Ljubljana, nedelja, 10. oktobra 1954 Leto XX. Štev. 243 QLAVN1 IN ODGOVURN) UREDNIK rVAN 'ŠINKOVEC ureja uredniški odbor List izhaja vsak dan razen oetka. t/ Cen a io dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SE! PR AYI CA I. IZDAJA •LJUDSKA e a A V l C A. USTANOVLJENA S. OKTOBRA 1934 II MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB IZHAJALA KOI K UNEVN1K IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO l JUL 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK II OD l JUNIJA 195S 'ZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« BIVANJE DELEGACIJE SZDLJ NA NORVEŠKEM VRAČAMO SE Z GLOBOKIMI VTISI je izjavil tovariš Edvard Kardelj na tiskovni konferenci v Oslu . 9* oktobra. (Po telefonu.) Včeraj popoldne je bila v prostorih jugoslovanskega poslaništva v Oslu tiskovna konferenca, >a Kateri je generalni tajnik SZDLJ tov. Edvard Kardelj odgo-or“ na vprašanja norveških in tujih novinarjev. , začetku konference je tov. Kardelj v zvezi z bivanjem e,eSacije SZDLJ na Norveškem izjavil: i Norveško smo prišli, da sporazum o Trstu, je tov. Kar- ot delegacija SZDL Jugoslavije delj odgovoril na vrsto vprašanj, rnemo lanskoletni obisk dele- Nekaj dopisnikov se je zanimalo dalje bolj tesno. To ne velja si z Avstrijo, je tov. Kardelj samo za področje, vojaškega so- odgovoril, da so nadvse prijatelj-delovanja, temveč tudi za gospo- ski in prisrčni, tako da se med-darsko.in druga področja. Spro- sebojno sodelovanje razvija na žena je bila tudi pobuda glede vseh toriščih. ustanovitve balkanske posvetovalne skupščine. Prepričani smo, da bo to sodelovanje sčasoma obrodilo dobre sadove.« Zatem je eden izmed norve- vojne kevlZT urT /a šepanje oanose mea jugosia- 5kih novinarjev v zvezi z obiskom i i Jugoslaviji. Hkrati smo se vijo m njenimi vzhodnimi sose- , , „ .. „ {seznaniti z izkušnjami in dami. V zvezi s tem je tovariš de egacij J S ■ spehi norveške delavske stran- Kardelj dejal: »V zadnjem letu ™(?rn^.rl . . , . , , J, P ’ kakor tudi izmenjati misli z so se ti odnosi začeli izboljševati. ,sa ’ V , jnarnpn;p rin ;P T1IB-n voditelji o vprašanjih, B,žk„»,..vest* d, »i ji tedi «*> ‘ag ki ^ašega uuisKa smo zeio zauo- zacievaia, na di se ti oanosi iz- ? , * „ v i • • j ;olJni. Razgovarjali smo se z boljšali in zdaj je takšno željo in drugim,, zahodnim, državam,, ^gimi ljudmi in si ustvarili izpričala tudi Sovjetska zveza in ko jasnejšo sliko o delu in j ostale vzhodnoevropske države. ^aPredku delavske stranke, ka- Seveda mi nameravamo sprejeti srn1 Norveške sploh. Videli znake in pobudo v zvezi z izbolj- ra •(!a si tu močno prizadevajo šanjem odnosov. zv>ti proizvajalne sile, kar je Cel " - - - - - ... zanimajo obe strani. S -sadovi Jugoslavija v zadnjih letih pri- -^ke^o^odbe^Veliko Britanijo obiska smo zelo zado- zadevala, da bi se ti odnosi iz- ^ druPgi^i zahodnimi državami. Tov. Kardelj je dejal, da sodi, da omenjena delegacija nima takšne naloge. Tovariša Kardelja so zatem vprašali, ali je stališče Jugoslavije v prid londonskemu sklepu Sodimo, da je ne samo v na- 0 nemškem prispevku k zahodni šem interesu, temveč tudi v inte- obrambi. »V načelu bi rajši go- resu miru sploh, da bi bili ti vorili o razorožitvi ostalega sve- odnosi čimbolj v skladu z dobro kakor o oborožitvi Nemčije,« . nas tembolj zanimivo, kajti v Jugoslaviji delamo v tej Smeji vse, ka Na r moremo. PfizadevaV'6 J’.tls soseščino. Nedavno, pred mese- je dejal tov. Kardelj. »Po drugi ‘jensko r ^ a. 1,zb0l,,Sal; ZlV' cem dni, je prispela v Jugosia- Jplati pa nam je jasno, da ni moč v. T^Ven ljudi, zlasti na viin tnrli nrva snvifttska trffOVin- v nnlnvain , - ljudi, i.mon uu k ^r°čju gradnje stanovanj. Ne-s ere izkušnje, s katerimi smo tu T seznanili, bodo koristne p 1 za naše delo v Jugoslaviji, j a.v tako smo bolje razameli n-e narodni položaj Norveške in Jene napore v zvezi z ohranijo miru. Zlasti velik vtis je VeP/av'la na nas delavnost nor-: , e£a človeka, njegova ustvar-(j v°l.ja, kakor tudi lepote te I«76 i ?kratka, vračamo se v hoV -Vi^° zadovoljni in z glo-VQr’|'?11 vtisi, o katerih bomo go želel dol da našemu ljudstvu. Zlasti bi Poudariti, da so nas zelo in prijateljsko sprejeli, Šk Smo občutili, da so na Norve-Va m, ntočno naklonjeni jugoslo-nitti m narodom in da se za-tllc|-aJ°. za naš razvoj, kakor smo k]0n.m'.X Jugoslaviji močno na-dav. ^en' in z razumevanjem gle-o norveški narod, rta i! delegacija je prepričana, bgj5® V°do stiki med našimi gi- 'f1 našima državama po-in nadalje razvili v prid »anjj elobiii ,u nanaij b; v c'°v obeli držav. Na koncu Vo5V Prositi predstavnike norela °f’a tiska, ki so tu navzoči, lejn*P')r°ee našo prisrčno hva-srePn?' -Vsetn tistim, ki smo jih da h ‘ un,.ki so nam pomagali, in n; razumeli Norveško probleme.« stavnitm J?° Je nH prošnjo pred-o tem . Radia Oslo dal izjavo ~—-_^J^ako Jugoslavija presoja vijo tudi prva sovjetska trgovin- Večno držati Nemčije v položaju ska delegacija, ki je z nekaterimi okupirane dežele. To pomeni, da jugoslovanskimi podjetji skle- Nemčiji ne moremo preprečevati, nila kompenzacijske sporazume. Ja se oboroži toliko, kolikor je Po našem mnenju pomeni to potrebno za zagotovitev njene tudi konec politike gospodarske obrambe. Po našem mnenju je blokade, ki so jo po 15*48. proti nadaljnji razvoj odvisen od tega, Jugoslaviji uveljavljale Sovjet- a]j bo nemška oborožitev v do-ska zveza in ostale vzhodno- ]0čenem smislu pod nadzorstvom evropske države.« jn aj{ bodo našli takšno rešitev, Na vprašanje nekega norve- ki ne bo povzročila novih trenj škega novinarja, ali je Balkanski v Evropi, zlasti ne med Nemčijo pakt obrodil kake sadove, je in Francijo. Londonski sklep bo tov. Kardelj pritrdilno odgovoril imel pozitiven učinek le, če bo in dejal: »Predvsem je sodelo- pravilno izpolnil to nalogo.« vanje med tremi državami če- Na vprašanje, kakšni so odno- Na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje o razvoju v Aziji, zlasti pa v Mao Ce Tungovi Kitajski, je tov. Kardelj odgovoril: »Sedaj nimamo nobenih stikov z LR Kitajsko. Mi smo sicer pri-poznali LR Kitajsko, vendar pa do diplomatskih stikov doslej še ni prišlo. Vsekakor ne po naši krivdi. Toda ne glede na to sodimo, da je nujno potrebno in koristno najti pot, da bi Kitajska sodelovala z ostalim svetom. Po našem mnenju so dane možnosti, da v Aziji in v Evropi napetost popusti. Sodimo, da je eden izmed poglavitnih činiteljev za takšno pomiritev prav vključitev Mao Ce Tungove Kitajske v mednarodno sodelovanje.« A. Š. V koritu pod električno pečio se je nabralo že dovolj svetlo žarečega tekočega aluminija, da ga delavci lahko zajemajo z železnimi zajemalkami Prve tone iz tovarne v aluminija Kidričevem komisije za mejo se Ponovi okt- (Tanjug). Davi so Vansko,a sestali člani jugoslo-Za izpe^a^-ameriške komisije črte meril?- nove demarkacijske B, kak bivšima conama A in sporazum1 določa londonski sestala nu° Trstu. Komisija se je tfelo v t- t9, Ln je nadaljevala Pride pcJ ern delu cone A, ki U jugoslovansko upravo. i ®riška diplomatska Trn Fekciia v Trstu Prispel ’ v (TanjuS>- Davi Je kratski ,rs*- ameriški demo-je sp,*?, 0r Allen Elender, ki Jerr, ;n d 1 z generalom Dabny-^unkcinn. ^lmi anglo-amerlškimi ^PoS1^ ^Poldne je spet J® Prispel ,. 2. je izjavU- da ?PekciiP Trst v okviru in-^ diplomatskih ®estal on arn*h predstavništev. ^intertononf 2 generalom Trgovinski sporazum ; . z Bolivijo Kvi^ken^l"k‘- (Tanju8). V bo-Pisan tronv' i * mes,u Je' bi' Pod' livijn j 8 y,nskl sporazum mod Ro- Ro.iv,UgJS,avij°- Sporazum je s‘cr Wn, 1" P°dPisal. zunanji mini-pl r/W,' Za 'b-Rosluvijo pa ‘k v Holivijj Djurdjev. vV/~o napoved z" "ap°ye'1: Pretežno le-časa oblafnost1o, od časa TemperatoT/ pre^fina oblač-+ 2 stopinj. r»i,^BORBE<) RIM, 9. okt. Ko je predsednik italijanskega ministrskega sveta Mario Scelba v slavnostnem vzdušju rimskega Senata razglasil sklenitev sporazuma o Trstu in hkrati napovedal novo fazo v stikih med Italijo in Jugoslavijo, smo sc obrnili nanj s prošnjo, naj pove jugoslovanski javnosti svoje mnenje o sporazumu. Predsednik vlade je takoj ustregel naši prošnji Sprejel je rimskega dopisnika »Borbe« v svojem kabinetu v Viminalu, palači predsedstva vlade. Bil je očitno zadovoljen in optimistično razpoložen. Glasovanje v Senatu o vladni akciji za sklenitev sporazuma je obetalo velik uspeh, novo vzdušje spričo stvarnega koinpromisa pa je že kazalo, da bo odstranilo vse, kar je nakopičila minulost. »To je zelo srečen in pomemben dan,« je rekel pred našim obiskom predsednik vlade Scelba. In to prepričanje se je neprestano izražalo v zadovoljstvu, ki ga je kazal, ko je odgovarjal na naša vprašanja v zvezi z odločnim in konstruktivnim mednarodnim aktom, sklenjenim v Londonu. Potem ko je predsednik italijanske vlade obvestil Senat o sporazumu in na prvem mestu poudaril njegov konstruktivni pomen na splošnem mednarodnem torišču, smo ga naprosili, naj nam za bralce »Borbe« pove nekaj o tem. »V trenutku, ko so dolgi napori za ureditev tržaškega vprašanja zaključeni s sporazumom, bi radi vedeli, kaj meni gospod predsednik ministrskega sveta o vplivu in prispevku sporazuma k praktičnemu razvoju mednarodnih stikov?« smo vprašali predsednika vlade. Predsednik vlade Scelba je odgovoril: »Vpliv v Londonu parafiranega sporazuma na pereči mednarodni razvoj ne more biti drugačen, kakor ugoden. Živimo v fazi, ko lahko rečemo, da se obeta iskanju stabilnega evropskega ravnotežja v korist vseh uspeh. Odstranitev tako delikatnega vzroka za trenja med našima dvema deželama je zato" pozitiven prispevek k temu iskanju. Zato se pridružujem toplim besedam predsednika Tita, ki jih je izrekel v Sarajevu, da je stvaini sporazum u korist teh dežel, v korist krepitve miru v tem delu Evrope in prek tega na svetu.* »Kakšen poseben vpliv,« smo vprašali potem, »bo imel po mne razum na odnose med obema sosednima jadranskima deželama«?« Kolektiv velike tovarn? glinice in aluminija je obvladal tudi zadnjo fazo proizvodnega procesa — Včeraj so v obratu elektrolize pridobili prvi aluminij — Po sklepu upravnega odbora bodo 20. novembra slavili prehod v redno obratovanje Kidričevo, 9. oktobra peči prve tone proizvedenega či- ni j a v Kidrilevem niso zgolj re-V Kidričevem je bilo danes stega aluminija. S tem je ko-; zultat truda in velikih naporov dopoldne praznično razpoloženje, lektiv tovarne obvladal tudi zad-: graditeljev nove tovarne in mla- V obratu za elektrolizo je bilo nj° fazo proizvodnega procesa in) dega delovnega kolektiva. V teh vse pripravljeno, da izlijejo iz Je sklenjena veriga proizvodnje j tonah aluminija tiči tudi delo na- od boksita do aluminija. Delavci, j ših rudarjev v Zahodni Bosni in mojstri in inženirji tovarne, ki | Istri, ki so nakopali potreben sodi med največje v Evropi, se I boksit, nadalje delo velenjskih in tega pomembnega dogodka v [ zagorskih rudarjev, ki dajejo razvoju tovarne odkrito vesele,! podjetju velike količine premoga z njimi pa se vesele vsi narodi j ter delo kolektiva v Lukovcu v Jugoslavije, ki so žrtvovali | Bosni, ki izdeluje za proizvodnjo ogromna sredstva, da je lahko j glinice potrebne velike količine sredi ptujskega polja zrasel in-1 sode. Naposled pa so te prve to-dustrijski kolos, na katerega smo i ne alummjja tudi velik uspeh lahko ponosni. Vsi pa se veselimo ! graditeljev naših hidroelektrarn, tega dogodka tudi zaradi tega, kajti električna energija je v ker pomeni proizvodnja alumi- j proizvodnji aluminija skorajda narekuje celotnost struktur naših nija v Kidričevem velik korak v | najvažnejši činitelj. dežel in njun zemljepisni položaj‘.