SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poiti prejeman velja: Za cele leto predplačan 16 (14., la pol leta 8 (Id., xa četrt leta i (li.,
mesec 1 (Id 40 kr. V administraciji prejeman velja: Zrn celo leto 18 (ld., xa pol le'.a C (ld.f u četrt leta 3 (ld., ta jeden mesec 1 (ld
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
jedca I lfW. 11
Naročnino !n oznanila (inserate) vsprejema npravnlStro In ekspedlclja t ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve nllce it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenlikik ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isrsemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vrednlitva tale £ 6 n - itev. 74.
&tev. 108
V Ljubljani, v petek 12. maja 1899.	JL-etnilt ^aVII.
„\aša straža".
O debati glede podpore za društvo »Naša straža« nam je zadnje poročilo spopolniti z nastopnim :
Posl. K a 1 a n omenja, da ga je srce zabolelo, ko je videl, da finančni odsek predlaga za »Našo stražo« samo 100 gld. podpore, tembolj ker je poleg družbe sv. Cirila in Metoda ta družba naj-zdatnejše podpore vredna in potrebna. — Namen »Naši straži« je varovati našo last na slovenskih mejah. Naše meje se brez straže, ker naši rojaki na mejah so preslabi, da bi varovali meje proti tako silnemu sovražniku. Ker je meja brez straže, zato prodira sovražnik čez mejo, ki se vsled tega vedno bolj krči. »Naša straža« pa ima namen, braniti mejo, priskočiti obmejnim bratom na pomoč.
Potem govornik obširno opisuje tužne razmere štajerskih, primorskih in korošfcih Slovencev ter dokazuje, da trefca pomagati obmejnim bratom, kateri so po deželnih zborih povsod v manjšini ter si parlamentarnim potom ne morejo pridobiti niti drobtine svojih pravic. — Svota 100 gld. v podporo »Naši straži« pa je tako ba-gatelna, da bi bilo sramotno za edini deželni za-stop, kjer imajo Slovenci večino, ako bi s tako neznatnim darom označil to prepotrebno društvo kot neznatno in brezpomembno. Govornik se nadeja, da bodo vsi slovenski poslanci umeli svojo nalogo ter pokazali, da so jedini glede potreb iz-venkranjskih, vzlasti obmejnih slovenskih rojakov.
Posl. dr. Tavčar pravi, da je sicer res, da se obmejnim Slovencem dobro ne godi, vender je tega mnenja, da jim niti s 100, niti s 1000 gl. ni pomagano. On pa je odločno proti povišanju podpore od 100 na 1000 gl., ker je »Naša straža« le reklama za klerikalno stranko, ker je to nož, ki je nastavljen narodni stranki od klerikalcev, vzlasti v očeh obmejnih Slovencev. Vodstvo treba spremeniti, potem je še le mogoče govoriti o kaki višji podpori.
Posl. dr. Maj aro n podpira predlog poslanca Kalana, ker je on tudi v načelstvu in se prepričal, da se pri tem ne gre ne za klerikalizem, ne za liberalizem, ampak samo za koristi obupno za rodno zemljo borečih Be obmejnih Slovencev. — Nasproti dr. Tavčarju pa pravi, da je vsak hip pripravljen odstopiti mu mesto v načelstvu, ako zaradi tega društvu nasprotuje. Posebe še omenja 8umničenj na njegovo osebo ter poudarja, da vedno stoji na stališču programa narodne stranke, kakor ga je določil shod zaupnih mož narodne stranke (dr. Tavčar: To je Koblarjev program!), ki je tudi še sedaj merodajen, ker na tem programu smo bili voljeni in program dosedaj še ni bil spremenjen od strani narodnih zaupnih mož. Govornik opozarja svoje somišljenike, naj z ozirom na važnost podpore za obmejne Slovence glasujejo za predlog posl. Kalana.
Posl. dr. Tavčar odgovarja dr. Majaronu, da je prav, da je enkrat povedal tudi javno, kar je bilo že sicer znano, da so računi čezenj že sklenjeni, da pa je še vedno mnenja z ozirom na napade klerikalcev na liberalno stranko povodom snovanja »Naše straže«, da liberalci nimajo nobenega vzroka, da bi glasovali za povišanje.
Poslanec M urnik omenja, da se v finančnem odseku ni tolika važnost pokladala na to podporo, da se od nobene strani ni predlagalo povišanje, zato da je ostalo pri predlogu za 100 gld.
Poslanec Kalan pravi, da je bil on službeno zadržan prisostvovati oni seji finančnega odseka, da pa se mu je naravnost nemogoče zdelo, da bi finančni odsek predlagal tako neznatno svoto, ker se je tajnik društva »Naše straže« pri načelnikih obeh narodnih klubov še posebe priporočil za kolikor mogoče visoko podporo. Nasproti dr. Tavčarju pa omenja, da vodstvo »Naše straže« ni klerikalno ne liberalno, ampak obstoji iz najodličnejših slovenskih mož iz vseh slovenskih pokrajin. Glede snovanja društva pa in napadov na liberalce od naše strani omeni govornik, da je »Slovenec« pozval »Narodovce«, naj

oni povedo svoje zahteve glede osnove vodstva »Naše straže«, katere hočejo naši somišljeniki vsprejeti, ker jim pri tem ni druzega na srcu, kakor da se z »Našo stražo« pomaga kolikor mogoče zdatno našim obmejnim Slovencem. Na to javno ponudbo pa so »Narodovci« popolno molčali, dokaz, da so jalove njih pritožbe, da Be je stranki liberalni pri tem godila kaka krivica, marveč so le pokazali, da pri tem društvu ne marajo sodelovati. Govornik apeluje na vse slovenske poslance, naj se zavedajo svoje narodne dolžnosti ter naj glasujejo za 1000 gld podpore.
Poslanec Hribar je pritrjeval poslancu K a-1 a n - u, kako da se obmejnim Slovencem slabo godi, vendar pa je dejal, da ima dr. Tavčar popolno prav, ako trdi, da je poslanca Kalan-a predlog le komedija, ki se je uprizorila proti narodni stranki; tudi po njegovem mnenju treba vodstvo preosnovati, ker on ne more prenašati znanega diktatorstva, ki se kaže tudi pri tem društvu.
