hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče ZANESLJIVE INFORMACIJSKE REŠITVE ilečS ' = Poiščite več informacij na WWW.TSh.Si www.boledna.iom tel.: 03/5419-715 (Bmm© mivoV Hrastnik 3 838571 40 1 998 TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Številka 1, letnik 22, 06. 01. 2011, cena: 1,50 EUR avtovleka 24 ur 031/503-140 '.Sr' Bodočnost zasa/c Lerošnja Pliva m mm Prvi dan novega, mladega leta 2011 so se bodoči mladi zemljani, katerih mamice so se odločile za prihod otročička v trboveljski porodnišnici, odločiHrtiase bodo še malce pocr-kljali znotraj maminega varnega zavetja. Vendar, slej ko prej je bilo treba pokukati na ta svet in tako so na porodnem oddelku v Bolnici Trbovlje drugega januarja babice in zdravniki zavihali rokave in pomagali v beli dan pomežikati prvi punčki. Mamici Damiri Salkanovič iz Kisovca seje ob 16.27 v drugem januarskem dnevu rodila mala princeska hči Anesa. Obe sta videti prav sijajno in mala že obvlada poziranje za fotografe. Na prvega fantka je bilo treba še malce počakati. Sicer pa, fantje navadno težko zapustijo toplino maternice ih kar pogosto kasni-jo s spogledovanjem z belim svetom. Zasavc je bil na obisku v porodnišnici 4. januarja okrog 13. urejn iz tega je razvidno, oa sta mamica'Pm^ša Merič iz Kolonije 1. maja 12, v Trbovljah, inuijen sinček Edib, ki je prvič zajel sapo brezkmamine pomoči ob 9.17 tega dne, še oba malce utrujena, a hudo dobre volje. Mali se je odločil, da ne bo poziral in nam je pokazal hrbet, mamica pa se je, kljub vsem napravam okrog sebe, veselo in srečno smehljala. Žel|mo, da mala Zasavca zrasteta v velika, čisto ta prava človeka z veliko začetnico. Mladim staršem in starim staršem in vsem, ki so težko pričakovali malo bitje pa iskreno čestitamo ob srečnem dogodku! Besedilo in sliki: MaH CEUE P Morate prebrati: ZacoRSKi župan o pnereKLem m PRiHODmem V sreiaaRm HRasrnnc poneuLi PRiznania movaTORjem Biti sverovaLec pomeni biti paRTnen 10 Lovski krst v ŠenTLameeRTu 17 SveTLe m Temne PLaTi pnazničneca Zaconje 19 104 Lera Juujane JamšeK 21 CRemo mi...v HRasTmii 22 Sprchod po Ceuu maio DRUcače 24 Špecu: Joža Ložaif 26 OROžia nismo ooDau 34 Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanti Moljk, Anton Šular in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Uvodnik Pa ga imamo, puf pa staro mamo, ups, tole se mi je nehote zapisalo, kajti namenila sem reči, da imamo novo začeto leto ponovno na razpolago, da ga preživimo po svojih najboljših močeh ob nenehnem padanju življenjskega standarda. Po moji laični presoji pada v Zasavju z nadzvočno hitrostjo in v kosteh čutim, da smo že na podnu, če nismo že pod njim. Pozitivna nula v naših zaključnih računih je izginila kot decembrski sneg ob Božiču...Bel božič? Ja, pa ja! ten, to pa že! No, vsaj za novo leto je bilo znosno vreme - ni ne deževalo, ne snežilo, a plazovi zaradi tega niso nič manj grozeči. Predvsem imam v mislih plaz, ki je potegnil sgpejevce iz Trbovelj v stečaj, delavce pa odnesel na zavod. Le malo jim bo pomagala izkazana dobrodelnost, kajti, leto ima tristopetinšestdeset dni. Ja, dolga beseda in še daljša postane, ko nastopi vprašanje, kako se skozi to obilico črk preriniti brez zaposlitve... A, seveda, rajali s(m)o ob vstopu v novo leto. V Trbovljah bolj malo, ni bilo dosti prodanih kart, Ampak dedek Mraz je pa kljub temu izvabil mlado in staro v povorko in tudi ognjemet jim je podaril, pa čarovnika, seveda. Ah, da mi je dano čarati-.Preprečila bi, da se množica Trboveljčanov takoj po ognjemetu razide. Okrog odra se je sicer ustavilo nekaj malčkov in pomagali čarati, a kljub temu sem imela grenak priokus, ko sem popevala skupaj s čarovnikom in malčki. Zagorje je v svojih pisanih lučkastih okraskih delovalo malce kičasto, še posebej, če se človek sprehodi par deset metrov od središča in glavne ulice. Prireditve so bile polne zvenečih imen estrade, slovenske in izven slovenske. Skratka žur na žur. Le kdo je to lahko zdržal? Kar pa zadeva ostale občine zasavske, povsod je bilo drugače, kot je sicer ob vsakdanjikih, vendar brez veliko velikih besed. Prireditve za otroke so se vrstile, v Hrastniku so, in še vedno lahko, drsajo, tudi ognjemet so imeli in dobre može decembrske. Ob vsem tem sijaju pa je državni praznik izzvenel malce premalo državno ali državljansko, če hočete. Nekaj mi pri vsem tem ni všeč... Sicer pa je predsednik vlade pred dnevi krasno ugotavljal, kako smo na začetku konca - opa, se opravičujem - na koncu začetka...pravi, da se od začetka že oddaljujemo - kam? - na bolje? Zakaj pa potem vsi od kulturnikov do politikov napovedujejo, da bo to leto še težje od prejšnjega . Me pa res zanima, kje je ali bo Rubikon za nas... Ah, ja, danes (v torek) je bil sončni mrk, pa me je malo zaneslo - lepo prosim za odpuščanje Dober del lepega govorjenja vsebuje znanje, kako se laže! (E.Roterdamski) in m Urednica Marta jF ( Naslednja številka ZASAVCA izide 20. 1. 2011 ) Naslovnica: Gremo mi... v Hrastnik. Foto: Mitja Ličar Naša bodočnost/Razmišljanje Z3 3V Naša bodočnost 21. 12. 2010 Anja Knavs, Mestni trg 11, Trbovlje - hči Naja Goršek Sanela Babič, Trg svobode 29, Trbovlje - sin Benjamin Kuduzovič 22. 12. 2010 Betka Korimšek, Ul. talcev 26, Zagorje - hči Kaja 23. 12. 2010 Natalija Perko, Ribnik 9, Kisovec, Zagorje - sin Žiga Vozelj 24. 12. 2010 Safarija Tahiraj, Trg borcev NOB 19, Dol pri Hrastniku - sin David Zajec Janja Pavlin, Štihova ul. 10, Ljubljana - hči Neža Ana Emina Kalender, Žabjek 1, Trbovlje - sin Teo Čož 25. 12. 2010 Romana Štrus, Lese 12, Sava - sin Alex Klara Peršin, Kamnik pod Krimom 38, Preserje Brezovica - hči Eva 26. 12. 2010 Vesna Tomažič, C. 9. avgusta 74 A, Zagorje - sin Nik Tušak 29. 12. 2010 Mirela Imširovič, Trg revolucije 2A, Trbovlje - sin Tian Vesna Žamut, Dom in vrt 47, Trbovlje - sin Luka Brečko 30. 12. 2010 Darja Cenin, Pod goro 2 a, Krško - sin Žiga Taucer Anita Jurjevič, Sallaumines 9a, Trbovlje - hči Lori Železnik 2011 02. 01. 2011 ob 16.27 Damira Salkanovič, Cesta na zlato polje 16, Kisovec, Zagorje - hči Anesa 04. 01. 2011 ob 9.17 Mirnesa Merič, Kolonija 1. maja 12, Trbovlje - sin Edib Iskrene čestitke! Kdo smo in kaj nam se dogaja... Novoletni je večer. Skozi okna slišim pok, ki ga spremlja razburljiva migetajoča svetloba. Splošno veselje. Koliko denarja bo tako odletelo v zrak? Ves ta blišč, ki bo že jutri preteklost, onesnažuje naše okolje s truščem in barvami, ki bolijo...O okusih se ne razpravlja - ali pač... Prevladujejo mešani občutki - bo jutri res kaj drugače, bolje? Upanje umre zadnje. Danes je bilo v trgovinah izredno stanje. V času in pred NA-TO-vim bombardiranjem sem živela v Beogradu in ne spomnim se takšnega navala, tudi takrat ne, ko so kruh na Trgu brezplačno delili, ko ni bilo vode, elektrike..., .ko nismo vedeli ali bomo dočakali jutri. Ljudje so potrpežljivo stali v vrsti, nikoli vdani v usodo, vedeli so, da se vse mora enkrat končati. Tako ali drugače. In prazniki, lahko so še tako pomembni, predolgo ne smejo trajati, ker potem izgubijo svoj pomen. Ko že novembra začnejo utripati lučke in kičasti okraski, praznovanje izgubi svoj pravi čar. O, kako dolg bo mesec januar. Tudi sama sem se zaobljubila, da ne bom zapravljala, da je varčevanje moj moto odslej pa do smrti, vendar se skušnjavi nisem mogla upreti, čisto majčkeno sem popustila zavore in obljubila sama sebi, da od ponedeljka... :-) saj veste, podobno je z dieto....Ob novem letu smo vedno polni različnih načrtov in zaobljub. Moti me le kup smeti, ki ga morajo komunala' počistiti naslednje jutro po vsakem praznovanju in moti me, da me objemajo ljudje, ki mi običajno pozabijo odzdraviti. Rekapitulacija je tudi nekaj kar je v teh dneh normalno in čemur se ne moremo izogniti. Prebrala sem zanimiv intervju Cirila Zlobca, ki je bil v času osamosvajanja član predsedstva Slovenije. Kljub 85 letom je njegov duh na zavidljivi ravni, njegove besede pa imajo težo, ki prisili v razmišljanje. Kakšne so njegove napovedi? Menim, da se bomo morali prebiti še čez težje razmere. Zaradi tega, ker bodo težje razmere tudi v svetu. Vsi iščejo rešitve v povečanju izvoza, hkrati pa se povsod zmanjšuje kupna moč ljudi. Se pravi, da bodo kriza, nesolidarnost in tekmovalnost vedno večje. Dokler ne bodo svetovni politiki, svetovne velesile doumele, da je neka meja, prek katere ne moreš stalno povečevati proizvodnje, ne da bi upošteval, kdo lahko ponujeno kupuje. Predvidevam hude težave. Menim, da je za Slovence potrebna streznitev, da se zavemo, da veliki dogodki niso permanentno stanje. Evforija ob plebiscitu in osamosvojitvi ne more biti model današnje družbe. Naša družba je surova vsakdanjost. To je čisto nekaj drugega kot evforičen zgodovinski dogodek. Zato trdim: najprej streznitev, nato prilagajanje temu, kar se dogaja po svetu in posledično tudi pri nas. Moramo se usposabljati za življenje, ki bo jutri drugačno, kot je danes. Mi pa mislimo, da je življenje nekaj statičnega. Tako je, gospod Zlobec! Življenje ni in nikoli ne bo nekaj statičnega, dogajajo se spremembe, ki jih pogosto zelo težko sprejemamo. Hudo je včasih le to, da se vse življenje pripravljamo na eno, zgodi se pa drugo. Vendar, kot pravite, usposabljajmo se, da bomo preživeli, napredovali, obstali... drugače ne gre, sicer nam grozi propast. V Sloveniji bo leto 2011 minilo v znamenju praznovanja 20. obletnice osamosvojitve. Čaka pa nas tudi sprejetje nekaterih pomembnih zakonov. Torej leto, ko se bo marsikaj korenito spremenilo. Koliko dobrega bodo prinesle spremembe bomo lahko ugotavljali čez nekaj let, do takrat pa.... Srečno novo leto dragi bralci Zasavca! StaR Praznično PneDLOG PRORačuna v javno OBRavnavo Na 2. redni seji OST, ki je bila 20. decembra 2010, so občinski svetniki ugotovili, da so vsi sklepi 1. redne (konstitutivne) seje realizirani. \/nadaljevanju je župan Vili Treven seznanil svetnice in V svetnike, da bo Tatjana Jevševar funkcijo podžupanje opravljala nepoklicno, Barbara Žgajnar Tavš pa poklicno. Vili Treven je prisotne tudi seznanil o vsebini pogovorov s predsednikom države Türkom o okoljski problematiki v Zasavju. Vsi župani zasavskih občin pa tudi enotno podpirajo obstoj in nadaljnje delovanje porodnišnice v Splošni bolnici Trbovlje. Ker se je Karel Vukovič (SD) odpovedal mandatu svetnika, so na seji potrdili nadomestno članico OS Desanko Petrič (SD). Proračun za leto 2011 bo, kot je razvidno iz predloga, v primerjavi s proračunom v letu 2010 manjši za okrog 3,3 mio evrov in bo znašal 14.757.000,00 evrov. Po razpravi o predlogu proračuna za leto 2011, so svetnice in svetniki ugotovili, da le-ta ni razvojno temveč predvsem socialno naravnan. Pri tem je Franc Blaznek (SD) v razpravi poudaril, da je v stanju recesije potrebno analizirati stroške dela občinske uprave in jih, če je mogoče, zmanjšati. Menil je tudi, da je preveč sredstev namenjenih za promocijo občine. Kot je dejal, bi bilo ta sredstva bolje nameniti v razvojne dejavnosti. Aleksandra Forte (SDS) je izrazila skrb, ker se v proračunu krčijo sredstva, namenjena kulturi, šolstvu in športnim dejavnostim. Menila je, da bo pomanjkanje sredstev za delovanje omenjenih dejavnosti negativno vplivalo na razvoj mladih v občini. Druga obravnava predloga proračuna za leto 2011 bo 19. januarja 2011. Za dobitnico nagrade Tončke Čeč, je bila za leto 2011 za življenjsko delo na področju občine predlagana in potrjena Marija Govejšek. Glede na to, da so vsi predstavniki SNS, ki so do sedaj delovali v raznih komisijah, podali zahtevke za razrešitev, so svetnice in svetniki imenovali nadomestne člane. M.A.l ZacoRsici župan o PRereiaem ■n PRiHoonjem Zagorski župan Matjaž Švagan, je v spremstvu strokovnih sodelavcev Občine Zagorje na tiskovni konferenci 21. decembra 2010, spregovoril o opravljenem delu v letu 2010 in razložil plane za leto 2011. ^upan je na zadnjih lokalnih volitvah dobil od volivk in /.volivce že peti mandat zapovrstjo. Tokratni mandat je kljub vsemu nekaj posebnega, saj je Matjaž Švagan že v obdobju pred volitvami stopil na lastno politično pot in kandidiral s svojo novo ustanovljeno stranko Zagorje gre naprej, brez podpore katere koli izmed do nedavnega znanih strank na slovenskem političnem prizorišču. To po njegovem dokazuje, da občanke in občani Zagorja verjamejo v institucijo župana in v delujoče strokovne službe v občini. Delo v letu 2010 je Matjaž Švagan ocenil kot uspešno in poudaril, da jih tudi vlada RS, kljub drugače mislečemu županu, ni odrivala na stranski tir in je bilo, gledano tudi iz tega zornega kota, opravljenih večina načrtovanih investicij. V Zagorju štejejo med uspehe tudi 40 mladih, ki so vključeni v program samozaposlovanja. V letu 2011 naj bi se Park dr. Janeza Drnovška razširil vse do Trgovskega centra Špar. V planih je ureditev Cankarjevega trga, ki naj bi bila zaključena v letu 2012. Pričela se bo izgradnja čistilne naprave. Investicija je ocenjena na 11 mio evrov. Gre za izgradnjo sistema čistilnih naprav na Savi. V novem letu nameravajo odkupiti prostore nekdanje Lisce za ureditev vrtca. Zagorje je trenutno na 95. mestu po razvitosti v Sloveniji, težnja politike in stroke pa je, da bi se mesto razvijalo v pospešenem tempu in se v prihodnosti uvrstilo med 10 naj- bolj razvitih slovenskih občin. Želijo postati občina, ki bo primerljiva z razvitimi mesti v prostoru EU. Načrtujejo izgradnjo sodobnega energetsko varčnega objekta z obnovljivimi energetskimi viri, ki bo vzorčen za celotno Slovenijo. V investicijo bo vključen tudi SPEKTER. V Kisovcu načrtujejo gradnjo kulturnega doma. Želijo, da v letu 2011 končno rešijo lastništvo Evro parka, ko bi prešlo v trajno last občine. V letu 2011 bo uspešno zaključen postopek zapiranja Rudnika Zagorje. Glede vizij občine je župan menil, da se marsikaj sliši kot božična pravljica in dodal, da je potrebno tudi o pravljicah govoriti, če želimo, da se uresničijo. Ni pa šlo tudi brez pogovora o poplavah in plazovih in sanaciji, ki poteka po katastrofalnem neurju. Kot je poudaril župan, je skupen cilj vseh, da se kar najhitreje v celoti sanira nastala škoda. Okrog 45 objektov je že saniranih. Tudi večji del plazov. Celovita sanacija pa bo potekala predvidoma še v letih od 2011 do 2013. V vodotoke, ki so last države, občina ne more posegati, veliko pa se je, kot je zatrdil župan Matjaž Švagan, naredilo tam, kjer ima občina pristojnosti. Nič kaj spodbuden pa ni vsesplošni županov pogled v leto 2011. Meni namreč, da bo leto 2011 še težje, kot je bilo leto 2010. To bo leto, ki ga bo zaznamoval gospodarsko-socialni šok. Besedilo in slika: ALA.