Turške prekucije.
V Carigradu se god<5 reči, kakor v Rimu ali Bizantu za časa propada onih držav: veselica za veselico se vrši na sultanovem dvoru in vedno očitnejši se kaže namen dvornikov v svojo oblast dobiti slabega in bojazljivega sultana. Med sedanjimi ministri so pač nekteri pošteni možje, pa noben nima poguma, da bi se uprl takemu početju in se podal v nevarnost, da bi ga zadela osoda Mithadova. Veliki vezir Edhem paša čuti. da služba njegova je le začasna in tega tudi ljudem nikakor ne prikriva; pravijo, da se vsak dan pričakuje nova prekucija. Sedanjega sultana Abdul Ilamida hočejo odstaviti ; kaj pride potem , se še ne ve. Zdaj so odstavili že dva cesarja, enega celo umorili, pomorili nokaj ministrov, Mithada izgnali; ministri se menjavajo vsak teden; noben mogočnik si en dan ni zvest življenja
Kaj se more od take države pričakovati? Če bi prav prišel kak mož na krmilo, ki ima resno voljo, vvesti nove naprave, potegovati se za pravico in odpraviti krivico , saj ga ne pustijo dolgo vladati, komaj je začel n formirati, že je odstavljen, in njegov naslednik vniči zopet vse dobro, kar je prejšni vvedel. Kvropa je priMa do spoznanja, da se Turčija ne da, reformirati, in to spoznanje mora njen razpad le pospešiti. Angležlta, stara prijateljica Turčije, je že spoznala, da jej zveza s Turčijo ne moredonašati ne dobička, ne slave; in razun nje bo se težko našla kaka vlast., ki bi se hotela za Turčijo žrtvovati. Rusija ima to-raj prosto roko. Časnik „Golos" izjavil je glede turških prekucij misel, naj Rusija ne prične vojske, temveč naj počaka, da se Turčija sama
v
Šestnajst mescev pri Turkih vjet.
Iz sedanje turške vojsko.
Komaj je počil prvi glas o ustaji tlačenih turških Slovanov, komaj zadonel prvi njihov klic do srečnejih bratov po pomoči, že se je pričelo po slovanskih pokrajinah živahno gibanje, ponujale so se voljne roke bratom, nabiral se je denar in blago posebno v podporo ranjencem in v naše dežele pribeglim hercego-viuskim in bosniškim siromakom. Da so se tudi slovenske dežele vstopile pri tem v prvo vrsto — vkljub različnim zaprekam, to priča izdaten denarni znesek, ki ga je nabral dobrodejni odbor v Ljubljani, pa tudi precejšnje število mladenčev, ki so hiteli iz vzeli krajev bojeva-jočim se bratom z orožjem v roki na poinoč, pripravljeni za vzvišeno idejo osvobojenja turških Slovanov žrtvovati celo svoje življenje, preliti svojo kri.
Med prvimi, ki so, popustivši svoje drage, hiteli na bojišče, je bil Miroslav llubmayer, ki si je s svojim umom, s svojo hrabrostjo in neprestrašenostjo kmalu pridobil slavno ime pravega junaka. Najprej se je boril v Ilerce-
sebe konča in pogubi. Čeravno ima ta misel nekaj resnice v sebi, je vendar ne more odobravati noben človek, ker ti imeli Bulgari in Bošnjaki še preveč prestati do tiste ure, ko bi Turčija sama razpadla.
Reva v tistih deželah je nepopisijiva: noben človek življenja ui varen , in gode se s kristjani strašne grozovitosti; kdor še kaj ima, in teh je malo, vzamejo mu vse, saj Turčija je v velikih denarnih stiskah; ker vojaki vse poberejo, kar najdejo, nastala je že velika revščina in nastala bo še večja; lakote bo moral giniti jugoslovanski narod. Dva leta že trpijo oni ljudje v razmerah, ki si jih komaj naslikati upamo; kdo bi bil tako trdosrčen, da hi hotel to stanje še za nekaj let podaljšati? Vse Slovanstv.) želi in težko pričakuje, da se že enkrat konec stori žalostnemu stanju.
Rusija je moralično primorana posredovati, in če bi tega ne storila, zgubila bi mnogo simpatij med Slovani, in mnogo časti v Kvropi. „Colos" je s svojim mnenjem pa tudi osamljen ostal, ker ruski narod hoče pomagati bratom. Turške prekucije bodo Rusom prav ugodno došle, pa one se bodo hitreje vršile, ako se vojske začne; saj so se začele po hereegovinski vstaji, in ko bi sedai Rusi eno zmago pridobili, ponavljale se bodo še hitreje; Ilamida bodo odstavili, m morda poklicali Mithada nazaj, pa potem čaka tudi že Jussuf lzzedin, da se bo vsedel na prestol, in tako bo Turek Turka moril. Posredovalna vojna pa bode lahko naprej marširala, ter uiesto za mestom posedla, in konečno mir v Carigradu diktirala. Vsi dobri ljudje bodo veseli , ko se turška golazen enkrat za vselej iz Evrope izžene, vladam pa mora tudi prav biti , da se vir večnih vstaj
govini, pozneje v Bosni, zadnji čas pa pod poveljstvom llorvatoviča pri Aleksincu in drugje. Kje je zdaj, se ne ve, ker ni ne njegovih lastnih, pa tudi drugih poročil ne o njem. Le toliko je znano, da Turkom ni v pest prišel.
