PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-tizanški DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 111 (13.644)
Trst, torek, 15. maja 1990
Cobasi se doslej še niso izrekli
Sporazum o novi delovni pogodbi železničarjev
RIM — Včeraj ob zori sta sindikalna konfederacija CGIL, CISL, UIL in uprava železnic dosegli sporazum o novi delovni pogodbi za 260 tisoč železničarjev vseh kategorij. Po mnenju pogajalskih strani nova delovna pogodba upošteva zahteve po večji produktivnosti, ovrednotenju profesionalnosti in osebnih dohodkov. V prihodnjih dneh bodo pogodbi dodali še nekaj popravkov, ki se nanašajo predvsem na odnose med sindikatom in cobasi, vendar bo treba za to počakati še na mnenje slednjih. Kar se tiče plač, se bodo v prihodnjih treh letih povišale za bruto 579 tisoč lir.
Do podpisa pogodbe je prišlo po 48-urnem skoraj neprekinjenem pogajanju in po večmesečnem posvetovanju, katerega številne prekinitve so povzročile val ostrih stavkovnih protestov zlasti s strani coba-sov. Prav to vprašanje pa ostaja še nerešeno, zato se bo uprava železnice morda še pred koncem tedna srečala s predstavniki strojevodij in postaj enačelnikov. Izid tega srečanja bo imel ključni pomen: če bodo cobasi sprejeli komaj podpisano
pogodbo, bi se morda končalo obdobje divjih stavk, v obratnem primeru pa bi se lahko zgodilo, da bi se protest spet razplamtel. Ni še znano, kako so cobasi ocenili pogodbo in če so bile v njej upoštevane nekatere njihove temeljne zahteve.
Predstavniki sindikalne konfederacije so z novo pogodbo zadovoljni. Tajnik UILT Aiazzo meni, da ustrezno odgovarja na vse probleme, ki so se vlekli že leta in so se s časom tudi povečali. Poleg tega pa bo nova pogodba končno primerno nagradila profesionalnost delavcev, ki so bili večkrat močno zapostavljeni. Aiazzi sedaj upa, da bodo tudi cobasi našli pot do dialoga. Tudi Pizzinato od CGIL je izrazil zadovoljstvo nad pozitivnim zaključkom sindikalnega »maratona«. Po njegovem mnenju bo nova delovna pogodba vsaj okvirno rešila sporno vprašanje o zaposlitvenem presežku, medtem ko bo treba še napefi moči, da bo čimprej prišlo do uravnovešenega odnosa med posameznimi kategorijami delavcev železnice.
Preiskava se bo razširila iz Italije tudi drugam
O delih za super top še mnenje izvedencev
Doslej domnevno vpletena le ena oseba - Na Farnesini včeraj iraški zunanji minister - Senat o zakonu o trgovini z orožjem
RIM — Škandal z zaplenjenimi deli za tako imenovani super top v Iraku je povzročil že številne reakcije v političnih vrstah, sodne oblasti iz Ternija, ki vodijo preiskavo, pa so doslej obvestile le eno osebo, da je vpletena v preiskavo o zaplenitvi sumljivih delov. Včeraj je državni pravdnik iz Ternija Adriano Rosellini tisku posredoval pismeno izjavo, v kateri pravi, da se sodna preiskava nanaša na nezakonito trgovino z orožjem. Šlo naj bi za jeklene polproizvode, ki so bili v glavnem proizvedeni v jeklarni v Terniju, zaplenili pa so jih v Terniju in Neaplju. V obvestilu je še rečeno, da je sodstvo izdalo nekaj nalogov za preiskavo in zaplembo dokumentov.
Celotna preiskava poteka v največji tajnosti in kot je povedal državni pravdnik Rosellini, bi lahko več podrobnosti posredovali šele čez nekaj dni. Do takrat bodo zaslišali tudi nekatere priče, strokovnjaki pa naj bi tudi ocenili dejansko namembnost zaplenjenih polproizvodov. Z drugimi besedami to pomeni, da bo potrebno ugotoviti, ali ti deli res predstavljajo del velikanskega topa za jedrske in kemijske granate ali pa gre enostavno
za material za petrokemično industrijo. Ker so doslej sumljive dele odkrili tudi v nekaterih drugih državah, poteka preiskava v Italiji v sodelovanju s sorodnimi preiskavami v Veliki Britaniji in Belgiji.
Zaradi zaplembe sumljivega materiala je iraško ministrstvo za industrijo ostro kritiziralo Italijo, Veliko Britanijo, Turčijo in Grčijo, o vsej zadevi pa so govorili tudi na Farnesini, kjer sta se včeraj srečala zunanji minister Gi-anni De Michelis in njegov iraški kolega Tarik Aziz. Aziz je v Rimu na privatnem obisku, da bi se srečal s tajnikom OZN de Cuellarjem, danes pa bo imel tudi tiskovno konferenco.
O zakonski ureditvi trgovanja z orožjem pa bo danes govor v senatni komisiji za zunanje zadeve in obrambo. Zakonski osnutek o tem je poslanska zbornica sprejela že februarja, sedaj pa naj bi še senat sprejel zakonska določila, ki urejajo uvoz in izvoz orožja, kot tudi tranzit orožja preko italijanskega ozemlja. Zakonski osnutek tudi predvideva ustanovitev posebnega državnega seznama podjetij, ki proizvajajo ali prodajajo razno orožje ali dele zanj.
Tarik Aziz
Tudi Italija solidarna z židovsko skupnostjo
Francija na ulicah po oskrumbi židovskega pokopališča v Carpentrasu
Proti antisemitizmu, ki dviguje glavo solidarnostna manifestacija v Parizu
RIM — V rimski sinagogi je bila si-J^i solidarnostna manifestacija, s ka-J0 je italijanska židovska skupnost lazila ogorčenje zaradi skrunitve ži-i v kih. pokopališč. Obreda so se ude-b*Ri predsednik republike Cossiga, l^sednica poslanske zbornice Nilde k predsednik senata Spadolini, v^Predsednik vlade Martelli ter šte-ni predstavniki političnih strank.
O
(j svojo prisotnostjo so izrazili soli-židovski skupnosti tudi šef Vpt e policije, izraelski in francoski jo^Poslanik ter predsednik medna-, dhega združenja židovskih pravni-v Oreste Bisazza Terracini. s ^fedsednik Cossiga je v krajšem po-(j ?u izrazil željo, da bi bila tako podla pJ^Ria, kot so skrunitve grobov, le etiodna dejanja, ki so sad trenutne čustev. Poudaril pa je, da se pr/.ai° nad takimi dejanji zamisliti jav Vsem ljudje, ki imajo politične in Pod 6 Zgovornosti, saj bi bilo vsako Cehjevanje lahko skrajno nevarno.
PARIZ — Francozi so se včeraj zbrali na mestnih ulicah, da bi z udeležbo na množični manifestaciji izrazili svojo solidarnost pripadnikom francoske židovske skupnosti. Po oskrumbi pokopališč v Carpantrasu in Clic-hy-sous-boisu je Francija stopila na ulice predvsem z namenom, da bi pokazala svetu, kako osmaljeni so avtorji pošastnih dejanj.
Sprevoda, ki se je vil po pariških ulicah, se je udeležilo nič koliko uglednih predstavnikov francoskega kulturnega in političnega življenja. O pomenu včerajšnje manifestacije pa priča predvsem dejstvo, da je bil med množico, ki je korakala v popolni tišini, tudi predsednik republike Mitter-rand. To je bilo prvič v povojni zgodovini, da se je predsednik francoske republike udeležil javne manifestacije.
Mitterrand je v svojem kratkem govoru podčrtal dejstvo, da je »spoštovanje živih neposredno povezano s pieteto do mrtvih«, navezal pa se je tudi na prvi člen deklaracije o človekovih pravicah, v katerem piše, da so vsi
ljudje od rojstva do smrti enako svobodni.
Med množico, ki se je udeležila včerajšnje manifestacije in verskega obreda v glavni pariški sinagogi, pa je bilo mnogo takih, ki so na lastni koži občutili, kako je ta pojem lahko odvisen od političnih trenutkov. Rumene Davidove zvezde, prišite na sodobnih oblekah pariških demonstrantov, pa niso pričale le o strahovih taborišč in preganjanja. V povorki brez parol in transparentov (imeli so samo enega) so prav Davidove zvezde predstavljale simbol antisemitizma, proti kateremu se je v Parizu zbrala oceanska množica.
Tudi drugod po Franciji in po svetu so se včeraj zvrstile slične demonstracije, žal pa je očitno izbruhnil »efekt Carpentras«. Skrajneži so bili na delu na židovskih pokopališčih v Hajfi, na Švedskem, na Poljskem, v Italiji pa so pustili svoje nesramne sledove tudi na katoliških pokopališčih.
Na sliki (AP): pariška demonstracija proti antisemitizmu.
Derbi med Dinamom in Crveno zvezdo pretveza za nacionalistično divjanje
Nedeljski izgredi v Zagrebu burijo duhove
gojl/ZREB — Med domačimi temami so bili včeraj v Ju-Vllj v ospredju odmevi na nedeljsko divjanje nogomet-Ulic l^jjačev Dinama in Crvene zvezde na stadionu in po 6q r Zagreba. Epilog je naravnost katastrofalen: več kot ^enih, od tega 16 huje. Gmotna škoda je ogromna. Og snno Una Maksimirskega stadiona je povsem porušena, tudi v ° sedlŠČ so ji*1 huligani 3.000 odtrgali, zlomili pa so severriedlno reklamnih panojev, uničili so del ograje na studio 1 h'huni. Za zdaj sicer še nihče ni ocenil škode na 6tleq hU’ ho pa nedvomno velika, kajti samo postavitev •heter same9a plastičnega sedeža stane več tisoč dinarjev, z^tne ograje z reklamnimi panoji pa še nekajkrat he pa kratka, Maksimir kaže danes podobo bojnega polja, llakatoS^>0rtlle9a objekta. Huligani niso prizanesli niti pre-Ulit r6*™ avtomobilu na zagrebških ulicah, izložbam, he bo SVetilkam. Poškodovali so tudi 17 tramvajev - treh pr„t)no90če več popraviti.
0digraj P med navijači Dinama in Crvene zvezde, ki naj bi Se je a herbi 33. kola državnega nogometnega prvenstva, °9rev arel 10 minut pred začetkom tekme. Še na začetku Ja obeh ekip ni bilo znakov, ki bi napovedovali, da
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Oprostilna razsodba za misovce
NA 7. STRANI □ □ □ •
Kohlov poraz na nedeljskih deželnih volitvah
NA 16. STRANI
Tajnik KPI Occhetto se medtem pripravlja na širše soočanje z volilci
Predvolilni strankarski prepiri se med KD in PRI nadaljujejo
RIM — Odnosi med KD in PRI so še naprej hladni, kljub temu da so volitve mimo in da so stranke že »prebolele« njihov izid. La Malta pridno zavrača Andreottijeve očitke izpred volitev, demokristjansko glasilo II Popolo pa napada republikance, češ da se proglašajo za levičarje samo zato, da bi se lažje premikali v politični in družbeni desnici. Tako vsaj piše direktor časopisa Sandro Fontana s psevdonimom Bertoldo. Očitki torej niso ravno nedolžni. La Malta odgovarja, da mu KD pripisuje odgovornost za destabilizacijo vlade in da so z raznih strani že padli ultimati. Vendar republikanci zaenkrat ne vidijo nobene alternative sedanji koaliciji in že to je nekakšna obveza za vse stranke, ki jo sestavljajo. Republikanski tajnik razteza obveze tudi na vlado, ki še zdaleč ni izpolnila nalog, ki si jih je zadala. Med drugim ni izdala ustreznega zakona za neevropsko priseljence, na področju javnega reda je položaj nesprejemljiv; tu je še kriza, ki pesti pravosodje, kjer tudi vlada popoln kaos. Končno pa ne gre pozabiti, meni PRI, vprašanja o privatizaciji nekaterih javnih ustanov, ki ga sploh še niso načeli.
Naraščajoče trenje pa zdrkne na drugo mesto, ko La Malta ocenjuje volilne rezultate, s katerimi je PRI zadovoljna, medtem ko so po mnenju predsednika stranke, Visenti-nija, že kar zaskrbljujoči. Član tajništva Gunnella pa je te
dni celo zahteval odstop La Malte in meni, da se protestnih glasov za Lombardsko ligo ne bomo rešili z reformo institucij, pač pa z učinkovitejšim delom vlade. Na ta polemični plamen pa je pristavil svoj piskrček tudi Andreotti, ki pravi, da bi moralo biti nezadovoljstvo volilcev jasno vsem, ki znajo vsaj površno razbirati volilne rezultate.
V polemičnem tonu pa teče tudi neuradna razprava, uradna se bo začela prihodnji teden v senatu, o institucionalni reformi. Spadolini se že pripravlja na napad na svojo neposredno sosedo Jottijevo, ki meni, da bi bila najbolj primerna okrogla miza za predstavnike vseh političnih strank, šele nato pa naj bi prišlo do prave razprave. Slednji bi nato sledil še obvezni referendum. Obratno pa Spadolini trdi, da razpolaga parlament z vsemi sredstvi, ki so potrebna za uvedbo reforme. Medtem pa so komunisti že predstavili okviren reformni načrt, v katerem se ogrevajo za enodomni parlament in znatno krčenje števila parlamentarcev.
Za komuniste je še vedno glavni predmet razprave volilni rezultat. Ingrao (fronta za ne) ne odstopa od prepričanja, da je treba poraz delno pripisati Occhettovim novostim, Occhetto pa se že pripravlja na širše soočanje ne samo v stranki, temveč tudi z volilci.
G. R.
Papež Janez Pavel II. končal obisk v Mehiki
Papež Janez Pavel II. je zaključil svoj osemdnevni obisk v Mehiki. Na poti za Rim se je za kratek čas ustavil na karibskem otoku Curacao (Telefoto AP)
Danes Jovič novi predsednik SFRJ Mandatar Peterle sestavlja vlado
LJUBLJANA — Danes bo v Beogradu prevzel predsedstvo predsedstva jugoslovanske republike predstavnik Srbije Borisav Jovič; zamenjal bo Slovenca Janeza Drnovška, ki je po jugoslovanski ustavi predsedoval zveznemu predsedstvu eno leto.
Že v nedeljo je Jovič dal za Tanjug daljši intervju, v katerem je obrazložil svoje poglede na bistvena vprašanja Jugoslavije. Po njegovem mnenju poteka politična pluralizacija objektivno mimo ustave, prepogosto zvezno ustavo krši. Pot bi morala biti povsem drugačna. Najprej bi bilo treba določiti razmerja z njo in na temeljih tega sprejeti reforme in zakone. S takim zaporedjem bi lahko zagotovili prihodnost Jugoslavije, drugače grozi nevarnost, da bo vsakdo na svojem ozemlju počenjal kar se mu zljubi. Podoben je bil tudi odgovor o konfederaciji in federaciji. Jovič se seveda zavzema za federacijo, češ da je naj-večji jugoslovanski problem njena neučinkovitost in da je zgolj zaradi tega prišlo do kri-
ze, če pa bi glede federalne države dopustili še večje popuščanje, bi to pomenilo dezintegracijo Jugoslavije. Demokratizacija mora veljati za vse republike in tudi za avtonomno pokrajino Kosovo, vendar ne za tiste, ki se bojujejo proti Srbiji in Jugoslaviji in ki so iredentistično razpoloženi. Edina politična sila, ki ima v jugoslovanski federaciji lahko povezovalno vlogo, je po Jovičevem mnenju ZKJ, pa čeprav ne bo imela več večine v vseh republikah. Zato vidi Jovič veliko nevarnost v njenem razpadu, saj mora ZKJ ostati okostje Jugoslavije. Vse nove stranke so nastale na narodnostni podlagi in so celo šovinistično razpoložene, kar ne zagotavlja ne demokracije ne izhoda iz krize, pravi Jovič.
V sredo bo slovenska skupščina razpravljala o programu in sestavi nove vlade. Lojze Peterle je včeraj obrazložil republiškemu predsedstvu osnutek programa, predvsem jra sestavo vlade, ki bo imela po starem ustroju
26 ministrov. Vsi bodo člani Demosa; en minister bo član ZKS - Stranke demokratične prenove, dva pa bosta člana ZSMS - liberalne stranke, vsi seveda kot strokovnjaki in v osebnem imenu, ker ne gre za sporazum med strankami. Strankarsko zajema sporazum samo šest strank Demosa, ki imajo v parlamentu večino, in v njihovih rokah bodo tudi najpomembnejša ministrstva: gospodarsko, šolsko, kulturno itd. Zunanji minister nove vlade bo lider Slovenske demokratične stranke Dimitrij Rupel, obrambni Janez Janša in notranji Igor Baučar. Seveda uradno še niso znana imena ministrov in jih bo mandatar za sestavo vlade Lojze Peterle razglasil v sredo, ko se bo začela skupščinska razprava. Težko je predvideti, kako dolgo bo trajala, vse pa kaže, da bo prišlo do formalne in praktične predaje poslov med obema vladama v ponedeljek, ko bodo stopili novi ministri v svoje urade.
BOGO SAMSA
Prekinitev seje ZZD na Kosovu
PRIŠTINA — Delegati srbske in črnogorske narodnosti v zboru združenega dela (ZZD) kosovske skupščine so včeraj zapustili zasedanje zaradi preglasovanja. O burnosti poteka zasedanja priča že podatek, da je samo razprava o dnevnem redu zasedanja trajala polnih šest ur. Do spora je prišlo, ko so albanski delegati vztrajno zahtevali, da se v dnevni red zasedanja ponovno vključi tudi razprava o priključitvi kosovskega elektrogospodarstva in železnice v enotne sisteme v Srbiji.
S preglasovanjem je bila ta razprava uvrščena na dnevni red, pred tem pa so na enak način dopolnili dnevni red še z razpravo o spremembi naziva nekaterih ulic in šol na Kosovu.
Zaradi tega so srbski in črnogorski delegati demonstrativno zapustili sejo skupščine. Ob tem jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug še navaja, da so decembra lani isti delegati kosovskega zbora združenega dela dali svoje soglasje za integracijo elektrogospodarstva, železnice in PTT podjetij na celotnem ozemlju Srbije.
Ob zboru združenega dela sta včeraj zasedala tudi druga dva zbora kosovske skupščine, glavna točka pa je bila obravnava jugoslovanskega programa za Kosovo.
• Nedeljski izgredi
NADALJEVANJE S 1. STRANI
bo prišlo do škandala in sramotnega dogajanja za jugoslovanski nogomet. Gledalci so se najprej obdelovali verbalno z znanimi parolami.
Navijači Zvezde so nato začeli lomiti reklame na stadionu in navijači Dinama so jim odgovorili z lomljenjem plastičnih sedežev, s katerimi so obmetavali nasprotni tabor. Organizacija tekme ni bila na zahtevni ravni, ker milica ni pravočasno posredovala, niti ni bila primerno opremljena s čeladami in ščiti.
V tem trenutku je reagiralo strokovno vodstvo Crvene zvezde in poslalo igralce v slačilnico. Tudi večina nogometašev Dinama je odšla z igrišča.
Ko so navijači Dinama, zloglasni Bad Blue Boys zlomili ograjo in vdrli na igrišče, je nastal pravcati kaos in »vojna« med pristaši zagrebškega moštva in miličniki. Najbolj vročekrvne navijače Zagrebčanov sta skušala pred miličniki zaščititi igralca Dinama Boban in Šuker. Od tedaj naprej se skoraj celo uro ni vedelo, kdo pije in kdo plača, ker so pobesneli huligani podirali vse pred seboj. Šele po 55 minutah je uradni napovedovalec sporočil, da tekme ne bodo odigrali.
Medtem ko so navijači Dinama zapustili stadion, navijači Crvene zvezde tudi pet ur po odpovedi srečanja niso zapustili južne tribune Maksimirskega stadiona, ampak so s svojim vedenjem izzivali miličnike, lomili plastične sedeže in prepevali nacionalistične pesmi. Kakšno je bilo stanje v Zagrebu, potrjuje podatek, da so morali prekiniti celo novinarsko konferenco, ker je z ulice v klubske prostore Dinama priletel solzivec.
Tuja sredstva obveščanja opisujejo predsinočnje nerede na Maksimir-skem stadionu in po mestnih ulicah kot vandalizem na nacionalistični osnovi. Pretep Zvezdinih in Dinamo-vih pristašev, ki se je sprevrgel v spopad s policijo, je po oceni agencije France Presse, prinesel na površje vse večjo napetost med -Srbi in Hrvati po zmagi hrvaških nacionalistov na prvih svobodnih volitvah v sosednji republiki. Tolikšne surovosti, kot jo je bilo videti predsinočnjim v Maksimiru, še ni bilo na evropskih nogometnih igriščih, poudarjajo britanske televizijske postaje. Njihovo posebno pozornost je vzbudilo dejstvo, da so v napadu na miličnike sodelovali, tudi posamezni Dinamovi igralci, kar je za britansko javnost nerazumljivo. Po njihovem mnenju bi nogometaše v Veliki Britaniji za takšen incident dosmrtno izključili iz klubov, prav gotovo pa bi sledile tudi zaporne kazni, (dd)
Tavernier razmišlja o smrti Cannes odslovil Jugoslovane
CANNES — Na Croisetti že izbirajo zmagovalca. Kritiki so se zaljubili v film sovjetskega debitanta Lounguina Taxi Blues, sicer pa je bil deležen dolgega aplavza tudi film Bertranda Ta-verniera Daddy nostalgie.
Včeraj je bil tudi dan češkoslovaškega filma Uho, ki ga je režiser Karel Kačina postavil v Pragi, ko je v današnji ČSFR še razsajal stalinizem.
Prejšnji konec tedna pa je minil tudi v znamenju jugoslovanskega filma, saj so predstavili Umetni raj Kar-pa Godine (na sliki posnetek iz filma) ter Paskaljevičev Čas čudežev. Godinovemu filmu o Fritzu Langu je italijanski tisk posvetil sicer malo pozornosti, kritike pa niso bile negativne. Manj radodarni so bili s Paskalje-vičem, kateremu očitajo, da je v svoj film vnesel vse preveč poenostavljanja.
Čestitke našemu dnevniku
Ob 45. obletnici izdaje prve številke Primorskega dnevnika Vam v imenu kolektiva Generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu in v svojem imenu iskreno čestitam in želim še mnogo uspešnih let pri obveščanju Slovencev v Italiji in v matični domovini.
Livio Jakomin
Ob pomembnem jubileju iskreno čestitam Primorskemu dnevniku in mu želim še veliko plodnih let.
Prepričan sem, da bo Primorski dnevnik tudi v bodoče odločen glasnik uresničevanja pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in pobudnik dobrih odnosov in vsestranskega prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo zlasti še ob meji.
Drago Mirošič
pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve
Beograd
Ob jubileju Vam v imenu kolegov dnevnika Voce del Popolo in v svojem imenu čestitam. Kolektivu Primorskega dnevnika želim plodno in uspešno bodoče delo, ki je izrednega pomena za slovensko manjšino ter vezni člen med etnijami, ki ju je zgodovina združila na istem ozemlju, čeprav ju ločuje meja.
Ezio Mestrovich
Iskrene čestitke ob jubileju. Zavzeto uspešno in z dvignjeno glavo ste skovali mozaik svojih uspehov na težki poti. Ostajali ste zvesti naprednim željam boja Slovencev za svoje socialne in nacionalne pravice. V svojem in v imenu Turistične zveze Slovenije vam tudi v bodoče želim polno uspehov in zmag.
Dr. Marjan Rožič predsednik Turistične zveze Slovenije
Demos zanikal tajno ponudbo
Senzacionalna vest, ki jo je objavil Neue Kronen Zeitung 10. maja letos in ki govori o domnevni tajni popudbi novega slovenskega vodstva za združitev z Avstrijo, je naletela na precejšnje ogorčenje in odločno zanikanje.
Za mnenje so novinarji najprej povprašali prvega moža Demosa Jožeta Pučnika, njegov najkrajši komentar pa se je glasil: »Oslarija.« Dodal je tudi, da gre za čisto izmišljotino in da v Demosu na takšna pogajanja še pomislili niso. Nekaj podobnega je izjavil tudi član predsedstva Demosa, sicer podpredsednik SDZ Rajko Pirnat. Vidno presenečen nad vprašanjem v domnevnih tajnih dogovorih je odgovoril, da o tem čisto nič ne ve in da gre za navadno izmišljotino. Mandatar slovenske vlade Lojze Peterle pa je dejal: »Navajam se že prenašati "račke", težko pa požiram "slone" in to, kar je objavljeno, je eden izmed teh "slonov". Ne vem v čigavem političnem interesu je vse to. Seveda pa zanikam vsakršen sum, da bi se kaj podobnega dogajalo.«
tržno obvestilo ■
Staranje moškega je nenadno in popolno - pravijo ameriški raziskovalci
Zlom
moškega
Že odkrili pripomočke
NEW YORK — Kakšna je razlika med neizprosnim prihodom ženskih oziroma moških gub?
Harry Elden in* Elizabeth Sweitzer, raziskovalca na Xienta Institute for Skin Research v Bernvillu v Pennsylvaniji, sta našla ustrezen odgovor tako, da sta se za svoja testiranja poslužila moških prostovoljcev različnih let. Teste sta izvedla s kremo, ki je vsebovala 0,102 odstotka retinola in tako potrdila, da izmenjava kožnih celic, ki jo povzroči reti-nol, privede do občutne omejitve gub na mošk1 koži. In to - dodajata raziskovalca - kljub temu da je moška koža glede sta; ranja na svoj način še bol) občutljiva od ženske, saj je mnogo bolj izpostavljena tako imenovanem11 »nenadnemu in popolnemu zlomu«.	.
Kremo z retinolom, k1
je namenjena odpravi)^ nju skrbi moškega, ki J danes za svojo zunanje, vse bolj občutljiv, je o kovala multinaciona . družba Korff, ki ima se tudi v New Yorku. Kj6 se proti gubam za moške že nahaja v nekaterih lijanskih lekarnah.
Do 31. maja moramo izpolniti vsakoletno državljansko dolžnost
Vsakoletna skrb za davčno prijavo
Poznavalci razmer pravijo, da bodo letošnje davčne prijave skupno težke kar 2.900.000 kilogramov. Toliko bo namreč papirja, ki ga bodo davkoplačevalci prinesli do konca maja na zbirna mesta. Uradniki državne davčne uprave bodo pričeli preučevati te prijave in ugotovili, ali so državljani zadostili zakonu in pravilno izpolnili svojo prijavo.
Letos je za razliko od prejšnjih let obrazec štev. 740 v glavnem podoben lanskoletnemu. Ljudem se ne bo treba loviti z iskanjem »kje je kaj«, kot se je dogajalo marsikdaj v prejšnjih letih. Le na Prvi strani obrazca, nekje v sredini, je novost, ki zadeva našo osebno odločitev, komu naj gre 8 tisočink našega davka: državi ali cerkvenim ustanovam. O tem podrobneje pišemo v drugem članku. Ministru Formici in drugim državnim funkcionarjem se je treba tudi zahvaliti, da so bili letošnji obrazci v papirnicah in knjigarnah na voljo že pred kakim mesecem. Zastonjske obrazce pa je mogoče dobiti na županstvih. Ponekod jih delijo že od 1. maja, drugod pa jih niso še dobili.
Povsem jasno je, da moramo najkasneje do 31. maja pristojne-nm državnemu ali občinskemu nradu izročiti izpolnjeno davčno Prijavo, opremljeno z vsemi us-
treznimi dokumenti. Istočasno moramo na banki tudi plačati davek na osnovi lanskoletnega dohodka, oziroma razliko med tem, kar smo kot predujem že plačali lani v maju in novembru. Kdor je imel dohodke v odvisnem delovnem razmerju ali iz drugih razlogov pa je davek že plačal takrat, ko je dobil plačo ali pa kak drug dohodek. Kdor bo zamudil omenjeni rok 31. maja, bo plačal slano globo.
Predlanskim sta rimska vlada in parlament uvedla nekatere prijetne novosti. Davčna lestvica je bila spremenjena. Zaradi inflacije in v zvezi z njo naraščajočih plač smo vsi plačevali višje odstotke osebnega davka IRPEF. Takrat je bil sprejet sklep, da bodo že v letu 1989 zmanjšali stopnjo ' davka in da se bo ta stopnja avtomatično spreminjala vsako leto, upoštevajoč stopnjo inflacije.
Kdor je v odvisnem delovnem razmerju, je že lani januarja ugotovil, da je v plačilni kuverti dobil več denarja, saj so bili davčni odtegljaji manjši. To bomo vsi občutili tudi sedaj, ko bomo izpolnjevali davčno prijavo. Dovolj je da pogledamo ustrezno razpredelnico in jo, če nam je do tega, primerjamo s tisto, ki smo jo uporabljali lani v tem času. Navedimo samo
dva primera. Kdor je v lanskem letu imel kosmati dohodek 30 milijonov lir, bo prihranil 490.000 lir, kdor je imel kosmati dohodek 50 milijonov lir, pa 690.000 lir. Dodajmo še, da so bili zvišani tudi nekateri fiksni odtegljaji. Za vsakega, ki je v podrejenem delovnem razmerju, neglede kakšen je njegov dohodek, je letošnji odbitek
552.000	lir (lani 516.000), za soproga ali ženo pa je mogoče odšteti
552.000	lir (lani 462.000).
Višji so davki od nepremičnin. To velja seveda za stanovanje, v katerem bivamo ali za poslovni prostor, ki ga sami uporabljamo. Tu bomo morali upoštevati nove količnike (te dobimo v tabeli, ki je priložena davčni prijavi, različni so za vsako vrsto nepremičnine). Te količnike uporabimo samo za nepremičnino, ki jo sami uporabljamo. Če smo stanovanjski ali poslovni prostor oddali nekomu drugemu v najem, moramo sicer v odgovarjajoči kvadratek vpisati nov količnik, davek pa bomo plačali na podlagi dobljene najemnine, ki je običajno veliko višja od katastrskega dohodka.
S tem v zvezi bi radi nekaj omenili. Vsako leto v tem času so v katastrskih uradih dolge vrste ljudi, ki želijo ugotoviti katastrski dohodek njihove hiše. Poleg novih se v katastrske urade napotijo
vedno isti ljudje. Ko v tem uradu dobijo obrazec z odgovarjajočo fiksno številko katastrskega dohodka, ga izročijo davčnemu uradu skupno z davčno prijavo. To ni potrebno, kajti številka je fiksna in jo bomo uporabljami tudi v naslednjih letih, saj se iz leta v leto omenjena številka množi z drugačnim množiteljem. Številko moramo torej ohraniti doma. Tako nam ne bo treba izgubljati časa in denarja, da bi jo iskali leto za letom.
Z letošnjo davčno prijavo (ne bo odveč ponoviti, da gre za davek na dohodke, ustvarjene v lanskem letu 1989) stopajo v veljavo tudi novi predpisi za neodvisne delavce in male podjetnike. Precej sprememb je v takoimenovanem »poenostavljenem« davčnem obrazcu za tiste, ki so v zadnjih dveh leti ustvarili dohodek med 18 in 360 milijoni lir, in za tako imenovane »forfetarne« neodvisne delavce, ki so imeli manj kot 18 milijonov lir dohodka.
Trgovci, obrtniki, prosti poklici in drugi neodvisni delavci ne bodo več mogli delati z izgubo. V nobenem primeru ne bodo mogli imeti dohodka manjšega od
12.060.000	lir, če nudijo storitv,e ter 9 milijonov lir za nekatere druge dejavnosti.
Slane globe za pomanjkljivosti ali nepravilnosti
Letos bomo morali biti še bolj pazljivikot doslej pri sestavi davčne prijave, če nočemo plačati precej slanih denarnih kazni. Državna uprava je namreč povečala dosedanje globe. Kdor sploh ne bo izpolnil in izročil prijave, bo kaznovan tako, da bo moral plačati dvakratno do štirikratno vsoto kot znašajo njegovi davki. Najmanjša dosedanja kazen je bila 50.000 lir, odslej bo najmanjša kazen 300.000 lir. Za tiste, ki morajo imeti davčne knjige (trgovci, obrtniki, profesionalci, itd), je najmanjša kazen 3.000.000 lir. Ce kdo »pozabi« omeniti kak dohodek, bo moral prav tako plačati dvakratno do štirikratno vsoto davka. Če kdo »pozabi« vpisati številko davčnega kodeksa, bo moral plačati globo od
200.000	do 4 milijonov lir. Globo plačajo tudi tisti, ki davčni prijavi ne priložijo potrebnih dokumentov. V tem primeru je bila globa zvišana kar šestkrat, znaša pa od
600.000	do 6 milijonov lir. 120.000 lir globe plača tisti, ki ne izroči vseh treh izvodov davčne prijave. Kdor bo davčno prijavo izročil z zamudo, bo za prve tri dni plačal 3 odstotke več davka, če je zamuda večja pa kar 40 odstotkov.
Pazimo torej, da bomo pravilno napisali vse, kar moramo napisati, in da davčni prijavi priložimo vso potrebno dokumentacijo.
RACCOMANDATA
DICHIARANTE ___L_J___1__I__1_1__I__I I I I I i I I
	CODICE FISCALE	
	COGNOME E NOME	
DOMICiUO FISCALE	VIA/PIAZZA	N.CIVICO I 1 1
CAP.	COMUNE	PROV.
SE LA DICHIARAZIONE COMPORTA	f—1
MMBORSO IRPEF, BARRARE LA CASELLA LJ
QUESTA BUSTA VA UTILIZZATA PER LA PRESENTAZIONE DEL MODELLO 740, SOLO SE CON ESSO VENGONO DICHIARATI AN-CHE REDDITI Dl LAVORO AUTONOMO (MOD. 740IE) o dl impresa (MOD. 740IF, MOD. 740IG)
MINISTER© DELLE FINANZE
DICHIARAZIONE DELLE PERSONE FISICHE
MOD. 740
AVVERTENZA: La dlchlarazlone va presentata mediante spedlzlone, con racco-mandate sama avvlso dl rlcevimento, at Cantro di Servizio oppure va prasan-tata mediante consegna al Comune di domlctlio tiščale.
SUL RETRO DELLA PRESENTE BUSTA SOHO INDIC ATE LE MODAUTA Dl INOLTRO.
Letos precej višji davki
v lastni uporabi
na hiše
Za vsako posedovano nepremičnino moramo plačati davek. To velja za kmetijska posestva kot tudi za hiše, ki so uporabne v stanovanjske ali druge namene. Stvar najbrž zanima skoro vse naše bralce, saj velja pri nas pravilo, še zlasti na podeželju, da smo lastniki hiše, v kateri živimo. V veliki meri velja to tudi za meščane. V Italiji danes že 60 odstotkov ljudi živi v lastnem stanovanju. To število se je povečalo v zadnjih dvajsetih letih, ko so si mnogi, tudi z državno ali deželno pomočjo, kupili stanovanje na zadružni podlagi ali odkupili tako imenovana ljudska stanovanja, ki so jih prodale država ter druge ustanove.