Š. V TRBOvuaH Dona, pnesejaina mamocRapua Jk 4 inistrstvo za zdravje, Onkološki inšti-/Vltut in ZZZS so zastavili državni presejalni program za raka dojk - DORA in v ta namen že od meseca junija deluje v Trbovljah mobilna enota. „Kakšnih trideset, štirideset ženska na dan jih pride iz cele zasavske regije,“ so povedali. Posebnost tega slikanja na terenu je v tem, da je mogoče takoj izvedeti, ali je kaj narobe in takojšnja vključitev v zdravstveni postopek. Prav tako že po nekaj dneh prispe obvestilo, če ne najdejo na dojkah nobenih vidnih sprememb. Besedilo in sliki: Fanči Moljk Mobilna DORA od znotraj DORA še vedno v Trbovljah PRaznični sejem se je uspešno zaiajučiL M dneh od 20. do 22. decembra 2010 so v občini Trbovlje prvič pripravili praznični sejem, ki je dva dneva potekal na Ulici 1. junija, zadnji dan pa zaradi slabega vremena v avli Delavskega doma Trbovlje. k la stojnicah so svoje izdelke ponuja-INla večinoma invalidska in humanitarna društva iz Trbovelj. Svojo stojnico so imele tudi delavke občinske uprave Občine Trbovlje in Upravne enote Trbovlje, na njej pa svoje izdelke in izdelke sodelavcev. Izkupiček od prodaje izdelkov so namenili v dobrodelne namene. Končni znesek pa je presegel vsa njihova pričakovanja: 1.445 evrov! K dobremu namenu so se pridružili tudi: svetnice Občinskega sveta Občine Trbovlje, Turistično društvo Trbovlje, Društvo revirskih likovnikov RELIK in Društvo kmečkih žena in deklet Trbovlje. Skupaj so zbrali 1.925,50 evrov, ki so jih, po posvetu z Območnim združenjem Rdečega križa Trbovlje, namenili štirim družinam v stiski, vsaki po 400 evrov. Del zbranih sredstev bo Rdeči križ namenil pomoči najbolj po- trebnim delavcem Splošnega gradbenega podjetja Zasavje, Trbovlje, ki so se zaradi stečaja znašli v socialni stiski, skupaj s paketom hrane. Občina Trbovlje je letos denar, namesto za pošiljanje čestitk in voščil ob Božiču in Silvestrovem, darovala v dobrodelne namene Območnemu združenju Rdečega križa in Karitas Trbovlje. (MaH) Zupan in poožupanja OBČme Trbovljc oBisicaia enore VRTca Trbovljg Župan Vili Treuen in podžupanja mag. Barbara Žgajner Tavš s strokovnimi sodelavci občine sta 24. decembra 2010 obiskala enote Vrtca Trbovlje. /'"Nbisk so pričeli v enoti Pikapolonica, nadaljevali pa v Ciciba-V^nu, Mojci in Barbari. Namen srečanja z otroki je bil predvsem predaja daril ob novem letu, pa tudi ogled enot in druženje. Za otroke Vrtca Trbovlje je bilo namenjenih 1.600 evrov iz sredstev občinskega proračuna za darila. Otroci in zaposleni v vrtcih so se daril izredno razveselili in županu in podžupanji tudi zapeli in zaplesali. (MaH) KaTaRinsici panj j e na Brdu pri KRanju \ Ačetrtek, 9. 12. 2010, je predsednik republike dr. Danilo Turk V na Brdu pri Kranju, podelil » RED ZA ZASLUGE« Gasilski zvezi Slovenije za hitro in učinkovito ukrepanje ob poplavah v mesecu septembru 2010. Na kulturni del programa so bili povabljeni tudi pevci skupine Katarinski fantje iz Geč nad Trbovljami, ki so prisotne razveselili z dvema pesmima: Sem šel čez gmajnico in Oj le prebudi se. Za razpoloženje so skrbeli tudi na družabnem srečanju, ki je sledilo uradnemu delu. Besedilo in slika: Marjan Jerman V SreiiLaRni HnasTmif pooeuu PRiznanja inovaroRjem V Steklarni Hrastnik so se odločili spodbuditi sodelavce k inovativnosti in iskanju novih rešitev. Nad odzivom so bili presenečeni, saj so v letu 2010 prejeli preko dvesto koristnih predlogov. V primerjavi z letom poprej, ko so jih prejeli samo petnajst, je to izjemen napredek. vseh predlogov je bilo v celoti realiziranih 82, okoli 67 V^predlogov pa še čaka na realizacijo, medtem ko je bilo 53 predlogov sicer koristih, toda neizvedljivih ali pa so bili podani bolj kot opažanja. V četrtek, 23. decembra 2010, so podelili nagrade desetim najboljšim inovatorjem Steklarne Hrastnik. Izpostavili so prve tri, ki so poleg priznanja prejeli tudi prestižne nagrade. Aljoša Deželak je prejel prenosni računalnik za največ realiziranih predlogov; Radoš Zorko LCD televizor za inovativno izdelavo vmesnega nosilca modelov; Novko Kolobarič pa je prejel odličen digitalni fotoaparat za izdelavo mobilnega panoja za obešanje hladilnih elementov IS stroja. Med desetimi najuspešnejšimi inovatorji Steklarne je tudi Anja Simončič, ženska predstavnica. Predsednik uprave Andrej Božič je bil seveda zadovoljen, saj se z dobrimi idejami podjetje spreminja na bolje. „Krepimo kulturo ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetništva. Smo na poti, ko zaposleni o steklarni razmišljajo kot o svojem podjetju - in ne kot o podjetju, kjer so zaposleni...,“ je dejal med drugim. Besedilo in slika: Fanči Moljk RTH v Leni 2011 načRTUie izkop 420.000 tor PRemooa Nadzorni svet RTH je na lanski zadnji seji 23. decembra 2010, obravnaval oceno poslovanja v letu 2010, poslovni načrt za 2011 ter program razrešitve presežnih delavcev. Po dosedanjih ocenah poslovanja bodo v Rudniku Trbovlje -Hrastnik (RTH) leto 2010 zaključili v okviru načrtovanih rezultatov. Do konca leta bodo predvidoma nakopali 418.000 ton rjavega premoga ter tako presegli fizični plan za 2%. Tudi toplotni plan bo realiziran v celoti in sicer nekaj več kot 5300 TJ. Poslovanje proizvodnega dela bo pozitivno, kar je v skladu s pričakovanji oziroma s poslovnim načrtom, medtem ko je na zapiralnem delu izid negativen približno v višini nepokritih stroškov amortizacije. Zapiralne aktivnosti RTH so v letošnjem letu potekale v sladu z načrti predvsem na področju zapiranja jam in delu sanacije površin, katera RTH izvaja v lastni režiji. Nemoteno je potekala tudi izvedba KSP, medtem ko je realizacija projektov pri ekološki in prostorski sanaciji zaostajala zaradi neurejenega financiranja vse do podpisa pogodbe v mesecu septembru. Trenutno še začasen poslovni načrt za leto 2011, ki je posledica sprememb pri zagotavljanju proračunskih sredstev, predvideva, da bodo v RTH proizvedli 420.000 ton rjavega premoga oziroma 4.914.000 GJ (t.j. 11,7 GJ/t). Predvidevajo prodajo 4.620.000 GJ za potrebe proizvodnje el. energije TET-u po sistemu »prednostnega dispečiranja«, razlika pa ostaja lastna zaloga RTH. Začasni poslovni načrt predvideva enake pogoje prodaje kot v letošnjem letu, ki pa z edinim kupcem še niso usklajeni. Iz poslovnega izida za proizvodnjo je razvidno, da bodo v letu 2011 vsi načrtovani odhodki, pokriti z načrtovanimi prihodki, kar pomeni da bo proizvodni del poslovanja zaključen na pozitivni ničli. V okviru začasnega poslovnega načrta za zapiralni del pa bo za leto 2011 izkazana izguba v višini 1.337.218,00 EUR, kot posledica nepokritega dela načrtovanih stroškov amortizacije osnovnih sredstev, ki so bila nabavljena iz lastnih virov in se bodo uporabljala za izvajanje zapiralnih del. Obravnavani poslovni načrt za leto 2011 ima trenutno naravo začasnega dokumenta, saj še ni usklajen s sprejetim državnim proračunom za leto 2011, ki predvideva za 1 mio proračunskih sredstev manj od predvidenega v poslovnem načrtu. Dokončni poslovni načrt bo potrebno na tem delu še uskladiti, tudi s angažiranjem lastnih virov in prilagoditvijo aktivnosti v okviru zapiralnih del. V okviru zadnje letošnje, in sicer 16. seje nadzornega sveta so veliko pozornosti namenili tudi Programu razreševanja presežnih delavcev za leto 2011. V začasnem poslovnem načrtu za prihodnje leto je tako predvideno zmanjšanje zaposlenih za 72 delavcev, s čimer bodo dosegli pričakovano stanje 366 zaposlenih ob koncu leta 2011. Predvideva se upokojitev 26 delavcev, v osnovni program presežnih delavcev vključenih 22 delavcev, ki jih bodo razrešili z eno izmed pasivnih oblik razrešitve. Na osnovi poslovnega načrta in pričakovanega stanja pa bo potrebno v prihodnjem letu dodatno razrešiti še 24 delavcev, za katere pa se bo predvidoma poiskalo možnosti prezaposlitve tudi v okviru potrjene nove strategije prestrukturiranja RTH, ki bo z implementacijo vzpostavila delovanje novih gospodarskih subjektov na trgu in tako pomenila tudi možnost aktivnega prezaposlovanja delavcev RTH. Po viru: MaH NovmaRSKO sRečame na RCR v Zaconiu Vsakoletno srečanje novinarjev in urednikov na Regionalnem centru za razvoj Zagorje z direktorjem Tomom Garantinjem in Romanom Rozino je bilo v četrtek, 23. decembra 2010. klovinarska konferenca je bila malo manj uradna kot so INtiste med letom, kljub temu pa so prisotni lahko dobili podatke o vseh potekajočih projektih, med katerimi je najbolj odmeven turistično naravnan projekt Vse teče v tri krasne. Med glavnimi točkami je gotovo priprava in izvedba enotnega koncepta trženja, usposabljanje kadra, razvijanje blagovne znamke in še kaj. Aktivnosti so naravnane k cilju, da se tudi Zasavje postavi na turistični zemljevid Slovenije, saj premore sedem območij varovane krajine, bogato kulturno dediščino, lepo naravo, pogoje za športno udejstvovanje... Potrebna pa bo tudi krovna organizacija, ki bo skrbela za razvoj turizma. Tudi projekt Podjetno v svet podjetništva je zaživel, čeprav zaradi tehničnih ovir nekoliko z zamikom. Prvih deset kandidatov je že na delu in pridno nabirajo znanja in informacije za vodenje podjetij. Razpis za naslednjo skupino udeležencev predvidevajo v začetku marca 2011. „Verjamejo tudi v projekt Novi materiali, ki bo težak 24 mio evrov in naj bi združeval trinajst partnerjev.,“ je dejal Tomo Garantini. Firmo bi prevzeli ETI, TKI in Steklarna. Pogovor je tekel tudi o evropskem projektu Wide the SEE, ki ima namen spodbujati rabo sončne energije za ogrevanje sanitarnih ali stanovanjskih prostorov. RCR je vključen kot partner, sodeluje pa še deset drugih partnerjev po Evropi. Sistem so v svojih prostorih na RCR namestili decembra in bo imel tudi demonstracijsko oziroma promocijsko vlogo. Besedilo in slika: Fanči Moljk Vodstvo OBčme Trbovuc obisiolo cmeKOLOŠKO PORODni oDoeteK v SPLOšni BOLnišnici Trbovuc V torek, 4. januarja 2011, so župan Vili Treven in podžupanji mag. Barbara Žgajner Tavš in Tatjana Jevševar obiskali ginekološko porodni oddelek v Splošni bolnišnici Trbovlje. Direktorica Splošne bolnišnice Trbovlje, Marina Barovič, je ob sprejemu izrazila zadovoljstvo nad sodelovanjem z občinskim vodstvom v prizadevanjih, da trboveljska bolnišnica ohrani ginekološko porodno dejavnost, ki ima v zasavskem prostoru pomembno tradicijo in deluje kakovostno in strokovno. Ob tej priložnosti se je zahvalila tudi prizadevnemu medicinskemu osebju in posebej pozdravila tri mlade zasavske specializantke z ginekološko porodnega področja. Na srečanju je bil prisoten tudi Andrej Pogačnik, dr. med., specialist ginekologije in porodništva. Tudi župan je v pogovoru izpostavil zadovoljstvo nad skupnimi prizadevanji Zasavčanov, da Splošna bolnišnica Trbovlje ohrani ginekološko - porodno dejavnost. Kakovostne storitve v trboveljski bolnišnici so pomembne ne samo na regijskem nivoju, temveč tudi širše. To dokazuje tudi število do sedaj zbranih podpisov peticije za ohranitev ginekološko-porodnega oddelka, ki je danes, samo v Trbovljah preseglo številko 8.400. Podžupanji sta podprli aktivnosti in poudarili pomen porodniško-ginekološke dejavnosti v zasavskih krajih tudi zaradi specifične socialno-ekonomske slike in geografske lege. Vsako novo rojstvo v Trbovljah pomeni novo upanje. Po uradnem delu so župan in podžupanji novorojenčke in njihove mamice tudi simbolično obdarili. Zadnja rojena punčka in fantek v letu 2010 sta Kanita in Luka, v prvih dneh letošnjega leta pa sta se v trboveljski porodnišnici rodila Anesa in Edib. Mamicam in osebju so zaželeli vse dobro v novem letu. Besedilo: Vesna Jesih Slika: MaH LEADER PROGRAM in Loicaina aitcusica sicupina društvo za Razvoj poDežeua zasavje LEADER pristop je v Sloveniji razmeroma nov pristop k razvoju podeželja, čeprav je v Evropi uveljavljen že več kot deset let. Namenjen je vsem zainteresiranim prebivalcem podeželja, ki želijo poiskati in razviti lokalne pobude za razvoj svojega območja in sodelovati pri njihovi izvedbi. To so tako predstavniki javnih in zasebnih institucij na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, kot tudi vsi ostali zainteresirani člani podeželske skupnosti. Temeljni dokument izvajanja programa LEADER na posameznem območju je lokalna razvojna strategija, ki temelji na lokalnih razvojnih potencialih, izraženih potrebah in definiranih problemih. Nastaja po principu »od spodaj navzgor«. Odraziti in uresničiti se mora v konkretnih projektih, ki jih je mogoče izvesti. Ti projekti se izvajajo po načelih LEADER s pomočjo javnih in zasebnih finančnih virov. Glavna zamisel pristopa LEADER je ta, da so glede na raznolikost evropskega podeželskega območja razvojne strategije učinkovitejše, če o njih odločajo lokalni akterji na lokalni ravni. Izvajajo se aktivnosti, ki so namenjene animaciji podeželskih prebivalcev, povezovanju v razvojna partnerstva, sodelovanju in pripravi ter uresničevanju lokalnih razvojnih strategij. V ta namen so bile ustanovljene lokalne akcijske skupine. LAS Društvo za razvoj podeželja Zasavje je bilo ustanovljeno 28. 11. 