Njegov izgled je posnemalo več mladenčev enake ideje navdušenih; največ se jih je podalo v Bosno , ker je bila tu pot krajša, manj težavna in prehod meje ložje. Med temi je bilo nekoliko Kranjcev, večidel vojaškega stanu, ki so iz Ljubljane napotili se preko Hrvaške proti Kostajnici, kjer se je jeseni 1. 1875 zbirala četa prostovoljcev in Bošnjakov z namenom, napadati Turke in podpihovati ter vzdrževati ustajo. K tej četi se je podal tudi go spod Ivan Mejač, črkostavec (prej v Ljubljani v Blaznikovi tiskarni, kjer je nekaj časa tudi „Slovenca" stavil), reservist domačega polka Khunovega. Ustajnikom so bili zlasti te vrste prostovoljci dobro došli, ker so bili orožja vajeni in so umeli tudi komandirati; zato so jim dajali službe vodjev. Vojevanje je bilo večidel tako, da so hodile čete po brdih iskaje si živeža in nadlegovaje Turke, kjer so jih mogli zalezti. Prijetno tako življenje ni bilo, ker so trpeli glad, žejo in mraz in prenočevali večidel
posuši, in tako vzhodno vprašanje pravilno in pravično poravna.
Hermanov govor
(o siromaški postavi v državnem zboru 23. iebr.)
Če država, kar središče hoče biti, razpravlja siromaštvo, ki ga je pa sama zadolžila, je to gotovo bolj praktično in morda tudi bolj nravno, kakor če hi hotela nezvestim redovnikom pomagati k ženitvi in mogoče storiti zakone med kristijani in nekristijani ter razrahljati zakonsko vez.
Država, ki plačuje velike obresti, bode nekterim srenjam na Spodnjem Avstrijskem dovolila brezobrestna posojila. Jaz bi nič zoper to ne imel, če bi le davkoplačevalci, ki morajo zanje prevzeti breme obresti, sami ne trpeli pomanjkanja in hi siromaštvo ne bilo prijelo tudi drugih dežel. Kdo ve, koliko hudega po deželah napravlja od države prenaglo in brezpogojno dopuščena odrtija? In je odr-tija kaj druzega, kakor nasledek, kakor prikazen moraličnega in smotnega siromaštva narodov?
T e splošne revščine j e d e 1 e ž n a t u d i domovi n a moja, za ktero tudi zahtevam polajšanja, pa ne v podobi denarnih posojil državnih, ampak da jej bode mogoče pomagati si sama sebi. Ta revščina tare posebno kmečki stan, zlasti kmete slovenske. O d e ru bom na k o ri s t se pridelki za veliko let naprej zastavljajo, gozdi k o u č a v a j o in kmetije razdrobi ju je jo. Da se zahtevajo neverjetne obresti, potrdil je nedavno neki dopis iz spodnjega Štajerja, kterega imam pred seboj, in ■	i	i 'a
po hostah pod milim nebom, pri suhem in mokrem vremenu, vse to v vedni nevarnosti pred Turki, slabo oblečeni in oboroženi. Več prostovoljcev , ktere ni gnalo dol pravo navdušenje , se, je tega življenja kmalu naveličalo, na tihem so se zgubili in popihali jo čez mejo, le Merljak in Mejač sta ostala med temi stanovitno na čelu svojima četama; zadnji je imel okoli 100 mož, ko je prestopil turško mejo, a po praskah s Turki se je to število v treh tednih skrčilo do kakih -10 mož. Tako niso mogli nič izdatnega opraviti, zlasti ker so morali vedno za živež skrbeti in so se iskaje ga večkrat tako razkropili, da se po tri dni niso mogli zopet zbrati. Shajališče so imeli v nekem zakotji tik turške meje ob Kostajnici; kot je bil jako divji in skrit.
Spoznavši, da na ta način ne bodo nič opravili, sklene glavni vodja pop £ivkovič zbrati vse čete in vdariti čez mejo nad Turke, ki so se v četah po kakih 300 mož okrog klatili moreč in požigajoč. Dasiravno se po oklicu ni zbralo toliko ustajnikov in prostovoljcev, kolikor jih je bilo pričakovati, vendar prebredejo ponoči reko Uno in se podajo v gore na turško stran. Mejač je bil po dežji
Inserati SB sprejemajo in veljA tristo ona vrsta-
S kr., če se tiska lkrat,
iv	*»
— H I, ,t O - ti 16 VI II l| II 3 ' 1
Pri večkratnem tiskanji »e seiin primemo smanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovaua pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništv administracija/ m ekspediciia ni Starem tr^u h. št. 16
Po poŠti	prejeman	velia:
Za eeio leto	. . 10	gl, — kr.
ca pol leta	. 6	.. —
ta četrt ieta	. , 'J ,, jjo ,,
V administraciji velja
Za celo ielo . . gl. 40 kr. r.a pol let«	4 ,, *JQ ,,
ca četrt leta . ,	„ 10 „
V Ljubljani na aom pnšiijsu ► veljit 60 Kr. v,*,- iih leto.
Vredništvo > na Bregu mirna štev. 190.
izhaja potrikrat na teden in siei-r v torek. četrtek m soboto.
Pelltitii lisi za sloraslti uarofl.
SLOVENEC
po kterem so morale nesrečne žrtve svoj dalji obstanek odkupiti s 120 do 150 odstotki. Pripoveduje se celo, da jc še jako ugodno, če so posojilci zadovoljni s 120 do 150 odstotki, in da se pogosto zahteva 300 do 500 in še več odstotkov.
Kmet se je sicer odkupil desetine in tlake, pa nekteri denararji postali so zanj še veliko huji desetinarji. Med tem ko srenja, okraj dežela in država čedalje več tirjajo od kmeta, ga ni človeka, da bi se zanj potegnil, in brez-verska ljudska šola je morda edina dobrota, ktero mu je vstavovcrna država podelila.
Kmet je skozi in skozi zadolžen in visi skoraj le še ua nitki. Drug za drugim pride ob hišo in posestvo, kar priča brezkončna vrsta eksekutivnih dražb v vradnem listu in na sodnijskih tablah. Ljudstvo živi vse omamljeno, ter čuti le težo bremen; pijančevanju in pravdanju pa se le prelehko vda človek, ki se pri vsej pridnosti in varčnosti ne more vzdržati.