Vsi lastniki morajo plačati davek za svojo hišo, pa čeprav nimajo od nje dohodka, to se pravi če v njej stanujejo, jo uporabljajo, ne da bi jo dali v najem. Državna uprava določi na takšno hišo davek, upoštevajoč katastrski dohodek.
Ob gradnji hiše določijo njeno namembnost in stanovanje, poslovni prostor ali skladišče uvrstijo v pripadajočo kategorijo. Pri stanovanjih je določeno, da so razvrščena v več kategorij, od ljudskega tipa pa do luksuzne stavbe. Svojo kategorijo imajo prostori za urade, trgovine in skladišča. Posebej so omenjene stavbe za kulturna in druga društva, športni objekti, kinodvorane, šole, itd.
Kako izračunamo davek? Osnovno številko katastrskega dohodka povečamo za tolikokrat, kolikor je v vsakoletni davčni prijavi označeno. Ta označba je lahko več let nespremenjena (tako je bilo več let), ali pa se spreminja (tako je letos).
Ker davka na hiše več let niso spreminjali, so to krepkeje naredili pred dvema letoma, ko so določali davek za lansko leto 1989. To moramo upoštevati v letošnji prijavi. Ne smemo se torej omejiti na prepis lanskih podatkov o davku, sicer bo po nas.
Povprečno je bil davek na hiše povečan za 14 - 15 odstotkov. Največ se je v odstotkih povečal davek na ljudske hiše in sicer kar za 22 odstotkov. Ta davek je prej bil zelo nizek.
Podatke s številkami davka, izračunanega na podlagi katastrskega dohodka, morajo vpisati tudi tisti lastniki nepremičnin, ki so stanovanje ali trgovino oddali v najem. V tem primeru pa bodo morali davek plačati na najemnino, ne pa na katastrski dohodek. Najemnina pa je v vseh ozirih veliko večja od katastrskega dohodka. Pri tem lahko odbijemo eno četrtino dohodka, če je v hiši stanovanje, eno tretjino če gre za poslovni prostor.
Pripravil in uredil
ALEŠ WALTRITSCH
Letos prvič uvedena novost že vzbuja val polemik
Referendum o prispevku za laike ali vernike
p 2e na prvi strani davčne prijave, takoj gQern ko bomo izpolnili prostor, v katere-$e gorama vpisati svoje osebne podatke, $e(j ?bio spoprijeli z novostjo, o kateri je cep?/ v Italiji precej polemik. V komaj en vPr lfrieter visokem prostoru, v katerem je ho m SQrtie tiskano z zelo majhnimi črkami, 8 , 0 niorali napisati sklep, komu naj gre UpfQSem) tisočink našega davka: Državni V‘ za svoje podporne ustanove, Kato-Pih Cerkvi, Zvezi krščanskih adventistič-ha^va 7. dneva ali Skupščini Boga v vrtijl'- Ce se bomo odločili za eno zgoraj Pq(jn /enih skupnosti, je dovolj, da se v pri-l°č kvadratek podpišemo.
Cq Zor/6- PonavIjarno, novost, ki je posledi-itniu anjega konkordata med Vatikanom in lunsko Državo.
'h ^ konkordata, sklenjenega leta 1929 je namreč italijanska Država ka-?1qv 1 Cerkvi dajala letni prispevek. V MepQern 50 tu bile plače duhovnikov, tako VQna »congrua«. Država je cerkve-v?.sMnovam dajala tudi nekaj denarja fe3Q rzevanje cerkvenih objektov. Poleg vQjp U3 .so javne uprave cerkvenim ustano-vi,a^e in še dajejo denar tudi iz dru-%(Qf°v. Sem sodijo občasni prispevki za dvno dejavnost, za zasebne katoliš-
ke šole, denar za gradnjo novih cerkvenih objektov oziroma njihovo popravilo. Poleg direktne namenske pomoči sodijo v ta sklop tudi dolgoročna (35-letna) posojila, podobna tistim, ki jih Država daje krajevnim upravam. Ob zadnjih potresih in drugih podobnih nesrečah je Cerkev od Države dobila veliko prispevkov.
Z novim konkordatom pa se Cerkev mora sama finansirati, saj ji bo Država dala le toliko denarja, kot jih ga bodo prisodili davkoplačevalci. Odtod novost v letošnjih davčnih prijavah.
Kar od vsega začetka povejmo, da ne gre za dodatni davek. Lahko bi rekli, da gre za samoprispevek, saj bomo davkoplačevalci sami odločili, kam naj gre teh 8 tisočink naših davkov. Ker pa se bo brez dvoma zgodilo, da marsikdo ne bo hotel sam določiti, kam naj gre ta vsota, bosta Državna uprava in Katoliška cerkev dobili več denarja. Denar vseh tistih, ki ne bodo sami odločili, kam naj gre ta denar, bodo namreč sorazmerno porazdelili le med Državno upravo in Katoliško cerkvijo, medtem ko se bosta ostali dve cerkvi morali zadovoljiti z denarjem , ki jima ga bodo davkoplačevalci neposredno dodelili.
Marsikdo se namreč ne bo hotel sam odločiti. V italijanski javnosti je namreč veliko polemike o tej samosvoji odločitvi davkoplačevalcev. Marsikdo trdi, da je to pravi referendum, v katerem ni zajamčena tajnost glasovanja. Državljan, v tem primeru davkoplačevalec, mora javno povedati, ali naj gre njegov denar eni od treh cerkvenih skupnosti ali pa naj ostane državi. V tem primeru ne glasujemo tajno, marveč javno. Nekateri juristi in parlamentarci že napovedujejo pritožbe na ustavno sodišče in grozijo z referendumom, ki naj bi skušal odpraviti to točko davčnega zakona, ki je posledica konkordata med Državo in Cerkvijo.
Čisto jasno je, da se bodo katoliški verniki v velikem številu odločili in javno izpovedali, kaj so. S tem v zvezi bi lahko omenili bučno reklamno kampanjo, ki jo je v časopisih, na televiziji in na druge načine, začela Italijanska škofovska konferenca. V reklamo je že na začetku vložila 4 milijarde, druge bo še vložila tja do konca meseca. V vodstvu škofovske konference računajo, da se jim bo denar za reklamo bogato obrestoval, saj menijo, da bodo na tak način vnovčili 600 milijard lir. S to točko zakona sta seveda zadovoljni tudi dve
prej omenjeni protestantski cerkveni skupnosti, ki imata v Italiji le malo vernikov. Na tak način bosta dobili denar, o katerem sta prej verjetno le sanjali. Zakon pa ne priznava prispevkov jehovcem, ki so najmočnejša protestantska skupnost v Italiji. Prav tako zakon ne priznava prispevkov židovskim skupnostim in še nekaterim drugim, ki so hotele obdržati dosedanji način samofinansiranja.
Italijanska država je doslej Katoliški cerkvi dajala letno do 500 milijard lir. Cerkev je prepričana, da jih bo z novim zakonom dobila 600. Vendar pa ji bo Država letos in prihodnje leto dala le letni predujem 400 milijard. Dve leti bosta namreč potrebni, da bodo uradniki v davčnih uradih ugotovili, kako so se letos odločili davkoplačevalci.
V davčnih uradih je malo uradnikov. Njihova prvenstvena naloga je ugotavljati, ali je kdo utajil davke. Odslej pa se bodo ti uradniki morali pretežno ukvarjati z ugotavljanjem, kateri cerkveni skupnosti ali Državi je nekdo dal že omenjenih 8 tisočink davka. Zaradi tega bodo mirneje spali tisti, ki bodo utajili davke, saj v davčni upravi ne bodo imeli časa zanje.
Po srečanju konec prejšnjega tedna v istrski vasici Brtonigla
Za Unijo Italijanov Istre in Reke se začenja prenovitveno obdobje
Še novi odzivi na protestno noto
SKGZ
glede prepovedi rabe slovenščine v skupščini F-JK
TRST — Odzivi predstavnikov evropskega parlamenta na protestno noto Slovenske kulturno-gospodarske zveze v zvezi s prepovedjo rabe slovenskega jezika v deželni skupščini Furlanije-Julijske krajine se nadaljujejo. Po predsedniku evropske parlamentarne komisije za manjšinske jezike Dalsas-su, ki je med drugim pozval predsednika italijanskega senata in poslanske zbornice naj pospešita postopek za odobritev slovenskega zaščitnega zakona, sta se oglasila sam kabinet predsednika evropskega parlamenta ter evroposlanec gibanja zelenih Alexander Langer. Iz predsedniškega kabineta so sporočili, da so protestno noto SKGZ posredovali predsedniku komisije za ju-ridična vprašanja in za pravice državljanov, ki se trenutno ukvarja z izdelavo posebnega dokumenta v podporo etničnih skupin znotraj držav članic Evropske skupnosti.
Posl. Alexander Langer pa je naslovil na evropski parlament pismeno vprašanje z naslovom "Etnična intole-ranca v državah članicah". Langer obnavlja dogodek, do katerega je prišlo v deželni skupščini F-JK, ko je bilo slovenskemu deželnemu svetovalcu Brezigarju prepovedano, da bi spregovoril v svojem materinem jeziku, nakar sprašuje ministre Evropske skupnosti, kako nameravajo preprečiti, da bi se v prihodnje ponavljali takšni primeri nestrpnosti in teptanja človekovih in političnih pravic manjšinskih etnij. In to v trenutku, ko beležimo po vsej Evropi občutno prebujanje etnične zavesti in ko bi morala Evropska skupnost bolj kot kdajkoli prej zagotoviti vsa ustrezna jamstva za jezikovni in kulturni pluralizem in za dobro me-detično sožitje.
KOPER — Za osrednjo organizacijo italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji sč začenja, takšne so obetavne napovedi, novo obdobje. Posebna delovna skupina njenih in predstavnikov "alternative" bo s pripravo volilne zakonodaje začrtala pot potrebne prenove Unije, ki naj postane enotna nadstrankarska, toda politična organizacija.
Konec minulega tedna je bilo v istrski vasici Brtonigla blizu Buj že dalj časa napovedano in kar težko pričakovano srečanje "sprave". Sestali so se predstavniki Unije in večine Skupnosti Italijanov z območja Istre in Reke ter nosilci alternativnega tabora: člani reškega Gibanja za ustavodajno skupščino, Skupine 88 ter piranskega COMI-ja stranke Comunita Italiana. Sedli so k skupnemu pogovoru o prenovi narodnostne organizacije. V številnih obravnavah doslej so se o tem pomembnem vprašanju oblikovali različni pogledi in polemična vprašanja, ki so dodatno slabila Unijo in oteževala njene stike z matico, nenazadnje pa tudi z novimi političnimi oblastniki doma. Vse to v času korenitih družbenih sprememb!
V Brtonigli je bilo slišati veliko razmišljanj o prenovi Unije Italijanov: v Opatiji ji, denimo očitajo, da ni bilo nikoli pravega stika med vodstvom in bazo italijanske skupnosti; predlagajo konfederacijo samostojnih Skupnosti in predsedstvo z njenimi predstavniki. Pred reorganizacijo osrednje organizacije so nujne spremembe v dvaindvajsetih Skupnostih, razmišljajo v Bujah in se zavzemajo, med drugim tudi za preselitev vodstva v domači kraj ali v Pulj. Vedeti moramo kaj hočemo, so
prepričani v Izoli, kjer jim je dovolj tolikšne zmede; v Poreču razmišljajo, da je nujno vključiti vse sposobne kadre, ki jih narodnost ima in še bi lahko naštevali prispevke, mestoma celo polemične in nekatere že kar komične!
Vsem pa je jasno, da mora biti nova organizacija italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji enotna in da mora združevati vse interese te manjšine. Mimogrede v njej je dvakrat več starih ljudi, kot je hrvaško povprečje. Dogovorili so se za skupno pot: oblikovanje delovne skupine, v njej bosta enakovredno zastopana oba bregova iste reke - Unija in alternativna gibanja. Pripravili bodo novo volilno zakonodajo, ki bo omogočila demokratično izbiro delegatov. Ti se bodo za glasove volilcev potegovali s svojimi programi; čaka pa jih priprava statuta Unije, programskega predloga in vseh potrebnih dokumentov za oblikovanje nove osrednje organizacije Italijanov v Jugoslaviji. Volilni zakon bi naj sprejeli v obstoječi konferenci Unije, preostale odločitve pa bodo v rokah novoizvoljenih delegatov. Čas neusmiljeno teče, zato je z vsem treba pohiteti!
Sobotno srečanje v Brtonigli se je, vsemu navkljub, izteklo tako, kot je bilo zamišljeno - kot posvetovanje ljudi dobre volje!
MIRJAM MUŽENIČ
Skupnost združuje občine Izola, Koper in Piran
Novi predsedniki skupščine skupnosti obalnih občin
KOPER — Na ustanovitveni seji skupščine skupnosti obalnih občin (Izole, Kopra in Pirana) so za predsednika izvolili Marka Globevnika (ZKS-SDP), direktorja zasebnega podjetja Makro pet, podpredsednika pa sta Marino Orlando^ (Skupnost Italijanov Izola) in Dušan Žilavec (Demos). Novi mandatar obalnega izvršnega sveta pa je Dino Kodarin (strankarsko neopredeljen, predlagala ga je ZKS-SDP), ki je dobil 14 glasov od skupno 24 poslanskih mest, trenutno pa opravlja funkcijo sekretarja obalnih inšpekcijskih služb.
Predsednik zbora združenega dela obalne skupščine je zdaj dr. Darko Opara (ZKS-SDP), zbora občin Livija Sikur Zorman (ZSMS-LS), v družbenopolitičnem zboru pa po dveh krogih volitev niso uspeli izvoliti predsednika, temveč samo podpredsednico, ki
začasno opravlja funkcijo predsednice - Agnes Sdmen-Joksič (Zeleni Kopra).
Na seji skupščine Skupnosti obalnih občin se danes niso odločili, ali bo predsednik to funkcijo opravljal poklicno ali ne, dogovorili pa so se, da bodo o tem odločali na eni od naslednjih sej obalne skupščine.
V piranski občini pa so na ustanovitveni seji nove skupščine za predsednika družbenopolitičnega zbora izvolili Milana Tomaca (Demos), podpredsednika pa dr. Darka Oparo (ZKS-SDP), za predsednico zbora krajevnih skupnosti Alenko Aškerc-Mikeln (SZ) in podpredsednika Pietra Rotterja (Italijanska skupnost), za predsednika zbora združenega dela Matjaža Žnidaršiča (ZSMS-LS) in podpredsednika Marjana Jeretiča (strankarsko neopredeljen).
BORIS ŠULIGOJ
Renzo Travanut (namesto Radovana) novi načelnik skupine KRI na Deželi
TRST — Načelnik svetovalske skupine Komunistične partije v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine svetovalec Paolo Padovan je odstopil od te funkcije. To je včeraj s pismom sporočil predsedniku deželnega sveta Paolu Solimbergu, v katerem ga tudi obvešča, da je skupina za novega predsednika že izbarala svetovalca Renza Tra-vanuta.
V pismu predsedniku Solimbergu se svetovalec Padovan zahvaljuje za tvorno sodelovanje, ki ga je imel v tej izkušnji tako z deželnimi funkcionarji, kot z ostalimi kolegi predsedniki, s katerimi je sodeloval v recipročni korektnosti v interesu deželne ustanove in prebivalstva naše dežele.
pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu
Združenje književnikov Primorske o Založbi Lipa
Spoštovano uredništvo
Primorskega dnevnika,
rad bi dodal nekaj pripomb v zvezi s člankom Iztoka Umerja Polemičnost ob iskanju rešitev za Lipo, objavljenem v Primorskem dnevniku 10. maja 1990.
Pravim pripomb, kajti na izkrivljanja, natolcevanja, izmišljotine in celo žalitve glavnega in odgovornega urednika Založbe Lipa Jožeta A. Hočevarja ne bom odgovarjal, ker se na tako nizko raven ne nameravam spuščati.
Veliko tega pisanja okrog Izjave Združenja književnikov Primorske o Založbi Lipa se mi zdi brez podlage, ker Primorski dnevnik ni v celoti objavil našega besedila, čeprav sem vas v (neobjavljenem) pismu uredništvu, dne 23. aprila 1990 prosil, da bi jo natisnili, »ker le taka lahko da popoln vtis bralcu, kaj pravzaprav hoče Združenje književnikov Primorske z njo povedati.« Zaradi objektivnosti in v upanju, da bi ne prišlo do novih iz-krilvjanj, Vas vljudno prosim, da jo javnosti posredujete preko stolpcev Vašega časopisa.
Kar se tiče članka Iztoka Umerja (in še prej Dušana Grče, glej Primorski dnevnik z dne 20. aprila 1990, Književniki Primorske za drugačno zasnovo Založbe Lipa), menim, da bi bilo bolje, da bi intervju z gospodom Jožetom A.
Hočevarjem izšel v celoti, z vprašanji in odgovori, ker se povzetki lahko napačno razbirajo in je učinek pri bralcu lahko popolnoma nasproten od tistega, kar je želel časnikar posredovati, še posebej tedaj, ko gre za polemične vsebine.
Verjamem, da bomo z dobro voljo ter trezno in jasno besedo prišli tej razprtiji do dna in ostajam pri trditvi, da je naša Izjava edini konkretni in razumno razčlenjeni predlog, kako Založbi Lipa stvarno pomagati, kajti vse, kar sem doslej bral v zvezi s tem, je bilo samo neko načelno in posplošeno besedičenje.
Gospodu Jožetu A. Hočevarju pa prijazno svetujem, naj si prebere tudi članek v Primorskem dnevniku z dne 19. aprila 1990, Dejavnost primroskih književnikov (Kultura, stran 9, podpisan ris) in sicer odstavek, v katerem je govor prav o (zdaj tako sporni) Izjavi.
Prisrčna hvala za gostoljubje in iskren pozdrav!
Boris Pangerc Predsednik Združenja književnikov Primorske
Izjava Združenja
Združenja književnikov Primorske ne more mirno opazovti, kaj se dogaja
z edino primorsko založbo. Že pred meseci smo poslali založbi pisno sugestijo, naj v založniški svet vključi tri naše člane, ki bi zastopali stališča in interese primorskih književnikov. Na ta naš pisni predlog nismo dobili nobenega odgovora, tudi predlaganih članov ni nihče vabil na sestanke, kjer se je odločalo o usodi založbe.
Smo vsekakor za to, da založba ostane, toda na novih organizacijskih in vsebinskih osnovah! Prepričani smo, da se založba ne more izogniti stečajnemu postopku in menimo, da je vsako zavlačevanje odraz neodločnosti, ki je v sedanjih razmerah škodljiva. Pri tem pa smo proti temu, da bi krizo te založniške hiše izkoristili tisti, ki jim ni osnovni interes dobra založniška in s tem tudi kulturna dejavnost, ampak skušajo iz nastalega položaja iztržiti le svoj osebni interes ali kak drugi profit.
Ker je mnogim od nas literatura eksistenčni problem (ne v materialnem smislu, ampak v smislu kulturnih vrednot in življenjskih vrednot), smo pripravljeni »prevzeti« založbo po stečajnem postopku. Založbo želimo vrnit? tistim, za katere je bila tudi ustanovljena: Primorcem samim. Želimo imeti dinamično založbo, ki bo sicer upoštevala tržne zakonitosti, a vseeno ne bo zanemarjala ali celo odrivala kvalitetnih ustvarjalcev.
V založbi, kakršno si mi predstavlja mo, ne sme biti literarne in druge plaže in o izdajanju knjig ne smejo odločati politični ali osebni interesi. To hi naj bila založba, ki bi se spretno prilagajala tržnim razmeram, a bi vseeno 1 ljubeznijo gojila in razvijala kvalitet' no literaturo in knjižno kulturo splet1 Na vsak način se torej zavzemamo $ to, da založba ostane, a hočemo in z8' htevamo, da bo naša in predvsem ml8' da, sposobna in takšna, ki bo v vseh1 svojem delovanju izražala duha so' dobnega časa.
Združenje književnikov Primorske
Glede na polemike, ki so se razvile v zvezi z Založbo Lipa' smo imeli za potrebno, da objavi' mo tudi izjavo Združenja knjižeč' nikov Primorske v celoti, čept-0' smo jo v uredništvo dobili s piej cejšnjo zamudo. Doslej pa je tud nismo objavili, ker jo je naš kop1' ski sodelavec Dušan Grča v sv°' jem prvem članku o Založbi Lipa izčrpno in smiselno dobro povze-Tokrat izjavo objavljamo, ker s je nato direktor Založbe Lipa J°z A. Hočevar zopet polemično p°v nil na to vprašanje.
UREDNIŠTVO
-

Po prvih podatkih o vpisih
V Celovcu potrebni dve ljudski dvojezični šoli
CELOVEC — Vodja šolskega urada mesta Celovec dr. Peter Schlapper je v razgovoru s Slovenskim vestnikom najavil, da so na celovških ljudskih šolah pri vpisovanju starši prijavili skupno sedem otrok k dvojezičnemu pouku na prvi šolski stopnji, za drugi, tretji in četrti pa po enega, v zasebno konfesionalno dvojezično ljudsko šolo Mohorjeve pa so vpisali starši za prvo šolsko stopnjo 21 otrok.
Tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm je v izjavi za Slovenski vestnik v tej zvezi ugotovil, da je »s tem dokazano, da je bila bitka za javno dvojezično ljudsko šolo v koroškem glavnem mestu pravilna ter da tudi ni šla na račun Mohorjeve. S tem rezultatom je namreč tudi dokazano, da je v Celovcu dejansko dana potreba po dveh dvojezičnih šolah!« Dr. Sturm pa je tudi pripomnil, da bo jeseni število prijav k dvojezičnemu pouku na javni dvojezični ljudski šoli v Celovcu gotovo še naraslo: »Starši imajo seveda tudi v Celovcu možnost, da otroke prijavijo k dvojezičnemu pouku še prvih deset dni v novem šolskem letu!«
Dejansko pri vpisovanju minulo soboto še ni bilo znano, na kateri šoli bodo uredili javno dvojezično ljudsko šolo in kateri način dvojezičnega pouka hočejo nuditi. Ta vprašanja pa so odprta tudi še danes. Vodja šolskega urada mesta Celovec dr. Schlapper je namreč v razgovoru s Slovenskim vestnikom le najavil, da se bodo o tem začela pogajanja z deželo oziroma na deželnem šolskem svetu. Tam naj bi po izjavah dr. Schlapperja padla tudi odločitev o lokaciji javne dvojezične ljudske šole, mesto samo pa da nima nikakršnih preferenc: »Za prvi razred so se prijavili skoraj v vseh predelih mesta, v ostalem pa tudi ni v naši kompetenci najti odločitev o pedagoškem vprašanju oziroma o lokaciji. Ko bo padla tozadevna odločitev, bomo mi kot šolski urad mesta imeli le nalogo, da kot vzdrževalec ljudskih šol poskrbimo za ustrezne prostore.« Prav tako pa ostaja odprto tudi še vprašanje, v kateri obliki bodo nudili dvojezični pouk otrokom, ki so prijavljeni za 2., 3. in četrti razred.
ANDREJ MOHAR
Čestitke Švaba novemu županu Kopra
Aureliu Juriu
TRST — Včeraj je župan občine Dolina Edvin Švab poslal predsedniku skupščine občine Koper tov. Aureliu Juriu naslednjo brzojavko:
»Dragi župan, ob tvoji izvolitvi, ti prisrčno čestitam, želim veliko uspešnega dela in osebnega zadoščenja. V tradicionalnem duhu odličnega sodelovanja med občino Koper-Capodistria in občino Dolina bodo kot doslej igrali dragoceno vlogo odprta meja, Slovenci v Italiji, italijanska narodnost v Jugoslaviji, kulturno, športno, gospodarsko in ekološko sodelovanje.«
Zadnji stavek brzojavke je v italijanščini, v katerem je zapisano, da italijanski župan bratsko objema slovenskega.
rm
Mercator
MERCATOR TRG0AVT0 - Koper
Trgovina servis d.o.o.
Koper, JLA 25 a
čestitamo ob 15. maju, prazniku občine Kopet
Skupščina občine koper
čestita vsem obdano^ in delovnim ob občinskem praznik
Ujemimo naklonjeni veter!
Primorski književni razgledi so dolgo pričakovana in skrbno načrtovana iztočnica za primorsko književnost na obeh straneh meje. Časovno sovpadajo s prvo obletnico ustanovitve in delovanja Združenja književnikov Primorske (pododbora Društva slovenskih pisateljev), vsebinsko pa se zasa-jajo kot deblo, iz katerega naj požene čimveč trdnih vej, da se bo po njih pretakalo žlahtno sočivje pesnikov, pisateljev, publicistov, kritikov in esejistov, ki jih na jadranski in posoški in istrski strani razvnema ustvarjalni duh.
Z ustanovitvijo Združenja književnikov Primorske se je celotni primorski literarni prostor še dodatno razgibal. Združenje je vzniknilo iz nagiba po čimbolj smotrnem povezovanju primorskih književnikov, ter iz težnje in želje Po iskanju in ubesedovanju primorskih duhovnih, umetniških, zgodovinskih, arhitetktonskih in vsakršnih vrednot, ki jih naš prostor samodejno ponuja z ozirom na njegovo veliko preteklost, vrednot, ki jih tudi in predvsem dandašanji zaznavamo v naših ljudeh in njihovi zemlji in jih je častno in vredno prenašati v prihodnost.
In če se za trenutek pristavimo samo ob današnjem ustvarjalnem vrenju na Primorskem, lahko že s Prostim očesom zaobjamemo neko široko in vznemirljivo valovanje, ki ga od Nove Gorice, Godce, preko Trsta do Kopra pomenljivo udejanjajo revije Goriška srečanja, Fontana, Stopnje, Sotočje, Pot (literarno glasilo tržaških višješolcev), novogoriški, ilirsko-histriški, tolminski in idrijski lite-torni klub, Klub Istra v Kopru, Slavistično društvo v Trstu, cela vrsta knjižnih izdaj v samozaložbi ali s pomočjo krajevnih kultur-nih skupnosti (ob bogati dejavnosti »uradnih« založb), literarni večeri, dejavnost sežanske, tolminske, nogovoriške, tržaške, koprske in izolske knjižnice, ki pri-rejajo srečanja z avtorji, ure pravljic, recitacijske večere in podobno, redne predstavitve novih knjig Tržaške knjigarne in še bi lahko naštevali.
Trenutni razmah primorske lite-rarne ustvarjalnosti je širok, poln notranje sile, življenjski - iz njega nenehno priteka kot iz polnega vrelca. Združenje književnikov Primorske si prizadeva ves ta neskončni priliv in odliv po svojih rnočeh obvladovati in stati primorskim pisteljem vsaj ob strani.
Vendar v letu dni, odkar deluje, je bila močno občutena vrzel neke informativne vezi, ki bi vzdrževala trajen stik med organizacijo in njenimi člani, vezi, s katero bi se Združenje književnikov Primorske lahko občutneje in bolj načrtno povezovalo z vsebinsko blizkimi organizacijami in ustanovami.
Iz takih in podobnih okoliščin je vzkipela misel o književni prilogi, ki naj bi bila istočasno tudi vestnik in vsezaobjemajoči člen v navezi Združenja književnikov Primorske in njenih članov, odnosno Združenja in primorskih0 piscev, tudi če niso člani.
Da bo jasno! Primorski književni razgledi, ki bodo izhajali vsak mesec, niso, oziroma nočejo biti v ljubosumnem zukupu Združenja, temveč so na stežaj odprti vsem in vsakomur, ki ima v peresu umetniško vredno besedo ali trezno, kleno in pošteno misel, ki je lahko tudi hudo polemična.
Združenje književnikov Primorske je bilo pobudnik za izdajanje Primorskih književnih razgledov, ki je našlo v glavnem in odgovornem uredniku Primorskega dnevnika posluh, razumevanje in občutljivost za sedanji ustvarjalni trenutek na Primorskem. Pa tudi pogum, da tvegata v časopisu odpreti stran, ki je ne bodo oplajali -za dnevnik bolj pritegljivi - odzivi na vsakdanjo kroniko.
Izpeljava zamisli Primorskih književnih razgledov bo mogoče še nekaj časa majava in iskateljska, načelo pa je že sedaj prozorno: biti živ, zanimiv, kritičen in odziven medij za vse, kar se v globino in širino dogaja na primorskem književnem (bojnem) polju. Združenje književnikov Primorske je urejevanje Primorskih književnih razgledov poverilo Jožetu Štucinu iz Tolmina. Štucin je po poklicu učitelj, po duši in literarnem nagnjenju pesnik, kot član izvršnega odbora ZKP pa marljiv, delaven in zagnan za stvar. Dela za to prilogo se je lotil z vnemo,-njegova trezna in umirjena osebnost nam je porok, da bo zmogel čoln, ki smo ga danes splavili, krmariti spretno in zavzeto. In z njim upamo tudi mi, da ga bo v času in prostoru mogel stalno dograjevati, da bo zrastel v trdno prekooceanko. Zato - razpnimo jadra in ujemimo vanje veter, ki nam je naklonjen!
BORIS PANGERC Predsednik ZDRUŽENJA KNJIŽEVNIKOV PRIMORSKE
Pesnica iz Bovca Ksenija Mlekuž
Sneg pada vame
Vesolje skozi sito
Ti si verjetno navito in žitje nabito, si kdaj pomislil, kako valovito odteka vesolje skoz sito.
Ti si le bitje čez polje razlito in rojstvo te pahne v pogubo in odrešitev.
Sneg
Sneg je.
Razprte dlani so odprte
za puhaste lučke,
regrat že dolgo nič več ne
cveti.
Sneg je.
Odprte daljave so razprostrte za snežne omame, ogenj ne mara več zame. Sneg pada vame.
Nič ne ve
Vrh sveta ledena sveča nič ne ve,
kaj je poletna sreča, pa se kar lepo ima.
Sredi zemlje črna vešča nič ne ve,
kaj je posvetna ječa, pa je kljub temu nesrečna.
Razgled
Siva njiva in zelena griva, rjava prst vpija dež.
Suha zemlja se razleze v blatno vez, čez nebo se vleče štrena še nevidnih zvezd in nevidno sveti na objokan svet.
Kos sveta
V	tebi sem
in ti čez moje prsi legaš, v meni si,
da me z dlanmi zajemaš.
V	tebi sem vse ljube dni in skoz te gledam
v mavrične ljudi.
Ti in jaz, midva oba sva najin kos sveta.
literarni portret MARIJA MJOT
Dolgo vrsto let smo bili prepričani, da je rojstna letnica Marije Mijotove 1903, kot je pisalo na ovitku njene pesniške zbirke »Souze jn smeh«. V resnici se je zdela še veliko mlajša. Toda dokumenti pravijo, da se je rodila 23. maja 1902 in bo torej kmalu praznovala svoj 88. rojstni dan.
Izvirnost njenih narečnih pesmi je podčrtal Ivan Šavli v spremni besedi k drugi izdaji njene pesniške zbirke, ko je ugotovil, da »Souz jn smeha« ni mogoče primerjati s katerimi drugimi leposlovnimi besedili. V literarnem pogledu je Mijotova samouk. »Edini vir ji je ljudska pesem in način čustvovanja preprostega človeka,« je v istem sestavku poudaril Ivan Šavli.
Povzdigniti malo cenjeno govorico svetoivanskega predmestja na raven pesniškega izraznega sredstva ni bilo prav lahko. V podlonjerski govor je zašlo že toliko tujk, da nam ostane, če jih izločimo, zelo skromno besedišče. Mijotova je narečnemu izrazju kdaj pa kdaj dodala knjižno slovensko besedo in si tako izoblikovala samosvojo pesniško govorico, primerno tako za obujanje spominov na svetoi-vansko preteklost kot za izražanje čustvene polnosti ob doživljanju narave in otroškega sveta. Še posebej je tak izraz učinkovit v šaljivih in humornih pesmih.
Njene motive lahko razdelimo v tri sklope: izpovednega, folklornega in otroškega. Vse skupaj je zajel Filibert Bene-detič v posrečeno oznako: »Kresni ognji, pustna rajanja, pristna šegavost kljub težkim bremenom dela, navade in
običaji, staro in mlado— vse zazveni v prazničnih vezeninah solz in smeha« (Predgovor k drugi izdaji »Souz jn smeha«).
A motili bi se, če bi mislili, da Mijotova obuja svetoi-vansko preteklost na zgolj idiličen način. Prav nič ne skriva, da se je nekdanja vaška skupnost otepala z veliko revščino. Že v nekaterih naslovih njenih pesmi se oglaša socialna nota: Nepreskrblena držina (»Na ramah uod matere usa buo držina./ S fagotame jn pranjan prežiula buo use.«), Slabo vreme (»Reveš gruntar, reveš kmet!/ Kan nej za drži-nuo gre uzet?«), Mrleč v šiše (»T'n u šiše je blo duoste klape,/ zatu ga Buh h sebe je paklico.«). Celo v otroških pesmih je prisoten spomin na nekdanjo stisko: zgovoren primer za to je pesem Ninček.
Najlepše pesmi Marije Mijotove pa so tiste, v katerih zaživi pokrajina, v katerih pride do izraza tesna povezanost človeka z naravnim okoljem in ki so tako »slikarsko« izdelane, da jih kar »vidimo«. Za primer tega njenega impresionizma vzemimo kitico iz pesmi Pamladanska nuč pr' patuo-ke: U kruonah dreujes usd tičke mučijuo./ Le slauc se u skriten zalublen uoglaša./ Druabcene grile »tri, tri« suoj vrstijo./ Še uonj rožmarina sapca prnaša.
In ker se je svetoivansko predmestje močno spremenilo, imajo te slike Marije Mijotove tudi spominsko in pričevanj-sko vrednost.
MARIJA CENDA
Informatika ali izzivi nove tehnologije pri urejevanju knjižnic
HiQ aJkrž bo kar umestno, da na kratko pove-Je Pri nas novega v knjižnicah. Stvar Hi 9he biti zanimiva ne samo za šolske knjiž-1k:aterim ie ta zapis predvsem namenjen, Hi' tucb za javne ali, kakor smo jim včasih ' ljudske knjižnice, in ne le za eno stran ' ampak, kolikor nam je znan položaj pod-Vs' z,a °be strani.
fott^6 knjižnice so del enotnega knjižničnoin-acijskega sistema, kar pomeni, da naj bi HjjHako in enotno organizirane, to pa bi H seveda, sploh omogočilo povezavo. ' seveda še ni tako, vzroki pa so zelo Htio • n*' Nadeve se poskušajo reševati ce-Hpv in parcialno. Globalno gledano rešuje H, ue republiška nacionalka, ki je letos, reci-H biVe<^ a nove delovne obrazce, s katerim ^ Poenotili sistem in tako pripravili teren V 1A1.Prehod na avtomatizacijo.
