Poštnin» (»i»«»««, w	V Ljubljani, dne 30. novembra 1933	Štev 17.	Letnik LXXIV. (Šot. leto 1933.134.)
r.dMMeMNa
VčiielfsRi tovariš
Stanov&Uo politišKo glasilo J. V. V. — selcci/e sza dravsUo banovino v Cfutolfanl
-KjM__ _X«. ~	»v n>«A A IIA^/K/	ta ■F"'«' timt^mmm.	oM» m. Kohopisn ms vrmimmm. NefrsmkJrsmih pisem ne sprejemamm. Iths je vsak Mrtek. Naročnina Mm»
■iE: ^esecilß pFlA*ß%ß%J. "rlUSI/CIU«	— ........... mMuftal^fa» J.g.BL|J»iW.IM.»—rhn. Oftas! po cenika In darovom, davek poseke. Poii. lok, rai 11.197. Telefon 311»
Misli na praznik uedinjenja
Ideja združitve Jugoslovanov v zgodovini.
Petnajst let je minulo od onega zgo* dovinskega dne, ko so v največjem vet selju utripala srca vseh Jugoslovanov. Brat je objemal brata, pesem svobode je odmevala in ena sama misel je prešinjala duše vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev: Združeni smo — izpolnil se je stoletni sen naših prednikov, gradimo si svobodni svojo bodočnost.
Več stoletij, že tudi več kot eno tU sočletje se je pojavljalo med južnimi Slovani stremljenje za združitvijo v čim večjo državno celoto, ki bi mogla kljubo* vati vsem nasprotnikom slovanstva. Čim se je pojavila v zgodovini našega naroda močnejša osebnost, ki ji je bilo usojeno zasesti vodilno mesto enega ali drugega dela našega naroda, že se je pojavilo tu: di stremljenje za združitev z ostalimi deli celokupnega naroda. Nastajale so države, ki so se večale in dosegle že tudi v pogledu združevanja lepe uspehe, a na žalost so morale vse te države zopet pro* pasti, ker vladarji poedinci, ki so bili mo= gočni, niso imeli tudi tako mogočnih na* slednikov.
Že pred 13. stoletji je združil kralj Samo velik del Severnih in Južnih Slova* nov v mogočno državo, ki je krepko od* bijala napade Avarov in Frankov. Ni bil to poskus združitve Jugoslovanov, vendar je to prvi poskus v naši zgodovini, da se ustanovi mogočna slovanska država. Seveda bi nastala, če bi se takrat združili vsi Slovani, mogočna država od Črnega in Jadranskega do Ledenega morja. Ampak izvedbi take zamisli je nasprotovala takratna patriarhalna razdelitev Slovanov kar je bil zadosten razlog, da je bilo med njimi nemogoče vzbuditi umevanje za mogočno državno celoto. Na žalost je s Samovo smrtjo propadla tudi mogočna Samova država.
Neprestani napadi Frankov so ustva* rili drugo večjo državno celoto, ki jo je osnoval Ljudevit Posavski, a to je bil le poskus, ki mu je omajal temelje dalmatinski knez Borna. Vendar smemo ravno ta poskus imenovati prvo združitev ene* ga dela Jugoslovanov.
Od zahoda so pritiskali Franki, a od vzhoda so prodirali Bizantinci. Kot sta bila Samova država in država Ljudevita Posavskega reakcija našega naroda proti prodiranju Frankov, tako so nastajale srbske državice, ki so ovirale prodiranje Bizantincev. Mogočno državo je ustvaril že car Dušan, a vendar predstavlja pravo stremljenje za uedinjenje Srbov in Mrva? tov šele država bosanskega kralja Tvrd* ka L, ki se je pustil l. 1377. kronati na grobu sv. Save v samostanu Mileševu. Samega sebe se je nazival kralja Srbov in Hrvatov in on je tudi v resnici pred* sfavljal sintezo Srbov in Hrvatov.
Mogočna država kralja Tvrdka, ki je vzpostavil že tudi zvezo z Bolgari, je prot padla po njegovi smrti.
S porazom carja Lazarja na Kosovem polju je nastala ogromna vrzel v poizku* sih združitve.
Minevajo stoletja! Svobodna repu* blika v Dubrovniku je dajala spodbudo vsem Jugoslovanom in ravno od tu priha* ja že v XVI. stoletju ideja potrebe uedU njenja vseh Jugoslovanov. To idejo so gojili in oznanjali svetu dubrovniški knji:
ževniki, dokler niso vstajali preroki in poborniki med vsemi deli našega naroda.
In že je dvignil Karadorde svoj meč, skovan iz pluga, in ga mogočno zavihtel nad glavami Turkov, stoletnih sovražni* kov srbstva.
Napoleonova Ilirija vstaja, kot bi jo res oživel Vodnikov klic. Združeni so bili Slovenci in Hrvati pod zaščito mogočnega zavojevalca sveta. In tudi Karadorde bi se rad pridružil tej državi, ker v svojem pismu Napoleonu piše, da upa, da se bo našlo v Iliriji nrostora tudi za Srbijo.
Misel, da je združitev vseh Jugoslo* vanov nujno potrebna za naš obstoj, je med narodom od dne do dne močnejša. Širita jo z idejo ilirizma Stanko Vraz in Ljudevit Gaj, zanjo se zavzema Dositej Obradovič in Vuk Karadžič. Nastopila je književnost, ki je pretvorila misel posa* meznikov v idejo, ki je polagoma prehajala v široke plasti našega naroda. Že se je pojavil tudi Josip Juraj Strosmajer, ki je bil največji glasnik jugoslovanstva. — Njegovo dopisovanje s knezom Miha j; lom jasno priča, da je tudi mislil na ures* ničenje ideje uedinjenja.
Leta 1870. so se sestali v Ljubljani zastopniki Jugoslovanov in sklepali o pro* glasitvi edinstva Jugoslovanov ter se za* vezali, da bodo z vsemi sredstvi delovali za jugoslovansko edinstvo.
Predvojna doba prinaša tudi že ne* štete žrtve in mnogo jih je bilo, ki so trpeli in umirali za idejo jugoslovanstva.
Zmagovito se vrača po končani vojni kralj Peter Veliki Osvoboditelj kot izvr* sevalec neštetih prizadevanj skozi stoletja.
Pred nami vstaja mogočna država od Triglava do Kajmakčalana, dasi okrnjena, vendar močna in velika, ki naj bo središče, kateremu se bodo v bodočnosti pri* družili še ostali Jugoslovani izven naših mej.
Kralj Aleksander l., ki je l. 1918. proglasil uedinjenje vseh Jugoslovanov, je v dosedanjih letih svojega vladanja jasno dokazal, da razume voditi svoj narod in državo. Pokazal je svojo odločnost na bojišču, a pokazal je svojo odločnost tudi v miru. Vedno je bilo to v korist celokup* nega jugoslovanskega naroda. In ves na* rod zna ceniti njegova dela, a zna ceniti tudi veličino uedinjenja.
Skozi stoletja se je razvijala, širila in uresničevala ideja združitve vseh Ju* goslovanov. Stotisoči so dali svoja življe* nja za to idejo. Težavna in mučna je bila pot do uedinjenja, a še težja je pot do popolne sloge vseh Jugoslovanov. Pet* najst let skupnega, zelo uspešnega dela je za nami. Uspehi niso majhni, a bili bi še večji, če bi bil narod složen in edin.
Jugoslovansko učiteljstvo je povsem jasno in pravilno razumelo veličino naše* ga narodnega uedinjenja. Ze petnajst let deluje to učiteljstvo med narodom za slo* žno in sporazumno delo, ki vodi do sigur* nih uspehov. Vzgaja mladino, vzgaja na* rod! In ko bo učiteljstvo vzgojilo nov rod, ki se bo zavedal, da je v slogi moč, ki bo smatral uedinjenje kot največjo svetinjo, za katero je treba žrtvovati prav vse takrat bo ta rod tudi spoznal največjo važnost potrebe, da moramo žrtvovati mnogo več moči za kulturni dvig našega naroda.	—ž.
A >M r
Mladi učiteljski abiturienti in naša doba
Ko se je pojavila gospodarska kriza, mnogi niso niti slutili, kakšne posledice utegne imeti. Optimisti so se tolažili, da je le prehodnega značaja in da se v kratkem času povrne še večje blagostanje. Pesimisti, in ti so najbolj nevarni, so šli zopet predaleč in so s svojimi prenapetimi izjavami spravili iz ravnotežja še tiste ljudi, ki niso pod nobenim pogojem hoteli kloniti. Najmanj pa je tistih, ki bi se vsedli in proučili problem sanacije svetovnega gospodarstva res do jedra. To so maloštevilni aktivisti, ki imajo svoje največje nasprotnike v melanholičnih pasi-vistih, ki ravnodušno stoje ob reki življenja in s patološko naslado zro v nagajive vrtinč-ke. Kdor zasleduje razvoj tega nenormalnega stanja od začetka pa vse do danes, lahko uvidi, da dobiva gospodarska kriza že neke oblike konstantnega značaja, kar pomeni, da bo treba Vložiti še več napora za rešitev in
in telesno začele rasti v vojnih in povojnih letih, generacije, ki prav za prav sploh še niso začele živeti v poklicih, za katere so se težko in v samozatajevanju pripravljale dolgo vrsto let. Tik pred vstopom v realno življenje in delom v njem, kjer bi lahko uresničili svoje načrte in ideale, pokazali svojo samostojnost in pripravljenost, jim je usoda zaprla vrata. Inteligenčna mladina, med njimi so zastopane že tri najmlajše učiteljske generacije, je kot zadnja zašla v armado brezposelnih.
Nas predvsem zanima stanje najmlajših, ki so poklicani, da bodo, upamo v kratkem, šli med narod, ne kot učitelji med štirimi stenami, temveč kot zreli borci in z ljubeznijo v srcu, katero bodo sejali med ljudstvom.