« ; razvoju naših proizvajalnih sil | Vprašali smo: »Gospbd predsed-1 in s tem tudi nov korak na poti SLAVNOSTNA SEJA nik knkšnp nprsnektive si obeta- k stalnemu dviganju našega živ-i UPRAVNEGA ODBORA ", ki SC" r.d=-1 ljenjskega MM*i Dpravni otlbor tovarne „ lmel nje med našima dvema deželama? , proizvodnje aluminija v novi to* -*»» ^i««— gih palače Chigi, bo z naJ.eJjo ■ko-iWu«uto sodelovanje, pozornostjo proučila sleherni Vladni »Messaggero« pravi v predlog iz Beograda, da bi se od- UVodniku, da je treba londonski nosi med dvema državama na sporazum toeti za dobljeno bitko gospodarskem, političnem in v obrambi svetovnega miru, obrambnem torišču lahko nor- hkraU pa ga razlagati kot nujni malno razvijali. pogoj za plodno sodelovanje med V vodilnih italijanskih krogih obema sosednima državama, poudarjajo, da zdaj, ko je trža- ško vprašanje urejeno, lahko z . Tudi turinska »Stampa« ob- zaupanjem presojajo jugoslovan- uvodmk z naslovom sko-italijanske odnose, prepriča- »Ustvariti prijateljske odnose z ... .... . ________ . ni, da se začenja njih nova faza, Beogradom«. V članku poudarja, glavno, ponavljam, da odločno na- v kateri bo moč v obojestransko °a P0/11™1 »pputika prijateljstva - - - korist urediti vsa neurejena m dobre soseščine z Jugoslovani vprašanja dejanje, ki ga je dolžna napra- r, , ' , . viti sleherna italijanska vlada, Podpredsednik vlade Saragat k- sQ j; jasni žlvljf!njski interes je glede na včerajšnje glasovanje Italiieg_ »Nedvomno bosta začeli obe ško vprašanje urejeno, lahko z strani proučevati načrte in predloge o ureditvi nekaterih vprašanj, ki še niso urejena. Medtem pa ie Prepričan sem zlasti, da bo rial ji’jemo vzpostavljanje in krepi-lahko sedanji sporazum najboljša ^ev medsebojnega zaupanja. Zato podlaga za vzpostavitev stikov naj-, sem srečen, da se ob tej priložno-tesnejšega sodelovanja med našima i Prefr >Borbe« obračam na jugo- ______ dvema deželama. To prepričanje ^ slovansko javnost, ki je najbolj v senatu o tržaškem sporazumu šem poudaril v svojem govoru uj pristojna, da ji izrazim to sv ije izjavil: »Glas senata pomeni sre- Tudi ostali časniki posvečajo parlamentu 18. februarja, ko sem prepričanje*, je zaključil predsed- fen preobrat v politiki na Ja- članke in komentarje sodelovanju naravnost rekel, da bomo lahko, ko nik ministrskega sveta Italije Ma- dranu in postavlja vprašanje od- z Jugoslavijo in pozivajo vlado, bo urejeno vprašanje Trsta, dosegli i rio Scelba naš razgovor. i nosov med Italijo in Jugoslavijo naj to sodelovanje čimprej vzpo- nju Vaše Ekscelence dosežem spo- ,takšno sodelovanje, kakršno nam! F. Barbieri 'na novo realistično podlago.« stavi. Pristojnost ljudskih odborov komunalnih skupnosti pristojnost ljudskih odborov komunalnih skupno- j sti — okraja, oziroma občine — je odvisna na eni strani od funkcij komunalne skupnosti, na drugi pa od načela, na katerem slone odnosi med organi oblasti in gospodarskih organizacij, ustanov in državljanov. O funkcijah komunalne skupnosti smo govorili v prejšnjem članku, zdaj pa bi bilo potrebno, da se z nekaj besedami dotaknemo tudi osnov med organi oblasti ter gospodarskimi organizacijami in ustanovami. V sistemu socialistične demokracije so gospodarske organiza- j cije in ustanove družbenih služb načelno v svojem poslovanju svobodne, njihove pravice in dolžnosti do družbene skupnosti so določene z zakonom, obseg sred- ( stev, s katerim razpolagajo, delno pa tudi način razpolaganja z njimi, pa sledita iz družbenega plana. Iz tega sledi, da imajo lahko organi oblasti nasproti gospodarskim organizacijam in ustanovam družbenih služb v glavnem tri vrste odnosov oziro-roma pravic. Prvič, da izdajajo zakone ali na zakonu sloneče splošne predpise oziroma da sestavijo družbeni plan. To pravico uveljavljajo samo predstavniški organi, šele izjemoma in samo za izpolnjevanje zakonov pa lahko imajo pravico do izdajanja predpisov v zelo omejenem obsegu izvršna telesa predstavniških or7' ganov. (N. pr. izdajanje nekate-1 rih naredb za izpolnjevanje.)! Druga pravica izvira iz pravice, da komunalne skupnosti upravljajo določene sklade in druge dele splošne ljudske imovine. V tem oziru nastopajo ljudski odbori kot organi upravljanja splošne ljudske imovine, bodi da dajejo dotacije in zagotavljajo j kredite, bodi v drugih oblikah neposredne gospodarske intervencije. V območje te kategorije pravic sodi tudi ustanavljanje gospodarskih organizacij in ustanov, ker to ustanavljanje ne pomeni nič drugega, kakor organiziranje dela splošne ljudske imovine v gospodarsko enoto z istočasno izročitvijo splošne ljudske imovine v upravljanje proizvajalcem oziroma drugim organom družbenega upravljanja. Tretja' pravica je nadzorstvo nad izpolnjevanjem zakonov in predpisov. To pravico uveljavljajo praviloma inšpekcijski in drugi organi državne uprave pod nadzorstvom predstavniških teles. Na podlagi te pravice lahko organi oblasti samo uporabljajo določene sankcije, da vzpostavijo zakonito sta-nje. Četrta pravica je, izdajati na zakonu slorteče upravne akte. To; pravico uporabljajo praviloma iz- I vršni in upravni organi (sveti,' tajništva, uprave, oddelki itd.). Upravni akt se izda bodi kadar imajo organi oblasti pravico izdati dovoljenje ali soglasje za vzpostavitev določenih odnosov (n. pr. dovoljenje za ustanovitev obrata, soglasje za imenovanje direktorja, dovoljenje za zgraditev objektov in pod.), bodi kadar odločajo v določenem sporu, ali kadar uveljavljajo pravice družbene skupnosti do določenih dohodkov in dejavnosti gospodarskih organizacij oziroma družbenih ustanov. Vse te pravice glede upravnih aktov morajo uveljavljati organi oblasti nasproti gospodarskim organizacijam in ustanovam v upravnem postopku, v katerem gospodarske organizacije in ustanove nastopajo kot stranke z vsemi pravicami stranke, tudi s pravico do pritožbe, tako da mora biti volja organov oblasti zmeraj izražena v pismenem odloku z določeno obrazložitvijo. Kakor vidimo, organi oblasti v našem sistemu socialistične demokracije nimajo nobenih tako imenovanih operativnih pravic, to se pravi pravic glede neposredne upravne intervencije, v poslovanju gospodarskih organizacij in ustanov. Organi oblasti nastopajo ali z izdajanjem splošnih predpisov ali v upravnem postopku ali kot inšpekcija ali kot nosilci določenih skladov. Iz takšnih odnosov slede pristojnosti tako predstavniških teles kakor tudi organov uprave ljudskih odborov. Iz pojasnjenih načel sledi, da bodo imeli ljudski odbori občin predvsem pravico izdajati v okviru zakonov splošne predpise, ki se nanašajo na gospodarski in komunalni razvoj občine in ki so neposredno važni samo za tisto občino. S temi svojimi predpisi ljudski odbori ne bodo mogli omejevati pravic, zlasti pa ne svobode poslovanja gospodarskih organizacij, ki so jo dobile z zveznimi predpisi. Ljudski odbori občin bodo imeli tudi pravico sprejeti svoj družbeni plan, s katerim bodo usmerjali razvoj gospodarstva in dviganje gmotnih temeljev življenjskega standarda v svoji občini. V gospodarskem planu bodo uveljavljali norme za razdelitev in poslovanj^ svojih skladov. V gospodarsko poslovanje gospodarskih organizacij in ustanov bodo lahko z družbenim planom posegali samo toliko, kolikor so za to pooblaščeni z zveznim zakonom in zveznim družbenim planom, ker morajo biti gospodarski pogoji poslovanja gospodarskih organizacij in ustanov v vsej državi enaki. Ljudski odbori bodo lahko nadalje iz skladov in drugih delov splošne ljudske imovine, ki jo upravljajo, izdajali akte o ustanavljanju gospodarskih organizacij in ustanov ter prevzemali tudi dolžnosti, ki jim jih kot ustanoviteljem nalaga zakon. Najbolj zamotano vprašanje pri določanju pristojnosti ljudskih odborov je vprašanje izdajanja upravnih aktov. Upravni akti so po svoji naravi večidel upravnapolitičnega značaja. Po pojasnjenNtezi o razdelitvi funkcij med občine in okraje bi opravljanje poslov, izvirajočih iz upravnopolitične funkcije, načelno pripadalo okraju. Imamo pa več upravnih aktov, ki jih zaradi cenenosti in hitrosti postopka, možnosti neposrednega vpogleda, lažjega uveljavljanja pravic državljanov in družbenopravnih oseb ne bi kazalo izročiti v prvostopno pristojnost ljudskih odborov okraja in njegovih organov tem manj, ker bi bila posledica takšnega določanja pristojnosti, da bi v drugi stopnji odločali republiški organi. Zato je mnogo prikladneje, da bodo v upravno-političnih poslih v prvi stopnji pristojni občinski organi s tem, da bodo v drugi stopnji odločali organi okraja. To ne pomeni, da je občini dana upravnopolitična funkcija, ker bi občina v tem primeru pravzaprav opravljala posle v imenu okraja. Zato je treba upostaviti neposrednejšo odgovornost občinskih organov, ki izdajajo takšne upravne akte nasproti okrajnim organom, kolikor ne gre za upravne akte, izvirajoč iz občinskih predpisov. V upravnih poslih bomo morali torej razlikovati posle iz neposredne pristojnosti občine od poslov, ko občina pravzaprav opravlja splošno funkcijo v imenu vse družbene skupnosti. To pomeni, da je treba tudi pri izdajanju upravnih aktov v upravnem postopku okrajnim organom dati določene nadzorstvene pravice za razveljavljanje nezakonitih upravnih aktov, tudi če ni bila vložena pritožba. Takšna razdelitev pristojnosti pa ne sme pomeniti, da bi moralo biti izdajanje vseh upravnih aktov v prvi stopnji v pristojnosti občinskih organov. Važnejše upravne akte, zlasti tiste, do katerih je zainteresirana tudi širša skupnost, ne pa samo okraj, naj bi izdajali okrajni organi, da bi bilo omogočeno drugostopno obravnavanje in nadzorstvene pravice republiških organov (potrjevanje pravil ali investicijskih programov določenih gospodarskih organizacij ali izdajanje gradbenih dovoljenj za določene kategorije gradbenih objektov ali privolitev v ustanovitev določenih ustanov in podobno). Nekaj podobnega kakor z izdajanjem upravnih aktov je tudi z vprašanjem inšpekcijske možnosti občinskih ljudskih odborov. Načelno lahko občinski ljudski odbori nadzorujejo izpolnjevanje zakonov na vseh področjih, ko-likor so za to dani stvarni kadrovski pogoji, ker nekaterih inšpekcij ne bo moč organizirati pri občinskih ljudskih odborih (n. pr. rudarske inšpekcije). Toda inšpekcijska funkcija ljudskih odborov je pravzaprav prenesena funkcija, kolikor ne gre za nadzorstvo nad izpolnjevanjem občinskih predpisov. Zato morajo biti občinske inšpekcije načelno v določenih odnosih z okrajno inšpekcijo, tako da ima le-ta nad njimi pravico nadzorstva. Razen tega mora biti okrajnim inšpekcijskim organom omogočeno, da sami opravljajo nekatere inšpekcijske funkcije. Iz tega, kar smo rekli o pristojnosti ljudskih odborov občin, bolj ali manj sledi tudi načelo, po katerem je treba določiti pristojnost ljudskih odborov okrajev in njihovih organov. Tudi ljudski odbori okrajev izdajajo splošne predpise v okviru zakonov; kolikor se ti splošni predpisi nanašajo tudi na občine, pa ljudski odbori okrajev ne morejo posegati v samoupravne pravice občin. Ljudski odbori okrajev nadalje sprejmejo svoj družbeni plan. Pri tem nastane vprašanje, ali lahko družbeni plan okraja, ki usmerja njegov splošni gospodarski razvoj, veže občine, ali pa se lahko to usmerjanje po okraju giblje samo na podlagi sredstev, s katerimi razpolaga. O tem vprašanju še nismo razpravljali in urediti ga bo treba ob uveljavljanju zakona, ki se bo nanašal samo na načrtno usmerjanje gospodarstva. Okrajni gospodarski plan bo vsekakor obsegal tiste instrumente, ki mu jih nalaga zvezni oziroma republiški družbeni plan za usmerjanje splošnega gospodarskega razvoja. Okrajni ljudski odbor bo imel tudi pravico upravljati okrajne sklade in tiste dele splošne ljudske imovine, ki so mu dani neposredno v upravljanje. Pristojnost ljudskih odborov okrajev glede izdajanja upravnih aktov in inšpekcijske funkcije slede iz tistega, kar smo rekli o pristojnosti občin. V teh poslih je okrajni ljudski odbor nosilec upravnopolitične funkcije vse družbene skupnosti. Toda to funkcijo opravlja bodi kot prvostopni organ, kadar gre za važnejše upravnopolitične posle, bodi kot drugostopni organ. Razen tega morajo imeti okrajni ljudski odbor in njegovi organi neposredne nadzorstvene pravice nad občinskimi organi uprave, kolikor gre za opravljanje poslov splošne koristi. Iz tega, kar smo povedali o načelih o razdelitvi pristojnosti med okrajnimi in občinskimi ljudskimi odbori, sledi, da bodo splpšni prvostopni organi praviloma občinski odbori, splošni drugostopni organi pa okrajni ljudski odbor, vtem ko je bil doslej okrajni ljudski odbor v našem pravnem sistemu splošni prvostopni organ, republiški organi pa splošni drugostopni organi. Iz takšne razdelitve pristojnosti v upravnem postopku, a prek upravnega postopka, je treba v našem sistemu izdajati največ upravnih aktov, sledi potreba po spremembi vrste odnosov republiških in drugih organov nasproti ljudskim odborom, kakor tudi pristojnosti sodišč v upravnem sporu, ker ni več možno, da bi bUo prvostopno sodišče v upravnem sporu izključno republiško vrhovno sodišče. To pomeni bolj ali manj spremembo vsega našega pravnega sistema na področju državne uprave, delno pa tudi na področju pravosodja. Tu smo poudarili samo temeljna načela, na katerih je treba razdeliti pristojnosti med ljudskimi odbori občin in okrajev. Na podlagi teh splošnih načel je treba malone v vseh naših zveznih in republiških predpisih spremeniti določbe o pristojnosti, in sicer skoraj za vsak posel, ker je treba pri vsakem poslu presoditi, kakšne narave je in ali ga lahko opravlja občinski ali okrajni ljudski odbor. Toda to še ni vse. Pri vsakem poslu je treba posebej določiti, kateri organ ljudskega odbora je zanj pristojen, to se pravi, ali in kateri svet (česar praviloma ne bo v upravnih poslih), ali svet ali načelnik, ali inšpektor ali kateri drug organ uprave okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora. Zato se ta razdelitev pristojnosti ne more ustaviti na razdelitvi poslov med občino in okrajem, marveč je treba upoštevati tudi možnost