Poštnina pavšalirana! Leto Hi. V Ljubljani, dne 5. januarja 1921. Štev. 1. GLASILO „KMETSKO DELAVSKE ZVEZE". Izhaja vsako sredo in stane za vse leto K 60 S S#'—, ta četrt leta K 15'—, na mesec K 5' številka K 1'40. 9 9 za pol leta posamezna Vse dopise in poSiljatve za uredništvo in upravništvo »Ljudskega glasu*, kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena porožila: v Ljubljani, Kongresni trg 9, na levi strani. Seja izvrševalnega odbora naše stranke v Ljubljani. V nedelio dne 26. or. m. se ie ves dan vršila v seini dvorani liublianskčsra magistrata se>ia izvrševalnega odbora naše stranke, na kateri so bili navzoči tudi naši klanci Po dališi debati ie izvrševalni ^bor snr&iel naslednic resolucijo k ooli-tk.nemu noložaiu: ^Razoravliaioč o političnem položaju ugotavlia izvrševalni odbor JSDS. 1. Ker so odvzele meščanske stranke »onstituanti značai suverenosti, mora ore-nesti stranka težišče svoietra dela iz par-tamenta med liudstvo v parlamentu pa •noravo vztralaM kakor doslei 2^astonniki v naistrožii opozicHi. 2. Izvrševralm odbor JSDS sklene, da sloni stranka v stik s prioravlnalnim od-noroin novo se snufoče internaciionale re-▼ofucuonarnevra svetovnega proletariiata na Dunaiu in Pooblašča načelstvo, da stori tozadevne nrinravlialne korake.« Dalie ie izvrševalni odbor sGdenil vse Ootrebno za orvanizaciio kmečkeea proletarijata katera oreanizaclta nai se poeno-stavi na ta način, da se v poedinih kraiih osnuidio kraievni odbori KDZ ki i:h bodo medsebojno v obliki okrainih organizacij Vezali -Gospodarski odbori«, naslaniaioči 86 na zadrugo »Sloga«, da se na ta način našemu kmečkemu proletarijatu takoj la-tuto nudi nekai pozitivnega: nujnost orga-n'zaciie kmečkega proletarijata predvidevalo tudi občinske volitve v pokrajinske t” v agrarne odbore. Kor:stat:ra se vseskozi zadovoljiv azvoi in razmah naših gospodarskih or-apizacii: v zadntih mesecih se te ustano-1 npvib d-elavskih zadrug dve de- we^anT’< tiskarni dimnikarska ra«^a v Manboru. zadružna banka: a^^riio 5e tudi konsumne zadruge. n ^ultuma organizacija »Svoboda« nai edvsem gleda za vzgoto socilalistične-nfo nara.5čaia: uvedla bo potovalne kmiiž-cin- nr‘reia*a Periodična predavanja o so-ni'-f. mu 'n izobraževalna oredava-: ustanovila bo posebei še sociialfstično ^st^no in socijalistično pripovedno celi ^tran^a ho Izdala v zmislu skleix)v H«gPet,a kongresa nov organizacijski bln,; t. obenem z novimi enotnimi stranki-legitimacijami »JSDS in KDZ.« ^r,V Srvho smotrenega organiziranja in a1a ‘»trankmega tiska se ustanovi do-vSpi, svinski odsek s sodelovanjem svri,J,redtvštev strankinih publikacij in v treb aatan^nega pregleda finančnih do-tiančni odb!o,ine orean'zac'ie- Poseben fi- yalnJoJ-. Sf\tore’ v vlavnem skleoi izvršc-odbora. Vse okolnosti in živah- nost razprav sama so pokazale, da ie v stranki oživelo živahno in neumorno novo orgairzaciisko delo. Z upravičenostjo smo imenovali celjski strankin kongres kongres reorgamzaeiie. Na delo torej še naorei! Zakonska podlaga agrarne reforme. I (Dalje.) Važna ie naredba, s katero se usta-! navila agrarno zastopstvo za pnioravo agrarne reforme v Sloveniji, kar se pač tiče naše ožie domovine. O tei naredbi, ki :e bila izdana dne 4. februarja 1919. ie naš !"st že pisal. Ker pa ie od tega že dalie časa In so mnogi naročniki tisto številko izgubili in da bo stvar enotna ter celotna, nai navedemo tudi tu na kratko nieno vsebino: V naslednjem podajamo v glavnih obrisih volivnn red in pa navodila za te-volitve. odbori krajevnih organizacii nai pa v smislu teh navodil začnete takori s podrobnim delom tako. kakor smo povedali v našem listu to že o občinskih volitvah. Vo-Hvni red te bil razglašen dne 27. februarja or. L tu nodaiamo le naiglavnenše: Občinski agrarni odbori. Občinski agrarni odbor se izvoli izmed občanov samih. Volilno pravico imate vs; predstojniki družin (gosoodarii) ki se pečate s kmetiistvom. Obrtniki, trgovci, uradniki in drugi, katetrih izključni posel ni kmetiistvo. nimate volilne pravice: volilno pravico oa imate tudi vsri kmetski delavci in hlapci