Poštnina (Motnim v gotovini m Cena Bin t»- Slrumski dom ŠtW. 62 V Jjubljani, 14. mana 1936 ftto 1, Dragi komunike s konference lokaraskih pogodbenikov V tondonu še nit sporazuma London, 14. marca. Konferenca velesil, ki so podpisale lokarnsko pogodbo, se je končala včeraj ob 19.30 uri in ni prinesla nobene odločitve glede kakega odločilnega postopanja proti Nemčiji, Zastopniki držav, ki so podpisali lokarnsko pogodbo, se niso mogli sporazumeti glede vprašanja sankcij proti Nemčiji. Francoski zunanji minister Flandin je imel pred zadnjo konferenco včeraj dolg razgovor s svojo vlado in je na konferenci odločno zahteval stališče, da je treba sankcije začeti. Belgija in Anglija 6ta bili v tem vprašanju tudi včeraj neodločni, Italija pa 6e je postavila na čisto s-"t>je stališče. Komunike London, 14. marca. o. Uradno poročilo ki so ga (zdali po sinočnih konferencah držav podpisnic Io-karnske pogodbe, pravi, da so zastopniki ves dan proučevali položaj in so z zadovoljstvom ugotovili, da so se njihova stališča zelo približala. Razgovori še niso zaključeni in se bodo nadaljevali danes ob 17. uri. Belgijsko statiste London, 14. marca. b. Na drugi konferenci lo-Jiarnskih podpisnikov včeraj ob 17.30 so najprej razpravljali o spomenici, ki jo je poslal predsednik belgijske vlade Van Zeeland. Ta spomenica v začetku ugotavlja stališča štirih držav, ki so podpisale lokarnsko pogodbo, kakor 60 se ta stališča pokazala med zadnjimi razgovori. Dalje izjavlja spomenica, da velja za Belgijo načelo kolektivne varnosti, ki jo je treba organizirati v smislu zahtev Društva narodov Kar se tiče sankcij proti Nemčiji, o kateri so zastopniki štirih velesil razpravljali včeraj jc Belgija prepričana, da bi vseboval sklep o sankcijah vojno nevarnost. Zaradi tega se bo Belgija še premislila ali se pridruži sankcijam ali ne. Glede izpraznitve Porenja jc belgijska vlada mnenja, da se ta zadeva lahko Uredi tako, da ne bi bilo potrebno, da v vsakem slučaju izbruhne zaradi tega vojna. Sprejemi London, 14. marca. o. Včeraj popoldne so angleški diplomati kazali veliko delavnost. Tako je lord Crainborne podtajnik v zunanjem ministrstvu sprejel jugoslovanskega delegata pri Društvu narodov Puriča. Sir Vansittard je imel daljši razgovor s Titulescom. Titulescu se je razgovarjal s Flandi-nom in z francoskim delegatom Corbiircm. Obiskal je tudi tajnika Društva narodov Avenola. Z vsemi temi je konferiral tudi poljski poslanik Rakcinski. Vsi ti razgovori pričajo, da si Anglija prizadeva, da bi pridobila za svoje stališče čim več članic držav Društva narodov. ]talila je pripravljena - Danes Mussolinejev govor Ital. prlitika gce sucjn pota Rim, 14. marca. b. Iz Londona poročajo, da se bo Svet trinajstih, ki ima v rokah končno odločitev glede poostritve sankcij proti Italiji, sestal prihodnji teden. Po prvotnem določilu bi se moral sestati že to soboto, toda italijanska vlada je zahtevala, da se sestanek odgodi zaradi tega, ker hočejo Italijani prej pojasniti Svetu svoje stališče glede sedanjega političnega položaja. To stališče bo pojasnil danes italijanski min. predsednik z govorom, ki ga bo imel na seji vlade. Da se je sestanek sankcijskega odbora