Tri učiteljske generacije so takoj po dovršenih študijah zašle v položaj, katerega prav gotovo niso predvidevale. Ne sme se preko dejstva, da so bili s podaljšanjem in poglobljenjem študija na učiteljiščih oškodovani časovno abiturienti, kateri sedaj zopet že leta čakajo namestitve. Starejše učiteljske generacije so sprva nekako ljubosumno gledale na abituriente, ki so dovršili učiteljišče že po preje omenjeni reformi. Reforma učiteljišč je bila glede poglobitve izobrazbe povsem u-mestna in kljub podaljšanju za eno leto. Preje so lahko abiturienti v najugodnejšem primeru končali maturo z 18. letom in običajno takoj dobili nameščenje, torej so šli že v pubertetni dobi med zrele ljudi, kdor se seveda ni zabarikadiral samo med šolske stene. Mislim, da bi bilo prav, da bi moral vsak učitelj, preden gre med narod, doseči polnoletnost. Saj je službovanje na kmetih nekaj drugega kot filozofiranje na vadnici. Seveda ne mislim s tem reči, da so sedanji abiturienti že a priori kvalitetno boljši od prejšnjih. Pač
pa se z vso upravičenostjo lahko trdi, da bodo danes sicer nezaposlene (in pravilni izraz, manuelni delavec je lahko brezposeln, duševni delavec pa je še vedno lahko zaposlen, včasih še prezaposlen!) mlade učiteljske generacije v bližnji bodočnosti resno prijele za delo v našem podeželju in med učiteljstvom samim.
Stanje, v kakršnem živimo danes, pa nima na prvi pogled samo negativnih strani, ima v sebi tudi nekaj pozitivnega. Koliko perečih problemov se je v dobi ugodnejše konjunkture prezrlo, ki pa so stopili v ospredje šele danes. Človeštvo se bo počasi začelo zavedati svojih napak in zablod, današnje stanje bo ljudi prav gotovo iztrebilo in spravilo na pravo pot. Še nikoli prej tako kot danes veljajo Goethejeve besede: »Es bildet sich ein Charakter im Strom der Welt!«
Mladi učiteljski abiturienti niso takoj po študijah vrgli knjig v kot, ne, prepričali so se, da je minimum, kar jim je dala šola. Za poklic, za kakršnega so se odločili, je treba temeljitih priprav in trdnosti, značaja, kot morda za noben drug poklic ne. Današnje težko stanje jih ni spravilo v malodušje in obup kljub mnogokrat nevzdržnim materialnim razmeram, saj med njimi ni magnatov, ki so prečestokrat združene s tihimi tragedijami in disonancami v družinah. Onim, ki so dopuščale razmere, so šli na univerzo, drugi pa se prav tako intenzivno pripravljajo za delo, ki ga z nezmanjšanim hrepenenjem pričakujejo in se mu niso odrekli že v pripravljanju. Te generacije bodo šle na delo pripravljene kot še nobene doslej. Lahko se reče, da so to duhovno zdrave generacije v moralnem pogledu neoporečne in nacionalno brezkompromisne v smislu jugoslovanskega edinstva.	Jenko Metod.
Stanovsko gospodarska razmišljanja
odpravo njenega kvarnega, vpliva na vsa področja gospodarskega in kulturnega življenja.
Največja, najtežja in obenem najdragocenejša žrtev krize pa je mladina, v ožjem smislu mlada inteligenca!
Iz najnovejšega poročila »Mednarodnega urada dela v Ženevi« je razvidno, kje je kriza med mladino pokosila največ. Razmeroma največje število nezaposlene mladine je v Nemčiji in to v glavnem pod 25. letom! V Zedinjenih državah so imeli že v 1930. 1. preko 2 milijona nezaposlene mladine pod 18. letom. V Vel. Britaniji je bilo letos meseca maja 140 tisoč nezaposlenih in sicer od 14. do 18. leta.
Tudi našo državo je zadel v tem pogledu težak udarec, saj ni bilo prizanešeno niti naši mladini. V vseh stanovih se je pojavila brezposelnost v glavnem med naraščajem. Prizadete so predvsem generacije, ki so duhovno
Gospodarska podlaga se maje, zato so v nevarnosti vse moralne in kulturne pridobitve, ki so se zgradile v težkem naporu preteklih dob.
»Učit. tovariš«, dne 16. nov. 1933.
Ta ugotovitev naše sekcije v pozivu za pristop h »Klubu vaške kulture« ne tiče sicer naše stanovske organizacije in njenih gospodarskih in socialnih ustanov, ampak naše vasi. Je pa tako tehtna in resnična, da v polnem obsegu velja za vsak stan in končno tudi za vsakega posameznika. Torej bi prav lahko veljala tudi za njene gospodarske in socialne ustanove.
V idejni stanovski organizaciji smo si ustvarili pravo gospodarsko podlago šele v teku zadnjih sedem, osem let. Tisoči našega članstva niso samo na papirju, ampak je vsak posameznik živ član, ki se vsaj zaveda svojih materialnih dolžnosti napram idejni stanovski organizaciji in te dolžnosti tudi izvršuje. Torej te vrste parasitov ni več med nami. In da smo danes — ko preživlja celokupna organizacija jugoslovanskega učitelj-stva težko krizo — mi v dravski banovini tako kompaktni in vsled tega, če že ne številčno, pa vsaj idejno tako močni, je to tudi precejšnja zasluga urejenega gospodarstva v stanovski organizaciji, ki proži sredstva za vzdrževanje in delovanje razmeroma velikega upravnega aparata, ki pa vsled naraščajočih poslov jedva zmaguje vse delo.
Naša sreska učit. društva so one važne celice v ustroju naše idejne stanovske organizacije, ki tvorijo podlago in obenem tudi središče za vsa stanovsko idejna vprašanja. Ona dajejo pravec sekciji za njeno delo. Ona ji prožijo tudi potrebna sredstva. In prav teko bi morala in bodo morala naša sreska društva postati glavne celice tudi za vse naše stanovsko gospodarsko in socialno delo. Kakor sc sedaj na sreskih društvih izkristalizira in jasno opredeli stališče članstva do vsakega stanovsko idejnega pokreta, prav tako moramo priti na jasno tudi v vseh stanovskih gospodarskih in socialnih vprašanjih. Vsi moramo vedeti tudi v tem oziru, kje smo in kaj hočemo.
Našemu članstvu je neobhodno potrebna vzgoja, da se bomo zavedali, kaj je stanovsko gospodarstvo, v čem obstoja in kolikega pomena je za ves stan in njegovo idejno borbo. Učiteljstvo vodi in sodeluje v marsikaterih gospodarskih in socialnih ustanovah, ki so namenjene drugim, ne pa lastnemu stanu. Ti gospodarski delavci se zavedajo, kako važnega pomena so dotične ustanove za kraj in ljudi, katerim so namenjene. A, da bi se poglobili v stanovsko gospodarska in socialna vprašanja, za to jim po veliki večini primanjkuje časa. Zato ta vprašanja ne pridejo na razpravljanja pri zborovanjih sreskih učiteljskih društev, temveč gremo mimo njih, kakor da bi se ne tikala nas in našega stanu. In vendar so ona temelj, na katerem sloni cela stavba organizacije.
Naša sreska učiteljska društva imajo menda vsa brez izjeme urejena lastna materialna organizacijska vprašanja. In vendar, če zasledujemo poročila o njihovih občnih zbo-
rih, dobimo le redko jasno sliko glede njihovega gmotnega stanja. Večinoma se ta točka odpravi s par splošnimi stavki, ki ne povedo skoraj nič. In vendar bi morali povedati vse s številkami. Kakor nimamo vzroka, da bi skrivali prebitke, prav tako ga nimamo za primanjkljaje. Poštenemu in dobremu gospodarstvu se ni nikjer potreba skrivati, torej tudi stanovskemu ne.
Res je, da naša sreska društva nimajo namena kopičiti materialnih sredstev, zlasti ne v tako težkih gospodarskih razmerah, kakor jih imamo sedaj. Zato živijo večinoma iz rok v usta, t. j., dohodke izenačijo s stroški. Kljub temu pa napravijo marsikatera prihranke, kar je znak dobrega in varčnega upravljanja z društvenimi sredstvi. Pri nekaterih so dosegli prihranki v teku let lepe tisočake. In kaj napravijo s tem imetjem? Po navadi obdržijo nekaj v rezervi, kar je docela pravilno. Zakaj, vedno je dobro imeti kaj v rezervi, da lahko zadostimo tudi nepredvidenim in nepričakovanim zahtevam, ki so navadno zvezane z gmotnimi žrtvami. Vendar pa ni potrebno, da bi bile te rezerve prevelike. Saj nova sredstva dotekajo sproti, kar je potrebno za normalne redne stroške. — Del viška pa se navadno razdeli v stanovsko dobrodelne svrhe in pa tudi v splošne. Prav redka pa so tista društva, ki bi se ob taki priliki spomnila lastnih naših gospodarskih in socialnih institucij vsaj s par sto-taki. In vendar bi moralo vladati med nami načelo, da ob takih prilikah mislimo v prvi vrsti na nje. če že ne moremo od vsakega posameznika zahtevati, da bi občutil in pojmoval pomen stanovskih gospodarskih ustanov in — po možnosti — tudi žrtvoval kaj v tak namen, potem to vsaj lahko zahtevamo od društva. Pri tem je potreba imeti pred očmi, da je često več vreden vzgojni moment, kakor pa resnični materialni efekt.
Naše učiteljstvo ima razne gospodarske in socialne ustanove, ki so se zadnja leta pretvorile v zadruge, katere niso bile že prej. Z vsemi temi ustanovami niso spojene samo materialne dobrine, katere nudijo svojim zadružnikom in stanu, ampak prav tako in še skoro bolj tudi moralne, ker so — ali bi vsaj morale biti — hrbtenica stanovski idejni borbi. Te nam samim vlivajo samozavest, da ne klonimo, te so nam priborile kolikortoliko stanovsko gospodarsko samostojnost, obenem pa tudi ugled v lajiškem svetu. Pa, da sem konkreten: Zamislimo si, da nimamo Samopomoči, ne svojih denarnih zavodov, ne tiskarne in ne doma v Mariboru, pa tudi ne tistega kupčka za dom v Ljubljani in še drugih ustanov. V kakšnem položaju bi bili mi sami! In mislite, da bi nas lajiški stanovi vsaj toliko respektirali, kakor nas respektirajo danes? Pa naj bi se še toliko pehali v svojem idealnem stremljenju kot kulturni delavci!
To poglavje je silno zanimivo in vredno, da se vanj poglobimo.