V nekem majhnem kraju mojega volilnega okraja, kjer je bil 1. 1850 le en odvetnik, jih je sedaj 7, ki imajo vsi dovolj dela, in 3 notarji. Čem ubožuejši postaja ljudstvo, tem več imajo odvetniki opraviti, in čem več dela imajo odvetniki, tem bolj obožuje ljudstvo. Bog me varuj, da bi hotel tem pravdnikom kaj oponašati; saj oni niso krivi teh razmer. No-tarijati kmečko ljudstvo silno teže.
Dežele bi jih, vsaj na kmetih, gotovo nc bile vpeljale, če bi si bile o tej reči same dajale postave, kakor bi bile tudi pri dopuščenji odrtiji previdnejši bile. En del notarijevih ojiravkov bi se prav lahko izročil sodnijam, en del jia odvetnikom. Temu nasproti pa g. pravni minister notarijem na korist skuša sodnijam polajšati breme, se ve da na ljudske stroške.
Pa tudi to siromaštvo ljudstva, ktero uravna spridenost, javna nevarnost, in vedno jiodpi-hovani narodni in verski prepir še pomnožu-jejo, ni kaj samostalnega, ampak je le nasledek centralističnega vladnega sistema, ki je v primeri s tem, kar opravlja, veliko predrag, in nas vse dere (bevvuchert.) Države in narodi cveto ali propadajo, kakor se že vladajo, ali dobro ali slabo. To bi morali tisti pač pomisliti, ki imajo osodo narodov v rokah; zavedati bi se morali svoje imenitne naloge in velike odgovornosti.
Deželam so vzeli pravice in so jih prenesli na Dunaj, kjer s svojimi vednostimi in svojim sočutjem razmer deželnih ne poznajo, kjer strankarsko vlada stranka, kjer od zadej hodijo, namesto da bi vodili in pot kazali, in kjer volja neke svojati velja za postavo.
Nasledek centralističnega sistema je, da imamo po deželah preveč in večidel ne primernih postav, dvojno vlado, preveč in pre-raznoterih gosposk, preveč doktorjev in pisa-rij, pri vsem tem pa še zdrave uprave ne, ampak neko upravno zmes (Chaos), ktere ljudstvo in gosposke same več ne ume. Od tod izvirajo prehudi stroški in bremeua občinska, okrajna, deželna in državna, pri kterih j>a še ni nobenega pravnega varstva, nobenega miru, nobene nravnosti, da bi moral človek skoraj že vprašati, čemu da pač v državni zvezi živimo.
Če kmečki stan strada, strada tudi obrt-nijstvo, stradajo mesta, dežele in država, in splošno siromaštvo je nasledek, morda tudi kazen za to, da se je ta važni in najštevilnejši del prebivalstva politično pripravil ob vse pravice ter se mu odvzela prilika otresti pogubiven sistem, zlasti ker je po liberalnih časnikih sprideni meščan tako prebrisan postal, da vedno voli za sistem, ki je vse zagospodaril in ki njega ravno tako vničuje kakor kmeta.
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. februarija.
Avstrijske dežele.
Tlliiisfri dunajski in ogerski so se po dolgem in semtertje hudem prepiranju srečno porazumeli iu bodo državno krmilo sukali še dalje, dokler zojiet kak vihar ne nastane. 2G. t. m. so imeli pod predsedništvom cesarjevem skupno posvetovanje, pri kterem so podpisali dogovorjene določbe nove pogodbe. Ogerski ministri so se potem vrnili domu, da se zbornicama zopet poklonijo kot pravi ministri.
Vnanje države.
Srliska skii{iA('iiia sedaj v Belem gradu zboruje. Dve stranki si nasprotujete, liberalna in konservativna; pa to ne smemo vzeti v našem smislu; ampak tam je liberalna stranka tista, ki hoče vojsko in osvobodjenje
do kože premočen, da bi se posušil, sede k ognju, ki so ga bili prižgali; naglo sušenje obleke, puh in soparica ga pa tako omami, da je zjutraj ves vrtoglav.
Zasedli so bili r tremi četami neko sotesko, skoz ktero so, kakor so zvedeli, imeli Turki prignati volov. Že se sliši turška „ta-lambas" (vojaška godba pri maršu) in Turki gredo nevede v past; le par sto korakov še in pot bi jim bila prestrižena. V tem trenutku pa razstreli Mrljakova četa puške v zrak, menda v znamenje, da je na mestu iu da se boj prične. Turki opozoreni se postavijo, prebite Mejačevo četo, ki je imela od strani jih zagrabiti, jtrične se streljanje, krogle jamejo Mejaču krog glave brenčati, a videti ni nikogar. Da bi vedel, kam streljati, pomakne se Mejač malo naprej in pomeri proti Turku, — kar ga mahne turšk konjik, ki isti hip skoči iz-za grma, še predno ga zagleda, preko glave, da se kar opoteče in se mu kri pocedi po obrazu. Ob enem ga obsuje četa Turkov. Omamljen se jim s puško in bodalom še stavi v bran , a ko hoče mahniti nekega Turka po glavi, mu vzame drug od zadej puško, vržejo ga na tla in zvežejo. Da ga niso koj porabljali, kakor dva Bošnjaka,
ki sta ga hotela oteti, zahvaliti se je imel le svojemu pokrivalo (klobuku), pod kterim je poveljnik Turkov slutil kakega vodja ustajni-kov. Na to ga jirivežejo kar morejo trdo na konja, ne brigaje se za rano njegovo na glavi in na nogi z bodalom prebodeni. Boj traja dalje, ker se Mrljakova in tretja četa jirizadeva rešiti vjetega tovariša; ali Turki beže na konjih, tudi oni konj, na kterem je, Mejač privezan, dirja na vso moč, čeravno ranjenec na njem trpi smrtne muke. Divja turška druhal pa se njegovemu stokanju le surovo krohota. Boj je moral biti jako hud, ker so Turki drugi dan pripeljali 14 voz mrtvih do prve postaje. Kmalu pa ni slišati več streljanja in ranjencu ugasne zadnja iskrica upanja do rešitve, brez hrambe jc v pesteh ljute zverjadi. Kaj ga še čaka!
