TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Va leta 90 Din, za V4 leta 45 Din,
Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani
LETO IX.	Telelon	št.	552.	LJUBLJANA,	dne	12.	junija	1926.	Telefon št. 552.	ŠTEV. 67.
Načrt zakona o gospodarskem svetu.
(Poročilo zborničnega tajnika g. Ivana Mohoriča.)
Plenarna seja trgovino, obrt
Včeraj so se vršila v zbornici za trgovino, obrt in industrijo važna zborovanja. Predpoldne so zasedali posamezni odseki, v katerih se je razpravljalo in sklepalo o predlogih za trgovinsko pogodbo s Španijo in Belgijo,
o	važnih načelnih obrtnopravnih 'vprašanjih, o koncesijskih in dispenznih provizijah, o vajenštvu, o vzdrževanju borz dela itd. Popoldne ob 2. se je začela
plenarna seja,
ki jo je ob navzočnosti* vladnega zastopnika, načelnika ministrstva trgovine in industrije g. dr. R. Marna otvo-ril zbornični predsednik g. I v a n Jelačin ml. z izčrpnim programatič-nim govorom, tekom katerega je v markantnih potezah orisal sedanji težki položaj gospodarstva v Sloveniji ter začrtal smeri, katerim bo sledil v svojem delovanju kot zbornični predsednik. Z iskrenimi besedami je apeliral na vse zbornične člane, da se združijo k skupnemu delu. Deloval bo za tem, da se za zbornične volitve najde kompromis in da se poglobijo stiki med zbornico in strokovnimi organizacijami, tako da se omogoči gospodarskim krogom v lepem harmoničnem soglasju doseči največje uspehe.
—	Zbornično tajništvo, ki je bilo v svojem delovanju vedno na višku, mu bo pri teli njegovih stremljenjih uspešno pomagalo, enako pričakuje tudi od vseh članov. (Izvajanja predsednika g. Jelačina objavimo v prihodnji številki, v kolikor nam bo mo-doče, v polnem obsegu.)
Po končanem prcigramatičnem govoru je g. predsednik naznanil, da je ministrstvo vzelo na znanje sklep zadnje plenarne seje o izposojilu za zbornični stavbeni fond pri penzij-skem zakladu in o tečaju za strokovno izobrazbo učiteljev na obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šolah, ki se bo vršil od 12. do 31. julija na Tehnični srednji šoli v Ljubljani. Nadalje je govoril o napovedani interpelaciji v skupščini o vzrokih gospodarske krize, pri kateri bodo imeli zastopniki Slovenije priliko opozoriti na hibe in pogreške v naši industrijski politiki temeljem informacij, ki so jih prejeli od gospodarskih zastopstev. G. predsednik je podal nato tudi izčrpno poročilo ozbor-ničnih financah, na kar je prosil tajnika g. dr. Frana W i n d i-s c h e r j a , da poda
tajniško poročilo.
Tajnik g. dr. F1 r. W i n d i s c h e r je podal izčrpen pregled o delovanju zbornice od zadnje plenarne seje. Poročilo, katero je- vzela zbornica odo-brilno na znanje, priobčujemo na drugem mestu.
Tajniškemu poročilu je sledilo
Poročilo o gradbi zborničnega poslopja in o pokritju gradbenih stroškov,
kj ga je podal zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin. Dela, ki so, zlasti kar se tiče kamnoseških, prave umetnine, so se zavlekla, vendar je upati, da bo do jeseni vse končano. V svrho adaptacije aule, ki vodi od glavnega vhoda v zbornico do stopnjišča in za eventualna druga dela, ki jih bo treba še izvršiti, je plenum dovolil Povišanje stavbenih kreditov za 250 "soč dinarjev.
Zbornice za in industrijo.
Izčrpno poročilo o načrtu zakona
o gospodarskem svetu je podal zbornični tajnik g. Ivan Mohorič. Njegov referat prinašamo na drugem mestu.
K poročilu se je oglasil k besedi zbornični svetnik g. Iv. Rebek, ki je naglašal, da bi se moralo stremeti za tem, da se delokrog gospodarskega sveta razširi. Na njegova izvajanja je obrazložil g. Mohorič podrobneje določila načrta, ki obsegajo delokrog gospodarskega sveta. K poročilu sta še govorila zbornična svetnika gg. J. L e-narčič in Drag. Hribar, nakar je zbornični predsednik zaključil debato in se je poročilo tajnika g. Mohoriča soglasno odobrilo.
Načrt zakona o izjed načenja davkov.
0 načrtu zakona o izjednačenju davkov, ki spada danes med najbolj aktualna vprašanja gospodarskih krogov, je poročal zbornični konzulent g. F r. Žagar. Tudi njegovo poročilo, ki vsebuje smernice delovanja zbornice v davčno - političnih vprašanjih, bomo priobčili dobesedno, ker bo brez dvoma živahno zanimalo vse naše či-tatelje.
K poročilu konzulenta g. Ž a g a r j a je zbornični svetnik g. Jakob Za-d r a vec izjavil, da je pri površnem pregledu novega načrta jasno razvidno, da bodo morali tudi po tem načrtu, ako se uzakoni, nositi največja bremena obrtniki in trgovci in to potom v načrtu predvidene pridobnine. Ugotavlja, da bi bila po novem načrtu nekoliko razbremenjena zemljiška posest, da bi bil tudi razredni davek kolikortoliko znosljiv, da bi se tudi obdavčbe hišnih posestnikov glede najemninskega davka nekoliko omilile, da pa je nameravana obdavčitev obrtnikov in delavcev tako visoka, da ne bodo ti, tudi ako se načrt realizira, nikakor na boljšem. Navajal je za te trditve tudi konkretne primere.
Zbornični svetnik g. I. Le nar č i č je govoril o davčni praksi in zlasti poudarjal, da sedanja praksa pri ocenitvi negativnih uspehov sploh ne upošteva. Delajo ji težave, ako moreš izkazati tudi še tako majhen dobiček, na zgube v gospodarstvu, ki so danes običajne, se pa sploh ne ozirajo. Finančni odsek zbornice je predloge temeljito prouči m poročilo g. Žagarja se mora nespremenjeno odobriti.
1 udi predsednik g. Jelačin priporoča, da plenum poročilo referenta neizpremenjeno odobri, nakar je zbornica poročilo soglasno odobrila.
Samostojni predlogi.
Zbornični svetnik g. Jakob Zadravec, je z ozirom na to, ker osebno prometne razmere na glavni progi Maribor — Vel. Kaniža ne zadoščajo potrebam prebivalstva vzhodno od Ormoža, to je potnikom iz Središča, iz celega Medjimurja ter iz onega dela Prekmurja, ki gravitira na progo Ledava—Čakovec, predlagal, da se gotove dosedanje zveze spremenijo in uredijo tako, da bodo odgovarjale potrebam. Zbornica je predlog soglasno odobrila.
Nadalje je g. Zadravec stavil predlog glede zopetne uvedbe o me n j e-n i h stavbenih koncesij; kar je plenum tudi soglasno sprejel.
Zbornični svetnik g. Konrad Elsbacher je stavil predlog, da se
Po anketi, ki se je vršila 24. aprila 1925, je stopilo vprašanje gospodarskega sveta zopet nekoliko v ozadje.
V	toku letošnje pomladi pa je na podlagi rezultatov, ki so se izkristalizirali tekom dolgotrajnih razprav na lanskoletnih konferencah izdelalo ministrstvo trgovine in industrije nov načrt, ki predstavlja novo kompromisno fazo v vprašanju uzakonitve gospodarskega sveta.
Za ta načrt je sklicalo ministrstvo letos dne 29. aprila konferenco zbornic in interesiranih organizacij, na katere dnevni red ie bilo stavljeno predvsem vprašanje finansiranja odnosno vzdrževanja gospodarskega sveta. Ministrstvo je predlagalo naj bi se gospodarske korporacije izjavile, ali so pripravljene, da bodo vzdrževale gospodarski svet same iz lastnih sredstev, da bi se mogel zakon o gospodarskem svetu takoj predložiti Narodni skupščini in aktivirati njegovo delovanje že v teku finančne perijode 1926/27, za. katero državni proračun ne predvideva za gospodarski svet nikakih kreditov.
Na tej prvi konferenci so podale beograjske komore odločno negativno izjavo, poudarjaoč, da gospodarski svet ni predstavitelj gospodarskih korporacij, marveč državna ustanova, ki jo predvideva Vidovdanska ustava, in da jo kot tako ima vzdrževati država. Podobna negativna izjava je bila
Ratifikacija trgovinske in plovbne pogodbe z Italijo.
Dne 9. t. m. je narodna skupščina razpravljala o konvencijah z Italijo, ki_ jih je 7. t. m. podpisal trgovinski minister dr. Krajač in ki se nanašajo na ureditev trgovinskih odnošajev in na plovbo med našo državo in Italijo. Narodni skupščini sta bili tudi predloženi dve veterinarski konvenciji. Naše slutnje, da se bo pogodba in konvenciji ne >glede na težke posledice, ki jih imajo za našo državo, vendar sprejele, se je žal uresničila.
zbornica zavzame za podaljšanje vozne smeri potniških vlakov št. 614 in 621 iz postaje Celje v Ljubljano i n n a z a j. Ker ni za Izvedbo tega nobenih prometno tehničnih ovir, je v interesu prebivalstva, državnih oblasti v Celju in Laškem ter tujskega prometa pričakovati, da bo ljubljanska direkcija tej zahtevi čimprej ugodila.
Nato je svetnik g. J a n k o H o r -v a t stavil predlog, da se v Ljutomeru ustanovi poslovalnica odnosno ekspozitura 0 k r o ž-n e g a urada, ker povzroča pošiljanje bolniških prijav po pošti interesentom večkrat neprijetnosti. Zbornica se naj za ta njegov predlog zavzame.
Konferenca zbornic.
Predsednik g. Jelačin poroča o konferenci zbornic, ki se vrši v Ljubljani 24. in 25. t. m. Zbornica priredi udeležencem konference dne 24. zvečer v veliki dvorani Kazine rout. G. predsednik prosi, naj bi se vsi navzoči gg. tovariši, ki se udeleže routa, že danes prijavili. Odsotni gg. se bodo o tem pismeno obvestili.
