena. Poljaki stojijo sedaj tik pred Benčinom, torej kakih 12 kilometrov pred brandenburško mejo.
Poljaki zasedli Gnezno.
Koenigs-Wusterhausen, 6. januarja. (Lj, k. u. — Brezžično.) Mesto Gnezno so zasedli Poljaki. Nemški vojaki so skušali mesto zopet priboriti, vendar pa se je boj po kratkem streljanju končal brez uspeha. Pri pogajanjih so se nemške čete obvezale, zapustiti Gnezno in okolico.
Poljaki in Nemci.
Nauen, 6. januarja. (Lj, k. u. — Brezžično,) »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše z ozirom na novo poslanico vseh poljskih strank razen socialistov na poljski narodni odbor v Parizu, v kateri se ponovno stavijo obširne poljske zahteve po nemški luki Gdansko, naslednje: »S to izjavo je padla tudi zadnja mrena z oči onih, ki sc upali na možnost sporazumljenja s Poljaki. VVilsonov program tolmačijo Poljaki kakoi se jim zdi. Zanje so vsa sporna vprašanja že rešena, predno se je sešla mirovna konferenca. Vendar pa kaže ta nova prošnja na entento, da si uspeha svojih želja niso popolnoma gotovi. Ako pa bo mirovna konferenca tem željam ugodila, bo namesto sporazumljenja stopilo smrtno sovraštvo.
Nauen, 6. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Poljski narodni svet v Poznanju zahteva, naj se preda uprava poznanjske province najvišjemu poljskemu narodnemu svetu.
Nauen, 6. januarja. (Lj. k. u, — Brezžično.) Vojno ministrstvo je bilo pooblaščeno, da čete iz prostovoljcev in letnikov 1898 in 1899 za varstvo vzhoda zmanjša na najnižje število, ki je mogoče.
Naucn, 6. januarja. (Lj. "k. u. — Brezžično.) Nemški vojni minister je dobil pooblastilo, da 6me uporabljati vse mobilne formacije za varstvo vzhodne meje.
Nsmška &vstrlga.
Neresnične vesti na Dunaju proti Angležem.
Dunaj, 7. januarja. (Lj. k. u.) G'asom dun. kor. urada javlja >Korrespondenz Wilhelm«: Angleški podpolkovnik sir Tho-mas Cunningham nas je naprosil, da objavimo nastopno: Popolnoma neresnična je časniška vest, da je na Dunaju pod vodstvom sir Thomas Cunninghama angleški naborni urad, ki nabira nemško-avstrijske častnike in vojake, sklepa z njimi pogodbe in izplačuje naročni denar.
Dunajski Cehi ln voUtve v konstitnanto Nem-ftke Avstrije.
Slovanska korespondenca poroča: Dunajski Cehi za volitve v konstituanto razvijajo
živahno enotno agitacijo in prirejajo \e!ikc volilnih shodov.
Dr. Taylorjeve izjave.
Dunaj, 7. januarja. (Lj. k. u. — Dun. kor. ur.) List »Vienna Bulletin« je pred kratkim priobčil izvajanja dr. Tavlorja, predsednika gospodarske komisije aliiran-cev, da je komisija naziranja, da morajo v svrho preprečitve katastrofe, posebno v vprašanju oskrbe s premogom, vsi narodi bivše monarhije, ki so bili navezani drug na drugega in so se medsebojno podpirali, obnoviti svoje medsebojne trgovinske zveze, K temu pripominja »Neues Wiener TagblatL<, da je Taylor le izjavil: Vsi narodi bivše monarhije, ki so bili gospodarsko navezani drug na drugega, si morajo sedaj medsebojno pomagati, da premagajo težkoče prihodnjih časov.
Mažari.
Ogrska protirepublika.
Budimpešta, 7. januarja. (Lj. k. urad.) Ogrski kor. urad poroča: Vladi so došle ovadbe, da nameravajo v delu dežele ono-stran Donave ustanoviti protirepubliko in organizirati armado, ki naj bi korakala proti Budimpešti. Ministrski predsednik Karo!y je napotil vojnega ministra grofa Festeticsa, naj takoj uvede preiskavo, da je podpolkovnik generalnega štaba baron Baltazar Lang organizator prekodonavske republike. Ministrski predsednik je pozval vojnega ministra, naj ukrene vse potrebno za aretacijo podpolkovnika Langa. Vojni minister je podpolkovniku Langu zapove-dal, naj pride danes zjutraj v vojno ministrstvo. Ordonančni častnik je izjavil Langu. da bo moral iti v zavarovalni zapor. Vojaško sodišče bo podpolkovnika Langa šc danes aretiralo,
Budimpešta, 6. (Lj. k. u.) Ogrski kor, urad poroča: Polkovnik-avditor Szep je danes zaslišal podpolkovnika generalnega štaba barona Langa, ki je osumljen proti-revolucijonarne zarote. Ker se ni bati, da bi izpustitev barona Langa zaprečila uspeh preiskave, je polkovnik-avditor Szep razveljavil aretacijo barona Langa.
Kriza v ogrski vladi.
Budimpešta, 7. januarja. (Lj. k. urad.) Ogrski kor. urad poroča: V informiranih političnih krogih se govori, da so se socialno - demokratični ministri in državni tajniki sporazumeli, izstopiti iz vlade. Ta sklep bodo popoldne predložili ministrskemu svetu in vodstvu stranke, ki bo odločilo. Ministrski predsednik Karoly je iz-prva nameraval odstopiti s socialno - demokratičnimi ministri. Ker pa je položaj tak. da ne sme zapustiti svojega mesta, je sklenil, da bo še nadalje načeloval ministrskemu svetu. Pričakuje se torej odstop | ministrov Kunfija in Garamija.
Špartakovci v Budimpešti.
Budimpešta, 6, januarja. (Lj. k. urad.) j Ogrski kor. urad poroča: Ker so došle na pristojno mesto vesti, da poživljajo pristaši ogrske komunistične skupine posebno v j zunanjih okrajih in v okolici večjih tvor- j niških obratov prebivalstvo na upor po j vzoru zveze Špartakovcev, so danes ponoči j vojaški in redarstveni oddelki zasedli i poštni urad, brzojavno centralo in druga javna poslopja, da zabranijo vsako motenje miru. Danes dopoldne je bilo vse mirno.
Nemčija.
Hudi boji v Berlinu.
Berlin, 7. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad po- 1 roča preko Frankfurta: Noč je potekla ; mirno. Pozno zvečer so bili hudi boji za poštni urad v Kopcnicku. Vladne čete so ga po daljšem boju izpraznile. Tekom noči se je ponekod streljalo. Pred poslopje Wolffovega urada je prišlo 60 mož vladnih čet. Častnik je dal posadki neodvisnikov, ki je zasedla poslopje, ultimatum desetih minut, ki pa ni imel učinka, ker so se vladne čete branile boja. Padlo jc le nekaj strelov, nakar je bilo vse mirno.
Berlin, 7. (Lj. k. u. Dun. k. u,) Po poročilu lista »Die Freiheit«, je po nalogu državne vlade podpolkovnik Vaupel kot zastopnik poročnika Fischerja prevzel z današnjim dnem do nadaljnjega posle berlinskega poveljstva.
Berlin, 7, (Lj. k. u, Dun. k, u.)'Kakor jc. izvedla v-Tagliche Rundschau«, se jc narodna mornariška divizija popolnoma postavila na stran vlade in izjavila, da nima nobene zveze s Špartakovci in da ne prevzema nobene odgovornosti za njihove prevratne poizkuse.
Frankfurt, 7. (Lj. k. u. Dun. k. u.) List 5>Frankfurter Zeitung« poroča iz Berlina: Glavni brzojavni in telefonski urad so včeraj Špartakovci sicer posetili, pač pa urad posluje nadalje.
Frankfurt, 7. (Lj. k, u.) Dun. kor, ur.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Berlina z dne 7. t. m, ob 10.15 dopoldne: Pred palačo državnega kanclerja so se zopet začele zbirati velike množice. Čuje se zopet streljanje i z strojnic. Do zelo hudih bojev je prišlo sinoči na Kopeniški cesti pri vo-iašnici tfardnih niioniricv. ki "■> ustavili to-
vorne avtomobile, določene za Liebkne-chtove ljudi. V teh bojih je padlo 15 ljudi.
Berlin, 7. (Lj. k. u. Dun. k. ur.) Wolf-fov urad poroča: Današnje posebno izda-nje lista »Vorwarts«, čigar izvode so Špartakovci povečinoma pometali v Spreejo, pravi: Izvrševalni svet, na katerega se je Eichhorn obrnil kot na zadnjo instanco zaradi svojega odpusta, je z 12 proti 2 glasovoma odločil, da jc bil Eichhorn popolnoma pravilno odpuščen. Izvrševalni svet izjavlja, da nc sme nikdo več izvrševati Eichhornovih povelj, ker bi to bil upor napram vladi, proti osrednjemu svetu in iz-vrševalnemu svetu. Končno s«s sporoča, da je Noske vrhovni poveljnik v Berlinu, njegova in njegovih organov povelja se morajo brezpogojno izvršiti. Izvrševalni svet zahteva nadalje takojšnjo obnovitev tiskovne svobode in vrnitev »Vorvvartsa«. upravičenim posestnikom.
Frankobrod ob Meni, 6. jan. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. u, poroča -Frankfurter Zeitung« od verodostojne strani o dogodkih v Berlinu: Med peto in Šesto uro so napadli palačo državnega kancelarja. BiH so odbiti. Tudi na več drugih krajih so se Špartakovci in vladne čete spopadle. Vlada pričakuje ponoči novih napadov, katerim se čuti kos. Ob treh popoldne so pristaši zveze Špartakovcev zasedli glavni brzojavni urad.
Berlin, 7. (Lj. k. u. Dun. k, u.) Na. posvetovanju vlade z voditelji neodvisnih Dittmannom, Kautskyjem, Breitscheidom ir. dr. Cohnom (Nordhansen) je vlada odločno vztrajala na stališču, da je predpogoj za pogajanja med obema strankama izpraznitev od nedelje sem zasedenih poslopij. Neodvisniki so pa izjavili, da jc to vprašanje predmet pogajanj.
Berlin, 7. (Lj. k. u. Dun. k. u.) Danes dopoldne so čete republikanskih vojakov zasedle poslopji železniškega ravnateljstva in vojnega poveljništva na schone-beTŠkem trgu. Spartakovce, ki so izza včeraj popoldne imeli poslopja zasedena, so po hudem boju pregnali. Imeli so sedem mrtvih in nekaj ranjencev, vojaška hramba pa je izgubila dva mrtva.
Berlin/7. (Lj. k. u. Dun. k. u.) Okoli 2. ure popoldne je velika množica napolnila VVilhelmstrasse in sosednje ulice ter demonstrirala za vlado Ebert-Scheide-manna. Ko je po Mauerstrasse prispel velik oddelek Špartakovcev, so vojaki izpraznili in zasedli \Vilhelmplatz in trg
Kred hotelom Kaiserhof. Balkoni in okna aiserhofa in sosednjih hiš so bili hipoma polni strojnic in pušk. Kmalu po 2. uri popoldne je prišlo topništvo in takoj so padli streli. Tudi drugod po mestu se je ponovno streljalo. Tako je bilo tudi z oknov Wolffovega urada, kjer se še vedno nahajajo Špartakovci, oddanih nekaj salv. Promet cestne železnice se vrši redno.
Halle, 7. (Lj. k. u. Dun. k. u.) Dopoldne se je zbralo mnogo mornarjev in vojakov, ki so vzklikali Liebknechtu in Roži Luxemburgovi. Osobje demokratične »Saale-Zeitung« so prisilili, da ustavi delo in ne izdaja več lista. Za nocoj pričakujejo izgredov. Trgovci so bili pozvani, naj zaprejo svoje trgovine.
Hudi boji v Berlinu.
Frankfurt, 7. januarja. (Lj. kor. ur.) -Frankfurter Generalanzeiger« poroča iz Bcrlina^Špartakovci in vodje revolucionarjev zasedajo nadalje javna poslopja. Sinoči in ponoči se je na več krajih mesta streljalo in je bilo ponekod precej žrtev. Tudi v nekaterih predmestjih je prišlo do spopadov. V Potsdamu so socialisti večine obdržali premoč, medtem ko so Špartakovci imeli nekaj uspehov v Spandau-u. Poslopja berlinskih listov so še vedno zasedena.
Frankobrod, 7. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. u. poroča ^Frankfurter Zeitung« z dne 7. t. m. ob 11. uri 15 minut dopoldne: Množica delavcev na Wilhelmplatzu in pa pred palačo državnega kanclerja narašča. Pred brandenburškimi vrati in na grajskem trgu so se spopadle straže vladnih čet in redarji. — Ob 11. uri 30 minuti Delavske svete in zaupnike delavskih zadrug in strank so poklicali v državni urad za notranje stvari k seji, v kateri se bo sklenilo, kaj naj 6e danes zgodi. Državni tajnik grof Rantzau je včeraj izjavil zastopniku narodnih poverjenikov, da bo v teh negotovih razmerah z-ačasno ostavil delo v uradu za zunanje stvari, dokler nc bo v Berlinu zopet mir in red.
Berlin. 7. jan. (Lj. k. u.) ČehoslovaSki tiskovni urad poroča: Boji so danes trajali ves dan. Ponekod so bili po cestah krvavi boji. Špartakovci so zasedli vojno ministrstvo, državno tiskarno, kjer so zaplenili veliko množino papirnatega denarja, več kolodvorov, vojašnic in elezniško ministrstvo. Bilo je zopet nekaj mrtvih in ranjenih. Boji še niso odločeni.
Eerlln, 7. jan. (Lj. k. u.) Cehoslovo^ki tiskovni urad poroča: špartakovci so danes soglasno sprejeli resolucijo, v kateri izjavljajo, da bodo dne 16. t. m., ko se pričnejo volitve, proglasili splošno stavko v celi Nemčiji. Poleg tega izjavljajo Špurtakovci v resoluciji, da bodo z vsomi sredstvi preprečili volitve za kon-stttuanto.
Ferlln, 7. Jan. (Lj. k. u.)CehoslovaSki ti skovni urad poroča: Sinoči so se pričela pogajanja z voditelji revolucije v državni pisarni. Tr>h pocajani oa so s straui rcveirrJcmfi.fmv
niso udeležili edinolo neodvisni socialisti. B'la so brezuspešna; navzlic temu so sc danes dopoldne nadaljevala in so bila opoldne prekinjena brez uspeha ter se bodo nadaljevala po-
poldne. Špartakovci so teh podajanj no udele-j žujejo.
Lichnowsky o vzhodni marki.