S tem se je pričela za vjetnika poldrugo leto dolga doba trpljenja in groznih muk, kar bomo ob kratkem popisali tako, kakor nam je, vrnivši se oni teden v Ljubljano, sam pripovedoval. Na te črtice opozorujemo ne le svoje bralce, ampak posebno še naše nemčurje, da
I bodo videli, s kakimi ljudmi simpatizirajo.
(Dalje sledi.)
bratov, konservativna pa ona, ki pravi, da naj Srbija miruje, in ostane v svojih starih mejah, ter mirnim delom razjiad Turčije pričakuje. Pisalo se je oni teden, da bo zadobila Mari-novičeva konservativna stranka pri novih volitvah večino. Vest je imela nekoliko verjetnosti na sebi, ker se zna, kako se kmet vojske boji, posebno pa je moralo srbskega kmeta pustošenje in divjanje turške vojne oplašiti. Za to smo tudi mi dvomili nad zmago vojne stranke, če ravno smo jo želeli. Izid volitev pa kaže, da pogum srbskega naroda še ni ugonobljen, in sovražniki Slovanstva so zopet za eno upanje goljufani. Narodni skupščini se bo predložilo vprašanje, mir ali vojska? Kakor poroča telegram dunajskega „Tagblatta", večina skupščine ni voljna s Turkom skleniti miru in se hoče ž njim še dalje bojevati. Ker se je še nedavno govorilo iu pisarilo, da si ljudstvo srbsko, zlasti ob meji turški, kjer je pred sovražniki veliko trpelo, želi miru, sedaj pa ravno poslanci omenjenih okrajev najbolj gore za nadaljevanje vojske, smemo za trdno sklepati, da jim je zagotovljena pomoč ruska. Sicer bi se oslabljeni Srbi gotovo ne upali več prijeti Turkov, ki so v zadnjem času jako pomnožili svojo severno vojno. Iz Petrograda se je pač tele-grafiralo, da se vojska ne bo še pričela in sploh je bilo o vzhodnem vpražanju vse potihnilo, toda „Pol. Corr." piše , ila ta tihota napoveduje velik vihar, ki se ima zdaj zdaj pričeti. Mi smo nedavno v posebnem članku razložili, zakaj za Srbijo posebno, in za Slovanstvo sploh bolje kaže, ako Srbija vojsko nadaljuje, zatorej teh razlogov ne bomo ponavljali. Veseli nas, da se Srbi po prvi nesreči niso dali oplašiti, in želimo, da bi sklenili vojsko ; saj bo menda zadnjo krat, da se bodo merili s Turki, in takrat se mora odločiti prihodnost jugoslovanska. Bog daj srečo! (Od druge strani se zopet piše, da je skupščina sprejela pomirje iu zborovanje sklenila, in da bode tudi Rusija zopet razpustila svojo vojno. Kaj je resnično, izvedelo se bo kmalo. Vred .j T u rs It a vlada se jc pri perzijski pritožila, zakaj da vojake zbira ob njenih mejah. Šah pa je odgovoril, da se je to zgodilo zarad roparskih pastirskih narodov, ki so nadlegovali in napadali tamošnje kraje, da se bode pa to zbiranje ustavilo.
Ka gief ileseMef iiie<» škofovanja papeževega se delajo povsod velike priprave. Spanjolski školje vernim svojim v pastirskih istih priporočajo, da naj romajo v Rim, kamor bode tudi iz Belgije pri tej priliki prišlo veliko romarjev. Tudi armenski nadškof v Levovu bode gališke romarje peljal tje in pri tej priliki sv. Očetu izročil dragoceno darilo duhovščine svoje.
Izvirni dopisi.
V k Celja, 23. febr. (Banket dr, Hočevarju na čast.) Po večletnem spanju se je že početkoni preteklega leta nekdaj tako sloveča celjska čitalnica zopet zbudila. Družbino življenje se je v njej posebno letošnji pred-pustni čas kaj živahno gibalo ; napravil je sedanji marljivi odbor svojim udom več zabav. Toda tako veselega srca se menda narodnjak še ni nobenokrat v čitalnične sobane podal, kakor sinoči. Tu si videl v lepem številu skupaj zastopnike vseh stanov, ki so se zbrali okrog svojega očeta gosp. dr. Štefana Hočevarja, da mu čestitajo k njegovemu odlikovanju, ki jc bilo v „Slovencu" že objavljeno. Napil je narprej g. čitalnični ravnatelj g. doktorju, ter omenil zaslug, ki si jih je pridobil ne le
gamo kakor vselej pripravljen in priljuden zdravnik, temveč tudi kakor vnet in značajen narodnjak; on je bil prvi vstanovnik celjske čitalnice. Sledila je potem slavnostna pesem, ktero so prav dobro peli čitalnični pevci in ki se glasi:
Vnetih are naj pesem milo O lasno danes zadoni, Da očetu se slavilo Tukaj zbranih podari: Naj donč i;, srca globočinc GlaBi krepki domovine.
Da Te, dragi, mnoga leta Večni Bog nam obdrži, Ta naj želja naša sveta l'roti nebu dana hiti. Tebi oče, naj bo večna slava, Naroda ki braniš pr&va.
