ev. £3.
V MIlani, v soboto. 29. aprila 1911.
Leto XXXIX.
s Vel'a po pošti: =
Za celo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . E 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leia „ . „ 6'— sa en meseo „ . „ 2'—
y upravi prejeman mesečno K 1-EO
fcs" Dredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III.
Keltopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
; Inserati:
Enostolpna petltrrBta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpiyi petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
=Izhaja:
vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne
Upravništvo |e v Kopitarjevi nlioi štev. B. -saj ivstr. poštne hran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Opravnlškega telelona št. 188.
J*" Današnja številka obsega 20 strani.
iosceoje razžaljenemu ijsian-sKemu žeoslvu!
Najpodlejše izbruhe na ženske in iensko čast si je za časa volilnega boja Ljubljani dovolilo glasilo, ki vedno jovdarja, da je glasilo »slovenske inte-jgence«. To pot je »Slovenski Narod« ekosil vse dosedanje psovke, ki jih je. edno imel v zakupu za naše somišlje-ice, saj jc znano, da jc pred volit-ami članico Marijinih družb psoval ta st »slovenske inteligence« s »prešlimi«, poštene delavke tobačne tovarne »kotljivimi cigararicami«, nune z babnicami« itd. Na najhujši način pa opsovalo glasilo dr. Tavčarja in dr. rillerja žensko čast po volitvah. »Slo-nski Narod« je psoval poštene žen-kc, da so se obnašale kot »pijane pro-itutke« (!!), kakor »stekle živali«, ka-;or »šimpanzi«; s temi psovkami so li-eralci obkladali ženstvo, na ulici pa o s pocestno svojo sodrgo aranžirali apadc na uboge redovnice. Taki stuclni pojavi v slovenskem javnem ivljenju niso mogli ostati brez odgo-ora. Vzdignilo so jc v četrtek Ijub-ansko ženstvo na. velikausk manife-acijski shod, kakršnega še ni videla Unionova« dvorana in vtise k tega sho-a mora mogočno odmevati v vseh po-ten?h srcih slovenskih in krivce kli-ati na obračun ljudstva! Ljubljansko rščansko ženstvo je pozabilo oh na-protniških izbruhih na vse stanovske zlike, skupno je bilo opsovano, skup-> se hoče braniti, skupno delati in kupno zmagovati pod zastavo Slovenke Ljudske Stranke!
Otvoril je shod, bivši drž. poslanec, eželni poslanec, profesor
EVGEN JARC
sledečimi besedami:
Slavni zbor! Otvarja.ni današnji eliki shod v imenu sklicateljev, gromna udeležba mi jc priča, da smo rav spoznali Vašo srčno željo, prote-irati proti dogodkom zadnje nedelje, r poštene našo ljubljanske žene več peti ne morejo sramote, ki jo je za-ala ljubljanska narodno - napredna ranita ljubljanskemu mestu. (Tako !) Kar sč jc zadnjo nedeljo zgodilo, bere po vsem svetu, povsod čitajo, ako ie del takozvanega izobraženstva apadel volilke, ki so vršile samo svojo »lilno dolžnost. (Škandal!) V vsem etovnem časopisju se bere, kako je
liberalna fakinaža napadla redovnice, ki brez plače vzgojil jejo otroka bodisi uradnika, meščana ali delavca. Pribiti moramo, da so se godili spričo c. k r. državnih u r a d n i k o v ti sramotni nedeljski dogodki, ki spominjajo na čase nekdanje francoske komune. (Škandal!) Danes tukaj pravimo: Enkrat, a nikdar več! (Živahni vzkliki in odobravanje.) Današnji manifestacijski shod kaže, da je konec naše potrpežljivosti e n k ra t za vselej! (Odobravanje.)
Dovolite, da še preberem brzojavko, ki nam je došla od dragih nam rojakinj na Dunaju, ki slove:
»Iz dna srca pozdravljamo protestni shod proti sramotilepm Ljubljane, slovenskega ženstva in redovništva. Stranki, ki pljuje na redovnico in poštene žene, neizprosen boj do skrajnosti! V imenu slovenske dunajske »Straže«: Fani Bizjak, Mici Černe, Cilka Reber.«
Oddajam besedo načelniku Vseslovenske Ljudske Stranke dr. Ivanu Šu-steršiču. ,
Po dolgih nepopisnih ovacijah, ki so mu jiii priredile zborovalkc, je pričel govoriti načelnik S. L. S.
DR. IVAN ŠUSTERŠIČ.
Slavni zbor! Čestito ženstvo! Prvi nalog, ki sem ga. sprejel za. današnji shod j)o soglasnem sklepu zvršilnega odbora S. L. S. je, da izrečem vsem volilkam S. L. S. najiskrcnejšo zahvalo za njihov junaški nastop zadnjo nedeljo. (Odobravanje.)
Zadoščenje razžaljenemu žensivu.
Vseslovenska Ljudska Stranka je solidarna s krščanskim ženstvom v Ljubljani. Dala bo V. L. S. zadostila razžaljeni ženski časti. Dala bo zadostila kruto razžaljeni javni morali! (Živahno ocl obra van j e.)
So drugi faktorji, ki so dolžni in plačani za lo, da dajo zadoščenje, a svoje dolžnosti niso spolnili. (Res jc!) O tem bomo še govorili na drugih mestih in krivce bomo prijeli, naj bodo tudi cesarsko-kraljevi! (Odobravanje.) Našega potrpljenja je konec, ker ne moremo več pustiti, da bi tu v naši Ljubljani, v osrčju Slovenije, fakinaža in mularija, ki je slabša kot nikjer na celem svetu, ki je slabša kot tržaška iu puljska mularija, napadala poštene ženske, k j izvršujejo svojo volilno dolžnost, (Tako je! Sramota!) Tega S. L. S. ne bo trpela in povem vsem, tla imamo moč, da bomo krivce prijeli za vrat. (Burno odobrava nje.)
V
mu«
V soboto dopoldne pred ljubljan-imj občinskimi volitvami sem korali počasi mimo naselbine branjevk ed Frančiškanskim in Jubilejskim |ostom. Prvo pomladansko solnce je iivljalo prirodo, po izredno zgodaj fstečih kostanjih so se podili kričeči bci. Ljudstvo pa ta dan ni utegnilo Iprcti srce dražestni Vesni. Ob vsaki fanjevki je stala imenitna dama v •jživahnejšem pomenku, da je malo 'lj oddaljenemu gledalcu bil na ušesa , podoben brenčanju v panju. Iz ?a vrišča sem ujel nekaj besedi, ki so posebno pogosto ponavljale: »Ljud-ti!« — »Socialno!« — »Napredno!« — vesel sem bil ko sem videl, kako de-»Ivratizacija javnega življenja podira 8liko med stanovi. Kar mi potrka tkd o na ramo.
»Bog te živi, Bojegoj! Kam pa tako iglo?«
»V »Ljudski dom«! Pojdi z menoj saj si šc nisi ogledal te naše, naj-l'ejšc stavbe?«
»Hvala! Poznani jo! Sem bil že
"ri, ko je bilo predavanje o a v strij -
skeni parobrodstvu, o kartelih, o lii-navščini v javnem življenju; tudi v dramatično šolo se nameravani vpisati.«
V naglici sem povedal vse, s čimur sem upal prijatelju imponirati. Da bi bil efekt sigurnejši, sem sc posluževal v svojem govoru celo onega pesniškega lepotila, ki se mu pravi hiperbola, hudobni prozaikj ga imenujejo — laž.
»To se pravi, da si bil ti že v pre-davalni dvorani na galeriji. Si bil žc v telovadnici?«
»Ne.«
»In v veliki dvorani?«
»Ne.«
»Si si žc ogledal lokale za razna društva?«
»Nc.«
»Torej, tako poznaš ii »Ljudski dom« in tako se zanimaš za to, kar smo mi zgradili s trudom in požrtvovalnostjo za naše Ljubljančane! Sram te bodi! bi ti rekel, ko iii ne vedel, da te je že. Ilitro z menoj, da popraviš la škandal!«
»Ja, veš, nikar se ne čudi in ne jezi! Človek ima toliko dela, pa tako malo prostega časa...« S strahom sem spoznal, da govorim zopet hiperbolično.
»Kaj imaš na primer opravi I i se da,j? — A? — Ti ne šine nobena rešilna misel v srlavo? .
Liberalna lopovstva.
Vsak dostojen človek, ne samo v Ljubljani, tudi izven Ljubljane in daleč po širnem svetu, po vsem olikanem svetu, je ogorčen nad dogodki, ki so se dogodili v nedel jo pred licejcm, pred tistim licejem, ki so ga postavili za to, da sc ženska v njem vzgaja. To so dogodki, ki so v sramoto našemu mestu, ki stoje nižje nego vse, kar se jc zgodilo septembra leta 1908., samo s tem razločkom, da sc tedaj ni nobenemu človeku las skrivil. Takrat so bili Nemci, proti katerim se je obračala ljubljanska mularija, ista, ki je nastopila tudi v nedeljo precl licejem. Toda takrat jc smel vsak Nemce in vsaka Nemka mirno iti po naših ulicah iu nič se ni nobenemu zgodilo. To pa, kar sc jo v nedeljo zgodilo pred licejem, je brez izgleda v celi Evropi, — to je brez pri-mere, da imajo napredni moški samo še korajžo napadati ženske, samo šo pogum na uboge redovnice, da so pso-vali in opljuvali uboge ženske, ki izvršujejo samo svojo volilno pravico in dolžnost, ki jo je cesar dal in potrdil, — to, da se rabijo napram redovnicam, ki se odlikujejo po svojem svetem življenju, ki skrbe za vzgojo mladine in postrežbo bolnikov, nasilna sredstva in napada dejansko in s psovkami na ulicah, je brez primere na vsem svetu. (Veliko ogorčenje.)
Liberalno nemško časopisje piše, da mora obliti rdečica sramu vsakega dostojnega človeka vsletl nedeljskih dogodkov, ki jih ni zmožna, niti slovita tržaška mularija. Te zmožnosti so p r i d r ž a n e n a r o d n o - n a -p r e d n i m u 1 a r i j i. (Škandal! — Ogorčenje.)
Stari liberalni petelin.
Še enkrat je nastopil preteklo nedeljo stari liberalni petelin. (Smeh.) Star je, (Smeh), zmršen je, (Veselost), grd je, putika ga lomi, pa še revmati-zem ima (Nepopisna veselost), in v nepopisnem strahu je bil zadnjo nedeljo, d a mu ženske n c izpulijo za d-nje pero iz repa. (Viharna veselost.)
Niti »kikiriki« ne zadene več, zalo samo še pljuje, in samo na ženske ima še korajžo, kolikor si jo jc še ohranil, predno je prišla zadnja ura. in predno sc je vlegel v grob. (Veselost. — Odobravanje.)
Popis prizadete osebe.
Bolj ne morem popisati nedeljskih dogodkov kol jih je prizadeta oseba, ki se je sama peljala v kočiji k liceju. Po-
slušajte popolnoma suho in enostavno poročilo in pretresljivo sliko:
»(Peljemo se ob pol 1. uri od doma. Ko zavije voz iz Franc Jožefovega drevoreda na Bleivveisovo cesto, zagledamo črno množico v daljavi. Komaj pride voz v bližino, nas obsipljejo. Ko zagledajo v vozu redovnice, se začne divji vrisk, žvižganje, vpitje: Nazaj, nazaj ---kletve, svinjo---fej (in
besede, ki jih tu nc morem ponavljati) in s pestmi in palicami uplašijo konja, da se obrne. Konj se. upira in jo zavije, da se začenja voz nagibati na stran. Bili smo si v svesti, da smo v smrtni nevarnosti, kajti, če se voz prevrže, nas pomamlra ta divja tolpa v tla. (Veliko ogorčenje.) Voznik miri konja, lioče ga spraviti v pravi lir, a znova nas obsip-]je rjoveča množica, pljuje noter na nas, na konja, na voz, zbega konja tako, da je stal pred oknom voza; — ne vem, ali je kdo konja spregel, ali kaj so delali.
Medtem pristopi k vozu nek uradnik in zahteva naše legitimacije, veli obrniti vozniku proti volišču. A znova u ž Lig a svojat s palicami, pestmi in žvižganjem konja, nek pobalin pristopi, začne daviti konja za grlo in ga potiskati zopet nazaj. Najbolj je besnel ta-čas krog voza nek Čeh, okolu 30 let star, v svetlosivi obleki, preklinjal je in stresal cel koš čeških psovk na nas in pljuval, da je bila prednica na desnem licu in po obleki popljuvana, medtem je nekdo drug pri levem oknu meni opljunil levo lice.
Zopet pristopi uradnik, --- zdaj so bili že trije orožniki in stražniki tu — veli nam izstopiti, ker je konj preveč zbegan.
Slišala sem še, kako jc uradnik velel, naj nekoga aretirajo, bajoneti so potisnili množico toliko od voza, da smo izstopile in nastopile trnjevo pešpot. Kajti v bližini liceja so bile pri-proste in srednjih slojev ženske, ki so grdo zijale in vpile na nas: »Prav vam je, še slabše se vam bo godilo ko nam!« — Ne vem, kaj so hotele reči s tem.
Nazaj smo najele drugega voznika. Zaprle smo okna in rekle, zapeljati mimo Valvazorja. Tudi lani je bila mala druhal, ki je žvižgala, eden pa je udaril s palico ob okno, ki pa se ni zlomilo.
Ako bi nas Bog ne varoval, lahko bi nas stalo življenje, ali vsaj cele ude bi nam polomili. (Nepopisno ogorčenje.)
To je bilo slabo, da smo imeli volišče na ekstremno liberalnih ileh, kjer so se čutile liberalne dame gospodinje v hiši.« (Ogorčenje.)
»Sedajlc nameravam v resnici — ogledati si »Ljudski dom«. Bi bil ti tako prijazen in bi mi ga razkazal?«
Prijatelj me je sunil rahlo pod rebra in zavila sva mimo »Mestnega doma« v Streliške ulice, kjer naju pozdravi kmalu v tihi ulici na lepi stavbi napis: »Ljudski dom«. Kaj sem notri videl, hočem podati v naslednjem širji javnosti, da nakopljem prijatelju Boje-goju na glavo čim največ obiskovalcev, s katerimi se bo lahko izprchajal po stopnicah in sobah »Ljudskega doma«.
Ljudje, ki se razumejo na metodiko pouka, pravijo, da se pri opisovanju mora izhajati od znanega in od tu preiti na manj znano in novo. Zato omenim izmed prostorov v »Ljudskem domu« najprej ljudsko kuhinjo, ki zavzema skoro vse pritličje. Kdor je bil kdaj v mnogokrat, v podzemeljskih prostorih se nahajajočili ljudskih kuhinjah velikih mest, bo rad pritrdil, da se v tem oziru Ljubljančani s svojo ljudsko kuhinjo lahko postavimo. Poseben, ločen oddelek zavzemajo notri dijaške mize. Pri zidavi »Ljudskega doma« se je torej upošteval rek: »Pri-mum viverc, deiu pliilosuphari« (»Najprej živeti, potem modrovati«). Ljudska kuhinja skrbi za življenje telesu; oglej-
mo si sedaj še prostore, v katerih so modruje!
Zložne stopnice nas pripeljejo v »visoko pritličje« (po starem bi rekli »prvo nadstropje«). Po majhnem, a ljubkem hodniku so razpostavljene cipreso, palme in lovori. Po stenah vise slike, ki kažejo lepe kraje Slovenije, prizore iz življenja iu sv. pisma — vse darila, prijateljev »Ljudskega doma«. Tu ima lepo sobo »Slov. kršč.-soc zveza« (moški oddelek) in poleg nje njen tajnik svoje stanovanje.
Ljudski kuhinji v pritličju pa. odgovarja tukaj krasna duševna obed niča v podobi prostorne čitalnice. Menda je na Kranjskem malo ali pa nič društev, ki bi se zamogla ponašati s tako čitalnico, ki nudi, če abstrahiramo od kave in drugih stvari, s katerimi nas pokorijo kavarnarji. vse udobnosti evropej-ske kavarno. Dva široka stebra delita dvorano v tri prostore, po katerih se. nahajajo večje in manjše zeleno prevlečene mize s solidnimi in lahnimi stoli. Na nekaterih mizah je že vrisana ša-liovna deska. Ob stenah se nahajajo celo divani, prav kakor v Unionu. Poleg treh velikih slik krasita dvorano dve palmi in dvoje drugih redkih dreves, na bravee zrela resno Vodnik in Prešeren. S kljuk na stenah pa. visi kakor sadj«1 na di-ovesli na pecljili obesah
Vzradostujoč jo dostavek toga. pisma, ki pravi, da redovnico niso zgubilo poguma in če treba, gredo takoj jutri zopet volit.« (Velikansko navdušenje. — Vibarni Živio-klici.)
Tako sc glasi popis prizadete osebo t onem dogodku, osebe, ki jo sam poznam iv. o kateri vem, da jo vsaka njena beseda tako pribita in resnična, da ni nobenega dvoma. Nepotrebno bi bilo, ako bi temu popisu še kako besedo dodal. Govori dyvolj jasno in vpije po maščevanju, po pravici, ki se bo izka-•l al a. (O i lo br a va njo.)
Ako se pomisli, da so bile uboge redovnice brezpravne na ljubljanski cesti, potem so usiljujejo nehote različne misli in konštatovanja.
Napad organiziran.
Predvsem moram konštatirati, cla jo bil napad organiziran od narodno-napredne stranke, premišljeno prirejen, da bj prestrašili krščansko ženske, da bi so ne posluževalo volivno pravice in pomagale liberalnemu petelinu, da bi šo v naprej užival iz korita.
Kot dokaz za to nam služi sledečo lojstvo. Bilo je še kakih 10 drugih volišč. Povsod, kjer so volili moški, je bilo mirno, samo pred licej so nagnali liberalci celo sodrgo. Za vsakega, kdor pozna ljubljansko razmero, kdor v<\ na kako nizki stopinji je narodno-napred-la stranka, je jasno, da je bil napad popolnoma premišljeno organiziran in - toni sem dognal, kdo jo glavni krivec. Klici: Tavčar! Spickramar jeva Fran-■a!) Meno posamezne osebo nič ne brigajo, samo stranka in ue posamezno .isebo. Te brigajo javno oblast, ki ima poiskati krivce in poslali tja, kamor -padajo. (Tako jo!)
Preludii k napadom.
Da jo uarodno-naprodna 'stranka organizirala ta napad, to so vidi tucli iz preludija liberalnih dnevnikov, iz liberalnega časopisja, ki je ščuvalo že v naprej proti redovnicam in poštenemu ženstvu. Zlasti v soboto so veliko pripomogle liste nesramne karikature »Slovenskega Naroda«, kaj takega Ljubljana šo ni videla in jaz so lo vprašujem. kje je državni pravdnik?
Akoravno se mi studi, jih bom v večen spomin pokazal tu na platnu, da sodite sami. Grdo jo, nesramno je, konfisciralo so ni in zato vam boni pokazal samo en izgled.
(S skioptičnim aparatom so so nato pokazale na platnu dve sliki. Ogorčenja zborovalk nad liberalno nesramnostjo ni hotelo biti konca. Neprestani viharni Fej-klici »Slov. Narodu«, liberalni stranki in njenim voditeljem.)
Mislim, da je to zadosti. Videli ste tukaj, na kako nesramen in nečuven način sramote redovnice in duhovnike, da moram reči: Kazen božja mora priti na take sramntilce! (Res je!) Na drugi sliki sto videli zasramovano slovensko ljudstvo, ki jaha iih prešičih, naše slovensko ljudstvo zasramovano od onih, ki pravijo, da so nositelji slovenske kulture. (Škandal!) Redovnico ste videli zasramovano. in vendar so liberalno damo, ki hodijo v uršulinski samostan in pravijo redovnicam: Poljubim roko! (Ogorčenje!)
Pri t^m so mora zbujati človeku do skrajnosti ogorčenje in tak srd, da rečemo: Stranka, zmožna kaj takega
nikih za časnike najraznovrstnejša duševna hrana za ukaželjne ljudi, katerih lahko kar 50 naenkrat Obeduje vsak iz svojo sklodice (časnika). Komur je pa ta hrana prelahka, so lahko potrudi direktno iz čitalnice v knjižnico, kjer jc pravo skladišče lepote in modrosti.
Pojdimo še eno nadstropje višje! Mi živimo * uljudni in kulturni elobi, ki stavi žensko nad možkega. Temu načelu odgovarjajoč je dalo tudi vodstvo »Ljudskega donia< ženskemu oddelku S. K. S. Z. lokal v prvem nadstropju, torej višje kakor moškemu oddelku. Glavni prostor v prvem nadstropju jo pa prodavalna dvorana, ki se da porabiti tudi kot galerija, veliko dvorane za glodališčno predstave. Dvorana jo za predavanja prav primerna in dovolj velika, ima dobrih sto sodežež in lop prostor za stojišče zadaj in ob strani sedežev. Da ne pozabim, omenim še, da imajo vsi večji prostori v »Ljudskem domu« centralno kurjavo. Izvzete so samo sobice za posamezna, društva. Takih sobic jo v podstrešju še šest; odločene so za razna strokovna društva, ki bodo lahko imela proti mali odškodnini prav primerne prostore. Sploh so mora reči, d;> je vos prostor v »Ljudskem domu« izrabljen naravnost vzorno.
Kadar ni predavanj, pa vladajo po vsem prvem nadstropju neomejeno žensko. Katol. društvo za delavko ima iu dve sobi. Poleg nje rezidira Ivrščan ska ženska zveza. Da sc bodo naša cle-
dol ž njo! (Odobravanje.) Značilno pa jo šo nekaj.
Krivda liberalne stranke.
Liberalna stranka tudi sama pripo-znava svojo krivdo odkrito in z ono nesramnostjo, kj diči to stranko. Pripo-znava s tem, da ni našla do clanos niti besedice graje mobu, temveč je pohvalila samo svoje liberalne gospo in gospodično. To konstutiram, nam vsem jo popolnoma jasno.
šolska mladina.
Konstatiram, cla jc bilo med dru-haljo mnoge šolske mladine, kar je dokaz o nečuvenih razmerah v našem
šolstvu, ki je po večini v liberalnih rokah, kakor jc bil skozi deset let deželni šolski svet. In sedaj se vidijo sa-dovi. Ni pa to čuda, ker vidi mladina, da so somišljeniki liberalne stranke tudi c. kr. profesorji in celo c. kr. višji državni šohiiki, ki tako ne dajejo dobrega zgleda. (Sramota! Škandal! Mladino pogubljajo!)
Kako se bo mladina dostojno obnašala, ko vidi med kandidati liberalne stranke c. kr. profesorje, katerim pomaga mularija. Kako naj nc bo mladina razuzdana, ako vidi višje šolnike simpatizirati s stranko, ki je. take nesramnosti storila? Konstalirani ta fak-•um in deželni šolski svet in naučno ministrstvo bosta o tem šo govorila. To jc gotovo. (Živahno odobravanje.)
»Laibacher Zeiiung.«
Kar je pa najbolj čudno, to so sledečo točke.
Tudi uradna »Laibacher Zoitung« ni našla niti besedice grajo za to postopanje mularije. Ta list igra kar viogo tiča noja, ki vtakne glavo v pesek, ker misli, da je na varnem, ako noče ničesar slišati in videti. Za uradno »Laibacher Zoitung« je vse v največjem redu; za, njo sc ni sploh nič zgodilo. To je tudi točka, o kateri se bo jasno govorilo na drugem mestu. (Živahno odobravanje.)
Varnostne oblasti.