Značilno je bilo, da se je poslanec Hribar ob tej priliki tudi javno popolno pridružil dr. Tavčarju ter sta oba tudi ob tej priliki v potu svojega obraza trudila se za barona Schwegel-na namene, z liberalizmom čim preje gmotno in duševno ugonobiti slovenski narod. Rahle besede dr. Majarona, namenjene liberalnim poslancem, niso našle najmanjšega odmeva. In tako se je zgodilo, da je v deželnem zboru kranjskem dobila »Naša straža« podpore beraških 100 gld., dočim je nemško filharmonično društvo dobilo 300 gld. in nemško gledišče — 6000 gld. Ta dejstva govore bolj glasno, nego knjige, in obsojajo narodno liberalno stranko, ki je izgubila vsako smisel za skupne narodne potrebe.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. maja.
Ministerska posvetovanja v zadevi na-godbe bo bila, kolikor se more sedaj presoditi,
LISTEK.
Romanje v sveto deželo.
(Dalje.)
Mesto Jezusovega vnebohoda — Betfago. — Be-tanija. — Lazarjev grob.
Obiskali smo že Marijin grob, kraj, kjer je Jezus krvav pot potil, in vrt Gezemani, sedaj pa stopamo po kameniti stezi proti vrhu Oljske gore. Precej v začetku pozdravljamo nekatere kraje, ki so v zvezi z Marijino smrtjo in njenim vnebovzetjem. Tako vidimo n. pr. kraj, kjer je napovedal nadangelj Gabrijel Mariji, ko je bila ravno na gezemanskem vrtu, da bode kmalu umrla, in še malo dalje nam kažejo mesto, kjer je padel Mariji na tla pas, ko je odhajajoča v nebesa vse zemeljsko odložila.
Ne daleč proti jugu je Jezus plakal in obžaloval prihodnjo usodo jeruzalemskega mesta (Luka 19, 41). Nehote obrača pri tem spominu
tudi romar svoj pogled proti vzvišenemu mestu sijonskemu, in obstoji ves razočaran vzpričo tako čudovitega razgleda.
Onstran cedronske doline zagledamo velikanske zidove jeruzalemskega mesta in nižino, obsejano s hišami, katere nadkriljuje kupola božjega groba in Omarjeve mošeje. Vidimo tudi obširni prostor nekdanjega templja, kjer so stale poprej prekrasne Salomonove in Herodove stavbe. — Človeško oko kar strmi pri krasnem pogledu na sveto mesto; komaj je zagledalo edno svetišče, že hiti dalje in se veseli novih prizorov. Koliko lepše je pač moralo biti mesto za časov Kristo-vih, kajti prištevalo se je najlepšim in najveličast-nejim mestom na Jutrovem. Zdaj sicer ni več najslavneje, pač je pa še vedno najsvetejše mesto, in zato je za vsakogar najbolj zanimivo in mikavno.
Dospeli smo vrh Oljske goro ter prišli v majhno in precej umazano vas Kefr-et-tour. Tu se je dvigala nekdaj veličastna cerkev; vidijo se še sedaj obrisi spodnjega zidovja. Tam imajo se-
daj mohamedanski derviši svoj samostan in dovoljujejo radi vstop vsakomur. Sredi dvorišča stoji osmerokotna mošeja, obokana s kupolo; na tem mestu se je dvignil Jezus v nebesa ter dal apostolom svoje poslednje povelje: »Pojdite in učite vse narode.«
Neprijeten čut se poloti romarja na tem mestu. Tako znamenit, za vse krščanstvo tako pomenljiv kraj, — pa brez vsakega svetišča, brez vsake oskrbe!
Na nekoliko uglobljeni skali se vidijo udrto stopinje, in kristijani trdijo že od nekdaj, da so to stopinje Jezusove, ko je odhajal v nebesa.
Svečana tišina vlada sedaj na kraju, katerega pomen nam povedo preproste, a tako nežne besede sv. evangelista: »In ko jih je blagoslovil, dvignil se je ter šol v nebesa « — Žalostno jo pač, da ne čuvajo tega svetega mesta pobožni menihi, in da razkazuje krščanskemu romarju to svetišče — mohamedanski derviš!
S tem dervišem torej stopamo na visok stolp nad svetiščem, od koder nam se nudi prekrasen
popolno brezuspešna. Ministerski predsednik grof Thun je s svojimi tovariši sicer skušal spremeniti nekatere določbe sedanjih nagodbenih načrtov, a pri tem je zadel ob odločen upor od strani ogrske vlade. Mesto uspeha se je pojavilo še večje nasprotje mej Thunom in Szellom, ki se kaj lahko konča s padcem Thunovega kabineta. Kako stališče zavzema ogrska vlada, je jasno razvidno iz pisave mažarskih vladnih listov. Edno prvih glasil Szellovega ministerstva, »Pesti Naplo«, piše namreč mej drugim nastopno : Iz oficijelnega komunikeja o zadnjih ministerskih razgovorih je razvidno, da ministri niso dospeli do nikakega zaključka, pri sedaj vladajočih razmerah ga tudi nihče ni pričakoval. Prazna fraza je toraj, ako se govori še o nadaljnih pogajanjih, kajti za toliko bolezni, kakor jih ima minist. predsednik grof Thun, ni leka v ogrski politični kuhinji. Avstrijska vlada naj doma uredi svoje zadeve, potem naj se šele peča z nagodbenim vprašanjem. Prekliče naj jezikovne naredbe, ki so provzročile parlamentarno anarhijo. Protestovati moramo najodločneje proti temu, da bi grof Thun v slučaju, da hoče ali mora pasti, navajal za vzrok nagodbo in ves odij zvalil na nas in ogrsko vlado. Ta taktika je ravnotako prozorna in nesrečna kakor nelojalna ne samo nasproti Ogrski, ampak tudi nasproti kroni, ki je pritrdila nagodbenim predlogom in Szellovi formuli. Ako pride grof Thun še kedaj v Budimpešto v imenu nagodbe, ne bomo smatrali njegovega prihoda nič več za politično novico, marveč označili njegov prihod samo med odličnimi tujci. — Tako pišejo ogrski vladni listi in spodbijajo ministerski stolec grofu Thunu, ki se je sicer prepozno, toda, kakor se vidi, resno zavzel za avstrijske koristi. In zmaga bo morda le na njihovi strani. Mažarom je pač še vedno vodilno načelo: Avstrija plačuj in molči!