Ker se ni oglasil nikdo več k besedi, se je predsednik g. Ivan Jelačin zahvalil vsem navzočim za sodelovanje ter zaključil sejo.
sprejeta tudi na konferenci gospodarskih organizacij v Zagrebu dne 1. junija ter je vsled tega nadaljevanje ankete v Beogradu dne 4. junija poteklo negativno. Pa tudi z ostalimi določbami novega projekta gospodarske organizacije niso bile zadovoljne, kljub temu, da je v njem usvojenih mnogo želj in zahtev, ki so jih stavile gospodarske organizacije.
Dočim je lanskoletni načrt še predvideval sestavo plenuma na ta način, da tvorijo eno četrtino zastopniki re-sortnih ministrov, eno četrtino stro-j kovnjaki, ki jih imenuje minister in j le polovico predstavitelji gospodarskih krogov, predvideva nov projekt že dve tretjini predstaviteljev gospodarskih organizacij in le eno tretjino | zastopnikov ministrstev in strokovnjakov. Celotno število članov gospodarskega sveta je predvideno na 120, od tega 80 predstaviteljev glavnih profesionalnih organizacij . Od njih pripade po 15 na trgovino, industrijo in obrt, 20 na predstavitelje kmetijstva, 7 na delavstvo, 4 pomorstvo in 4 denarništvo.
Načrt določa, da bo minister s pravilnikom odredil, katere gospodarske organizacije imajo pravico predlagati k imenovanju kandidate za gospodarski svet in kakšno število. Te določbe so se splošno označile kot nezadovoljive in je zato ministrstvo pozvalo komore, da formulirajo konkretno
Na skupščinski seji je minister dr. Krajač v svojem govoru poudarjal veliko gospodarsko važnost predložene pogodbe, ki sloni na modernih principih in se približuje tipu predvojnih trgovinskih pogodb. Namen pogodbe je utrditi mir in zagotoviti medsebojne gospodarske interese.
Poslanec g. Smodej je ostro kritiziral pogodbo, podrobno je analiziral posamezna določila in je navajal stvarne razloge, ki kažejo, da 'bo imela od pogodbe koristi samo Italija, zlasti velja to glede plovbne pogodbe. Izcprno je tudi govoril o položaju Zadra in o narodnih manjšinah v Italiji. Izjavil je, da bo njegov klub glasoval proti ratifikaciji. Odločno stališče je zavzel tudi poslanec Grisogono in J. Jovanovič, ki sta tudi v imenu svojih klubov izjavila, da bodo vsi člani glasovali proti ratifikaciji.
Sledilo je slednjič glasovanje, glasom katerega je 'bila pogodba sprejeta v načelu s 148 glasovi proti 29, v podrobnosti pa s 149 proti 28.
Po končanem glasovanju je skupščinski predsednik sporočil, da je zunanji minister dr. Ninčič predložil še 20 takozvanih nettunskih konvencij, o katerih bo skupščina razpravljala na prihodnji seji.
LJUBLJANSKI VELESEJEM — ZASEDEN.
Uprava Ljubljanskega velesejma naznanja vsem zamudnikom - interesentom, da je za vse branše v notranjosti paviljonskih zgradb ves razstavni prostor zaseden.
Na razpolago je še nekaj pokritega polodprtega prostora v paviljonih F, G, medtem ko je ta kategorija prostora v ostalih paviljonih tudi popolnoma zasedena.
Nujno se naproša zamudnike, ki se zanimajo za polodprti prostor, da pospešijo svoje prijave.
svoje pripombe k načrtu zakona ter jih v toku 10 dni dostavijo Industrijski komori v Beograd, kjer bo poseben odbor, sestoječ iz tajnikov beograjskih komor in organizacij, sestavil za bodoči sestanek, ki se ima vršiti dne 21. in 22. junija v Zagrebu, kompromisni predlog, da se po možnosti doseže čimpopolnejši sporazum vseh interesov in želj. Zagrebški krogi so na konferencah, ki so se vršile v toku preteklih dni, podvrgli cel načrt podrobni kritiki in formulirali i glede sestave plenuma, kakor tudi glede sestave izvršnega odbora mnogo bistvenih izpreminjevalnih predlogov. Pri tem so se glede sestave plenuma naslonili na lanskoletni kompromis, ki je predvideval 110 delegatov gospodarskih krogov. Pri reviziji so zmanjšali njihovo število na 104 člane, od katerih naj bi odpadlo na zastopnike poljedelstva 32, nadalie i'a 16 na zastopnike trgovine, obrta in industrije, 12 na zastopnike denarstva, 5 nomor-stva in 7 delavstva, 16 članov naj bi se imenovalo iz krogov strokovnjakov. Zastopniki ministrstev naj bi fungi-rali po njihovem predlogu v gospodarskem svetu le kot referenti odnosno kot eksperti.
Gospodarski krogi iz našega zborničnega področja bi imeli pri tej sestavi brez poljedelcev in delavcev 8 članov in sicer po dva za trgovino, industrijo, obrt in denarstvo.
V	ostalem je, kakor omenjeno, sestava plenuma, ki bo sklican k zasedanju le enkrat do dvakrat na leto in katerega kompetenca je v glavnem omejena na verificiranje mandatov, volitev strokovnih odborov, predsedni-štva in eksekutive ter sestavo poslovnika in pravilnika za eksekutivo, za nas manjšega pomena, ker ho težišče vsega dela v stalnih odborih in v eksekutivi. Stalnih odborov predvideva načrt 6 in sicer za poljedelsko, industrijsko in obrtno skupaj, za trgovsko in prometno politiko skupaj, nadalje za novčarstvo ter za socialno in pa finančno politiko.
Predlaga se izprememba na 8 odborov in sicer na ta način, da se namesto skupnega odbora za industrijsko in obrtno politiko osnuje za vsako stroko poseben odbor. Istotako namesto skupnega odbora za trgovsko in prometno politiko tudi za vsako stroko poseben odbor. Odbori naj bi bili sestavljeni tako, da bi bili v onih odborih, ki predstavljajo posamezne gospodarske panoge, člani prvenstveno predstavitelji dotične gospodarske panoge.
Glede izvršnega odbora predvideva načrt ministrstva, da od 24 članov volijo 6 članov stalni odbori, ostalih
18	pa plenum in sicer iz vrst onih, ki niso člani stalnih odborov. Te številke se sedaj, z ozirom na predlagano povišanje števila stalnih odborov od 6 na 8, tudi v istem razmerju iz-premenijo. To so glavne bistvene iz premembe v službenem načrtu.
Tajniško poročilo o delovanju Zbornice za trgovino.
obrt in industrijo
v dobi od 20. aprila do 10. junija 1926.
Naš splošni notranji gospodarski položaj je ostal v dobi od zadnje plenarne seje skoro neizpremenjen. Iz-gledi na žetev so po sedanjem stanju posevkov z malimi izjemami prav dobri. Naša trgovinska bilanca za leto 1925 je po nedavno objavljenih podatkih s 13 milijona zlatih dinarjev aktivna. Vrednost dinarja je ostala tudi preko najtežjih pomladanskih mesecev stabilizirana. Notranja kupna sila dinarja se v zadnjih dveh mesecih ni nič ojačila. Indeks cen poljskih pridelkov znaša še vedno 1420, dočim dosega indeks cen industrijskih izdelkov 1705, v gradbeni stroki pa celo 1890. Ugotoviti moramo, da naša carinska politika ne jemlje na to okol-nost prav nikakega obzira. Ponovna akcija Narodne banke pri denarnih zavodih za znižanje obrestne mere do-sedaj še ni pokazala željenega uspeha, predvsem ker se davčna obremenitev in socijalne dajatve niso znižale v razmerju porasta vrednosti dinarja. Položaj davkoplačevalcev je ostal vsled padajoče rentabilitete obratov kritičen. Nedavno objavljena uradna statistika davčnih eksekucij izkazuje v I. četrtletju letošnjega leta 8.168 mo-bilarnih rubežev, 38 mobilamih prodaj in 73 primerov vknjižb. Zaostanki na neplačanih davkih iz prejšnjih let pa se lahko cenijo na 10,000.000 Din.
Od celokupnega kredita, v znesku 1.323 milijonov so imeli gospodarski krogi pri podružnicah Narodne banke v Ljubljani in Mariboru ob koncu leta 1925 125.6 milijona dinarjev, torej 9.5% vseh odobrenih kreditov, katerih je bila deležna 301 tvrdka.
Vzpričo naštetih okolnosti je naravno, da se obratni položaj industrije in obratov ni mogel izboljšati. Tožbe nad pomanjkanjem naročil so vsesplošne in investicijska aktivnost je ostala vsled pojačene štednje tudi v tej dobi minimalna.
Med važnejšimi gospodarsko - političnimi dogodki v dobi od zadnje plenarne seje beležimo predvsem sprejetje zakona o trgovinski pogodbi in o gospodarskih konvencijah z Avstrijo in z Italijo ter predložitev zakona o izjednačenju direktnih davkov Narodni skupščini.
Istočasno se je pojavil tudi nov načrt zakona o gospodarskem svetu in postavilo vprašanje njegovega uzakonjenja na dnevni red. O načrtu bo podano pod točko 4. dnevnega reda posebno poročilo.
Obenem s trgovinsko pogodbo z Avstrijo je bila sprejeta cela vrsta za obmejni pas severne Slovenije gospodarsko zelo važnih specialnih sporazumov, med njimi veterinarski sporazum, sporazum o paši, o ureditvi obmejnega prometa, sporazum o komunikacijah in plovbi v obmejnem pasu, sporazum o električnih napra-
vah, o regulaciji Mure, o turističnem prometu in izkoriščanju vodnih sil.
Trgovinska pogodba z Avstrijo je sklenjena po besedilu samo na leto dni. Naša trgovinska bilanca z Avstrijo, ki je izkazovala 1. 1924 še velik aktivni saldo, je po koncesijah, ki so ji dane po novi trgovski pogodbi že i. 1925, ko je bil tarifni del samo tri in pol meseca v veljavi, že uravnotežena in je udeležba Avstrije na naši zunanji trgovini padla na 18%. Z uvedbo novih zaščitnih carin, ki so spremenile tudi prejšnjo pogodbeno bazo, se bo ta položaj na našo škodo le še poslabšal. Zato postaja vprašanje potrebe revizije trgovinske pogodbe z Avstrijo že aktualno.