ako imate svote družimo Kter ie v družini ženska gospodar, ima ona volilno pravico. Za družino se smatra po naredbi vsako samostorirro gospodarstvo z vsemi člani, živeči do sedal v istem gospodarstvu. Ko ie volilni imenik gotov, se mora razgrniti na občinskem uradu in mora biti vsakemu na voovled za dobo 8 dni. V ti dobi se morate napraviti vse reklamacije, katere mora župan ali niegov namestnik sporočiti tekom treh dni glavnemu oavex-ienrki« za agrarno reformo v Ljubljani Ta mora tekom nadaltmh 8 dni priziv rešiti: če v tem času priziv ni rešen, ga je smatrati za odbitega. Volilni imenik se sestavi tako. da se razdelilo vsi volilni upravičenci v oet kategorij, in sicer v: 1. skupino one. ki nimate več svoje zemlie: 2. skupino one. ki nimate toliko zemlje kolikor ie morete obdelati s svoio družino: 3. skupino one. ki imate toliko zem- be loolikor fe morete obdelati s svote dru-žiao: , . 4. skupino one. ki obdelujete svate zemlte z lastno družino in s oomočte naie-t;h delavcev (dekle hlapci u stalni dninarji) : 5. skupino one ki obdeluteio svojo zemlte samo z naletimi delavci ali daieio zemlte v zakup. Prva in druga skupina tvorita eno volilno skurrino in volite na vsakih deset upravičencev enega odbornika. Tretia. četrta in peta skupina tvorite drugo volilno skupino in volite na vsakih 20 upravičencev ravnntako enega odbornika. Izvoljeni odborniki tvorite občinski agrarni odbor. Tekom 7 dni no valitvi mora volilna ko-misiia sklicat' te odbornike k seti. ki izvolijo iz svoie srede predsednika podpredsednika m tainika. Volitve vodi žuoan ali niegov namest-nik ki pokliče iz prve volilne skumne v volilno komisiio dva. iz druge na enega člana. Poleg teea se lahko pokliče v konti sito na zahtevo tudi po en zastopnik raznih strank. Zoper nepravilne volitve le dopusten priziv na glavnega poverjenika za agrarno reformo. Pravice občinskih agrarnih odborov. Občinski agrarni odbor ima pravico predlagati: a) koliko veleposestniške zemlte. kle .n za koliko zakupnino nai se da v zakup onim družinam občine, ki so za to upravičene: h) koliko drv za kurtavo. stavbenega lesa in stelie nai dobe upravičene družine iz veleposestniških gozdov: c) katere skupne nanrive v meliiora-cilske in druge svrhe naj se napravite ali vzdržujete na veleposestniških zemljiščih (iarki za zamakanje drenaže, pota itd.) in kdo nai vzdržuje ozlrojfta nadzira te naprave. Občinski agrarni odbor ima potem orav'oo za zbiranie materijala ki je potreben za izvedbo agrarne reforme, zlasti: a) koliko zemlie in v kakšni kulturi (gozd. travniki, njive itd.) potrebujete posamezna posestva v občini zaradi zakro-žitve in rznooobr'tve primerne družinskim in delovnim razmeram obdelovalčevim. kakor tudi krajevnim pridelovalnim in gospodarskim pogojem: b) koliko kmetskih posestev, ki so primerna za samostojno gospodarstvo, se te vtelesHo veleposestvom, kako se je to zgodite kie so niih oteišnii lastniki oziroma niih pravni nasledaiiki zmožni za obdelovanje zemlie: c) koliko oseb in družin ie v občini, ki se pečate z obdelovanjem ztmlie ki ie na doma nimate v zadostni meri da bi mogli ob niei živeti s svoio družino ter se zato žele izseliti v drug del države na večie posestvo. (Dalie prihodnjič.) Popis prebivalstva, hiš in živinine. V Službenih Novinaft št. 94 z dne 31. aprila t. l In Uradnem Listu z dne 23. oktobra 1920, št. 122 je objavljena uredba o popisu prebivalstva, hiš In domače živine, ki se ima koncem tega leta Istočasno in enako izvršiti na vsem teritoriju države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Odveč je, da bi se važnost tega popisa posebej povdacjala, dovolj tje omeniti le toliko, da poznanje številnega stanja prebivalstva ni samo potrebno za narodoslovna raziskovanja, ampak Je tudi še večje važnosti za upravne namene vsake dobro urejene države. Na noben drug način ne more država sebe bolje spoznati in biti natančno intormirana o svo-81 velikosti in ustroju, kakor s periodičnim nabiranjem podatkov o prebivalstvu. Za našo mlado državo nima ta prvi pop!s prebivalstva -samo pomena kot veliko kulturno