„Kance/paragraf v ogrski magnatski zbornici. V sredo, kot smo omenili, se je vršila težko pričakovana razprava v ogerski velikaški zbornici o znanem vladnem načrtu, s katerim se na nečuven način krate pravice katoliške cerkve na Ogrskem. Seja, v kateri se je razpravljajo o tem predmetu, je trajala celih šest ur. Prisotni katoliški škofje ter grof Ferdinand Zichy bo sicer vneto zagovarjali pravice katoliške cerkve ter se posebno sklicevali na razne okrožnice rimskih papežev, posebno slavno vladajočega Leona XIII, toda liberalna stranka je slepo sledila izvajanjem ministerskega predsednika ter pravosodnega ministra, ki sta opetovano naglašala, da je takemu načrtu pritrdil že presvetli vladar. Vladna predloga je bila seveda vsprejeta z veliko večino, ker so proti glasovali samo škofje in nekaj katoliških plemenitašev. Zmagala je toraj v vseh instancah vlada, toda temu so krivi ne malo ogrski katoliški vodivni krogi, ker se niso pravočasno pobrigali za stvar. Ko so bili dognani že vsi dogovori mej slabotno opozicijo v poslanski zbornici in mej vlado ter je nato vladar odobril mirovni načrt, ki ga mu je predložil ministerski predsednik Szell, se je šele začela gibati katoliška stranka in skušala spremeniti, kar je bilo takore-koč že popolno dognana stvar. Za odločno delo je bil čas povodom pogajanj mej vlado in opozi-
razgled. Pred nami se razprostira celo jeruzalemsko mesto z nebrojnimi obokanimi strehami in premnogimi stolpi, in tam v ozadju se dviga proti nebu visoka Judovska gora; na vzhodu uzi;e oko sredi širne pustinje bliščečo gladino Mrtvega morja.
Spotoma si ogledamo tudi samostan »Pater-noster« ; samostanska cerkev se dviga na mestu, kjer je učil Odrešenik moliti svoje učence »Oče-naš«. (Luka 11. 2.)
To svetišče oskrbujejo prav zvesto francoske karmeličanke. Posebno zanimivo je videti 32 emaj-liranih plošč, na katerih je vrezan Očenaš v vseh mogočih jezikih.
Tik tega samostana vodi nekaka pot do B e -tanije. Po tej stezi pridemo v četrt ure v Bet-f a g e ; v to vas je poslal Krist, prišedši iz Beta-nije, dva učenca po oslico za svoj slovesni vhod v Jeruzalem.
Leta 1870 so našli v tukajšnjih grobljah oltar z latinskimi črkami in slikami opremljen. Ta oltar in okoli ležeče zemljišče so si pridobili frančiškani ter je skrbno varujejo.	(Dalje prih.)
cijo, ker je bilo tedaj mnogo več nade na povo-Ijen uspeh, kakor pa sedaj v zadnjem trenutku.
Krita v italijanskem kabinetu je post tot discrimina rerum vender le rešena. Dolgotrajnih pogajanj je bilo treba, predno je mogel general Pelloux izvršiti svojo nalogo. Največjo težavo mu je provzročala spopolnitev mesta za zunanje zadeve. Sonino, na katerega se je Pelloux najprej obrnil, mu ni hotel na limanice, ker ni hotel prevzeti grehov prejšnjih državnih krmilarjev na svoje rame. Potem je kralj pozval k sebi Visconti-Venosto. Tudi ta mož je bil spočetka trd in neizprosen, konečno se je pa le udal izrecni želji kralja Umberto in prevzel nelahko nalogo. S tem je pa tudi rešena cela kriza, ker mož za ostale portfelje je bilo dovolj na razpolago. Novi italijanski kabinet se je toraj sostavil takole: Dosedanji ministerski predsednik in vodja notranjih zadev ostane general Pelloux, zunanje zadeve prevzame Visconti-Venosta, general Mirri vojno, Bettolo mornarico, Lacava javna dela, Baccelli šolstvo, Boselli finance, Salandra trgovino in Pal-berti pravosodje. V kratkem se predstavi novo ministerstvo zbornicama in razvije pred njima svoj dosedanji program. Dolgega življenja kajpada tudi temu kabinetu nihče ne more proro-kovati.
Mej Anglijo in transvalsko republiko preti v najkrajšem času navstati vojska, ako se preporna zadeva ne poravna mirnim potom, na kar pa skoro ni upati. Stvar je namreč tale. V južnoafriški republiki, na katero se z nekako po-željivostjo obračajo oči vseh evropskih diplomatov, posebno pa vedno lakomnih Angležev, uživajo državljansko pravico samo takozvani Buri, brezpravni so pa vsi drugi prebivalci te republike, ki tvorijo veliko večino. Ti nezadovoljni elementi, takozvani Uitlandci, priseljeni iz vseh mogočih krajev sveta, obrnili so se pred nekaj časom na angleško vlado s prošnjo, naj jim kakorkoli pripomore do pravic. Dotična prošnja nosi 21.000 podpisov. Kajpada se ne more trditi, da so vsi podpisi pravi; govori se celo, da so bogati angleški lastniki rudnikov plačevali svoje agitatorje za število nabranih podpisov. Tej prošnji se je Anglija takoj odzvala in najprej pismenim potom zahtevala pravic. Ker se ji pa še dosedaj ni ustreglo, marveč je objavljen nasprotno oklic na Bure, naj bodo pripravljeni na vsak slučaj, je kaj lahko mogoče, da se res uname vojska, ki bi prinesla Angliji več koristi nego škode.
„ Slovenska Matica."
117. odborova seja v sredo, dne 3. maja 1899 leta.
Na vzočn i: Gg. Fr. Leveč (predsednik); A. Bartel, P. Gras-selli, A. Koblar, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, Fr. Orožen, P. Perušek, M. PleteršnikKdr. L. Požar, S. Rutar, A. Senekovič, dr. J. Start, S. Šubic, A. Tavčar, J. VVavru, Fr. Wiesthaler, A. Zupančič in V. Zupančič (odborniki); E Lah (zapisnikar).
Skupaj 20.
Iz predsedništva se vzame na znanje poročilo o oceni lanskih društvenih knjig od strani društvenikov in časopisov in pa naznanilo, da so bili vsi sklepi zadnje odborove seje izvršeni.
Prošnja ognjegasnega društva v Karlovcu, naj bi Matica pripomogla k temu, da se tamošnji Mandelčev spomenik popravi, se je odstopila »Pisateljskemu podpornemu društvu« v nadaljnje poslovanje.
