D o p i s i. Iz Savinjske doline. Gotovo bode vsakega domoljubnega Slovenca zanimalo izvedeti veseli izid občinske volitve v Veliki PireSiei pri Celji, katera se je 9. in 10. aprila t. 1. vršila. Kakor znano, so bile tukaj dozdaj zmirom viharne volitve, kajti nemčurji so tukajšnjim katolisko narodnim volilcem zmirom nasprotovali ter s svojimi lažnjivimi obljubami nekoliko odpadnikov nalovili, zmagali pa le niso. Prepričali so se toraj, da bi bil njih dosedanji nemčurski trud kakor pred tremi leti tudi letos zastonj, rajSi so se poboljšali ter katoliški narodni stranki pristopili in tudi ž njo volili. Prisrčna zahvala veleskrbnemu voditelju iz Zgornie Ponikve in vsem njegovim sotrudnikom za narodno prebujo, kateri so pripomagali obširni občini Velika Pirešica prav lepo narodno lice napraviti. Živili! Novim odbornikom so bili soglasno izvoljeni v III. razredu: Jožef Kunej, Jernej Stefančič, Blaž Krajnc, Janez Teržan, Janez Polak, Andrej Podpečan, Franc GluSič, Matija HriberSek. Namestnikom pa: Jurij SredenSek, Blaž Rezman, Anton Kugler, Martin Novak. — V II. rezredu: Frane Turnšek, Martin Lednik, Matevž Zuperger, Anton Rančigaj, Jožef PernovSek, Franc Lešer, Jakob Cvikl, Martin Seroečnik. Namestnikom pa: Andrej Jezernik, Jakob Veber, Anton Knez-Jozl, Janez Turnšek. — VI. razredu: Janez Košar, Martin Rotnik, Franc Verdev, Gregor Lipovšek, Marlin Ocvirk, Franc Voršnik, Tilj Kos, Franc Vasle. Namestnikom pa: Franc Ograjenšek, Franc Pušnik, Jožef Prodnik, Valentin Cokan. Ob enem se tudi naznanja, da se je dne 30. aprila poprejSnji vrli župan Jernej Župančič soglasno županom izvolil in še isti dan vsprejel od navzočega c. kr. volilnega komisarja občinsko predstojništvo. Občinskim svetovalcem so pa bili izvoljeni: Martin Lednik za prvega in Anton Rančigaj za drugega svetovalca, Janez Teržan, Blaž Krajnc, Tilj Kos, Martin Semečnik, Franc Turnšek. KakSen pa je ta novoizvoljeni župan, da je vreden časti župana? On je priljubljen vsega spoštovanja vreden raož, mirnega značaja in narodnega srca, in kar je pa največ vredno, tudi veren katoličan, na katerega je vsa občina ponosna. Da je novi občinski zastop zopet v dobre roke priSel, sta mu najzanesljivša poroka čč. gg. župnika iz Zgornje Ponikve in iz Galicije z vrlo domoljubnim županom Stefančičem, kateri bodo v zvezi s svojimi katolisko-narodnimi tovariši njim od volilcem dano zaupanje v popolni meri opravičili v blagor občine ter v čast Slovencem. Iz Dola. (Različne želje.) Neprijetna in dolga zima je minila, priSla je zopet vesela pomlad. Narava se je zopet zbudila v novo pomladno življenje ter se ovila s cvetiem in zelenjem. Enako se godi tudi med slovenskirn narodom. Tudi on vstaja v narodno pomlad. Kdor prebira slovenske časopise, se tega lahko prepriča. Ljudstvo se drami iz spanja v narodno zavest ter se organizira. Snujejo se razna druStva: »Mladeniške zveze», «Dekliške družbe>, «Marijine družbe> itd. in tako skupno delujejo proti nasprotnikom. Prav je to in tudi potrebno, kajti mi živimo bolj v resnih časih kakor naši predniki. Sicer nam ni treba sukati meča, a vendar se je treba boriti na vse strani. Sovražnikov