Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 15. oktobra 1934. Štev. 41. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. položnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol više vsaka rec l D. 50 p. Popüst po dogovori. Namen Novin je 1) z zagovoröm Pravice tolažiti Srce Jezušovo, i 2) z čistimi dohodki podpirati siromake Sv. Ivan Bosko, pomagaj nam oba doseči ! Odprto pismo za gospoda inženera D. Laleviča, upravnika marofa Zeleno polje. Velecenjeni gospod upravnik! Uprava „Novinˮ mi je postavila Vaše pismo, v šterom razlagate zakaj so morali delati naši delavci na najvekši Marijin svetek, zakaj ste odpüstili delavce, šteri so se vidno branili te den prijeti za motiko i končno v šterom priznate, ka so te den naši delavci z akordnim delom resan samo štiri dinare zaslüžili, če tüdi njim je pomagao konj i plüg. Hvala Vam za pismo i hvala Iepa na potrdilo, ka so „Novineˮ v članki „protestiramoˮ istino pisale. Vi mislite, ka je Kovačova Julika izmišljena oseba, ali pa delavka, štero so pijano potegnoli iz jarka ... Ne vala ne to prvo i ne to drügo. Kovačova Julika je že dvakrat obiskala Zeleno polje, je teda živa oseba, štero nikdar ne potegne nišče iz kakšega jarka, posebno ne na Zelenom polji, ge je trezno i pošteno opravlala svojo delo svojim bratom i sestram — pa tüdi upravi Zelenoga polja samo na hasek. Vi nas Slovence, gospod upravnik, slabo poznate, ali ne poznate. Pridite, prosim, samo ednok na kratek obisk v naše lepo vrejene, z rožami okinčene vesnice; pogledajte naše skromne ali itak lepe hiže, naše šole i cerkve, probajte spoznati naše lüdi — ne na težkom deli, gde si v znoji svojega obraza slüžimo krüh, nego doma pri svojih, pa nam postanete ne samo prijateo, nego dosta več: dragi brat. Če pridete med nas, te vidli kak dosta nas je, kak male so naše njivice, kak žmetno živemo. Vidli te, ka je naš delavec junak, kda se poda na oddaljeno Zeleno polje i tam sprejme vsako delo, samo da bi potem nekaj tihih, mirovnih, brez skrbnih mesecov vživao doma v vsem dragoj domačoj hiži med brati, sestrami v naročji domačega skromnoga, ali itak lepoga slovenskoga živlenja. Pridite med nas i spoznate, ka naš človek lübi delodajalca, ga poštüje, njemi je veren v slabom i dobrom. Pridite med nas i spoznajte naše Kovačove julke i te Vam ne bode zakrito, ka so te ne zastruplevalci delavca, nego osebe, štere svoje brate i sestre z lübečim srcom vodijo po poti sreče i zadovolnosti v toj nam vsem, tüdi Vam zagvišno dragoj domovini, Jugoslaviji. Dragi gospod, kak lepo je bilo čteti Vaše vrstice, kda se pritožüjete, ka so ništerni naši delavci vdani pijači. Veselilo nas je, kda smo čteli, da v boji proti alkoholi prosite tüdi na pomoč „Novineˮ. Naše najvekše hvale ste vredni, ar ste prepovedali, ka bi v delavskom stanovanji ništerni krčmarili i škodüvali našim delavcom na teli, na düši i na bankaši. Z najvekšov zahvalnostjov smo čteli, da na prošnjo delavcov šte pripravleni poštüvati katoličanske svetke i dovolite delavcom, naj opravijo svoje verske dužnosti. To se pravi, ka nas na tom sveti nikaj ne loči, dobro ščete našim siromakom ravno tak, kak mi tü v Slovenskoj krajini, pa naj je potem naše ime Kovačova Julika, ali kaj drügoga. To dobro volo i to lübezen prosimo za naše delavce i bodite osvedočeni g. inžener, da bo Vam naš delavec zahvalen, zahválni bomo pa tüdi mi, šteri mamo odprte oči i odprto srce, šteri mislimo na naše brate i sestre, če tüdi so daleč z domi, če tüdi so siromaki, če tüdi so samo sezonski delavci. Velecenjeni gospod upravnik, ki se den za dnevom vozite prek Petlovaca i lejko na svoje oči vidite: kaj vse ma i kak živi naš sodržavlan — Nemec. Lejko Vidite njuve krasne hiže, njuvo lepo vrejeno dvorišče, njuvo vzorno živino, lepo i snažno oblečeno, sikdar živo i dobro vzgojeno dečico. Gospod: tak živejo v Jugoslaviji Nemci. V tistoj Jugoslaviji, za štero je Šumadija i viteška Črna gora — da ne omenimo drüge kraje, žrtvüvala cele gore kosti svojih najbolših sinov. Mi to srečo i lepo živlenje našim Nemcom privoščimo, ar Znamo, ka so si to živlenje sami spravili s poštenimi i pametnim delom. Pa ... ne zamerite pitanje : ne boli Vas srce, kda vidite brate po krvi i jeziki, Slovenca — na Zelenom polji v štali, gde nema niti ednoga stolca, ne ednoga stola, ne edne poštene priprave za mujvanje ali za kopanje, — Vidite pa stenice, roje parovnih müh i zamazane svinje poleg delavske kühinje? Gospod: gotovo Sokol i nacionalist, Odprite srce, Odprite oči, pogledajte na našega siromaka s pogledom sina iz jugoslovanske drüžine. Ne Sodite nego pomagajta njim, tüdi te njim pomagajte, če so dnes slabi, ar lejko postanejo dosta, vredni vütro i Vas poplača zavest, da ste ravnali po dužnosti inteligenta i pravoga nacionalista. Na konci edno prošnjo. Nikdar ne mislite, ka mi napadamo. Što krüh da našemi delavci, on je njihov i naš prijateo. Za prijatele mamo srce. Srečni bi bili mi i vsi naši delavci, če bi tüdi Vas lejko meli za svojega prijatela. Toplo pozdravleni pd Kovačove Julije. Nedelska šola. Za krščansko Stanovsko državo. 11. Gospodarsko moč drüžine ojačiti je teda edno od najvažnejših nalog nove drüžbe. Sveti Oča Pij XI. pravilno pravi, ka so delavske drüžine potisnjene na najnižjo živlenjsko stopnjo, brez vüpanja, ka bi si kda pridobile košček zemle i so zato obsojen na večno proletarstvo. Sveti Oča guči samo od zemle, ali to vala najbrž za vse dobrine sveta. V dnešnjoj drüžbi slüži zemla ništernim, Bog ja je pa dao celomi človečanstvi. V dnešnjoj drüžbi je mogoče to, ka ma bogatin gorice i je püsti neobdelane, ali samo za silo obdelane, ar se njemi to — ne splača. ... Ka prej falej küpi vino, kak bi ga koštalo, če vino pridelüje sam. Siromaki kučari pa stradajo, ne morejo si zaslüžiti falaček dobroga krüha, ne morejo delati, ar je vinograd last drügoga, bogavna, šteri lejko shaja, če eden del njegovoga kapitala magari nekaj let — počiva... Je to krivica? Strašna do nebe kričeče krivica je i je mogoča samo zato, ar mamo tak vrejeno drüžbo, štera trpi takše krivice. Pa tüdi na tom mesti naglašamo: ne pravimo to, ka Vzemimo' bogatašom zemlo. Naj jo majo. Ali terjamo takši svet, šteri ne dovoli, ka bi meo dohodke tisti, šteri ma samo po pravičnoj, ali krivičnoj poti, to ne iščemo — kapital. Bogatini bodo svoj kapital samo telko časa branili, dokeč njim dovoli drüžba nezaslüžene dohodke, — dokeč Siromaki ne spregledajo i si na pošten, to je zakonit način, ne preskrbijo takše zakone, šteri ne dajo več nikomi dohodke samo zato, ar ma — kapital. Siromaki, s tem je velko povedano. Ali mora se povedati ta žela i mora se tüdi spelati za rešitev toga pitanja borba do končne zmage. Kak? Mislite mogoče z nasiljom? Z revolucijov? Ne. Bi vas nevsmileno pokosile strojne puške, ar je dnešnja oblast dužna braniti postavo i ta postava prepove vsako nasilje. Prava pot do zmage v tom dugovanji je organizacija, štera mirno i dostojno koraka naprej, vsikdar naprej — do končnoga