Ho /“Pžnicah se stvari od vekomaj premikajo ^Iju ■ i' zadeve od vsega začetka, v te-Hvij'Piso strokovno pravilno in temeljito za-'°vhi n6’ ie tezko popravljati, pa pri tem stro-i Hj Pa®veti ne pomagajo veliko.
Se ie Povedati, da se je v nekaj letih, v P	utriP prodirajoče tehnologije, tos-
Hlj t P kar nekaj naredilo. Če ne bi ome-Hdij T?Pih pomagal od drugod, programskih Sh 0tnairSCa itd" kar 1® gotovo pripomoglo k thHfl)A?aciji marsikatere knjižnice, posebej »■'[Hnirflran*k. (in te nas zdaj ne zanimajo), V Htet. P^Piti med prvimi mariborsko uni-iAm P° knjižnico, ki je imela to srečo, da je j,, le tai.PePosredni bližini računalniški center, MlNd^-^Pd Prvimi posodobila delo. Posebej j,, *}tr domoznanski oddelek, kjer so raz-VjH (Podelan center dokumentacije, brska-H i?1 za informacijami od drugod, pred-zahodnih držav. Računalniški center
mariborske univerze je tudi podjetno postal glavni gostitelj, nekakšen zbiralnik vseh jugoslovanskih univerznih in nacionalnih knjižnic, jugoslovanskega bibliografskega zavoda in drugih večjih knjižnic. Vse je pretehtano in dodelano, pomembno vlogo je pri tem odigral tudi slovenski NUK. Skratka, kjer se je kazala potreba, kjer so bile izražene zahteve, v podjetjih, kjer strokovnjaki potrebujejo informacije, so se tudi temu ustrezno in primerno razvile informacijske baze.
Toliko o splošnem položaju. Če se spustimo na nekoliko nižjo raven, so zadeve za spoznanje bolj skromne.
Največ knjižnic splošnega tipa je urejeno po programih, ki so si jih zamislili v inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. Čeprav programsko orodje - imenovali so ga VIR in ga neprenehoma dopolnjujejo - ne rešuje celostno ureditev knjižnice, pa so ustanove z njim zadovoljne, ker pri izposoji nimajo težav. Program je, kot se temu reče, zelo prijazne narave. Sama ureditev knjižnice pa je pri tem, žal, nekoliko zanemarjena in nekatere pomanjkljivosti skušajo reševati z dodatki, ki jih ne vgrajujejo v osnovo.
No, in potem je tu tisto, kar nas najbolj zanima. Predstavili bi programsko orodje, ki je nastalo na Primorskem. To je program ŠOLSKA KNJIŽNICA, ki so ga v sodelovanju z Goriško knjižnico zasnovali pri podjetju SAOP v Novi Gorici. Konec koncev tu začenjamo življenje, šola je dvorišče, s katerega se podajamo v svet, in to dvorišče je treba temeljito spoznati.
Kakšnih smernic so se držali ustvarjalci sof-tvera? Najprej so upoštevali dejstvo, da so to šolske knjižnice in da položaj v njih ni zadovoljiv. Torej, treba je bilo od začetka. Laično gledano, in tako bo tudi bolj razumljivo, bistvene
razlike med šolskimi in splošnoizobraževalnimi knjižnicami ni. V šolskih se otroci uvajajo, in to bodo kasneje glavni uporabniki velikih knjižnic. Treba jim je torej nameniti toliko večjo pozornost. Program naj bi upošteval smernice, ki veljajo za splošnoizobraževalne knjižnice, bil pa naj bi toliko splošen, da bi pokrival zahtevnejše, oziroma bolj urejene, kakor tudi manj zahtevne, slabše urejene in šibkejše. Preprost naj bi bil, odgovarjal naj bi kljub temu zahtevam stroke, urejal naj bi problem obdelave gradiva, informiranja in izposoje. Vse to naj bi bilo avtomatizirano. Se pravi, gradil naj bi knjižnico, ekonomiziral naj bi delo in tako dalje in tako naprej.
Oglejmo si stvar nekoliko bližje.
Program je živa preproščina. Ko ga naložimo, se znajdemo pred kretnico, ki nas usmeri, ali želimo vpisovati gradivo, se pravi urejati knjižnico, ali bi hoteli raje izposojati. Če se odločimo za prvo, se znajdemo v novem razdelku, kjer najprej opravimo nekaj nujnih uvodnih del (šifrant za statistiko in podobno), ki nam bodo ostali, dokler jih spet zaradi novih zahtev stroke ne spremenimo. Ko je enkrat to opravljeno, se lahko lotimo vstavljanja. Vnosna maska nam dovoljuje zapis dvajsetih postavk obdelovane enote, kar popolnoma zadošča, da jo program umesti v štiri zbirke, da jo lahko torej uporabnik išče po štirih glavnih postavkah ali katalogih, po avtorju, naslovu, mednarodnem klasifikatorju in geslu, možne pa so tudi retrospektivne poizvedbe po vseh drugih parametrih. Skratka, ko je gradivo vpisano in temu ustrezno postavljeno na police, je knjižnica urejena: imamo štiri kataloge, odtisnemo pa lahko še petega, inventarno knjigo, s katero izpričujemo lastništvo. Za vsak primer izpišemo še glavni katalogni listek, če se po
kakšni nerodnosti pokvarijo podatki. Človek nikoli ne ve, kdaj se nam kaj zalomi, pri tej elektronski ropotiji pa sploh ne.
Ko smo vnesli knjižnično gradivo v stalni pomnilnik, se prek kretnice pomaknemo na polje izposoje, kjer vpišemo bralce in tako imamo vse, kar potrebujemo za izposojo gradiva. Pa ne samo to. Lahko tudi rezerviramo, izpisujemo opomine, statistiko itd. Pa naj bo dovolj. Pred nami je torej majhen, a pregleden in enostaven programček, ki upošteva temeljne zahteve stroke. Gradivo ureja strokovno, knjižničarja nezavedno vodi pri obdelavi in samodejno ureja gradivo, omogoča kvalitetno informacijo in izposojo. Pozna se mu, da so programerjem z nasveti pomagali knjižničarji. Prav lahko ga uporabljajo tudi druge javne knjižnice.
Kako je z neposredno povezanostjo knjižnic med seboj, kako je z brskanjem po tujih bazah podatkov, kako je z neposredno povezanostjo knjižnic med seboj, to so problemi, ki si jih še velja ogledati, a to kdaj drugič. Za začetek je najpomembnejše, da si uredimo lastno hišo.
BORIS JUKIČ
Primorski književni razgledi Urejuje Jožek Štucin Stran izdelal Marij Čuk
Prispevke pošiljati na naslov: Jožek Štucin/ Prekomorskih brigad 3/ 65220 Tolmin/ Jugoslavija; ali pa na uredništvo Primorskega dnevnika v Trstu s pripisom »Za Primorske književne razglede«
Medtem ko je še odprto vprašanje zadržanja SSk
V dolinski občini konkretne možnosti za sporazum KPI-PSI
Borruso včeraj prejel največ glasov
Še povsem odprta bitka za mesto novega rektorja
V Dolini obstajajo precej dobre možnosti za čimprejšnjo obnovitev upravnega sodelovanja komunistov in socialistov. To je moč razbrati iz poteka petkovega zasedanja krajevnega vodstva KPI in tudi iz precej jasnih političnih signalov, ki prihajajo iz socialističnih vrst, kjer so mnenja, da je treba domačo občinsko upravo izvoliti na osnovi sporazuma na krajevni ravni, brez nepotrebnih vplivov in pritiskov pokrajinskih tajništev strank. Komunisti so po začetnem obotavljanju (nekateri so se baje sprva ogrevali za opozicijo) izdelali enotno povolilno platformo, ki privilegira izhodiščno os s PSI, njihov tajnik Giuseppe Mauro pa je na podlagi običajne prakse vsekakor že povabil na razgovore tudi Slovensko skupnost, Krščansko demokracijo in zelene. Politična volja za obnovitev zavezništva KPI-PSI torej obstaja, istočasno že obstaja tudi precej konkreten koncept za končni sporazum (in za porazdelitev mest v odboru), kot sta nam včeraj precej jasno napovedala tako Marino Pečenik (PSI) kot Stojan Sancin (KPI), Pečenik je kandidat za župana, Sancin pa za mesto podžupana. Politični »placet« za to rešitev je včeraj prišel tudi s strani pokrajinskega tajnika PSI Sandra Perel-lija, ki ni zaprl še vseh vrat morebitnemu vstopu SSk v novo občinsko upravo. Če ne bo prišlo do zastojev in do zapletov, se bo vsekakor dolinski občinski svet sestal že v prvih dneh prihodnjega meseca.
Povsem odprto, kot rečeno, ostaja še vprašanje morebitnega vstopa SSk v novo upravo. Večjo odprtost do te možnosti kažejo za. sedaj komunisti, dolinska PSI pa je do tega nekoliko
hladnejša in trenutno ne kaže velikega navdušenja, da bi morebitno koalicijo razširili še na SSk, ki je sinoči vzela v pretres volilne izide in tudi povolilne perspektive.
Če se v dolinski občini politični položaj razmeroma hitro razjasnjuje, ne moremo istega trditi za Devin-Nabre-žino, kjer nekatere stranke še niso sploh ocenile volilnih rezultatov. To velja predvsem za SSk in za socialiste. Krajevni voditelji SSk čakajo na politične sklepe jutrišnje seje strankinega pokrajinskega sveta, občinska sekcija PSI pa bo prvič po volitvah zasedala v četrtek. Njen tajnik, bivši občinski svetovalec Alfredo Burger, nam je povedal, da bo treba na pogajanjih izha-
Dreti spet »Forum za konstituanto«
V gledališču Miela (Dom pristaniških delavcev - Trg Duca degli Abruzzi) bo drevi ob 20. uri skupščina članov in simpatizerjev tržaškega »Foruma za konstituanto«, ki se, kot znano, zavzema za globoko preosnovo italijanske levice. Na dnevnem redu skupščine bo med drugim razprava o kulturi različnosti v našem mestu ter o njenem vplivu na tukajšnje politično in družbeno življenje, beseda bo tekla tudi o vprašanju korenite preosnove državnih in javnih institucij.
jati iz volilnih rezultatov, to se pravi iz dejstva, da so volilci nagradili predvsem PSI, SSk in KD, »hočeš nočeš pa bo treba tudi upoštevati velik osebni uspeh dosedanjega župana Bojana Brezigarja«. Po Burgerjevem mnenju so perspektive vsekakor še popolnoma odprte, vsaka napoved pa bi bila po njegovem mnenju v tem trenutku prenagljena in neutemeljena. Tudi nosilec liste Vittorino Caldi je še zelo previden pri ocenah povolilnih izgledov. Po njegovem mnenju bo marsikaj odvisno od razpleta dogajanj na pokrajinski ravni, kjer se politični odnosi med KD in PSI zaostrujejo. Caldi je mnenja, da pritiče v vsakem primeru prva poteza Krščanski demokraciji kot stranki, ki ima relativno večino v novi občinski skupščini. Nekateri člani pokrajinskega vodstva KD se vsekakor zavzemajo za župansko štafeto Locchi-Brezigar in v zameno ponujajo Slovenski skupnosti odborništvo za pokrajinskega svetovalca Zorka Hareja, stranka lipove vejice pa, kot kaže, sploh ne bo vzela v poštev tega predloga. Upravna in politična usoda Devi-na-Nabrežine je torej, kot vidimo, tesno povezana z razpletom dogodkov na pokrajinski in morda celo na deželni ravni.
Iz Zgonika pa je medtem prišla vest, da se bo novoizvoljeni občinski svet sestal prihodnji torek, 22. maja. V zgo-niški kot v repentabrski občini (tukajšnji občinski svet se bo sestal baje prve dni junija) je praktično že vse odločeno. V Zgoniku bo na županskem mestu potrjen komunist Miloš Budin, v Repnu pa socialist Pavel Colja.
S. T.
Volilni boj za izvolitev novega rektorja tržaške univerze se bo baje končal šele v četrtek, ko se bosta v balo-taži pomerila kandidata, ki sta v prvih treh krogih prejela največ glasov. Če ne bo prišlo do presenečenj, se bosta v odločilni bitki pomerila profesorja Gi-acomo Borruso in Lucio Randaccio ali Lucio Delcaro, ki so v včerajšnjem prvem volilnem krogu prejeli največ preferenc. Volilnih upravičencev (profesorjev raznih stopenj in raziskovalcev) je vsega skupaj 699, včerajšnjih volitev pa se je udeležilo 555 volilcev. Borruso je dobil 185 glasov (33,3 odst.), Randaccio 169 glasov (30,4 odst), Lucio Delcaro 152 (21,4 odst.), medtem ko je Maria Paola Pagnini prejela 37 glasov (6,7 odst.). Dva volilca sta oddala glas drugim kandidatom, belih glasovnic je bilo osem, neveljavnih pa dve. Drugi volilni krog bo znova danes med 8. in 14. uro, volišče bo spet v dvorani Bac-helet v prvem nastropju stavbe na Trgu Evropa 1. Morebitna balotaža bo, kot rečeno, pojutrišnjem.
Ravnatelj fakultete za ekonomijo Borruso je v prvem volilnem krogu potrdil vlogo favorita za mesto rektorja, čeprav so mnogi napovedovali, da bo že na prvem glasovanju krepko presegel dvesto glasov, kar pa se ni zgodilo. Na drugo mesto se je precej presenetljivo uvrstil Randaccio, profesor na fakulteti za naravoslovne vede, Delcaro, ravnatelj fakultete za inženirstvo, pa se je včeraj uvrstil na tretje mesto, Pagninijeva pa močno zaostaja za prvimi tremi.
Volilna kampanja, če jo tako lahko imenujemo, je potekala v precejšnjem zatišju in, kar je posebno pomembno, znotraj univerze. Nihče od kandidatov
se ni hotel nasloniti na politične stranke, ki se na drugih univerzah precej vmešujejo v te zadeve in skušajo na razne načine pogojevati izvolitev rektorja. Ne smemo pozabiti, da je bil dosedanji rektor Paolo Fusaroli (sedaj predsednik tržaške pristaniške ustanove) politično zelo obarvan, bil je namreč član Krščanske demokracije, za katero je večkrat nastopil tudi na raznih volitvah. Lani se je med drugim potegoval za mesto evropskega poslanca, izvolitev pa mu je spodletela. Tržaška univerza, ki zaposluje skoraj dva tisoč ljudi, upravlja letno približno 70 milijard lir letno, že nekaj časa pa se sooča s precej hudo finančno krizo, iz katere trenutno ni videti izhoda.
Sestanek vodstva EZIT s krajevnimi parlamentarci
Na sedežu Avtonomne ustanove za industrijsko cono so se včeraj voditelji EZIT s predsednikom Tabaccom na čelu sestali s tržaškimi parlamentarci senatorjema Agnellijem in Spetičem in poslamncema Colonijem in Bordonom. Govor je bil o perspektivah Trsta v novi evropski stvarnosti, pri čemer je bila še posebno poudarjena vloga, ki naj jo odigra EZIT v novi stvarnosti v korist razvoja mesta. Predstavniki EZIT so še posebej poudarili, da je treba preveriti in posodobiti funkcije in pooblastila ustanove, ki jih zdaj še vedno določa odlok zavezniške vojaške uprave iz leta 1949.
Včeraj na Pokrajini predstavili prvo pobudo
Nov urad za koordinacijo in skladen razvoj turizma
Natančen koledar najrazličnejših pobud, ki jih v tržaški pokrajini organizirajo javne ustanove in privatna združenja oziroma zasebniki, sestavljen pregledno in na privlačen način: to je prva naloga, ki si jo je zastavil novosestavljeni »Convenction Bu-reau«. Na včerajšnji, predstavitveni konferenci tega novega organizma so predstavili tudi prvo številko informativnega biltena, ki ga nameravajo tiskati vsaka dva meseca, in sicer v 5 tisoč izvodih.
Kot so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu tržaške Pokrajine, je »Convention Bureau« nastal prav iz želje, da bi se razne krajevne uprave, javne ustanove in tudi zasebniki organizacijsko povezali pri snovanju raznih turističnih pobud, ki bi tako po eni strani imele večjo organizacij sko-finančno osnovo, po drugi pa bile začrtane obširneje.
Pobudo za ustanovitev novega organizma, ki bo deloval na pokrajinski ravni, so namreč dale tržaška občinska in pokrajinska uprava, Trgovinska zbornica, Velesejemska ustanova, Le-
toviščarska in turistična ustanova in družba Promotrieste. Ob koordinaciji raznih pobud pa je med poglavitnimi nameni novonastalega organizma seznanjanje čimširše javnosti o vseh pomembnejših prireditvah na Tržaškem.
Sodelovanje družbe Promotrieste nedvomno priča, da bo velik poudarek na kongresnem turizmu. Vendar pa je namen novega urada, da bi pospeševal tudi ostale dejavnosti in jih tudi povezoval s kongresno. Na tem področju je namreč Trst že dobro uveljavljen tudi v mednarodnem okviru.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki raznih ustanov in družb poudarili, da je »Convention Bureau« nastal tudi iz uverjenosti v učinkovitost skupne akcije, preko katere bi Trst še utrdil svojo vlogo v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran in nove Evrope, ki jo nakazujejo dogodki na njenem Vzhodu. Izrazili so mnenje, da ima naše mesto na turističnem področju še velike razvojne možnosti, o katerih bodo med drugim razpravljali na pokrajinskem srečanju o turizmu, ki bo predvidoma oktobra letos.
V nabrežinski telovadnici odjeknil strumen glas pihalnih orkestrov
V nedeljo je bil v telovadnici v Nabrežini drugi koncert letošnje, četrte po vrsti revije godb na pihala, ki ga prirejata Združenje pihalnih orkestrov Primorske in Zveza slovenskih kulturnih društev. Kljub sončnemu in za izlete primernemu popoldnevu se je koncerta udeležilo lepo število poslušalcev. Ob tem velja omeniti tudi "konkurenčno" prireditev v Zgoniku, ki je bila nadvse vabljiva (namenjena je bila humorju) in je privabila množico ljudi; očitno nas le ni tako malo, da ne bi "zdržali" več prireditev.
Koncert v Nabrežini je vsekakor ponudil nekaj kvalitetnih nastopov, ki so "segreli" poslušalce. Prisotne je najprej pozdravil Karel Gabrovec (na sliki - foto Magajna), predsednik nabrežinske godbe, ki je bila tudi gostitelj revije. Ob tem velja omeniti tudi to, da se je koncert odvijal pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina.
Po besedah napovedovalke Alde Sosič je najprej nastopil Pihalni orkester "Goriška Brda" iz Dobrovega, ki ga vodi dirigent Ivan Marinič, nato sta nastopila še Pihalni orkester ETA iz Cerknega, ki ga prav tako vodi Ivan Marinič, in Mladinski pihalni orkester KUD "Karol Pahor" iz Pirana, ki ga vodi Umberto Radojkovič. Kot gost italijanskega združenja pihalnih orkestrov ANBIMA je nastopila godba Corpo bandistico citta di Cividale.
Nastopi godb bi zaslužili strokovno oceno, ki je kronika dogodka ni sposobna dati, vsekakor pa je treba posebej omeniti Mladinski pihalni orkester iz Pirana. Godba je lepa že na "pogled", saj jo sestavlja lepo število mladih in naj-
mlajših godcev, ki so oblečeni v bele mornarske obleke-Skladnemu videzu je odgovarjalo tudi skladno in natančno izvajanje, kar dokazuje skrb za godbo in potrjuje njen p°' tencial. Bilo je to lepo znamenje, da se bo godbena dejavnost na Primorskem razvijala v smeri vedno večje kvalitete.
Gostje iz 32 držav na »RORO 90«
Od danes mednarodna razstava o krožnih pomorskih prevozih
Na Pomorski postaji v Trstu se bo danes začela tridnevna mednarodna razstava »RORO 90«, ki bo privabila v naše mesto najvidnejše predstavnike pomorskega in transportnega sektorja iz 32 držav.
V	Trst, ki bo tokrat že tretjič gostil razstavo o krožnih pomorskih prevozih »roro«, bodo tako prišli- predsedniki najpomembnejših plovnih družb iz vsega sveta in predstavniki mednarodnih organizacij, ki bodo usodno odločale o prihodnosti pomorskih prevozov. Zastopane bodo tako Avstrija, ZDA, vse članice Evropske gospodarske skupnosti, Brazilija, bližnjevzhod-ne države, Saudova Arabija, Kuvajt, skandinavske države in vse vzhodnoevropske države vključno s Sovjetsko zvezo in z Jugoslavijo.
V	kongresnem delu programa razstave bo nastopilo kar 43 poročevalcev, ki bodo posredovali svoja stališča in predvidevanja o razvoju plovbe in prevozov v desetletju, ki je pred nami. Nedavne preobrazbe na evropskem Vzhodu in bližnja perspektiva združene Evrope daje tokratnemu tržaškemu srečanju še poseben pomen. Poleg udeležbe na kongresnem delu prireditve pa si bodo delegati in obiskovalci tržaške razstave »RORO 90« lahko ogledali tudi zadnje novosti iz-sektorja prevozov, ki jih bodo razstavili na Pomorski postaji.
Prijeten nedeljski popoldan v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku
Veliko aplavzov za »združene humoriste«
»Humoristi vseh dežel združite se,« je bil naslov prireditvi, ki smo ji prisostvovali v nedeljo proti večeru v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
Če so se organizatorji morda bali, da bo zaradi nedelje in lepega vremena kaj manj občinstva, so se motili. Prišli so mnogi in v glavnem samo mladi, torej tisti, ki si jih organizatorji drugih prireditev vedno želijo, pa so včasih odsotni. V nedeljo, po aplavzih in razpoloženju v dvorani sodeč, so bili s programom zelo zadovoljni.
Morda dvorana ni ravno najbolj akustična in tudi glasba je bila na vso moč "navita", tako da je večkrat preglasila tekst. Toda to je tudi edina kritična pripomba ob vsem, kar bomo pozitivnega in lepega zapisali o tem srečanju humoristov.
Tokrat so se predstavile tri skupine. Kot prva je nastopila glasbena skupina Witz Orchestra, ki je zaradi svojih nastopov na italijanski televizijski mreži in še drugih nastopov po raznih krajih Italije, že dobro znana. Lahko rečemo, da gre za profesionalno skupino, ki zna skozi glasbo, predvsem pa s pristopom do posameznih tekstov (v skupini nastopata dve zelo dobri pevki) izpovedati toliko občutkov, predvsem seveda humornih, da takoj osvoji občinstvo in si pridobi njegove simpatije. Skupino opisovati je težko: če jih pa človek gleda in posluša, je vse kot na dlani. In potem uspeh ne more izostati.
Drugo skupino, oziroma duet, ki je na prireditvi nastopal, sta sestavljala Sergij Verč in Boris Kobal - kabaretis-ta, ki polagata uspeh svojega nastopa predvsem v tekst, ki ga potem, z njima lastno duhovitostjo, spretnostjo in seveda z igralskim talentom, tudi podajata. Tekst, ki sta ga posredovala, je bil nov, vendar sta ga priredila za okolje, v katerem sta nastopala. In tudi to je njuna posebna vrlina, ki jo
spretno uporabljata na vseh svojih nastopih. Tako sta na primer, poleg razmer v matični domovini, pa političnih razmer tu pri nas, "obdelala" tudi Zgonik, njegove predstavnike, občinsko upravo in še kaj. Župan Budin je bil med poslušalci, pa se je pravtako kot mi nasmejal njuni ideji o hipotetični združitvi dveh naših občin pod imenom "Budin-Aurisina". No, pa malce takih domislic sta imela še in še. 1., 2. in 3. junija jih bosta pove-
dala tudi v Kulturnem domu v Trst« kot sta na koncu najavila.
Kot tretja se je na nedeljski prir6 ditvi predstavila skupina Karst Bro1 hers. Nastopila je s 30-minutnim pr° gramom, v katerem je glasba povez0 vala tekst, ki je bil včasih jedek, dr« gič piker, vendar pa vedno duhovit ^ sporočilen za publiko. »Dobro, «a imamo naše politike, ki jih v svoji« tekstih "obdelujemo". Morda so n««1, na začetku tudi kdaj zamerili, sed«! pa si verjetno mislijo, da je tudi 1 neke vrste reklama. Ko se o neke!« javnem delavcu neha govoriti, se pra_ vi, da ni več zanimiv. In tako se «a( Šim vicem v glavnem vsi nasmejej0' sta ob koncu večera povedala Id01 Malalan in Miran Košuta, ki sta da obljubila, da se bo skupina s-oglašala, ko pa se bo vrnil Marko F6., od vojakov bodo tudi pripravili dah program.
Ankete med občinstvom na PrI'a ditvi nismo izvedli. Lahko pa reče'’’' da smo slišali samo pohvalne da smo videli samo vesele obraz6 , da je glasno ploskanje pozdravilo ključek srečanja, ko so člani ^s(j Brothers zapeli pesem "Hum0/ pj združite se", ki so ji pritegnili še 6‘ With Orchestra.
NEVA LUKE’
Na sliki (foto Križmančič) Pr0*faV' nisti nedeljske prireditve poz« Ijajo občinstvo.
Z osebno izkaznico je namreč potrebna turistična karta
Prvi dan veljave novih predpisov rahli zastoji na mejnih prehodih
Nerešenih ostaja vrsta vprašanj
Nezadovoljstvo sindikatov nad zadržanjem vodstva ACT
Rossana Guazzoni, doma iz Ferrare, je prišla v uradne zapisnike kot prva italijanska državljanka, ki se je poslu-žila možnosti prehoda italijansko-ju-Roslovanske meje z osebno izkaznico. Tri minute po polnoči, se pravi že v Ponedeljek, 14. maja, je namreč prešla dalijansko-jugoslovansko mejo pri Škofijah. Vendar pa se je po pregledu na italijanski strani morala zaustaviti na jugoslovanski, kjer so ji izdali turistično karto.
Z včerajšnjim dnem so se namreč menjali italijanski predpisi, medtem ko so ostali nespremenjeni jugoslovanski, v skladu s katerimi je bil že Prej možen vstop v Jugoslavijo z osebno izkaznico, kateri pa je bilo treba in je še vedno treba dodati turistično karto. Izdaja tega dokumenta sicer ni zelo zahtevna, vendar pa vseeno nekoliko zamudna, ker mora interesent na meji izpolniti formular in plačati 7,80 dinarjev, kar po približni menjavi znaša okrog 800 lir. Kot doslej pa turistična karta velja tri mesece in za celo Jugoslavijo.
Večina oseb, ki se je odpravila v Jugoslavijo z osebno izkaznico, verjetno ni računala na dejstvo, da si bo morala na meji priskrbeti še turistično karto. Zaradi tega je na včerajšnji, prvi dan veljave novih italijanskih predpisov na mednarodnih mejnih prehodih v Furlaniji-Julijski krajini prišlo do precejšnjih zastojev.
Glede novih italijanskih predpisov n veljavnosti osebne izkaznice za prehod državne meje v in iz Jugoslavije velja še podčrtati, da niso reciprocitet-saj jugoslovanski državljani ne mo-rejo prihajati v Italijo samo z osebno 'zkaznico. Za obe državi pa veljajo isti Predpisi glede veljavnosti potnega lis-a in prepustnice. Kot smo že večkrat Poudarili, lahko zaprosijo za prepus-
tnice samo prebivalci določenih območij obeh držav in tudi veljajo samo na omejenih področjih. Obseg veljavnosti potnega lista je seveda večji, med drugim zanj lahko zaprosi vsak državljan, v primerjavi z osebno izkaznico pa je precej dražji. Zato se je tudi toliko prebivalcev tržaške pokrajine po objavi novih italijanskih predpisov za prehod italijansko-jugoslovanske meje odločilo, da zaprosi za osebno izkaznico, ki je veljavna za tujino (»navadna« je namreč cenejša).
Novi odlok ima seveda globok vsebinski pomen nadaljnjega zbliževanja med sosednima državama. Tako so ga tolmačili tudi številni italijanski državljani iz neobmejnega območja, ki so včeraj prišli na mejne prehode v naši pokrajini večinoma z raznimi dokumenti, kot so dejali, iz previdnosti. Nekateri so bili namreč prepričani, da je odlok stopil v veljavo pred časom,
ker se je o tej možnosti že dolgo govorilo.
Kot so dejali predstavniki italijanske obmejne policije, so že lansko poletje prišli na mednarodne mejne prehode italijanski državljani iz srednje Italije, katerim so turistične agencije zagotovile, da osebna izkaznica, veljavna za tujino, zadošča za prehod italijansko-jugoslovanske meje.
Včeraj so stopili v veljavo tudi nekateri novi valutami predpisi. Vsak italijanski državljan lahko odslej nese v tujino 20 milijonov lir ali v gotovini ali v vrednotnicah na prinositelja, kar je preko mora prijaviti. Ista meja velja za druge poimenske vrednotnice in tudi za čeke na prinositelja, medtem ko se predpisi glede blanketov niso spremenili.
Na sliki (foto Magajna) prehod meje pri Škofijah z osebno izkaznico.
Uslužbenci podjetja za javne prevoze ACT so za naslednji mesec oklicali deset ur stavke v znak protesta, ker uprava podjetja ni pokazala najmanjšega posluha in strokovne usposobljenosti, da bi s sindikalnimi predstavniki uslužbencev začela pogajanja o celi vrsti vprašanj. Po eni strani gre za preureditev mestnega omrežja, po drugi pa za ureditev notranjih vprašanj, ki se nanašajo na dopolnilno pogodbo delavcev in na sestavo organig-rama podjetja.
V	precej ostrem tiskovnem sporočilu, ki so ga podpisala sindikalna predstavništva CGIL-CISL-UIL uslužbencev ACT, sindikati naglašajo, da je vodstvo podjetja na zadnjem srečanju predstavilo zelo omejene predloge glede na splošen pomen obravnavanih vprašanj. Z ozirom na notranjo delovno pogodbo sindikati ugotavljajo, da so odgovori vodstva na zahteve delavcev in prebivalcev vsebinsko in konceptualno povsem nezadovoljivi.
V	zvezi s splošnimi vprašanji sindikalni predstavniki uslužbencev ACT poudarjajo, da je za prevoznost Trsta servis, ki ga nudi to podjetje, bistvenega pomena, tudi z ozirom na vedno bolj pereče vprašanje prometa. Ta problem, ki se iz leta v leto slabša, že ogroža kakovost življenja v našem mestu in celotni pokrajini.
V	zvezi s celo vrsto specifičnih vprašanj, ki se nanašajo na ureditev položaja uslužbencev v podjetju, so se sindikati negativno izrazili o odločenosti uprave podjetja, da se ne posluži možnosti splošne mobilnosti. Na ta način bi namreč podjetje lahko odločno zahtevalo denarno podporo Občine in Dežele, po drugi pa zadostilo željam uporabnikov po učinkoviti službi ACT. Pri tem so se sindikati sklicevali na primer avtobusa št. 6, katerega pro-
Obtožence je pretor oprostil, češ da niso storili kaznivega dejanja
Najhujši nasprotniki Slovencev in slovenščine
so se morali zagovarjati na dvojezičnem procesu
Pretor Piervalerio Reinotti je sinoči ?° dolgem, skoraj dvanajst ur trajajo-enJ procesu oprostil pripadnike Fron-e della Gioventu in MSI obtožbe, da ? 26. oktobra lani med manifestacijo lupine Slovencev in Slovenk udarili Marca Cocoravza, češ da dejanja niso torili. Comellija, Ferfoglio in Erianija J,e z isto utemeljitvijo oprostil tudi oruge obtožbe, in sicer, da so poškodovali transparent in lepak slovenskih •hanifestantov. Nazadnje pa je pretor Odločil, da se proti Slugi, Menii, Coas-sinu in Parovelu zaradi tega kaznive-9® dejanja ne more postopati, ker pri-zadeti (Pahorjeva skupina) niso vložili Predloga za kazensko preganjanje.
Kot smo že zapisali, sta se Cocora-ez in Pahor prijavila kot civilna Jfanka le za prvo obtožbo (osebne po-iKo9be), za katero bi sodstvo postopa-tudi po službeni dolžnosti. Na pro-c Su pa niso uspeli dokazati, da je Co-pOravza udaril eden od obtožencev, šk a drugemu kaznivemu dejanju (po-£e°dovanje tuje imovine) pa je mogo-^ Postopati le na osnovi predloga za v^osko preganjanje, ki ga morajo Do i *. Prizadeti (sodišče bi postopalo b0 ridžbeni dolžnosti tudi za to obtož-ok i9 *e' Ko bi dokazali bremenilno tu ?. šfino; da so obtoženci povzročili 1 osebne poškodbe).	/
Kljub navideznemu porazu (prof. Pahor je sicer napovedal, da bo predlagal kazensko preganjanje misovcev zaradi »fašističnega delovanja«, češ da so nasilno prekinili manifestacijo, s katero so Slovenci svobodno izražali svoje mnenje) pa je bil včerajšnji proces vseeno pomemben. Po eni strani je pretor implicitno priznal, da so Sluga, Menia, Parovel in Coassin poškodovali transparente. Po drugi strani pa je proces tudi ob navzočnosti — celo s sodelovanjem — misovskih odvetnikov stekel dvojezično. Branilci so se morali namreč poslužiti prevajalke, da so zaslišali slovenske stranke. Tudi Menia, ki je na prvi obravnavi izjavil, da ne bo ostal v dvorani, če bo kdo spregovoril v slovenščini, je pridno sedel na klopici in poslušal slovenska izvajanja.
S sodnega vidika pa je bila včerajšnja obravnava zelo razvlečena, predvsem pa utrujajoča: reflektorji RAI so namreč ustvarili pravo savno. Branilci so se oprijemali vsakršne malenkosti, da bi zmedli priče, predvsem pa, da bi dokazali nemarnost policije. Najbolj žolčno so se znesli na šefa kabineta D'Agato, ki so ga poklicali na zaslišanje v popoldanskih urah, ker branilci niso bili zadovoljni s pričevanjem in-
špektorja Brigadinija. Le-ta bi moral pojasniti, zakaj so skupini Slovencev dovolili manifestirati ob robu Trga Unita, ko se je na trgu odvijala tako pomembna slovesnost, kakršna je bila slovesnost ob 35-letnici vrnitve Trsta Italiji. Misovski odvetniki so skušali dokazati, da kvestura — zlasti D Agata — ni pokazala dovolj posluha za praznik, ki naj bi bil najpomembnejši praznik za italijanski del Trsta in da je torej podcenjevala žalitev, ki bi jo slovenska manifestacija predstavljala za italijanski Trst. Njihovi varovanci naj bi torej nujno morali braniti italijan-stvo in dostojanstvo Trsta: upravičeno naj bi nadomestili agente, ki tega niso znali storiti, tako da so napadli mani-festante. Na tem je namreč slonela vsa obrambna linija.