Zakaj pa varnostna oblast ni storila svoje naloge? Bila je pravočasno obveščena o demonstracijah in atakah,
in kaj smo videli? Bili so pred licejem trije policaji, sicer pa nikjer resnih varnostnih odredb c. kr. varnostne oblasti, ki ima sedaj tudi mestno policijsko oblast, in ki je vedela ocl 1. 1908, s kakimi elementi ima opraviti. Vsa policija je sedaj v rokah državne oblasti, ki pa še zlasti tedaj, ko je bila opozorjena, Tii poslala toliko ororožene silo na cesto, da bi vsak liberalen, vsak podivjan pijan liberalec takoj zjutraj, ko jo stopil na cesto, videl: Aha, danes pa ne bo nič! (Tako jc!) Viharno odobravanje.)
Čakati pa, da se protizakonitosti vršijo, potem pa šole priti z orožniki, kadar so se silovitosti šc zgodilo, to nima smisla. Če misli vlada na ta način delati, naj kar odpravi policijo in žen-dar meri j o, škoda za vsak groš, (Odobravanje.)
Po zakonu je prva dolžnost policije, da prepreči protizakonitosti. Kaznovati ima sodnija. policija pa glodati, da je red, da vsak vidi, tu se no da nič opraviti s protizakonitostmi, tukaj je dovolj moči, da so zapreči vsaka nepo-s lav n osi.
klela in ženo odlikovale tucli v bodoče no okusni, dražestni obleki, zato skrbi šola z a šivanje in lika n ,j c, ki ima polog preclavalne dvorano svojo prijazno sobo in šosl šivalnih strojev. S. K. s. Z. jo najela učiteljico za šivanje: udeleženke plačujejo v pokritje stroškov 10 vin. na teden.
Kakor bo brezclvomno ta in oni opravičeno zabavljal čez moj opis »Ljudskega doma«, ono hvalo mi bo vendar moral pustiti: da so namreč dosledno Iruclim, dvigniti bralca polagoma i/, vsakdanjih nižin v pesniške višavo. Začel som pri kraju, posvečenem jedi in pijači. Proza! Nato smo si ogledali duševne delavnice in obednice, in sedaj smo že visoko v idealnih višavah pri ženskah. Zato je edino umestno in dosledno, čo pričnem sedaj z opisovanjem onega tlela »Ljudskega doma«, ki jo posvečen samo umetnosti in lepoti, in peljem bralca v »Veliko d v o t a n o«, namenjeno za gledališčne predstave. Vse moderno in amerikan-sko! Oder jo tako velik kol v deželnem gledališču. S. K. S. Z. sc ni ustrašila nobenih žrtev, da st1 ta oder tudi opremi docela tako, kakor odgovarja modernim zahtevam.
Stranski prostori za garderobo občinstva in igralcev so veliki, svetli in preskrbljeni z zelo številnimi izhodi. \ olika dvorana ho imela .'120 sedežev in zraven še prostora za. kakih 1S0 stojišč. Del predavaIne dvorane se ho po potrebi dal priredili za razširjenje galerijo.. Prod odrom ho prostor vi\ orko-
Gniloba v poslopju deželne vlade.
Pri vseh teh dogodkih jo bil navzoč tudi nek uradnik, nc vem kdo. Čudno je, da so je moglo zgoditi toliko lopov-stva kljub njegovi navzočnosti. (Smeh.)
Povem odkrito sodbo: Šef naše deželno vlado gospod baron Schvvarz je pošten človek in ga srce boli radi takih dogodkov. Javno pa povem, da to ne zadostuje. Na Kranjskem jc stotisoč poštenih mož, pa lo niso deželni'predsedniki. (Smeh.) Dolžnost deželnega predsednika je, da naredi reci. Tu je nekje nekaj gnilega v vladni palači. Riba smrdi blizo glave. Kakor pravi Nemec: Es ist etwas faul im Staate Dii-nemark! (Veselost.) Dolžnost deželnega predsednika je, brez ozira odstraniti to gnilobo. Ako so to ne zgodi takoj, pade brez ozira — na njegovo osebo politična odgovornost za to gnilobo. (Odobravanje.)
Takih razmer nc smemo in ne bomo trpeli, ker se gre za javno moralo, za javni red, za svobodo, za žensko čast, za javni blagor prve vrsto, ki stoji nad vsem drugim. Latinski pregovor pravi: Amicus Plato, sod magis amica veritas! — po slovensko: Prijatelj je Plato, ampak glavna prijateljica je resnica (Burno pritrjevanje) — in pristavljam še, pravica! (Viharni klici: Tako je!)
Ali — Ali!
Mi se zavedamo, da je naša stranka edini odločujoči politični faktor v deželi. Ne bomo tako smešni, cla bi mirno gledali, kako so ta ali oni gospod več ozira ma sladko sodrffo, nego ,na mirne, poštene ljudi. Tu velja aut»aui! Ali mir in red napravit;, enkrat za vselej, ali pa obračunamo. (Burno odobravanje.)
S tom končam to poglavje in se povrnem nazaj k liberalni stranki, o kateri sem dejal, cla je namenoma uprizorila izgrede. Da bo S. L. S. za vse žalitve krščanskemu ženstvu preskrbela zadoščenje, som že povdarjal. Glavni krivec je narodno-napredna stranka, ki je v hudobnem namenu, da bi šiloma zabranila ženskam izpolnjevati volivno pravico, tedaj v hudodelskem namenu, uprizorila škandale. (Viharni klici: Sramota!) S tem nas je prisilila do skrajnih konsekvenc.
Boj proti nesramni liberalni stranki!
S. L. S. je gospodujoča in edino odločilna, stranka v deželi. Odkrito priznavam, cla smo imeli doslej ozira do liberalno stranke. (Živani klici: Žali-bog!) Postavili smo se na stališče, da jo prav, ako je svobodomiselna opozicija v deželi za kontrolo, ker se nikdar nismo bali. križati meče z liberalnimi prvoboritclji, dobro vecloč, da zastopamo dobro in pravično stvar s poštenimi sredstvi. (Živahno pritrjevanje.)
Ni sc nam zdelo vredno izvajati politike bojkota. Lahko bi jim bili v deželnem zboru anulirali dva mandata, a tega vsled same prizanesljivosti nismo storili. To, kar pa se je zgodilo v nedeljo, nas sili, drugače pričeti. Od nedelje sem imamo liberalno stranko, ki se istoveti z mobom. (Viharno pritrjevanje.) To spremeni bistveno položaj — proti naši volji. Spominjali se boste, kolikokrat so liberalci uživali našo dobroto — a to dobroto so nam plačali v nedeljo. (Viharni klici ogorčenja.) Te
štor, napravljen tako, da se bo pri predstavah, koder sc orkester nc bo rabil, porabil lahko tucli ta prostor za sedeže.
Sedaj se pa nahajam v prav neljubi zadregi. Ko sem so počasi dvigal od vsakdanjega življenja do umetnosti, sem čisto pozabil, opisali telovadnico. Ali bi se ne clala za silo tudi telovadba šteti !< umetnosti? Jaz mislim (vsaj sedajte!), cla. Zame jc — po pravici povedano — večina telovadnih vaj tako velika umetnost, cla ji nisem kos. Torej kar za menoj po stopnicah navzdol v pritličje, ocl tu na ulico in ocl zadaj pri malem vhodu na galerijo telovadnico! Galerija je obenem garderoba z mnogimi omaricami in predali za telovadno opravo. Telovadnica odgovarja vsem modernim zahtevam. Po finem parketu so razstavljena v prostorni in zračni dvorani najmodernejša telovadna orodja. Poleg telovadnice je tudi kopalna soba s štirimi prhami.
Kaj pa jo hiša brez vrta? Dekletovo okno brez rožmarina in nagel ja, življenje brez petja, smeha iti prisrčnosti. Razume so, da ima tucli naš »Ljudski dom« svoj vrt. Celo dva. Prvi je »v pritličju« in se bo priredil poleti za igre na prostem, pozimi za drsališče. Drugi vrt je pa malo višje na zidani podlagi. Spominja torej na slavno čudo starega veka, na »viseče vrtove« Semiranudine v Babilonu. Tukaj ho kegljišče: ostali prostor bodo polnile vrtne grede. Na. vrtu se zgradi tucli električna centrala za celo poslopje.
Ko sij(< pomladansko solnce na ta

igre je konec. — Doslej so se držali 1 bcralci komodnega in praktičnega po stopanja napram naši stranki. Kadai so kaj rabili, so k nam prišli, kadar jc bilo treba volit, so bili pa taki, kot v nedeljo. Te igre je bilo s predvčerajg, njim dnevom konec! (Odobravanje.)
Zvršilni odbor S. L. S. je predvče rajšnjim zaradi označenih nedeljski dogodkov, zaradi napadov na redovn: ce in drugo krščansko ženstvo, sklen političen bojkot liberalne stranke. (Burno, dolgotrajno odobravanje.) ^ javnih zadevah ne govorimo več z beralno stranko. (Velikansko o dobra vanje.)
Proč od liberalne stranke!
Kdor hoče z nami govoriti, naj odloči od to stranke. Od te stranke m ra proč, jasno in nedvoumno in v de janju, kdor se hoče s poslanci S. L zgovarjati o javnih zadevah. Tu se gr za javno moralo. Sklep S. L. S. se bo iz vajal dosledno, cla sc bo, ako bi priš cleputacija, v kateri bi bil kak libera lec, reklo: »Govorili bomo z vami, am pak liberalec prej ven!« (Viharno odo bravanjo. Tako je pravi) Rekli bomo beralcu, naj si bodo župan ali kar hc če, naj gre k lih o r a 1 n i m poslan ceni ter naj tam išče pomoči. (Buri; klici: Tako je prav!)
Konec je tega, da so sc nekateri 1 beralni uradniki sukali okoli poslai cev S. L. S. Kdor se ne loči od liberal stranke, nima pri nas nič opraviti, bomo strogo izvajali ta princip povsot kjer imamo moč. Moč pa imamo zlas v deželnem zboru in deželnem odbori in strogo bomo izvajali to načelo pro vsakomur, naj bo Ikclor hoče, to vseeno. (Odobravanje.)
In sklenili smo: Če bo kak pos nec S. L. S. delal zoper te sklepe, ga stranka prisilila, da takoj odloži sv mandat, (Viharno pritrjevanje.)
To je zadoščenje, ki ga daje S. L Vam krščahsko ženstvo! (Burno od bravanjo.)
Liberalci bodo sicer vpili, da spoštujemo svobodnega, prepričan Kot stranka, ki jo za resnično svobod spoštujemo vsako prepričanje. Ne sp štujemo pa lopovstva, podlosti, ne sp štujemo sodrge in fakinaže.
Resen opomin liberalcem.
izrekam ob 12. uri resen opom do tistih pristašev liberalne stran ki so živeli do nedelje še v dobri vei da imajo opraviti z dostojno liberal stranko, četudi v slepi veri. Opozarja te elemente, naj hitro, pa prav hitro vršijo ločitev, o kateri sem govoril, ni več stvar strankarstva, to je stv dostojnosti. Ali naj Ljubljana postai kloaka? (Burni klici: Nikdar!) Ali n ženska čast leži na cesti? (Viharni k ci: Nc! Ne!)
Ali naj ne bodo niti one, ki so cc svoje življenje posvetile delu za dr ge, v Ljubljani varne pred fakinaži (Viharni klici ogorčenja.) Noben d s t o j c n človek ne moro več s stran ki je uprizorila take nesramnosti, v nedeljo. Kdor hoče veljati dostojr človekom, naj se jasno loči.
Proč od mularije in fakinaže.
Naj ustanove dostojno svobodo« selno stranko, kateri bomo lahko d roko za skupno delo za skupni blag
tihi in mirni, a, tako lepi in ljubki našega, mosta, bi človek sedel na t< vrtu in skoro pozabil, da se nahaja mestu. Tucli v notranjih prosto! »Ljudskega doma« naj sije vedno o ž ljajočc solnce medsebojnega zaupan zvestobe jn ljubezni, in prijazna stavi delo skrbnih in ljubečih rok, bo ros u - dom.	I. U

»Xo, Dolfo; kuku se kej poču Zdej te že douh nism nč na plač rajmu?« uprašu sni u punclelk P rošpehtarja na sadnem trge, kc jc pr on brajnuk ono totlnc neki nun in ugledvou.
»Verjamem, de me nis vidu nlnc. ke zdoi sm mou use drugo uoi
našega naroda (Živahno odobravanje) — proč pa od mularlje in fakinaže!
(Viharni klici: Proč ž njo!) Kdor tega nc stori, kclor se istoveti s fakinažo, kdor hoče osiati v kloaki, svobodno mu, a nad njim se bo izvršil polit, bojkot, ki ga danes po sklepu stranke proglašam slovesno in javno. (Velikansko odobravanje.)
Odkrito pa priznavam, da sem si stvar mislil vse drugače, ko so se začele občinske volitve. Mislil sem si, da se bo pri mirnih zakonitih volitvah odločila Ljubljana na eno ali drugo stran in da bodo potem vsi, kojim je mar blagor Ljubljane, združili svoje moči za dobro gospodarstvo, ki je tako nujno potrebno.
Proti naši volji prišlo je drugače. Namesto volitev je uprizorila liberalna stranka divjo gonjo. Nositi mora posle« dice svojega »dela«.
Krščansko ženstvo naprej!
Ti pa, vrlo krščansko ženstvo, ki si sprejelo v nedeljo v prvi bitki krst ognja, ki si pokazalo tak heroizem, toliko značajnosti, ne miruj, dokler se ne dvigne Ljubljana iz kloake sramote in ponižanja, dokler ti Ljubljana ne da zadostilo za kruto razžaljeno čast. Or-ganizuj se, krščansko ženstvo, in tvoja sila bo nepremagljiva! S teboj koraka solidarno mogočna Vseslovenska Ljudska Stranka, dosegli bomo v skupnem delu in boju svitle višine prave kulture in prave svobode našega naroda. (Dolgotrajno, velikansko, nepopisno navdušenje in viharno odobravanje. — Burni živio-klici.)
Profesor E. Jarc:
Mislim, da se vsi strinjate, ako za-kličem: Bog živi načelnika Vseslovenske Ljudske Stranke, Bog živi dr. Šu-steršiča!
Ponovne, nepopisne ovacije so nastale pri teh besedah. Vse je klicalo, nazdravljalo in mahalo ljubljenemu načelniku Vseslov. Ljudske Stranke.
Nato je gospa dr. P e g a n o v a predlaga sledečo
resolucijo:
»Krščansko ženstvo v Ljubljani pro-testnje ogorčeno zoper podlo in topovsko obnašanje liberalne druhali dne 23. aprila 1.1. napram ženskim volllkam v obče, zlasti pa napram redovnicam!
Istotako protestuje najodločneje zoper podlo in snrovo žaljenje krščanskega ženstva po liberalnih listih.
Krščansko ženstvo se izreka solidarno ln Izjavlja, da ne miruje, dokler se ne stre sodrga, ki je v sramoto Ljubljani in njenemu prebivalstvu.«
Resoluciji je sledilo burno odobravanje. Pri glasovanju je bila soglasno sprejeta, med velikanskim navdušenjem; dvignilo se morje rok. Pri pro-tiglasovanju se ni nihče oglasil.
Nato je zaključil poslanec E. ,T are s sledečimi besedami: Cenjene navzoče! Skrbite, da izvršite to, kar ste soglasno sklenile, da izvršite, k čemur Vas je pozval načelnik S. L. S. dr. šusteršič. Proč z lopovskim liberalizmom!
Med ponovnim odobravanjem in burnimi ova.ci.jami dr. šusteršiču so se krščanske ljubljanske žene počasi razšle.
X X -X
Tako veličastno je manifestiralo zavedno ženstvo bele Ljubljane. Sedaj
ke in pa tud za ta sadje, ke ga maja zdej na plač, m ni dost. Cak, de se češne začneja, um pa ceu lub dan med štantem; ke češne mam rad in jh nimam nekol zadost, pusebn, ke mene nč na kuštaja.«
»Kuku s na kei iz vulitvam ce-friden, Dolfe?«
»Eh, vulitu m pa raj nekar u misu na jeml. Kua mam pa jest ud vulitu? Tle puglej moje čculc! Čist scefedrou sm jh; in pa moj priftošl! Tle pa puglej, kuku vn vid!« in pruleku je prazen priftošl iz varžeta, ga pred mana udperu, plunu vajn in ga tku vrgu iz jeza ub tla, de b hmal enga guloba z nim ubou, ke jo glih tam pred nama zobu pu tleh raztresena kuruza. »Viš, tak uspeh sa mele za nas letaš vulitve: strgane čeule, pa prazn priftošl; za use tu sma pa dubl na rotuš še Smola, kc nas u pregajnala ta nar bi gvišn du zadnga zdihleja.«
»Tu jc pa čudn; sej ste se vnder mujal, kar se je dal in žc naprej ste prerukval, de sa vam usi stoli u ubčin-skem svete zažihran.«
»Pena z luč! Naš prorukvajne še tulk na drži, ket prerukvajne kašne cc-ganke. Mujal sma se pa, mujal. Tu maš pa prou. Jest pa dohtar Taučar sva se že tku gnala, de, čc b tu trpel še ene šternajst dni, pa b naj mogl bt konc. Pumisl: ene parkat sma šla iz najnga vuliunga shoda iz našem puslu-šaucem šc clu u Jerančičuva šuua spat,
pa bomo razžaljenemu ženstvu priborili tudi drugo zadoščenje: Za ne-čnvene psovke na naše ženstvo bomo obračunali z dr. Tavčarjem v deželnem zborn in v ljubljanskem občinskem svetu. Naj se dr. Tavčar na ta obračun le pripravil Mi vemo, da je »Narod«, ki jo tako kruto blatil naše ženstvo, last dr. Tavčarja, zato je odgovoren v prvi vrsti dr. Tavčar, v drugi pa advokat dr. Triller, ki je »Narodov« nadzornik in ki naj se tudi veseli našega odločnega obračnna. In dr. Tavčar, čegar list tako blati Ljubljančanke, hoče postati celo ljubljanski župan. Ljubljana po dogodkih 20. septembra potrebuje župana, ki bi užival splošno zaupanje, moža, v čegar nepristranost bi bilo mogoče zaupati. Ali je pa tak mož dr. Tavčar? Ne in stokrat ne! Z dr. Tavčarjem naj se nas torej ne izziva. Voz, na katerem bi na magistratu sedel dr. Tavčar, bomo takoj prevrnili. Dr. Tavčar to zasluži. On je svoje županstvo sam zapravil. Ali moremo priznavati za župana moža, čegar list s pocestnimi psovkami psuje veliko večino ljubljanskih žena in deklet? Ali more postati po 20. sep-temberskih dogodkih župan mož, ki nam je toliko škodoval s svojim ne-modrim izrekom v deželnem zboru, da mecl dinastijo in slovenskim narodom leži globoko brezno? Ali more postati župan mož, čegar list je odobraval najnovejše Izgrede proti ubogim redovnicam? Ali ni nekako čudno, da se je pred dogodki 20. septembra glas dr. Tavčaricc prvi čul iz »Mestnega doma« in tudi pred licejskimi dogodki se je glas te gospe zopet pojavil v liceju. Taki pojavi niso nič kaj priporočljivi za župansko čast. Ljubljana v sedanjih resnih časih mora dobiti drugačnega župana v korist mirnega in resničnega svojega narodno - gospodarskega razvoja, ne pa ljudi, ki kažejo zveze s tistimi elementi, ki so Ljubljano zadnja leta ob ves kredit pripravili, ne moža, ki je svojemu listu in liberalnim govornikom pustil z lažmi blatiti kredit dežele in posredno s tem tudi mesta! Ogromna, večina Ljubljane si ne bo pustila. vsiliti takega župana.. Dr. Ivan Tavčar jc postal kot župan in kot šef policije nemogoč.
Jeseniške novice.
j »Zlatorog«, ki ga je preteklo nedeljo vprizorilo Kat. delavsko društvo, je dosegel velikanski uspeh. Samo nekateri igralci naj bi koj začetkom govorili nekoliko glasneje. Nekateri prizori so bili mojstersko ginljivi, scene-rija, vzorno delo g. Fr. Torkarja, lepa, konec naravnost presenetljiv, ko se v viharju in blisku prikaže zlatorog vrh Triglava. Na stotine ljudi je moralo oditi, ker niso dobili prostora. Prišlo je mnogo gostov iz Gorice, med njimi pisatelj drame g. župnik Abram, dr. Brecelj in njegova gospa, župnik Kra-gelj iz Podbrda in mnogo drugih. Ob koncu je občinstvo priredilo pisatelju Abramu navdušeno ovacijo.
j Kako se pride poceni do pred-ujema v tovarni, ne ve vsak. Pogoj pa je povedal »mali« tov. uradnik, ki je dejal nekemu delavcu: »Takoj jutri dobiš 40 K »foršusa«, ako greš na Jesenice in fajmoštra enkrat ob tla telebneš.« Delavec je baje dobil 40 K predujema, ko je prišel do »fajmoštra«, se mu je pa — odkril. Tako dela. nemčurski »mali«
de sma ja iz tem pukazala, de sma. res mi iz ludstvam . Pa use skp ni nč zalegi. Pu pravic rečen: nas leberalcu nuben hudič več na mara. Sam ta kru-luga baubaua, tu je tistga ta devetn-devedest-ga, ke je ta nar bi naumn, mama še pr »Jutre« udinanga, tu je use; druh sa nam pa že usi hrbet ubrnil in se raj pr sucjaldemukrateh udinal.«
»Tu je pa res narodn. Kaj pa Špic-kramarjuva Franca? A vam ta tud ni mogla nč pumagat?«
»Pst; tku pa na smeš rečt. Tu je ja gespa. dohtar Taučarjuva.«
»Nekar na zamer; pa jest sm že navajen na ta ime ud mladeh nog, ke sma. še učas tam pred cukrfabrka skp kič-korl zbijala iu ris tancala in na Goluc iz piskrem bosa budila ta čme jagucle nabirat.«
»Tu nč na dene; ampak tku na smeš rečt, ke ona je pusten iz Špickra-marjuvem gnarjam k epi 1 a ime F ran j a dohtar Taučarjuva.
