Irieriška Domovina A/_y G A- l«l— H OIWIE S/3^ iMCMCAN IN SMUT IN LAMOUAO« ONLf NO. National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 13, 19G9 tLOV€NIAN MOftNINO N€WS?AHfii ŠTEV. LXVII - VOL. LXVII Zakaj zahieva Peking vrniiev "diplomata"! Odpravnik kitajskega poslaništva v Haagu, ki je zaprosil za politično zatočišče v ZDA, je dober poznavalec rdeče kitajske špijo-naže. AMSTERDAM, Hol. — Vlada rdeče Kitajske je zahtevala od Nizozemske in od Združenih držav, da ji izroče odpravnika poslov poslaništva LR Kitajske v Haagu, ki je pretekli mesec zapustil svoje mesto in zaprosil najprej za varstvo in politično zatočišče na Nizozemskem, nato pa v Združenih državah. Vprašanje pobega tega kitajskega diplomata utegne biti huda težava pri srečanju zastopnikov ZDA in rdeče Kitajske v Varšavi 20. februarja. Liao Ho-Shu je bil v poslaništvu v Haagu od leta 1963, kot gospodarski strokovnjak se je posebno prizadeval za nizozemske investicije na Kitajskem in v tem tudi delno uspeval. Ko je Peking poklical vse svoje poslanike z izjemo onega v Kairu leta 1967 domov na “prevzgojo”, je postal Liao Ho-Shu odpravnik poslov poslaništva. Ves čas je bil tudi glavni obveščevalni člen v rdeči kitajski špijonaži v Srednji in Zahodni Evropi. Glavni kitajski vohunski središči sta sicer v Bernu v Švici in v Parizu, toda v Haagu je središče za vzdrževanje vezi z vsemi kitajskimi vohuni v svobodni Evropi. ■Liao je tako imel v svojih ret-kah lep vozel niti. V zadnjih tednih je opazil, da je izgubil zaupanje svojih predpostavljenih. Videl je, da ga stalno nadzirajo in da bo njegove svobode kmalu konec. Odločil se je za beg. Poskrbel je najpreje, kot trdi poročilo iz Hong Konga, za pobeg svoje žene in obeh otrok iz Kitajske v Hong Kong, nato pa se je pretekli mesec nekega mrzlega jutra javil nizozemski policiji in zaprosil za varstvo. Nizozemci so mu varstvo dali in ga začeli spraševati o njegovih tajnah. Nizozemski pravosodni minister je dejal, da Liao ‘ve neverjetno veliko’. Nizozemcem je, kot je dejal eden njegovih zasliševalcev, povedal “vse od A do C”, toda Amerikancem, h katerim je hotel, pa vse od “C do Z”. Pretekli teden je prispel v ZDA, kjer sedaj pripoveduje in razkriva vse podrobnosti rdeče kitajske vohunske mreže v Evropi. Da to Peking jezi, je jasno, toda, če upa, da mu bodo ZDA Liao Ho-Shu j a izročile, se bridko moti. Ta je doslej najvišji predstavnik Kitajske v tujini, ki je kdaj zaprosil za zatočišče v svobodnem svetu. fz slov. naselbin Sueški prekop sedaj najvažnejši za ZSSR LORAlN, O. — Preteklo nedeljo je umrl v Cleveland Glinici 44 let stari Joseph Reising, zaposlen v U.S. Steel, rojen v Graftonu, laran sv. Cirila in Metoda in član ADZ št. 60. Njegova mati Mary Justin je bila Slovenka in dobro znana tako v Lorainu kot v Clevelandu. Še bolj splošno je bil poznan njen brat Frank Justin. Pokojnik je zapustil ženo Dore thy, sinova Josepha in Franka, hčer Mrs. Robert Russ, enega brata in 5 sester. Pogreb je bil iz Bodzash pogreb, zavoda včeraj dopoldne v cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer je župnik rev. A. Rupar opravil sv. mašo, nato na Kalvarijo. Nixona odobrava 59% PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod je koncem preteklega tedna končal prvo povpraševanje o stališču javnega mnenja do novega predsednika ZDA. Od povprašanih je 59% izjavilo, da jim je dosedanje Nixonovo delo v Beli hiši všeč, 5% z njim ni zadovoljnih, 36% pa nima še no-aenega jasnega stališča. zraelci sestrelili sirijsko vojno letalo JERUZALEM, Izrael. — Včeraj sta prileteli dve sirijski lovski jet letali MIG 21 nad Golansko višavje, ki so ga zasedli Izraelci junija 1967. Izraelska lovska letala so napadla sirijski letali. Eno od sirijskih letal je bilo zadeto in je padlo na tla v Siriji, drugemu pa se je posrečilo u-makniti. Kratko izraelsko poročilo trdi, da so se vsa izraelska letala vrnila na svoja oporišča. SAIGON, J. Viet. — Včeraj je prišlo do dveh večjih spopadov severno in severozahodno od glavnega mesta. V njih je bilo 131 rdečih mrtvili, zavezniška stran pa je imela 7 mrtvih in 15 ranjenih. — V preteklem tednu je bilo v bojih skupno mrtvih 183 ameriških vojakov, ranjenih pa 1315. Vremenski prerok f| pran: Oblačno in mrzlo z naletavanjem snega. Najvišja temperatura do 30. Sueški prekop je bil dolga leta najvažnejši za Veliko Britanijo, za Francijo in delno za Italijo, sedaj je, kot kaže, za — Sovjetsko zvezo. KAIRO, ZAR. — Sueški prekop so pred 100 leti zgradili Francozi pod inženirjem Lessep-som, pa je nekaj let kasneje prišel pod nadzor Angležev, ker je bil osrednji, temeljni člen v pomorski poti London-Gibraltar-Malta- Port Said-Aden-Bombay-Singapur-Hong Kong, oziroma Sidney-Auckland. Britanski imperij je odšel v zgodovino, z, njim britanska pomorska moč. Prav tako je propadel francoski imperij v Afriki in v Indokini. Suez za Britanijo in Francijo ne pomeni več tega, kar je pomenil nekdaj. Britansko dediščino kot vladarica svetovnih morij je nasledila Amerika, njene ladje nadzirajo svetovna morja. Poleg Združenih držav se je v zadnjih letih začela naglo uveljavljati kot pomorska sila Sovjetska zveza, ki je ves čas svojega obstoja veljala za izrazito celinsko silo. Sovjetske trgovinske, ribiške, pa tudi vojne ladje plovejo po vseh svetovnih morjih. Njihova najboljša in stalno prosta pa so le pristanišča ob Črnem morju ter Murmansk na polotoku Kola. Črno morje je zaprto, vrata vanj čuvajo Turki. TI so povezani z NATO in z ZDA, pa vendar hočejo živeti v miru in dobrem sosedstvu tudi z Rusi. Tako ne delajo ruskim vojnim ladjam nobene težave pri skozi Bospor in Dardanele. Po zgodbe o njegovih grozodejstvih zadnjih vesteh iz zavezniških in ! turških virov Ankara večkrat Churchill ni imel nič pri smrti Sikorskega? LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade Harold Wilson je dejal v parlamentu, da so trditve Rolfa Hochmutha v njegovem delu “Vojaki”, da bi pokojni predsednik britanske vlade W. Churchill naročil “nesrečo” letala, v katerem je bil predsednik poljske begunske vlade gen. Sikorski, “nespodobna in podla obtožba”. Wilson je povedal, da je pregledal vse uradne dokumente o tej letalski nesreči, pa ni mogel dobiti nobene sledi o kaki zlobni nameri proti Sikor-skemu. R. Hochmuth trdi, da je dal W. Churchill Sikorskega “spraviti s poti”, ker je bil huda motnja v odnosih med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Sikorski je našel smrt leta 1943 v nesreči britanskega letala. Govorice, da je bil gen. Sikorski umorejn, so se začele širiti že takoj ob njegovi smrti. R. Hochmuth trdi sedaj, da ima za to “dokaze”. * v Spremembe v ZSSR? LONDON, Vel. Brit. — Svobodna Evropa pazljivo zasleduje dogodke v Kremlju, pa vendar ne more dognati, kaj se tam prav za prav dogaja. Večina je prepričana, da obstoje trenja v Politbiroju, ki se kažejo v vedno večjem pritisku na omejevanje svobode doma in na vračanje k stalinizmu. Stalina, ki ga je nekdaj Hru-ščev vrgel 8 presloj*, ao njegovi nasledniki zopet postavili nanj. Partijsko glasilo “Komunist” je ; Stalina znova proglasilo za “iz-plovbi rednega vojaškega vodnik a”, PROTIRAKETNA OBRAMBA BO PRECEJ DRAGA STVAR “Tenka” obrambna mreža, ki bi