'v^ano
f-yuMice,.*
NO. 133
AM€MCAN IN SPIRIT JF0R€I6N IN LANGUAGE ONLY
Servirvg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORN^NG^N€WSPAP€B
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSprings
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 7, 1976
Zadnje vesti
WARM SPRINGS, Ga. — Demokratski kandidat Jimmy Carter je včeraj začel tu uradno volivno kampanjo “Male Bele hiše’’, ki jo je uporabljal nekdaj pokojni predsednik ZDA Franklin D. Roosevelt. Obljubil je obnovo “moči in nade prizadetemu narodu”, trdno vodstvo in ponovno napredovanje. Obiskal je še vrsto drugih krajev na Jugu, pa se nato podal v New York, kjer bo govori! danes.
Novi grobovi
John Novak
Po 6-tedenskem bivanju v St. j manjjianje zdravnikov v naši Vincent Charity bolnici, kjer ,ie j deželi na splošno precej občut-bil operiran, in po 1-tedenskem no, tega nj več 2 izjemo v neka-izpred kiwmju v St. Augustine negova-	revnih področjih je ugo-
lišču, je tam umrl poznani John ^ovj^ Carnegie Council on Poli-Novak, 1162 Addison Rd., rojenstudies in Higher Educa-v Zagorici, fara Videm-Dobre-1 - •
Zdravnikov dovolj
BERKELEY, Kalif. — Med ^	’7	'
tem ko je bila pred 6 leti po- Zadnje Gallupovo povpra
toier-Fort S!:J7 BREZPOSELNOST JE V
TOKIO, Jap. — Sovjetski letalski poročnik Viktor I. Belenko, ki je včeraj priletel na otok Hokaido in tam pristal, je zaprosil za politično zatočišče v ZDA. Priletel je v najnovejšem sovjetskem lovskem letalu MIG-25, ki ga doslej izven držav Sovjetskega bloka niso videli. Ni jasno, ali je ruski pilot imel prebeg na Zahod v načrtu ali se je zanj odločil, ker je zašel in bil prisiljen pristati na Japonskem, za kar bi ga doma zadela huda kazen, ali pa je pobegnil celo po predhodnem dogovoru, da pripelje sovjetsko letalo MIG-25 ....
CHICAGO, 111. — Tekom treh dni, sobote, nedelje in ■'ponedeljka, je bilo na ameriških cestah letos 445 mrtvih na-pram 406 lani. V Ohiu je bilo v teh treh dneh v prometnih nesrečah na cestah mrtvih 25 ljudi.
LONDON, Vel. Brit. — Državni tajnik ZDA Kissinger je po razgovorih s predsednikom vlade Jiižno-afriške unije Johnom Vorsterjem v Zuerihu v Švici v soboto, nedeljo in včeraj priletel sem na razgovor s predsednikom vlade Jamesom Callaghanom o predlogih za rešitev krize v Rodeziji in Namibiji, kjer zahtevajo črnci prevzem oblasti od bele manjšine. Iz Londona se je podal Kissinger v Pariz in v Hamburg, od koder se bo vrnil domov.
NIKOZIA, Ciper. — Predsednik Makarios je pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah dobil 69.5% vseh oddanih glasov in vseh 35 poslancev.
NEW YORK, N.Y. — Ko je morala včeraj zjutraj 24 let stara Joanne Bashold iz Kirtlanda v Ohiu, v bolnišnico, je pustila svojo 4 dni staro hčerkico na tleh v svojem bornem stanovanju v Harlemu v varstvu 4 Mesece starega nemškega ovčarja. Ko se je vrnila, je videla, da je sehtradani pes v njeni odsotnosti punčko z izjemo glavice pojedel.... AMSTERDAM, Hol. — Trije arabski teroristi, ki so v soboto nad južno Francijo ugrabili potniško letalo KLM DC 9 s skupno 80 ljudmi pa krovu, so imeli po izjavi kapitana s seboj toliko razstreliva, da bi lahko pognali v zrak z morja eelo večjo ladjo. Očitno v Ma-lagi na Španskem, kjer so Arabci stopili v letalo, ni nobenega pregleda potnikov in njihove prtlage. Ugrabitelji So poskušali izsiliti izpust 9 oseb, zaprtih v Izraelu, pa so se končno predali na Cipru, ko s° jim obljubili svoboden odhod v po njih samih izbrano državo. Letalo je nato z vsemi Potniki odletelo v Amsterdam, kamor je bilo prvotno name
njeno.
NEW DELHI, Ind. — Vlada je vsem svojim uslužbencem spo-r°čila, da ne smejo imeti več kot tri otroke. Obvezna ome-i iHov družin stopi v veljavo 30.
»Jteptefltora 1976.
sevanje koncem avgusta je pokazalo povečano razliko v javni podpori obeh predsedniških kandidatov.
polje, od koder je prišel v Ameriko leta 1913. Bil je mož Frances, rojene Orazem, oče Ray-monda, Norberta, Houston, Texas in Dolores Krause, 5-krat stari oče, brat Frances, Franka in Vinka (vsi trije v Jugoslaviji). Bil je član Društva sv. Vida št. 25 KSKJ in Najsvetejšega Imena fare sv. Vida. Pogreb bo v četrtek iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. s pogrebno mašo v cerkvi sv. Vida ob 10. uri, nato na pokopališče Kalvarija. Kropljenje danes in jutri od 2. popoldne do 9. zvečer. Družina priporoča v njegov spomin darove za beatifikaciji škofov Slomška in Barage.
Pauline Adam
tion.
PRINCETON, N.J. — Gallup je izvedel v dneh od 27. do 30.
Število zdravnikov je P°rast- avgUS£a povpraševanje javnosti lo od leta 1970 do leta 1975 za g}ec[e podpore predsedniškima 55,000 na skupno 378,000, med kand idatoma demokratske in tem ko je bil primanjkljaj pre- republikanske stranke. Za Car-računan na dejansko le 50,000 terja se je izjavilo 52/f povpra-zdravnikov. Število slušateljev ša,nihj za Forda pa 37%. ne medicinskih fakultetah je v i Povpraševanje teden preje,
petih letih porastlo za 35/1
(ene na debelo v avgustu nekaj nižje
Zaradi padca cen deželnih pridelkov so cene na debelo padle za 0.1%. Inflacija se trdo drži okoli 6%.
WASHINGTON, D.C. — De-V 68. letu""s"tarosti" j e včeraj lav^ko ^.iništvo je objavilo pre-
zjutraj po večmesečni bolezni itekh te^en’ da 50 cene na debe-umrla Pauline Adams, rojena!10 zaradl naj večjega padca ce-Dolgan, živeča na 18800 Neff ne dez0 nih Pridelkov v avgu-Rd., rojena v Veroni, Pensdva-,7tu paclM povprecno za nija, od koder je prišla v Cleve-
land leta 1911, vdova po možu Petru, kateri je imel 40 let brivnico na Waterloo Rd., mati Marie Quinn, 2-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra Frances Novak, Franka Dolgan, Olge Novosel in pokojne Josephine Debelak. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, podružnice št. 14 SŽZ in Oltarnega društvi fare Marije Vne-bovzete. Pogreb bo v četrtek ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. uri, nato na pokopališče Vernih duš. Kropljenje jutri od 2-5 pop. in od 7-9 zvečer.
Michael Fabjančič V 83. letu starosti je po dolgotrajni bolezni v nedeljo zjutraj umrl v Veteranski bolnici v Wade Parku Michael Fabjančič, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko pred 64 leti. V prvi svetovni vojni je služil ameriški armadi, mož Mary, (Dalje na 3. strani)
0.1%.
Cene deželnih pridelkov so padle za 2.9%, med tem ko so se cene industrijskega blaga zvišale za povprečno 0.7%, kar je precej močan skok ponovno že tretji mesec.
Predsednikov tiskovni tajnik Ron Nessen je dejal, da je predsednik Gerald R. Ford zadovoljen zaradi omejene rasti cen na dpbelo, zlasti nad tem, da so v letošnjem avgustu bile le za 4'< višje od onih pred enim letom.
Nevladni gospodarski strokovnjaki niso tako zadovoljni, oni vidijo v dvigu cen industrij -skih proizvodov za 0.7% pretekli mesec znak, da se inflacija trdo drži okoli 6% in da ni upanja, da bi jo bilo mogoče v bližnji bodočnosti potisniti navzdol na .bolj sprejemljivo mero.
takoj po republikanski konvenciji v Kansas City ju, je bilo za republikance ugodnejše od zadnjega. Tedaj se je izjavilo za 'Carterja 49%, za Forda pa 39'J . Kandidata sta bila z izjemo na Jugu skoraj vštric, le na Jugu je bil Carter trden s podporo ’64:28.
Razpoloženje javnosti niha in letošnje nihanje ni nobena izjema. Carter je bil daleč spredaj neposredno po demokratski narodni konvenciji, tedaj je Gallup ugotovil 62% za Carterja in le 29% za Forda. Ford je dobil močno podporo tekom republikanske narodne konvencije, ko je bila ta pred očmi javnosti, nato pa je nekaj podpo-
AVGUSTU DOSEGLA 7.9%
Ko je gospodarsko oživljanje zastalo, je brezposelnost začela znova rasti, četudi so napovedovali in pričakovali njeno postopno zmanjševanje. V avgustu je brezposelnost porastla že tretji mesec zapored
in dosegla 7.9%.	........'	~	-
WASHINGTON, D.C. - Delavsko tajništvo je objavilo pretekli petek, da je v avgustu brezposelnost porastla za eno desetinko odstotka in se povzpela na 7.9% celotne delovne sile ali skupno na preko 7.5 milijona brezposelnih, ki iščejo delo.
Med tem ko je v juliju število brezposelnih porastlo za 283,000, je porastlo pretekli mesec “le” za 80,000.
Porast brezposelnosti, ko so napoved ovali in pričakovali njeno zmanjšanje, je pokazal, da bo narodno gospodarstvo prvo in glavno vprašanje tekom Odločen je doseči uravnoveše-volivne kampanje, ki se je začela nje zveznega proračuna pred s polno paro. Vlada je v nerod-,koncem svoje prve poslovne do-nem položaju iri razočarana, ko^e leta 1980, če bo izvoljen za je pričakovala zmanjšanje brez- predsednika ZDA.
je nov rekord števila zaposlenih v naši deželi.
Carter poudaril boj proti inflaciji
D e m o k r a tski predsedniški kandidat je k poročilu o povečanju brezposelnosti v avgustu dejal, da to kaže pomanjkanje vodstva Bele hiše v tem vprašanju. Na tiskovni konferenci v Plaines pred svojim domom je Jimmy Carter poudaril potrebo po boju proti inflaciji kot prvo nalogo in obljubil, da bo temu posvetil vso svojo pozornost.