»No, no, no; za tu se t vnder ni treba jezit! Nej pa u gespa Franja dohtar Taučarjuva. Ta se je ja dost. pu-mujala, de b vas spet u lft. spraula.«
»I sevedo se jc! Kdu pa prau, de so ni?! Sej jc šc pr vulitvah na vuliš ceu dan tku klepetala, de se ji je nardila prsadna pika na jezik in de ji uja mogl ta pika ta nar bi gvišn na ta noumo Žabjek uperirat. Pa kua pa nuca use tu? Če enkat na gre, pa na"gre. Mi sma zdej panan na rotuže in na uma mogl
za zvezo z liberalci pri prihodnjih občinskih volitvah. Otroci so namreč od-nekdaj radi kozolce prevračali in sc pretepavali.
j Pongratz, ki je do nevarne bolezni z volovsko žilo pobil na javni ce-sti in od psa dal raztrgati ubogo tovarniško delavko Šumloj, še sedaj ni zaprt.. Žendarmcrija na Jesenicah ve za ta slučaj. Pongratza sicer žc mnogo stane ta špas: 300 K je menda štel za bolečine, 120 K za obleko in uro, ki jo je strgal, 2 K 50 vin. pa vsak dan za »šilit«. Je sicer vsa zabava res nekoliko draga, pa vendar sc ima zgoditi vse »v imenu postave«, kakor jc on »v imenu postave« pretepal ubogo žensko, kakor se je sam izrazil, Jeseniški Hu-mer pa pravi, da mora biti Pongratz prihodnji župan, da bodo Jeseničani čutili Pongratzovo — bikovo žilo. Upamo, da bodo Jeseničani i Humru i Pon-gratzu pokazali — fige!
j Hnmer je obletel že vse ženske volivke in moledoval za pooblastila pri občinskih volitvah. Jeseničanke so mu pokazale večinoma vrata, ker vedo, da liberalci ženske tepejo. Tako v Ljubljani, tako na Jesenicah. Pod žensko častjo bi bilo, dati kakemu liberalcu pooblastilo. Žene so povečini krščanskega mišljenja, in v tem smislu bodo gotovo tudi storile svojo dolžnost ter oddale svoje glasove, oziroma pooblastila krščanskim možem.
j Zveza med liberalci in sociji jc definitivno sklenjena. Skupaj so delali reklamacije in skupaj so imeli posvetovanja. Glavna kandidata te koalicije sta Humer in Pongratz. Torej so v tej koaliciji tudi Nemci. Nič čudnega, saj je Ilumrovo geslo: »Tudi s satanom se zvežem, samo da pobijem klerikalce!« Bravo!
j V kakšnih barvah je Humer sestavil svojo zvezo? Sam je rumen, sociji so rdeči, satan pa črn. In iz tega pride silovita črna-rmena-rdeča zastava — frankfurtarica, nemška zastava! Heil Humer!
j Vero in narodnost, dve svetinji našega ljudstva, so s tem liberalci prodali, ali pravzapra,v teh dveh svetinj nikdar niso imeli. 2Iato pa bodo s temi ljudmi volili samo izdajice našega katoliškega slovenskega ljudstva. Kdor hoče biti katoliški Slovenec, sedaj mora stopiti pod našo neomadeževano zastavo S. L. S., ki gre čista v boj in čista mora iz boja tudi priti Prihodnji majnik nan mora prinesti novo življenje!
j Zakaj se Humer lia čelu liberalne in socialno-demokraške in nemčur-ske stranke tako pogaja, za volitve? Zato, ker mu oštarija nič nc nese in bi rad postal občinski tajnik in tako ostal na Jesenicah.
j Zakaj ne sme noben Jeseničan pri volitvah pomagati, da pride liberalna stranka do kakšne veljave v občini? Zato, ker bo potrebovala jeseniška občina mnogo podpor in pomoči za šolo, vodovod itd. Te podpore morejo izpo-slovati samo poslanci, in sicer naši poslanci, ker liberalnih slovenskih poslancev sploh ni v državnem zboru; pa četudi bi kakšen bil, itak pri vladi ničesar ne doseže. Slovensko ljudstvo je torej navezano samo na poslance S. L. S. Ti pa ne smejo iti nobenemu svobodomiselnemu liberalcu na roke. Komur je torej na. srcu prospeli občine, mora voliti kandidate za občinski od-
več clu kurita, če se usi na. glava pust a uma.«
»Kaj m na puveš! A b na mogl tucl iz ubčinskega sveta klerekalce tku vn spraskat, kokr ste jh dol s plakatu?«
»Nak, prjatu; tist pa na gre! Veš, puper je puper, ke ni nubene liavar-nast, če člouk jeza nad nim znese. Na vem pa, kuku b nas pugledu Štefe, če b tli tud iz rotuža klerekalce vn spraskat.«
»Ja, tist je pa res: Štefe je hud ket turšk popr in z nim se ni dost za špasat.«
»A misleš, dc je dolitar Zaje kej bulš? Tud dohtar Zaje ma. o j.stre zube; ke vem, de jh na u šparu, če se na uma pameten zadržal.«
> Tok pa žalasten kaže na mage-strat za lcbcralce; vaš Ide pa tku upi-jeja ukul: »Žiuja! Iblana je naša!«
»Ja, viš, tu sa tist ta naumen Ide, ke sa tku bliau in zanikan, de na vidia ena ped naprej. Te sma, mogl na ta viža putulažet in jm kazat vesele ubra-zc, drgač b bli preveč puteftan in b nas znal nazadne še te u štili pestet.«
»A tku je ta reč! Pol je pa prena-umen, de pestete šc strelat. Kua je biu tega treba, Dolfe?!«
»Strelat? Sej useli, če ke guri, strela; zakua b pa pol tekat na smou strelat, kedr mi pugurema. Sej je sam enkat ustrelil, astn, sam enkat. kokr ustrli za. usak ta nar bi spufan muro-starsk kuzoue, čc puguri. Naša stranka
| bor, ki jih postavi S. L. S. Zato proč a svobodomiselno koalicijo!
j Čas za reklamacije proti občinskemu volivnemu imeniku je potekel pretekli petek, sedaj pa ima reševati reklamacije reklamacijska komisija. Volitve so torej pred durmi in Humer je že tekel k okraj, glavarstvu v Radovljico, češ, da bi na vsak način on rad vodil volitve. Mi mu prav radi to verjamemo, toda glavarstvo mora že dobro poznati 8 20. novega obč vol. reda, in po tem vodi volitev župan, v našem slučaju pa g. gerent Čebulj, katerega Iiumer tako zagrizeno sovraži. Tako je!
j Volilni shod. Politično društvo sklicuje za volivce S. L. S. za jutri v nedeljo ob pol 4. uri popoldne volivni shod, ki se vrši pri g. Klinarju, podo-mače pri Rožmanu na Jesenicah. Vsi naši somišljeniki, zlasti z Jesenic, na shod!
Idrijske novice.
i Imenovanje. Začasno voditeljico c. kr. dekliške rudniške šole, gdč. Ma-. rijo Kavčič, je c. kr. ministrstvo za javna dela imenovalo za stalno ravnateljico imenpvanega zavoda. Občespo-štovani gospodični k njenemu zaslužnemu imenovanju naše naj iskrene jše častitke!
i Katoliška delavska družba v Idriji bo tudi letos praznovala dne 7. maja t. 1. svoj društveni praznik, god varstva sv. Jožefa,. Zjutraj ob pol 8. uri bo pri sv. Antonu sveta maša v društveni namen. Moški zbor, 30 pevcev, se že prav pridno pripravlja, da bo ob tej priliki nastopil z novo mašo. Istega dne bo ob 8. uri zvečer v dvorani hotela »Didič« zabavni večer, člani iu članice ter prijatelji društva sc vljudno vabijo, da se teh prireditev udeleže v naj-obilnejšem številu.
i Vrtnarski tečaj. C. kr. ministrstvo za javna dela je poslalo v Idrijo ravnatelja Jul. pl. Jablanczy, da pouči tukajšnje delavske žene in hčere o umnem vrtnarstvu. Tečaj se je vršil od 25. do 29. t., m. Dopoldne se ga je udeleževalo po 10 učenk gospodinjske šole pri čč. gg. Vršulinkali, popoldne pa po 10 drugih rudarskih žen in hčera. Ker ima v Idriji skoraj vsaka družina kak košček vrta, je gotovo vse hvalevredno, cla se naše vrtnarice po-uče o umnem vrtnarstvu. Kjer je le malo prostora, je treba znati prostorček koristno izrabiti; za umno obdelovanje je pa treba tucli primernega orodja. Za oboje je v zadostni meri poskrbel gospod voditelj tečaja. S praktičnimi navodili je pokazal, kako se dela z novim orodjem, ki ga je ministrstvo nalašč za ta tečaj kupilo, kako se naj vrt razdeli in obdela, da bo dona-šal kar največ pridelkov. Zanimanje med udeleženkami kaže, da tečaj ne bo brezuspešen.
i Levi so postali jagnjeta. Dne 21. aprila t. 1. je bila občinska seja, pomenljiva, ker se je izvršila mirno, kakor že dolgo ne nobena. Občinski odbor kakor tudi galerija — slabo obiskana — sta s tiho žalostjo vzela na znanje odločbo deželnega odbora glede proračuna za leto 1911, ki smo zadnjič na.vedli. Nobenega psova^ja n za.avljanja ni bilo. Naprednjaki so zelo pobiti pod vtisom cele vrste popolnih porazov pred upravnim sodiščem, s katerim so jih tolažili njih nespretni voditelji. So pa
je pa saj še en tulk uredna, kokr en tak spufan murostarsk kuzoue; a ne?«
»Tu t pa na morm jest puvedat; sej veš, de jest. nism šecmajster; tu b mogu ti že tistga Puženuta prašat, ta se za-stop na tu, kulk je kašna reč uredna.«
»Pena, pejd; ti se zmeri iz naše stranke norca delaš in držiš iz tista farška stranka.«
»Kašna farška stranka? Dolfe, kar se tega am tiče, me pa kar pr gmah pust. Če jc Sluvenska Ludska Stranka farška zatu, ke sa tud dehovni zraun, pol jc pa vaša stranka glih tku farška; sej mate tud vi fajmeštre u vaš strank. Kua pa je Škrjanc, Berce, kaj?
»Viš, Pepe; na tu pa mi res še nekol nisma. mislel. Če prideja Ide še na tu, pol sma pa res fuč. Pu pravic t pu-vem: jest, še tulk nimam sramote, ket kašn mačk strahu, al zdej me je začel pa res že sram ratvat, tku, de na vem, kua b naredu. Ta pertt leberaln organizator in agitator je ratu nemškutar, ta druh ja je mogu pupihat u Aleksan-drija; zclej jest ket ta trek, kua čm pa jest nardet, kaj pra veš, Pepe?«
»Teb pa ni treba scagat. Ti se greš pa lohka učit za žlajfarja, de uš lebe-ralnem damam spet jezike nabrusu, kedr sc jm uja pr kašneh vulitvah skrhal, pa u šlu pučas naprej saj tulk časa, de sc uš vornk nemšk navadu, no tulk, do ja uš tud ti lohka med nemškutarjo pupihuf
Bojtatu Pep$ U Kudeluga.
tudi čudaki ti ljudje. Ker je njim samim osebna.-1 glavna stvar, mislijo, da tudi drugod ni nobene objektivno razsodnosti in pravice, ampak da gre vso po »prijateljih«. Napredni voditelji so govorili, da deželni odbor izdaje svojo razsodbo lo radi osebnega prijateljstva s pritožitelji. ne pa po nepristranskem premisleku. Zato so se po vsaki razsodbi pritožili na upravno sodišče. Napredni meščanski odborniki in zastopniki socialnih demokratov so imeli neomejeno zaupanje v svoje kronjuriste, kateri so zahtevali pritožbe na upravno sodišče, ki bo dokazalo, da deželni odbor krivo dola. Svoj čas so prišli žo tako daleč, da so svojim ljudem pravili, kako obžaluje" deželni odbor, cla se je vmešal v idrijske zadeve, ker se Že naprej boji in sramuje svoje blama-Že pred upravnim sodiščem, ki ne bo razsojalo po prijateljstvu, ampak nepristransko. Ljudje so seveda verjeli in bili celo prepričani, cla bodo pritožitelji morali plačevati ogromno stroške. In sedaj pa taka sprememba! Dne 21. aprila ni pri seji vstal noben jurist, da bi predlagal pritožbo na upravno .sodišče, ko so je vendar šlo za znesek 32.360 k. Mirno so se udali, zato k tej slovesnosti tucli niso preskrbeli kričeče galerije, šo odbornikov z namestniki vred je bilo komaj dosti za sklepčnost; tekom seje pa jih je toliko odšlo, da o zadnjih, predlogih še sklepati niso mogli, ampak je moral župan sejo zaključiti vsled nesklepčnosti. Čuden konec! Prebivalstvo sedaj lahko sodi, kilo je imel prav, kdo pa ga je farbal in ga bo še naprej, če so mu bo pustilo še nadalje voditi za nos. Idrije ne bodo izvlekli 110 naprednjaki, ne socialni demokrati. kor hodijo slepo za svojimi slabimi generali, ki občini niso prinesli še nobene koristi, ampak jo pripravljajo vedno v novo škodo. Ko se gre sedaj za pravdne stroške, pa. še k seji ne pridejo ti možakarji. Idrija bo prišla v red, ko pride S. L. S. tudi tukaj do oblasti. Čimbolj odvračujete prebivalstvo od nje, čimbolj jo grdite v njihovih očeh z obrekovanjem, tem dalje bo tičala naša občina v blatu.
i Dogodek za kulisami. V javnosti 6e kažejo naprednjaki še precej edini in složni. Kadar so pa eni kakor drugI sami mod seboj, si pa dobro vest izpra-šujejo. Tako so jo po zadnji seji 21. apr. nekdo jezil: »To so ti ljudje! Ko se gre za izbiranje kandidatov, nobeden ne mara odleteli, vsak bi bil rad občinski odbornik. Kadar pa ima biti seja. se komaj izbobna z največjo silo toliko odbornikov, da je seja sklepčna. Pred-zadnjič sta nas rešila klerikalca, po katerih smo potem mahali, danes se je pa spet zbralo komaj dosti odbornikov, in nazadnje konstatira klerikalec, da nas je samo še 19 ž njim vred; popihala sta jo torej med sejo dva naprednjaka, katerima so bo grozovito kadilo, če ne bosta zopet postavljena za kandidata. Najlepše jo pa se to, da Julče in Tavzes Se hvalita v »Narodu« napredno lenobo, češ, da ho najlepše v prihodnjem občinskem odboru lo, kor bo izključno napreden. Tedaj pa Bog varuj Idrijo!
i »Korajža pa šnajd — pa bežat, kadar je cajtl« »Danes jo bila pa seja mirna,« je dejal 21. aprila zvečer možakar svojemu tovarišu, »ampak potegnili so nas pa pošteno!« — »Kdo te je potegnil,« vprašuje tovariš.. — »Kakor da no veš sam,« odgovarja prvi. »Kako o nas vlačili okreg po raznih shodih, v pivarni in na placu. po cležju in v mrazu, pa nas prepričevali Kristan, Gangl. Tavzes. Novak, Stravs, da moramo na Dunaju dobiti, samo resolucijam pritrdimo, pa ho šlo. Živio! smo vpili vsakemu, šo Ganglnu, ko se je založil. da ni nič naredil za Idrijo, in naprej povedal, da I udi v prihodnje ne bo nič dosegel. Ali si žo pozabil, kako ?mo rjoveli pri. tisti soji 10. septembra 1908, katero jo bil sklical deželni odbor, cla bi nas Jaklič podučil, da. ni na-'a prava. Namesto da bi ga bili poslušali, smo čakali, kakor so nas bili naučili. samo na to, kdaj izgovori Jaklič besedo Osvvald, potem smo pa vsaki-krat udarili v smeh in zarjoveli, da so lahko slišali tja na Dunaj k upravnemu sodišču. Burno srno klicali Živio! takrat Ganglnu, Kristanu in Peganu, Goli jo dobil za. spomin pljunek na svojo klerikalno glavo. Gangl se je rotil, rla jo vso res, kar govori, tako gotovo, je rekel, kakor tukaj pred vami stojim, s svojo častjo in vsem svojim poštenjem. Mi smo te besede burno odobravali, ploskali in živio vpili, kakor tudi, ko je Gangl nasprotnikom vpil: Vi la-fcete! Vi lažete! Tu jaz stojim z vso svojo častjo za to trditev. Ko je notar Pehati govoril: Za danes ne bom stavil nohonoga posebnega predloga, ampak jaz upam, da sc bo ves občinski odbor solidarnim izjavil s svojim županom, smo zopet zavpili Živio!, prepričani, da notar žc ve. kaj je občini in odbornikom v korist. Kar .frenotično' pa jc bilo
naše odobravanje, «o pisali v časnike, 1 ko jc notar končal svoj govor z bese- ' dami: Gorje tistemu, ki so igra z ljudsko volj d,;' ki zapira ljudstvu po« do I prosvete -- njemu bi bilo bolje, cla se j mu obesi mlinski kamen na vrat. Ca-i veant cohsules! • Tako lepo latinsko, ! pa bi ne odobravali! \li ne veš več, kaj ; si takrat rekel: Deželni zbor je že hin! In vsi smo bili prepričani o tem, zato smo tulili, kar se je dalo, tako da so listi poročali: Galerija in poslušalci v županovi sobi in ob stopnjiški vratih ves čas hrupno demonstrira, vpitje, j vrišč in ropot je nepopisen, — in pravi ; Jaklič: Izjavljam, da tako seje šo nisem videl. To je ljudski shod, pa nc občinska seja, kakor se tukaj občinstvo vtika v razprave. — Zmaga je naša! smo vpili. Potem smo čakali, saj veš, dan za dnem, kdaj prinese »Rdeči Prapor« ali »Narod« naznanilo, da je raz-puščen deželni odbor, ker je taka naša ljudska volja. Na, razpuste ti pa namesto deželnega odbora pa naš ljudski glas z glavnima trobentama Kristanom in Peganom! Ocl takrat je šlo pa nazaj. Mi smo sicer v naš ljudski glas na magistrat spet poslali iste naše znance, pa bi bilo bolje, da bi jih ne bili. Obvarovani bi bili današnje blamaže, ker bi jim ne bilo treba poslušati svoje obsodbe, po vrhu pa še molčati. Ganglna. ni bilo na galeriji, Tonček Kristan in Pegan in šc marsikateri tistih 21 solidar-cev se je ta dan seji odtegnil, le soc. delavci so solidarno prišli, da so napravili sejo sklepčno in spoznali, če so hoteli, kako so jih razni frakarji vlekli. — Ti boš kmalu klerikalec, če še nisi, govoriš že kakor Janez Kavčič, odvrne tovariš. Saj drugega tudi ni mogel.
TrZlSke Dovice. —
t Pri volitvi v odbor splošne delavske bolniške in podporne blagajne v Tržiču so zopet zmagali naši. Odborniki so ostali večinoma stari. Pravila so se v toliko premenila, cla bodo odslej volitve na tri leta. Pri kozarcu vina sicer korajžnim rločkarjem je srce zlezlo v hlače, ki se niso udeležili volitve. Sedaj pričakujemo od »Napre-ja« pojasnila, kako se to ujema z njegovim bahaštvom, da jc vsak dan več socialnih demokratov v Tržiču. Če jih je toliko, zakaj se ne pokažejo?
t Tri vprašanja. Soc. demokrata Jožefa Bukovnika vprašam: 1. Odkod ima on pravico prodajati in vsiljevati delavcem »Naprej«? 2. Ali se mu ne smilijo delavci, ki vržejo proč za neumne čenče tega lista vsak teden 8 v? 3. Ali se ne sramuje, da je na Veliko soboto šel mimo procesije kazaje »Naprej« iz žepa, tako da so se mimoidoči zgražali nad to predrznostjo?
t Velik požar. V noči med 26. in 27. t. m. je pred enajsto uro začelo goreti v opekarni barona dr. Karola Borna v Pristavi pri Tržiču. Vsled prehude vročine se je vnelo tramov je ob dimniku. Ogenj so hitro opazili, a rešitev je bila nemogoča. Urno je prišla tržiška požarna ,hramba, kmalu nato nalceljska in dupljanska, toda opekarna je bila že vsa v plamenu. Ognjegasci so storili vse, da so rešili zraven stoječo žago in veliko zalogo lesa. Ako bi bila prišla tržiška požarna bramba lc kake četrt ure pozneje, bi bila brez dvoma žaga tudi vsa pogorela. Grozno je bilo slišati jok domačinov, ki so sc bali, da ne bi ogenj zasegel hiš, ki so ob cesti. Ker ni bilo močnega vetra, se vendar ni kaj hujšega pripetilo. Ognjegasci so imeli še ves naslednji dan opravila, da so obvarovali žago, da se ni užgala. Zgoreli so vsi dragoceni stroji, opeke pa je še precej ostalo, ki se bo dala porabiti. Opekarna je bila zavarovana za visoko svoto.
Novomeške novice.
n Občinske volitve. Avgusta meseca bodo pri nas nove volitve v občinski odbor. Naši liberalci so. pripravljajo nanje žc sedaj. Sklenili so, cla ne puste v odbor nobenega, ki le nekoliko diši po »klerikalizmu«, vsi dosedanji »klerikalni« odborniki pa morajo iz odbora. »Klerikalci« so jim seveda samo za časa kakega poloma dobri, da prihajajo k njim kar v procesijah s celimi kupi prošenj, češ pomagajte nam!
n Novemu predsedniku c. kr. okrožnega sodišča bi priporočali, naj so pri svojem prihodu malo ogleda nižje uradništvo, ki hoče s svojimi dopisi v »Jutru« terorizirati vse, kar jc pri sodni ji in imeti pri obravnavah glavno besedo, dasi ie revše komaj kak »diur-nist«.
n Značilno za našo dobo je, da. jc
šel po Hočevarja g. preiskovalni sodnik v cilindru in rokovicali z dvovpreženim »landauerjem«. Take časti seveda ni vreden človek, ki vzame v kaki veliki sili košček mesa ali kruha; zanj sta dobra dva žandarja z nasajenimi bajoneti in nabitimi miškami.
Tedenski preoieti.
Pri občinskih volitvah je dobila liberalna stranka 23, S. L. S. 14, Nemci 7, socialna stranka 1 mandat. Liberalna stranka ima samo en glas večine. Liberalci so dobili po številu zanje oddanih glasov samu 20 mandatov, 3 mandate so dobili povrh, kakor določa zakon. Liberalna stranka je delala i z groznim pritiskom, z nasilno nepo-i steno agitacijo. Z vso silo, naravnost z brutalnostjo se je vrgla na ženske. — Zvečer po izidu volitev je imela S. L. S. shod v »Unionu«. Liberalna stranka v Ljubljani nima večine. Liberalci so dobili v vseh treh razredih 5247 glasov, opozicija pa 6683 glasov, torej 1436 glasov več. — Liberalci so napadli šolske sestre in aranžirali napad na nune. — Za liberalce so delale take žene, ki so od škofa in klerikalcev uživale veliko dobrot. Liberalci in liberalke so agiti-rale s hinavščino. Naše ljudi so slepili, da so agitatorji in agitatorice naše stranke in mnogo dobrih ljudi jim je verjelo. Liberalne dame so agitirale v rutah. Nemške dame so liberalke pustile v miru, a slovenske delavke, slovenske redovnice in slovenske žene ter gospe ja liberalna družba napadla, zmerjala in opljuvala s svojo gnjuso-bo. — Socialna demokracija je pri volitvah doživela katastrofalen poraz. Dobili so le en mandat. Večina socialno demokraških organiziranih sodru-gov je svojo stranko izdala. Vsi nemški socialno demokratično organizova-ni železničarji so volili Nemce. — O slavni ljubljanski sodrgi, ki je nastopala z največjo surovostjo, pišejo nemški in laški časopisi. Vendar pa tuje časopisje te mularije nič več ne zamenja s slovenskim narodom. Sramotni dogodki, ki jih je ljubljanska mulari-ja vprizarjala pred licejem, pa bodo v občutno škodo ljubljanskemu mestu in celemu slovenskemu narodu. Da so bili liberalci grozovito poraženi, pišejo vsi avstrijski časopisi in hkratu se zgražajo nad surovostmi in nasilji, ki jih je vprizarjala liberalna sodrga v Ljubljani dne 23. aprila. Liberalci so v svoji surovosti napadli celo avtomobil, v katerem se je peljal nadvojvoda Jožef Ferdinand na lov. — Zvršilni odbor S. L. S. je izrekel gospem uršulinkam spoštljivo občudovanje nacl njihovim junaštvom. Ivonštatiral je nadalje, da je bilo med druhaljo večje število šolske mladine, ki je uganjala surovosti vpričo svojih učiteljev. Protestiral je proti vodilnim policijskim uradnikom, ker so bile varnostne odredbe nezadostne. Izjavil je tudi, da je treba proti demoralizaciji in podivjanosti najbrez-obzirnejšega boja in da je treba z največjo odločnostjo nastopati proti liberalni stranki in proti vsem, ki sc z njo vežejo. — Dunajski oficijozni časopis hvali Ljubljano, da jo vzgled celi Avstriji po svojem novem volivnem redu.
—	Liberalna »Edinost« hvali ljubljanski občinski red kot najmodernejši v celi Avstriji. — Velik požar jc divjal v nedeljo v Gradišču, občina Pijava Gorica. — Albanci so na fuzijskih hribih po dvanajsturnem boju zmagali. Turki so pobiti. — V sveto deželo je odpotoval presvetli gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič v spremstvu s kustosom P. Placidom. Povrne se okoli 1. junija. — Hrvatski akademiki kat. društva »Domagoj« so prišli v Ljubljano in gredo k Sv. Joštu. — Kitajska se nepretrgoma oborožuje in or-ganizuje boksarsko gibanje zoper Ruse. — Deželni glavar je v seji deželnega odbora pošteno ožigosal postopanje dr. Tavčarja, ki je dovolil, da se je »Narod« lagal o deželnem gospodarstvu.