Vem, da so med nami tudi črnogledi, kateri iščejo kakor pri stanovski idejni organizaciji, tako tudi pri učiteljskih gospodarskih in socialnih ustanovah napake, in o teh napakah ti morejo govoriti ure in ure, čeprav gledajo celo stvar le od daleč in jim
niso znane podrobnosti. Ti črnogledi vidijo pri takih stanovskih ustanovah navadno le korita, pri katerih se pase nekaj posameznikov. O pravem in resničnem delu se tem ljudem niti ne sanja.
Kakor pa ni nobena človeška ustanova pod božjim solncem popolna, tako prav gotovo še niso popolne naše gospodarske in socialne ustanove. In tudi nikoli ne bodo docela. Zakaj življenje in čas proizvajata neprestano nove prilike in nove potrebe. In tem se je 'treba prilagoditi. Če ne, gresta preko nas. Kar je bilo dobro in prav še pred dvajsetimi leti, to danes marsikdaj odpove. Zato pa moramo tudi te svoje ustanove izpopolnjevati in jih prilagoditi sedanjim prilikam. Sicer ne na nos in vrat, ampak stopnjema in previdno. To pa moremo storiti le, ako pri njih sodelujemo kot pravnoveljavni člani. Tako potem lahko spoznamo resnične napake. In če jih zasledimo, ni samo naša pravica, temveč tudi neizprosna dolžnost, da jih bičamo na pravem mestu in o pravem času.
Razen ene, dveh izjem, imajo vse naše gospodarske in socialne ustanove neprimerno nizko število članstva. Če šteje idejna stanovska organizacija nad 3000 članov, potem je nepravilno in pa tudi nezdravo, da jih šteje gospodarska stanovska ustanova komaj par sto. Potem taka ustanova resnično ne nosi več upravičeno pridevka stanovska. To je potem prav za prav le ustanova ozkega kroga posameznikov, kateri pripadajo našemu stanu.
Zato moramo neprestano stremeti za tem, da pridobimo svojim gospodarskim in socialnim ustanovam primerno število članstva, ki bo vsaj v ^pravem razmerju s števi-
lom članstva pri idejni stanovski organizaciji. Idealni cilj naš mora biti pri tem ta, da bo vsaik član idejne organizacije tudi član stanovskih gospodarskih in socialnih ustanov.
Vem, da je ta cilj še daleč in ga ne bomo mogli tako hitro uresničiti, zlasti ne v sedanjih gospodarskih prilikah. Približamo se mu pa kljub temu lahko vsako leto za nekaj korakov. Da se bo to zgodilo že v doglednem času, o tem sem tako trdno u ver j en, kakor sem siguren, da bom umrl. Slovensko učiteljstvo je že izvedlo in doseglo marsikaj nepričakovanega še celo v tistih časih, ko je bilo še razdvojeno. Pa bi ne izvedlo in doseglo, ko je idejno strnjeno in kompaktno? Le ho-teti je potreba!
Vsa ta dejstva morajo imeti pred očmi naša sreska učiteljska društva. Vsaj ta bi morala biti vsa včlanjena pri vseh naših gospodarskih ustanovah. Pa ne samo z enim, ampak z večjim številom deležev. Te deleže naj bi vplačevala brez posebne obremenitve članstva iz letnih prihrankov, enkrat za to, drugič za drugo ustanovo. Nekatera bi lahko postala celo ustanovniki z večjo vsoto, če se slučajno prihrani. Vsaj del rezerve bi prišel na ta način v kroženje in v prid našim ustanovam. Mesto da leži v poštni hranilnici, v drugih denarnih zavodih ali pa celo doma, bi tako koristil stanu in njegovim ustanovam.
Tega dejstva menda ni potreba še posebej utemeljevati. In vendar je še dokaj sres. učiteljskih društev v naši sekciji, ki niso člani niti ene gospodarske stanovske ustanove, dasi bi bila lahko že pri vseh. Pa jim ni prišlo na misel. Tudi to je stanovsko gospodarska neorientiranost in — nezavednost.
Pa bodi za danes dovolj!
V obrambo naSih kmetsko in goipodinJsko nadaljevalnih Sol
SMER KMETSKO IN GOSPODINJSKO NADALJEVALNIH ŠOL V DRAVSKI BANOVINI
V odgovor na notico: »Kmetijski pouk šoli odrasle mladine« objavljeno v »Pohodu« dne 18. t. m. podajamo v izvlečku le par stavkov iz pravilnika za te šole.
Točka 3 pravilnika se pa glasi: (§ 2, t. 3): Kmetsko-nad. šola mora upoštevati krajevne razmere in potrebe; iz njih naj organično raste v stalno ljudsko prosvetno središče duhovne, poklicne, narodne in državljanske vzgoje vsega kmetskega ljudstva. — Ta točka je v pravilniku že od 1. 1928. Učni načrt ima poseben predmet: Državoznanstvo, združeno z državljansko vzgojo.
Iz odlokov kraljevske banske uprave, po katerih navodilih učiteljstvo dela, naj navedemo le par odstavkov:
Nadaljevalna šola mora v kmetu krepiti spoznanje in zavest, da je kriza kmetskega stanu žalostna nujnost svetovne gospodarske krize ter da je rešitev možna z razumnim zadružnim delom v močni Jugoslaviji. Nadaljevalna šola mora gojiti in širiti ne samo med učenci, ampak med prebivalstvom sploh zdrav optimizem, ki ga ne morejo streti ne trenutni neuspehi ne težke gospodarske prilike.
Z zdravim optimizmom in z veseljem do ustvarjajočega dela morajo te šole smotreno prepojiti doraščajoči kmetski rod, da bo kljub duhovni in gospodarski depresiji z nezlomljivo voljo gradil zdravo kmetsko in jugoslovansko kulturo.
IZ SEJE ODBORA UČITELJIC GOSPODINJSKO NADALJEVALNIH ŠOL
Dne 25. novembra t. 1. se je vršila v Ljubljani prva seja ožjega odbora učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol. Na zadnji seji. ki je bila 10. novem, pred delovnim občestvom v Celju se je sklenilo ustanoviti poleg širjega tudi ožji odbor 3 članic, ki bo imel redne seje vsaj vsak mesec.
Namen ustanovitve tega odbora je poživ-Ijenje in poglobitev dela gospodinjsko nadaljevalnih šol, kakor tudi medsebojnega stika z voditeljicami. Radi tega se je izvršila v šir-
jem odboru sprememba. Tovarišica Marija Pleškova je prevzela podpredsedstvo ter vodi vse delo ožjega odbora, tajnica je tov. Andreja Grum-Skuljeva, blagajničarka tov. Marta Plavšakova, ostali odbor je neizpremenjen s tov. Anko Mešičkovo, kot predsednico. Zgoraj imenovane 3 tovarišice tvorijo ožji odbor.
Na seji ožjega odbora v Ljubljani se je razpravljalo o članku: Kmetijski pouk šoli odrasle mladine, ki ga je objavil »Pohod« 18. nov. t. 1., v katerem žali učiteljstvo teh šol kakor bi nadaljevalno šolstvo širilo partiku-larizem med kmetsko mladino. Odbor je sestavil spomenico ter jo odposlal gg. banu, podbanu in banski upravi, s prošnjo, da se to šolstvo posebno zaščiti in krivci pozovejo na odgovor.
Tovarišice, ne pustite se begati po tem in sličnih napadih. Spomnite se samo na zadnje občestvo v Celju, kjer smo kot velika duhovno visoko stoječa skupščina razmotrivale kako pomaga gospodinjsko nadaljevalna šola kmetskim ženam s tem, da jih uči preudarnega gospodinjstva, jih vzgaja v dobre matere in državljanke ter kakšna pota zavzamemo zadevno tudi za naprej, vse v korist in procvit naše države Jugoslavije.
Bodimo si v svesti pravilnosti svojega programa, po katerem delamo že od prvega početka nadaljevalnih šol, ki smo ga ponovno izpovedale na delovnem občestvu v Celju: zdrava sodobna kraetska kultura, praktična vzgoja kmetske gospodinje, ljubezen in zvestoba do države.
Razposlale so se okrožnice za priglasitev v počitniški pripravljalni tečaj, kakor je bilo sklenjeno na občestvu. Ena voditeljica v sre-zu je dobila okrožnico, ki jo bo raztolmačila na društvenem zborovanju JUU. Vse tovarišice, ki so dobile to okrožnico, naj akcijo dosledno izvedejo v korist, zdravega razvoja tega šolstva.
Na željo vodiiteljic ponovno objavimo imena zastopnic po okrožjih,
Mešiček Anka, Krče vina pri Mariboru: Maribor desni in levi breg, Dravograd, Preva-lje, Ptuj.
Pleško Marija, Vrhnika,: Ljubljana — okolica, Logatec.
Andreja Grum-Skuljeva, Gabrk p. Škofja Loka: Kranj, Radovljica, Kamnik, Škofja Loka.
Plavšak Marta, Trbovlje: Laško, Litija, Brežice.
Rodič Tinca, Stopiče pri Novem mestu: Kočevje, Krško. Novo mesto.
Jankovič Mira, Vojnik pri Celju: Celje, Gornji grad, Slovenjgradec.
Burdian Pavla, Šmarje pri Jelšah: Konjice, Šmarje pri Jelšah.
Pečnik Angela, Čentiba, Prekmurje: Dolj-na Lendava, Muska Sobota, Ljutomer.
Vse voditeljice naj pošiljajo svoje želje, predloge in nasvete svojim zastopnicam po okrožjih, zastopnice pa na odbor tajnici.
KMETIJSKI POUK ŠOLI ODRASLE MLADINE.
Nekdo je v »Pohodu« z dne 18. novembra orisal stanje našega kmetsko-nadaljeval-nega šolstva in nas na način, ki kaže tega skrbnega dopisnika v čudni luči.
Najbrž se je šele zbudil, da ve le to, kar se godi v tujini; tega, kar je pri nas, pa ne. Če bi se hotel resno informirati, preden je napisal ta članek, bi dobil lahko točne podatke pri banovini in pri naši sekciji. Lahko se prepriča, da smo tudi mi sami informirani o gibanju v tujini in tudi, da se je izjavil ravno o tem našem delu neki organizator tega šolstva v tujini pohvalno.
Večkrat smo se že uverili, da mnogi ne čutijo, da se je čas premaknil in da sme zahtevati pravice zase vsak, da se njegovo delo ne prizna samo z lepo hesedo. Še vedno mislijo nekateri, da je v interesu napredka, če si domišljajo, da imajo monopol na vse, drugi pa naj le delajo in molče. Pri raznih strokovnih društvih se pojavljajo vsako leto trenja; ne vsled tega, ker zahtevamo povsod zastopstvo, kjer delamo, ampak vsled ani-moznosti proti našemu stanu.