Predvčerajšnjim je Narodna skupščina sprejela tudi devet konvencij, ki so bile sklenjene za ureditev go spodarskih odnošajev med našo kraljevino in Italijo, ki stoji v naši zunanji trgovini na prvem mestu in ki je leta 1925 participirala na našem uvozu z 18.7% in na našem izvozu 25%. Med ostalimi uzakonjenimi konvencijami je specijelno za Slovenijo največje važnosti konzularna konvencija in konvencija o naseljevanju, ki predvideva pravico obojestranskega naseljevanja in svobodnega udejstvovanja v trgovini, obrti in industriji. Z uzakonjenjem teh pogodb stopa gospodarstvo v Sloveniji kot najbolj eksponira-nem obmejnem delu naše države brezdvomno v novo fazo razvoja.
Na ureditvi trgovinskih odnošajev z ostalimi državami se intenzivno deluje. Pogajanja z Albanijo in z Anglijo stoje tik pred zaključkom. Bolgarija z Madžarsko, ki uživa sicer že od 3. julija 1924. leta v carinsko tarifnem oziru povlaščenje največjih ugodnosti, so bila pretekli mesec prekinjena in se bodo nadaljevala jeseni. Na tej pogodbi je predvsem interesirana dravska dolina in celo Prekmurje. Zbornica je opozarjala med svojimi predlogi na potrebo otvoritve prometa preko Hodoša in Dolenje Lendave ter na čimprejšnjo ureditev obmejnega prometa pa analognih načelih kot z avstrijsko republiko.
Po nalogu ministrstva je zbornica izvršila anketo in predložila gradivo za trgovsko pogodbo z Belgijo in Španijo, ker se pričakuje, da bo tekom letošnjega poletja prišlo do zaključit-ve pogajanj z zapadnimi državami in da se bodo tudi zaključila že pričeta pogajanja s Francijo ter tako dalo naši izvozni trgovini novega poleta za razširjenje direktnih stikov z zapadnimi tržišči.
Do pogajanj s Čehoslovaško, s katero imamo zelo pasivno trgovinsko bilanco, ni prišlo. Tudi niso kljub našim prizadevanjem še dosedaj urejeni trgovinski odnošaji z Grčijo, kjer ima koncem tega meseca stopiti v veljavo
nova autonomna tarifa, ki visoko obremenjuje vse naše uvozne predmete ter s Turčijo, ki ovira naš uvoz z uvajanjem visokih carinskih surtaks, ki dosegajo do 300% uvozne carine.
Paralelno z gospodarsko političnimi konvencijami se bliža zaključitvi tudi sestava direktne tarife za promet med našo kraljevino in Italijo, od katerega upamo, da bo prinesla našemu izvozu lesa znatne olajšave. Uveljavljenje te tarife postaja nujno spričo vedno težjih konkurenčnih razmer na italijanskih lesnih tržiščih, ki so se vsled padca rumunskega leja in konkurence pomorskega izvoza rumunskega lesa v zadnjem času zelo postrile.
Gospodarska kriza je kljub lani izvedeni tarifni reformi povzročila znaten izpad dohodkov železnic ter s tom otežila započeto delo tarifnega odbora. Med ukrepi, sklenjenimi na zadnjih sejah, je za našo cementno industrijo važno ukinjenje znižane tarife za prevoz dalmatinskega cementa. Vprašanje reekspedicij še ni rešeno. Tudi ni še izdan že davno izdelani nov pravilnik za dostavitev vagonov na industrijske tire. Edino vprašanje voznine za povratek privatnih vagonov je v zmislu naših zahtev ugodno rešeno.
Zbornica posveča sedaj posebno pažnjo ureditvi vprašanja tarif za dovoz lesa na manipulacijska skladišča. Povoljna rešitev tega vprašanja je za uravnoteženje« našega konkurenčnega razmerja z Italijo in Avstrijo neob-hodno potrebna.
Tarifne konference na Reki so končale z zadovoljivim uspehom ter se je tudi za naš tranzit preko Postojne in št. Petra na Sušak dovolil 50% popust, ki velja za blago, ki je namenjeno na Reko.
V	svrho normalizacije poslovnega prometa z inozemstvom je zbornica pokrenila ponovno vprašanje telefonske zveze s Koroško, kakor tudi direktno telefonsko zvezo s Sušakom in predlagala aktiviranje telefonskega prometa med raznimi obmejnimi kraji.
(Dalje sledi.)
Poročilo o predlogu zakona o neposrednih davkih.
(Referat zborničnega konzulenta g. F.
Žagarja.)
Ministrstvo financ, generalna direkcija neposrednih davkov je poslala Zbornici dne 27. maja t. 1. predlog zakona o neposrednih davkih v izjavo tekom 8 dni. S predlogom se je bavil zbornični finančni odsek na seji, ki se je vršila dne 1. junija t. 1.
Predlog v obliki četrtega načrta zakona se v večini bistvenih določil prav tesno naslanja na naš zakon o osebnih davkih. Po svojem bistvu ima predlog namen zvišati donos direktnih davkov v taki meri, da bo dana možnost primemo omiliti takse in pristojbine. Fiskalen značaj predloga ne gle-
12
LISTEK.
Borza,
nje pomen in praktična navodila za trgovanje na Borzi.
(Nadaljevanje.)
Kupna cena. (§7.)
Cena pri vseh sklenjenih poslih se razume v zakoniti valuti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, če ni dogovorjena v tuji valuti, in netto cass (brez skonta) kolikor ne odrejajo posehne uzance kaj drugega.
Kupni pogoji.
P o m e n običajui h izraz ov (§§ 8.-15.)
Če je količina blaga, ki jo je treba dobaviti, označena z dodatkom, na primer: circa (po priliki, približno, okrog itd.)
10.000	kg, ima prodajalec pravico, dobaviti do 5% več ali manj pogojene množine (količine). Kar se je dobavilo preveč ali premalo (presežek ali primanjkljaj), se poračuna na zahtevo kupčevo po tržni ceni na dan dobave.
Izgubo na pristojbinah za prevoz, (po železnici ali z ladjo), povzročeno s tem, da je dobavljena količina blaga manjša
cd dogovorjene (mrtvi tovor), trpi prodajalec. — Železnica računi za vagon
10.000	kg. Ako pa naloži prodajalec samo 9100 kg, trpi sam stroške prevoznine za 900 kg, ker je naložil toliko manj blaga.
»Vagon«, (vagonski tovor) ako ni kake podrobnejše označbe pomeni 10.000 kilogramov brutto1; cisterna brez druge označbe pomeni 10.000 kg netto5.
Izrazi »postavno, frank«, ab, frei, loco« gotovega kraja. — N. pr. franko vagon Kranj — pomenijo kraj izpolnitve kakor tudi to, da mora prodati prodajalec blago na tem mestu ob svojih stroških in na svojo odgovornost. Z drugimi besedami povedano, odgovarja prodajalec, ako proda robo n. pr. franko vagon K ran j za to robo do Kranja, tako za njeno težo in ima plačah prevozne stroške do Kranja.
Nasprotno pa pomeni izraz tovomine prosto, voznine prosto,, pariteta (fracht-frei), — n. pr. pariteta Kranj — da mora prodajalec plačati samo voznino do dotičnega kraja in trpeti stroške event. zavarovanja. Za obračun in plačilo blaga pa je potrebno teža, ki je uradno ugotovljena na oni postaji, kjer se je blago naložilo.
1 ©HuMo = kosmata teža blaga.
2 Netto = čista teža blaga.
V	stroške določene v tem paragrafu pa ne spadajo pristojbine, dače, mitnine na ki'aju paritetne postaje.
Izraz »se prevzame iz skladišča« ali »ex skladišče« — zavezuje kupca, da trpi vse stroške tehtanja in prodaje.
Označba »se prevzame iz ladije ali vla-čilnice« (šlepa) (ex ladja) zavezuje kupca, da trpi poleg vseh stroškov tehtanja in prodajo tudi nevarnost do dotičnega kraja, kamor je blago namenjeno ter plača kupec tudi event. pristojbine za poglabljanje (blagranje), tlakarino in druge državne in krajevne pristojbine.
Izrazi: »postavljeno franko vagon, v brod, na voz, franko vagon, franko brod, frei AVaggon, frei Station« pomenijo, da mora prodajalec poleg tega, kar določa § 10., pripraviti blago za odpremo s prodajne (oddajne) postaje in mora potemtakem prodajalec trpeti vse stroške predaje blaga, tehtanja, natovarjenja v vagon ali ladjo, plačati tovoirni list, pristojbine za natovorjenje in sploh vse druge stroške, ki nastanejo na postaji, kjer predaja blago.
Prodajalec mora prebaviti ob svojih stroških vagone za nalaganje blaga; kupec pa ladjo; ako se nista posebej dogovorila kaj drugega.
Kadar se dobavljajo ladijski tovori
»razsuto« (alla rinfuza) moira poravnati prodajalec stroške za lopatanje, ki je potrebno ob vkrcanju na ladjo.
Pomen časovnih izrazov pa se deli takole:
»začetkom meseca«, čas od 1. do vštetega 6;
»prva polovica meseca«, čas od 1. do vštetega 15.;
»druga polovica meseca«, čas od 16. do vštetega zadnjega;
»sredi meseca (medlo)«, čas od 13. do vštetega 17.;
»koncem meseca« pa čas zadnjih osem dni v mesecu. — Vsi roki se štejejo od dneva po onem, ko je nastopil dogodek, ki je odločilen za začetek roka.
V brzojavnem prometu naj se ponovi vsebina brzojavke vselej tudi s priporočenim pismom. — To je nujno potrebno, ker poštna uprava ne odgovarja za točnost oddanih brzojavk in je v izogib sporov nujno potrebno, da potrdiš vsako brzojavko tudi pismeno, in sicer s priporočenim pismom, da imaš v rokah poleg prepisa (kopije pisma) tudi poštno potrdilo, da si pismo pravihio oddal.