In čc. narodu zašije Rolnec milo svobode, Naj Ti slava venec zvije, Ki bo večno kinčal Te. Vse življenje bomo Te slavili: Bog te živi, oče mili !
Ivan G.
Zahvalil se je potem g. doktor narprej svitlemu caru za pripoznanje, ki mu je do-šlo za njegov trud, potem g. ravnatelju in pevskemu zboru. G. prof. Krušič napiva še drugim vstanovnikom celjske čitalnice gg: Kapusu, Žuži iu Pirnatu. G. Hočevar omenja potem, da mlajše moči so čitalnico zopet zbudile in oživele, ter napiva njim kakor marljivemu g. blagajniku prof. Žolgarju, ki prej vsak krajcar dvakrat ogleduje, predno ga izda. Prejel je g. dr. tudi lep venec od gospodičine V. — Sledile so še druge napitnice in razšli smo se s to željo, naj bi, kakor ta večer, tudi vpri-hodnje vladala lepa edinost med celjskimi Slovenci, naj bi bilo vendar enkrat konec nesreč nega in za nas toliko škodljivega razpora.
11. jVlurihoi-Mkc okolico, 26. februarja. (Agitacija priviligirana.) Bila je nedavno pri slavni gospodi mariborski jeza nad ednini g. kaplanom iz okolice, češ, da je pr neki srenjski volitvi agitiral; iu ta jeza bila je boje gorkal Ovi g. kaplan gotovo dozdaj še ni vedel, da je agitacija le eni stranki dopuščena. Koliko agitacije je že bilo iu še bo od meščanov, drž. in necesarskih vradnikov in pisačev, različnih doktorjev, škricev in drugih prusakov, in te vse je prav, še celo dobro, kjer se dela ,,?u občni blagor"; samo če kak g. kaplan agitira, je vrisk občin, da je kaj I In vendar je duhoven ravno tak državljan kakor omenjeni gospodje, in ravno to liko, če ne še bolj šolan. Zato bi mi zago varjali, da naj bo agitacija ali slobodna, ali pa naj se tudi na vse druge agitatorje razširijo i\o\o£be dotitnih paragrafov. Čc se mora kak goreč profesor ali kak kaplan pripraviti na premeščenje v druge kraje, ki mu prievete vsled agitacije, zakaj bi tudi škrici, pisačij, in drugi gospodje kot grandagitatorji takih milosti dr žavuih ne vživali ali deželnih, ker so marsi-krat v printerju s prvim nepreviligiranimi go spodi le malo ali pa nič knjig prebavili? Ali naj morda ravno zato imajo večo osebno pro stost? Ovi priviligarani, ki se večidel drže tujčeve pete, še niti prestave vredni niso, in bi se morali nekteri po „šubu" odgnati tje od koder so prišli.
Žali bog, da se tudi med duhovni po na čelih znanega francoskega škofa širi misel bolje je za duhovna, če politiko pusti. Bolj je gotovo, ker agitacija stane veliko truda in prizadeva nevarnosti, kterih se ne vstrašijo značanjni možje, kakor lenuhi. Ako je bolje ali vsejedno, če duhoven agitira ali ne, potem je tudi vsejedno, če skupščina, bodisi kter
koli, ima večino dobrih ali hudih elementov, potem je vsejedno, ali ljudsto zastopajjkatoli-čan ali židl Za strahopetnega vojaka je bolje za pečjo, kakor na bojnem polju. Če bi se slavna gospoda tudi jezila nad priviligiranimi, to čutijo, bi bila gospoda nad strankami; in tako bi moralo biti, dežele in država bi imele dosti haska. Tako pa za občinska glavarje dejansko dajo voliti, kogar hočejo, in vsak narodni oporekovalec je ročno agitator. Samo malo še potrpite, kar duhovne zadeva; po zunanjem vetru in materijalnem stanju soditi, se duhovščina čez leto celo ne bo več ganila. Ix Tuhinjske doline, 25. (ebr. št. 3. cenjenega „Slovenca" se je oglasil znani dopisnik iz Kamniškega okraja, kteri pa ni nič novega povedal, ampak je le stare reči ponavljal.
Ni moj namen, da bi vsako besedico na tanko prerešetoval in napak obračal, ampak le na nektere neresničnosti mu hočem nekoliko odgovoriti.
Ni res, da bi bil v svojem zadnjem dopisu trdil, da so bili le ranjki gospod župnik krivi, da zdaj kaplana nimamo, ampak rekel sem, da od tistega časa nimamo kaplana, kar so ranjki gospod k nam prišli. To pa vemo sami, da je pomanjkanje duhovnov in da so bili ranjki gospod trdni in delavni, ter so sami lahko opravljali in oskrbovali težavno faro.
Tudi ve dopisnik veliko povedati, kako smo se pred gosp. dekanom surovo obnašali; toda s tim še nikakoršne surovosti ni dokazal, če je to povedal, da je kteri od gosp. dekana kot patrona naše fare zahteval, da bi nam brž kakega dohovna poslali.
Kar pa kaplansko biro zadeva, (ktero sem tudi jaz pošteno odrajtal), vsi prav dobro ve mo, da se računi za čas od sv. Jurja do sv. Jurja, mi pa smo to biro, ko so zadnji duhovni pomočnik od nas odšli, dajali tistemu gospodu, kterega smo naprosili, da so nam drugo božjo službo opravljali, in ker so vsaki gosjiod le jeseni nastopili to službo, smo jo računih le od jeseni do jeseni.
Kar pa dvojno službo božjo zadeva, vsaki lobro ve, da smo jo le do 1. postne nedelj« imeli, potem pa ne več, in čč. patre, iz Kamnika so pa le takrat še najemali, ko je bila pri kaki podružnici božja služba. O čč. patrih , ki sta se iz Špitaliča domu peljala, iravi zopet dopisnik, da ne ve, ali smo hotli voz preobrniti, ali kolesa podrobiti, in da naj hi v Kamniškem kloštru poprašali, kaj se je zgodilo.