Berlin, 6. januarja. (Lj. k, u.) (Brezžično.] Berliner Tageblatt« priobcuje članek o Vzhodni marki, ki ga je napisal knez Lichnowsky. Lichno\vsky navaja 20 točk, ki nasprotujejo zahtevam Poljakov in Čehov, med drugimi to-le: »Nemogoče bi bilo, Poljake pripustiti k morju, ne da bi se jim moralo prepustiti popolnoma nemška okraja Torn in Gdansko. Na ta način bi bila Pruska odrezana od ostale Nemčije. Celo, ako imamo pri nas pretežno poljske ali pretežno češke okraje, niso Poljaki ali Čehi do teh pokrajin nikakor bolj upravičeni kakor pa Nemci do sudetske dežele ali do severne Češke, do alpskih dežel z Dunajem, do nemške Švice, Alzaške in Luksem-burga, ker so vse te pokrajine pretežno ali popolnoma nemške. Uničena bi ne bila samo vsa zgornješlezijska industrija, temveč tudi visoko razvito poljedelstvo na Poznanjskem, zahodni Prusiji in zgornji Šle-ziji, ako bi se napravila nova carinska meja napram Nemčiji in bi te pokrajine izgubile svoj trg. Poljski deli se morajo za svoj pro-cvit zahvaliti samo pripadnosti Pruske, kar dokazuje že primerjanje z ostalo Poljsko in Galicijo. Gornja Šlezija že več sto let ne pripada več Poljski in tam tudi ne obstoji niti najmanjša želja po odcepljenju, razen v popolnoma nahujskanih krajih, zaslepljenih z neizpolnjivimi obljub: Po-menjalo bi tudi popolno gospodar. čopast teh pruskih pokrajin, ako bi p clle obubožani in anarhistični Poljski. Ker Poljska sama in s carinskimi mejami proti Rusiji ne bi imela življenjske sposobnosti, bi se priključila kot zvezna država veliki Rusiji, vsled česar bi ji bil odprt ruski trg. Zaradi tega bi pruskega ozemlja in dohoda k morju pri Gdanskem nikakor ne potrebovala. Češka država nima do šlezijskega ozemlja niti najmanjšega prava, ker tudi Šlezija od leta 1526. ni več pripadala Češki in je ozemlje, ki ga zahteva, popolnoma nemško, razen ratiborskega okrožja. Nemčija je ravnotako upravičena, zahtevati plebiscit za Alzaško, severno Češko, alpske in druge dežele, kakor so nasprotniki upravičeni, zahtevati prusko poljsko ozemlje. Wilson in Angleška sta vedno poudarjala, da nočeta uničiti Nemčije, temveč samo militarizem in avtokracijo, Tudi Amerika bi ne bila pripravljena vrniti južne španske države Mehiki. Nemčija je sicer izgubila vojno napram Francoski, Angleški in Ameriki, nikakor pa ne napram Poljski in Češki, s katerima jc bila v zvezi.
Nova Nemčija. ,
Koenigs-Wusterhausen, 6. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Vlade južnonemških držav Bavarske, Wiirtemberške, Badenske in Hsenske so sklenile, delovati na to, da se osnuje nova Nemčija na zvezni podlagi. Temelj temu in bodočemu miru naj bi ustvarila konstituanta. Te vlade odklanjajo vsako separatno stremljenje ter hočejo obvarovati enotnost države.
Eisner za enotno Nemčijo.
Berlin, 6. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Bavarski ministrski predsednik Kurt Eisner se je v nekem razgovoru izrekel za enotno Nemčijo z najširšo avtonomijo posameznih držav. Zagovarjal je tudi sklicanje narodne skupščine v Weimaru ali Wiirzburgu. — Sedaj, ko Francoska pred-očuje vsemu svetu baje navdušeno francosko Alzaško, tvori glavno točko reno-maža z velikim številom francoskih generalov in častnikov, katerih zibelj je tekla v Alzaciji in Loreni. Brezžični brzojav iz Lyona od 29. decembra 1918 razglaša njihova imena, ki jih je bivši notar Welschin-ger povedal v seji akademije za upravne znanosti. Da sta Alzacija in Lorena dali res Francoski precejšnje število častnikov in generalov, je vzrok kultura in zgodovina teh pokrajin. Obe deželi sta že davno prej prvačili Francoski v ljudski izobrazbi in sposobnosti, tako da se mora Francoska tega dejstva pravzaprav sramovati. Fran-1 coska revolucija in vsled nje nastale vojne i so ustvarile velike ljudske armade, v ka-j terih sc je lahko došlo do visokih vojaških i časti. To pojasnjuje tudi veliko število alzaških generalov Napoleonovih. Da se alzaški in lorenski generali pojavljajo vsi v francoski armadi, je pač vzrok ta, da je takrat slučajno pripadala dežela. Francoski. Na isti način je tudi v srednjem veku dajala nemškim cesarjem in knezom mnoge izkušene vojskovodje. Prva doba slave Napoleonovih junakov je imela pač svoj vpliv v deželi in družinah teh povišanccv še dolgo časa pozneje ter je vedno dovajala nanovo novih moči v francosko armado. Pretiravanja, ki jih delajo Francozi pri svojih ugotovitvah mero do sedaj običajnega v tem oziru. Tako naštevajo Francozi tudi alzaške in lorenske generale, častnike in številne može, ki so bili kot sinovi francoskih uradnikov in častnikov slučajno rojeni v Mzaciji ali Loreni ali samo tamkaj vzgojeni. -dtem ko se vsi sinovi nemških uradnik Ustnikov namenoma označu-
jejo samo kot Nemci in ne kot alzaški ali lorenski rojaki. Tako štejejo Francozi tudi vse one, ki so rodom iz krajev, ki niso nikdar pripadali nemški Alzaško - Loreni, n. pr. iz Belforta. Na ta način seveda Nemčija ni mogla imeti nobenih alzaško-loren-skih častnikov.
Nemška vlada za mirovno stanje.
Berlin, 7. januarja, (Lj. kor. ur.) Dun. kor- urad.) Državna vlada se je v zadnjih sejah ponovno obrnila do aliirancev s prošnjo, da bi pričeli kmalu s pogajanji o prehodu premirja v mirovno stanje. Enake korake je podvzela tudi nemška komisija za premirje.
Nemiri v Monakovem.
Monakovo, 7. jan. (Lj. k. u.) Danes je približno 4000 do 5000 brezposelnih delavcev demonstriralo pred ministrstvom sa socialno skrbstvo. Odposlanstvo je izročilo ministru zahteve brezposelnih. Razširila se je nato vest, da minister ni ugodil tem zahtevam, kar je povzročilo veliko razburjenje. Iz množice je počil strel. Ker so mislili, da je streljala straža ministrstva, je vdrlo približno 100 mož v ministrstvo, ki so ga pa zopet zapustili. Kmalu nato to streljali s strojnicami. Bili so štirje ranjeni. Dva ranjenca sta kmalu umrla. Ob sedmih zvečer je je množica razkropila.
Načrt bavarske ustave.
Nauen, 6. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Bavarska vlada objavlja načrt državne ustave za republiko bavarsko. Deželni zbor obstoja iz ene same zbornic«. Skupno ministrstvo je upravičeno, dati sklepe deželnega zbora na glasovanje. Ako se pri ljudskem glasovanju izreče večina proti deželnemu zboru, se mora deželni zbor razpustiti, ako pa ne, mora odstopiti skupno ministrstvo. Načrt obsega nadalje svobodo vere in mišljenja v govoru in tisku, svobodo znanosti in umetnosti ter nedotakljivost imetja. Premoženje se more razlastiti le na podlagi zakonov v prid celo-kupnosti vse predpravice rojstva in plemstva, kakor tudi naslovi, ki niso v zvezi t poklicem, se odpravijo. Občine in občinske zveze dobe obširno avtonomijo. Verske družbe so neodvisne od države ter uživajo njeno varstvo. Pouk jc državna zadeva. Vcronauk pa ic stvar verskih družb.
Ločitev cerkve od države v Nemčiji.
Nauen, 6, januarja. (Lj. k. u. — Brezžično,) Nadškof v Monakovem je v svoji novoletni poslanici priporočal, naj se ločitev cerkve od države ne izvrši po francoskem vzoru, marveč .tako kakor .v Ameriki.
Boljševiška propaganda v Nemčiji
Bazel, 6. januarja. (Lj. k, u.) Glasom dun. kor. urada javlja »Daily Telegraph« neposredno iz Petrograda: Kakor poroča »Pravda« bodo odposlali še nekaj boljše-viških voditeljev v Nemčijo. »Pravda« trdi, da ni prišel Radek po kopnem v Nemčijo, temveč s pomočjo nemških mornarjev po morju.
Proti špartakovcem.
Kocnigs-Wusterhausen, 6. jan. (Lj. k. o. — Brezžično.) »Vorvvarts grozi zvezi špartakovcev s silo, ako bodo poizkušali, kon-stituanto nasilno razbiti. Ako v Berlinu ne bo zadosti varnosti za konstituanto, se bo sešla pač v kakem drugem poljubnem mestu.
Berlin, 7. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Za danes določena časnikarska konferenca se ni mogla vršiti, ker so Špartakovci zasedli državno zbornico.
Stavka ob Ruhri končana.
Koenigs-Wusterhausen, 6. januarja. (Lj. k. — Brezžično.) Stavka rudarjev v ruhr-skem ozemlju je končana. Zahtevam delavcev so večinoma ugodili. V glavnem obstoje v izplačilu enkratnega priboljška in zvišanju mezde.
Internacija Mackensena.
Nauen, 6. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Ogrska vlada je izročila francoskemu poveljniku protestno noto zaradi inter* nacije feldmaršala Mackensena. Francoski poveljnik note ni sprejel, obljubil pa je minis^skemu predsedniku grofu Karolyjv in ozkemu vojnemu ministru, da se bo z MacKensenom ravnalo njegovemu stanu primerno.
Sin Viljema II. —- služi.
Nauen, 6. januarja. (Lj, k, u. — Brezžično.) Princ Viljem Avgust, četrti sin bivšega nemškega cesarja, je stopil v službo avtomobilske družbe »Benz«.
Wate©sfi v ESaBiii.
WiIson pri papežu.
Rim, 6. januarja. Po zajtrku na atne-rišken. veleposlaništvu se je odpeljal Wil-son v soboto popoldne z avtomobilom v Vatikan, da obišče papeža. Med potjo so mu vojaki izkazovali vojaške časti. Če je tudi deževalo, so sc zbrale velike množic« ljudi, da pozdravijo predsednika. Ko sc jt pripeljal avtomobil v Vatikan, so ga po. /.uravili švicarski gardisti. Wilsona je sprejel v prvem nadstropju majordomus msgr Tacci s člani oaocževega dvora. V Kle«
mentovi dvorani jc pozdravil predsednika f komornik monslgnor Lempcr in ga. spremil ' v papeževe prostore. Razgovor med papc- ; žem in Wilsonom sc je vršil v knjižnici in je trajal četrt ure. Rektor ameriškega kolegija jc bil tolmač.
Wilson je obiskal nato kardinala državnega tajnika Gasparija, ki je ponudil Wilsonu dva izvoda novega zakona kano-ničnega prava v lepi vezavi. Predsednik se mu je zahvalil in čestital delu kodifi-kacije cerkvenega prava. Predsednik Wil-son je zapustil nato Vatikan med svira-njem ameriške himne.
Wilson dobil energllo v veri.
Rim, 6. jan. Predsednik Wilson je sprejel v soboto v protostantski cerkvi sv. Pavla zastopnike protestantov, katerim je govoril govor, v katerem je poudarjal, da je dobil edi-nole v veri tisto energijo, ki jo jo potreboval pri izpolnjevanju trde naloge, katero mu je poverila Previdnost.
Reška deputacija pri Wilsona.
Reka je bila poslala k Wilsonu v Rim dcputacijo, v kateri so bili: predsednik Narodnega sveta dr. Grossich, župan dr. Vio, bivša poslanca Zanella in Ossoinack ter zastopnik reških prostovoljcev v italijanski armadi dr. Blasich.
Wilson v Torinu.
Torb, 7. (Lj. k. u. Dun. k. u.) Agen-zia Štefani poroča: Predsednik Wilson je prišel včeraj semkaj iz Milana. Priredili so mu zelo srčen sprejem. Predsednika so pozdravili državni podtajnik Borsarelli, turinski župan, prefekt, generali, konzul Zedinjenih držav, senatorji in poslanci. Med velikanskim navdušenjem občinstva se je pomikal sprevod pred Mestni dom, kjer ga je pričakovalo nad 400 piemonte-8kih županov. Turfnški župan senator Frola je nagovoril predsednika in mu izročil sklepe nad tisoč piemonteških občin, ki so mu podelile častno občanstvo.
Wilson v Genovi .
Pariš, 7. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Predsednik Wilson je dospel danes dopoldne s svojo soprogo in hčerjo v Genovo.
Pred mirovnim kongresom.
Prvi pornzgovon mirovne konference.
Pariz, 7. (Lj. k. u. Dun. k. u.) Agence Havas poroča: Prvi porazgovori mirovne konference se bodo pričeli dne 13. t. m. z izmenjavanjem misli med ministrskimi predsedniki in zunanjimi ministri Francije, Anglije, Zedinjenih držav in Italije, Kakor hitro se bodo zedinili glede organizacije sestava in načina pogajanj mirovne konference, se bodo vršile plenarne seje, ki se bodo pričele 18. januarja. Udeležili se jih bodo najbrže zastopniki vseh držav, ki so prekinile zvezo z osrednjimi državami, da določijo končno sestavo delegacij vsakega teh narodov. Skoro gotovo je, da bodo imele Francija, Anglija, Zedinjene države, Japonska in Italija po pet delegatov. Francijo bodo zastopali Clemenceau, Pichon in trije drugi odposlanci, ki bodo določeni, ko se v torek Clemenceau povrne iz Pariza. Po splošni želji bo maršal Foch izvajal na konferenci svoja naziranja glede vojaških problemov,
Clemenceau.
Pariz, 7, (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Ministrski predsednik Clemcnceau se je danes vrnil semkaj.
, Konferenca entente.
Ženeva, 6. januarja. (Lj. k. u.) Dun. k. urad poroča: Dne 14. t. m. bo v Parizu konferenca štirih zavezniških velesil, kjer bodo določili podlago predhodnjemu miru,
Proti Italiji.
Nenen, 6. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Švicarski listi poudarjajo, da bo
Erišla Italija v oster konflikt s predsedni-om Wilsonom in z modernimi državami, ako bo vztrajala na imperialističnem londonskem paktu.
Ministrska kriza v Londona.
London, 5. januarja. (Lj. k, u.) Glasom dun. kor. urada poročajo »Times«, jc ministrski predsednik formalno pozval vse ministre, naj naprosijo, da sc odstavijo od sedanjih služb. To dokazuje, piše list, da hoče Lloyd Georgc preobraziti svoj kabinet brez. ozira na osebne zahteve in na zahteve strank. S tem pa ni rečeno, da nc bo imenovan noben prejšnjih ministrov,
Mirovni kongres v Ženevi.
Bern, 6. januarja. (Lj. k. u.) Švicarska brzojavna agentura javlja: Švicarski komite narodne zveze za trajen mir je v seji dne 4. t. m. sklenil, opomniti centralni komite, naj bo za mesec februar določeni mirovni kongres v Ženevi.
Konferenca v Lausanni.
Amsterdam, 6. januarja. (L;. !.. t:: d.) asom dun. kor. urada javlja »Algcmeen
»Hf? pfl 'I ^
muvici/ du^ it, »	v**«*!	w —
cličeta me. narodni socialistični urad in mednarodna socialistična konfercnca v ..lutannc.
Roosevclt umrl,
Newyork. 5. januarja, (Lj. k. u. — Dun. kor. ur.) Reuter poroča: Bivši predsednik Roosevelt je na posledicah revmatične bolezni umrl v nedeljo zjutraj.
Novvork, 6, (Lj. k, u) Dun. kor. urad poroča: Roosevelt jc umrl za kapjo. Obe zbornici sta sc odgodili, ko sta imenovali komisijo, ki ju bo zastopala pri pogrebu. Pogreb bo v sredo.