republiške kontrole kakor tudi ves sistem vertikalnega povezovanja organov v upravnem in inšpekcijskem postopku. Razdelitev pristojnosti na podlagi funkcij komunalnih skupnosti in tu poudarjenih načel mora biti torej zato natančno in dobro premišljeno delo, ki ima določene organizacijske posledice. Spričo takšnega pomena določene pristojnosti in iz tega izvirajočih posledic ni mogoče, da bi vsak ljudski odbor sam, brez sodelovanja višjih organov, prenašal pristojnosti na občine, ker bi tako dobili toliko pravnih sistemov v Jugoslaviji, koliko'r imamo ljudskih odborov. To pa bi pomenilo splošno zmešnjavo v upravnem sistemu. Zato mora biti izdajanje statutov o razdelitvi pristojnosti skupno delo zveznih, republiških in krajevnih organov, čeprav mora biti ustanavljanje komunalnih skupnosti postopen proces. Brez tega bi prišli v zagato, ki bi nam povzročila politično škodo in zavrla proces formiranja novih komunalnih skupnosti. DR. LEON GERSKOVIC PRVE TONE ALUMINIJA (Nadaljevanje s 1. strani) Bizjak izrazil veliko veselje kolektiva v trenutku, ko lahko po dolgih letih priprav pod težkimi okolnostmi daje našemu gospodarstvu, naši skupnosti prvi aluminij. Gradnja tovarne je prva leta le počasi napredovala. Sele z okrepitvijo našega gospodarstva so začela pritekati za gradnjo večja sredstva. Toda prišle so nove ovire po resoluciji In-formbiroja leta 1948, ki so gradnjo močno zavrle. Tako so šele leta 1952 začela dela hitro napredovati. Z razvojem tovarne pa so rasli tudi ljudje, ki so prišli po večini s podeželja; rasli so ne samo strokovno, marveč tudi po zavesti. Tako se danes velika večina kolektiva zaveda, da ne dela le za sebe, marveč tudi za lepše in boljše življenje naših otrok in vseh naših narodov. Kolektivu je z velikimi napori v zadnjem času uspelo v proizvod- i nji premagati vse začetne težave. Ob pomoči domačih in tujih strokovnjakov so se ljudje hitro vživeli v delo, ga obvladali in se strokovno izpopolnili, tako da bodo v kratkem lahko opravljali vse delo, tudi brez pomoči tovarišev iz naše stare tovarne alu- j minija v Lozovcu v Dalmaciji, ki so jim zadnje mesece nudili nesebično pomoč. Tudi tisti, ki so sprva bili bolj skeptični, gledajo danes samozavestno v prihodnost. V prepričanju, da bo kolektiv ves zamotan proizvodni proces v kratkem docela in brezhibno obvladal, je upravni odbor sklenil, da bo slavnostni začetek rednega obratovanja tovarne 20. novembra. V počastitev pomembnega dogodka prav v Tednu otroka pa je sklenil darovati v sklad za zaščito otrok 500.000 din iz sredstev za samostojno razpolaganje. PRVE TONE ALUMINIJA Po končani seji so se člani upravnega odbora z gosti podali v dvorano elektrolize, ki predstavlja srce celotnega obrata. Preden pa so odšli, so po nasvetu tehnikov odložili ročne ure, zakaj v obratu elektrolize, kjer se v debelih prevodnikih pretaka 45.000 amperov električne energije, so tako močna magnetna polja, da lahko povzročijo okvare železnih delov v urah. Kmalu po enajsti uri so & koriita ene izmed dvajset peči, ki že obratujejo, začeli zajemati žareči tekoči aluminij in ga vlivati v težki lonec, ki ga je do mesta pripeljal mostni žerjav. Z obrazov delavcev, ki so zajemali tekočo kovino, je sijalo veselje in zadovoljstvo. Ti delavci niso v tovarni morda od včeraj: po večini so sodelovali že pri gradnji, zlasti pa pri montaži, in so se nato vključili v kolektiv tovarne. Delavec Alojz Svenšek iz Gerečje vasi, ki je z azbestnimi rokavicami držal dolgo žarečo zajemalko in dvigal tekoči aluminij iz korita, nam je pri* povedoval, da dela v Kidričevem že od prvega začetka, se pravi) že od konca leta 1946. Bil je priča vseh težav in zato tembolj občuti zadovoljstvo, da je lahko doživel dolgo pričakovani trenutek. Iz obrata elektrolize so prve tone še tekočega aluminija prepeljali v nedavno dograjeno livarno, kjer so vlili tudi prve bloke aluminija. V elektrolizi so začeli prvih dvajset peči kuriti že pred tedni, proizvodnji proces pa se je začel pred desetimi dnevi. V kratkem bo začelo dajati aluminij nadaljnjih 20 peči, tako da bo v p^1 fazi obratovalo vsega 40 peči Za proizvodnjo pa je pripravljeni? v obratu elektrolize še nadaljnji*1 120 peči, ki jih bodo vključili, k° bo tudi zanje zagotovljena električna energija. Že za obratovanje prvih 40 peči potrebuje elektroliza stalno okrog 12.500 kilovatov električne energije. Podjetje v Kidričevem sodj med največje industrijske objeK-te v naši državi, saj predstavlja z letošnjimi investicijami skupaj že vrednost okrog 19 milijard din- Tovarna glinice že prehaja v redno obratovanje in daje izre“T no čisto glinico. Pripravljajo P* tudi že načrte za zgraditev druge dvorane za elektrolizo, s čimer se bo proizvodna zmogljivost P°' večala od 15.000 na 30.000 ton aluminija letno in povečanje tovarne glinice na dvojno zmoglJj' vost. Najprej pa hočejo zg1^1. še posebno tovarno za an0fIL maso, da bo tovarna tudi v tem oziru neodvisna od uvoza. F. S. DNEVNA KRONIKA i Švedska zadružna delegacija na obisku v naši državi Švedska zadružna delegacija, v kateri je 13 uglednih zadružnih delavcev, prispe 12. septembra v našo državo. To je pravzaprav prvi povojni obisk švedskih zadružnikov pri naših zadružnih organizacijah. Delegacija bo ostala pri nas sedem dni. Medtem bodo švedski delavci obiskali več kmetijskih zadrug v Srbiji, na Hrvatskem in v Sloveniji. V glavni zadružni zvezi FLRJ izjavljajo, da bo delegacija Izrabila svoje bivanje v naši državi za poslovne razgovore z zadruž- Z RAZSTAVE REVOLUCIONARNEGA TISKA V LJUBLJANI Pot naše revolucionarne besede Ljubljana, 9. okt. množicam pot v boju proti so- KP Slovenije, ki je po oku-2e peti dan privablja razsta- cialnim krivicam. Z literarnega paciji slovenskega ozemlja pre- va revolucionarnega tiska v mali ustvarjanja ^ v tem času pa tudi vzela vodilno vlogo za osvobo- Filharmoničnl dvorani mnogo ob- vidimo na razstavi posa- ditev, je imela izkušen kader lju- iskovalcev, zlasti mladine, ki si z ^ c z n e številke in letnike revij dl, ki so že v stari Jugoslaviji zanimanjem ogleduje razvoj naprednega gibanja v Sloveniji. Odveč bi bilo pripominjati, da je bil prav tisk eno izmed najpomembnejših sredstev, s katerim je naša Partija vodila ta razvoj. Moderno opremljen razstavni prostor (zamisel ing. Bogdana Skoberneta) je razdeljen nekako v tri obdobja našega revolucionarnega boja: predvojno od leta 1918. do 1941., narodnoosvobodilno od 1941. do 1945 in obdobje po osvoboditvi. »Strokovna borba«, »Rdeči prapor«, »Vstajenje«, »Ujedinjenje«, razni volilni manifesti in proglasi, množica ilegalnih letakov — pisana revolucionarna beseda, ki je spremljala boj proti Obznani, Aleksandrovi diktaturi, ki je ni moglo udušiti še tako brutalno zatiranje, niti ječe in niti smrt. Partija pa se je med dvema voj-narpa uveljavila v množicah tudi z legalnim tiskom, to je s prevodi klasikov marksizma-leninizma. V letih 1934 do 1935 je založba ENKA izdajala dela Marxa, Engelsa, Plehanova in drugih marksističnih ideologov, dalje Malo knjižnico, pri kateri so sodelovali naši partijski voditelji in s svojimi deli opozarjali na nevarnost fašizma in imperializma, razkrinkavali domačo reakcijo in kazali Ljudje ijl z zanimanjem ogledujejo razstavo »Književnost« in »Sodobnost« ter literarna dela Lovra Kuharja -Prežihovega Voranca, Miška Kranjca, Toneta Čufarja in drugih. V tem oddelku tudi ne manjkajo partijska glasila univerzitetne mladine: »Rdeči signali«, »Celica«, »1551« itd. Preden preide razstava v narodnoosvobodilno obdobje, pokaže revolucionarno časopisje, ki je izhajalo v Trstu, zlasti »Delo«, pod strogimi policijskimi režimi vodili neizprosno ilegalno borbo za pravice ljudstva. Ob okupaciji se je pokazala potreba po širši in učinkovitejši razširitvi tiska, kar nam zelo nazorno prikazuje drugo obdobje revolucionarnega tiska. Od dokumentne tehnike, ki je preskrbovala našim ilegalcem ponarejene osebne listine, opremljene z žigi okupatorske oblasti, prek množice ci- ^ klostilnih tehnik, ki so najprej delovale v Ljubljani, do urejenih ! partizanskih tiskarn, katerih pu-i blikacije so se mogle meriti z 1 redno izhajajočim tiskom — gre razvojna pot osvobodilne tiskane besede. Izdelke ciklostilnih tehnik in tiskarn dopolnjujejo lično izdelane makete, plastični zemljevidi in grafične ilustracije naših partizanskih umetnikov. Čeprav je razstavni prostor lahko zajel komaj del gradiva, s katerim razpolaga Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani, pa vendar obiskovalec dobi vtis veličine in bogastva tiska tedanje dobe. Znano je, da je ta razstava prirejena ob 20-letnicl »Ljudske pravice«. Njej je namenjen kot posebna zanimivost velik stenski zemljevid, ki kaže dopisniško mrežo časopisa v letih 1934 do j 1936. Zanimivo je, da so »Ljudski pravici« dopisoval* razen iz vseh predelov Slovenije, zlasti industrijskih središč, tudi s Hr-vatske in iz Srbije, neosvobojene Primorske in Koroške, pa celo iz Francije in Španije. Seveda vidimo tudi prve primerke množičnega glasila Partije pa vse do najnovejših izvodov »Ljudske pravice« ob njeni dvajsetletnici. Opozarjamo našo javnost, zlasti vodstva šol, da je razstava ; odprta vključno do torka, 12. t. m., vsak dan od 8. do 19. ure v mali j Filharmonični dvorani na Trgu revolucije v Ljubljani. nimi uvozno-izvoznimi po^ i-da bo tako vzpostavila trdneJ in stalne trgovinske stike. Prvi mednarodni , seminar o usposabljanj« invalidov Na prvem mednarodnem s®h minarju o usposabljanju odrasjj* invalidov v Jugoslaviji so v&er in predvčerajšnjim predavali ■' Henry Kessler, dr. Andre Gr° siord in dr. D j uro Sušeč °.f v dobnem usposabljanju invalid-* ter Boža Pavlovič o posebnih pr ' blemih vojaških vojnih invalldo : Udeleženci seminarja so te o obiskali Zavod za protetiko Srbije, Ortopedski zavod »Ru‘’ Kliniko za plastično kirurga j včeraj pa tudi Center za usP° sabljanje invalidov. . e Udeleženci so včeraj dopoM1*, napravili izlet na Avalo. *, priložnosti so vojni veterani Pe najstih tujih držav položili v nec na grob Neznanega junaka-Danes bodo strokovnjaki usposabljanje invalidov obisk8 socialne ustanove v Zemunu Novem Sadu. Prva etnografska razstav« v Nišu V okviru Tedna muzejev L bila v Nišu odprta v umetn , galeriji nadvse uspela etnoSr ska razstava, prva razstava • vrste v Nišu po osvoboditvi.*. e samezne razstavljene nart?Lji noše iz vseh krajev so stare več kot 150 let. V Hercegovini sneg Mostar, 9. okt. (Tanjug). , lepih in sončnih dnevih se J ^ Hercegovini vreme nenadoi poslabšalo. Skoraj po vsej krajini dežuje in piha hlaj? burja. Na planinah in na voskih predelih okrog Gacka, Ne sinja. Konjiča in Jablanice je padel sneg. Peti osiješki velesejem odprt Osijek, 9. oktobri Podpredsednik Izvršnega s .{ ta LR Hrvatske Božidar Masi je danes odprl peti osiješki v $ sejem. Na letošnjem ',e^ese}.ce'i sodeluje nad 300 razstavljav , iz vseh krajev naše države, r*' stavljeni so Izdelki kovin tekstilne, usnjarske, lesne, mične In živilske industrije, K .c, tljskl stroji in kmetijsko or 0'r-Tokrat so posvetili veliko nost zlasti kmetijstvu in živ reji. •dU Mendes-Francs nš privolil v kompromisne lormule o nadaljnji francoski zunanji politiki v zvezi z londonskimi razgovori (OD STALNEGA DOPISNIKA BORBE) Pariz, 9. okt. Mendes-France . čino, če bi bil sprejel eno izmed ni hotel sprejeti resolucije, ki bi i predlaganih resolucij, ki so kljub VSPhnv.aln J „ l ________ v,____ _i _ _ 1 vsebovala vsaj nejasne pridržke k londonskemu sporazumu. Sprožil pa je vprašanje zaupnice vladi, ° kateri naj bi se skup-scma izrekla v torek v tem smislu, da bi v celoti potrdila zaključke londonske konference in zaupala Mendes-Franceu nadaljnja pogajanja v smeri, kakor jo je označil minuli četrtek v svojem govoru. Nacionalna sveta narodnih republikancev in socialistov bosta medtem — v nedeljo oziroma v ponedeljek — dokončno določila svoje stališče do londonskega sporazuma in do vladne politike. nekim pridržkom glede londonskega sporazuma in z napotki za nadaljnja pogajanja odobravale njegovo evropsko politiko. Mendes-France pa se ni zadovoljil s kompromisom. Ker se je bal, da bi ga privolitev vanj ovirala pri nadaljnjih 'pogajanjih, je.postavil vprašanje zaupnice v skladu z resolucijo, ki brez pridržkov potrjuje njegove dosedanje poteze in mu pušča proste roke tudi v prihodnje. Takšna brezkompromisna in imperativna resolucija mu vsekakor ne bo prinesla velikega števila glasov. Rezerviranost so Zdaj ni čas za ideološka trenja, zdaj je čas, da nove proizvajalne sile uporabimo v miru, v dobro vseh. 2e sinoči bi lahko Mendes- cialistov bo vplivala tudi na c ranče zlahka dosegel trdno ve- druge skupine, predvsem na na- Churchill o odnosih s SZ »Zdaj je čas, da nove proizvajalne sile uporabimo v miru, v dobro vseh« Blackpool, 9. okt. (AP). Win- oborožitvi, kar morda preprečuje on Churchill je izjavil danes, takšno rusko akcijo. Popoldne na konferenci konservativne stranke, da je prepričan, to- j°?