Pogodbo, v kateri je označen dobavni rok, po otvoritvi plovidbe, je izpolniti v šestih tednih po dnevu, ko je borzni svet razglasil otvoritev plovidbe. — Plovna
de na davčna merila najbolj kaže v 51. 157, ki pooblašča finančnega ministra, da s privoljenjem ministrskega sveta brez sodelovanja drugih ustavnih činiteljev uveljavi linearni povišek na davke, odmerjene po novem zakonu, ako bi ne dosegli proračunjene vsote. Zbornični finančni odsek se je glede tega določila postavil odločno na odklonilno stališče in predlagal, da se ta člen črta iz predloga.
Predlog je kljub izpremenjeni in izdatno izboljšani obliki potreben bistvenih izprememb posebno glede davčnih meril, da bo vstrezal dejanskim potrebam in razmeram ter plačilni zmožnosti davkoplačevalcev. Predvsem je smatral odsek za pogrešilo, da se hoče po uveljavljenju izenačenih davkov še nadalje pobirati davek na poslovni promet. Ta davek se je svoj čas samo začasno uveljavil. Takratni minister za finance je izrecno povdarjal, da se pobiranje davka na poslovni promet ukine ob izenačenju neposrednih davkov. Gospodarski krogi so takrat vzeli breme tega davka nase brez posebnega odpora, ker je bila takrat dana možnost vkalkuli-rati ga v ceno. Od uvedbe davka na poslovni promet so se pa gospodarske prilike vsled nastopajoče konsolidacije bistveno izpremenile in danes pada davek vedno pogostejše na breme podjetnika. Finančni odsek se je postavil na stališče, da se pobiranje tega davka ukine, ali ga pa vsaj prilagodi izpremenjenim razmeram in ga ob tej priliki izdatno omili.
V	načelu je finančni odsek, dasi ne odreka teoretične upravičenosti dohodnine v davčnem sistemu, ki naj se uvede po naši Ustavi, mnenja, da je dohodnino vsaj za enkrat opustiti in jo nadomestiti, ako se za to pokaže potreba, s primerno povišanimi donosnimi davki. Dohodnina po svoji strukturi stavlja na davkoplačevalce v formalnem oziru velike zahteve.
Naše prebivalstvo se dohodnine, ki se v Sloveniji pobira že desetletja, do danes ni navadilo. Nasprotno kaže se proti nji vedno večji odpor. Ako se ta davek tekom desetletij ni udomačil pri nas, je dvomljivo, da se bo udomači i in dal zadovoljivo upravljati v pokrajinah, katere ga še ne poznajo.
Na dohodnino se po predlogu tesno naslanja tudi davek na podjetja, obrti in opravila, ki naj se odmerja od čistih donosov in nadomesti našo sedanjo občno pridobnino, ki se odmerja po zunanjih znakih in srednji donosnosti v okvirju kontingenta. Finančni odsek je bil mnenja, da obdačevanje po dosedanjem načinu ne glede na višino kontingenta veliko bolj ustreza našim prilikam, kakor bi ustrezalo obdačevanje po dohodkih. Pri vsakem davku ju upoštevati izvedljivost. Davka je urediti take, da bo vsakemu tudi naj-priprostejšemu davkoplačevalcu možno ustreči zahtevam, katere stavi nanj zakon v formalnem oziru. Predlog zakona zahteva od vsakega davkoplače-
ddba se -smatra za končano z onim dnem, ko se objavi, da je plovitev Ukinjena, najsi je bila pozneje dotična vodna pot tudi začasno plovna.
Ako se pogodi blago (kupi ali proda) »na potu« (rollend) ali >plavajoči« (schwimimend) — to je blago, ki se vozi po železnici a'li na ladji, brodu — mora biti to blago ob sklenitvi pogodbe že predano in natovorjeno v v^gon ali vkrcano na brotl za prevoz v odrejeno smer; drugače sme kupec vporabiti katerokoli izmed pravic naštetih v § 77. _ Vendar mora kupec o svoji izberi obvestiti prodajalca s priporočenim pismenim protestom (§ 78.) in sicer tekom dveh delavnih dni od dneva ko je zvedel, da blago ni na potu, to je na vožnji ali na plovi.
C e se pogodi blago na »vtovarjenju« (unter Verladung) ali »vkrcavanju« (un-ter Verschiffung) mora biti ob sklepanju posla vtovarjenje ali vkrcavanje res v teku; in sicer ob vkrcavanju, v vlačilni-co (slep) najmanj 500 q ' (50.000 kg); drugače sme kupec uporabiti katerokoli izmed pravic naštetih v § 77. Preje pa mora stranka vložiti predpisani protest, kakor v prejšnjih slučajih.
^e je posel sklenjen na vkrcavanje v Rotovem roku, naj se preda
(Dalje sledi.)
valca popolno bilanco z začetnim in končnim inventarjem. Tej zahtevi bo mogel zadostiti samo neznaten del davkoplačevalcev. Obdavčevanje po dohodkih bo zbog prilik, kakoršne prevladujejo v naši državi, ostalo samo na papirju, dejansko se bo pa pridob-nina še nadalje odmerjala po zunanjih znakih s to razliko, da se bo ocenjevalo dohodke, namesto da bi se ugotavljalo konkretne zunanje znake, kar je veliko sigurnejše.
Glede posameznih davčnih vrst je finančni odsek pri zemljiškem davku predlagal, da se mnogokratnik k. č. donosa ugotovi sporazumno z zastopniki interesentov, da se popolnijo določila glede odpisovanja tega davka iz naslova elementarnih nezgod in da se oprosti davka vsa dvorišča brez ozira na obseg.
Glede hišnega davka se je postavil odsek na stališče, da ni nobenega povoda za diferenciranje amortizacijske kvote. Stroški za vzdrževanje, upravo in amortizacijo, naj bi se v vseh krajih računili s 30 odstotki. Davčno merilo naj bi ne presegalo 15 odstotkov. Za kmetske domove določeno ugodnost naj se razširi tudi na hiše trgovcev in obrtnikov. Za take hiše naj davek od sobe ne presega 10 Din. Daljša razprava se je razvila o začasni davčni prostosti za nove zgradbe. Prevladovalo je mnenje, da naj se nove zgradbe v interesu omiljenja stano-\ anjske bede in živahnejše stavbne podjetnosti opreste za dobo 20 let brez ozira na to, ali gre za pritlično ali večnadstropno zgradbo.
Glede davka na podjetja, obrti in opravila je bil odsek za preureditev v zgoraj naznačenem zmislu. Ako pa ostane pri obdačevanju po dohodkih, odklanja odsek nameravane kategorije in predlaga, da se pobira davek po progresivni davčni lestvici, ki naj se giblje od 1 do 3%, da se za režijske odbitke priznava vse davke, darove in stroške za delovčlanov podjetnikovega hišnega gospodarstva in dovoli davkaprosto dotiranje rezervnih fondov. Za odbitno naj se smatra tudi izgubo merodajni dobi preidoče poslovne dobe, da se tako ohrani gospodarstvo, ki je v časih nastopajoče konsolidacije izpostavljeno vedno večjim izgubam.
Glede davka na rente smatra odsek, da je davčno merilo previsoko in favoriziranje hranilnih vlog preneznat-no. Davek na hranilne vloge bi nikakor ne smel presegati 5 odstotkov. Odsek je glede tega davka stavil še predlog, da se ga oproste vsi, katerih dohodki ne dosegajo eksistenčnega minimuma.
(»lede davka od podjetij, zavezanih javnemu polaganju, se je odsek v polnem obsegu prilagodil predlogom, katere so gospodarski krogi stavili za reformo tega davka na konferenci, ki se je vršila meseca januarja 1925 pri Centrali industrijskih korporacij v Beogradu. Posebno važnost polaga odsek na to, da se ohrani glede obrt-nosti davkov in doklad ter davka prostega dotiranja rezervnih in specijal-nih fondov dosedanji položaj.
Glede dohodnine se je odsek z zgoraj naznačeno utemeljitvijo postavil na odklonilno stališče. Za primer, da se dohodnina uveljavi vkljub temu, da niso dani za to potrebni pogoji, predlaga odsek, da se davčni minimum zviša in da se davčna lestvica preuredi tako, da bo pričenjala z 1 odstotkom in se v primerni progresiji dvigala do 8 odstotkov, ki bo v zvezi z invalidskim davkom, ako se dosedanje ugodnosti razveljavijo, dosegla še vedno občutno višino. Upoštevati je v izdatni* meri število nepreskrbljenih otrok in družinske razmere sploh. Odsek se je nadalje odločno izrekel proti težji obremenitvi dividend s 3-odstotno dohodnino, ki stvarno ni upravičena in bo tudi v praksi težko izvedljiva.
Določila o formalnem postopku za odmero davkov so potrebna popolnitve predvsem v tem, da se zasigufa davčnim odborom popolno avtonomijo. Za trgovce, obrtnike in industrijalce naj se postavi posebne davčne odbore, Ako bi ta predlog ne bil sprejemljiv, naj se prizna gospodarskim korporacijam vpliv na sestavo odbora v tem
zmislu, da se trgovcem, obrtnikom in industrijalcem odmerjeno število izbere iz oseb, katere v ta namen v dvojnem številu predlaga pristojna zbornica. Nalaganje kazenskih zneskov odsek odklanja in predlaga, da se tudi kazni po davčnem zakonu primerno omilijo.
V	ostalem je odsek vztrajal nia predlogih, katere je zbornica stavila v izjavi o tretjem načrtu zakona o neposrednih davkih. Posebno se je ob tej priliki nujno povdarjalo, da se v iz-ogib neenakomernosti davčnih bremen ustvari pogoje za enakomerno izvajanje zakona, da ne bo ravno upravni aparat sam ustvarjal največjih neenakomernosti, kakor se dogaja sedaj, ko je donos pri nas relativno najvišji, ker imamo najboljši davčni aparat. V razpravah odseka se je nadalje podčrtavalo nujno potrebo, da se urede finance samoupravnih edinic, ki danes s svojimi dokladami jako občutno obremenjujejo davkoplačevalce. Razprava finančnega odseka je dala Zbornici podlago za izjavo o predlogu zakona. Izjavo je zbornica poslala generalni direkciji neposrednih davkov in narodnim poslancem, katere je naprosila, da ob parlamentarni razpravi zastopajo v naznačenem zmislu interese gospodarskih krogov in Slovenije.