Gospodarski položaj srednja Evrope.
Praga, 7. januarja. (Lj. kor. ur.) Ceho-slovaški tisk. urad poroča: Pri ministrskem predsedniku dr. Kramafu je bilo včeraj posvetovanje z ententino komisijo o gospodarskem položaju srednje Evrope. Posvetovanja so se zaključila.
Rusko misijo Rdečega križa v Budimpešti zaprli.
Budimpešta, 7. januarja. (Lj. kor. ur.) Ogrski kor. urad poroča: Pred približno šestimi tedni je prišla v Budimpešto misija ruskega Rdečega križa. Obnašanje članov te misije je vzbudilo pozornost policije, ki je dognala, da širijo propagando med vojnimi ujetniki. Danes dopoldne so misijo odvedli v vojašnico.
Angleško delavsko gibanje.
London, 7. (Lj, k. u,) Reuterjev urad poroča: Davi so nastali ob pričetku 48 urnega delavskega tedna resni nemiri v ladjedelnicah na reki Var. Na tisoče delavcev se je branilo delati. Tudi v Fallkirku je pričel danes 48 urni delavski teden. Delavstvo v okraju Tes se je enoglasno izjavilo proti novemu delavskemu času. (Na Angleškem je večina organiziranega delavstva imela že pred vojno 48 urni delavski teden. Zahtevali pa so prosto popoldne ob sobotih. Tako je razumeti, da se delavci na Angleškem pričnejo gibati.)
Italijani v Tripolisu.
Rim, 7. januarja. (Lj. k. u.) »Agenzia Štefani« javlja: Prebivalstvo Agulata, Zor-mana in Zalie na Tripolitanskem se jc udalo. V zapadnem odseku v Tripolitaniji smo morali izvršiti zopetne osvojitve, ker Turčija v Libiji ni izpolnila pogoje za premirje. Na ta način upajo, da bodo polagoma pridobili prebivalstvo za Italijo, ako bo preverjeno, da bo Italija izvršila mirovno delo in da bo lojalno in odkritosrčno delovala z njim,
V Rigi.
Nauen, 6. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) V Rigi je odredil litavski sovjet, da se morajo aretirati vse osebe meščanskega stanu. Tisoče so že odvedli iz mesta. Sovjet je proglasil vsako lastnino in posest za odpravljeno.
Nemci v Rigi.
, Koenigs-Wusterhausen, 6. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Mitavski vojaški svet poroča, da Angleži zahtevajo, da morajo nemške čete v varstvo prebivalstva ostati v Rigi toliko časa, dokler se bo zdelo en-tenti potrebno. V nasprotnem primeru bo Nemčija odgovorna za vso škodo, ki bi nastala, ako bi boljševiki mesto zavzeli. List »Rote Fahne« priobčuje prepis pogajanj med nemškim pooblaščencem Winni-gom in Angleži. Gornja zahteva Angležev se z ozirom na to objavljen dogovor nikakor ne more imenovati nenadna, ker je le uspeh pogajanj z Winnigom. Angleži so stavili to zahtevo na podlagi pogojev za premirje, člen 12. Winnig je izjavil, da nemške čete ne bodo ostale v baltiški deželi ter da se tudi nočejo bojevati, vsled česar so zahteve Angležev neizvedljive. Vendar pa hoče zahtevam Angležev v toliko ugoditi, da bo dal na razpolago eno divizijo. Če so Angleži s to ponudbo zadovoljni, ni razvidno.
bankovcev.
Te dni se razglasi v s.Uradnem listu;' na-redba poverjeništva za notranje zadeve in za. finance od 3. t. m., ki po naročilu kr. ministrstva v Bclgradu odreja žigosanje (štempljanje) bankovcev avstro - odrske banke. To je prvi korak, da pridemo polagoma — pot je še dolga in trnjeva — zopet do polnovrednega denarja. Naše prebivalstvo je pač inteligentno dovolj, da bo samo znalo ceniti njega daleko-sežni pomen. Brezprimerne in anarhične draginje, pod katero ječimo, ni zakrivilo samo po-manjkanie blaga, iudi dobičkarji in Spekulantjc vseh vrst in slojev nimajo vsega na vesti, dober del gre na rovaš dejstva, da sta slaba politika in — vsled tega čisto naravno tudi — slabo finančno gospodarstvo blagopokojne Avstrije spravila naše bankovce najprej na svetovnem trgu in potem še v inozemskem prometu skoro ob ves kredit. Denar ie koncem koncev blago, in kot debiš za flabo blago v prvotnem pomenu besed« lc toliko dobrega, aa jc tvoj kupčiiski d.rug odškodovau po množini, kar nedostajc na kakovosti, tako mora na slabem denarju vedno toliko pridejati, da pride prodajalec z veliko številko na svoj račun.
Če ozdravimo bankovce, izpolnjen je torej eden predpogojev, dasi ne edini, da ozdravi naše gospodarstvo v obče. Tudi lajik bo razumel, da se nihče nc more lotiti ie težavne operaeijc, dokler ne ve, v kakem obsegu i«a naš trg okužen s slabimi bankovci. Zato ie treba naiurej ugotoviti dotično celokupno svoto, ali, kot bi 6C tudi lahko reklo, invenii-rati in zabraniti nadaljnji dotok. To se pa da tehnično najin »ie in najzanesljivejše 'izpeljati na ta način, da ss vsak 'bolan, bankovcc ia-
znamujc z gotovini znamenjem, t. i. »žigosa--, kot pravijo Srbi in Hrvati, ali po domače, štcruplja. Ze kot tako je torej žigosanje za celokupno«! in za vsakega posebej tako važno, da smemo pričakovati, da so bo prinesla zadnja krona k štempljanju. Za tistega pa, ki je slep ali trmast dovolj, da tega ne uvidi ali noče uvideti, bodi pristavljeno še to, da z m-žigosanimi bankovci po 20. januarju ne bo mogel plačati niti davkov in drugih dolgov pri državnih in javnih blagajnicah, niti se mu bo-<!o taki bankovci svoječasno zamenjali za dobre demače. Preostaja mu torej eaino lc up, da bo na Dunaju več dobil. Ne želimo Dunaju nič slabega, dvomimo pa, da bi mogel podkrepiti prizadetim ta up, če je odkritosrčen in vesten,
Štemplialc. bodo nalašč za to imenovane komisije, katerih člani bodo župan (njegov namestnik) in še nekaj drugih zanesljivih oseb, ki jih bo imenovalo okrajno glavarstvo. Te komisije bodo poslovale za eno ali več občin skupaj ali za odlomke občin po navodilu okrajnega glavarstva. Udeleženci zvedo pravočasno po občinskem predstojniku, v katerem kraju bo poslovaJa zanič določena komisija. Vse drugo bo kaj enostavno: izpolniš »prijavo«, ki jo dobiš pri okrajnem glavarstvu ali pri komisiji za par vinarjev in predložiš to prijavo z benkovci vred svoji komisiji. Stemp-liati se mora v tvoji navzočnosti, bankovce pa dobiš takoj vrnjene. Pomagaš si pa lahko tudi na ta nači. d^ izročiš bankovcc denarnemu zavodu, o čemur bo še govoriti.
Na dan torej z bankovci, posebno tudi Vi, naši kmetovalci, ki čepite na njih zares, kot bi bili čisto zl?.to in ki ste s tem nezmiselnim in negospodarskim ravnanjem mnogo zakrivili, da je Avstiiji vsake kvatre zmanjkalo bankovcev in da je morala vsled tega oskrbeti si novih, kar ie zlo le Še povečalo. Dajte si vsaj sedaj dopovedati: denar je blago, čira več ga je, tem manj je vreden.
Proč s tisto nezaupnostjo, ki ste jo gojili
—	s pravico ali ne, re danes ne bomo menili
—	do prejšnje državne uprave. Danes Vas po-zivlje Vaša lastna, domača vlada, ki ne dela za tujca ali celo za sovražnika, marveč za Vas in nima nobenega drugega namena, nego speljal voz denarnega gospodarstva iz jarka, ki v njem tiči napol polomljen, spet nazaj na cesto in potem do kolarja in kovača.
Nič se Vam -ie bo zgodilo. Celo zvedavi davčni oblasti je izrecno prepovedano stikati po svotab, ki ste iih prinesli žigosat, zatisniti bo morala obe o?e«i. iudi vsi tisti, ki so zaposleni pri žigosanju, bodo molčaii, ker jim je zaukazana stroga molčečnost. Vlada zatrdno pričakuje od njih razsodnosti in čuta odgovornosti dovolj, da se bodo ravnali po tem predpisu. Če bi se pa le kdo ipozabil in kaj izdal
—	naznanite ga brez ozira na levo in desno okrajnemu glavarstvu (magistratu v Ljubljani), kaznovan bo, da «i bo zapomnil.
Sicer Vam pa, kakor rečeno — naredba omogoča, da se izognete komisiji. Pojdite k denarnemu zavodu (hrauilnici, banki), do katerega imate zaupanje in ki boste o njem zvedeli, da sme sam štompljati bankovce, in dogovorite se ž njim. da preštemplja tudi Vaše. Ne dvomimo, da Vam bodo šli v skupnem interesu kolikor mogoče na reko.
Slednjič še par besedi na naslov tistih, ki jih bo glavarstvo poklicalo, da sodelujejo pri žigosanju, t. j. na »zaupnik e», kot jih imenuje naredba. Da se bodo posvetili svojemu poslu z vso vnemo in vestnostjo, ki jo zahtevata skrajna važnost in nujnost žigosanja, ni treba, da bi se jih še posebej opozorilo. Če tudi je pa javna uprava pripravljena, da jim povrne izredne stroške, ki bi jih jim povzročili posli žigosanja, apeluie vendar na njihovo domorodstvo, da cC pc možnosti odpovedo prostovoljno tej odškodnini. Nc stojimo ravno slabo — zapravljati pa tudi ne smemo. Naj prodre končno v vse sloje spoznanje, da daš sebi kar daš javnosti, spoznanje, ki odlikuje zrele narode in ki se pri nas ob prejšnjih razmerah ni moglo razviti, ki naj je pa tembolj gojimo sedaj.
Katoliško narodno Iv©!
čas beži, svet se koplje v revoluciji zmede pojmov; na dan silijo najnižjo človeške lastnosti, ljudstvo so je začelo udajati naj-blatnejšim nagonom. Preti nevarnost, da zapravimo čez noč komaj priborjeno svobodo. Za nas je zato kategorični imperativ, da nemudoma strnemo svoje vrste, da, osredotočimo vse svoje duševne sile proti enemu samemu cilju: V znamenju deln katoliškega, radikaliz-ma hočemo dati slovenskemu narodu pra.ve svobode, ki tiči v odvisnosti od Boga in njegove postave, poleg tega pa napnemo vse svoje moči, da se vsestransko izobrazimo, da dvignemo narodno individualnost, njegov go-gospodarski položaj in socialno blagostan.jp! — Zato se priglasite takoj vsi brez izjeme kot člani S. D. Z., vsi brez razlike, ali boste študirali v Zagrebu, Gradcu. Pragi, Dunaju ali v Švici, da zamoremo v Zagrebu čim preje začeti z rednim, sistematičnim poslovanjem. — Priglase sprejema I. tajnik S. D. Z. stud. med. Jemce Tine, Klopce, Dol pri Ljubljani. Hitite, požurite se, da bomo mogli pred 17. t. m. še pregledati svoje vrste! — S. D. Z.
Po!itS£rs& novice.
i -f Več državljanske zavesti in resnosti l Poleg vsega navdušenja za »Jugoslavijo« med nami zelo manjka državljanske zavesti in resnosti. Preveč je še med nami ljudi, ki mislijo, da je z navdušenjem«, s »becom« vse opravljeno. Marsikje in pri marsikom pogrešamo zavesti, da smo državljani svoje laslne, samostojne države, da jc. ne samo naša dolžnost, ampak tudi najlaslnejša korist, da vsak na svojem mestu z vsemi svojimi močmi dela za prospeh te države, za prospeh skupno-
I sti. Čas jc, da sc vsi do zadnjega že enkrat
! zavemo, da nimamo nad seboj več sovražne 111 sovražene tuje vlade, kateri hi vsak rad na svoj način pokazal odpor in ji delal težave, ampak da si sedaj vladamo. sani; in da s svojo zanilu nosijo v katerisibocli rlužbi, s svojo brezbrižnostjo v državljanskih dolžnostih, s svojo neresnostjo, razuzdanostjo mečemo polena pod noyc. lc :>ehi in bijemo !c aebr v obraz. Hoteli smo ime-
ti lastno, svobodno državo, sedaj jo imamo, a zdi sc, da sedaj ta država nima lastnih, svobode dostojnih državljanov ...
Zahtevali moramo, da sc napovedana mobilizacija strogo izvede. Fantje in možje, ki boste vpoklicani, zavedajte 8», da svoboda nalaga tudi dolžnosti! Sramota je, da se praznijo naše šole, da se cvet mladine oglaša prostovoljno, medtem ko sc tisti, ki jih kliče zakonita oblast, odtegujejo vojni službi. Narod, ki svoje posesti ne zna braniti, ni zrel za 6vobodo, in če jo ima, jo bo izgubil. Da dere naše dija-štvo v prostovoljne legije, da sta celo dva duhovnika, ki jima je naloga, oznanjati spravljivost in. deliti mir ljudem, morala zadeti puško na rame, je lepo — a hkrati je žalostno, da so take legije sploh potrebne. Rešiti se moremo le, če se vsakdo točno odzove pozivu mobilizacije, ki jo je odredila vlada. Jugoslovani! Svobodni državljani! Ob dnevu mobilizacije zvesto ns plan! Ali naj za vas umira vaša deca?
-f- »Jugoslavija« sumniči dr. Lovni Pogačnika, da ne namerja držali svoje besede in da ne odide na Koroško. To je podlost. Dr. Pogačnik ni mogel organizirati armade vsled splošne demoralizacije, ki jo pospešuje tudi »Jugoslavija«, kakor je še sedaj ne morejo organizirati izkušenej-ši strategi kot so tisti, ki pišejo v radikalne dnevnike, toda svojo besedo bode znal držali. On pojde — »Jugoslavija« bo pa pisala dalje in prevračala po Ljubljani kozolce in spomenike.
+ Vnovčevainica za živino, ki je že zdavnaj nepotrebna, posluje še vedno, dasi je bilo že razglašeno, da preneha. Čemu in komu je vnovčevalnica še koristna? Skrajni čas bi bil, da se odpravijo vse centrale te vrste, ki so plodovi nesrečnega vojnega gospodarstva in niso bile v prid nikomur razen samim sebi.