delo, ki bo potomstvu zapustilo vemo sliko Stanja, v katerem se je naše pleme nahajalo v početku ustvaritve edinstvene domovine našega troimenega naroda, temveč bo tudi sedaj dobro služil kot temelj pri .izvršitvi nove državne ureditve, ker so podatki o prebivalstvu osnova za upravno, gospodarsko, prosvetno in sploh celokupno socijalno politiko. Za izvedbo tega velikega statističnega dela je treba intenzivnega delovanja vseh prosvetnih družabnih stanov in najaktivnejšega dela občinskih in državnih bblastev. Vsled tega se ije z omenjeno uredbo določilo, da ta popis izvrše občine s sodelovanjem vseh pismenih državljanov, kateri imajo dolžnost, da na poziv občine vrše odkazane popisne posle, dočim je nadzorovalnim oblastim poverjena kontrola in nadziranje dela popisnih organov. V slučaju, da v kakem kraju prebivalstvo napačno razume pomen tega popisa, morajo nadzorovalne oblasti obrazložiti pomen popisa in Je prepričati, da so podatki, pridobljeni s popisom prebivalstva, splošne važnosti za vsakega, niso pa nikakor v škodo pojedinčev, ker se vsi osebni podatki, katere zbira statistika, obdelujejo in sestavljajo v skupinah tako, da se v statističnih ta-balah osebnosti popolnoma izgube. Osebni podatki so tudi največja tajnost, ki se nikomur ne objavljajo in nimajo nobene zveze z določevanjem in plačevanjem davkov, vojno obveznostjo, rekvizic Ljami, ali s kakim novim obteženjem in obremenjenjem prebivalstva. Vsled v današnjih razmerah neobvladljivih tehničnih težkoč se Je tiskanje pravil in navodil ter obrazcev za popis zakasnelo za nekoliko dni Jn so se radi tega morali za prehodna dela določeni roki na novo določiti in omejiti. Kljub tem težkočam se mora pri tem vztrajati, da občinski popisni odbori tudi v tako skrajšanem roku izvrše vsa pripravljalna dela, tako da se bo popisovanje samo moglo vršiti z 31. decembrom 1920. Poverjeništvo za socijalno skrbstvo. — Naknadno objavlja imenovano poverjeništvo, da se bo ljudsko štetje vršilo šele 31. januarja 1921 dalje. ALEKSANDER TOMAN: Kmetijstvo v Združenih državah. (Dalie.) H. Vremenski urad. Vremenski urad Ima nalogo ugotavljati, vreme, izdajati in priobčevati vremenske spremembe, viharje, mrzlo vreme, slane in povodenjske slučaje, naznanjati naraščanje rek, vzdrževati In opravljati vladne vremenske, telegrafične In telefonske črte, zbirati In razpošiljati morske vremenske poizvedbe v prid trgovstva in mornar-stva, poročevatl o temperaturi in deževnih ra>-mer v poljedelske namene ter opazovati taxe zračne in zemeljske (potresne) prikazni, ki bi mogle vplivati na podnebne in zemeljske odnoša-je v Združenih državah. Urad za ugotavljanje vremena. (Forecast dfvision.) Ta odsek dobiva in beleži vsaki dan dvaknt telegrafična poročila o vladajočih vremenskrti j razmerah ter Izdaja mnenje o pričakovanih vre-| menskih izpremembah v vseh krajih dežele. V slučaju resnih vremenskih pretečih nevarnostih Izdaja svarila posebnim postajam za nevihte, kl se nahajajo na obrežju velikih jezer In morskih obalah. Odsek za reke In poplave. Ta odsek nabira naznanila glede stanja vode v rekah, ki se vporabljajo za plovbo In izdaja svarila proti pretečim poplavam. Nabira dalje poročila o množini (visočini) snega, padlega v zapadnem gorovju, da dožene množino vode v rekah in potokih, ki služilo za namakanje zemljišč j ali ki so v to svrho namenjeni. Dalje ugotavlja ; množino izhlapele vode v vodnih nabiralnikih In \ jezerih, da se ugotovi množina vode za namaka-: nje, za porabo gonilne sile In plovbo. Nadzoruje preiskovalne postaje, katere vzdržujeta vremenski in gozdarski urad. Odsek za poljedelsko meteorologijo. Ta odsek vrši delo opazovanja vremena gle-i de na žetev in pridelovanje ter nabira statistične podatke, potrebne v to svrho. V ta namen vodi in j nadzoruje dotične preiskovalne državne postaje tn druge zavode, namenjene v to svrho. Nadzoruje delo okoli 400 posebnih postaj, katere so ustanovljene in vzdrževane v zvezi s pridelovanjem k >-raze, pšenice, bombaža, sladkorja, riža, tobaka, sadja in rejo domačih živali. Ta odsek pošilja i