° ^najpametnejši ljudje v J .v' ne glede na strankar-0 Pripadnost preprečili, da bi Amerika vrnila k izolacio-nizmii«. j 9, odnosih z Vzhodom je dejal, v*ušal najti sistem, ki bi aa je ruskemu narodu v prid, zagotovi miru in prijate-- etsko stališče nasproti br3l ln Avstriji pa ni ohra-osta+i .^a®el° Zahoda mora »mir na podlagi moči«. na mo^ lahko temelji samo nosti n°st>. budnosti in oprez-Edenu^i3'* Izrekel priznanje donskp ^ usPešno vodstvo lon-Drenri* n£erence. Globoko je KPSi * na tej konfe-tempi: zeni sporazum lahko zveza 1ml!ynega sožitja. Sovjetska Do in „ zavzame vso Evro-tanskihne'T1C!Soti živlJenje na Bri-imajo m Vendar drži, da ZDA premoč v atomski rodne republikance, da bodo zmanjšali večino, ki bo v tem primeru hudo skromna. Mendes-France pa želi, kakor mu pripisujejo politični opazovalci, pokazati sotvorcem londonskega sporazuma resnično razpoloženje francoske skupščine in pri nadaljnjih razgovorih dobiti od njih tiste koncesije, ki jih v Londonu ni mogel doseči. B. Pešič Zaključek turškega obiska v Zahodni Nemčiji Bonn, 9. okt. (AFP). — Zahod-nonemški kancler dr. Adenauer in predsednik turške vlade Men-deres, ki je bil te dni na uradnem obisku v Nemčiji, sta dosegla popolno soglasje v presoji mednarodnega položaja, pravi uradno poročilo o tem obisku. Turški državniki so poudarili, da sedanje ali bodoče evropske organizacije, vštevši bruseljski pakt, kakor se bo po londonskih sklepih razširil, ne smejo biti omejene samo na -ustanovitelje, temveč mora biti omogočena vključitev vanje tudi drugim evrop-skim državam, kakor n. pr. Tur-! čiji. Menderes in Kopriilu sta danes odpotovala z letalom iz Bonna nazaj v Ankaro. 5. oktober Pomisleki ob predlogih Molotova Indijski list o dvomih v njih iskrenost v zvezi z londonskimi sklepi glede oborožitve Nemčije ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN LETOŠNJA DEBATA JE BILA MIRNEJŠA New York, 9. okt. Med splošno debato Generalne skupščine so pri- znavajo, marveč tudi kot stanje redili v New Vorku igre, ki jih imenujejo Američani »svetovne serije«. 0(JnoSOV ki ga je treba razviti To so najbolj kvalifikacijske tekme za prvenstvo ZDA o baseballu — igri, ki je mnogi Evropci ne razumejo dobro, ki pa je menda za QO najmanjsin poaroDnuiii. Ameriko večja strast kakor pri nas, denimo, nogomet. Po vrsti in pomenu drugo Za primerjavo teh dveh dogodkov in sedanje predvolilne bitke obeh vprašanje O katerem bodo odlo- ameriških strank, je »Washington Post« objavil karikaturo, v kateri je J voolralmr prikazal javnost kot navijača, kako hiti gledat prenos »svetovnih serij« cal1 na sKupscmi, je vse prek televizije in kriči: »Prekinite vse, gospoda!« Gospodje, na katere se vprašanje gospodarske dejavno-navijač obrača, so stric Sam in Malenkov, dalje republikanska stranka OZN. V tem vprašanju je (poosebljena v slonu) in demokratska stranka (katere podoba Je osel), . . o ustanovitvi prikazani na tej sliki, kako se davijo. zdaJ glavno načrt O UStanoviWl posebnega sklada OZN za finan-V tem oziru je težko karkoli siranje razvoja nezadostno raz-pripomniti k tistemu, kar so na- vitih področij. Več delegacij je povedali v generalni debati. De- v generalni debati poudarilo, — Kot simbol ima ta karikatura samo eno napako. »Svetovne serije«, o katerih govori in ki naj bi zaustavile boj blokov v zuna- klaracije so padle in dejanja, ki j kakor je to formuliral jugoslo- GRŠKfi ZAHVALA Svinski vpi"*1', (T.anjug)' Jug0' KadrvS i e*eP°slanik v Atenali ga 71„Jova»ovic je obiskal grške-!oSa . anJc8a ministra Stefanopu-varjal Oh \ Nim dalJ fasa razgori mini«. J Priložn°sti se je gr-Roslovi >6r za*lvaW stališče ju-PrskemnSke delegacije v OZN o cista se tudIPra5an^'' Raz80variala Ev ropi. 0 sedanjem položaju v Grško- 3-nemški ci sporazum ^ °kt‘ (Tanju8) Danes spora,,, ° P'San cno>etni trgovinski C™? Grfij0 in Zah?dn° Č‘io v; r izvažala v Nem- JU v»no. riJ i* čiv je in u ’ olJe» sveže sadje, so-K°iUerve. ^Stav^a londonskih P »staniškili delavcev ^ondo: New Delhi, 9. okt. (Tanjug). Spričo predloga Molotova, naj bi sklicali konferenco štirih velesil, izraža vladni »Hindustan Times« dvome o iskrenih namenih sovjetske vlade da bi uredili nemško vprašanje. Časnik opozarja, da SZ nji in notranji politiki, niso igre baseballa, pa naj še tako simbolizirajo željo sveta po miru, ve- i i jim bodo sledila, bodo pokazala, vanski državni tajnik — da bi koliko je bilo v njih prave vse- \ »poslovanje takšnega sklada samo bine. Vprašanja, ob katerih bo I po sebi pripomoglo k splošnemu Grška pogajanja z Bolgarijo Atene, 9. okt. (Tanjug). Agencija Atene poroča, da je grška vlada izjavila, da je pripravljena na podlagi bolgarskih predlogov ponovno nadaljevati pogajanja glede ureditve še nerešenih gospodarskih vprašanj. Pogajanja se bodo začela 11. novembra v Atenah, nanašala pa se bodo na uveljavljenje določb mirovne pogodbe med Bolgarijo in Grčijo, ki se nanašajo to predlaga ravno po londonskem selju in zadovoljstvu. Popušča- prišlo do te preizkušnje, bi lahko j vzdušju v korist razorožitve«. To sporazumu, zaradi česar se »vsilju- nje ostrine v debati v OZN pa je omejili na nekaj glavnih: prvič, j pa pomeni, da bi moral biti uspeh je misel, da je smoter lega predlo- vsekakor posledica nekakšne razorožitev. V Združenih narodih na tem področju hkrati pobuda ga preprečiti ratifikacijo sporazuma »svetovne serije«, tokrat svetov- pač nihče ne računa s tem, da za razorožitev, ne pa samo nje- o Nemčiji, ne pa le-to združiti«, nih serij dogodkov pred sestan-Vprašanje razorožitve in nemško kom OZN. vprašanje sta Sovjetski zvezi jasna,1 V prvem tednu devetega red' pravi časnik, in če bi bila voljna ti vprašanji reševati, bi lahko to doslej že storila. Ako bo sedaj Sovjetska zveza zahtevala, naj bi sporazum o Nemčiji odgodili ali zadržali zaradi proučevanja moskovskega predloga, tedaj bo takšen odgovor nedvomno odklonjen. Kar zadeva stališče zahodnih držav, po katerem bo sestanek štirih možen, brž ko Moskva sklene mirovno pogodbo z Avstrijo in privoli v splošne volitve v Nemčiji, sklepa časnik, da so možnosti realne, nega zasedanja OZN se je začela in zaključila generalna debata, potem pa se je začelo delo v pododborih. Izrazi dobre volje in obljube so omogočili, da so se gledišča približala drugo drugemu, splošne izjave o popuščanju svetovne napetosti pa naj bi zdaj vplivale tudi na konkretnem torišču do sklepov o praktičnih vprašanjih, ki bi jih sprejela skupščina. Večina delegacij je prepričana, da ne bi bilo treba dvomiti, da bo letošnje zasedanje pomenilo novo pot v medsebojnih stikih in s tem pripomoglo, t la le, če teh zahtev v Moskvi ne na reparacije, katere Bolgarija bi povezali z novimi »pogoji, ki jih da se bodo duhovi v mednarodni dolguje Grčiji. , Zahod ne bo sprejel.« I politiki še bolj pomirili, SKLJ&DU OZN ZA POMOČ gospodarsko nerazvitim deželam nihče več ne ugovarja New York, 9. okt. (Tanjug), predstavnik pa sta zbudila po- riškega predstavnika. Na vseh Drugi dan generalne debate v zornost zato, ker sta se prvič j mednarodnih zborih so ZDA do-komiteju za gospodarska vpraša- 1 brez pridržkov izrekla za ta 1 slej odkrito nasprotovale skladu, nja o gospodarskem položaju v sklad. Potemtakem je izmed včerajšnji govor ameriškega nerazvitih deželah, so govorili sedmih govornikov, ki so doslej predstavnika pa je bil prvi javni predstavniki ZDA, Belgije in posegli v debato, šest govorilo nastop ZDA, na katerem niso Etiopije, ki so zbudili pozornost za sklad, sedmi, predstavnik neposredno ugovarjale ustano-diplomatskih opazovalcev pri ZDA pa mu ni očitno naspro- viitvl sklada. Nekateri opazovalci OZN. Predstavnik ZDA namreč toval. I sodijo, da ZDA ne žele odkrito posebnega sklada OZN sploh ni! V diplomatskih krogih OZN nastopiti proti večini, ker že omenil. Belgijski in etiopski posebej komentirajo govor ame- ; zdaj drži, da je zamisel o skladu postala priljubljena in, kot je dejal jugoslovanski predstavnik dr. Brilej, »gospodarsko zdrava«. Čeprav sta prva dva dneva splošne razprave o gospodarskem položaju nerazvitih držav nesluzben pokazala, da so zamisel o usta- bi se mogli nazori tako hitro približati drug drugemu, in sicer tako zelo, da bi že na tem zasedanju prišlo do popolnega sporazuma o razorožitvi Nedvomno Pa je v tem oziru precej upanja, gova posledica, kakor bi to rade prikazale nekatere bolj razvite dežele, katerih koristi se bolj nagibljejo k bilateralnim gospodarskim akcijam, kakor k akcijam, ki se uveljavljajo prek te svetov- kakor je rekel vodja jugoslovan- , ne organizacije, ske delegacije Koča Popovič, da j Vse ostale probleme, kar jih bo »doseženo čim širše soglasje«,' je prišlo pred OZN, lahko mimo kakor tudi, da bodo našli »naj- smatramo za odvisne od teh prvih prikladnejša pota in metode za dveh, ne da bi pri tem količkaj postopno premagovanje sedanjih podcenjevali ali precenjevali nji-problemov in težav«. hov pomen. Res je, kar je dejal Možno je tudi, da se bo hladna vojna »odtajala«, o čemer so govorili mnogi delegati v generalni debati. To bi se utegnilo zgoditi tem prej, ker je SZ opustila dolgoletno vztrajanje na togih in nepopustljivih pozicijah in dopustila, da bi bile podlaga nekdo v debati, da je svet izdelal že dovolj atomskih in vodikovih bomb, da bi lahko uničile zemeljsko oblo. »Menda ne mislimo tudi na uničenje drugih planetov?« je vprašal ta delegat, indijski predstavnik Krišna Menon. Bridka resnica te duhovite pripombe je jasna ne le malim za nadaljnje razgovore kompro- državam, temveč tudi velesilam, misne ideje, izražene v franco- . Iz celega morja podrobnosti sko-angleškem načrtu o razoro- o svetovnih odnosih ter iz množitvi in da bi se pogajali o vzpo- gih drobnih in velikih elementov redni ukinitvi atomskega orožja raznih mednarodnih sporov so se do popolne prepovedi. Kolikor bi | izkristalizirala zdaj glavna vpra-takšno zbližanje nazorov o razo- šanja, na katera bo treba odgo- Američani v Moskvi Moskva, 9- okt. (AP). Namest- Oba sta prišla na rožitvi navezalo tudi na praktičen sporazum o ameriškem predlogu o uporabi atomske energije v miroljubne namene, bi bilo mirno sožitje priznano ne kot stanje, v katerem živi svet, čeprav to že vsi zdavnaj jasno pri- ' voriti, preden se bodo dogodki obrnili v nesrečno smer. Zato pride to zasedanje v zgodovino kot zasedanje, ki naj bi pomenilo prelomnico k boljšemu mednarodnemu razumevanju. J. Levi DANES PO SVETU Združitev Nemčije V LondTnu\0kt' (Reuter). _ nistra Andrej Gromiko je ob nila s sedanjih položajem v £e7no žespredli soli vlnda^v 20-000 pSn'* z*eraj ^ka iZSSR I ^robno^ihS>’kazale "nekateri nes se ie h delavcev. Da- slanl t izjavil dano-, Govorili so tudi o nadzorstvu razlike, ki pričajo, da bo zami- stavkajočih ™ ° n.a delo več sto ameriškega^ Kongresa, da bi nad^uporabo atomske energije in sel, preden bo realizirana, doži- Prav toliko, kolikor je za sleherno uspešno sodelovanje v Evropi potrebna ureditev fce neurejenih vpraša-šanj. Je za ureditev nemškega vpra- nik sovietskeca mi- nhisk v Moskvo Ha Ki c o ua u usu- sanj, je za ureditev nemškega vpra nf : novitvl sklada bolj ali manj na- Sanj, potrebna zdruHtev Vzhod V iVd JOCih vlvlU Vet r7F\A IoViIta _ •-i r aca, H1 CUCIl UU I Cd 11/. II dllJ, UUtl* Pristaniških ?'?led 3000 stalnih -®e Gromiko podprl zadnje pred- vela še mnogo diplomatskih S/ “.efu S »rSSsE 5C" • vliteskM*v OZN- vsemi deželami sveta«. ~x'an.ov nrj w i", poniui- ladjah »Cus an^u blaga na Gromiko se je razgovarjal z nister za h1?