CITROEN - AUTOMOBILI
v špecijalni luksuzni iasdelavi, 10/22 IIP, 4 do 5 sedežni, jeklena karoserija, porabi 8 I bencina na 100 km. Brezkunkurenčne cone. — Zahtevajte cenik pri %agtop»tvu
JUGO-AUTO, Ljubljana
Dunajska cesta 36. Telefon 236.
Naš gospodarski položaj.
(Konec.)
V	trgovski politiki mora vladati stalen sistem. Mreža naših trgovskih pogodb še ni dogotovljena. Naša vlada bi si morata prizadevati, da ravno vsled težkih prilik pridemo čiiii preje do trgovskih pogodb, Ivi naj bi nam omogočile izvoz naših produktov. Po vojni se je vsled pomanjkanja blaga potom inflacijske politike ustvarila povoljna konjunktura za nova podjetja, ki so povzdignila produkcijsko moč. A sedaj so težke prilike zopet zmanjšale potrošnjo. Pred vojno se je rapiuiiJo glede Evrope in Amerike, da vsaka participira s 50% ha produkciji dobrin. Ta položaj se je v povojni dobi zmanjšal v prilog Amerike, ki danes producira dve tretjini, a Evropa eno tretjino. Ceni se, da je produkcijska moč Evrope in Amerike sania na sebi porastla za 20%, dočim je konzumna moč Evrope za isto toliko padla. Vsled lega je na Svetovnem trgu preveč blaga in velika konkurenca, ki bi se dala vsaj nekoliko ublažiti s smotreno trgovsko -carinsko politiko. Do sedaj smo sklenili pogodbe z Avstrijo in Italijo, pogajajo pa se z Ogrsko in Albanijo. Vstrajati moramo na stališču, da se ustvari možnost, da tudi z ostalimi državami pridemo v trgovske stike. Šele takrat bomo mogli presoditi, ali in v koliko more naša avtonomna tarifa, ki je končno v juliju 1925 kot važna podlaga za naša trgovska pogajanja stopila v veljavo, zaščititi našo industrijo. Obstoji nevarnost, da bo naša industrija, ako bo carinska tarifa prešla niz trgovskih pogodb, ostala brez zaščite tudi glede izdelkov, s katerimi moremo sami pokriti celotno potrebo naše države. Zaradi tega je glavno, da so sedanje pogodbe kratkoročne, da jih je možno kmalu izpremeniti, ako se pokaže, da naši produkciji, odnosno snovanju nove industrije ne vstrezajo.
Carinska politika se mora popolniti s premišljeno in sistematsko prometno politiko. Dne 1. oktobra lanskega leta smo dobili novo tarifo z enotno prometno uredbo in direktnim zaračunavanjem voznine preko lokalnih železnic. A vprašanje lokalnih železnic še ni končno rešeno; i stota ko ni urejeno niti vprašanje tarife za vsa naša pristanišča. Za Sušak in Baker je treba isto ukreniti, kar se je ukrenilo za Split in Šibenik. Važno je tudi, da se naša tarifna politika vodi v znamenju stabilnosti, a ne da se preko noči uveljavijo izpremembe, katere onemogočajo vsako kalkulacijo. Kot agrarna država dajemo svoje produkte v velikih množinah v promet. Kato treba regulirati
naše reke, izgraditi naša pristanišča in potom vstreznih kombiniranih tarifov olajšati izvoz. Stabilnost v gospodarskem življenju je princip, ki je glede pravne sigurnosti prometa važen ravno tako, kakor tudi glede vprašanja valute.
Gospodarstvo polaga posebno važnost na izenačenje onih zakonov, ki zadevajo gospodarstvo. Še vedno ni predložen enoten obrtni zakon in zakon o zbornicah.
Na polju socijalne politike je naša želja, da se upošteva upravičene težnje delavstva. Spričo težkega gospodarskega položaja, v kakoršnem se nahajamo, ne smejo biti ta bremena prevelika in pre-izdatno vplivati na produkcijske stroške.
Industriji se mora dati možnost, da razpolaga z ustreznimi kvalificiranimi močmi. Industrijskih delavcev imamo približno 250.000. Res smo dobili pravilnik o zaposlenju tujih delavcev, a s tem še niso odpravljene vse težkoče. Znižana je tarifa zavarovanj za slučaj nesreče, kljub temu pa bi .se morali nevarnostni razredi splošno revidirati.
Lansko leto ni bilo večjih štrajkov in tudi ni prišlo do kakih delavskih gibanj, kakor preje. Tudi delavstvo je, uvidevši težko stanje naše industrije in upoštevaje znižanje cen za življenske potrebščine, pristalo v posameznih slučajih na znižanje mezd.
Za reševanje vseh načelnih vprašanj našega gospodarstva je bila Zveza v dobrih stikih z drugimi korporacijami.
Za presojo prilik celokupnega gospo-dastva, posebno industrije je potrebna vstrezna statistika. Na žalost naša statistika ni bila dosedaj v dovoljni meri organizirana, a tudi interesenti ne dajejo podatkov za njeno sestavo.
Želim izpregovoriti še o izgledih za bodočnost. Ker smo država z gospodarskim bogastvom in ker so naše najmočnejše politične stranke sklenile sporazum, katerega se želi porabljati za re-šenje zelo važnih gospodarskih vprašanj, sem mnenja, da se bo tudi položaj našega gospodarstva popravil in da bo naša industrija kot eden glavnih faktorjev naše produkcije in izvoza boljše napredovala in aktivno poslovala.
Trgovina.
Naša trgovinska bilanca se popravlja. Prve mesece letošnjega leta je začel naš izvoz v primeri z lanskim letom po vrednosti nazadovati. Po podatkih, ki jih je objavila generalna direkcija carin za april, se je pa položaj že nekoliko zboljšal. V aprilu je znašal naš izvoz 536.480 ton v vrednosti 12,818.735 Din. V primeri z aprilom lanskega leta se je naš izvoz povečal za 215.644 ton, odnosno za 67.21 odstotkov po količini ali 34.86 odstotkov po vrednosti. Celokupni izvoz v prvih štirih mesecih letošnjega leta je znašal 1,649.521 ton v vrednosti Din 2.580,454.595, tako tla se je v primeri z lanskim letom povečal za 311.717 ton ali za 23.30 odstotkov po količini in 3.74 odstotkov po vrednosti.
Obnovitev žitne terminske kupčije v Budimpešti. Bozni svet budimpeštanske borze je pred kratkim sklenil, da se po dvanajstih letih dne 14. t. m. zopet obnove žitne terminske kupčije. Do tega dne se izdelajo uzance in terminski agenti se bodo dogovorili glede enotnega postopanja. Za enkrat se bodo vršile terminske kupčije brez kulise. Žiro pristojbina za vsak terminski sklep bo znašala 2 pengo.
Trgovska pogajanja z Ogrsko. Te dni se je vršila prva skupna seja naše in ogrske delegacije za trgovska pogajanja. Na tej seji so se razpravljale odredbe splošnega dela pogodbe in odredbe o obmejnem prometu.
Odpravniška organizacija. Na Dunaju so ustanovili mednarodno zvezo organizacije odpravnikov (špediterjev). Njen prvi namen je na široko izvedena zgradba informacijskega omrežja, poenostavljenje mednarodnih prometnih odnoša-jev, vpeljava mednarodnega razsodiše-nega postopanja v prepirih odpravnikov in slednjič povrstno kodificiranje mednarodnih spedicijskih uzaJts. V novi zvezi so že te-le države: Anglija, -Belgija, Holandska, Danska, Norveška, Švedska, Švica, Avstrija, Jugoslavija, Nemčija, Italija, Poljska," Ogrska. Sedež organizacije je Bern, prvi predsednik je šved Leh-mann.
Norveška odpravila monopol na žito.
Na Norveškem sta obe zbornici odobrili
predlog za ukinjenje monopola na žito. Sprejet je bdi tudi predlog za podeljevanje dodatnih nagrad norveškim pridelovalcem žita.
Ogrska trgovska bilanca. Ogrska je v mesecu aprilu t. 1. uvozila za 61.9, izvozila pa za 43.6 milijonov zlatih kron blaga, presežek znaša torej 18.3 milijona zlatih kron.
Francoska strojna trgovina. Francoska inozemska strojna trgovina je bila v nasprotju z lanskim letom v prvih štirih letošnjih mesecih aktivna. Izvoz je znašal 3912 ton, uvoz pa 3685 ton; lani je bil v 'istem času izvoz 3716 ton, uvoz pa 5000 ton. Od letošnjega uvoza pride 1657 ton na Nemčijo, 600 ton na Belgijo, 594 ton na USA itd. Nemci so predali Francozom ca 2 odstotka več kot lani. Pri zunanji trgovini z električnimi stroji se kaže na skoraj vseh poljih istotako aktivna bilanca. Zlasti uvoz težkih strojev se je zmanjšal: prišli so večinoma iz Švice. Nasprotno se je pa uvoz poljedelskih strojev na-pram lanskemu letu za okroglo 50 odstotkov zvišal in se je dvignil na 24212 ton. Izvoz je znašal 7800 ton napram 5400 tonam v prvih štirih mesecih lanskega leta.
industrija.
Seja Centrale industrijskih korporacij v Beogradu. Danes se vrši pri centrali važna seja, na kateri se razpravljajo prometna, carinska in davčna vprašanja. Razpravlja se tudi o izpremembah zakona o državnem računovodstvu, predvsem o določilih, ki se nanašajo na poravnavo privatnih dobav, ki so ravno v tem pogledu potrebna temeljite reforme, da bodo vstrezale potrebam gospodarskih krogov.
Mednarodna posvetovanja železarske industrije. Čehcslovaška železarska industrija je imela pred kratkim posvetovanja o stališču, 1; a ter o naj zavzame pri mednarodnih posvetovanjih, ki se vrše v doglednem času v Švici. Posvetovanja so se udeležili tudi zastopniki avstrijske železarske industrije, ker se je sočasno posvetovalo o nekaterih izpremembah medsebojne kartelne pogodbe.