LETO LXXVIH. Vol. LXXVH1
/z Clevelanda in okolice
f
poselnosti.
Neobičajni porast delovne sile
Glavni njen gospodarski strokovnjak Alan Greenspan je pri-
re izgubil, ko se :je umaknil na ,	, ,	,	.v .
počitnice v Vail. Volivna kam- fal’ da ^ treba na zmanjšanje panja se je zdaj začela s polno brezposelnosti na 7% m pod paro in bodoči tedni bodo poka- ^ cakatl d° Prihodnjega lanu-
zali, kam se bodo volivci nagnili.
Brežniev napovedal dobro žitno letino
arja ali celo do februarja.
Greenspan vidi vzrok porastu brezposelnosti v “neobičajni ra-
Ni se odrekel programom in načrtom demokratske stranke na socialnem polju, toda dejal je, da bo z njihovim izvajanjem “treba počakati” ali pa jih izvajati postopno v okviru finančnih možnosti. Sedanje programe, ki so se “preživeli”, je obljubil končati.
Vse kaže, da bodo gospodarska vprašanja postala glavni predmet sedanjega volivnega
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza, ki je imela lani izredno pičlo žitno letino, okoli eno tretjino pod načrtovano in pričakovano, upa letos na dobro letino, ki naj bi bila blizu te, ki so jo predvideli.
Glavni tajnik Komunistične partije Leonid L Brežnjev je v Alma-Ati dejal, da so
sti števila tistih, ki iščejo delo . boja med obema predsedniški-Najbolj je porastlo število ma kandidatoma. To je področ-
Barry Bosworth z Brooking srca vesela ob žitni letini”, ki Institution je izjavil, da,je na- bo zadoščala za domače potre-daljevamje rasti cen industrij- j be.
skih izdelkov “razočarujoče” in j Pridelek žita so načrtovali na da poročilo Delavskega tajni- 207 milijonov ton, pričakujejo štva ne kaže na kako zmanjša- pa sedaj, da bo znašal okoli 195 nje inflacije.	milijonov ton.
žensk v starosti 25 do 45 let, te predstavljajo 45% celotnega porasta delovne sile v preteklem mesecu. Vprašanje je, zakaj se je toliko žensk v teh letih odločilo za iskanje zaposlitve izven doma.
Nekateri trdijo, da je vzrok temu zmanjševanje kupne moči, ki jo je povzročila inflacija, “naša j kar pa Greenspan odklanja, češ ' da je bil položaj v tem pogledu pred dvemi leti veliko slabši, pa ženske te starostne dobe niso tako silile na delovni trg.
Število zaposlenih se je v avgustu povečalo za 74,000 in doseglo skoraj 88 milijonov, kar
je, kjer so ljudje najbolj prizadeti in kjer spremembo naj-hitrejše čutijo.
ZA PRISTNO REŠITEV MANJŠINSKEGA VPRAŠANJA V AVSTRIJI
V “Našem tedniku”, slovenskem listu, ki izhaja v Celovcu na Koroškem, je znani ljubljanski časnikar Slavko Fras pod gornjim naslovom 26. avgusta 1976 razložil, kako gleda na vprašanje slovenske manjšine na Koroškem in kako si zamišlja pristno rešitev tega vprašanja.
Glasi se:
I.
Sicer dobre avstrijsko-jugoslovanske odnose ki so jih imenovali že tudi prijateljske in ki se vsekakor stalno in dinamično razvijajo, zdaj močno obremenjuje manjšinsko vprašanje, oziroma vprašanje izpolnjevanja 7. člena avstrijske državne pogodbe. Problem vsebuje snov za resne napetosti, pogovor o njem pa se, kakor je videti, čedalje bolj zatika. Izrabiti je treba vsako priložnost, da bi ta pogovor stekel, argumenti naj delujejo s svojo lastno logiko.
Včasih se sprašujemo, zakaj neki jemljejo v Avstriji manjšinsko vprašanje tako na lahko, zakaj se zadovoljujejo z zunanjostmi in skušajo
da atomska doba zmanjšuje nacionalne posebnosti in jih odpravja? Dogodki po vsem svetu pričajo, da je prav narobe res, razen tega pa na-tačno vemo, da gre pri prizadevanjih'po razčiščevanju narodnostnih vprašanj v resnici za potrebo po reševanju kompleksnih socialnih problemov, za družbeno enakopravnost, za pristna vprašanja demokracije. Kdor hoče nacionalna vprašanja pod praporom “modernih časov’’ “obzirno” zadušiti in nacionalne manjšine “prijazno asimilirati” s sveta, ta se ne bo mogel izogniti očitku, da nima urejenega odnosa do demokracije in da nima realistične zgodovinske perspekti-
Nekakšen sporazum mora biti razlog za pogosto domnevo, da jugoslovanski komunisti zaradi svoje ideologije in prakse, ki presegata nacionalne meje, nimajo “notranjega razmerja” do tančin m a n j š i nske problematike. Jugoslovani seveda, nikakor niso pod vplivom tistih predstav, ki ob popolni simplifi-
nacionalizma upoštevajo zgolj optiko, v kateri dobi vse, kar je “narodno”, groteskne, lažne poteze. Kaj je nacionalizem, vejo. Borijo se proti njemu in ga odklanjajo. Ena izmed specifičnosti jugoslovanske socialistične revolucije v dneh narodnoosvobodilnega boja je bilo prav di-ferencirano, izdelano, tako rekoč intimno razmerje do narodnostnih vprašanj. Federativna državna ureditev je naravna posledica tega in pomeni temelj popolne rešitve nacionalnih vprašanj na jugoslovanskih tleh, na katerih živi več narodov in narodnosti.
Prav tako osupljivo je, s kakšno lahkoto — da ne rečemo predrznostjo — ponekod v Avstriji ravnajo z zgodovinskimi fakti, kadar argumentirajo proti s 1 o ve n s ki manjšini na Koroškem. Tako praznujejo tisočletnico Koroške, ne da bi upoštevali, da je Koroška obstajala tudi že prej — pod slovenskimi knezi. Dejstvo, da se je pretežno slovenska dežela v 150 letih spremenila v pretežno nem-
za&vo odlagati, m misijo, kaciji ma.rksi3ti,«nega _ inter- - ško, pripisujejo ‘‘naravni asi-
milaciji” — ne da bi sploh omenili načrtno in z nacionalistično strastjo izpeljano german izacijo in proslulo “težnjo k Jadranu”. Kako trdno verujejo v nezanimanje in neinformiranost, širše javnosti, dokazuje tudi dej-svo, da skušajo eno izmed najbolj okorno konstruiranih slepil vedno znova prefunk-cionirati v resnico — namreč “vindišarstvo”. Staro nemško besedo za “slovensko” uporabljajo zdaj za ceneno politično podtikanje: “vindišarji” naj bi bili tisti Slovenci, ki se zavzemajo za “nedeljivo Koroško”... Skoraj vedno se pogovor konča tam, kjer se razumnost umakne iracionalnemu: pri tistem umetno gojenem in vzdrževanem “prastrahu”, da bi Jugoslovani lahko “spet prišli”, če bi dovolili zunanja znamenja slovenstva na Koroškem, na primer dvojezične napise. V bistvu sramotni izraz “prastrah” bi bilo spričo določenih prastanj na Koroškem še mogoče odpustiti, toda vedno znova ga “dokazujejo” s tako imenovanimi z g o devinskimi izkušnjami — toda katerimi? - (Dalje goho^njičž
Sporazum o boju proti političnemu terorizmu
Države svobodne Evrope pripravljajo sporazum o z a n i k aniu političnega zatočišča teroristom.
BONN, ZRN. — Vlade 18 držav svobodne Evrope se pogajajo o sklenitvi pogodbe, ki bi naj zanikala teroristom pravico do političnega zatočišča. Pričakujejo, da bo sporazum dosežen še pred koncem tega meseca. Predstavljal naj bi začetek mednarodnega zakona, katerega cilj naj bi bil onemogočanje terorizma, ki se je v zadnjih letih tako na široko razpasel.
V okviru sporazuma se bodo vlade obvezale, da ne bodo priznale bombnih napadov in drugih nasilij z orožjem za politična dejanja, prav tako ne bodo veljala za taka ugrabitve letal, poskusi umorov in drugih sličnih nasilij.
Predlog za “evropski sporazum o boju proti terorizmu” je skupna francosko-nemška zamisel, ki so jo doslej odobrili pravosodni! ministri 18 držav, članic Evropskega sveta. Vodniki vlad navedenih držav se bodo sestali v Strassburgu 22. septembra in tedaj načrt potrdili. Veljaven bo šele, ko ga bodo sprejeli parlamenti in bo postal zakon.
Pozdrave pošiljata—
Joe Gornick in John Grili pošiljata svojim clevelandskim prijateljem in znancem lepe pozdrave iz St. Andrewsa, najstarejšega mesta v New Brunswicku, Canada.
Mali Šmaren—
Jutri, 8. septembra je Mali Šmaren, praznik Marijinega rojstva, katerega smo včasih in ga dandanes verni Slovenci doma še vedno praznujejo. Vsem Slovenskim ženam in dekletom, ki jutri godujejo, iskrena voščila!
V bolnici—
Mrs. Dorothy Mlinar, 27370 Forestview Ave., Euclid, se nahaja v St. Vincent Charity bolnici, soba št. B 549. Obiski so dovoljeni.
Zopet doma—
Poznana pionirka in društvena delavka Dorothy Strniša se je po enem mesecu bolehanja vrnila na svoj dom, na 1161 Norwood Rd. Dva tedna je bila v St. Vincent Charity bolnici, nato pa na okrevanju pri sinu Louisu in snahi Mary. Lepo se zahvaljuje duhovnikom Sv. Vida za molitve in obiske v bolnici, kot tudi vsem dobrim ljudem za obiske j kartice in pozdrave. Je še vedno v zdravniški oskrbi in prosi prijateljice, da jo obiščejo na domu.
Uspel sestanek—
V soboto zvečer je imel rev. Nace Čretnik, ki skrbi za Slovence v Parizu, glavnem mestu Francije, sestanek z rojaki v Baragovem domu. Obrazložil je položaj slovenske skupnosti v Parizu in njene načrte. (Prim. 2. stran današnje AD). V Cleveland je priletel pretekli petek in bo ostal tu še nekaj dni. Dobrodošel!