* in *uSanda«. Mi- demokratskima članoma pred-Se danes Walter Mockton stavniškega doma Clarkom Fi- 0 teh stavkketuje s ilani vlade sherjem iz države Texas in Lau- rie Butleom iz države Alabama. ne ln Zahodne Nemčije. Se vei, združitev Nemčije Je vprašanje, od ureditve katerega je v marsičem odvisno tndt učinkovito ln demokratično sodelovanje evropskih dežel Kako važno lil pereče je vpraSanje združitve Nemčije, vidimo tudi te dni. - Z VSEH STRANI SVETA - OZN mora ostati pristojna NORVEŠKA obalnim področjem Hondurasa, ki ga je ZA LETOS NI NOBELOVE ta- tejdcnL OP118*0*11 ciklon. Begunci iz NAGRADE ZA MIR ' TttioL Vbth ^ Oslo, 9. oktobra. (AFP). Odbor nor- 5000 ljudi pa je ostalo brez strehe. L. v .. i-----hektarov trgovske veSkega Stortinga (parlamenta) za No- Voda je poplavila več tisoč belovo nagrado je sklenil, da letos ne sadovnjakov znane ameriške bo podelil nagrade za mir. To nagrado družbe »United Fruit«. bodo podelili drugo leto. 2(1 ureditev mednarodnega begunskega vprašanja V socialnem^ 9'.okt' (Tanjug). Sili snloCn^ um eju 80 zalV ena najlepših delhijskih ulic še zdaj imenuje po njem) je v istem skrbi j ena spričo »načela nevme-šavanja«, kolikor zaradi medna rodnih komplikacij, ki bi ne' stoletju utrdil portugalski impe- Po kanalu iz komiteja za obrambo v KPF 19. septembra je začelo vojal-j , , . , . . . rij v Indiji in grmade so zame ogibno nastale, če bi tekla kri. njali topovi, duhovnike pa trgov- sodišče preiskavo. Indija na pr. nedvomno meni, da ci »obramba civilizacije« je še Nekaj dni pozneje so našli pre- •e "zdaj priljubljen argument Lizbo- P‘s istega zapisnika tudi pri sode- l hi 7 ne> katere imenovani predstavni- j lavcu prokominformovskega glasila v^st daseie zaWa vAziUnoS ki vladajo v Goi’ obkoljeni s ?T K™"™' Baranesu, ki je pozne- L A3 cel° armado tihotapcev na debe- je iznenada izginil. »vroča vojna«, ker bi to znova jQ ^ podatkih, jji jih je navedel 25. septembra pa je baje komi- odprlo vrata vsakršnim kombma- j^gnanl konzul Indije v Goi, se sar Dides v resnici dobil zaupani c,jam' 1 preživljajo tri petine prebival- j mu zapisnik od nekega agenta, ki cev te posesti s tihotapstvom), ga je baje izročil vodstvu KPF. je je eden izmed Didesovih agentov, ki se je vtihotapil v vrste KPF, odkril v personalnih dokumentih te Zaslišanja ministrov in generalov 6. oktobra so soočili Baranesa stranke tudi Vibeaujev življenjepis, najprej z D’ Estier de la Vigeriem, vendar je nekdanji minister Brunet, i zatem pa z Jacquesom Dhclosom. ker se je bal škandala, prepovedal 1 Na prvem soočenju je Baranes po sleherni odločnejši ukrep proti vo- ! trdil, da ga je njegov bivši direk-ditelju protiobveščevalne službe, ki tor seznanil s skrivnostmi iz dela je Didesa aretirala. cionističnega gil>anja in zahteva ciailistični režim, sloneč na duhovM' in politični svobodi«. V notranji po? litiki se zavzema »za demokracijo in državno načrtno gospodarstvo, sloneč« na razvoju zadružnega sektorja v so* delovanju z razvojem konstruktivni privatne podjetnosti« . Po velikosti druga delavska stran* ka Mapam (ki se v mnogih vprašanjih notranje in zunanje politike n«-strinja z Mapajem.) je v kriai zaradi raz.kola med prejšnjima dvema kri-.. loma. Itazen tega s svojo kominfor-movsko politiko ne le bega delavce* marveč tudi izgublja pristaše. Z brez* načelnostjo svojih nazorov deluje ra#, diralno v delavskem gibanju tudi KP Izraela. j V Izraelu so Stranke (tudi delavske) s poudarkom na verskih momen-. tih. Na splošno rečeno ima vera tudi v političnem življenju Izraela v-ažmr vlogo. Tako je za sklenitev, zakonske zveze obvezen obred po verskih predpisih ne glede na to, če sta ženin 1Q nevesta morda brez vere. V Izraelu je obvezna dveletna vojaška služba tudi za dekleta, razen če so verna. Vernim dekletom ni treba služiti v' lilni red predvideva proporcionalno* števila poslanskih mest v odvisnost* od odstotka celotnega števila doblJ9" nih glasov. Splošni cionisti »o zahtevali nje odstotnega, munimuma, kar nekaterim manjšim strankam onenio- gočilo, da bi bile z.n.Htoptim v Par' In*" mentu. Hačun je jasen. Nekatere Brunet je vse te obtožbe odločno zavrnil. 2. oktobra je prišlo doslej do najbolj senzacionalnega dogodka v vsej aferi. Odstavili so in obdolžili stalnega generalnega tajnika za na-1 jzjavi', pozna Baranesa rodno obrambo Jeana Monsa, nek- 1 kot skupščinskega novinarja in da danjega generalnega rezidenta v ni nikdar dobila njegove po- Tunisu nudbe, da bi ji dajal obvestila o delu komiteja za narodno obrambo. Baranesu beg ni uspel 1 Duc,os in Pos,anec KPF Valdec Rochet, ki so ga prav tako zasliša-Istega dne je bil aretiran tudi I li, sta objavila pismi, v katerih tr- e .»vv , , ,.v, 1 •• tev IC ijuacou S mujtaijaivum;,'j<= "**•>« ...................... Baranes. Slednji se je zatekel na dita, da ju je v afero, katero sma- bredisce katoliške akcije policajev, uradnikov cenzure,! De! tiska je izrabil ta trenutek, I posestvo nekega poslanca v Never- trajo za zaroto >organizacije, ki S kakih 550.000 prebivalcev, plačanih pretepačev in v Rimu j da je napadel Mendes-Franceovo su, od koder je zbežal v trenutku, dela za Američane«, zapletel neki od katerih je polovica katoliča- 1 izšolanih katoliških misijonarjev. 1 vlado prav v trenutku, ko bi bilo ko je opazil, da so odkrili njegovo provokator. (Se nadaljuje) Jvet&mi Kend&to-vcrus v paoia Sao Paolo, konec septembra enda napredek nobenega mesta na svetu ni talco izrazito simboliziran, kakor razvoj Sao Paola, »mesta, ki najhitreje raste na svetu« — simboliziran s »parkom Ibira-puera«. »Park« obsega poldrugi milijon kvadratnih metrov, stroški zanj so znašali 2,5 milijarde dinarjev, sestavljen pa je iz dvanajstih paviljonov, poslopij, razstavnih dvoran, kupol, stolpov in športnih stadionov, razporejenih med umetnimi jezeri, vrtovi in gozdiči evkaliptusov, kar vse je skladna arhitektonska in urbanistična celota. Zgradili in uredili so ga ob 400-letnici ustanovitve Sao Paola. Od dneva, ko sta jezuitska misijonarja Anchietta in Nobrega na mestu, kjer stoji zdaj Sao Paolo, brala pred zbranimi Indijanci prvo mašo, je imel Sao Paolo v vseh teh 400 letih v zgodovini Brazilije vodilno vlogo. Iz njega so prihajale sloveče »bandeire«, odprave, ki so v lovu na Indijance ter v iskanju zlata in demantov tako razširile meje posesti portugalske krone v Južni Ameriki, da obsega Brazilija zdaj polovico vsega kontinenta. »Lokomotiva«, ki vleče deželo Iz Sao Paola je po vsej Braziliji odjeknil »klic Iparange«, ko je portugalski princ Pedro leta 1822 na bregu rečice Iparange, po koritu katere je zdaj speljana ena najbolj impozantnih cest Sao Paola, razglasil neodvisnost Brazilije od Portugalske. A zadnja desetletja, ko so začeli »paolisti« s kavo pridobljeno bogastvo spreminjati v tovarne, v jeklo in nebotičnike, je postal Sao Paolo največje industrijsko središče ne le Brazilije, marveč tudi vse Južne Amerike. Ostali Brazilci ga imenujejo lokomotiva, ki vleče naprej razvoj vse dežele. Od leta 1940 do 1952 je naraslo število prebivalcev Sao Paola od 1,326.000 na 2,439.000 in v njem so zgradili nad 150.000 novih hiš. -Park Iblrapuera« je živ spomenik, ki so ga podjetni »paolisti« postavili, da bi vsemu svetu pokazali sadove presenetljivega razvoja svojega mesta. V parku prirejajo vse leto mednarodne, južnoameriške ter nacionalne, znanstvene in kulturne kongrese, razstave, velesejme in športne tekme. A vse dežele sveta, ki pošiljajo na te kongrese, razstave, velesejme in tekme svoje delegate, umetnine, blago in obiskovalce, izražajo priznanje ne le Sao Paolu, marveč tudi razvoju Brazilije sploh. (OD POSEBNEGA DOPISNIKA »BORBE«) Arhitektonsko sporočilo »Park Ibirapuera« je projektirala skupina domačih arhitektov s svetovno znanim brazilskim arhitektom Oskarjem Nimejerom na čelu. Kakor je rečeno v uvodu k načrtu »parka« je bila njihova zamisel, da bi v arhitektonskem jeziku poznejšim rodovom posredovali sporočilo o »stopnji tehničnega in industrijskega razvoja mesta«. »Park« je sestavljen iz 150 m dolgih »paviljonov narodov«, in »paviljonov brazilskih držav«, 250 m dolgega »industrijskega paviljona«, skupine poslopij »kmetijske razstave«, stalnega »razstavnega paviljona« v obliki kupole s premerom 76 m, koncertne dvorane, športnega stadiona za 20.000 gledalcev, restavracij, več umetnih jezer in zabavnega parka. Glavni paviljoni so povezani s tako imenovano »markizo«, tlajcovano cesto nepravilne oblike, pokrito z debelo vijugasto betonsko ploščo, dolgo 620 m in široko 15 do 80 m. Mednarodna razstava V splošnem »randevuju«, ki si ga je ves svet letos napovedal v Sao Paolu, je bila zastopana tudi naša država. Najprej smo sodelovali v Drugem bienalu sodobne likovne umetnosti, s katerim so se začele proslave ob obletnici ustanovitve Sao Paola. Prihodnji mesec bomo sodelovali na mednarodnem industrijskem velesejmu, zdaj pa smo zastopani na mednarodni razstavi, ki so jo odprli konec septembra. Na njej sodeluje 28 narodov iz vseh petih delov sveta. Vsak je prikazal v svojem oddelku svoje značilnosti in uspehe, ki jih je dosegel na raznih področjih. Švicarji so razstavili ure in turizem, Angleži industrijo na splošno, posebno pa letalsko, v kateri prednjačijo, Holandci boj za morje, Venezuelci svoj petrolej. Kanadčani so prišli na preprosto in posrečeno misel, da so v glavnem prikazali, kdo so, s čim se ukvarjajo in kako žive. Italijani, ki imajo več sto izseljencev v Sao Paolu, so zastopani na razstavi zelo dobro. Tema ameriškega paviljona »Atomi v dobro človeštva« je privabila množice obiskovalcev razstave, Američani so med drugim razstavili model elektrarne na atomski pogon in »mehanično roko«, ki zamenjuje človeško roko v prostorih, kjer delujejo radioaktivni elementi. »Mehanična roka« je tako precizna, da vdeva nit v iglo. Naš paviljon je splošnega značaja, ker smo imeli na tej razstavi prvikrat pri- ložnost pokazati širokemu brazilskemu občinstvu, ki še zmeraj premalo ve o nas, kakšna dežela je Jugoslavija. O našem paviljonu Nad pol milijona prebivalcev Sao Paola je obiskalo mednarodno razstavo že prvi dan. V našem paviljonu so prvikrat videli naše pokrajine, naša mesta, fotografije in makete velikih del naše industrializacije in elektrifikacije, kulturno življenje, umetniška dela in bogato folkloro Jugoslavije. Knjiga, v katero bele- žijo obiskovalci svoje vtise z našega dela razstave, je že polna sodb in ocen. Domačin V. Nogeira je napisal: »Paviljon Jugoslavije mi zelo ugaja. V njem sem naposled videl velik razvoj dežele, ki sem jo doslej tako malo poznal.« Fransisco Ramos je pripomnil, da je bila srečna misel, da smo na razstavi prikazali naše narodne tradicije in folkloro. Temu je treba pripisati, da je -naš paviljon zanimivejši od mnogih drugih. Druga dva domačina sta na pr. kratko napisala: »Zelo lepo,« in »Mnogo lepše, kakor sem se nadejal.« Neki U. Baldigo pa je napravil našemu paviljonu res velik poklon, ko je napisal: »Jugoslovanskega paviljona se bom spominjal. To je največja pohvala, ki jo lahko izrečem, ker je na tej velikanski razstavi zelo težko kaj posebej poudariti.« Jaša Almuli tet-. komiteja za narodno obrambo in 8 ran,k b‘ s“ ,ve^leK “• 81>loŽ“e j?' * da je od KPF dobival mesečno 6 | 8te’ ,kl ^ tako dobili ve6 «f asov , milijonov frankov, s katerimi je 8eved‘ ‘f * več mest v parlamen J , J .. . v kar bi utrdilo njihov položaj » Jl . delno kril primanjkljaj časnika — . , ... -o^nnat1 , , e :: pripomoglo, da bi morali račun« kot nagrado za tajne informacije. | sestavljali vlado. -«*' Na drugem soočenju je Duclos ( paj y {o ^ ^ Me(lstrattkar- samo ,. . ,, , ri.ihov® ski sestanki in razgovori so aui>ui nekoliko pomirili. Se več, CK Mapa-1® jo sklenil podpreti predlog, <1® prihodnji parlament izvoJjen na P0^-* lagi neposrednih volitev. < : Tri arabske stranke Ko že govorimo o parlamentu, treta omeniti še nekaj. Na škili mestih lahko mod zaina. ^ tudi tri posebno stranke (vsaka ■' v parlumentu pet poslancev) kot P° tične organizacije arabskega dela bivalstva. Posebnost nustanka Izraela jc 1*^ vzročila tudi posebnosti v njeg°veI1J lazvoju. In prav to posebno*1* največkrat predmet razprav, zla«11 delavskih strankah. Naj naštejo®0 samo nekatera vprašanja in v katerih se delavske stranke strinjajo in ki povzročajo razk°l dolavskom gibanju. ^ Družbena vprašanja Ali jo možen razvoj po Pot‘ <’V^ lucije prek parlamenta, zlasti z pitvijo polložajov v njeml Ali -s<> u moljeni nazori, da jo možno sodolov nje privatnega kapitala (domačega . tujega) v napredku dežele zato, _ njegove investicije pospešujejo darski razvoji Ali je možno zanlk® potrebo i» razrednem boju, mod gim tudi zato, kor delavski razr0j. šele nastaja, ker jo njegov rai'’tL drugačen od razvoja v drugih de ,. laht Kaj je s cionističnim 8**)all'*l'!0r Ali lahko velja za otonista v*0*1’ ^ l(t samo podpira razvoj dožoHe, P° ne naseli v n joj! Itd. Življenje t« deželo teče v dolo- čanju nazorov o toh In drutfih TlV~, šanjlh, v obravnavanju mnogih P ‘ blemov, v krUtalizirnnju novih vov, ki jih prinašajo s »oboj ki. Notranje sile *azlt5nlh 8111 Se razvijajo. Z načltiom obravnava . In urejanja nekaterih vPrai,ftn,iBja Izrao] zbudil pozornost. Nada J . llviljenje te dežele bo prineslo B preizkušnjo In novo bojo. Oj1 r' |_' so bo pokazalo, kako čvrsto in ?n. pravljono so napredno silo. da '• , dile Izrael po potih nadaljnje«* voja in naprodka. M- Ura Pet delovnih zmag v Sežani Nov, 30 km dolg vodovod, bo preskrboval z vodo 12.000 prebivalcev — Bolnica za pljučno tuberkulozo najsodobnejših zdravstvenih zavodov v Evropi in najmodernejši v Sloveniji mr? '■/ ■ U v Sežani je eden V Sežani proslavljajo danes pet novih in velikih delovnih zmag. Dopoldne ob desetih bodo v prisotnosti številnih gostov iz vsega Slovenskega Primorja in Ljubljane svečano izročili svojemu namenu glavni vod novega kraškega vodovoda, poslopji tovarne pletenin in radijskih aparatov, moderno mlekarno ter bolnišnico za pljučno teberkulozo. To je nov in bogat sad v?e-letnega vztrajnega prizadevanja za odpravo splošne