svarila v prid kmetovalcem gotovih pridelkov. | Nabira podatke v vladajočih vremenskih odnoša-! jih širom cele dežele ter o učinkovanju teh od-nošajev na važne pridelke. Ti podatki se priobčujejo vsak teden, kadar so pridelki še na polju, drugi čas se javljajo vsaki mesec enkrat. Odsek nadzoruje izdajanje teh vremenskih podatkov v raznih središčih države. KHmatologični odsek. Ta odsek nabira, proučava in priobčuje podatke, ki se tičejo podnebnih razmer v Zdruf. državah. Ima splošno nadzorstvo okoli štiritlsoč dvesto sodelujočih postaj in dvainštirideset posebnih meteriologičnih postaj. Na teh postajah se ; beležijo dnevni podatki o opazovanju toplot*, mraza (temperature), padanja dežja, snega In drugih meteriologičnih prikazni, potrebnih za ugotovljenje podnebnih razmer v raznih krajih Združ. držav. Ta odsek nadzoruje opremo in osebje postaj, namenjenih v pregled glavnih kmetijskih strok v deželi. Ta odsek ima nadzorstvo nad poročili, izdanimi pozimi, ki kažejo višino : snega na tleh ter debelost ledu v rekah in pristaniščih. V presledkih priobčuje posebna poročila, tikajoča se podnebnih odnošajev. Nalogo ima, prs-• pravljati vse potrebno ra izdajo letnega poročt-j la o kllmatologičnih stvareh, katerega glavni urad izdaja; nadzoruje mesečne In letne publikacije, ki ; jih izdajajo razne postaje v poedinih državah. Ta odsek ima v skrbstvu vse barometerske razmere v Združ. državah ter pripravlja poročila o nor-malu zračnega pritiska, toplote, mraza, dežja, snega itd. Dalje beleži poročila mornarskih postaj glede kllmatologičnih odnošajev na morju ter nadzoruje radiotelegrafične (brezžične) postaje na atlantiškem In paciflčnem obrežju. Odsek Inštrumentov. Ta odsek ima skrbeti za nabavljanje In vzdržavanje najboljših inštrumentov pri meteriologičnih in seismologlčnih postajah, katere vzdr-j žuje poljedelsko ministrstvo ter Ima nalogo nad-! zorovatl uvedenje in način vporabe le-teh, kakor : tudi drugo opremo, potrebno pri teh postajah, i dalje ima nalogo, uvesti In vzdrževati vso opremo : potrebno pri razstavah in pri svarOnih postajah i prot! viharju nadzorovati vse delo glede Izhlapevanja vodnih površij, rek, Jezer, Itd., uvažati ;;i vzdrževati avtomatične vodomere pri rekah, a«t-Ije ima nalogo uravnati In prilagojevati vladajočim pokrajinskih razmeram inštrumente pri opa-j zevališčih v raznih krajih Združ. držav: dalje sc i bavi odsek z vprašanjem obvarovanja prot! stre- I «. (Dalje prih.) Dopisi. Žreče. Pred mttoehni leti smo obhajali v našli žreški fari zakrament sv. birme. Knez in škof lavantinski nam le tistikrat blagoslovil orostor za kapelico. Od tega ('asa ie že minulo okoli 9 let. a kal se te napravilo med tem časom? Vprašamo Vas. gospod župnik! V teh dolgih letih se te vendar napravilo toliko da se na-orvi pogled vidi. da ie podobno kapeliciuza gotovo oa še neverno ali bo to občinska brivnica, ali božia hišica. Kdo ie temu kriv. da še sedai ne vemo. kal bo? Naiveč žuo-j mk. ker ie tisti denar večinoma »zafuč-kal«. ali na prikril. On skrbi boli za svode | sviniske hleve, kakor oa zn božio čast. za katero so kmetie darovali iz svodih žeuov. da bi se bila Dostavila mala cerkev. Ta ; avstrijski patriot ie tudi zvonove prodal v ta namen za nadalievanie voine: kie Je zdai tisti denar, itak vemo. ker nam ie znano da ima on velike, na nikdar polne žene. Pa tudi naš voso. kaolan so zelo ! hrabri. Rišeio sc Krušič. in radi rogovilijo : po noči okrog. Pred volitvami se le ubogi revček toliko trudil, kor le hodili ' vaseh ter agitiral od hiše do hiše. slepil ubogo ljudstvo, da bi na dan volitev vsi : siromaki volili njegovo črno stranko. Po-I kazalo se ie oa. da se ie nrav občutljivo i oneke! na mrzli vodi. Čeravno ie bila mr-j zla. vendar le pogorel kakor suhliad. Mi bi ' mu priporočali namesto agitiranja, nai bi šel od hiše do hiše pobirat v božiem ime-I nu za podobo v kapelici. To bi bilo niegovo | leno pravično in bogoslužno delo. Tu yi-I dim o. kakšne Hudi imamo v žreški občini. ' le še več takih, katere oa lahko orihod-! niič malo okrtačimo. — Več kmetov. Bohinjska Bistrica. Poročamo Vam iz Boh. Bistrice še to-le: Na Miklavževo nedelio. dne 12. dec. le bilo pri nas »žegnanie«. Razen »str-denk« kos. srpov in nonravlienih sekir se ie videlo v cerkvi tudi 330 novo vpeljanih električnih žarnic, katere so leno svetile »namalanim« in izrezanim svetnikom. Tudi ! »ofer« ie bil za to (za naneliavo elektrike). 