-j- 8 urni delavnik. Kdor vc, kako slino trpi delavstvo v raznih tovarniških podjetjih na. svojem zdravju, kako so ga izkoriščali razni velepodjetniki in kapitalisti, ta bo razumel njegove zahteve po 8 urnem delavniku. V vročem, zaduhlem ozračju, dostikrat brez dnevne svetlobe, v vedni smrtni nevarnosti, mora delavec služili svoj vsakdanji kruh sebi in družini. Za duševno izobrazbo in razvedrilo mu ni preostajalo časa. Zato je 8 urni delavnik ne le pravična zahteva delavstva, marveč bi ga morali vsi drugi stanovi podpirati z ozirom na načelo ljubezni do bližnjega. Jasno je, da 8 urni delavnik ne more veljati za našega kmeta. Kmet dela takrat, ko ima delo, ki mora biti opravljeno ob svojem času. Kdor bi hotel tu vpeljati Sumi delavnik, bi grešil ne le proti kmetu, marveč tudi proti delavcu, ki bi trpel vsled zmanjšane produkcije. Zato se nam zdi neodpuslno, da gotovi ljudje danes begajo kmeta, češ, da bo sedaj 8 urni delavnik vpeljan tudi zanj. Takim trapastim in zlobnim hujskačem bo naš kmet znal pokazati vrata. Naš kmet dobro zna ceniti potrebe izkoriščanega tovarniškega delavstva. in ima zmisla za nje. Delavec pa se zaveda, da je kmet glavni produktivni slan, ki je za delavca prav tako važen, kot pa za celo ostalo družbo. Oba la dva produktivna stanova si ne bosta nasprotovala, ko gre, ustvariti pravične socijalnc temelje za pošten obstoj delavskega in ps kmečkega stanu.
+ Kako je Lah »zmagal«. Opetovano smo že poudarjali, da so avstrijsko fronto ob Piavt razbili slovanski narodi sami ter entonti olajšali zmago v upanju, da si tako dobe svobodo. Naše jugoslovansko gibanje izza 30. majnika 1. 1917 je prevzelo vse slovensko ljudstvo ter sc razgrnilo tudi na naše čete na fronti, V Francozih in Angležih nismo več videli svojih sovražnikov, marveč svoje zaveznike. V njih zmagi smo videli svojo svobodo. Lah pa danes na podlagi uspeha, ki smo ga mi omogočili Francozom in Angležem— in ki ga je bil deležen seveda tudi on — vpije, da je on zmaga! ter jc zasedel naše ozemlje kot »zmagovalec* Oglejmo si nekoliko to »zmago«!
»Agramer Tagblatt« je objavil zanimive podrobnosti o polomu na fronti ob Piavi. Piš« med drugim: Ko so prišle čete aliirancev da Ranna, Susegane, Ponte di Piave in do Mon-tinc. je sklenilo avstro-ogrsko vojno vodstvo 24. oktobra, da vrže proti njim 36. hrvatsko. 21. češko in 44. slovensko, eno nemško divizijo in 12. hrvatski ulanski polk; toda hrvatska polka 10 in 116, češki deželnobrambni polk št. 30 in slovenski deželnobrambni polk št. 2 so izjavili, da ko ue bodo vojskovali proti Angležem in Francozom, in so sč, mesto da bi napredovali, umaknili, ltavno to so izjavili hrvatski pešpolk št. 78 in Se. trije češki polki in nato zapustili fronto. Hrvatska polka št. 96 in 135 sta. istočasno sporazumno s češkimi oddelki odprla Italijanom fronto na južnem krilu pri S. Stinu di Livenzi, slovanske pohodne formacije pri Vidmu so se pa uprle. Posln-d -n jo bila, da so se morale nnto nemške av-strijake in ogrske čete um;il;niti. Ravno tako se io zgodilo na Tirolskem, kjer so ?. bosenski ,-olk in hrvatska domobranska polka št. 25 in 26 'zjavili. predno se je pričel boj. aa se nočejo v j.-skovati proti Francozom in so odkorakali proti Toblachu. — Tako so »zmagali« Italijani! in na podlagi teke »zmnge« nas "hoče podjnr-miti! Kukavica!
-f iSJjanstvo Reke se koplje v sim-patijah-cL »Madrepatric«. Da bi se te sim-ntijc ~-k-epi!c tudi v ljudskih :;lojih, razdeljujejo kruh in druga živila, -ki jih veli-?dušno dobavlja kralj, italijanska arma-
revnejšim brezplačno. — Milanska ■ O, :-:eUa della SporU jc poslala reškemu 5 :crtnemu dnšlvu krasno žogo. — Te dni
ustanovili na Reki krajevni odsek dru-
Štva »Dante Alighicri«. — Reški planinski klub se preosnuju v krajevni odsek italijanskega planinskega društva. — Reški »Giornale« prinaša izjave italijanskih mest za združenje Reke z Italijo in dolg opis »velikanskega napora Reke za svojo odrešitev«. Junaki v tem spisu so razni Suš-melji, Matkoviči, Prodani, Baeiči, Hodniki itd., italijanskih imen skoro ni med njimi.
-j- Upravna komisija, ki je pod predsedstvom dorja Ivana Žolgerja poslovala pri Narodni vladi, je te dni ugotovila in predložila vladi načrt naredb, s katerimi se določuje delokrog oddelka za trgovino, obrt in industrijo in oddelka za narodno obrambo.
Dnevne polica.
—	Stoletni spomin smrti Valentina
Vodnika. — Danes ga obhajamo. Tiho, tako tiho, da pač mnogi niti ne vedo o tem. Krščansko-socialna zveza je okrasila njegov spomenik na Vodnikovem trgu, obesila nanj venec z napisom: Prvemu slovenskemu pesniku in socialnemu delavcu ob stoletnici njegove smrti prosvetna matica ^Krščansko-socialna zveza«. Da tega ni, bronast kip bi ostal tudi danes bronast kip, nem in osamljen. Ponoven dokaz, da Ljubljana pač zna ceniti velike može svojega naroda ... Slava taki Ljubljani ...
—	»Jugoslo-cp^ka tiskarna — Jugoslovanska knjigarna«. Odbor K. T. D. je v svoji včerajšnji seji sklenil, da se tako iz-premeni ime dosedanje Katoliške tiskarne in Katoliške bukvarne. Že dalj časa se je v odboru povdarjala misel, dp. čast katoliškega imena zahteva, da ni v zvezi s trgovskimi zadevami. To prepričanje je izzvalo zgornji sklep odbora.
—	Pozdrav zborovalcem rSlcv. Dijaške Zveze«. Opuzen. 6. jan. Nebo plodonosno nadariln nnše usjeve i dani žetve bili nam veseli i obilni. Časovite zapreke obratile se u močne podvige pa nas ko pobjednike doveli do luke sreče ustvarenja davnih naših želja i dela. Mutno obzorjo ne zamračilo nam nikada upravnih staža, nogo zvijezda danica vodila nas i putila sigurno putevima, ko.ia nas čekn za uzvišeni ideal naše vrle domovine i našeg doma. — Stipančič, svršeni pravnik i filozof. Cugelja Mate, svečenik.
—	G. Jernej Hafner, ki je sinoči s prostovoljsko legijo odšel na Koroško, dasi še bole-hen in rekonvalcscent, ie ob slovesu prosil našega urednika, naj sporo«' ■ pozdrave vsem tovarišem in prijateljem! Snominjajmo se ga!
—	Umrl je na Viču g. Ivan Knez, gojenec 4. letnika ljubljanskega učiteljišča.
V torek popoldne je šolo zapustil zdrav, pri zobozdravniku ga je zadela kap, da so ga mrtvega pripeljali na dom. Pokojnik jc bil od maja 1. 1916. kot vojak 2. gorskega strelskega polka večinoma na fronti. Kot neustrašenega bojevnika se je izkazal posebno v 12. soški bitki na Gori sv. Gabrijela. Pogreb bo v četrtek popoldne na Viču.
—	Služba upravitelja za Akademski Dom v Zagrebu. Odbor društva Akademski Dom razpisuje službo za upravitelja Akademskega doma v Zagrebu. Ponudbe je treba opremiti z dokazili sposobnosti in zahtevami glede službenih dohodkov. Prednost imajo oni, ki so že bili v podobnih službah. Priglasili se je treba čim-preje. — Akademikom, ki so se priglasili za bivanje v Akademskem domu v Zagrebu, sporoča odbor Akademskega doma v Ljubljani, da v listih sporoči, kedaj bo Akademski Dom prirejen za stanovanje in študij. Premagati je namreč treba še mnogo ovir, ker ni mogoče vsega takoj dobiti. Nadaljnje prošnje za sprejem je poslej naslavljali na tajništvo Akademskega Doma v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 2 (pisarna Narodnega sveta, desno). Uradno ure so vsak dan samo od 2. do 3. ozir. od 6. do 7. ure.
—	Srbi sprejeli gregorijanski koledar. Iz Belgrada poročajo: Vsi merodajni krogi, cerkveni in vladni, so se zediniii, da se uvede gregorijanski koledar, Vsled pravoslavnih božičnih praznikov, ki bi odpadli, če bi se koledar uvedel že z novim letom, se je določilo, da bo 27. januarij po grego-rijanskem, in 14. januarij po pravoslavnem koledarju zadnji dan razlike med obema koledarjema. To je dan sv. Save. Pravoslavni bodo tedaj 14. januarja preskočili na 28. januarja.
—	Gospodom kolegom iz Goriškega! Razvoj svetovnih dogodkov je ob italijanskem »sacro egoismo« pahnil zapadni del našega naroda po kratki dobi srečepolne-ga upanja v nov nered in novo trpljenje. Med drugimi tavajo okrog gojenci goriškega učiteljišča ter iščejo strehe in izobrazbe. Ljubljansko učiteljišče jim je odprlo v soglasju s poverjeništvom svoja vrata, toda naši letniki so prenapolnjeni, da trpijo škodo prejšnji in novodošli gojenci. Mi sami smo preobloženi, saj imamo 24 do 30 tedenskih ur. Javno torej prosim: storite za svoje gojence, kar je vaša dolžnost! Pridite in otvorite, odnosno pomagajte v že otvorjenih tečajih! Kliče vas mladina in dolžnost do domovine. Mislim, da ima šc vsakdo izmed vas toliko ljubezni in samospoštovanja v svoj poklic, da ne bo tre!: poverjenikovega poziva, da je treba za plačilo tudi dela! V teh važnih d.ievih se spomnite besed rojaka Grcgcvčič.v Kar more, to mož je storiti dolžan.
—	Nov list. V Celju je začela izhajati »Nova Doba« kot pokrajinsko glasilo J. D. S. Izhaja dvakrat na teden.
—	Umrl je na Reki violinist Henrik Simonich.
—	Promet s teleti in klavnimi prešiči
jc v območju Narodne vlacle SHS v Ljubljani odslej prost. Izvažati se sme taka živina iz območja Narodne vlade SHS v Ljubljani le z dovolitvijo te vlade. Od političnih okrajnih oblastev na podstavi tozadevnih zakonitih določil za preskrbo prebivalstva zahtevani kontingenti klavnih prešičev se morajo tudi še vnaprej oddajati zaupnikom vnovčevalnice za živino in mast. Določila o najvišjih cen th za teleta in za klavne prešiče ter določila o nazviSjih cenah za telečje meso in za pre-šičje izdelke (naredbe z dne 27. novembra 1918, št. 147 uradnega lista, z dne 1. decembra 1918, št. 168 uradnega lista, z dne 14. decembra 1918, št. 200 uradne?* lista in z dre 19. decembra 1918, št. uradnega lista), ostanejo neizpremcr.jena v moči.
—	Vpostavltev zasebnega brzojavnega prometa pri postajah državne železnice. Pcčenši s 5. prosincem 1919 se zopet vpelje na vseh postajah državnih železnic SHS zasebni brzojavni promet.
—	Naše šolstvo. Iz Poalipe: V tukajšnjem kraju so v razdalji 200 metrov od župne cerkve in šole pomešane kar tri župnije (Podlipa, Rovte, Št. Jošt), tri občine (Vrhnika, Rovte, Št. Jošt) in dvoje okrajnih glavarstev (Ljubljana in Logatec). Za enkrat povemo javnosti le o tem, kakšno je v tem vrtincu občin naše šolstvo. Otroci iz občin Rovte in Št. Jošt imajo do šole v Podlipi samo eno minuto do četrt ure hoda, do svoje občinske šole pa poldrugo uro, in sicer po kozjih stezah čez nepristopne hribe. Že sedem let prosijo občani iz Rovt in Št. Jošta, da bi jih šolska oblast všolala v Podlipo, kjer imajo šolo kar pred nosom. Neštete prošnje, de-putacijc, osebna posredovanja, uradne komisije, ogledi itd. se vrste že sedmo leto, a ne ukrene se ničesar, dasiravno bi bila zadeva lahko v četrt ure rešena. Šolska oblast je mirno in vedoma gledala, ko je bilo 40 otrok več let brez vsakega pouka, ker se ji ni ljubilo šolskega okoliša pametno preurediti. Celo osebne prošnje g. knezoškofa, naj sc odpravijo neznosne šolske razmere, niso izdale nič. Če se že vsaka mala šolska zamuda mora obravnavati, ali je potem odgovornim šolskim oblastem res vseeno, če so otroci več let brez pouka? Ali naj slabotni otroci poldrugo uro gazijo po snegu čez hribe do svoje občinske šole samo zato, ker se nekaterim gospodom ne ljubi napraviti reda, ki ga ljudje prosijo. Vidi se, da nekaterih šolskih oblastnikov ne ganeš na noben način. Debelo kožo in trdo čelo morajo imeti gospodje, da se v sedmih letih ne dajo zbuditi iz svojega birokratskega dremanja. Seveda je vsak najmanjši priziv pri njih zadosten vzrok, da se rešitev zadeve lahko odloži vnovič za par let. Medtem, ko novo šolsko poslopje v Podlipi že od leta 1914. stoji nedovršeno in prazno in mu bo očividno ostrešje zgnilo, še preden se bo začel v njem pouk, mora 100 otrok prezebati v neki glediški dvorani, kjer sc često cel dan niti led ne more otajati. Tako se mučijo otroci po nepotrebnem že peto zimo. Ako starši in učiteljstvo prosijo pri šolskih oblasteh, naj neha trpinčenje šolske mladine, je uspeh navadno ta, da kak gospod prizadete sekantno ošteje in ne-voljno odslovi, celo potem, ko se je o položaju osebno na. licu mesta prepričal. Vprašamo: Ali misli gospoda, da bo tudi v demokratični Jugoslaviji šlo po starem naprej? Prosimo Narodno vlado, da po-mede z vsem, kar je pri šolstvu nesposobnega in ovira prospeh šole. Ljudstvo, ki že itak dovolj trpi, ima pravico zahtevati zdravega razvoja šolstva, šolske oblasti pa dolžnost, da mu do tega pomorejo, zlasti tam, kjer ni treba drugega nego nekoliko dobre volje.
—	Na višji realki v Idriji sc prične šolski pouk dim. 7. t. m.
—	Višji šolski svet SHS v Ljubljani nastavija začasno kot otroško vrtnarico v otroškem vrtcu v Guštanju pri Prevaljah gdč. Emo Kosi.