naj bila sposobna prestreči manjše število “preprostih” medcelinskih raket, bo po zadnjih računih stala precej več kot 5.5 bilijonov, kot so prvotno cenili. Karkoli “popolnejšega” bo stalo 5 in 10-krat toliko in več. Tudi take visoke številke zagovornikov protiraketne obrambe ne strašijo. W A S H I NGTON, D.C. — O- glave jačine 10 kilotonov, bodo bramba naše dežele pred medce-i imele nalogo uničiti sovražne Talinskimi raketami in jedrskimi (kete, ki bi prodrle zunajno o-bombami, ki bi jih te nosile, je v brambno mrežo, ospredju razprav v obrambnem Učinkovitost protiraketnega o-tajništvu in v Kongresu. O^brambnega sistema Sentinel, ki brambni tajnik Laird je predlo ga ZDA začele graditi, je par dnevi povedal, da bo delo .dvomljive vrednosti. Uspešen na gradnji te obrambe skoro ob- naj bi bil proti raketam, za ka-novljeno, četudi se je večje šte- kršne računajo, da jih bo mogla vilo senatorjev pod vodstvom E. zgraditi tekom naslednjih 10 let pa za “izmišljotine’' Egipt potrebuje še eno leto in pol za priprave KAIRO, ZAR. — Ruski vojaški strokovonjaki, ki skrbe za vežbanje Naserjeve vojske, priznavajo, da egiptske oborožene sile še niso sposobne za uspešen nastop proti Izraelu. Zagotav-ajo, da bo v poldrugem letu po-ožaj že popolnoma drugačen. zamiži, ko ruske vojne ladje na poti v Črno morje in iz njega kršijo mednarodno pogodbo, ki to plovbo ureja. Ruske ladje iz pristanišč ob Črnem morju imajo v vzhodno Afriko, južno Azijo in vse druge dežele ob Indijskem oceanu najbližjo pot skozi Sueški prekop. Zato gre njegovo zaprtje Moskvi tako na živce. Pritiska na Egipt in na Izrael, da bi se na kak način sporazumela in omogočila odprtje prekopa. Naser bi to verjetno brez nadaljnjega storil, Izraelci pa imajo v tem vzvod, ki ga nočejo dati iz roke brez primerne cene. Plovba iz Črnega morja mimo Gibraltarja v Atlantik in okoli južne Afrike v Indijski ocean je za Ruse dolga, veliko daljša kot za Angleže in Francoze, daljša kot za Italijane. K. Kennedyja odločno izrazilo proti temu. Odpor proti gradnji obrambe pred medcelinskimi raketami je precej močan tudi v Predstavniškem domu in delu javnosti. Nasprotniki protiraketne o-brambe trdijo, da ta ne bo uspešna in da bo njena gradnja oteževala razgovore o omejitvi oboroževanja med ZDA in Sovjetsko zvezo. Po njihovem mnenju je to razmetavanje javnega denarja, ki ga potrebujemo veliko bolj za odpravo slumov in za boj proti revščini v naši deželi. Zagovorniki gradnje protiraketne obrambe, med katerimi je sen. John Stennis, načelnik od bora za oborožene sile, so odločeni poskrbeti za gradnjo te o-brambe, pa naj stane karkoli že. V Pentagonu so povedali, da doslej predvidenih 5.5 bilijonov ne bo zadostovalo niti za gradnjo “tenke” obrambe, ki bi bila sposobna prestreči kitajske “preproste” rakete. Razkrili so tudi, da bodo splošno zunanjo mrežo, ki jo bodo sestavljale rakete Spartan, dopolnjevale postojanke krajevne obrambe raket Sprint. Rakete Spartan bodo oborožene z jedrskimi bombami jačine 2 megatonov in bodo imele nalogo prestreči sovražne medcelinske rakete že v razdalji 400 do 500 milj od meja ZDA, rakete Sprint, ki bodo imele atomske Gverilsko vojskovanje na univerzah zgublja simpatije javnosti CLEVELAND, O. — To, kar uganjajo že več kot par let študentje, ki pripadajo “novi levici”, na naših prosvetnih u-stanovah, posebno pa na univerzah, je v začetku uživalo simpatije vse naše napredne javnosti. Javnost je pri tem precej nekritično ustvarjala svoje stališče do izgredov na univerzah. To ji ni bilo mogoče zameriti. Pojav študentovskih izgredov je bil zanjo nekaj novega. Ni si mogla takoj ustvariti prave slike, kaj tiči za študentovskimi nemiri. Šele počasi je dognala, da organizirajo študentovski levičarji svoje gverilske podvige na u-niverzah po določenem sistemu, ki je v svojem bistvu kaj preprost. Začeti je treba vsako akcijo na univerzah z u-pravičenimi zahtevami. Teh ne manjka, kajti nobena univerzitetna uprava ni popolna, vsaka ima svoje hibe, vsaka dela napake. Prvi seznam študentovskih pritožb in zahtev je torej vreden premisleka in pogajanj. Študentovske akcije pa so deležne simpatičnega o-dobravanja. Ko levičarji dosežejo tako stanje, postanejo nestrpni, z a h t e vajo zmeraj več, grozijo zmeraj bolj z nasiljem in ga končno tudi začno izvajati. Pri prvih študentovskih nemirih je ta proces trajal precej dolgo. Sedaj so ga organizatorji študentovskih izgredov že močno skrajšali. Kaj hitro stavijo pretirane obtožbe in zahteve kaj hitro preidejo k nasilju: “okupirajo” uradne upravne prostore, pa tudi učilnice, zavirajo dohode do predavanj, “organizirajo” svoje uprave. Obenem vztrajajo na zahtevah, ki spravljajo univerzitetne uprave v podrejeni položaj, učnim močem pa jemljejo pravico, da imajo glavno besedo pri sestavljanju učnih programov. Seveda ne kažejo prav nobenega spoštovanja do tuje lastnine, posebno ne do javne. Vse to se je godilo in se godi pred'javnostjo, zato poskrbijo televizijske mreže. Kot smo rekk, je javnost v začetku spregled avala vsa študentovska pretiravanja in jih blagohotno prenašalo. Morda je to trajalo predolgo. Pa so že poleti začeli to javno kritizirati ravno najuglednejši ameriški pedagogi in profesorji. Pred novim letom se je oglasil kalifornijski guverner Reagan in kratkomalo izjavil: učne ustanove so ustvarjene za študiranje in ne za levičarske podvige. Javna uprava mora poskrbeti, da lahko nemoteno študirajo vsi tisti, ki jim ni do študentovskih akcij. Teh načel se bo držala njegova uprava in za dosego svojega cilja rabila vsa sredstva, ki jih ima po zakonu na razpolago. Mislili smo takrat, da bodo samo republikanci dali R e a g a nu prav. Pa se je kmalu pokazalo, da tudi liberalne struje med našo inteligenco mislijo podobno. Oglašajo se vodilne napredne glave v naši deželi, ki obsojajo taktiko levičarskih študentov in zahtevajo, da vlada tudi na univerzah ned in mir. Zadnje tedne so se od levičarskih študentov začeli odmikati tudi vodilni liberalni časopisi. Nič več ne odobravajo vsega, kar počenjajo razgrajači na univerzah, skušajo v vsakem slučaju kritično u- gotoviti, kdaj imajo študentje prav in kdaj ne. Levičarske akcije na naših univerzah ne morejo torej več računati na slepe simpatije a-meriških n a p r ednih krogov. To je že velik uspeh. Razgrajači ne bodo mogli več vpri-zarjati izgredov, kadar bo to zahtevala njihova politika. Na eni strani bodo mogli mirno študirati, na drugi pa univerzitetne uprave ne bodo več mislile na kapitulacijo pred razgrajači. Bodo pripravljene za stvarne razgovore, toda le o vprašanjih, ki se tičejo univerzitetnega pouka in pomožnih dejavnosti. Predvsem se ne bodo več bale, da rabijo vsa sredstva, ki so jim na razpolago, da vrnejo mir in red v svoje ustanove. Seveda bo v začetku še marsikatera univerzitetna uprava oklevala. Ko bo pa opazila, da ima javnost na svoji strani, bo postala pogumna. Poguma je marsikateri do sedaj najbolj primanjkovalo. Pameti je bilo dosti, volje pa malo. Upajmo, da bo kmalu dosti pameti in volje. rdeča Kitajska, ne pa proti tistim, ki jih ima in jih bo še zgradila Sovjetska zveza. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Guv. Nelson A. Rockefeller je pozval včeraj predsednika R. M. Nixona, naj predloži stalno ohranitev 10-odstotne davčne naklade na dohodninski davek in to postopno prepušča državam za kritje potreb šolstva. Zvezna vlada naj bi po stopno tekom prihodnjih 4 let prevzela tudi vse socialno skrbstvo od držav in krajevnih uprav. V 4 letih bi ti izdatki porastli od začetnih 6.5 bilijona na preko 30 bilijonov. SEOUL, J. Kor. — Osrednja obveščevalna službi Južne Koreje je dognala, da je 45 let stari Lee Soo-Keun, ki je pred dvemi leti pri Panmunjomu prebegnil iz Severne Koreje v Južno med točo krogel iz revolverjev, dejansko rdeči agent in je pobegnil na jug v dogovoru z oblastmi v Severni Koreji. Ko je sedaj hotel preko Kambodže nazaj v Severno Korejo, ,o ga na letalu v Saigonu prestregli in vrniU v Seoul. PITTSBURGH, Pa.- I. W. Abel je pri volitvah za predsednika Unije jeklarskega delavstva zmagal nad svojim tekmecem E. Narickom. BERLIN, Nem. — Vlada Vzhodne Nemčije je v posebnih protestnih notah trem zahodnim silam zahte\ala, da te preprečijo volitev predsednika Zahodne Nemčije 5. marca v Zahodnem Berlinu. Če tega ne storijo, bodo one odgovorne za “posledice’. Vzhodna Nemčija je zaprla kopna in vodna pota za člane zveznega parlamenta v Bonnu in za člane deželnih parlamentov, pa tudi za člane zvezne vlade in zahodnonemških oboroženih sil. Vsi tisti, ki imajo kaj opravka z volitvijo predsednika republike, bodo potovali v Zahodni Berlin z letali. Nadzorstvo nad letalskim prometom je v rokah štirih “zasedbenih” sil. BANGKOK, Taj. — Vlada predsednika Titanoma Kittikachor-na je pri volitvah v narodno skupščino v ponedeljek dobila relativno večino. Tajska bo sedaj prvič po II letih dobila zopet civilno, ustavno vlado. MADISON, W’is. — Guverner je pozval pod orožje enote narodne garde, da poskrbi za red in mir na državni univerzi v Madisonu, kjer so skupine skrajnih levičarjev začele koncem tedna izgrede in ovi- Iz Clevelanda > in okolice Predprodaja vstopnic— Vstopnice za ti adicionalno vsakoletno clevelandsko razstavo “Domov in cvetja ’ so sedaj v predprodaji po nižjih cenah. Predprodaja vstopnic se konča 18. februarja. Omenjena razstava bo v Mestnem avditoriju od 22. februarja do 2. marca. Več v današnjem oglasu. Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima nocoj, v četrtek, ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida. Zadušnica— Jutri, v petek, ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Louisa Hočevarja ob 4. obletnici njegove smrti. Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. rnaša za pok. Ferdinanda Zeleta ob 50-letnici njegove smrti. Naročnikom Mohorjeve— Slovenska pisarna v Baragovem Domu prosi naročnike knjig Mohorjeve družbe v Celovcu, da bi poravnali naročnino za leto 1970. Naročnina in udni-na je $4.00. Tistim, ki so moho-rjeve knjige za leto 1969 naknadno naročili, so jih jim iz Celovca odposlali 18. dec., pa še vedno niso dostavljene radi stavke v pristanišču v New Yorku. Za dober počitek— V Norwood Appliance and Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo naprodaj odlične SEALY POSTUREPEDIC mo-droce, na katerih se dobro poči j e. — Več v oglasu! Opozorilo članstvu Družabnega kluba BD— Družabni klub Baragovega doma sporoča, da letos ne bo pošiljal članom novih izkaznic po pošti. Prosi, da pride vsak sam po njo v klubove prostore. V bolnici— G. Frank Baraga s 1144 E. 11 St., bivši lastnik Three Corner Cafe, je v St. Vincent Charity bolnišnici, soba št. 717. Obiski so dovoljeni! Letališče v jezeru!— Po dveh letih študija in proučevanja ja NASA Levis Research Center predložil zgraditev Lake Erie Jetporta — velikega modernega letališča za nova jet potniška letala v jezeru Erie eno miljo od sedanjega brega s središčem nekako od F. 30 St. Gradnja letališča bi stala po računih preko 1.1 bilijona dolarjev in bi trajala nekaka 10 let. Predsedstvo odbora, ki se bo trudil za izvedbo tega načrta, jo prevzel guv. James Rhodes. To letališče naj bi služilo za Cleveland in vse področje do 200 ir dj od njega, kjer živi preko 22 milijonov ljudi. rajo reden pouk. PARIZ, Fr. — Danes so se zopet sestali na razgovore tu predstavniki ZDA, Južnega Vietnama, Severnega Vietnama in OF Južnega Vietnama. Dosedanji potek srečanja kaže, da bo prav tako brezplodno; kot so bila prejšnjov. Vodnik ameriške delegatije H. Lodge je opozoril rdečo stran, da ni mogoče računati na kak uspeh razgovorov, dokler j i h bodo rdeči izrabljali za svojo propagando in zahtevali odstranitev sedanje vlade Južnega Vietnama v Saigonu. Ameriška Domovina /loi/ir ic-/% r%j—11 oivii; Gl 17 St. Clair Ave. - HEnderson 1-0628 — Cleveland, Obio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO_______ 3 No. 31 Thursday, Feb. 13, 1969 nje politike? Odgovori na to vprašanje so še bolj porazni j patičen od 29. oktobra. Toda prav za zagovornike republik. Komaj 20% povprašanih misli, gotovo ni n3 mestu in^ne^more da je treba okrepiti vpliv republik, prav tako 20% jih misli,' ' ' J da je treba pristojnosti federacije v zunanji politiki še povečati, 31% jih pa misli, naj vse ostane pri starem. Ostali odstotki nimajo svojega mnenja. Boj za večji vpliv republik vodi seveda Slovenija z 38%, za njo pride Hrvaška z 28%, najmanj pa ima ta ideja pristašev v Črni gori. Tam misli dobra tretjina ravno narobe: federacija naj dobi še več pravic, kot jih ima! Zanimiva je tudi ugotovitev, da celih 35% med tistimi, ki imajo univerzitetno izobrazbo, misli, da naj dobi federacija še več pravic v zunanji politiki. Gornji odstotki dajejo zagovornikom čim večjih pravic republikam dober nasvet: ker niso v večini po vsej Jugoslaviji, naj združijo svoje sile! Pri tem bodo seveda morali žrtvovati nekaj svojih želj, kajti skupna akcija je mogoča le potom kompromisa, kompromis pa zahteva žrtve od vseh prizadetih. Brez skupnega nastopa ne bodo dosegli ničesar, kajti zagovorniki za večje pravice federaciji že imajo skupno fronto, ki jo vodi beograjska federalna birokracija. Kako močna in učinkovita je na vseh poljih, to čutijo vsak dan po vsej Jugoslaviji vsi, ki imajo z njo opravka. I. A. Moji spomini na našega pok. Antona Grdina CLEVELAND, O. — Ze nad enajst let je, odkar smo izgubili našega nad vse ljubega Antona j za 0peracije v glavi. Prišla Politika preobrazbe Jugoslavije, toda kakšna? Znotraj in zunaj Jugoslavije se že dolgo časa bije boj, kakšna naj bo ta dežela. Odgovorov na to vprašanje ne manjka. Čisto na robu so tisti, ki bi radi dočakali razpad Jugoslavije, Pri tem ne morejo najti in dati odgovora na vprašanje, kakšna naj bo razmejitev razkosanih delov in ali bodo sosedje zadovoljni s tako razmejitvijo, odnosno, ali ne bodo zase zahtevali posameznih objemnih delov sedanje države. Odprto je tudi vprašanje, ali bo svet kar na hitro roko priznal razpad Jugoslavije. Mednaroden položaj je namreč danes popolnoma drugačen, kot je bil 1. 