odložil, je tudi za-sftlga francoskih delegatov, ki hočejo na vsak način dobiti Italijo za sankcije proti Nemčiji. Italija pa na sankcije noče pristati, razen če ji Francija izposluje proste roke v Abesiniji. Anglija pa zahteva od Francije, da mora Francija vztrajati pri sankcijah proti Italiji, ki so v angleškem interesu, če hoče, da bo Anglija podpirala francoske za- Hitier se posvetuje z iioisko hteve po sankcijah proti Nemčiji. Zato se Italija docela zaveda svojega položaja in svojega pomena ter sc drži izmed vseh držav v Londonu najbolj rezervirano. Z ozirom na londonske razgovore je pa Italija ukrenila že vse potrebno, kar ji narekuje o negotovem evropskem položaju njena varnost. London, 14. marca. Včeraj je italijanski poslanik v Londonu Grandi dal kratko izjavo časnikarjem, v kateri pravi, da politika sankcij, ki jo zasledujejo države Društva narodov, ne more roditi sloge v Evropi. Zaradi tega ne more nihče od Italije pričakovati, da bi se delu teh držav pridružila, temveč bo ostala v rezervi in pozorno čakala. Neumestno je, da se abesinska vojna veže na krizo, ki je v Evropi izbruhnila zaradi zasedbe' Porenja, zato se tudi Italija ne bo pridružila sankcijam proti Ncmčiij, Utrjevanje nemške meje cb Renu Berlin, 14. marca. o. Veliko presenečenje je vzbudila nenadna vrnitev Hitlerja v fterlin. Držav-ni kancler jc prišel v prcstolico iz Miinchena čisto na skrivaj in se jc včeraj do poznih ur razgovarjal z višjimi oficirji nemške vojske. Domnevajo, da so ti razgovori bili v zvezi s praktičnimi ukrepi, ki bi jili bilo treba skleniti za primer, da Društvo narodov ukrene proti Nemčiji kaj odločilnega. Uradni krogi zanikajo, da bi se bili ti razgovori vršili. Berlin, 14. marca. o. 7. ozirom na francoskc vesti, o nemških načrtih za utrjevanje porenskega demilitariziranega, pasu izjavljajo nemški strokov-niaški krogi, da jc prazen strah Francije, če_ misli, da bo Nemčija mogla ne le v kratkem času, ampak sploh kdaj utrditi svoj obmejni pas proti Franciji tako, da bi bila v tem pogledu enaka Franciji. Nemško gospodarsko stanje jc tako, da ni misliti niti z daleč na ogromne izdatke, ki bi jih to utricvanjc zahtevalo. Trdnjavski pas in pas podzemeljskih utrdb, ki ga je zgradila Francija v Alzaciji, je požrl 7 milijard frankov. Zdaj francoski generalni štab z vso naglico pripravlja utrjevanje drugega pasu približno 50 km za prvim. Za to bo morala Francija dali spet najmanj / do 8 milijard. To so vsote, s katerimi Nemčija ne more tekmovati. Zato, so si strokovnjaki vsega sveta na jasnem, da z vojaško zasedbo Porenja po Nemčiji niso Francozi zgubili nič svoje premoči na meji. Nemčija, Franciji priznava njeno varnost, nihče pa ne more Nemčiji jemati pravice in časti, da zavaruje svoje narodno ozemlje, kolikor zahtevajo njene koristi in kolikor to dopuščajo njene možnosti. Ogrni v Spnnill Madrid, 14. marca. Včeraj so bile v Madridu velike demonstracije v središču mesta, kjer so demonstranti zažgali cerkcv sv. Ignacija. Požar se je razširil tudi na druge hiše. Policija je s skrajnim naporom užugala demonstrante. Pri včerajšnjih demonstracijah, zaradi katerih jc odstopil madridski policijski prefekt, ni bil« dosti človeških