—	Odkod Postojna? V 2. letošnji številki ste napisali članek: »Kako so delali Italijani s slovenskimi krajevnimi imeni.« Na koncu članka ste razložili Postojno, češ, »da jc postajališče, ker so se tam ustavljali vsi vozovi in potniki, ki so prihajali iz Trsta v Ljubljano in narobe. V srednjem veku je bila tudi tam postaja za pošto.« Vse lepo, toda pomisliti je treba, da je Postojna staro mesto, kar že ime samo kaže, katero so ustanovili že prvotni Slovenci. Naša dežela je pa bila takrat tabula rasa in torej ni bilo še voznikov in potnikov, da bi sc ustavljali na tem kraju; zato tudi srednjeveška pošta za poznamc-novanjc Postojne odpade. Jaz mislim, da je dobilo mesto ime po svetovno znani jami. Podzemeljskim duplinam pravijo No-tranjci navadno p o d m o I, ker so izpod-jcdenc, izpocimlcte. Postojnska jama pa je :>l;ozi in skozi po vodi Pivki predrta, presekana. V stari slovenščini bi cc taka jama
imenovala podton ali poston, ker tenli, tnem se pravi sekati, odtod tudi naše tnalo, srbski zaton = morska zaseka, zaliv itd. Obrazilo -ija jc krajevnega pomena, primeri: Idrija, Lilija, Drtija, Lebija itd. Torej je Postojna pravzaprav Post6n-(i)ja, po odpadlem i: Postonja in po ljudski izgovorjavi: Postojna, primeri: kojnsko na-•mesto konjsko, pregajnanje namesto preganjanje itd. — Prav tam ste razložili tudi goro Vremščico (ne: Vremščino, kakor ste pisali), češ, »da po obliki oblakov na tej gori ljudstvo sklepa s precejšnjo gotovostjo, kakšno bo vreme.« Toda gora nima z vremenom nič opraviti, ker imamo pod goro ali pod gorskim grebenom tega imena vas Vreme f. pl„ odkoder je dobila gora tudi ime: V r e m - s k (i) - i c a : samostalnik, pridevnik, samostalnik. Mislim, da je ime v zvezi s tistim imenom, ki se nahaja v priimku: Remškar in v krajnem imenu Rcmšnik. V teh imenih jc podlaga r e m a , to jc kraj, ki ga voda poplavlja.	Josip švigelj.
—	Društvo za trgovino in obrt pod naslovom »Mercantile« se je ustanovilo na Reki z glavnico treh milijonov kron.
—	Evidenca konj. Vojaška evidenca konj v Ljubljani razglaša: Zadnji čas gonijo mnogi v Ljubljano konje, katere so prevzeli od Narodne vlade. Ravno tako se innože prošnje, da bi se smeli konji oddati ali zamenjati. Dokler ne pride v dotično občino klasifikacijska komisija, katera bode take prošnje upoštevala, morajo ti konji ostati pri dosedanjih gospodarjih. Ako gospodar ne bi mogel konja vzdrževati, potem ga mora občina podpirati s krmo ali pa konja prevzeti in ga oddati v rabo in oskrbo kakemu drugemu posestniku v svojem okolišu. Stroške za oskrbo konj, kateri ne ostanejo v lasti dosedanjih posestnikov, bo določila in izplačala komisija. Oziralo se bo na to, v kakem stanju so do-tični konji in kako so se uporabljali. Iz nekaterih krajev prihajajo poročila, da se oddani konji preveč uporabljajo in preslabo hranijo, češ, da jih bo komisija manje cenila, ako bodo v slabem stanju. Takim posestnikom se bodo konji odvzeli, ne da bi se jim izplačala odškodnina oziroma povrnili stroški. Komisije, katerim bodo dodeljeni zastopniki politične oziroma občinske uprave, prično delovati koncem meseca januarja. Ta razglas je obenem odgovor na razne dopise.
—	Civilna obleka črnovojnikov. Vsi oni črnovojniki, ki so oddali svojo civilno obleko pri bivšem črnovojnem okrajnem poveljstvu št. 27 v Ljubljani in jc do sedaj še niso prevzeli, se pozivajo, da se čitn-preje za isto zglasijo pri domačem občinskem uradu. V poštev pridejo črnovojniki, ki so služili pri sledečih črnovojniških krdelih, oziroma oddelkih: 1. Črno vojni peš-polk št. 27; 2. črnovojni bataljon št. 14; 3. 3. in 4. stotnija črnovojnega bataljona št. 29; 4. črnovojni bataljon št. 154; 5, črnovojni topničarski oddelki št. 5/3, 6/3, 7/3, 8/3 in črnovojni topničarski nadomestni oddelek; 6. obmejna stražna stotnija 2/7-Ronki; 7. črnovojne železniške straže Borovnica, Jescnice, Litija, Mojstrana, Rakek in Ronki; 8. črnovojna obrežna straža Porto-Buzo in 9. nadomestni oddelki bivšega črnovojnega okrajnega poveljstva št. 27 v Ljubljani. — Za civilne obleke padlih črnovojnikov naj se oglasijo njih zakoniti nasledniki. — V vsakem slučaju sc naj pri občinskem uradu navede sledeče: popolno ime, rojstno leto, domovinska občina, vojaški oddelek, pri katerem je dotični črno-vojnik služil, potem naj se navedejo in opišejo posamezni kosi obleke, kakor tudi v čem je bila oddana; n. pr. v zavojih, kov-čekih, nahrbtnikih in tako naprej. — Občinski uradi naj take prijave odpošljejo na vojno dopolnilno poveljstvo v Ljubljani, ki bode odredilo izročitev civilnih oblek na občinske urade, kateri izroče potem obleko poedinim opravičencem, in sicer proti potrdilu prejema, ki se vpošlje vojnemu dopolnilnemu poveljstvu v Ljubljano. — Vojno dopolnilno poveljstvo v Ljubljani.
—	Verstvo podnajemnikov. Ker je s strani podnajemnikov vedno čuti pritožbe o njih odiranju in navijanju podnajemnin, opozarjamo, da vsebuje naredba avslr. ju-stičnega ministra, in ministra za socialno skrb z dne 26. oktobra 1918 o varstvu najemnikov, drž. zak. št. 381, ki je veljavna ludi za ozemlje v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani, tudi določbe o varstvu podnajemnikov. Tako se more podnajem-nina, ki jo je podnajemnik do sedaj, ali ki jo je zadnji podnajemnik plačeval, le za oni del povišati, za katerega se jc najemnina glavnega najemnika dopustno povišala. Če se jc torej podnajemnina očividno pretirano povišala, tedaj naj se podnajemnik pritoži pri najemninskem uradu, ki bo v takih slučajih razsodil, da jc povišanje nedopustno in odločil, katera cena je za v podnajem oddano sobo dopustna.
—	Redka dobrota. Bivši general pohote nekdanje avstroogrske vojsko Ervin Matano-vtč (bivši graški vojaški poveljnik) je podaril Narodnemu Vcču 100.093 kron v gotovini in v vrednostnih papirjih z izrecno Željo, da so od tega denarja mi kaže 10.000 K za pomoč stradajočim v Srbiji ostrnck pa vdovam in sirotam padlih vojakov iz Bosne in Hercegovine.
—	Iz šolsko službe. Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek in uk in bogočastje, jo dodelila v začasno službovanje kot šolske 'voditelje v Rožeku na Koroškem Vinko Stoparja in v Maloščali Miroslava Klanjščka. Kot začasnega nadučitelja v Podgorjah v Rožu jc nastavila Josipa Poboraj. Za začasnega učitelja v Ločah na Koroškom je bil imenovan Frančišek Erjavoc. Začasnim učiteljicam je imenovala: Marijo Torelli v Rožeku, Doopol-dino Jeglič v Podgorju v Rožu, Marijo Knn.-pič pri Mariji na Zilji, Antonijo Jugi v St. Lenartu pri Sedmih studencih (v Ziljski dolini) in Maro Ušeničnik na Bruci, vse na Koroškem. Odstavila je Antona Piuvniga od vodstva šole v Podgorjah in Janeza Pinterja od vodstva šole v Maloščali. Dalje je odstavila: nadučitelja Antona Tiefenbacherja v Rožeku, šolskega vodjo Avgusta Biirgerja v Ločah, učitelje Rudolfa Schwarza v Podgorjah v Rožu, .Tohanna Albrechta v Ločah in Franca Baren-thalerja v št. Lenartu pri Sedmili studencih. Odstavljene so bile tudi učiteljice Frida Far-kos v Rožeku, Berta Maichen pri Mariji ne Zilji, Josefina Ross v Maloščah in Ana Kain-bacher na Bruci.
—	Kranjska deželna banka. 1. Dosedanji kuratorij, direktorij, revizorji in cenzorji Kranjsko deželne banke v Ljubljani se razpuste, to pa nekvarno njihovim obvezam, ki bi utognilo nastati iz njihovega dosedanjega poslovanja. 2. Začasno do zopetne upostavitve kuratorija oziroma do spremembe štatuta Kranjske deželne banke prevzame vse posle kuratorija komisija za začasno vodstvo in li-kvidacijo deželne uprave v Ljubljani. 3. V direktorij Kranjske deželne banke se imenujejo člani: dr. Jure Adlešič, Melhijor Cobal iz Zagorja, dr. Oton Fettich-Frankheim, Josip Go-gala in Janko Jovan v Ljubljani. 4. Revizorjem Kranjske deželne banke v Ljubljani se imenujejo: Engelbert Franchetti. Anton Kralj, Franc Krambergar, Ivan Ogrin in Viktor Zoro * Ljubljani.
Uubliasiske novice.
lj Za brambo domovine. Sinoči ob 7. ur! se je odpeljal prvi oddelek legije prostovoljcev branit naš slovenski Korotan. Pred odhodom iz belgijske vojašnice, kjer se prostovoljci zbirajo, je odhajajoče prostovoljce nagovoril poverjenik za narodno obrano dr. Lovro Pogačnik in med drugim poudarjal, da sedaj ni čas za zabavljanje, kritikovanje, pijančevanje, tatvine in rope, marveč za resno, požrtvovalno delo za domovino. Domovina je v nevarnosti in kliče na pomoč in temu klicu so se že odzvali številni mladeniči in možje, da gredo prostovoljno z orožjem v roki osvobodit svoje obmejno brate, ki še danes ječe pod suženjskim jarmom nemštvo. Ko so prostovoljci zapeli »Lopo našo domovino«, jih je dr. Pogačnik zaprisegel, nakar so odkorakali na kolodvor. Ma kolodvor jih je prišel pozdravit general Smtljanič, ki se jc osebno razgo-varjal s posameznimi prostovoljci, med katerimi smo opazili tudi bivša vojna kurata Jerneja Hafnerja in Ign. Marinčiča kot prostaka s puško na ramah. Med velikim navdušenjem so se prostovoljci odpeljali proti Koroški, čuli so sc pa iz voz tudi glasovi: »Pridite kmalu za nami!«...
lj 20 letnica Šentpeterske Vincencije« ve konference v Ljubljani se praznuje v nedeljo, dne 12. t. m. Zjutraj ob 7. uri v župni cerkvi cerkven govor o krščanski dobrodelnosti, nato sv. maša s skupnim obhajilom delavnih članov in članic Vin-cencijeve in Elizabetne konference in pod-pirancev. Zvečer ob 7. uri v Ljudskem domu dobrodelna predstava Oderuštvo in dobrota, ljudska igra s petjem v petih dejanjih. Predprodaja vstopnic v Katoliški bukvami in naših delavskih kon-sumnih društvih v Zvezdi in Zaloški cesti.
lj Za srbskm siročad se je včeraj popoldne odpravil pni vagon z oblačili in blagom okrogle vrednosti 100.000 K pod varstvom vojaškega oddelka s častnikom. Druga pošiljatev bo obsegala 8000 parov čevljev, ki so še v delu in se odpravijo koncem tega meseca. Za nabavo teh čevljev se je nabralo do sedaj okroglo 52.000 kron. Zbirka sc nadaljuje. Denarni prispevki naj se pošiljajo blagajničarki gdč. Mariji Wessnerjevi v Kolodvorski ulici, blago pa naj se oddaja v pisarni »Dobrodelnosti« na Poljanski cesti. Vse nabiralke naj se gotovo zbero v petek 10. t. m. ob 5. uri popoldne v mestni posvetovalnici.
lj Obratno nadzorstvo južne železnice je z današnjim dnem začelo uradovati v belgijski vojašnici, poslopje št. 4.
lj Moštvo (tudi mornarji), ki je oproščeno vojaške službe, se pozivlje, da čim-preje odloži vojaško obleko (uniformo) oziroma si pusti slednjo tako predelati, da ne izgleda kot uniforma. (Odstranitev di-stinkcij, voj. gumbov in čepice.)
lj Ušlo Jo iz Ljubljane svojim staršem 12 letno dekle po božičnih praznikih. Slo je najbrže na deželo h kakemu kmetu služit in sn predstavljalo bodisi kot. sirota brez staršev ali begunka- Kdor jo je. sprejel, noj to naznani policijski stražnici v Trnovem v Ljubljani.
lj Štetje konj in voz. Po razglasu mestnega magistrata ljubljanskega se vrši ta teden za mesto Ljubljano Štetje konj in voz. Vsem lastnikom konj in voz je svoje konje in vozove z naznanilnimi listi, ki so v mestnem vojaškem uradu, v Mestnem domu, brezplačno na razpolago, do 10. januarja 1919 naznanili mestnemu vojaškemu uradu. Konje, ki so bili do 1. novembra 1918 last avstro-ogrske armade, je v naznanilnih listih posebe navesti, in rav-notako tudi konje, ki so bili last armade, pa so prodani ali pa so prišli na drug način v roke drugim osebam. Kdor ne naznani v pravem času svojih konj (tudi mul in oslov), ga zadene kazen, ki jo določa zakon o naboru konj. Dan klasifikacije se določi pozneje.
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 22. dec. do 28. dec. 1918, število: Novorojencev 19, mrtvorojencev 1, umrlih 38. Od umrlih je domačinov 22, tujcev 16. Umrli so za grižo 1 (tujec), za jetiko 2, vsled mrtvo«
Stev. t
*SLOV£NE C-t, da e 8. farmarja 1919
ada 4, za različnimi boleznimi 21, za pjluč-nico 4 in influenco 4 (med njimi 1 tujec). Za nalezljivimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tifuzom 2 domačina, za vratico (difterija) 1 domačin. — Iz ruskega ujetništva sta sc vrnila dva moža; eden je obolel za kozami, drugi za pegastim legar-jemj oba dva sta izolirana v infek. oddelku vojaške bolnice; sostanovalci pa v posebni izolarični biši.
lj Opozarja se, da prehod čer Drenikov vrh nI dovoljen. Tudi sankanjo in smufenjo so ne more na tem posostvu dovoliti, ker izletniki poškodujejo mlada sadna drevesa, katerih so oklepajo in jih tako polomijo. Napise, da je pot zaprta, in ograjo so zlikovci žo neštetokrat razbili. Vljudno so prosi, da se privatna last vsaj namenoma no poSkoduje. Do-tični gospod, ki je tkano rokovico zgubil, jo lahko sprejme pri polkovniku Dreniku, Franca Jožefa cesta št. 16.