2007. LAS DRPZ je lokalno javno - zasebno partnerstvo, sestavljeno iz predstavnikov javnega sektorja, civilne družbe in zasebnega sektorja, ki delujejo na področju razvoja podeželja ali so kako drugače povezane s tem območjem. Organ odločanja LAS je Upravni odbor, ki ga sestavlja 11 članov - predstavnikov javnega, zasebnega sektorja in civilne družbe. Prvi predsednik LAS DRPZ je bil jg. Janez Vidmar, od leta 2010 pa ji predseduje ga. Vojka Sergan. Upravljavec LAS DRPZ je KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana. Lokalne akcijske skupine s pomočjo upravljavcev skrbijo za izvajanje lokalne razvojne strategije na svojem območju. V ta namen običajno objavijo javne pozive oz. kako drugače zbirajo predloge projektov, ki prispevajo k uresničevanju osnovnih nalog oz. ciljev, zapisanih v lokalni razvojni strategiji. NAVODILA PRIJAVITELJEM PROJEKTOV Zelo pomembno je, da imajo nosilci pri pripravi projektov v mislih tudi načelo inovativnosti, enega najpomembnejših temeljev pristopa LEADER. Lokalne akcijske skupine posebej podpirajo projekte, ki so inovativni, drugačni, ki v podeželski prostor prinašajo nove vsebine in razvojne priložnosti, nove produkte, storitve, nova partnerstva... Posebno pozornost pri pripravi projektov je potrebno nameniti ciljnim skupinam kot so mladi, ženske, invalidi, starejši, nezaposleni, mikro podjetja ter druge t.i. »ranljive skupine« in jih vključevati v projekte. Vsem potencialnim prijaviteljem projektov priporočamo, da pred oddajo vloge opravijo raziskavo na terenu, se pogovorijo s posamezniki, podjetji, inštitucijami in ugotovijo ali lokalno in širše okolje projekt potrebuje in da zanj obstaja podpora ciljnih skupin. Temeljni cilj programa LEADER je, s projekti prispevati k širšemu razvoju območja. Zato se projektov,ki zasledujejo samo interes posameznega podjetja društva ali inštitucije načeloma ne podpira. Zelo zaželeno je, da v projektu poleg nosilca sodeluje tudi partner oz. partnerji. Partnerji skupaj prispevajo k razvoju projektnega predloga, določijo kako bo projekt potekal, naloge, cilje, rezultate in indikatorje. Med seboj imajo dogovorjene naloge, vodilni partner pa je odgovoren za izvedbo projekta v celoti. Sredstva se razdelijo partnerjem skladno z opravljenimi nalogami, ki so bile predhodno dogovorjene. Lokalna akcijska skupina oceni projekte, prispele na javni poziv in izbere tiste, ki dosežejo najvišje število točk po kriterijih internega pravilnika. Na osnovi tega nabora projektov Lokalna akcijska skupina izdela letni izvedbeni načrt, ki ga mora potrditi tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Praviloma se projekti lahko začnejo izvajati po odobritvi letnega izvedbenega načrta in podpisu pogodbe med nosilcem projekta in LAS. Zato vse nosilce pozivamo, da se z lokalno akcijsko skupino posvetujejo glede pravilne določitve datuma začetka in poteka projekta. Vsem potencialnim nosilcem projektov svetujemo, da se že pri pripravi projektnih predlogov povežejo z Lokalno akcijsko skupino oz. njenim upravljavcem in pridobijo vse potrebne informacije in napotke za pripravo kvalitetnih projektov. Pogodbo o dodelitvi sredstev za posamezen projekt morajo nosilci pozorno prebrati in upoštevati vsa določila, ki so v njem zapisana. Posebej opozarjamo na roke za dokončanje projektov, roke za oddajo zahtevkov za izplačilo sredstev in indikatorje. Pomembno je, da so vse aktivnosti, ki so zapisane v posameznem projektu v okviru letnega izvedbenega načrta izvedene, kajti če posamezna aktivnost ni izvedena, pomeni, da projekt ni izveden v celoti in ni upravičen do izplačila. Če nosilci tekom izvajanja projekta ugotovijo, da ne bodo uspeli izvesti posamezne aktivnosti, ali če predvidevajo kakršno koli drugo vsebinsko, stroškovno ali časovno spremembo, morajo o tem takoj obvestiti LAS, ker mora le-ta vložiti vlogo za spremembo letnega izvedbenega načrta. Aktivnosti, ki se izvajajo izven obdobja trajanja projekta, niso upravičene do sofinanciranja. Skratka, vsem potencialnim prijaviteljem projektov svetujemo, da se povežejo z Lokalno akcijsko skupino in so ves čas priprave in izvedbe projektov v kontaktu z njo oz. njenim upravljavcem, da skupaj poskrbimo za nemoten potek projektov in čim uspešnejše črpanje sredstev in programa LEADER. Mojca Vavken predstavnica upravljavca LAS DRPZ Kšefti za avc Per lgt KaperaRue Caffettarija na lokaciji Spar Trbovlje je praznovala v torek, 21. decembra 2010, svoj peti rojstni dan. Qvoje goste so presenetili s torto velikanko in veliča-Jstnim ognjemetom, ki je razveselil vse mimoidoče na tem koncu trboveljskih ulic. Tomaž Milič, lastnik lepo urejenega lokala, ki je iz primorskih koncev, prinaša nekaj prijetnega mediteranskega vzdušja v naše kraje. Tomaž Milič s torto velikanko Na vprašanje, kako premaguje stresno življenje ob hudem tempu dela, pa je takoj izstrelil: „S kavo, seveda!“ Zaposlena dekleta so obljubila, da se bodo še naprej trudila pripraviti svojim zvestim gostom najboljšo kavo daleč naokoli. Besedilo: Fanči Moljk Slike : EM. in arhiv T.Milič Biti svejovai.ee pomeni biti pairrnen TPA Horwath je mednarodna svetovalna družba, katere davčni svetovalci, revizorji in svetovalci upravljanja ponujajo visoko kakovostne strokovne storitve za družbe, mala in srednje velika podjetja (MSP), združenja, ustanove in posameznike. TPA Horwath je člani Horwath International od leta 1985, le-ta se uvršča med top mednarodne strokovne službe združenja podjetij po vsem svetu, se ponaša z več kot 110 neodvisnih družb - članic in 18.600 zaposlenih. TPA Horwath je prisoten na Hrvaškem, v Avstriji, Madžarski, Češki, Slovaški, Sloveniji in Poljski. Članstvo v Horwath International omrežju pa jim omogoča, da učinkovito služijo strankam v Srednji in Vzhodni Evropi in tudi drugod po svetu. Dr. Michael Knaus s sodelavkami iz Trbovelj V Sloveniji je sedež firme v Ljubljani, kamor so se vsakodnevno na delo vozile tudi štiri Zasavčanke. Zaradi kakovostne porabe časa - za službene in osebne namene - se je vodstvo odločilo, da delovno mesto približa zaposlenim. Tako so že leta 2008 odprli pisarno na Mestnem trgu v Trbovljah, v letošnjem decembru pa so se preselili v prenovljene prostore na Trgu revolucije 14 (za rudniško upravo). Zaposlene so tako dobile še boljše delovne pogoje, kajti kakovostno svetovanje pri davčnih vprašanjih zahteva natančno delo, kot je poznavanje pravnih norm, sposobnost za analizo stanja in natančno izpolnjevanje potreb strank. Strokovnjaki pri TPA Horwath niso le dobro seznanjeni s pravnim okvirom, so tudi sposobni prepoznati in upoštevati vse nove zakonodaje in davčne možnosti za korist svojih strank, ki se lahko zanesejo na izpolnjevanje visokih standardov in zaupajo v sposobnosti njihovih svetovalcev. Odprtje novih prostorov je bila majhna svečanost, na kateri je bil primeren trenutek za klepet ljubljanskih in trboveljskih zaposlenih in za srečanje z generalnim direktorjem dr. Michaelom Knausom, ki je običajno razpet med Ljubljano in Celovcem. Slovenščino zelo dobro obvlada in klepetati z njim je preprosto užitek, ker je ob tem, da je sposoben poslovnež s širokim obzorjem znanja, še čisto navaden zemljan. Prav to pa pričakuje od svojih zaposlenih in očitno je, da so ta pričakovanja izpolnjena - tudi v Trbovljah. Besedilo in slike: MaH Kšefti Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z j + Š možnostjo sponzoriranja poskmitß 'UtCLn trženje in produkcija za gospodarsko ■ ** «h-* m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ E-mail: atv.signal@siol.net . | I I NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! (7L/J ELEKTROPROM > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV efar etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 NAROČILNICA ZA ČASOPIS TO P Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Am. Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče polletno letno Ime in priimek:....................... Telefon:.......... Naslov:............................... Davčna številka: Podpis:......... Podjetniški kotiček Irene Meterc DOBILI SMO NOV ZAKON 0 TRGU DELA S 1. januarjem 2011 se začne izvajati novi Zakon urejanju o trgu dela, ki bo nadomestil sedanji Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in prinaša kar nekaj pomembnih novosti. Po novem nadomestilo kljub dodatnem delu Z novim zakonom o urejanju trga dela se bodo lahko na zavod za zaposlovanje prijavili tudi zaposleni za določen čas in drugi, ki že opravljajo delo, možno bo tudi zavarovanje za primer brezposelnosti. Zakon veča socialno varnost iskalcev zaposlitve in učinkovitost ukrepov ter uvaja nove ukrepe aktivne politike zaposlovanja (APZ). Med njimi je tudi nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta, kar bo omogočalo večjo mobilnost in prožnost na trgu dela. Med ukrepe APZ, ki se bodo izvajali v letu 2011, spada tudi pred kratkim objavljen javni razpis za sofinanciranje usposabljanja absolventov in kasnejše zaposlitve diplomantov Absolvent - aktiviraj in zaposli.se. V okviru razpisa bo za obdobje 2010-2011 na voljo 900 tisoč evrov, predvidoma se bo na ta način zaposlilo 200 diplomantov. Po novem nadomestilo kljub dodatnem delu Še naprej bosta najpomembnejša ukrepa usposabljanje in izobraževanje, nadaljevali bodo spodbujanje samozaposlovanja in druge spodbude za zaposlovanje. Razširil se bo tudi krog obveznih zavarovancev in oseb, ki se lahko prostovoljno zavarujejo za primer brezposelnosti, zvišal najnižji in najvišji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost in skrajšalo obdobje za določanje osnove. Med novostmi je še ohranitev pravice do denarnega nadomestila ob omejenem obsegu dela, in sicer do 200 evrov na mesec, in in- stitut delne brezposelnosti ob sprejetju zaposlitve. Z majem prosto zaposlovanje brez delovnih dovoljenj Konec aprila 2011 poteče prehodno obdobje za prost pretok oseb, tako da se bodo od 1. maja 2011 slovenski delavci lahko prosto zaposlovali v vseh državah članicah EU in državah članicah EGP, torej za zaposlitev v teh državah ne bodo več potrebovali delovnega dovoljenja. Več informacij: www.mddsz.sov.si NOV SPLETNI KLUB SKLADA Spletni klub Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije je on-line spletni klub, katerega namen je zlasti: • informiranje različnih ciljnih skupin in javnosti o programih sklada, • priložnost za povezovanje med različnimi skupinami - dijaki in študenti, delodajalci, zaposlenimi, izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami in drugimi, • podpora mednarodni mobilnosti z informiranjem o možnostih izobraževanja, štipendiranja in drugih informacij, • podpora razvoju kariere. Vabljeni k včlanitvi v spletni klub sklada, ki zagotavlja redno in ažurno obveščenost o aktualnih razpisih, programih in drugih pomembnih informacijah. Sklad je sprejel in objavil nova pravila članstva, sodelovanja in upravljanja svojega spletnega kluba. Nova pravila omogočajo zagotavljanje visokega standarda storitve članom spletnega kluba sklada. Pravila so začela veljati z 22.12.2010. PHOV - Nova računalniška storitev v oblaku Po uspešni predstavitvi na Slovenskem forumu inovacij, podjetje XLAB d.o.o. svojo inovativno storitev PHOV predaja v brezplačni preizkus. Storitev lahko preizkusite z obiskom spletnega mesta www.Dhov.eu. naložite digitalne fotografije in preverite delovanje trirazse-žnostne digitalizacije objektov. Za enostavnejši začetek so na spletnem mestu pripravili tudi predstavitveni video, ki uporabnika na enostaven način popelje skozi postopek zajema digitalnih posnetkov. Storitev PHOV uporabnikom prinaša številne prednosti, med katerimi so najpomembnejše naslednje: 1. Za uporabo ne potrebujete drage opreme. Zadošča že običajen digitalni fotoaparat in računalnik z internetno povezavo. 2. Postopek je hiter in enostaven. Zajem slik lahko opravite sami, brez domenskega strokovnjaka, ki bi moral obvladovati zapleteno strojno ter programsko opremo. 3. Storitev PHOV je cenovno ugodnejša. V primerjavi z laserskim zajemom, ki je trenutno najpogosteje uporabljan postopek trirazse-žnostne digitalizacije, je storitev PHOV cenovno privlačnejša. Digitalizirani trirazsežnostni modeli so na voljo v različnih oblikah zapisa, primernih za nadaljnjo obdelavo v programskih orodjih za trirazsežnostno modeliranje, lahko pa se odločite za katero od dodatnih storitev, ki jih podjetje XLAB d.o.o. nudi v sodelovanju s partnerskimi podjetji: • umestitev v virtualni prostor, • tisk na 3D tiskalnikih, • izdelavo spletnih galerij ali • izdelavo digitalnih arhivov. Aktualno Po novem na Zavoou tudi isiolci zaposuTve m možnosr eieKTRonsKe pRiiave na Zavoo Januarja 2011 bo Zavod RS za zaposlovanje (Zavod) začel izvajati novi Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), ki prinaša vrsto novosti za brezposelne oziroma iskalce zaposlitve. novem se bodo na Zavod namreč L lahko zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve prijavili tudi drugi iskalci zaposlitve, ki se ne štejejo za brezposelne osebe, na primer: delovno aktivne ali neaktivne osebe; študent, ki išče zaposlitev; osebe v času odpovednega roka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca; osebe, v zvezi s katero je iz poslovne dokumentacije delodajalca razvidno, da bo njeno delo postalo nepotrebno; osebe, zaposlene za določen čas, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha veljati najkasneje čez 3 mesece. Posebna pozornost bo namenjena osebam, katerih zaposlitev je ogrožena. Zavod bo zanje pripravil zaposlitveni načrt ter jim nudil enake storitve kot brezposelnim osebam. Pomembna novost je tudi to, da se oseba lahko prijavi pri katerem koli uradu za delo Zavoda v Sloveniji, ki ga sama izbere. Prijava po novem tako ne bo več vezana na kraj stalnega bivanja ali kraj zadnje zaposlitve. Prijavi se lahko na več različnih načinov: elektronsko, osebno ali po pošti. Brezposelna oseba, ki uveljavlja pravico do denarnega nadomestila, se mora prijaviti na Zavod v roku 30 dni po prenehanju zavarovanja. Novi zakon ne predvideva več 3-urne dnevne obvezne prisotnosti oziroma dosegljivosti brezposelne osebe na domu. Po novem se brezposelna oseba oz. iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, skupaj s svetovalcem zaposlitve v zaposlitvenem načrtu dogovori o načinu dosegljivosti za zaposlitev in za vključevanje v ukrepe na trgu dela, in sicer: po pošti, elektronski pošti, mobilnem telefonu, s SMS sporočili ipd. Prav tako se tudi dogovorita o območju za posredovanje v zaposlitev oz. aktivno iskanje zaposlitve, saj je to podlaga za vrnitev potnih in poštnih stroškov, povezanih z iskanjem zaposlitve. Delovno mesto je po novem lahko oddaljeno največ tri ure vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj. Zaposlitveni načrt tudi z novo zakonodajo ostaja zelo pomemben pisni dogovor med brezposelno osebo oz. iskalcem zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, in svetovalcem zaposlitve. Poudarjena je aktivna vloga posameznika, to pomeni, da mora redno spremljati objave in se pravočasno prijavljati na prosta delovna mesta, se udeleževati zaposlitvenih razgovorov ter uresničevati tudi vse druge aktivnosti, dogovorjene v zaposlitvenem načrtu. Novo pa je, da se mora brezposelna oseba oz. iskalec zaposlitve, katere zaposlitev je ogrožena, poslej javiti Zavodu najkasneje v 15 dneh po poteku roka za izvedbo zadnje dogovorjene aktivnosti v zaposlitvenem načrtu. Veljavnost zaposlitvenega načrta je omejena na čas med dvema svetovalnima obravnavama oz. do naslednje obravnave, to pomeni, da se vse aktivnosti za čim hitrejšo zaposlitev spremljajo in dopolnjujejo na vsaki obravnavi. Novi zakon tudi predvideva, da se brezposelni osebi lahko ponudi primerna zaposlitev po 3 mesecih od prijave v evidenco brezposelnih oseb, če ni na voljo brezposelnih oseb, za katere bi bila ta zaposlitev ustrezna. To pomeni, da se osebi ponudi zaposlitev, ki ustreza vrsti in največ eno raven nižji izobrazbi, kot jo ima ta oseba. Novi zakon daje pomemben poudarek vseživljenjski karierni orientaciji, ki posamezniku omogoča prepoznavanje njegovih sposobnosti, kompetenc, interesov in jim pomaga pri odločanju o lastni izobraževalni in karierni poti. Poudarek je na tem, da se posameznik ob strokovni podpori nauči samostojno odločati in načrtovati svojo kariero, saj čas hitrih sprememb zahteva od vseh nas večjo prilagodljivost in prožnost. Zavod bo tako v prihodnje še nadalje razvijal svoje aktivnosti na področju kariernega svetovanja. 