Odobre se računi za XXXIV. upravno dobo in sklene se ob ednem, depozita in ustanove, kolikor se to še ni zgodilo, vložiti pri domačih denarnih zavodih.
Odobri se knjižni program za tekoče leto. Matica poda letos društvenikom sedem knjig, ki so: 1. Zbornik. Urednik prof. R. Perušek. Tiskala ga bo »Narodna tiskarna« v 3400 iztisih. 2. Letopis (pisarniško poročilo); urednik tajnik. Tiskala ga bo Blaznikova tiskarna v 3400 iztisih. 3. Dr. K. Strekelj: Slovenske narodne pesmi. II. zvezek, 1. snopič. Tiskala jih bo »Katoliška tiskarna« v 4000 iztisih. 4. Dr. K. Gla-ser: Zgodovina slovenskega slovstva. IV. del, 2. zvezek. Tiskala jo bo »Katoliška tiskarna« v 3400 iztisih. 5. Slovenska zemlja. III. del: Beneška Slovenija. Spisal S. Rutar. Tiskala jo bo Blasnikova tiskarna v 3400 iztisih. 6. Poezije M. Valjavčeve. Urednik Fr. Leveč. Tiskala jih bo Blaznikova tiskarna v 3400 iztisih. 7. Anton Knezove knjižnice IV. snopič. Urednik
Fr. Leveč. Tiskala jo bo »Narodna tiskarna v 3400 iztisih.
Določi se dnevni red letošnjemu rednemu občnemu zboru, ki bo v sredo, dne 24 maja t. 1. ob 5. popoldne v mestni dvorani.
Na znanje bo vzame poročilo o p o v e r j e-n i š t v i h. Prenehalo je poverjeništvo v Leskovcu; društveniki so se pridružili sosednim poverje-ništvom. Novo poverjeništvo se je osnovalo za Novi York.
Društvenikov je plačalo za lani 2744, za letos 575; na novo jih je pristopilo od zadnjo odborove seje 28, namreč 1 uatanovnik in 27 letnikov.
Knjižnici je prirastlo 72 knjig, zvezkov in časopisov; 47 zamenjanih, 25 podarjenih ; največ čeških in ruskih
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. maja.
(Deželni zbor kranjski.) V današnji seji je poslanec Košak poročal v imenu odseka za letno poročilo o § 11. letnega poročila, ki se tiče raznih stvari, in sicer električne razsvetljave v dež. gledišču, zemljiških knjig, zavarovanja živine, varovanja ustavnih pravic slovenskega naroda, mli-narskega obrata, gasilno - stražnega zaklada, 3% drž. posojila, deželne naklade na pivo in žganje. Poročevalec predlaga, naj se poročilo vzame na znanje. V imenu odsekovem pa vpraša deželni odbor, zakaj se je gradnja dež. dvorca zakasnila, kje in po katerih načrtih se bode dvorec gradil. Pri tej točki naglaša posl. dr. Papež, naj bi se dvorec ne gradil predrago in ne po načrtu, ki splošno ne ugaja. Dež. odbornik M urnik odgovarja, da je delo razpisano, gradnja se utegne takoj pričeti, toda dvorec bode dogotovljen morda šele v treh letih. — Poslanec Zelen je glede pogozdovanja omenil, da treba pogozdovati razumno in tam, kjer svet ni odločen za pašo, in da naj se nerazdeljeni gozdni svet razdeli. Poslanec Graaelli je obširno poročal o zavarovanju poslov in kmetskih delavcev za slučaj bolezni ter se je v imenu odseka izrekel za fakultativno zavarovanje. Drugo poročilo sledi prih.
(Nadvojvodinja Štefanija) se je nocoj z brzo-vlakom peljala skozi Ljubljano na potu iz Trsta v Laksenburg.
(Odpoved.) Ker ne morem v korist in prospeh »Slovenske Matice« nič več posvetiti toliko moči, kakor bi rad, prosim one p. n. družnike, kateri bi pri novi volitvi hoteli meni nakloniti svoj glas, naj volijo mesto mene drugo mlado in čilo moč.
Ant. Kržič, ustanovnik.
(»Iz lastne moči«) so zmagali pri zadnjih občinskih volitvah v Ljubljani naši liberalci. Tako je vsklikal »Slov. Narod« po končanih volitvah, akoravno smo mi dokazovali, da to ni resnično, marveč da so »Narodovcem« pripomogli do zmage v obilni meri »mejnarodni« socijalni demokratje. To našo trditev potrjuje tudi »Rdeči prapor« v svoji zadnji številki, pišoč: »Mi vam (liberalcem) nismo nevoščljivi, toda če bi se pri onem zatrjevanju svoje lastne moči vsaj nekoliko na prsa potrkali, bi vas morda vsaj vest nekoliko manj pekla. Sicer pa, da so bili ljubljanski sodrugi vsi naših mislij, ne bi bili dobili niti enega socialističnega glasu! Čemu? Morda v nadeji vaše hvaležnosti? Oh! Kakšna nedolžna naivnost! Ki so vam pomagali, imajo sedaj hvaležnost, da jih utajujete«. S tem socijalisti pač dovolj jasno priznavajo resničnost naše trditve.
(Sedmina po rajnem gospodu župniku Štefanu Jakliču) v Št. Vidu pri Zatini bo v torek 16. maja ob 9. uri.
(Iz Brežic.) Dne 11. maja je umrl tukaj veleč, gosp. P. Gottfried Hlebec. V mladih letih je bil profesor na novomeški gimnaziji, pozneje v raznih samostanih nastavljen za gvardiana. V zadnjih letih je bival v Brežicah ter bil jako delaven na prižnici in v spovednici. R. I. P.