Šolski štrajk v Parmi—
Učitelji v Parmi so sklenili štrajk, ko razgovori za povečanje njihovih plač niso uspeli. Mesto pravi, da nima denarja in zato plač ne more povišati, učiteljstvo pa trdi, da bi mesto denar dobilo, če bi le hotelo spremeniti “prednosti” in postaviti šolstvo na prvo mesto. Letalski nastop so gledali tisoči—
Lepo, sončno vreme je privabilo na letalski nastop na Burke letališče v nedeljo in včeraj skupno nad 155,000 ljudi.
------o------
Vedno več razporek
WASHINGTON, D.C. — La. ni je prvič v zgodovini ZDA število ločitfev zakona preseglo en milijon. Na tisoč prebivalcev pride sedaj 6.6 ločitev letno in le 10.1 porok.
Kriza družine je torej resnična in težka, javna razprava o njej na mestu, še veliko boli pa je potrebno delo za krepitev družin. To je možno doseči le z moralnim preporodom, z vrnitvijo h krščanskim idealom žrtvovanja za bližnjega in zatajevanja samega sebe.
Največ raka v New Jerseyju
NEWARK, N.J. — Država New Jersey je med prvimi glede Obolenj na raku in tudi med prvimi glede onesnaženja zraka. Državni oddelek za čuvanje okolja trdi, da prihaja slab zrak iz industrijskih držav na Srednjem zahodu. Prenašajo ga vetrovi, ki' prihajajo pretežno v smeri proti vzhodu*
Ameriški tihotapci mamil obso jeni v SZ
MOSKVA, ZSSR. — Trije A-merikanci, ki so bili obtoženi poskusa pretihotapiti 63 funtov heroina v Sovjetsko zvezo in so to priznali ter prosili za oproščen j e, so bili obsojeni na 8, 7 in 5 let zapora v prisilnem delavskem taborišču.
Vremenski prerok
Sončno in toplo, najvišja temperatura okoji 15 E {23 C)..	,
Ameriška Domovina
iff
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Fob tailed daily except Wed., Sat., Sun., and holiday«, 1st week of July
Manager Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
i • Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanada in dežele izven Združenih držav: r $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 8 month# Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 133 Tuesday, Sept. 7, 1976
Za demokratično alternativo
Iz že omenjene brošure “Za demokratično alternativo”, izišle letos v Londonu, podajamo tu tretji sestavek pod naslovom “Ali more Jugoslavija preživeti prehodno stanje”, ki ga je napisal Dušan Popovič.
»V	;’r
bodno izraženi volji, težnji in odločitvi vsakega udeleženca, brez potvorbe.
Zavedamo se, da ni političnega sistema, ki bi bil popoln in bi prinesel blagostanje narodom in državam-udeleženkam. Toda dobro vemo, da se samo v demokratični pluralistično urejeni družbi lahko s poskusi pride do izboljšanja in izpopolnjevanja.
Naši problemi niso lahki; še manj pa pnostavni. Niso niti izključno naši. Povezanost narodov in povezanost problemov je splošen pojav, s katerim se danes sooči ves svet. Odtod poskusi širših grupacij.
Bilo bi politično nezrelo in ne modro aktivirati sile v nasprotno smer, pa čeprav bi to peljalo tu in tam k začasnemu uspehu.
Naša zapletenost nam imperativno nalaga, da k rešitvam pristopimo zavestno, hladno, razumno, brez predsodkov in brez iluzij. Na dolgi rok.
Moramo najti pot k sprejemljivi in pravični razdelitvi vlog in dobrin, ako hočemo ustvariti ravnoprav-nost. Pogoj miru ni zadovoljitev nacionalističnih megalomanskih ambicij in zahtev,, temveč ravnotežje e-konomske večje uspešnosti, socialne pravičnosti in narodne treznosti. Vsako slabljenje tega ravnotežja o-groža mir in se često prikriva z nacionalno barvo.
Bodimo oprezni!
Deželi in narodom v Jugoslaviji je potreben mir in razvoj. Mi hočemo zavarovati s pravičnim sporazumom našo notranjo, posebno in splošno problematiko. To bo istočasno tudi podlaga notranjemu razvoju in jamstvo varnosti nasproti zunanjemu svetu.
Siovend ¥ Fraudji o svojih težavah 'm načrtih
“Razum za morjem, a smrt za vratom.” To je stvarnost, s katero mora razumen človek, pa naj bo kdorkoli — kronan ali nekronan, diktator ali izvoljenec, računati. S to stvarnostjo morajo prav tako računati tudi narodi, ljudje — politiki, kakor tudi politična, emigracija.
Kaj nas čaka nekega dne: nas, državno skupnost, posamezne republike in narode Jugoslavije, ko neizbežna nujnost stori svoje?
Država ni konsolidirana. Mednarodni odnosi niso urejeni; še več, morda se celo natihoma slabšajo. Ekonomski problemi rastejo in so zapleteni. Željna pričakovanja znotraj in zunaj meja skupnosti so očividno zlohotna. Ali bo torej mogla Jugoslavija v danem trenutku in <r takem položaju obstati pri življenju?
More. In potrebno je.
To je upanje in vera.
Lahko obstane, če bo dovolj modrosti in politične zrelosti pri slednjem njenem narodu, da pride do sporazumne potrebe po Skupnosti; da se občuti nujnost sporazumevanja in dogovarjanja kot življenjska osnova posameznih narodov, vsake republike in cele Skupnosti. Lahko obstane, če se zaupa, kot pravi pregovor “u se i svoje kljuse”. Če se pravočasno začne s preprečevanjem vpliva in zmedenosti zaslepljenih ekstremistov, tako ideoloških kakor nacionalističnih. Lahko, če se politična misel — logika, etika, nujnost in ekonomska povezanost koncepcije ohranitve Skupnosti poživi s politično akcijo za zaščito te ohranitve.
Jugoslavija — kot državna skupnost ostaja — kljub vsemu, kar se je od njenega nastanka pa doslej zgodilo — trezna politična rešitev, potreba in diktat bodočega obstanka in napredka slednjega od njenih narodov. Ona — kot taka — je tudi izraz sodobne težnje Evrope. In prepričani smo, da je to tudi mišljenje neborbene večine slednjega posameznega naroda v njej.
Ona je naša pot v Evropo, naša bodočnost.
Ta bodočnost bo mnogo odvisna od predhodnega položaja, ki je potreben, da se napolni praznina in prepreči brezvladje.
Vrnitve na staro ni, ne more biti in ne sme je biti.
Z udarom pa bi se podaljšala agonija životarjenja.
Kontrarevolucija bi nas peljala v novo težko krvo-prelitje. Nudila bi izgovor in možnost, da nam kdo drugi kroji usodo.
Prehodno stanje bi moralo biti stopnica evolucije. Konec ene dobe in začetek druge. Udeležiti bi se je morale vse konstruktivne sile, ki čutijo kaj skupnega med seboj, pa bodisi da so bile na oblasti ali ne.
Namesto konfrontacije, nasprotovanja med seboj — sporazumevanje.
Razvoj, evolucija.
Toda za tako evolucijo je potrebno imeti hrabrost in zrelost. Nasprotna stremljenja z regionalnim, pokrajinskimi težnjami razplamtevajo strasti emocionalnim čustvenim “suverenostim”, kar vodi v delitev in uničevanje.
Proti temu se moramo s svojo akcijo zoperstaviti. Moramo se zavedati, da je to, kar je vsakemu jugoslovanskemu narodu potrebno, ne “emocionalna, čustvena suverenost”, temveč “realna suverenost”. To je edina prava osnova neomejenega svobodnega razvoja, ki izvira iz prepletenosti celotnega bogastva vse Skupnost. Do njega se ne pride z omejevanjem prostora, temveč z razvijanjem zavesti in narodnostnih realnih sil.
Emigracija ni nikdar odločevala in ne bo odločevala o usodnih gibanjih in stremljenjih znotraj dežele. Toda ona lahko kot umišljeni ali resnični glasnik glavnine olajšava ali otežuje razvoj in ureditev. Nikdar se ne ponašajmo z recepti za reševanje problemov na prostoru, s katerim je že ogromna večina v desetletjih izgubila stvarno zvezo.
Aktivirajmo dane možnosti, kajti nedelavnost je temelj zmedenosti.
V prehodnem stanju ne sme biti zmedenosti. Vse konstruktivne sile se morajo koncentrirati brez odlašanja.
.Prehodno stanie je priložnost in sredstvo ter izraz demokratskega pojmovanja, da mora Skupnost’dobiti zdrave temelje ter da postane zveza, zasnovana na svo-


BESEDA IZ NARODA
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
Chicago, 111.	— Ali imate
k n j i g e celovške Mohorjeve družbe? To vprašanje bi danes rad spravil na dnevni red tega pisanja. Kolikor vem, je v Koledarju navedenih samo 24 naročnikov. Poleg teh je bilo prodanih še več izvodov. Skupno število Mohorjanov je lani znašalo 50 naročnikov. Naša pover-jenica ga. Ana Gaber se je res potrudila, da je spravila vse izvode v promet. Je-li to število za Chicago veliko? Mnogo premajhno. Vsaj r0. naročnikov bi morali imeti z ozirom na število slovenskih novonaseljencev.
Te dni sem ugotavljal, kje bi Mohorjevke še lahko dobile svoj prostor. Mnogo je družin in tu posameznikov, ki bi Mohorjevke lahko imeli, da, celo morali bi jih imeti, pa jih nimajo. Vzrok? Pomanjkanje zanimanja za slovenske knjige.
Ni tako revne slovenske druži-. družino! ne, katera bi ne zmogla teh borih $10. “Nimamo čaša za branje.” Ta izgovor je zelo naiven in celo otročji. Dolgi zimski večeri so naj lepša prilika, da vzamemo slovensko knjigo v roke in se za kako uro odtrgamo od televižna.
Mohorjeva družba v Celovcu
de slovenska družina ali posameznik, ki trdi, da je Slovenec, pa ne mara biti član Mohorjeve družbe. Tehtnih vzrokov ni. V ozadju je brezbrižnost in narodna otopelost ter skopost. Koliko nepotrebnih stvari imamo in jih hočemo imeti, za knjige pa se ne zmenimo. Naj bo naš sklep, da dvignemo število Mohorjanov tudi v Chicagu in o-kolici. In še to: Naročite knjige Mohorjeve družbe pravočasno, da bo tudi vaše ime med člani Mohorjeve družbe natisnjeno v njenem Koledarju. Pokažimo, da smo zavedni Slovenci tudi v tem, da smo med Mohorjani in da z nakupom Mohorjevih kujig podpiramo tudi njena prizadevanja za ohranitev slovenstva ne le na slovenskem Koroškem^ ampak tudi med Slovenci v zdomstvu. Mohorjevke naj nas družijo v eno veliko slovensko
Kaj pa čikaške novice? Ni jih veliko. Dolgočasno je postalo, nobene društvene razgibanosti več v zadnjih letih. Tudi to je značilno za našo zmaterializira-no družbo. Vsak čepi doma, niti za soseda se ne zanima, kaj ta počne in če ima morda kake te-
vrši prevažno nalogo. Ne le, da jžave, da bi mu priskočil na po-vsako leto razpošlje tako bogat knjižni dar, ampak vzdržuje v Celovcu tudi dva dijaška domova, enega za fante, drugega za dekleta. Dom. za fante vodijo slovenski salezijanci, dom ža dekleta pa slovenske šolske sestre. Če pomislimo, koliko dobrega je storjenega za slovensko dijaško mladino v teh domovih, bi že samo ta misel nas mogla nagniti, da naročimo Mohorjevke.
moč.