—	V Črnomlju ustanovi deželni odbor na posestvu Ane Jerman gospodinjsko šolo za dekleta. Vodstvo se izroči šolskim sestram. — Tečaj za pridelovanje zelenjadi priredi Kmetijska šola na Grmu dne 15., 16. in 17. maja. --- Slovenec Mat. Jerman je bil v Pueblo v Ameriki izvoljen z veliko večino v občinski svet. Umrl je v Leonišču Arnošt Vindišer, ki je trpel zaradi nesrečnih 20. septemberskih dogodkov. — Nov llučaj koz v mestu samem se jc pojavil na 61etni Mariji Štrukelj v Wolfovi ulici. Kontakt s prvimi slučaji koz je dokazan. --■ Kuga na Kitajskem je ponehala. Umrlo je za kugo 60.000 oseb.
—	Francoske čete dobijo nove uniforme. Izginile bodo rdeče hlače in svetli gumbi. — Poseben vlak na Trsat-Opa-tijo in Postojno napravi delavsko in izobraževalno društvo v Preski. — Obisk srbskega kralja Petra v Budimpešti je avstrijski dvor odpovedal. Tečaj zidarskih mojstrov za gradnjo modernih hlevov in svinjakov so je vršil pri deželnem odboru dne 20., 21. in 22. marca. 31 mojstrov s Kranjskega se ga jc udeležilo. — Dne 4. majnika bo v Škofji Loki razstava goveje živine iz živinorejskih zadrug Selca, Som, Šmartno pri Kraniu in Stave Loke. —
I Liberalna Zveza slovenskih zadrug Je ' imela občni zbor. Zveza ima precejšnjo | zgubo. Samo Agro-Merkur ima 120.000 kron nepokritega deficita. — Prvi slučaj koz v mestu ni ostal osamljen. Zbo-lela je lletna Melanija Stenovec na Poljanski cesti štev. 58. Tudi ta slučaj jo v zvozi z ostalimi slučaji koz. — Letošnji cesarski manevri bodo na Zgornjem Avstrijskem.
Godovi prihodnjega tedna:
30. aprila, nedelja 2. povelikonočna:
Katarina Sijenska, devica. L maja, ponedeljek: Filip in Jakob, ap,
2.	maja, torek: Atanazij, škof; Sekund.
mučenec.
3.	maja, sreda: Najdba svetega križa,
Aleksander, p.
4.	maja, četrtek: Florijan (f-otko), m.;
Monika, vdova,
5.	maja, petek: Pij V., t.ož; Irenej,
škof.
6.	maja, sobota: Janez Ev. pred lat.
vrati.
Krakov.
Krakov jc eno najstarejših in naj. zanimivejših slovanskih mest. Vsa druga slovanska mesta so ali nastala v poznejši dobi, kakor Moskva, Peter-burg itd., ali so bile zgodovinske tradi. cije tekom vekov pretrgane, kakor Praga ali Kijev, ali pa se niso mogla povzdigniti do večjega političnega pomena in niso igrala važnejše vloge v zgodovini.
Krakov ima pa za sabo veliko in važno zgodovino, njegova zgodovinska izročila segajo do najstarejših časov slovanstva in žive nepretrgoma do današnjega dne. Njegov začetek je zavit v megleni ovoj pravljic. Pod skalo nad Vislo, na kateri je nastal pozneje kraljevi grad Vavel, je prebival po ljudskem izročilu zmaj Vavel, ki je pokon-čeval ljudi in živino po celi okolici. Prišel .ie pa od nekod mož po imenu Krakus, ubil zmaja in nacl skalo, kjer je zmaj prebival, postavil grad Vavel. Okoli tega gradu se je razvilo pozneje krakovo mesto ali Krakov. Za Kraku-som je vladala, na vavelskem gradu njegova hči Vanda. Nemec Riidiger je jo hotel poročiti, da bi tako priženil mlado slovansko državo, ter je Vandi grozil z vojsko ako ga ne vzame. Kraljica Vanda pa ni marala vzeti Nemca ia je raje skočila v reko Vislo, samo da bi obvarovala svoj narod grozeče vojske,
Nekoliko nižje od Krakova šc sedaj kažejo mogiie Kraka in Vande in na reki Visli pod Vavelom, kjer bi se po tej pravljici imela utopiti Vanda, obhajajo Poljaki še sedaj vsako leto ob kresu v noči slavnost, ki se imenuje »vianki« (venčki). Pravljica o Kraku in Vandi ima morda mitologično jedro, ime Vanda je morda samo stara izgovorjava za »voda« in je bila prvotno personifikacija šumeče Visle pod Vavelom, morda je tudi v tej pravljici kaj zgodovinske resnice, kdo bi zamogei zdaj to dognati? Na vsak način jc Krakov prastaro mesto, katerega začetek bo menda za vedno zavit v temo.
Za časov moravske države je bil morda Krakov obmejna trdnjava mo-ravskih knezov. Visla jc imela takrat drugačno strugo in Vavel je stal še na levem bregu Vislo in je spadal morda še k Svetopolkovi državi. V njem so morda prebivali moravski poveljniki, ki so stražili mejo.
Sploh je bilo v najstarejših časih poljske zgodovine ob gorenjem teku Visle več starodavnih slovanskih gradov, v katerih so vladali majhni slovanski knezi. Tak grad jo bil n. pr. Ti-njec in tak grad je bila Vislica. Pripoveduje se, da je sv. Metod obiskal tudi kneza Vislanov, menda kneza, ki je stoloval v Krakovu, ali pa kneza v Vi-slici, ter ga pridobil za krščansko vero. Svetopolk jo pregnal visliškega kneza in njegovo deželo priklopi] svoji državi. Po Svetopolkovi smrti se je pa pregnani knez zopet vrnil v Vislico. Morda se je po Svetopolkovi smrti osamosvojil tudi gospod, ki jo vladal v Krakovu in pričel razširjati svojo državo. Kmalu je postal Krakov glavno mesto Vislanov, to je prebivalcev, ki so živeli ob gorenjem, teku Visle, drugi starodavni gradovi, kakor Vislica in Tinjec. so pa izgubili svoj pomen.
So šo druge razlage začetka poljske državo. Takrat so Normani iz skandinavskih dežel prodirali proti jugu in vzhodu, zasedli mnogo dežel in ustanovili več držav, kakor Normandijo, Sicilijo, posredno tudi Angleško in morda tudi Rusko. Nekateri zgodovinarji trde, da jo kakšen normanski vojvoda s svojo čolo prišel po Visli gori. se nastanil na<1 vavolsko skalo, pričel podbijati nv sosedne kneževine in tako dal zače \ mestu Krakovu in poljski državi. Dr.tgi vojvoda toga plemena bi ustanovil državo okroc «o-
poljskega jezera z glavnim mestom Krušvica na Poznanjskem. Pozneje bi vladar severne normanslce države na Poljskem (takožvane Velikopoljske) premagal vladarja južne države oki^og Krakova ali takožvane Malopoljske in združil oba dela in na ta način bi nastala poljska država, ki se otvarja pred nami pod vladarji Mešk,om in njego-vjm sinom Bolešlavom Hrabrim. Po tej razlagi bi nastala torej poljska država na popolnoma isti način, kakor ruska. Samo da je tukaj reka Visla, tam pa Dnjeper, tukaj Krušvica in Krakov, tam pa Novgorod in Kijev, tukaj Popel in Popeloviči, Krakus in Vanda, tam pa Rurik in Rurikoviči, Askold in Dir.
Nekje se omenja, da je knez na Tinjcu, Valter, s priimkom Drzni, premagal kneza Vislava z Vislice. Tudi v tej novici hočejo najti nekateri zgodovinarji spomin bojev med prišlimi nor-manskimi in prvotnimi slovanskimi poveljniki ob gorenji Visli.
Zgodovina pač ne bo mogla dognati, kdo je ustanovil Krakov in kakšna rodbina je prvotno tam stolovala, če je bila poljske, češke ali normanske narodnosti. Boleslav Hrabri, knez veliko-poljski ali poznanjski, je združil s svojo državo tudi malopoljsko ali krakovsko deželo. Stolica poljskega kraljestva je bila prvotno Krušvica, pozneje Gnezno in še pozneje Poznanj. Vendar je obdržal tudi Krakov vedno svojo veljavo, ter jo je celo pridobival vedno več. Ko je pričela stara poljska država razpadati na posamezne kneževine in se drobiti vedno bolj, je ostal Krakov stolica takožvane Malopoljske in je igral važno vlogo v teh najžalostnejših. časih poljske države. Iz Krakova je pričel hrabri poljski vladar Vladislav Lokie-t,ek zopet zbirati raztresene dele poljskega kraljestva in Krakov je postalo stolica nove zedinjene Poljske. Kazimir Veliki j c bil večinoma v Krakovu in del krakovskega mesta ima po njem svoje ime. Lahko se reče, da je bila za zadnjih poljskih kraljev iz rodu Pia-sta Krakov že stolica, središče in duša poljskega naroda. Do največje slave se je pa povzpel za prvih Jagelonov. Tu sta stolovala kraljica Jadviga in njen mož Jagielo. Sem so se vračale zmagovite poljske čete po slavni zmagi nad Prusi pri Grunwaldu in v stolni cerkvi na Vavelu so polagali priborjene križarske zastave.
Pozneje je postala Varšava stolica poljskega kraljestva, ker leži ob srednjem teku Visle, nekako bolj v središču poljske države. Vendar je ostal Krakov še vedno do današnjega dne duševno središče poljsko in ognjišče poljske kulture in poljske misli. Var-išava dela, Krakov pa misli, tako je do današnjega dne ostalo. Krakovsko vseučilišče, ki je ibilo eno prvih v Evropi, je postalo ognjišče znanosti za celo poljsko državo in še daleč čez meje poljskega kraljestva po celi Evropi je šel nekoč njegov sloves in vpliv.
Krakov in Varšava sta dva antipoda. Varšava hrupna in nemirna, kipeča življenja, vedno polna revolucij-skega ognja, Krakov tih in miren, zamišljen sam vase, v svojo preteklost, in prihodnjost. Krakov misli za vse poljske dele in za cel poljski narod. Tu se porajajo ideje, ki prehajajo potem v Varšavo, izkipe tam na dan in se vračajo nazaj v obliki čina. Kadar se pojavi kakšno novo vprašanje, se obrne takoj pozornost Poljakov na Krakov in vse se povprašuje: Kako sodi o tem Krakov? Kadar je pa treba kaj izvršiti, se obrnejo oči v Varšavo in vse se vpraša: Kaj poreče k temu Varšava?
Tudi slovansko gibanje, ki se širi 8 novo močjo med Poljaki, ima svoje središče in ognjišče v Krakovu. Tiho in brez hrupa se razmiotrivajo tukaj slovanska vprašanja, veleugledni mesečnik »Swiat. Slovvianski« prinaša mesec za mesecem temeljite članke, slovanski klub pa zbira okrog sebe može, ki se zanimajo za slovansko zadeve. Ko bo pa prišel čas čina in bo treba pričeti izvrševali idejo, ki se razvijajo v Krakovu, takrat ho vzela stvar v roke Varšava in kakor bo ona izpregovorila, tako bo vstal in rekel ccl poljski narod.
Izpred sodijo.
Brata Habit pred sodiščem. Včeraj so je .končala kazenska razprava pred tukajšnjim deželnim sodiščem proti Ivanu Habitu. samskemu fotografu v Ljubljani, zaradi hudodelstva javnega nasilstva, žaljenja varnostnih organov in hudobnega poškodovanja tujo lastnine, in Juliju Habitu, samskemu pleskarju v Ljubljani, radi hudodelstva težke telesno poškodbo in javno sile, Kakor žc čitateljom našega lista znano, sta obdolženca dne 30. novembra m. 1. ponoči povzročila na Rosljevi cesti med nekim vojakom in civilistom prepir, kateri je privabil poleg več družili oseb.
kar je imelo za posledico, da je nju mestni stražhik Kotnik aretoval. Medtem, ko ju je nameraval Kotnik vkle-niti, prihitel je še na pomoč stražnik Šafec, a Ivan Habit mu je zadal tak močen sunek v obraz, da je krvavel. Obdolženec je zakrivil še več takih hudodelstev z namenom, aretacijo preprečiti, kar se mu pa ni posrečilo. Njegov brat Julij, ki je spočetka šol mirno s stražnikom, se je temu na Vodnikovem trgu uprl, se jel ž njim ruvati, da bi se oprostil, šele mimoidoči pasanti so pomagali stražniku nasilneža ukrotiti. Tudi na stražnici sta se nasilno vedla; Ivan Habit je stražnike psoval in se tako nasilno vedel, da je imelo šest stražnikov dovolj posla, predno so ga ukrotili. V zaporu je razbil vrata in ležišče ter se tako divje vedel, da so ga morali v prisilni jopič utakniti, katerega je pa kasneje v svoji togoti raz-grizel. Julij .Habit jc dne 26. decembra m. 1. Ano Planinšek, s katero jo imel ljubimsko razmerje, na cesti Podrožni-kom z nožem napadel in ji zadal dva sunka v glavo iz jeze, ker se ni marala ž njim več pečati, nato se je pa šc sam sebe v prsa z istim nožem nevarno ranil. Prva razprava, katera se je vršila dne 10. svečana 1.1., morala se je zaradi tega preložiti, da se je dognalo, je li bil Ivan Habit isto noč, ko se je proti mestnim stražnikom tako nasilno vedel, res v takem stanju, da se ga ne moro smatrati za to kaznjivo dejanje odgovornega,. Obdolženec je namreč epileptik, on se sklicuje na to, da se ničesar ne ve spominjati kot na to, kar je od brata in od preiskovalnega sodnika zvedel. Zato jc sodni dvor sklenil v svrho zaslišanja preiskovalnega sodišča razpravo preložiti. Preiskovalni sodnik dr. Kaiser je pa včeraj v tej zadevi kot priča zaslišan precizno izpovedal, da jc dobil pri zaslišanju Habita takoj vtis, da se je ta zavedal prav dobro svojih dejanj, ker se je natančno na vse podrobnosti in na posamezne udeležene osebe vedel spominjati. Tudi izvedenca sta bila mnenja, da se epileptik lo v času napada bolezni ne zaveda, kaj da počne, ko pa ta kriza mine, si je v zavesti svojih dejanj, pač pa je duševna zmožnost takih ljudi manj razsodna. Oba obdolženca dejanje tajita, kar jima pa ne pomaga, ker so bili njiju zagovori po zaslišanih pričah temeljito ovrženi. Sodišče je oba zatoženca krivim spoznalo in obsodilo Janeza Habita na 10 mesecev, brata Julija pa na 8 mesecev težke ječe, poostrene z enim postom in enim trdim ležiščem vsaki mesec. Ivan Habit se je izjavil, da ne bo niti en dan v zaporu sedel, da se bo raje ustrelil.
Koroške novice.
k Otrok se je izgubil, Dne 23*. t. m. se je izgubil v gozdu v Lipici, občina Racliše, pri trganju cvetlic triletni otrok Vinko Florijan. Kljub marljivemu iskanju ga še niso našli. Takih otrok bi sc ne smelo samih puščati.
k Pod težko naložen voz je prišla v Št. Rupertu devetletna Marija Morzl, hčerka železniškega čuvaja na progi Celovec—Vetrinj; revica je bila takoj mrtva.
k Napad na orožnika. V noči od 21. na 22. t. m. je od zadaj napadel nekdo orožniškega poveljnika v Grebi-nju, ko je isti patruljiral. Orožnik je z bajonetom zabodel napadalca v desno nogo, mu za prvo silo zavezal rano in ga aretiral. Napadalca so oddali deželnemu sodišču.
k Samoumor! v Celovcu se strašno množijo. Dne 21. t. m. so našli v Golovcu v gozdiču na zemljišču tovarne za svinčeno belino zjutraj ob polpetih obešenega topničarja Janeza Moraveca iz Štajerskega. Služil jc pri topničar-skem polku št. 9 in je bil prideljen kot sluga nekemu stotniku. Vzrok samo-umora je baje strah pred kaznijo, ker si je dva dni sam podaljšal dopust. —-V nedeljo, 23. t. m. zjutraj proti štirim se je ustrelil v desno sence na Kolodvorski ulici pred Kancovo sladčičarao 27 letni poslovodja Aleksander Kal-hamer. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer je ob devetih dopoldne umrl.
Štajerske novice.
š Iz odvetniške službe. V odvetniško pisarno dr. Leskovarja vstopi s 1. majem kot koncipijent gospod dr. Gaber, ki je dosedaj praktioiral na mariborskem sodišču. — Iz pisarne dr. Rosina. je izstopil koncipijent dr. Florijan Kukovec, ki gre v Ljubljano. Na njegovo mesto jo prišel dr. Jan.
š V vuzeniški dekani ji bode letos birma 5. junija v Vuzeniei, G. junija v Ribnici in 7. v Vuhredu.
PU ljubljanskih obCinskifi voiitvnti.
— Ljubljana proti liberalcem. Pod
tem naslovom piše mariborski »Slovenski Gospodar«: »Na belo nedeljo so se vifšile v Ljubljani nove občinske volitve. Dosedaj so v mestnem zastopu gospodarili neomejeno slovenski liberalci z zloglasnim Hribarjem na čelu. Gospodarili pa so tako, da jim je ljubljansko občinstvo dalo na belo nedeljo sijajno nezaupnico. Tam, kjer so liberalci dosedaj šc sami sedeli, bodo zanaprej vsled izida volitev različne stranke tako-le zastopane: Liberalna stranka 23 občinskih sedežev, katoliško-narodna stranka 14 sedežev, nemška stranka 7 sedežev, socialni demokrati 1 sedež. Ivo bo morala liberalna stranka izvoliti župana, potem ji ostane samo 22 glasov, torej ravno toliko, kakor jih ima opozicija. S tem je dovolj jasno povedano, da je moč liberalne stranke tudi v Ljubljani strta. Povsod na Slovenskem, kamorkoli pogledamo, se pogreza liberalizem. Kopljejo mu grob za grobom. Tudi mi Štajerci smo poklicani, da mu damo še dva groba, v ptujskem in celjskem okraju. Sijajni napredek naših somišljenikov v Ljubljani, ki gredo prvikrat in koj s 14 mandati v občinsko hišo, naj nas vzpodbuja k delu in zmagi!«
»Knoie štejejo« . . . Liberalci so mojstri v ugibanjih. Sedaj ugibajo, kaj bo z novim občinskim svetom. Silno so pobiti, ker imajo samo eno s 1 a b o glavo nad opozicijo. Kaj sc to pravi je vsakemu jasno, kdor pozna, kako se znamo mi bojevati. To se pravi, da je liberalne samooblasti na magistratu že konec! V tem oziru liberalcem ne bi bilo treba nič ugibati, kaj bo na magistratu. Čc bi sc lo enemu našemu pristašu zgodila kaka krivica, bo občinski voz takoj ustavljen, čo bo sploh kmalu pričel toči, kajti danes je bila vložena obširno m temeljita pritožba Slovenske Ljadske Stranko jsjrrii obtiosM voliliri in proti liberalnim ausilnosite. »a tej volitvi. C c bo slo po pravici, ho zadnja občinska volitev razveljavljena. Nekateri liberalci, ki zelo tnalo Ljubljano poznajo, so bili tako naivni, da so liberalni stranki svetovali, naj vsi liberalni svetovalci odlože mandate, češ, da bi potem pri novih volitvah agitirali s tem, »da so klerikalci krivi, da so prišli v občinski svet Nemci«. Malo je manjkalo, da liberalci niso na to naseli. Tisto pa povemo stari magistratni kliki: Taka lažnjiva agitacija ne bo nič izdala stranki, ki je Nemcem po svojih prvakih podpisala pogodbo. Vsak pameten človek ve, da je dr. Tavčar proglasil zvezo z Nemci »za najpametnejše politično dejanje liberalne stranke« in da liberalci slovenstvo takoj izdajo Nemcem, če je to v njihov prid. Na liberalno narodnjaštvo noben pameten človek nič nc da, ker vč, da »narodno« le vpijejo, nikdar pa narodno ne delajo. V tem oziru imamo dovolj gradiva, da bodo liberalni kričači temeljito in za vedno b 1 a m i r a n i. Število glasov za Slovensko Ljudsko Stranko se bo pri vsaki volitvi le pomnožilo, ker enkrat se mora v Ljubljani priti do pametnih razmer, katere ustvariti je zmožna le Slovenska Ljudska Stranka ! Sedaj imajo stari magistratovci silno skrbi in ugibanj tudi z deželnozborsko volitvijo. Silno jih skrbi, kako bo mogel prodreti njihov plemeniti profesor R e i s n e r, ki je za svojega očeta tako skrbel, da je oče moral prezebati v hlevu in so se ga morali usmiliti naši somišljeniki. Ta mož bi bil res čuden zastopnik »dobrega ljubljanskega srca«. Za državnozborske volitve pa segajo skrbi in ugibanja ljubljanskih staro-magistratovcev celo do »Slav. Tag-blatta«, v katerem so zapisali svoj strah, da bi dr. V. K r i s p e r v Ljubljani kandidiral kot samostojen kandidat, na strani starih magistratovcev pa »Slavisches Tagblatt« naznanja kar dva kandidata: starega, nadsvetnika Višnikarja in -- Dolfc Ribnikarja. Pamet imata oba enako in sta za liberalna kandidata oba prav pripravna. Cela stranka se vidi v njih. Liberalci naj torej le knofe štejejo. Drugega opravka v slovenski politiki itak nimajo več.
Kako so liberalci v Ljubljani »zmagali« opisuje »Rdeči Prapor« tako-le: »V Ljubljani so sc v nedeljo izvršile Volitve za novi občinski svet, "a so se zaključile tako, da ima liberalna stranka komaj najnujnejšo večino. Klerikalci niso dobili vsega, kar so hoteli, (oda približali so sc prav očitno svojemu cilju. Četudi niso liberalci ob prvem naskoku potlačeni v manjšino, so njihove čete vendar tako oslabljeno, da bo ■nfberalna vlada v občini od dne do dne fežavnojša. Z večino enega samega pla-fiSU je težko gospodovati. Iu kako lahko so zgodi, da se taka večina sploh skrha! Saj ni veselo, kar si jo treba priznati po teh volitvah: toda igrati sc mauce jc v
politiki najslabše. Taktika ptiča noja Jo bila kriva, da so j" v Ljubljani in sploh na SlovcnslLom zamudilo preobilo nujnega dola in da smo v razvoju zaostali na vseh kancih iu krajih. Treba je resnici pogledati v obraz, pa naj je taka ali pa taka. In resnica jc, da pride gospod si v o Slovensko Ljudske Stranke tudi v Ljubljani. To je neizogibno. Tudi največji optimisti morajo spoznavati, da se klerikalizem ne premaga s samo besedo. Razvoj v klerikalizem pa je pri nas še tem bolj neizogiben, ker ima klerikalna stranka v deželi absolutno moč. Ljubljana jadra v okrilje S. L. S. To jc gotov faktor, s katerim mora računati vsaka resna politika Tarnati nacl tem dejstvom ne pomaga nič.« — Tako sodijo drugi o »zmagi« liboralcov, ki še danes po »Narodu« tulijo o svojem »uspehu«. Uboge šleve!