3. januarja 2011, ko je Zavod RS za zaposlovanje (Zavod) začel izvajati novi Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), je poseben poudarek na elektronski prijavi pri Zavodu prek spletnih strani, saj so prednosti lete številne. Postopek za uporabnike teh elektronskih storitev je zelo enostaven. Brezposelne osebe oz. iskalci zaposlitve, ki se odločijo za tak način prijave, se izognejo vrstam oz. čakanju na uradu za delo, poleg tega lahko vlogo oddajo kadarkoli ne glede na uradne ure in poslovni čas Zavoda, izognejo se ročnemu izpolnjevanju obrazcev ipd. To pomeni, da brezposelni osebi oz. iskalcu zaposlitve za prijavo ni potrebno obiskati urada za delo, saj z oddajo vloge v roku 3 delovnih dni pridobi po elektronski pošti termin za svetovalni intervju pri svetovalcu zaposlitve in termin za Informativno motivacijski seminar, kjer brezposelne osebe pridobijo poglavitne informacije o iskanju zaposlitve. Na prvem razgovoru brezposelna oseba opravi identifikacijo in podpiše prijavni obrazec. Po viru Zavoda: MaH Prostovoljci RK ZacoRje na Ifaasu Leto seje obrnilo in Rdeči križ Zagorje je organiziral izlet za humanitarne delavce in prostovoljce, med njimi so bile tudi članice medgeneracijske skupine » Prijateljice«. I etos so šli na zasneženi Kras L—in Ivi Bašelj je takole doživela potepanje po njem: «V Sežani nas je pričakala prijazna in res zelo razgledana vodička Zdenka in nas najprej odpeljala v botanični park. Občudovali smo ogromne in zelo stare cedre, jelke in še kaj, iz vseh celin. Videli smo tropski vrt z eksotičnimi rastlinami, radi pa so tudi odgovarjali na naša vprašanja in pokazali tudi kratek film o vrtu, v muzeju pa imajo zelo zanimive kamnine iz kraškega sveta in veliko slik cvetja. Iz Sežane smo se odpeljali v Italijo, kjer smo že od daleč zagledali nenavadno piramido z Marijinim svetiščem Monte Griso. To je 60 let staro svetišče, posvečeno Mariji in ga je vredno obiskati, naj bo kot oazo molitve ali pa, da uživaš v čudoviti panorami. Pred nami je bil cel tržaški zaliv. Ob vrnitvi v Slovenijo smo šli na turistično kmetijo v Filipičjem brdu, kjer so nam ponudili domač kruh, pašteto, sir in pršut, ki smo ga zalili s teranom in čajem. Pot smo nadaljevali mimo Lipice in gazili po snegu do ogromne vrtače z zelo strmimi stenami, ki so štrlele v nebo. V Divači smo obiskali rojstno hišo prve erotične igralke, ki jo najbolj poznamo iz križank, t.j Ida Kravanja -Ita Rina. Zdi se, da je bila bolj znana v Italiji, Nemčiji in Franciji kot doma. Poročila se je v Beograd in imela dva otroka. Njena hči je tudi finančno pomagala pri obnovi hiše, ki je še po starem krita s skrilom, ki je zdaj muzej. Ogledali smo si tudi kratek film, seveda še iz časa nemega filma. Ostalo nam je samo še pozno kosilo v Sežani, ki nam ga je popestril s šalami harmonikar in humorist Jože z Vranskega. Po kosilu pa nas je naš šofer Stane lepo in varno pripeljal domov.« Takih izletov si še želijo in hvaležni so organizatorjem za kratkočasno poučno potepanje. Besedilo: Ivi Bašelj Hortikulturro društvo Raoeče -uspešno tudi v ceru 2010 Na občnem zboru, ki so ga pripravile članice Hortikulturnega društva Radeče v petek, 10. decembra Z010, v radeški osnovni šoli, je podala letno poročilo Jovanka Kranjec, predsednica društva. „Z veseljem lahko potrdim, da je naš plan v celoti izpolnjen,“ je dejala. Program je vseboval pet strokovnih predavanj, dva izleta in celoletno vključevanje v aktivnosti kraja v sodelovanju z Občino Radeče, KTRC Radeče, Zavodom za gozdove, Osnovno šolo Radeče, Vrtcem in še z drugimi društvi. Tako so se udeležili slovenske čistilne akcije, sodelovali pri postavitvi table Lipa na Hotemeškem polju, 28. maja ob dnevu parka Dvor Hotemež... Z OŠ in GŠ sodelujejo na kulturnem področju in z OŠ po planu v okviru EKO programskega sveta. Na pomladanskem izletu so obiskali Rače, naselje Požeg oziroma zaselek Zgornja Gorica, kjer že dvanajst let kraljuje Roman Hergan v prvem in edinem zasebnem botaničnem vrtu pri nas TAL 2000. Na 6000 kvadratnih metrih vzgaja vodne in obvodne rastline, ki so vredne ogleda. Obiskali so tudi oljarno FRAM, čebelarja Hergana in vrtnarijo Vedran v Šentjurju, na koncu pa še grad Štatenberg. Jeseni so se podali na Notranjsko na grad Snežnik, si ogledali Lovski muzej in park ob njem. V prvem privatnem živalskem vrtu pri nas pa so se srečali z medvedom. Nagrajence radeškega projekta Najlepša KS, hiša, kmetija..., ki so ga zastavili skupaj z Občino Radeče, bodo razglasili konec januarja 2011. Hortikulturno društvo Radeče ima 110 članov in dela samostojno od leta 1988, prej so delovali 25 let kot sekcija HD Zasavskih revirjev, ki je obsegalo področje od Zagorja do Sevnice s sedežem v Trbovljah. Od takrat imajo kot vzornika tudi Antona Bantana z Dola oziroma iz Hrastnika, kmetijskega in hortikulturnega strokovnjaka in velikega ekologa. Ena izmed njegovih parol je bila: Varujmo zelenje, da črno Zasavje imelo bo cvetje vsaj še za zdravje... Besedilo in slika: Fanči Moljk Društveno Društvo Sožme v ZacoRJU izoaLO Naše poti \l Zagorju ob Savi so pri društvu Sožitje izdali glasilo Naše poti, da bralcem predstavijo svoje delo, svoje člane in dosežke oseb z motnjo v duševnem razvoju. „Trudimo se, da bi bili ti ljudje sprejeti v družbi in da bi čim bolj samostojno živeli svoje življenje...,“ je dejala Rosita Razpotnik, ki je bila skupaj s podpredsednico pobudnica glasila. To je poudaril v uvodu tudi predsednik Jože Šafner: „Naša pot želi vstopiti v srca naših bralcev in jim povedati, da se kljub drugačnosti veselimo življenja in smo veseli in hvaležni za vsako pozornost in pomoč...“ Rosita Razpotnik z glasilom, ob njej Darja Zupan, podpredsednica Potem so predstavili društvo, kamor je trenutno vključenih 156 oseb, od katerih ima 49 oseb motnjo v duševnem razvoju. Osebe z motnjo v duševnem razvoju so večinoma vključene v VDC Zagorje ob Savi, v okviru katerega deluje tudi bivalna skupnost, mlajši pa večinoma obiskujejo OŠ dr. Slavka Gruma Zagorje ob Savi. Predstavili so tudi aktivnosti, med katerimi sta ostala v lepem spominu vikend seminar v Prekmurju in izlet v Postojnsko jamo, izdelovali so pirhe, se dvakrat na mesec kopali v bazenu Laško, šli na bowling v Planet 300, imeli tedensko telovadbo in plesno-ritmično delavnico in podobno. Za koordinatorko delavnic je odgovorna podpredsednica društva Darja Zupan, pomagajo pa ji poleg predsednika Jožeta Šafnerja še Hedvika Kovač, Nevenka Kos in Rosita Razpotnik. Spomladi 2010 so se prvič odzvali povabilu društva Sožitje iz Hrastnika na piknik. V septembru so druženje vrnili na igrišču Šentlambert. Tako so spoznali, da so takšna srečanja zelo dobrodošla, saj si lahko izmenjujejo svoje zgodbe in izkušnje. V enem izmed sestavkov tudi ugotavljajo, da včasih družba takšnih oseb ni sprejemala, zato jih tudi starši niso želeli voditi na sprehode in jih razkazovati, saj so bili na cesti vsi pogledi uperjeni v njih. V današnjem času pa opažajo, da je družba precej bolj socializirana in pripravljena sprejemati drugačnost. Oglasili so se tudi starši otrok s posebnimi potrebami, ki so poudarili, da nikoli ne obupajo. Vse, kar jim dajejo, jim otroci vrnejo še v večji meri. Biseri so, polni iskrenosti, smeha in dobrote. Na zaključku niso pozabili omeniti zahvalo vsem tistim ljudem dobrega srca, od katerih vsako leto prejmejo finančna sredstva, s katerimi lahko povečajo svoje aktivnosti. Besedilo: Fanči Moljk Sliki: F.M. in arhiv Sožitja — IVAN MARO Dl (rojen 06.10.1937) in FRANČIŠKA (rojena 30.07.1936) z Dola pri Hrastniku, Brdce 63, sta 18. decembra 2010 dopolnila 50 let in en dan skupnega življenja. Prva poroka je bila 17. decembra 1960 v Trbovljah, zlata poroka in ponovna zaobljuba skupnemu življenju v dobrem in hudem pa je bila 18. decembra 2010 v Hrastniku pred županom Miranom Jeričem in pričama Marodi Lucijanom in Mstredi-Jaumom ml. iz Trbovelj. V flatično knjigo}^ zaobljubo zabeležil \ matičar Rok tifkc! Pohod po potoh Soško frodto Združenje Slovenskih častnikov Trbovlje se je odzvalo povabilu ZSČ Nova Gorica in v soboto, 11. 12. 2010, seje skupina častnikov udeležila tradicionalnega pohoda »Po poteh Soške fronte». n°hod je potekal po območju, kjer F sta se dogajali 6. in 9. ofenziva, na področju, kjer so leta 1916 prvič uporabili bojne strupe ter na območju Cerja, Fajtega hriba in Pečine, kjer so potekali največji artilerijski boji s 1500 topovi. Strokovni vodja je zelo nazorno opisoval dogodke, v katerih so se bojevali tudi slovenski fantje. Vse vrtače na Krasu, kjer so potekali boji, so znana in neznana grobišča vojakov. Na Cerju, - koti 343, so zgradili mogočen spomenik, v katerem bodo muzeji: 1. svetovne vojne, obdobja med prvo in drugo vojno, druge svetovne vojne ter vojne za Slovenijo. Na vrhu je razgledni stolp, s katerega je ob lepem vremenu čudovit razgled vse do morja, Gorice , Vipavske doline. Končan bo v letošnjem letu in si ga je vredno ogledati. Besedilo in slike: Marjan Jerman ZDRUženje VSO URaono usTanovueno VOXHUMANA Zagorjani za Zagorjane dbßrodeCni koncert cerkev Sv. Tetra in TavCa Zagorje, 15.1.2011, 0618. uri Na pobudo Lojzeta Peterleta, Janeza Janše, Toneta Krkoviča in Igorja Bavčarja je bil v decembru v Ljubljani ustanovni zbor Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. I vodoma je Igor Bavčar pojasnil, da so se odločili za spre-LJ membo imena društva. Tako se to ne bo imenovalo Veterani slovenske osamosvojitve, pač pa Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, pri čemer bo ohranilo kratico VSO. Člani so na ustanovni seji sprejemali statut in program ter izvolili organe združenja. Za predsednika združenja je bil izvoljen Ivan Oman, ki je ob tem povedal, da mu je to »v čast, predvsem pa tudi v breme«. S sprejemom programskih izhodišč in statuta združenja ter z izvolitvijo tudi drugih organov je novo združenje zdaj tudi uradno ustanovljeno. Po končanem ustanovitvenem zboru je potekala slavnostna akademija ob 20-letnici zgodovinske odločitve za samostojno Slovenijo in njeno obrambo. Zbrane sta nagovorila zamejski pisatelj Boris Pahor in novoizvoljeni predsednik VSO-ja Ivan Oman, čemur je sledil kulturni program. Sodelujejo: pevske inpCesne zasecCBe osnovnifi šoC fCavtist Matej Zupan, kCarinetist Jože JCotar, pianist 'Tadej Jjorvat, in drugi Maritas: 191305004552758 Tl'BS “R3C Zagorje: 023380012012282 NLB Xoncert so omogočiti: MuCtima MCadinski center Zagorje, Občina Zagorje, KC Delavski dom Zagorje, CvetCičama Lenarčič Medijska partnerja: LTV, Zasavc \_______________________________________________________J Društveno imm% K RSTr V Se nTLa rTl R©R:TrU Na Štefanovo, 26. december, je veliko razlogov za praznovanje. Lovci si običajno najbolj zapomnijo skupno druženje, še posebej, če je začinjeno z lovskim krstom. \/Lovski družini (LD) Šentlambert V imajo dovolj kandidatov z lovskim izpitom, ki morajo storiti samo še en korak od »zelenca« do »člana« v polnem pomenu te besede. Lani so začeli serijo krstov, in ker vaja dela mojstra, se po sušnih letih obeta ponovna oživitev starega običaja. Glede na pripovedi izkušenejših članov je bilo nekdaj krščevanje še bučnejše, kandidate so tudi močneje prijeli, toda pomembno je, da se običaj ohranja in se tako krepijo vezi med članstvom. Kandidat David Knez na stolu z mokro blazino. Tokrat je čast, da pride na vrsto za krst, pripadla Davidu Knezu, tako da so si preostali kandidati za krst lahko nekoliko oddahnili, hkrati pa se bodo morali še naprej boriti za edino krstno mesto, ki bo na voljo v letu 2011. Tako se za nadaljevanje tradicionalnega sprejemanja v lovske vrste še nekaj let ne gre bati. V LD Šentlambert se namreč modro držijo spoznanja, da več prijetnih dogodkov pomeni, da je večkrat 'luštno'. Poleg tega vaja dela mojstra, kar je pokazalo že tokratno krščevanje, ki je potekalo precej bolj gladko kot prejšnje, ko so se akterji preizkušnje še malo lovili. Na začetno tremo, ki spremlja takšen dan D v lovski druščini, naj si kandidat prizna ali ne, je Knez hitro pozabil, ko ga je zgrabila čvrsta roka »rablja« Miloša Rogliča in mu okrog vratu Krstilni postopek se je začel... nataknila zanko. »Zdaj si pa naš,« si je mislil sodni senat, ki mu je predsedoval starešina Janez Vidmar, prisednik je bil Slavko Grošelj, medtem ko je vlogo tožilca opravljal gospodar Darko Juvan. Po obveznem zdravniškem pregledu »specialista« Francija Ocepka se je sodna obravnava lahko začela. Tožilec je navedel nekaj zelo obremenilnih reči, zaradi katerih si obtoženec sicer ne bi zaslužil smrtne kazni, čeprav naj bi ji bil »zelo blizu«. Glede na tožilčevo izhodišče je Knez potreboval izkušenega in kakovostnega zagovornika. Na srečo ga je imel. To je bil njegov mentor Zdravko Rebernak. Pripravil je tako dobro obrambo, da bi se morale pred koncem obravnave skorajda zagovarjati sodne avtoritete. Sodni senat se vendarle ni pustil zmesti in njegov predsednik je določil »razumno« kazen, pri čemer je upošteval tudi dejstvo, da je kandidat znal odgovoriti na dve od treh vprašanj. Vedel je, do kam nese puška (»do konca cevi«) in koliko nog ima srna (»osem - dve prednji, dve zadnji, dve levi in dve desni«). Med procesom kandidata niso veliko mučili s tekočimi substancami za odpravljanje »notranje suše«, zato pa je toliko bolj na mokrem sedel. Ko so ga položili na kaznovalno mesto, je občutil še »krstno vodico« na vratu, zatem pa je moral do konca krsta prenesti le še udarce s palico po ta zadnji. Vsak lovski tovariš mu je namenil po en udarec. Po prestanem krstnem postopku mu je starešina čestital za polnopraven status v lovski tovarišiji, mu zaželel veliko plemenitosti in izročil listino, ki bo odslej naprej pričala o tem, da je »pravi član«. Skupaj s krstilno palico, na katero so se podpisali navzoči pri dogodku, ga bo spominjala na dan, ki bo ostal v njegovem srcu bržkone zapisan do konca življenja. Potem ko je prejel čestitke od lovskih tovarišev, je z vsakim tudi nazdravil in tako dokazal, da je vsestransko vzdržljiv. Krst so z zanimanjem spremljali lovci, ki jih ta preizkušnja še čaka, starejši člani pa so ob njem podoživljali svoj vstop v lovski klan. Ko je bil uradni del končan, se je spet razplamtelo neformalno druženje, ki je pokazalo, da so lovci LD Šentlambert resnično ena velika družina. Med njimi je tudi mladi harmonikar Nace Klančišar, ki je raztegnil svoj meh in poskrbel za imenitno vzdušje, v katerem je Novokrščenec prejema od starešine Janeza Vidmarja listino o dokončnem sprejemu v lovsko bratovščino. druščina zapela ob znanih melodijah, našla pa se je tudi kakšna plesalka. Jasno, Štefanovo ne sme miniti brez lovskega golaža in lovskega ropota. Brez skrbi, oboje je prišlo na vrsto. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj Društveno za avc Verjetno se niste mogli upreti prijaznem vabilu Turističnega društva Čemšenik in ste se udeležili pohoda, ki ga zdaj že tradicionalno organizirajo na Štefanovo. Dan je bil pravšnji za hojo od čemšeniške šole do cerkvice sv. Primoža, kjer so se pohodniki pred mašo ogreli ob čaju in vinu. Cerkvica je pokala po šivih od številnih obiskovalcev in od blagozvočnega petja božičnih pesmi skupine Iris z Izlak. Nazaj grede so pot osvetljevale bakle... Bi hoteli vedeti, kaj ste zamudili? Objavljamo nekaj fotografij za osvežitev spomina, saj prazniki in izleti v naravo še prehitro minejo. StaR Reportaža Rondo v polnem sijaju - Eksplozija (ognjemet) Vi IklTUt Pvoma so ločeno zbirali odpadke in jih štiri petke L^zaporedoma prinašali v šolo. Glede na količino in na pravilno ločene odpadke so jim organizatorji iz podjetij Danone in Slopak dodelili nalepke. V Osnovni šoli Gradec je zmagal l.a razred s kar 23 nalepkami na učenca (največ so jih lahko zbrali 24). Na Gimnaziji Litija pa sta bila dva razreda izenačena (2.c in 3.a) tako bo sponzor Feel Green z dnevom v Doživljajskem parku Jezersko nagradil oba. V mesecu dni so učenci in dijaki v Litiji ločeno zbrali 540 kg embalaže, 4.860 kg papirja in 3.020 kg stekla ter s tem prihranili 2.370 kg C02, 82 dreves in kar 24.160 ur elektrike. Konec januarja bosta partnerja Danone in Slopak skupaj z ravnateljicami predstavila nadaljevanje projekta do konca šolskega leta. Prijazni litijski zbiralniki za ločene odpadke Besedilo in slika:ŠkL V projektu Ločujem, Zemljo varujem so v preteklem mesecu razredi v Osnovni šoli Gradec in Gimnaziji Litija tekmovali v ločevanju odpadkov. Vmmm Scut? na »tT V okviru Kluba litijskih in šmarskih študentov deluje tudi ekipa mladih, ki si prizadevajo preko različnih akcij in pristopov opozoriti javnost na pomen in vlogo, ki jo imajo reke; tudi reka Sava. /'"Vganizirali so že dve čistilni akciji in fotografski natečaj Vyter pripravili zloženko. Osnovnošolce so aktivirali z ekološko delavnico, kjer so z odpadnim materialom ustvarjali ekološke smetnjake. V novembru smo pripravili tudi srečanje s starejšimi občani v domu Tišje, kjer so se pogovarjali o problematiki onesnaževanja rek. Tako smo se nekaj naučili tudi od starejših občanov, oni pa so spoznali, da so tudi mladi aktivi in si prizadevajo za boljši jutri. Fotografski natečaj «Sava - v dobrem in slabem« je le ena od aktivnosti, s katero so želeli opozoriti na problematiko onesnaževanja rek. 10 fotografij po izboru uporabnikov Ekološka delavnica v Tisju Zmagovalna fotografija z natečaja portala Facebook je bilo od 9.-30. novembra razstavljenih v knjižnici Litija. Franc Šeško je posnel zmagovalno fotografijo, na drugo mesto se je uvrstil Boštjan Repanšek in tretje Jure Urekar. Priznanje so prejeli tudi: Matej Repanšek, Danica Sevdevič, Branka Ojnik, Andrej Savšek, Jernej Jevnišek in Nina Žnidaršič. Vsem iskreno čestitamo. Besedilo in slike: Ekipa projekta Smet na smet Akcija Julijana Jamšek, ki je predzadnji dan starega leta praznovala 104. rojstni dan, dokazuje, da človeku, ki zna sprejeti vse, kar mu življenje prinese, nikoli ne zmanjka notranje moči in zagona. Kljub visoki starosti se ne zapira sama vase in ne tuhta, kako vse mine in kako je mlajšim v napoto, ampak zna v vsem najti smisel. k ji čudno torej, da je za svoja leta IN prava mladenka. Tudi marsikaj koristnega še postori. Hčerka Mili s Kleka nad Trbovljami, h kateri se je preselila kakšno leto po 100. rojstnem dnevu, jo je pohvalila, da je zluščila vso letino fižola doma in pri sosedih. Opravlja tudi druga dela, ki zahtevajo ročne spretnosti. V nogah je oslabela, a kljub temu se še sprehodi po hiši, ob lepih dneh tudi pred njo. Na slavje ob 104. svečki je sicer prišla v spremstvu dveh hčera, vendar za palico ni hotela slišati. Na praznovanju jezzanimanjem spremljala dogajanje, se bistro odzivala ob voščilih svojih najbližjih in drugih, ki soji prišli izkazat pozornost, ter po kosilu dokazala, da zna še vedno lepo zapeti domačo pesem. Ob 100-letnici je bilo o njej že napisanih nekaj vrstic, zato jih velja na kratko povzeti. Rodila se je v vasi^Podbukovje pod Zasavsko Sveto goro. Življenje sta ji zelo zaznamovali zgodnja izguba matere in nepravičnost mačehe. Kljub grenkim izkušnjam iz otroštva in mladosti pa se je doma naučila vsega potrebnega za življenje. Poleg obvladanja kmečkih in gospodinjskih opravil si je pridobila potrpežljivost in močno voljo, ki ji je pomagala, da je v težkih trenutkih znala najti moč za vztrajno premagovanje preizkušenj. Leta 1929 se je poročila z najstarejšim sinom družine Jamšek s Krivice pri Šentlambertu, kjer je pričela zakonsko življenje. V novo postavljeno hišico v sosednjem zaselku Selišče, ki je znan po zelo kamnitem svetu, sta se z možem Martinom preselila že naslednje leto, ko se je rodila tudi hčerka Zora. Za njo se je zvrstilo še osem hčera: Ela, Fani, Julka, Vida, Slavka, Silva, Mili in Darinka. Mož je bil priden in vešč dela. Bil je zaposlen kot rudar, toda obvladal je tudi gozdarsko, tesarsko, zidarsko, stavbarsko in še katero obrt, tako da je sam postavil dom za svojo družino. Nato je bilo treba neobdelan svet spremeniti v zemljo, ki bo dajala hrano. Kolikor je bilo mogoče, so odstranili kamenje, kar je bilo težaško delo, saj so si pri prenašanju lahko pomagali samo s košem, ki jih je spremljal tudi pri vseh drugih opravilih. Ker si pri obdelavi njihovega kosa zemlje zaradi kamnitega terena niso mogli pomagati s plugom, so morali njivo v celoti ročno prekopati. Človek, ki želi preživeti sebe in svojo družino, tudi takšne okoliščine vzame v zakup. »Nič nismo opazili, da nam je kaj hudega,« se spominja jubilantka. Delali so z veseljem in pridelali, kolikor so lahko, dodaten pridelek pa je dalo delo na najeti njivi. Najemnino so odplačali tako, da so k njenemu lastniku hodili v 'tabarh'. Pri hiši so vedno imeli kravo, redili so tri, včasih štiri prašiče. Pridelovali so krompir, fižol, peso, paradižnik, korenje, zeleno zelenjavo, pšenico, Živahna Julijana dobro skriva svoja leta. proso. Obdelali so dobesedno vsako ped zemlje. Vsak kamen na polju so okopali, vsak kamen na travniku obkosili. Po stopinjah delovnih matere in očeta so šle tudi hčerke. Od malega so bile vzgajane v duhu pridnosti, vztrajnosti in zadovoljstva z malim, kar je bila odlična popotnica za njihovo življenje. Mož, na katerega ima lepe spomine, je umrl leta 1959. Zaradi bolečih otroških izkušenj v zvezi z mačeho se ni več poročila. Besedilo in slika: Boštjan Grošelj aiE30Q gfntsBoa [Las ds 2a@®usa DöüSasawea G9 w Q>&XZ4 *11111 Cesta zmage 65,1410 Zagorje TELEFON: (03)56 64 186 Valvazorjev trg 8.1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 Med prispelimi kuponi smo tokrat izžrebali Manjo Ser-ša, Vodenska c.39, Trbovlje, ki bo poklicala Brigito v Studio Las na telefon 040 164 396 in se dogovorila za termin. V Zasavju še vedno živi precej družin, ki imajo večje število otrok in ko pride čas, da se morajo vsi v družini ostriči in urediti, je to kar precejšen strošek. Zato so se v Studiu Las odločili, da družini, ki se prijavi z največjim številom otrok, dodelijo brezplačno striženje in oblikovanje pričeske za vse. Vaše kupone kot vedno pričakujemo na naslovu: Za-savc, P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Srečno! KUPON STILSKA PREOBRAZBA Ime:______________ Priimek:. Ulica:. Kraj:. Telefon: Reportaža za ave Gnemci mik» vj HnasTni« M sredo, 26. decembra 2010, je bila v okviru novoletnih prireditev v Hrastniku projekcija filma Gremo mi po svoje, mladinske komedije, ki podira vse rekorde na lestvici najbolj gle- danih slovenskih filmov. Zagledalo si ga je že več kot 160.000 obiskovalcev, do Pe-v^telinjega zajtrka jih manjka še slabih 20.000. Po gledanosti filmov v Sloveniji je prehitel tudi hollywudskega Har-ryja Potterja. To ni bila navadna predstava. Iz Ljubljane se je pripeljal namreč del filmske ekipe z režiserjem Mihom Hočevarjem na čelu, ki se je na koncu predstavila obiskovalcem. Pričakal jih je Simon Tanšek, ki je bil pri tem projektu direktor fotografije. Dvorana je bila razprodana, saj so Hrastničani z obiskom hoteli Simonu Tanšku izraziti priznanje in ponos, ki ga čutijo ob njegovem imenu. „Pravzaprav smo se poistovetili z njegovim uspehom in ga doživljali kot svojega...“ je dejal eden izmed njegovih prijateljev. „Razpoloženje pa je bilo tako, kot bi čakali Petra Kauzerja, ki bo prišel s kolajno...,“ je še dodal. Simon Tanšek, glavni snemalec, in Tina Moljk, direktorica Krca Film sam nadaljuje duh Sreče na vrvici, Poletja v školjki pa mogoče še Odpravo zelenega zmaja - z dodano vrednostjo: Jurij Zrnec je nezamenljiv, različni karakterji otrok pa dajejo posebno dinamiko. Posnetki v okolici Bovca, Kanina, Mangarta, Zelenice, Pokljuke, Soče in Rabeljskega jezera pa so velika turistična promocija Slovenije. Ravno v zvezi s tem je neki novinar zapisal: Potrebni pridih čarobnosti doda izvrstna fotografija Simona Tanška. Po njegovi zaslugi mogočne gore, gozdovi in reke zaživijo in s svojo ekspresivno močjo delujejo kot dodaten igralec... Pogovor z ekipo je vodil Marko Planinc, iz dvorane pa se je vsul plaz vprašanj za igralce in režiserja: če je bil dež pravi, če je bilo kdaj nevarno, kaj se je zgodilo s papigo. Potolažili so jih, da je bila papiga prava samo v kletki, ostalo je animacija. Piko na i pa je napravil mali Jakub, ki je izstrelil vprašanje: In kdo je igral Jurija Zrneca? Dvorana se je zvijala v smehu... Člani filmske ekipe so se v Hrastniku očitno zelo dobro počutili. V dokaz dva (ukradena) gsm sporočila: Miha Hočevar, režiser filma: Simon, Hrastnik je zakon. Marko Planinc, Miha Hočevar in igralci Gašper Laborec, zadolžen za zvok: Simon, hvala za lep večer. Bil je poezija za dušo... Zadovoljna je bila tudi Tina Moljk, direktorica KRC Hrastnik: „Moji sodelavci na KRC-u so se zelo potrudili, da bi bil večer uspešen. In smo zato zelo veseli, da nam je uspelo.“ Dvorana je bila stoodstotno zasedena Mali Jakub - na desni - je nasmejal dvorano do solz Besedilo in slike: Tanči Moljk Galerijska V četrtek, 23. decembra 2010, so člani KUD Svoboda Dol - foto sekcija, odprli v galeriji DD svojo vsakoletno razstavo. „Delovni naslov tokratne pregledne razstave je naslov Linije. Iz množice letošnjih posnetkov smo izbrali tiste, na katerih prevladujejo črte...,“ je povedal Branko Klančar, njihov mentor. „Linije se pojavijo, ko slikamo arhitekturo, železniške tire, samotne stezice... Skrite so tudi v brazdah, poljih, sencah, svetlobnih žarkih. Na otvoritvi je spregovoril tudi o zgodovini fotografije, pri čemer je imel pomembno vlogo tudi Slovenec Janez Puhar. In se soočil z današnjim časom digitalne fotografije. Na dan otvoritve je zbujala veliko pozornost tudi zbirka analognih fotoaparatov Branka Klančarja iz 20. stoletja: nekaj starih mehovk - najstarejša na plošče šteje blizu 100 let, najmlajši pa je njegov prvi profesionalni digitalec, star deset let, a je že popolnoma zastarel. Med najstarejšim in najmlajšim so bili razstavljeni aparati na široke filme različnih formatov, pa najpopularnejši amaterski aparati iz petdesetih in šestdesetih let na leica film in tudi najboljši maloslikovni zrcalnorefleksni, ki je še pred petimi leti v Sahari in na Visokem Atlasu posnel 25 diafilmov. Po zaključku filma Gremo mi po svoje so se dolskim fotografom priključili v galeriji še mnogi obiskovalci filma in z zanimanjem pogledali njihovo razstavo. Odprta bo do 15. januarja 2011. Razstavljali so: Bogdan in Dejan Biderman, Goran Čelan, Drago in Jure Gašparut, Branko, Iztok in Pia Klančar, Ljo-ba Klanče, Meta in Ljubo Podlogar, Bojan Šibila, Karol Šmuc, Matjaž Tauses Blanka in Pavel Savšek. Besedilo: Fanči Moljk Slike: F. M. In Branko Klančar Odprtje razstave foto sekcije KUD Svoboda Dol Fotoaparati so bili razstavljeni samo ob odprtju razstave Odkar imajo v knežjem mestu prikupen spomenik najbolj popularne slovenske popotnice, se jim ni težko dogovarjati za zmenke: Dobimo se pri Almi! “Tako povabilo je dal tudi popotniški prijatelj Rok Videc, I dober poznavalec Celja in njegove zgodovine, odličen turistični vodnik. Ponudil je sprehodimo po mestnem jedru in spoznavanje njegove znamenitosti. Pri Almi Maksimiljani Karlin (Celje* 1889, + Pečovnik pri Celju 1950), poliglotki, pisateljici, pesnici, zbirateljici, na sredi Krekovega trga, se je zbralo preko trideset radovednežev. Prve besede so bile namenjene prav njej, saj ji posvečajo zadnje čase veliko pozornosti. Tudi dokumentarni film na TV Alma M. Karlin v letu 2009 je požel veliko zanimanja. S tega mesta so na vse strani vidne imenitne stavbe, če začnemo s postajo iz leta 1847, ko je pripeljala tod mimo južna železnica. Od takrat se je začel trg lepo razvijati; stavbe imajo bogato okrašena fasadna pročelja, ki se stilno zgledujejo po avstrijski arhitekturi. Zanimiv je neore-nesančni slog pošte, prav tako celjski dom, ki so ga imenovali takrat Nemška hiša, saj so tam kraljevali Nemci. V novejšem času je bil v stavbi kino Union, danes pa so tu prostori za turistično delovanje. Narodni dom, kasneje Dom JNA, na drugem koncu mesta, današnjem sedežu občine, pa je pripadal Slovencem. Alma gleda proti hotelu Evropa, kjer so v preteklosti prespali popularni politični gostje: Tito, Ribičič, Tudžman, Kučan... Celjan Jože Vol-fand, rojen v Hrastniku, pa je imel tu odmevne pogovore s popularnimi sogovorniki. Če pa bi se oglasili v bližnji Razlagovi ulici, v muzeju foto ateljeja Pelikan, bi si lahko privoščili starinsko fotografiranje. Pa je treba pohiteti še na Glavni trg, kjer je spet vse polno znamenitih točk. Že od daleč je vidno Marijino znamenje iz leta 1776, nekoliko dvignjeno, tako da ta del mesta nikoli ni bil poplavljen. V bližini kraljuje cerkev sv. Danijela, v kateri je znamenita Marijina kapela. Freske so iz 15. stoletja, opazen pa je tudi kip sv. Florjana, ki gasi Celje. Nastal je verjetno po požaru leta 1789. Seveda je Rok Videc pokazal še več celjskih biserov, za katere mnogi še v skupini nikoli niso slišali, čeprav so v tem mestu preživeli pet srednješolskih let. Spoznavanja celjskih znamenitosti so se udeležili celo nekateri rojeni Celjani, ki so si priznali, da o svoji Celei vedo veliko premalo. Mnogi, ki pridejo od drugod, pa stari del knežjega mesta sploh nimajo več v svoji zavesti, saj poznajo samo še trgovska središča na obrobju Celja. Besedilo in slike: Fanči Moljk Kulturna Knjice za nejnišKe OTROice V/ Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje so v torek, 21. decembra 2010, predali predstavnicam Centra za socialno delo knjige, ki sojih zbirali za rejniške otroke. \/treh tednih so zbrali 245 knjig za štirinajst rejniških V otrok. Prinašali so jih občani, dali so jih iz vrtca in s trboveljskih šol, ETV pa tudi knjižnica sama jih je darovala. Tako so ob prazničnih dneh razveselili rejniške otroke s pravljicami, slikanicami, poučno literaturo in mladinskimi ro- Simona Solina je bila vesela nad odzivom akcije mani. “Knjige so kvalitetne in lepo ohranjene,“ je dejala Simona Solina, „zato bodo otrokom gotovo v veliko veselje. Dokazali smo, da humanost med ljudmi še obstaja, zato se vsem lepo zahvaljujemo.