1 Mi sociialist’ iim privoščimo to veselic h* i ker vemo že iz skušnie. da farovška malha ne bo tako kmalo polna, nal napravijo še mnogo takih »otrov«. Obžalulemo le. da mnogi od teh. kateri so za »ofer« dali. ni-maio niti toliko, da bi si kunili ool litra o|' boieia za lastno uporabo. Popoldne ob uri ie bil drugi »hec«. Napovedane so b'i© namreč volitve podružnice Boh. Bistrica za »Kmetiisko družbo«. Takoj do »krščanskem nauku« -(tudi značilno) so se zbran možie.. klerikalni in samostoini v šolskej11 poslopju v pritličju. Volitve so bile zelo zanimive. Izvoljeni so bili takoi triie možic na krščanskih načelih med niimi tudi šolski vodia znani g. Silvester. — namr®^ tako. da so nrifrčali skozi vrata, kakor rna' ček. ki ie materi v kuhinii klobaso ukrad® • Tako vsai ie trdil neki Janez ki ie ooa2^ val to s ceste. Nastal ie prav kaniba'8^ trušč in zmerianie. ki se ie nadaljevalo pred šolskim poslopiem. Volitve so se ■ kliučile šele v neki klerikalni trda ^ (gostilni), kamor so vdrli že znani J-. Sarii ter premikastili nekaj klerikalnih kov da ie bila potrebna k sklepu vo ] še intervenciia orožnikov. Z volitvam y bo bavilo naibrž Še kralievo so^^e‘.„„es drugo še kal več sodrug urednik, za oa na len pozdrav! Vaš Janez. Mozirje ob SavinJL a> Pri nas, že čisto koncem trga, stoji o kateri bi človek mislil, da je čisto ,l>ozi*tarSfcc Pa ravno tukaj se zabavlja čez vse Pro ideje In se kuje meč proti socializmu. ^ Jara gosj>oda, žandarjl Itd. se Se okrogli mizi in dela načrte, kako W nasTre] daviti ljudstvo. — Ako ne odobravaš tesra, j kar ta plemenita družba predlaga, ali ako sl drz- > neš zagovarjati interese revnega ljudstva, tl eno- j stavno pokažejo vrata. V Mozirju }e več gostiln | ta ker si lahko zbiramo, bodemo gostilni Puncer I obrnili hrbet, kajti tam ni drugega za nas pri- ! Pravljen ega, kakor vrata, da tl jth pokažejo, če ; ne trobiš ž njimi v en rog. Prihodnflč »I bomo i ta gospode natančneje ogledali. Iz Ptuja. Tukaj se je odprla prodajalna konzumnega društva za Slovenijo, katero dela našim trgovcem velike preglavice. Takoj ko se le odprta prodajalna, so bili prisiljeni iti s cenami navzdol. To pa jim nikakor ne diši, da bi se zadovoljni s 5 ali 10 % dobičkom, sedaj, ko so se navadili že m* 30 in 40 % »profit«. Brihtne glave so jo hitro »pogruntale«. Mis- j UH so si, zakaj pa imamo urade tukaj, če ne zato, ! da bodejo narod — nas trgovce — pred izgubo Sčitiili. In šli so na finančno stražo, se pritoževali j Proti konzumu, kako da more ta sladkor proda-Jati po 48 K, sol po 4 K 80 vin. Itd. Toda ta intervencija je bila brezuspešna, ker tako daleč ta vendar ni segla korupcija v Jugoslaviji. Sedaj, ko vidijo, da je bila njihova Intervencija brezuspešna, tarnajo: »Ah, da se je ravno sedaj naselil ta konzum tukaj pred božičnimi Prazniki; naj bi počakal vsaj še 14 dni, da bi zaslužm še par tisočakov, ker bodemo vsi bankrotirali!« Ker se mi ptujski trgovci smililo ter *’ taislim, da bodejo morali stradati o Božiču, Predlagam, da se vsa usmiljena srca spomnijo P11 Praznikih in tistim, ki bodejo prišli k njim z nabiralnimi polami za ptujske trgovce, vsak po ^oii možnosti darujejo. Saj veste, kaki reveži so n- Pr. Senčar, Schranko, Hlng e tuttl altri. Vsem konzumentom bodi to jasen dokaz, kuko so vas izžemali trgovci do sedaj, zato se Pa poslužite sedaj konzuma, pristopite vsi k svojemu podjetju kot člani In ne pustite se več odirati od krščenih ta nekrščenih judov. Držimo se tistega gesla kot se ga držijo buržuji »Svoji k svojim!