Če je piscu res za to. da pomaga narodu — saj piše, da je življenje danes resno, strogo in realno — bo iskal v dosego uspehov, sodelovanja in pomoči vseh onih, ki posvečajo temu delu največjo pažnjo. Tako delamo
mi. Nezaupanje napram stanu pa vzbujajo le slabiči.
Pisec članka tudi ne more razumeti, da potrebuje šoli odrasel fant neko podlago, splošno kmečko izobrazbo, ki mu omogoči, da lahko sledi strokovnim predavanjem. Če ne bomo tega nudili mi mladini, kdo pa naj drugi. Zdi se mi, da dopisnik prav malo pozna razmere na deželi. Če bomo pustili mi mladino, bo reševala ta narod z nogometom.
Kakšen uspeh rode predavanja in enotedenski tečaji, lahko dokažem, ako želi kdo dokazov. Le stalen kontakt omogoči napredek. Ali ve ta dopisnik, kako so delale podružnice kmetijske družhe, ko so nas odslovile.
Morda piscu ni znano, da smo se vedno borili za izpolnitev in izobrazbo kmetskega naraščaja in trdo delali v prostem času in ob večerih. Romantika našega življenja je že davno za nami.
Vodstvo kmetsko nadaljevalnih šol se je poverilo le učrteljstvu, ki ima razven tečajev, ki jih je napravilo v času svojih počitnic, tudi izpopolnilne tečaje, ki jih je organizirala banska uprava in naša organizacija in z zadostno prakso, ki si jo je pridobilo s študijem strokovnih knjig in s prakso.
Naša organizacija in članstvo se prav dobro zaveda časa. Pogleda naj se samo naše delo, program naših tečajev in našo »Pro-sveto«. Samo naš stan žrtvuje znaten, del počitnic in denar zato, da pomaga narodu.
Očitki glede državljanske vzgoje so, milo rečeno, nesramni. Kdo pa je delal in dela med narodom za idejo nacionalne države. Ali ne leži vse to delo na deželi na naših ramah. Ali ne pozna anonimni dopisnik našega dela. pa tudi naših uspehov? V članku sem iskal konkretnih nasvetov. Rad bi vedel, kako bi reformiral pisec to šolstvo; saj to bi imel biti namen članka. S spremembo osebe — v tem grmu bo zajec? Povejte nam kaj stvarnega. Z izpadi se ne pomaga narodu in se ne gradi. Če hoče pisec pomagati narodu, mora priti v naše vrste, med nas, ki delamo, — pa mu bomo hvaležni za vsak dober in pameten svet, še bolj pa za dober zgled.
I. Hrovat.
Drobiž iz učiteljske torbe
(Nabral
V uredništvu »Učitelja« se je izvršila osebna sprememba. Dosedanji urednik tovariš Vujica Petkovič je podal ostavko na svoj položaj. Izvršni odbor JUU pa je izbral za novega urednika tovariša Radiša M. Stefano-viča, ki je upravitelj vadnice na ženski učiteljski soli v Beogradu. Stefanovič se je že doslej precej pridno udejstvoval na pedagoškem polju in je bil sotrudnik raznih pedagoških listov. Obvlada odlično italijanščino ter se je temeljito poglobil v Montessori-nino pedagogiko. V poslednjem času se je močno poglobil v institucijo otroških vrtcev ter jih skušal popularizirati in modernizirati. Na Solunski fronti, kjer je bil komandir čete, je bil odlikovan s francoskim odlikovanjem legije časti. Tovarišu Stefanoviču k imenovanju za urednika »Učitelja« iskreno čestitamo in smo prepričani, da ga bo dvignil na višino modernega sodobnega evropskega pedagoškega glasila.
»Narodna prosveta« posestrima našega »Učiteljskega tovariša« prinaša često tudi in-serate zdravnikov, zobozdravnikov in drugih. V njih navajajo popuste, ki jih dajejo pacientom iz učiteljskega stanu. Zanimiva je opazka nekega zobnega kirurga, ki je izšla v »N. P.« nedavno in javlja dr. X. Y„ absolvent medicinske fakultete v Nanciju v Franciji: »Kao učiteljski sin dajem učiteljskim porodicama 20% popusta.«
Geza Kohn ima največje založništvo knjig v srbskem predelu naše države. Zanimivo je, da je mož iz učiteljske rodovine. Njegov oče je učiteljeval v sosednjem Ze-munu, ki je bil tedaj še avstrijski. Mladi
—nč—.)
Geza pa se je preselil v Beograd ter stopil v tiskarsko obrt. Po pravici ga nazivajo Srbi za svojega največjega kulturnega dobrotnika. Saj nosi večina srbskih knjig ime njegovega založništva. V poslednjem času je založil tudi knjige za narodne šole z nemškim učnim jezikom in je v njegovi založbi izšlo šest knjig našega ožjega rojaka Pavla Flereta, ki jih je napisal za nemške manjšinske šole in so vse odobrene od ministrstva prosvetc.
Šolskemu radiju posvečajo po vsem kulturnem svetu največjo pažnjo, V programu šolskih radio oddaj sodelujejo često tudi najvišji državni funkcionarji. Tako je n. pr. govoril v radiu prosvetni minister ČSR dr. De-rer šolski mladini ob 15-letnici obstoja republike. Brnska radio oddajna postaja pa je stopila tudi v službo pedagogike. Ob vseslo-vanskem pedagoškem kongresu, ki se je vršil tam ob koncu prejšnjega meseca, je prenašal mikrofon del kongresnega programa.
Naš tovariš iz Vardarske banovine, ki poučuje prirodopis in kmetijstvo na šolskem vrtu, gotovo ni menil, da se bo glas o njegovi delovni šoli raznesel tudi med nas. V dokaz, da ima učiteljski stan povsod tež-koče, navajamo, da so tovariša iz južnega dela naše države naznanili nekateri neuvidevni starši predpostavljenim oblastvom z glavno argumentacijo, češ: šolarji imajo svoje knjige in iz teh se naj uče, vrt pa naj pusti v miru. Na vrt pa naj gre le — seljak!...
Učiteljske lige za poglobitev stikov med narodi Male antante ter z državami, ki so
f Ljudevitu Mlakarju
Ob sedmini.
Težko je človeku, kadar stoji ob odprtem grobu, pa naj polagajo vanj kogarkoli že, dvakrat pa mu je težko, če izročajo zemlji nekoga, ki ga v življenju ne bo mogel nikoli pozabiti. In ta nekdo, ki ni bil samo znanec, prijatelj, tovariš, ki je bil vzgojnik, ki je s svojo globoko, skrito, bogato dušo zajemal in črpal iz nam neznanih in nedoumljivih sil svojega življenja. Ta človek — vzgojnik, je bil tisti, ki ga je pred kratkim sprejela zemlja.
Dolg in nepregleden žalni sprevod se je zgrnil okrog črne jame, da izkaže zadnjo čast in slovo svojemu dolgoletnemu zvestemu prijatelju, iskrenemu tovarišu in nepozabnemu profesorju.
Stisnilo nas je pri srcu. Torej je vendarle resnica. Do zadnjega trenutka tega skoraj ni mogel verjeti nihče. Pa je padla na krsto prva gruda, za njim še druga in tretja. Ta votel ropot pa je s svojo neizpodbitno resničnostjo našel pot v vsa mlada srca številne množice, stoječe okrog groba. Zdaj se je pričelo tisto slovo, ko hočemo še prav v zadnjem trenutku, ko se že zapirajo vrata minljivosti in odpirajo dvori večnosti, razvozlati in doumeti ono veliko in skrivnostno silo, ki smo jo občudovali do današnjega dne. Saj ni zapustil ne bogastva, ne denarja, ne visokih hiš, samo troje ljudi, ki jim je bil oče, pa tisto majhno in skrito delo, ki mu je žrtvoval življenje. Taka je usoda vseh onih, ki so se udinjali in se še udinjajo z vzgojo mladine in peresom.
Tako delo zahteva poštenega, značajnega, iskrenega človeka, takega, ki se zna žrtvovati, ki zna in more sebe zatajiti, ki se je dokopal do onega velikega spoznanja, da je edini smisel človekovega življenja — delo. Ko smo stali ob grobu vsi oni, ki smo kdaj poslušali njegovo besedo, nam je bilo to spoznanje bridko. Bila je slovenska beseda, ki jo je oznanjal. Strogo, očitajoče, dosledno, neizprosno. Kdo je danes še, ki bi vse svoje življenje posvetil pravilnosti oblikovanja, da bi ostala izražena misel čista in jasna? Često premišljujem tole, da je vendarle vkljub vsej študentovski jezi in nerazumevanju, vsaka rdeča pika, klicaj ali vprašaj, košček ljubezni in hotenja nekomu dobro storiti. In če pomislimo še na to, da bi vse tisto posušeno rdečilo na mrtvem papirju odtehtalo kri živega človeka, je to dokaz, pred katerim je treba kloniti glavo in mnogo misliti. Ni dajal s suho besedo in brezizrazno kretnjo, marveč s svežim glasom in preudarno ter v smehu in veselju. Prav tako je bilo vse njegovo delo in ne sama v šoli, tudi drugje. Kakor ga bo težko pogrešala šola, tako ga bodo težko pogrešala vsa ona številna društva, pri katerih je bil aktivni in požrtvovalni delavec. Človek, katerega življenjska pot ni bila z rožicami postlana, marveč grenka, preprežena z vsemi težavami in bridkostmi življenjske usode, more biti pač samo dober učitelj — pedagog.
¡Vsi, ki smo stali ob grobu, smo občutili to resnico, ki je ne more spremeniti nihče. Pred nami se je vila vsa ona dolga pot, ki jo je zatčel tam nekje ob vznožju Pohorja in ki ga je vodila v široki svet skozi Dunaj in Pra-
go ter ga pripeljala po velikih ovinkih nazaj v domovino, pot, na katero jih je odšlo veliko, vrnilo pa malo. Živo smo občutili, da je njegova življenjska pot končana, da je legel utrujen in izmučen k zaslužnemu počitku, toda obenem s tem spoznanjem, pa nam je raslo v srcih tudi drugo, to, da je pred nami, ki smo komaj dobro stopili v svet, še vsa pot neprehojena in da nas čaka še marsikaj in da nam ne bo nič prizanešeno. To je bil tudi drugi memento, ki je vzdramil naša srca, da smo ob grobu začutili, kako rastemo v novo življenje.