Dopisnik naj bi rajši sam šel v Kamnik poprašat ali pa onega voznika), da bi zvedel, koliko je nad tem resničnega. Da ista se dva pijanca proti vozu zaletela, je res, ali to se je zgodilo V4 ure od Kamnika, ne pa v Tuhinjski dolini; tudi ona dva nista bila iz naše doline.
Kar pa pretepe zadeva po tej dolini, je res da so se godili pred nekimi leti, tako tudi 12. novembra p. 1., ko je neki pijanec dva moža namahal, da sta mogla nekoliko časa ležati. Ali ti pretepi se niso godili med domačini, ampak le tujci so bili, ki so nas napadali, ter nismo mi drugih, ampak le drugi so nas otepli. Naj bi tudi dopisnik iz Kamniškega okraja sam šel k c. k. sodniji v Kamnik in bi lahko pozvedel, da vsi tisti razsajalci niso bili domačini, ampak večidel iz C. . . fare.
Dopisnik pravi, da no piše zato, da bi koga počrnil, ampak da bi s tim prihodnjemu dušnemu pastirju toliko zlajšal, da bi zamogel shajati itd. Zato se dopisniku pač ni treba truditi, ker naš čast. gospod župnik si bodo
že sami znali pomagati, da bodo zamogli z nami shajati brez mešetarja. Ako se pa dopisnik, kakor pravi, potuguje za čast ranjkega gospoda, bi morda boljše storil, ako bi popisal življenje in delavnost ranjkega gospoda, kakor pa da nas črni in obira. Tako, pa brez za-mire. (Ker je vredništvo odgovorno za vse spise, nismo mogli vstreči želji pisateljevi, da bi bili ta dopis natisnili brez vsaktere pre-metnbe in poprave. Izpustili smo osebne in razžaljive napade, kakor smo bili to storili tudi pri dopisu, kteremu se tukaj odgovarja. S tim pa naj po polemike konec za vselej. Vred.)
■v. Krke, 2 (i. februarja. (Ne hvaležnost kaznovana. Strela v d ari la.) Kadar ljudje žive v izobilji, težko kedaj mine, da bi se od dobrosti ne prevzeli ter se poošabili. Tako je bilo tudi na Grobuiškem polji lansko leto. Ljudje so bili pridelali toliko vina, da jim je posode primanjkovalo in mesto, da so se na tem zahvalili dobrotljivemu Bogu, kieli so nad prevelikim darom našega stvarnika. Vedro najboljšega vina je bilo po 2 gld. A letos jih jc Bog strašno vdaril. Vsi prebivalci te, kake dve uri od Reke oddaljene vasi brez razlike trpe letos silen glad. Letina se jim je zelo slabo obnesla; mali pridelek so ves že porabili in sedaj sredi zime nemajo reveži ni mr-vice kruhka. Zaradi tega so jim sklenili Ile-čanje malo pripomoči ter so po milosrčnih rokah nabranih novcev (do 700 gld.) odposlali bednikom, delom v gotovini, delom pa so kupili za-nje živeža ter ga jim izročili. To bodi vsacemu v svarilen izgled, da se nehvaležnost često sama strašno kaznuje! — Minuli tedcu je — ob času silne nevihte — strela vdarila v neko na samem stoječo hišo blizo našega mesta ter je gospodarja iu njega ženo puh onesvestil, dve kravi v hlevu pa je ubilo. Šipe na oknih so se vse razbile. Tudi temu ubo-ščeku so darovali usmiljeni ljudje preko 100 gld. in mesto mu bode boje malo popravilo razrušeno kočico na svoje stroške. Reški.
Domače novice.
V Ljubljani, 1. marca.
(Za sv. ve.liki leden) se priporočujc „0b-rednik za cerkvenike" — ki ua 152 straneh povč, kar je cerkvenemu služabniku vedeti potreba. Več se izve iz oglasa v današnjem listu.
(Mrknenje lune) v torek zvečer se je prav lepo videlo, čez dan oblačno nebo se je vja-snilo in že pred (i. uro videla se je polna luna na nebu. Ko se je začela pomikati v zemeljsko senco, postajalo je nebo čedalje bolj temno in čedalje Wij so se lesketate 2/mde na nebu.
minut pred polu osmo uro je luna mrknila popolnem in je bila ob robu videti krvavo ru-deča, na sredi pa senčnata. Ko se je začela pomikati i/, sence, postajala je noč čedalje svitleja in nekaj minut čez deseto uro plavala je zopet svitla polna luna mirno na nebu. Radovednega ljudstva, ki je gledalo to redko iu mično naturno prikazen, bilo je po ulicah in po prostornejših javnih trgih dovolj.
(j- (i. Miha Smole), kupec in hišni posestnik, tast nedavno umrlega dvornega svetovalca Rotha, je 20. t. m. v 73. letu svoje starosti za mrtudom umrl.
(Sneg), ki je ža v torek dopoldne naleta-val in pobelil griče in hribe v okolici ljubljanski, je včeraj zapal tudi po ljubljanskem polju.
(Slovensko gledišče) 'Poročni večer zavoljo luninega mraka ni bil nobenemu gledišču ugoden, tedaj tudi slovenskemu ne, ker
jc šlo vse
rajše
jrledat zanimivo in redko na-
Zahvalil.