1918 po prvi svetovni vojni ob razpadu Avstrije. Takrat je bila Avstrija že pokopana, predno so se pojavili prvi načiti parcelacije bivše monarhije. Odgovor je treba imeti na vsa ta vprašanja, kajti drugače grozi nevarnost, da bi ob razpadu dežele prišlo do državljanske vojne in da bi se v tem slučaju vanjo vmešali tudi sosedje, kar bi zelo zaostrilo vprašanje miru vsaj v Evropi. Takoj poleg njih so tisti, ki bi radi preobrazili sedanjo federativno strukturo v “boljšo” federacijo ali pa kar naravnost v konfederacijo. To je tisti problem, ki se o njem bijejo najhujše besedne bitke: nekateri bi se zadovoljili z “boljšo federacijo”, drugim pa ne gre iz glave konfederacija. Obe skupini si do sedaj še nista postavili najvažnejšega vprašanja: koliko pristašev v Jugoslaviji ima vsaka mec njima na svoji strani. To vrzel je deloma izpolnil Center za ugotavljanje javnega mnenja iz Beograda, ki je stavil Jugoslovanom, starejšim od 18 let, dve vprašanji o odnosu med federacijo in republikami. F^rvO vprašanje se je glasilo: Ali ima federacija še vedno preveč pravic do odločanja, ali jih ima dovolj, ali jih ima premalo? Kar 360 odgovorov pravi, da ne vedo. To je razumljivo, saj so redki tisti v Jugoslaviji, ki stalno sledijo boju mnenj glede pravic federacije in republik. 38%. jih misli, da so pravice federacije sedaj ustrezne, 16% pa, da ima federacija še sedaj premalo pravic. To mnenje prevladuje v Bosni in Hercegovini, kjer vsak četrti vprašani misli, da ima federacija še zmeraj premalo pravic. To je verjetno radi tega, ker imajo Srbi v Bosni in Hercegovini le relativno večino in ker zato niha njihova lojalnost med Sarajevom ko" republiškim centrom in Beogradom kot federalnim. Samo 10% jih misli, da ima federacija preveč pravic To mnenje je najbolj razširjeno v Sloveniji (37%), primeroma malo na Hrvaškem (komaj 14%), najmanj pa v Voj vodini in Črni gori. Odgovori odkrivajo dalje, da med kvalificiranimi delavci večina misli, da ima federacija premalo pravic; zasebniki pa mislijo ravno narobe, da imajo namreč republike premalo pravic. Zastavljeno vprašanje je najbolj zanimalo tiste, ki imajo univerzitetno izobrazbo ali pa se udejstvujejo v politiki. Mnenje, da ima federacija premalo pravic, prevladuje dalje bolj med politično aktivnimi (33',) in med funkcijonarji Zveze komunistov (25',) kot med drugimi inteligenti. Kot se vidi, so člani partije še zmeraj močno centralistično u-smerjeni vsaj v krajih, kjer prevladujejo Srbi. Ti podatki odkrivajo drugo plat problema, ki pove, da so zagovorniki večjih pravic za republike precej osamljena čreda, ki se pase v glavnem v Sloveniji, mnogo manj pa že na Hrvaškem. Ves jug jugoslovanske države je za čim več pravic federaciji. Celo Bosna in Hercegovina ter Vojvodina co za federacijo. To stanje je posledica sedanje režimske politike, ki nalaga federaciji dolžnost, da skrbi za gospodarsko zaostale kraje v državi. Federacija vrši to nalogo tem lažje, čim več pristojnosti ima, posebno na gospodarskem in socijalnem polju. Zato so Skopje, Titograd, Sarajevo bolj za močno kot za šibko federacijo. Zato varajo sami sebe tisti, ki že vidijo konfederacijo v oblakih, ker ne vpoštevajo stvarnosti, kot je v vsej Jugo slaviji, in ne samo v krajih, ki jih vodita Zagreb in Ljubljana. Gornji podatki deloma tudi razlagajo, zakaj v Beogra-cu ne vlada pravo razpoloženje za korenito ustavno reformo. Federalna birokracija je naravno proti vsaki omejitvi federalnih pristojnosti, zagovornike za svoje poglede najde povsod na jugu države, varuhe pa v politikih, ki računajo na federalne podpore. Vse to ie lahko brez težav ugotovil predsednik ljubljanske vlade Kavčič, ko je hodil na jugu SFRJ po republiških prestolicah. Vsega tega ni upal povedati slovenski javnosti, zato jo je pa potolažil z napovedjo, da se bo morala Slovenija opreti na lastne noge in se zanašati na lastne sile. Ta njegova izjava je že takrat povedala bojevnikom za čim več pravic republikam, koliko bije ura v — Beogradu! Samo za ilustracijo še par pripomb na drugo vprašanje: Ali naj rep. b’ike dobijo več vpliva v vprašanjih zuna- Urdina med prvimi, ki je moji BESEDA IZ NARODA Grdina. Ob koncu leta 1947 sem se vrnil v svojo rojstno domovino Ameriko kot begunec pred komunisti iz Slovenije. Tedaj so Dili tu nseljeni Slovenci še precej navdušeni za “novo” Jugoslavijo. Delali so z vsemi sredstvi, da bi onemogočili prihod Deguncem v Združene države. V tem momentu so se v ZDA znašli pravi, protikomunistični Slovenci, se skupno organizirali in pomagali ubogim beguncem k čim prešnji preselitvi v to našo blagoslovljeno domovino. Pri vsem tem delu je bil med prvimi pok. Anton Grdina. Prvič sem go videl, ko je bila v cerkveni dvorani sv. Vida prirejena večerja za slovenske begunce v januarju 1948. To večerjo je priredila Liga katoliških slovenskih Amerikancev. Po o-menjeni večerji sta imela tam najbolj pomembna govora Rev. Francis Baraga in pok. Anton Grdina. Ob tej priliki je Anton Grdina povedal, kako dolgo je že v Ameriki, da ima že več let svoje podjetje, ki mu v njem pomagajo njegovi sinovi. Javno je takrat priznal, da so mu v omenjenem podjetju pomagali ljudje, zlasti Slovenci. Ker so takrat poznali Slovenci mene, je sedaj moja dolžnost, da pomagam o-nim Slovencem, ki so naše pomoči tako potrebni. To so naši slovenski begunci, ki so morali pred komunizmom iz svoje rojstne domovine Slovenije in se sedaj nahajajo v Avstriji in Italiji. So nujno potrebni naše pomoči, da se jih reši iz taborišč, v katerih imajo le zasilno in začasno življenje. V govoru je omenil pok. Anton Grdina, da je dolžnost vsakega tukajšnjega Slovenca, da bi po svojih možnostih kot pravi katoličan našim beguncem pomagal. Med prvimi slovenskimi begunci je prišel v Cleveland Stanko Ferkul. Ko sem prišel prvič z njim skupaj, sva si imela marsikaj povedati. On je ob tej priliki pred menoj omenil, da je navječji dobrotnik vseh naših beguncev v Clevelandu Anton Grdina in končno sva prišla do zaključka, da je on do takrat več finančno prispeval za naše begunce, kot vsi ostali Slovenci v Clevelandu. Kmalu bo devetnajst let, odkar sem se oženil. Takrat sem si ku ženi in vsem pomagal, kar bilo potrebno za moje ozdravljenje. Potom svojega zeta dr. An thony Perka je preskrbel za mene zdravnika dr. William Shal-dona, ki je bil pravi specialist je nujnost, da so me morali iz Berea Hospital-a prepeljati v Ma-rymount Hospital. To je s svojim ambulančnim avtomobilom storil pok. Anton Grdina. V tej nesreči sem imel več operacij in sem bil radi te nesreče osemkrat v bolnišnici. Pok. Anton Grdina je bil v tem slučaju vedno ob moji strani in mi v vsem pomagal, kjerkoli je videl, da je to potrebno. Ko sem že nekoliko o-kreval, sem ga vprašal, koliko sem mu dolžan, ko me je z am-bulačnim avtomobilom prepeljal iz enega bolnice v drugo. On me nato vpraša, če sem dobil kak račun za to. Odgovoril sem mu, da ne. On mi nato pritrdi, kar pozabite na to, in tako je bil ta račun poravnan, če bi hotel napisati vse lepe spomine, ki jih imam na pok. Antona Grdino, bi v tem slučaju nastala lepa knjiga. Meni se zdi, da smo pok. Anto- ustvarjati dobrih medsebojnih odnošajev, ako uporabljamo za nekatere dele (majhne ali velike) slovenskega, hrvaškega in srbskega naroda odiozno besedo “separatist”, s katero so jugoslovanski centralisti in unitaristi pitali ogromno večino slovenskega in hrvaškega naroda samo zato, ker so ti zahtevali enakoprav nost. Odklanjanje praznovanja 1. decembra 1918 ni nič drugega kot protest zoper tiste centraliste in unitariste, ki so