Usnje, V začetku julija se bo vršila v Londonu mednarodna konferenca usnjarskih industrijcev, ki se bo pečala zlasti z mednarodnimi stremljenji na polju nakupa prekomorskih kož. Poleg U. S. A., Anglije in Nemčije se bo udeležila konference večina evropskih držav. Londonsko zborovanje je prvi tovrstni mednarodni usnjarski kongres, zaključek bo imel za usnjarsko industrijo velik pomen.
Sladkorni sindikat v Rumuniji. Erdelj-ske, banatske in riarorumunske tovarne sladkorja se bodo združile v okvirju zveze industrijcev v samostojno strokovno skupino in si bo skupina izvojevala pravice samostojne jUridične osebe. Iz stare Rumunije bo vstopilo v sindikat zaenkrat 8 tovarn, od drugod pa 18; manjkajo še 4. Poleg teh 30 velikih racionalnih podjetij je v Rumuniji okoli 130 tajnih tovarn, ki z majhnimi stroški in brez državne kontrole delajo velikim tovarnam hudo konkurenco. Drugi cilj sindikata je centralizacija in poenotenje sladkorne trgovine.
Denarstvo.
Obtok bankovcev Narodne banke. —
Narodna banka je imela po stanju dne 31. maja t. 1. za 5627.2 milj. Din bankovcev v obtoku. Obtok se je v zadnjih 8 dneh meseca povečal za 100.5 milij. Din.
Italijansko posojilo Rumuniji. Enkrat smo to posojilo že omenili; sedaj je že perfektno. Vsota znaša 200 milijonov lir, obresti so 8 odstotne. 5% so dobili posredovalci kot provizijo, torej 10 milijonov lir! Se že splača. Večji del posojila ostane v blagajnah italijanskih bank kot kritje 29 naročila, ki jih bodo dobile italijanske tvrdke od romunskega zračnega brodovja. Učinek se je takoj pokazal; brž ko se je zvedelo, da je posojilo gotova stvar, je zadobila romunska valuta ravnovesje; znano je namreč, da je to posojilo samo prvi korak v načrtu za pridobitev inozemskega kapitala. — Kamorkoli pogledamo, povsod se Italija udejstvuje. Zadnjič smo’jo videli v Rusiji, danes v Runra-»iji, prej enkrat smo pisali o ugodnem zaključku glede odplačevanja vojnega dolga v Angliji, dalje o italijanskem kapitalu v Albaniji itd.
Tuji kapital v Estonski. Malo poznamo to državo, a se prav živahno giblje. Meri 48.CKK) km2, prebivalstva je 1,100.000, glavno mesto je Reval (estonsko Talin), denar je estonska marka. Prideluje lan, ■žito, krompir, izdeluje tekstilije, špirit, kože, usnje, papir itd. V estonskem državnem gospodarstvu je investiranih sedaj 3,710.000 funtov inozemskega kapitala. Ves akcijski kapital estonskih bank znaša 500.000 funtov. Od 24 bank so 4 popolnoma pod tujo kontrolo. V estonski industriji je tuji kapital udeležen z
2.360.000 funti, v importni trgovini s
600.000 funti, v eksportni tudi s 600.000, Med državami, kojih kapital je v Estonski naložen, je prva Anglija, z 2,940.000 funti. Nato sledi angleški in francoski kapital, skupaj s 300.000 funti; dalje holandski in nemški s 100.000, angleški in švedski s 100.000, danski s 150.000, francoski sam s 70.000 in švedski sam s 50.000 funti. Od industrijskih vrst, ki so od tujega kapitala najbolj odvisne, je tekstilna industrija prva, z 900.000 funti angleškega kapitala; papirna in pohištvena industrija delata vsaka s
300.000 funti inozemskega kapitala; po
200.000 funtov tujega kapitala je v usnjarski industriji, v mlinarski in škri-ljevi industriji, 150.000 funtov v cementni itd.
Kupujmo in podpirajmo
izvrstno
KOLINSKO CIKORIJO
doaači izdelek.
Davki In takse.
Iz Beograda. Te dni je imela državna zveza hišnih posestnikov sejo, na kateri se je bavila s predlogom zakona o neposrednih davkih. Ro daljši debati se je sklenilo predlagati podaljšanje davčne prostosti za nove zgradbe na 20 let in obdavčenje neoddanih stanovanjskih prostorov v krajih izpod 4000 prebivalcev po številu sob in ne po najemni vrednosti. Govorilo se je tudi o dohodnini, a slovenski udeležniki so dobili utis, da posestniki iz krajev, kjer se dohodnina do sedaj še ni pobirala, ne uvidevajo da-lekosežnosti tega davka, ako se njegove odredbe izvajajo tako eksaktno, kakor se izvajajo v Sloveniji.
Sarajevska trgovska in obrtniška zbornica o izenačenju davkov. Sarajevska trgovsko obrtniška zbornica je sklicala anketo, na kateri je razpravljala o zakonu o izenačenju davkov. V načelu so govorniki pozdravljali ta zakon, češ da je nujno potrebno, da se davčna bremena enakomerno razdele. Pač pa zahteva zbornica, da se davek na poslovni promet odpravi, invalidski in komorski davek pa zniža.
Carina.
Carinski valutni kocficijcnt v Italiji.
Za čas od 30. maja do 15. junija t. 1. je znašal carinski koeficijent v Italiji 503, to je 100 temeljna carina in 403 ažijski pribitek.
Multiplikator za carinska plačila na Ogrskem. Ogrski minister za finance je za plačila, ki se ne izvrše v zlatu do vštevši 14. junija t. j. določil multiplikator s 14500 papirnatimi pronami.
Promet.
Dunaj — sedež donavske komisije. V
torek ima donavska komisija zveze narodov plenarno sejo na Dunaju. Na dnevnem redu je med drugim tudi določitev sedeža komisije, ki se vsakih pet let menja. Kakor se čuje, predlagajo odločilni krogi, da naj ima komisija prihodnjih pet let sedež na Dunaju.
RAZNO.
Grčija odklonila zaliteve Jugoslavije. Grška vlada je odklonila zahteve, ki jih je stavila Jugoslavija. Šlo je za gradnjo drugega železniškega tira iz Gjevgjelije v Solun, ki naj bi služil izključno jugoslovenskemu prometu, kakor tudi za to, da ne bi smel noben grški vlak več voziti v jugoslovensko prosto cono v Solunu. Grčija bo zahtevala od Bolgarije, Romunije in Jugoslavije, da ji zagotovijo telefonski priključek iz Aten v Sofijo, Beograd ter preko Beograda v Bukarešto, Dunaj, Rim in Pariz.
Gibanje italijanskih delniških družb v maju. Fašistovska bankirska zveza sporoča sledeče o gibanju italijanskih delniških družb v preteklem mesecu: Ustanovilo se je 49 novih družb z glavnico 47,191.150 1, drugih 194 je zvišalo glavnico za skupno 4*23,509.291 1. Vsota vseh investicij je znašala tako 470,700.441 1. Nasproti temu jo bilo zabeleženih 60 likvidacij za skupno 6*2,065.250 1 in 43 glavniških redukcij za 135,079.079 1. Skupna vsota 'desin-vesticij je znašala torej 197 milijonov 144.329 1. Tako ostane čistih investicij v mesecu maju za 273,556.112 1.
Ratifikacija, rusko - nemške pogodbe. Nemški državni zbor je dne 10. t. m. ratificiral rusko-nemško pogodbo. Za ratifikacijo so glasovale vse stranke razen komunistov, ki stoje na stališču, da, sme Rusija sklepati pogodbe samo z onimi državami, ki so sprejele sovjetski državni sistem. Zunanji minister dr. Stresemann je navajal razloge za sklenitev te pogodbe, naglašajoč, da države, ki so sklepale lccarnsko pogodbo, niso nikdar od Nemčije zahtevale, da vstopi v proti rusko frento. Rusko-nemška pogodba v zvezi z locamsko pogodbo nudi važno garancijo za mirni razvitek Evrope.
Postopna odprava kontrole nad Madžarsko. Odbor družbe narodov za Madžarske se je izrekel preti popolni odpravi finančne kontrole na Madžarskem. Generalni komisar bo sicer v kratkem, naj,hrže še koncem tega meseca, zapustil svoje mesto, na katero ne bo imenovan noben naslednik, vendar pa bo ostala kontrola o zastavnlnah in o posojilu Družbe narodov v višini 83 milijonov zlatih kron. Finančni odbor Društva narodov bo še proučil tehnične podrobnosti te kontrole.
Letošnji ljubljanski velesejem bo v primeri s prejšnjimi velesejmi nudil pestro sliko celokupne svetovne industrije, obrti in trgovine. Organizacija je letos razširjena in vabilu so se odzvale zlasti francoske tvrdke, ki razstavijo v velikem številu vse mogoče vrste blaga: fotograf, aparate, damske fine obleke, galanterijo, parfumerijo, konfekcijo za dame in otroke, nogavice, farmacevtiko, hranilno industrijo, poljedelske stroje. Prav tako bodo letos prvič zastopane poljske firme, ki se zlasti zanimajo za slovensko industrijo. Razstavile bodo avtomobile, kolesa, motorna kolesa, damsko 'konfekcijo, svilene nogavice, stroje. Vsekakor bo letošnji veleseiem ena najmočnejših reprezentanc industrije, obrti in trgovine, in se bo nudila prilika trgovcem in obiskovalcem vseh stanov najugodnejša prilika, da si ogledajo porast svetovnega gospodarstva. Dolžnost Slovencev je pa še posebej, da pozdravijo na velesejmu francoske trgovce in poljske. Kakor znano, je naša država v ozkih diplomatskih zvezah s Francijo in prav je, da stopimo z njo Slovenci v prijateljske trgovske odnošaje. Za cenen obisk je preskrbljeno. Permanentne legitimacije 30 Din, družinske vstopnice ‘20 Din za tri osebe, in sicer za enkraten obisk, običajne vstopnice za enkraten obisk pa 10 Din. S permanentno legitimacijo je združena ugodnost polovične vožnje. Pri odhodu je treba kupiti cel vozni listek, ki mu potem velja za brezplačen povratek.