Ob njegovem grobu so stale cele učiteljske generacije. Živo jim je zazvenela v srcih pokojnikova učeniška beseda: Delo za narod je najvišji poklic. Učiteljišče naj stremi vedno in povsod predvsem za tem, da vzgoji cele, značajne, poštene ljudi, ki bodo vredni svojega poklica, ki bodo močni delavci na polju narodne prosvete. ki naj bodo taki, da bo gledalo ljudstvo v njih svoje glasnike, na katere se lahko obrnejo ob vsaki priliki. Kdor ni rojen za učitelja in kdor ni prišel do tega spoznanja, naj raje opusti brezploden trud in naj si poišče svojim težnjam odgovarjajoče delo.
Res, to je bila učeniška beseda! Vsi smo jo občutili kot en sam. Še zadnji hip, prav zadnji, je klicala iz groba vsa živa, vroča in prepričevalna.
Da bi vsi tisti, ki so stali ob pokojnikovem grobu, ko se bodo poslavljali na isti način od sveta in življenja, lahko rekli še tisti zadnji, prav zadnji hip: Nisem živel zastonj!
Moje delo je bilo bogato. Dal Bog, da bi padlo seme na rodovitno zemljo.
Poleg vseh neštetih vencev mu poklanjamo na grob tudi mi svoja: Večen spomin in iskreno hvaležnost.
Šprajc Albin:
t Josip Berce
Za vsako deveto stvar je beseda. Za najglobljo, najtišjo je ni!
(Ivan Cankar.)
Tebi, moj »alter ego«, tovariš in najboljši prijatelj, naj pišem posmrtnico, ko mi zalivajo oko solze! — Sredi ogromnega dela za Tvojo ljubljeno svečinsko mladino, državo in narod si se moral zgruditi, od srčne kapi zadet, ko je obmejna Svečina še bila najbolj potrebna Tvojega preizkušenega vodstva. Tvojih nasvetov, Tvojega dela! — Pač nedoumljiva so pota božje Previdnosti! Jedva štiri leta si bil v kraljevini Jugoslaviji upravitelj obmejne štirirazredne narodne šole, naš najboljši sosed, tovariš in prijatelj! In kolikega ogromnega dela si izvršil tekom teh borih štirih let! Kakšne silne brazde si zoral! — Preustrojil si šolo v moderno šolo delavnico, napravil si iz šolskega vrta park. Ti veliki ljubitelj prirode, dvignil si čebelarstvo, vodil si pevsko društvo in zbor, ki se lahko postavi ob bok najboljšim iz bližnje in dalj-nje okolice, prirejal si in vodil odrske prireditve z nežno šolsko mladino in odraslimi, s slednjimi si seznanjal ljudstvo z najbolj-
naši državi naklonjene, so vzbudile vse povsod veliko zanimanje. Iniciator predloga o ustanovitvi učiteljskih lig, tov. Ivan Dimnik, pa bo moral izdelati še podrobne pravilnike, da stopijo lige čim preje v življenje. Prav te dni poglabljajo naši državni krmarji gospodarske temelje Mali antanti. Naj jim slede še učiteljski za kulturne stike. Pred nedavnim se je mudil v naši državi poljski narodni poslanec Mihael Wovžinovski, naš stanovski drug in predsednik Vseslovanskega učiteljskega saveza. Stopil je v stike z ofici-
jelnimi predstavniki naše organizacije v Beogradu.
Izmed štirih knjig, ki jih je izdala za leto 1934. naša Vodnikova družba, jih je polovica izpod peres naših stanovskih tovarišev. Ljubljanska tovarišica lika Vaštetova nam je v »Vražjem dekletu« prikazala Valvazorja in njegovo dobo, celjski tovariš Franjo Roš pa nam je osvežil v knjigi »Zvesta četa« spomine na naša dijaška leta in na čase, ko se je ustanavljala naša Jugoslavija.
SploSne vesti
—	Manifestacijski obhod v proslavo 15 letnice osvobojenja. V proslavo 151etnice osvobojenja prirede združene bojne organizacije v Ljubljani v petek 1. decembra manifestacijski obhod. Vabimo vse tovarišice in tovariše, da se tega obhoda polnoštevilno udeležijo. Navzočnost smatramo za moralno dolžnost. Zbirališče za članice in člane JUU bo na Kongresnem trgu pred manufakturno trgovino Novak ob 16'45. Vse članstvo vabimo, da se polnoštevilno odzove!
—	Kongres mednarodne učiteljske federacije. Izvršni odbor mednarodne učiteljske federacije v Parizu je sporočil Jugosloven-skemu učiteljskemu udruženju željo, da naj bi bil kongres federacije za 1. 1934. v kakem mestu Jugoslavije. Izvršni odbor JUU je predlagal Beograd, Split ali Dubrovnik. Glavni odbor federacije je odgovoril, da je določen Beograd za letošnji kongres, ako ta ne bo mogel biti na Dunaju. Večina evropskih učiteljskih udruženj je radi ugodnih komunikacij predlagala Dunaj. Ako bodo politične razmere v Avstriji dovoljevale, bo kongres na Dunaju, a v nasprotnem primeru pa v Beogradu, o čemer bo naše udruženje pravočasno obveščeno. To bi bil prvi mednarodni učiteljski kongres v naši državi.
—	Zavarovanje naročnikov »Narodne prosvete«. Uprava »Narodne prosvete« proučuje načrt za zavarovanje vseh naročnikov lista za primer smrti zaradi nesreče. Naročniki ne bodo plačevali nikakih posebnih pristojbin. pač pa bo zavarovan vsak naročnik, ki je plačal dolgovano naročnino za prejšnje leto in naročnino za tekoče leto. Šole, ki so naročene na »Nar. prosveto« lahko določijo upravitelja, ki bo zavarovan. — Da bo mogoče realizirati zamisel, je potrebno, da vsi naročniki vplačajo dolžno naročnino za prejšnja leta.
—	Pokret mlade slovenske vasi in uči-teljstvo. Pod tem naslovom smo priobčili v štev. 16. »Učiteljskega tovariša« članek, ki mu je pomotoma izostal podpis pisca. Članek je spisal g. Stanko Tomšič.
—	Francosko odlikovanje slov. učiteljice.
Dne 25. novembra t. 1. je bila v francoskem institutu odlikovana tovarišica Minka Oča-kar, učiteljica v Sv. Križu pri Kostanjevici. Francoska vlada ji je poklonila red officier d' academic. Izročil ga ji je francoski konzul g. marquis Emanuel de Neuville, ki je ob odlikovanju poudarjal, da ji je francoska vlada poklonila to visoko odlikovanje kot priznanje za njeno sodelovanje na mednarodnem vzgojnem področju. Sodelovala je na mednarodnem pedagoškem kongresu v Nizzi in Parizu. Znano nam je tudi, da njeni učenci dopisujejo učencem v Francijo. V teh dopisih jim opisujejo lepoto naše kraljevine. Iz Francije pa odgovarjajo njenim učencem francoski učenci z opisi Francije. Na ta način goji medsebojno spoznavanje in medsebojno ljubezen. Časti-tamo!
—	Zemljevid »Kamniške planine, Gorenjska ravnina in Ljubljansko polje« je izšel v založbi Učiteljskega doma v Ljubljani. Šolska oblast je priporočila njegovo rabo pri pouku, ker je res izvrstno učilo. Pri večjem odjemu stane kos samo 4 Din. V isti založbi so izšle Ribičičeve »Igrice«. Vezane stanejo 9 Din, broš. pa samo 6 Din. Naročajte! Pripravne so za šolske odre!
šimi domačimi deli, bil si »spiritus agens« Sokola, streljačke družine, Ciril - Metodove podružnice, Jadranske straže, tajnik dveh bivših občin, blagajnik sreskega učiteljskega društva JUU, iniciativni sotrudnik našega »Pedagoškega krožka« i. t. d. Kdo bi mogel danes vse našteti pa primerno oceniti Tvoje, dovoli, — apostolsko delo — tu ob meji! — Osem govornikov je proslavilo pri Tvoji odprti gomili Tvoje mnogostransko delo; aH si jih slišal, »alter ego«?... Dovoli, da seznanim naše tovariše in tovarišice še malo s Tvojim prejšnjim življenjem in življenjskim delom. Rojen si bil 31. marca 1889. leta v Dornbergu, naši neodrešeni domovini. Služboval si v Čepovanu, Prvačini in Oseku. Bil si časten občan občine Osek, kjer si bil tudi nadučitelj. Ko bi bil moral oditi radi odločnega slovanskega mišljenja v Bari, kjer so Ti tvojo najboljšo življenjsko družico hoteli prestaviti 80 km od Tebe v oddaljeni Oric, in si bil izpostavljen vsem mogočim šikanam, si resigniral na službo in prišel srečno v našo Jugoslavijo orat ledino tu ob meji. Svoje sončne domovine nisi nikoli pozabil, bil si vedno njen najboljši sin. — Ko smo stali skrušeni ob Tvoji gomili, ali si slišal tudi jok in stok Tvoje šolske mladine, tugo in bolest naših src?!...
Joža! »Alter ego«! Nad zvezdami se vidimo, to naj bo naša uteha in tolažba v teh žalostnih dnevih, ko smo izgubili Tebe, našega najboljšega prijatelja in tovariša! Predobri Joža, počivaj v Bogu! Spomin na Te v naših srcih ne bo ugasnil, živel bo do konca naših dni.
—	Obvestilo. V učiteljskih krogih se v zadnjem času pogosto čuje želja, da bi dobili praktično knjigo za pouk telovadbe na osnovnih šolah. Zato sem se odločil, da sestavim tako delo v štirih zvezkih, za vsak razred posebej, in sicer po načelih delovne šole in strnjenega pouka. Za prvi razred je knjiga že sestavljena in ilustrirana ter se nahaja že dalj časa pri »Prosvetnem savetu v Beogradu«, da jo priporoči in odobri za učiteljske knjižnice. Ako bo šlo po sreči, bo knjiga do Velike noči izšla, sicer pa gotovo do konca šolskega leta. Toliko v vednost vsem, ki so ime ustmeno ali pismeno vprašali, kdaj bo knjiga izšla. — Bajželj Iv., strokovni učitelj v pok.