(Belokranjska železnica.) Pri tej točki deželnega proračuna se je oglasil v seji minulo sredo posl. Pfeifer rekoč: Nadaljevanje dolenjske železnice preko Belekrajine je dež. zbor potrebno spoznal 1. 1894 ter dovolil 4000 gld. deželnega prispevka za stroške za pripravljalna dela. Tudi državni zbor se je bavil s tem vprašanjem ter vsprejel več resolucij 1. 1894, 1895 in 1896, da se nadaljuje zgradba dolenjskih železnic preko
Belekrajine, tudi meseca decembra 1. 1898 je izrekel drž. zbor v posebni resoluciji, da naj vlada podpira zgradbo belokranjinske železnice ter sprejme med one železnice, ki bi se gradile 1. 1899. Nadejam se, da so izdelani potrebni načrti, preudarek stroškov, da vlada na podlagi teh operatov vsprejme belokrajinsko železnico v svoj program 1. 1899. — Pri tej priliki izrečem prošnjo, da bi vlada pri financiranju te železnice z ozirom na sedanje neugodne finančne razmere, v katerih se jiahaja naša dežela vsled potresa, trsne uši in drugih nezgod izdatno prispevala z državnimi novci za zgradbo belokrajinske železnice. Če primerjamo severne dežele z južnimi kronovinami našega cesarstva, vidimo, da so one gosto preprežene z železnicami, tedaj je želja opravičena, da se bode država vender enkrat ozirali na našo deželo, oziroma Belokrajino. Če se nadaljuje zgradba dol. železnice preko Belekrajine, se bo promet na dol. železnici pomnožil, s tem tudi dohodki ter olajšala deželna garancija glede dol. železnice.
(V zdravniško zbornico kranjsko) so bili dne 8. maja izvoljeni sledeči zdravniki I. volilna skupina političnih okrajev Kranj in Radovljica, član: dr. Anton Arko, okrožni zdravnik v Škofji Loki, namestnik: Edvard Globočnik okrožni zdravnik v Cerkljah. II. volilna skupina političnih okrajev okolica Ljubljanska, Litija in Kamnik član: dr. Janko Marold okrožni zdravnik na Vrhniki, namestnik :Mihael Morscher okrožni zdravnik v Zagorji. III. volilna skupina političnega okraja Krškega in sodnega okraja Novomeškega član: dr. Peter D efr a n ce s ch i okrožni zdravnik v Novem n)estu, namestnik dr. Alojzij H o man okrožni zdravnik v Ratečah. V. volilna skupina političnih okrajev Postojna in Logatec izvzemši sodni okraj Lož, član dr. Dragotin Bleiwei8 vitez Trsteniški primarij v Ljubljani, namestnik dr. Robert Prossinagg praktični zdravnik v Ljubljani. VI. volilna skupina deželnega stolnega mesta Ljubljane, člani: dr. Emil Bock, primarij, dr. Frid. Kees b a c h e r c. kr. deželni zdravstveni referent v p. dr. Vinko Gregorič primarij, dr. Edo Šlajmer primarij, namestniki: dr. Julij Schu-eter c. k. sodnije zdravnik, Anton Paichel, zobozdravnik, F. Ks.Fin z, okrožni zdravnik, dr. Ivan Kopriva mestni fizik, vsi v Ljubljani.Za IV. volilno skupino političnih okrajev Črnomelj in Logatec in sodnega okraja Lož odredila je c. kr. deželna vlada z odlokom dne 2. maja t. 1. številka 6795 novo volitev in sicer na dan 16. maja tega leta.
(Izžrebani porotniki.) Dne 9. maja 1899 so bili izžrebani pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani za porotno sodišče, ki se prične 5. junija 1899, nastopni gg. porotniki: Benedikt Jožef, trgovec in posestnik v Ljubljani; Burger Jakob, posestnik v Spodnji Šiški; Dornig Jožef, knjigovodja v Ljubljani; Fiirsager Leopold, trgovec v Radoljici; Gričar Janez, trgovec v Ljubljani; Golob Jožef, posestnik v Kranju; Gartner Alojzij, trgovec in posestnik v Gor. Planini nad Logatcem; Galle Adolf, graščak v Gornji Šiški; Ilajek Edvard, trgovec v Ljubljani; Homan Anton, pekovski mojster v Škofjiloki; Janesch Ivan, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Janežič Emil, posestnik in umirovljeni davčni kontrolor v Perovi; Jeršinovec Mirko, stro-jar in posestnik v Hribu pri Vrhniki; Krejči Anton, krznar in posestnik v Ljubljani; Križaj Franjo, posestnik in trgovec v Šempetru pri Postojni; Korenčan Valentin, krčmar v Naklem pri Kranju; Kočevar Franjo, posestnik na Vrhniki; Lavtižar Gašpar, posestnik in trgovec v Kranjski gori; Mikuž Anton, trgovec, oštir in posestnik v Ljubljani, Mejač Andrej, posestnik in vinotržec v Kap-Ijivasi pri Kamniku ; Omejc Ferdo, deželne blagaj-jjice oficial v Ljubljani; Počivalnik Dragotin, krčmar in posestnik v Ljubljani; Poljšak Franjo, gostilničar in posestnik v Vodmatu ; Predovič Elija, trgovec, krčmar in posestnik v Ljubljani; Puppo Dragotin, trgovec v Kranju; Primar Ivan, posestnik v Zalogu pri Ljubljani; Rus Janez, posestnik in krojač v Zagorici, Itadoljica; Špoljarič Janez, posestnik v Ljubljani Stare Ferdo, c. kr. okr. sodnik v p. v Ljubljani; Štrukelj Franjo, trgovec, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Šlibar Franjo, posestnik in trgovec v Škofjiloki; Švigelj Franjo, posestnik in lesni trgovec na Bregu pri Vrhniki; Tomšič Ignacij, posestnik in mlinar v Hribu pri Vrhniki; Žig on Matija, trgovec v Škofjiloki; Zim-
mermann Jožef, posestnik v Zagorju; ^umer Jakob, trgovec in posestnik Podhomom pri Radoljici. — Namestovalni porotniki: Acceto Jakob, zidar in posestnik, Bergant Štefan, gostilničar, Breskvar Valentin, posestnik, Požlep Anton, posestnik. Rovšek Davorin, fotograf, Rozman Franjo, gostilničar, Rudholzer Franjo, urar in optikar, Tschurn Dragotin ml., pristav nač. banke, vsi v Ljubljani, in Zupin Janez, oštir in posestnik v Vodmatu.
(Kranjsko v slikah in spisih,) spominski album, cena 90 kr., po posti 95 kr. — Založil L. Schvventner v Ljubljani. Knjigo dičijo lepe podobe naše krasne domovine, ki so vzete iz znane knjige »Die oesterr. ungar Monarchie«, pridejani so popisi v slovenskem jeziku. Knjiga, ki je izšla tudi z nemškim besedilom, ima kot dodatek ilu-strovane anonce.