zaostalosti in gospodarskega mrtvila, ki je nastalo z odcepitvijo Trsta. Novi objekti so velikega pomena za nadaljnjo gospodarsko rast slovenskega Krasa, V dobrih sedmih letih so za gospodarsko preobrazbo Krasa in zgraditev novih industrijskih obratov in obrtniških delavnic investirali okoli 4 milijarde dinarjev. Po priključitvi sežanskega okra- i ja k Jugoslaviji je bilo treba v prvi vrsti poskrbeti za zaposlitev delovne sile, ki se je pred letom 1947 preživljala v glavnem z delom v tržaški industriji, ladjedelnici in pristanišču. Okrajni ljudski odbor Naši predstavniki odpotovali na mednarodni | kongres hotelirjev Ljubljana, 9. okt. Od 11. do 15. oktobra bo v Londonu mednarodni kongres hotelirjev, restavraterjev in go- | stuničarjev. Na povabilo te insti- ! jucije sta danes odpotovala iz Ljubljane podpredsednika Zveze gostinskih zbornic Jugoslavije ^tane Renko in Maco Babič, ki! le bosta udeležila tega kongresa. bo prvi stik naših gostincev * mednarodno zvezo hotelirjev, j k tej priliki bodo razpravljali ™di o možnosti, da bi se tudi ugoslavija vključila v to institucijo. G. G. se je zato zavzel predvsem za izgradnjo industrijskih objektov, ki tudi sicer lahko najprej spremenijo gospodarsko strukturo Krasa. Kot rezultat tega prizadevanja so že leta 1949 in 1950 začeli rasti prvi te- • melji današnjih tovarn pletenin in ! steklene galanterije, industrije kraškega marmorja, velikega mlekarskega obrata in številnih manjših podjetij. | Pomemben gospodarski uspeh j predstavlja zgraditev moderne za- j družne mlekarne, ki lahko dnevno ! sprejme in predela do 20.000 litrov , mleka. Prej so morali mleko voziti v predelavo v oddaljeno Ilirsko Bi- | strico, deloma pa tudi v mlekarno v Hrušico. Podjetje bo znaten del S' oje proizvodnje mlečnih izdelkov izvažalo v Trst. Kolektiv oddelka za montažo radijskih sprejemnikov podjetja »Telekomunikacije« iz Ljubljane je z novimi prostori dobil tudi !.'r>e perspektive za nadaljnji razvoj. Že seda* je to podjetje eno najvažnejših v okraju in daje na primer v okrajni proračun 50 odstotkov celotnega dobička vseh gospodarskih organizacij. Program izgradnje ra-dioindustrijskega obrata v Sežani pa še zdaleč ni izpolnjen. Razen montaže predvidevajo še izdelavo razni1' sestavnih delov kot so: tu-lja\ stavki, medfrekvenčni transformatorji, valovna pretikala itd. Obrat, ki je sedaj popolnoma odvisen od matičnega podjetja v Ljubljani, naj bi se v doglednem času osamosvojil in postal samostojno podjetje. NOVI VODOVOD ODPIRA MOŽNOSTI ZA HITREJŠI GOSPODARSKI RAZVOJ SLOVENSKEGA KRASA Novi, 30 kilometrov dfelgi vodovod, je izpolnil dolga desetletja staro hrepenenje prebivalstva po zdravi pitni vodi in je bistvenega pomena za ves nadaljnji gospodarski razvoj sežanskega okraja in slovenskega Krasa sploh. V nedeljo bodo otvorili glavno traso od Vinodola (prej Zalega hriba oziroma Dornberga) prek Krasa do Sežane. Kraška metropola in okoliški kraji bodo imeli odslej dovolj vode za potrebe ljudi, živine in industrije. Problem pomanjkanja vode r Krasu pa s tem še ni v celoti Tudi pri nas je potrebna racionalizacija dela v uradih s. sredo zvečer je imel v okviru razen drugih koristi, še olajšalo tudi Vartj°^.r^*slteS>a društva Slovenije to- napore ljudi, ki delajo na tein po-*ri» Milan Megušar-Borut zani- dročju. Iz vsega tega sledi, da mora n».° Predavanje o vtisih z ustanov- Slovensko stenografsko društvo razen e,??, zasedanja Mednarodne steno- skrbi za dvig strokovne usposobljenost . 6 federacije v Svict, katerega sti administrativnih kadrov prevzeti ,razen Jugoslovanske delegacije nase tudi skrb za stike s podjetji n »ten »»« zastopniki in najboljši ustanovami ter začeti s proučevanjem •.. "“Bratski in birotehnični strokov- smotra organizacije administrativnega kiii l a*v<=tih evropskih držav; manj- dela. Prav zato mora društvo s svo- konati v trdi V,v ®° le zastopniki Anglije In držav Jim zborom strokovnih kadrov postati 1*1 lattiva •»‘'■ar IvOpau v triu vzhodnega bloka. osrednji svetovalec pri uvajanju so-, Kraški zemlji jarek za vodovod! vem kraškem vodovodu ni toliko v njegovi arhitektonski obliki, kot v posebnosti napeljave vodovodnih cevi, ki jih je bilo treba polagati v nad 1 meter globoke in približno 70 centimetrov široke jarke, izkopane skoraj povsod v živo skalo, ki j jo je bilo treba razstreljevati. Zaradi težavnega terena so nekoč menili, da na Krasu sploh ni mogoče zgraditi trajnega vodovoda. Toda nekdanja utopija je v naši socialistični državi postala stvarnost. O BOLNICI ZA PLJUČNO TUBERKULOZO Voda, ki je po novem kraškem ! vodovodu pritekla v Sežano, je tudi omogočila, da je bolnica za pljučno tuberkulozo v petek začela sprejemati prve bolnike, ki so jih napotili na zdravljenje okrajni pro-tHuberkulozni dispanzerji. Bolnica, ki je bila sicer zgrajena že pred časom, pa zaradi pomanjkanja vode ni mogla začeti obratovati, je najmodernejša v Sloveniji in lahko vsak čas sprejme 162 bolnikov. To je lep prispevek k splošnim naporom družbe za omiljenje pomanjkanja postelj za tuberkulozne bolnike, ki jih bi v naši državi potrebovali vsaj še 20.000. Sežanska bolnica je namenjena v prvi vrsti bol-I nikom iz Slovenskega Primorja, se-j veda pa ne bo odklanjala tudi pa-! cientov iz drugih krajev in republik. Celotni stroški gradnje in opreme so znašali bilzu ene milijarde dinarjev. M. D. Fasada nove bolnišnice v Sežani SKUPŠČINA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE ZA LJUBLJANO IN OKOLICO NI NAM VSEENO kako se ta sredstva uporabljajo Poročilo in razprava sta pokazala, da je družbeno upravljanje v socialnem zavarovanju že omogočilo preprečiti in odstraniti mnogo pomanjkljivosti in napak Za Ustanovitev Mednarodne steno- dobnth metod v birotehnični praksi gSfJsSSrSiah Atfs&srsM srs b. v« J® PHsostvovala Kmeresii nemške ste- čimprej ustanovi stenografski Inštitut, stranskih vodov v bol] oddaljene &sk« zveze. Me d^iarodna ^ en o - ki bi se razen s teorijo stenografije in! vasij kjer so s(,daj spriCo pOI1Mmj. <>^8an*(,eraC 5tr°S° strokov- ra^oM^izaciJe V^ir^tehnič™e*gaV poslo^ kanja vode Vzelo težavnem polo- nfhVnem sodeioV^iiTeUkih lnemsujh‘- komun, podjetij itd. Seveda je žaju. Stvar ne bo posebno težavna, ne^lede JS uspe™ ki “ vse to potrebno, da dobi SSD za . . potrebne kredite že na £l ‘gV» £-3 «S>*Su doma. Glavna ^e^iLT V“ * * razpolago. Obsežnost dela pri no- Mednarodne stenografske fe- ljudske oblasti. o ne služiti mednarodni lz- Priprave na novi železniški vozni red Ljubljana, 9. okt. Sredstva socialnega zavarovanja so po finančni moči na tretjem mestu v našem gospodarstvu, zato je socialno zavarovanje zelo pomembno področje družbene dejavnosti. Vsak zavarovanec prispeva v sklade socialnega zavarovanja, lahko bi rekli, 146 delovnih dni na leto, zato nobenemu zavarovancu ne more biti vseeno, kako se ta sredstva uporabljajo. ^esjavi ^e: p-J’ wnenj in izkušenj. : s , vanJe> ki Je sledilo oficiel-PotekaS? ustan<>vnega zasedanja, je kjer J, geslom »človek in stroj«, clonaii*,, ,, eBaclje razpravljale o ra-6Podar«t, dela v parlamentu, go- jena®- * ln uradu. S tem se je P'tali stifni J18?problem, ki je v ka-kaj deielah povzročil že do- «as, ifn v" namreč, ali Je že prišel . •ko Ju, .““Jstroj Izpodrinil stenograf- Ljubljana, 0. oktobra, odgovarjal tov. Delkln, ki Pravilni-’ ' tem so delegacije raz- v sindikalni dvorani železniškega I da je ljubljanska direkcl U Wrni svojih Izkušnjah z raz- transportnega podjetja v Ljubljani je i ravnici se po voznih re stroji |„n,°dernejglml birotehničnimi bila danes konferenca o voznem redu, j evropskih držav, kl običaj Pripom'^, ugotavljale, da so to le , kl so se Je udeležili predstavniki dl- ; liotoy oktobru ukinjajo s kajti hi.« stenografov - redaktorjev, f rekclje za železnice in zastopniki [ leznlske zveze. Izkazalo pn »jem hit,* stenografa bi pri danaS- mnogih gospodarskih podjetij in usta. I da Turopa ekspresa Istoimenska nem-»lovanii, ^1,n *n racionaliziranem po- nov. Kot priprava za novi železniški ska turistična agencija ni oskrbovala ',re5ienin «el° 'e raztegovali in ga! vozni red. ki bo začel veljati prihod- z zadostnim številom potnikov za Ju- Iznipn.?e 1 vmesnimi fazami dela. njo leto maja, so bile te dni podobno gosiavi." Itd., vs« t v® Izkušenj, osebni stiki konference tudi v (jorlei, Puijn. Ce- . ukiniti. Dpi nam Kn n m n r\ lffiristllO lili In Mflplhnpil 7 U O II t 11 .*! 1 n o ! Nek ______________________ pot goslavijo, nakar je bilo treba ta vlak j ukiniti. P^ VMki® na®» bo”ogromno koristilo 1JU ln Mariboru. Gre za eventualne i Nekatere spremembe so želeli tudi b»mo , ”*®J*m delu. Mnogo gradivaj dopolnltvo že obstoječih zvez, l>a zastopniki prosvetnih ustanov, šol ln blu oa fil. dnjlh mesecih lahko do- 1 tudi za to, da bi železnica upoštevala j gimnazij za dijake, kl se vozijo v Po- ?P°*abitl treba pa ga bo prav morebitne želje ln nasvete slovenskih stojno, Litijo ln na Vrhniko. Kazen 5ar nam n»greSeno M bHo, če bi vse, Interesentov. 8vn?r* 8,eP° prenašali v naSo 5^t©vain i*tvenl poeo.11 našega dela da Med pomembnejšimi napotki z ljubljanske konference o voznem redu —«un0 . -- vse študijsko kritično so vsekakor pripombe zastopnikov na-*?**»• p" “vedemo le tisto, kar nam šega turizma, naj bi železnica glede - n>l ni ®°tovo pa drži, da bomo na čedalje daljšo sezono v Jeseni ne na katerl bi biIa možna vije. Potreba po takem zveznem g;m širSa razprava o potrebah za boljši razvoj kulturno prosvetnega dela pri nas. Na sestanku izvoljeni sekretariat, ki ga sestavljajo zastopniki Ljudske prosvete Slovenije ter zvez kultumo-prosvetnih društev Hrvatske in Srbije, je pripravil te dni osnutek Statuta novega koordinacijskega odbora in ga bo poslal še pred konferenco v razpravo vsem Zvezam posameznih republik v FLRJ. Hkrati je sekretariat sklical prvo ustanovno konferenco Zvez kulturno prosvetnih društev in njihovih članov, ki se bo vršila 23. oktobra t. 1. ob 9. uri v Zagrebu. Referat o vsebini in oblikah kulturno prosvetnega dela in o nalogah koordinacijskega odbora bo imel tov. Ivan Regent. ac pmmm C fiPOBT IN TELESNA VZGOJA D TEKMA ZA NOGOMETNI POKAL Grvena zvezda:Veiež9:0(2:0) Beograd, 9. oktobra goli, zlasti četrti, ki ga je Spajlč do- ' segel z glavo, pa tudi peti, ki ga je Mira Stupica, nosilka glavne ženske vloge v filmu »Stojan Mutikaša« — izključno posvetovalnem organu — je bila sprožena že med II. kongresom Ljudske prosvete Slovenije leta 1950, na sestanku z zastopniki zvez kultumo-prosvetnih društev raznih republik, vendar vse do danes to vprašanje ni bilo rešeno. Ponovno je poudaril potrebo po takem organu tov. Ivan Regent, predsednik Zveze Svobod na II. kongresu Svobod v razgovoru z zastopniki Saveza Hrvatske in je bilo na njegovo in na pobudo Ljudske prosvete Slovenije tudi sklicano prvo posvetovanje v Zagrebu. Potreba po posvetovalnem organu postaja vse večja, zlasti še, ker bo potrebno letos skupno z ostalimi republikami rešiti več perečih vprašanj, ki so enako nujna za vse republike, ker je problem dviga kulture in izobrazbe isti, čeprav je način dela dokaj različen spričo večje ali manjše razvitosti kulturno prosvetnega dela v posameznih republikah. Hkrati s kulturnim, predstavlja ta problem tudi važno politično vprašanje in nedvomno bodo medsebojni stiki, izkušnje, uspehi ter skupno iskanje načina ter zlasti potrebnih materialnih sredstev in uredb pripomogli k uspešnejšemu reševanju kulturno političnih vprašanj, ki jih brez primerne mate- vsehini^v^glavnem‘'ne^razliku^je od število"nočjiih prizorov, pofaieni ne-rialne osnove ne bomo mogli : dvomno za naše^zmere sme^ri- uspešno reševati IZ NAŠIH KINODVORAN »Stojan M S »Stojanom Mutikašo« se Je re- ki Jo je ljubil ln se oženi z v vo žiser Fedor Hanžekovič ponovno svojega bivšega gospodarja, zaradi predstavil naši publiki s filmom, iz- denarja tudi njo docela zapostavlja, delanem po književnem delu. Medtem ropa svoje najboljše prijatelje m ko Je pri filmu »Bakonja fra Bme« spričo nenasitne lakomnosti ga na-uporabil roman Sime Matavulja, ki posled zaradi potvorbe računov in ima nedvomno veliko umetniško sleparij obsodijo na izgubo celotnega vrednost, pa je Hanžekovič tokrat premoženja. uporabil roman Svetozara Coroviča, Malone celotno filmsko dejanje se ki slika zanimivo okolje mostarske razvija na treh krajih: v trgovini čaršije v devetdesetih letih minulega gospodarja Sime, oziroma kasneje stoletja, vendar precej površno, ne da Stojanovi, dalje v Simovi hisi in na bi se pisatelj temeljiteje poglobil v tesni čaršijski ulici. Hanzekovičeva bistvo sodobnega družbenega življe- orientacija na koncentracijo dejanja n ja tiste dobe in tistega okolja. na enem mestu, na številne prizore Scenarij F. Hanžekoviča se po v notranjščini, kakor tudi na znatno Razen iskanj skupnih rešitev za izboljšanje in hitrejši razvoj posameznih panog ljudskopro-svetnega dela (na primer dosega enotne uredbe za olajšavo pri uvozu artiklov, ki služijo le v ATLETI v ZAGREBU Brez rekordov Zagreb, D. oktobra. Finski in naši atleti so hoteli danes naskočiti državne rekorde. Imeli pa so smolo: vreme je bilo slabo. Vzlic temu je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov. Najboljšega je dosegla Mira Tuce v skoku v daljino — 5,65 m, kar je le za 2 cm slabše od državnega ! pokal raarsaia rita, ju je oua uu- -nnvTto zatresel' mrežo rekorda. i igrana na blatnem in spolzkem igri- na zvlldaTe igrala zelo do- tezultati: moški, 100 m: Tavisalo šču ter v hudem dežju, so padali Hr, 1 g -■ -■ —* (F) (F) (J) 1:55,8; 238 m: Tavisaio (i) zz,u, i je vnesei mnogo zivannosu. ivuuc pa b via+kovič tn bžla Mild (F) 22,3; 3000 m: Hajkola (F) 8:28,6, je imel svoj dan. Oba sta dosegla po Popovič ziatKovic m ožja Tajpale (F) 8:35,3, Ceraj (J) 8:43,0 štiri gole. Čeprav so se Mostarci Od Veleža smo več pričakovali. Murat (J) 8:44,8: ženske, krogla: Pe- hrabro branili, so morali kaj hitro Vendar danes ni bil dorasel svojem rovič 12,21, Kotlušek 12,05; daljina: j kloniti pred razigranim moštvom nasprotniku Crveni zvezdi. Njegov Tuce 5,65, Babovič 5,29; 200 m: Ba-! Crvene zvezde. obramba je odpovedala. Dobro st bovič 26, Tuce 26,2; kopje: Perovič ' Vzlic težavnemu terenu je bila zaigrala Zelenika in Sellmotič. 