“ Besedilo in sliki: Fanči Moljk V Turju SLovensm ciTRaRsici KvaRTer M cerkvi sv. Štefana v Turju nad Dolom pri Hrastniku je bilo v torek, 28. decembra 2010, zelo praznično. Člani Slovenskega citrar-skega kvarteta so pripravili božični koncert slovenskih pesmi, večji del z njihove zadnje zgoščenke, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Citrarski kvartet in različne vrste citer Kvartet z župnikom Francem Ornikom „V letošnjem letu praznujemo že deset let svojega obstoja,“ je povedal Peter Napret, domačin iz Sedraža, ki sicer poučuje v GŠ Velenje. Peter je tudi predsednik Citrarskega društva Slovenije. „Zelo sem si želel igrati v cerkvi v Turju,“ je nadaljeval, „ob kateri je pokopan ljudski citrar Jože Novak, ki mi je dal prvo vzpodbudo za učenje citer, čeprav ni bil nikoli moj učitelj. Ta čarobni inštrument me je potem osvojil za vse življenje ...“ Ljudje so bili navdušeni nad izvajalci, tako da so ob zaključku kljub mrazu morali dodati še nekaj pesmi. Kvartet sestavljajo, poleg Petra Napreta, še Irena Zdolšek, Anita Veršec in Tomaž Plahutnik. Večer ni minil brez druženja, toplega čaja in sladkih dobrot. Slike in besedilo: Fanči Moljk Špegu za avc r v. Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih kaj več. J Špegu za Jožo Loža k Kdor trdi, da je tretje življenjsko obdobje en sam dolg čas, verjetno nima toliko energije, ambicij in želja biti ustvarjalen, pomagati bližnjim, se ukvarjati z vnuki, najti čas za vse tisto, za kar »ni časa«, ne pozna Jože Ložak. Joža, ki je aktivna pri Literarnih prijateljih DUT, pri delu DUT, pri MPZ Trbovlje, pripravlja Srebrni val na radiu, skrbi za dom, razvaja otroke in vnuke ... Vse to ji vzame toliko časa, da ga zmanjka za staranje in je aktivna, mladostna, vesela in vedno pripravljena pomagati. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Pisalo se je leto 1945, bil je maj, od vsepovsod so prihajali domov očetje, mame, bratje, sestre in sorodniki. Veselje je zavladalo vse okoli, le moja mama je neutolažljivo jokala... Pet let mi je bilo in hitro sem morala razumeti, da ne bom nikoli več videla svojega očeta, da je moja mama ostala brez ljubljenega moža. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Težko vprašanje! Rada sem hodila v šolo, zato sem imela z učitelji in profesorji večinoma dobre odnose. Nanje imam lepe spomine. Za vse znanje, ki so mi ga vbili v glavo, sem jim hvaležna. Zanimalo me je veliko stvari in tudi med šolskimi predmeti sem imela kar nekaj »mojih«. Gotovo so me posebej prevzeli vedno tisti med učitelji, ki so me učili vse o maternem jeziku. Prva je bila tu moja mama, ki me je naučila pisati in brati, potem učiteljica, ki se vsakemu otroku zapiše v srce, to je učiteljica v prvem razredu osnovne šole. Pri meni je bila to gospa Ruža David. Njej je na moji poti spoznavanja slovenščine sledila profesorica gospa Rosanda Šarlah. Zadnja štiri leta gimnazije sem imela še posebno srečo, saj nas je skozi literaturo in pravila slovenskega jezika vodila odlična profesorica gospa Marija Janežič. Poklon vsem! Kako je potekalo šolanje in izpopolnjevanje? V osnovno šolo sem hodila na Vodah, torej v šolo Alojza Hohkrauta, kamor je natanko čez šestdeset let, v to isto šolo, vstopila moja vnukinja Lea. Osnovno šolanje je trajalo štiri leta, nato sem šla, tako kot skoraj vse moje sošolke, v prvi razred trboveljske gimnazije, kjer je takrat šolanje trajalo osem let. Po gimnaziji sem še pogledala, kaj je to univerza, a sem se kar hitro odločila, da bom naredila tisto fakulteto, ki ne prinaša denarja, a izpopolni človeka do kraja, mu prinese veselje in tudi skrbi, a veselja in sreče je veliko več - postala sem mama sinu Urošu in žena mojemu možu, na katerem preizkušam svoje znanje že petdeset let. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Čeprav mi vedno niso cvetele rožice, saj sem se velikokrat zbodla v nastavljeno trnje, sem ostala optimist do kraja. Razočaranj je bilo veliko, a nisem človek zamer in pestovanja slabih spominov. Imam jih, a o njih ne govorim rada. Raje vam povem kaj veselega. Kdo me je presenetil v življenju? Gotovo moj sin in snaha, ki sta se odločila za kar tri otroke. Tako imava z možem tri vnuke: Natalio, Mateja in Leo. Špegu Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Prepričana sem, da nisem sama izbrala te življenjske poti. Ta in takšna mi je bila dana in o drugi ne razmišljam. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Bilo je kar nekaj nepozabnih dogodkov, a kaj drugega lahko odgovori mama kot - rojstvo mojega sina! Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Traja od zgodnjega jutra pa do ne prepoznega večera. Redkokdaj mi uspe, da se cel dan držim načrta, ki ga naredim zjutraj in prav to mi je v posebno veselje. Čisto navaden je... Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Na prijeten ženski klepet... Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Letujem res vedno v tujini, ki je bila včasih naša skupna domovina. Zaradi »prevelike« pokojnine potujem kar s prstom po zemljevidu ali pa, bolj sodobno, brskam po internetu. Kje se srečujete s kulturo? V družbi mojih Literarnih prijateljev pri Društvu upokojencev Trbovlje, ob dobri in zanimivi knjigi, rada grem na koncerte, predvsem vokalne glasbe. Človeški glas je zame tisto, kar očara. Seveda redko zamudim glasbene nastope svojih vnukinj. Rada grem tudi na srečanja članov Muzejskega kluba v Trbovljah. Kljub temu, da imamo vsi veliko pripomb na televizijske programe, sem redna gledalka in najdem kaj, kar me obogati. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Rada kuham in pečem. Mislim, da to kar znam, saj sem imela odlično učiteljico in še stroga je bila pri tem, moja mama. Izognila bi se pomivanju posode, a mi le redko uspe. Sicer sem tega sama kriva, zakaj jo pa toliko umažem. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Tega ne vem, ker že dolgo ne zidam več gradov v oblake. Vem pa, da bi bila težko brez mojih Trbovelj. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Nikoli nisem zatajila svojega porekla in tako tudi vedno s ponosom povem, da sem od tam doma, kjer je še vedno živa solidarnost, kjer se ljudje v stiski še lahko zanesejo na sosedsko ali družbeno pomoč. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Kar nekaj jih je in z njimi se res rada družim. V posebno veselje mi je, da se trikrat ali štirikrat v tednu dobim s sošolkama in da nam pri tem nikoli ni dolgčas. Tudi malo večji krog sošolk imam, s katerimi se vidimo vsako leto in takrat je tako, kot je bilo včasih. Ne zdihujemo kje in kaj nas morda boli in kaj nam gre narobe, ampak smo polne spominov na mladost in se preprosto veselimo, da smo še skoraj takšne, kot smo bile. Tu bi verjetno naši možje, ki nas opazujejo, kaj pripomnili, pa kaj? Tudi kakšen kratek izlet si privoščimo skupaj in tako napolnimo svoje baterije za vsakdan. Zelo rada skočim tudi na klepet k prijateljici, s katero naju niti prijateljstva vežejo že iz mladih let. Nisva sicer bili sošolki, morda samo daljni sosedi, a so naju nekoč počitnice na morju združile za vse lepe in hude dni. Saj človek še srečuje v življenju dobre ljudi, imaš znance s katerimi sodeluješ ali se z njimi samo srečuješ, ti lepšajo dan, a to kar si obdržal iz mladosti, ti ljudje so skupaj z družino tisto sonce, ki greje, tudi kadar misliš, da prihaja najhujši mraz. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Delaj dobro in ne pričakuj vračila. Špegu nastavila: Irena Vozelj, slike: arhiv Joža L. Šport za avc PoDeurev PRiznani članom Pon Do Kwan Zaconje M četrtek, 23. decembra 2010 je v prostorih kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje potekala novoletna prireditev, v sklopu katere so bila podeljena tudi priznanja najuspešnejšim članom v letu 2010. \/prvem delu prireditve je bila v V ospredju razglasitev najboljših borcev na klubskem turnirju 2010. Na najvišja mesta so se uvrstili: Tjaša Kovačič, Brigita Perak in Melinda Ramadani v kategoriji mladink, Miha Drnovšek in Tadej Kolander v kategoriji mladincev ter Peter Kastelic, Nejc Taškar in Andrej Bračič v kategoriji članov. V nadaljevanju so bila podeljena priznanja za posebne dosežke v letu 2010, po izboru trenerjev. Za posebne dosežke v športnih borbah so priznanja prejeli: Melinda Ramadani, Nejc Taškar, Tina Koder in Klemen Juvan. Priznanje za posebne dosežke v glasbenih formah je prejela Eva Bartelme. Priznanje za »PDK vrednote in vedenja« sta prejela Ivo Jerman in Aleksander Cilenšek. V zadnjem delu prireditve je mentor Alojz Miklavčič razglasil napredovanja v skupini mojstrov borilne veščine Pon Do Kwan. Sabina Miklavčič in Sašo Vučko sta na- Vsem prejemnikom priznanj iskrene predovala v črni pas 2. DAN; Primož čestitke! Bračič in Klemen Juvan v 4. DAN; Igor Kalšek pa je napredoval v črni pas 5. Besedilo in slika: Aleksander Cilenšek DAN. Na DRsaušču Hoicei, Bazen zapRT Iz uprave Kulturno re-I kreacijskega centra Hrastnik so sporočili, da bo ta teden bazen zaprt, in sicer od 3. do 9. januarja 2011, zaradi remonta. „Vabimo pa na drsališče ob štadionu na Logu, kjer bomo brezplačno organizirali vsak dan od 18. do 19. ure hokej za otroke - brez drsalk,“ še poročajo. Fanči Moljk Šport Eifipa mLajšiH dgčkov RoKomerneca DRUŠTVa RUD3R osvojita prvo mesTO na novoLernem ROKomernem turrirju v BeocRaou Tri ekipe Rokometnega društva Rudar so se med božično-novoletnimi prazniki udeležile novoletnega rokometnega turnirja, ki je potekal v srbski prestolnici v Beogradu od 27. do 29. decembra 2010, pod imenom »Deca Rukometa«. Qkupni imenovalec turnirja je bila zelo solidna organiza-Jcija, odlično sojenje, predvsem pa športno in korektno obnašanje vseh trenerjev in igralcev, kakor tudi navijačev. Domov so se vrnili zadovoljni, saj so poleg rokometa doživeli tudi kanček prednovoletnega Beograda, še bolj pa je navduševala prijaznost Beograjčanov. Na turnirju je najuspešneje nastopila ekipa mlajših dečkov, to je letnik 1998 in mlajši, ki so v finalu premagali Crve-no zvezdo in tako v svoji kategoriji zasedli prvo mesto. Kris Žibert je bil proglašen za najboljšega vratarja. Zmagovalci so varovanci trenerske dvojice Ota Pavlina in Tiborja Kafla ter vodje moštva Andreja Sajovica, ki so se tudi upravičeno veselili zlata, saj je odličje rezultat njihovega načrtnega in strokovnega dela. Na turnirju je bila dokaj uspešna tudi ekipa starejših dečkov - letnik 1996 in mlajši, ki je v močni konkurenci zasedla trinajsto mesto. Mladinska ekipa je v sklopu izventurnirske-ga dogajanja odigrala prijateljske tekme z ekipami Crvene zvezde, Študentskega grada in Sindjeliča. Tako igralci, kot številni starši, ki so predstavljali pomemben del spremljevalne ekipe, so uživali v izvrstnem rokometu in športnem navijanju ter v prijateljskem druženju. Gostovanje na beograjskem novoletnem turnirju je bilo za vse tri ekipe nadvse prijetno, nedvomno pa se bo v prihodnosti pokazalo tudi za koristno. Kapetan ekipe »Mlajši dečki« Luka Lenart prejema pokal za osvojeno 1. mesto. Od leve proti desni: Starc Urban, Štro-vs Rok, Božjak Primož, Strniša Žan, Urankar Anže, Sajovic Nik, Hočevar Jan, Lesar Andraž, Kastelic Leon Jakob, Šulc Blaž, Novak Urh Boris, Kreže Rok, Bučar Rene, Žibert Kris, Pavlin Oto-trener, Sajovic Andrej-vodja moštva, Tibor Kafel-pomočnik trenerja (zaradi predčasnega odhoda ni na sliki Bizjak Erik). Besedilo in slika: Zlatko Kafel V HRasrniKU nov Tečaj vaose v vodi za Dojenčice in maixice „Ker mnogi starši že sprašujejo, kdaj se bo začel nov tečaj vadbe v vodi za njihove dojenčke in malčke na Krcu v Hrastniku, sporočamo, da predvidoma v torek, 18. januarja 2011,“ je sporočila Tina Moljk, direktorica. Uvodno predavanje za starše bo tako že v četrtek, 13.1.2011, ob 16.30 v knjižnici Antona Sovreta Hrastnik. Predviden urnik vadbe: Dojenčki: Torek ob 13.00 in 14.00 uri: dojenčki (od 4. meseca do 1. leta) Malčki: Ponedeljek ob 17. uri: malčki (od 12. do 24. mesecev) ob 18. uri: malčki (od 2. do 4. let) Prijave in informacije na sola-plavanja@siol.net ali 031/236-714. Sport za ave Izbiramo: Naj ŠPORTniice Zasavja v Leru 2010 Spoštovane bralke in bralci, tako kot vsako leto doslej bomo tudi tokrat skupaj z vami izbrali Naj športnike Zasavja za preteklo leto 2010. Izbirali bomo v naslednjih kategorijah: - Naj športnica in športnik Zasavja 2010 - Naj mladi športnik in športnica Zasavja 2010 - Naj trener Zasavja 2010 - Naj ekipa Zasavja 2010 - Naj športni delavec Zasavja 2010 Pravila glasovanja: 1. Glasuje se izključno s kuponi, objavljenimi v časopisu Zasavc - fotokopij ne upoštevamo! 