cila. Ta borba se vrši za zveličanje düš, zato je za vodstvo takše organizacije v prvoj vrsti pozvana Cerkev. Dühovnik, šteri razglaša Kristušovo lübezen, dühovnik, šteri je povprek iz siromašnoga gnezda, mora meti jakost düha i jakost srca za vodstvo takše akcije. Povdarjamo : ne zato, ka bi vzeli imanje bogatinov, nego zato, ar je dnešnje siromaštvo najvekša ovira na poti do zveličanja düš. Eden inozemski pisateo je napisao izmišleno zgodbo, štera pravi, ka se je med svetovnov bojnov, kda je najbole divjalo klanje, kda je bilo najvekše trplenje lüdi, na božični večer podao sveti Oča v strelske jarke i med nemškimi i francuskimi bode-čimi žicami, na blatnih i krvahih tleh darüvao sveto mešo. Vtihnole so puške, vtihnoli so topovi, strojnice, sveta daritev je zdignola skrite neprijatele iz jarkov, pokleknoli so vsi na krvavo i blatno zemlo, molili i več nikdar ne prijeli za orožje ... Tak se glasi izmišlena Zgodba, za konec pa je dodano: ne sveti Oča, nikak drügi je napravo konec klanji, je zdigno siromake iz strelskih jarkov, zato pa naj se ne čüdi svet, če ga dnes, tegá istinskoga morilca bojne, kak svetnika časti siromak v Rusiji i verje njegovim prijatelom. Tüdi te njim verje, če tej gučijo proti najvekšoj dobroti — proti Bogi. Ka je želo med vrste skrito, pisateo toga članka od svétoga Oče, pravzaprav od — katoliške Cerkve, je samo na pol zamüjeno. Nekrvava rešitev siromakov za Kristuša je ešče neopravleno delo i se najbrž nikaj ne motimo, če pravimo, ka te namen za-sledüjejo dnes ešče maloštevilni katoliški kolektivisti. Zakaj odklanjamo marksizem? Nemško valovje, štero je stoletja plüskalo prek severne i severnovzhod-ne meje na našo slovensko zemlo, je bilo za nas Slovence poleg svetovne bojne najhüši vdarec, ka smo jih do-živeli. Nemški val je zalejao s strupom lepe, dobre i bogate Slovenske obmejne kraje. To nam dokazüje dnes . celi severni obmejni pojas od Prevalj do Maribora, to nam dokazüjejo tisti vekši trgi i tista mesta, štera stojijo pri važnih promentih žilah i štere si je štelo nemštvo osvojiti. Nemci, šteri so šteli vstvoriti prek naše zemle prehod do morja so dobro znali, ka ponemčijo naše lüdi samo te, če njim strgajó vero iz srca. Znali so pa, ka morajo lüstvi dati nekši nadomestek. I te nadomestek so najšli v minočem stoletji v slobodomiselstvi marksizmi. S slobodomiselstvom so šteli pridobiti bogatejše i bole izobražene. I istina, najšlo se je nekaj düš, štere so se dale zapelati i ! odati. To so bili tak zvani liberalci, šteri so kakpa po svetovnoj bojni slekli svoj plašč i ga zamenili z novim. Z marksizmom pa so skušali Nemci odtrgati našemi narodnomi teli delavstvo. V nekoj meri se njim je to Žao, posrečilo. Ešče dnes je marksizem skrivališče vseh protislovenskih i zato tüdi protikatoliških lüdi v Sloveniji. Pod krilom marksizma se zateka vse kranjsko štajersko nemčurstvo, štero pripada v delavski stan. Što dnes pri nas dela za marksizem — dela proti slovenstvo proti našim narodnim i lüdskim interesom. Marksizem trga našo zemlo iz naših rok. Pomagajo pa njemi inozemski (pa nemški) kapitalisti, ki pri nas postavlajo svoje tovarne i v njih zaposlüjejo inozemske delavce, šteri majo nalogo pripelati naš sirmaški proletarijat (delavski stan) v marksistične vode. Na Štajerskom, gde se je nemčurstvo že vgnezdilo, pokaže marksizem tüdi svojo pravo naravo. Tam füčka na vse, ka je slovenskoga i s tem tüdi katoličanskoga, tam so šče ne n. pr. njegovi predstavniki nikdar spregovorili resne reči proti inozemskim, uslüžbenci, šteri odjedajo našim lüdem krüh. A na Kranjskom so nekaj bole pazlivi. Tü svoje proti Slovenske farbe ne pokažejo. Tü gučijo samo od nebes, štera bodo pripravili svojim ovčicam že na tom sveti. Od narodnosti i vere pa lepo mučijo. Za par mesecov bodo začnoli spovedati na jako rafiniran način tüdi vero i narodno zavest — i slovenskoga delavstva ne bi bilo več, če bi kakpa mi mirno gledali, ka nas tüjec v lastnoj hiži obglavi. Borba za delavske pravice je marksistom samo maska, Zgodovina zadnjih par let je pokazala, ka so Predstavniki marksizma najvekše delavske pijajce. Pitamo, v kom se pa razliküje socialističen voditeo, ki ma svojo vilo v Berlini, Parizi, pa tüdi v Ljubljani i Maribori, od svojih kapitalističnih sosedov, šteri majo ravno-takše vile ? Ali je ne za socializem tüdi to značilno, ka je njegovo Vodstvo židovsko ? Marksizem je stalno področje, gde majo odločilno reč židovje, kak pri kapitalistih i frámasonih. Čistokrvni židovje so bili.;. Karl Mare, Lassalle. Otto Bauer. Seitz, Renner, Blum, Rosenfeíd. Trocki, Zinovjev, Radek, Litvinov, Kaganovič itd. Židovje so vidliva vez, znamenje i dokaz düševnoga i idejnoga sorodstva med marksizmom i kapitalizmom, a framasonske lože so jim pa sküpne delavnice. Kapitalisti ne napadajo židovov, čeravno so ti voditelje marksizma, pa tüdi marksizem ne napada židovov, čeprav so ti stebri kapitalizma. Marksizem skuša kakpa biti tüdi „Znanstvenˮ i kak znanost odavle stare fraze, štere so tak nesodobne i tak nesmiselne, ka so mogle komaj pol stoletja izgledati kak „znanstveneˮ. S tem lažiporokom naj se oda naše slovensko delavno lüstvo? Zato „veroˮ naj oda svoje slovenstvo i svoje katoličanstvo ? Židov-kapitalistov smo se znali rešiti, rešili se bomo tüdi židovskih „delavskih voditelovˮ, šteri nastoplejo pod naslovom marksizma i socializma. (Slovenec). Pripomba. So istinske gornje reči. Mi v Slov. krajini ne poznamo i ne smo poznali socializma ali marksizma. Smo na lastnoj koži čütili grozoto boljševizma, sad marksizma. Najbole se pa zato ne mogeo vtrditi pri nas marksizem. ar se je narod odgajao ne za parade, nego za notrašnje dühovno živlenje i ar je dühovščina bila po cerkvenih predpisaj z malov štolninov zadovolna pri cerkvenih obredaj, kak sprevod, zdavanje itd. Dokeč ostaje stara linija v Slov. krajini se nam ne trebe bojati marksizma. Širite Novine ! 2 NOVINE 15. oktobra 1934. NEDELA. Vstop. V tvojoj oblasti je vse, Gospod, i nikoga nega, što bi se mogeo staviti tvojoj voli. Ti si stvoro nebo i zemlo i kaj šteč je pod nebom. Ti si Gospod vsega ! — Blaženi so čisti, ki Živijo po postavi Gospoda. V. Blaženi so smileni. R. Ár smilenost bodo dosegli. Molimo: S stalnov dobrotlivostjov čuvaj svojo drüžino, prosimo te, Gospod: pod tvojim varstvom naj bo rešena vse nesreče i v dobrom deli vdana tvojemi imeni. Po G. J. K. Amen. Nedela po Risalaj dvajseta, i Prva. Evangelium sv. Mátaja vu XVIII. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš Vučenikom svojim priliko eto: Prispodobno je včinjeno Kralestvo nebesko k človeki Krali, ki je šteo račun činiti z svojimi slugami. I gda bi začao račun činiti, postavleni je pred njega eden, šteri je dužen bio njemi deset jezer talentomov. Gda bi pa ne meo, odket bi plačao, zapovedo ga je Gospod njegov odati, i ženo njegovo, i sini, i vsa, ka je meo, ino plačati. Doli spadnovši pa on sluga, molo se je njemi, govoreči: mej potrpljenje z menom, i vsa ti plačam. Smilüvo se je pa Gospod nad onim slugom, odpüsto ga je, i dug njemi je engedüvao. Vö idoči pa on sluga, našao je ednoga z svoji slüžbeni tivarišov, i ki je dužen bio njemi sto sodov, i zgrabivši davio ga je govoreči: plačaj, ka si dužen. I doli spadnovši te slüžbeni tivariš njegov, proso ga je govoreči: potrplenje mej z menom, i vsa ti plačam. On je pa nej šteo, nego je šo, i vrgo je njega v temnico, dokeč bi dug plačao. Videvši pa njegovi slüžbeni tivarišje, štera so se godila, jako so se razsrdili, i idoči pripovidavali so Gospodi svojemi vsa, štera so včinjena. Teda je prizvao njega Gospod njegov, i veli njemi: sluga nečamuren, ves dug sam ti odpüsto, da si me proso. Nejli se je trbelo zato i tebi smilüvati nad tvojim službenim tivarišom, kak sam se i jaz nad tebom smilüvao? i razsrdivši se Gospod njegov, dao ga je bohárom, dokeč bi ves dug plačao. Tak i Oča moj nebeski včini vam; či ne odpüstite vsaki brati svojemi z srca vašega. * „Pripelali so njemi ednoga, ki njemi je bil dužen 10.000 talentovˮ. Vsi so dolžniki Gospodovi: dužni smo za živlenje, za vse dobrote, štere nam deli boža smilenost i dobrotlivost, dužni smo za odrešenje i zveličanje. Naš dug je 10.000 talentov, po naših penezaj miljonske svote. To je dug človeka naproti Bogi je neplačliv, ár je neskončen. Zlorablamo svoje živlenje. Ne živimo za namen, ki nam ga je določo Bog; sami si določamo cio svojemi živlenji, na Boga pa pozabimo! Kelko je takših živlenj, ki so prazna, zgrešena — živlenje zabadav. To je naš dug — naš greh. Zlorablamo dobrote živlenje; zlorablamo samoga sebe, pamet, prosto volo, zdravje, moč itd.; zlorablamo čast, premoženje, ár ga ne nücamo tak, kak nam ga je določo Bog. Zlorablamo svoje odrešenje i zveličanje neskončno božo lübav, smilenost i dobroto, sto i sto milosti, božo reč, sv. spoved, obhajilo, opoldne i tanače. Grešimo i se pregrešüjemo proti tomi i onomi i naš dug raste na neplačlivo svoto 10.000 talentov. Bliža se obračun od dnéva do dnéva, bliža se Sodnik v svojoj mogočnosti, v veličanstvi z vso svojov ostročo. Račun žele i bo želo od mene, od mojega živlenja, od 50 bo let mojega mišlenja, govorenja i činenja od vsega ... I jaz stojim i bom stao pred božim Veličanstvom v svojoj revčini, siromaštvi, zaduženosti, brez obrambe, brez opravičila, brez zagovora popolnoma nezmožen. Plačati, poravnati, ne morem, samo odpüščenje i odvezo čakam, samo to je moja rešitev. Gospod je smileni, je dober, dobro zna, ka je naš dug neplačlivi, nerešlivi, zato odpüšča i odveže. Zadovoli se, če nam v srca pride: „Gospod, smilüj se, odpüsti nam naše duge, moj Bog i moje vseˮ. I Gospod odpüšča neskončno dugove naše grešnosti, želi od nas samo to, ka ga prosimo za odpüščanje, to je spokano srce, i ka smo samo puni lübavi, smilenosti do tistih, ki morda nas žalijo. Sv. spoved, sv. obhajilo, odpüstki so tisti, ki nam odjemlejo naše dugé! Kelka dobrota so za človeški rod! Ali cenimo tak, kak so vredni? Što je samo;ednok probao, ka se pravi olajšati srce, pekočo vest, te zna, ka se pravi: „Sin, odpüščeni so ti tvoji grehi, pojdi v miri!ˮ — Človek na etom sveti živi povečini iz božega smilenja i dobrote, na drügom sveti nas pa čaka v prvom tali boža pravica, štera de nam lejka sladka, ali bridka. Zato pa vživajmo smilenost i dobroto božo vredno, da bo nam pravica lejka ob sodbi. Ešče ednok Protestiramo. Na naš članek, v šterom smo opisali živlenje sezonskih delavcov na marofi Zeleno polje, smo dobili popravek od gospoda upravnika inženerja D. Laleviča. To pismo nam sili ešče ednok pero v roke, da bi — če je to sploj mogoče bole glasno kak prvikrat povedali: protestiramo, protestiramo! Mi smo v našem članki trdili, ka so mogli naši sezonski delavci na Velko mešo okapati cukerno repo, — ka so na te z akordnim delom zaslüžili štiri dinare i ka so tiste delavce, šteri so se branili dela na te najvekši Marijin svetek — odpüstili iz slüžbe. Na naš članek je odgovoro g. upravnik marofa i v svojem pismi niti z ednov rečjov ne zanikao to: 1., ka so morali delavci prijeti za motiko na Velko mešo; 2., da so bili odpüščeni iz slüžbe delavci, šteri so se vidno postavlali proti takšoj oskrunitvi najvekšega Marijinoga svetka; 3., ka so delavci resan štiri dinare slüžili na te den z akordnim delom od sunca do sunca. Gospod upravnik razlaga, da uprava ma po kontraktuši pravico želeti delo od delavcov tüdi v nedelo, ali na svetek. Mi dobro znamo, ka ta pravica po pogodbi resan obstoji, znamo pa tüdi to, ka je nindri ne napisano, ka bi meo g. upravnik to dušnost, da sili delavce katoličanske veroizpovedi na delo takši den, kda vören kristjan ne sme prijeti za motiko. V kontraktuši stoji, ka morajo delavci opraviti tüdi v nedelo i na svetek nujno gospodarsko delo, ne najdete pa v njem niti reči od toga, ka je okapanje cukerne repe takše delo, štero se ne sme opraviti brez skrunenja Marijinoga svetka. Gospod upravnik pravi, ka je po pogodbi najvekši greh, če se delavci puntajo. Mi pa pravimo, ka je pomota, če majo za puntaše tiste delavce, šteri ne po črki, nego po dühi pogodbe zahtevajo svoje pravice. Mislimo, ka nam g. upravnik na Zelenom polji prizna, ka ma tüdi sezonski delavec po šest dnevnom deli od sunca pravico do telovnoga i düševnoga počitka. To so terjali delavci, teda so terjali to, kaj njim pripada po zakoni, terjanje po zakoni določenih pravic je pa ne kakši punt. V kraljevini Jugoslaviji še ne! Gospod upravnik prizna, ka so ne zaslüžili delavci na Velko mešo več, kak smo to mi popisali, to je samo štiri dinare. Dodao je pa, ka je Kovačova Julika pozabila napisati, ka je prej uprava dala povlačiti vrste med cukernov repov s plügom, s tem je olajšala delavcom delo, pa to brezplačno, brez toga, ka bi kaj dol potegnola odakordnoga zaslüžka... Vsmilenja vredni trpim ví tam na Zelenom poli! Konj vam je pomagao, plüg vam je pomagao i tak samo štiri dinare ste zaslüžili z akordnim delom na najvekši Marijin svetek!? Strašno! I g. upravnik itak piše, ka je prej laž, če što pravi, ka se na Zelenom polji delavec izkorišča... V ednom pogledi pa ma g. upravnik Lalevič prav, te, kda nas prosi, da bi pomagali upravi, i tüdi v „Novinajˮ pobijati teli, bankaši i poštenji škodlivo navado slovenski delavcov pijančüvanje. „15 do 20% delavcov ne more po svetkaj na delo i mora prositi za doktorsko pomočˮ, nam piše g. upravnik. To početje naših delavcov je vsake obsodbe vredno. Ali razumlivo jel Kajti če delavec šest dni dela od sunca do sunca i ga sédmi den čaka iz štale napravleno, s sténicam/ napunjeno stanovanje, gde nema niti ednoga stolca, na šteroga bi sedo, ne ednoga stola, ge bi lejko mirno napisao par vrstic svojim dragim, — če nema nikše priprave za mujvanje ne za kopanje, — če je izročen na milost in nemilost svojim parovnim müh, štere se rodijo v gnusnim, od svinj razora-nom gnoji i blati, (to blato i gnoj je vse vküper tri poštene stopaje vkrej od delavske kühinje!) delavec, šteri vidi, ka se na tom sveti nišče ne