Hrvatski pravaši o ljubljanskih občinskih volitvah. »Hrvatsko Pravo« piše med drugim o ljubljanskih občinskih volitvah tudi sledeče: »Slovenska Ljudska Stranka more s ponosom gledati na te volitve, ker liberalna stranka niti v enem razredu ni dobila večina. To je velik poraz za stranko, ki je dosedaj skozi 20 let gospodarila v ljubljanski mes.sii hiši. Samo okolno-sti, da so liberalni stranki po zakonu pripadli trije preostali mandati, ima so ta stranka zahvaliti, da je dobila 23 mestnih občinskih svetnikov, torej samo en glas absolutne večine. Ako bi sc število mandatov izvojevalo po številu oddanih glasov, tedaj bi liberalci dobili samo 20 mandatov, ker pa zakon odrejuje, da najmočnejša stranka dobi v vsakem razredu naknadni mandat, dobila jc liberalna stranka ostale tri. Slovenska Ljudska Stranka je dobila li- mandatov in to lastnih, poštenih mandatov, brez vsakega pritiska, brez posebne agitacije, za prvi nastop dovolj. Slovenska Ljudska Stranka je izšla častno iz teh volitev, pokazala je, da jo v njej vse, kar m."sli treznejše, kar i'e poštenega in iskrenega. Slovenci sc vesele tega izida volitev ter kličejo liberalcem: Na svidenje dne 16. | maja pri deželnozborski volitvi!«
Se ljubljanske zgodovine ne po* znajo ljudje, ki pišejo o Ljubljani in hočejo nositi v Ljubljani veliki zvonec. Tako so ti naduti ljudje v zagrebškem »Pokretu« zapisali, cla je premagala nemško večino v ljubljanskem občinskem svetu leta 1882. narodnonapredna stranka. Ta je pa debela. Kje je takrat bila narodnonapredna stranka. Dr. Tavčar se je držal takrat še svojega strica fajmoštra in je navdušeno po farovžih zagovarjal geslo »vse za vero, dom, cesarja«. Takrat, ko so Slovenci naskočili nemško gospodarstvo na magistratu, ni bilo govora v tem boju o slovenskih liberalcih. Zmagala je slovenska stranka in v prvih vrstah so stali naši somišljeniki. Mnogi poznejši in sedanji somišljeniki liberalne stranke so bili v tistih bojih zagrizeni nem« škutarji.
Ljubljana je Franckina. V nedeljo je na volišču v liceju gospa Franca Tavčarjeva vsa iz sebe na naše volilke vpila: »Ljubljana je moja!« — »Licej je naš!« — »Vse smo mi naredili!« — »Ljubljana je moja!« — Liberalci so res tako brihtni, da mislijo, da je Ljubljana njihova. Danes seveda ta reč drugače izgleda in ne bo dolgo, ko bodo liberalci po Ljubljani iskali blazine, da bi nanjo položili svojo politično glavo.
Celo na bivšo županjo Milico Hribar
so kričali v nedeljo liberalni kričači na ccsti svoj »Fej«, ko se jc pozdravila s svojim zastopnikom dr. Peganom. Fej so vpili ženi, ki je leta in leta trpela velike krivice in jih je nosila požrtvovalno, dokler je mogla. Ti »fej«-klici podivjanih liberalcev na to ženo muče-nico govore ženam cele. knjige o liberalni stranki in njeni morali. Ljubljana komaj čaka, da pri novih volitvah to surovost popolnoma v kot zapodi.
+ »Naša Moč« piše o ljubljanskih občinskih volitvah med drugim: Ljubljanske občinske volitve so pokazale, cla liberalci, ti veliki sovražniki osobito slovenskega krščanskosocialnega delavstva, n ime jo v beli Ljubljani več večine. Dozdaj so gospodarili v Ljubljani neomejeno v občinski upravi liberalci. Zdaj pa ne bo več tako. Njih gospodarstvo je zrušeno, liberalna trdnjava je dobila v tem boju take razpoke, da se mora podreti. Liberalci bodo imeli v bodočem ljubljanskem občinskem svetu en glas večine, medtem ko bo imela opozicija: S. L. S., Nemci in socialni demokrati 22 občinskih svetnikov. Liberalcem je v Ljubljani odklenkalo. Stvar opozicije jc, cla popolnoma poruši dosedanjo ponosno liberalno ljubljansko trdnjavo. Za liberalci najmočnejša stranka v ljubljanski občinski upravi jc S. L. S. Na njej je, da osvoji Ljubljano. Osvojila jo bo, to je gotovo, čc sc bo nadaljeval boj resno, pametno
In odločno za Ljubljano. Večina ljubljanskega prebivalstva je po mišljenju in po dejanju v taboru S. L. S. Liberalcem ne bodo tla postlana s cvetlicami. Liberalci, prej samolastni vladarji, se bodo morali ozirati na opozicijo, bolj kakor to sami mislijo, dasi se že zdaj lega zavedajo, kar kaže bridka pritožba znanega ljubljanskega liberalnega Supnika trnovskega V r h o v n i k a , ki je v neki družbi tožil: »Prej je bilo vse v redu. Zdaj bo pa velika zmešnjava, ker bosta Kregar in Štefe vse podrla, kar bodo hoteli liberalci napraviti.« Zase in za liberalne koritarje res ne bodo mogli liberalci več veliko napraviti, če bodo pa hoteli kaj dobrega storiti za ljubljansko prebivalstvo, jim S. L. S. ne bo nič podirala.
lj Kaj se godi na ulici? Opisali smo te dni početje druhali pred licejem in odkrito povedali tudi, kako je bilo mogoče, da je druhal svoje divjanje mogla tako razviti. Krivci so pri državni policiji, ki ni pravočasno vse odredila, da oi bili taki izgredi izključeni in ki Imajo sedaj menda svojega posebnega zvestitelja v tržaški »Edinosti«, katere skrivnostni dopisnik »Mob« pravi, da )i se bila morala v Ljubljani še kaka rlava razbiti, predno bi se moglo govoriti o izgredih. Kakor smo čuli, je edi-ai g. Fink delal na to, da se izgredi preprečijo, sam pa jc imel premalo mo-M, ker ni imel pravočasno celo uro na •azpolago dovolj sile, da bi organizirane izgrede mogel takoj zadušiti. Sdino g. Finka smo ocl državne polici-e videli, se pri tem resno truditi, edino a je bil na svojem mestu, zato je bil >a tudi samo on v glasilih ljubljanskega moba opsovan. Po mnenju mobovih rlasil bi bil namreč g. Fink moral do-»ustiti, cla bi se bila razbila kaka »klerikalna« glava, d a bi sc mu moglo da-i vsaj pohvalno spričevalo.
lj Liberalno-nemška zvazn se je pokazala jasno v nedeljo. Uradnik Luckmanove »Kreditapstalt« je agiti-:al za liberalce javno, na cesti in v gostilnah, tako da je bil v svoji zagrize-losti že samim liberalcem nadležen. rjred licejem pa se je postavil na okno svojega stanovanja vis-a-vis liceja in iričal ter vpil: »Škandal, fej klerikalci, Tarška banda . . . itd.« Bil je eden glavnih razgrajačev. Morda se bo ta gospod še spomnil, cla še ni dolgo od tega, kar mu je nekdo v »Unionu« plačal njegov 3olg, ker drugače bi se g. Sark šel hla-Jit na cesto. Takrat mu denar našega pristaša ni bil »sramota« in »škandal«. Dasi imajo Luckmanovi uradniki strogo prepovedano, se vtikati v politiko, je vendar Sark bil silno strasten agitator ?a liberalce. V tem .sc kaže liberalno-nemška zveza jasno, ker uslužbenci nemških tvrdk agitirajo kot pobesneli igitatorji za liberalce.
lj Bončarjev neizštudirani fant iruli brez povoda naše somišljenike oo cestah. Ako sc ne izmodruje, govorili bomo drugače tucli o moki.
Vstaja v Manili.
Turški poraz pri Gropi.
Boj dne 27. t. m. med Albanci in Turki pri Gropi se je končal z velikim porazom Turkov. Vstaši so zasedli vse turške postojanke in vzeli 50 Mauser-jevih pušk Turkom.
Na Severnem Albanskem
fe položaj še vedno kritičen. Pri Gu-sinjah se je bil boi med Turki in Albanci. Obe stranki sta imeli velikanske Izgube.
Diplomatičert spor me;l Turčijo in črnogoro.
»Štanipa« poroča z Dunaja, da se prekinejo diplomatična pogajanja mecl Turčijo in Črnogoro. Turški poslanik v Cetinjah in črnogorski zastopnik v Carigradu sta žc dobila povelje, da zapustita svoji mesti.
Črnogorski kralj o albanski vstaji.
Črnogorski kralj je pooblastil do-olsniku »Ruskega Slova« objaviti: »Ljubim red in mir in upam, da napravi turška vlada zopet red v obmejnem ozemlju. Črnogorska vlada zavzema strogo nevtralno stališče, človekoljubje ji pa narekuje, da pomaga albanskim begunccm. Upam, da v primerni obliki mladoturška vlada za tre upor.«
Albanci proti izdajalcem.
Pri Divorih je 20 kmetov izdalo Turkom postojanko vstašev. Vstaši so zato vseh 20 kmetov usmrtili in jim zažgali hiše.
Koncentracija turških vojakov.
Torgut Šefket paša razpolaga s 17. bataljoni, vsled česar je razpustil tuzijsko in kastratijsko črno vojsko. Vse važnejše postojanke so zasedli vojaki in jih ojačili z artiljerijo. Štiri bataljoni ostanejo v Gusinjah kot rezerva. Ko skopni no trorah sneg, nastopi Tor-
gut Šefket paša natančno po predpisih vojnega niinistra.
i >■	.j; \
Ricciotti Garibaldi o albanski vstaji.
Ricciotti Garibaldi je izjavil ofal-banski vstaji: »Nočem peljati svojih ljudi v gotovo smrt. Dokler se pojavi vstaja le tu in tam in dokler ostane Srednja Albanija mirna, toliko časa ni misliti na pomoč vstaškim Albancem. Danes v Albaniji ni tako hudo, kakor se splošno sodi. V dosedanjih bojih so izgubili Albanci 60, Turki pa 170 mož. Če se pa razširi vstaja tudi po Srednji in Južni Albaniji, takrat nastopim. Vlada me ne bo mogla ovirati, ker nima nobene pravice, zabraniti državljanu tisti način smrti, ki mu najbolj ugaja. V Albanijo bi se ne vozili v skupinah, marveč posamezno. Kadar smo pa v Albaniji, nam nihče ne more braniti, da storimo svojo dolžnost. Vsak dan se veča število prostovoljcev. Celo dva moža papeževe švicarske garde sta se prijavila. Odzdaj naprej pa do srede majnika ne izpregovorim nobene besede več.«
CESARJEVO ZDRAVSTVENO STANJE.
Včerajšnja poročila o cesarjevem zdravstvenem stanju slove jako ugodno. Cesar se izvrstno počuti Cesar ni več hripav, tudi katar se izgublja. V torek odpotuje cesar ob tri četrt na tri popoldne v Budimpešo in Goclollo. Na Ogrskem cesar ne ostane šest, marveč tri tedne in se povrne na Dunaj dne 23. majnika, potem se pa odpelje v Wallsee.
KONSERVATIVCI IN KRŠČANSKI SOCIALCI.
»Vaterland« sodi, cla sc v bodočem državnem zboru krščanski socialci in konservativci ne bodo mogli fuzioni-rati in zato nasvetuje, naj pristopijo konservativci kot hospitanti krščan-skosocialni zvezi, da tako čuvajo svojo strankarsko samostojnost.
PO ODPOVEDANEM OBISKU SRBSKEGA KRALJA.
Večina srbskega časopisja je mirno registrirala odgodenje obiska srbskega kralja pri našem cesarju. Zdaj se žc tudi demontirajo poročila, da nastane vsled odgodenja ministrska kriza. Nekateri opozicionalni listi smatrajo sicer odpoved za poraz vlade, a vladni listi jih zavračajo. Pač pa zappsti avstro-ogrski poslanik Forgach koncem majnika Belgrad, ker je premeščen v Draždane. Bukareštanski in bel-grajski dvor se pogajata, da obišče jeseni kralj Peter rumunskega kralja.
PREMEŠČENJE AVSTRIJSKEGA
BOLGARSKEGA POSLANIKA.
Diplomatični krogi zdaj živahno razpravljajo, ker je bil dosedanji avstrijski poslanik v Sofiji, baron Giskra, premeščen v Haag, dasi je postal šele pred tremi meseci poslanik v Sofiji. Premestili so ga, ker ni bil informiran o odlikovanju carja Ferdinanda in o njegovi zasebni avdienci pri cesarju Franc Jožefu.
ANGLEŠKI SVETOVNI VELIKAN NA LONČENI PODSTAVI.
Angleška zbornica se je tc dni pečala nekaj ur z razmerami svojih kolonij, ki so zelo samostojne. Gre za to, kakšno stališče cla naj zavzamejo v mednarodnih zadevah. S tem vprašanjem se bo pečala tudi državna konferenca, ki jo sklicuje meseca majnika angleški ministrski predsednik. Samoupravne angleške kolonije Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Južna Afrika so se zadnja leta notranje tako uredile in utrdile, da so pričele obračati svojo pozornost tudi na mednarodne zadeve, ker se notranje rešujejo avtomatično. Najbolj se to kaže v Kanadi. Kanadska vlada se jc namreč o naseljevanju Japoncev naravnost pogajala v Tokiju in sklenila s Francosko in Nemčijo trgovinski pogodbi, z Zjc-dinjenimi državami pa medsebojno pogodbo, kar jc zelo polilo imperialiste. Tudi avstralska vlada kljub želji angleških politikov zelo odločno nastopa proti naseljevanju Indijcev, ki so celo angleški podaniki. Kolonije nočejo več prispevati za angleško vojno brodovje in grade lastne vojne ladje, ki jim ne bo poveljevala angleška admiraliteta. Državna enota, kakor jo je želel Cham-berlain, seveda zato trpi, in to tembolj, ker se velikanske angleške kolonije po zgledu Zjedinjenih držav osvoje, kadar to hočejo.
Drušlva.
-f Vipavski mladini! Dne 7. maja t. 1. priredi naša mladina, na čelu nt^ši Orli romanje v Log pri Vipavi. Vabimo vso krščansko mladino, da se udeleži tega majniškega izleta, ter tako manifestira za svoje krščansko prepriča-
nje! Vabljeni so vsi! Vipavska, pokaži, kaj si in kaj premoreš! Spored je sledeči: I. Do trlčetrt na osem zjutraj dohod Orlov. II. Ob 8. uri tiha sveta maša za Orle. III. Ob 10. uri slovesen govor br. p. Bonaventure1: »Naši mladini«; nato slovesna sveta maša. IV. Javen ljudski govor. Govori br. Vojteh Jeločnik. V. Kosilo. VI. Ob pol 2. uri li-tanije: nato občni zbor vipavskega okrožja Orlov! Vsi prijatelji naše mladine, pridružite se!
+ Vabilo na redni občni zbor kat. pol. društva za radovljiški okraj, ki se bo vršil v nedeljo dne 27. maja 1911 ob 3. uri popoldne v hotelu »Bastel« v Radovljici. Dnevni red: Poročilo odbora. Poročilo gg. poslancev Josipa Pogačnika in Frana Pibra. Slučajnosti. Volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi odbor.
Iz Kresnic. Tu se je ustanovilo slovensko katoliško izobraževalno društvo. V nedeljo, 23., aprila, je prišel sam poslanec in naš rojak g. Fr. Povše in je v društveni sobi navduševal zbrane za izobrazbo, zlasti za branje gospodarskih listov. Govoril jc tudi o živinorejski zadrugi, ki se bo po njegovem pričakovanju kmalu ustanovila.
Brezje. Na belo nedeljo je uprizoril telovadni odsek izobraževalnega društva igro: »Za križ in svobodo«.
lj Seja katehetskega društva bo v sredo dne 3. maja ob pol petih popoldne v knjižnični dvorani Katoliške ti-, skarne. Spored: a) Razdelitev spoved-nih dni, b) Osnutki praktičnih kateliez o VI. zapovedi. Referenti gg.: P. Regalat Čebulj, E. Legat, Ign. Zaplotnik.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ima jutri, v nedeljo 30. t. m. ob 10. tiri sestanek v dvorani Rokodelskega doma. Pri sestanku bo govoril g. profesor Karel Drmastija.
lj Občni zbor. Društvo državnih sodnopisarniškili oficiantov in pomočnikov za Kranjsko prireja dne 7. maja t. 1., točno ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne pri »Levu« na Marija Terezije cesti v Ljubljani svoj redni občni zbor. Med drugimi pride na dnevni red tudi prememba društvenih pravil. Gospodje člani naj sc polnoštcvilno udeleže zborovanja.
Dnevne novice.
+ Občinski odbor v Rudniku je v
svoji seji dne 20. aprila 1911 podelil dr. Ivanu šusteršiču, načelniku S. L. S., častno občanstvo v priznanje njegovega plodonosnega delovanja kot drž. in dež. poslanec, zlasti pa kot zaslugo za občino Rudnik.
+ Prva občinska volitev po novem volivnem redu na Kranjskem se je iz-vršilp v četrtek dne 27. aprila v Dragi pri Višnji gori. Če se je pa kje drugod prej vršila, naj sc pa oglasijo. Izvoljeni so bili sami zavedni pristaši S. L. S. V mestu Višnja gora se bode pa dva dni pozneje volilo. Tudi tukaj zmaga S. L. S. v vseh treh volilnih oddelkih.
-f Hrvaški akademiki na Gorenjskem. Preteklo sredo jc odšlo iz Ljubljane pod vodsvom g. J. Ivalana 18 vseučiliščnikov hrvatskega akademič-nega društva »Domagoj«, ki stoji na krščanskem stališču, na Gorenjsko. V Medvodah jih je sprejel pisatelj g. Finžgar in jih gostoljubno pogostil g. Juvančič. V Škof ji Loki so si ogledali društveno dvorano in posojilnico. Pri Balantu sc ie vršil banket na čast. hrvatskim gostom, kjer so bili res izvrstno postrežem. Prijazno so jih sprejeli tudi z vso priznano gostoljubnostjo gg. p. kapucini. Lepo so prepevali menje-vaje se hrvatski in slovenski zbori različne umetne in narodne pesmi. Navdušene napitnice so imeli g. svetnik A. Šinkovec, v imenu občinskih odbornikov gospod J. Hafner, v imenu meščanstva trgovec in pa svetnik gospod R. Thaler, pisatelj Fr. Finžgar, lv. Baloh, katerim so odgovarjali predsednik »Domagoja«, gospod Milko Ke-lovič in drugi. I)o Šmartna pod Sv. Joštom sta jih na vozovih spremila gg. lv. Mikuž in Iv. Baloh. kjer so si ogledali znamenito sitarsko zadrugo,. Od g. župnika Al. šarca v šmartnem so bili gostoljubno sprejeti. Pri Sv. Jo-štu jih je čakal dr. Krek. Naj bi ostali hrvatskim našim bratom ti dnevi nc-pozabljivi in naj bi seboj ponesli ideje, ki so prebudile naše ljudstvo.
Z »Jutrovimi« neumnostmi blatijo Slovence. Pod tem naslovom piše »Grazer Tagblalt« z dne 27. aprila: »Srbski vladi se je z Dunaja odmigalo. Cesar Franc Jožef se pelje sicer v Budimpešto, je pa pustil sporočiti kralju Petru, da iskreno obžaluje, ker se mora v sedanjem trenutku odreči sestanku. Na Dunaju se torej ni, kot se jc smatralo v zadnjih dneh, skušalo zaviti stvar v diplomatično bolezen, da se izognejo obisku. Nc, z ozirom na odkrito
splamtečo sovražnost v Srbiji se demonstrativno izjavlja, da se cesar ja-ko dobro počuti, ne more pa sprejeti kralja Petra. To je jasen odgovor na grožnje, ki sO se pojavile v Srbiji proti kralju Petru in Avstriji. Dunajski zunanji urad noče razdvojiti kralja z njegovim ljudstvom in rajo ne mara sestanka, ki bi služil itak samo mirovnim namenom. Kajti ne samo v srbskih, tudi v slovenskih listih se more ob tej priliki spoznati pravo mišljenje Jugoslovanov. Tako se nam piše iz Ljubljane: Slovenski liberalci so vsled zanje slabega izida občinskih volitev še vedno niso streznili. G. Plutu puste popolnoma prosto roko, da v »Jutru« nadaljuje svojo Srbom prijazno delavnost. V nekem iz Belgrada datiranem članku zavzema »Jutro« stališče k nameravanim belgrajskim demonstracijam proti obisku kralja Petra v Budimpešti ter meni, da so bili Srbi prisiljeni, odobriti potovanje kralja Petra v Budimpešto, kajti srbska vlada more stremiti po formalnem razmerju z Avstrijo, da se more v miru pripravljati. »Jutro« namigava primeroma odkrito, da je mir, ki ga bodo vzdržali v Belgradu, samo mir pred viharjem, in ko bo enkrat oboroževanje končano, takrat . . . Samoobsebi je umevno, da taki članki mnogo pripomorejo, cla se slovenska mladina ogorčuje proti Avstriji ter hujskajoče proti oblastem vplivajo nanjo, kar ima zopet za posledico, da se morajo v Ljubljani tolikrat zadušiti pocestne demonstracije z orožjem«. — Ali ste čuli, liberalna banda, vaše nemške liberalne brate? »Jutrovo« in »Jutrovcev« neumnost že izrabljajo Slovencem in Ljubljani v škodo. Ne bi mi pisali o »Jutrovih« bedarijah, ker poznamo pomen »Jutra«, ako ne bi zašle bedarije tega lista tudi v neslovenske tuje časopise, in ako bi te bedarije nc postavljale v slabo luč vsega slovenskega naroda. En tak neumen »Jutrov« članek nam več škoduje, kakor moremo v desetih lotih popraviti in pripelje med nas kopo nemških uradnikov. To so pravi škodljivci slovenskega naroda!
-- Poroka na Vrhniki. Dno 20. t. m. sc jc poročil na Vrhniki v cerkvi Sv. Lenarta g. Ivan Pollak, sin tovarnarja g. Ivarola Pollaka v Ljubljani z gdč. Emo Jelovškovo, hčer g. Gabrijela Jelovška, veleposestnika na Vrhniki. Priče so bile za ženina gospod dr. Ivan Šusteršič, poslanec itd. v Ljubljani, za nevesto pa gospod dr. Ignacij .Tolovšok, višji c. kr. okrajni zdravnik v Radovljici. Novi par jc poročil gospod pater Kalist Mcdic iz Brezi j. Zanimivo je pri toni. cla jo proč. g. pater Kalist poročil prod 36 loti starišo g. ženina in pred 7 leti brata Ivarola. Mlademu pavu najsrčnejšo čestitamo!
—	Iz Ribnice. Danes popoldne krog L ure je bila tu huda nevihta, me ! gro-menjem je kakih pet minut padala toča, tako cla jo bilo videti, kot bi sneg zapadel; vsled tega jo toplomer padel do 5 stopinj gork. C. Na sadnem drevju, ki jo večinoma že v cvetju, je precej škodo. Nato sc jc zjasnilo in se jo bati pozebe. Lansko loto je bil menda vsega komet kriv, kaj pa letos?
—	Kostanjeviškemu zdravniku dr. Albin Češarku liberalna žilica ne da miru. Pri pogrebu Jerneja Škerjanca, kateremu je knczoškofiistvo izjemoma dovolilo priprost cerkven pogreb, igrala jo mestna godba. Zato se naš župnik ni mogel udeležiti pogrebnega sprevoda, pač pa je čakal na sprevod na pokopališču. To pravilno postopanje gospoda župnika pa ni našlo milosti v očeh dr. Češarka. Izustil je svojemu duševnemu obzorju primerno besede: »Kadar so volitve, je vse polno, farjev, tukaj pa še enega ni.« — Svetujemo dr. Češarku, da naj so rajši briga za svoje bolnike, kakor pa za cerkveno zadeve. Bo bolje zanj in za njegove bolnike.
—	Semenj v Litiji, V Litiji so vrši dno 4. maja t. 1. živinski in kramarski semenj.