—	Našel sem damsko uro. Dobi se pri
Perku Ivanu, šol. uprav. Vrhpolje, pošta Moravče.
—	Esperanto je razširjen v vseh državah. Vse vlade ga priporočajo in tudi denarno podpirajo, zato bi bilo potrebno, da se tudi pri nas začne učiteljstvo zanimati za ta jezik. Vsem onim, ki to resno žele. naznanjam, da otvorim s 1. januarjem 1934. pismeni espe-rantski tečaj za začetnike in za one, ki so se že kedaj učili esperanto. Učnina mesečno Din 15'—. Natančne informacije daje Jezikovna dopisna šola na Jesenicah (Gor.). Priložite znamko za odgovor.
Uiifieliski pravnik
§ Ocene učiteljstva. V Roč. katalogu na
strani 72, prosim, popravite oceno »nezadosten« v »slab« (2) in »prav slab« (1) v pravilno »nezadosten«, kakor predvideva te rede § 104. zak. o nar. š. v Službenem listu kos 25, štev. 110 z dne 28. II. 1930.
V. G.
§ Kako prideš do duplikata. Pripetilo se je, da sem nekam založil otrokovo gimnazijsko izpričevalo, brez katerega je vpis v novi višji razred nemogoč. Mislil sem: kar h g. ravnatelju pojdem. kolek bom plačal in dupli-kat bo tu. Pa ni tako. Da bodo tovariši, ki bi jih doletela podobna smola, prišli po najhitrejši poti do zaželenega cilja, naj postopajo takole:
Najprej pišejo ali naj se napotijo v Ljubljansko Merkurjevo tiskarno v Gregorčičevi ulici, in sicer na upravo uradnega Službenega lista. Tam dobe potrdilo, da bo tega in tega dne uradno razglašena neveljavnost izgubljene listine. Za natisk plačajo takoj, ali pa pozneje po položnici 46 Din. Morda kaj več ali manj, kakršno je pač število vrstic. Na potrdilo nalepijo kolek za 2 Din in ga prilože prošnji na bansko upravo. V prošnji prosiš, naj banska uprava dovoli temu in temu ravnateljstvu izstavo takega in takega duplikata. Prošnjo kolekuješ samo s 5 Din. Pri banski upravi je zadeva v par dneh rešena in tekom tedna že lahko dobiš pri g. direktorju dupli-kat. S seboj pa prinest še kolek za 5 in 20 Din. Skupaj te torej stane duplikat gimnazijskega izpričevala okrog 104 Din, plus pota in drugi stroški. Poleg vsega pa te še preganja, — vsaj mene je — še — moralični maček.	B.
Mladinska matica
Še par dni časa imate do Miklavža. Ne čakajte več! Napravite otrokom veselje s knjigami Mladinske matice. Okoristite se vsi 25% do 50% popusta.
V nekaj tednih smo razprodali nad 1500 izvodov knjig. V zalogi so še po Din 2'50 broširane in po Din 5' vezane naslednje knjige: Miškolin, Lukec in njegov škorec, Kako smo delali radio. Kresnice IV. in Vrtnari-čice. Broširane po Din 3'50, vezane po 6 Din: Kresnice II., Začarani krogi (samo vez.), Br-konja Čeljustnik, Za vesele in žalostne čase. Lovci na mikrobe. — Posamezni vezani letniki Našega roda so po 21 Din.
Od izrednih publikacij imamo še: Miklavževa noč broš. Din 12"—, vez. Din 16'50. Tiho življenje broš. Din 6'—, vez. Din 9'— in Din 12'— in Tesla broš. Din 20'—, vezano Din 24'— in Din 28'—. Naročila se odpošljejo še isti dan, ko jih uprava dobi, tako da jih lahko dobijo vsi še pravočasno.
ANKETA ZA MLADINSKI ČASOPIS
Ob navzočnosti odbora Mladinske m., iniciatorjev za Mladinski časopis, izbranih na skupščini, se je vršila dne 26. t. m. v Ljubljani anketa za mladinski časopis. Anketi je prisostvoval tudi predsednik sekcije JUU in 2 zastopnika sreskih društev.
Najprej so se prečitali tozadevni sklepi banov, skupščine, potem predlogi ormoškega sreskega društva in končno pismi tov. Vranca in Tratarja, ki se ankete nista mogla udeležiti in sta poslala zato svoje pismene predloge.
Debata se je sukala najprej okrog vprašanja, ali naj se izda poizkusna številka mladinskega časopisa ali ne.
V tem pogledu se je sklenilo: Poizkusna številka naj izide. December in januar naj se uporabita za vestno prjpravo, list pa naj izide v februarju. V marcu in aprilu zavzame učiteljstvo na zborovanjih svoje stališče, da pride pripravljeno k skupščini, kjer bo samo odločalo, ali naj izhaja z novim šolskim letom nadalje »Naš rod« s publikacijami M. M. kot dosedaj, ali pa novi mladinski časopis. Oboje hkrati v teh težkih časih ne more izhajati, življenje enega pomeni smrt drugega.
Da se laže izvršijo kalkulacije glede stroškov, izide poskusna številka v isti nakladi kot »Naš rod« in se bo razposlala kot priloga temu proti doplačilu 50 par za številko.
Priprave za časopis izvrši poseben odbor 5 članov, ki obenem uredi to številko. V ta odbor so izbrani: tov. Župančič, Dovgan, Žerjav, Jurančič in Vrane.
Za seje imenovanega odbora da M. M. na razpolago po 300 Din za vsako sejo v najvišjem znesku 1500 Din. — Izplačila izvrši tov. Župančič, kateremu anketa poveri tudi nalogo, da skliče prvo sejo.
Vsi sklepi teh sej naj se pošiljajo sekciji JUU v Ljubljani obenem s kopijo za M. M., da bosta o vsem poučena.
Do izida poskusne številke mladinskega časopisa naj se vse debate za novi časopis
ali proti njemu ne objavljajo v listih. Vsi morebitni nasveti in mnenja naj se pošiljajo ta čas sekciji z opombo, da jih da v pogled tudi odboru M. M. Istočasno s poskusno številko se razpošlje učiteljstvu okrožnica z navodili, kako naj se postopa, da se izve, kako je mladina v resnici poizkusni list sprejela in ali je za »Naš rod« ali za novi časopis. Tudi učitelji naj podajo ta čas svoje mnenje o uporabljivosti takega lista. Zato naj se otvori tedaj debata na vseh učiteljskih zborovanjih in v »Učit. tovarišu«. Tu naj poda svoje mnenje predvsem odbor za časopis sam, pa tudi odbor M. M., sekcija JUU in eventualno še razne osebnosti iz pedagoškega in literarnega sveta.
Učiteljstvo bo stalo v tem pogledu pred skupščino pred važnim korakom, zato mora biti vestno pripravljeno, da bo prav odločilo.
Naša gospodarska organizacija
—g Učiteljski dom v Ljubljani. V spomin na Ganglovo 601etnico je poklonil domu tovariš g. Juraj Režek, učitelj v pok. v Ljubljani, sto dinarjev. Koliko bo imel posnemovalcev? Tovariš V. K. iz K. drži svojo obljubo in je poslal domu 100 Din kot 2. obrok. Naj bosta navedena vsem ostalim svetal zgled!
Blagajnik Lj. učit. doma.
—g Članom Učit. Samopomoči. V mesecu novembru t. 1. nismo imeli nobenega smrtnega primera. Zato so prejeli člani, ki imajo za pretečene mesece poravnane vse članske prispevke, v teh dneh položnice za poravnavo prispevka podpornega sklada za januar in februar 1934. in sicer (s poštnino) v znesku Din 11'—, zakonski pari Din 21'—. Ob koncu decembra t. 1. uprava ne bo predpisala prispevka za podporni sklad, ker bo tedaj uprav-nina in rezervni sklad za 1. 1934.; prihodnji predpis za podporni sklad bo ob koncu januarja 1934. — Učit. Samopomoč ima 2540 članov. Posmrtnina znaša Din 12.700'—.
Klub prijateljev vaške kulture
Ker so nam zmanjkali vezani izvodi »Za vesele in žalostne čase«, in nam knjigoveznica novih še ni utegnila vezati, prosimo cenj. naročnike, da potrpijo še par dni. Kakor hitro bodo knjige vezane, jih odpošljemo.
Iz uprave. Ker nekateri tovariši ne fran-kirajo reklamacijskih dopisnic in naročilnic, mora plačevati uprava precej kazni. Prosimo cenj. poverjenike, da si odtržejo za znamke pri naročnini, da nam ni treba plačevati dvojnega zneska.