briga za njega, pač pa ga živo i mrtvo priganja na delo, pravim takši delavec ma zvün umetno vzgojenih proti drüžabnih agitatorov samo ednoga, če tüdi lažlivoga prijatela: alkohol! Plačaj Novine! Pisma naših z tüjine Bruyéres, St. Pierre (S & L) Pozdravlena Slovenska krajina! Daleč v tüjini sem, z mislijov sem pa vsigdar pri Tebi, draga Slov. krajina i moj domači kraj. Zrüženje s Tebov man po naših lepih „Novinajˮ, štere z veseljom sprejemam in čtem. Male so „Novineˮ, a če pazlivo čtemo, najdemo dosta več z njij, kak včasi v kakšem velkom časopisi. Či bi se prebivalci Slov. krajine i njemi izseljeniki zavedali, ka nam prinašajo „Novineˮ, gvüšno bi bilo vekše število naročnikov. Gnesden se človek izobražüje s čtenjom, zato si po mogočnosti naročiti čtenje, štero je nej drago in štero Ti dosta prinese. Dobro preštuderati i misliti — gvüšno so to edine za za Slov. krajino „Novineˮ, zato v obilnom števili segnoti za njimi in tak si lejko zagvüšamo boukšo in lepšo bodočnost naše slovi te Slov. krajine. Dosta nas je raztepenih po sveti, včasi se najde šteri, ki šče pozabiti svoj domači kraj in svoje drage. Prvo v tüjini nam bodi Bog: ne misliti, če se nam dobro godi gnes, ka slabo nigdar ne pride. Či ščemo biti po tom kratkom zemelskom živlenji srečni, iščimo Boga in bo se, ka je potrebno za živlenje. Bog je na celom sveti ednaki, zato mi tüdi moramo biti ednaki. Ne pozabimo nedele, ki je Bogi posvečeni den; nej gledati na drüge, ar je vsaki svoje sreče kovač. Slab izgovor je: „Ovi tüdi tak delajo, zato sam ges tüdi.ˮ Gnesden zavüpati v Božo pomoč, nej v lüdi, šteri včasi kaj obdarijo, po drügom kraji pa velki kvar včinijo. Pošilam vsemi prebivalstvi Slov. krajine, tüdi vsem njenim izseljenikom po sveti, iskren Pozdrav in Bog vse živi dugi čas! Sin verne matere Slov. Krajine T. C. Razgled po katoličanskom sveti. Katoličanska omladina v Nemčiji. Organizacija nemške mladine se jako povékšavle, nazlük velkim neprilikam. „Credoˮ (to je „Verjemˮ) nemške mladine je lepa spoved, štera se etak glasi: „Mi katoličanska mladina želemo biti popolni katoličanci; zato je naša vsakdanešnja briga katoličansko misijonstvoˮ. „Mi ščemo biti katoličanci, vojaki Odküpitela sveta ; zato nam je Kralestvo Jezuša Kristuša nad zemelskimˮ. „Mi ščemo biti katoličanci, mlada četa Jezuša Kristuša, zato nas niti vrednost niti kakši düh nemre razdvojiti naše redoveˮ. „Mi ščemo biti mladi, sveti i čisti; zato pozdravlamo Marijo kak našo Mater i našo Kralicoˮ. „Mi ščemo biti mladi ponizni i podvrženi, zato poslüšamo naše predpostavleneˮ. „Mi ščemo biti mladi, veseli i srečni; Dijaški kotiček. Refleksija. Zmagovalec na bojišču je doživel gotovo tudi nekaj porazov, toda zaraditega še ni vrgel orožja od sebe. Napoleon I. si je zbral to le geslo: „Zaupanje v zmago je že polovica zmage!“ To Napoleonovo geslo si je osvojil tudi zmagoslavni maršal Foch in ga skrčil v dve besedi : Victoire- Volonté. Ako to velja za bojna polja, kjer treba računali s številom kanonov in bajonetov, koliko bolj velja za naše duhovne zmage, katere so popolnoma odvisne od naše volje. Dobro si zapomni: Vsak poraz olajša pot naslednjem porazu in vsaka zmaga olajša pot novi zmagi. Vzdržnost je težka, toda ta težava polagoma zgublja svojo ostrino v odločni borbi. Najvažnejši so prvi uspehi, ker so dokaz, da je zmaga mogoča in dajo pogum. V nekaterih bolnišnicah so prišli na zanimiv poskus. Dobijo se bolniki, katerim je kak pretresli iv dogodek tako udaril na živce, da se imajo za mrtvoudne čeprav niso. V resnici je v njih le nekoliko nezmožnosti zaradi oslabelih živcev, toda vsled autosugestije so res kakor popolnoma hromi. Pred takega bolnika dajo na mizo tisto jed, ki jo bolnik ima najraj in sicer v razdali za 1 em od roke. Bolnik, videč to dobroto si misli : „Oh, kakšna nesreča je zame, da sem mrtvouden! Ne bom mogel stegne roke do te dobre jedi!ˮ Toda volja je tako močna, da se bolniku posreči stegniti roko za 1 cm. Drugi dan zopet postavijo pred bolnika njemu tako priljubljeno jed, toda že 2 cm daleč. Bolnik spočetka seveda omahuje, potem se ojunači in doseže. Tako se ponavlja z vedno večjo razdaljo, dokler se bolnik ne prepriča, da ni bil v resnici mrtvouden. Ko gre za krepost, zlasti za najlepšo, oh, koliko je mrtvoudnih! . . Upijejo na ves glas: Ne morem hoditi po tej poti! Potrudi se, da narediš prvi korak, potem bo lažje šlo. Ta prvi je najtežji pa tudi najvažnejši. Zmaga je gotova, ker odločna volja, podpirana od milosti božje, se more za vedno odreči tudi zastarelim razvadam. Poglej, kako nastopa poletje: dobiva vedno večjo moč nad zimo, čeravno se od časa od časa še pojavijo ostri vetrovi in mrzli dnevi. Zmaga je odvisna od poguma. Ta pogum pa mora biti potrpežljiv. Naglica nikjer ni dobra, najmanj pa za dosego kreposti. Cvetlica uspeva le počasi in skrbno pripravljeni zemlji. Ako jetnik ne more zdrobili svojih verig naenkrat, jih pili počasi, toda stanovitno. Nestrpnost na poti čednost! je velika ovira. Kakšen reče: „Kako, boriti se bom moral jütri, pojutranjem, prihodnji teden in naslednji mesec, celo leto, vse življenje?ˮ V začetku svetovne vojne smo bili vsi prepričani, da bo v par tednih vse končano. Gorjé, če bi takrat vedeli, da bo trajalo 4 leta in sicer tako strahotno. Noben vojak ne bi hotel iti na fronto, mnogi bi si raj porinili v srce bajonet. Ako bi človek mogel zbrati vse, kar bo v življenju pojedel in popil, bi se ustrašil: „Kako, bi djal, kako, vsa ta roba bo morala iti v moj želodec ?“ Vendar bo pa taisti človek jütri ves srečen, ko se bo spraviš k mizi zjutraj, opoldne in zvečer. Pa tudi naslednje dni se bo lotil božjega daru, toda pametno, kos za kosom. Prav tako se dogaja pred množino težav v moralnem oziru. Te težave te čakajo posamezne ob poti tvojega življenja v večji ali manjši razdalji. Neizogibno te bodo zgrabile, ko prideš od njih, toda tvoje korake bo spremljala zadostna milost božja, da zmaga!. Danes hočem biti Zmagovalec za 24 ur. Jutri zgodaj naredim isti sklep in tako vsak dan. Razsekaj torej težave na male kose pa boš zmagovalec. Umesten je latinski izrek: Divide et impera! (Deli in vladaj.) Francoz Bazin pripovedüje tale genljiv dogodek iz svetovne vojne. Neki ženi so sovražniki moža vrgli v ječo, sina edinca ubili in hišo oropali. Torej, same velike nesreče. A ona je bila mirna. Bazin jo vpraša : „Kako morete biti tako ravnoduš-na pri toliki nesreči?ˮ In ta junaška, francoska žena odgovori: „Vsak dan prejmem kruh, ki mi je tako potreben in medtem rečem ljubemu Bogu, ki je prišel v moje srce: Gospod, daj mi pogum za 24 ur ! Naslednji dan storim ravnotakoˮ. Mladinoljub. PREKOSNICE. Zakaj nemrejo b, ženske ministrantje ? Zato, ka ženska šče meti vsikdar zadnjo reč. Pri sv. meši pa jo ma pop pri kirjelejsomi. Če bi ženske ministralivale, bi naprejvlekle svoj kirje pa kristelejson i meša se nikdar ne bi dokončala. 