Prav tako pa so pričam skušali podtikati svojo resnico, kot na primer dejstvo, da so agenti ustavili Menio, še preden bi temu uspelo doseči transparent (čeprav je komisar DAgostino izjavil nasprotno). Priče pa so dosledno vztrajale pri svojem stališču in so v Menii, Slugi, Coassinu in Parovelu spoznale »napadalce«, pa čeprav niso znale povedati, kako so stvari potekale kronološko, (kar je po svojem razumljivo, saj se je vse zgodilo v nekaj
Pater Pintacuda o Palermu in novi Orlandov! politiki
9°, j,,tnoD sročanje z jezuitskim patrom Enniom Pintacu-Ko", SJ . v Palermu med pobudniki poskusa za "novo politi-16 Prirerin Počelo s polemiko. Predsednik krožka Miani, ki b09ski ev f^anje, Lucio Vilevich je namreč kritiziral za-I^tacurir.61 ilceia Dante, ker ni hotel, da bi se srečanje s -h^ije. Vil 0. ialo v veliki dvorani prestižne tržaške gim-ristu ;,evic;h je jasno namignil na to, da obstajajo tudi v t^pirairTv' k* nasprotujejo novim političnim izbiram in Objemi;tlste oblastniške kroge, ki zasedajo prostore na-- Pate® pnstltu«onalni politiki
96 Palerm1113™^.9 se ie v svoiem posegu omejil na problema, na izkušnje občinske uprave, ki jo je vodil
Leoluca Orlando in seveda na izjemen uspeh, ki sta ga na volitvah žela sam Orlando in palermska KD. Osnovna patrova teza pa je bila v tem, da je treba vrniti politiko ljudem. Najrazličnejši podtalni krogi se namreč v Italiji polaš-čajo bistvenih vzvodov oblasti in jih odvzemajo institucionalni kontroli in končno samim volilcem. V Palermu je oblastniškemu podzemlju ime mafija in Orlandov poizkus je bil prav v tem, da se je z vso silo uprl mafiji in njenim interesom.
Pintacuda se je seveda ustavil ob nenavadnem uspehu palermske KD, ki si je na volitvah pridobila večino. Vprašal se je, če so volilci nagradili KD, ali pa kaj drugega. Dejstvo je namreč, je naglasil pater, da so stvarnost palermske KD zaznamovali prav odnosi s podzemljem in osebami, ki niso nudile jamstev poštenosti. Volilci se niso izrekli za te ljudi, ampak so nagradili pogumen poskus bivšega župana Orlanda in odbora, kateremu je načeloval.
Pater Pintacuda je govoril tudi o prihodnosti palermske občinske uprave. V svojem posegu ni izključil pritiskov od zunaj, naglasil pa je, da so vprašanja, ki so jih zastavili v Palermu obča italijanska vprašanja. Geslo, da je treba vrniti ljudem možnost, da stvarno odločajo o političnih izbirah in da neposredno legitimirajo oblast, je veljavno v vseh mestih. Pater je v svojem posegu omenil tudi padec KPI. Dejal je, da gre za kompleksno vprašanje, naglasil pa je, da je prišlo v Palermu do srditega spopada med zagovorniki fronte za "da" in fronte za "ne", ki je ošibil palermsko partijo.
Na sliki (foto Magajna) pater Pintacuda.
sekundah). Zaradi tega ni bilo mogoče dokazati, kdo je udaril Cocoravza.
Nesramnost branilcev pa je dosegla višek med zaključnimi govori, ki so bili podobni volilnim shodom. Najprej je sicer govoril javni tožilec Luigi Dai-notti, ki je trezno ocenil dogodke. Dejal je, da je bila slovenska manifestacija dovoljena in da sta misovska predstavnika (Menia in Sluga) že zjutraj skušala odstraniti lepake in tablo. Da je bila njihova akcija načrtovana, naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da je popoldne prišlo na trg kar sedem misovcev. Čeprav je priznal, da ni mogoče ugotoviti, kdo je udaril Cocoravza, pa je to dejanje uokviril v splošen »kriminalni« načrt: Cocoravza naj bi udarili zato, da bi spustil transparent iz rok. Zato naj bi bili vsi obtoženci odgovorni za obe kaznivi dejanji, za kateri pa je zahteval samo 300 tisoč lir globe.
Odvetnik civilne stranke Berdon pa je oporekal dejstvu, da so imeli misov-ci pravico, da nadomestijo organe javne varnosti. Po drugi strani, je dejal, pa slovenska manifestacija ni nasprotovala slovesnosti na Trgu Unita, pač pa je samo opozarjala na neizpolnjene obveznosti Italije, ki je domovina vseh, tudi Slovencev. Zato manifestacija, ki so jo misovci prekinili na fašističen način (opozoril je na zakon proti fašističnemu delovanju), sploh ni bila žaljiva. Misovska akcija pa je kršila osnovno pravico do združevanja, svobodnega izražanja osebnih misli in nacionalne identitete ter tako povzročila veliko moralno škodo. Zahteval je torej »pravično kazen« in 5 milijonov ter 500 tisoč lir globe za moralno in materialno odškodnino.
Volilni shod pa se je začel z zagovorom branilcev. Tassi (ki se je tudi včeraj šopiril s svojimi trobojnicami in je zganjal pravo fašistično »folkloro«, tako da je večkrat prekinjal proces, obtožil D Agato, da ne zna italijanščine in izjavil, da je slovenščina dialekt) je na primer dejal, da predstavlja »domovina« večjo vrednoto kot demokracija (!) in da so nasilni ukinitvi slovenske manifestacije botrovale »moralne in socialne vrednote«. Prav tako je Giacomelli izjavil, da je imela slovenska manifestacija izzivalen namen, češ da je bila naperjena proti drugi manifestaciji, ki se je odvijala na Trgu Unita. Zato naj bi bilo dejanje njegovih varovancev upravičeno, saj so želeli samo »ukiniti provokacijo« in odstraniti žaljive napise. Njihovo vedenje pa po Tremaglievem mnenju sploh ni bilo »škvadrističnega-značaja«, v kolikor ni šlo za načrtovan pohod.
Na koncu naj omenimo še, da je prevajanje terjalo precej časa. Sodišče namreč še vedno ni namestilo poklicnega prevajalca, tako da je ena sama uradnica morala opravljati kar tri posle. Prevajala je vprašanja v slovenščino in odgovore v italijanščino, hkrati pa je še vodila zapisnik in le-tega prevajala v italijanščino: res mučna naloga za enega samega človeka! (B. G.)
go namerava podjetje v kratkem okrniti.
Po oceni sindikalnih organizacij je odnos vodstva do zahtev uslužbencev, ki zadevajo normativne in organizacijske probleme povsem odklonilen in se v bistvu do 15. maja, ko bi morali že skleniti sporazum, razgovori še niso niti pričeli.
Z ozirom na vse to sindikati pravijo, da direkcija in upravna komisija podjetja z operativnega vidika ne znata zavzeti nikakršnega štališča. Istočasno pa sindikalne organizacije poudarjajo, da ne pristajajo na začetek preureditve omrežja, če ne pride do dogovora o vseh ostalih vprašanjih.
Tržaška delegacija pri ministru Carliju
Včeraj so obiskali italijanskega zakladnega ministra Guida Carli-ja župan Občine Trst Richetti, predsednik Pokrajine Trst Croz-zoli in predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi. Govor je bil predvsem o kandidaturi Trsta za sedež Evropske banke za pomoč in razvoj vzhodnih držav.
Iz tiskovnega sporočila, ki ga je delegacija poslala, ni sicer razbrati tega, kakšna bo usoda kandidature. Vsekakor je malo verjetno, da bi Trst "premagal" konkurenco Londona ali Dunaja, kandidatura pa pomeni vseeno priznanje.
Med srečanjem je bil govor o vrsti finančnih pobud v našem obmejnem mestu, odpirajo se namreč nova tržišča in s tem tudi nove možnosti. Govor je bil tako o finančnem tržišču off-shore, delovanju urada ICE za Vzhodno Evropo in o raznih drugih pobudah, za katere so zainteresirane številne zasebne družbe.
Jutri posvet o vlogi borz v gospodarstvu
V konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo 5 se bo jutri ob 17. uri začel posvet z naslovom »Rast z rizičnimi kapitali - Borze in finančna kultura v podporo razvoja«. Srečanje prireja tržaška Trgovinska zbornica, in sicer v sodelovanju z Zborničnim konzorcijem za koordiniranje borz in z znanim gospodarskim tednikom »II Mondo«.
Uvodno besedo bo na posvetu imel predsednik tržaške zbornice Tombesi, nato bodo predstavili video o borzni dejavnosti, sledila pa bodo poročila predstojnika tržaške ekonomske fakultete prof. Giacoma Borrusa, predsednika komisije za tarifne sezname tržaške borze dr. Cornelia Rizzardija in direktorja revije »II Mondo« dr. Redenta Morija. Po poročilih bo na sporedu razprava, predvidoma ob 19. uri pa bodo posvet zaključili.
Praznik karabinjerjev
Karabinjerji bodo 29. t. m. praznovali 176-letnico svoje ustanovitve. Priložnostna slovesnost bo ob 10.30 v vojašnici Petitti di Roreto v Istrski ulici 54, nanjo pa so povabili predstavnike najvišjih krajevnih vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti.
15. 5. 1989	15. 5. 1990
Leto dni je že minilo, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
Ivan Čač
Z ljubeznijo in žalostjo v srcih se ga spominjajo
vsi njegovi
Bazovica, 15. maja 1990
Sporočamo, da bo pogreb
MARTE CARLI vd. KRALJ jutri, 16. t. m., ob 12.30 v trebenski cer-kvi
SVOJCI
Trebče, Povir, 15. maja 1990
Sekcija KPI Zorko Kralj Trebče, Padriče in Gropada izreka iskreno sožalje sinovoma in svojcem ob izgubi drage Marte Kralj.
Pevke škedenjskega zbora pripravljajo proslavo ob desetletnici delovanja
Ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja se pripravlja, da dostojno proslavi desetletnico svojega delovanja. Slavnostna prireditev bo 27. maja zvečer v društveni dvorani - v prostorih, ki so jih s tolikšnim zadovoljstvom in navdušenjem odprli 6. novembra leta 1982.
»V trenutku, ko odpiramo te naše prostore, mislimo na kulturno dediščino, ki smo jo prejeli od naših prednikov, ki so nam posredovali svoj način življenja, dela in mišljenja, jezik, svoja prizadevanja in dosežke, svoje ideale in vero v boljšo bodočnost. Otvoritev društvenih prostorov je zato važen časovni mejnik, saj bomo spet lahko poprijeli za delo in zagotovili nove dosežke, ki se bodo tako pridružili bogati kulturni žetvi naših prednikov.«
Tako je bilo zapisano v brošuri ob otvoritvi doma, ki ga društvo skrbno čuva med svojo dokumentacijo.
»Pevke - bilo nas je pred desetimi leti' devet - smo prvič, kot skupina škedenjskih žen, nastopile za 8. marec leta 1980 v škedenjski kinodvorani. Med nami je bila tudi pevka italijanske narodnosti, saj smo želele že takrat poudariti našo odprtost in privabiti medse vse tiste, ki ljubijo petje, seveda v glavnem našo pesem.«
Tako so nam začele na eni od vaj, ki smo ji prisostvovali, obujati spomine pevke same. Deset vaj so imele za tisti prvi nastop, vadile pa so v kletnih prostorih ene od prijateljic zbora. Tako hladno je bilo v tistih prostorih, da jim je gostiteljica kar naprej kuhala čaje.
Po tem prvem nastopu se je število pevk dvignilo na 15, 16. Velik razvoj pa so pevke dosegle v sezoni 80-81, ko so se, pod vodstvom svoje zborovodkinje Marte Werk-Volk, dogovorile, da bodo vstopile kot ženski zbor v KD Ivan Grbec, ki je leto kasneje prišlo do svojega sedeža.
Od tedaj dalje je sledil nastop nastopu. Od prvih pevk jih je sedaj v zboru še kakšnih 6, 7; sestava zbora se je v tem času seveda spreminjala. Zbor je doživljal, kot je razumljivo, tudi krizne trenutke; toda sedaj je med pevkami veliko navdušenje, saj so pridobile več novih, predvsem mladih pevk, tako da jih je sedaj, skupno z zborovodkinjo Božo Hrvatič, ki je prevzela to delo v sezoni 1986-87, kar 29. S takšnim številom pevk pa je, tudi po mnenju Hrvatičeve same, že lahko sestavljati programe in se lotevati tudi težjih in zahtevnejših skladb.
»Našo tokratno proslavo nismo imenovale koncert, temveč "Najlepši trenutki" s podnaslovom: "Deset let delovanja ženskega zbora v pesmi in besedi". Za ta nastop smo izbrale okrog 15 pesmi, ki jih povezujemo z naj lepšimi in najbolj doživetimi dogodki iz našega delovanja. Tako bomo na primer zapele pesem "Andjele mili", ki smo jo zapele že na prvem nastopu, nato domačo "Kej me buoš taku za-mjeru" in seveda skladbo Ignacija Ote "Naše korenine", ki jo je, na besedilo naše pevke Laure Sancin, napisal prav za naš zbor, in še dvojezično skladbo "Pesem", za katero je glasbo
napisala naša zborovodkinja Boža Hrvatič, besedilo pa zopet Laura Sancin.«
Teden pred to proslavo, to se pravi 19. maja, pa bodo pevke zbora Ivan Grbec opravile še dvodnevno gostovanje v Zgornji vesci pri Bilčovsu v Rožu na Koroškem. Tja jih vabi moška pevska skupina »Vaščane pojo«, s katero so se pevke spoznale na srečanju slovenskih zborov v Stični na Dolenjskem. Lani je bila skupina gost škedenjskih pevk. Z lepim uspehom so pevci nastopili v društveni dvorani, prav ob praznovanju sv. Martina. Naslednjega dne so imeli lepo srečanje še v Domu J. Ukmarja, potem ko so obiskali še tržaško Rižarno.
»Z velikim navdušenjem odhajamo na to dvodnevno gostovanje, ker vemo, da nas koroški pevci pravtako z velikim veseljem pričakujejo. Imele bomo nastop v tamkajšnjem šolskem poslopju, kjer bomo zapele dve nabožni pesmi pa več ljudskih in umetnih pesmi. Dve pesmi bomo pevci in pevke obeh zborov zapeli skupaj.«
Ženski zbor iz Škednja je do sedaj nastopil na devetih koncertih revije Primorska poje. Z uspehom je nastopal na vseh domačih in drugih prireditvah na Tržaškem pa še v Kopru, v Stični, na Brjah na Vipavskem, v Pliberku na Koroškem, na Korčuli in še marsikje.
Pevke so polne elana in delovnega navdušenja ter upajo in želijo, da jih bodo s prav takšnimi občutki sprejeli vsi, ki jim vsa ta leta zvesto sledijo.
NEVA LUKEŠ
V ricmanjski Babni hi odprli razstavo akvarelov Jožeta Šajna
Prejšnji petek zvečer so v galeriji ricmanjske Babne hiše otvorlli razstavo akvarelov Jožeta Šajna. Gre za zelo zanimiv tematski ciklus, ki ga je slovenski ustvarjalec izoblikoval v zadnjih tridesetih letih: lik vešče je simbolična srž, v katero je Šajn vlil različne odtenke bivanjskega vprašanja in s tem - kot v nekakšni paraboli - izrazil svoje gledanje na človeka. Petkovo odprtje razstave, ki jo je priredilo SKD Slavec iz Ricmanj, je dopolnil še nastop MePZ Milan Pertot, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Akvareli Jožeta Šajna bodo na ogled še jutri, 16. t. m., od 20.30 do 22.30. (dam)
Na sliki (foto Magajna) nastop barkovljanskega zbora med petkovo otvoritvijo v ricmanjski Babni hiši.
Povratek izletnikov iz Francije
V	nedeljo, v poznih večernih urah, so se vrnili v Trst oziroma Gorico udeleženci letošnjega tradicionalnega množičnega izleta Primorskega dnevnika, ki jih je tokrat popeljal v Francijo.
V	polnih osmih dneh so s tremi avtobusi prevozili 3500 kilometrov in si ogledali res najlepše francoske pokrajine, mesta in kulturne spomenike, katedrale, muzeje itd. V Francijo so vstopili pri Chamonixu, vračali pa so se preko Pariza in nato skozi Nemčijo in Avstrijo.
Organizacija izleta je bila v rokah agencije Aurora Viaggi s sodelovanjem vodičev ljubljanskega Kompasa in delno francoskih. Celotno potovanje je potekalo v zelo lepem vremenu s prenočevanjem v dobrih hotelih in, kar je pomembno, v dobrem razpoloženju brez kakšnih nevšečnosti, kar je za izlete Primorskega dnevnika že običajno.
tik)
razne prireditve
V okviru pobud za starejše občane
prirejajo slovenske dobrodelne organizacije v Trstu predavanje prof. dr. Rafka Dolharja O POMENU GIBANJA V ZDRAVJU. Predavanje bo v dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu jutri, 16. t. m., ob 16.30. Sledi družabnost.
Narodna in študijska knjižnica - Odsek za jezik, Filozofska fakulteta v Trstu - Inštitut za slovansko filologijo vabita na kulturni večer MARKO KRAVOS, pesniški avtoportret s pokušnjo poezije, ki bo v četrtek, 17. t. m., ob 18.30 v gledališču Miela - mala dvorana, Trg Duca degli Abruzzi 3 - Trst.
Godba na pihala iz Ricmanj vabi na PROMENADNE KONCERTE v Ricma-njih (Žrebčevo) 19. maja; ob 20. uri in 20. maja, ob 18. uri. Sodelujejo sledeči pihalni orkestri: Goriški pihalni orkester Nova Gorica, Banda Cittadina Marano sul Panaro (MO) s skupino Le fruste di Romagna, Banda S. Paolino - Aguileia (Videm) in pihalni orkester Slovenske Konjice.
KD Lipa priredi v torek, 22. t. m., ob
20.30	v Bazovskem domu KONCERT DOMAČEGA MePZ LIPA. Za razvedrilo bosta poskrbeli Vanča in Tonca. Vabljeni!
izleti
Slovenska dobrodelna društva organizirajo 23. maja izlet na Koroško za starejše občane. Vpisovanje in informacije dobite v Ul. Machiavelli 22, II. nadstr., tel. 69126, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Rok za vpisovanje zapade danes, 15. maja.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO
' VABI
na predstavitev najnovejše pesniške zbirke Miroslava Košute
Odseljeni čas
Knjigo in avtorja bo predstavil dr. Denis Poniž.
Srečanje bo v TRŽAŠKI KNJIGARNI, jutri, 16. t. m., ob 18. uri.
gledališča
VERDI
V soboto, 19. t. m., ob 20. uri (red A) bo na sporedu premiera zadnje opere na repertoarju in sicer Donizettijeva L'ELI-SIR D'AMORE. Dirigent Gianfranco Mašini, režiser Marco Tullio Giordana. Zbor bo vodila Ine Meisters.
O operi bo spregovoril glasbeni kritik iz Bologne Piero Mioli v petek, 18. t. m., ob 18. uri v mali dvorani gledališča Verdi.
koncerti
Gledališče MIELA REINA
Nocoj ob 20.30 bo v okviru Mednarodnega srečanja sodobne glasbe na sporedu koncert flavtista Roberta FABBRICI-ANIJA, ki bo izvajal Satiejeve, Poulen-cove, Straussove, Dallapiccole, Clementi-jeve, Busottijeve, Beriove in druge skla-be.
kino
ARISTON - 18.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa.
EKCELSIOR - 18.00, 22.15 Always, r. Števen Spielberg, i. Richard Dreyfuss, John Goodman.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 22.00 Racconto di primavera, r. Erich Roh-mer.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Superman IV, i. Christopher Reeve.
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 L'ora del te, i. G. Byrne, A. Donohoe, □
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Moana e Cicciolina: stanche si, sazie mai, pom., □ □
NAZIONALE IV - 17.10, 22.00 Enrico V., i. Kenneth Branagh.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.30, 22.15 Blade Runner.
EDEN - 15.30, 22.00 Ouel desiderio bag-nato sotto la pelle in La bestia nera, pom., □□
CAPITOL - 17.00, 22.00 She Devil - Lei il diavolo.
LUMIERE - 18.00, 22.00 La guerra dei Roses, r. Danny De Vito, i. Kathleen Turner, Michael Douglas.
ALCIONE - 17.45, 22.00 Musič Box -prova d'accusa, r, Costa Gavras, i. Jes-sica Lange.
RADIO - 15.30, 21.30 La signora e il ma-rinaio 2, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom. □ - 18. letom □ □
šolske vesti
Mentorji bralnih značk osnovnih in nižjih srednji šol so vabljeni, da se udeležijo seje, ki bo danes, torek, 15. t. m., ob 16.30 v prostorih šole France Bevk na Opčinah. Dnevni red: razdelitev bralnih značk, porazdelitev ustvarjalcev po posameznih šolah in razno.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava Augusta PICCIONIJA.
V	galeriji Torbandena je do 23. t. m. na ogled' razstava slikarja Piera MARUS-SIGA.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je na ogled do 24. t. m. razstava z naslovom GRAFIČNI PREGLED. Na ogled bodo grafike 16 slikarjev. ,
V	Mladinskem domu v Boljuncu je do 20. t. m. odprta razstava o mlinih Doline Glinščice, ki so jo pripravili Silvester Metlika, Miran Bandi in župnik g. Franc Vončina v sodelovanju E. in A. Halupce. Umik razstave: ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ob delavnikih - torek, četrtek in sobota - od 16. do 18. ure. Vstop prost.
V	galeriji Rettori Tribbio - Piazza Vecchia 6 - bo do 18. t. m. na ogled razstava Gianpaola DE SANTIJA. Urnik: 10.30-12.30 in 17.30-19.30, ob nedeljah in praznikih 11.00-13.00. Ob ponedeljkih zaprto.
V	občinski galeriji na Trgu Unita
bodo danes ob 18. uri odprli razstavo TIZIANE VISENTINI.
razna obvestila
Jadralne tečaje v poletnih mesecih organizira JK Čupa. Vpisovanje na društvenem sedežu v Sesljanu ob sobotah od 16. do 19. ure, tel. 299858.
Drugo srečanje Malalanov - priložnost, da se ponovno srečamo bo v nedeljo, 27. t. m., od 15. ure dalje v Trebčah pri kalu (Bernača). Za informacije tel. na št. 211688, 212811 ali 213041 ob večernih urah.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 15. maja 1990
JAROMILA
Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.28 - Dolžina dneva 14.54 - Luna vzide ob
1.00	in zatone ob 9.42.
Jutri, SREDA, 16. maja 1990
MLADENA
PLIMOVANJE DANES: ob 7.21 najnižja -42 cm, ob 15.04 najvišja 19 cm, ob 19.46 naj nižja 8 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj, zračni tlak 1015,5 mb ustaljen, veter 6 km zahodnik, vlaga 68-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elisa Widmar, Elisa Sardo, Lorenzo Montenesi, Nicoletta Maria Pasguini, Luca Parussini, Larissa Velenik, Martina Apollonio.
UMRLI SO: 21-letni Stefano Manfe, 70-letna Elgisa Ballaminut vd. Mersini, 73-letna Margherita Marchesich vd. Cle-va, 69-letna Carolina Vesnaver por. Cer-necca, 65-letna Raffaella Rizzitelli, 52-let-ni Ottavio Bianco, 88-letna Beatrice Bel-lich vd. Vidulich, 61-letni Sergio Gallo, 63-letna Eliana Degobbis, 82-letna Mar-cella Velicogna por. Luzzato, 83-letni Re-migio Debelil, 80-letna Maria Vidonis por. Urban, 80-letna Maria Vidah vd. Škabar, 69-letni Giuseppe Ricatti, 65-let-ni Luigi Zanni, 80-letna Marcella Petre-tich vd. Zacchigna, 61-letni Guglielmo Cragnolini, 89-letni Gabriel Tikulin, 77-letni Marcello Zammatteo.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 14., do sobote,
19. maja 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Se vero 112, Ul. Baiamonti 50.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 15. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano
na srečanje s književnikom in poslancem Jašo Zlobcem
Porodni krči demokracije na Slovenskem
KD Lonjer-Katinara iri KK Adria
priredita v soboto, 19., in nedeljo, 20. t. m., v Lonjerju
RAZSTAVO DOMAČIH VIN
Vabljeni!
__________mali oglasi_______________
OSMICO je odprl Just Škerlj v Saležu št. 44. Toči belo vino in teran.
KO PO KRASU se boste vozili, lahko se v osmici pri Čočevih v Doberdobu do četrtka, 17. t. m., boste odpočili. Postrežejo vam vino, kruh, salame, pršut in vse, za osebe dobrih ust.
ZADRUGA BIKE TEAM izposoja ob sobotah in nedeljah, po dogovoru tudi v tednu (tel. 200939), kolesa mountain bike v Prečniku št. 1, pri restavraciji Sardoč.
ZADNJE Hlavatyeve akvarele nujno prodam po ugoni ceni. Tel. 413142 od 13. do 15. ure.
IŠČEM priče prometne nesreče med sivim fiat uno 45 in belim fiat 128 dne 19. marca, ob 12.05 v Ul. Flavia (Para-diso). Tel. 826459 v večernih urah.
IŠČEM 55/60 letno hišno pomočnico, trikrat tedensko. Tel. 767639 ali 380889.
40-LETNIK z znanjem angleškega in italijanskega jezika išče zaposlitev. Morebitne pismene ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Ul-Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Ko-respondent".
PRODAM koso gaspardo za priključek k traktorju. Tel. (0481) 882421.
PRODAM VW jetta 1300-GL, mod 81, bele barve, prenovljeni motor v odličnem stanju. Tel. (040) 211375 ob večernih urah.
PRODAM 50-litrski nov hladilnik. Tel-231855.
PRODAM tovornjak - prekucnik OM, dve toni. Tel. 229127.
PRODAM lado nivo, prevoženih 20.000 km. Tel. 200691.
PRODAM tovorno dvigalo (vericello). Tel. 327240.
PRODAM fiorino PK 1300 dizel, popolnoma na novo pobarvan, prevoženih
30.000	km, v dobrem stanju, za
3.500.000	lir. Tel. v jutranjih urah na št 220367.
PRODAM tomos 50 sive barve, v odličnem stanju, Tel. 211672.
V RONKAH prodam embalirano slamo-Tel. na št. (0481) 778504 v popoldanskih urah.
PODJETJE z novim sedežem v Trstu išče osebje z lastnim avtomobilom 'l izkušnjami za prodajo (ne od vrat do vrat). Začetna mesečna plača 4.000.000 lir. Predstaviti se danes, 15. t. m., od lž do 20. ure v hotelu Lido - Milje.
_________prispevki_____________J
Ob 8. obletnici smrti Tiberija Rukih? daruje Mimi Bogateč 50.000 lir za SP Vesna - Križ.
Ob 5. obletnici smrti dragega in nep?" zabnega sina Borisa Kralja daruje druž1" na 30.000 lir za Godbo na pihala V. P®1'
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Na dan rojstva pok. Franca Husuja d®' rujejo svojci 50.000 lir za Godbeno dru=' tvo Prosek.
V	spomin na dragega Uroša daruje1
nona Karla in nono Angelo 10.000 Ur z Dijaško matico.	,
V	spomin na drago mamo in nono St fanijo Košuto vd. Košuta darujeta h^ Grozdana in sin Oskar z družinah/
80.000	lir za vzdrževanje spomenika pa® lim v NOB v Križu, 80.000 lir za KD Ves na, 80.000 lir za ŠD Mladina, 80.000 Ur T, sekcijo VZPI-ANPI iz Križa in 80.000 za Dom Albert Sirk.
V	spomin na prof. Toneta Penka dah/ je dr. Ivan Simunič 50.000 lir za Društ naravoslovcev Tone Penko.
Ob postavitvi maja v Ricmanjih dalPL) skupina maja iz Ricmanj in Loga lOO-1^ lir za SKD Slavec.
3
menjalnica
14. 5. 1990
TUJE VALUTE	FIXING 	 MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKpV TRST 7,40 rQ S
Ameriški dolar .		 1207,45	1200,—	Japonski jen 		7,896	
Nemška marka .		 735,55	732,—	Švicarski frank		864,70	858- lO4^ 18^0
Francoski frank		 218,19	216,—	Avstrijski šiling		104,535	
Holandski florint ... 654,35		651,— ’	Norveška krona		188,97	
Belgijski frank		 35,54	35.—	Švedska krona		201,17	
Funt šterling ..		 2031,70	2000.—	Portugalski eskudo .	8,294	11,2°
Irski šterling ..		1171,50	1950.—	Španska peseta 		11,717	J*' ggO-'' i
Danska krona .		 192,76	190,—	Avstralski dolar		922,50	
Grška drahma.		 7,442	7.—		Jugoslov. dinar 		—	
Kanadski dolar		 1027,20	1000,—	ECU		1504,50	
					
Razgovor z direktorjem Festivala Vladimirom Vajdo
o letošnji poletni ponudbi
V ljubljanskih Križankah glasba res za vse okuse
Poletje nam že nekaj časa vztrajno trka na vrata in nam ponuja vreme, primerno predvsem kopanju in krajšim izletom. Koledarsko pa zimske sezone še ni konec, saj so prav maja v raznih gledališčih in opernih hišah na sporedu zadnje premiere, medtem ko se istočasno zaključujejo simfonične sezone. Poletne prireditve se bodo začele čez približno mesec dni, sporedi Pa so seveda že zasnovani in izdelani. Med ustanovami, ki se iz leta v leto trudijo, da bi nam ponudile čim pestrejši in vabljivejši poletni spored, spada prav gotovo Festival Ljubljana. Križanke so prijeten okvir za vsakovrstne prireditve: od koncertov, musica-lov ali plesnih predstav na velikem odru v poletnem gledališču do gledaliških ali vsekakor komornejših predstav, ki rade izkoriščajo predverje ali Peklensko dvorišče. Ljubljana tudi ni preveč oddaljena in je v poletnem času dosegljiva brez vsakršnih težav. Skratka, gre za prireditve, do katerih lahko pridemo brez prevelikega napora in ki dopolnjujejo poletno prireditveno ponudbo v Furlaniji-Julijski krajini ob upoštevanju, da je razdalja približno ista.
Pri iskanju formule ali recepta, po katerem je bil letošnji spored izdelan, Pridemo do sledečih sestavih: izobilju glasbe, pri kateri prevladujeta resna in komorna glasba, dodamo kanček gledališča, samo za ščepec folklore in lahke glasbe. Zanimalo nas je predvsem po kakšnem ključu vodstvo Festivala sestavlja sporede, pa smo se o tem in še o marsičem pogovorili z direktorjem Vladimirom Vajdo. Takoj nam je pojasnil, da predstavlja glavnico sporeda resna glasba, ker je Festival član Evropskega združenja glasbenih festivalov.
Članstva v tem evropskem Združena ne pogojuje samo kvantiteta, tem-več in predvsem kvaliteta programa: u9ledni umetniki iz sveta klasične Slasbe in istočasno izbrani sporedi. Poleg tega smo tudi prepričani, da je
šel. Sicer temeljijo naše izbire še na dveh točkah: poletni festivali skušajo izkoriščati krožne turneje umetnikov in ansamblov, ki so na razpolago prav v poletnem času, nenazadnje pa je tu ttudi vprašanje obiska. Občinstvo res včasih reagira na nepredvidljiv način, vendar nam dolgoletna izkušnja vsekakor ponuja precej zanesljive napotke.
Tu se takoj pojavlja pripomba, zakaj so odsotni musicali in jazz.
Glede jazza bi omenil dogovor s Cankarjevim domom, ki skrbi, denimo, za Ljubljanski jazz festival, pri musicalih pa je problemov več. Glavni je vsekakor, da je zadnja leta ponudba v Evropi izredno slaba, ker se uspešnice zadržujejo na ameriških odrih.
Seveda smo želeli izvedeti, katere prireditve bi Vladimir Vajda svetoval, recimo, gledalcem iz Trsta ali Gorice. Tako vprašanje je seveda precej neusmiljeno za človeka, ki neposredno sodeluje pri izdelavi sporeda.
Res težko izbiram, svetoval bi vse. Če pa že moram, bi vsem priporočal otvoritev 14. julija, ko bo nastopal Komorni ansambel Slovenicum s kitaristom Aliriom Diazem, dirigent bo Uroš Lajovic; ljubitelje duhovne glasbe in ljudskih pesmi bi opozoril 16. julija na Slovenski oktet, s katerim bo nastopal slavni Nikolaj Gedda. Vseka-kof zanimiv se mi zdi tudi Zlodejev veseli dvorec Franza Schuberta 17. julija z Dunajskim komornim orkestrom in solisti. Ta prireditev je sad sodelovanja v okviru skupnosti Alpe-Jadran, ki bo verjetno privedla do še marsikaterega zanimivega rezultata. Prav gotovo je vabljiv Britten kvartet 2. avgusta, ne morem spregledati sovjetskih ansamblov - Moskovskega državnega simfoničnega orkestra in Simfoničnega orkestra moskovksega radia, 1. avgusta oz. 15. avgusta. Morda pa bo koga zamikala zagrebška
Komedija 26. in 27. avgusta z delom Cesar Franc Jožef v Zagrebu. Tedaj bo tudi vinski sejem. In seveda sem bil krivičen do mnogih drugih uglednih gostov... Poletne prireditve bomo, recimo, zaključili z neobičajnim nastopom skupine Green Town Jazz Band. Nekaj jazza si bomo le privoščili!
Kljub optimizmu, ki spremlja vsak začetek sezone, smo se ustavili tudi ob težavah, s katerimi se morajo organizatorji spoprijemati iz leta v leto.
Seveda je pri vsem tem tudi nekaj kapelj pelina. Težave so običajne. Pri finančnih težavah bi se nerad ustavljal, pač pa bi omenil izredno omejeno hotelsko zmogljivost, ki nam pogosto greni življenje. Stroški za bivanje in prevoz so, denimo, ogromni v primerjavi s honorarji. Pomanjkljiva je včasih reklama. Vsekakor mislim, da bo tudi pri našem delu dokončno
prevladala tržna plat, kar pomeni, da bomo morda še omejili število prireditev na račun kvalitete.
Festival Ljubljana se ne ukvarja samo s poletnimi prireditvami...