Vsim p. n. gg. duhovnikom od daleč in blizo, celi fari Dragatuški, vsim prijateljem in znancem, kteri so se due 21. t. m. pogreba mojega preljubega sina gospoda
Janeza Tomazina,
administratorja v DragatuSi, v tako obilnem številu vdeležili, posebno gg. učiteljem, ki so mu mili nadgrobnici zapeli, kakor tudi vis. čast. predstojni-štvom mestne fare sv. Jakoba in fare Trnovske v Ljubljani, ktera sta ga s slovesnim zvonenjem počastila, izreka najtoplejšo zahvalo
žalujoča mati.
V I)r a ga tušu 2G. februarja 1877.
torno prikazen. Škoda za tako dobro in gladko predstavo v tako strašno prazni hiši. Beue-diksove igre se odlikujejo po živahnem dejanji in mikavni besedi, tako tudi ,,Banditje", ki so polni komičnih spletek. Igra je bila pridno študirana, tedaj je tudi gladko teklo, igralci so skoro vsi enako dobro igrali, kar je pičlo občinstvo pripoznavalo jim z burnim ploskom. Gospa Odijeva in gospici Namretova in Pod-krajškova bile so v svojih nalogah pridne in •vse popolnem na pravem mestu. Posebno drastičen je bil gosp. Kocelj v podobi jetničarja in to v igri in maski; vzbujal je veliko smeha in veselosti, enako gospod Šušteršič v nalogi sodnijskega pisarja, ki v svoji pohlevni službi vendar hoče biti velikan po bistroumnosti, pri tem pa vsled svoje romantike grozno naleti. Gosp. Kajzelj je zopet pokazal, da ume tudi resne naloge nmno izvrševati, nihče ue bi verjel, da sta resnobni in ljubosumni uradnik v ,,Banditih" in Nacelj v „Čevljar-baronu" ena in ista oseba. Gosp. Schmidt je igral s tisto vajenostjo, ki jo ima v enakih nalogah; posebno odlikovati se ni imel prilike v tej nalogi. Gospod Jeločnik je prav dobro zadel lahkoživno in dobrovoljno stran svojega „igral-ca". — Prevod da si ne ravno dobro slovensk, vendar ne štrli tistih nenavadnih, nagajivih in slovensko uho žalečih besedi in stavkov, ka-koršni so bili o cvetu slovenskega razpora v navadi. Le slovenski pišite in prestavljajte, kakor n. pr. Stritar. — Igra in igranje oboje bi bilo zaslužilo polno hišo; tako prazne, ko ta večer, pa še nismo doživeli pri nobeni slovenski predstavi.
(Ljubljanski „Tagblatt'') se v zadnjem Času mnogo z nami peča in je skoraj že ni številke, v kteri bi ne omenjal „Slovenca". Pa kako ga omenja? Ali nas morebiti spodbija s tehtnimi razlogi? Ali zavrača naša poročila in naše nasvete, po načinu poštenih časnikov? Kajše! Razlogi njegovi so zabavljice iu psovke, kterih nakopiči cele kupe v predalih svojih, iu zavetje njegovo je policija, ktero pri vsaki priliki kliče na pomoč. V št. 47 nas ovaja državnemu pravdništvu, da smo iz zadnjič zapečatenih „Novic" natančno ponatisnili neko poročilo s pristavkom, da so bile „Novice" zarad tega konfiscirane. V ,.Slovencu" je stalo le naznanilo o interpelaciji Vitežičevi, ki se je nahajalo po vseh listih, ne da bi bil kteri list zarad tega objektivnega poročila iz zbora državnega konfisciran. Namesto v politični pregled postavili smo ga med domače novice s pristavkom, da so bile „Novice", ki so o tej interpelaciji pisale poseben članek zarad tega članka konfiscirane. Preden bode „turški list" koga učil, kaj sme in kaj ne sme, naj se sam uči časnikarske dostojnosti.
(Svarilo.) Neki klativitez hodi po Ljubljani in sklicevaje se na razne gospode, kakor da bi bili najbolji njegovi znanci in prijatelji, molze ljudi, kterim pripoveduje, da je dopisnik raznih listov, ki je pa zarad nevarno bolne žene svoje v hudih denarnih stiskah.
Razne reči.
— O pogrebu č. g. Tomazina naj iz druzega nam došlega poročila posnamemo še to le: Ob času sv. birme v zadnji jeseni bil je ranji še trden in zdrav, pa kar nenadoma se ga je potem lotila sušica ter v komaj dveh mesecih poprej tako jakega iu čvrstega moža spravila pod zemljo. Fara Dragatuška plaka zdaj na grobu prvega na ondašnjem pokopališču pokopanega duhovnika, nji tako ljubega in neprecenljivega dušnega pastirja. Smem
trditi, da nisem še videl niti slišal kaj ena-cega, kakor je bilo pri g. Tomazinovem pogrebu. Od male dece do sivega starčeka, do onemogle ženice, vse, vse je zdihovalo iu jokalo iz srca, kakor morejo jokati le otroci o smrti ljubijočih starišev; in zakaj bi ne bilo tudi jokalo? Vsa fara je imela vzroka dovolj, ker ne bode kmalo tako skrbnega, vestnega, gorečega iu delavnega duhovnega pastirja dobila, kakor je bil ranji.
Naj bi le sem prišli vsi tisti, kteri vedno in vedno hujskajo zoper duhovnike, tu bi bili se morali prepričati, da ljubezen, ktero ima verni narod Slovenski do svojih duhovnikov, se ne da in se tudi v prihodnje s pomočjo Božjo ne bo dala iz srca ljudstva izdreti.
— Iz Kranja se nam poroča, da je profesor, ki je imel iz Slezije priti ua mesto g. Glazarja na ondašnjo gimnazijo, na to službo boje resigniral, ker ne urne slovenskega jezika. To priča, da je mož pošten in vesten, in da ga navdaje prepričanje, da je nemogoče v slovanski deželi delati vspešno, če človek ne zna jezika slovanskega. Tudi se zelo govori, da hočejo profesorji „Tagblatt" tožiti zarad zadnjič omenjenega članka, v kterem je huj-skal zoper uarodne profesorje in vradmke.