*
Na 41. mednarodni evharistični kongres je prišlo več duhovnikov iz Slovenije/ki so obiskali svoje sorodnike in znance. Na praznik Marijinega Vnebovzetja je imel č. g- Damijan Petan, župnik v Portorožu, slovensko mašo in pridigo, naslednjo nedeljo, 22. avg., pa smo imeli v naši sredi gosta iz Prekmurja c. g. Matijo Hajdinjaka. On je
Kakor vemo, je Mohorjeva župnik pri Sv. Bolfenku v Slov. družba zamisel svetniškega ško- Igoricah. Tudi on je imel on 10. *:a Antona Martina Slomška, dop. sv. mašo in pridigo. Po
Koliko milijonov knjig je izšlo ned slovensko ljudstvo od takrat vsako leto. Da med Slovenci ni analfabetov, ima velike zasluge prav Mohorjeva družba. Kako nestrpno smo čakali na mohorjevke v času pred drugo svetovno vojno. Brali smo jih ob tihih zimskih večerih ali eden naglas, da smo lahko ostali poslušali, ali pa srno vzeli v roke knjigo, ki nam je ugajala in jo brali sami zase. V tujini pa smo se skoraj odvadili branju slovenskih knjig in časopisov. Morda je kdo tako navezan na dolar, da se mu zdi škoda dati $10 za slovenske knjige. Ne le eno, ampak kar štiri lepe knjige: Koledar za leto 1977, dve pripovedni knjigi: Uskoška nevesta in Borba z viharjem. Poleg tega pa še Družinsko Sv. pismo, III. del Reš, ne morem razumeti, da se naj-
maši pa se je srečal s prekmurskimi slovenskimi rojaki v dvorani pod cerkvijo.
*
Društvo “Slovenija” je imelo 29. avgusta svoj prvi piknik na Yugoslav Growe, ki je lepo u-spel. Kakor vemo, ima ta organizacija namen najti primerne prostore, kjer bi slovenska mladina uživala počitnice v prosti naravi. Društvo bo imelo v nedeljo, 3. oktobra, svoj prvi letošnji sestanek v Sebultzovi dvorani na 23 St. & Leavit St., ob 3. uri popoldne. Vabi vse prijatelje in članstvo k udeležbi.
*
Romance, članice Oltarnih društev iz Clevelanda, so obiskale ameriško Brezje in se poklonile Kraljici Slovencev. Trije avtobusi so jih pripeljali.
CLEVELAND, O. — Dragi ameriški rojaki! Kot ste že gotovo zvedeli bodisi v slovenskem tisku bodisi od vaših prijateljev v Franciji, smo se v Parizu odločili, da zberemo sredstva ali za nakup ali za gradnjo SLOVENSKEGA DOMA v Parizu.
Tisti, ki ste živeli v Parizu ali v Franciji, preden ste prišli v Ameriko, se gotovo spominjate, v kakih razmerah v Parizu živimo in delamo. Spominjate se na 4 rue Saint-Fargeau, kjer smo vas sprejemali v zasilnem lokalu, ki smo ga imeli na razpolago, ker sem jaz bil na tisti fari pomožni kaplan, odkar sem, par mesecev po novi maši, oktobra 1947, prišel iz Italije v Francijo, potem, ko sem leta 1941 — da rešim svoje življenje — moral pred Nemci zbežati od doma, 1. 1945 pa iz Slovenije.
Denarno pomoč, ki so jo vam mogli dajati, smo dobivali najprej od enega velikih slovenskih dobrotnikov v Parizu, pozneje pa od National Catholic Welfare Conference, ki nas je tudi zalagala z obleko in hrano, ki smo jo delili, in katera je u-rejevala vse papirje za emigracijo v ZDA, Kanado in Avstralijo. Ko je NCWC zaprla svoj urad v Franciji, je njeno delo ža emigracijo prevzel francoski Secours Catholique in nekaj mesecev tudi- pomoč ze begunce. Pozneje je podporo za begunce, katero smo mi mogli dajati, prevzel belgijski pater We-renfried Van Straaten in od njega ustanovljena organizacija “Aide a 1’Eglise en detresse”, ki je že preje skrbela za naše duhovnike in ki je še tudi danes edini vir naših več kot skromnih rednih dohodkov (z g. Flisom dobivava mesečno malo manj kot trdtjino najmanjše plače v Franciji in kar še dobivava za maše ter kar nama darujejo rojaki; osebno stanujem, odkar sem v Parizu, na Avenue Gambetta, kjer ste me mnogi obiskali, toda tam sem bil samo kot neprijavljen podnajemnik in, ko je sedaj gospodična. ki je bila najemnica stanovanja, že dve leti v Domu za stare ljudi, sO mi lastniki dali izbiro: ali da i kupim stanovanje ali pa da odidem iz njega).
Leta 1962 smo s pomočjo patra van Straatena kupili prostore na rue Gutenberg, kjer je soba za enega duhovnika (zdaj tam stanuje g. Flis), v drugih dveh sobah, ki smo jih združili v en prostor, pa imamo župnijsko pisarno, knjižnico in sestanke za manjše skupine;
postelj, da moremo v naj skromnejših razmerah prenočiti prijatelje in goste. Kuhinja na Gutenbergu pa nam je omogočila, da smo novodošlim mogli postreči z obroki hrane in da zdaj gostom lahko kaj skuhamo.
Ko smo za silo uredili prostore na Gutenbergu, smo takoj mislili na kaj večjega. Toda v tistih letih, ko smo imeli včasih dnevno po deset novodošlih, za katere smo morali urejati papirje, iskati delo in stanovanje ter jim pomagati, da so se znašli v Franciji ali pa dobili dovoljenje, da so emigrirali naprej, smo bili s tem delom tako zavzeti, da sploh ni bilo možno kaj napraviti za naše potrebe, ker smo morali iz dneva v dah reševati življenjske probleme tistih, ki so prihajali. Poleg tega je Mgr de Provencheres, ki je za Mgr. Ruppom v pariški škofiji bil zadolžen za tujerodne vernike, imel načrt, da zgradi posebno hišo za Misij e-fare, ki nimajo svojih hiš: tam bi tudi mi bili dobili primerne prostore za stanovanje naših duhovnikov, za mašo in zbiranje naših ljudi. Načrt je bil že tako daleč, da smo imeli že določene svoje prostore v načrtovalni hiši, za katero je bilo izdano tudi že gradbeno dovoljenje. Ko pa je bil jeseni 1966 Mgr. de Provencheres imenovan za škofa izven Pariza, so na njegovo mesto prišli drugi ljudje, ki so drugače gledali na problem, in načrt je odplaval po vodi in z njim tudi naše upanje, da bomo našli za slovenske potrebe v Parizu primerno rešitev.
Pozneje smo resno delali na treh drugih rešitvah, pa so zopet radi od nas popolnoma neodvisnih okoliščin in zaradi nerazumevanja drugih za naše potrebe vse tri padle v vodo, mi pa smo se znašli pred istim problemom kot preje.
Zato smo se po' tolikih neizpolnjenih obljubah in razočaranjih odločili, da sami s svojimi sredstvi najdemo primerno rešitev.
Čeprav šedaj zaradi strogih vselitvenih predpisov, ki so posledica težkega gospodarskega
položaja, na novo za stalno prihaja v Francijo malo naših ljudi, je vendar tukaj dosti Slovencev: eni za stalno živijo in delajo tukaj, drugi — študenti -— prihajajo v Pariz začasno, tretji — turisti — pa prihajajo od vseh strani. Vsem bi bilo po-magaho, če bi v Parizu imeli slovensko središče, kjer bi se * *
vsak počutil kot doma, posebno Na Yugoslav Growe na Nar- pa seveda pomagano tistim, ki ransette Ave., imajo poleg ame- [stalno tukaj živijo, pa se nirna-riške zastave izobešeno tudi Ti- j jo kje zbirati. Za nedeljsko ma-tovo komunistično zastavo z šo imamo, najeto cerkev, za slo-rdečo zvezdo. Neka zavedna vensko šolo in verouk najete slovenska gospa je protestirala, prostore, za vsako prireditev Reditelj jo je vprašal:	“Volite moramo iskati okrog po mestu
Iriških merilih, ljudje pa tukaj
zaslužijo občutno manj kot pri
, , ,	.	'vas. Slovenci, ki so že dalj časa
tam lahko postavimo tudi par	go z yelikimi žrtvami in
težavami gradijo lastne domove, od njih torej ne moremo zahtevati posebno velikih vsot, dajo pač, kar morejo. Tisti, ki so zaposleni v poljedelstvu, slabo zaslužijo, mnogo je pa tudi takih, katerih prispevek je res svetopisemski dar vdove. Tako je torej nemogoče, da bi v Franciji sami zbrali dovolj denarja za SLOVENSKI DOM V PARIZU.
Obračamo se torej na vas v Ameriki, da nam priskočite na pomoč. Saj je povsod znano, koliko razumevanja imate za potrebe naših ljudi po svetu in koliko ste že žrtvovali. Morda bo kdo rekel ali pa si vsaj mislil:	“Vsi nas poznajo, kadar
nas potrebujejo. Vsi “fehtajo” pri nas.” K temu pomisleku bi pripomnil dvoje: prvič — vsak ‘fehta’ tam, kjer je doma velikodušnost in smisel za pomoč v potrebah, dragic — prositi ni prijetna stvar, odgovoren človek se za to odloči le v skrajnem primeru, ko je prepričan, da je zadeva, za katero prosi, res potrebna in v dobro skupnosti, in ko obenem vidi, da drugače do cilja priti ne more.