36:82, Januškovski 35,23. tekma zelo živahna. Najlepši so bili Sodnik S. Jovanovič Je sodu. *°* da ne pozna zadnjega sporočila zve« ze nogometnih trenerjev ... j LEPA GESTA j Proti koncu tekme se Je srednji j napadalec Veleža Zelenika spozabil I in skušal namenoma udariti z nogo i Zlatkoviča. Sodnik ga Je opomnil, ; trener Ive Radovnikovič pa mu J« ukazal, naj zapusti igrišče. Ljubljana, 9. oktobra. Kljub mrazu nimiva in ostra. Tako zlasti v tret- j sePJe'samo^okra^spozabil^je n?e-in vetru se je zbralo danes popoldne jem setu, kjer so domačinke vodile »"v trener v resnici športno ravnal, na igrišču v Šiški nad tisoč ljudi 11:4 ln 14:8, a so gostje kljub temu gov trener v resnlcl športno ravnm pri finalni tekmi za naslov najboljše s svojo požrtvovalno igro pri stanju . . , ,.v . ženske ekipe Jugoslavije v odbojki. 14:14 izenačile in je tako le sreči Ukrepi Za IZbollSante Ali »Ljubljana« ali Branik, to je bilo domačink pripisati, da niso zmagale vprašanje. Obe ekipi sta bili precej Mariborčanke. Kljub mrzlemu vre- SOjenja nOgOBietnill teKeill izenačeni, tako da do konca tekme menu je bila igra na višini, ki ji z „awno- ni bilo jasno, kdo bo zmagovalec, malenkostnimi izjemami lahko mimo „nJ’Š°°Zad" ?■ .?kt" I*Tržn/ °.4bof »Ljubljančanke« so zmagale z rezul- ! damo vrhunski značaj. Pri gostjah f7 Jugoslavije je tatom 3:2 (16:14, 11:15, 18:16, 12:15 in i sta se odlikovali Pregelj, ki je bila ®la”* (?™iaiS^^MkoV 15:7) in osvojile naslov prvaka, med- obenem najboljša ur' terenu sploh, bJ® ^ k ^hhliša- tem ko so igralke Branika zasedle in Florjančičeva, pri domačih pa sprejel nekatere ukrepe za izboJJs 6 " - ......... - •- ■ Jl--ildi1eva B K ”1® sojenja na tekmah zveznih tig- Sodniki se morajo dosledno ravnati D -i * r\V Po pravilih nogometne igre, posebno JBraillK • WIY .J.u pozornost pa morajo posvetiti kazni® ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA »Ljubljančanke« državne prvakinje drugo mesto v državni odbojkarski lestvici. Borba je bila nadvse za- Teniški turnir v Splitu Split, 9, okt. Vzlic hudemu vetru z vmesnim dežjem so tekmovanje na mednarodnem prvenstvu Splita danes nadaljevali. Ker ne morejo igrati na vseh igriščih, so ukinili igre dvojic, mešanih dvojic in mladincev do 16 let. V konkurenci članov so bile odigrane naslednje partije: za osmino finala Norgal (Južna Afrika) — Maja (Z. Nemčija) 6:4, 6:4, Palestra ZDA — Keretič 4:6, 7:5, 6:2. Za četrt finale: Howe — Jagec 7:5, 7:5, Palada — Bačo 6:1, 6:1, Norgal — Petrovič 6:1, 2:6, 6:1, Arkinstal — Palestra 3:6, 6:1, 6:2. Split, 9. okt. Zaradi zelo hudega vetra, ki je pihal ves dan, davi niso J (15:4, 15:13, 15:8) za prekrške (zlasti 11-metrovki — B® da bi delali kakršnekoli razlike meh V prvenstveni tekmi sta se sinoči prekrškom na igrišču in v kazenskem pod Cekinovim gradom v Ljubljani prostoru), podvzemati ustrezne ukre-sestala mariborski Branik in AOK iz pe proti igralcem za telesne napade, Ljubljane. Domači niso imeli kaj izgubiti, ker so že izločeni iz lige, navzlic temu pa bi morali vzeti igro resneje, da ne bi imela tako zelo prijateljskega značaja. Pri AOK je bil dober Nagode, pri gostih pa kakor običajno Skerbinek in Požar. surovo igro, nešportno vedenje, dosledno morajo spoštovati prednost, ddvoljevati ostrejšo in kaznovati surovo igro, ne smejo izrabljati svojega prostega sodniškega prepričanja, kjoi utegne priti do materialne kršitve pravil. VESTI IN DOGODKI vetra, ki je pihal ves dan, davi niso' _,v, . . i.v • i i tn* • -km i —«rnk mogli igrati na mednarodnem teni-, NaTbollŠl turistični KOlesar »Dinamo« IZ MOSKVe prV«* škem prvenstvu Splita, popoldne pa, yJ^ držflvi je Cubrič | SZ v IlOgOmetu V Mačvi je bilo te dni kolesarsko j Moskva, 9. okt. (Reuter). Letošnje ,uiu vite vegd, iunidua. *iaiu tu,.u — ------------- ; ' -Stojan Mutikaša«, čeprav izdelan ča pa tudi o samozavesti tega naseBa domiselno in s posrečenim filmskim režiserja, ki ni neupravičena, izrazom, prav tako ostaja na površini posnet v takšnih okvirih film družbenega dogajanja, slika le večje »Stojan Mutikaša« ni obremenjen z in manjše prevare ter sleparije čar- 1 dolgočasnim ponavljanjem in dolgo- šijskih trgovcev, njihovo dvoličnost, j veznimi dialogi. Res je nekaj ponav- medsebojno sovraštvo, malenkostno, jjanja, je nekaj zastoja v razvoju kramarsko zavist in zlobo. , filmskega dejanja, zlasti v srednjem V to okolje je Corovič, oziroma, delu filma, toda kljub temu je ve- UVU1.U ... j — — • Hanžekovič pripeljal mladega, bistre-) £|na prizorov v umetniškem in obrt- Irnltiimn-nmmtne namene itd. ga in še nepokvarjenega kmeta Sto- nem oziru uspešno rešenih. Poudariti Kulturno prosve.ne n n j ^ ki postopoma čedalje bolj do- ! je treba, da je takšna zamisel »Sto- ltd.), koordinacijski odbor ne bo biva jastn0sti svojega novega okolja., j jana Mutikašc« nalagala posebno vplival na način dela prosvetnih I potlej pa, ko odraste in postane iz ’ težavne naloge snemalcu Miši Stoja- (imštev v nosameznih republi- vajenca najprej pomočnik, zatem pa noviču, ki jih je v glavnem dobro hrustev V poMmezmn repuc, lasJtnika največjV čaršijske trgovine, I izpolnil, čeprav je opaziti v njegovi kah, ki bodo se V naprej uposte v svoji moralni pokvarjenosti in, fotografiji včasih stilizacijo, ki moti. vale svoje potrebe V okviru da- brezobzirnosti prekosi celo svoje uči- j ge besedo 0 igralskih stvaritvah, nih pogojev. telje. Zavoljo denarja zapusti dekle, llv7emši Mire Stupice, ki je od za- četka do konca filma ostala v glavnem dosledna svojemn doživljanja Andje, ki se prosto giblje pred kamero, ki je v glasovnem oziru prepričljiva, ln Jovana Geča (gazde DJordjije), ki Je svojo vlogo odigral naravno in lahkotno, pa opazimo pri ostalih vlogah večjo ali manjšo negotovost ln neuravnovešenost. To velja celo za Stojana Muti-i kašo (Dušan Janičijevič), čeprav sl i Je ta mladi in nadarjeni igralec s to svojo prvo filmsko vlogo pridobil pravico, da ga lahko prištejemo med naše boljše filmske umetnike. V prvem delu filma se mu namreč ni posrečilo (sicer ne samo po njegovi krivdi), da bi nam bolj prepričljivo prikazal mladega, bistrega in spret- so odigrali samo tri partije. V četrtfinale so se uvrstili Arkinstal (Avstralija), Bačo, Jagec, Palada, Petrovič in Howe. Rezultati: Petrovič — Sample (ZDA) 6:1, 6:4, Palada — Davldman (Izrael) 6:1, 6:4, Howe (Avstralija) — Garret (ZDA) 6:1, 6:3. zmm V - • prvenstvo v kategoriji turističnih ko- j nogometno prvenstvo SZ je osvoJ les. Državni prvak za 1954 je po- ' moskovski Dinamo, ki je dosegel stal mladi in disciplinirani vozač točk. V zadnji tekmi prvenstva J »Metalca« iz Kraljeva Radoš Cubrlč. CDKA premagal moskovskega SP»*" taka — drugega kandidata za Prva' ka — z 1:0. Tako je moskovski ®Psr tak na drugem, kijevski Spartak P na tretjem mestu. Futterer 100 m — 10,3 Tokio, 9. okt. (AFP). Nemec *"dv terer je na tekmovanju na ^aP\gi skem dosegel na 100 m čas 10,3. Drus je bil Geister (Nemčija) 10,5. SVETOVNO PRVENSTVO V DVIGANJU UTEŽI Sovjetski atleti na prvih mestih Dunaj, 9. okt. (AFP). Na Dunaju Tretji Mirzai (Iran) 305,5 kg. Jugoslo-se je včeraj začelo tekmovanje za van Andrija Maleč je zasedel deseto svetovno prvenstvo v dviganju uteži, mesto z 265 kg. na katerem sodelujejo dvigalci iz V peresno lahki kategoriji Je bil i t , uiiotii 23 držav. prvi sovjetski športnik Cimiškian, ki - Jahalni turnir V LjU01JBU Prvi dan tekmovanja je bila na je dosegel v olimpijskem triatlonu j . u sporedu bantam kategorija. Novi sve- 350 kg (105, 107,5 in 137,5,kg)^ Po^^tek- V^ nedekjo, 10. t. ^ Ml. _® bjkMjanl ^Be- Z XX. rednega zasedanja Mednarodne federacije knjižničarjev NAMIZNI TENIS Moštveni prvak Švice v Ljubljani Prihodnji teden bo v Sloveniji gostoval moštveniprvak Švice v na- , miznem tenisu TTC Silver Star iz Ženeve. Gostje nastopijo v nedeljo v Badeuu kot reprezentanca Švice proti i Avstriji, nato pa 'pridejo v Slove- I nijo, kjer bodo imeli dve srečanji, j V torek 12. oktobra bodo nastopili I proti reprezentanci Ljubljane, v sre- , do zvečer pa proti moštvu Projektor-* PrcrvalicnrvSab.stvu‘^tcnegaVa- ,foni »gJli TOn* P^fk* škega otroka,' ^KSfknVln, Ošaben pri Projektorju pa Aha-v blato licemerne, sebične, malome- Cl- Kvej-Lan> ^\-d‘«ia^aE%^vlkCgiKraprv7en^a “čSoS ? W. i i6 Z Cre%°mšSeiab\ot^elfo1Uiz^bU0dp- Korban oS""0™ ^ MAi U d^seVsvoJ m Jiuvusv -------- Li._i-.ijii, štiri rimske vounjan stvo. Delo Je poleg Štirih klavirsk osvetlitvi (od zore do mra koncertov ln treh simfonij tega avtor - - - - Ja eno njegovih najbolj pomembnih ln učinkovitih kompozicij; komponist ga Je Izvajal sam pri prvi Izvedbi (7. novembra 1934 v Baltimoru s fl- ka); posamezni odstavki pa prehajajo brez presledka drug v drugega ter tvorijo trdno enoto. Pomožni orkester Slovenske fil- ladelfljsklm orkestrom pou j ^“taktirko0 Jakova Cipelj« * Kon- adr1 kakor^prlf^eh ‘števcih nV | cert Je v_v«llW filharmonični dvorani; ladelfljsklm orkestrom pod vodstvom Leopolda Stokovsk ’ ~ daTjnjih* Dvedba^^ž^^njlu^ogr^ j 5^a^nfnninffljn[l^^lovenske)rfUharmo- fin TTipd rkh^in^tvom Črepinšek lahkomiselno izgubil parni CUidno, (la je mea oDeinsnoiii z zaharijevim (Skoplje) ln tako bilo zanjo veliko zanimanje. Iz- dovolil mojstrskemu kandidatu Ci-1 vedbo so gledalci toplo pozira- ?emi“ vilii. Iličem (Novi Sad), remizirala pa sta ,ul;,rr)1l„ tud! Mtntč (Titograd) ln Draksler Našlo til o vlo0o je oatgrala (Ce])eb medtem ko je Perdan do- Danica Senkiučeva, nijeno mater segel pomebno zmago nad Jakovije- Meta Pirnatova, Wang-Kunga Bo- vie|™nJ^ na^iestvtci po 7. kolu (6. rds Kočevar, Mary pa Berta Uk- kolo še nt odigrano): Črepinšek marjeva — vsi, razen Danice Sen- v^jev^-hs ^^^zaharUcv’ in*Minič kinčeve, stari znanca ptujskega 3,5 itd. občinstva. Kitajske napeve v igri m ženskem prvenstvu je uglasbiJ Jože Gregorc. | vod; Vukovičev« Pozdravita je prizadevanie _ y nadaljevan]u Okrajnega gledaMča v Ptuju, da prcklnJ1e^lh partl) 6, kola je ing. bi prikazalo občinstvu nova dela, RočiC-Delakova premagala Korbano-saj je »Kvej-Lanc igra, ki bo vo, partija Cirovič — Osterc pa je .J. J J.., , i.» i . pOa nnnnvno nrokiniena. 143 igrulcev na brzo-turnirju v Portorožu Po končanem mednarodnem moštvenem tekmovanju v Portorožu je 134 udeležencev odigralo brzopotezni turnir za nagrade Okrajnega šahovskega odbora. V skupini mojstrov in Druga zmaga Mariborčanov Maribor, 9. oktobra. Na kvalifjg®' cijskem turnirju košarkarjev za v-, . v prvo zvezno ligo Je domači zem nlčar beležil že svojo drugo zmas Včeraj je premagal Proleterjaiz K1* 63:35 (28:17), danes pa moštvo Z 73:60 (35:24). 2elezničar iz Karlove Je premagal Proleterja 76:63 G7-,y'r V vodstvu Je mariborski železn^". s 4 točkami pred Zadrom in Zei» ničarjem iz Karlovca 2 ter Prolem* jem brez točke. , Jutri se srečata v zadnjih ' 41 (,r Železničar (Maribor) ln ZeleznN« Karlovac ter Zadar ln Proleter. Nevarnost Od 15. oktobra do 1- novem'’1^ bo prestopni rok za košarkarje. ,■ tem ča9u bodo ponovno registrir vse igralce. Sklep o enem Pre?Lo-liom roku v letu, na koncu teKio valno sezone, je bil sprejet ri- bi se izognili čestemu menjanju » bov, utrdili moštva in tako o®®1»T, čili trenerjom eolldnojše tehnično vzgojno delo. , o4- Je pa dosti znamonj, pa tudi »Tj datkov, ki kažejo, da se pozam®!