(Iz Dol pri Litiji.) V dnevih od 29. aprila do 8. maja imeli smo pri nas duhovne vaje. Se svetim ognjem razlagali so čč. gff. misionarji la zaristi iz Maribora našim faranom večne resnice in dolžnosti njih stanu. Razlagali so zakonskim imenitnost sv. zakona, v živih podobah so jim kazali vzroke nesrečnih zakonov, kakor tudi blagor in lepoto krščanskega zakonskega življenja. Očetom in materam so živo polagali na srce velike dolžnosti, ki jih imajo do svojih otrok ; mladeničem in devicam so pa s sveto navdušenostjo popisovali lepoto deviškega stanu in pa vredno pripravo na zakonski stan Ginljivo je bilo gledati, s koliko vnemo se je domače ljudstvo, pa tudi iz vseh sosednjih fara, vdeleževalo skupnih verskih vaj. Naši vrli Doljci se niso strašili težavnih potov. Od daleč po zelo grdih in strmih potih so prihajali na vse zgodaj, ter vztrajali do pozne ure. Naše krščansko ljudstvo je tolikega uspeha zelo veselo. Kdo bi ne bil vesel, ako vidi ne le nedolžne otroke, dekleta in žene, ampak tudi može in mladeniče tako vneto spoznavati svojo vero ? Žetev je bila ogromna. Vsklilo je res te dni v premnogih srcih duhteče cvetje kreposti in poštenosti. Pred nekaj mesci prinesel je »Slovenski Narod" poročilo o troperesni deteljici, katera modri Doljske župljane, ter jih vodi po klerikalni temi. Pisal je tudi. da se je tudi na Dolah zadnji čas jelo daniti Da, v resnici se je jelo daniti, toda ne na veselje Narodovega dopisnika, pač pa sv. katoliške cerkve, čč. gg. lazaristi vpeljali so družbo Marijinih otrok, in v župniji, ki šteje 1600 duš, stopilo je v družbo 129 odraslih mla-deničev in 173 deklet. Bog živi take vrle slovenske mladeniče, ki jim ni mar, kaj poreče ta ali oni, ali se bo ta posmehoval ali oni norčeval, ampak ki v svesti si, da so poštenega naroda sinovi, v lepi zvezi posvete sami sebe Njej, ki je mati vseh narodov. Bog jih živi in Bog jih blagoslavljaj. Z zaupanjem, da se bodemo tudi za-naprej, kakor smo se dosedaj, pogostokrat lahko vdeleževali prekoristnih duhovnih vaj, izrekam v imenu faranov čast in hvalo čč. gg. lazaristom za obilen trud in blage nauke. Zlasti veliko hvaležnost smo pa dolžni svojemu gospodu župniku ! Ljubezen je on sejal med nami, ljubezen naj tudi žanje. Ljubi Bog naj mu povrne ves trud in vse dobrote (pomniti je, da je v 13 letih 10 misijo-nov in 11 porcijunkulov oskrbel z lastnim premoženjem), solnce sreče naj mu sije v vsem njegovem življenju. On pa, ki je gospodar časa, in je tudi njemu odmeril tek njegovih dni, naj mu da doživeti še mnogo srečnih in veselih let.
(Prodaja eraričnih konj) potom dražbe se bo vršila jutri dopoldne ob 9. uri na Cesarja Jožefa trgu.
(Vojaška baraka ob Tržaški cesti) je izpraznjena, ker so se vojaški uradi preselili v poslopje meščanske bolnice.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 30. aprila do 6. maja je bilo 16 novorojenih, 14 jih je umrlo, med njimi 3 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled mrtvouda, 9 za različnimi boleznimi, med njimi je 6 tujcev, 9 iz zavodov; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 15 za ošpicami, 1 za vratico, 1 za ušenom, 2 za trachom.
(Iz Zg. Tuhinja.) Komaj deset dni živi naša pošta Laze, pa se je že pokazalo, da niso prav storili v Trstu, ko so napravili poštni pečat »Laase Laze«, dasiravno je tukajšnji občinski urad prosil, naj bo »Laze Tuhinj«, sluteč, da bo veliko pomot in da bo marsikatera pošiljatev romala prej na druge Laze, predno bo prišla na prave. In res, tako se je že večkrat dogodilo; jedna pošilja-
tev je romala celo jeden teden, predno je sem prišla.
(Iz Št. Jurja pod Kumom.) Umrl je 9. t. m. po mučni bolezni dobroznani Jakob Cerar po domače Kralj. Poštena, vesela duša stare korenine. Naj v miru počiva!
(Z Vrha pri Vinici.) Vreme je deževno. Domača trta še dobro napreduje v nekaterih vinogradih. Ameriška trta pa še spi tukaj. Kdo bo pa delal, saj vse, da le šolo zapusti, hajdi brž v Ameriko, kjer se med in mleko cedita. — Zopet moram poročati o žalostnem dogodku, da je bila pretečeni teden od neznanih zlikovcev neka zidanica v Kučki Rebri, tukajšnje občine predrta, ali, da so zlikovci z železnim drogom nekoliko zidu odrušili in potem lahko unišli v zidanico ali hram. Posestnik iste zidanice je neki mož iz Zagozdaca, župnije v Starem Trgu pri Poljanah. Natrgal je bil, kakor mi je verojetna oseba pripovedovala, še iz domače trte v jeseni dvajset banj ali škafov grozdja in ga kot mošt spravil v sod V drugem sodu je imel jabolčnik ali mošt iz jabelk. Mož zapre svojo zidanico v jeseni in odide na Nemško. Sedaj mu je razbita zidanica, vender vse ni odnešeno. Kdo je storil zločin, se ne ve in se tudi ne bo zvedelo. — Proti ponočnjakom, istim tičem, ki brez vsega opravila okolu postopajo po noči, bi oblasti morale bolj strogo postopati.
(Poskušen samomor.) Blagajničarica v hotelu »pri Maliču« se je hotela včeraj popoldne umoriti z orožjem, a se ji poskus ni posrečil. Ranjena je le na levi roki.
(Utonil je) včeraj popoldne šestletni sin vrtnarja Urbančiča na Poljanski cesti. Padel je v gnojnico in je prišla rešitev prepozno.
(Strašna smrt.) Štirinajstletni Franc Stummer v Pobringu na Štajerskem je oral z dvema voloma. Vola sta se splašila in s plugom ušla. Dečka, ki ju je hotel ustaviti, sta podrla, in plug je šel čezenj ter mu preparal trebuh.