Ta trenutek je poletni spored najaktualnejši. Pravkar je v Viteški dvorani na ogled 3900 let star kamen z lune v okviru razstave Človek na luni. Lani je minilo 20 let, odkar je človek prvič stopil na luno. Obiskovalce predvsem zanima video. Ljubljana ima zadnja v gosteh razstavo, ki je obiskala že 21 večjih mest. Sicer moram omeniti, da bo prvo na vrsti Operno poletje, ki se bo začelo 25. junija. Pet opernih predstav nadomešča Operni bienale, ker se tej prireditvi ne bi radi odrekli, istočasno pa še nismo naški oblike, ki bi jo lahko nadomestila. Od oktobra dalje pa bodo stekli abonmaji Zvočni svet klaviature in Mozartova ciklusa.
O jesenskih in zimskih prireditvah bomo spregovorili še kdaj kasneje. Prej bi nas zanimal kak praktičen napotek za gledalce iz Trsta ali Gorice...
Če si želijo ogledati prireditev, naj enostavno telefonirajo v jutranjih urah na št. 221948 ali na blagajno št. 226544 med 11. in 13. uro ter med 18. in 19. uro. (Klicna številka za Ljubljano je 003861.) Seveda morajo vstopnice rezervirati poimensko, a mislim, da to ni prehud napor. Verjetno se bomo tudi dogovorili s kako tržaško turistično agencijo ali s sežanskim Kompasom. Skratka, možnosti je več...
Verjetno res ni preveč naporno, istočasno pa se nam zdi tudi letošnji spored, ki ga bomo seveda pravočasno objavili, dovolj vabljiv za še tako izbirčnega gledalca.
Pogovor zapisala NADJA KRISČAK
r
	■lil				lil	de	mošnji televizijski in	radijski sporedi		
RAI 1
	C RAI 2	RAI 3	|	TV Ljubljana 1	|	TV Koper
7.00	Aktualno: Uno mattina y.40 Nanizanka: II mago
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Albertone
11.00	Nadaljevanka: Chateau-
vallon
11.55	Vreme in dnevnik
12.10	Ob nog. prvenstvu: Un mondo nel pallone -Kostarika
13.30	Dnevnik - tri minute
14.05	Variete: Occhio al bi-
glietto
14.20	Tenis: mednarodno moško prvenstvo Italije (iz Rima)
j6.30 Mladinska oddaja: Big! ‘7.55 Iz parlamenta in vesti 16-05 Nan.: Cuori senza eta 16-40 Nadaljevanka: Santa . Barbara
y-40 Almanah, vreme in •;r. dnevnik
Tednik: TG 1 - Sette '40 Film: La legge e legge (kom., It.-Fr. 1958, r. Christian-Jague, i. Toto, Fernandel), vmes dnevnik
Dok. oddaja: A tu per tu
23.15
23 an COn 1 °Pera O arte 23 ,9 Dnevnik in vreme
Tenis: mednarodno moško prvenstvo Italije
7.00	Otroški variete: Pata-trac in risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Tečaj angleščine in francoščine
9.55	Knjige: Casablanca
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno č...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.15	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igra: L'amore e una cosa meravigliosa
15.40	TV film: II ragazzo e il leoparde
17.00	Vesti in Videocomic
18.20	Šport in Casablanca
18.40	Nanizanka: Le strade di S. Francisco
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Film: II vizietto (kom.,
It.-Fr. 1978, r. Edouard Molinaro, i. Ugo Tog-nazzi, Michel Serrault)
22.10	Tribuna referendum
22.55	Dnevnik - nocoj
23.05	Variete: Ritira il pre-mio...
23.40	Košarka: play off
0.20 Knjige: Casablanca
0.25 Dnevnik in horoskop
1.00	Film: Sabotaggio (krim., VB 1936, r. A. Hitchcock, i. Sylvia Sid-ney)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - I giochi matematici, Guglielmo De Marcillat e Tarte della vetrata in Italia, Assistenza al volo
14.00	Deželne vesti
14.30	Rubrika: Block-Notes
15.00	Izobraževalna oddaja: Ambientevivo
15.30	Videosport: ameriški nogomet, lokostrelstvo, rokomet, tenis - mednarodno moško prvenstvo Italije
18.45	Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Aktualno: Un giorno in pretura
22.20	Večerni dnevnik
22.30	Dokumentarna oddaja: La mia guerra - Ouando gli ebrei erano costretti a nascondersi
24.00	Nočni dnevnik
24.15	Pred 20 leti
9.00	Mozaik. Zgodbe iz školjke
9.30	Šolska TV: Zgodbe iz življenja rastlin, 9.55 Kmečki upor na Slovenskem 1. 1515, 10.15 Promet v mavcu, 10.25 nemščina - Alles Gute (10. lekcija)
10.55	Sedma steza
11.10	Mozaik. Osmi dan (pon.)
11.55	Video strani
14.30	Tečaj nemščine
15.00	Žarišče (pon.)
15.30	Nad.: Shaka Zulu (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Šolska TV
17.50	Spored za otroke in mlade: Lonček, kuhaj!,
18.50	gledališka predstava Čarovnik iz Oza
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Moja poslednja sanja (J. D'Ormesson, r. Robert Mazoyer, i. Francis Huster, 4. del)
21.05	Srečanje radijskih postaj: Nordring '90
22.05	Dnevnik in vreme
22.30	Nadaljevanka: Shaka Zulu (3. del)
23.20	Video strani
13.45	Nogomet - argentinsko prvenstvo
15.30	Nočni boks (pon.)
16.15	Juke box (pon.)
16.45	Košarka - prvenstvo NBA (pon.)
18.15	Wrestling Spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	Stičišče
20.00	Tednik: Evropa, zakaj?
20.30	Veliki boks
21.45	Oddaja o odbojki: Su-pervolley
22.30	TVD Novice
22.45	Juke box
23.15	Rubrika: Eurogolf
TV Ljubljana 2
16.00	Tenis: Mednarodno prvenstvo Jugoslavije (iz Umaga)
18.20	Svet športa
19.00	Naša pesem - Maribor '90 (1. odd.)
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Žrebanje lota
20.35	Umetniški večer: Šoah (dok., Fr. 1985, r. Claude Lanzmann, 2. del)
23.35	Kronika TV fetivala Neum '90
—Jahale s_______________
0 Nanizanke: La grant vallata - Un'esplosioi dl violenza, 8.00 Ui famiglia americana, 9j Love Boat - Papa ne sa In -,n Riu, 10.001 Jefferson Kvizi: Časa mia, 12.1 “is, 12.40 II pranzo e se yito, 13.30 Čari genito l5on M-15 Gioco delle copp Aktualni oddaji: Age matrimoniale, 15.:
16.00	Ta rC0 e offro
16.30	pravniški pregled
1? 00 R!na-e5zavas
Kvizu Doppio slaloi 1A30 Babilonia, 18.( j-LK. R prezzo e giust Ip-OO II gioco dei 9, 19.-
20.25	vra tnoglie e marito
ariete: Striscia la no!
20.40	TV r,
fri fllm: Il magistra aram., It. 1989, r. K. Mi: ‘T’,* 1' Franco Nero, Jul
22.40	Awke'l del)
23.25	v . alno:Letanegata Variete: Maurizio Co
l.ls ,atlz°Sho\v
ariete: Striscia la nol F35 Ma(P°n-)
ruzanka: Lou Grant u giudice da legare
RETE 4_______________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.25	Filmske novosti
9.35	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore - Festa di addio al celibato
12.40	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Fal-con Crest, 17.05 Veroni-ca, 17.35 General Hospi-tal, 18.30 Febbre d amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -La stanza di vetro
20.30	Film: Una ragazza da se-durre (kom., ZDA 1965, r. Michael Gordon, i. Rock Hudson, Leslie Caron)
22.40	Nogomet: prijateljska tekma Anglija-Danska (posnetki iz Wembleya)
0.40 Film: I sette dell Orsa Maggiore (vojni, It. 1953, r. Duilio Coletti, i. Pierre Cressoy, Eleonora Rossi Drago)
ITALIA 1______________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nanizanke: SuperVicky,
9.00	Mork & Mindy - Un figlio fuori dal normale,
9.30	Agente Pepper - Gioco mortale, 10.30 Simon & Simon - Doppia regis-trazione, 11.30 New York New York - Giustizia o vendetta, 12.35 Chips -Venditore di gelati, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.35 L incredibile Hulk, 19.30 Denise
20.00	Risanke: Bobobobs
20.30	Nanizanka: College
21.30	Candid Camera Show
22.30	Aktualno: La voce della coscienza
23.15	Glasbena oddaja: Be Bob aLula
23.45	Šport: Settimana gol 0.45 Aktualno: Čara TV
1.40	Nanizanka: Star Trek -L'ammutinamento
j OPEON
9.30	Nan.: Capitan Nice
12.30	Nan.: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa sel-vaggia, 16.15 Colorina,
17.15	Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke: Trasformers
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Nina (kom., ZDA 1976, r. Vincente Minelli,
i. Liza Minelli, Ingrid Bergman)
22.30	Šport: Excalibur
23.15	Film: Il ritorno di Tiger (dram., r. Amin Chaud-hri, i. Patrick Swayze)
TMC___________________
9.30	Nan.: Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
13.00	Športne vesti
13.15	Variete: Ale, oh-oh
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: La rivolta (kom., ZDA 1950, r. Richard Bro-oks, i. Cary Grant)
16.45	Variete: Girogiromondo
17.15	Glasba: Clip clip
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il cigno (kom., ZDA 1956, r. Charles Vidor, i. Grace Kelly)
22.30	Rubrika o motorjih
23.00	Vesti in šport
24.00	Film: Shaft e i mercanti di schiavi (pust., ZDA 1973)
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanki: L albero delle mele, 12.00 Love Story
12.30	Potovanjepo Italiji
13.00	Nanizanki: Un eroe da guattro soldi, 13.30 Te-nente OHara
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Lo zio d'A-merica
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Rubrika: Šport e šport
23.30	Vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Slovenski esej; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, tdda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 Kultura in ne; 10.10 Š koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji;
12.00	Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Koroška poje: moški zbor Valentin Polanšek z Obirskega; 12:50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Spomini na Rainerja Mario Rilkeja; 17.28 Mladi val;
19.20	Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.05 Znanja široka cesta;
8.35	Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja;
11.05	Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba;
13.20	Zabavna glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena po-slušalnica; 14.40 Radijski merkurček;
15.00	Radio danes; radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Minute za ...; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.05	Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9:30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Orlando dei Pupi; 11.30Jta-liana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz;
17.00	Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato vso noč Nočna glasba.
Stališči predsednikov goriških industrijcev in trgovcev
Delodajalci nasprotujejo omejevanju svobode odpusta v malih podjetjih
V soboto v Katoliškem domu
Celovečerni koncert zbora Lojze Bratuž
Parlament je prejšnji četrtek odobril zakon, ki naj bi preprečil enega od referendumov, o katerih bomo glasovali 3. junija. Gre za omejitev sedaj neomejenih možnosti odpuščanja zaposlenih v podjetjih z manj kot 15 delovnimi močmi. Pred 20 leti je namreč 'zakon, znan kot Statut pravic delavcev, v svojem 18. členu predvidel, da je odpust delavca brez upravičenega razloga neveljaven. Ta predpis pa je doslej veljal samo v podjetjih z več kot 15 uslužbenci, kar danes še dopušča delodajalcem v manjših industrijskih podjetjih, obrtnikom in trgovcem praktično neomejene možnosti odpusta. .Proti temu je lani stranka proletarske demokracije zbrala potrebnih 500 tisoč podpisov, da bi na referendumu državljani odločali o odpravi te neenakosti. Da bi preprečili referendum, se je v parlamentu večina strank dogovorila za zakon, ki vsaj delno uvaja tudi v manjša podjetja zaščito zaposlenih pred neupravičenim odpustom. Medtem ko je v delavskem statutu namreč predvideno, da je odpust brez upravičenega razloga neveljaven in da mora delodajalec v takem primeru ponovno vzeti v službo delavca, je zaščita, ki jo novi zakon predvideva za zaposlene v majhnih podjetjih precej šibkejša. Zahteva se pisna oblika sporočila o odpustu in njegova utemeljitev. V primeru, da na priziv delavca pretor ugotovi neveljavnost odpusta, zakon dopušča delodajalcu dvoje mož-
nosti: lahko ponovno vzame v službo delavca, lahko pa mu v zameno izplača odškodnino v znesku od 2,5 do 6 mesečnih plač.
Večina političnih sil in sindikatov je to obliko zaščite ocenila kot uravnovešeno in primerno za majhna podjetja, so pa tudi drugačna mnenja. Pobudniki referenduma menijo, da zakon še ne uvaja zadostne zaščite in da je torej referendum še vedno aktualen. O tem bo odločalo kasacijsko sodišče. Po drugi strani pa so dvignili glas tudi predstavniki malih industrijcev, obrtnikov in trgovcev, za katere vsako preprečevanje svobode odpuščanja delavcev težko pogojuje delovanje manjših podjetij.
Predstavniki malih industrijcev in obrtnikov se na Goriškem še niso uradno izrekli, čeprav smo v pogovoru s funkcionarji na njihovih združenjih lahko ugotovili, da odločno nasprotujejo novim prepisom in bodo svoja stališča s tem v zvezi podrobneje razčlenili v prihodnjih dneh.
Pač pa sta se te dni oglasila najprej predsednik goriškega Združenja industrijcev Giovanni German in včeraj še predsednik Združenja trgovcev Mario Morassi. German meni, da je novi zakon nesprejemljiv in da močno ogroža manjša podjetja, katerih moč in učinkovitost sta doslej temeljili predvsem na prožnosti števila zaposlenih. Na Goriškem bodo novi predpisi
Bil je namestnik komisarja divizije Garibaldi Natisone
Na Volčji dragi obeležje Mariu Blasonu - Brunu
Na pročelju Kebrove hiše na Volčji dragi so prejšnjo soboto odkrili spominsko ploščo Mariu Blasonu - Brunu, namestniku politkomisarja divizije Garibaldi Natisone. Na tem mestu so go namreč aprila leta 1945, samo nekaj dni pred koncem vojne, ubili Nemci.
Na slovesnosti, ki so se je udeležili številni nekdanji partizanski borci z obeh strani meje ter sorodniki padlega borca — med temi tudi sestri Silvana in Leda — sta govorila Federico Vincenti v imenu deželnega združenja VZPI-ANPI ter Lado Pohar, podpredsednik republiškega odbora ZZB Slovenije.
Priložnostni kulturni spored so oblikaovali učenci osnovne šole iz Renč ter pevski zbor Dino Salvator iz Ronk.
Mario Blason je izhajal iz napredne delavske družine iz Tržiča.
Gornjemu zapisu naj dodamo še sporočilo, da bo v nedeljo, 20. maja, ob 16. uri pri Peternelu v Goriških Brdih komemoracija pred spomenikom, leta 1944 s strani nemške soldateske pobitih prebivalcev. Komemoracijo prirejata Zveza ZB in VZPI-ANPI.
Prehod meje z osebno izkaznico - samo za italijanske državljane
V Jugoslaviji je obvezna turistična prepustnica
Včeraj je začel veljati ukrep po katerem lahko italijanski državljani prehajajo italijansko-jugoslovansko mejo samo z osebno izkaznico. Kakor smo že pred dnevi poročali, v trenutku, ko so iz Rima preko Prefekture najavili novost, gre v tem slučaju za enostranski ukrep Italije. Da je temu tako, smo se prepričali včeraj pri obmejnih organih na jugoslovanski strani meje. Italijanski državljani, ki vstopajo v Jugoslavijo brez potnega lista, ali brez maloobmejne prepustnice, morajo ob vstopu še zmeraj poskrbeti za tako imenovano turistično prepustnico. Dokument jim izdajo na mednarodnem mejnem prehodu, ob tem morajo seveda predložiti osebno izkaznico in plačati malenkostno takso. S turistično prepustnico lahko potujejo v katerikoli kraj v Jugoslaviji. Dokument velja mesec dni, ob izstopu iz države pa ga morajo obvezno vrniti.
Po prvem dnevu veljavnosti novega predpisa je sicer še nekoliko preuranje-no ocenjevati, kako se bo ta ukrep odražal. Včeraj je bil namreč ponedeljek in, kar zadeva promet na meji, precej umirjen dan. Prva ocena, ki jo je mogoče kljub vsemu izreči pa je naslednja: sprostitev bo prišla prav predvsem turistom iz notranjosti Italije, medtem ko je za ljudi ob meji še zmeraj koristnejši potni list ali pa maloobmejna prepustnica. Vsaj dokler ne bo dosežen dvostranski sporazum.
prizadeli kakih sto manjših industrijskih podjetij, ki bodo po mnenju pre-sednika Germana močno občutila negativne posledice. Predsednik goriških industrijcev nadalje opozarja na nevarnost poslabšanja odnosov s sindikalnimi organizacijami, ki da so bili v zadnjem času dobri in konstruktivni, utegnejo pa se skaliti zaradi kontrapo-zicije ob novem zakonu. Industrije! vsekakor napovedujejo, da bodo skušali čimporej doseči spremembo novih prepisov.
Še bolj oster je predsednik goriških trgovcev. Zakon, ki omejuje svobodo odpustov, označuje kot pravcati atentat za obstoj manjših podjetij, med katera sodi velika večina trgovin. Za trgovske dejavnosti, pravi, je značilno tesno osebno sodelovanje med zaposlenim in delodajalcem. Prožnost glede razpolaganja z delovno silo naj bi torej bila v trgovini nujna, saj v tem sektorju ni dopolnilne blagajne in drugih inštrumentov socialnega varstva. Morassi trdi, da je presenetljivo, da se na pragu leta 1993 Italija odloča za predpise, ki so povsem drugačni od predpisov v drugih evropskih državah. Tudi trgovci napovedujejo boj proti novemu zakonu. O tem bodo razpravljali na skupščini v ponedeljek, 4. junija, ob 20. uri v konferenčni dvorani Expomega. Druga pomembna točka razprave na skupščini pa bo vprašanje gradnje t.i. trgovskega megacentra na avtoportu.
V nedeljo je v Doberdobu odjeknila vest, da je preminil dolgoletni športni delavec Gi-orgio Ulian. Rodil se je leta 1947 v Doberdobu in je izhajal iz furlanske družine. Njegov ded se je namreč priselil v Doberdob iz Rude že pred prvo svetovno vojno. Uhanovi so v Doberdobu zelo poznani, posebno pa je še živ spomin na Giorgiovega očeta Bepija, ki je bil brivec.
Giorgio se je že mlad zanimal za nogomet in je kmalu stopil v vrsto naraščajnikov v Ronkah, kjer je igral v vlogi branilca. Igralsko pot je zaključil v prvenstvu juniorjev, nato si je prizadeval, da bi v Doberdobu nastalo športno društvo. Bil je med pobudniki in organizatorji ekip, ki so nastopale na turnirjih in na slovenskih športnih igrah. Iz teh zametkov je nato nastala športna zveza Mladost. Ulian je bil od vsega začetka odbornik, trener in animator. V najtežjem obdobju delovanja društva je bil namreč duša mladinskega nogometa, bil je animator, spremljevalec in. trener. Prve mladinske ekipe Mladosti so nastajale pod njegovim tehničnim vodstvom v času, ko vas še ni razpolagala z igriščem in je bilo skoraj nemogoče trenirati. V sezoni 1973/74 je tudi vodil člansko ekipo, nato pa je postal predsednik društva in je ostal na vodilnem mestu do leta
Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, ki ga vodi Stanko Jericijo, je v soboto zvečer nastopil s samostojnim koncertom v Katoliškem domu. Poslušalcem so člani zbora predstavili izbor slovenskih narodnih in umetnih pesmi in tudi nekaj polifonije.
1983. V tem obdobju je dokazal vsestransko zanimanje za šport in rekreacijo. Bil je med drugim predsednik balinarskega društva Gradina. Med njegovim predsednikovanjem je članska ekipa Mladosti žela največ uspehov. S požrtvovalnim in vztrajnim delom je Ulian počasi vključil v domačo ekipo igralce iz Doberdoba, ki so bili razkropljeni po italijanskih ekipah tržiš-kega območja. Izkazal se je tudi kot dober organizator. Dobro je poznal nogomet in dogajanja okrog tega športa v krajevnem merilu.
Goriška nogometna zveza mu je podelila posebno priznanje, lani, ob 20-letnici Športne zveze Mladost pa je prejel tudi posebno priznanje te zveze za dolgoletno požrtvovalno delo in uspehe pri vodenju članske ekipe. Najboljše priznanje pa so bili rezultati ekipe. Kar dvakrat se je namreč prebila v sam vrh lestvice in za las ji je spodletelo napredovanje v 2. kategorijo.
Leta 1985 je Giorgio Ulian postal občinski svetovalec na listi Občinske enotnosti. Dve leti kasneje pa se je zaradi hude in nenadne bolezni odpovedal vsem funkcijam. Preselil se je k bratrancu v Rudo, od koder je prispela žalostna novica, da je v boju z zahrbtno boleznijo podlegel.
Pogreb bo danes, v torek, v Rudi. Pogrebni sprevod bo šel ob 17. uri iz bolnišnice v Palmanovi, ob 17.30 pa bo pogreb v Rudi.
Doberdobski športniki, člani ŠZ Mladost in vaščani se bomo Giorgia spominjali s spoštovanjem in hvaležnostjo.
(J. M.)
Zbor Lojze Bratuž se s samostojnim koncertom ni predstavil že nekaj let. V tem času pa je sodeloval na številnih tradicionalnih revijah, kakor tudi na drugih pomembnejših glasbenih pobudah. Odločitev za samostojen koncert je padla predvsem zaradi želje, da bi mladim pevcem, ki so se zadnja leta pridružili zboru, pripravili lepo osebno doživetje in zadoščenje.
Sobotni koncert pa je'imel še dodaten razlog: potrditev vloge zborovskega petja v našem prostoru, slovenskem in italijanskem oziroma srednjeevropskem.
Spored večera je zbor Lojze Bratuž začel z Gallusovo skladbo, svoj nastop pa je obogatil predvsem z izborom domačih avtorjev.
Tako je ne preveč številno občinstvo lahko poslušalo Vrabčevo »Na goriškem Travniku«, Filejevi »Meglica« in »Kaj pa ti fantič«, Renerjevo »Slovenska zemlja« in Jericijevo »Zdravica«.
Mešani zbor Lojze Bratuž med sobotnim koncertom. (Foto Pavšič)
Spet trinajstica v baru »Ali«
Sreča se je spet nasmehnila goriš-kim privržencem športnih stav in to ponovno v baru "Ali" na Korzu Italia. kjer so prejšnji teden s trinajstico in vrsto dvanajstič še neznani igralci zmagali na totocalciu več kot milijardo lir.
V nedeljo so sistemisti, ki so igrali športno napoved v istem lokalu, ponovno zadeli trinajstico in sedem dvanajstič ter zmagali čedno vsoto: trinajstica je namreč navrgla dobrih 93 milijonov lir, dvanajstine pa so vredno po 2 milijona 619 tisočakov. Skupno bodo torej srečni dobitniki prejeli približno 111 milijonov lir.
Nedeljskih izidov nogometnih tekem se nekdo veseli tudi v Gradežu. kjer so prav tako zadeli trinajstico Neznanec, ki je napoved oddal v barn "Bomben" na Nabrežju Camperio l®' bo vnovčil 93 milijonov lir.
_____________kino_______________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Non guardarmi, non ti sento«.
Žalovanje v vrstah doberdobske Mladosti
Umrl je Giorgio Ulian športnik in organizator
V nedeljo zgodaj zjutraj pri Krmim
Goričan težko ranjen Z avtom zavozil s ceste
Smrtna nesreča v Krminu Avtomobil zbil pešca
Trenutna nepazljivost, najverjetneje zaradi utrujenosti, ali pa dremavica, in neprimerna hitrost so najverjetneje botrovali hudi prometni nesreči, v kateri se je v nedeljskih zgodnjih jutranjih urah težko poškodoval 32-letni Roberto Zamparini iz Gorice, Ul. Or-zoni 29. Mladenič se je ob 4.30 vračal domov, ko je na državni cesti štev. 56 med Gorico in Vidmom, v neposredni bližini opekarne pri Krminu na blagem ovinku zavozil s ceste v obcestni jarek na desni. Avtomobil je drsel po jarku še kakih 60 metrov nakar je z vso silo trčil v drog električne napeljave. Še prej je avto (ford fiesta) zrušil tudi večjo reklamno tablo.
Nesreče so se najprej zavedli stanovalci bližnjih hiš, ki jih je prebudil hrup sredi noči. Po telefonu so obvestili pristojne službe.
Reševalna ekipa se je kar precej trudila, preden je iz razbitin izvlekla ponesrečenca. Odpeljali so ga v goriš-ko splošno bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik ugotovil močan pretres možganov in nezavestno stanje 1. stopnje.
Zamparinija so prav zaradi resnosti oškodb kmalu nato prepeljali v tržaš-o bolnišnico na Katinari, kjer so ga sprejeli s strogo pridržano prognozo na oddelku za oživljanje in intenzivno nego.
Zapisnik nesreče sestavljajo karabinjerji iz Gradišča.
Tragičen zaključek popoldanskega izleta z motorjem. V nedeljo okrog 15. ure sta se namreč v Sovodnjah težje poškodovala fant in punca, ki sta bila z motorjem namenjena po vasi proti levemu bregu Soče. Motor je vozil 26-letni Riccardo Marzola iz Gorice, Ul. Oberdan 13, z njim se je peljala prav-tako 26-letna Pierangela Fulizio iz Škocjana ob Soči. Na ostrem ovinku, pri Vipavi, je motorist izgubil nadzorstvo nad vozilom in silovito trčil v drog električne napeljave.
Konec tedna je žal minil v znamenju težkih prometnih nesreč. Najhujša, s smrtnim izidom, se je pripetila v nedeljo zvečer, nekaj minut pred 23. uro v predmestju Krmina. Avtomobil je namreč do smrti povozil 52-letne-ga pešca Vittoria Vendramina iz Bra-
Ponesrečenca so najprej prepeljali v goriško splošno bolnišnico, za Marzolo pa so zdravniki kmalu nato odredili prevoz v videmsko splošno bolnišnico. Mladenič se je namreč v nesreči poleg zloma rame močno udaril v glavo. V Vidmu so ranjenca sprejeli v oddelek za oživljanje, kjer so si zdravniki pridržali prognozo, saj so mu ugotovili globoko nezavestno stanje. Zdravstveno stanje Marzolija je še naprej zelo resno. Več sreče je imela Fulizieva, ki se bo zaradi zloma nadlahtnice zdravila 40 dni.
čana, Trg 24. maja. Vendramin je hodil po Ul. Dante, ki pelje proti Subi-di, in proti izviru Faet. S prijateljico se je nič hudega sluteč sprehajal in pogovarjal, ko je za njima privozil avtomobil, ki ga je upravljala 37-let-na Daniela Sirk iz Krmina, Ul. Friuli 60. Voznica očitno ni pravočasno opazila dvojice, ki je hodila ob robu ceste.
Avto je dobesedno zbil Vendramina. Obležal je nekaj metrov stran, v mlaki krvi.
Na kraj nesreče je nemudoma prihitelo osebje krminske bolnišnice. Reševalcem je bilo takoj jasno, da visi Vendraminovo življenje na nitki. Odhiteli so proti tamkajšnji bolnišnici, vendar so žal vsi 'napori zdravniškega osebja bili neuspešni, saj je Vendramin podlegel hudim notranjim poškodbam.
Zapisnik nesreče sestavljajo karabinjerji iz Gradišča.
Z motorjem v drog
VERDI 21.00 Modni defile.
VITTORIA 17.30-22.00 »Le delizie di Sodoma«. Prep. ml. pod 18. letom.
Trzic
COMUNALE 20.30 Koncert v okvir11 mednarodnega festivala 'Danubio. Nastopata violončelist Mario Brunel* in pianist Andrea Lucchesini.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Superbestj«; prendimi con forza«. Prep. ml. pod 1 ’ letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »črI” dež«.
SVOBODA - Šempeter 20.00 »One to d«’ lajo najbolje«.
DESKLE 19.30 »Tango in cash«.
DEŽURNA LEKARNA V GORlC1^
D'Udine — Trg sv. Frančiška 4 tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ^U
Al Redentore — Ul. Br. RosseU1
— tel. 410340.
__________pogrebi
Danes ob 9. uri Carmela PadOp0-por. Isola iz mrliške veže glavneg®/,^ kopališča v cerkev na Travniku 1 glavno pokopališče, ob 10.30 MaS„0ga De Rossi iz bolnišnice Janeza od u ufi na glavno pokopališče, ob * |0šne Anna Macuz vd. Grismano iz bolnišnice v cerkev Srca Jezus in na glavno pokopališče.
V četrtek in petek v dvorani Expomega
Policijski sindikat Siulp prireja posvet o drogi
Nastop bo ocenjevala komisija gledališkega festivala v Pesaru
»Terzo teatro« v Kulturnem domu Z briljantno igro »Fiore di cactus«
Deželna sekcija zveznega policijskega sindikata SIULP prireja v četrtek in petek v Gorici vsedržavni posvet na temo Združeni proti mamilom za skupno kulturo miru. Zasedanje bo v konferenčni dvorani razstavišča v Ul. della Barca, udeležili pa se ga bodo politiki, tehniki, sodniki in policijski izvedenci, ki se ukvarjajo s problematiko mamil. Naše mesto so izbrali zaradi njegove geografske lege, saj je Gorica enden od naravnih "vhodov" za prehod mamil z vzhoda proti Italiji in drugim evrospkih državam. Pri policiji govorijo o ti. "balkanski poti" heroina,' ki pelje iz Turčije do Trsta ali Gorice. Organizatorji so zato hoteli z izbiro našega mesta poudariti voljo po prekinitvi tega kanala ža trgovanje.
Ob tem pa bo gotovo v ospredju novi zakon o mamilih, ki ga je prejšnje dni odobrila poslanska zbornica in sedaj čaka le še na potrditev v senatu. Posvet v Gorici bo prva pomembna priložnost za razpravo o novih predpisih po njihovi odobritivi (pričakujejo, da v senatu ne bodo vnesli sprememb v zakonsko besedilo). Novi zakon, ki uvaja stroge kazni tudi za uživalce mamil in kaj malo razlikuje med lažjimi in težjimi mamili, močno razdvaja mnenja. Zanimivo bo slišati, kaj o tem meni policija.
O tem problemu bodo v četrtek, 17. maja, od 9.30 dalje (in popoldne ob J5.30) razpravljali predsednik Vsedržavnega centra za študije in raziskave
o policiji Maurizio Marinelli, izvedenka pri KPI za vprašanja mamil Germana Cesarano, poslanec KD Enzo Binet-ti, predstavnik skupnosti Abele duhovnik Luigi Giotti, deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati, namestnik generalnega pravdnika pri porotnem sodišču v Benetkah Remo Smitti, podtajnik za pravosodje sen. Franco Castiglione in sociolog Bruno Bertelli.
Naslednji dan, v petek, bodo posvetili pozornost nekoliko bolj tehničnim vprašanjem, ki zanimajo sile javnega reda. Posvet se bo nadaljeval dopoldne ob 9. uri in popoldne spet ob 15.30. Govorili bodo o "balkanski poti". Poleg italijanskih sogovornikov se bodo tega srečanja udeležili tudi načelniki policijskih služb za boj proti mamilom iz Jugoslavije, Švice, Madžarske in Bolgarije. Govorili bodo o možnih tesnejših oblikah sodelovanja in morda zastavili novo skupno strategijo proti temu trgovanju. O teh problemih bodo podrobneje spregovorili z" italijanske strani predstavnik deželnega tajništva SIULP Nicola Žito, podtajnik za zunanje zadeve sen. Claudio Vitalone, komunistični minister "v senci" za pravosodje Luciano Violante, državni pravdnik v Palermu Giovanni Falcone, znan zaradi preiskav proti mafiji, ravnatelj Centralne službe za boj proti mamilom gen. Pietro Soggiu in vsedržavni tajnik SIULP Antonino Lo Sciuto. Oba dneva bo vodil razpravo novinar RAI Mario Pastore.
Nocoj ob 20.45 bo amaterska gledališka skupina »Terzo Teatro« uprizorila na odru Kulturnega doma v Gorici briljantno komedijo francoskih avtorjev Barilleta in Gredyja »Fiore di cactus«. Gre za že preizkušeno predstavo, ki so jo premiersko uprizorili pred dobrim letom dni v Verdijevem gledališču, nato pa z njo gostovali v Vicenzi, Padovi, Tre-visu ter številnih krajih v naši deželi, od Gradeža do Lig-nana, do Vidma in Pordenona ter v vseh večjih središčih v goriški pokrajini.
Gledališki ansambel »Terzo Teatro« je zato izbral to igro za sodelovanje na 8. gledališkem »Schiofestivalu« in na vsedržavnem festivalu dramske umetnosti v Pesaru, ki je bržkone najpomembnejša prireditev za amaterske skupine v Italiji. Žirija, ki opravlja selekcijo za ta festival, bo nocoj sledila uprizoritvi v Kulturnem domu: v primeru pozitivne ocene bodo goriško gledališko skupino povabili v Pesaro, kar bi pomenilo njen doslej največji uspeh v trinajstih letih obstoja in delovanja.
Mimo tega gotovo nepostrranskega pomena nocojšnje uprizoritve pa ne gre prezreti tudi vsebine komedije, ki je vsekakor zelo prijetna in vredna ogleda. Zgodba obravnava dogodivščine zobozdravnika-ženskarja, ki je zaročenki dopovedoval, da je že oženjen. Zato si mora poiskati lažno ženo, da bi se lahko od nje ločil in se nato spet in tokrat zares poročil. Pri tem mu pomaga njegova bolniška sestra. Komedija je doživela svojčas tudi uspešno filmsko priredbo, v kateri sta glavni vlogi odigrala Ingrid Bergman in Walter Matthau.
V gledališki postavitvi skupine »Terzo Teatro« nastopajo kot igralciRosanna Brecelj, Giorgio Marangoni, Rossan-na Tami, Aurelio Sanita, Paolo Miho, Loris Tulisso, Laura Millo, Elisabetta Loricchio in Flavia Turel. Režiser predstave je Mauro Fontanini, sceno si je zamislil Remigio Gabel-lini, izvedli pa so jo Lorenzo Cenni, Paolo Radigna in Gino Marchi, za glasbo je poskrbel Paolo Cicuta za luči pa Giu-liano Petterin.
Na sliki: prizor iz igre »Fiore di cactus«.