žrtev Demonstranti so zažgali tudi drugo cerkev San Luis, ki še zdaj gori Oropali so veliko trgovino z orožjem ter sc spustiti v boj s policijo, pri katerem jc prišlo d»> hudega streljanja. I\ed poslopja desničarskega lista ^Ll Dcbaic. je morala policiji postaviti močne če*c s strojnicami Madrid, 14. marca. Včeraj ao aretirali hčerko španskega diktatorja Primo 'Je Rivere, ki jo imela sestanek s španskimi fas*rne: Nočno službo imajo: mr, Leustek, l'< icva c 1.. mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in Li. rvomotar. Vič. Krt- bo danes : edrvainica mineraloškega instituta: ob 20 r lijviujt docenta dr. O. Reja o zadnji vremen-s, ;.,->tasirofi v Žirovnici. C:u5 vena soba Kodeljevo: ob 20 sestanek hntovskega krožka. Ko; bo jutri Univsrza soba 8t. 77: ob 10 v okviru prireditve Slavističnega kluba predava Bogomil Fatur U sodobni slovenski liriki in liriki sploh«. Ljudski dom Moste: ob 20 vprizoritev Petro-viieve drame »Duše«. Na* nacionalni ponos zahteva, da pomagamo Trboveljskim Slavčkom v Prago. Pomagamo pa jim na ta način, ako v ponedeljek zvečer popolnoma zasedemo Unionsko dvorane ob priliki njihovega ljubljanskega koncerta pred odhodom v Prago. Zato naj bo dolžnost vsakega prijatelja slovenske pesmi in zavednega Ljubljančana, da gre v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 20. uri na koncert Slavčkov v Unionsko dvorano. Sedeži v Matični knjigarni. * Violinist Karel Rupel bo igral v petek na gosli, ki so stare okrog 200 let in reprezentirajo vrednost četrt milijona dinarjev. Na tem dragocenem inštrumentu bo izvedel svoj letošnji I. violinski koncert dne 20. t. m. v Filharmonični dvorani. Sedeži v knjigarni Glasbene Matice. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20 Sobota, 14. marca: »Gosposki dom«. Red C. Nedelja, 15. marca ob 15: »Trije vaški svetniki«. Izven. Cene od 10 din navzdol. — Ob 20: »Pesem s ceste. Izven. Cene od 20 din navzdol. OPERA Začetek ob 20 Sobota, 14. marca: »Saloma. Izven. Cene od 30 din navzdol. , * Radio Programi Radio Ljubija/tat Sobota, 11. marca: 13 PloMa w> ploščo — napev v v*Q*>v. — 12.45 Vremenska napoved, poročila. — M Napoved č-asa, objava aporoda, obvestila, — 13.15 Plo-iča za ploščo — napev v napev. — 14 Vremensko poročilo borzni tečaji. — 18 Za dolopu»tl (Radijski orke-Bter) — 18.40 Družine moralno pokvarjenih otroik iu mlado«tnlikov (g. Vojko Jagodič). - 19 Napoved časa, vremenska napoved, polila, objava sporeda. obvestila. - 19.30 Nac. ura: Šolnini zahod na Jadranu (g. Miliči4 iz Belgrada). - 19-50 Pereča zunanje politična vpražamja (g dr. Alojzij Kuhar). — 20.20 Poglejmo na Dolenjsko (od Ljubljane čez Višnjo goro do Stično). -Pester večer godbe, petja im rami h prizorov. — 22 Na- • poved čaaa, vremenska napoved, poročila, objava sporedu. _ 22.15 Lahka glasba. (Radljeki orkester). — Konec ob 38. Drugi program«* Sobota, 14. marca. Betorad: 20 Jenkova spevoigra 5'A * >•:?