—	Tudi »napredek«. Pod tem naslovom piše »Primorski List« dne 4. februarja t. 1. v pustnem času so imeli učiteljski kandidati in kandidatinje v Gorici ples v Trgovskem domu »v dober namen«; c. kr. vodstvo jim je celo dovolilo porabo godal zavoda. Komaj jo prešla Velika noč, žo so priredili nekateri dijaki višjih razredov c. kr. gimnazije in c. kr. realke ples tudi »v dober namen« dne 22. aprila t. 1. Pridno se zabavajo mladi študenti in štuclcn-tinje. Kako jim gre pa v šoli, zato se ne zmeni nikdo. Vemo pa, da so tožbe javne in splošne o občnem slabem napredku učencev naših srednjih šol. Vse, kar sc novega vpeljuje, odvaja učence od njih naloge, od učenja, in od njih namena. Upeljale so se dijaške skupne igre (Juf?endspiele), češ, da se dijaki sicer premalo igrajo. Uvedle so so igre z onimi usnjatimi krogi jami (Fuhballspicle), češ, naj se diiaki iu-
di s trm zabavajo in krajšajo dolgočasne popoldanske ure. Zadnji čas so ukazane ali priporočene vaje v streljanju, češ, naj se tudi s tem zabavajo dijaki. Dalje se namerava uvesti vežbanje v veslanju na vodi, češ, če ne zadostujejo prejšnje zabave, naj se kratkočasijo dijaki tudi s tem športom. —- Naposled sledijo še plesne zabave, ne, ampak navadni plesi, češ, naj se vesele, zabavajo in kratkočasijo dijaki tudi ponoči, in sicer cele noči. Zvedeli smo, da so se pri tem zadnjem plesu godili naravnost škandali, in da so se dijaki potepali v tolpah po hišah in mestu, da niso šli spat. Kaj pravijo na to c. kr. ravnatelji dotičnih učnih zavodov? Oni dijaki c. kr. gimnazije, ki so se udeležili omenjenega plesa, to je plesavci, so bili — tako se nam je pravilo — celo oproščeni naslednji dan (23. aprila) skupne dijaške maše, in sicer po ravnateljstvu. Lep zgled za ostale dijake, ki so morali priti v cerkev! Kaj poreče na to slavni dež. šolski svet ?« — Žali-bog, da je res tako, kakor »Primorski list« piše; pri nas je pa še to dostaviti, da so taki fantje zmerom zraven, kadar se uprizarja kaka demonstracija proti S. L. S. in to vpričo nekaterih učiteljev. Potem ni čuda, da tožijo šolniki o vedno slabem napredku, da se nič ne uče in da so razposajeni.
—	Koliko stane uradno poslovanje? To sredo, 26. t. m., se je peljal neki potnik skozi Divačo v Pulj. Na Divači je v kupeju južne železnice pozabil torbico za akte in čakal na vlak državne železnice. Medtem se spomni, da torbice nima in gre precej k uradniku na kolodvoru, da brzojavi v Nabrcžino, da tam torbico vzdignejo. Drugi dan v jutro, ko se potnik iz Ljubljane, kamor se je bil vrnil, ker brez aktov ni mogel v Pulj, pripeljal nazaj v Divačo, gre po torbico in čudo — tam izve, da mora Banjo plačati — 1 K 35 vin.! Torbica tehta z akti vred 75 dekagramov, uradnik pa je dejal, da je bilo treba s torbico »uradno postopati«, vsled česar so stroški narastli na 1 K 35 vin.! Če bi bil potnik za torbo enega poslal na Na-brežino v II. razredu, bi ga toliko ne bilo stalo!
—	Uporaba državnih organov in Uradov za vodne zadruge. V posebnem slučaju je neko okrajno glavarstvo, ne da bi si poprej izprosilo dovoljenje višjega oblastva, na znanje vzelo in s tem odobrilo pravila vodne zadruge, ki so obsegala določila o uporabi državnih organov in uradov za opravljanje poslov vodovodne zadruge. Ker se držav-bi organi in uradi samo po pravilih ne morejo pozvati v sodelovanje pri poslovanju vodne zadruge, je tako postopanje nedopustno, zlasti ker s tem postanejo državnim organom in uradom precej znatni posli in stroški. Po zaslišanju udeleženih osrednjih oblastev je c. kr. poljedelsko ministrstvo z razpisom z dne 10. decembra 1910, št. 24.330, Ukazalo deželnim oblastvom, naj obvestijo c. kr. okrajna glavarstva v nadaljnje ravnanje, da se smejo pravila vodnih zadrug, ki obsegajo uporabo državnih organov, uradov in blagajen, vzeti na znanje in tako odobriti samo tedaj, kadar se v pravila sprejme nastopni pristavek: »Uporaba državnih organov, uradov in blagajen, ki jo določujejo ta pravila, je odvisno od pritrditve pristojnega višjega oblastva; ta pritrditev se sme vsak čas preklicati, ako uporaba državnih organov, uradov in blagajen ni izrečno predpisana z zakonitim določilom.« Predstojno višje »blastvo pa da dovoljenje samo takrat, kadar dotična pravila, obsegajo tudi določilo, da vodna zadruga povrne vse stroške, ki nastanejo iz uporabe državnih organov, uradov in blagajen.
—	Bavarski kralj Oton je praznoval v četrtek 63. leto svojega rojstva. Znamenito je to, da je že 33 let nor. Vsako leto gre posebna komisijo v grad Fiiurstenrieb, da poroča bavarskemu princ-regentu o stanju norega kralja. Njegove telesne moči so še precej ohranjene, njegov duh pa čimdaljc bolj mračen.
—	Mrtva roka. Ogrski škof v Neu-tri, grof Viljem Batthyany, je ukazal svoje zemljišče Negyed, ki meri 2000 johov, parcelirati in med kmete sosednih vasij razdeliti. Isto je storil baron Waldberg, ki jc svoje 1000 johov obsežno zemljišče kmetom podaril, zato da bi rajši doma ostali, kakor v Ameriki svoj kruh iskali.
—	Romolo Murii, znani italijanski duhovnik in politik, se bo te dni poročil z neko bogato nevesto iz Ankone. Romulo Murii jc že dve leti izobčen iz cerkve zaradi svojih proticerkvenih naukov. In sedaj jc tudi njega doletela usoda vseh odpadnikov, da sc namreč vsi po odpadu od cerkve — oženijo.
—	Skrajna malomarnost. Kakor znano, je dala napraviti papirnica v Vevčah od železniške postaje do tovarne železniški tir na. škodo domačih
voznikov. Ta lir je gradila tvrdka Buss in druž. v Gradcu. V Vevčah je napravljen dva in pol metra globok prerez, ki pa ni zgoraj zavarovan s kakimi držali ali s kakim plotom, kar tvori nevarnost za odrasle ljudi, zlasti pa za otroke. Vrh tega prereza sta šle minuli četrtek dve ženici in sicer 50 let s'ara Ana Črne in 60 letna Marija Žu-lovc, obe iz Vevč. Pri tem se jima jc ali spodrsnelo ali pa je bil kak drug vzrok, kratkomalo obe ste padli v globino, kar je imelo za posledico, da si jc Črne pri padcu zdrobila nosno kost in si izbila dva zoba ter so jo morali takoj oddati v deželno bolnico. Njena tova-rišica pa sc je vdarila na glavo ter leži bolna doma. Umevno je, da bi se moral ta nedostatek takoj pri končanem grajenju prereza opaziti, nc pa šele po izvršeni nesreči.,
—	Volilno gibanje v Pulju. V četrtek se jc vršil v puljskem »Narodnem domu« sestanek zaupnikov hrvaške stranke, cla se za puljski okraj postavi državnozborski kandidat. Sestanka se jc udeležilo le malo zaupnikov, med katerimi se je pa deloma razvila precej burna debata. Slišale so sc tudi precej pikre besede. Kandidat se še ni določil, vendar je pa toliko kot gotovo, da bo v puljskem okraju kandidiral dr. Laginja, kateri bo obenem kandidiral tudi v pazinskem okraju. Akoravno se je na tem zaupnem sestanku že skoro, čeprav še nc oficielno, postavil kandidat, vendar ni bilo mogoče izzvati posebnega navdušenja. Ljudje so sc naveličali večnih obljub, in to že tudi člani puljske delavske organizacije, katerih je bilo na sestanku največ. Vsa znamenja kažejo, da bo treba potom delavske organizacije zanesti med vo-lilce nekako umetno uprizorjeno navdušenje. Laški liberalci in Mazinijan-ci imajo že tudi svojega kandidata v osebi clr. Rizzija. Kandidatura se bo razglasila tekom prihodnjih dni. Samo socialni demokrati še ugibajo o svojem kandidatu. To pa le radi tega, ker je oddati en sam mandat, katerega seveda nikoli dobili ne bodo; kandidatov je pa mnogo. Vsekakor bo imel laški liberalni kandidat dr. Rizzi najsigur-nejše stališče. Ta si je posebno pri zadnjih kompromisnih pogajanjih utrdil stališče pri svojih volilcih. Zato mu tudi ne bo težko pri eventualni ožji volitvi med slovanskim kandidatom pridobiti socialnih demokratov. Na slovanski strani hi bilo v Pulju letos gotovo lahko več upanja na eventualno zmago, če bi se ne bilo držalo skozi štiri leta križem rok. Tako bode pa moralo biti najbrže zopet na tisoče pulj-skih Slovanov v prihodnjem parlamentu brez zastopnika.
—	Samoumor ženske. Zakon Boštjana Travna, pivovarniškega hlapca v Velik. Mengšu, s svojo ženo Frančiško ni bil posebno srečen, kajti ona je bila samoglavna, prepirljiva in kar je bilo največje zlo, bila je pijači vdana. Ni torej čuda, če so bili domači prepiri na dnevnem redu. Dne 6. t. m. je prišel opoldan mož od dela domov. Iver mu ni žena kosila skuhala, se je vnel med zakonskima prepir. Vsa stogotena, ne da bi kaj odgovorila, zapustila je žena stanovanje ter letela proti Staretovi vili, kjer jo jc še grajska kuharica videla. Vse poizvedovanje za ženo je bilo zastonj. Dne 26. t. m. okoli 3. ure popoldne našla jo jc Ivana Jenko, dekla v Vel. Mengšu, blizu te vasi v potoku Pšata mrtvo. Potok je na tem mestu kake tri metre globok ter teče na tem mestu zelo počasi. Truplo se je zapletlo v vrbičevje ter je bilo obrnjeno z obrazom navzdol. Nesrečnica je zapustila 4 otročiče v starosti od 2 do 7 let ter se nahajala v četrtem mesecu v blagoslovljenem stanju. Truplo so pripeljali v mrtvašnico v Mengeš.
—	Za mornaričnega snperiorja je imenovan veleč. g. mornarični kurat Karol Kokolj, mornaričnim nadkura-tom pa mornarični kurat veleč. gosp. Anton Pipan.
—	Ameriške vesti. Umrl je v Calu-metu 4. t. m. rojak Mihael Štefanič. Ranjki je bil rojen v Dragatušu v okr. črnomaljskem pred 22 leti ter je bival na, Calumetu okrog 5 let. — A* Brougli-tonu, Pa., je umrl dne 31. marca rojak Martin Kirk v 65. letu svoje starosti. Pokojnik je bil doma od Celja na Štajerskem in je bil že nad dvajset let v Ameriki. Zadnjih sedem let je imel s sinom trgovino z raznovrstnim blagom. Pokojnik zapušča soprogo, dva sina in eno hčer. — V Jolietu je umrl nagloma gostilničar Franc Terlep. Bil jc v svoji gostilni sam z nekim gostom, ko jc naenkrat začutil silno bolečino v svojem boku in se zgrudil z glasnim vzklikom. Bil jc na mestu mrtev, šc preden mu jc. mogel prijatelj priskočiti na pomoč. Pokojnik je bil star 53 let in dobro znan v tamošnji slovenski naselbini. V Ameriki je bival že 25 let. Poleg svoje soproge zapušča tri brate, pet sinov in
eno hčer, vsi živeči v Jolietu. — V Calumetu je umrl rojak Štefan Cajzer, ki se je ponesrečil v rudniku in je čez nekaj dni svojim poškodbam podlegel. Doma je bil iz Zajčjega vrha, župnija Črnomelj in komaj 18 let sar.
—	Slovenske poroke v Ameriki. Pred kratkim sta se poročila v West Nevvton, Pa., Josip Zelinger z gdčno. iz neke nemško-angleške rodbine, in Iv. Bernad z gdčno. Marijo Zupančič.
—	Slovenska delavca ponesrečila v Ameriki. Ponesrečil je 11. t. m. Ivan Borštnar v Hcihvoodu, Pa., doma iz fare Mokronog na Dolenjskem. Pri delu mu je padel kamen na stopalo leve noge ter ga težko poškodoval. Pripeljan je bil še isti dan v Pittsburg v Mercy I-Iospital. — Nogo si jc zlomil 13. t. m. Anton Ocepek, doma iz fare Moravče na Kranjskem. Pri delu v jami mu je padel premog na elesno nogo ter mu jo zlomil nad gležnjem. Zdravi se doma.
Somišljeniki 1
Kdor ni dobil za občinske volitve izkaznice (legitimacije), bodisi da ni bil v imeniku ali da se mu izkaznica ni mogla dostaviti, naj se zglasi ali pismeno to naznani tajništvu S. L. S. — Imenik za državnozborsko volitev v Ljubljani je na vpogled v tajništvu od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne in od 3. do 7. ure zvečer. V vseh političnih zadevah se obračajte na tajništvo Slovenske Ljudske Stranke, Miklošičeva cesta št. 6, levo stopnjišče, II. nadstr., telefon št. 301. Vsak naj takoj pride v tajništvo (Miklošičeva cesta št. 6) pogledat, ako je vpisan v volilnem imeniku, ker je izpuščenih mnogo naših pristašev!
Volilski imenik za državnozborske volitve je tucli jutri, v nedeljo razpoložen v t a j n i š t vu S. L. S., Miklošičeva cesta 6, II., in sicer od 9. clo 1. ure popoldne in od 4. clo 8. ure zvečer. Pravico voliti ima vsak moški državljan, ki je izpolnil 24. leto in ki vsaj že eno leto v občini prebiva. Zadošča torej le eno leto prebivanja v občini. Zato naj se zgla.se v tajništvu predvsem vsi oni, ki niso dobili izkaznice za zadnjo občinsko volitev in vsi, ki so se selili zadnji čas. Imenik je izredno pomanjkljiv, vsak naj se prepriča, ali je vpisan!
Volilni imeniki (državnozhorska volitev) za vodmatski okraj in oni del mesta, ki leži vzhodno od Resljeve ceste so na vpogled tudi v prostorih šent-peterskega prosvetnega drnštva, Pod-bojeva hiša, sv. Petra cesta št. 101, vsaki dan od 6. do pol 8. ure zvečer in jutri, v nedeljo, ocl 10 do pol 12. ure ter popoldne od 3. do 5. ure popoldne.
Živimo v dobi volitev in sredi živahnega političnega gibanja. Nasprotniki bodo napeU vse sile, begali in slepili bodo ljudi ter izrabljali vsa sredstva, da prikrijejo svojo onemoglost. Naša častna dolžnost je, da stre-mo zadnje pojave liberalizma, ki je smrt in poguba našega ljudstva. Zato je potreba odločnega in intenzivnega poUtičnega dela, treba pa tudi gmotnih sredstev in žrtev. Zato poživljamo somišljenike, da vsi prispevajo v Ljudski sklad kot volilni sklad S. L. S. Prispevke sprejema t a j n i š t v o S. L. S., Miklošičeva cesta 6.
Osrednji volilni odbor S. L. S.
FRANCOSKO PRODIRANJE V MA-ROKO IN NEMČIJA.
Maročansko glavno mesto Fez že deset dni oblegajo maročanski vstaši. Dozdaj vstaši šc mesta niso osvojili, ker se francoska posadka, s katero razpolaga maroški sultan, dobro brani, a ker Francozi ne verujejo, da bi končno vstaši le ne osvojili Feza, se pripravljajo, tla osvobocic Fez. Dremoncl ko-
raka z 2500 vojaki s severozahoda proti Fezu, in bi sc bil moral združiti s četami konzula Boisscta, a se zveza ni posrečila, Bremond sc je moral umakniti in v Parizu niti ne znajo, kje da se zdaj nahaja. Zato v Parizu zelo silijo na to, da pospeši marš general Mainer, ki koraka z 11.000 vojaki iz Ca-sablance proti Fezu. Sodijo, da bo Mai-mer brez velikih ovir dospel pred Fez, ker razpolaga z gorsko artiljerijo in brzostrelnimi topovi. Tudi z vzhodne strani poizkušajo Francozi udreti v Maroko. V Uži stoji general Toutee s 3000, v Tauriku polkovnik Ferand s 4000, v Bu Dembu polkovnik Straszer z 1800, v Colomb Becharju polkovnik La.uiere z 2000 vojaki, manjši oddelki se nahajajo po vzhodnih francoskih trdnjavah. Francozi torej razpolagajo s 25.000 vojaki. A nc prodirajo zgolj Francozi, tudi Španci se živahno pripravljajo, cki odkorakajo proti Fezu. Francoze njih odločen nastop skrbi. Nemčiji francosko prodiranje v Maroko ni nič kaj všeč, zato francoski listi zatrjujejo, da Francozi ne nameravajo osvojiti Maroka. Med Nemci in Francozi se že vrše pogajanja. Iz Berolina se poroča, cla dosedanja pogajanja nemških in francoskih diplomatov dozdaj niso imela uspešnega rezultata. Nemčija ni zadovoljna, da Francoska nastopa v Maroku tako odločno in jc opozorila Francoze na zna.no pogodbo, sklenjeno v Algecirasu. O pogajanjih nemškega državnega kanclerja s francoskim poslanikom v Berolinu, Cambo-nom, je izjavil Bethmann - Hollweg: Razgovor je povzročil, da Nemčija počaka, kaj da Francozi store. Dokler Francozi zatrjajo, da se bodo držali al-gecirske pogodbe, Nemčija nima pravice, da o tem dvomi. Šele če bi začasni zasedbi Maroka sledila trajna, bi prišel čas, da Nemčija energično čuva svoje koristi. Diplomatična izjava, ki pa le obsega, jasno grožnjo Francozom, ki ne morejo pozabiti, kako cla so jih naklestili 1870 clo 1871 Nemci, kakor tudi Nemci dobro znajo, da je sedanji francoski mornariški minister Delcasse zaklet sovražnik Nemčije. Razburjeni pa niso zgolj Nemci, ropotajo tudi Španci. Špansko časopisje, tudi vladno, zmerja Francoze in jim očita, da hočejo izrabiti sedanji položaj v Ma-roki zato, da se države polaste. V Madridu se na shodih ostro zabavlja proti Francozom. Iz Tangra se pa poroča v Pariz, da nameravajo Španci iz Lar-rachea korakati proti Tctuanu. V Centi je vse polno španskih vojakov. Španci uvrščajo v svojo armado tudi Afričane..
Književnost.
Slava Brezmadežni, cerkvena pesmarica. Po p. Angelikovi izdaji uredil in prenovil Stanko Premrl, stolni ka-pejnik in vodja cecilijanske šole v Ljubljani. — Cena broširanemu izvodu i K 20 vin., v zelo trpežnem platnu vezanemu 1 K 80 vin. — Katoliška Bukvama v Ljubljani jc ravnokar to priljubljeno in že pogrešano pesmarico izdala v novem natisu. — Ista obsega večinoma že iz prejšnje zbirke znane napeve. Ker je bilo v stari izdaji nekaj nanpevov za današnje razmere na cerkveno-glasbenem polju neprimernih, je gospod profesor Premrl iste v novi izdaji izpustil in nadomestil z boljšimi. Dodal je še par drugih nape-vov domačih skladateljev. Večina na-pevov je tudi harmonizacija zboljšana in besedilo popravljeno, deloma novo. G. prireditelj sc jc strogo oziral na to, cla. je ohranil, kolikor je bilo mogoče, original stare izdaje. Priredba te dobrodošle pesmarice, ki jc prišla izpod peresa našega odličnega strokovnjaka, ne potrebuje nikakoršnega priporočila. Opozarjamo samo naše cerkvene pevske zbore, katerim bode omenjena pesmarica izborno služila, da pridno sežejo po njej. Dobi in naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Na ogled sc ta pesmarica ne bode razposlala.
* Dom in Svet. Vsebina 5. številke: Sošolci. Povest. Spisal dr. Franc Detela. (Dalje.) — Vclikomestno jutro. Zložil Vekoslav Remec. — Zarja. Zložil Radoslav Bevk. — Iz naših dni. Novela. Spisala Lea Fatur. — Klovn. Zložil G. Koritnik. — Na Barju. Spisal Josip Jošt. (Dalje.) —- Ruski motiv. Zložil Josip Lovrenčič. — Bledi mesec vrh neba .. . Zložil G. Koritnik. — Bogoslo-vec. Iz tihega življenja. Spisal Štefan Levkos. — Staro in novo o ljudskem štetju. Sestavil dr. Vinko Šarabon. (Daljo.) — Kovač. Zložil G. Koritnik. — Obiski. Iz življenja in delovanja naših umetnikov. Spisal Izidor Cankar. (Dalje.) — Književnost. — Glasba. — Mladim litcratom. — To in ono. -— Slike: Pred bolnišnico. — Rimski Forum. — Cerkvica v Zgornji Košani. — Egipčani. — Spomenik cesarja Franca Jožefa I. v Trogiru. I. Rosandič. — Vrtna idila v Miraiporu. Nadvojvodam Ma.
rija Josipina. — Bolgarsko telovadno iruštvo »Junak« se vadi s puško. — \nton Foerster. — Izraba morskih va-ov za gonilno silo. — Belca iz Lipice na Krasu — dar avstrijskega cesarja .talijanski kraljici. — Tiger v pasti. — »Dom in Svet« izhaja dne 25. vsakega meseca. Urednika: dr. Mihael Opeka ta leposlovje, dr. Evgen Lampe za snanstvo in ilustracije. — Založnik in mstnik: Katoliška Bukvama. — Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljani. — Naročnina: 10 K, za dijake 7 K, za Ameriko 3 dolarje, za Italijo 13 lir, za Nemčijo 11 mark. Sprejema lastništvo in jpravništvo v Katoiiški Bukvami.