Prosvefa.
pr Leonova družba, »čas* 1919 (št. 1. in 2.) je že izšel in bo v kratkem razposlan. Vsebina je zares aktualna. Knjige za leto 1918. se bodo razposlale v drugi polovici tega meseca. Prejeli jih bodo samo tisti člani, ki so že poravnali članarino za lansko leto; vsi drugi jih bodo prejeli šele potem, ko bodo plačali zaostalo članarino. Članarina za leto 1919. je 10 K. Vsak zaveden in izobražen Slovenec naj bi bil član Leonove družbe.
pr Valentin Vodnik — svojemu narodu. — Osrednja pisarna Krščansko-soci-alne zveze je izdala v spomin stoletnice njegove smrti zbirko iz Vodnikovih književnih del, ki jo je priredil dr. Ivan Pregelj in se razprodaja v Katoliški Bukvar-ni po 1 K 50 vin. izvod. Pričakujemo, da si knjižico pač sleherni naroči, posebno pa tega naj ne pozabijo naša izobraževalna in prosvetna društva, da jo bodo pri svojih prireditvah razpečevala, kakor jim je naročeno.
pr Vodnik »Zbrane pesmi«. Danes ob stoletnici našega prvega pevca izročamo narodu zbirko njegovih pesmi in spisov. Knjižica vsebuje najboljše Vodnikove pesmi in nam odkriva Vodnika kot zgodovinarja, pratikarja, časnikarja, učitelja in govornika. Delce, ki ga je sestavil odlični književnik Dr. Pregl, stane 1 K 50 v. in se dobi v Katoliški bukvami v Ljubljani.
pr Ie gledališke pisarne. Danes svečer ob pol 8. uri prvič na slovenskem odru V. Perzynskega poljska komedija »Lehkomi-seljna sestra«. — Režijo vodi Josip Povhc. Pred predstavo proslava Vodnikove sto-< letnice. Predstava se vrši za ^B«-abone-ment. —r V četrtek 9. t. m. popoldne ob pol 3. uri dijaška predstava ob znižanih cenah »Namišljeni bolnik«, izven abone-menta. — Zvečer ob pol 8. uri opereta •-.Cornevillski zvonovi« za »C«-abonement. — V petek 10. t. m. popoldne ob pol 3. uri komedija »Lehkomiscljna sestra« izven abonementa. Zvečer ostane gledališče za- j prto,
Gsspoda^sk® novice.
g Poziv slovenskim denarnim zavodom o priliki žigosanja bankovcev. Po naredbi o žigosanju (štempljanju) bankovcev orl " dne januarja t. 1. smo okrajno glavarstvo odredili, da denarni zavodi (banke, hranilnice, posojilnice itd.) izvedejo žigosanje sami. Ta določba se jo sprejela v naredbo v lastnem interesu i zavodov, ker jim bo gotovo ljubše, da opravijo ! stvar sami, kakor da morajo šele h komisiji. ! V prid zavodom je dalje zaukazano v izvršilnem predpisu, da naj po potrebi imenujejo i »zaupnike« ne samo v kontrolne s vrhe, marveč tudi kot pomočnike in da jim v obče ko- ; likor mogoče olajšamo delo. — Narodna vlada , SHS v Ljubljani pa pričakuje, da bodo tudi denarni zavodi, poznavajoč bolj kot vsakdo drugi važnost žigosanja, podpirali javno upravo, in sicer zlasti tudi na ta način, da bodo od zasebnikov sprejeli kolikor mogočo bankovcev, da jih posameznikom nc bo treba nositi komisijam.
g Na UsoSe oral koruze nepospravljeno. Na poljih (veinoma last veleposestnikov) v Slavoniji in Sremu je bilo, kakor poroča »Nova Doba«, 30 do 40 tisoč oral vsajene koruzo, ki še danes ni pospravljena, ker ni delavcev, kar jih pa jc, pa nočejo delati.
Iz Slovanskega sveSa.
91 Poslednji boji za I.vov, Poročila o bojih v Lvovu med Ukrajinci in Poljaki prihajajo k nam malokdaj, a šo ta so nezanesljiva. Tem bolj zajomljivo je poročilo očividca groznih prizorov, ki se odigravajo med dvema tako blizu si stoječima slovanskima narodoma. Očividec ljutih bojev za nadvlado v vzhodni Galiciji z njenim glavnim mestom Lvovom jo bil Gustav Mars, okrajni ivinozdrnvnik v Plznu, ki jc celo vojsko bival no bojišču. Iz počntka se je udeležil vojaških operacij Tir-mollja proti Srbiji. A po bot.in.ih, ki jih je tam dobila avstrijska armada., ie bil odposlan z Jrugimi vred na rusko fronto. Po ruski kupi-
tulaciji Jo prišel meseca maja v Odeso. Ves čas vojsko ni imel dneva dopusta, kaj čuda, da je naposled zahrepenel po svoji dragi domovini. Na Češko in Moravsko so bili vsi dopusti prepovedani in zato si je G. Mars izprosil dopust samo za Lvov, češ od tam so že kako ukrade na Češko, kjer tudi ostane. Šo sanjalo so mu ni, kaj »u godi v njegovi domovini. Dno 20. oktobra jo prispel z vlakom v Odeso in Jo prlšol celo do Proskurova, od ko-dor jo moral žo na moji sami nastopiti težavno popotovanjo z vozom ter naposled tudi peš. V Lvov jo prišel pod noč dne 31. oktobra. Tedaj jo vladal v Lvovu popoln mir in red. Ali že naslednjo noč 1. listopada 1. 1. jo nastal v mestu silen prevrat. Ukrajinci so zasedli vos Lvov, ulice, magistrat,, pošto, kolodvor itd. In toliko, da se je zaznal dan. se je žo bil v mestu splošen boj, medsebojno klanje in morltve, ki so trajalo skozi tri tedne. — Ukrajinci so napadli mesto s topovi in so premnogo javnih in zosebnih poslopij poškodovali. Na poljski strani so so vojskovali po večini Študentje, stari 14 do 15 let. ženske, staro in mlndo, ter nekaj malega legtenarjov. Roj je bil splošno tako ljut, da je po ulicah ležalo po sto trupel, ki jih niso mogli sproti pokopati zbok strašnega medsebojnega streljanja. Ko jo na večkratno ponovno prošnjo prišla pomoč IcRio-nnrjev iz Krakova, so jo posrečilo Poljakom na 22. dan meseca novembra potisniti Rusine iz mesta, ki so ga nato obkolili in neprestano obstreljevali s topovi. Škodo, ki so jo s tem prizadeli Lvovu. cenijo na 75.000.000 kiou. K medsebojnim bojem so se pridružili še pogro-mi proti židom, pri katerih jo premnogo' Židov izgubilo življenje. Ukrajinci, ki so je v njih vrstah bojevala pretežna večina oboroženih kmetov, so zapalili celo židovsko krakov, sko predmestje. Pri tej priliki je zgorelo na stotine židov. Kakor poroča zgoraj rečeni očividec. so Ukrajinci »osebno oboroženi soljaki dosti brutalno postopali. Proti njim so bili poljski bojevniki boli mirni. Zajeraljivo je, da so Ukrajincem poveljevali — kakor so je do-srnalo — na več postojankah Nemci. Ostali tudi avstrijski Častniki so morali ostaviti Lvov v 48 urah. Srčnost in junaštvo mladih poljskih študentov, deklet in žena je bilo ves čas boja za Lvov naravnost brezprimerno. Cele dni in noči, ob mrazu in gladu so zdržali na barikadah, v slamnatih kopicah, pri oknih, na strehah itd. in streljali na svoje napadalce iz revolverjev, pušk in strojnic. Premnogi za svojo domovino navdušeni mlodenič in mladenka so plačali svojo junaštvo t življenjem. Nuh trupla so ležala šo dolgo po 1 vevških uli-rah. nasadih in drugje."Število padlih junakov m junakinj jo procej veliko. Pri pouličnih Ivovskih bojih jo padlo pač tudi precej nedolžnih ljudi. Zadela jih je svinčenka ali drobec šrapnela na njih zasebnem stanovanju. Marsikatera žena ali dete so je zgrudilo, ko je hitelo preko ulice. Ukrajinci so streljali vse-t vprek, kakor zajce. Poljaki so zastonj prosili ! pomoči v Varšavi, naposled so hili prlmorani, ! seči po smrtnem orožju, sosebno, ko so proti ; njim nastopili židje brez izjome. Krvavi po-; gromi proti židom so bili potem samo povra ] čilo i Kaj čuda, da je nastalo v tem kraju po-i manjkanje in pa strašna draginja. Nihče ni smel Prestopiti hišnega praga, če ni hotel tvegati življenja. Cele tri grozne tedne jo preživel očividec Mane v Lvovu ob gladu. Samo čaj in zadnjo košaro krompirja so delili z njim domačini — — Dočim so sc bili za Lvov ljuti boji so se vojskovali Rusini tudi za Tarnopol, Stanislav in Hirov. Zadnjo mesto so Poljaki spet osvojili. Dvakrat so je moral Mars vrniti v vlaku v Lvov zaradi obstreljevanja vlaka zaradi porušenih železniških prog in podrtih mostov. Sele tretjo pot se mu je posrečilo uiti iz Lvova in naposled srečno prispeti v Plzen. Jvaksna. je dandanes situacija v Lvovu in v celi vzhodni Galiciji, i on sam no more povedati.
si Zopet otvorjeni gimnaziji na Slova-
čkem. jvakor poroča »Č. D.«, sto bili zadnje dni čez petdeset let zopet otvorjeni dve slovaški gimnaziji, in sicer Masarykova v Ogrski Skalici in pa St.urova v Trenčinu.
Kazne novice.
r Vojni ujetniki bivie avstrijske - ogrske
monarhne v Sibiriji, Danski ministrski predsednik Cramer poroča, da število vojnih ujet-Pada, ker odhajajo k narodnim četam. \ Sibiriji so našteli 13.000 častnikov in 85.000 voiakov ter 50.000 delavcev. Japonci so prevzeli v vzhodni tabor 6000 častnikov in 9000 mož, za katere dobro skrbe. Položaj v zahodnih taberih je slabejši in bi bilo želeti, da prevzamejo ententine velesile, posebno ameriške Zvezne države, ostale vojne ujetnike. Ameriški Rdeči križ v Vladivostoku je pripravljen, da prevzame izročitev pošte in seznamov imen danskemu Rdečemu križu, ki bo pošiljal mala naznanila vojnim ujetnikom v Sibiriji, in sicer sc morajo poslati taka kratka obvestila po dopisnicah na naslov; Danski Rdeči križ, Dunaj, I,
r Kje so člani Habsburžanov? Italijanski listi objavljajo razna poročila o bivališču in o načinu življenja Habsburžanov. >Cornero della sera« poroča iz Pariza, da delajo groi Mensdorf. grof Berchtold in princ \Vindisch-gratz za bivšega cesarja Karla, ki je pa Habv buržanom prepovedal potovati v inozomstvo, ker se boji očitkov javnega mnenja. Veliko nadvojvodov sc jo zateklo v mala novtralna poslaništva, ki so so čutila zato zelo počaščena, o. zdaj so že nezadovoljni, ker nočejo spre-moniti svojih življenjskih navad.
r Primanjkljaj bivše Avstrije je izkazal v računskem letu 1017/18 19.700 000.000 kron; dohodki so znašali 1.800,000.000 kron. Do končanega računskega lota 1917/1S so izdali za obresti in pokritje državnega dolga do leta 1014 514.800.000 kron. Obrostovanjo vojnih dolgov jo pa zahtevalo 2.402.600.000 kron. Zn pokritje dolgov so potrebovali v računskem lotu 1017/18, ki se jo. koknr znano, končalo M. ju-nijo 1018, 2.402,600.000 J;ion. — Na okroglo
10.000.000 prcbivalcov v Nemški Avstriji od-pade vsako leto v pokritje dolgov 7.070,000.000 x ''V skoraj šo onkrat toliko, koi'lor ie pln-čovala stara Avstriju do lota 1914. s i il\,Ce.ne nekateriU živil v Amorikl in v svjel. V Ameriki so je povišala do aprila 11)18 cena masti in mesu približno za 60 odstotkov od lota 1914 naprej. Meseca julijo 1918 so bilo v Švici sledečo cene: mast kilogram 10 frankov. meso 4 do 5 frankov, moka 84 rapijov.
r Učiteljice v čehoslovaški državi sc smejo možiti. Naučno ministrstvo jo dosedanjo tozadevno prepoved preklicalo.
r Kako se krade na Ogrskem. 28 letni računski poročnik Viktor Kutalek jo jionevcril v Požunu 300.000 kron in pobegnil.
r Zastrupil so jo in umrl znani dunajski knjigotržec. Kornelij Vettor.
r Obtožnice proti Viljemu. 40 obtožnic zaradi umora šo sestavili proti Viljemu II. Akcijo vodita prokurator Lescouvc in gospa Prieux.
r Izdelovanje streliva v Nemčiji so ustavili 31. decembra m. I.
^arocSaa vlada.
Iz 40. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani t dno 33. decembra 1518.
Deželno vlada v Celovcu jc jioslala zopet obširno brzojavko giodc zadnjih dogodkov na Koroškem. O vsebini brzojavko in o vseh drugih vprašanjih, ki se tičejo razmer na Koroškem, sta razpravljala proti koncu sejo v posebnem posvetovanju predsednik Narodne vlado in poverjenik za notranje zadeve z ministrskim podpredsednikom dr. Korošcem ministrom dr. Kromarjem in generalom Smilja-ničem.
Ravnatelj deželnega muzeja prof. dr. Josip Mantuani so pomakne v III. razred tretjo plačilno stopnjo deželnih uradnikov.
Koncipist Kranjsko deželno banke dr. Gvido Zbašnik so pomukne v VI. razred deželnih uradnikov.
Policijski komisar Alojz Gerzinlč se po-mnkno v VIII. razred državnih uradnikov in se imenuje višjim policijskim komisarjem.
Vso orožništvo v območju Narodne vludo SIIS v Ljubljani, ki je bilo doslej podrejeno poverjonišvu za narodno obrambo, se podredi poverjeništvu za notranje zadevo. — V zvezi s to izpremembo je razpravljala Narodna vlada o sredstvih, kako priti v okorn političnim zablodan ljudstva, kakršno se pojavljajo ziusti v nekaterih krajih na Dolenjskem.
Predsednika in podpredsednika Kranjsko deželno banke jo imenoval doslej deželni zboi. Ker ta ne obstoja več, so prepusti izvolitev novoimonovanemu kuratoriju proti naknadni potrditvi po Narodni vladi.
Poverjenik za finance smo postaviti pod državno nadzorstvo vsako podjetje ali podružnico podjetja v območju Narodne vlade SIIS. katerega dohodki so pošiljajo v colot.i ali vsaj doloma v inozemstvo ali za katere ic utemeljeno. domneva, da se hoče na kakršenkoli način odtegniti obdavčenju v tuzemstvu. Naredba je v glavnem enaka, kakršna jc obstojala žc v Avstriji kot cesarska naredba z dne 7. oktobra 1915. Podrobnosti določa tozadevna naredba celokupne vlado.
Oglasilo so je 123 slovenskih visokosol-cov, ki obiskujejo, oziroma žole obiskovati visoke šole, kakršnih v Jugoslaviji ni, ki so to-Vsled neznosne draginje prosijo za uodporo, da zamorojo dovršiti svojo študije. Poverjeni-štvo za uk in bogočastje to pregledalo te prošnje s pomočjo dijaškega pripravljalnega odbora, preštudiralo vprašanje, Kam bodo šli ti dijaki študirat in koliko rabijo posamezniki podporo z ozirom na svojo premoženjsko razmero ter bo v eni prihodnjih sej stavilo konkretne predloge glede višine podpor.
Poverjenik za socialno skrbstvo poroča, da jc bil na Dunaju pri državnem talniku za zunanjo zadeve dr. Bauerju in so jo informiral glode tehnike. Dunajska tehnika je žo v mirnih časih komaj zadoščala potrebam; sedaj pa so prišli na tehniko visokošolci štirih letnikov skupaj, ki so nameravali študirati tehniko. a jih jo vojna ovirala. Prostora primanjkuje tako. da se ne morojo niti državljani Nemške Avstrije sprejeti brez izjeme, ampul: samo taki. ki so vsled vojne prekinili študijo oziroma bi so bili v normalnih razmerah vpisali že pred leti. Dr. Bauer je obljubil, da se bode po možnosti revidiral sklep glodo odslo-vitve jugoslovanskih dijakov, da pa ni upanja, da bi so mogli sprejeti na tehniki vsi re-flektanti. ampak k večjemu 20—30, v prvi vrsti raki, ki so radi vojno morali prekiniti študije. Poverjenik je bil tudi v Pragi, a tudi tam niso razmere nič boljšo.