________pismo uredništvu - pismo uredništvu_
Razmišljanje ob nedavni komemoraciji pred lapidarijem v Spominskem parku
Spet spori po nedeljskih volitvah
EMo Ferigo predsednik pokrajinskega odbora CONI
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
"V petek 4. maja je II Piccolo, na Soriški strani objavil članek z naslovom "Resnica, kdaj?", skupaj s fotografijo predstavnikov oblasti in občinstva, ki so se udeležili slovesnosti pred spomenikom, lapidarijem, ki so ga v
Spominskem parku postavili v spomin deportiranih v Jugoslavijo, maja 1945.
Resnica o teh dogodkih, uradna resnica, še ni prišla na dan. Čeprav se ?di, da je bila večina tistih oseb nedolžnih in so z življenjem plačali za zloči-he, ki so jih drugi Italijani zagrešili. Znano je tudi, kakšne reakcije in-ob-dutke je vprašanje deportirancev spodbujalo v vseh teh letih : zgraža-nie, usmiljenje, molk, namigovanja, strumentaliziranje. Vse to je spremljalo 45 let političnega življenja v Gorici. To vprašanje je v Jugoslaviji še da-
Iclektualci v Novi Gorici, končno znak dobre volje, izjavo, ki bi premaknila oviro, ki onemogoča vsakršno re-alno zbližanje med mestoma dvojčko-nta Gorico in Novo Gorico.
Namesto, da bi zelo posplošeno go-v.°ril o prijateljstvu, bi moral novogo-hški župan Bevčič dati pobudo za bi-nferalno srečanje, kjer bi ljudem po-''ndali resnico o takratnih dogodkih 'nekaj takega sta naredili Poljska in Sovjetska zveza, glede množičnega Srobišča v Katynu), moral bi dati po-
aes tabu, vendar menim, da bodo pred kratkim na demokratičen način izvoljene oblasti v Slovenili, nolitiki in in-
budo za odprtje arhivov, da se pove resnica o taborišču v Borovnici, da se pove, če so bili proti žrtvam uvedeni redni procesi ali ne in s kakšnimi obtožnicami v odnosu do vsake osebe; da se pove za grobišča in fojbe in da se vrnejo posmrtni ostanki.
Za to pa je treba poguma in dobre volje, ki ju ni ne na drugi, ne na tej strani meje.
Kaj naj bi sicer rekli glede zadržanja goriških oblasti? Župan Scarano je med slovesnostjo dejal, da so ob koncu vojne ... " Titovi vojaki nad nezaščitenimi in nemočnimi Goričani izvajali nasilje in maščevanje v okviru političnega načrta, ki je bil zdaj na Vzhodu zavrnjen ". Iz tega lahko sklepamo, da obstaja še zmeraj volja nadaljevati po dosedanji poti, obravnavati vprašanja z istim pristopom — mogoče s sklicevanjem na aktualne dogodke. To kljub temu, da je mogoče prav iz dogodkov na Vzhodu mogoče črpati smernice in nove elemente za drugačno politiko.
Upoštevajoč tako zadržanje ugotavljamo, da je bila zamisel o lapidariju, tako kakor je bila uresničena, zgrešena in da onemogoča vsakršno zbližanje med Italijani in Slovenci. Poleg imen nedolžnih oseb, ki so vklesana na spomeniku, so imena 156 fašističnih vojakov "republikinov", (za te vojake, ki so še živi, Italijanska država ne predvideva niti pokojnine), med kate-
rimi, je mogoče domnevati, naj bi bili tudi vojni zločinci, odgovorni za množične deportacije (v taborišča Gonars in Visco — da omenimo samo najbližja — kjer je bilo zaprto na tisoče Slovencev), in pokole v Sloveniji, ko je bila Ljubljana, prestolnica Slovenije, oklicana za italijansko provinco. Na istem obeležju je nadalje 43 imen vojakov in civilistov, ki niso bili nikoli deportirani, ker so umrli prej, med vojnimi operacijami.
Kaj naj si mislimo ob primeru Ugo Scarpin! Gre za še danes živo osebo, ki živi v Corno di Rosazzo, kakor je pred kratkim zapisala revija "Isonzo — Soča". Ime te osebe je tudi vklesano na obeležju !
Gre za grotesken primer, morda niti ne najbolj značilen, o katerem vsi vedo, vendar nihče ne govori.
Zato torej menim, da je bila slovesnost pred dnevi v znamenju sprenevedanja in hinavščine in usmerjena v povsem drugačno smer od tiste, ki išče resnico in iskreno spravo med Italijani in Slovenci in med dvema mestoma.
Ob koncu si zastavljam vprašanje: so te oblasti, so ti prvaki in župani kos novim časom, imajo voljo in sposobnost uresničit "veliko Gorico" leta 2000, mesto brez meja, združeno in obenem edino na svetu ?"
Gorica, 8. maja 1990
DARIO STASI
Pravijo, da v tretje gre rado. Zdi se, da bodo morali za dokončno imenovanje goriškega predsednika olimpijskega komiteja voliti še tretjič. V nedeljo je namreč na prvih volitvah imenovani predsednik Guido Fornasir ospora-val imenovanju Elvia Feriga za novega predsednika Conija in napovedal prijavo sodnim oblastem.
Na nedeljski skupščini vseh predsednikov federacij so najprej zavrnili Fornasirjev predlog, da bi volitve predsednika prenesli na kasnejši datum, potem ko bo znana razsodba deželnega upravnega sodišča iz Lacija, ki naj bi se izreklo o pravilnosti prvih volitev (izvoljen je bil Fornasir).
Na nedeljskih volitvah je Elvio Ferigo prejel 13 glasov, Giuseppe Agati 8, Dante Bertola pa 3; dve glasovnici sta bilfbeli, dve pa neveljavni. V odbor olimpijskega komiteja so poleg predsednika izvolili še člane Maria Borghesa, Maria Tirela in Damiana lannuccija, za športne objekte pa bo odgovarjal Giorgio Brandolin.
Nad novim predsednikom Ferigom in člani odbora pa visi Damoklejev meč neveljavnosti nedeljske izbire. Ob možnosti novih volitev ni izključeno, da bo rimsko vodstvo Conija sklenilo po svoje in poslalo v Gorico komisarja.
Polemike glede izbire novega pokrajinskega predsednika Italijanskega olimpijskega komiteja so vlečejo že kar nekaj mesecev. Prve nepravilnosti
so ugotovili že ob prvih volitvah, ko naj bi sklic skupščine ne potekal po predpisanem postopku. V tem času je pokrajinski odbor CONI začasno vodil, po pooblastilu vsedržavnega odbora, Elvio Ferigo.
prispevki
Ob 30-letnici uspešnega vodenja svojega gradbenega podjetja, daruje Mario Devetak s Poljan 100 tisoč lir za kulturno in športno središče na Vrhu.
Vogrič Zdenko je za KD Briški grič daroval 100 tisoč lir.
Za Zeleni križ so z raznimi nameni darovali: uslužbenci tovarne Vouk 140 tisoč, Pina in Mariuccia 30 tisoč, Nives in Silvano 20 tisoč, Franco Veronese 20 tisoč, Mario Melis in Maria Grazia Wilfin-ger 40 tisoč, sosedje pokojnega Sergia Bonamica 160 tisoč, Martina Krovac 30 tisoč, stanovalci poslopja v Ul. Fatebe-nefratelli 15/17 180 tisoč, Nini Capparoni 50 tisoč, Elda 50 tisoč, Olga Zimic in Bruno Fola 20 tisoč, Iva, Dana, Miriam, Maria in Magda 100-tisoč, družina Bol-zicco 50 tisoč, družina Rosconi 50 tisoč, stanovalci poslopja v Ul. del Carso 25 30 tisoč, N.N. 20 tisoč, elemente Steffani 20 tisoč, Nevio Morini 50 tisoč, družina Mazzanobile 25 tisoč, mož Ettore, sin Marino in hčerka Nives 25 tisoč, Irene, Bemadetta Sussi in gospa De Lorenzi 90 tisoč, družine Rovis, Granata, Orazietti, Ferrara, De Marchi, Mosca, Salustri in Lazzari 80 tisoč, stanovalci poslopja v Ul. Favetti 11 100 tisoč, Laura Culot 20 tisoč.
Ustanavlja se posebna komisija za nadzorstvo kakovosti vin
. Odbor Goriške trgovinske zbornice ^ imenoval svojega podpredsednika ..ffciana Sacchettija za predstavnika
Prnice v deželno ustanovo za obr-Tšh btili
i ^tvo ESA. Na isti seji so tudi odo-načrt za prilagoditev električnih
Peljav na goriškem sejemskem raz-p®višču predpisom glede varnosti in s. ePrečevanja nezgod. Nadalje so za-0-vili postopek za ustanovitev prve l Pveh komisij, ki naj bi na Goriš-VoPf skrbele za nadzorstvo nad proiz-p^njo vin z zaščitenim poreklom. Sjj mridena je ustanovitev dveh komi-V:J' er>e za briška vina, druge pa za Ds a z zaščitno oznako "Isonzo". Na ktj1°V! dogovora med ministrstvom za ^tijstvo in Evropsko gospodarsko lenostjo naj bi komisiji nadzorovali °vost in značilnosti vin, ki so na-djena izvozu.
or je tudi odobril dodelitev pri-Turistični ustanovi, ki je prire-
.
tere rnaiiifestacijo "Gorizia ospite", ka-(pj.. cili je, da bi z gastronomskimi ve-fi§c v raznih gostinskih lokalih na Go-i*tti 111 Privabili k nam več turistov in tet .Omagali pri odkrivanju speciali-•j^Pične goriške kuhinje.
Po 09°vinska zbornica je tudi pozitiv-tey Cetlila hitro izvedbo del za uredi-Pij^onze v poslopju bivšega seme-ln uresničitev materialnih pogo-
jev za začetek delovanja diplomskega tečaja za diplomatske vede. S tem v zvezi so trojici načrtovalcev dodelili izdelavo celovitega načrta za ureditev univerzitetnega središča v Gorici.
Obnovljeno vodstvo Ind. konzorcija
Glavna skupščina Konzorcija za razvoj goriške industrijske cone je potrdila novo sestavo upravnega sveta, oziroma potrdila predstavnike, ki so jih v ta organ imenovale Goriška in Sovodenjska občina, Goriška Pokrajina, Goriška hranilnica in Trgovinska zbornica.
Goriška hranilnica je potrdila dr. Lucia Beltrameja, Goriška občina Fa-bia Zaninija, Sovodenjska občina Bogdana Butkoviča. Pokrajina je za svojega predstavnika imenovala Agostina Candussija, Trgovinska zbornica pa Massima Zullija.
Glavna skupščina je tudi določila prodajno vrednost za zemljišča in odobrila finančni obračun. Cena za zemljišča ostane nespremenjena, finančno poslovanje pa se je zaključilo s pribitkom nekaj nad dva milijona lir.
Tudi letos je tekmovanje privabilo številne proizvajalce in sladokusce
V Štandrežu izbrali naboljše salame
Tekmovanje za najboljšo salamo v Štandrežu postaja iz leta v leto pomembnejše. Tokrat je privabilo proizvajalce domačih salam z Goriške, iz sosednih krajev čez mejo, pa tudi s Tržaške, Koprščine in Furlanije. Organizatorji nedeljskega tekmovanja v domu Andreja Budala v Štandrežu, Alojz in Robert Paškulin, Davorin Marvin, Franjo Devetak in Lucijan
Šturm, so bili kar zadovoljni, saj so na spisku sodelujočih imeli kar 27 salam.
Dve komisiji sta ocenjevali videz, vonj in okus rezin, ki so bile razvrščene v oštevilčenih krožnikih. Vsaka komisija je ocenila polovico salam in izbrala najboljših pet v vsaki skupini. Deset se jih je tako uvrstilo v finale, kjer je vseh osem članov obeh ocenjevalnih komisij s točkami od 0 do 10
ocenjevalo samo okus posameznih salam. Njihova izbira gotovo ni bila lahka, kot dokazujejo minimalne razlike v točkah med prvouvrščenimi.
V končnem vrstnem redu izstopa uveljavitev domačinov, ki so osvojili kar štiri od prvih petih mest. Prvo nagrado je osvojil Jordan Zavadlav iz Štandreža z 58 točkami. Z eno samo točko zaostanka mu sledi Dario Cefar iz Vileša, nato pa po vrsti trije Štandr-ci: Davorin Marvin (55 točk), Alojz Paškulin (54) in Pierin Brajnik (51). Zmagovalcem so podelili pokale, ki so Uh darovali podjetje Nardin, pekarni Škorjanc in Cozzutti, gostilna Pri Pavli in bar Rosy. Vsem sodelujočim so podelili spominske kolajne.
Po strokovnem mnenju, ki so ga dali izvedenci v ocenjevalni komisiji (salame so ocenjevali Stanko Pelos iz Vrtojbe, Edi Gregorič in Danilo Simšič iz Šempetra, Martin Mozetič, Leojoold Gomišček in Francesco Zanin iz Stan-dreža, Ivan Gravner iz števerjana in Milan Tomšič iz Sovodenj), so namreč številni navzoči želeli še sami oceniti dobrote, ki jim je bilo namenjeno tekmovanje. Družabnost se je nadaljevala ob pokušnji, kapljici domačega vina in pogovorih o tej ali oni značilnosti, ki je potrebna za "ta pravo" salamo.
Na sliki (foto Marinčič) ocenjevanje salam v Štandrežu.
Tekme med Dinamom in Crveno zvezdo niso odigrali zaradi izgredov
V Zagrebu pretep namesto nogometa
Dirka po Španiji
Marco Giovannetti pred končno zmago
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Derbi predzadnjega kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva med Dinamom in Crveno zvezdo naj bi bil povsem nepomemben, saj je bilo že prej vse znano: 1. Crvena zvezda, 2. Dinamo. Toda zgodil se je nezaslišen škandal, ki so ga priredili navijači obeh moštev, tako da tekme sploh ni bilo.
V Maksimir je prišlo dobrih 20.000 navijačev, med njimi je bilo blizu 2000 gostujočih. Beograjčani so že dopoldne opustošili zagrebške ulice, zares pa se je začelo pol ure pred predvidenim začetkom. Sporno je, kateri tabor je začel, toda to niti ni tako pomembno. Ocena, da je policija domače navijače tepla bolj kot gostujoče, pa je bila tako rekoč enotna. Dinamov! navijači so vdrli tudi na igrišče, seveda so bili tepeni, na pomoč pa jim je priskočil tudi kapetan Dinama Z. Boban, ki se je tedaj ogreval. TV kamere so prikazale njegov napad na enega izmed policistov, bil pa je v karatejskem slogu. Veliko dela so imeli gasilci, ki so navijače odganjali s curki vode, na koncu pa je zalegel šele solzilec. Vse skupaj je trajalo dve uri, delegat Bracanovič je tekmo odpovedal, ni pa znano, kdaj naj bi jo odigrali, saj je 19. t. m. finale pokala, že v ponedeljek pa naj bi se v Poreču začele priprave reprezentance. In epilog zagrebških neredov: 60 ranjenih, dva med njimi pa sta v smrtni nevarnosti. Igralci Crvene zvezde so pod strogim nadzorstvom policije v Beograd odpotovali z vojaškim letalom, navijačem pa so pripravili posebno vlakovno kompozicijo. Dlnamovci so po Zagrebu divjali še dolgo v noč, vzklikali pa so nacionalistična gesla in izkoristili priložnost za politično manifestacijo.
Olimpija je v Suboitici s Spartakom prvič zmagala v gosteh s 3:2 in si priigrala lepo možnost za 8. mesto, če bo v sredo premagala Slobo-do. Ljubljančani so zaigrali fantastično, toda .kljub temu je Spartak ob odmoru nepričakvano vodil z 2:0. Toda Olimpija je bila toliko močnej-
ša, da je tudi to ni zmotilo, gole pa so dosegli Zečevič, Di. Vrabac in Djukič.
Hajduk je zmagal z golom Čeliča v 1. minuti z Radničkim, v nadaljevanju pa zamudil celo vrsto priložnosti. Partizan je pod novim trenerjem Bjekovičem z Veležem zmagal kar s 3:0, vse tri gole pa je dosegel Djurovski. Nepričakovano zmago v Osijeku je dosegel Borac in se bržkone rešil. Iz lige bo izpadel ali Velež ali Sarajevo, prvi je boljši v medsebojnih tekmah, toda vprašanje je, če predsedstvo NZJ ne bo zahtevalo ponovitve tekme Sarajevo-Dinamo, ki so jo najprej registrirali z 0:3, nato pa sklep razveljavili.
REZULTATI 33. KOLA 1. ZNL: Hajduk-Rad-nički 1:0 (1:0); Željezničar-Rijeka 4:1 (2:1); Parti-zan-Velež 3:0 (1:0); Osijek-Borac 0:1 (0:1); Vojvodi-na-Sarajevo 2:1 (1:1); Spartak-OIimpija'2:3 (2:0), Sloboda-Rad 1:2 (0:1); Vardar-Budučnost 4:1 (2:1); Dinamo-Crvena zvezda neodigrano.
VRSTNI RED: Crvena zvezda 47; Dinamo 42; Hajduk 38; Partizan 36; Rad 34; Željezničar 32; Rijeka 31; Sloboda 30; Vojvodina 29; Olimpija in Spartak 28; Budučnost 27; Radnički in Osijek 26; Borac 25; Sarajevo in Velež 23; Vardar 17.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (16. t. m.): Ve-
lež-Dinamo, Crvena zvezda-Spartak, Olimpija-Sloboda, _ Rad-Vojvodina, Sarajevo-Vardar, Bu-dučnost-Željezničar, Rijeka-Osijek, Borac-Haj-duk, Radnički-Partizan.
REZULTATI 33. KOLA 2. ZNL: Zemun-Iskra 3:0 (2:0); Rudar-Liria 4:1 (1:0); Šibenik-Čelik 6:0 (1:0); Leotar-Mladost 9:1 (6:0); Mačva-Borac 10:9 (0:0)-po llm; Kikinda-Sutjeska 5:4 (0:0)-po llm; Pelister-Proleter 6:5 (0:0)-po llm, DinamojBeog-rad 5:4 (1:1, 0:0)-po llm, Napredak-GOŠK 4:0 (1:0); Sloboda-Priština 1:2 (1:0).
VRSTNI RED: Proleter in Zemun 42; Priština 42; Sutjeska 39; Sloboda 37; Šibenik 36; Dinamo 35; Pelister in Kikinda 32; Mačva 31; Leotar, Napredak in Iskra 30; GOŠK 29; Rudar in Borac 28; Beograd 27; Liria 19; Čelik 14; Mladost 1.
Kapetan Dinama Boban je na Maksimiru v karatejskem slogu napadel policista	(Telefoto AP)
SEGOVIA JŠpanija) — Na kolesarski dirki po Španiji bodo danes vozili zadnjo etapo, Italijan Marco Giovannetti pa se še vedno drži na prvem mestu, ki ga bo, če ne pride do kakega velikega presenečenja, tudi ohranil.
V nedeljo je Giovannetti zdržal na etapi na kronometer, včeraj je brez škode šlo mimo še zadnjih pet gričev, današnjih 176 km pa je pretežno v spustu. Edina »slovita« žrtev včerajšnje etape je bil prav eden od Giovan-nettijevih najnevarnejših tekmecev, Pello Ruiz Cabestany, ki je prišel na cilj po 1'52". Povejmo še, da je etapo (Collado - Villalba, 188,600 km) osvojil Francoz Denis Roux.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Giovannetti (It.) 89.52T6 "; 2. Delgado (Šp.) po 1'28"; 3. Fuerte (Šp.) r48"; 4. Cabestany (Šp.) 2T6"; 5. Parra (Kol.) 3'07"; 6. Echa-ve (Šp.) 3'52"; 7. Indurain (Šp.) 6'22"; 8. Ivanov (SZ) 6'48"; 9. Ampler (NDR) 7T5"; 10. Roux (Fr.) 7'56"; 11. Farfan (Kol.) 8'27"; 12. Herrera (Kol.) 9'07'';_13. Jaramillo (Kol.) 10'38"; 14. Gaston (Šp.) 1115"; 15. Rodriguez (Kol.) 11'40"; 16. Rominger (Švi.) 13'33".
Fondriesta ne bo na dirki po Italiji
FIRENCE — Maurizip Fondriest se že drugo leto zapored ne bo mogel udeležiti kolesarske dirke po Italiji. Tako so se odločili po včerajšnjih zdravniških pregledih, na katerih so ugotovili, da ima še vneto koleno. Gre za posledice padca, do katerega je prišlo na neki dirki v Belgiji. Fondriest se bo sedaj moral zdraviti, niso pa znali povedati, kdaj bo lahko spet sedel na kolo.
Na italijanskem teniškem prvenstvu je v jinalu pregazila Navratilovo (6:1,6:1)
Izredna zmaga Monike Seleš
RIM — Rim ima od nedelje novo kraljico: Moniko Seleš. Komaj 16-letna Novosadčanka si je kar sama vzela italijansko teniško krono z izredno zmago nad ameriško veteranko čehoslovaškega rodu Martino Navratilovo. Seleševa je v 53 minutah srečanja prepustila nasprotnici vsega dve igri, eno v vsakem setu, in zmagala s strahovito prepričljivim 6:1, 6:1.
Finalno srečanje zelo kvalitetnega odprtega italijanskega prvenstva (manjkala je le Grafova) je bilo povsem enosmerno. Monika je že v prvi igri odvzela servis Navratilovi in ji nato ni več dopustila, da bi se ji približala.
Po dvoboju je Navratilova priznala premoč mlajše nasprotnice: »Povozila me je, kot tovornjak,« je bil njen komentar na izredno igro Jugoslovanke, ki je imela v svežini in v moči udarcev svoji najboljši orožji. Ob tem velja pripomniti, da je bila 33-letna Martina še utrujena od polfinalnega zelo napetega srečanja z Argentinko Sabatinijevo (7:6, 7:5 za Navratilovo).
Monika Seleš je letos pred zmago v Rimu osvojila tri teniške turnirje. Zmagala je v Kay Biscaynu, San Antoniu in Tampi. Lani je zmagala v Houstonu (v finalu je premagala Chris Evertovo), v Parizu pa je izgubila v polfinalu po treh setih z Grafovo. Z letošnjimi zmagami se je 175 cm visoka in 53 kg težka Novosadčanka, ki jo trenira oče Karol, bivši jugoslovanski rekorder v troskoku, prebila na tretje mesto svetovne teniške lestvice, za Grafovo in Navratilovo. Z rimsko zmago med posameznicami in v dvojicah je doslej v svoji mladi teniški karieri zaslužila »uradno« že 501.524 dolarjev (kakih 650 milijonov lir)...
Na sliki: smejoča se Monika Seleš s pokalom, ki ga je prejela za nedeljsko zmago (AP)
Mednarodno teniško prvenstvo Italije
Včeraj začeli moški
RIM — Medtem ko je v Rimu še odmevala zmaga mlade Jugoslovanke Monike Seleš, so svoj trud na italijanskem mednarodnem teniškem prvenstvu začeli moški. Včeraj pa je tekmovanja motil dež, tako da so nekaj srečanj morali odložiti.
Kljub dežju so le izpeljali naslednje dvoboje:
IZIDI: Perez Roldan (Arg.) - Age (Haiti) 6:7, 6:2, 6:4; Berger (ZDA Mansdorf (Izr.) 3:6, 6:1, 6:0; Yzaga (Šp.) r --------------~ ~
Gilbert (ZDA)
6:4; Gomez (Ekv.)
- Pugh
i'
(ZDA) 1:6, 6:4, -loah (Fr.) 6:1, 6:7,
Italijanski košarkarski play off
Danes povratni polfinalni tekmi
Danes bosta na vrsti povratni polfinalni tekmi italijanskega košarkarskega play offa, Phonola Caserta - Scavo-lini Pesaro ter Vismara Cantu - Ran-ger Varese. V prvih sobotnih tekmah sta prepričljivo zmagala Scavolini (98:82) ter Ranger (110:82). Morebitni tretji tekmi sta na sporedu 19. 5., finalna srečanja pa se bodo pričela 22. t. m.
V nedeljo pa so odigrali srečanja 6. kola plav outa. Izidi:
RUMENA SKUPINA: Alno Fabriano
-	Kleenx Pistoia 85:75; Arimo Bologna
-	Jollycolombani Forli 88:122; Garessio
2000 Livorno - Neutroroberts Firence 109:96. LESTVICA: Alno 10, Neutroroberts, Jollycolombani 8, Garessio 6, Kleenex, Arimo 2. PRIHODNJE KOLO: Kleenex - Arimo, Jollycolom-bani - Garessio, Neutroroberts - Alno.
ZELENA SKUPINA: Paini Neapelj -Benetton - Treviso 89:82; Annanella Pavia - Hitachi Benetke 88:77; Glaxo Verona - Teorematour Arese 101:90. LESTVICA: Paini 12, Glaxo 8, Benetton, Annabella 6, Teorematour, Hitachi 2. PRIHODNJE KOLO: Benetton -Annabella, Hitachi - Glaxo, Teorematour - Paini.
Po Catanzaru tudi Como izpadel iz italijanske nogometne B lige
Na avtomobilski dirki za VN San Marina v formuli ena
Triestina izgubila z Reggino
Dve sami zmagi in kar osem neodločenih rezultatov je obračun nedeljskega 35. kola italijanskega nogometnega prvenstva B lige. Med edinima ekipama, ki sta zmagali, je tudi Reggina, ki se je na domačih tleh srečala s Triesti-no in zmagala z 2:1 (1:1). Domačini so povedli z Mariottom, Tržačani so še v prvem polčasu izenačili s Consagro, odločilni zadetek pa je četrt ure pred koncem iz enajstmetrovke dosegel Pa-ciocco. Gostje so se po tekmi dokaj hudovali nad sodnika Merlina, ki je dve minuti pred koncem tudi izključil domačina' Paciocca in »Tržačana« Di Roso.
Drugo zmago je zabeležila Parma, ki se s hitrimi koraki bliža A ligi. Izredno pomembno točko v boju za napredovanje je iztržil Cagliari v Anconi. Tudi ekipa s Sardinije je takorekoč že na pragu A lige, kamor sta se že pretekli teden predčasno uvrstila Torino in Piša.
Tudi na repu lestvice je prišlo še do ene odločitve. Po Catanzaru je v C 1 ligo izpadel tudi še do pred kratkim zelo renomirani Como.
IZIDI NEDELJSKEGA KOLA
Ancona - Cagliari 1:1, Barletta - Piša 1:1, Brescia - Reggiana 0:0, Como -Messina 0:0, Cosenza - Licata 1:1, Padova - Catanzaro 0:0, Parma - Foggia 5:3, Pescara - Monza 0:0, Reggina -Triestina 2:1, Torino - Avellino 2:2.
LESTVICA
Torino 49 točk, Piša 48, Cagliari 45, Parma 42, Reggina 40, Ancona 39, Pescara 38, Reggiana 37, Foggia in Padova 34, Triestina 33, Avellino, Brescia in Barletta 32, Cosenza in Messina 31, Monza 30, Licata 28, Como 23, Catanzaro 22.
PRIHODNJE KOLO
Ancona - Foggia, Avellino - Reggina, Brescia - Cosenza, Catanzaro - Torino, Licata - Padova, Messina - Parma, Monza - Barletta, Piša - Cagliari, Reggiana - Pescara, Triestina - Como.
Koper izgubil v Banjaluki
BANJALUKA — Nogometaši Kopra so v nedeljo izgubili z 2:0 na gostovanju v BanjaLuki proti ekipi BSK. Domačini so igrali zelo dobro in njihova zmaga je povsem zaslužena. Koprčani so imeli sicer nekaj priložnosti, a so jih zapravili.
Po tem porazu se je položaj Kopra na lestvici medrepubliške nogometne lige poslabšal. Sedaj so zdrknili na 16. mesto: prehitel jih je prav nedeljski nasprotnik BSK. Za Koprom, ki je doslej zbral 21 točk, zaostajata sedaj le Ljubljana in Lokomotiva. Prav Ljubljana bo v nedeljo gostovala na Bonifiki. Za Koper je to lepa priložnost, da se z zmago povzpne na lestvici.
Veteran Patrese po 7 letih spet prvi
IMOLA — Italijan Riccardo Patrese, veteran v formuli ena, ima za sabo kar 195 velikih nagrad, zadoščenj pa ni bilo veliko: vsega skupaj tri, a zadnjič se je veselil leta 1983, v Južni Afriki. Zato je bila njegova radost po nedeljskem uspehu v Imoli toliko večja. Na drugo mesto se je prebil Berger, a tretji je bil tudi Italijan, Nannini, ki je prehitel svetovnega prvaka Prosta.
Vsekakor je dirka pokazala, da (vsaj zaenkrat) premoč mclarnov ni več tako izrazita kot v lanski sezoni. Na prvi letošnji preizkušnji je namreč
zmagal Senna (mclaren), zatem je bil na vrsti Prost (ferrari), a v nedeljo Patrese z williamsom. Na tak razplet je opozarjal že Senna, ki je dejal, da se bodo morali paziti zlasti pred william-som. Prav BoBoutsen, Patresejev team-ski tovariš, je vodil od 4. do 17. kroga, od 51. do kraja pa Patrese. Slabo se je godilo McLarnu in Ferrariju, a prvemu manj kot drugemu. Senna je namreč odstopil zaradi okvare na kolesu (tedaj je bil v vodstvu), sicer bi ga bilo težko dohiteti, precej časa je vodil tudi Berger, ki pa ni zdržal do kraja.
Ferrarijeva pilota sta sicer bila v ospredju, a le Prost je dirko dokončal-Mansell je namreč navduševal s svoji' mi akrobacijami, a je zavozil s proge (krivdo za to je naprtil Bergerju), avto se mu je umazal s travo in zemljo in se zatem pokvaril, Prost pa je zame' njal gume in pri tem zgubil vso prednost, ki jo je imel, sicer bi se znal p°: vzpeti na zmagovalni oder. Tako ah drugače, prvenstvo se obeta zanimiv° in izenačeno.
VRSTNI RED: 1. Patrese (williams) 1.30'55"479 s poprečno hitrostjo 202,87? km/h; 2. Berger (mclaren) po 5"H1; 3' Nannini (benetton) 6"240; 4. Prost (fef" rari) 6"834; 5. Piguet (benetton) 53'Tl" 6. Aleši (tyrrell); 7. Warwick (lotus); Donnelly (lotus); 9. Alliot (ligier), po 1 krogu; 10. Larini (ligier); 11. Bard' la (minardi); 12. Lehto (onyx), vsi p° ^ krogih; 13. Bernard (lola) po 5 krogi*1' VRSTNI RED ZA SP: 1. SenPa (Braz.) 13 točk; 2. Prost (Fr.) 12; 3. Be‘j ger (Av.) 12; 4. Patrese (It.) 9; 5. Alef (Fr.) 7; 6. Boutsen (Bel.) 6; 7. Pi<lu ,1 Braz.) 6; 8. Nannini (It.) 4; 9. Manse** VB) 3; 10. Modena (It.) 2; 11. Nakaji*110 (Jap.) 1.	4.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH H^j 1. McLaren 25; 2. Williams in Ferra 15; 4. Benetton 10; 5. Tyrrell 8; 6. Bra ham 2.	te-
Prihodnja dirka bo 27. t.m. v M011 earlu.	a
Na sliki (AP): Patrese (lev£9 ni-zmagovalnem odru skupaj z Nai* nijem.
\y
Več kot 200 učencev mestnih osnovnih šol na atletskem troboju v organizaciji Športne šole Trst
Osnovnošolska olimpiada Športne šole Trst je tudi letos doživela svoj veliki tekmovalni dan. V prostorih Borovega športnega centra je bilo v soboto tekmovanje v atletskem troboju (skok v daljino z mesta, met medicinke, tek 20 metrov), v okviru katerega se je več kot 200 učencev, ki obiskujejo tržaške mestne osnovne šole, pomerilo v teku, skoku in metu. Boj za točke je bil vsekakor vroč, pa tudi navijanja sošolcev za svoje součence ni manjkalo.
Na splošno je tekmovanje pokazalo, da so bili učenci dobro pripravljeni na nastop, saj so dosegali zadovoljive rezultate. V običajni dvoboj med Ribičičem in Župančičem se je tokrat vmešala miljska šola, ki je obema tekmecema krepKo zmešala štrene, saj se je povzpela v sam vrh ekipne lestvice.
Med verjetno najbolj zanimivim delom tekmovanja pa je bil prav gotovo nastop petošolk, kjer so se med prvih deset uvrstile le Svetoivan-canke in Šentjakobčanke. Dvoboj med obema vrstama je bil izredno izenačen, saj so na koncu učenke Župančiča prevladale le z najtesnejšo razliko.
Med posamezniki moramo vsekakor omeniti Maro Bogateč, ki je ne le zbrala med dekleti največje število točk, ampak je njen rezultat boljši celo od vseh dosežkov dečkov. Sploh pa so dekleta letos vzela svoje nastope na moč resno in »emancipirano«, saj so kar v treh razredih (od petih) zorale več točk kot fantje.
Po atletskem delu prireditve je bil na vrsti tudi mali finale igre med dvema ognjema. Kot terja tradicija je bilo tudi tukaj razpoloženje vseh igralcev nadvse borbeno, po dveh setih igre pa je moral Ribičič le priznati premoč šole Gregorič-Stepančič, ki je tako osvojila tretje, Šentjakobčani pa četrto mesto.
Konec tedna bo na vrsti še zadnje dejanje letošnje osnovnošolske olimpiade; v soboto bo namreč sklepna slovesnost z nagrajevanjem, med katerim bodo odigrali tudi najtežje pričakovano finalno tekmo v igri med dvema ognjema za 1. mesto med Finžgarjem in Župančičem, (boj)
Rezultati atletskega troboja
1. razred
DEČKI
1.	Julij Vanello Premru (FIN) 422;
2.	Axel Furlan (MKI) 412;
3.	Alan Žigon (MJE) 409;
4.	Gabrijel Svetlič (G-S) 403; 5. Fe-derico Pobega (MJE) 399; 5. Marko Mahnič (FIN) 399; 7. David Brišček (G-S) 395; 8. Elia Hrovatin (FIN) 393; 9. Giorgio Pitacco (RIB) 390; 10. Matija Vidmar (FIN) 394; 11. Valter Bullo (RIB) 381; 12. Marko Desco (G-S) 375; 13. Jan Sedmak (ŽUP) 369; 14. Peter Jevnikar (ŽUP) 366; 15. Matjaž Cosmo (ZUP) 360; 16. Nikola Kecman (ŠIR) 356; 17. Oskar Perosa (RIB) 331; 18. Ni-cola Sperco (FIN) 329; 19. Arin Mar-chesi (FIN) 317; 20. Stefane Cok (MKI) 314, 20. Elvis Ciambra (ŠIR) 314; 22. Andrej Stančič (ŠIR) 297; 13. Jurij Verč (ZUP) 287.