s prevaro in zvijačo pripravili zedinjenje in pri tem prekršili krfski in ženevski dogovor in preprečili, da bi predsednik Narodnega sveta (veča) dr. Anton Korošec kot suvereni zastopnik Slovencev, Hrvatov in Srbov v bivši avstro-ogrski monarhiji sodeloval pri razgovorih in sklepih zedinjenja s kraljevino Srbijo. Tako nepošteno in zahrbtno ustvarjenemu zedinjenju je sledila nesrečna vidovdanska ustava, notranji boji, očitki separatizma, grožnje z amputacijo, kraljeva diktatura, generalske diktature in dr., kar je popolnoma razrahljalo jugoslovansko državno zgradbo. Ali je potem kaj čudnega, da pri ljudeh ni navdušenja za praznovanje 1. decembra 1918? Če smatra g. R.F.R. 29. oktober za vsebinsko šibkejši praznik od 1. decembra, je to pač njegovo mnenje in nihče nima pravice, da bi ga zato žalil. Toda velika večina Slovencev smatra osvobojen j e izpod večstoletnega habsburškega gospodstva za enega največjih dogodkov v svoji zgodovini. Gotovo bi dajali podoben pomen zedinjenju, če bi se to bilo izvršilo pošteno in demokratično. Sm. R. KULTURNA KRONIKA From Carniola To Carnegie Hall Življenjepis glasbenika Antona Šublja v angleščini. Pred kratkim je izšla pri založbi EURAM uspelo zasnovana biografija pred komaj tremi leti umrlega pevca in glasbenega pedagoga Antona Šublja. Življenjsko pot tega moža dveh svetov straneh oklene bralca, da ga ne more več odložiti. Šubljeva umetniška pot se začne, ko kot šestletnik poje s svojo materjo duet na pevskem koru domače cerkve v Grobljah pri Domžalah. Po glasbeni izobrazbi v Ljubljani in Berlinu, pod vodstvom mož kot sta bila Matija Hubad in Max Reinhardt, poje Šubelj v ljubljanski operi. Loterijski zadetek mu leta 1928 omogoči potovanje v Ameriko, kjer se kmalu uveljavi v tedaj še mlademu radiu. Sledijo vokalni koncerti širom ameriškega kontinenta. S slovenskimi pesmimi pridobi ameriško občinstvo in še posebej slovenske izseljence. Že Evrope in Amerike — je opi- tedaj pa pokaže Šubelj posluh Zakasnelo pismo misijonarja iz Afrike LUSAKA. Zamb. — Dragi prijatelji: Primorci, Korošci, Kranjci, Štajerci...! Je Božič. Pisma letijo na vse strani. Obnavljajo se poznanstva, osvežujejo se spomini. Navadno si ljudje pošilja- na Grdino kot enega največjih . v .. , v, Slovencev m dobrih katoličanov 1° ze javljena voščila,- zlo- prehitro pozabili. Po njegovi sal sociolog, univerzitetni profesor dr. Edi Gobec, bogat likovni prikaz pa je izpod čopiča in peresa akademskega slikarja Daniela Fuggerja, Domžalčana, ki deluje v Franciji. Pobudo za nastanek knjige je dal Fugger. Šubljeva izredna o-sebnost ga je namreč inspirirala, da je ustvaril ciklus olj in pero-risb, ki se vežejo na Šubljevo življenje. Začetna Fuggerjeva zamisel je bila, da bi ta dela posebej ponesel Šublju v Ameriko in tam nadaljeval z upodabljanjem Šubljevega okolja v novem svetu. Ko je načrt prekrižala Šubljeva preuranjena smrt, je Fugger pridobil profesorja Gobca, direktorja Slovenskega raziskovalnega centra v Ameriki, kjer je zbrano bogato arhivsko gradivo, za pripravo Šubljevega življenjepisa. Pridružile naj bi se mu reprodukcije Fuggerjevih slik. Dr. Gobec, odličen poznavalec slovenske izseljenske problematike in zgodovine, je bil kot poklican, da poda z znastveno utemeljenostjo lik Šubljeve osebnosti. Predvsem pa je to lahko storil tudi zaradi izrednega čustvenega vživetja, ki je imelo, kot pri Fuggerju, svoj vir v človečanski zavzetnosti in kulturni odprtosti, lastnostih, ki sta odlikovali šublja. Le tako je lahko nastalo delo, ki se že po prvih smrti je za mene nastala v javnosti velika praznina, ki jo doslej še ni nihče izpolnil. Jože Vrtačnik Zopet smo separatisti BUENOS AIRES, Arg. — Po leu 1935 je beseda “separatist” izginila iz slovenskega političnega in časnikarskega življenja. Pojavila se je znova v 1. 1969. V “Taboru” (št. 1-2, 1969) je R.F.R. napisal članek “Misli ob petdesetletnici Jugoslavije”, v katerem z žalostjo ugotavlja, da povojna protikomunistična emigracija ni praznovala 50-letnice 1. decembra 1918. Piše med drugim: “Nekateri so separatisti. Beseda Jugoslavija pomeni za nje nekaj odioznega ... Separatisti so najmočnejše zastopani v hrvaški povojni emigraciji ... Na Slovenskem je separatizem prišel do večjega izraza pod o-kupacijo. Izpovedovali so ga komunisti in pa tudi del njihovih nasprotnikov. Medtem ko so ga komunisti opustili, so ga drugi naprej razvijali in ga še vedno razvijajo na tujih tleh . . . Drugi del jugoslovanske protikomunistične emigracije je glede Jugoslavije ravnodušen. Pri slovenski protikomunistični emigraci- ji pa je ta skupina, ki je najšte-pil hišo in rabil pri tem posojilo vilnejša, uvedla praznovanje 29. denarja. Pok. Anton Grdina mi je pri tem pomagal, da sem dobil posojilo v North American Bank. Pred štirinajstimi leti me je doletela težka nesreča, pri tem sem imel razbito lobanjo in več drugih telesnih poškodb. Po o-menjeni nesreči sem bil odpeljan v Berea Hospital. V tej nesreči je bil zopet pok. Anton oktobra 1918, dneva, ko smo se Slovenci osvobodili habsburškega gospodstva. Ker je 29. oktober vsebinsko šibkejši trd 1. decembra, katerega naj bi nadomestili, so ga pred leti okrepili s tem, da so ga proglasili še za Dan slovenske zastave.” Gotovo nima noben svobodo- žena v lepih stihih na morda še lepši razglednici. Jaz sem bolj pust. Voščila so mi zato, da pridemo do globljega spoznanja z ljudmi, s katerimi sem se na katerikoli način srečal: osebno, po pismih ali celo po časopisih. Kot misijonar sem nekako javna oseba, služabnik vseh “Civil Servant”. Od časa do časa berem v “Katoliških misijonih’, kako je ta ali oni daroval za o. Rudeža to ali ono vsoto. Kdo je ta? Največkrat se mi zdi, kakor da ga ne poznam. In morda ga res ne poznam. Oni me poznajo. Sem njihov predstavnik na črnem kontinentu. Brali so o meni. Kri jim je govorila: je Tvoj Brat. Je v stiski. Zaradi Boga. Pa tudi zaradi Tebe! Smo člani iste družine, udje istega telesa. In — kako je z njim sedaj? Morda je tudi to naloga Božiča, da misijonar odkrije svojim “poznavalcem’, kako “Božič” raste v novih srcih, osvaja nova področja. — Oprostite. Uvod je vse predolg. Preidimo na stvarnost. — Zanimivo: v tem zadnjem letu sem bil kar trikrat prestavljen. Najbrž slabo priporočilo. Morda tudi ne. Je lepo biti na razpolago predstojniku. Je poklic naših bratov. Gre, kamor je potreba največja. Torej: septembra 1967 sem bil premeščen iz Kapoche, na robu nadškofije, v največjo župnijo prestolice. Tokrat ne kot župnik, ^mpak kot pomočnik o. Kokalja, dokler se ta dobro ne zasidra. Iz te župnije sem enkrat na mesec obiskoval pet podružnic do 80 km iz mesta. Junija 1968 nas je obiSral oregonski provincijal. Želel si J« videti misijonarja na delu v podeželju. Izbrali so mojo področje. To je vžgalo Odločili so, da se mora tam odpreti nova postojan-In sem ;e julija bil poslan je obljubil, da mi ne da niti prebite pare! Predstojnik je bil bolj velikodušen: $150 na mesec. Moral bi z njimi zgraditi hišo, cerkev, plačati hrano, bencin (razdalje!). Skozi mesec dni sem prevozil področje v vse smeri in redno pošiljal statistike in karte (zemljevide) predstojniku. Idila se je končala v dobrem mesecu. Avgusta so v mestu umrli kar trije