(Pri postaji Vrbi) na Koroškem se je splašil fiakerski konj pred železnico in je prišel pod lokomotivo, ki ga je precej zmečkala in usmrtila. Na vozu sta bili dve ženski in jeden moški, ki so se nekoliko poškodovali.
(Vvoz prašičev z Rumunskega,) ki je bil zaradi bolezni prepovedan, je zopet dovoljen.
*
* *
(Komet Swilt), ki je prošli mesec stal za soln-cem, se je prikazal in se bliža zemlji. Od 5. do 25. maja se približa za 51-7 milj. kilometrov. Najvišje na nebu bo stal 29. maja. Nato bo izginjal, in začetkom julija ga tudi z daljnogledom več ne bo mogoče zaslediti.
(Moda in zdravje.) Učno ministerstvo na Saksonskem je vsem dekletom, ki obiskujejo javne šole, prepovedalo nositi korzet. Pametno!
(Eksplozija.) V Filadelfiji se je zgodila eksplozija v tvornici za kemikalije, kjer je imelo zaslužek 400 delavcev. Vse poslopje je poškodovano, 4 osebe ubite, jedna ranjena smrtno, 20 težko ranjenih.
(Moč političnih strank v Belgiji). Leta 1896 in 1898 so oddali belgijski katoličanje 1,055.151 glasov pri volitvah. Liberalci so imeli 382.413 in socijalni demokratje 423.258 glasov. 13.295 volivcev ni pripadalo nobeni stranki.
Telefonska in brzojavna poročila
Varaždin, 12. maja. Oduševljenjem pozdravljamo zuključak bratskoga sabora, što je uveo hrvatski jezik v slovenske škole. Bože složi i sjedini nas sto prije. Živili dični Slovenci!
Pjevači hrvatskoga pjevačkoga društva „Vila" u Varaždinu.
Dunaj, 12. maja. Posvetovanja v nagod-beni zadevi se bodo nadaljevala še pred bin-koštnimi prazniki. Govori se, da se vrše konference pod predsedstvom cesarjevim. Szell ne mara odnehati. Kriza bo najbrž neizogibna.
Crnovioe, 12. maja. Trg Gurahora je od včeraj popoldne v plemenu. Pogorelo je sinoči do 200 poslopij, mej temi cerkev, župnišče, šola. poslopje okr. glavarstva in sodnije. Konečno se je vnel tudi bližnji gozd. Velik vihar pospešuje požar.
Rim, 12. maja Papež je vsprejel včeraj dopoldne insgr. Marinija in deli' Aquila
ter jima izročil pismo za splošno jubilejno in sveto leto 1900. Papeževo pismo so potem objavili najprej v vatikanski baziliki, kjer je je prebral na prižnici msgr. deli' Aquila v prisotnosti neštevilnega občinstva, nato pa v bazilikah Santa Maria Maggiore, San Paolo ter v lateranski.
Rim, 12. maja. „Osservatore Romano" objavlja imenovanje sedanjega nuncija v Mo-nakovem, Lorenzellija, nuncijem v Parizu.
Pariz, 12. maja. Minister za kolonije je prejel brzojavko guvernerja v Dšibuti, ki dementuje vest o umoru Marchanda, ki bo šele 20. t. m. dospel v ta kraj.
Umrli »o:
9.	maja. Marija Oman, sirota, 10 let, Poljanska cesta 30, legar. — Stanko Celarc, hlapca sin, 4\'» meseca, Konjušne nlice 9, kron. želodčni in črevesni katar.
10.	maja. Anton Novak, paznika sin, 2 leti 4 mesece, Vodmat 43, scrophulose. — Milan Urbančič, vrtnarja sin, 6 let, Poljanska cesta 63, je utonil. — Marija Vidic, kuharica, 78 let, Poljanska cesta 18, naduha.
V bolnišnici:
8.	maja. Alojzij Jezeršek , ključavničarski pomočnik, 20 let, sarcomatosis peritonitis.
9.	maja Ivan Grizon, delavec, 63 let, pyelonephritis. — Franc Suhadobnik, ključavničar, 68 let, cachexia carcinoma-tosis.
Meteorologidno porodilo.
Višina nad morjem 306 2 m., srednji zračni tlak 736*0 mm.
a <3	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celzij«	Vetrovi	Neb*	.s i d > a 5 x . a 2« ►
10	9 zvečer	734-2	12-7	sr. jzah	jasno	0-0
11	7 zjutraj 2 popol.	734 4 733 8	13 8 191	sr. jzah. p. m. jzah.	jasno pol oblač.	
11	9 zvečer	7333	128	sr. jzab.	jasno	
12	7. zjutraj 2. popol.	733-4 732 7	100 21-2	si. svzh. sr. jzab.	oblačno pol oblačno	00
Srednja temperatura srede 13'9°. normale: 13r4 Srednja temperatura nedelje 15 3°, normale : 13-6°.
Poslano/)
Odprto pismo gospodoma Jančigaju mlajšemu in Karoiu Moharju.
Na vajinem obnašanju v nedeljo po polnoči v mojem, oziroma pri mojem stanovanju: Fej!!!
466 i-i	Franjo Karlič,
pekovski mojster v Spodnji Šiški št. 33.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Prošnja.
Dne 7. t. m. se je ustanovilo »Slovensko izobraževalno društvo Naprej« v Gradcu, ki ima namen, podati zavetišče slovenskim delavskim stanovom, da ne propadejo germanizaciji in demo-ralizaciji. Ovire, s katerimi se ima boriti mlado društvo, so jako velike, in premagati jih moremo le, če nas podpirajo rojaki v domovini. Zato se obrača podpisani odbor do vseh rodoljubov, da nas blagovolijo podpirati s slovenskimi knjigami, recimo družbe sv. Mohora itd., ki jih več ne rabijo. Vsaka pošiljatev se sprejme s hvaležnim srcem.
Naslov : »Naprej«, Biirgergasse 18/1., Gradec.
Za odbor: A. Erbežnik, stud. phil. Evg. Jarc,
predsednik.	tajnik.
je takoj oddati v Biljah pri Gorioi.