- ji >•' ■' ;• ■ ■ m *> v i ;|t • v* -.V« u' <• i i i ■ - - • - » - Oxford že trenira za vsakoletno tekmo med univerzama Oxfor—Cambridge, ki jc eden največjih športnih dogodkov v Angliji. Ra« Mulugeta, umrli abesinski vojni minister. rudnikih in prevaža vse na lastnih vozilih in ladjah. Mali proizvajalec pa mora surovine kupovati in plačati zanje tudi prevoz, ker nima lastnih prometnih sredstev. Vse to pa smatra Tovvnsendov načrt za trgovske posle, katere zadene njegova taksa. Ta taksa bo za konsumente tvorila nekako piramido. Kupec navadne obleke bo moral plačati 2 odstotka od nakupne cene, 2 odstotka od cene na debelo, 2 odstotka od prevoza, 2 od davka itd. do neskončnosti. Kroženje denarja Zagovorniki novega načrta pravijo, da jih narodni dohodki ne brigajo, ker bo njihov načrt ustvaril novo kupno silo. Po njihovem prepričanju bo 20 milijonov dolarjev krožilo tako hitro, da bo ves poslovni promet, ki ga bo to kroženje rodilo, znašal v enem letu 200 milijard dolarjev, V resnici pa ta načrt ne bo ustvaril nobene nove kupne sile. Kvečjemu bo teh 15 ali 20 milijonov dolarjev prenesel iz rok ene skupine prebivalstva v roke druge. Vzel jih bo devetim desetinam prebivalstva in jih dal eni desetini. Tisti, ki bodo morali plačevati takse, bodo izgubili tisto, kar bodo penzionisti dobili. Brezposelnost Pristaši tega načrta pravijo, da se bo brezposelnost po tem načrtu močno zmanjšala, ker bo starcem prepovedala delati in sc bodo morali umakniti mladim, ki bodo Uko dobili novih delovnih možnosti. Jasno pa je, da ta načrt ne bo ustvaril novih služb. Ker bo štirim milijonom ljudi onemogočil delo, bo s tem samo zmanjšal delovno silo in s tem tudi narodno bogastvo. Nova razdelitev dohodkov bo pripeljala do dejstva, da bo se- pograbil kot senzacijo, čeprav pomeni ta načrt za resno gospodarstvo veliko nevarnost in beli lase sedanjemu predsedniku Združenih držav in njegovim gospodarskim sodclavcem. Tovvnsend bo s svojimi 25 milijoni privrženci grenil življenje marsikateremu politiku še vse letošnje leto. Moč tega 69. letnega starca je v Ameriki trenutno velika in kongres ne ve, kako bi ji stopil na prste. Vsa dokazovanja o nesmiselnosti tega načrta so ob ljudski bedi in zaslepljenosti bob ob steno. Ni ga kandidata za bodoče predsedniške volitve v Ameriki, ki bi mogel prezreti teh 24 milijonov tovvnsendislov. Roosevelt ni pri zadnjih volitvah dobil zase več kakor 22 milijonov glasov. To da misliti vsakomur, tudi v Ameriki. Domnevna starost reke Nila Legendami Nilovi izvirki so bili ves stari in srednji vek zaviti v skrivnostno temo, čeprav so že pradavni faraoni pošiljali učene raziskovalce v Nubijo, Abesinijo in Srednjo Afriko, da bi jih pre iskali. Prve nejasne novice o Nilovih izvorih jc prinesel v Evropo Portugalec J. Rui de Sussa, ki je leta 1526 prodrl do ravnika ter izdal zemljevid teh ozemelj. Opisal jc kraljevino Robinga pod ravnikom in vse kraje okoli južnega povratnika, hkratu z jezeri, v katerih žive krokodili in povodnji konji. Po njegovih navedbah izvira Beli Nil iz nekega večjega jezera pod ravnikom, toda de Sussa nima o njem nobenih bližnjih podatkov. Kralj Edvard VIII. je obiskal novi največji parnik na svetu »Kraljica Mary«. Šele nekaj stoletij za njim sta prodrla angleška učenjaka Speke in Grant do jezera Viktorije, ne da bi bila vedela, da je to izvor Belega Nila, Njuna poročila so zategadelj sumljive vrednosti in brez znanstvene podlage. Še pozneje, leta 1864 