15. oktobra 1934. NOVINE 3 zato stoplemo naprej verni našim sobratomˮ. „Mi ščemo biti resni i močni; zato delamo vdano v našem svetom pozvanjiˮ. „Mi ščemo biti svoboda lüdje i meščani; zato branimo prava drüžini, lüdstvi i narodiˮ. „Da to dosegnemo, mi, katoličanska omladina, se bomo borili, a naše geslo borbe bo: „Za Kralestvo Kristuša i novo domovinoˮ. Povrnenje med amerikanskimi zdravniki. Nekši angleški list je pisao od povrnenja zdravnikov v Ameriki. Guči od dr. Thomasi Emmesta, ki je ustanovo ginekološko kliniko v New Yorki. Njegova žena je katoličanka i jo je večkrat sprevajao v cerkev. Ednok je poslüšao predgo od modrosti, štera vlada svet. Zaproso je predgara za sestanek. Na tom sestanki se oča redemtorist prepričao, da je doktor dobro povučen v katoličanskoj veri, štera je bila ženina zasluga. On se je povrno star okoli 50 let. Več zdravnikov se je povrnolo, ki so znani po sveti po svojih znanstvenih delaj. Grčkokatoličansko papovo semenišče sv. Jozafata v avdijenci pri sv. Oči. Sv. Oča so sprijali grčkokatoličance v semenišči sv. Jozafata v Rimi v avdijenco. Pozdravili so jih s slovenskimi pesmami, za štere so se sv. Oča zahvalili i tüdi pohvalili. Katoličansko Vsevučiliščé. Severna Francija je poznana po velkih fabrikaj i se drži za središče francoskoga delavstva. Krivo bi misli, če bi mislili, ka se tu samo telovno dela. Ne, tu se dela tüdi düševno. Tomi je svedok katoličansko vsevučilišče. Katoličanske osnovne i srednje šole pripravlajo vučenec za vsevučilišče, da tam primejo končno naobrazbo pred vstopom v živlenje. Vse delo stoji pod nadzorstvom vsevučilišča, ar delajo Profesorje v vseh organizacijah, a sestanki se vršijo v vsevučilišči. Uspehi so že dozdaj jako lepi, a bodo še lepši. Na vsevučilišči je tüdi poseben institut, šteroga vodi mož, ki je pred nekaj leti prestopo na katoličansko vero. Je to Rus. Dogodki v domovini so ga tak pretresli, da se je podao na krilo Cerkve tü nevmorno dela. V Lilli je dosta ruskih izgnancov i zato so ustanovili za vseučiliški posebni ruski odelek s posebnov knjižnicov. Katoličanske šole v Francoskoj. Letno izvestje katoličanskih šol v Franciji javla, ka je v preminočem leti hodilo v šole 927 jezero 499 dece. Plača za vučitelstvo je zneslo 500 miljonov frankov. V zadnjih 3 letaj so morali mnogo šol zidati, da lehko dobijo v njih, mesto vsa deca, ki so se sem zatekla. V niednoj državi ne žrtvüjejo katoličani telko, za katoličanske šole, kak ravno Francozi. Strahote glada v Ukrajini. „Daily Ekspressˮ piše od strahot glada v Ukrajini. Neki Anglež piše to: „30 km na jüg od Kijeva sem vstopo v edno ves, v šterom je vse vmrlo od glada. Od 40 rodbin je ostalo komaj 6 lüdi. Mačke i pse so tüdi pojeli. 15 leten dečko, sama čonta i koša mi pravi, ka je njegov oča vmro od glada pred ednim mesecom. Razmere v Rusiji. Sovjetska Rusija je še zmerom vnogim tajinstvena zemla. Ona je napadena i hvaljena, kak malo štera zemla na sveti. To nebi smelo biti tak. Številke so najbougši svedoki. V začetki 1. 1929. je komunistična stranka mela nad 1 milijon 400 jezero članov. L. 1930. se je število članov zdignolo nad 1 milijon 500 jezero i i. 1931, je bilo nad 2 miljona a 1. 1933. nad 3 miljone. Tak v štirih letaj naraslo število teh kotrig nad 120 procentov. Novi komunist! so pa ne spunjavali svoje dužnosti, kak so to zapovedavali voditelje stranke. Disciplina je popüstila i voditelje komunistične stranke so se začnoli bojati, ka poleg te velke vnožine kotrig postane stranka slabša. Zato so začnoli strogo kontrolirati. Na kongresi komunistične stranke 1. 1934. je Stalin pravo, ka je v Sovjet- skom Savezi okoli 2 miljona komu- tiistov. To je velko nazadüvanje proti tistomi Predno so začnoli »čistiti". Zgübili so nad 40 procentov članov. Dosta je članov i vnogo jih je samo zato, ar majo od toga hasek ali pa da morajo. Mala Trezika v salezijanskoj drüžini. Tak so redovni višji imenüvali Treziko Žveglič, 24 letno sestro Slovenke v Aleksandriji v Italiji. Mrla je leta 1933 zavolo süšice. Ravno na den svojih redovnih oblüb je zbolela, pa Bog je ne šteo odkriti nevarnoga položaja. Mela je vedno vüpanje, da postane misijonarka. V svojem groznom trplenji je večkrat ponavla„Moje misijonstvo je posteo, s svojim trplenjom želem pomagati dühovnikom rešavati düše, moje živlenje, sprotoletje mojih redovnih dni naj bo posvečeno za dühovnike. Na den svoje svete smrti je prvo rožico poslala svojemi spovedniki. Bio je to plebanoš, ki se je malo brigao za svoja glavna opravila. Farniki so bili zapüščeni, mrzli kristjani, ki so pozabili na krščanske dužnosti; slabši so bili kak tisti, šterim je ešče ne prisijala svetlost svete vere. Zdaj so s plebanošom vred vsi goreči, dobri kristjani; pokojno Treziko imenüjejo zaščitnico svoje fare. Spunila je oblübo tistomi plebanoši: Kda pride v nebesa, naj čaka lepo rožico, ka prva bo za njega i njegovo čredo. Med njenim betegom so jo večkrat obiskali redovni predstojniki i predstojnice. „Križariˮ. Na Španskom je to organizacija katoličanskih vučitelov. V madridskom okrožji so ustanovili že 186 šol ne samo za mladino, nego tüdi za odraste, v šolah samih je okoli 40.000 dece. Dozdaj je bilo na Španjolskom dosta nepismenih. Revolucija je katoličane zmodrila! Socialist za Kartuzijance. Francoska vlada je pred 30 leti zaplenila samostan „Grande Chartrenseˮ (grand šartröz, velika Kartuzija) v Grenoble-i. Te dni je v novinaj „Echo de Paris socijalist Chastanet zahtevao od vlade, naj povrne Kartuzijancom te svetonoznani samostan. Med drügim piše: „Ali mislite, da najdete v sveti priznanje za to, da sprejemate tühinec slepare, kak je Stavisky, a sine Francije, ki živejo samo za delo i molitev, izganjate iz domovine, za štero so drage vole prelevali krv?ˮ Letos obhajamo Stoletnico, odkar so bili črni sužnji osvobojeni. Suženjstvo pa še vedno ni povsod odpravljeno. Dne 1. avgusta 1834 je v mejah svetovne britanske države več ko 800.000 zamorcev dobilo vroče zaželjeno in zahtevano svobodo izpod jarma belih gospodarjev. Angleški parlament je takrat dovolil več kot 200 milijonov zlatih funtov za odškodnino gospodarjem ter za to, da bi se postava mogla v vseh delih države tudi gospodarsko izvesti proti odporu zainteresiranih krogov, posestnikov plantaž, trgovcev s sužnji ter paroplovnih drüžb. Angleški zgled je res odločilno vplival na ves svet. V teku IGO let so suženjstvo po vsem svetu odpravili, Vsaj po pisani postavi. V Zedinjenih državah je dobilo prostost štiri milijone Zamorcev, na Kühi v Braziliji in v Srednji Ameriki več ko en milijon. V zadnjih 30 letih je bilo osvobojenih pol milijona ljudi, med njimi 215.000 v Sierra Le-one, 53.000 v Nepalu, 8000 v Burni itd. Seveda pa je danes še 5—6 milijonov ljudi posebno na Kitajskem, v Arabiji, Abesinija Liberiji ter ponekod v južni Ameriki, ki so že v suženjski odvisnosti. Upravičeno je zato jezuit p. Mar-tindale v reviji »The Month" zapisal, da krščanski narodi nimajo nobenega vzroka slaviti 100 letnico osvobojenja sužnjev. Saj so kršzanske vlade to grozovito in zločinsko trgovino