SKUPNA lestvica atletskega troboja
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Milje Ribičič Župančič Finžgar Milčinski Širok
Gregorič-Stepančič 47 Grbec	23
Bazoviški junaki 19,5
103 točke 101,5 93 61
53.5
48.5
, _	DEKLICE
1.	Tanja Romano (ŽUP) 468;
2.	Sheila Perossa (ŠIR) 424;
3.	Katarina Husu JŽUP) 414.
4.	Nika Furlani (ZUP) 413,- 5. Meggv Mauri (MKI) 407; 6. Erika Sancm (GRB) 395; 7. Katja Božjeglav (MJE) 386; 8. Alessandra Coronica (MJE) 385; (J- Martina Cunja (FIN) 374; 10. Petra J^illi (MKI) 358; 11. Martina Tonet (FIN) 352; 12. Martina Gruden (MJE) M5; 13. Tamara Mingotti (B-J) 338; 14. gandv Nestori (ŠIR) 324; 14. Alexia ftandino (G-S) 324; 16. Maja Udovič In-?) 313; IZ Valentina Piccioli (G-S) ,»3; 18. Francesca Ciacchi (MKI) 301;
Daša Stanič (FIN) 288; 20. Karin Sancin (MKI) 281.
2. razred
DEČKI
1- Patrick Vigini (MJE) 462;
Mi ’	.........
f^rič (MKI) 424; 6. Walter Fichfack LMJE) 422; 7. Devan Cecchi (FIN) 418;
Gerardo Tolentino (ŠIR) 413; 9. Igor Tjson (MKI) 403; 10. Carlb Zornada ' M 400; 11. Peter Ciacchi (G-S) 398;
Slike:	
			Mario Magajna
12. Matteo Feruglio (G-S) 396; 12. Andrej Sulli (ŽUP) 396; 12. Paolo Vigini
Dimitrij Požar (B-J) Glavina (G-S) 359; 19.
Manuel Ban
(GRB) 358; 20. Mauro Zoch (G-S) 354; 21. Peter Verri (B-J) 351; 21. Corrado Bernetti (ŠIR) 351; 23. Alex Škerlavaj (ŠIR) 328; 23. Martin Scarcia (MKI) 328; 25. Jan Žerjal (ŽUP) 311; 25. Antonio Tuso (G-S) 311; 27. Luka Kafol (FIN) 305; 28. Iztok Škrinjar (RIB) 284. DEKLICE
1.	Jerneja Rebernak (FIN) 425;
2.	Sara Lo Castro (FIN) 422;
3.	Anatina Petkovšek (RIB) 419;
4.	Martina, Carpani (GRB) 414;. 5. Rosa Micol (ŽUP) 404; 6. Sara Corbatti (ŽUP) 399; 8. Selena Ščuka (G-S) 391; 9. Elisa Komar (G-S) 384; 10. Nataša Sel-manovič (RIB) 381; 11. Giulia Valassi RIB) 376); 12. Martina Montin (B-J) 366; 13. Manuela Pizent (RIB) 363; 14. Breda Močilnik (MKI) 360; 15. Katia Peruzzo (G-S) 354; 16. Mila Stefanovič (FIN) 353; 17. Barbara Mahnič (MKI) 348; 18. Erika Biekar (G-S) 346; 19. Ni-coleta Cossutta (B-J) 339; 20. Shobha Giaconi (ŽUP) 332.
3. razred
DEČKI
1.	David Žigon (MJE) 532;
2.	Stefano Pribac (ŠIR) 478;
.3. Marko Mikolj (RIBI 476;
4. Robert Pecchiari (ŠIR) 465; 5. Manuel Pussini (ŠIR) 461; 6. Dean Carli RIB) 457; 7. Lobascio Elio (G-S) 437; 8. Erik Zeriali (ŽUP) 431; 9. Goran Flori-dan (ŽUP) 427; 10. Michele Sorrini (RIB) 425; 11. Iztok Cergol (MKI) 424;
Skok v daljino je bil ena od treh disciplin, v katerih so se pomerili mladi tekmovalci
tekmovanja, bo Claudia mirovala do 31. maja, ko naj bi nastopila na mednarodnem ženskem atletskem mitingu v Boc-nu, Igor pa se bo v troskoku preizkusil že v soboto v Novi Gorici. (I.P)
obvestili
Deželno atletsko prvenstvo v Gorici
Sedmak in Coslovicheva zadovoljila
ven«61’*0 fležeIno člansko ekipno pr-Gorj Y°; ki je bilo v soboto in nedeljo v ieriio-i16 bil0 Prvo Pravo masovno merlot naib°ljših v deželi. Na njem sta Bor ,”,s,airieznika nastopila tudi člana AD Coslm ■[clata I9or Sedmak in Claudia v dalr Ca' ®ba st;a s mestom v skoku i® bilV,n°’ xZ' metu k°Pia zadovoljila, kot še nj .Pncakovati, pa pravih rezultatov lahkn ir z rezultatom 686 cm sicer klajg Zel° zadovljen, vendar mu neus-Seoati 0s,: SJibanja v celoti preprečuje po-SoDer, §° rezultatih, ki jih je že zdaj spotov. 4 a°seči, to je po skokih čez 7 met-Claurif	težave ima v metu kopja
he na f ’ ki ji ta čas (pričakovano) ne gre X neriJenm9u ne na tekmi. V Gorici je CepravT? zalučala kopje 43,70 m daleč, do 4 m T°,se9a ta čas za v povprečju 3 'No r„5,t^e mete kot lani, je nenaden ttiesers ZUltatov pričakovan šele konec ■
?PravlL°Zlrol?a v začetka jimija, po Hni^ene*. dvotedenskem specialnem Vse0a , niklusu, kot je bilo to že od začetka načrtovano. Kar zadeva
ŠZ SLOGA
vabi na redni občni zbor, ki bo v petek, 18. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah s sledečim dnevnim redom: otvoritev občnega zbora, poročilo o delovanju, slavnostno nagrajevanje zaslužnih tekmovalcev in volitve novega odbora.
JK ČUPA
iz Sesljana organizira jadralne tečaje v poletnih mesecih za mlade do 14. leta. Vpisovanje na društvenem sedežu v Sesljanu ob sobotah od 16. do 19. ure. Tel. 299858.
12. Mitja Pegan (ZUP) 422; 13. Danilo Bosari (ŠIR) 418; 14. Stibiel Giuliano (G-S) 414; 15. Ivan Mikulus (FIN) 409; 15. Dimitri Smilovich (ŠIR) 409; 17. Mitja Stanič (SIR) 400; 18. Rok Opelt (MKI) 396; 19. Riccardo Pplesello (G-S) 355; 20. Martin Strani (ZUP) 348; 21. Christian Zotti (G-S) 311; 22. Jan Čarli (RIB) 130.
DEKLICE
1.	Francesca Lovrečič (MJE) 453;
2.	Lara Negrisin (MJE) 441;
2. Valentina Bertocchi (MJE) 441;
4. Njinočka Grego (B-J) 428; 5. Valentina Smotlak (G-S) 426; 6. Alessio Caterina (RIB) 413; 7. Katia Appe (G-S) 406; 8. Sandra Siega (B-J) 401; 9. Tina Furlani (B-J) 399; 9. Sara Posar (ŠIR) 399; 11. Jama Del Linz (FIN) 396; 12. Elisa Frandolič (RIB) 383; 13. Manuela Krasevich (ŠIR) 379.
4. razred
DEČKI
upan (ŽUP)
4. Matico Šerio ^MJE) 509; 4. Fabris
Sergio (ŠIR) 509;
Igor Zobin (MJE)
(MKI) 481;
480; lO. Andrea Hrov
(ŽUP)
atin (FIN) 480; 12. čl) 478; 13. Albert 69; 14. Alessandro
Matevž Peterlin (MKI) 478;
Zornada (G-S) 469; 14. A Manzin (G-S) 466; 15. Fabrizio Ugrčič (MKI) 460; 15. Tilen Tavčar (FIN) 460; 17. Denis Grisancich (MJE) 457; 18. Fa-
bio Babuder (ŽUP) 452; 19. Daniel Leo-(RIB) 451; 20. Luca Žiberna (G-S) !; 21. Roberto Lunazzi (ŽUP) 411; 22. Borko Stefanovič (FIN) 410; 23. Dario Košuta (ŠIR) 408; 23. Mitja Giaconi (ZUP) 408; 25. Christian Kranjec (SIR)
432; 21.
DEKLICE
1.	Martina Samez (MJE) 542;
2.	Anja Starec (FIN) 525;
3.	Caterina Macho (RIB) 506;
4.	Karin Mezgec (RIB) 503; 5. Zorka Miličevič (RIB) 497; 6. Mascia Kukanja (G-S) 492; 6. Jana Miličevič (RIB) 492; 8. Corina Candian (ŠIR) 485; 9. Miryam Grippari (G-S) 480; 10. Lara Kgmar (G-S) 463; 10. Tanja Giugovaz (ZUP) 463; 12. Ivana Flego (SIR) 458; 13. Nastja Milič (SIR) 457; i3. Fjona Mezgec (RIB) 457; 13. Anastasia Postogna (MJE) 457; 16. Valentina Jacopich MJE) 446; 17. Tjaša Rogelja (ŽUP) 44 18. Ivana Meula (MKI) 429; 19. Sabina Caris (ŽUP) 402L 20. Katrip Dilli (MKI) 380; 2i. Jasna Žiberna (ŽUP) 367; 22. Jana Gruden (ZUP) 354; 23. Elisabeth Feletti (MKI) 258; 24. Martina Viviani (FIN) 140.
5. razred
DEČKI
1.	Andrej Roberti (GRB) 529;
2.	Dujam Lista (MKI) 528;
3.	Giorgio Lorenzi (MKI) 523;
4.	Francesco Viviani (FIN) 522; 5. Robert Debeliš (G-S) 519; 6. Peter; Be-ragna (ZUP) 517; 7. David Tence (ZUP) 502; 8. Igor gosich (G-S) 499; 9. Vassilli Carbomni (ZUP) 486, 10. Peter Furlan (GRB) 484; 11. Gianpaolo Carapucci ŽUP) 476; 12. Markg Pertot (FIN) 465; 13. Christian Baitz (ŽUP) 459; 14. Mat-thias Mauri (MKI) 452; 15. Igor Kgbal (MKI) 450; 16. Manuele Bressan (SIR) 446; 17. Igor Gherdol (G-S) 432.
DEKLJCE
1.	Mara Bogateč (ŽUP) 576;
2.	Roberta Orel (RIB) 5Q8;
3.	Alessandra Pavlica (ŽUP) 499;
4.	Laura Sgjrbin (RIB) 497; 5. Valentina Sancin (ŽUP) 488; 6. Mirjam Čermelj (RIB) 486; 7. Tanja Sternad (RIB) 485; 8. Irena Jelerčič (ZUP) 483; 9. Tanja Tomaselli (RIB) 476; 10. Eva Čok (ZUP) 466; 11. Milena Udovič (FIN) 465; 12. Karmen Amato (MKI) 463; 12. Elisa Sancin (GRB) 463; 12. Tjaša Ruz-zier (MKI) 463; 15. Elena Lantier (GRB) 461; 16. Luisa Vigini (GRB) 452; 17. Alja Hrvatič (GRB) 445; 18. Irina Perosa (RIB) 442; 19. Karin Severi (MKI) 435; 20. Ksenija Brecelj (FIN) 434; 21. Erika Balde (ZUP) 426; 22. Mojca Žerjal (G-S) 423; 23. Vera Repini (ŽUP) 413; 24. Lucia Lombardo (RIB) 410; 25. Martina B,ontempo (ŽUP) 399; 26. Eva Gruden (ZUP) 391; 27. Irene Malusa (ZUP) 377; 28. Nataša Feletti (MKI)
Kratice pomenijo: B-J Bazoviški junaki, FIN Finžgar, GRB Grbec, G-S Gregorič Stepančič, MKI Milčinski, MJE Milje, RIB Ribičič, ŠIR Širok in ZUP Zupančič.
Med trobojem so se sproprijell tudi z metom medicinke, ki je najmanjšim delala
tudi nekaj težav
1.	— 1. Majer Art	X
	2. Mint di Jesolo	1
2.	— 1. Dankeum	X
	2. Digione	1
3.	— 1. Innesto	X
	2. Impostore Op	2
4.	— 1. Greco Om	X
	2. Gino Izzo	2
5.	— 1. Gelso	X
	2. Godfrey Cor	2
6.	— 1. Furios Prad	X
	2. Isaigon	1
	KVOTE	
12 (487 dobitnikov)		1.410.000 lir
11 (5.966 dobitnikov)		115.000 lir
10 (35.616 dobitnikov)		19.000 lir
totocakio	
Ancona - Cagliari	X
Barletta - Piša	X
Brescia - Reggiana	X
Como - Messina	X
Cosenza - Licata	X
Padova - Catanzaro	X
Parma - Foggia	1
Pescara - Monza	X
Reggina - Triestina	1
Torino - Avellino	X
Centese - Varese	2
Trani - Fano	X
Acireale - Frosinone	1
KVOTE
13 (86 dobitnikov)	93.053.000 lir
12 (3.055 dobitnikov)	2.619.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (20. 5.): Ancona - Foggia, Avellino -Reggina, Brescia - Cosenza, Catanzaro - Torino, Licata - Padova, Messina -Parma, Monza - Barletta, Piša - Cagliari, Reggiana - Pescara, Triestina -Como, Mantova - Lucchese, Casertana - Taranto, Jesi - Chieti.
oddaja o našem športu
Vsak ponedeljek ob 18.15
na TV Koper-Capodistria
Za nagradno uganko je bilo v včerajšnji oddaji 6. KROG postavljeno naslednje vprašanje:
S katerimi športnimi , panogami se danes ukvarja SD Sokol iz Nabrežine?
Pravilne odgovore pošljite na PON-TECO, Ul. Trento 15, Trst, ali pokličite telefonsko: (040) 369868.
Dobitnik prejme lepo nagrado, ki jo daje na razpolago sponzor oddaje Be-neco Kronos.
Zmagovalec prejšnjega 6. KROGA je bila Michelle Passerini iz Sesljana.
Nad deželnimi odbojkarskimi ligami je v soboto padel zastor
rezultati
Neugoden razplet v moški C-2 ligi
Pred zadnjim kolom v deželnih odbojkarskih ligah je največ zanimanja vladalo za končni razplet v moški C-2 ligi. Razpletlo pa se je tako, da je današnja posticipirana tekma Bora Cunja Avtoprevoz z videmskim Volley Ballom, žal, povsem brezpredmetna. V tej ligi ostajamo tako brez slovenskega napredovanja, kajti vodilni Sacile je zmagal v Villi Vicentini, Volley Pordenone pa v dvoboju s Crismare-jem ni izgubil niti niza. Obe tile ekipi sta zdaj za borovce nedosegljivi.
Ni manjkalo mnogo, da bi se zadeve drugače zasukale. Sacile je proti Vivi-lu že zgubljal z 2:0 in v tretjem nizu 13:9, ko se je težje poškodoval podajač domačinov, kar je privedlo do preobrata in končnega slavja gostov. Tako so odbojkarji Cime Truciolari kljub končni »upehanosti« le obdržali prvo mesto, ki so si ga sicer tudi zaslužili, saj so bili na čelu dolgega in napornega prvenstva praktično od vsega začetka. V Pordenonu pa sploh ni bilo igre, kajti Crismare je nastopil z rezervami, kar glede na pomen tekme v splošnem kontekstu prvenstva se . ne zdi najbolj korektno.
Sicer pa so si borovci, kot prej tudi ostala naša dva predstavnika - goriška 01ympia in združena ekipa Meblo Imsa - napredovanje že pred tem kolom zapravili sami. Za plave, ki so
upali najdlje, je bila verjetno usodna tekma 24. kola prav s Crismarejem, ko so po vodstvu v nizih z 2:0 in v tretjem 14:11 dopustili nasprotniku, da je izsilil tie-break. Tekmo so nato Giacca in ostali dobili, a izgubljena niza sta bila nemara usodna. V drevišnjem srečanju (ob 20. uri na prvem maju) vsekakor pričakujemo, da bodo borovci le igrali zbrano, saj jim bo tako ostalo v delno uteho, da se jim je po odlični sezoni prestop v višjo ligo kljub končnemu tretjemu mestu izmuznil samo za odtenek slabši količnik v nizih.
Zadnje kolo je na ostalih igriščih po deželi odločalo le še o razvrstitvah za play out med C in D ligaši. Podrobneje bomo o uspehih in neuspehih naših šesterk poročali kdaj drugič, že zdaj pa lahko seveda znova poudarimo, da je letošnja sezona v deželnih ligah minila v znamenju povratka igralk Sloge Koimpex v državno C-l ligo.
Pozitivna je bila tudi sezona naših moških ekip in pa Sokola Indules v ženski C-2 ligi, nekoliko več so pričakovali pri Agorestu, precej pa sta razočarala oba naša ženska četrtoliga-ša. Še zlasti nam je lahko žal za izpad Brežank v prvo divizijo. Po dolgih letih častnega nastopanja na deželni in tudi državni ravni se vračajo na pokrajinsko raven, upajmo, za kratek čas.
V znamenju napredovanja Sloge Koimpex
Odbojkarice Sloge Koimpex so si napredovanje v državno C-l ligo priborile predčasno, vseeno pa je bilo v soboto po zadnji tekmi z Natisonio veselje nepopisno. Pred tekmo so igralke obdarili z rožami	(Foto Križmančič)
Mlade slovenske odbojkarice deželne prvakinje under 16 z ekipo under 14
Velik uspeh Bora Friulexport
Veselja v Borovem taboru po velikem podvigu ni manjkalo
(Foto Čok)
Mlade odbojkarice Bora Friulexport so v nedeljo v Tržiču poskrbele za izreden športni podvig. Dosegle so naslov deželnih prvakinj v kategoriji under 16, čeprav so vse po vrsti za dve leti mlajše od starostne meje te kategorije. To je prvič v zgodovini ženske deželne odbojke, da ista ekipa v eni sami sezoni osvoji kar dva mladinska naslova deželnega prvaka, saj so si varovanke trenerke Nacinovijeve pred tremi tedni v Roveredu pri Pordenonu priborile tudi naslov v »svoji« kategoriji, to je med under 14. Če je bil ta naslov nekako programiran, pa je nedeljski podvig prav gotovo največja senzacija mladinske odbojkarske sezone v naši deželi, kar so po tržiškem turniju priznali vsi prisotni funkcionarji in strokovnjaki.
V dvorani na Trgu Isonzo v Tržiču je bilo vse pripravljeno za veliko slavje domačega Fincantierija Fresco Dis-count. Treba je vedeti, da so Tržičan-ke prava združena ekipa, sestavljena iz igralk treh društev (državnih liga-šev Fincantierija in Vivila ter Villesse-ja), ki trenirajo v okviru »projekta bodočnosti« (Progetto Futura) pod neposrednim okriljem nič manj kot državnega prvaka Teodore iz Ravenne. Že pol ure pred pričetkom finalne tekme za 1. mesto so glasni domači navijači v prepolni dvorani (bilo je nekaj manj kot 500 gledalcev) vihteli zastave in z bobni in trobentami pripravljali »pravo« ozračje za svojo ekipo. Krajevni tisk je med tednom že napovedal lahko zmago Fincantierija, v bistvu smešno je izpadlo, da so bile stene dvorane okrašene z napisi v stilu: »de-
kleta, 3:0 pa bo« ali »ne more vam spodleteti«.
Takšno pretirano napihovanje finala je imelo na domače igralke nasproten učinek od zaželenega, šlo je za pravi bumerang. Najprej so stopile na igrišče prepričane, da bodo opravile le formalnost, nato so se prestrašile, na koncu pa popolnoma zmedle. Plave pa so bile po svoji strani res neprizanesljive, saj so od začetnega do končnega žvižga presenetljivo mirno in brez vidnejših pavz tkale svojo igro, ki temelji na izredno nizkem odstotku napak, odlič-
ni obrambi, pogumu in neuničljivi samozavesti. Pravzaprav zelo enostaven recept, ki pa je ponavadi last izkušenih članskih vrst, ne pa mlajših mladink.
V prvem nizu so plave z zelo dobrimi servisi precej omejile močan napad Fincantierija, ki ni mogel vedno izkoristiti svoje očitne višinske premoči ob mreži in ni mogel razvijati svojega dobro izdelanega hitrega napada. Drugi niz so borovke izgubile prav zato, ker niso servirale dovolj ostro in so na začetku zgrešile nekaj sprejemov, strogi
sodnik pa jim je piskal par »nošenih«. Zaostanka niso zmogle nadoknaditi, a v njih je že raslo prepričanje, da prenapeti favorit zanje sploh ni nepremagljiv. V tretjem nizu so dale plave vse od sebe in povsem nadigrale nasprotnice, ki so bile' v četrtem nizu moralno na tleh in so razmeroma veliko število točk izbojevale takorekoč iz obupa, a niso niti enkrat vodile.
Veselje je bilo v Borovem taboru po srečanju na višku, zadoščenje pa se je še povečalo med bogatim nagrajevanjem, saj so borovke prejele dva lepa pokala, Saška Ažman še svojega kot najboljša tolkačica, Paola Gregori pa je kot najboljša igralka turnirja (kar je nesporno tudi bila), prejela v dar res nenavadno dragoceno darilo - računalnik znamke Olivetti.
Najbolj ganljivo pa je bilo, ko je predsednik goriškega pokrajinskega odbora FIPAV Bresigar v svojem posegu ob čestitkah borovkam opozoril vse prisotne na nenavadnost in pomen zmage s tako mlado garnituro igralk, da se je v dvorani razlegel iskren in občuten aplavz zmagovalkam.
Zdaj čaka plave v tej kategoriji dvojni nastop v meddeželni fazi z drugouvrščenim iz Ligurije.
FINALNI IZIDI
Za 3. mesto: Ausa Pav Cervignano -Fontanafredda 3:1: za 1. mesto: Bor Friulexport - Fresco Discount 3:1 (15:8, 9:15, 15:5, 15:12)
BOR FRIULEKPORT: Ažman, Čok, Gregori, Vitez, Legovich, Neubauer, Vodopivec, Zubalič, Flego, Pernarčič, M. in P. Krapež, (ak)
__________Moška C-2 liga___________
IZIDI 26. KOLA
Prata - Torriana Belca Gradišče 3:2, In-trepida Mariano - Rozzol Trst 2:3, Liber-tas Turjak - Olvmpia Gorica 0:3, Volley Pordenon - Crismare Tržič 3:0, Vivil Vil-la Vicentina - Cima Truciolari Sacile 2:3, Bor Cunja Avtoprevoz - Volley Bali Videm se igra nocoj, Pav Remanzacco -Meblo Imsa 3:2.
KONČNA LESTVICA
Cima Truciol.	26	20	6	63:35	40
Volley PN	26	19	7	64:31	38
Bor Cunja A v.	25	18	7	62:32	36
Meblo Imsa	26	17	9	61:45	34
Vivil	26	16	10	57:47	32
Remanzacco	26	16	10	58:48	32
01ympia GO	26	15	11	60:40	30
Crismare	26	14	12	57:48	28
Vol. B. Videm	25	14	11	51:43	28
Prata	26	9	17	41:64	18
Rozzol Trst	26	8	18	39:63	16
Torriana	26	6	20	36:66	12
Intrepida	26	5	21	28:71	10
Libertas Tur.	26	4	22	29:73	8
Cima Truciolari in Volley Pordenone napredujeta v C-l ligo, Intrepida in Libertas Turjak izpadeta v D ligo, Rozzol in Torriana igrata playout za obstanek.
_________Ženska C-2 liga__________
IZIDI 26. KOLA
Agorest Gorica - Fincantieri Tržič 0:3, Libertas Martignacco - Pieris 3:0, Sokol Indules - Celinia Maniago 3:0, Virtus Fontanafredda - Juniors Casarsa 3:2, Sloga Koipex - Pav Natisonia 3:0, CUS Videm - Kennedy 1:3, Torriana Gradišče -Prata 3:2.
KONČNA LESTVICA
Kennedy	'26	25	1	75:17	50
Fincantieri	25	23	3	73:21	46
Sloga Koimpex	26	22	4	72:20	44
CUS Videm	26	17	9	60:38	34
Martignacco	26	15	11	57:41	30
Sokol Indules	26	14	12	56:42	28
Juniors	26	14	12	53:49	28
Agorest GO	26	13	13	47:47	26
Prata	26	12	14	46:49	24
Fontanafredda	26	10	16	35:55	20
Torriana	26	9	17	40:61	18
Celinia	26	5	21	22:69	10
Pav Natisonia	26	3	23	20:73	6
Pieris	26	0	26	4:78	0
Kennedy, Fincantieri in Sloga Koim-pex napredujejo v C-l ligo, Pav Natisonia in Pieris izpadeta v D ligo, Torriana in Celinia igrata playout za obstanek.
__________Ženska D liga__________
IZIDI 26. KOLA
Promovolley PN - Virtus Trst 3:0, Safl Luigi GO - Breg Agrar 3:0, Lavoratore Fiera Martignacco - Kontovel Electronic Shop 3:0, Banca Popolare Čenta -Gammalegno Cecchini Pasiano 3:2, ASFJR Čedad - Danone Rivignano 3:1, Al Fungo Aguila Spilimberghese 3:1, DLF Trst - San Giorgio Porcia 3:0.
KONČNA LESTVICA
Promovolley	26	25	1	75:7	50
DLF Trst	26	21	5	65:31	42
Banca Čenta	26	21	5	69:29	40
ASFJR Čedad	26	19	7	65:34	38
Danone Riv.	26	16	10	55:46	32
Al Fungo Hum.	26	15	11	59:43	30
Gammalegno	26	15	11	53:47	30
Martignaco	26	12	14	48:57	24
San Giorgio	26	9	17	44:60	18
Virtus Trst	26	8	18	36:64	16
Kontovel ES	26	7	19	33:61	14
San Luigi GO	26	6	20	33:65	12
Breg Agrar	26	4	22	25:71	8
Spilimberg.	26	4	22	24:69	8
Promovolley, DLF in Banca Popolare napredujejo v C-2 ligo, San Luigi, Breg Agrar in Aguila Spilimberghese izp3' dejo v 1. divizijo, ASFJR in Danone ig' rata playoff za napredovanje.
Balinarska tekmovanja
Predstavniki naših društev so se izkazali
Balinarji naših društev se vse bolj uveljavljajo tudi na uradnih tekmovanjih, ki jih prireja balinarska zveza UBI.
Na nedavnem pokrajinskem prvenstvu za posameznike C kategorije sta se na 9. mesto uvrstila Sergio Negri-ni (Nabrežina) in Edvin Sancin (Zarja).
V soboto pa se je na pokritem balinišču pri Briščikih odvijal zaključni del tržaškega prvenstva v posamični konkurenci za igralce D kategorije. Do finala se je prebil prekaljeni Gigi Cortese (Nabrežina), ki je v sklepnem obračunu celo povedel s 5:1, na koncu pa je moral priznati premoč nasprotnika s 7:11 in je pristal na več kot zadovoljivem drugem mestu. Izkazal se je tudi član bazoviške Zarje Pepi Čufar, ki je z odličnim bliža-njem ugnal vse naspronike, v polfinalu pa je po ogorčenem boju v derbiju z 11:7 klonil Corteseju in si je zagotovil končno tretje mesto. Uspeh zamejskih balinarjev je z 9. mestom zaokrožil še Milko Košuta (Nabrežina). (B. S.)
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Po nedeljskem uspehu na polfinalnem košarkarskem turnirju v Sežani
Selekcija ZSŠDI v finalu pokala Šumi!
Košarkarska selekcija letnikov 1977 in 1978 Združenja slovenskih športnih društev v italiji je poskrbela še za en podvig. Po prvem mestu na četrtfinalnem turnirju v Novem mestu je v nedeljo na polfinalnem turnirju'v Sežani ponovno posegla po prvem mestu in se tako uvrstila v finale pokala Šumi.
To je tretjič, da se je ena od naših selekcij uvrstila v finale tega pokala, kar je za to našo generacijo zelo lep uspeh, saj nastopajo na tej prireditvi osnovne šole iz vse Slovenije. Naj omenimo, da so selekcijo ZSSDI sestavljali igralci društev Bora, Kontove-la, Poleta in Sokola.
ZSŠDI - SEŽANA 71:56 (23:22, 42:37)
ZSŠDI: Spadoni 8 (2:2), Colja 4 (0:2), Sancin 3 (1:2), Umek 6 (0:2), Uršič 12 (2:7), Oberdan 13 (7:13), Jogan 7 (1:2), M. Starc 2, B. Starc 2 (0:1), Pkrk 8 (2:5), Taučer 4 (21:4), Požar (0:1), Širca 2 (2:2).
PON: Colja (26).
Po prvih dveh tretjinah, ki sta bili precej izenačeni, so naši v tretji le zaigrali kot znajo, si nabrali dokajšnjo prednost (v 25. min. 63:44) in nato tudi brez težav zmagali.
Na tej tekmi pa naši niso igrali najbolje, vsaj ne v prvih dveh tretjinah. Kot za stavo so grešili proste mete, s težavo po so napadali nasprotnikovo ozko obrambo. V tretjem delu pa so naši le ujeli pravi ritem, bili so pazljivejši v obrambi, ulovili so precej odbi-
tih žog in nato z uspešnimi protinapadi polnili nasprotnikov koš.
Od posameznikov bi na tej tekmi pohvalili predvsem Marka Uršiča.
ZSŠDI - ŠKOFJA LOKA	49:46
(15:10, 26:30)
ZSŠDI: Spadoni 7, Colja 2, Uršič 4 (2:10), Sancin, Umek, Oberdan 8 (4:5), Jogan 14 (4:6), M. Starc, B. Starc, Škrk 12 (2:3), Požar, Taučer 2 (0:2), Širca (0:1).
TRI TOČKE: Spadoni 1. PON: Oberdan (29).
Na tem srečanju so naši imeli velike težave predvsem z obrambo nasprotnikov, kaj so le-ti branili s consko obrambo, kar seveda v tej kategoriji (in tudi na tem pokalu) ni dovoljeno.
V prvi tretjini so predstavniki ZSŠDI vodili za pet točk, že v naslednji pa so imeli precejšnje težave, saj so med drugim zgrešili tudi veliko prostih metov (v zadnjih dveh minutah so imeli kar porazen odstotek, 1:8) in tako so igralci Škofje loke končali polčas z rahlo prednostjo štirih točk.
Zadnja tretjina se ni začela najbolje za naše, ki so zaostajali kar za osem točk (30:38). Tudi ko sta do konca manjkali le dve minuti, so naši košarkarji zaostajali še za pet točk (39:44), nato pa so odločno reagirali in z delnim izidom 10:2 ter z veliko požrtvovalnostjo zmagali.
Od posameznikov bi omenili Matijo Coljo v obrambi, ki je zaustavil najne-
varnejšega nasprotnika, v napadu pa Matijo Jogana in Aljošo Škrka.
Sicer pa za velik podvig za uvrstitev v finale tega pokala je treba pohvaliti prav vse naše košarkarje, ki so se že izkazali pri matičnih društvih, poleg tega so tudi želi sadove trdega in vestnega dela na skupnih treningih.
Letošnji finalisti pokala Šumi so: Žalec, Kranj, France Bevk iz Ljubljane in
ZSŠDI. Kandidata za organizacijo f'n®r la sta Žalec in ZSŠDI. Finalni tufF bo 3. junija.	. *.
A. KOVAČA
Na sliki: selekcija ZSŠDI, ki je ^ stopila na četrtfinalnem turniriU0jH Novem mestu, s trenerjem Adria Kovačičem.

Združena košarkarska ekipa Jadram TKB je sklenila letošnjo sezono z nazadovanjem v nižjo ligo
V. Vatovec: »Treba nadaljevati po poti pomlajevanja«
Pozornost mladim
Po petih sezonah nastopanja v drugoligaški italijanski konkurenci jezdružena košarkarska ekipa Jadrana nazadovala v nižjo, C ligo. Moštvo še do lani »modrih bojevnikov« nas je vsa ta leta kar razvajala z uspehi, napredovanji, zmagami.
Da bi ti uspehi trajali v nedogled, seveda tudi nihče ni pričakoval. Drugo vprašanje pa je, če smo v tej sezoni napravili vse, da bi ekipo obdržali v B-2 ligi. Glede na to, da sta ekipo zapustila dva najboljša igralca (K. Starc in Ban), da sta se vrnila v matični videmski klub Gobbo in Manzano, da je bilo Jadranovo moštvo v tej sezoni pomlajeno in obnovljeno (nov je tudi trener, Valter Val-tovec), je ekipa igrala po pričakovanju. Nekaj začetnih uspehov je sicer dalo misliti in upati, da bi se lahko zanesljivo rešili pred izpadom. Več porazov (doma in na tujem) za eno ali dve o točki pa je bil jasen dokaz, da je ekipa drago plačala davek predvsem neizkušenosti.
Res je, storjenih je bilo precej napak tako s strani odbora, strokovnega vodstva kot tudi samih igralcev. Verjetno, kot je povsem umestno dejal eden od naših košarkarskih delavcev, smo vsi skupaj premalo verjeli v cilj, da se lahko ekipa reši pred izpadom. Verjetno bo tudi tako. Na dlani pa je, da je vsakdo v Jad-ranovem taboru dal, po svoji moči, vse od sebe. Kot kaže, pa to ni bilo dovolj za obstanek v tako kakovosn-ti ligi, in to v športu, ki je po odmevnosti za nogometom drugi šport v Italiji. Že v B-2 ligi krožijo »bajne vsote« in temu tudi primerna društvena organizacija, ki ji mi očitno nismo kos.
Ponašamo se, da je kar pet slovenskih igralcev, ki nastopajo v višjih ligah: Jordan Marušič, Gregor Pučka, Marko Ban, Boris Vitez, Klavdij Starc. Teh košarkarjev pa nismo uspeli »zaustaviti« ali privabiti v naš košarkarski krog. To pa zaradi organizacijske nesposobnosti, predvsem pa zaradi pomanjkanja finan-čnih sredstev.
h 1°,^° ali drugače, na te naše naj-Doljše igralce ne moremo računati, kajti nasprotno bi lahko nastopili celo v A ligi. Po našem, pa to niti ni glavna napaka, ki smo jo košarkarski delavci napravili v prejšnjih letih- Po našem, je bila bistvena napa-ku ta, da smo premalo pozornosti Posvečali mlajšim košarkarjem in do smo se ogrevali le za članske ekipe, in predvsem za našo najboljšo ekipo, za Jadran. Da se razume-mo: naši najboljši ekipi je bilo, kajpak, treba posvečati veliko pozornost, prav enako nego pa bi morali posvetiti mladinski košarki, kajti brez dela z mladimi je prišlo do stanja, ki smo mu priča v tej sezoni: ostali smo brez enakovrendih menjav in smo tako nazadovali v nižjo tigo.