—v Učiteljstvo in kultura naše vasi. Pod
tem naslovom priobčuje »Kmetijski list« od 22. nov. t. 1. na uvodnem mestu celoten oklic za pristop učiteljstva v »Klub prijateljev vaške kulture« pri sekciji JUU, kakor ga je priobčil predzadnji »Učit. tov.«. »Kmetijski list« navaja ustanovitev kluba s posebnim poudarkom kot »odločen korak našega učiteljstva« ter naziva ustanovitev kluba kot »akcijo za kulturni in gospodarski napredek naše vasi«. V uvodu piše »Kmetijski list« sledeče:
»Naše učiteljstvo se je odločilo za velik korak naprej, ki ga bo brez dvoma vsa naša javnost z veseljem pozdravila: »Učiteljstvo je sklenilo, da osnuje v okviru svoje stanovske organizacije poseben »Klub prijateljev vaške kulture«, ki si je nadel nalogo, da bo delal z vsemi močmi ne samo za dvig šolske izobrazbe ljudstva, ampak da bo posegel globoko v ves kulturni razvoj in napredek naroda zlasti v gospodarstvu. — To je velepo-membna odločitev in da bodo ljudje spoznali cilj in namen tega pokreta, o katerem bomo kasneje še obširno govorili, navajamo danes iz »Učiteljskega tovariša« glavne točke proglasa, ki ga je objavila sekcija »Jugosloven-skega učiteljskega udruženja« za dravsko banovino v Ljubljani.«
—v Odziv »Kluba prijateljev vaške kulture« s strani znanstvenih krogov. Ustanovitev kluba prijateljev vaške kulture pri sekciji JUU pozdravlja tudi poznan strokovnjak univerzitetni profesor gosp. dr. Anton Melik. Poslal je poseben dopis, s katerim se je »klub« bavil na zadnji seji. Univerzitetni profesor dr. Melik se že več let bavi s proučava-njem naše vasi in je že pred leti želel razširiti idejo proučevanja naše vasi med uči-teljstvom. V »Geografskem vestniku« št. 1.-4., leta 1933., ki ga on ureja, sta priobčena dva sestavka, ki sta v ozki zvezi s tem vprašanjem, t. j. razprava dr. Sv. Ilešiča: »Kmetska naselja na vzhodnem Gorenjskem« in razprava univ. prof. dr. Melika: »Kmetska naselja na Slovenskem«, s kartami. »Geografski vestnik« prinaša poleg tega v teh številkah zanimive razprave o »Smeri in poti našega izvoza« in »Odnošaji med padavinami in cikloni v Jugoslaviji«. — Že tedaj je univ. prof. dr. Melik izdal posebna »Navodila za proučevanje kmetskih naselij«. Gosp. profesor dokončuje sedaj večje delo »Geografijo Slovenije« — etnografske, brez ozira na drž,-politične meje. V tej knjigi, bo osnova znanja o naši zemlji in človeka na njej ter njegovih delih, ki bo potrebno fca nadaljnjo zgradbo proučevanja naše vasi in kmetske kulture. Knjiga bo opremljena s kartami in fotografijami, Na to delo namerava nasloniti svoj novi načrt za nadaljnje proučevanje naše vasi ter bo izdelal nova navodila po vzorcu sličnih navodil za francoske učitelje, tudi za krajevno proučevanje, ureditev krajevnih šolskih muzejev itd. — Klub prijateljev vaške kulture pri sekciji JUU je sklenil stopiti v ožji stik z g. univerzitetnim profesorjem ter se odzvati njegovemu prijaznemu vabilu za ožje sodelovanje.
—v Tudi v Beogradu so pozdravili »Klub prijateljev vaške kulture« pri sekciji JUU. »Narodna Prosveta« ponatiskuje v svoji številki z dne 26. novembra t. 1. poziv učiteljstvu za pristop v »klub« v srbohrvatskem prevodu pod naslovom »Klub prijatelja seo-ske kulture«.
—v Utrinki z zbora delovnega občestva kmetijskih nadaljevalnih šol v Celju. Pod
tem naslovom priobčuje »Kmetijski list« dne 22. novembra t. 1. v uvodu o pokretu in
uživljanju učiteljstva v kmetski milje in našo vas sledeče:
»Potrebno je, da gremo pregledno skozi razmotrivanja in vprašanja, ki jih je reševalo delovno občestvo na svojem zborovanju dne 6. novembra t. 1. v Celju, kjer je učiteljstvo v pretežni večini dokumentiralo popolnoma nov duh, ki vlada med našimi kulturnimi delavci vasi. Vsa vprašanja, tičoča se bodisi učiteljev iz enega ali drugega dela banovine, ki so se ta dan razmotrivala, so bila prežeta z res čisto novim duhom, ki ga pred par leti skoraj nismo poznali. Brez majhne izjeme so vsi prisotni izražali res pravo ljubezen in pravi smisel za našega kmetskega človeka, ki ni imel prilike v temni pretekli dobi, da bi si razširil svojo izobrazbo, bodisi v splošno prosvetnem aH strokovnem in gospodarskem oziru. Skoraj neverjetno, pravim, radi tega, ker sličnih razmotrivanj pred par leti ni bilo slišati nikjer. Z veseljem se lahko poudari, da je tudi med najvažnejše nosilce prosvete na naši vasi prodrl nov duh, duh kmetstva in kulturne kmetsko-zavedne vasi. Namen vsega je bil predvsem: naši vasi izobrazbo, samozavest, samostojnost, kot najvažnejše temelje kulturnega naroda. Vse bolj prihaja do spoznanja, da je merilo kulture naroda kmet in nihče drugi in da je obstanek naroda in države odvisen od kulture kmeta in širokih plasti našega naroda.«
Ekskurziiski odsek
—eo Smučarski tečaj. V zvezi z notico, ki je bila objavljena na tem mestu v zadnji štev. »Učit. tov.«, prosimo vse tovariše in tovarišice, da čimprej pošljejo svoje naslove in eventualne predloge. Tečaj se bo vršil predvideno od 27. decembra dalje na Gor-jušah. Da ne bo koga zmotilo silvestrovanje in da bi ostal doma, sporočamo že v naprej, da imamo v programu svoj silvestrov večer. Gorjuše so krasna izletniška točka, še prav posebej pozimi in so oddaljene od Mrzlega studenca eno in pol ure, od Ogorelka tričetrt ure, od novega smučarskega doma, ki bo ot-vorjen v decembru, pa eno uro. Cena za hrano je od 8 do 16 Din dnevno. Prenočišča bodo skupna in pa po privatnih stanovanjih. Vsak naj tudi javi, kako je izbral, tako glede hrane, kakor prenočišča in to takoj. Prijavilo se je že lepo število tovarišic in tovarišev. Hitite s prijavami, ker je število omejeno. Tovariši abiturienti bodo imeli tečaj najbrže do 7. odnosno do 10. januarja. Tov. učiteljem bo pa treba odmeriti čas v soglasju z dolžino počitnic. Za enkrat cena še ni definitivno določena, bo pa minimalna. Prihodnjič vam javimo program in točnejši načrt. Prijav-ljenci bodo o vsem dobili, poleg objav v »Učit. tov.«, tudi še podrobna pismena obvestila. Smuk!
Šolski radio
—r X. teden. V torek dne 5. deccmbra bo pripovedovala ga. Minka Kusova sledeče pravljice: 1. Alibaba in razbojniki. 2. Bogatin in siromak. 3. Deklica in pesoglavci.
Kmetijska radio-predavanja: V nedeljo dne 3. decembra ob 7. uri 45 min. Namen letošnjih kmetijskih predavanj v radiu; ing. Zidanšek Josip. Ob 16. uri: Važna vprašanja iz pridelovanja krompirja; ing. Sadar Vinko.
Stanovska organizacija JUU
Iz društev:
= JUU SRESKO DRUŠTVO KAMNIK
bo zborovalo skupno z litijskim društvom dne 9. decembra 1933. v telovadnici St. Jakobske šole v Ljubljani.
Na dnevnem redu je predavanje ge. dr. Pirkmajerjeve »O Lavtarjevi metodi z ozirom na smernice modernega računskega pouka in o učnem načrtu za nižje organizirane šole po Lavtarjevi metodi«. — Po predavanju se vrši zborovanje ločeno in so na dnevnem redu organizačne zadeve.	ODBOR.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana — Frantlikanska ulica 6
= JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAH. DEL bo zborovalo dne 9. dec. 1933. ob 'A9. uri v telovadnici šole na Grabnu v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročila odbornikov. 2. Predavanje dr. Josipa Mi-helaka ZKD. Kako čitam gospodarski del časopisja? 3. Predlogi.
ODBOR.
.— JUU SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM bo zborovalo v soboto 2. dec. 1933 točno ob 10. uri v šoli v Kozjem. Razen čitanja zapisnika in dopisov je na dnevnem redu poročilo predsednika JUU g. Dimnika, in referata »Nekaj o ovaduštvu«, tov. Podjavoršek in »Izvenšolsko delo — uspehi in neuspehi«, tov. Prislan. Pridite vsi v čim lepšem številu! Vabljeni novi tovariši(-ce) in abiturienti(-ke)!
ODBOR.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU bo zborovalo v četrtek dne 7. dec. 1933. ob 9. uri v drž. narodni šoli v Kočevju. Dnevni red: 1. O Lavtarjevi metodi in o učnem načrtu za nižje organizirane šole po Lavtarjevi metodi. Predava gospa M. dr. Pirkmajerjeva. 2. Poročilo predsednika in dopisi. 3. Javno udejstvovanje učiteljstva: referenta tov. Kmet in Vodopivec. 4. Slučajnosti.
Udeležba vseh — naša stanovska dolžnost.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo zborovalo v soboto 9. dec. t. 1. ob 9. uri dopoldne v telovadnici šentjakobske dekliške osnovne šole v Ljubljani. Dnevni red: 1. »O računstvu v delovni šoli.« Predava gospa dr. Pirkmajerjeva, soproga g. pod-bana. 2. Društvene zadeve — poročila funkcionarjev. 3. »O novih učnih načrtih, sestavi učnih načrtov za nižjo narodno šolo in o šol-sko-upravnih zadevah ter šolski administraciji.« Referira sreski šol. nadzornik tov. Be-zeljak. Posamezna šolska upraviteljstva in tov. učitelji (-ice) naj stavijo gosp. referentu takoj pismeno vsa tozadevna vprašanja. 4. Predlogi, slučajnosti.
Odbor.
.= JUU SRESKO UČIT. DRUŠTVO GORNJI GRAD zboruje na Rečici ob Savinji in sicer v soboto 9. dec. po prihodu poštnega avtobusa. Udeležba častna zadeva.
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH bo imelo redno zborovanje v soboto, dne 9. decembra ob 10. uri v Rogaški Slatini. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu referat tov. Sotoška o učilih in nazorilih v dobi krize. Zborovanja se bo udeležil upokojeni tovariš Šumer in se prosi za polnošte-vilno udeležbo. Pol ure pred zborovanjem bo seja upravnega odbora.
PoroCila:
-f JUU SRESKO DRUŠTVO V LAŠKEM je zborovalo v Laškem v soboto dne 4. novembra 1933. Zborovanja se je udeležilo izmed 136 organiziranih članov 124, kar znaša 91%.
KNJIGARNA
UČITELJSKE TI/KARNE
Ljubljana — Frantiikanska ulica 6
Predsednik je iskreno pozdravil na novo vstopivša tovariša Velkavrha Jožeta in Par-dubskega Rajka. Zatem je izrekel v imenu društva sožalje tovarišicam Groznikovi, Ples-kovičevi in Urbančičevi ob bridki izgubi mater odnosno očeta.
Glede pravnega konzulenta in ustanovitve obrambnega sklada pri sekciji se po kratki debati ugotovi potreba in sprejme predlog sekcije.
Soglasno je bil nato sprejet sklep, da se članarina v ta namen zviša za 50 par odnosno 5 Din letno za člana.