z ljudmi več ko 200 let gledale in celo podpirale. Po zanesljivih cenitvah se od leta 1600 do leta 1850 iz Afrike v severno in južno Ameriko zvlekli 9 milijonov Zamorcev, čeprav so Španski kralji pod pritiskom kardinala Hime-nesa in slovečega dominikanca Las Casas španskim podložnikom najstrož-je prepovedali trgovino s sužnji. Med leti 1700—1786 so samo angleški trgovci s sužnji 610.000 Zamorcev naložili v Afriki na ladje ter jih kot „black cattle" — »črno živino" — prepeljali' v Ameriko. V angleških kronskih kolonijah so za prvovrstnega moškega sužnja" plačevati 30 do 150 zlatih funtov, v Zdrüženih državah pa je cena dosegla celo 750— 1500 dolarjev. Kakor ugotavlja »The Month" je Anglija svojo gospogarsko nadvlado na svetu v 18. in 19. sto-letju dosegla le s sistenom suženjstva, ki edini je omogočil ogromno povzdigo plantažnega gospodarstva v novem svetu, s čimer je tudi angleška industrija postala vsemogočna. (Po „Slovencuˮ.) Resnica za rdečo masko. Kaj je švicarski inženjer doživel v Rusiji. V „Osservatore Romanoˮ je 23. septembra priobčen razgovor z nekim švicarskim inženjerjem, kateri je dalj časa živel v Rusiji in tam mnogo potoval. Njegove izjave so toliko bolj dragocene, ker je deloval v raznih sovjetskih podjetjih ter mnogo občeval z inozemskimi inženjerji. O prehrani ruskega prebivalstva je takole povedal: „Po soglasnih izjavah je poleti 1933 strašno manjkalo živil. V mnogih mestih, posebno pa v mestu — 40.000 prebivalcih je štelo — v katerem sem leta 1934 stanoval, je vsak dan umrlo sedem do osem ljudi na cestah brez vsake pomoči, ker so bili sestradani. Zvečer je vozil po ulicah voz, ki so nanj nalagali mrliče in jih odvažali na pokopališče. Zaradi vremena bi bila letina 1933 lahko zelo dobra. Toda konči pridelek pa le ni zadostoval zaradi izgub, ki so nastale pri žetvi. Še isti dan, preden sem odpotoval iz Rusije, sem sam videl na cesti, na kateri sem stanoval, truplo neke ženske, katera je umrla od lakoteˮ. O industrijskem napredku v Sovjetski Rusiji pa je inženjer takole povedal. „Velik del velikih podjetij, ki so bila ustanovljena med petletko, ne deluje, ali pa slabo deluje. Le s težavo spravljajo v obrat tovarne, ki so že pred dvema ali tremi leti naznanjale, da so pripravljene za obratovanje. Po drugih podjetjih odpovedujejo stroji in produkcija nazaduje. Vzroki so: slaba uprava, tehnična nesposobnost osebja, napake med prenagljeno in premalo vestnim delom ter stalno menjavanje v vodstvu obrata. V obratu, v katerem sem delal, so izmenjali ravnatelja štirikrat v treh mesecih. Poleg tega pa so zelo redki ruski inženjerji, ki bi si upali prevzeti osebno odgovornost, ker je najmanjša napaka kaznovana z deportacijo in izgonom. Na koncu izjave švicarskega inženjerja pa se glasi: „Edina organizacija, ki v Rusiji še deluje, je GPU. Zapira, deportira ter s samokresom in giljotino odstranja nekomuniste, ali pa tudi komuniste, če so se odmaknili od splošne smeri, in to vse s posebno točnostjo in ravnodušnostjo. Po informaciji, katero sem prejel iz Moskve, samo tam, v ondotni osrednji jetnišnici, izvrši vsak dan povprečno sedem usmrtitev. Če to število pomnožimo s številom drugih velikih centrov, v katerih tudi vsak dan izvršujejo smrtne obsodbe, dobimo naravnost strašno vsoto. Sam sem bil v južni Rusiji priča, ko so deportirali celo množico ljudi. Na tisoče ljudi so zbasali v plombirane vagone in jih odpeljali v Sibirijo, odkoder se ne bodo nikdar več vrnili. Njihovo premoženje so prodali na dražbi. Za majhen denar si mogel kupiti najbolj dragocene stvari. Potoval sem v Rusijo sicer kot neboljševik, želel pa sem tamkajšnje razmere objektivno presojati in gledati. Vračam se s trdnim prepričanjem, da je nemogoče, kdor ni bil tamkaj, predstavljati si, kako žalostno, bedno in strahotno je življenje v Rusiji po zaslugi sovjetskega režima !ˮ (Po „Slovenci.ˮ) K 60 LETNICI VREDNIKI „NOVINˮˮ. Minolo je več šest križov živlenja tvojega, štero si posveto za nas deco Slov. krajine, da s tiskom krepiš naše duše slabe, da ne vmerje iskrica živlenja duše naše. Za delo tvoje mučno, je ogovaranje, na mesto velike plače zaslužene. Ali zato delaj trpi ne kloni nigdar, ar tvoja plača se nezgubi nigdar. Ne bodi žalosten zato če smo nezahvalne znaš da smo slabiči grešniki nevolni, šteri nevemo ka pomeni biti pioner, i reč božo glasiti povsod i vsigdar. Radüj se tvojemi mučeniškomi deli, če glih nemaš slave svoje zaslužene, ár čaka tebe tvoja plača velika, štero ti plača naš Oča nebeski, naš dragi Bog, P. M. HORVAT GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Naš namen do prišestne nedele je: naj so naše dekle poštene v tüjini. V te namen zmolimo vsaki den edno Zdravomarijo. Najboše je to Zdravomarijo zmoliti pri jütrašnjoj molitvi. Širitelje iz lendavskoga sreza pridite 21., to je dnes tjeden v Črensovce popoldnevi ob 2. Pridite po večernicaj, štere so ob 2 v Naš Dom. Prinesite vso naročnino, ki je ešče Odzaja za letos. Kalendar smo dali v štamp i ga moramo plačati. Širitelje, ki so nam letos ešče pare ne plačali, naj si vzemejo k srci naš Opomin i včasi pošlejo notri naročnino. Tiskarna terja nas, mi pa moramo vas. Če de tiskarna Šla na sodnijo, te meli nepotrebne stroške i ví i vaši naročniki. Črensovski nabiratelje na Dom sv. Frančiška se oprosijo, naj te tjeden, od 15. do 20. oktobra naberejo živež kak vsako leto i ga pripelajo k odbori v Črensovce hšt. 9. Dobro düše se pa oprosite, da date v obitnosti kak ste mogoče iz svojega pova: kukorco, hajdino, proso, krumple, grah pa če što more tüdi kaj strmenoga. Samo vu fari mamo 120 siromakov, šterim krüh delimo, keliko jih pa ešče pride od drüge. Odbor. Žižki. Na poročilo v »Slovenskom Gospodari", od mlatidbe na Malo mešo ščemo dnes par reči spregovoriti. Ne je istina, ka bi to bili „nekaternikiˮ ; pod „nekaternikamiˮ mi razmimo več gospodarov, to je pa bio samo eden edini, ki je pa, gda so ga sosidov! opotili, tüdi „nikam nesramežlivo odišeoˮ, nego se je drüžina včasi šla k meši spravlat zato ka je to edna poštena krsčanska drüžina, od štere je té malenkosti nikak ne bilo vredno po časopisji raznašati. Da zrok je bio to, ka je s predganice nikaj ne bilo naznanjeno, kak je to bilo vsigdar navada, kmet pa, ki od noči do noči trdo dela, nema časa po kalendaraj iskati, gda bo v tjedni svétek. Pa či bi tüdi celi den mlato, nebi včino nikšega greha, zato ka je Mala meša Prinas več ne cerkveno zapovedani svétek i je te den nišče ne dužen poslüšati slüžbe bože. Ka denok pravijo štajerski kmetje na takšo čenčarijo, posebno tisti, šteri po nedelaj kosijo i krmo vozijo, kak smo to že na lastne oči vidili!? Pa šče od tisti nigdar nikaj ne smo čteli v niednom časopisi. No, pa naj nam níšče voči ne meče, ka s tem pa napadamo „Slov. Gospodaraˮ. O ne, pa njegovoga poročevalca tüdi ne. Mi se samo branimo i se bomo branili proti takšim malenkostnim žaljivim poročilom, pa naj bo komi prav ali pa ne, nas to nikaj ne briga. Nikak pa neščemo, ka bi