Verjemite mi, dragi rojaki, da tudi jaz na svoji lastni koži čutim to, kar je po sporočilu sv. Pavla rekel Gospod Jezus sam, da je namreč “prijetneje dajati kot jemati” (Apd. 20, 35). Iz zgoraj navedenih razlogov pa vendar prihajam med vas, toda ne kot berač in ‘fehtar’, prihajam kot ravnatelj slovenskega dušnopastirskega dela v Franciji, kot župnik slovenske župnije v Parizu in kot predsednik odbora za Slovenski dom v Parizu. Prihajam torej kot poslanec vaših bratov in sester v Franciji, da vas v njihovem imenu pozdravim, da vam v njihovem imenu razložim naš položaj in naše potrebe, iz česar boste sami po svoji preudarnosti in po svoji zavesti napravili, kar vam bo vaše srce reklo.
Vse in vsakega prisrčno pozdravljam, vsakemu bi rad ro-(Dalje na 3. strani)
li Tita?” in ko je gospa rekla, da ne, jo je mož porinil ven .. . Prav je, da se takih prostorov izogibamo.
*
V soboto, 28. avgusta, so trije avtobusi odpeljali kakih 120 romarjev na Baragov dah v Marquette, Mich. Z njimi so se/peljali tudi člani našega cerkvenega pevskega zbora in slovenska folklorna skupina ŠARC. Imeli smo zato to nedeljo kar tihe maše brez petja. Je bilo bolj dolgočasno. Zato je prav, da tembolj cenimo naš s veto-štefanski pevski zbor in našega organista. Udeležence sta spremljala tudi p. dr. Vended in Spendov, ki je vodil petje 'pri škofovski maši v Marquette, in pa urednik “Ave Maria” p. For-tunat Zorman.
*
Napis na oknu knjigarne: “Naprodaj stara enciklopedija. Nikoli ni bila rabljena. Naslov: ‘Žena vse ve”.
Prav lepe pozdrave vsem, ki to brskarijo berejo.
prostore v najem.
Poleg tega je Pariz središčna točka ne samo za Francijo, ampak za vso Evropo in za vse, ki od drugod sena Skoraj vsi drugi narodi že imajo svoje centre, zakaj ga ne bi imeli tudi mi? Tak slovenski center bi služil našim perečim vsakdanj im potrebam, obenem bi pa tudi dvignil naš ugled v svetu.
Pri vas imate povsod svoje centre za versko in kulturno delovanje, Sami najbolje veste, kaj vam pomenijo in kako vam. prav pridejo. Morda si boste mislili: “Mi smo sami s svojimi sredstvi in s svojim delom postavili to, kar imamo. Pa še Vitam enako napravite;” Saj to tudi delamo in pridno zbiramo denar. Mnogi so že prispevali, drugi še bodo. zopet drugi bodo pomagali s svojim delom. Toda tukaj smo bolj raztreseni po celi Franciji, tam ste bolj zbrani v večjih skupinah, blizu drug drugega. Še druga bistvena raz-
‘žIr§s” se pripravlja
CLEVELAND, O. — Za soboto, 25. septembra, zvečer ob 7.30, se nam obeta večer, ko se bo naša mladina zavrtela na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair ju: z lepimi, naštudiranimi plesi, v zamotanih oblikah in izvedbah. Prvi del bo posvečen plesom; med katerimi bodo posebej poudarjene značilnosti Bele krajine, Prekmurja in naše Koroške. Drugi del je bolj posvečen razvedrilu s prikazom suhih vaj naših starokrajskih prostovoljnih gasilcev, iz katerih se razvije veselica, kjer seveda ne zmanjka burkastih prizorov. Tretji del bo posvečen naši novi domovini Ameriki, ko praznujemo dvestoletnico njene ne-
prihajajo. odvisnosti.
Za tak nastop je treba žrtvovati veliko časa in večerov, da se vse nauči za lepo izvedbo-Res moramo pohvaliti . našo mladino, ki kaže s tem uka polnim časom, da je še zmožna večjih naporov, v čemer je utemeljena zavest, da je v naši mladini še mnogo idealizma, ki bo enkrat rodil dobre sadove.
Z udeležbo si bomo starejši osvežili spomine iz naše mladosti, še posebej, ko bomo uživali na nastopu fantkov in deklic, mladina pa, ki bo nastopala, bo v sebi začutila svoje poslanstvo, da skupnosti more podariti kaj v marsičem iz svojih mladostnih zmožnosti, pa s tem tudi sebe obogatiti. in mladost še lepšo napraviti.
Čas (piknikov in izletov se s poletjem končuje in v zimskem času se vračamo na prireditve lika je:	v Parizu je nakup ali Iv naših dvoranah in Kres jih s
gradnja mnogo dražja kot pri svojim nastopom letos odpira.
“Toti Štajerc” |vas, mnogo dražja tudi po ame-j
J. O-k.

ADSM4 DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Vsakoletno romanje
Romanje bo. Tudi letos, v le-1976, kot že vsa leta od 1949 Sem. Spomin na katastrofo “o-^obojenja”, ko so v muičeni-štvu umirali borci za resnično svobodo slovenskega naroda, ne Urnre, se ne razblini je v dušah j11 vsako leto vsaj enkrat je tre-ta spomin nahraniti in ga z m o 1 i t vij o potolažiti. Lepšega prostora za to dejanje pobožnosti ni, kot je zemlja, poškrop-leria z mučeniško krvjo kanad-skih mučencev.
Romanje v Midland bo v ne-'■kkjo, 12. septemibra 1976. Ob k°l poldne (11.30) se bodo ro-7rji zbrali ob slovenskem spo-^ioskem križu na kratko pro-s avo. Ta se bo zaključila s kri-2evim potom na prostem. Ob eOih popoldne bo. v cerkvi sv. kiaša s pridigo. Dopoldne bo do-..o^ Prilike za spoved, zlasti za ,lste, ki bodo prišli iz bolj oddaljenih krajev izven Toronta.
Por.
Delavnost v Slovenskem domu
lovenski dom bo tudi letos
ki ga ima član naloženega na hranilnih vlogah, je en dolar zavarovalnine za primer narav-ostanejo na misijonu. Ko se o- ne smrti. Za primer smrtne ne-troci vrnejo, je treba znova za- sreče (avtomobilske, letalske četi, saj prinesejo vse, kar je ali pri delu, to je industrijske) slabo, s seboj. Lepe navade se pa je na vsakem dolarju dva hitro izgube, dobre pa težko dolarja zavarovalnine. To gre pridobe. Pa to je naše delo in do višine $2000 prihrankov
me smo srečne od jutra do večera delati in se truditi za te u. boge, saj je ljubi Jezus tudi zanje prelil svojo sveto kri.
Torej še enkrat g. Kvas in člani misijonskega krožka:	ti-
sočkrat Bog plačaj! Najlepše pozdrave od vseh na misijonu, s. Marie Vincent.
Zavarovanje
Zavarovanje (insurance) je del sodobnih potreb posameznika in družin. V današnjih časih naj bi bilo vse zavarovano: avto, dom, pohištvo, življenje, zdravje, potovanje itd. Vsa ta in še druga zavarovanja so pa draga stvar; kdo bi mogel biti zavarovan za vse, kar premore in proti vsemu, kar se mu lahko pripeti!
Je pa neko zavarovanje, ki tistih, ki ga imajo, ne stane ničesar, pa je že marsikateri vdo-
izvou T"""1.uuui LMJ l,uul ■iei'os vi pomagalo preriniti se skozi bon ^	ki 'bo sedanjim in .začetne težave, če ji je naravna
Vsi jlrn S0sP0dfnjam v korist, smrt ali nesreča nenadno vzela ^ dosedanji tečaji te vrste so moža.
uspeli.-Mnogim družinam, župnijska Hranilnica in Po-Konstili in skupnost so na- gojilnica “Slovenija” nudi svo-
vdušiii
tfelež,
z banketom, ki so ga
2 , euke tečaja pripravile ^ Za a ^ u^ek kot krono svojih pri-
Zadevanj.
^Kuharski tečaj vodi ga. Hace,
^ le priznana avtoriteta v ku-
umetnosti. Ona tudi
pr^erna Prijavljence za tečaj.
Javiti se je pa možno tudi Wed; ~
111 §■ Franku Nagodetu, tel.:
, sodniku Društva Slovenski q°m g.
kr? 'b1ečaj se bo začel en-n v mesecu oktobru. Prijav-jjj r!c^ bodo pravočasno obvešče-
Odbor
p Misi jonsko pismo
terj1Smo objavljamo, ker neka-sy	misijonske delavno-
le^-J°disi v misijonih ali v za-Vred °malovažujejo. Koliko je sfjo	^deja, naj povedo mi-
bilo*1S be^avci sami. Pismo je Kej naR*sano v mesecu juliju v lt0 rn'0es> Južna Afrika. Posla-g0v^a bilo blagajniku Bara-1 Misijonskega krožka g.
§at v e cenjeno pismo in ta bo-spr sta me od ginjenosti i^ iVi 3 do solz. Solze veselja
+ Sern že zamenjala ter de-hiiSj j ak'°j oddala našemu č. g. fropi 0narju> ki vam je tudi ne-in d1]0 hvaležen. Naši zidarji Se 3Vci čakajo na brata, ki PlSojvI ^ V Holandiji in med tem tis0“ , So uum že napravili 30 šem kosov opek. Tukaj v na-Keat- ra''U bMajo opeko iz ce-kg ^ea’ l-oska in kamenja; ope-^aš ^rPe2na in tudi lepa. k°rabTar bR prvi, ki smo ga vse r 23 cerkev, Naj bi bile bod0 'j itve,.Vse sv. maše, ki se časuj j ar°v^ate v tej cerkvi, za ki n Večni blagor vam vsem, ^ate tako velikodušno podpi-Saj
jim članom zelo “poceni”, to je zastonj, zavarovanje za življenje. Na vsakem dolarju namreč,
(shares). Nimajo vse Credit Unions tako visokega zavarovanja za svoje člane.
Primer: Nekdo ima na hranilnih vlogah $2000. Če je to naložil, preden je dopolnil 55 let starosti, bo dobil dedič ob njegovi smrti, ne glede na to, koliko je star, ko umre, $2000 zavarovalnine. če se pa tak član smrtno ponesreči pred 65 letom starosti, dobi dedič. $4000 zavarovalnine in seveda še $2000 naloženih vlog.
To dodatno zavarovanje pa se ne nanaša samo na smrt v nesreči. Nanaša se tudi na stalno nesposobnost ponesrečenca, ki je v nesreči izgubil ali obe očesi, ali obe roki, ali obe nogi. Za tako stalno nesposobnost pride v poštev ponesrečenec, ki je izgubil eno oko ali eno roko (nogo), ali eno roko in eno nogo), ali eno roko in eno nogo.