Ljubljanske novice.
lj Opozarjamo na današnji listek
»V Ljudskem domu«. V teh zanimivo popisanih prostorih se je začelo razvijati živahno društveno življenje pod okriljem S. K. S. Z. Če kje, naj zlasti tu velja zadnji čas toliko citirani rek: »Svoji k svojim!« Vsi naši somišljeniki in somišljenice pod okriljem S. K. S. Z. v »Ljudski dom«! Članarina, bodisi letna, podporna ali ustanovna, je tako majhna, da jo vsak naš somišljenik i lahkoto zmore! Prihodnje dni začno naši zaupniki nabirati novih članic in članov za S. Iv. S. Z. Naj ne bo nikogar, ki bi ne sledil temu pozivu!
lj Mnogo duhovnikov je izpuščenih fz volivnega imenika za državnozbor-sko volitev. Vsak naj pride v tajništvo S. L. S. (poslopje Ljudske posojilnice), Miklošičeva cesta št. (5. stopnjišče na levo, pogledat, ako je v volivnem imeniku.
lj Pogoreli so liberalci pri občinskih volitvah, tako sodi tudi »Rdeči Prapor« in v svoji današnji številki o tem piše tako-le: »S svojim vpitjem hočejo liberalci zastreti le lastno sramoto. Vemo, kaj pece liberalce. Zmaga, ki ni več zmaga! Zato se tlero na vse grlo ter iščejo poraza, razsula in izdajstva tam, kjer ga ni. Kako Vam je, gospoda liberalci, pri srcu, kadar se trezno zmislite na prihodnje volitve? O quae mutatio rcrum! — In končno, gospoda liberalna! Kaj res ne pomislite, da bo socialistični občinski svetovalec prav pogosto v položaju, da vam bo vračal šilo za ognjilo? Torej le naprej lažite!« r- Lagali bodo liberalci res naprej in sicer tako dolgo, dokler sc jim jezik popolnoma ne bo pristrigel.
lj O novem ljubljanskem volivnem redu, kojega načela je odobravala tudi »Edinost«, piše goriško glasilo »Novi Čas«: »Novi ljubljanski občinski red je pameten. Slovenci moramo kaj podobnega zahtevati za Gorico in Trst ter druga mesta.« — O liberalnem porazu pri ljubljanskih volitvah pa pravi: »Liberalci gredo na celi črti nazaj; le v surovosti in sovraštvu do cerkve so vedno hujši.«
lj Notar Hafner ho otvoril svojo pisarno dne 1. majnika t. 1. na Dunajski cesti v pritličju hiše »Zadružne zveze« poleg g. d}'. Pegana. Na to okol-nost opozarjamo vse naše somišljenike s pristavkom, da je notar Hafner odločen pristaš S. L. S.
lj Poročil sc je danes na dan godu Svoje iskreno ljubljene lani umrle matere naš zaslužni in požrtvovalni somišljenik g. A n t o n Volta, blagajnik »Gospodarske zveze«, z gdčno. Frani c o Podlesnik iz znane, ljubljanske rodbine. Gdč. nevesta je sestra g. Iv. Podlesnika in je vedno vneto sodelovala v naši organizaciji. Bog blagoslovi ta zakon dveh tako sorodnih src, sorodnih po načelih in vnetih za vse blago in dobro! Naše najiskrenejše čestitke dragemu prijatelju sobojevniku in njegovi mladi soprogi! V tem, ko jima želimo na novo pot tisoč sreč, pa si tudi želimo, da bi tudi v novem stanu pri delu za pravično našo stvar stala vedno v naših vrstah.
i]j Moški zbor »Ljubljane« je priredil včera j zvečer gospici Francki P o d-lesnikovi, ki se danes poroči z blagajnikom Gospodarske zveze gosp. Antonom Volt a, serenado. Po serona-di sc jc vršil poslovilni večer gospici M. P e r š 1 o v i, kateri je deželni odbor omogočil nadaijne šolanje njenega Sirom domovine naše znanega alta in g. ženinu. Zborovodja, gospod Anton Svetek je obema iskreno nazdravil ter ju pozival, naj nikar ne pozabita, da sta sedela ob njiju vstopu v novo življenje med pevci »Ljubljane«, ki ju je s slovensko pesmijo spremila v priliod-njost. Oba slavljenca sta se z odkritosrčnostjo navdušenostjo odzvala in navzočim segla v roke z zagotovilom, da ostaneta /vesta po idealnih ciljih spojenemu krogu pev zbora »Ljubljane«. Dalje sta še gg. Rus in Bajde vsak po svoje humoristično zanesla obilo smeha in neprisiljene zabave ter dobre volje v družbo, kateri ostane ta večer, ki je iznova pokazal, kako vc »Ljubljana« ceniti in spoštovati svoje zve-
ste ljudi, sigurno v najlepšem spominu.	( lj »Slovenska zemlja« je naslov 1 iskreno začustvovani pesnitvi iz peresa preč. Al. Elizabete, liune-redovnicc. i Čujemo, tla namerava zborovodja j »Ljubljane«, g. Ant. Svetek, pesem t uglasbiti za mešan zbor z declikacijo f pesnici ter jo izvajati na mladeniškem taboru meseca avgusta v Ljubljani.
lj Podružnica »Slomškove zveze« za Ljubljano in okolico ima v četrtek, i. maja t. I. popoldne izlet v knezo-škofijski zavod v št. Vidu. Pešpotniki se zbero ob 2. uri pri državnem kolodvoru v Šiški, a kdor se hoče peljati, naj gre z vlakom ob 1 •_> 4. -- V zavodu nam bode predaval č. g. prof. F. P c n -g o v o svoje potovanju po Švici. — P. n. člani in razni prijatelji se vabijo, da se v prav obilnem številu udeleže letošnjega prvega izleta, ki nam bode brez-dvomno nudil prav mnogo mikavnega.
lj V mestni župni cerkvi sv. Jakoba bo imel v mesecu ma jniku šmarnične govore obče priljubljeni cerkveni govornik tir. Josip Jerše. Govori so ob delavnikih zvečer od četrt na 7., ob nedeljah in praznikih pa popoldne ob 6. uri.
lj Vincencljeva družba ima jutri svoj redni sestanek v Marijanišču. Ob tri četrt na 6. uro litanije v marijani-ški kapeli, potem zborovanje.
lj Roditeljski sestanek na c kr. II. drž. gimnaziji. V sredo clne 25. t. m. se je za sedanji lepi čas zbralo še precej starišev, oziroma njih namestnikov in prijateljev naše srednješolske mladine v fizikalni dvorani c. kr. II. državne gimnazije k četrtemu roditeljskemu sestanku. Gospod ravnatelj šolski svetnik clr. Bezjak jih je presrčno pozdravil ter jim predstavil gospoda predavatelja primarija dr. V. Gregoriča, ki je bil drage volje prevzel predavanje o nekaterih važnih zdravstvenih vprašanjih pri vzgoji naše šolske mladine. Gospod predavatelj se je pri svojem lahko umljivem in lepo urejenem predavanju omejil na najvažnejše točke, ki naj bi jih starši in vzgojitelji uva-ževali pri vzgoji svojih otrok, oziroma gojencev. Pojasnil je veliko važnost čistega zraka, snage in utrjevanja telesa kot profilaktičnih sredstev proti nalezljivim boleznini ter izvajal hude posledice za starše, če jih zanemarjajo. In sicer se morajo otroci polagoma tako navaditi na uporabo teli sredstev, da čutijo največjo potrebščino, bivati v čistem, svežem zraku, se dobro ujni-vati in kopati in utrjevati svoje telo proti raznim škodljivim vremenskim vplivom. Zlasti pa je še svaril pred nezmernim uživanjem jedi in pijače ter posebno povdarjal neizmerno hude posledice, ki jih ima uživanje alkohola za telesni in duševni razvitek naše mladine. Naposled je šc priporočil, naj Starši navajajo svoje otroke na spoštovanje discipline, redu in avtoritete, naj se uče pokarjati se višji volji ter spoznavati to za pravo in dobro, kar jih uče štariši, vzgojitelji in učitelji. Ravnatelj jc gospoda primarija prav lepo zahvalil za njegove poučne besede, ki so bile od občinstva sprejete s toplim priznanjem, prosil stariše in vzgojitelje, naj resno uvažujejo podane nauke pri vzgoji svojih otrok, oziroma gojencev ter zaključil roditeljski sestanek tekočega šolskega leta s prošnjo, naj bi tudi v prihodnjem šolskem letu kazali toliko zanimanja za te velevažne sestanke, ki naj bodo nekaka vez med šolo in domom.
lj Slovenski zemljevid, ki ga izda , Matica Slovenska, je po izjavi vojaško-geografskega. zavoda, z generalne karte že pretiskan. Ravnokar se prevaja nomenklatura. Prve korekture prejme Matica, v šestih tednih.
t Ivan Grohar. V izložbenem oknu knjigarne L. Sclnventner v Prešernovi ulici je razstavil predsednik društva »Klub slov. amaterfotografov«, odlični amater g. Fr. Vesel, krasno uspelo sliko, predstavljajoče slovenskega umetnika akademičnega slikarja Iv. Groharja na. mrtvaškem odru. Opozarjamo slavno občinstvo na razstavljeno sliko.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Cot-man, bivši delavec, 83 let. — Ivan Brii-fach, vpokojeni pisarniški oficiant c. kr. deželne vlade, 62 let. — Mihael ši-lavinec, rejenec, 0 mesecev. — Marijana Gaber, občinska uboga, 53 let. — Jakob Debeljak, bivši rudar, 33 let.
lj Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Prosim, da sc notica v Vašem cenjenem listu »Slovenec« od dne 28. aprila, katera sc tiče moje osebe, baje da sem o priliki zadnje volitve za občinski svet za mesto Ljubljano na volišču pri sv. Jakobu strastno agitiral za stranko liberalne »olike«, rta podlagi zakona 19. sledeče popravi: »Ni resnica, da sem jaz strastno agi$|-ral za stranko liberalne »olike«, res je pa, cla nisem agitiral za to stranko.« iU Če mi na kdo ta moj preklic dokafe
kot neresničen, pripravljen sem daro-vati vsoto 500 1\ za mestne uboge.
T. Mencinger.
lj Izvedeli smo, da gospod čevljarski mojster Anton T črt ni k, Fran-ecvo nabrežje 21, pri občinskih volitvah nikakor ni agitiral in sploh ni nič proti nikomur nastopal, kakor se nam je pomotoma sporočilo v 96. številki lista.	«*
lj Nagla smrt. Predvčerajšnjim popoldne je šel po svoji lepi pisavi znani Ivan Briifach, deželnovladni ofi-eijant v p., v Mali graben ribe lovit, odkoder se ni več povrnil. Ker so domači slutili, da bi se mu utegnila pripetiti kaka nesreča, so to včeraj popoldne javili policiji. Kmalu po objavi je clošla k uradu vest, da v Mestnem logu leži nek neznan mrtvec. Policijska komisija se je takoj podala na lice mesta in agnoscirala mrtveca za Brilfaclia. Zdravnik je dognal, da ga je zadela srčna kap in odredil, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Pokojnik je imel pri sebi rib-nico, čuval ga je pa njegov psiček, iu sicer celo noč in cel dan ni zvesta živa-lica zapustila svojega gospodarja, Celo komisiji ni pustil zraven trupla, tako da je morala poklicati konjača, da. ga je odstranil. Pokojnik je bil rojen leta 1849. v Gottlovi, pristojen pa v Ljubljano in je bil eden najboljših uradnih kaligrafov, tako cla. je bil vsled svoje krasne pisave znan daleč naokoli. Naj počiva v miru!
lj Nov otroški vrtec v Ljubljani. Za III. mestni slovenski otroški vrtec, ki se ima v jeseni otvoriti v kolizejskem okraju, išče mestni magistrat primerno pritlično stanovanje, obstoječe iz velike sobe za 60—70 otrok, manjše, sobe poleg nje kot garderobne sobe, ki bodi obenem zimsko igrišče, in pa primerno veliko dvorišče za poletno igrišče. Ponudbe sprejema mestni gospodarski urad.
lj Kolo ukradeno. Danes zjutraj jc bilo ukradeno izpred hiše št. 13 v Levstikovi ulici polirju Valentinu Batteli-niju kolo znamke »Turisten«. Kolo je šc dobro ohranjeno, je prostega teka, črno pleskano na obeh kolesih, ima znotraj zelene obroče, pri sedlu je eno pero zlomljeno, in je vredno 160 K. Policijska številka 275 ie bela na zelenem polju. Pred nakupom se svari.
lj Svojeglavec. Predvčerajšnjim popoldne je nek hlapec po Dunajski cesti tako naglo in neprevidno vozil, cla gaje moral stražnik opozoriti, kar pa ni nič pomagalo, marveč je začel upiti nad varnostnim organom, da ga naj pusti pri miru, ker se mu silno mudi. Ker tudi naclaljni poziv ni nič zalegel, je stražnik hotel hlapca legitimovati, pri čemur je ta postal sirov, se začel zoper-stavljati in upiti, da se je občinstvo kar zgledovalo nad tem. Nato je stražnik konja in voz izročil postreščeku, ki je oboje oddal gospodarju, neubogljivega in sirovega hlapca pa je odvedel k uradu.
lj Čegava je veriga? Včeraj sta po mestu prodajala dva sumljiva človeka dolgo železno verigo in odšla Z njo proti Šiški, kjer so jima jo odvzeli. Ker je veriga prej k one ukradena, naj se lastnik za njo čimprejc zglas-i pri policijskem uradu.
lj Žensko maščevanje. Neka kra-marica se je bila sprla z nekim dijakom. Ker mu ni mogla drugače do živega, mu je polila obleko s petrolejem.
lj Aretovana Uršula GorjevičOva, katero je bila policija oddala, kakor smo že poročali, v bolnišnico, jo že ozdravela in bila pri sodišču zaradi postopanja in tatvine, kakor tudi zaradi prepovedanega povratka v mesto obsojena na štiri mesece zapora.
1 j Zasačen tat. Ko si je včeraj neki možakar pri starinarju Puglju ogledoval razstavljeno obleko, je tronotkoma izmaknil par čevljev ter ž njimi od-kuril v bližnjo gostilno, kjer je bil izsleden in aretovan. Mož pravi, da je dninar ter cla je njegovo ime Luka Gostinčar.
lj Aretovane tatice. V neki tukajš-nji kavarni je bil vajencu ukraden iz kovčega bankovec za. 20 K, natakarju pa za 50 kron. Policija je kot osumljenca, aretovala in sodišču izročila bivšega hlapca, kateri je pa bil izpuščen na prosto, poizvedbo se pa še nadaljujejo. Predvčerajšnjem je bila aretovana neka služkinja iz Dolenjskega, za katero sc jc nabralo precej obtežilnega ma-terijala zaradi nepoštenosti. Dekle jo je hotelo popihati čez »lužo«. V nekem tukajšnjem hotelu je bila služkinji ukradena srebrna ženska ura z veriži-co. Policija jo prijela iz službo odpuščeno služkinjo, katera je imela v kov-čegu več tuji predmetov, kakor predpasnikov, otroških oblek in čevljev. Policija je dognala, cla jc bij a orotovanka malonridna taina tatica, ki ie oškodo-
vala po vežah Kramaricc in kradla, kar ji je prišlo v roko.
lj Škornje prodajal. Predvčerajšnjim je policija prijela 281etnega dninarja Frana Omejca iz Medvod, ker je pri starinarjih prodajal par škornjev, o katerih provenienci se ni mogel izkazati. Izročili so ga sodišču.
lj Kdo jo pozna? V Červinjanu so sprejeli v bolnišnico neko žensko, ki je rekla, da se piše Marija Pelj, nato pa odgovarjala le z »ja«. Navedenka jc majhna, slabotna ter ima temnorjave lase in oči. Njena slika, je razstavljena v oknu osrednje policijske stražnice. Kdor bi jo spoznal, naj to čimprejc javi mostni policiji,
lj Izgubljeno. Zasebnica Marija Hajdrik je izgubila srebrno dolgo verižico. — Pisatelj g. Vladimir Levstek je izgubil srebrno uro s kratko srebrno verižico. Ura ima vrezane črke V. L.
lj čegavo je kolo? Pri policiji hranijo neko še dobro ohranjeno kolo, katerega lastnik je neznan. Kolo jc »Pre-ciosa« s tovarniško številko 125.573. Lastnik naj se zglasi pri policijskem uradu, soba št. 5.
—	Častnim meščanom je enoglasno imenovalo občinsko zastopstvo v Kor-minu namestnika princa II o h en -1 o ho za zasluge, ki si jih je pridobil s tem, da je cesar lani povzdignil Kormin v mesto.
—	Umrl je na Brezjah po dolgi in mučni bolezni fr. Roniuakl šink. franč. klerik, rojen v Brocleli pri Škofji Loki. R. I. P.!
Razne stvori.
Velik požar v Tahavi. Velikansk požar je uničil v Tahavi 50 hiš, med njimi tudi judovsko smagogo.
Šest oseb zgorelo. V ruski vas* Gorili je ob požaru zgorelo šest oseb.
>,Lakota na Kitajskem. Na; južnem Kitajskem 3,000.000 Kitajcev strada. Boje se, da izbruhnejo nemiri, če vlada ne priskoči strada jočomu prebivalstvu na pomoč.
300.000 mark dolga je zapustil V Berolinu tarnošnji stavbenik Beutzen in pobegnil.
Plazovi. Iz Curiha poročajo: V Gop« pensteinu (kanton Wallis) so pridrli v dolino veliki plazovi. Nek plaz je zaprl reko Lonza, vsled česar jo bližnja vas v nevarnosti pred povodnijo.
50 otrok zastrupljenih s pokvarjeno jedjo. Iz Berolina poročajo, da je v nekem zavodu v Crefeldu obolelo 50 otrok vsled zavžitja pokvarjenih jedil, kakor tudi neka postrežnica. Dva otroka sta že umrla, trije na so v smrtni nevarnosti. Ostali bodo bržkone okrevali Zavod so zaprli ter uvedli preiskavo.
Na slovanskem jugu najboljie dro« že (kvas) so vsekako iz drožarne Josipa Košmorl, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8. Slovenska Straža, ima od njih lep dobiček. Priporočamo jih naj-topleje. Agitirajte za nje!
Hišo s 55 nadstropji grade v Nevi'-» Yorku. Hiša sama bo imela 35 nadstropij stolp nad hišo pa 20 nad-i stropi j.
Zaslužek v Ameriki. Poljedelski oddelek vlade severo-amoriškiii držav je razglasil statistiko o mezdah, ki jih dobivajo poljedelski uslužbenci v Združenih državah. Glasom tega poročila so mezde poljedelskih uslužbencev bile v letu 1910 višjo, kot kedaj v minulih letih, razlikujejo se pa po raznih državah. Ako se povprečno vzame vse države, dobi poljedelec na mesec 27.50 dol., dočim je pred 20 leti iznašala plača na mesec 18 33dol. Najvišja mezda se plačuje v daljnjem zapadu. Tarnošnji povprečni zaslužek iznaša 46 48 dolarjev brez hrane in 32 60 dol. s hrano vred; v prvi vrsti stoji Nevada z 51 dol. Potem prideta državi Montana in Washington, kjer znaša povprečna plača 50 dol. Najnižjo mezdo plačuje South Carolina, namreč 1650 dol. V državah takozvano nove AngležkO in v severno atlantskih državah jc iznašala povprečna mezda 33*19 dol. Mas-saehusetts je na prvem mestu z 37 50 dolarjev. S lirano so prinašale povprečno mezde 2165 dol. V južnoatlantških državah je bila povprečna mezda brez hrane 1975 dol in 1377 dol. s brano, West Virginia dela izjemo z 29 dol. V severnih osrednjih državah, vzhodno od Misisipija jc znašala povprečna mezda 3181 dol. Od vseh teh držav se je plačalo v državi Wisconsin 3725 dol., kot najvišja mezda. S hrano je bilo povprečno 22 94 dol. V južnih osrednjih državah je znašala plača 2190 dol. brez hrane in 1523 s hrano.
Gladnl Indijanci. Iz Otfavve Ont., Canada, v Ameriki se poroča: Iz Kas. \vanin okraja so došla poročila, da so Green Indijanci vsled velikega gladu napadli naprave Hudson Bay Co„ dn bi dobili živila. Nanadi so bi H odbiti-
Vlada je zdaj poslala v okraj konsta-blerje z živili. Glad je povzročila dolga in huda zima.
Telelonsko in brzojavno poročilo.
ŽELEZNIŠKO VPRAŠANJE BREŽICE—NOVO MESTO.
Deželni glavar pl. Šuklje je dobil od železniškega ministrstva sledečo brzojavko:
Dunaj, 29. aprila. Železniško ministrstvo odločno izjavlja, da ni bilo od Vašega blagorodja nikdar informirano v tem smislu, da se zavzema mestna občina Novo mesto za varianto železnice Brežice—Novo mesto na desnem bregu Krke s postajo v Kandiji. — Za železniškega ministra dr. Pesta.
S tem odpadejo vsa očitanja in natolcevanja ter sumničenja od liberalne strani v tej zadevi.
AVSTRO-OGRSKA POGAJANJA.
Dunaj, 29. aprila. Pri današnji konferenci med ministri ni bilo še mogoče priti do zaključka, zato se bodo konference tudi še jutri nadaljevale. Pred konferenco jc vojni minister baron Schonaich bil ocl cesarja sprejet v posebni avdijenci.
SPOMLADANSKA PARADA NA SCHMELZI.
Dunaj, 29. aprila. Danes cesarja vprvič ni bilo k spomladanski paradi dunajske garnizije na vcžbališču na Schmclzi. Mesto cesarja je pustil čete defilirati mimo sebe nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand. Prestolonaslednik je pohvalil tako čete kakor poveljnike in po paradi odjahal k cesarju v Schonbrunn, da mu o paradi poroča. Med parado je nad vežba-liščem plul monoplan. Ob 9. uri 14 minut se je namreč iz Dunajskega Novega mesta dvignil v zrak nadporočnik Bier in je ob 9. uri 39 minut bil nad Schmel-zo. Nato je plul proti Dunaju in je v višini nekako 1000 metrov trikrat obkrožil stolp sv. Štefana; nazaj proti Dunajskemu Novemu mestu pa ni mogel, ker je pihal preveč močan veter.
VSTAJA V MEHIKI.
New-York, 29. aprila. Poroča se: Vstaši so so sprli, ker večinoma ne odobravajo, da je sklenil Maderos z Dia-zom premirje. Kakih 800 vstašev je že zapustilo Maclero in hočejo na lastno pest voditi nadaljnji boj. V Berolin so došla iz Mehike zelo vznemirljiva poročila. V mehikanskih državah Gerero in Morelos so prisilili vstaši guvernerja, da pobegneta. Trije vladni oddelki so popolnoma uničeni. Položaj je tako opasen, da sc boje, cla napadejo vstaši glavno mesto, kjer je zgolj 4000 vojakov na razpolago proti vstašem.
New-York, 29. aprila. Pooblaščenec mehikanske vlade se je podal v Iluarez, da se pogaja z uporniki.
Za
JU.
Prvi pomladanski tedni so navadno Jas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzroeil način zimskega življenja: v ta namen opozarjamo na
alkalična kislina
To khlico zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdravljenje za toplice Karlovi vari, (VI.; Marijine in Frančiškove kopeli. 38 19
Izvirek: Giesshubl Sauerbruim,
felez. postaja, zdravilna kopališče pri Karlovih varili Prospekti sastonj in franko.
V	Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih ipecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami n vinom.
Zalnge pri Mihael Kastner-iu, Peter Lassniku in indrej Sarabonu, Ljubljana.	11152—49
V	vse slovenske družine,.Slovenca"! Agitirajte, da se po več oseb skupaj
iaroči na „Slovenca"!
TltZKK CJ*<Jj> 1-j.
Cene vel|ajo za SO
Budimpešta, 28. aprila.
3šenica za maj 1911......12 45
5šernca za oktober 1911 . . . .	11 55
!ž za april 1911.......9 66
)ves za oktober 1911.....7*60
Coruza za maj 1911......6 58
Coruza za julij 1911 . . . . .	6 59 Efektiv močneje.
Modeli 1911
12114 UP 4-ciMi 18 UP 4-ciliiMi 20 25 HP 4-oilinirti 35 40 HP 4-GilimHi 45 50 HP 4-cilindsrski Laurin
&
Klement
d. d.
896
lav.
Zaradi selitve se proda dobro ohranjen
za prav nizko ceno K 100 —	1378 1
Prisojna ulica št. 7 (na Friškovcu)
2)r. £do Slajmer
ordinira od 10-12 predpoldne 1343 'n	popoldne 3
izvzemši nedelje in praznike.
Zaloška cesta (nasproti šarabon-a) radi orožne vaje ne ordinira od 29. aprila do 28. maja.
___1269
Najlepše blago
za damske obleke, za črne salonske obleke, površnike, plašče itd., zajamčeno dobre, trpežne in pristne kakovosti dobavlja Frant. Marek, tovarna za sukno, Llberec, Čechy. — Prodaja na drobno in debelo. Tovarniške cene. Priložnost za najcenejši nakup. Zahtevajte vzorce! 1109
P. n.
Usojam si slavn. občinstvu najuljudneje naznaniti, da
olvorim ponedeljek, dne i. mojo
trgovino
s špecerijo in jesivinami
rJ
Dunajska cesta nspr. kavarni .Evropa'.
Priporočam se si. občinstvu za mnogobrojni obisk in beležim zago-tovljaje najboljše in najsolidnejše postrežbe z odi. spoštovanjem
1386	Janko Stupica.
L

Anton Volta
blagajnik „Gospodarske Zveze"
Frančiška Volta roj. Podlesnik
poročena Ljubljana, dne 29. aprila 1911.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
1377

Zahvala.