Postranski zaslužek zagotovljen. — Prosilci ceci-lijanci naj se oglase čim preje pri kuracijskem uradu v Biljah.__448 4 -4
Na prodaj je
60 škafov medu - pitanca I. vrste in do 40 Škafov II. vrste, od dveh let, pri Andrej Leskovic-u v Škofji Loki. 467 3—1
Orgle z 12 večinoma ugodnimi, za spremlje-vanje petja deloma jako všečnimi spremeni (prin-cipal 8'), novimi mehovi in ukusno omaro, ponuja po zmerni ceni
župni urad v ^turiji,
dn6 10. maja 1899.
465 3-1	J. Krom&r, župnik.
Fortland-cement.
Železniške šine in traverze za oboke.
BiČje za obivanje stropa
(Stuccaturrohr). 409 6—5
Trombe (pumpe) za vodnjake.
Raznovrstne štedilnike (sparherde)
priporoča po jako nizki ceni
dTrati Siupica
— trgovina z železnino in špecerijskim blagom = Marije Terezije cesta št. I, zraven »Figovca«.
| fflravilišče Joplice
mi KrHnjskem	Hv
bllzo Novega Mesta, želez, postaja Straža,
je tako imenovani „&krato-vreleo'' z vročo vodo od 28—31° R. Voda, bodisi da se pije. ali da se rabi za kopanje, je izredno zdravilna zoper proti«, kostenico, ishijas. živčno bolezen, (neuralgie) iu zoper razne kožne in ženske bolezni. Na razpolago so ba-sini in porcelanasta banje, lepo uravnane sobe za tujce, društvene dvorane, sobane za igre. V obližji eo senčnati sprehodi in igriSča. Dobra restavracija z nizkimi cenami je v hiSi.
Kopališka doba je od I. maja do I. oktobra
Natančneja pojasnila daje brezplačno
412 7-3 topliško oskrbništvo.
Garnitura,
divan in nekaj lesenega pohištva, je po ceni na prodaj na Dunajski cesti 27. 463 2-1
Razpošiljanje sukna le privatnikom!
Odstrižek 3 10 m
dolg, dosti za Jednega gospoda, stane le:
gld. 2.80 iz dobre » 3 10 iz dobre » 4-80 iz dobre > 7 50 iz fine	OVČje
» 8'70 iz fine	volne
» 10-50 iz najfinejše » 12'40 iz angleške » 13 95 iz kamgarna Odstrižek zn črno salonsko obleko gld. 10-—. Blago za površnike meter od gld. 325 više; loden v lepih barvah odstrižek gld. 6'— do 9 95; peruvijen in doskln, blago za opravo državnih, železniških uradnikov In sodnikov; najfinejši kamgarni in cheviot-blage za uniformo finančne straže, žandarmov itd. razpošilja 100 po tovarniški ceni najboljše znana 12—11
Xartknaa" Kiesel-Amhof v Brnu.
Uzorce brezplačno in franko. Pošiljatev prav po vzorcu.
Pozor! P. n. občinstvo posebno opozarjamo, da je blago pri naravnostni naročitvi dosti ceneje, kakor pri vmesnih prodajalcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu
poSilja vse po res tovarniški eeni brez podražbe rabata.
*	o	°
•—	.2	NI
£	8	£
ca	°	J2
>	p.	o
= . o
03	•	■«->
SI
>eo
3 ^
K	"""I
> 'ŠT	ai
w	3
.0 3	S
j? o	®
c a.	o
h
o
C
oo O
a.
Kfi
O
o.
o
e-
*	>	> u
*	-	-rT
m C	25
z
3! 3	** •
IS .2.-2
""J	čT bo >o
O	13	4)
to >	3 I >
Slovenci,
9?
pristopajte k
Naši straži"!
Severonemški Lloyd v Bremi.
866 30-23
Od vis c. kr. ministerstva vsled uk»za dož 7. inaja 1894, št. 5373 dovoljen.
Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka; Brema - Sev. Amerika.
Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. IzSouthamptonado.aknivši ^eev.
Cberbourga vsakosredo in nedeljo lz Genove dotaknivši se Neapnl* via Gibraltar
Do Novi-Jorka.
Brema-Južna Amerika.
Do Montevideo.
dva ali trikrat
na mesec.
Brema - Vzhodna Azija.
Do Kitajskega.
Brema-Avstralija.
Do
Adelaide, Melbourna Sydneja.
Do
Japonskega.
Do Baltimore.
\ oznja po morji čez otean do Novi-Jorka traja 6 do 7 dnij. Najlepša ln n&joeneja priložnost za potovanje.
Glavni zastopnik v Ljubljani :
-v-®* v«I
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
JSAHfM A lakso Veršec
v I^JUBLJAIVl.
Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Ctiro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnš
do dnš po 4l/i%. Poštno - hranilnlčne položnloe na razpolago.
1> u n a j s k a borza.

Dn6 12. maja.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld. 10	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....100	»	60	»
Avstrijska zlata renta 4°/„......119	»	65	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100	»	40	»
Ogerska zlata renta 4%.......119	»	55	»
Ogerska kronska renta 4%, 200 ... .	97	»	36	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	919	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............359	»	10	»
London vista...........120	»	47»/,»
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	68	»	92	►
20 mark............11	»	78	.
20 frankov (napoleondor)............9	»	65'/,»
italijanski bankovci........44	»	80	»
C. kr. cekini......................5	»	68	»
Dne 10. maja.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	171	gld.	75 kr,
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100'gld. . .	167	»	—
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	»	75
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	»	60
Tišine srečke 4"/„, 100 gld.......138 »	25
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	129	»	25
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	>	75
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—
4°/„ kranjsko deželno posojilo.....98	»	25
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0	97	»	!J0
Prijoritetne obveznice državne železnice .	—	»	—
» » južne železnice 3°/0 .	171	»	60
» » južne železnice 6°/0 .	123 »	26
» » dolenjskih železnic4°/„	99 »	60
Kreditne srečke, 100 gld......199	gld 75 kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	160	»
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»
Salmove srečke, 40 gld........85	»
St. GencSis srečke, 40 gld.......84	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	»
Ljubljanske srečke.........24	»
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	1«2	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3360 »
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	457	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	65	»
SploSna avstrijska stavbinska družba . . 107	•
Montanska družba avstr. plan..........243	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 130 » —
Papirnih rubljev 100 ................127 » 26
30
50 76
60
75 DO 10
afcr Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naroftll na borzi.
"•mmmmm^mmmmBmmammmmmm
Menjarnična delniška družba
M E B C U R"
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
3SJC Pojasnila "S2S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti 3BJT naloženih glavnic. XB