je začel intenzivno raziskovati Nilove izvirke poljski knez dr. Ignacij Zagiell, čigar delo in raziskovanje je bilo venčano s končnim ugodnim rezultatom. Kot študent na londonski in oksfordski univerzi se je ta podjetni in nadarjeni knez seznanil s sinom egiptskega podkralja Mehmed Alija in se z njim vred odpravil na velika potovanja. Prepotoval je Ameriko, Avstralijo, Malajski polotok, Havajske in Kanarske otoke, južni del Indije in več otokov Indijskega oceana. Kot izboren stre-ec in vsestransko izobražen gentleman si je pridobil prijateljstvo raznih uglednih osebnosti, med drugim tudi naklonjenost tedanjega abesinskega cesarja Sahle Selasseja, kateremu je ob neki priliki rešil na lovu življenje, za kar ga je neguš odlikoval s častnim redom »Nosorožca«. Pisateljica Rahmanova odlikovana od Francozov Francoska akademija za varstvo in obrambo družbe je svoj čas razpisala nagrade za najboljše knjižno delo o boljševizmu. Predsednik tega odbora je kardinal Baudrillard. Dne 8. t. m. je bil objavljen izid te zanimive mednarodne tekme. Prvo nagrado v znesku 50.000 frankov je^ prejela ruska pisateljica Rahmanova, ki živi v Solnogradu, za povest »Tvornica novih ljudi«. Drugo nagrado v znesku 20.000 frankov pa je dobil avstrijski pisatelj Eryk v. Kuehnelt-Ledihn za knjigo »Jezuitje, bur-žuji, boljševiki«. Nepreviden detektiv. Neki bančni ravnatelj se je pred poroko obrnil do zasebnega detektiva za ženitbene zadeve, da bi mu podal nevestine živ-ljenske razmere. Prejel je takole poročilo: »Gospodična je na zelo dobrem glasu, njena preteklost je čista, ima' izbran krog odličnih prijateljic — samo zadnji čaj so jo baje pogosto videli v družbi nekega malo* vrednega bančnega ravnatelja.« Moč navade. Čarovnik iz cirkusa jc zaradi krize šofer. postal 27 Metin In dva živo >To že. Ali sem potem vsaj popolnoma buden. Kajti dremati v nekem napol spanju mi je grozno.« Berger je vrgel pogled na skodelico: »Tudi vi pijete kavo brez smetane?« »Da, tudi.« Nastal je molk, toda zdelo se je, da bi oba rada nadaljevala pogovor. Kratko nato je dejal oni drugi: »Zdi se, da vas tukaj še nisem videl?« Berger se je smehljal: »Ne,« je rekel, »tudi jaz nimam navade. Jaz sem vam kuhinjski muc. Zvečer ostajam skoraj vedno doma, toda zdaj sem začasno vdovec.« Drugi je prikimal, ravnotako se smehljajoč. »Jaz pa sem večkrat tukaj,« je dejal. »Zato pač, ker nisem oženjen.« »Niti zaročen?« Drugi je pokazal svojo roko. Niti to, kakor vidite. K sreči ne. Ne bi rad odgovarjal še za koga drugega razen sebe samega.« Nekaj v njegovem glasu je vzbudilo Bergerjevo pozornost. »Ali mislite resno?«, je vprašal. Toda tujec je šel s smehljajem preko vprašanja. {»Ljubi Bog,« je dejal, »saj smo vendar vsi slabi ljudje.« Potem je pogledal na uro. »Skoraj bo enajst,« je rekel, »treba bo iti. Jutri nas čaka novo delo.« Berger je prikimal. »Jutri sem prost. Jaz sem v službi na kolodvorski pošti, kjer imamo vsak drug dan prosto.