2. Na glasovnico vpišite v vsaki kategoriji po tri imena. Če bo glasovnica pomanjkljivo izpolnjena ali v kateri od kategorij neizpolnjena, ne bo veljavna! 3. Predlogi za naj športnike in športnice, trenerje, ekipe in športne delavce morajo biti za Zasavčane oziroma sodelujoče v zasavskih klubih - od Litije do Radeč! 4. Vsak lahko pošlje več glasovnic. Upoštevati morate naslednje kriterije: - za ekipe, da tekmujejo v 1. državni ligi - za športnike in športnice, da so člani ekip, ki nastopajo v 1. državni ligi, v individualnih športih, da nastopajo na državnih tekmovanjih najvišjega ranga ali da so nastopili na evropskem ali svetovnem prvenstvu - so športniki, ki so člani prvoligaških ali drugoligaških ekip iz tujine - za mlade športnice in športnike, da nastopajo v mlajših kategorijah na državnih tekmovanjih najvišjega ranga ali da so nastopali na mednarodnih tekmovanjih in na evropskem ali svetovnem prvenstvu - za naj trenerje lahko predlagate tiste, ki trenirajo prvoligaške ekipe oziroma posameznike, ki izpolnjujejo kriterije za naj športni ke in športnice - za naj športne delavce lahko predlagate vse, ki niso nominirani kot trenerji, niso aktivni kot športniki, opravljajo pa delo športnega delavca najmanj pet let V prvem krogu bomo glasove sprejemali do tridesetega januarja, prvih pet iz vsake kategorije gre v drugi krog . Glasovnice za drugi krog bomo sprejemali do sobote, 26. marca 2011 do 12. ure, rezultati pa bodo objavljeni 31. marca. V prvem krogu bo prvo mesto točkovano s 3, drugo z 2 in tretje z 1 točko. Pridno glasujte za svojega naj! Tudi nagrade za glasovalce bomo izžrebali ob koncu glasovanja. Glasovnica št. 1/2011 zasavc 1. najšportnik-ca Zasavja 2010 1. mesto.................. 2. mesto................. 3. mesto................. 2. naj mladi športnik-ca Zasavja 2010 1. mesto.................... 2. mesto................... 3. mesto................... 3. naj trener Zasavja 2010 1. mesto...................... 2. mesto..................... 3. mesto..................... 4. naj ekipa Zasavja 2010 1. mesto....................... 2. mesto...................... 3. mesto...................... 5. naj športni delavec Zasavja 2010 1. mesto...................... 2. mesto..................... 3. mesto..................... Glasoval sem: Ime in priimek...................... Naslov.............................. SlLVeSTRSKI POLeT jaDRaLni paoaLci prcložili Šport bi se umirilo. In Darko Jamšek je moral sprobat svoje novo padalo za kejtanje. Silvestrski polet pa so potem izvedli štirje padalci na prvi ponedeljek 2011, ko je bilo vreme bolj ugodno in so tako varno pristali na hrastniškem štadionu. Z Ladom bomo v eni prihodnjih številk objavili razgovor in izvedeli še kaj več o tem lepem, adrenalinskem športu. Besedilo in slike: Fanči Moljk Posnetek iz Hrastnika: Simon Medvešek Lado Leskovšek s Kovka „Letos smo želeli ponoviti silvestrski polet z jadralnim padalom, a je bilo preveč vetrovno,“ je povedal 72 -letni Lado Leskovšek s Kovka nad Dolom. Pa so šli vseeno malo pogledat na Kal, če Let s Kala proti centru Hrastnika Preizkušali so novo padalo za kejtanje NovoLerni KošaRicašiii turrir Športno društvo Felix je bilo ustanovljeno 11.8.2009 v Trbovljah. Ob ustanovitvi je k nam pristopilo približno 20 deklet, do danes pa smo si močno povečali število mladih članic in članov, le teh imamo že okrog 150. ŠD Felix trenutno sestavljajo: - tri tekmovalne kategorije deklet (najmlajše pionirke, mlajše pionirke in starejše pionirke), ki tekmujejo v državnem prvenstvu pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije, - skupina deklet, mlajših od 9 let, ki bo pričela s tekmovanjem prihodnje leto, - košarkarska šola ŠD Felix, ki poteka na šestih osnovnih šolah v Zasavju, - skupina predšolskih otrok, s katerimi preživljamo športne urice. Naš cilj je udeleževanje na tekmah in doseganje čim boljših rezultatov tako v Sloveniji kot tudi v tujini. V našem športnem društvu smo mnenja, da je šport učinkovito sredstvo za privzgajanje pozitivnih osebnostnih vrednot. Zato otroke učimo in jim nudimo kolektivnosti, poštenosti, prijateljstva, požrtvovalnosti, delavnosti, iskrenosti, reda, discipline ... V ta namen smo v času praznikov organizirali tudi VELIKI NOVOLETNI TURNIR košarkarske šole ŠD Felix. Sodelovalo je vseh 6 osnovnih šol, na katerih poteka naša košarkarska šola; OŠ Tončke Čeč, OŠ Ivana Cankarja, OŠ Alojza Hohkra- uta, OŠ Ivana Skvarče, OŠ Kisovec in pa OŠ Ivana Kavčiča. Turnirja se je udeležilo kar 71 deklet. Na košarkarskem turnirju je bilo odigranih 11 tekem, prvo mesto pa je osvojila ekipa OŠ Ivana Skvarče. Organizirali smo tudi tekmovanja v metih na koš za 1., 2., 3., 4. in 5. razred. Ob koncu turnirja smo razglasili najboljšo strelko turnirja, Leo Seručnik in najboljšo igralko, Teo Turnšek. Mlade košarkarice je obiskal tudi dedek Mraz. Pred podelitvijo priznanj in pokalov pa nas je nagovorila še gospa podžupanja, Tatjana Jevševar. Za našo organizacijo smo bili deležni številnih pohval, za katere se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo pa se tudi donatorjem, ki so nam pri organizaciji priskočili na pomoč. To so Termoelektrarna Trbovlje, Žito Trbovlje, Domex Hrastnik, Pivovarna Union, Zagorska mestna pekarna in Občina Trbovlje. Obiščete nas lahko tudi na spletni strani www.sdfelix.com Nikita Vrbnjak Razvedrilo za avc m Mi živimo na deželi, zato še nikoli. JAPONSKI REŽISER KUR0SAWA KRISTUSOV UČENEC MORSKI TOK, KI TEČE OD S. PROTI J. JUDOV SIN SEVERO- ZAHOD IME VEČ PAPEŽEV MORSKA RIBA avtor P. L VMESEN, BEŽEN DOŽIVLJAJ IZKLJUČNA OBLAST NAD ČIM DLAKA POD NOSOM AFRIŠKI VELETOK SPODBUDA (ZASTAR.) NAPOVED ČESA SLOVENSKI PESNIK ZAJC CELOTNA VSOTA NOBILE UMBERTO JUŽNO- AMERIŠKI INDIJANEC LISTNATO DREVO PREB. ODISEJEVE DOMOVINE ZLATA OGNJANO- VIČ RUSJANOVO LETALO PRAŠIČEK, KI ŠE SESA ZADNJA FAZA V IZDELOVANJU MUSLI- MANSKI BOG SUROVINA ZA PLATNO URADNI PREDSTAVNIK DRŽAVE V DRUGI DRŽAVI VZDEVEK MUSSO- LINUA ZG.DEL STOPALA TEŽKA BELA KOVINA AFRIŠKO LJUDSTVO DIRKAČICA JERANČIČ DEJANJE OCVRT KOŠČEK SVINJSKEGA MESA SUVANJE Z ZADNJIMA NOGAMA NAZAJ UREJEVALEC IZLOŽB FARMA V ZDA ZNAMKA JAP. FOTOAPARATOV PRED- PLAČILO SANKAČ (KNJIŽ.) SLOVENSKI POLITIK REJC POVRŠIN- SKA MERA m PREBIVALEC ASIRUE SODOBNIK KELTOV SODELAVEC OBVEŠČ. SLUŽBE ODRASLA ŽUŽELKA POVEČANJE (REDKO) ZDRAVNIŠKI OBHOD V BOLNIŠNICI POLARNA RACA AVSTRIJSKO GOROVJE VELIK, GOSPODARSKO POMEMBEN OBJEKT PREBIVALKA GLAVNEGA MESTA GRČIJE ZAČIMBNA RASTLINA NAŠA ŽENA OZNAKA BRAZILIJE VLADE DIVAC MOČNO DELOVANJE PROTI ČEMU VEČ BREGOV USTVAR- JALEC ŠPORTNIKZ NAJBOUŠIM ¥,1 O SE »R E slovak::' xTl 'ar i s H ' v ~ E T I KRTA ssrj MI E j Č pjiH LET RAD V Ž E C V RT ATA R RIGA D S E K I ’ jf R T N E ANKA L E A _L E S N A s-j-r-; u I h A K ■ K A R EMAlLj L O ARM“ L I T F K D 1 A Z I T R E N OS T REJ T N A rjrn E L O - Rešitve iz prejšnje številke. 5 4 1 7 2 9 8 6 3 9 6 8 1 5 3 4 7 2 2 3 7 4 8 6 5 1 9 4 7 3 6 1 5 2 9 8 1 8 5 9 7 2 3 4 6 6 2 9 3 4 8 1 5 7 7 5 6 2 3 4 9 8 1 3 9 4 8 6 1 7 2 5 8 1 2 5 9 7 6 3 4 03 KrižamKe & ugamKe Razvedrilo Nagradna križanka 26/2010 Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 15. 01. 2011 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 01/2011. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1 x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 26/2010 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Miroslava Škorja, Levstikova 19, 1410 Zagorje - 20,86 € 2. Mira Kralj, Dom in vrt 47, 1420 Trbovlje -12,52 € 3. Magda Hribernik, Partizanska c. 38,1430 Hrastnik -8,35€ V_________________________________________J f " " " ' \ BRGLEZ ROMAN d.o.o. PEKARNA-SLAŠČIČARNA-TRGOVINA BAR VRANSK017,3305 VRANSKO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO SLASTNI PIŠKOTKI Z KOŠČKI ČOKOLADE pakirano 400 g POSEBNA PROMOCIJSKA CENA 2,80€ POSEBNA PONUDBA V ČASU OD 6. DO 19. 01. 2011 VABLJENI V BRODAJALNI BRGLEZ MAJ IN NIK V ZAGORJU Hvala za vaše zaupanje V J Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 14.01.2011 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA CCßfllCfl Y R A č C YI č m o t e j Yohroxorjero % IZLAKE. Tel.: 03/56-74-137 Kuhamo s Stašo Okusen beli kruh s čebulo Sestavine: 1 kg bele moke, 5 dag kvasa, 2 dag soli, 50 ml olivnega olja, J celo jajce, 4 - 5 dl vode, 2 čebuli Priprava: V malo vode in mleka damo kvas, žličko sladkorja in malo moke in pustimo vzhajati. Medtem zrežemo in na olju prepražimo čebulo, da lepo zarumeni. Pripravimo moko, naredimo luknjico in dodamo kvasni nastavek. Nato dodamo sol, jajce, olivno olje, prepraženo čebulo in vodo ter zamesimo testo. Oblikujemo hlebček (lahko pa tudi štručke), pustimo vzhajati, po dobre pol ure pa damo hlebček na pekač, ga premažemo z mlekom in postavimo v pečico, ogreto na 200 stopinj Celzija. Pečemo slabo uro. Dober tek ! Staša O rož j a nismo ODoau M četrtek, 23. decembra 201 Oje pred vhodom v zgradbo Občine Trbovlje potekala slovesnost ob odkritju spominske plošče na dogodek 15. maja 1990, ko je prišel iz RŠ TO ukaz o predaji orožja. Trboveljska občina je bila ena izmed 16 od 63 takrat obstoječih občin v Sloveniji, ki ni izvršila ukaza. položaj v Trbovljah je bil v tistih časih problematičen, F saj se je bilo potrebno brez odlašanja odločiti: ati spoštovati obstoječo zakonodajo takratne skupne države in izvršiti ukaz ali pa se zavestno odločiti za koristi in svobodo slovenskega ljudstva. To so bili časi, ko še ni bila na plebiscitu izražena volje Slovenk in Slovencev za življenje v samostojni državi. Matjaž Piškur, poveljnik Občinskega štaba TO Trbovlje, je 17. maja 1990 zahteval sejo občinske skupščine na kateri je bil soglasno sprejet sklep, da se trboveljsko orožje ne odda. Vendar pa je bil Matjaž Piškur kot prvi odgovorni častnik in poveljnik OŠTO Trbovlje odgovoren predvsem vojaškim oblastem takratne države in s tem, ko ni spoštoval ukaza o predaji orožja, pa tudi ne dejstva, da je ukaz nosil oznako stroge tajnosti in se o njegovi vsebini ni smelo z nikomer pogovarjati ali posvetovati in razpravljati, predvsem izpostavil sebe, svojo osebno kariero in varnost. Sklep, ki je bil soglasno sprejet na omenjeni seji Skupščine občine Trbovlje, je za Matjaža Piškurja in vse ostale častnike stalne sestave občinskega štaba predstavljal predvsem veliko moralno podporo in potrditev, da so se na štabu odločili prav in imajo tudi podporo vodilnih občinskih političnih akterjev s predsednikom skupščine Francijem Majnardijem na čelu. m posameznih članov Občinskega sveta Občine Trbovlje in Slovenske vojske, spregovorili: Predsednik OZVVS Zasavje Marjan Dolinšek, predsednik Skupščine Občine Trbovlje v letu 1990 Franci Majnardi, poveljnik OŠTO v letih 1990 -1991 Matjaž Piškur in aktualni župan Občine Trbovlje Vili Treven. Ploščo sta ob 20. obletnici preprečitve odvzema orožja teritorialni obrambi slovesno odkrili Franci Majnardi, Matjaž Piškur in Vili Treven. mm Besedilo in slike: M.A.Š. V skladišču OŠ OTO Trbovlje so obdržali 1330 kosov orožja in vse pripadajoče strelivo, ki je bilo dobro leto kasneje razdeljeno pripadnikom TO in namenjeno obrambi domovine. Na slovesnosti ob odkritju spominske plošče so v prisotnosti veteranov vojne za Slovenijo OZVVS Zasavje in predstavnikov sorodnih veteranskih društev ter Kolumna Aleksi) Porednik: BODI VESEL, DA NE VEŠ A Ted novoletnimi voščili pre-jLVJLvladujejo tista o zdravju in sreči, večkrat pa se tudi sliši, da bi bili obvarovani hudega. Z darili se spomnimo zdravih in bolnih, trpečih in umirajočih, pri čemer se nam začnejo porajati misli, da bi čim manj trpeli. Dejstvo je, da bodo nekateri med nami, ki so po stari navadi žurirali in se veselili novega leta, v tem istem letu žrtev takšnih ali drugačnih preizkušenj. Za slabe stvari nihče noče slišati, ker si jih ne želi in se jih boji. Zaradi strahu pred njimi je med ljudmi slišati: »Kdo ve, kaj me čaka? Se dobro, da ne vem.« Takšna naravnanost odraža prepričanje, da nas nekaj zadene, da smo nemočna žrtev usode. Resnica je nekoliko drugačna. Kdor prekomerno uživa alkohol ali se nezdravo prehranjuje, mu nobena lepa želja soljudi, naj bo zdrav, ne pomaga. Pri njem obstaja veliko večja verjetnost za izbruh (hude) bolezni kot pri nekom, ki naredi vse, kar je v njegovi moči, za vzdrževanje svojega zdravja. »Poglej ga, kakšen revež je. Tega si ni zaslužil. Bolje, da bi umrl, kot da takole trpi,« sočutno razmišljajo sorodniki, prijatelji in znanci človeka, ki je bil še pred kratkim v formi in je s svojo družabnostjo vnašal dobro voljo v skupnost, nato pa ga je »na hitro« strla bolezen. Da, posledice nezdravega življenja prej ali slej izbruhnejo na dan. Z boleznijo je podobno kot z vodo, ki jo segrevamo. Njena temperatura narašča, a zdi se, da ne bo nikoli zavrela. Tik preden doseže temperaturo, pri kateri zavre, nikakor ne slutimo, da bo naslednji hip že vrela. Kdor je ujet v navado nezdravega načina življenja, si postopoma uničuje zdravje. Ko takšno delovanje doseže neko točko - pri šibkejših je to prej, pri vzdržljivejših kasneje -, izbruhne bolezen. Navidez iz nič, v resnici pa se je pripravljala dolgo časa. Za ljudi s pišmevuhovskim odnosom do zdravja so želje, naj bodo v novem letu zdravi, zgolj besede. Dolder so videti zdravi, kaže, da delujejo, a je to zgolj privid. Kdor zanemarja svoje zdravje, je v veliki zmoti, ko noče vedeti za učinke svojih dejanj. S tem daje potuho svojemu samouničevalnemu načinu življenja. Slednjega je tako navajen, da obstaja zelo majhna verjetnost, da bo zapustil »pot bolezni« in zakorakal na »pot zdravja«. Navada ubija lepe želje po pozitivni spremembi. Spremeni se lahko samo tisti, ki je postavljen pred izbiro: živeti ali umreti, oziroma mu ne preostane drugega. Dokler ima človek vsaj malo manevrskega prostora, bo delal tisto, kar je lažje, saj je »ozka in strma pot« naporna, na njej se je treba odpovedati kratkotrajnim užitkom, da se lahko dolgoročno uživa življenje. Po drugi strani se lahko v naše misli prikrade pesimizem, ki obvladuje večinski pogled na svet. »Zakaj bi se pretirano pazil? Življenje je tako kratko, da bi bilo neumno, če ga ne bi zaužil z veliko žlico. Dolder bom, bom, nihče še ni ostal na veke, naj je še tako zdravo živel. Za vsakega kosa smrti poskrbi, za enega prej, za drugega kasneje.