Delovni program društev za 1. 1933./34. bo preštudiral odbor in pritegnil k sodelovanju zlasti mlajše tov. in tovarišice.
Poročili o banovinski in glavni skupščini je podal tov. tajnik. Tov. blagajnik je poročal, da se članarina v redu plačuje in da so člani plačali malenkostne dolgove tudi iz prejšnjih let.
Sprejeta je bila resolucija, ki se glasi v zadevi izvolitev učiteljev v občinske zastope po novem obč. zakonu.
Dušan Lunder, tajnik. Pleskovič R., preds.
+ JUU sresko društvo v Kamniku je
imelo svoj redni občni zbor združen s sre-skim učiteljskim svetom v soboto 21. oktobra 1933. v Domžalah.
Po sreskem učiteljskem svetu je otvoril tov. predsednik Arrigler občni zbor in povabil k udeležbi tudi vse neorganizirane člane. Omenil je sedemdesetletnico tovariša To-mana, katerega je društvo izvolilo za svojega častnega člana.
Nadalje je poročal tov. predsednik o važnih zadevah, ki jih je imet odbor reševati tekom leta ter je poudarjal, da je uspešno vršil svojo dolžnost, v kolikor mu je bila dana možnost vpliva na rešitev posameznih zadev.

;v .&mjina_ a^amimuy, -¿d o^ev&xb es x>Binaiu7b;j »oa
lu., o

za vse kategorije šol in po najnovejših izdajah
Jolsli® jv^žke
rna^mmm^r^^^mahKiimmmmsm^-r^mmm
vsakovrstne, za šolske in domače vaje
. -v.Jbl»fci pottebiitpi
za vse mogoče šolske zahteve Vam nudi vedno
'i «.•!» b 1
•	?Y
K NJIGAR^N A U C ITELJS KE TISKARNE
LJUBLJANA, FRANČ1ŠK ANSK A~ULICA 6 — MARIBOR, TYRSEVA ULICA 44
Nadalje se je odobrilo tajniško poročilo, blagajniško poročilo pa se je vsled odsotnosti tov. blagajnika preložilo na prihodnje zborovanje.
Sprejeti so bili sledeči sklepi:
Vsak član plača 5 Din za pravnega referenta. Ker je prispevek letni, plača vsoto društvena blagajna.
Članarina ostane za prihodnje leto v izmeri kot doslej, ker na manjšo ni misliti.
Volitev delegatov za banovinsko skupščino in za glavno skupščino se preloži na prihodnje zborovanje.
Prihodnje zborovanje bo v Ljubljani. Kraj in čas naj določi odbor.
Za predsednika šolskega in vrtnarskega krožka je bil soglasno izvoljen tov. Primožič, ostali člani krožka se določijo na prihodnjem zborovanju ali seji.
Ant. Arrigler, I. r., Ivan Stenovec, 1. r., predsednik.	zapisnikar.
+ SRESKO UČIT. DRUŠTVO V KAM-niku je zborovalo dne 18. novembra 1933. v Ljubljani.
Predaval je tov. Peterlin »O postanku svetovja«.
Delovni program za 1. 1933./34. Prvjh pet točk se soglasno sprejme. Točka 6. — Poročevalsko službo v organizačne liste prevzame
Uatellska knjigarna
podruinica
Marlbor — TyrUva ulica ilav. 44
tov. Peterlin Lojze. O 7. točki je poročal v »Učit. tovarišu« predsednik sekcije tov. Dimnik. Z ozirom na 8. točko se sklene, da se program predavanj določi za vse leto. Določijo se že na zborovanju predavanja za prihodnje štiri mesece.
Za brezposelne abituriente nakaže društvo 200 Din. Prostovoljno naj prispeva vsak tovariš mesečno 1 Din za brezposelne tovariše.
Soglasno se sprejme razrešnica blagajniku. Delegat za anketo o mladinskem časopisu je tov. Peterlin Lojze. Časopis »Naš rod« naj ostane kot je, a naj se izpopolni.
Pravilnik o disciplinskem postopku v organizaciji se sprejme.
Ant. Arrigler, 1. r., Ivan Stenovec, 1. r.,
predsednik.	zapisnikar.
Novosti Ha knjižnem trgu
—k Načela nove škole spisal Ante Defran-česki prof. v Zagrebu. Knjiga nam predoča vse ono, kar tvori jedro nove šole. Iznešena so vsa didaktična načela nove šole v teoriji in pojasnjena z mnogimi praktičnimi primeri. V knjigi je želel sestavitelj iznesti vse, kar je učitelju najbolj treba, kar ga najbolj zanima in si želi znati. Posebna pažnja je posvečena strokovni samodelavnosti z navodili, kako jo čimprej dosežemo. Knjiga obsega 120 strani in stane 20 Din. Naroča se pri pisatelju Klaičeva ulica 66/11.
—k Zbori. Pred par tedni je izšla 5. štev. revije zborovske glasbe Zbori, ki jo urejuje Zorko Prelovec. Književna priloga prinaša poleg drugega članek Pet minut pred zborom, v katerem je več lepih misili, namenjenih članom pevskih zborov. Bogato izbiro ima tudi glasbena priloga: Z. Prelovec »Nad mojim grobom« (moški zbor) in »Očka moj je delavec (mladinski zbor); prav efekten je mešani zbor M. Tajčeviča: »Vesele popevke«.
Ta revija mora v vsako šol. knjižnico, saj ji je letna članarina samo 50 Din.
—k Luka Kramolc: Domovini. Knjižica ima lep izbor deklamacij za državne in na-narodne praznike. Če pogledamo poglavja: Uedinjenje, Čuvarju Jugoslavije, Sv. Ciril in Metod, Sv. Sava, J. J. Strossmayer, Vidov dan, Domovina, ti si kakor zdravje, Sestram in bratom onkraj, se uverimo, da je dobilo učiteljstvo prav bogato zbirko izbranih biserov za vse inarodne in državne praznike. Knjigo je izdala in založila knjigarna Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg, d. z o. z. Tisk Delniške tiskarne v Ljubljani.
—k Naši onstran meje. Uredil in izdal Peter Pavlovič, natisnila tiskarna Merkur v Ljubljani. V 103 straneh obsežni knjižici nam urednik prikazuje Julijsko krajino, julijske Jugoslovane ter njih Kalvarijo. V naslednjih poglavjih nam predoči slovenski Korotan in korotanske Slovence. V zadnjem poglavju nam prikaže naš narod med Rabo in Donavo. Knjižico krase mnoge slike opisanih krajev in trije zemljividi. Učiteljstvu bo knjiga dober priročnik pri zemljepisnem in zgodovinskem pouku.
—k Kunčič Mirko: »Prigode krojačka veseljačka« in druge pravljice. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1933. Str. 80, cena broš. Din 26, vez Din 36. — Niso izvirne, le posnete so po Hauffu, Viedermannu, Grimmu, Tolstoju in drugih najboljših pravljicah svetovnega slovstva in že ta imena sama nam jamčijo najbolj za njih vsebino in obliko. Za Miklavža ali za božič bodo za naše najmlajše primerno darilce.
Oddelek za uilla
Ljubljana Maribor
—k Ivan S. Turgenjev: Plemiško gnezdo.
Za 50 letnico smrti I. S. Turgenjeva je izdala in založila Jugoslovanska knjigarna kot 14 zvezek Leposlovne knjižice v prevodu Jože Arka. Plemiško gnezdo je roman, s katerim je postal Turgenjev ljubljenec ruskega čita-jočega občinstva.
—k Albiki Prepeluh: Agrarna reforma.
Tiskala Univerzitetna tiskarna J. Blasnika nasl. v Ljubljani, založila »Zveza slovenskih agrarnih interesentov«.
Knjiga, ki nas podrobno seznanja s tem aktualnim socialnim problemom, bo dobro služila učiteljstvu, katero je potrebno, da se o tem vprašanju dobro pouči.
MALI
ogla«), ki «lotijo t posredovalne in socialne ine občinstva, vsaka beseda SO par. NajmanJU znesek Din 5*—
fr. p. zajec
izprašan optik Ljubljana, Stari trg9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
MENJAM S TOVARIŠICO
svoje učiteljsko mesto v Limbušu pri Mariboru z drugim mestom v bližini Maribora, Ljubljane ali na Gorenjskem. Naslov pri upravi »Učiteljskega tovariša«.

—:__Uü__:
Engelbert L. Gangl:
pot

ZAHTEVAJTE PROSPEKT,
Tako se imenujejo Ganglovi zbrani spisi za mladino, ki smo jih pravkar izdali.
Delo obsega 10 krrji", vsaka po 10 tiskovnih pol.
Za odpravo pripravljenih je prvih 5 knjig, ostale pa izidejo do Velike noči 1934.
Cena v platnu vezani knjigi Din 42'—, vsej zbirki Din 320'—, ali v 12 mesečnih obrokih po Din 32'—.
Knjigarna Učiteljske tiskarne
NAROČITE T AKO J i Ljubljana, Frančiškanska 6 — Maribor, Tgrševa 44
.; ........;	•"••••	-i: __'V-	.....— ,.,., , -;■_::
—1—tre

T e I e f p n št. 2 0 6 9
I	■ < 1 Oi t,a B
LJUBUftN*
SV. PETRA CESTA 11
ZA DAMES
Obleke, plašče, bluze, perilo.
ZA GOSPODE!
Krasne srajce, velika izbira kravat.
ZA OTROKE«
Oblekce, plaščke, predpasnike, perilo, čepice. PO PRIZNANO NIZKIH CENAH!
Damske plašče in obleke
Za gospode po meri Vam nudi po najnižjih cenah
UM UJEMI, nebotičnik
PeapifajtnillillliiiliiiaiitB!
iSi lili -v
UGODNOST!
aro pri ftvrdkah, ki inseriraio
Domske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Danski snežni čevlji Din 100
Moški snežni čevlji tiin 110
v našem gSdsSlu!

♦
„: ■ Sf&SSJfc .-." A
i * <>ii Hif
■ 141V V


KltlSPER, UUBUSNA
MESTNI TRG 2« ♦ STRITARJEVA ULICA 3
TI "r! Tftii illftRMli iliirtll «UMI
1	M• ■ 'iV V	"fv
OTP"—''

0148480048235353534800000053532323235323235348484853482348484848482323535353534848482323535348894823534853012353