Glede na to, da smo vsa ta leta mladinskem področju napravili oore malo in da so se medtem pora-loli še drugi problemi (konkurenca drugih športov in predvsem osip dajmlajših igralcev), je skrajen čas, d° se zanosno, požrtvovalno in Predvsem strokovno lotimo tega ne-uhkega dela. Dela z mladimi! (jan)
Izpad kateregakoli moštva iz katerekoli lige je bil vedno in tudi bo neuspeh. Vendar menim, da je bil v začetku letošnje sezone storjen odločilen korak k prenovitvi ali kakor tudi pravimo k zamenjavi generacije. Odhod glave in roke ekipe (Klavdija Starca in marka Bana) ter Gobba in Manzana je privedel do tega, da smo v letošnji sezoni štartali s štirimi starimi igralci, za vse ostale pa je bila ta sezona prva v tako visoki konkurenci. Če temu dodamo, da je Robert Daneu, naš edini center, zaradi osebnih problemov in poškodbe, začel nastopati šele v 5. kolu, potem lahko rečemo, da so bile možnosti za dosego obstanka v ligi minimalne. Vsem tem problemom navkljub, moram reči, da je bil odnos igralcev do dela in igranja tekem vseskozi odličen, če izvzamemo zadnja štiri kola, v katerih ta odnos ni bil več na zadovoljivi ravni, kar je razumljivo, ni pa opravičljivo.
V košarki velja namreč pravilo, da se okostje ekipe gradi okoli dveh igralcev, majhnega in visokega igralca. To sta od vsega začetka Jadrana bila Klavdij in Marko, ki sta v vseh odločilnih trenutkih sprejela vso breme nase in skoraj vedno bila tudi odločilna. Z odhodom teh dveh igralcev se je naša zamejska košarka soočila z realnostjo, saj smo že vrsto let prav zaradi te »zlate« generacije živeli v nerealnem košarkarskem svetu, ki je znatno presegal naš zamejski košarkarksi potencial.
Treba je bilo začeti znova. Letos je bil to le prvi korak po tej težki in večkrat z nevzpodbujajočim rezultatom obarvani poti.
TAKTIKA
Kot vsak trener imam tudi jaz svojo trenersko filozofijo, ki je v bistvu zelo enostavna, vendar zatheva predvsem veliko mentalnega truda igralcev. Agresivnost, hitrost in organizacija igre so bili trije činitelji, na katerih je slonelo moje delo skozi celo sezono.
Začnimo pri agresivnosti. Moderna košarka pomeni agresivnost v obrambi, kar pa pomeni pretežno igranje mož-moža obrambe, tako da se ustvari mentaliteta vsiljevanja svojega načina igranja nasprotniku. To pa pomeni, da se mora nasprotnik prilagoditi tebi in ne obratno. Ta cilj je bil le delno dosežen. V začetku sezone smo bili zaradi majhnega števila kvalitetnih igralcev primorani igrati predvsem consko obrambo. V nadaljevanju prvenstva, ko se je kvalitetni izbor igralcev povišal, se je razmerje med consko in osebno obrambo znatno spremenilo in sicer v korist mož-moža obrambe, ki smo jo potem tudi pretežno igrali v celotnem drugem delu prvenstva z vzpodbudnimi rezultati.
Glede hitrosti-protinapada je bil cilj dosežen v vseh elementih, razen v najvažnejših in najenostavnejših, to sta polaganje na koš in igra 1:1 na »odprtem« igrišču.
Tretji činitelj, to je organizacija igre, je bil najbolj pohvaljen element naše igre s strani zunanjih opazovalcev. Moje mnenje, ki ga potrjujejo tudi statistike, pa je, da smo si obstanek zapravili prav s slabim izborom metov, saj si ekipa, ki doseže 49 % met za dve točki (min 55 %) met za tri točke (min 33 %), pa še slab odstotek izvajanja prostih metov, ne more v nobenem prvenstvu zagotoviti obstanka. Do tega je prišlo predvsem zato, ker smo večkrat metali iz neizdelane pozicije in prehitro. V košarki velja še eno zlato pravilo, in to je,
JADRANOVI IZIDI V PRVEM DELU
-JADRAN TKB - Ozzano	74 :	75	(38:29)
jesena - JADRAN TKB	77:	74	(37:32;65:65)
Asola - JADRAN TKB >	93:	73	(36:33)
JADRAN TKB - Pordenone	93:	98	(36:46,•78:78;84:84)
S-astel S. Pietro - JADRAN TKB	73:	75	(37:45)
-JADRAN TKB - S. Dona	92 :	91	(38:35:83:83)
JADRAN TKB - Vicenza	84:	96	(41:48)
"jsn Lazzaro - JADRAN TKB	76:	79	(41:48)
JADRAN TKB - Pierobon PD	80 :	83	(43:42)
p rtus PD - JADRAN TKB	92:	75	(39:36)
mrarca PD - JADRAN TKB	105:	86	(49:32)
JADRAN TKB - Imola	92:	78	(42:38)
Ia«123 - JADRAN TKB	86:	74	(52:45)
tJADRAN TKB - Oderzo	92:	99	(50:62)
Montebelluna - JADRAN TKB	98:	91	(59:46)
llfiisSilili
Trenutek s prvenstvenega srečanja B-2 lige
da je najvišji procent realiziranih metov v prvih 8 sekundah napada (80 %, to je kontra in polkontra), od 8-22 sekund ta procent znatno pade (35 %) zaradi visoke koncentracije nasprotnika v obrambi, od 22-30 sekund pa se zopet zviša na 70 % zaradi padca koncentrci-je obrambe. Naš procent je bil v prvih osmih sekundah precej nižji od predvidenega, predvsem zaradi zgrešenih polaganj. V nadaljevanju napada nismo bili dovolj strpni, da bi si izdelali dober položaj in izbrali pravi trenutek za met. Posledica je bil omenjen nizek procent meta in velike možnosti obrambne ekipe, da poštarta zgrešene mete.
PSIHIČNA LABILNOST
Kaj pomeni za ekipo izgubiti leader-ja, smo letos prekleto občutili na lastni koži. Deset izgubljenih tekem z minimalno razliko, in to vse v zadnjih minutah, je dober odraz pomanjkanja igralca, ki bi prevzel odgovornost in uspešno zaključil akcijo takrat, ko je to najbolj potrebno. Ta labilnost je prišla na dan že v prvi prvenstveni tekmi na domačem igrišču proti Ozzanu, nadaljevala pa se je skozi vse prvenstvo. Zadnji akt pa je bil poraz v Padovi proti Piero-bonu, ki je bila naša zadnja možnost za obstanek v ligi. To pomeni, da je bila ena sezona premalo za to, da bi spremenili mentaliteto vodilnih igralcev.
Ekipa je kot gradbišče, na katerem so inženirji in zidarji. Lani je ekipa izgubila dva inženirja. Kljub velikemu zalaganju in dobri volji pa zidarji niso uspeli v celoti zapolniti nastale vrzeli.
MLADINCI
Letos sem dobil skupino mladincev, ki so v bistvu prvič nastopali v članski ligi, in moram priznati, da je kljub velikemu osipu ostala skupina ljudi (predvsem Sokolovi košarkarji), ki bo s takim odnosom do dela še veliko napredovala, čeprav so ti fantje zaradi politizacije zamejske košarke izgubili najboljša leta. Od teh igralcev je edini s košarkarsko šolo ( s tem mislim na vsakodnevni trening in pravilni mentalni pri-
stop do dela) Oberdan, vsi ostali pa so se s takim načinom dela srečali letos prvič, kar je marsikateremu od njih povzročalo velike težave. Tisti, ki so ta tempo vzdržali (4 treningi + 2 tekmi), so tudi veliko pridobili in bili, če se je le dalo, nagrajeni z igranjem v članskem prvenestvu. Današnji košarkarski trend zahteva vsakodnevno delo, odpovedovanje manskateremu užitku in vzdržijo le »najmočnejši«. Od štirih starih igralcev je S. Rauber z desetimi leti taža v tej ekipi najmlajši, razkorak med njim in mladinci pa je tako igralno kot starostno zelo velik.
V	nekaj letih bo moralo nujno priti do popolne zamenjave generacij. To zamenjavo pa naj bi tvorili igralci letnikov 1971-72-73, ki pa so zaradi individualnih, različnih potreb društev razpr-ščeni po le-teh. Glede na to, da tem fantom sledim že vrsto let, mislim, da če bo Jadran še obstajal in če bo v njem igrala samo naša slovenska zamejska košarkarska smetana, bo ta ekipa, sestavljena iz že zgoraj omenjenih letnikov, morala sprejeti veliko odgovornost. Kar se tiče kvalitete, nam mora biti jasno, da na vidiku ni ne novih Banov, ne Vitezov, ne Starcev. Vendar obstaja skupina ambicioznih delovnih ljudi, ki je zaradi že prej omenjene politizacije naše košarke veliko izgubila, a ima še čas, da to vsaj delno nadoknadi.
STARI, MLADI
V	ekipi, kjer imaš v bistvu dve generaciji, ki ju ločuje 8-10 let, je težko vzpostaviti enakovreden odnos tako med igralci samimi, kakor tudi trenerja do njih.
Taka zmes zna biti včasih prava »sociološka bomba«. ČLovek pri 30-ih letih ima popolnoma drugačne interese in zahteve kot dvajsetletnik. Tudi zaradi tega je bil moj odnos do obeh skupin različen. Logično je, da sem bil do mladih igralcev bolj kritičen in neprizanesljiv kot do starih, kajti zavedati se morajo, da bo v bodoče na njihovih ramenih vsa odgovornost, ki so jo do sedaj nosili drugi. Srečo sem imel, da so ti
JADRANOVI IZIDI V POVRATNEM DELU
Ozzano - JADRAN TKB	80 : 76
JADRAN TKB - Cesena	104: 97
JADRAN TKB - Asola	74: 64
Pordenone - JADRAN TKB	100: 80
JADRAN TKB - Castel S. Pietro	77 : 69
S. Dona - JADRAN TKB	89 : 82
Vicenza - JADRAN TKB	91: 78
JADRAN TKB - San Lazzaro	83 : 85
Pierobon PD - JADRAN TKB	78: 76
JADRAN TKB - Virtus PD	95:105
JADRAN TKB - Petrarca PD	73: 96
Imola - JADRAN TKB	99 : 74
JADRAN TKB - Faenza	87 : 86
Oderzo - JADRAN TKB	90 : 66
JADRAN TKB - Montebelluna	82: 95
(40:39)
(53:50)
(41:45)
(51:43)
(39:32)
(33:43)
(47:35)
(40:44)
(40:37)
(52:47)
(33:53)
(48:38)
(43:40)
(56:34)
(38:48)
																		
	Statistični podatki Jadranovih košarkarjev v											prvenstvu 1989/90						
	tekme	min.	popr.	točke	popr.	2 točki	%	3 točke	%	p.m.	%	as.	sk. ob.	sk. nap. izg. žog. prid. ž.			blok	prekr.
Mauro	30	1120	37,3	666	22,2	245:490	49,9	0:5	0	176:222	79,2	7	175	55	51	58	34	89
^UBER Sandi	30	995	33,1	519	17,3	171:338	50,5	37:129	28,6	57:89	64,0	27	185	89	80	71	28	110
^SIC Valter	30	956	31,8	215	7,1	76:158	48,1	6:19	31,6	45:79	56,9	47	63	18	78	78	5	121
Robert	26	727	27,9	310	11,9	114:290	49,5	0:1	0	83:136	61,0	19	107	75	51	49	0	89
Andrea	30	596	19,8	■ 217	7,2	78:184	42,3	6:17	35,2	49:85	57,6	2	86	44	34	29	5	96
J^ARC David	. 26	684	26,3	267	10,2	87:176	49,4	12:57	21,0	59:85	69,4	18	39	23	52	41	2	84
Marce	12 •	267	22,2	104	8,6	40:77	51,9	5:21	23,8	9:20	45,0	12	23	11	28	24	2	25
2^RDAN Dean	23	414	18,0	82	3,5	12:35	34,2	15:41	36,5	14:25	56,0	12	27	12	43	27	0	62
Martin	16	224	14,0	38	2,3	18:34	52,9	0	0	2:6	33,3	0	29	16	6	, 6	7	29
^ISA Rudi	13	69	5,3	11	1,5	3:9	33,3	1:1	100	2:2	100	2	4	6	7	3	0	14
Marko	3	33	11,0	5	1,6	1:4	25,0	0:1	0	3:4'	75	0	0	1	5	6	0	1
^Dpno				2434	81,1	845:1735	48,7	82:292	28,0	499:753	66,2	146	>38	350	435	391	83	720
štirje veterani skrajno pozitivne osebnosti. S svojim odnosom do dela so pritegnili k sebi tudi mlajše igralce, jim večkrat pomagali in jim rade volje odstopali minutažo. Tak odnos pa je' prava redkost.
Žal pa vsi niso razumeli te potrebe po neenakovrednem odnosu in je zaradi tega prišlo v končnici prvenstva do nesporazuma, ki je bil na srečo osamljen primer. Govorice o splošnem medsebojnem nerazumevanju so popolnoma neresnične in so bile gotovo sad obrekovanj tistih, ki so imeli karkoli proti letošnjemu Jadranu.
JAZ
Katerikoli trener, kateremu ekipa izpade iz lige, nosi prav gotovo velik delež odgovornosti za neuspeh. Trener mora biti kot strelovod - pritegniti mora vse kritike in nezadovoljstva, predvsem iz zunanjega okolja, nase in s tem razbremeniti svojo neposredno okolico. Nikoli nisem tarnal nad poškodbami, nad kvaliteto svojih igralcev, nad sodniškimi odločitvami, kajti prenašanje odgovornosti na nekoga ali nekaj drugega, da bi s tem opravičil neuspeh, smatram za nekorektno. Prav tako sovražim igralce, ki to počnejo in niso sposobni prevzeti nase nobene odgovornosti in za svoj neuspeh krivijo dru-
gei
Ze prej sem govoril o potrebi, da so v ekipi inženirji in zidarji. Glede na to, da je bila letošnja sezona zame prva v tej. konkurenci, se prav gotovo od samega začetka nisem počutil kot inženir. Vem pa, da bi, če bi bil še enkrat postavljen na začetek te sezone, storil natanko to, kar sem vseskozi počel. Naj se zdi še tako smešno, sem z delom, ki smo ga opravili, v taki situaciji, kakršna^je bila, zelo zadovoljen. Prav tako moram reči, da sem zadovoljen z odnosom uprave kljuba do mene in fantov. Kljub slabim rezultatom ni prišlo do nobenih nesoglasij in to gre prav gotovo v čast ljudem, ki so vodili letošnji Jadran. Posledica tega, da je odbor košarkarski (to pomeni, da so se vsi aktivno ukvarjali s tem športom) je, da so znali realno oceniti in povezati zmožnosti, trud in rezultat.
JUTRI
Bodočnost in obstoj te naše združene ekipe sta odvisna izključno od matičnih društev, ki v bistvu ta Jadran sestavljajo. Od samega nastanka Jadrana do današnjih dni lahko trdim, ta da odnos ni bil idiličen. Prepričan sem, da morata biti »politika« in stroka strogo ločeni, čeprav vem, da pri nas ni tako.
In kdo nosi posledice? Žal so to mladi igralci, ki zaradi teh odnosov nimajo optimalne možnosti nepredovanja in dosege tistega viška, ki bi jo po kvaliteti lahko. Po mojem mnenju je treba nadaljevati po poti obnavljanja in pomlajevanja, s tem da moramo vsaj še za dve leti obdržati vse štiri veterane in pripeljati v klub še par mladincev, ki morajo dobiti v naslednjem letu tudi ustrezno minutažo. S tem bomo sestavili tudi ustrezno mladinsko ekipo, ki bi naj bila na igrišču vsak dan. Zelo pametno pa bi bilo, da bi pod okrilje Jadrana prišla tudi ena od kadetskih ekip in bi se tako ustvarila homogena skupina košarkarjev, katerih cilj mora biti nastopanje v naši združeni članski eki-
Pi
VALTER VATOVEC
končna lestvica
■
l
Najboljši strelec Mauro Čuk
Virtus PD 30 21	9
Montichiari 30 19 11 Petrarca PD 30 19 11 Vicenza	30	18	12
Ozzano	30	18	12
Imola	30	17	13
Montebelluna 30 16 14 Malaguti 30 16 14 Electrolux PN 30 16 14 Oderzo	30	15	15
Faenza	30	15	15
Castel SP 30 12 18 San Dond 30 11 19 Cesena	30	11	19
JADRAN TKB 30 8 22 Pierobon PD 30	8	22
2680:2534 42 2650:2540 38 2942:2772 38 2693:2550 36 2468:2453 36 2633:2630 2835:2725 2749:2746 2596:2672 2442:2397 2458:2470 2409:2489 2537:2625 2625:2733 2482:2627 2437:2647
34
32
32
32
30
30
24
22
22
16
16
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4 - din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
torek, 15. maja 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA • Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
Čedad - ui. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja	ZTT
in tiska	Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Na nedeljskih deželnih volitvah v Severnem Porenju- Vestfaliji in na Spodnjem Saškem
Porazu zahodnonemške krščanske demokracije botrovala Kohlova vizija združevanja Nemčije
Izraz na obrazu zveznega kanclerja Kohla zgovorno dokazuje njegovo nezadovoljstvo	(Telefoto AP)
»Srečanje slonov« je tradicionalen izraz za obvezni nastop voditeljev v zahodnonem-škem parlamentu zastopanih strank po slehernem pomembnejšem volilnem obračunu.
Na srečanju slonov po nedeljskih volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji in na Spodnjem Saškem, je bil kancler Kohl na vso moč čemern in razlogov za to je imel veliko. Povpraševale! javnega mnenja so že pred volitvami opozarjali, da njegovi stranki ne kaže dobro. Če je bilo že pred volitvami jasno, da njegova krščanskodemokratska stranka ne bo spodnesla absolutne večine socialnodemokratskega »sončnega kralja« Johannesa Raua deželi, ki je najbolj obdarjena s prebivalstvom, to je v Severnem Porenju-Vestfaliji (tja je poslal v boj svojega ministra za delo in socialno ureditev Bluma), so bili upravičeni vsaj računi, da bo krščanska demokracija ohranila oblast na Spodnjem Saškem, kamor je Kohl poslal na pomoč sicer na moč priljubljeno predsednico parlamenta Rito Siissmuth. V nedeljo zvečer je bilo poldrugo uro potem ko so zaprli volišča, že jasno, da se Kohlov račun ni izšel: v Severnem Porenju-Vestfaliji so socialni demokrati resda izgubili nekaj perja, vendar pa so na svoji strani zbrali ravno polovico glasov in s tem udobno večino sedežev v parlamentu. Toda prava katastrofa je prišla iz Hannovra: krščanska demokracija je na Spodnjem Saškem izgubila toliko glasov, da zdaj ne more več sestavili večinske koalicije z nobeno od obeh manjših strank (liberalci in zeleni), v njene škornje pa je po desetih letih zdaj stopila socialnodemokratska stranka.
V Severnem Porenju-Vestfaliji so socialni demokrati prejeli 50% glasov (prej so jih imeli 52,1%), krščanski demokrati 36,7% (prej
36,5%), liberalci 5,8%, zeleni 5% in desničarski republikanerji le 1,8%. Na Spodnjem Saškem pa so socialni demokrati prejeli 44,2% (prej 42,1%), krščanski demokrati 42 odstotkov (prej 44,3%), liberalci 6%, zeleni 5,5% in republikanerji 1,5%.
Pri tem pa vtis, ki si ga je bralec ustvaril do te točke, močno vara: ne gre namreč za politično dogajanje lokalnega pomena. Pri tem ima manjšo težo dejstvo, da se je zdaj tudi Kohlu zgodilo tisto, kar se je nenehno dogajalo socialnim demokratom, ko so bili na oblasti, to je, da je imela opozicija v drugem domu zahodnonemškega parlamenta Bundes-ratu večino, s katero je lahko blokirala vladno zakonodajno dejavnost ali pa nanjo vsaj močno vplivala. Bolj usodno za nadaljnji politični razvoj utegne biti dejstvo, da se je Kohl - vsaj za zdaj - uštel v svoji politični taktiki. Medtem ko je krščanska demokracija volilno kampanjo bojevala pod zastavo nemškega združevanja in v znamenju gesla »socializem odhaja, mi prihajamo«, se je socialnodemokratska stranka ukvarjala s tako imenovano socialnopolitično problematiko tega združevanja: v tem pojmu pa je zajeto vse tisto, kar naj bi na socialno področje vneslo nemško združevanje. Od vse večjega pomanjkanja stanovanj do siceršnjih materialnih in socialnih stroškov združitve. O teh stroških vlada še ni povedala jasne besede in Kohl je po volitvah v opravičilo povedal, da jih je treba še ugotoviti, češ da bo treba podatke v Vzhodnem Berlinu še izkopati. Toda negotovost in strah, da bo po nemški združitvi vsem še slabše, sta naredila svoje in vodja opozicije predsednik SPD Vogel je vtaknil prst v rano, ko je dejal, da je to cena za vladno hitenje in za dejstvo, da vlada ni naredila nič, da bi pri
snovanju nemške enotnosti sodelovala tudi javnost. Takšna reakcija volilcev še ne pomeni, da bo tempo nemškega združevanja pojenjal, četudi nekatera znamenja pričajo, da utegne priti tudi do tega. Pomeni pa,, da je Kohlova pot k zmagi na decembrskih volitvah v Bundestag in kasnejših vsenemških volitvah (če bodo v Bonnu ostali pri tem scenariju in če se volitvam v Bundestag ne bodo odrekli, da bi v začetku prihodnjega leta organizirali kar vsenemške parlamentarne volitve) v začetku tega tedna videti veliko bolj negotova, kot je bila videti konec minulega tedna. Kohlova krščanska demokracija je volilno strategijo in taktiko gradila zlasti na dveh elementih. Prvi je bil strnjen v geslu, da je socializma konec. Glede na to, da je več marksizma v Webru, Keynesu in kvartni teoriji kot v Stalinovem Kratkem kurzu VKP/b, in glede na to, da je več socializma na Švedskem in v ZRN kot v Albaniji’ in v SZ, je takšno geslo analitsko sicer deplasirano, zato pa je za populistične oblike političnega dela slej ko prej učinkovito. Na tokratnih dvojnih volitvah pa se vendarle ni obneslo in o njegovi omejeni uporabnosti priča tudi popoln neuspeh desničarskih republikancev. Drugi element pa je predstava o Kohlu kot zmagovalcu v procesu nemške združitve. V nedelo se je izkazalo, da se tehten del volilnega telesa te zmage sicer ne boji, da pa se vse bolj boji njenih posledic. Namesto domoljubne je volilce torej usmerjala socialna problematika in celo Kohlu ter taboru meščanskih strank sicer naklonjeni konservativni FAZ si je včeraj zastavil vprašanje, ki zveni kot zlovešče opozorilo: ali bodo za decembrske zvezne volitve veljale kaj drugačne zakonitosti?
MARJAN SEDMAK
V ManiK začeli pogovore o vojaških oporiščih ZDA
Zaskrbljujoči podatki sklada OZN o naraščanju prebivalstva v svetu
MANILA.— Pod morečim vtisom uboja dveh ameriških vojakov in aretacije 43 protiameriških demonstrantov so se včeraj v Manili začela pogajanja za obnovitev najemnih pogodb za ozemlja, na katerih je šest ameriških vojaških oporišč na Filipinih. Palača Centralne banke, v kateri pogajanja potekajo, je zastražena z več kot 500 policijskimi agenti v popolni bojni opremi, prišlo pa je že do prvih spopadov s protiameriškimi demonstranti. Skupina približno 200 demonstrantov je namreč hotela vdreti v palačo, policija pa je uporabila solzivec in gumijevke.
ZDA zastopa bivši podtajnik v obrambnem ministrstvu Armitage, v zvezi s pogajanji pa je filipinski zunanji minister Manglapus povedal, da se bo Manila o obnovi najemnih pogodb resneje pogovarjala šele takrat, ko bodo ZDA plačale zaostali dolg v višini 222 milijonov dolarjev. Nova pogodba naj bi Filipinom letno prinesla pol milijarde dolarjev, v šestih oporiščih pa stalno živi približno 40 tisoč Američanov, med katerimi je tudi 400 uradnikov, ki so zaposleni na ameriškem veleposlaništvu v Manili.
ŽENEVA — Svetovni sklad OZN za demografska vprašanja (UNFPA) je obdelal podatke o številu prebivalstva v svetu s posebnim poudarkom na dežele v razvoju. Številke pričajo, da je »demografska vojna«, ki jo je OZN začela pred tremi desetletji, izgubljena. Število svetovnega prebivalstva namreč stalno narašča in še pred koncem tega stoletja bo doseglo 6 milijard. Če se sedanji trend rojstev ne bo umiril, nas bo že leta 2.025 šest milijard in pol. Upoštevati je namreč treba, da se vsako sekundo v svetu rodijo trije otroci (250 tisoč na dan), hkrati pa se krčijo povr|ine zemlje, ki bi jih bilo mogoče obdelovati. Podatki so pokazali, da bo v prihodnjem desetletju izginilo pol milijarde hektarjev obdelane zemlje, glavni krivec za to katastrofo pa je
nesmotrna in divja industrializacija.
Podatek o demografskem naraščanju je zaskrbljujoč, saj na sedanjih 5,3 milijarde prebivalcev jih skoraj milijarda živi v revščini, 512 milijonov ljudi je podhranjenih, narašča pa tudi število otrok, ki ni nikoli obiskovalo šole. Sredi letošnjega leta so po svetu našteli skoraj 900 milijonov analfabetov. UNFPA nakaže vsako leto najmanj 200 milijo' nov dolarjev za družinsko načrtovanje v nerazvitih državah vsak dosedanji napor pa se je izjalovil. Najbolj zgovoren dokaz o nemoči UNFPA je Kenija, kjer so prvič skušal) omejiti število rojstev že leta 1967. Kljub naporu, da & prebivalstvo ustrezno osveščali je v zadnjih dveh letih na' raščalo za 4,2% letno, kar je največ na svetu.
Na natečaju ES za »modro zastavo« letos 29 italijanskih pristanišč
Britanske prostitutke zavohale biznis italijanskega mundiala
RIM — Le 28 italijanskih kopališč in 29 turističnih pristanišč bo letos sodelovalo na tradicionalnem natečaju ES za »modro zastavo«, na katerem nagradijo najboljše kopališče in najboljše turistično pristanišče v okviru dvanajsterice. V Italiji je prvo selekcijo opravilo naravovarstveno združenje Kronos, ki je marca poslalo poseben vprašalnik 533 obalnim občinam in 89 turističnim pristaniščem. Odgovore je poslalo 125 občin in 54 pristanišč in po
preverjanju resničnosti podatkov je posebna komisija izbrala kopališča in pristanišča, ki bodo branila barve Italije. Glavne zahteve so bile čistost vode in možnost kopanja za plaže. Glede pristanišč pa so ugotovili, da so italijanska pristanišča v glavnem lahko dostopna in da tudi izpolnjujejo ekološke zahteve, tako da bi lahko vsa prišla v poštev za dodelitev »modre zastave«. Slabše stanje naj bi bilo le v Apuliji, Bazilikati in Kampaniji.
LONDON — Britanski huligani se pripravljajo na naskok Italije, niso pa edini prebivalci Otoka, ki bi radi obiskali sončno deželo v času nogometnega prvenstva.
Po pisanju bulvarskega lista The Star naj bi pakirale kovčke tudi prostitutke, ki so v »mundialu« zavohale enkratno priložnost lahkega in gotovega zaslužka. Britanske lahkoživke trdijo, da se jim doma ne piše dobro, ker so domačini pač veliki skopuhi. Britanke so očitno prepričane, da jim bo šlo pri Italijanih bolje, saj je The Star napisal, da so prebivalci Škornja navajeni na prostitucijo. Briljantni novinar namreč ugotavlja, da je kar 25 odstotkov Italijank zlezlo pod rjuhe proti plačilu, zato imajo najbrž psihološko pripravljene mpške. Če se bo izkazalo, da to ne drži, bodo Britanke izbirale še med Nemci in Skandinavci.
Več kot 430 žrtev indijskega cikona
NEVV DELHI — Število žrtev cikio' na, ki je opustošil Indijo, je še nara*' lo. Tokrat so uradni viri obvestil1' da je zaradi ciklona umrlo večk k? 430 oseb. Na tisoče prebivalcev pa )e ostalo brez strehe nad glavo.
Močan veter še vedno prečesa'’® obsežne predele indijskega poloi°' ka, v obmorskih krajih pa so pone' kod izmerili tudi sunke, ki so prese' gali jakost 250 kilometrov na uro.
V zdajšnjem procesu zbliževanja in tudi pričetka tesnejšega sodelovanja v Evropi, je eno bistvenih vprašanj, kaj storiti z obstoječimi vojaškimi zvezami. Sovjetski obrambni minister Dimitrij Jazov je v duhu korenitih sprememb v Vzhodni Evropi predlagal prenovo teh zvez v smislu, da ne bi bile več vojaške (pa čeprav »obrambne«), marveč naj bi se lotile drugih problemov, na primer političnih.
Vzhodna vojaška zveza, se pravi varšavski pakt, že sama po sebi v bistvu razpada in skuša zdaj doseči, da bi se tudi zahodna vojaška zveza (NATO) znebila vojaških atributov, ki v ostalem, objektivno, ne ustrezajo več duhu in slogu procesa zbliževanja in demokratizacije na evropski celini. Zdi pa se, da zlasti Američanom ne prija ideja o odpravi NATO, dasirdvno priznavajo, da je napočil čas za spremembo.
Bush je odkrito sporočil, da bi moral NATO ostati »glavno oporišče ameriških interesov« ter kot »varnostno-stabilizacijski dejavnik« v Evro* pi,- na tiskovni konferenci je sicer pojasnil, da se še kako zaveda pomena sprememb v Vzhodni Evropi, da pa, po njegovi sodbi, Atlantska zveza še zmeraj predstavlja element »ravnotežja«. S takim stališčem na Vzhodu seveda ne soglašajo.
Pa ne samo v Vzhodni Evropi. Tudi znotraj Atlantske zveze, oziroma v Zahodni Evropi, so znamenja, da je vojaški blok preživel. Na nedavnem srečanju šefov držav in vlad Zahodne Evrope (dvanajsterice) v Dublinu so dali prozorno vedeti, da stališče, po katerem naj bi Atlant-
Cernu še obstoj vojaških zvez po premikih v Vzhodni Evropi?
ska zveza ohranila svojo funkcijo, pričenja biti »nadležno« za Evropo, se pravi, v bistvu za njeno dejansko suverenost. Očitno je, pa tudi razumljivo, če si je dvanajsterica pričela prizadevati, da bi tudi pri obrambnih vprašanjih imela pomembnejšo vlogo.
Prav tako je slišati (na Dunaju, pa tudi v Ženevi, kjer so razorožitvena pogajanja), da je ameriško vztrajanje na NATO (čeprav ublaženo) v nasprotju tudi s politiko in cilji KVSE, to je ustanove, ki navsezadnje predstavlja vso Evropo, ima pa v svojem programu tudi razorožitve-ne probleme. S temi problemi se KVSE seveda sooča ne s stališča prevlade, marveč težnje, da bi jih pričeli resno odpravljati v prid nove Evrope.
Pri vsem tem je tudi znano, da je Sovjetska zveza dejansko brez posebnih pomislekov sprejela proces združevanja Nemčije, samoumevno pa je, če se upira ideji, da bi Vzhodno Nemčijo vključili v kako zahodno vojaško ali polvojaško
zvezo. Ševardnadze je bil na pogovorih z Baker-jem v zvezi s tem kategoričen. Vprašanje nemške združitve naj bi kajpak zadevalo predvsem dve Nemčiji in bilo bi’ neumestno postavljanje zoper to, uokviriti pa bi ga bilo treba v vseevropsko sfero s tem, da bi jo opremili s potrebnimi varnostnimi klavzulami. KVSE je kot nalašč institucija za takšno rešitev.
Ameriški predstavniki pa so mnenja, da bi morala Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi biti in ostati v glavnem »politična« ustanova, ki naj bi se seveda ubadala predvsem s političnimi vprašanji. Tako stališče pa je seveda v kričečem nasprotju s temeljnimi nalogami, ki so jih konferenci naložili na helsinškem srečanju že pred petnajstimi leti. Na to je Američane te dni že opozoril Mitterrand, ki je v imenu Francije eden najbolj odločnih nasprotnikov ameriške intencije, da bi NATO le ostala domnevno kot element »stabilnosti«.
Pri »demontaži« (kakor pravi Mitterrand) oboroževanja v Evropi pa se scenarij izpopol-
njuje z zanimivimi in spodbudnimi predlog Brez dvoma je dragoceno Bushevo stališče, “ ZDA ne bodo obnavljale raket kratkega dornf1' ki jih imajo v Zahodni Nemčiji (potrebe obj6^ tivno ni več, saj so v Vzhodni Nemčiji, na Ce. koslovaškem, na Poljskem in drugje, že draga ■_ ne ureditve). Prav tako zasluži pozornost in '<% pak podporo zamisel, da bi pričeli odstranjeva tudi drugo raketno orožje, o čemer naj bi se.Uj predlogu ameriškega predsednika pogovafr^ na bližnjem zasedanju o navsezadnje »novi s' legiji« Atlantske zveze.	^
Z druge strani je še kako pozitivno sovjet3 stališče, da bodo »pospeš
racijo umika sovjetskih enot iz dežel vzn^j,
»pospešeno« nadaljevali z vjetskih enot iz dežel Vzho^^ Evrope. Pri tem so sicer prav v zadnj
*	*	z < tai**'
določeni pomisleki, zanesljivo povezani s ,,e kar Američani govore o Atlantski zvezi. Ozr11^. je sicer še zmeraj ugodno. Nenazadnje gre P^,. črtati tudi priporočilo ameriškega zunanjega nistra Bakerja, naj le pospešijo pogajanju Jf! za konvencionalno razorožitev. Taksi«1 ^ podobna dvostranska priporočila so neglecl odtenke in na še zmeraj obstoječe interese 3 dobrodošla.	.	gvi'
Kakor je konec koncev	dobrodošla	tudi ^	p
ca, da bodo na prihodnjem zasedanju naj bi bilo v jeseni na Dunaju ali Parizu, v ru varnostne problematike v Evropi, obrav^pji H tudi smisel	(ali	pa	nesmisel)	obstoja	v°l
blokov.	.
MIRO KOCJAN