patri in so me zopet potegnili v prestolico. Dali so mi novoustanovljeno župnijo: CHEL-STON. Kjer še pred štirimi leti ni bilo več kot 100 hiš, je sedaj veličastno predmestje: 4,000 hiš v gosto naseljenem delu, nad 500 v redko naseljenem delu predmestja. To se pravi nekako 20,000 ljudi. Skoraj četrtina njih se smatra katoliška, čeprav le ljuben in demokratičen Slovenec ničesar zoper to, da je gospo- ka. du R.V.R. 1. december bolj sim- tja. da začnen z njo. Nadškof mi tudi za glasbeno svojskost Amerike. Da, po povratku v Evropo žanje v Berlinu uspeh s koncertom črnskih spiritualnih pesmi. Ko se kmalu potem za stalno vrne v Ameriko, poje v Metropolitan Operi, prireja lastne koncerte ob spremljavi pianistke Julije Hall, ki si nadene umetniško ime Miss Ljubljana, organizira natečaje za talentirane, a še ne priznane glasbenike širom A-merike in razvija pevsko kulturo med newyorškimi in clevelandskimi Slovenci. Med šubljeve uspehe sodi odkrivanje talentov, kot je pianist Van Cliburn, ustanovitev Glasbene Matice v Clevelandu, ki je zlasti z opernimi prireditvami dosegla z a v i d 1 j i vo višino, in končno pedagoški uspehi v Wa-shingtonu. Nič manj pa ni po-membena tista stran njegovega življenja, ki odkriva toplo ljubezen do sočloveka in ki je lepo zajeta v pričujoči knjigi. Sem sodijo tedenska kosila, ki jih je prirejal snažilkam Slovenskega doma v Clevelandu, pedagoška skrb, ki jo je posvečal zapostavljenim črnskim otrokom in pomoč, ki jo je izkazoval slovenskim in drug,.-n pevskim društvom. Tisti, ki jim je bil v navdih in oporo, so mu njegovo ljubezen po svojih močeh tudi vračali. Prisrčen je bil večer, ki so mu ga slovenski pevci priredili nekaj mesecev pred njegovo smrt-ji in ganljiv trenutek, ko so se po njegovem pogrebu zbrali, da bi fotografirali rože na vrtu, ki ga je gojil poleg Slovenskega doma. Uresničili pa so tudi Šubljevo zamisel, da bi peli po Sloveniji. Eno leto po njegovi smrti je pristalo na Brniku letalo s pevci Glasbene Matice. Z uspehom so koncertirali od Trsta do Prekmurja. Vse to in še veliko več odkriva knjiga, ki je bogato dokumenti-rapa s fotografijami in opombami pod črto. Barvne reprodukcije Fuggerjevih platen je mojstr-strko opravilo švicarsko podjetje v Bazlu, kjer je bila knjiga tiskana. Med njimi xse odlikuje meditativno vplivajoč lipov drevored. Po stilu impresionistično, a z neoromantično primesjo, je platno ribnika v Volčjem poto- delec nje je krščen! Okoli predmestja (8 milj iz mesta) je še 6'ku. Med prefinjenimi perorisba-“divjih naselbin”. Celo pred- mi velja omeniti notranjščino mestje je nastalo zaradi novega baročne cerkve v Grobljah in pn mednarodnega letališča, pravijo chiar-oscuro portretno študij., drugo največje v Afriki! j skladatelja Marija Kogoja. Sled- Stanujem pri bratih, ki vodijo nP .ie spremljal Šublja na kon-veliko moderno umobolnico, 5 cerlni turneji po Italiji, kilometrov od župnije, ker žup-1 Knjiga o Šublju spada prav nija še nima župnišča. Tudi cer- £0t0V0 nied najbolj uspele Slo-kve še ne. Je le skromna župna vence zadevajoče knjižne stva-dvorana, zgrajena v naglosti, da rKve zadnjega časa. Upoštevase more zbrati ljudi pod streho, ^ajelen format in bogate ilu-Tudi najskromnejše hiše pred- stiacije, je cena knjigi zmerna, mestja imajo elektriko, kopalni-'^■ai^on^ran izvod stane 5 dolar-co, WC in celo električni štedil- •iev- v naravno platno vezan pa nik! Zambia je bogata. Večina ljudi so uslužbenci letališča in imajo kar dobre plače, le da denarja ne morejo rationalno uporabljati. Seveda je v “divjih naseljih” črna revščina. Največja nadloga predmestja: pomanjkanje šol. Niso utegnili. Vse je zrasllo v samih treh letih. Medtem, ko ima Matero (župnija o. Kokalja) za 60,000 ljudi 12 šol z nad 10,000 dijaki, (Dalje na 3. strani) 6 dolarjev. Naroča se v knjigarnah ali pa pri EURAM BOOKS, 29227 Eddy Road, Wickliffe, O. 44092. Ob tej in podobnih prilikah lahko vsakdo pomaga širjenju slovenske kulture v Ameriki s tem, da knjigo priporoči v nakup javni knjižnici v svojem okolišu. Večina knjižnic ima za taka priporočila pripravljene posebne formularje, ki jih lahko izpolnite. T. H. GOSTAČ MATEVŽ Spisal F. S. Finžgar Še drugi so povedali vsak bo našel. Jaz se mu bom na da- svojo in vsi so bili za dovoljenje razen Komarja. Tedaj je vzkipel župan. Potrkal je ob mizo: “Pomnite: Postava je postava. Tako pravim jaz: Kdor nima svoje strehe nad glavo in ne leto in dan vsak trdega tolarja zaslužka, se ne sme ženiti.” Vnovič je potrkal s členki po mizi. Sedaj se je šele oglasil prvi svetovalec Rožič, ki se dotlej ni vtikal v prepir: “To postavo dobro poznam in je potrebna ter koristna. A dana je zaradi lenuhov in potegonov, ki so škoda in sramota za vsako srenjo. Tevž pa je fant, ki mu ni para v srenji, zato.. Zupan ga je srdito ustavil: “Zato daj dovoljenje ti, jaz pa od nocoj nadalje nisem več župan.” Med zborovalci je nastal hrup. Rožič je miril: “Primož, zakaj mi jemlješ besedo? Moj svet je takle: Ne odbijmo dovoljenja, le odložimo ga. Nič ne vemo, kaj se utegne še vse pripetiti. Po-* leč ognila, če bi ga morala srečati. Tevž, ti se pa potuhni. Nalašč mu nič ne pokaži jeze.” “Težko bo. Prerad sem hodil tja in vse mi je pošteno plačal.” “Koliko ti je dal, ker si mu rešil ljubko?” “Nič.” “Vidiš ga, stiskača. Kljub vsemu se le potuhni m skrij jezo. Oblast ima in bi ti nagajal kakor koli ter se znesel nad teboj.” “Ah, Vida, najbolje bi bilo, da izginem daleč od tod.” “Daj, da te primem za ušesa. Nikamor te ne pustim.” Segla je skozi okno, ga res prijela in ga poljubila. “Za sedaj nama je izpodletelo. Poskusi še pri Maruši, kakor sem ti svetovala.” “Oj, ti ljubi moj jezični dohtar! Ali me boš po sili pomočila še v to lužo?” Pred njenimi vrati so se oglasili koraki. Vida ja upihnila luč in zašepetala: “Tevž, lahko noč in ubogaj me!” Ob prvih tihih korakih po Novaka. Morda jc prišel Vido tolažit, morda ji poreče: Pusti gostača in si preberi... “In Jur j a vzemi!” je Tevž dodal k Novakovi besedi. Poskočil je čez plot in jezen odšel za vrtini domov. stave se naglo spreminjajo, Tev- j travi je Tevž zaslišal glas očeta ža tudi ne bo konec, če nekoliko počaka. Ali ni tako, možje?” Možje so predlog soglasno potrdili, župan ga je zapisal in slabe volje zbor razpustil. Tevž tistega nedeljskega večera ni šel med fante. Nestrpen je čakal, da mu kdo pride povedat, kaj je srenja sklenila. Ni ga bilo. Ko se je znočilo in sta z materjo povečerjala, ji je povedal, da gre k Triplatovim. Pri njih je še vsa družina sedela krog mize, ko je Tevž vstopil. Sprejeli so ga veseli, kakor bi se ne bilo zoper njega pri seji nič zgodilo. Tevž o srenjski seji ni hotel sprožiti nogovora. Načel ga je zato mladi' 'ifriplat, ki mu je bil Tevž za druga. “Tevž, nekoliko boš še potrpel, preden me boš povabil za starešino. Saj že veš, ali ne?” “Nič še ne vem.'’ Triplat mu je vse razložil. Tevž je rdel v lice i n skušal skriti nejevoljo. “Saj sem vedel, da bo tako. Gostači nimamo druge pravice kakor vleci, garaj in, če se pretrgaš, nič te ni škoda.” Stari Triplat ga je tolažil: “Tevž, vsi smo bili zate in po dolgi pravdi smo se na Rožičev svet zedinili, da le nekoliko odložiš. To že dosti pomeni. Nič se ne boj! Odloženo ni izgubljeno.” Dobro dolgo so še posedeli. Toda Tevža niso mogli pripraviti v dobro voljo. Preveč je bilo ranjeno njegovo srce. Ko jim je voščil lahko noč, se mu ni dalo iti domov. Za plotom je obšel Novakov vrt in opazil v Vidini izbici luč Puhnil je čez plot in Vidi potrkal na okno. Prepričan je bil, da ona za vse že ve. Namenil se je, da se naredi zelo hudega in ji poočita, ko ga je spravila v tako sramoto. Nič tega ni stori. Vida ga je prehitela. “Kako težko sem te čakala. Člh, ta župan! Sram ga bodi. To jc za plačilo, ker si mu o t e l črebičko. Grd, je, kar se da.” Tevž je bil ob jezi svoje Vide ves srečen. “Saj so bili, razen Komarja, Vsi zame. Ali ti ni lepo, da imaš takega fanta?” “Imaš, imaš! Kaj le imava? t^ekaj poštenih besedi, a še te si Morava skrivaj ukrasti. “Tako me tare jeza, da bi naj-raje še nocoj županu odpovedal Vsako službo. “Prileglo bi se mu kaj takega. V ponedeljek so pri Lazarjevih začeli z mlačvijo na dva poda. Tevž je ubogal Vido in se res potuhnil. Primožu se je sicer kar se da odmikal, pred mlatiči pa je skril jezo in veselo gospodaril na obeh podih. Lazar je sam dovažal snopje od stoga na skedenj. Grizla ga je seja, da je naježen vsako malenkost ob-godrnjal. Celo čez noč se ni umiril. Greblo ga je, da so bili odborniki zoper njegovo misel. Rožič je sicer zadevščino s Tev žem zvito zasukal, da se je sam moral umakniti. Potem se je togotil na vse oblastnike, ki kujejo tjavdan nove postave, da jih morajo potlej popravljati in prenarejati, župani pa imajo težave in sitnosti z ljudmi. Ali bi ne bili mogli dodati v postavo, da naj velja le za lenuhe in potepuhe, če je pa gostač tak in tak, postavim, kakor je Tevž, je zanj v postavi izjema? Ko se je domislil Tevža, mu ni ušlo, da se mu izmika. Bolelo ga je, a zameril mu ni. Dovolj je poznal po okolici manjše kmetije, kjer nimajo sina. Kako bi se takim prilegel Tevž za gospodarja. A misel na tako mešetarijo je pri priči zavrgel. Dobro je vedel, kako sta si Vida in Tevž, in tudi vedel, da nista za tako barantanje. Ljubezen je ljubezen. Naj se še tako skrije, nazadnje jo le sonce obsije. Maruša je pričela vidno hirati. Za kako uro je še prilezla na sonce, sicer pa polegala in bila večinoma v postelji. Tevž in mati Jera sta za vse skrbela. Nobeni rodni otroci bi ji ne bili mogli bolj streči. K njeni strežbi so vaščanke pridodajale po svoje. Niso pozabile, kako jim jc Maruša pomagala pri pletvi in žetvi in pri vsakem ženskem delu. Zato ji je ta pripekla hlebček belega kruha, ona ji prinesla juhe, za mleko so se vrstile. Ponj je hodila Te^ževa mati Jera. Med seboj so ženske sodile: Maruša bo kar ugasnila. Majčkeno se je še drži duša. (Dalje prihodnjič) -------o------ ZAKASNELO PISMO MISIJONARJA IZ AFRIKE (Nadaljevanje s 2. strani) ima Chelston za nad 20,000 ljudi le eno šolo s samimi tremi razredi (4 za prvošolce, 5 za drugošolce, 1 za petošolce), torej nekakih 500 šolarjev, šol bi morlao biti pet! So v načrtu, toda kdaj? Otroci hodijo v druge šole neverjetno daleč: okoli 200 7 km daleč, drugi po 10 in 16 (do Ma-tero!). Vse je noro za šole, šola pa ne da kot drugod po svetu, ker ne dajo domačih nalog in starši niti ne mislijo na to, kako bi otrokom pomagali, ko pa so sami nepismeni. Duhovno delo lepo napreduje. Število vernikov pri nedeljski maši je porastlo v zadnjih treh mesecih od 300 na 500, obhajila od 70 do 130, krščenih je bilo 130, od teh 70 odraslih, birmancev je ailo 188. To so lepe številke za začetno župnijo. Mnogi katoličani še vedno ne vedo, da imamo svojo “cerkev" v Chelstonu. (Je sedaj prava kapela z Najsvetejšim!). Moje glavno delo sedaj (imamo počitnice) je obiskovanje družin. Je tudi 72 italijanskih družin. ALITALIA je namreč prevzela letalstvo v Zambiji. Maše ob nedeljah so: ena Nyan-ja, ena Bemba, ena angleška in me prosijo še za italijansko. Bi jo že začel, pa drugi pater v mestu želi, da bi se vsi Italijani zbrali v isti cerkvi v mestu, ki pa je 15 km od tu. Mnogi ne morejo tja, ker je mož z avtom v službi ali pa na lovu. Enkrat na mesec še vedno obiskujem mojo izgubljeno postojanko s petimi podružnicami. Mi je v pravo breme, pa se ne da pomagati. Bog plačaj vam za naklonjenost in pomoč. Srečen Božič, srečno novo leto! Vaš v Gospodu o. Radko Rudež, S.J. Op, ured.: P. R. Rudež, S.J., je sošolec našega znanega rojaka g. Danila Kranjca v Wickliffu, O. Temu je tudi poslal gornje pismo, ki pa je zaradi starega naslova precej dolgo potovalo do naslovnika. General IMrs brani jamstva za avtomobile DETROIT, Mich. — Načelnik upravnega odbora General Motors Corporation James M. Roche je dejal, da so sedanja jamstva za nove avtomobile zadovoljiva in da zvezna komisija, ki jih preiskuje, dela to na temelju pritožb zaradi jamstev na avtomobile letnika 1967. Roche je dejal, da je komisija dobila vsega skupaj 380 pritožb, kar je komaj ena na 65,000 avtomobilov. To vsekakor ni veliko, je izjavil Roche. James M. Roche je trdil, da je 90% vseh pritožb v zvezi z jamstvi za avtomobile rešenih sporazumno. Po njegovih besedah je jamstvo v ZDA najliberalnej-še. Ni hotel nič povedati, če ima GM kak namen ta jamstva spremeniti. Sedanja jamstva GM veljajo za avtomobile 1969 za dve leti ali 24,000 milj. Omenjene izjave je dal J. M. Roche na tiskovni konferenci, na kateri je bil navzoč tudi predsednik GMC E. N. Cole. Na vprašanje časnikarjev, kaj misli o pritožbah podpredsednika Unije avtomobilskega delavstva Wood-cocka glede jamstev, je Roche odgovoril, da je zahteva, naj dobi lastnik avtomobila z jamstvom za čas, ko bo ta v popravilu, brezplačno na razpolago drug avtomobil, “nepraktična”. — Caj, kava in čokolada so bi- ^_____ %i prvi oglaševani v časopisju ^aj le išče potem boljših, če jih naše dežele. Obseg Zemlje Zemlja obsega po ravniku (e-kvatorju) 21,000 morskih milj ali točno 40,000 kilometrov, kajti meter je 40-milijonski del obsega Zemlje po ravniku. KUPUJTE V MESTU DANES OD 10 DO 8:30 — MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE PRODAJA SMUČARSKE OPREME 06 KONCU SEZONE Prihranile od 10% do 40% Na razpolago vse smučarske potrebščine po znatno znižanih cenah. Mi imamo vse—od park do smučarskih čevljev. Omejeni kroji in velikosti, zato pohitite za boljšo izbiro. Damske nylon smučarske oarke, orginal-no od $26 do $60. sedaj samo od 17.99 do 39.99. Moške smučarske parke, originalno od $20 do $60, sedaj samo 14.99 do 39.99. Moške in ženske smučarske hlače, originalno od $25 do $30, sedaj samo 14.99. Moški in ženski smučarski puloverji, originalno od $16 do $40, sedaj samo 9.99 do 24.99. Moške in ženske majice s stoječimi ovratniki, originalno $5, sedaj 2.99. Moški smučarski čevlji znamke “Aspen”, 5 zapon, originalno od $40 do $50, sedaj 29.99. “Timberline” smučarske garniture, smuči, palici in vezi, originalno od $55 do $60, sedaj naprodaj po izredno nizki ceni $34.99. Timberline Jr. smučarske garniture, originalno po $25, sedaj samo 12.99, plus 25% prihranka pri vseh vezeh. Športni oddelek, 2. nadstropje samo v mestu liniji, 24-urna naročilna postrežba Naročite po pošti ali telefonu, na naši nakupovalni Evropa bo ireha braniti i alemskim orožjem? LONDON, Ang. — Britanski obrambni minister Denis Healey je svojim