Narodna vlada je uredila začasno vprašanje učiteljskih plač; sprejela jo soglasno brez izpromemb predlog, ki so ga stavile učiteljsko organizacije v tej zadevi. Učiteljsko plače bodo onake plačam državnih uradnikov XI.—VIII. činovnega razreda. Učitelji in učiteljico bodo plačani popolnoma enako. Narodna vlada pričakuje, da bo učiteljstvo. rešeno morečih gmotnih skrbi, posvetilo ' vse moči izobrazbi našega naroda ne samo z delovanjem v šoli, ampak tudi z udejstvovaniem na gospodarskem in socialnem polju. Sprožilo so je tudi vprašanje preosnove izobrazbe učiteljstva. Naglo šala so jo zlasti potreba, d«, mora imeti učiteljstvo potrebno izobrazbo na polju kmetijstva in drugih ]>onog narodnega gospodarstva. Določijo naj se natančnejši pogoji za sprejem v učiteljišče, da bo predizo-brozba gojencev cnotnojša. Pouk na učiteljiščih naj so razširi in so dodajo učiteljiščem šo posebni tečaji gospodarskega značaja.
Dodatno k ureditvi učiteljskih plač sc jo sprejela tudi resolucija, naj poverjeništvo za uk in be.gočastje izdela načrt, kako naj se izboljša gmotno stanje upokojenega učiteljstva, in ga predloži v oni prihodnjih soj.
Oddelku za uk in bogočastje so dodeli kot referent za bogočastje prof. dr. Ivan Zoro.
Pri prodajah lesa iz državnih gozdov, ozi-roma gozdov verskega zaklada se pristavi vse-loj klavzula, da imajo oddali kupci vos jamski in celulozni les po maksimalnih conah za
nakup tega lesa upravičenim reflektantom v smislu na red be z dne 9. decembra 1918 (Ur. 1. št. XVIII. naredba št. 179).
Pri prodaji demobilizacijskega blaga morata biti navzoča dva cenilca; vsaka licitacija se naznani občinstvu teden dni poprejc, preden se vrši.
Sklene so uvedba osomurnega delavnika v državnih, občinskih in zasebnih jjodjetjih tovarniškega značaja, kakor jo to storila že republika Češka in Nemška Avstrija. Ako bodo v gotov Ih izrecno izvzetih slučajih delavci delali tudi v nadurah, so te uro plačajo naj-mnrij za 50 odstotkov dražje kakor ure normalnega delavnega časa. Tozadevno izido naredba celokupne vlade, ki določa podrobnosti.
Radi pomanjkanja stanovanj se morajo izprazniti vsa stanovanja v postajnih in drugih p( slopjih državnih in privatnih železnic v ozomlju Norodno vlade SHS v Ljubljani, ako stano' alee nc opravlja več službe ali jo na driin ni čin izgubil pravico do stanovanja. Isto velja tudi za vsakršna fondna poslopja, ki jih upravljajo železniške uprave.
Osebju državnih železnic se dovoli za novo leto podpora v znesku 50 odstotkov običajnih četrtletnih nabavnih prispevkov, kakor je to storilo Nemško Avstrija in južno železnica. Delavstvu državnih železnic so prijiozna od 1. januarja 1919 naproj prlboljšok k dra^ ginjski dokludi v znesku 1 K na dan in zvišanje prispevkov za vsakega otroka za 25 vin na dan.
Kadar ni j^oukn, so vsa šolska poslopja vsem strankam v enaki meri na razpolago zi. njihovo prireditve. Kdor uporablja prostore, moro nositi morebitno stroške ža razsvetljavo ter za popravila, če so nastala potrebna vsled porabe. Tudi je dolžan, skrbeti za snaženje rabljenih prostorov po vsaki prireditvi, ker bi sc sicer zgodilo to na njegove stroške.
a Jabolka na rdeče izkaznice A. Stranko t
rdečimi izkaznicami A prejmejo jabolka v četrtek, 9. jnncaija v telovadnici I. dri. gimnazije po naslednjem redu: od 8. do 9. dopoldne št. 1—180; od do 10. ure št. 181—3f0; od 10. do 11. ure St. 361 do konca. Sirnnka dobi za vsako osebo pol kilograma jabolk. I kg star,. 1 K. Pripravite drobiž!
o Jabolka na rdeče izku^ir« B. Stranke a rdečin;; izkaznicami B dobč jabolka v četrtek, dne 9. januarja in v pctcli, 10. januarja v telovadnici I. drž. gimnazijo po naslednjem redu: v četrtek,
9.	jan. popoldne od 2. tlo 3. ?t. 1—300; od 3. do 4, 5t. 301—600; od 4. do 5. št. 601—900. V petek, 10. )an. aopcldno od 8. do 9. £t. 901—12C0; od o do
10.	št. 1201—1500; od 10. do 11. št 1501-1800; po. roldnu od 2. do 3. št. 1301—2100: od 3. do 4. štev, 2I01-24C0; od 4. do 5. . 2401 do konca. Stranka dobi za v-.-.ko osebo pol kilograma jabolk. 1 kd stene 2 kroni. Pripraviti jo treba drobiž.
a Krompir za I. okraj. Stranke I. okraja dobe krompir v četrtek, 0. januarja pri .Miihlcisnu po naslednjem reciu: od 8. do 9. dopoldne št. 1—200;: od 9. do 10. št. 201—100; od 10. do 11. št. 401 de 600; popoldne od 2. do 3. št. 601—800; od 3. do 4, S? 801-1000; cd 4. do 5. št. 1001 do konca. -Stranka dobi za vsako osebo 10 kilogramov krom' pirja. 1 kg stane 80 vinarjev.
a Krompir za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo krompir v petek, 10. januarja, pri Muhi. cisnu po sledečem redu: od 8. do 9. dopoldne št, 1-300; od 9. do 10. št. 301— fcOO; od 10. do U, st. iTOl—9C0; popoldne od 2. do 3. št. 901—1200; od 3. do * š!. 1201-1500; od 4. do 5. št. 1501 dc konca. Stranki dobi za vsako osebo 10 kg krom. pirja. 1 k g stane 80 vinarjev.
a Peka Trčck in Zalaznlk bodeta pekla, za stranko zopet vojni kruh od 9. januarja naprej'. ■— Krnh pri Trčkn dobijo stranke, ki imajo močne iz-kaznic? s štev.11,- pri Zolazniku pa stranke, ki imajo močno izkaznice s štev. 5. — Stranke mo-rajo predložili tema pekoma poleg močnih izkaz, me tudi rodoinskc legitimacije, na katere dobivajo sedaj kruh v vojni prodajalni na Bregu, oziroma na starem trgu.
Kdo \6. Kdo izmed vračajočih se ujetnikom is ruskega ujetništva bi vedel naslov mojega brats trmla BriSar, doma iz Grahovega na Tolmin.
sitem, o katerem sem izvedel privatnim potom, da se nahaja sedaj v Mariboru? Sporočila orosl J' r a n j o B r i š a r, oroiniSka ekspozitura v Srednji vasi pri Bohinjski Bistrici, proti povračilu poit-nih stroškov.
Kdo od vračujoč;h sc vojakov ve kaj pove. dati o Ivan Hrenu, kateri je služil pri 1. kom p, li. pespolka in o katerem jc po bitki v Galiciji dne 26. avgusta 1914 izgubljena vsaka sled. Z t vsako najmanjše obvestilo o pogrešanem izreka naitoplcjšo zahvalo njegova žena Marija Hren, Novo mesto. Dolenjsko.
Kdo ve? Kdo izmed vrnivših se itelijaj, skih ujetnikov, ki so iz Italijo ubežoli aH prispeli sem kot člani Jugoslovanskih logij, b» vedel kaj povedati o enoletnem prostovoljcu Andreju Dolinar 17. pp. Zadnjič pred devetimi meseci jc pisal iz Ostuni di Secco v ItaJijt
na naslov; Ivana Dolinai Smlednik. Medvode.
hs 1,:Iater' ,lz R,'sI!a se vračajočih ujetnikom
m kaj vedel o DogreSanem četovodju (nared-
(0T- PP- 8. stotaT£ £ zadnjič pisal 20. nvpvsu 1914., in o desotni ku Josipu n ol i h istega, pp. 12. sfotn.), ki pogrešanem od junija 1916.. se vljudno napm sa, da blagovoli o istem proti povrnitvi ^
ltS " "stra^ aH Pismeno g .TosiphS
Ham. Sv. Petra cesta 41, Ljubljano.
Dotična creba, katera jo vzela dežnik na ^ozn.čarski vesoliri v Narodnem domu n™ g a te koj vrne hišniku v Narodnem domu.
J® Um? 3- januarja 1919 so Je ne«
sorivH» n« n ft da jR 10 'ima v vreŠ spravila na napačni voz. Kdor ga je po noved-
hle ari^n f1. ^ pro<,i- da ** iz^čFuK
nie.arju pn ligovcu.
Izgubila se Je včeraj službena knlitra. T\>
hZ Zlllr -i''; s H i on io t x rdgovr u li mfh vvy -teni najditelj so prosi, da jo odda na nasloi Kopnvnikar, Čopova ulica 10.
Mlad, inteligenten ^ITLZT^il seznaniti s samostojno gospodičino z malim posestvom. Resno ponudbe pod ..Sreča 141" na upravništvo ^Slovenca". Tajnost zajamčena.	7anvlfa (lilMa dobrci ohranjena, in LmM lllfllllln, dam.ski piaSč sc proda. Več se poizve na Sv. Poirn cc3li 11, pritličje, levo.	RPd:1 Likava ■ mesecev brejostl, in 2 Ul 11,13 ni aru, meseca breja tel ca sta naprodaj pri MnrjeU Oepon na llovlc 21 pri Ljub!,,.nI.	ffni/SPn m in Iiova»ko opravo ibčem v IlUldl/IJ !;U najem. Ponudbo naj se pošiljajo na upravo tega lista pod „Ko-vačnica". (143).
	Atiiiiiiiitaiid l rLe/uT Ijani, Hradeckoga vaj 18. Na zahtevo se položi varščina. (130)	Onrinj'!^ rtijpj mitedlln kov vsake vrste rUjilKtli jiUUl izvršuje in ao priporoča (var> ?nmar;n, Ljubljana, Sv. Petra c. št, "23, 11. nadstropje. J40	Mm obleka ZcZ^T^jl so P. SUcrblc, Ljubljana, ilradecuepa vas .štev. 48. 137
iiiŠO V IMlianl ^no^kJ^m'ponudbe pod „50.000" poštno ležeče Novomesto			
(Ho) 2 težki breji kravi T^f^i Kane, Dravlja 2«, p, at.Vid n UlubUatio	\rtom pp™, S S £ ,v . .\>i HtuiUo, Ponudb? pod Jdit.Me na ui^ravo ..Slovencu".	UPfirf? ■'O* olrC):'ka postelj, kuhinjska IlUUii !i. mL.., tičoilt, šolska tabla, par belih otroških čevliev S t. 30, vrtni stol, vrtna klop v Spodaj. varne voiov, U«r'<!0, I. qadwir.	fi ?nni! kR,erl Je v torai- d,iu 7. t. m. U ijSUL', zamenjal dežni1-' pr! blagajni -Hs žitnega zavoda v Ljubljani, se nn-proša, da istega nemudoma \ rtu- v uradne prostor«, ijvj
M fniijiaripv in h,a^oc h konie«
ibU UimOljCV sprejmejo tnkojvtrai'
uVpCmžatf"1 reU:"
ta \mm,
pruvi P. Skorb.c, Liubljaua Hiadecke-ga vat 4S. - l>ro?1 g0 lt0t,,at| Tzorce<
»bnn »atrade onemu, ki ml pokate
il ti tj v mostu ali v okolici ljubljanski za ini-arsko de avulco. če m o. kočo j a takoj. Ponudbe pod K. & na
za ____
upravo ..Slovčacft",
isce se ura* ^rsofo
H'ev s slanovaniem
okolici se sprejme v najem. Ponudbe na upravo ..Slovenca" pod St. 53.
absol-obrtne šole (strojni oddelek) za upravno pisarno avtomobilne tvornice v Jugoslaviji. Samostojen korespondent, vešč slovenskega. hrvatskega in nemškega jezika v govoru ln pisavi. Pogoj: Jugoslovau. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja ter izpričeval in zahtevo plače v hrvaščini in nemščini pod šifro »lopa bodočnost 27« na upravo lista.
Mesar in ureKajevaiec :p,rZ "
lot. star si išče trajne službe. Vešč je sloven. in nemškega jezika. Nuslov: Josip Praznik, Sobrača, p. Št. Vid pri Zatičini.	(UO)
Vdilnnvnlirl trgovsko izobražen, sa-ni!iJiyUVuuju mostojen korospondent ki je že vodil veletrgovino, išče službe. ' Ponudbe pod „Vojakova bodočnost" 89 na upravništvo ..Slovenca"
¥'0 V mPClil bi se dobro spravila dva llib i UIOjIU ročna vozička proti dobremu plačilu. Odgovor pod ..vozlčok" na upravo „Slovenca". (85)
Dobra ftniiarico Stena se išče za malo
gospodinjstvo pri vdovcu z dvema odraslima otrokoma. Vsa dela v hiši bi morala sama oskrbovati brez druge pomoči. Mesto bi bilo dobro in stalno Nastop takoj ali pa 15- lebr. Začetna plača 60 K in dobra oskrba. Ponudbe s sliko na Ime Pavlekovič na trgovsko tvrdko Žagar, Zagreb, Ntkollčeva ul. 12
Pravo Francko?«! Gikano š
jajca. Osvaid Uobolc, Ljubljana, Martinova cesta št, 15.
IfllharTH dobra in samostojna, se Allliul llu sprejme k dvema zakonskima. Hrana in plača prav dobra. — Naslov pri upravi „Slov " pod št. 60.
ifrin lin kje bi se nahajal sedaj moj AlIU VB, mož TOMA2 KLEČ, ki se je t domobr. polkom 27, stotn. 6, dne 24 sept. 1914 odpeljat iz giuhonemnice v Galicijo. Zadnje sporočilo je došlo od njega 20. okt l'J14 Vsako obvestilo se prosi proti nagradi na naslov Katl Kleč v Kranja št. 2h.
ftnlin večjo množino proda tvrdka llglJC A. &UŠLAN, Karlovska cesta 15, v Ljubljani, — Dalje se odda tudi večjo množino vsrmat - vina sladkega,
Cnl/flnra belega in črnega, žepnih JUROIIID, robr.ev ver nogavic se dobi vedno pri MIlana Poljanšek, Vrhnika.
IjfollDr P°šteuih staršev s primerno ULvlibl; šolsko izobrazbo se sprejme v špecerijsko trgovino Alfonz Oblak, Novomesto.