1388
Kranjska hranilnica je podarila Ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu po sklepa zadnjega občnega zbora zdatni znesek 500 K.
V imenu društva se za ta velikodušni dar najtoplejše zahvaljujeva.
V Ljubljani, dne 29. aprila 1911. ,
Fran Bar le, Ludovik Strice/,
t. i. blagajnik.	t. č. načelnik.
I! P. HSCNVi o,«.
se sprejme	1283 3
katera govori slovensko in nemško.
Poslano.
Ker gospod šauer, dimnikarski pomočnik pri g. Spitzerju in nekdanji moj poslovodja, pr: enih strankah govoriči, rta je moj poslovodja pri drugih strankah pa zopet, da ima že lastne koncesijo, izjavljam, da gosp. šauer ni pri men: nič več poslovodja, in tudi nima samostojne koncesije, in svarim stranke v njih lastno korist Istotako opozarjam, da gosp. Šauer ni opravičen sprejemati plačila za mojo osebo.
Ljubljana, 29. aprila 1911.
1381
Elizabeta Pošvar.
za majski tersr.in sc takoj odda s 4 sobami ter kuhinjo itd. — Več pove Franc Šuštar, Spod. Rožnih Št. 242.	1293 ;s
1385
Dne 28. marca 1911 pogorela mi je moja opekarna; zavarovan sem bil pri
na Dunaju, ki je že 31. marca potom generalnega zastopa v Ljubljani ceniia škodo in mi izpSačala zavarovalno vsofo v znesku K 3000 brez vsakega odbitka. Za izredno hitro in kularitno rešitev moje škode se zahvaljujem
na Dunaju in to zavarovalnico najtopleje priporočam.
Nova Sušica, dne 12. aprila 1911.
Anfon Samsa, 1. r. Vinko Gustineič, 1. r.
pri«.
ija Ambrošič, 1. r.
zavarovanec.
X X
X X
X X X X X X X X
Naznanilo.
13S4 3
Oblastveno izprašani in koncesijonirani zidarski mojster IVAN
ZNIDHRČIČ naznanjam si. občinstvu, da
m več f
K
ter nisem več za njih nadaljna dela odgovoren, pač pa kakor že več let, sem tako zmiraj naprej v družbi lc z g. IV. STEPflNČIČEM.
Za nadaljna naročila sc toplo priporoča ter udano bilježi.
Žnidartič & Komp.
X X X X X X X X X X X X X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx

^■MMBiUibMl
KaHmna.
pob i z k i; ce. riJ, r. c/ * ■•1;.• cJ v1,i - £

Oblastveno autorizirani in zapriseženi
Geometer Lisec
Llnbliana. Sodna ulica št. 3
prevzema vse
zemljemerske zadeve
pri najhitrejši izdelavi in pri najnižji ceni. 953
Išče se ■ v ■ ■ v
kocijaz
oa graščino blizo Ljubljane, kateri mora biti pošten, trezen, marljiv in zanesljiv, vajen konj in snaženja konjske oprave, vozov itd., kakor tudi vešč poljedelskega dela, samski in ne pod 39 let star. — Plača po dogovoru prav dobra. Naslov se izve pri upravništvu „Slo-
venca
u
1369
STHN0UHI1JH
■ 3, 4, ali 5 sobam! kopeljo, električno raz-ivetljavo se oddajo za avgustov termin. Poizve se Poljanska cesta 22, pritličje na desno. 1387 3
VVVVVVVVVVVvv
1363
Haprodai sta
due hiši
v najlepšem kraju gorenjskem, kjer je promet tujcev v najživahnejšem razvoju. Obe na vele-prometnem prostoru. Veni dobro idoča gostilna, acetilinska razsvetljava in vodovod. Druga pripravna za trgovino z lepim vrtom, več gozdnimi parcelami, travnikom in par njivami. Pro-dasta se zaradi preselitve. Kje ? se izve pri upravništvu ,Slovenca' pod šifro »Velik promet".
veleprima, najboljše kakovosti, rumeno-mesnat, semenski in za živež, odda po po nizki ceni v vsaki množini tvrdka
Iv. H. Hartmann nasl. H. Tomažič, Ljubljana.
Proda se ro St. Uidsi m w
nasproti cerkve s hišico in oralom sveta, s sadnim drevjem in gozdom. Cena 3800 K. Več se izve pri upravi »Slovenca«. 1321 l
Mirna stranka
'v v
isce
t 2 sobama ali vsaj 1 veliko sobo, kuhinjo in pritikli-nami za mesec avgust. Najraje v bližini sv. Petra cerkve ali Poljanske ceste ozir. okolica. Naslov pove uprava „Slovenca".	1357
Mesto K i 10-- samo po KS01-s »Torpedo" prostim tekom po K 05"— prodajam za reklamo nova prvovrstna kolesa znamka »Stiriati-Gn.z" modeli 1011 s 3 letnim jamstvom, sv "e, močne pnevmatike po K 5'-, (j--, 7'-; cevi po K 3"50, 4'-, 5'—. Vse potrebščin?, popravljanja, emajliranje in poniklanje poceni. Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni!
Cenik zastonj in franko!	1185
Tovarniška zaloga koles in šivalnih strojev
R. Wefssbsrg, »maj II.,
Untere Donaustrafie 23 II!.
šot začetnik želi stopiti v službo v trgovino ttešano-špecerijske ali galanterijske stroko. Naslov pove upravništvo ..Slovenca" pod šifro ..Začetnik".	1373
Hotel Južni kolodvor
co
55
-i—
Slavnemu p. n. občinstvu naznanjava najvljudneje, da sva s 1. majem t. 1. prevzela
Kolodvorska ulica 43.
Radi neposredne bližine južnega kolodvora priporočava posebno lepo opremljene sobe za tujce. Postrežba točna in po zmernih cenah. Izborna kuhinja in pristna štajerska ter kranjska vina.
Za obilen obisk sc priporočata velespoštovanjem
Avgust in Leopoldina Stelzer.
Štev. 11.262.
Razglas.
Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani se bodo s pričetkom šolskega leta 1911/12 nanovo sprejemali gluhonemi šoloobvezni otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov.
Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod so:
t. Glulionemost ali takšna stopinja nagluhosti, da se dotičnik s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika;
2.	izpolnjeno 7. in ne še prekoračeno 12. leto življenja in
3.	primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje.
Od sprejetja so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe. Ravnotako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna priučiti se glasovnega jezika, ki so v veliki meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo.
Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu: dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času.
Gojenci morejo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobiti stanovanje in hrano proti plačilu letnega zneska 300 K.
Znotranji gojenci dobe vso preskrbo v zavodu; vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti s predpisano vrlino obleko in s potrebnim perilom. Znotranji gojenci morajo v zavod sledeča oblačila v dobrem stanu in zaznamovana s seboj prinesti, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje črevljev, 6 srajc. 6 spodnjih hlač. 6 parov nogavic, 0 žepnih robeov in dežnik; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje črevljev, 6 srajc, 6 spodnjih kril, 0 hlač, 3 naprsne jopice. 3 predpasnike, 6 parov nogavic, 0 žepnih robcev in dežnik.
Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem notranjih gojencev v zavod je
do IO. junija t. I. vlagati pri vodstvu ustanovnega zavoda
za gluhoneme v Ljubljani.
Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami:
a) z rojstnim listom, b) z izpričevalom o cepljenih kozah, c) z zdravniškim izpričevalom o gluhonemosti z napovedjo, kako je ista nastala in o telesni zmožnosti, č) z domovinskim listom, d) s šolskimi naznanili, če jih ima dotičnik.
Kadar se prosi, da bi se dotičnik sprejel za znotranjega gojenca, je priložiti vrhutega izkaz o premoženju ali pa zavezno pismo, da bode plačeval po 300 Iv preiskovalnih stroškov na leto.
Pristavlja se še, da se prošnje, ki bi dospele po 10. juniju t. 1. in ki bi se ne vložile predpisanim potom, to je pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme ali ki bi bile pomanjkljivo opremljene, ne bodo uvaževale.
C. k«5®» deželna vlada za Kranjsko^
V Ljubljani, dne 14. aprila 1911.
1354
Naznanilo.
Podpisani naznanjam, da izvršujem sedaj 1372
svojo zidarsko - stavbensko obrt
sam z g. Francem Zlgonom, in ne več v društvu z g. Iv. Stepančičem.
Pisarna je še vedno v hiši g. Jakšeta „pri Slonu", pritličje na desno.
Slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini se najuljudneje priporočujem ter jamčim za solidno delo.	Z velespoštovanjem
Ignacij Spacapan,
V Novem mestu, dne 27. aprila 1911.	zidarski podjetnik.
Oklic.
Nc. VIII.
213 It"
Na predlog g. Milic Lipovec vršila se bo dne 4. majnika 1911, ob pol štirih popoldne
javna prostovoljna dražba
posestva hiša št. 157 v Novem Vodmatu, uloga št. 335 kat. občine Vodmat. K temu posestvu spadajo poleg enonadstropne hiše, tudi gospodarsko poslopje s prostornim dvoriščem in vrtom.
V hiši se nahaja tudi nova peč za peka in je to posestvo posebno za kakega peka zelo prikladno.
Dražba se vrši v gori navedeni hiši.
Izklicna cena znaša 18.000 K in se nižji ponudki ne sprejmejo. Vsak ponudnik položiti ima pred dražbo 1800 K vadija v roke sodnega komisarja; ostanek kupnine pa mora plačati v enem letu po dražbi v treh četrtletnih obrokih s 5°/0 obrestmi, vendar pa sme delni znesek 16.860 K na posestvu s 5% obrestmi zavarovan ostati. — Dražbeni pogoji in zemljiškoknjižni izpisek so pri c. kr. okrajni sodniji ali v pisarni c. kr. notarja Ivana Plantana v Ljubljani jia vpogled.
V Ljubljani, dne 28. aorila 191 L
137?
Ivan Plantan,
c. kr. notar kol sodni komisar.
sprejmem v trgovino mešane stroke. Pred. nost imajo zmožne manufakturo in šivanja. Ponudbe Peter Sitar Jesenice, Gorenj. 1382 3
Uradnik (dve osebi) išče za avgustov termin svetlega solnčnega	1368 2
stanovanja
z dvema sobama in pritiklinami. Prijazne ponudbe naj se pošljejo pod »Uradnik« na upravništvo lista.
s^gi
Več stanovanj
je za avgust oddati na Poljanski cesti št. 6.	1379
Odda se
nopanje
v hotelu »UNION« IV. nadstropje v Franči« škanski ulici. Poizve se istotam.	1380 3
najboljše vrste, 1.1908. iz Seromel-skih goric, proda g. luatl Zech-fier U Brežicah in sicer belega liter po 60, rudečega liter po 56 vin. Vzorci se ne pošiljajo. Manje od 200 litrov se ne oddaja. Posredovalci izključeni.
959
V Hmeriko in Kanado
zložna,
cena in varna
vožnja s Cunard Line =
H mi 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia 2, maja, Carpathia 16. maja, Saxonia 23. maja 1911, iz Liverpoola: Lusitanija, največji in najlepši par-nik,29./4„ 20./5., 10./6., 8./7., 29./7. 1911. A\auretania, 13./5., 3./6., 24./6., 22.17. 1011.
Pojasnila in vožne karte pri Rndrej Odlasek, Ljub« ljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork III. razr. K 180"— za odraslo osebo vštevši davek in K 100"— za otroka pod deset let vštevši davek.
tovarnar slamnikov iz Domžal
prodajam 3. maja t. 1. na sv. Jakoba trgu
1383
Velika zaloga!
Ivan Kacin
Polhov Gradec p. Ljubljani
Izdelovalnica harmonijev po najnovejšem ameriškem sistemu. Izdelujejo se barmo> niji za cerkve, šole, pevska društva i. t. d.
Sprejemajo se popravila vseh vrst harmonijev, tudi na dom. Na zahtevo se dobijo klavijature za harmonije, orgije in klavirje, potem jeziki za harmonije, piščalke za orgije in strune za klavlrjo itd.
IkST Cenik gratis in franko.
U -
Mrii Jirni dom
priporočan od zdravnikov, sprejema
bolnike na živcih, 'udiS,rnc
histerične, bolne na srcu, želodcu,
i pa take ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. — prospekti'na zahtevo zastonj.
T)r.f ran Čeh, Gornja sv.l^ungoia
pri //lariboru.
mm
*	Spomin na prvo sveto obhajilo.
lavnokar so izšle krasno izvršeno sli-o v spomin prvega sv. obhajila s po-ebno primernim passepartout-okvir-fni in slovenskim napisom; opremije-,e so tudi s posebnim prostorom, ka-jor se napiše obhajančevo ime, I a k o [a ima v njih trajen spomin tega, za elo življenje velopomemhnega, sreč-ega dne. Vsak obhajanec ho srčno ve-C1 umetniško izvedeno podobe, ki naravi vkljub nizke cone vtis dragocena darila. Spominke jo založila »Ka-oliška Bukvama« v Ljubljani in jih irodaja po nizki ceni, samo 40 vinar-cv izvod.
Spomini na prvo sveto obhajilo so
dobijo tudi pod finim celuloidom; sti so prirejeni, da sc postavijo na prijaven prostor ali obesijo na steno in cljajo 90 vin. za izvod.
Ža majnikovo pobožnost priporoča Katoliška Bukvama« v Ljubljani:
Kerčon, Salve Reg:na ali razlagale molitve Češčena bodi Kraljica za .inarnično opravilo. Okusno vezano deča obreza 2 K, zlata obreza 2 Iv 40 h.
Kerčon, Šmarnice. Marija podoba pravice. Okusno vezano, rdeča obreza K, zlata obreza 2 K 40 h.
P. Ladislav, Šmarnice. Marijine iednosti in dobrote. Vezano, rdeča ob-cza 2 lv, zlata obreza 2 Iv 40 h.
Vole, šmarnice. Marija v predpo-lobali in podobah. Okusno vezano, deča obreza 2 K, zlata obreza 2 K 40 h.
Godec, Devica verna. Šmarnice. Dkusno vezano, rdeča obreza 1 K 40 h.
Morzinger, Das Blumenreich im Dienstc der Gottesmutter. 2 K.
*	Slava Brezmadežni, cerkvena pesmarica za Marijine družbe. Po p. \ngelikovi izdaji uredil in prenovil Stanko Premrl, stolni kapelnik in vod-
cecilijanske šole v Ljubljani. Cena jroširanemu izvodu 1 K 20 h, v zelo trpežnem platnu vezanemu 1 K 80 h. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je avnokar to priljubljeno in že pogrešano pesmarico izdala v novem natisu. Ista obsega večinoma že iz prejšnjo zbirke znane napeve. Ker jc bilo v stari izdaji nekaj napevov za današnje razmere na cerkveno-glasbenom polju neprimernih, je gospod profesor Premrl iste v novi izdaji izpustil in nadomestil z boljšimi. Dodal je še par drugih napevov domačih skladateljev. Večini napevov je tudi harmonizacija zboljšana in besedilo popravljeno, deloma novo. Gospod prireditelj se jc strogo oziral na to, da je ohranil, koll-iov je le mogočo, original stare izdaje. Priredba te dobrodošle pesmarice, ki je prišla izpod peresa našega odličnega strokovnjaka, nc potrebuje nikakšnoga priporočila. Opozarjamo samo naše cerkvene pevske zbore, posebno pa še Marijine družbe, katerim je omenjena pesmarica namenjena, da pridno sežejo po njej. Dobi in naroča se v »Kato-iški Bukvami« v Ljubljani. Na ogled se ta pesmarica nc bode razposlala.
New-York in London nista prizanašala niti evrop It celini ter je velika tovarna srebrniric prisiljena, oddati v o svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih 1111 i. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
K 14-40 in sicer:
6 kom. najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebr. vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat.srebrnih kavinih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrno zajemalnico za julio; lj
1	kom. amer. pat. srebr. zajenialnico za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašic ;:a podklado;
2	kom. elegantnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za faj; 1 kom. najfinejša sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 14-40. Vseh teh 42 predmetov jc poprej stalo K 80' — ler jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni K 14-40. Atneričansko pat. srebro jc znano, je skozmskozi bela kovina, ki obdrži bojo srebrn 25 le;, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-tu inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem sc s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, dn si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno
priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v A. Hirschbertj-a eksportni hiši amer. pat. srebrnega blaga
na lunaii ll„ RBD&randstrasse 19, S. L. Telefon 14507.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošljc. — Čistilni prašek žil nj.o 20 vin.— Pristno le z zraven natis- - o njeno varstveno znamko (zdrava	.J/U
kovina), — Izvleček iz polival, pi- v £Cin: Bil semspošiljatvljo krasne » J3» • garniture jako zadovoljen. Ljub- ^ tjana. Oton Bartusch, c. kr. stotnik y*V & v 27. pešpolku — S pat. srebrno r garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Kožauc, dekan v Mariboru. — Ker jc vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi poš-ijete šo eno. Sent Pavel pri Preboldu, lir. Ka-mlio Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael Kovačevie, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobru 1904.	310S
|| P|3
Priznana na~eeč|a, resniCno domača, že 25 let obstoječa ekspertna turdka.
Franc Men, nrar
samo nasproti Frančiškanske ccrkvc
največjih tovarn švicarskih ur »Union* v Genovi in Biclu
on torej laliko po originalno Hooarntških canaS?
garantirano zanesljive, v vseli legali in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno
znane
z matematično preciznim kolesjem v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
637
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
m
MAGDE BIKCI" BClGiHtJ
Podružnica na Dunaju: III. Krn Keumarkt štev. 21.
•i
Patentni lin
z brezventilnim preciznim upravljenjem. Originalno strojedelstvo Wolf 10—800 k. s. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
3329 26
Dosedaj izdelanih na 720.000 k. s.
G. Rumpel, Ing., Dunaj
FNIgalka IpbJjana, lailSerjeua nI. št. 7.
: Pristno tinto blago:
za pomladansko in poletno sezono 1911.
= Kupon =
3-10 metr. dolg, za kompletno moško obleko
suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le
1	kupon	7 kron
1	kupon	10 kron
t	kupon	12 kron
t	kupon	15 kron
1	kupon	17 kron
1	kupon	18 kron
1	kupon	20 kron
Kupon za črno salonsko oble ;o K 20- kuker tudi blago za površnike, turlstovske obleke, svileni kamgarn itd., pošilja po tovarniški ceni kot rcclnu in solidna, dobroznana 467 (10)
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Irahof v Brnu
Vzorci zastonj in franko. Vsled direktnega naročila blaga pri tvrdki Siegcl-Imliof iz tovarne imajo zasebniki nirogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaga. Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naročila sc izvrše najskrbtieje, natančno po vzorcu.
>ve stavbeni
li
za promet in vsako obrt, najvažnejši prostor v Prulali na vogalu pri novem šolskem poslopju poleg v najkrajšem času zgrajenega mostu, ki bo vezal celo trnovsko stran od mestnega loga čez Ljubljanico s Prulami ter celo dolenjsko stran, se prodasti pod najugodnejšimi pogoji. Več se poizve pri upravništvu „Slovenca".	1078
z—m
.LM

(poprej Henrik Kom)
pokrival slreli in klenar, vpellalec strelovodov ler iosialaler vodovodov -
Ljobljai, Slomškovo ulica 3 in 19
Podružnica : Stari trg 9.
Priporoča sc prcčastiti duhovščini za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streli z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
m
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-ce-mcntno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno i a poštnine prosto.
(£s!IT Izprašan optik
Ljubljana, Stari trg 26
priporoča, veliko zalogo očal. ščipalcev, toplomerjev, barometrov ter vse optične izdelke.
Očala in ščipalci po zdravniškem iceptu.c
Popravila se izvršujejo dobro in ceno.
Ceniki brezplačno.	971
, JJ M M «1
priporoča po najnižjih cenah 52—1
5?8
'•^rao
HK.-.MB
»SKtKK, SiJKVtf.^Jlt,« SZU
Zastopnik ing. R. FodkraJSsk
>attt»-wiar**mmi>*Mmw. .aNia
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične zu gostilničarje pripravne, priporoča	,,
iftm^T- ...............ii.— — —-. - kijr
Ivan BajžGlj, Ljiianav
Marije Terezije cesta 11 (Kolizej).
Ravnokar so izšle najnovejše plošče 25 cm. premera po K 3'50, 1000 igel samo 2 K. — Ceniki na zahtevo lranko.	1 1
onr>ir*r«7»r
centralne knr-
i.!. i
__R
pred denarnim polomom se zavarovati
in svoj denar najbolje varno naložiti more gotovo vsak. kdor kupi nad 50 stavbnih parcel obsegajoče zemljišče ali samo četrt tega, med državno Celovško gorenjsko cesto in državno železniško progo blizu kranjske deželne kmetijske drevesnice v Gornji Šiški ležečega zemljišča, ki je od Ljubljano oddaljeno 20 minut pešlioda.
Svet je tu vsepovsod brez vsakega močvirja, peščen, ter je na izvenredno zdravem svežem zraku. Romantičen razgled na gorenjske snežnike in po ljubljanski okolici. Svet je v prvi vrsti najbolj prikladen za delavska stanovanja, ki jih v tej bližini glavnega mesta silno primanjkuje, in za uslužbence prihodnje niehanično-žclczniške delavnice v Spodnji Šiški; tudi za gospode penzijoniste in letovičarje so stavbišča zelo primerna. Velike važnosti je ta kompleks tudi za večje industrij clne namene, ker jc najživahnejši promet z Ljubljano in gorenjsko stranjo.
Pripomniti je še, da je c. kr. kranjska deželna vlada že 1.1910. odobrila novi regulačni načrt za Spodnjo in Zgornjo Šiško z mnogoštevilnimi ulicami in cestami. Odplačilni pogoji za nakup teh stavbišč so odmerjeni tako ugodno, da si more vsakdo omisliti del zemljišča, ako lo nekoliko denarja na celo vsoto takoj odplača. Natančni pogoji in olajšave po osebnem dogovoru se poizvejo pri lastnici Rozaliji Starkel v I.jubijani, Metelkova ulica 5, pritličje na levo. — 1'osredovalni zastopniki izključeni.	S90
se priporoča si. občinstvu za nmogobrojen poset, zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstno duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. Sli iii!
KONJAK
891
star, pristen destiiat dalmatinskem vina jc najboljše sredstvo za slabotne in rekonva/csccnte. - Dobi se edino pri tvrdki:
Br. Novakovič, Ljubljana.
se prodasti. Prva v bližini Ljubljane, s 4 stanovanji in lepim ograjenim vrtom; druga jc 5 minut od kolodvora Vi/.marje pri okrajni cesti, pripravna za vsako obrt. Okoli hišo je velik ograjen vrt, v hiši je vodovod. Kadi prijazne loge jo pripravna za lotoviščarje ali gospoda v pokoju. Pojasnila daje Pcdrekar Gregor, v Vižmarjih št. CI.	mi
Hranilne vloge obrestuje po
brez
aMS-JKU


Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar. - Posojila na zemljišča daje po 43/4 °,o in 5°/o. - Daje posojila na amortizacijo na vsak poljuben načrt, dalje na menice in vrednostne papirje.
OradsiB ure vsak delavnik od 3. do 12. dopoldne.
Za varnost vloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in davčno močjo. Vsaka špekulacija z vloženim denarjem je po pravilih odobrenih od c. kr. dež. vlade izključena, zato je denar v hranilnici popolnoma varno
naložen in se ni bati nobene izgube. &«
-----------
Hranilne vloge obrestuje po
brez odbitka.
J
Ustanovljeno v letu 1842.
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Črkosiikarija
likarja, pohištvena in stavbena pleskarja
Ljubljana, mirnim cesia
nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in lastilo za sobna tla. Marx~emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpreraen-Ijive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za __________'LJ^zz^zzzrzzzz sobne slikarje, zz,
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine Lake angleške za kočije, lake |§ za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete jjgg ________ spanje.
1IWM> « r»e f.MtmHNItn
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
lic.)