Prodaja permanentnih legitimacij za velesejem po Din 30.— v Ljubljani. Da se razbremene blagajne na velesejmu, so prevzeli razprodajo permanentnih legitimacij po Din 30.— tudi vsi bančni zavodi v Ljubljani. Prosimo vse poset-nike, da si že sedaj oskrbe legitimacije, ker je znano, da je zadnje dni pred otvoritvijo zaznamovati na blagajne vedno velik naval.
Permanentna legitimacija upravičuje do polovične vožnje na vseh osebnih in brzovlakih. Priporočamo Ljubljančanom, da dopošljejo legitimacije .svojcem in prijateljem, ki nameravajo za časa velesejma od 26. junija do 5. 'julija posetiti Ljubljano.
. i.	—*
(juto piiel Jtaddha** tal *#» vžlvai že na zemlll raj 1
!►<	...	i. i	..i
Vpisovanje na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani za šolsko leto 1926/27 se vrši dne 30. junija in 1. julija i. 1. vsaki krat od 9. do 12. ure dopoldne.
V	prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje ali IV. razred meščan ke šole. Za tiste, ki pridejo iz meščanskih šol, se vrši dne 2. julija ob 8. uri zjutraj sprejemni izpit iz nemščine. V drugi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili prvi letnik dvorazredne trgovske šole, ki je ali državna ali pa ima pravico javnosti. Učenci in učenke naj se priglase v spremstvu starišev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Vpisati se je mogoče tudi pismeno s poši-Ijatvijo naštetih dokumentov. Do 6. julija t. 1. bo objavljeno na razglasni deski, kdo je sprejet in kdo odklenjen. — Šola je zlasti prikladna za tiste sinove in hčerke trgovcev, ki nameravajo ostati v domači trgovini. — Letošnji boljši učenci - absolventi imajo že vsi službe. Povpraševanje po njih je zelo živahno. Zato se učencem TV. razreda srednje ali meščanske šole, k i se hočejo pos vetiti trgovini, priporoča, da se vpišejo v zgoraj imenovani zavod, ki v kratki dobi učence dobro usposobi za trgovsko prakso. — Ravnateljstvo.
Borza dela v Mariboru. Od 24. do 30. majnika t. I. je iskalo dela pri borzi dela 787 moških in 683 ženskih, skupaj 1470 oseb. 571 osebam, t. j. 365 moškim in 206 ženskam je bilo delo ponujeno; pri 25 moških in 27 ženskih, t. j. pri 52 osebah je borza posredovala uspešno; 8 moških in 5 ženskih, skupaj 13 oseb je odpotovalo, 2 moški in 18 ženskih, skupaj 20 oseb je bilo izbrisanih iz evidence. Ker se je v Mariboru začelo več zidati in hiše popravljati, je precej delavcev, pa tudi nekoliko delavk tu zaposlenih, tako da se lahko reče, da je brezposelnost precej pojenjala.
Časopisna reklama v Ameriki. Ogromne vsote, ki jih amerikanski podjetniki investirajo v časopisno reklamo, presegajo daleko razmerje, kakor je pri nas običajno z ozirom na obratni kapital in oglasne stroške. Značilno za tamošnje razmere pa je dejstvo, da uživajo inserat-ni naročniki zastran časopisnih podjetij gotove ugodnosti, ki seveda zopet predstavljajo hud konkurenčni boj časopisnih organizacij med sabo za pridobitev reklamnih naročnikov. In ravno v tem pogledu se je v Ameriki izcinil pravi sistem, kako naj se potreže veleinteresen-tom, da ostanejo zvesti dotičnemu časopisu. V teh prav čednih protiuslugah se izraža stremljenje, na vsak način podpirati naročnika ne glede na lastne stroške, ker dotična upravništva prav dobro vedo, da se vse to lepo izplača. V tem smislu je nastala med trgovstvom in ča-s opis jem nekaka ožja kooperacija, od katere imasta oba dela svoje koristi. V časopisni reklami so se polagoma uveljavila pravila, ki določajo sodelovanje javnega tiska z industrijskimi podjetji za slučaj večjih inseratnih naročil. Na željo stavijo časopisna upravništva inserentu potrebne podatke o prebivalstvu gotovih krajev na razpolago, ga obveščajo o podnebnih razmerah, industriji, financah, poljedelstvu, pošljejo mu poročila glede najemin, mezd, plač, življenskih pogojev itd. Dobijo se na ta način naslovi vsen mogočih in zahtevanih slojev, načrti za prodajno organizacijo v različnih pokra-jmah, nasveti in strokovna mnenja v vseh zadevah in za razne slučaje. Uprav-ništvo opozori pravočasno vse v poštev prihajajoče prodajalce oglašenega predmeta, ko se sklene novo inseratno naročilo, obenem jih seveda vabi, v lastnem interesu tudi oglaševati. — Velenaročni-ku inseratov sestavijo časopisna podjetja potovalne načrte za potnike, katere celo opremijo s priporočilnimi pismi. V uredniškem delu priobčujejo časopisi poučne članke o najprimernejšem prodajalnem načinu gotovih predmetov, podpirajo s tern učinek inserata, obenem se poziva trgpvstvot poprijeti se »Standard« sistema. Tako daleč se je tekma že razpasla, da ni nič nenavadnega več, če puste časopisi potnika osebno spremljati k strankam. V lastnih prostorih časopisnih podjetij se prirejajo razstave, podpira se raznovrstna agitacija in obširna propaganda v korist inserenta, vse to pa brezplačno, takorekoč iz prijaznosti, ki pa je seveda zopet več ali manj prikrita reklama za lastno časopisno podjetje. Seveda
se časopisja v Ameriki povsem tudi ne strinjajo s to reklamno metodo, ki neka-terim že davno preseda, ne glede na občutne stroške* ki jih imajo v tem čudnem tekmovalnem boju. Vsekakor se pa ame-ri kanska industrija in trgovina nočeta odreči iavestnim koristim, ki jih nudi sodelovanje časopisja v protiuslugah za inseratna naročila. Kajti samo na ta način dobi ponudnik prave in zanesljive podlage za uspešno reklamno kampanjo. i>a bi se pri nas uveljavila reklama v popisanem smislu, se ni bati; naša več ko skromna podjetnost take velikopoteznosti ne dopušča. Cel razvoj trgovskega obrata v Zedinjenih državah S. A. nam kaže smernico, iskati nova pota, si naročnike s posebnimi uslugami pridobiti in ohraniti, ter na ta način uspešno tekmovati ter v obratu napredovati. — (K. Tiefengruber.)
25 letni jubilej vrtnarske razstave v Poitnanju. V dnevih od 25. septembra do :s. oktobra 1926 se bo vršila v Poznanju vrtnarska razstava, ki je hkrati jubilej njenega 25 letnega obstoja v Poznanju. Te vrtnarske jazstave so bile skozi 25 let najepohalnejše in na polju vrtnarstva so za Poljsko ustvarile neprecenljivih zaslug, predvsem pri vzgoji posameznih kultur. Razstava se bo delila na sledeče oddelke: 1. sadjarstvo, 2. odgoja cvetlic, 3. začimbe, 4. semena, 5. razstava cvetlic za posebno lepotičje, 6. načini vzornih vrtov, 7. šopki in cvetje. — Razstavi bo priključen tudi tehnični oddelek vrtnarstva in poseben šolskobotaničen vrt. Od vrtnarstva in rastlinstva najbolj odvisen gospodarski činitelj, čebelarstvo bo prav tako na razstavi. V času razstave je pričakovati velikega obiska zlasti
iz sosednih držav. Napovedan je tudi prihod predstavnikov vrtnarstva iz Čeho-slovaške in iz drugih slovanskih krajev. Na to razstavo bi morali tudi naši vrtnarji, ker so pri nas dani vsi pogoji za pro-cvit in reorganizacijo vrtnarstva v najmodernejšem stilu. Prilika je ugodna, da si je ob tej priliki mogoče ogledati republiko Poljsko, kajti po vseh državah je dovoljen 50% popust po železnicah. Vsa pojasnila daje zastopnik poznanjskih velesejmov g. R. Golebiowski, Stari trg 19, Ljubljana, in sicer brezplačno.
Po svetu. Zadnjič omenjeni rekord v zračnem poletu brez motorja je v toliko popraviti, da se je izvršil ta polet s popotniki na krovu. Rekord brez popotnikov je daleko večji, gre nad 20 ur. — Ameriški senat je sprejel zakonski načrt, da se tekom poskusne dobe peti h let zgradi 1800 aeroplanov. — Rumun-ski ministrski svet je sklenil, da se plača prvi obrok predvojnih dolgov avstrn-ogrske monarhije, ki jih mora deloma plačati tudi Rumunija; obrok je zapadel 1. junija in znaša 90 milijonov lejev. —-Ruska državna založba je izdala lani 75 milijonov knjig. Nikar se ne čudi, saj je v Rusiji nad 140 milijonov prebivalcev. Čisti dobiček je izkazan s 320.000 rublji, leto prej je bilo pa 904.000 rubljev zgube. — Turki bodo ustanovili banko za javna dela in je bil zakonski osnutek že predložen trgovskemu ministrstvu. — Pni Puju v Ruiliuniji so našli v neki gorski duplini ogromne sklade ptičjega gnoja; gvano mu rečemo. Gnoj so odložili netopirji in ima zelo veliko gnojilno vrednost. Za izkoriščanje skladišča se je že ustanovila posebna akcijska družba. — Rusi se spet pritožujejo nad kvaliteto
importiranih tekstilij. Od zadnjih 25 Nagonov francoskih in italijanskih tekstilij, ki so prišli v Odeso, je 'hilo 21 popolnoma nerabnih, bodisi da blago ni bilo pravo* bodisi da je bila kvaliteta zanič.