Tudi to dodatno zavaravanie za primer težke nesreče, člana
Nekje v semi-finalah je obtičal Sušanj. Jugoslovanskih atletov je zelo malo, še manj pa atletinj, Bolgarke pa takšne ...
V telovadbi pa ni bilo niti vrste.,
Prizor se vrsti za prizorom:
Kopje — 96 m, kladivo, krogla, disk, skok s palico, skoki v vodo itd.
Rus Aleksej porine 255 kg v zrak.
Potem so rokoborci grško-ro-manskega stila. Jugoslovan dobi zlato, zopet 2 srebrni.
Rokoborci prostega stila. A-merikanski boksači prekosijo vse.
Telovadba je nekaj posebnega-
Ogromna dvorana — Forum je nabito polna. 25,000 ljudi. Francoz ima še listke.
“Cinquante dollar.”
“Kaj boš dal $50,” me vpraša Lela.
“Ali jih dobiš za manj?” Celar se zasmeje: “Le kje?” Sežem v žep, le enkrat je o-limpijada.
Romunka Nadia Commenici telovadi na bradlji, brezhibno ji sledi potek, premiki, odriv, obrati, podmet z obratom in že je v salti nazaj in stoji na tleh z dvignjenima rokama.
,v	.10 točk. — Neverjetna preciz-
ne stane ničesar. Nudi pa to za- nosti neverjetna flegma pri o-zavarovanje dovolj razloga za 'troku 14 let. včlamjenje v Župnijsko Hranil- | Rusinja Olga Konbut je raz-
Potem vse komunikacije, TV, detektivi, zdravniki za “drugs” itd., vse v velikanskih potezah.
Ali je morda quebeška sepa-rativnost za vsem tem? Plačala bo seveda vsa Kanada na en ali drug način, kakor je Expo in še druge take projekte.
Če lahko sponzorirajo take dogodke, si lahko privoščijo tudi neodvisnost.
Karkoli je bilo, zamisel iger tekmovanja in predvajanje širni kanadski publiki je bila odlična poteza, ki naj posreduje zdrav duh v zdravem telesu mladini, milijonom, ki bolehajo na lačni in leni jetiki, da le ne bodo prehitro pozabili olimpijskega duha, kakor tudi ublažitev razburkanega sveta.
“Kanadčani bi pa morali dobiti zlato za rekordni čas gradnje, kljub nasprotovanju unij, politikov in vremena, jeseni je bilo še vse v začetku.”
“Komu boš pa dal, saj so bile vse vidne firme navzoče?”
“Ne Trudeau-ju, — Draper-ju, županu mesta Montreala, ki je junaško organiziral Expo in XXI. olimpijado.
Obiskovalec
Sintetično olje in plin sta predraga
WASHINGTON D.C. — Generalni obračunski urad je prišel do zaključka, da je pridobivanje sintetičnega olja in pli na za enkrat v ZDA predrago, da bi moglo uspešno tekmovati z uvoženim. Zato naj zvezna vlada ne vlaga bilijonov dolarjev v naprave za pridobivanje teh.
Brezposelnost v Angliji na 6.4%
LONDON, Vel. Brit. — Število brezposelnih je v Veliki Britaniji sredi avgusta preseglo 1.5 milijona in je naj višje po koncu druge svetovne vojne.
Od celotne delovne sile je brez redne zaposlitve 6.4%.
nico in Posojilnico “Slovenija”. Zavarovanje je privilegij članstva.
Odbor Ž.H.P. “Slovenija”
¥lisi iz XXI. olimpijade - Montreal 1976
^lužk^30 moS0'ae i2- pičlega a’ Ra ie morejo pomaga-
,Vem> da jih je mnogo, ki
%be7J0ri0rn M i° še s toliko kakor 1J° velikodušnostjo,
^<ovem ■	„	.
•)Ub{ -j- m času, ko jo sam
bičani ^ hvali- Bodite . ?u> c
ln žrt-
■ie storila uboga vdova.
'•'Uii 3 ilvau. nsocute pre-a ip d 3 bjdi vaša dobra de-veste ijubi Bog šteje; saj sih. ’ Pačilo bo lepo v nebe-
Mi
i ^rerno 1gPo
z božjo pomočjo v ei- 'Sedaj imamo °boci s 6 Sokke počitnice. Naši
SCARBORO, Ont. — Olimpijada je danes nekaj, kar že vsakdo pozna, ne toliko od starih Grkov, bolj verjetno po loteriji in seveda tudi iz časopisov in TV.
Vemo,, da so olimpijske igre nekakšne tekme v svetovnem obsegu mednarodnega značaja in da tudi veliko stanejo.
Seveda je malo drugače in več doživetja, če vse to direktno gledate. Prevzame vas prikaz tekem, občutek svetovne fizične borbe za telesne meje, katere človek lahko kar največ doseže in viteško te borbe brez orožja, brez krvi, pa vendar tako veličastne. Mednarodnost publike in velikanski stadion in ves olimpijski kompleks še pospešuje ta občutek.
Olimpijski stadion; ena največjih stavb sveta, stoji sredi parka med grički in med gozdom zastav, z 400 m rundo in prostora za 60,000 do 75,000 gledalcev.
Plavalni oddelek z olimpijskim bazenom in skakalnico in 250 m rundo lahko da prostor 10,000 gledalcem.
Zelo zanimiv je elipsasti Velodrom z 300 m leseno rundo za
se porine čez črto. Nov svetovni rekord. Stadion se strese od aplavza.
Nekaj posebnega je bil 20 km “pohod”. Frankel iz Vzhodne Nemčije je bas nekaj tednov pred tem postavil svetovni rekord.
Tudi tu je začel že po peti rundi voditi in je vodil vse do 16 km, kjer ga je končno prehitel Indijanec iz Meksike in pustil zadaj za pol runde, ko so prišli skozi cilj, ga je v zadnjih minutah prehitel tudi njegov kolega iz Vzhodne Nemčije za nekaj korakov. Vsi trije so bili boljši od dosedanjega svetovnega rekorda.
Go, go Canada!
Ljubka blondinka, Diana Jones, Kanadčanka, ki je tekmovala v peteroboju, je bila tudi neka posebnost, gledalci in novinarji jo pozorno zasledujejo, v skoku, teku in metu.
Ameriška publika, vsaj 50% vseh gledalcev, se je vnela za njeno konkurentko Miss McMillan, ki ji aplavz pomaga, da se odžene v zadnjem poskusu skoka v daljavo na 6.66 m, pred Rusinjo.
100 m tek je disciplina za naj-
kolesarjenje in športne igre. hitrejše ljudi na svetu.
Olimpijska vas je podobna dvema piramidama, kjer lahko prenoči 11,000 ljudi.
Načrt za ves park je izdelal francoski arhitekt Taillibert.
Takole na naši desni so sedeli iz New Zealanda farmar in žena, pred nami polno Ameri-kancev, mladi študentje iz fakultet za tel. vzgojo, kdo ve iz katere univerze. Za nami zopet zamorci, potem Brazilij anci, nekaj Kanadčanov, Finci, Avstralci, zadaj kriče Francozi: “Alle La Salle!”
Zamorski ih arabski bojkot se je komaj kaj poznal.
V ogromnem stadionu, kjer je 75,000 gledalcev, med njimi tudi angleška kraljica, teče po
Rus Borzov, Britanec Foster, en Italijan, Sušanj (Slovenec, vendar eden naših) se zbirajo na startu in še neki zamorci iz Trinidada, Jamaike in Kube.
Rusa takoj spoznaš, je še najbolj inam podoben, pšeničnih las in mišičastih udov. Pištola poči in zopet poči.
Nekdo se je vrgel naprej in prezgodaj začel, zopet pripravljajo startne naprave, katere niso tako enostavne, kot je bilo včasih, je jamica in črta.
Aplavz prikine tišino. Rusinja je skočila 6.72 m. je pred vsemi, zamorka McMillan je druga.
100 m tek je pripravljen, Italijan in še dva se prekrižata, pištola poči, sliši se samo odriv
rdečkasti rundi iz “korka” Lasse Viren v modrih hlačkah, že	'nog in dihanje tekmovalcev,
je spredaj za 50 m, Britanec	J Črni rinejo naprej. Kuba, Ja-
_ Sq v	i-----	prehiti Portugalca, bližajo se	maica, Trinidad, Borzov, nekdo
Ve, le	^činoma šli na domo- j črti, velikanski TV na obeh	j se vrže čez črto. TV kamera ka-
r°^e, nimajo nikogar, straneh kaže končni potek, Las- 'že čas — 10.86 see.
bur j ena, ko začne.
Težka vaja, salte nazaj z visoke bradlje in ujame nazaj v brezhibni koleb, akrobacija sledi, v enem premahu malenkostno zaostane in že odplava v odskoku.
9.40 točk kaže TV.
Gledalci so ogorčeni, kričijo: “Boo!”
Sodniki se ne podajo, mirno poslušajo, da se vihar poleže čez 15 m.
“Olga zopet joka,” reče ame-rikanski študent, ki gleda z daljnogledom tekfnovalke, ki čakajo za gredo.
“Pomiri se punčka,” kiičejo drugi, Amerikanci so vidno za Olgo, “greda te čaka.”
Rezultat na gredi:
Nadia — 10.00, zlata
Olga — 9.90, srebrna
Črna Rusinja Nelie Kim skoči dvojno salto tako visoko, da si zagotovi zlato v talni.
Mirna Rusinja Ludmila Tu-riščeva dobi medaljo v preskoku čez konja.
Rus Andrijanov nažge Japonce, ki prednjačijo le na drogu. 3 zlate medalje.
Madžar dobi konja, bivšo mostrovino Miroslava Cerarja, plasirajo se tudi Amerikanec v talni, Francoz in Nemec na drogu z bronasto.
Ogromna požrtvovalnost za rekorde in ne le za denar.
Ali ne bi bilo lepo, da bi se spori lahko rešili v takem duhu, v plemeniti, čisti borbi med seboj.
“Olimpijski duh se sovjetskih komunistov ne prime,” komentira Ivah, “pa že 30 let tekmujejo.”
“Kaj pa bo čez' 300 let?” “Ali ne bo nekaj tega vpliva tega duha na vse človeštvo?”
“Mogoče, če ne tu, pa v nebesih.”
Rezultati: Prva USSR, potem Vzhodna Nemčija, USA.
10 kanadskih medalj, 4 srebrne, 6 bronastih.
DOMA IN PO SVETU
Liberalna stranka, ki vlada v naši deželi, je izgubila v zadnjih letih velik del svoje nekdanje podpore med volivci. Gallup je pri svojem zadnjem povpraševanju dognal, da je za liberalno stranko le 29%, med tem ko jih je za konservativno 47%. Zdravstveni minister Maro Lalond je dejal novinarjem, da je vzrok padanja podpore liberalni stranki in vladi v njenem stališču do dvojezičnosti in
v njenem boju proti inflaciji.