« Št. Peter v Savlniskj dolini. Razbiirierti časi. Veliko le bik> razbur-'enie v šentoeterski fari in znamenita oseb-nost ie bil D. Jančič. Ta mož se Je naiboli j'azburial radi volitev m silno si ie oriza-Pfval da dobi oristašev za svoto stranko. dom ie oošilial Hudem oisma. da bi iih zaoelial. Utidie na so bili oametni in so Glasovali do svoji vesti in oameti. Imeno-vani mož noče detfti sv zakramentov mrokom. ki imato naoredne starše. Ako bolniku zadnjo oonotnico mu ie noče ^deliti ako ve da niso votili z niim. On bvorj vedno, da ie vera v nevarnosti in • i>eša. Mi na oravimo nasnrotno. Ne mi. . trtveč vi sami. boste vero uničili, ker me-e v evaneeliJ nolitiko in ker ne snoštu-p nier^ve' — Vsem čitateljem »Lludske-vilasu« DošiHamo srčne nezdrave! žl ^/"aftno ob Dreti. Dne 5. 12. se ie naš ci 'uk raz nrižnice z vso silo vrcel na so-st‘r.n'r demokrate. Blatil ie oosebno vodto bu v C katcreva sicer ni omenil no ime-KriJe"dar na 'e merilo vse na sodrugra nim 1°°. kl0t vnditelia stranke. Prioom-obfi',, ? *e tTi minolih volitvah v tnkaišniih 1‘Jn z veliko večino zmagala KDZ. k Savinjske doline. Naša Zcornfa dolina ie mri valitvah pokazala 5^'blska Svoie , a -... -*■ --------------- n!'?:rt'r| e ^te- Zavedni naši možiie orea likanj- v knietsko-delavski zvezi so z ve-listiA,. 1111 navdušenjem glasovali za sociia-več:n (kstranko 'n zbrali na naših voliščih in (j^i? stranko trnečega kmetskega ^eniii 'J'. etra Hudstva. Prav mnogo >e k /^^moeel krasni shod. ki sta ga *LhibHn« J-eskovšek (Celic) in dr. Korim 'n ki j0' nov- nri Rečici ori Moziriu n,di skr? ?x° d'obkraiine kamor bo lahko oošiliala svoie izdelke. Trn v peti ii te grški krali, ki sc ie zoroet polastil prestola. Da se vsa ta vorašania urede, se sestaneio zastopniki velesil po novem letu in bodo gledali da nihče ne diobi premalo. Italija. Končno ie bilo Italiii vendar dovoli D’ Annunziieve komedije zlasti ker so ie bili tudi reški meščani do grla siti. Nai-nrei te odredil italiianski vaiaški poveljnik blokado, ki na se ni obnesla, ker so večinoma vse ladie pobegnile k upornikom. Nato so italijanske redne čete za^ čele zares. Obstrelievale so Reko in io končno zavzele. D’ Annunzio i.e sicer rekel. da se ustreli, ako izgubi Reko a sedai se ie premislil. Pravi da Italiia ni več vredna, da bi se zanio boril. Kai bo sedai z nlim se ne ve. Rečani so veseli, da so s? iznebili tega križa. Sedai bo imela tudli Dalmacija mir pred prenapetimi nacionalisti. Nemčija. Ker te bilo aretiranih več delavskih vodrteliev. ie začelo delavstvo stavkati. — Bivši nemški generali še ne mirmedo. Skrival ruleto zoper republiko in radi bi zapet spravili na tronček svaiega nepozabnega Viliema. Zadiiie čase so odkrili obsežno monarhistično zaroto ki ii stoli na čelu znani general Ludendorff. Zarota ima središče na Bavarskem in sega preko Tirolske v Avstrilo in na Madžarsko. Avstrija. Avstriia zagotavlja na vse strani da nima nikakih monarhističnih namer temveč se zaveda da bi izorememba republikanske obPke mogla škodliivo vplivati na odnošate s sosedniimi državami. Zlasti sooštuie Avstriia Češkoslovaško, s katero hoče živeti v naibolišem razmeriu. — Du-nafl ie prebil božične praznike v samih stavkah. Stavkate natakarji zobozdravniki nameščenci inseratnih uradov, deloma (udi železničarji. — Radi naraščajoče bede se silno množe vlomi, poboii in ropi. Sicer na bi vedela tudi naša porota o tem nrecei povedati. Madžarska. Madžarski prestol mora biti zefo drasocea. sicer bi se ne pulili toliko zanj. Sedaj čaka na prestol že 11 kandidatov, med njimi so 4 Habsburžani. V glavnem mestu Budimpešti obstoji družba zarotnikov, katere namen je pod vodstvom bivših avstrijskih generalov hrvatske narodnosti hujskati zoper našo državo. — Oblasti zatno v kratkem )>obtrati davek na vojne dobičke. Davku bo podvržen vsak, kdor med vojno ni služil vojakov in pa trni, ki imajo nad milijon premoženja. Tudi pri nas bi kazalo, da napravijo pristojni činitelji potreben korak. Ljudstvo čaka in bo vladi hvaležno, ako ga ne bo pitala s samimi besedami. Čas je že, da se nam krivica popravi! Češkoslovaška. Na češkoslovaškega ministra za zunanje posle so nameravali, atentat, ki pa so ga preprečili. — Na predlog nemških socialnih demokratov je senat sklenil, naj v Češkoslovaški vsaka narodnost