—	Ruska produkcija premoga etc. je šla v aprilu vsled pričenjajočega se poljskega dela občutno nazaj; v okraju Doneč so nakopali v marcu 105 milijonov pu-dov premoga, v aprilu 79, nafta je šla nazaj za 4.4% in je znašala 561.000 ton; manjša je tudi produkcija surovega železa in železnine vseh vrst. V maju ra-čiuiijo še z nadaljnjim nazadovanjem. — Kupna moč prebivalstva na Madjarskem se dviga. Pozna se to v prvi vrsti pri naročilih tekstilij, potem pa pri naročilih strojev. To je znamenje, da je sanacijska kriza premagana in da se Madjarska gospodarsko konsolidira. Živahno gibanje je opaziti v opekarski obrti, v cementni in lesni industriji. Kupna moč v mali trgovini prehaja tudi na veletrgovino. — Rumuni so izdali nove odredbe o denarju, ki ga smemo vzeti na potovanje s seboj. Tujih plačilnih sredstev sme vzeti Rumun čez mejo samo za 5000 lejev, pa naj bo to v gotovini, v čekih ali v kreditnih pismih.
Ljubljanska borza.
petek, dne 11. junija 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, den. 72, bi. 73; Loterijska drž. renta za vojno škodo, den. 300, bi. 304; Zastavni listi Kranjske dež.'banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 193, bi. 195, zaklj. 195; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 175, bi. 200; Merkantilna ban-
ka, Kočevje, den. 100, bi. 104, zaklj. 102; Prva hrv. štedionica, Zagreb, den. 865, bi. 870; Sla venska banka d. d., Zagreb, den. 50; Kreditni aav. za trg. in ind., Ljub)j., den. 1G5, bi. vod za trg. in ind., Ljubljana, den. 165, bi. 175; Strojne tov. in liv. d. d., Ljubljana, den. 62, bi. 70; Trbovelj, prem. družba, Ljubljana, den. 305, bi. 314; Združene papirnice Vevče, Gvričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 100; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 55, bi. 65; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 103, bi. 105, zaklj. 105.
Blago: Deske 18 mm, 24 mm, paral., fco meja, den. 460; trami 3/3—5/6, monte, bi. 285; celulozni Jes, 1 in in 2 m, 1% smreka, 3% jelka, fco meja, den. 220; hrastovi frizi od 4—9 cm, od 25 do TO cm, fco meja, bi. 1200; pšenica, 76 kg, 2% primesi, fco vagon backa postaja, bi. 340; koruza, fco vag. nakl. post, bi. 155; koruza, fco vag. sremska postaja, bi. 157.50; oves srbski, rešetani, fco vag. Ljubljana, bi. 220; ajda domača, fco vag. slov. p staja, bi. 255; proso rumeno, fco vag. Ljubljana, bi. 217.50; rž, Ico vagon Ljubljana, bi. 207.50.
TRŽNA POROČILA.
Mariborsko sejmsko poročilo. (8. junija 1926.) Prignalo se je 15 konj, 12 bikov, 182 volov, 322 krav in 19 telet; skupaj 550 komadov. Povprečne' cene za različne živalske vrste so bile sledeče: Debeli voli (1 kg žive teže v Din) 8 do 9, poldebeli voli 7.50 do 8, plemenski voli 7 do 7.50, biki za klanje 5.50 do 7, klavne krave, debele 6.50 do 8.50, plemenske krave 4.75 do 6.25, krave za klobasarje 3.50 do 4.25, molzne krave 6, breje krave 6, mlada živina 6.25 do 8.75, teleta 10. Prodalo se je 293 komadov, od teh v Avstrijo 13 komadov, v Italijo 30 komadov. Mesne cene: Volovsko meso 8 do
19	Din, telečje 12.50 do 20, svinjsko sveže meso 10.50 do 27 Din kg.
SLOlfil-Timi l i o. i Ijiiui, lleleva cesta 36. IfttO PSFBdli^tVO Jllšt PillBE, Ljubljana, Miklošičeva cesta 38.
izmSuje »se spedicijske posle, reekspedlclle, vskladižčenja, prevoze, carln)en|e robe, — Telefon It. 723,
IzvrSuje ocarlnjenje, carinske reklamacije, rekurze in vsa v carinsko stroko spadajoča dela. — Telefon it 723.
I ovčji i
(majski sir)
mehak, prvovrsten v 5 kg-posodah po Din 100’— franko vsaka pošlna poslaja proti nakaziiu zneska vnaprej.
Sirarna
ARNOLD WEISZ
VELKE ŠARLUHY (Slovaško) Zastopniki se iščejo !
kje se
KUPI?
Le pri tvrdki
Ljubljana
blhu Prešernovega spomenika ob vodi.
Najboljši šivalni atroj xa rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno znanih znamk OrltsEKier - Adler - PhouIx. Istolam Dosomezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, Jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen I — Večletne garancijaI Na veliko! Ne malo 1
Za jugoslovanski patent št. 167 od i. avgusta 1914 na:
..Stisksjuči valjak za istiskivanje vode ii vlažnih komada bez kraja ili poput svoda iz drvenih vlakna ili celuloze"
se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenj. ponudbe na
ing MILAN Š1IKLJE, Ljubljana
Šelenburgova ulica štev. 7.
Priznano najsolidnejša domača tvrdka
JOS. ROJINA, Ljubljana
Aleksandrova cesta št. 3.
Bogata izbira vseh v°r^’te#o»ov)^	pSSrfriko^drf
plaščev itd. po izredno nizkih cenah
Lastni krojaški atelje I
To£na postrežba! ------------------------  Solidne	cene	!
1 Proti gotovemu jamstvu daje tudi na ugodna meseJna^odplačiia!
dežnih
Veletrgovina kolonijalne In špecerijske robe
IVAN JELAČIN, Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode.
Točna tn solidno postrežba I Zahtevajte cenilce I
MOTOCIKLI
B. S. A. -*~OlGjboII sigurni In ekonomični zn trgovska potovanja. Nove znižane cene zn 1926.
Jugo-Auto Ljubljana-1
„SAVA“
obče zavarovalna d. d.
V ZAGREBU
Lastni garancijski fondi nad Din 30,000.000-—f
USTANOVITELJI:
Hrvatska eskomptna banka, Zagreb, Jadransko-Podunavska banka d. d., Beograd,
Prva hrvatska Štedionica, Zagreb, Srpska banka d. d., Zagreb, Zemaljska banka d. d., Beograd, Zemaljska banka ja Bosnu i Hercegovini!, Sarajevo.
CENERALNI ZASTOP ZA SLOVENIJO
V LJUBLJAHI
Sv. Petra cesta štev. 2
Posluje v vseh zavarovalnih
strokah
Brzojavni naslov: »SIGURSAVA«. Tel. it. 434.
VSA V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DELA IZVRŠUJE NAJTOČNEJE
TISKARNA
MERKUK
LJUBLJANA
SIMON GREGORČIČEVA ITLICA 13
TELEFON ŠT. 552
LASTNA KNJ1GO-GS9 VEZNICA QiQ
v vseh barvah In vrstah od Din 18*— noprej, moške nogavice, dokolenke, olročje nogovice, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za zobe, obleko in čevlje itd. v največji izberi in po najnižji ceni pri
Peteline losip
LJUBLJANA
bliža Prešernovega velika oli M.
No veliko I
Na malol
O Brodarsko ekclonarsko društvo
Sedeč 3 Beograd f p
O Glavno odpravnISIvo v Trsu«, v
OCEAMA"
Redna mesečna trgovska proga
lazansko morje, Marseille, Šoa-nl|3, Maroko do Kanarskih otokov
Odhod	iz	Splita vsakega 1. meseca
„	„	Šibenika „	4.	„
„	„	Sušaka	„	10.	„
n	«	Trsta	„	18.	„
pristaja eventualno v Gružu za: Marseille, Barcelono, Valon* cijo, Oran, Melilla, Malaga, Tangior, Casa-Blanca, Teneriffe in Las Palinas, pristane po potrebi tudi v ostalih medhikah.
Petnajstdnevna trgovska proga s-a
Efj-ejsko morje
Iz: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža za: Patras, Kalni ato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Metileno, Chios, Smirno, po potrebi Ghytion, Dedeagač, Hodi, Kandijo in Kanejo.
Za pojasnila so je obrniti na ravnateljstvo na Suštiku in glavno odpravniStvo v Trstu ali na društvena »astopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu.
tovarna	^
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi Sj
: najfinejši in najokusnejši : J
namizni kis iz pristnega vina. f
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higijecižiionajmoder-1 neje urejena kisarna v Jugoslaviji, p
Hsarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. ta, ll. nadstropje.
Javnosti!
>/
Čevljarji iz Vojvodine na svojem zboru v Novem Sadu, dne 23. maja 1.1. protestirajo proti nizkim cenam naše obutve. Pritožujejo se, da nimajo zaščitne carine.
Trdimo, da so zaščitne carine skoraj v vseh državah, toda največje so pri nas. Prinašamo pregled koliko se plača carine pri uvozu enega para pri nas in koliko v inozemstvu:
Vrsta čevljev	Kraljevine S. H. S.	Inlriii	faMka	Um	tiemtiji	fliiia
Moški čevlji	Din	Din	Din	Din	Din	Din
850 gr	60-	52'	25- -	50’ 24'—	13*—	10’—
Ženski čevlji 500 gr	85"-	or*	OH'			/ •
		ZJ	29		10	6 —
Otroški čevlji						
560 gr	82-	15 —	23 —	14'	8 —	4 —
V Anglijo je uvoz prosi, brez kakršnekoli carine.
Dalje zahtevajo čevljarji strogo kontrolo carinjenja naše obutve in zahtevajo, da se preišče, koliko plačamo davka.
j Nimamo tajnosti.
Naše delniško društvo je osnovano na podlagi zakona. Kakor takšno mora polagati javno račune.
Zaposlujemo samo domače ljudi, delamo pošteno na izpopolnjenju obrti in trgovine.
Delamo pot znižanju cen življenskih potrebščin.
Služimo stotisočem ljudi z dobrimi in cenenimi čevlji. Plačujemo davke, plačujemo carino v milijonih.
r
v • 'r
Odgovorni urednik dr. IVAN PLESS. Ljubljana. — Za Trgov*ko-iudu*trljsko d. d. >MERKUR< kot Izdajatelja in tiakarja: A-SEVER, Ljubljana.
t