tisti, ki nas dobro poznajo, mislili, ka so negda tak dobri Žižkanje, zdaj naednok vsi postali Poganje, ka ešče na Malo mešo mlatijo. Šče ednok opominamo, naj se takše malenkosti, štere što pozabič napravi, ne neséjo včasi v časopis, ka de drügoč uredništvo pa moglo popravlati, pa naj njemi bo prav ali pa ne. Ponovno prosimo najditelja lističe, štera se je zgibila med Mostjem i Dugovasjov, ka je blagovoli povrnoti, zavolo važnih dokumentov i jo lejko odda na Župni urad v Lendavi ali) na šterosteč šolo. 4 NOVINE 15. oktobra 1934. Misijonski koledar 1935. Letnik XVI. Velika osmerka, 128 strani. Groblje-Domžale. Cena 10 Din. Misijonski kalendar ma prednost vseh dozdajšnjih i je celo prekaša. Naslovna slika je štirifarbna. Notranjost krasi 90 slik i vinjet. Tipi črk se pogostoma menjajo. Vsaka stran nüdi očem novo lepoto i zanimivost. Vsebina je povučna, a zednim mikavna ino zabavna. Deloma je opremlena z zemlèvidi. — Nekaj naslovov: Afrika, dežela skrivnosti. Knoblehar in njegovi. Limpopo, skrivnostna reka. Slovenci v prefekturi Lydenburg. Zamorski Pavliha. Dajte nam misijonarjev: Cvet in ponos lastnega plemena. Japonska in njeni problemi. Misijonsko leto 1933 do 1934. Osveta (Povest). Molitev in žrtev . . . Naroča se v Misijonskoj tiskarni, Domžale-Groblje. Žalostna vest. V Skoplji v bolnici je vmro preminoči tjeden po kratkom betegi vojak Jerič_ Avgust, star 22 let, doma iz Dokležovja, šteri bi za 1 tjeden obslüžo svoj rok. Preminoči je bio 5 let küharski pomočnik v salezijanskom zavodi Martinišče v Veržeji. Bodi njemi lahka zemlica dalna. Vsem domačim pa naše iskreno sožalje. Marija Pomočnica, potolaži ga. Gančani. K sv. Trojici smo neustrašeno romali i hvala Bogi srečno prlšli ta i domov. Vsem romarom iz Slov. krajine bodi v srce zapisani sklep posebno nam dečkom i deklam: „Delaj dobro i varüj se hüdogaˮ. Gvüšno smo vsi dobro zarazmili, ka pomeni „Delaj dobro i vari se hüdogaˮ. Spunjavlimo tisto, ka je g. predgar omeno, potom se bomo veselili plačila v nebesaj. — Romar. Gančani. Pred kratkim so nas obiskali preč. gospod Žalig Nobert, franciškan, beltinski rojak, brat našega čevlara Žaliga. Zajtra so prišli k nam i so v našoj podrüžnici popevali sv. mešo. Hvala našemi g. plebanoši, ka so dovolili, da so omenjeni gospod pri nas mešüvali. Širitelje sobočkoga sreza pridite oktobra 28., to je od dnes dva tjedna v Soboto v Dom sv. Frančiška, Križova 4 po velkoj meši i predgi. Vsaki naj pazi, da svete meše i predge ne zamüdi. Poberite i prinesite vso zaostano naročnino na Novine, M. List i M. Ograček. OD NAŠIH V TÜJINI. Mrtelnost. Po dugom i težkom betegi je Vmrla v 47 letaj starosti v AÍlentovvn Pa. Katarina Cigüt. Pokojna je bila doma iz Beltinec. — V South Betlehemi je vmro Verban Ivan v starosti 53 let. Pokojni je pred 25 leti preselo iz Lömerja v Ameriko. Naj počiva ta v miri! Bodi njima dober Bog smileni! PO DRŽAVI. Petdeset letnico svojega obstoja je obhajala te dni rk. fara v Niši v Srbiji. Tü je lepo katoličansko živlenje. Faro vodijo Sinovje sv. Frančiška Asiškoga. Štiristo letnico svojega obhaja letos drüžba Jezušova. Pred 400 leti jo je nastavo sv. Ignac lojolski. Kak je Jezuš znamenje, šteromi se proti guči ravnotak so njegove drüžbe Sinovje tüdi skoz vsa stoletja podvrženi vnogomi preganjanji. Pa vistiniti se nad njimi vseli Gospodovo Obečanje: Vrata peklenske ga ne premagajo. + Golobič Alojz, urednik ednoga dela pri dobrom kat. listi „Slovenciˮ je v najlepšoj mladosti vmro. Naj Srce Jezušovo bo smilene plačnik njegovoj düši. Gospodarstvo. Naši sezonski delavci. 1. „Stara navada je železna srakicaˮ, pravi slovenski pregovor. I to je istina. Stare navade se radi držimo tüdi te, kda nam je samo v škodo. Teher takše stare navade nosijo naši sezonski delavci, kda ne vüpajo brez palera na delo. Palerstvo najmre je tüdi eden ostanek iz žalostne preteklosti, Železna srakica, štero nemre, ali nešče slečti naš sezonski delavec, če tüdi čüti, ka Je ta srakica resan železna... trda... da ga ožüli... V prejšnjoj državi je naš narod na ednoj strani ar je priden, na drügoj strani — ar je morao, je hodo na delo „v orsagˮ. Ništerni posebno bri-htni domačini so že pozimi hodili od marofa do marofa i ponüjali svoje delavce za polsko delo. Če je gospodar marofa, ali največkrát „Španˮ nücao delavce, te sta paler, to je človek šteri se je prišeo ponüjat i špan napravila pogodbo. V pogodbi se je napisalo: kelko delavcov mora priti, kakšo šker morajo prinesti s sebom, kakše delo čaka na opravilo i kakša bode plača. Če se je dosta palerov ponüjale, te je špani bilo dobro, če malo, te paleri. Te je paler napravo dobro pogodbo, zagotovo si je dobro plačo i s tov pogodbov potem hodo od vesi delavce pogajat. Pogajali so se večinoma — v krčmi. Tam so bodoči delavci spili par litrov vina, se zna na račun palera, i kda so bili že kelko — telko v rožicaj, so podpisali kontraktuš — paleri. Tüdi v tom kontraktuši so podrobno popisali: kakšo šker more prinesti delavec, kakše delo morejo opravlati, kda se začne i kda se konča delavnik, končno pa: kakša bode plača v silji, v penezaj i v foringi. Pa če smo primerjali pogodbo, ali kontraktuš med palerom i gospodarom marofa, potem pa pogodbo med palerom i delavci, se je lejko opazila strašna razlika. Delavec se je obvezao za menše plačilo, kak paler. Med na marofi pogojenov plačov i med plačov, štero je obečao paler svojim delavcom, je bila vidna velka razlika i to razliko je vtekno v svoj žep — paler. Vogrski grof je veliki gospod. Njegov špan tüdi. Tak velka gospoda se ne ide pogajat s siromaki v Slovensko krajino. Tüdi zato ne, ar so se mogli sporazumeti z delavci. Delavec, slovenec bi gučao po svoje, špan, grof — Madjar pa tüdi po svoje. Potreben je bio eden človek, šteri se je pogajao v imeni delavcov i gospodov i je držao red med pogojenimi delavci. Takši posredovalec je bio paler i za svoje resan lejko delo je meo — če je bila pogodba srečno napravlena — lepo plačilo. Kak pa te, če se je ponüjale dosta palerov? To je pritisnila sükešina pri gospodi paleri, ali ešče bole pri delavci. Paler si je najmre vsikdar lejko pomagao: znižao je plačo delavcom, ali či to že ne šlo, pa je s pomočjov svojih küharic — krao. Da, čisto navadno, čisto po zakoni je krao... Od gospoda je dobo pogojeno hrano: meso. mast, graj, melo, sol itd. Iz teh dobrin je telko vkradno, kelko so samo pridne kuharce lejko zakrile pred očmi delavcov. Delavcom so pekle slab krüh i ga davale te, kda je postala skorja trda. To trdo skorjo so lepo pobrali, ešče bole posüšili, zmleli i z njov krmili svinje gospoda palera. Lejko so krmili svinje včasi na marofi, če je gosdod püsto, naj odira paler svoje delavce kak njemi je vola; če pa tak ne šlo, pa so romale pune vreče krüš nih skoric domo, ali k trgovci. Da so pri samoj meli tüdi „šparaliˮ, to je razumljivo... Kakša vrečica mele je že ostala vsaki mesec i to je punilo žepe gospoda palera. Graj, krumpli, mast, sol, paprika, vse nekaj