zase upravlja svoje šole. — V poslanski zbornici so se nemški poslanci meščanskih strank postavali proti podržavljenju zasebnih železnic. Njihov protest je bil brez uspeha in železnice se podržavijo. Poljska. Poljski socialni demokrati so Izstopili iz vlade. — Ker je nekaj boljševiških vojakov prekoračilo poljsko mejo, je Vlada izjavila, da v bodoče ne bo postopala z njimi kot vojaki, temveč kot četašl. Rusija. V Ukrajini in na Krimu so izbruhnili upori. Boljševaki zbirajo svoje čete na jugu in nameravajo napasti Severno Perzijo. Japonska. Med Japonsko in Rusijo preti izbruhniti resen spor, ker Japonska blokira morsko obal pb Tihem oceanu m ker je zaprla mandžursko mejo. Nizozemska. Tudi med Nizozemsko in Jugoslavijo je prišlo do spora. Jugoslavija je namreč odstavila častnega konzula Nizozemske v Beogradu, ker je med vojno pomagal Avstrijcem. Nizozemska je to zamerila in prekinila diplomatične stike z Jugoslavijo. Upati je, da se spor kmalu poravna. S Iz naše države. K Nova vlada te sestaviiena. Težke so bile »orodne bolečine in tudi dete ne bo kai zdravo. Starši, to so demokrati in radikalci. so si izbrali vsak do 6 ministrstev seveda takih, ki kal neseio. Štiri stolčke ki ne Domenilo'dosti, so milostno eremistili drupim strankam. Sedal čakamo na delo! Komunisti so stooili v akciio na raznih kraVh. Vlada jim k> stooila brezobzirno na orste. S Doliciio in orožništvom Km ie zasedla »Delavske dome« In uredništva. izvršila mnosro hišnih Dreiskav ter nekai voditeljev aretirala. Pri tei odliki moramo omeniti ene-ea izmed vzrokov, ki silijo uboeo ljudstvo k prevratnim idejam. V Sloveniti imamo precej botrate Dremovovnike. V rokah iih ima tuia kapitalistična »ospoda pod imenom »Trboveliska premoeokoD-na družba«, katere sedež le na Dunaju, a ima upravne svetnike tudi v Uubliani. Družba dela na račun konsumentov ne-’zmeme dobičke milijon? se stekaio v niene žepe delavce na olačuie nesramno nizko. Radi bede in potnanikanra nai-nptrebneiših stvari so napovedali trpini — rudark' stavko. Začela so se posraianta med družbo in rudarji, ki iih vodi vlada. Delavci so šli daleč in popustili, kar se ie !e dalo. — Družba na ie stroeio -odvrnila, da »im mezd ne more zvišati če pa to stori, bo morala zooet premoer podražiti. To le zločinska isrra'mocotcev z delavci in komsumenti. Poeanania se še nadaljujejo. Želimo delavcem uspeha, družbi pa Rvetuiemo. da tema z izžemaniem uboee-sra Kudstva! Spoznavanje nepravih (Ko- in enokronskih bankovcev od pravih. Na vprašanje, kako se morejo spoznati ponarejeni dvo- In ervokronski bankovci, izdani od Avstro - ogrske banke v Budimpešti, od pravih, se poroča sledeče: Ponare- Aidožba in last konzorcija „Ljuduk’ ćUaa*. jen enokronski in dvokronski papirnati denar je najlažje spoznati po tem, da nosi ponarejeni številki serij nad 7000, dočim ima pravi obeh vrat denarja številke serij Izpod 2000. številke serij so natisnjene na desni strani, na levi jo pa označena n. pr. No. 80.520, številka bankovca dotične serije. Pri serijah ni oznake No. Kovani drobiž, s katerim bodo menjali enoto d vok ronske bankovce izgleda tako-le: Na eni strani je označena vrednost 5, 10 oziroma 25. Levo m desno od teh vrednosti je napis »para« v cirilici in latinici. Spodaj je letnica 1920. Nad označeno vrednostjo -je emblem v obliki dvokrake vaze z žitom, presekanim s črto, na vrhu katere so v polukrogu razvrščene tri močnejše pike. Na drugi strani je državni grb s krono. Kal bo z drobižem? Po informacijah fmančpe deleeaciie v Ljubljani so vesti, ki se iz nensrotovliivih virov Šlrito med občinstvom đa’ rztmbe eno- dve- in de-setkronske novčanice plačilno vrednost z 31. decembrom m. 1.. neistinite. — Ko dobi finančna uprava dovodi kovanega drobiža na razoolaeo. česar ie v naikral-šem roku pričakovati, se bodo te novčanice vzele iz prometa. O roku. ki bo tako odmerien da bo vsakdo svote novčanice zamenial za novi drob:ž. se bo občinstvo uradno in no dnevnikih pravočasno obvestilo Do tedai oa vetiaio o prometu s iem zakonitim plačilnim sredstvom med zasebniki, med strankami in