« To je zelo egoističen pristop, ki ne vključuje vprašanja, ali je nepotrebno skrajševanje življenja pošteno do ljubljenih oseb. Kdor je otroka »naredil«, je dolžan zanj po najboljših močeh skrbeti. Kdor se, denimo, izgublja v pretiranem pitju alkoholnih pijač, zanemarja svoje družinske dolžnosti. Vsaka palica ima dva konca. Na eni strani je užitek, na drugi njegove posledice, Id tepejo marsikoga, vendar se jih pred uživanjem ne zaveda. Noben problem ni otroka narediti, bistveno več energije, časa in denarja zahteva njegova vzgoja. Na srečo je danes uporaba kontracepcijskih sredstev bolj razširjena kot še kakšno generacijo nazaj, zato je manjše tveganje za neželen izid »porivanja«. Velikanska večina ljudi 'fuka' zato, ker je 'luštno', šele nato razmišljajo o otroku. V nekdanjih časih je to pomenilo, da je bila ženska »kar naprej« noseča, danes pomeni, da je noseča le malokrat. Zaradi kontracepcije se pari »gonijo v meglo«. Za mlajše generacije spolnost ni več tabu, je pa bolj razvrednotena kot nekoč. Če vzamemo za primer naše babice in dedke, so vedeli, da se bo »veselica« končala z otroškim jokom. Sicer je bilo pri mazačih tudi v tistem času mogoče narediti splav, a na svet je privekalo bistveno več »neželenih sadov ljubezni«, kot bi jih pri istem obsegu spolnih odnosov danes. Kljub nižjemu standardu so novorojenčke sprejeli, ker so znali bolj ceniti življenje. Spoštovanje neprecenljivega daru življenja je pretehtalo nad trpljenjem neželenega otroka zaradi preziranja in revščine. Danes je kontracepcija resda omejila število neželenih rojstev, vendar pomeni potuho. O spolni vzdržnosti le redko kdo govori, saj živimo v času, ko vlada užitek. To pomeni, da se tudi pri pijači, hrani in drugih stvareh v ospredje postavlja uživanje. Pri tem se pozablja na ceno prekomernega uživaštva. Človek se zadovolji s spoznanjem, da je lahko vesel, da ne ve, kakšne bodo posledice takšnega početja. Če bi se zavedal bolečin, ki jih bo to po nepotrebnem povzročilo njemu in njegovim najbližjim, bi ravnal drugače. Te zavesti pa so zaenkrat sposobni le »izbranci« ... Kino za avc Kino Delavski dom Zagorje Petek 7.1. ob 19.00 TRON: ZAPUŠČINA akc. pustol.znanstv.fantast. triler Sobota 8.1. ob 19.00 TRON: ZAPUŠČINA Nedelja 9.1. ob 19.00 TRON: ZAPUŠČINA Ponedeljek 10.1. ob 19.00 TRON: ZAPUŠČINA Torek 11.1. ob 19.00 Film teater: SOCIALNO OMREŽJE, drama Petek 14.1. ob 18.00 ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE Ponedeljek 17.1. ob 18.00 ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE, Torek 18.1. ob 19.00 Film teater: ROMANCE MED PRIJATELJI Sobota 15.1. ob 19.00 SOCIALNO OMREŽJE Nedelja 16.1. ob 10.30 ZGODBE IZ NARNIJE:POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE ob 18.00 ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE Kino Izlake Nedelja 9.1. ob 19.15 BELKA, politična melodrama Nedelja 16.1. . ob 19.15 SOCIALNO OMREŽJE, drama Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek 6.1. ob 18.00 MEGA UM ob 20.00 MORILEC V MENI Petek 7.1. ob 18.00 MEGA UM ob 20.00 MORILEC V MENI Sobota 8.1. ob 18.00 MEGA UM ob 20.00 MORILEC V MENI Nedelja 9.1. ob 18.00 MORILEC V MENI ob 20.00 MEGA UM Ponedeljek 10.1. , ob 18.00 MORILEC V MENI ob 20.00 MEGA UM Torek 11.1. , ob 18.00 MEGA UM Sreda 12.1. , ob 18.00 MEGA UM ob 20.00 PARANORMALNO 2, groz. Četrtek 13.1. ob 18.00 AAATI IN HČI, drama ob 20.00 PARANORMALNO 2 Petek 14.1. ob 18.00 AAATI IN HČI ob 20.00 PARANORMALNO 2 Sobota 15.1.0b 18.00 PARANORAAALNO 2 ob 20.00 AAATI IN HČI Nedelja 16.1. ob 18.00 PARANORMALNO 2 ob 20.00 AAATI IN HČI Ponedeljek 17.1. ob 18.00 MATI IN HCI Torek 18.1. ob 18.00 UPOKOJENI, OBOROŽENI IN NEVARNI, akcija ob 20.00 BRATA, drama Sreda 19.1. ob 18.00 UPOKOJENI, OBOROŽENI IN NEVARNI ob 20.00 BRATA Četrtek 20.1. ob 18.00 BRATA ob 20.00 UPOKOJENI, OBOROŽENI IN NEVARNI Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 6.1. ob 18.00 LAHKA PUNCA Petek 7.1. ob 17.00 in 19.00 NOWHERE BOY:ZGODBAO JOHNU LENONU Sobota 8.1. ob 17.00 LAHKA PUNCA ob 19.00 NOWHERE BOY:ZGODBA O JOHNU LENONU Nedelja 9.1. ob 17.00 LAHKA PUNCA ob 19.00 NOWHERE BOY:ZGODBA O JOHNU LENONU Sreda 12.1. ob 18.00 MEGAUM, anim.druž.kom. Četrtek 13.1. ob 18.00 MEGAUM Petek 14.1. ob 17.00 in 19.00 HUDIČ, groz. Sobota 15.1. ob 17.00 MEGAUM ob 19.00 HUDIČ Nedelja 16.1. ob 17.00 MEGAUM ob 19.00 HUDIČ Sreda 19.1. ob 18.00 ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE Četrtek 20.1. ob 17.00 ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE ob 19.00 MORILEC V MENI, krim. NAROČILNICA ZA ČASOPIS 73 f* Zasavc. d.d. 79.1410 Zaaorie ob Savi. Tel.: 03 56 22 734. Fax: 03 56 32 734 Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče i polletno letno 1 Ime in priimek:...................... Telefon:.......... [ Naslov:.............................. Davčna številka: Podpis:......... k Dogodki/Mali oglasi OLIMPIJSKI KOMITT SLOVENIJE združenje Športnih Več informacij o prireditvah na www.miaaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Pohod po poteh Pohorskega bataljona Rogla - Osankarica - Kot Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO ZREČE Datum: 8.1.2011 Dodatne informacije: Drago Črešnar 041 725 033 5. pohod po poti slovenskega tolarja na Veliki vrh pod Osredkom Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO BREŽICE Datum: 8.1.2011 Dodatne informacije: Tone Jesenko 051 323 335, e-mail: tone. jesenko@siol.net. 12. rekreativni pohod Železniki - Ratitovec - Dražgoše Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO ZA SELŠKO DOLINO ŽELEZNIKI Datum: 8.1.2011 Dodatne informacije: Alojz Lotrič 031 613 426 32. spominski pohod »Po poteh Cankarjevega bataljona« s Pasje Ravni v Dražgoše Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA Datum: 8.1.2011 Dodatne informacije: PD Škofja Loka 04 51 20 667, www.pd-skoljaloka.com, e-mail: info@pd-skofialoka.com. 7. Trstenjakov pohod Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO GORNJA RADGONA Datum: 8.1.2011 Dodatne informacije: PD Gornja Radgona 031 654 514. f \ DOM SVOBODE TRBOVLJE VABI V PETEK 14. JANUARJA OB 18. URI NA VESEL ZAČETEK NOVEGA LETA S »TRUBAČKIM ORKESTROM GVOZDENA ROSIČA« IZ GUČE, KI JE LANI NA FESTIVALU V GUČI PREJEL PRVO NAGRADO STROKOVNE KOMISIJE ZA KVALITETO IN NAZIV »ZLATNATRUBAGUČE« ZA PIJAČO IN JEDAČO BO PO UGODNIH CENAH POSKRBELA RESTAVRACIJA »L« (Lazarevac) IZ TRBOVELJ. VSTOPNINA 10 € REZERVACIJE IN INFORMACIJE PO TELEFONU: 03 56 27 557 (vsak ponedeljek, sredo in petek med 10. in 12. uro), TER PO ELEKTRONSKI POŠTI: svobodatrbovlje@gmail.com POHITITE Z NAKUPOM, NA RAZPOLAGO JE 400 VSTOPNIC V. J mali oglasi 1 Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni prilože-kna kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Storitve Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VHS kaset na DVD, montaža videa in zvoka. Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle Prosim, če mi kdo lahko podari rabljeno starejšo harmoniko in gobelin. Tel.: 040 550 050 Živali Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432. Na voljo imamo čistopasemske mladičke pasme Staffordshire Bull Terrier. Mladički bodo ob odhodu v nov dom cepljeni, čipirani, tetovirani, večkrat razglisteni ter za starost primerno socializirani. Imeli bodo EU potni list ter rodovnik. Vse informacije na: 040 135 460 ali longhillkennel@gmail.com NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): r a Kofetkanje s preteklostjo 1433 Dilo je soparno julijsko popoldne. Dstražarja na obrambnemu hodniku gamberškega gradu sta se pravkar zamenjala. Stražo, bolj opazovalnico, je gamberški gospod ohranjal predvsem zaradi imenitnosti. Pa sama grajska sta se ob lepemu vremenu rada povzpela nanj. Zaradi res lepega razgleda. Se je daleč videlo. Pa ob večerih dim, ki se je dvigal iz kurišč kmečkih domov. Tudi marsikatero kuhanje oglja, za katerega ni bilo izdano pisarjevo soglasje, je dim izdal. Stražarja, ki je že kar malo zadremal, je predramil močan zvok roga, ki mu ni bil poznan. Brž je napel oči in videl, da se je spodaj pod gradom, na pristavi, ustavilo krdelo konjenikov. Spoznal je le prapor in barve fevdalnih gospodov Šteberških. Za hip se je začudil, kaj neki jih je pripeljalo tako pozno popoldne. Običajno so, čeprav redko, prijezdili malo po prvemu jutranjemu zvonenju. So zaradi dolge poti običajno prenočili na lebeškemu gradu. K skupini so takoj pritekli hlapčiči in poprijeli za uzde konjev. Spremljajoči oboroženci so razjahali, le visokorodna gospoda sta ostala v sedlih. Se je spodobilo, da so gamberškega gospodarja pričakali na konjih. Prvi je pred gospodo prihitel oskrbnik, valpet, ki je z družino prebival v kamnitni hiški pod gradom. Odgnal je služabništvo, ki je radovedno paslo oči na gospodih vitezih, na njihovi lepi opravi in na oborožencih mrkih pogledov. Saj njim ni bilo nič kaj prijetno pod verižnimi srajcami in v prsnih oklepih na temu julijskemu soncu. Pa ob znoju, ki jim je izpod varovalne čelade zalival oči. Medtem, ko je valpet ponižno, na eno koleno kleče, ogovarjal kastelana z gradu Šteberških, ki ga je poznal, je od strani pogledoval neznanega plemiča in njegovega spremljevalca. Pa na praporščaka. Ta je, sedeč plemiču ob desnemu boku, z vso možno nadutostjo pogledoval zdaj sem, zdaj tja. Saj je prapor razodeval, da je njegov gospod v dragoceni opravi sam kancelar deželnega knežjega dvora osebno. Ta čas je že prijezdil z gradu vitez Gali, ki je imel Gamberk, sedaj last bratov Niklasa in Vigilusa Šteberških, v fevdu. Saj ježe njegov praded rodni grad, kot že vemo, zaradi stiske z denarjem, prodal. Še na konju je oba viteza visokega stanu spoštljivo pozdravil in jima izrekel dobrodošlico. Kastelana s Šteberka pa je pozdravil zgolj z namigom glave. Naj se ve, kdo je plemič in kdo le uradnik. Svojemu oskrbniku je spotoma naročil, naj pripravijo pojedino za oba gosta. Spremstvo pa naj se prav tako primerno pogosti. Naj se razve, kdaj jih je gostil Gamberški. Vso pot po strmini do grajskega vhoda v notranje obzidje so molčali. Pričakala jih je grajska gospa, plemenita Barbara iz rodu sosednjih Blagovških. Posedli so po klopeh okoli mize, v prijetni senci mogočne lipe, katere ostanki so še danes vidni. Grajska dekla, mično dekle zvedavih oči, je postavilo prednje majoliko vina s sončne Goriške. Tistega, ki ga je furlanski trgovec puščal oskrbniku, kadar mu je ta spregledal bližnjico čez sicer prepovedan trojanski prehod. Ugledni gost, sedaj že vemo, da je bil to vitez Caspar, zaupnik (verweser) vojvode, se je, ko je okusil vino, samo nasmehnil. Vedel je, da taka kapljica ne pride od grajske brajde. Medtem, ko so dekle hitele prinašati jedi na mizo, je vitez Caspar vstal, kajti običaj je bil, da so se listine visoke gospode spoštljivo brale in razlagale stoje. Listino bomo samo povzeli. Povedala je Gamberškim, da sta dosedanja lastnika Gamberka, brata Niklas in Vigilus, zaradi visoke zadolženosti pri ljubljanskih Judih in pa pri sebi enakemu plemstvu bila primorana, grad prodati *plemenitima knezoma, avstrijskima vojvodama, Frideriku starejšemu in Frideriku mlajšemu*. Prodaja je bila izvršena nedolgo nazaj v deželnemu mestu G razu. Še to je razložil vitez Caspar, da prodaja zajema tudi deželsko, gamberško sodišče in pa vsa posestva svobodnikov okoli Zagorja in tudi v kraju *Tenn pri Svetemu Duhu 55 posestev*. ( Kot zanimivost napišimo, da naj bi bila beseda Tenn, kasneje Thönn, krajevna posebnost samo na gamberškemu področju. Še dosti kasneje, v Terezijanskemu katastru nahajamo imena: St.Peters Thönn - Zagorje, St.Margarethen Thön -Loke, St.Ulrich Thönn - Sv.Urh in še več. Ugleden zgodovinar J. Orožen v svoji Zgodovini Zagorja piše, da besedo Thönn srečamo šele v urbarialnemu registru iz leta 1564. Očitno ni poznal vsebine prodajne pogodbe iz leta 1433, v kateri se ta beseda že nahaja.Op.p.). Gamberški je to pričakoval. Šteberška sta mu že kar mesečno pošiljala sla, kateremu je pisar izročal tiste novce, ki so se nabirali od tovornine. Tudi Mihal, Lukov sin iz Zabreznika, ki je imel v urbarju namesto tlake na polju ali v gozdu zapisane voznine, je že nekajkrat peljal žito iz grajske kašče v deželno mesto Ljubljano. Judu Melhiorju za dolg. Enkrat celo čredo drobnice. Za prste obeh rok in še dve zraven. Viteza Gasparja je zanimalo gmotno stanje gospostva, zato mu je grajski pisar, potem, ko je Gamberški poslal ponj v grad, predložil urbar in polletni obračun prihodkov od kmetijskih pridelkov ter trenutno stanje. Sklenil je, da si bo stanje v kašči in v hlevih spodaj na pristavi pozneje podrobneje ogledal. Zanimalo ga je, če se je deželsko sodišče redno, dvakrat letno sestajalo. In o čem so sodili. Zanimali so ga odnosi s plemstvom na sosednjih gradovih. Ostrovrharjev na svibenskemu gradu, ki so desetletja dolgo izzivali, že dolgo ni bilo več. Tudi večina drugih gradov je že bila v deželnoknežji lasti. So se pa začeli, posebej na Podmeji, kazati Celjski. Proti koncu pogovorov, začelo se je že večeriti, se je vitez Caspar odločil, da bo vsem prisotnim predstavil mladega spremljevalca, ki je vse dotlej molčal. Svetleč, po meri izdelan lahkoten oklep je že odložil. Srajco, stkano iz samih železnih obročkov, je prekrival telovnik iz rdečega žameta, zapetega s pisanimi vrvicami. Še na star način. Dolgi, plavi lasje so mu krasili obraz, ki je izdajal neko posebno milino. Mlada kuhinjska dekla, ki je prinašala jedi in odnašala ostanke, ga je kar požirala z očmi. Ta mladi vitez Arson, nečak plemenitega vojvode, bo nadzornik in bo nekaj časa bival na gradu, da bo gospostvo temeljito spoznal. Tako ga je predstavil. Ni pa tisti hip Arson vedel, da mu bo to bivanje v pogubno nesrečo v ljubezni... Piše: Marjan Klančnik Zasavčeva pobarvanka je vzpodbudila okoli 30 mladih ustvarjalcev in nemogoče se je bilo odločiti za najlepšo, zato so si objavo zaslužili štirje mladi slikarji. Nika in Barbara Drnovšek, Knezdol 42, Trbovlje Klara in Peter Glavač Vesel, Kidričeva 2 a, Zagorje Katja Drnovšek, Polje 26, Zagorje Neva Božjak, Keršičeva 38, Trbovlje Vsem se Zasavc zahvaljuje za pobarvanega božička - nagrade bodo prejeli po pošti. •Naaaso-