valá, z vsemi temi rečmi je „šparalaˮ od palera izbrana gospodičina, ali gospa küharca i če je „bole šparalaˮ gospodi paleri, je več valala, mela je vekšo plačo i bole zagvišno slüžbo v novoj sezoni. I delavci? Oni siromaki so se pritoževali, ka je krüh slab, ka so rezanci za nič, ka zvün staroga graja i krumpišov ne pride drügo v lonec. Preklinjali so gospoda delodajalca, vidli so pa ne, ali so ne smeli viditi, ka je njuve nevole najvekši vzrok ravno gospod paler... Tisti paler, šteri je bio nekda sveta potreben, ali dnes ne, ar delavec v našoj državi razmi i mora razmiti jezik delodajalca; nadale; ar dnes namesto palera preskrbi delo borza dela i to, brezi vsakoga plačila. Tü bodi omenjeno, ka vsi naši palerji so ne bili takši, kakšega bi si lejko mislili po našem pripovedovanje da pa so bili slabi paleri, to zna najbole naš delavec. Važno za delavce v Franciji! Francosko drüštvo za emigracijo v Zagrebi je izdalo slovensko-francoski i francosko-slovenski slovar, šteri obsega 184 strani i prek 5000 reči. Slovar je prirejen tak, da se zlejka pravilno čte i piše. Vsaki delavec, šteri že malo zna francoski, se lejko s pomočjov toga Slovara hitro navči pravilno gučati i pisati. Znano je, da našim delavcom v Franciji dela največ težav neznanje jezika. S tem slovarom bo to olajšano. Domači, ki mate delavce v Franciji, ne pozabite na to i priporačajte ga svojim. Košta samo 12 Din., Poštnina 1.50 Din. Peneze se naj naprej pošlje na Zastopstvo Francoskega društva v Murski Soboti. BANKA BARUCH 15, Rue Lafayette, PARIS odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66; Ned.Dienst;Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznici. _________________________24-19 ŠVAJCAR pošten in marljiv, ki mora dnevno predelati 200 1 mleka v maslo in ceneni sir, molzti. 20 krav, nadzorovati 2 kravarja, strokovno voditi svinjerejo s pomočjo 2 delavcev, se sprejme. Ponudbe s zahtevki na: Hartner, Gornja Lendava Proda se po nizkoj ceni koteo za svinjsko kühinjo. — Poizve se pri Klemenčič Franci, Kapca 65.* Trgovski lokal se odda v najem v hiši HORVAT MATIJA v Dolnji Lendavi št. 63. Najvažnejši momenti pri domačoj oskrbi umobolnih. Umobolni se zvečine oskrbüjejo v zavodih, — Vnogi pa tüdi doma, posebno če je beteg ešče menši, v začetki prle kak se prav spozna, ali gda se je betežnik v teki betega izdatno pobogšao. — Dostakrat pa tüdi f težje oboleli, jako razburjeni i celo nevarni betežniki ne najdejo včasi sprejela v zavod, kak se je to pri nas pred otvoritvijov zavoda v Novom Celji, zavolo prenapunjenosti zavodov, dostakrat primerilo, ka se je moglo čakati po več mesecov na možnost sprejema. Včasih tüdi drügi pogledi preprečijo oddajo betežnika v zavod. Tak n. pr. je neki advokat (fiškališ) v menšem slovenskom mesti pred bojnov dvakrat prebolo „delirium tremensˮ doma — ar oddaja v zavod ni gotova. — Ar bi je ne bilo možno skriti — jako škodi njegovomi delüvanji. Dotičnik (vmro je že pred bojnov) je prebolo kratkotrpeči delirij i i nemoteno vršo svojo prakso. Sezna za časo obolenja je meo izvežbanoga dvorjenika. Ar je pa to malokomi mogoče, je priporočliv sprejem v zavod pri vsakšem, ki je količkaj betežen na razumi, kajti samo tam se njemi lehko odstranijo i zabranijo vse škodlivost i njemi dajo pomoč v vsakšem pogledi, pa tüdi to je, da je cenejše, za nepremožne je celo brezplačno — ka je posebno pri dugotrpečih obolenjih velkoga pomena. Važno je, ka se pazi na prve znake betega, šteri se jako radi spregledajo. Samo te, gda začne betežnik zmešano gučati, gda postane razburjen ali celo nasilen, komaj te pridejo domači do spoznanja, ka je düševno zbetežao. Vendar je navadno že dugši čas prle slabo ali malo spao kazao sprembe značaja, postao tužen, malo rečen, zgübo je veselje do dela, v križ gučao, ka so bili že prvi znaki zbetežanja. Če je zavračao jed, je meo že najbrž zmešnjavo oküsa; zavolo štere si jo je razlagao za zagiftano; — če je napeto poslüšao je čüo zvoke i glasove. Gda je — očitao domačim ka — ga sovražijo i da ga ščejo zastrupiti, gda je gučao v prikaznih, gda se je razburjao zavolo vočimetanj i špotanj čeravno to nišče ne napravo te je postala domačim bolezen jasna. Najvekše važnosti je, ka se betežnik včasi odpravi v zavod, ar se stem lehko preprečijo nesreče. — Pa lüdje pravijo, ka se jim smili, da je ešče ne „zreliˮ za zavod, ka se bo tam pri nemirnih i zmešanih lüdeh samo še poslabšao — i tak njemi v škodo odlašajo, ka postane betežnik nasilen i ogroža svojce. Tüdi samomor lehko posküša ali celo zvrši v začetki obolenja. Vse to bi se lehko preprečilo, če bi ga pravočasno dali v zavod.— Istina, ka se včasih stanje v zavodi poslabša, a to je potek i razvitek bolezni, ne pa včinek prebivanja v zavodi — v dosta slučajih se pa stanje taki zbolša, — to je pa uspeh pravnoga ravnanja i zdravlenja. Gda se betežnik zbolša, nadlegüje zdravnika i domače, ka ga naj odpüstijo — ar se drži že za popolnoma zdravoga i ka bi nadele bio v zavodi, se njemi vidi nepotrebno. Važno je, da prehitro ne pride pali v stare okoliščine i neugodnosti i škodlivost!. — Pogostokrat so tüdi domači slepi i glühi nasproti zdravnikom sveti, da naj počakajo ešče nekaj časa, ka se zdravje sčisto vtrdi, — prevzemejo betežnika i dostakrat pride čez par mesecov, dostakrat za par tjednov, ščisto poslabšan, pa v zavod nazaj. Če zdravnik spozna, da dopüst nikak ne namesti, posebno če je bio betežnik sam sebi ali drügim nevaren, | lehko zahteva, da prevzemnik podpiše reverz, to je obvezo, ka bode na be težnika tak pazo, ka ne povzroči škode sebi ali drügim i če bode potrebno ga pali odda v zavod. Te reverz oblast potom, gda po poizvedbaj ugotovi ali je prevzemnik zmožen spuniti obveznost ali ne, — odobri, ali zavrne. Sto podpiše reverz, prevzeme dužnost i odgovornost. Žalibog se prerado pripeti, ka dotičnik najmenje ne misli zvršavati svojij obveznosti — da se malo briga za betežnika, da ga püsti dostakrat indri živeti. Ne čüdno; da se dostakrat zgodi samomor, zavolo prevzemnika. Sodišče, ki ma nadzorstva, bi moralo strogo kaznüvati vsakoga, što zagreši to brezvestnost. Što prevzeme zbolšanoga, a ešče ne ščisto zdravoga betežnika v domačo oskrbo, bodisi proti ali brez reverza, — mora predvsem paziti, da odvrne od betežnika vsakšo škodlivost. V prvoj vrsti i posebno moramo omeniti alkohol. Posebno pijanci prisegajo, ka ne bodo nikdar več pili i domači oblüblajo, ka jim bodo to zabranili — a dostakrat idejo včasi v prvo gostilno i pri pijači slavijo veselo „rešitevˮ. I ravno alkoholiki se največkrat vračajo na novo kak težko oboleli v zavod. Pač je istina, da pijanec se preobrna, kda se v javno zvrne. Čuvati je prevzetoga betežnika raznih neugodnosti, zaposli naj še ga s primernim delom vendar, da se preveč ne otrüdi — i če se vidi, ka se stanje poslabšava, ga je oddati v oskrbo zavodi. („Zdravstvoˮ) Novine stanejo do novoga leta 6 Din. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik; Klekl Jožef, župnik v pok.