< *
Minister pokrajinske vlade Britske Kolumbije Bill Vander Zaim je dejal pretekli teden, da pride povprečno na leto iz drugih pokrajin Kanade do 15,000 starih ljudi, ker so pokojnine in drugi dohodki socialnega skrbstva v Britski Kolumbiji precej večji kot drugod.
*
Proti-inflacijski odbor zvezne vlade je izjavil, da je tekom prvih 10 mesecev svojega obstoja odobril povprečno povišanje dohodkov za 11%. Njegove odobritve so zadele okoli 2 milijona zaposlenih.
*
S 1. septembrom je bila poštnina za pisma prvega razreda povišana od 8 na 10 centov, s 1. marcem 1977 pa bo na 12 centov. Poštna uprava trdi, da je povišanje upravičeno na temelju porasta cen v zadnjih letih zaradi inflacije. Povišanje poštnine je v skladu s temi povišanji.
•
Bivši vodnik konservativne stranke Robert Stanfield je v govoru starejšim na Kanadski narodni razstavi pretekli teden dejal, da se starejši kanadski rod ni izkazal posebno kot graditelj naroda. Njegovi pripadniki so preveč pokrajinsko nastrojeni, preozki v svojih pogledih in nezaupliivi do vseh drugih.
Predsedniški kandidati porabili $70 milijonov
WASHINGTON, D.C, — Kandidati za predsednika ZDA o-beh glavnih strank so porabili pred konvencijama skupno 70 milijonov dolarjev, eno tretjino več kot leta 1972, Tokrat bo prvič kritih polovico stroškov iz sredstev zvezne blagajne.
Doslej je zvezna blagajna izplačala le 24 milijonov, ker kandidati še niso predožili dokazov, da so nabrali sami potreben del za kritje stroškov, h kateremu naj doda zvezna blagajna enako vsoto.
Sov jeti ja podpira Libijo
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je poslala svoje za-jstopstvo na obhajanje “revolu-“Jugoslovani so bili boljši,” ^cionarnega dneva” v Libiji. To porečem v pisarni, “3 zlate me- pomeni, da se je v sporu Libije bal.ie- ’	z drugimi arabskimi državami,
Tudi ublažitev sovjetske v prvi vrsti z Egiptom in Suda-mrzle ofenzive je nekaj vredna nom, postavila očitno na libij-v denarju, si mislim, ko obrav- sk0 stran.
navamo 1.5 bilijona dolarjev, “Pravda”, glavno glasilo Ko-kar je olimpijada stala.	munistične partije ZSSR, je za-
Res da poslopja: Stadion, Ve-:pisaia) da “imperialisti in na-ledrom, Olimpic Village so im-^adnjaki” — med njimi je iz-pozantno narejena, kar ni bilo .rečno omenila Egipt — kujejo zares potrebno za olimpijado. ,zaroto proti libijski vladi.
Britanci mučijo osumljene pripadnosti
IRA
LONDON, Vel. Brit. —Evropska komisija za človekove pravice je v obsežnem poročilu, ki je bilo objavljeno pretekli teden, prišla do zaključka, da britanske vojaške oblasti v Severni Irski skušajo z mučenjem doseči priznanja od onih, ki so jih prijeli kot osumljene pripadnosti Irski republikanski arma-di-
Liberalni demokrati odločno za Carterja
WASHINGTON, D.C. — A-merikanci za demokratsko akcijo, liberalno krilo demokratske stranke, je pozvalo vse svoje' pristaše, naj ne zapravljajo svojih glasov za Eugena MeCar-thyja, ampak podrejo odločno d e m o k r a tskega kandidata J. Carterja. Za tega se-j e izjavil tudi sen. G. McGovern.
rojen v Centre Hall, Pensilvanija, preje živeč štirinajst let v Chesterlandu, Ohio, zaposlen kot šofer tovornjaka v lastnem podjetju, nato eno leto kot avtobusni mehanik pri Wickliffe šolskem odboru. Bil je veteran druge svetovne vojne in član The 5 Watters C.B. kluba, mož Frances, rojene Karaba, oče Michaela (Richfield, Ohio), Charlesa (Mentor), Marka, Kathleen in Lynn, brat pok. Ed-warda, Helen Cressley (Indiana, Pa.) in Lois Brubaker (Port Deposit, Md.), stari oče Angele in Michaela. Pogreb je danes v torek ob 11. dopoldne iz Želeto-vega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v družinsko grobnico na Whitehaven pokopališču, May-field Village, Ohio.
Slovenci v Franciji o svojih težavah in načrtih
(Nadaljevanje s 2. strani) ko podal in povedal kako toplo besedo. Ker mi bo pa to nemogoče, čas in delo me kličeta nazaj v Pariz, zato bom samo nekatere mogel osebno pozdraviti drugim pa naj to pismo prinese tople pozdrave, moje pozdrave slovenske skupnosti v Franciji, posebej še Slovencev iz Pariza in okolice.
Nace ČRETNIK 78, Avenue Gambetta 75020 PARIS
MISSION CATHOLIQUE SLOVENE 7, rue Gutenberg 75015 PARIS
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
CLEVELAND, O.
Prijaiel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE
MAU OGLASI
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani) rojene Mirtel, s katero sta letošnjega junija slavila 55-letnico poroke, oče Albina, Franka, Johna in pok. Mary, stari oče Michaela, brat Uršule Kodeh, ' Mentor, Ohio, katera je preje živela na Reno Avenue, ter pokojnih Josepha, Frances Jan, Josephine Luzar, Jug. in Antona, Jug. Bil je član društva št. 173 SNP. Pogreb bo v četrtek ob 8.15 iz Fortunovega pogrebnega zavoda, 5316 Fleet Ave. v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri, nato na pokopališče Kalvarija. Kropljenje danes in jutri od 2-5 pop. in od 7-9 zvečer.
John F. Kouha
V	55. letu starosti je preteklo soboto umrl v Stony Hill nego-vališču v Strongsville, Ohio, John F. Kouba, pred časom živeč na 78. cesti v Newburghu, sin pokojnih' Louisa in Emme, pastorek Charlotte, brat Howarda, Lois Rulison, Roberta, Elisabeth Koran in Alice Mady, stric in stari stric. Pogreb bo jutri, v sredo ob 8. zjutraj iz ^opko pogrebnega zavoda, 6020 Broadview Rd. v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri, nato na pokopališče Vseh svetnikov. Kropljenje danes od 2-5 pop. in od 7-9 zvečer. Pogreb vodi Fortunov pogrebni zavod.
Charles H. Widemire
V	55. letu staimsti je po dolgi bolezni pretekli petek umrl v Lake County Memorial bolnici
EUCLID COLONIAL
For sale, three bedrooms, family room, attached 2% car garage, on IV2 lots. Principals only. 951-8166
(135)
FOR RENT
Five rooms up and down, adults. No nets. On E. 74 St. ___________________ -(136)
Čiste sobe oddajo
Tri čiste, na novo dekorirane sobe v pritličju zadaj oddajo blizu Sv. Vida. Nobenih otrok! Kličite tel. 391-1189.
Lepi stanovanji
Dve lepi stanovanji, eno spodaj, eno zgoraj, oddajo v bližini cerkve sv. Vida. Kličite tel. 962-2831. Vselitev možna takoj.
-(133)
Opremljene sobe
Tri opremljene sobe oddajo blizu Sv. Vida. Kličite tel. 881-7122.
_________________ (135)
Zemlja naprodaj
Na Igu pri ljubljani je naprodaj zemlja. Kličite tel. 881-1766 — Annette Keserich, 1098 E. 66 St., Cleveland, Ohio 44103.
-(133)
Help Wanted Male
Newspaper Pressman Letterpress. Part time, or full time. Call Jim at 361-4088.
Help wanted Male or Female Ženska pomoč
Žensko za pomoč starejši ženi, da ostane čez noč, ji kuha in ji pomaga pri oblačenju, nobenega čiščenja. Kličite po 6. zvečer 481-0400.
(134)
Strežnica dobi delo
Za delni čas, od 11. dopoldne do 1.30 popoldne. Tudi kuharica za polni čas, po 5 dni na teden.
Kličite: 531-8818 in vprašajte za Charles H. Widemire, 1053 Ea- ‘ Milly.
glewood Dr., Willoughby, Ohio, i	(135)
VRH
Tretja knjiga ZOREČE PŠENICE
oooQooo*g»xw><x>txiQOoofcgcippcc^aooc^^	>11
“Taka je postava.” Ovca je za-;denka zaskrbela kakor že davno
mišljeno prikimala.
“Je. Pa je Košata Jelka ne bo spolnila. Mladenke je sama dala vzhodnjakom v naslado.” ‘[Nevidni bo kljub temu terjal ugreznjenje. Če ne, nas vse pogubi. O, ja!” Vračilja je globoko vzdihnila.
Ostrorogi in Ovca sta obmolknila. Okrog' vogla pa je prihitel Oprezni Srnjak. Stopil je tik ograje, da bi čim dlje mogel videti. Z ostrim očesom je natanko opazoval oddaljujočo se Argo in vrvež na njenem krovu. Kakor bi bil zavohal, da nekaj ni prav, je prhnil skozi nos: “Mh, mh!”
Nad ladjo vzhodnjakov so krožili in se zadirali galebi. Oprezni se je pa zagledal proti kamnitni ogradi pod Strmim hribom. Ne videti in ne slišati ni mogel ničesar in dim se ni več dvigal iz njene srede. Srnjak se je naglo obrnil, pokazal z roko in ugotovil: “Glej, gospodar! Polizani čr-nolasci so pogasili ogenj.”
Ostrorogi si je zaslonil oči in pogledal: “Menda res!”
“Tudi se mi zdi, da so vsi na krovu. Z vlačugami vred.” -“Utegneš imeti prav,” je pritrdil Jelen.
“Moram, da vidim!”
Srnjak je pohitel po orožje, stekel po poševnim navzdol in odveslal. Ostrorogi in Bela Ovca sta pa molče gledala za Argo, dokler ni zginila v prelivu med prvima otokoma.
Sonce se je bližalo poldnevu. Ozračje je potrepetavalo od pripeke. Ptiči so že kar vsi odleteli z jezera in se poskrili v sencah goščav. Vodna gladina je bila .kakor mrtva. Še drevaka ni bilo nikjer nobenega videti.
Ob trhlem štoru razpadlega nekdanjega mogočnega razglednega hrasta na vrhu Strmega hriba je stal Oprezni Srnjak. Prikrival se je, da ga s kolišča Somovcev nihče ni mogel opaziti. Bi bilo škoda, če bi ga, ko je zamudil dokaj časa, da je zmedel sled za sabo.