državnimi blagajnami dosedanji predpisi. Državne blagajne so obvezane, da tud te novčanice prejemajo v neomejeni količini kot plačilo. Izvzete od te obveznosti so blagajne poštnih in brzojavnih uradov, ki morajo sprejemati eno- in dvekronske bankovce pri enem pologu samo v iznosu do 10 kron. — Predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo m Istro v Ljubljani, dne 23. decembra 1920, — Delegat: dr. Savnik s. r. Kovani drob'8. Po deželi se širijo vesti, da železni 20 vinarski niso več veljavni. To ni resnica. Finančno ministrstvo doslej še ni izdalo noben« naredbe, ki bi razveljavila omenjeni drobiž. Dokler ne bo taka naredba, lahko vsakdo brez skrbi sprejema železne 20 vinarske novce. Nevi kovani drobiž. Finančno ministrstvo je prejelo tri vagone novega kovanega drobiža po 10 In 25 par. Gospodarske vesti. Izvoz živine In mesa v Balija Izvoz živine, penrtnbie, svežega in predelanega mesa ter tudi živalskih si rov in v Italijo Je prost. Veterinarski pregled vrši živinozdravnBc v Ljubljani, kjer m j blago tudi zacarini. Izvoz tobaka. Vsled preobilice fmega tobaka ie dovoljen Izvoz finega tobaka brez (posebnega dovoljenja in v neomejeni meri. Iz Slovenije se morejo izvažati v tujino: najflnajii turSki in hercegovski ter fini turški cigaretni tobak, od cigaret pa princCK-ais, favorit, egiptske in Moerts. Koliko Je vreden denar drugih držav? Dolar 143 K; čeboslovaška krona 1 K 60 v; carski rubelj 85 v; francoski frank 8 K 50 v; nemška marka 1 K 92 v; italijanska Ura 5 K 11 v; romunski iej 2 K: turška lira 5 K 15 v; avstr, krona 23 vinarjev. ' Plačevanle davka na volne dobičke za leta 1914. dr> 1917 se te dovolilo V treh '■brokih. Prvi :^>TOk v znesku 50 odstotkov se mora plačati tekom 30 dni po vročitvi plačilnega nalova druid obrok v znesku 25 odstotkov v nastopnih dveh mesecih in treti! obrok zonct v znesku 25 odstotkov v nadalinžih dveh meseo’h. Strojno olte. Odsek mirvstrstva za prehrano v Ljubljani ima v zakuri neka! strod-reva olia no 26 K za ke franko sod. Re-flektanti nai se obrneto za nakazila neposredno na imenovani odsek. TUiui..Učiteljska 'iskarna" v Ljubljani LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisnike * no prosimo, nam ; pošiljajo kratita in jedrnata poročila, po | možnosti brez osebnih napadov in pisana | s črnilom na eni strani papirja, da imajo ; stavci lažje delo. Prosimo za dopise tudi i iz Kranjske, Štajerski sodrugi so pndnej-šl. — Kar so tiče nerednega dostavljanja našega lista, prosimo vse prizadete, da nam vsak slučaj javijo. Posredovali bomo pri pošti in dali ugotoviti, ali je vzrok tej nerodnosti hudobnost ali malomarnost. Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza iluicf! Bodete se čudili! 6 dvoinatih 2 veliki Specijalni steklenici 42 kron. —' Državna trošama posebej. AH trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu nomavaio prave FeHerieve Elza-krodiice! 6 škatljic 18 kron. Prava želodec okrep' čujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 kron. Omot in poštnina posebej, n najceneje. Eugen V. Feller. Stubica donja. Elsatrg 358, Hrvatska. A limn 7nnnr Cerk«ie», gt. 62., sprejme IVuU LlJlUll učenca za mizarsko obrt Star »era biti najmanj 15 let. Hrana in stanovanje prost*-Sprejme se takoj. Miši-podeane stenke-ščurkl tn vsa golazen mora poginiti, ako porabljate n,0i® najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredsK* kot proti poljskim mišim K 12 —, za podgane i0 miši K 12 ; za ščurke, a posebno močna vrsta stane K 20-— ; posebno močna tinktura *a ‘»t®* ntee K uničevalec molje K 10 — ; pr8*e!j za uit v obleki in perilu K 10— in 20'—; P1**. mravljam K 10 ; proti uši m pri perutnini KIČ • prašek proti mrčesom K 10— In 20-—, proti uše* pri l|ndeh K 5 — In 12 — ; mazilo za uši pri »*' vini K 6— In 12 —; tinktur« prott mrčesu B* sadju in zelen|ndi (uničevalec rastlin) K 10' mazilo proti garjam K 14' Pošilja po povzetju Zavod za eksport M JOnker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3- registroiana zadruga z omeleBO zavezo sprejem« l«i-»nlliir vinar vsak delavnik od &