« Malo sta še posedela. Potem sta istočasno plačala in skupaj odšla na cesto. Rekla sta si lahko noč in se odpravila vsak v svojo smer. Berger je občutil nekaj prijetnega, podobno kakor takrat, ko je po obisku pri svoji materi v rahlem dežju spregovoril par besed s človekom, ki je naletel nanj. Z neko tožnostjo se jih je spomnil, ki so ga takrat tako ogrela. Dalje še torej vedno nisem prišel, je mislil. Sledeče dni so se Bergerjeve misli pogosto vračale k neznancu in k urici, ki sta jo skupaj preživela. Tudi takrat se ga je še spominjal, ko sta se Helena in sinček že bila vrnila. Nič bi ne rekel, ko bi ga spet srečal, si je priznal. Napravil je vtis, da je pravičen mož. Nezavestno ga je primerjal s Quisthusom, ki ga ni *bil mogel pozabiti. Pravih podrobnosti pravzaprav ni bilo, razen ene, da je človek mogel z njima brez težave govoriti. A čez hip se je že sam nasmejal svoji lahkovernosti. Saj ga vendar prav nič ne poznam, delam pa se, kakor da bi vedel, kdo je. Mogoče je, da bi drugače sodil o njem, ko bi ga natančneje poznal. Kak Quisthus gotovo ni. Ta je bil prijaznejši in dražji. Toda, ko bi ostal pri življenju, bi se danes bil pač tudi že spremenil. Z leti vsi malo obledimo. Ko se mu je tako že teden dni tožilo po neznancu, je nekega večera zopet odšel v avtomat. “Bilo je približno ob isti uri, ko zadnjikrat. Malce v zadregi in kakor da je nečesa kriv je naročil le kavo, si prižgal pipico ter čakal. Venomer je gledal na vrata; bil je radoveden; vedel je, da bo zardel kakor otrok, ko se bo prikazal neznanec. To se pa ni zgodilo in je odšel slabe volje domov. Prihodnji večer se je poskus ponovil z docela istim uspehom. Potem pa je zavzdihnil in vse to opustil, da Helena ne bi kaj opazila, ga začela izpraševati in ga imela za čudaka. Polnih štirinajst dni po prvem srečanju pa sta ss vendarle dobila. Berger se je vračal iz kolodvorske pošte, kakor zadnjikrat. Zagledala sta se istočasno, ko je pod Gasilskim domom hotel prekoračiti cesto Karla Ivana. - Kakor v zadregi sta se pozdravila; neznanec, ki je bil že na drugi strani, je obstal na pločniku in počakal. »Dober večer,« je rekel. »Ste bili spet v službi?« Berger je občutil, kakor da ga je oblila posebno mehka in hvaležna toplota. »Da,« je dejal veselo. »Dnevi tečejo eden za drugim. Se pravi, ne tako, marveč sleherni drugi je podoben slehernemu drugemu. Vi pa greste gotovo na svojo črno kavo?« Oni drugi je prikimal in vprašal kar tjavendan, ne da bi mu pogledal v oči: »Greste z menoj?« Berger je prikimal malce v zadregi. »Dobro, pa greva.« Na potu nista spregovorila besedice. Šla sta drug ob drugem kakor dva sokrivca. Šele ko sta bila notri in sta sedla, je tujec rekel: »Jaz vem, kdo ste vi, vi pa mene ne poznate. Zdi se mi, da je najpametnejše, da takoj povem, da se pišem Rognos.« Preko mize sta si podala roke in si jih kratko in molče stisnila. Sele čez pol minute se je pri Bergerju pokazalo začudenje. »Odkod pa vendar veste, kdo sem jaz?« Rognos se je lepo nasmehnil. »Oba sva nekoč bila nastavljena v ist^m mestu,« je dejal. Vi na poštnem uradu, jaz pa v banki. V banki sicer nima vsakdo opravka, na pošto pa slehernega kdaj v življenju zanese.« »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/1II. Telefon 2994 in 2996. Tfllefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v T iubtesuu: K. fiec, Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: J oze Kosicek. UDrava: Kopitarjeva 6,