Srnjak je zjutraj nalašč veslal mimo kolišča Somovcev. Naletel je, ko je Mrki Jež z najmočnejšimi moškimi ravno sedal v drevake. Kazno je bilo, da odhaja na daljšo odpravo. Le kam se mu mudi ob času žetve? No, pa saj tistih nekaj lahkih snopov, ki jih je pridelal, bodo ženske same lahko igraje pospravile. Srnjak ni pokazal, da je
ne, pa ni vedel zakaj. Oh, da bi jo že mogel odvesti na ravnine ob Dravi. Pa se utegne dogoditi, da mu celo Zlatolasa prej porodi prvorojenca, preden se bo utegnil vrniti. Naj vihar raztrešči črnolascem njih pisano ladjo, nje same naj pa jezero pogoltne. Le kaj se obotavljajo!
Srnjaku se je stožilo po Lipi in trdinsko naselje ob Dravi bo treba oskrbeti za zimo. Pa za sedaj na oboje ni utegnil več misliti. Niti na Zvesto črnoglavko ne. Moral je najprej dognati, kaj je z vzhodnjaki. Previdno, da bi se ne izdal, se je nagnil čez trnjev češminov grm in pogledal navzdol v kamnitno ogrado. Naj je Lisjak še tako napenjal oči, spodaj v obzidju se ni nič ganilo. Vse je bilo mrtvo. Oprezni ni zaupal. Še je čakal. Pa je priletela od onstram Reke sraka, sedla na sleme koče, pomigala z dolgim repom in za vreščala.
“Pa le utegne biti res, da so prav vsi do zadnjejga odšli.”
Srnjak se je spustil po zaraščeni strmini navzdol. Neslišno se je priplazil k zidu in prisluh' nil. Nič.
Opreznemu se ni zdelo več vredno prikrivati se. Vzravnal se je, šel ob zidu navzdol na stran Reke in vstopil v zapuščeno taborišče vzhodnjakov. Površno zloženo začrnelo ognjišče sredi med kočami je bilo že rnrz lo. Nad smrdljivim, kupom kotu je zabrenčal roj nagnusnih muh. Tu in tam je ležala kaka zavržena cunja. Iz odprtih koč pa je zavdajal kiselkast vonj Naselje na trdini! Kako vse dru gače prijetno je prebivati na koliščih, kjer voda sprejema vase vso odvečno brkljarijo in sproti požira ves smrad.
Srnjak je kaj kmalu ugotovil da so vzhodnjaki zapustili svojo kamnitno ogrado in da se ne mis lij o več vrniti. Kaj pa sedaj?
Oprezni se ni utegnil vračati po prikriti drevak. Mudilo se mu je nazaj na kolišče, da čimprej obvesti gospodarja Ostrorogega Jelena, kaj se je bilo dogodilo Srnjak ni kar nič razmišljal, vsem orožjem vred, kakršen je bil, niti prepasnice si ni odpel, je planil v vodo in preplaval Reko. Pohitel je staj, porinil tam prvi drevak v jezero in odveslal na kolišče.
Da se več ne vrnejo, praviš,
kaj posebnega opazil, in se je i6 podvomil Ostrogi o Srnjako-
delal, kakor bi se mu kdo ve kako mudilo na jutranjo stran
vem poročilu. “Nič več.” “Kam pa naj
KOLEDAR
društvenih prireditev
letni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu.
gredo s svojo
Velikega jezera. V resnici je pa, , -	+
ko ga niso mogli že več videti, Jtožko ladjo? zavil z odprte vode pod Obli J Morebiti se naselijo kar pri hrib, prikril drevak in utonil v j Murovcih, morebiti kje drugod goščavi.	'	job iezeru» morebiti pa Argo
Oprezno, kakor znajo le stari sPravki0 Prav do morja.
srnjaki, je hitel vzdolž brega nazaj proti Reki. Hodil je z vetrom in ni dvignil nobene divjadi. Le nekaj ptičev je prepodil. Preznojen, opikan od uba-dov in, opraskan od trnja, je prispel na zadnji, naj nižji prelaz, ki je ločil Veliko jezero od prodnate ravnine onstran. — Malo manj kakor tri tisoč let kasneje so tam skozi prekopali Reki — Ljubljanici še drugo strugo, Gruberjev prekop — Srnjak se je za kratek hip oddahnil, se nato pognal na greben Strmega hriba in obstal za razpadajočim štorom razglednega hrasta umrlega Brkatega Soma, svojega deda, ki ga seveda on ni več poznal.
Oprezni se je najprej ozrl proti Plešivci. Kolišča Turovcev ni videl. Zakrivala sta mu ga prva dva otoka. Bil je pa preverjen, da je Argo pristala ob njem. Mu že zvečer Zvesta pove, kaj bodo izdajalski Turovci in zahrbtni vzhodnjakarji čez dan počeli in o čem se bodo menili.
“Beži, beži!”
“Eh! Medeja je vseh čarovnic čarovnica in črnolasci sami nam tudi niso vsega pokazali, kar zmorejo. So preveč potuhnjeno zviti.”
“Argo do morja? Ne, ne verjamem.” :
Ostrorogi je uporno odkimal s sivo poraščeno glavo. Oprezni se je pa odločil: “Naj že bo, kakor bo. Za njimi moram.” Srnjak je odhitel, da se čimprej odpravi.
“Argo do morja —? In jaz ne morem ubraniti. To naj bi bil moj vrh. Oh!”
Najmočnejši glavar v Velikem jezeru je potrt sedel na klop pred svojo kočo. Pomlaskal je z ustmi in zazdelo se mu je, da je njegova slina postala grenka. (Dalje prihodnjič)
Dolga železnica
Država Wyoming ima skupno 1,925 milj železniških prog. Povezane v eno samo progo bi predstavljale kar precej dolgo
SEPTEMBER
19. — Vinska trgatev na Slov.
pristavi — prireja odbor Slov. pristave.
19. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi vsakoletno nedeljsko kosilo v farnem avditoriju.
25. — Plesna skupina Kres priredi svoj plesni nastop v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo! “Veseli Slovenci”.	j
25. — Sestanek nekdanjih šolar-! jev S.L.S. razredov v Sloven-skem narodnem domu na 80. cesti.
OKTOBER
2.	— Pevski zbor Glasbena matica priredi jesenski koncert ob 7. zvečer v Slovenskem narodnem domu na 6409 St. Clair Avenue.
3.	— Pevski zbor Korotan praznuje 25-letnieo obstoja v Slovenskem , narodnem domu na St. Clairju z banketom in plesom. Igrajo Veseli Slovenci.
3. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis. priredi vinsko trgatev v parku. Kosilo, zabava, ples, Ob vsakem vremenu!
9. — Društvo S.P.B. Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida.
9.	— Slovenski narodni dom,
6409 St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”.
10.	— Slavnostni banket ob 70-
letnici fare Marije Vnebovzete v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 5. popoldne.
16. — Klub slovenskih upokojencev za nevburško okrožje pripravi večerjo in ples v SND na E. 80 SL
16.	—TABOR DSPB priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
17.	— Občni zbor Slovenske pristave.
17. — Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do dveh popoldne.
24. — Klub Ljubljana priredi večerjo s plesom v SDD na Recher Avenue.
30. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi Halloween ples.
30. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v dvorani slovenske cerkve v New Toronto, Kanada. Začetek ob osmih zvečer.
NOVEMBER
6. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci.
13. — Belokranjski klub priredi Martinovanje v SND na St Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
21.	— Ženski pevski zbor!
“Dawn” SŽZ p'riredi vsako-
21. — Fara Marije Vnebovzete,
Holmes Avenue, priredi “Zahvalni festival”.
21. — Slovenski narodni dom na
80. cesti priredi Jesenski bazar.
26. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi ples ob Zahvalnem dnevu.
DECEMBER
5. — Pevski zbor “Slovan” priredi koncert ob 40-letnici obstoja zbora v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
3l. — Slovenski narodni dom na
80. cesti priredi Silvestrov večer s plesom.
1977
JANUAR
22. — Upravni odbor Slovenske pristave priredi “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
V ZELO BLAG SPOMIN UMRLIH DRUŽINE CVAJNAR
0Š3 ALOJZIJ
lama iJHIJA
;...................|
OflOINOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
Umrl 7. septembra 1963.
I
Sestra, svakinja teta
ALOJZIJA
15301 Waterloo Road

531-1235
CE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Moj stari naslov: ...
Cleveland, Ohio 44103
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
Umrla 3. oktobra 1975.
Spominjamo se srečnih dni, ko med nami ste živeli vsi, sedaj vse prazno je pri nas, vaš se več ne sliši glas:
Žalujoči:
Umrla 3. maja 1972.
Brat, svak, stric,
IVAN
Umrl 30. maja 1945.
Počivajte v miru božjem kjer ni gorja in ne solza. Pot življenja naj pripelje nas k vam n.a vrh zvezda.
{SLAVKA JEREB in JUSTINA VOMBERGAR — hčerki in sestri; FRANK JEREB in MIRKO - VOMBERGAR st. zeta in svaka;
' SLAVICA, BERNARDKA in MARGARET JEREB — vnukinje in nečakinje;
LOJZKA, IRENA in MIRKO ml. — vnukinji in vnuk, nečakinji in nečak VOMBERGAR; Sorodniki v Ameriki- in Sloveniji.
Cleveland, O. 7. septembra 1976.


PAINTING AN_D . DECORATING
Telephones 944-8436
Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas sta brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
^	Sanitas in papir an je

AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEGH07*
Črnoglavka! Srnjaka je mla- železnico.
NOVI NAGOBČNIKI — Lastniki psov ponekod v Veliki Britaniji, kjer je nevarnost stekline, so opremili svoje pse s posebnimi nagobčniki, ki jih naj varujejo pred stek. lino.
:: •
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovo® (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstv9 do 60. leta; vsote so neomejene nad Sl,000.
Naša ugledna bratska, organizacija Vam poleg zavarov^' ' nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv; ; nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe kegljanj«, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeleži*® plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božič D**’ prireditev za otroke.
SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
ZAPOMNITE SI —• PRI NAS DOBITE OSEBNO
POZORNOST!
Za podrobnosti m pojasnila stopite takoj v stik s sledeČiid* tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 Chicago St., Joliet, 111. 60431).
ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481 18144 Lake Shore Blvd., Cleveland
LUDMILA GLAVAN, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleveland
FRANK SEGA, društvo št. 226, Tel. 261-2501 251 E. 246 St., Euclid, Ohio