se ne manjka nikjer. Slabega berila, Casopisja in raznih knjižur se ni Se nikoli toliko tiskalo kakor dandanes, s katerimi se Ijudstvo zapeljuje; vero in duhovnike napadajo in blatijo na vse mogoče načine. Zatorej je potrebno, da se ljudstvo zdrami in z združenimi močmi brani verske in narodne pravice. Ako prebiramo razne slovenske časopise, posebno «Slov. Gospodar* ali «Na§ Dom», moramo spoznati, da je pri nas v tem oziru še zelo na slabem. Narodna zavest tako rekoč spi. — Kaj je temu vzrok? Odgovor na to je lahek, a če ga povemo ne bo brez zaraere. V prvi vrsti so tega krivi oni, ki imajo zato poklie, zmožnosti in čas, pa ne ganejo roke in ne dajo glasu, sploh se ne brigajo za narodno stvar. Prosti 5as porabljajo rajši t razveseljevanje in druge zabave, kakor pa za koristno narodno stvar. Imamo sicer bralno društvo. tcda ono ne zadostuje ljudstvu z namenom kakor bi imelo, ker mu raanjka pravega reda. V tem oziru upamo, da se bo s časom obrnilo na bolje, kedar dobi društvo svoj lastni dom, le žal da se je društvo v zadnjem času jelo nagibati na liberalno stran ter se nehalo ozirati na — versko stališče. Naroča si razne pretirane romane in mladini škodljive spise, da, celo veri nasprotne knji*.ure se nahajajo v knjižnici. Ker so med društveniki večinoma otroci in ne- dorasla mladina, se ljudstvo s tem nikakor ne blaži. Pri knjigah bi se pač raoralo gledati, komu se dajo in kakšne. Kar je za odrasle, ni vselaj za otroke, posebno romani naj bi se otrokom ne daiali, to naj si knjižničar dobro zapomni. Zeleli bi tudi, da bi se druStvene ure podaljšale. Sedaj je odločena enkrat na teden po cela ura. So krčme odprte celi dan in še pozno v noč, zakaj bi pa čitalnica ne bila enkrat na teden odprta vsaj nekaj ur, da bi ljudstvo laglje pristopalo in več bralo. Kako lepo je druStvo napredovalo od začetka pod vodstvom nepozabnega ustanovitelja. Skrbelo se je za red in dobre knjige. Nobena slaba pohujšljiva knjiga ni imela prostora v knjižnici, zato \e pa tudi društvo lepo napredovalo, in ljudstvo, oziroma mladina se podučevala in navduSevala za blago in dobro stvar, ravno to je tudi glavni namen vsakega bralnega društva. Prirejale so se pred leti večkrat veselice in občni zbori in se tako širila narodna zavest, a sedaj je vse to izostalo. Opozarja se s tem potom slavni odbor našega bralnega druStva, oziroma predsedništvo, da krene na drugo pot, da bode pri naročevanju in izposojevanju knjig boli previdno ravnalo, da bode delovanje bralnega društva ljudstvu tudi v duševno korist, ne pa v spodtiko. Dolani, posnemajte vrle sosede Sent - Jedertčane. Ondi imajo tudi bralno društvo, ki je ustanovljeno na verskem stališču. Ni še dolgo, kar se je vstanovilo, a že je priredilo več veselic in predstav. Najbolj zanimiva je bila zadnja, minolega leta, kjer se je predstavljala cLurška pastirica» tako dovršno in popolno, da se je bilo čuditi, kako je mogoče kaj takega doseči med prostim kmečkim ljudstvom. Pokazalo se je, kaj more požrtovalna in vztrajna delavnost modrih voditeljev. Posnemajte nje in naprej po potu prosvete in omike pod geslom Slovencev: «Vse za vero, dom, cesarjaU Dolani.