tovarišem v NATO povedal, da bo mogoče Evropo braniti pred napadom z vzhoda u-spešno le s takojšnjo uporabo taktičnega atomskega orožja. O- :ajne obrambne sile, ki so na spolago NATO pri sedanjem ji ju, niso kos vojaškim silam iršavske zveze. Varšavske sile so v razmerju tako v letalih kot v moštvu, oklopnih enotah pa celo 3:1. \.TO sile imajo zato veliko emoč v taktičnem atomskem orožju. Izjava britanskega obrambne ga ministra je razburila Moskve ki je takoj zakričala, da bo NA TO prvi rabil atomsko orožje 7 bodoči vojni. — Morda ga b moral res, toda to Moskva pra lahko prepreči, če take vojne n začne. Dejansko kaj takega tuc nihče resno ne pričakuje. ženske dobijo delo Iščemo uradnico Uradnico z znanjem angleščine, zmožno knjigovodstva in drugih pisarniških del sprejme slov. podjetje Electric Motor Repair Co. 3340 St. Clair Ave. Kličite: 881-5766. (32) Office Cleaning Neighborhood industrial plant requires woman for office cleaning several times weekly. Hours flexible. VALEN MFG. CO. 6725 Machinery Avc. 301-6264 l (32) Ženske dobijo delo Kuhinjska pomočnica Iščemo kuhinjsko pomočnico za zjutraj Polni ali delni čas. Tisto, ki se zanima smo pripravljeni izučiti. SORN’S RESTAURANT 361-5214 (31) Iščemo kuharico Za gostilno, delni čas, od 9.*dop. do 2. pop. Oglasite se osebno ali kličite. Twentieth Century Tavern 16523 Euclid Ave. 531-8818 MALI OGLASI Naprodaj Supermarket C-2 licenca za pijačo. Odprto 5y2 dni tedensko. Grem v pokoj 1. marca; povprečni 7-letni zaslužek $65,000. $3,000 in zaloga poceni. Tel. 531-1765. ________________-(33) 2-družinska hiša naprodaj Velik ograjen vrt, 3 garaže, nov furnez, spodnje stanovanje prazno. Cena $10.000. Na 950 E. 70 St. Dobra investicija! Kličite 481-3210 od 2. pop. do 8. zvečer. (32) Hiša naprodaj Za dohodek, 3-družinska hiša na Stanard Ave. Kličite EX 1-8769. —(32) V najem Tri sobe, peč in hladilnik in garaža, v Collinwcodu, blizu Marije Vnebovzete. Kličite 541-0772. (32) V najem 5-sobno nanovo dekorirano stanovanje, zgoraj, se odda odraslim na E. 74 St. blizu St. Clairja, za $55 mesečno. Kličite 432-1038. (32) V najem Lepa, čista spalna soba s privilegijem kuhinje se odda v najem moškemu na 2549 St. Clair Avenue. Oglasite se tam osebno. -(32) V najem oddamo spalno sobo moškemu na 1027 E. 61 St. Oglasite se osebno od 5. do 7. pop. ali kličite IV 1-5677 ali EN 1-8997. (32) DRAMATSK0 DRUŠTVO “LILIJA” priredi v soboto, 15. februarja 1959 ob 8. uri zvečer NAGRADNO MAŠKARADO V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE. zgornja dvorana ZA PLES IGRAJO "VESELI SLOVENCI” Najlepše maske bodo nagrajene! .■wa'. v ) —— A^tetirsr'A. noMotri.v Jerry 2ulawski: NA SREBRNI OBLI ROMAN “Stari človek, mar je to res nepreklicno? Mar te tam že pričakujejo? Ali si jim že naznanil svoj prihod? Moramo ostati sami?” Tisti trenutek pa — kakor da me je kdo oplazil po glavi. En blisk, ena misel: Top! Da, top! Ob grobu O’Tamora v puščavi! Zavrtelo se mi je v glavi, z obema rokama sem si stiskal srce, v strahu, da mi ga v prsih raznese. Oči sem uprl v kraj ček Zemlje, ki ga je bilo videti na obzorju, v glavi pa so mi utripale nekakšne blazne bliskavice: potovanje, puščava, top, strel, moji bratje na Zemlji, ta dnevnik... in nato siva megla, zagrinjajoča vase vse; razumel sem: to je smrt. Docela sem pozabil, kje sem, kaj se dogaja okoli mene. Oni so kar onemeli ter zaprepaščeni strmeli vame, a jaz jih nisem več videl. Kakor v sanjah je prišel do mene samo Adin glas: “Pojdite! Stari človek govori z Zemljo. V kratkem nas bo zapustil.” Ko sem se nekoliko ovedel od silnega vtisa, ki ga je bila napravila name ta misel, sem opazil, da sem sam. Razumel sem: to je bilo razodetje, da moram v puščavo iskat top, da moram poslati Zemlji zadnje sporočilo in zadnji pozdrav in potem umreti v puščavi. Cez nekaj časa sem razodel Adi in Janu svoj sklep. Sprejela sta ga zamišljeno, sklonjene glave, a brez. odpora, kakor bi bila na to pripravljena. O tem, da bi se vrnili, ne marajo ničesar slišati. Tukaj hočejo ostati do mojega odhoda. Če se zdajle obrnem z glavo proti Zemlji, imam Sonce na desni strani. Preden se v loku pomakne na levo stran, prinašajoč paiščavi dan — pojdem na pot. * Tragetdija mojega življenja na "srebrni obli” gre k svojemu koncu. Se sem tu, kjer sem bil prvič zagledal loke, zelenje in življenje na Luni. Tedaj sem dospel sem skozi divje, smrtne puščave — zdaj se odpravljam, da jih prepotujem v drugo in poslednjič. Moje srce je mračno, toda mirno. Oziram se po preteklem življenju in zdi se mi, da je čas, napraviti obračun. Rad bi se, kakor delajo ljudje na Zemlji, kadar se pripravljajo na smrt, izpovedal svojih grehov in zablod, pa čudna stvar — na usta mi silijo samo moje nezgode. Mar naj bi bilo to eno in isto? Torej, Gospod, ki slišiš ravno tako glas naj bedne j šega črviča kakor šumenje vetrov, ki me vidiš tu na Luni ravno tako, kakor si me bil videl tam na Zemlji, sprejmi to izpoved, s katero ti priznavam, da sem bil grešnik in zavrženec. Glej, ko sem bil še otrok, mi je bilo na Zemlji, ki si jo bil ustvaril zame, tesno. Na krilih hrepenenja me je moja misel nosila k žarečim svetovom v vse-mirju; materinim objemom sem CHICAGO, ILL. se izmikal, samo da sem mogel sanjariti o čudesih, ki si jih ustvaril — zame? Bil sem grešnik in zavrženec... Rasel sem in hlastno požiral tiste trohice znanja, ki si ga dal človeku v uživanje, duša pa je v meni ven in ven kričala: Premalo! Sanjala je, da bo odtrgala sedmero pečatov in dvignila zaveso, ki jo je Tvoja roka zastrla. Bil sem grešnik in zavrženec ... Komaj sem dorasel, me je že prevzela želja, da bi letal po vse-miru — kakor da nisem bil že s tem, ko sem bil na Zemlji, tudi v vsemirskih prostorjih in kakor da nisem z njo vred drvel čez vsemirska brizna! O prvi priliki sem zavrgel mater-red-nico ter poletel k srebrnemu obličju Lune, ki že od nekdaj mami vse mesečnike. Grešil sem, Gospod, in danes sem zavržen. Gledal sem tovariše, kako so umirali, pa sem bil voljan ubijati za stekleničko zraka, ali za žensko, ki ni bila last nobenega od njiju, ki sta stezala roke po nji... Ko pa sem bil priča njene nesreče, nisem storil ničesar, da bi jo rešil, jaz, ki sem jo sam pahnil v nezgodo. Bil sem grešnik in zavrženec.. Zlomljen od bolesti, utrujen od koprnenja zapuščam nje, ki jih je usoda izročila mojemu varstvu in vodstvu, in grem po zadnje, grenko veselje—po smrt pred obličjem Zemlje. Grešnik sem, o Gospod, in zavrženec. Moje življenje je bilo razklano na dve polovici: želja po neznanem in želja po izgubljenem. Obe pa sta bili žalostni in nesrečni ... Mar sem dosegel, po čemer sem hrepenel? Nikakor. Komaj drobcen korak sem napravil v vsemir in še dežele, kjer sem, ne poznam. Zaman sem žrtvoval vse, zaman premagal sinje prostranstvo, zaman sem se prebijal skozi puščavo, strašnejšo od vseh pozemeljskih, zaman sem desetletja životaril na tej srebrni obli: okoli mene so še vedno iste in prav take uganke, kakršne so bile pred pol stoletja. Tistega, po čemer koprnim danes, nikoli več ne dosežem. In to je vse moje življenje! Čas je, zadnji čas, da zatone. HOUSEHOLD HELP BABYSITTER—Mature experienced woman. Perm. 5 day wk. 6 AM—5 PM. 3 children. 2 school age. $20