CD hiČ9 pripravna za trgovino aa JU Iti jO prometnem kraju v Ljubljani. Cenjene ponudbe pod »Trgovina 1000" na upravništvo Slovenca
Mozaik zaiamoSeTs^:
ben, energičen, in prileten, vešč pri merjenju m v to stroko spadajočih delih z rudarsko šolo se išče. Nastop i. aprila ali prej. Stanovanje za obi-telj in nekaj njive ozir. vrta kot de-putat. Ponudbe na sentjnnški premo-gokop A. Jakli, Krmeij Dolenjsko.
Viclnna 70 ia ea vagon, ima naprodaj nlolCP L\j JU, Ivan Modrijan v Borovnici. Cena po dogovoru. (88),
Onfnv s 4 letno prakso, zanesljiv in tre-ulllul zen, išče mesta pri kakem zasebnem podjetju. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod St. 94.
Knfnnnn 1/nln dobro °hranien°. brca-muiurnu ftlllSJ, liibno delujoče, se proda J.Rozman, Ljubljana, Florijanska ul.24.
Dnhičtvn ie naprodaj. Naslov pove rUlllulVU uprava Slovenca pod št. 16.
v vsaki množini (postavljena na „, ... dom) dobavi strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani, Metelkova ulica 4.	5335
0iC=in' CfHlI v dobrem stanu, z vidno r(jO!i!^ JllUJ večjo pisavo kupi tovarna SAMSA & Co v Ljubljani, Metelkova ulica štev. 4.
Pisarniško opravo i^sr',3:
raje nove, kupi tovarna SAMSA Co v Ljubljani Metelkova ulica štev. 4.
Rnknva drva zdrava> suh^ meter
UllnUVu UllU, dolga, se prodajo že razžagana in razsekana in dostavljena na dom. St. C. Tauzhor, Ljubljana, Dunajska cesta 47.
Claril/nr se zamenja v maslo, proda jluUHUl se tudi bela pšen čna moka v mlekarni Poljanska cesta š;. 18.
VaI 7afn|<lil/ želi nastopiti službo pri RUI tUlKliilft, trgovini, posojilnici ali zadrugi mladenič, ki je obiskoval tudi trgovski tečaj. Ponudbe pod: J. Turson Ljubljana, Hrenova ulica 10.
HUhll even*- zavijačka in posamezni JlVlIU deli slovenske narodno noše dobro ohranjeni sc kupijo. Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod šifro »AVBA« 127.
fncnnril na vešča Slovenskega, ita-UUjPUUr IlD, ljanske^a, deloma nom-škega in hrvatskega jezika, z večletno trgovsko prakso, izurjena v knjigovodstvu in vseh pisarniških strokah, išče »labe prt večjem trgovskem podjetju v Ljubliani ali v Zagrebu. Ponudbi na uredništvo „Siovenca" pod »Marljiva« 126.
vsake vrste po zmernih cenah tuutfu dobavlja redno tvrdka FRAN MfiDiCA, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba solidna.	5446
Kot lovec ali ostrtaik &?o5£tvns
ali graščini kje v bližini Litije ali Ljubljane ali sploh kjo na Dolenjskem. — Naslov pove uprava „Slovenca". 5386
Kn! n^rftnik rnos,a
Ilul Ujulbiltn energičen voini invalid z ueopazljivo hibo, ki ima več go-spodarsko-strokovnih šol in večletno prakso z dobrimi spričevali. Najraje gre na kako veleposestvo ali graščino na jugoslovanskem ozemlju. Ponudbe ;iod Oskrbnik-invaiid na upr. Slovenca.
Loka! za imovino jVrsssis,
ali Sp. Štajerskem ali kjerkoli želim vzeti v naiom, oziroma manjšo, za to pripravno hišo v nnkup. Ponudbo na.i se pošiljajo pod ,.Lokal 3D" na upravo „Slovenca."
Potrtim in žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so je po nedoumnem sklepu Vsemogočnega danes 7. januarja ob '/i9. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajočo preselil v boljše življenje naš sinko oziroma brat
Ivfco
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši jutri, v sredo dne 8, januarja 1919 ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 30. V Ljubljani, 7. januarja 1919.
Ivan in Marija Marchlottl, starši. — Jožef, Viktor, Stanko, Silvo, Ani, MicI, Rezi, Hell, Veri, bratje in sestre. — Srečko Tekauo, trgovec; Ilija BUlč, vet,; svaka. — Srečko ln Ml-cika Tokauc, nečaka.
Prezgodaj nam je umrl naš dobri, nenadomestljivi oče, stari oče, brat, gospod
Franc Mazi
prejemnik
v soboto dne 4. t. m. ob 1. url popoldne po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika se je vrSil 6. t. m. na pokopališče k sv. Križu.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Obenem se presrčno zahvaljujemo za izkazano sočutje, prečastitemu gospodu kaplanu Keteju za tolažilne obiske, za darovane vence, za mnogo-brojno spremstvo, si. ravnateljstvu užitn. zakupa stanovskim tovarišem, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Ljubljana, 7. januarja 1919.
120 Žalujoči ostali.
Veletrgovina industrijskih in obrtnih izdelkov
Josip Francih, Zagreb
MartKeva ulica 5, telefon 15-54
ponudi iz svojega skladišča: vrvarsko blago kot: uzde, štran-ge, oglavja, povodce, dalje kri-stalno sodo, karamel-bonbone.
Nabavni vir za svinjsko mast in sušeno meso.
proti zameni
Ljubljana,
Sv. Petra
cesta 79.
v Ljubliani event. proti dobri odškodJ nini. Cenj. ponudbe pod ..POSTA 100".
Išče sc
gospodinja
za vodstvo večje delavske kuhinje, v kateri se kuha za 150 oseb. Prednost Imajo tgke, ki so že službovale v taki službi v kuki bolnici, sanatoriju, gostilni itd. Ponudbe z označbo zahtevane plače, sliko ter referencami naj se pošiljajo na
Plin v
prodaja in dobavlja zopet po nizkih cenah
G. D ar bo, Ljubljana 132 Mastni trg štev. 13.
f!nnj nekaj vozov konjskega gnoja UllUJ odda tvrdka ANTON KUŠLAN, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 15.
POZOR!
POZOR!
v ljubljanski politični okolici
(izvzemši sod. okraj Vrhnika) v občinah: I. Moste, Devica M. v Polji, Liplienie, Šiška, Št. Vid, Medvode, Ježica, Črnuče in Šmartno pod Šmarno goro
VENCELJ ROGELJ in
II Vič, Dobrova, Log, Brezovica, Rudnik, Dobrunje, Šmarje, Grosuplje, Hačna Slivnica, Št, Jurij, Studenee-lg, Iška vas, Iška loka, Verd, TomiSelj. Zelimlje, Poc!gorfca in Pijava gorico
FRANC VRHOVEC.
Slavi:;*,županstva se naprošajo, tla blagovolijo z običajnim razglasom zauka-zati po policijsko varstvenih predpisih { dati izvrševati dimnikarska de!n tema opravičenima mojstroma. Ljubljana, dno 31. decembra 1918.
Vencelj Rogelj, Franc Vrhovcc,
dimnikarski msjslcr dimnikarski mojster ;/Iosta.	Vič.
Klavirje, harmonije
iii vso siasnene instrumente
prodaja in izposoja,
Moaiz Brezfiižf,
Ljubljana, Kongresni trg štev. 15.
cal. 16 in oal. 12, so naprodaj pri F. H. KAI^ER, puškar, Ljub Jana, šelenbur-gova ul. 8. Ceniki se ne razpošiljajo.
Za oslabele vsled starosti, proti slabostim v želodcu in proti izgubi telesne moči je stari vinski konjak pravo po-življenje. Pošilja dve polliterski steklenici franko z zaboičkom vred za 00 K Benedikt Hertl, {jraščak na graščini Golič pri Konjicah, Štajersko. 122
vseh vrst, nizke ln visoke, za ples, promenado, kot dnevno uporabo, najfinejše izvršitve, v najele-gant. oblikah priporoča
tvrdka I. Klas
trgovina s Čevlji, Ljubljana, MikloSICeva cesta 16 v neposredni bližini hotela .Union* in sodne palače.
Popravila za pri nas kupljeno blago se izvrže ob najnižjih cenah v lastni delavnici.
CIII prave
za
. snbB gobe! Prodajam:
in v kovinastih dozah jO Vi doze po K 15 -Cele doze po K 28'—, tuc, mast za čevlje, čevlje z lesenimi in usnatimi podplati, sirkovein žimnatckrtače, toaletno milo, kolomaz, tržne torbice, lesene in por-celanaste pipe, pralni prašek itd. po najnižjih cenah. Izvrstno lansko vino-borovničar, slivovko, troplnjevoc, čajni (um, kavni in čajni nadomostek Se sladkan. M. RANT, Kranj.
Lesene podplate
cotuje
izdeluje in dobavlja vsako množino tovarna SAMSA & CO. v Ljubljani, Metelkova nllca i. 4732
Masi, slanino, soko nreso in salame
(Braunšvajger) razpošiljam na vse kraje Jugoslavije v poštnih zavitkih od 20 kg po nižje naznačenih cenah:
Mast..........kg po K 24 —
Slanino........kg po K 28 —
Suhe šunke. . , , . . kg po K 22-— Salame (Braunšv.) . kg po K 20'— Ia kavin nadomestek
nezavit .......kg po K 5-50
Ia kavinnadomestok v '/«kg zavitkih . kg po K 6-50 Denar naprej ali 50o/0 naplučila, ostanek po povzetju. Zavojnino računam K 9'—, a poštnino K 4*20. Kupci, ki osebno dojdejo, morejo slobodno lz mesta kakor tudi preko meje Hrvatske
vsako količino seboj vzeti. J. GIGO VIČ, tvornica suhomesnaie robe in masti, Nova Gradiška, Slavonija.
družba z omej. zav^ Maribor ob Dravi,
Gosposka ulica št. 5. Električne naprave za razsvetljavo za milne, Sage in druge naprave. Električni motorji, elektrlfni gža« dšlniki, električne Šepne svetilke.
NAJSOUDNEJSA« najcenejša
POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PR0BK0VINE Iz 5PANI JE In PORTUGALSKE. ZAHTEVAJTE VZORCE«.
AH Imate luč?
Jako dobre karbidn® svetilke, ki se
prilegajo v petrolejske svetilke, kakor tudi v razne vodne čaše. Komad stane 15 K Vsako množino karbida razpošilja: Industrija za razsvetljavo dr. z o. z. Maribor ob Dravi, Gosposka ulica &
r, iraje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-forra« mazilo. Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček 4 K, veliki lonček 6 K, porcija za rodbino 15 K. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelena, Ljubljana, Marijin trg. Pazite na varstveno znamko »Skaboform«!
Parketne deščice
) dobava In poklada kakor tudi vsa popravila in v to stroko spadajoča dela izvršuje in se priporoča
Josip PuU, ijilaiia, Cradasna ulica 22.
Trgovina v likvidacj Ima naprodaj
po zelo znižanih cenah vsakovrstno
Hi za Ho oibo in za perils
kakor: svilo, žamet, volneno blago, belo in barvano kotenlno, parhent, kiot pisano platno itd. Samo lepo in trpežno predvojno blago. Oddaja se le nad 500 K vrednosti. — Naslov trgovine pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca* pod št. 5398, ako znamka za odgovor.
Čevlji tovarne
PE™ ICO
ZINA a KO.
iz najfinej.ševro, boks in lak usnja z usnjatiml podplati se dobe po dnevnih cenuh. Trpežni zimski iz fine tele-tine i gumijastimi podplati po K 85 — za moške, K 75 — za ženske v zalogi LJUBLJANA, BREG.
Zveza bolniških blagajn na slovenskem ozemlju
s sedežem v Ljubljani.
Vabilo
na
občni zbor
Zmzz briških MagaSns na slooeissfteni ozemlja
s sedežem o IgiibUJanl,
ki se bo vršil v nedeljo 2. in evontnelno v ponedeljek 3. februarja 1919 v zborovalnici in posvetovalnici na mestnom magistratu v Ljubljani.
Začetek obakrat ob 9. nzi dopoldne.
Dnevni red:
1. Otvoritev in nagovor predsednika pripravljalnega odbora — 2. Določitev poslovnika zboru. — 3. Volitev predsedstva zboru (1 predsednika, 2 namestnikov, 2 zapisnikarjev). — L Volitev dveh komisij za predlaganje kandidatov v načelstvo, nadzorstvo in razsodišče. — 5. Poročilo o pripravljalnih delih in o stanju blagajne. — 6. Razlaga Zvezinih pravil in sklepanje o njih. — 7. Sklepanje o poslovniku Zveze. — 8. Sklepanje o rednih in enkratnem izrednem prispevku za Zvezo. — 9. Sklepanje v smislu zadnjih dveh odstavkov § 2. Zvezinih pravil. — 10. Predlogi in nasveti. — 11. Volitev v načelstvo, nadzorstvo in razsodišče. — 12, Delavsko nezgodno ip bolniško zavarovanje v novi državi.
število odposlancev, ki jih smejo odposlati posamezne bolniške bla^ gajne (bratovske skladntce), določajo Zvezina pravila. Dostop na zbor imajo le odposlanci že včlanjenih blagajn (bratovskih skladnic). Pristopijo lahko vse okrajne, obratne, stavbne, zadružne in društveno bolniške blagajne ter bratovske skladnice v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Podrobne]ša pojasnila daje ustno ali pismeno Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani, Turjaški trg št 4, prvo nadstropje, ki razpošilja tudi pravila in potrebne tiskovine.
Ljubljana, 31. decembra 1918.	121
Za načelstvo Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani
kot proponenta:	-
M. Rožanc s. r.	J. Kocmnr s. r.
načelnik.	tajnik.
Kdor potrebuje po ceni lnč
naj takoj naroči po povzetju, dokler jc še kaj zaloge, našo karbidno svetilko visečo ali namizno najnovejšega sistema. Cena fino emajli-rane svetilke znaša K 30'50. — Karbid vedno v zalogi pri K. 4a-mernlk & Ko., Ljubljana, Dunajska cesta št. 12.	■ --
Kranjska deželna podružnica
n.-a. dež. življenska ia rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v LJubljani, Marije Terezlge cesta 12, II. n.,
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tudi x vojnim rizikom, otroških do*, reutna in ljudska, nezgodna ln jamstvena zavarovanja.
— Javen zavod. — Absolutna varnost — Nizke premije. —
Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.
Srn
Električne naprave
za trge, občine, mline, žage itd. ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje ,.Zavod za tehnične in elektro« tehnične naprave VOJNO VIČ & Co., Ljubljana, Dunajska
cesta št. 22." Popravila strojev in aparatov v lastni mehanični delavnici. - Prospekti ln proračuni brezplačno.
KBattvagna
v
B
Z h
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala Je:
Tzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zuonov
£iubljana, ^Dunajska e.17, ftubljatia.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelano stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe, 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vse poljsko pridelke, žita in krmo, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrij-sko zavarovalnico od katere ima tudi dežela Kranjska podružnico.
Varnostni zaklad in ndnlne, ki so znašale 1. 1916 K 906.828-91, so poskočile koncem 1.1917 na 1,081.838-54.
Tedaj, čimvečjo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad.
Ponudbe ln pojasnila dajo ravnateljstvo, glavno poverjenlštvo v C olju ln na Proseka, kakor tudi po vseh larah nastavljen' po-
vorjenikL Cene primerne, hitra cenitev in takojšnjo izplačilo.
s
izdaja konzorcii »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Josip Costiniar v LiublianL
Katolttk* tiskarna v. Ljubljani.