U mrli s« :
2G. in 27. febr. Jožefa Kovač, 19. 1., za jetiko. Jožefa Bartel , hiš. ž., 03 1., za mrtudom. Marija Legat, del. ž., 55 1., za jetiko.
Eksekutivne dražbe.
1.	marca. 3. Polde Zeller iz Kranja (1900 gld.) ondi. :1. Jos. Erker iz Prež (700 gld.I v Kočevji. 2. Peter 'Šercer iz Sugerja (989 gld.) v Kočevji. 2. Matija Vidmar iz Jurke vasi (712 gld.) v Rudolfovem.
2.	marca. 3. Jan. Danič (8875 gld.) v Kranji. 3. Matevž Mencinger iz Hitenj (3856 gld.) v Radolici.
3.	marca. 3. Neže Gašparič iz Dolenje vasi (150 gld.) v Ribnici. 3. Jcr. Štamcar iz Adergaza (430 gld.) v Kranji. 2. Pavi Silc-cvih dedičev iz Žlebiča (320 gld.) v Ribnici. 2. Jos. liožič iz Poreče (330 gld.) v Vijiavi. 2- Jak. Novak iz Gor. Vremena (882 gld.) v Senožečah. 2. Andr. Pretnru iz gor. Polja (1585 gld.) v Vipavi. 2. Jože Peterlin, v Ribnici.
TeleKraHčuc dvnarne ccnc 28. febrnarija.
Papirna renta 62,35 — Srebrna renta 67.35 — Zlata renta 74..—. — 18»>01etno državno posojilo 10!) — Baukin« ak. ije 832 — Kr«dit.ne akcije 140. — London 123.60 — Hrebr.i 113.90,— Ces. kr cekini 5 9.1 — 20-frankov 9 96.
Dcnnrstvfii« cene. 27. februarja.
Državni fondi.	Denar. Blago
6"/, avstrijska papirna renta . . .	62,20 ' 62.50
5% renta v srebru..............67 20 j 68.—
Srečke (loži) 1854. 1...... .	106,— 1106.50
„ „ 1860. 1.. celi.....108 90 109.16
„ „ 1860. 1., petinke . . .	'117.50 j 118.—
Premijski listi 1864. 1.,............133.50 133.76
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5*/,........: 96.50	96.75
Kranjske, koroške in primorske po 5',	95.—	96.—
Ogerske po 5%................74 25	74.75
Hrvaške in slavonske po 5®/0 . . . .	85.—	87.—
Sedmograške po 5% ......	71.50	72.—
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke.......8.10. —	832.—
Unionske banke ... ....	50.50	50.75
Kreditne akcije................149,—	149.50
Nižoavstr. eskomptne družbe .... 670,—	680,—
Anglo-avstr. banke..............70.15 70.10
Srečke (Iozi).
Kreditne po 100 gld. a. v. .	161.75	162.25
Tržaške „ 100 k. d. .	118.— 119,—
„ 50 „ ..........56.—	56.50
Budenske „ 40 gld. a. v. .	28.75	29,—
Salmove „ 40 „ „ „ .	40.25	40.75
Palfli-jeve „ 40 „ „ „ .	28 50	29.25
Clary-jeve „ 40 „ ..........29.50	30,—
St. Genois „ 40 „ „ „ .	34.50	35,—
Windiscbgratz-ove „ 20 ,, ,, „ .	27.25	27.75
VValdstein-ove „ 40 „ „ „ .	22 75	23.26 Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . •............5.92	5.93
Napoleonsd'or..................9.82	9.97
Srebro..........113.80,114.—
„THE GRESHAM"
zavarovalno društvo na življenje v IjoiuIohu,
Sedež podružnice za Avstrijo je na Dunaju. Opcriuiiig slov. H.
Aktiva društva znašajo nad 53,000.000 frnk Letni dohodki na premijah
iu obrestih 30. jun. 1875 11,851.351 Za zavarovanja na življenje in odkupljenja je društvo od vstanovitve (1848) izplačalo nad.....G2,000.000 „
V zadnji 12 mesečni dobi se je društvu stavilo za 43,942.475 ,, novih ponudeb, in v zadnjih 21 letih stavljene ponudbe zdaj skupaj znašajo več ko..... 720,000.000 „
Razglede in vsakotera pojasnila daje zastopništvo za Kranjsko, Koroško in Spodnje Štajursko v Ljubljani pri jrosp. Valentinu Zeschko-tn, agenti po deželi in podružnica za Avstrijo	(GG—11)
na Donaju, Opernring št. 8.
u sf. vel tedn
silno potrebna knjižica
Obrcdnik za cerkvenike
ali
natjuicon poduk
za vse
cerkvene služabnike
se dobiva v Ljubljani pri M. Gerberju, II. Ničmanu in J. Lerherju, v Celju pri J. Schmidtu, v Konjicah pri založniku č. g. Jerneju Vohu in dr. Vis. cenjeni škofijski listi; Ljubljanski, kakor lavantinski in krški so to knjižico p. n. duhovščini tako gorko priporočali, da naj bi je v nobenem žagradu ne manjkalo. Da si jo cerkveniki ložej kupijo, se je nizka cena še znižala. Mehkovezana velja samo 20 kr,, trdo vezana 25 kr., prav lično v platno vezana pa 30 kr. — Kdor jo želi po pošti sprejeti, naj priloži 5 kr. za poštnino.
,.Angeljska služba" posebej se dobiva po 4 kr.	(1)
Cerkvena ura
z enim bitjem, ki je dobro šla ter je za manjši zvon prav pripravna, je prav po nizki ceni na prodaj. Kaj več se izve pri opravnfštvu „S1.". (3)