* klubi in »menažerji« pripravljajo, ,, prestopni rok oziroma pouovpo 4 stracijo izkoristijo za umetno os. Ipitev svojih moštev. ProfesionaioKj, ne uspehe, ne z vzgojo ilf^^ot' svoji sredi, temveč z dajanjem P nih koristi in boljših življenjski# '■ gojev igralcem iz drugih klubov, treba poudariti, kakšni nogativni javi bi^rprišli do izraza. ... g Košarkarska zveza JugoslaVHftju ni dovolj pripravila, da bi PtoR jjl-te pojave, ki bodo samo škodili 0, —... , voju košarke. Ker še ni preP® jj8- mojstrskih kandidatov je med 14 sodimo, da bi so mogla zveza fljuO tekmovalci zmagnl mojstrski knndl-lprej postaviti na trdno in neon d dat Dimc (Mladost—Zgb) z 10,5 toč- stališče in da bi morata J0811®.^!' kami, za njim pa so se zvrstili Niko- na znanje, da bo ostro in n0“red' lao 10, Bulat 8,5 (oba Mladost), Bajoo ljeno kaznovala sleherno kršitev i ^ (LSK), Trampuž (LUSK) 8, Z. Ga- nisov in amaterskih načol PD brovšek (LUSK) 6,5. NJegovan (Ze- hodu igralcev .iz kluba v kiuo- u) lezničar—Mrb.l 6 itd. V skupini I. ln Morda ta problem za *d“i,n0 pa II. kategornikov s 60 udeleženci Jo prišel dovolj do izraza, nedvo^roa zmagal v finalu Subotičaneo (Mia-1 jo, da nevarnost obstoji In da » , ^ dost) z 11,5 točkami pred Momlrovi- košarkarji pripravljajo stvari. k-čem (Akademlčar Zgb) 11, Jankovi- naletelo na ostro in pravimo bolje čom (Sremska Mitroviča) ln Brgle- oijo tudi v nogometu. Zato 3» zom (LUSK) 8 itd. Med Sostdesotiml pravočasno prepročit tnkšno l itali ri, LJjr bila ponovno prekinjena. zom (LUSK) 8 itd. Med Sestdesotim pravočasno prepročit t » L,,t» bržkone osvojita tudi diruge odrt. j kolu ln nadaljevanju prekl-1III. in IV kategornikl je zmagal kot pa dovoliti, da bi kasneje P«^ M R. I njenih 'partij je stanje na lestvici šarar. praksa in problem. a- POMENIMO SE SE 0 TEM POSIUSNOST OTROKA IN IJEGOVA OSEBNOST i v.zS®lni praksi prihajamo vedno bolj do spoznanja, da se prav pod vplivom vzgoje oblikujejo važne osnove bodoče človekove osebnosti. Vendar smo na 'sa ta dejstva cesto premalo pogrni in na so redki starši, ki se kdo p.r-i.Mti> ak>> i,im skuSa NEKAJ, KAR ZMERAJ Lepo oblečen pomeni celoto, katere vsak posamezni del obleke igra v harmoniji obla- da zahtevajo od otroka popolno glede tega lepe, ali pa vsaj zado- ! cen j a svojo vlogo. poslušnost. V njilioviih odnosih do vol ji ve uspehe. Pa poglejmo, ka- J Nešteto žensk na otrok je vse polno diktiranja raz- ko oni ravnajo. Tudi pri njih ne j to pozabi in če nih zapovedi, ali pa še več pre- gre mimo zapovedi in prepovedi, pozabi samo na en povedi, tako da sčasoma otrok razlika je v tem, da skušajo do- j del obleke, je že prav zaradi te pretiranosti zaso- ločene, vendar ne vse zapovedi in J pokvarila učinek vraži take odnose in se jiim sku- prepovedi, otroku primerno moti- svojega oblačila, ki Kd ... j— ša, kjer le more, s silo upret*, viraiti. Izbira in način motiva bi lahko bil prav £ v njihovem vzgajanju sveto- j Torej uspeh takega ravnanja star- je odvisen od konkretne si- j len, če bi ga ure-' 'ti. In vendar praksa kaže, da j šev je najpogosteje negativen in tuacije in vzgojenosti ,tistega j dila v harmonično • 10 .pogosto potrebno. Oglejmo 1 krivdo izključno pripisujejo kiju- otroka. Nekih dokončnih šablon celoto. n ',S;M na kratko problem posluš- bovalni otroški naravi, ki je prav- v tem smislu ne moremo predpisi m otrokove osebnosti. zaprav sploh ne poznajo. sati. Vendar bo koristno, da na- vztrr ''Poglej, Tonček, danes res ne izbranih pripada-moreš na igrišče — mama te nuj- jočih drobnarij, iio potrebuje, da jii pomagaš pri aied katero Ootovo obešanju perila, — Ce bo mamica i pride prvi na vrsto preveč težko delala, nam bo še j klubuik, oziroma zbolela.« 1 pokrivalo. Čeprav Cenriv ... . , . Ce otrok dojema, da iimajo smo se pri nas na- 'onjadi , . /,0‘ i° r ro6mo prlbližn°irta3o-,kakiri0 zapovedi in prepovedi nek smi-, vadile biti razkri- jaui z vrta odložimo kolikor časa prikazano na skici. Kakšnih 15 do 1 i i , . | . . . . da, moramo biti pripravljeni da cm na<* vloženo zolenjadjo pJloži- sel, bo znal tudi v drugiii prime- , te, zlasti poleti, je 3o v slabem vremenu lahko Hitro no- mo pre.k ;jam9 stare deske (krajnike), r[\i pravilno ravnati. j aedvoanno učinek spravimo in vzimimo Ze večkrat smo !5o16 -ali nek^ P(>dob?^a- Na ta »trop prav tako mi pametno reci ! lepega oblačdda v Povedal? a veoKrai smo nasujemo slame, listja, koruzovme , 1’ V» 1* i u ~ _i-i 1 jV . i mil;: i ’ niorBmo z uspehom vzi- itd. do višine nasipov, kjer ta ma- otroku i 3>Puisti, to bom naredil . skrbno izbranem mern °,Da'a^ za to vzgojeno in pri- terial ponovno pokrijemo z deskami, gam, ti se tega niti lotiiti ne znaš!< : pokrivalu. Z njiim o dozorelo zelenjad, ker le-ta je koli. vejami; v skrajnem primeru pa c j j: ^j jg.jg upoštevati otrokovo I prenovimo videz efilo v. ■/tim I in V tftm nrimfirn moramo ’ . -1, , , . , .... . ^ ^ VELJA ji a lepo oblečena, ne sme a cesti razkrita. Pajčolani O POKRIVALU Obleka zahteva Vzimljenje zelenjave v zemeljski jami v Čokoladna torta Postalo hladno in .,Pri'0fflo se bo, čo bomo za-lo7nI?,V Rodilniku, Prava pri-kal?S? ? 6p6t napravimo leti ™ močnato jod, ki jo potrpi, V zara c v . • __i-_ __ za to primerne kleti — Hren, črni to zmogel,« Seveda to \clja za koren in pastinak dobro prenašajo tista dela, ki so primerna za otro-zimo in jih zato ni treba P^obej j,ovo psihofizično konstitucijo. In vzimovati. Sicer pa tudi z druprimi r . . _ ,i + _ jn zelenjadnicami ne smemo hiteti, ker tako pnde spontano do tega, ua nekatere vrste kapusnic v vlažnih skuša že majhen otrok prav za- b . . jesenskih dneh najlepše rastejo, dru- ra(|^ da ga ne podcenjujejo, 1 danski oblek.i po- ge (popčar in kodrasti ohrovt) na * *• —--— • -----*— pod vplivom slane postanejo boljše in slajše. M. Ogorevc c4ioSjL pe&ci med dhv&ČJunC v&zj&i Otroci so vse prepogosti povzročitelji prometnih nesreč, ker jih nismo naučili previdnosti »Ce boš priden, poj deš popoldne s policajem na sprehod,« tako obljublja Angležinja svojemu otroku. Se vam ne zdi, da je to pri nas popol-i noma drugače? Skoraj povsod po no_ I svetu uživaio prometni policaji ugled, I _ , ■ u. ____________-j „ — J feodnim razm voč ali manJ — r___________________________________________ -______________ - ?6.r smo vS"1"1 v preaimovalUBu. saj se ljudje zavedajo, da so čuvarji pisali že liSUe,U6 ze|oujadi v kloti njihovih otrok ln njihovega življenja vzimn„ • ■ b°mo letos obravna- na cestah a®i, ki^ilf i®, v preprosti zemeljski "a Ce?Wn- JaSiiien6m • l2»opljemo na primerno Tudi pri nas raste ugled promet- i ?' hlSe ftiU* sull01“ prostoru v bli- nega miličnika, zlasti pri mlajši ge-m, dnas’ na jamo naj no preseže lieraciji. Otroci so navdušeni, ko jim 2l?e zoloT];„jn.a P.a po odvisna od mno- zdaj v Tednu otroka predavajo po {Biti. v ti nameravamo vzi- šolah uniformirani prometni milični- i6n° l<)nat,,\namon izkopljemo 25 cm ki o prometu, o prometnih znakih in 1110 zemii globoko korito in zme- o vsem, kar mora državljan vedeti o ^o na levo in desno stran prometu, da se obvaruje nesreče. Na NASUTO Skica za jamo, v kateri bomo vzi mili zelenjavo •kak. «tran.Vi? ,6m dolu nasipa na ,or kaž<> "koliko izoblikujomo n .“*• n«to —,x-------------------- v.la!far]i,..„”''u;1'1i. nato pa pričnemo jrp1 **aliko nr*°!onia(li. V zoraoljski z®be, ohrovt vzJimimo bolo in rdočo in £5*0 omli ^?Ja °°: I>opSar, por prometnem odseku mesta Ljubljane imajo tudi sicer lepe načrte, kako bi otroke obvarovali pred nevarnostjo prometa. Radi bi prirejal; prireditve, kjer bi bili otroci vozniki, pešci in ir. ,-“««0 6„,i.-jr.oumo, iKJiiear, ijiit prometniki. Take prireditve so bile “ korenček , lV|J°.1 medtem ko poso I do zdaj pri nas v Ljubljani samo “7-8lPnieah. •/.,Tnanj truda vzimimo v | spomladi ob »Dnevu pomladi«. V bo-zakon)i“ MuzaT plo-kai 'i Fr.l.*ožr|osti ki> Kas ^o re^" °b lotnJSnf llvo iiniii v zadrugi, telesi" -.? eton 1 ne? *i-ta značilni *» hoče biti na in mreže, kd se dobro ujemajo s polijo, so pogosti spremljevalci lepih pričesK. Vendar je bolje, da jih imamo samo v te namene in ne skupaj s klobukom iz klobučevine 7-a dopoldanske ure ali pa celo k športnim oblekam ali kostumom. IN DRUGIH DROBNJARIJAH Obutev in rokavice, torbica in noga vice zahtevajo prav tako preudarne izbire, če želimo, da bomo oblečene dobro. Najprimernejša obutev k športnim kostumom in oblekam za opravke in službo so mokasiino čevlji ali salonar s srednjo peto, za svečanejše priložnosti bodisi popoldne ali zvečer pa salonar z visoko peto. Ce se čevlji v barvi ujemajo s torbico, pomeni to posrečeno skladnost, medtem ko so Lahko rokavice nevtralne barve prav tako kot nogavice. Lahko so rokavice tudi enake barve kot klobuk, druge pritikline pa v klasični črni ali rjavi barvi. Kar se tiče nogavic, vam svetujemo, da ne nosite tenkih nogavic k športnim oblačilom in ne temnih k svetlim oblekam. Nekaj pozornosti tem stvarem se bo vsaki ženski bogato poplačalo in zmeraj bo vesela svoje celotne pojave. NAZADNJE SE O PRIČESKI K oblačenju sodi tudi pričeska. Pričeska čez dan naj bo čimbolj preprosta. Tudi pričeske za zvečer so zmeraj bolj naravnfe in preproste. Vendair pa je treba pričesko tudi skrbno izbirati, da ujamemo pravo haTmonijo z obrazom. Pri tem moramo upoštevati lase in leta. Razumljivo je, da se ženska, ki ima redke lase, ne bo česala tako, kot tista, ki ima goste im debele lase. Nekaj kratkih nasvetov: Ženska s podolgastim obrazom si bo dala napraviti košato pričesko; z okroglim nekoli- glbaii Kakor smo že omenili, bodo prometnimi organi. V Mostah je brez-1 ko daljšo in Z lahko položenimi pri tem lahko zelo veliko pripomogle vestni šofer podrl starčka, ni pa usta- kodri; Ženska s kratkim vratom vzgojne ustanove. ! vil vozila, ampak je zdrvel naprej, pa tako, da bo vrat prost; visoko Pred kratkim smo imeli v Ljub- da ^ u^‘ sr° znašllV °kar je &!<> pa zakrijemo s majhnimi ko- ljani lep primer sodelovanja otrok s , ^ |?ar“ših.' zapisali dri. Nepravilni obraz zahteva so si številko vozila in takoj obve- na strani i>n tudi pričeska stili prometnike o nesreči. Poskrbeli . . : Nnsnrotno so tudi, da so starčka takoj prepe- naj ne Do simetrična, msproino ljaii v bolnišnico, in takega sodelo- pa bodo podčrtane pravilne po- vanja si prometniki želijo. Ali ne bi ^ze obraza S prečko na sredini moz-spre-meni svojo obleko, ne da bi jo v resnici spreminjala. Tako je treba na primer k popol- d Naš model za popoldansko obleko raan teffa, aa ga puuci-njujcjui u«iusm - . v v . . ^ v marsičem pomagati svojim star-, kriiti zvečer le ustrezno pokrivalo ma drugačna. Klobuk skratka po-evc sem. P- s- *i,n že je pojava v celoti popolno- ' meni >piko na U in zenska, ki moščanskl otroci zaslužili javne po- počesanimi lasmi. hvale v šoli? Zdaj pa še nekaj o starejših »otrocih«, to je ljubljanska mladina. Prav med njo najdemo največ nediscipliniranih pešcev, po cestah hodi v gručah, v gručah se postavlja na sredo ceste, kjer se pogovarja, in * se ne umakne, čeprav jo vozač opozarja s trobljenjem; tudi s pločnika se ne umakne, čeprav se vanj zaletavajo mimoidoči. V glavnem bi od nje zahteval nekoliko več discipline ... . . . . ln tudi olike, ko na pločnikih sre- bamo šoferjeva prisebnost ga je čuje starej5e 1]udl. rešila 1 v. Mehke roke če bi rade imele mehke roke, poskušajte sledeče. Cel krompir skuhajte, ga nato olupite in ga zmečkajte ▼ rokah. 8 tem nato drgnite roke. Krcra-pir naj bo vroč, kolikor morete vzdržati. Končno splaknite roke z mlačno * vodo. Kaj naj jedo slabokrvni Slabokrvnosti poznamo več V mleku je zelo malo železa vrst. Ena najpogostejših in naj-1 in zato so dojenčki, ki dolgo uži-bolj razširjenih je tista, ki nasta- vajo izključno materino mleko. naJ obleči i\ • Ko prilegajo omo zlasti ploUo ~ Pn°' ()hlnp‘ r»zno izrazito "/// 4 ozabite za pranje finih tkanin UPORABITI VEDNO IN EDINO LE i 1RASek Za fino ho vedno gladki, same desne na desni strani, ali pa olastični vbodi, llazen enobarvnih pletenin bomo spet uosiile tudi večbarvno; tudi norveški vzorček, ki smo ga zadnje loto nekoliko zapostavljale, postaja spet moderen, seveda predvsem za Športna oblačila Kimono rokave nokoliko izpodrivajo raglan rokavi, globoko vSiti rokavi so pa umikajo normalno vstavljenim Posebna skrb pa je posvečona delom okrog vratu, ovratniku in izrezu, ki so edini nekoliko bolj poudarjeni na sicer klasično krojenih pleteninah Pač pa dobivajo vse večjo veljavo pleteni ovratniki, kapo, stole, šali. rokavice. Dobro se tudi uveljavljajo pletenino, kombinirane z blagom Puder — nnjstarejše lepotno sredstvo NujstnrejSe in najbolj rnzSlrjeno. Toda le kaj vse so nn5e prednice upo-i rahljale zu puder. Jajčje lupine so drobile v prah in se s tem prahom pudrale. Za puder so uporabljale ko-j ruzno moko, zmleto kredo in podobne stvari. V sedanjih časih Izdelujejo puder iz raznih siedstev. V glavnem si prizadevajo, da bi bil koži kur najmanj škodljiv. Današnje ženske, seveda le v mestu, uporabljajo puder posebao zvečer. Nekatere se pa pudrajo tudi ' podnevi. Puder lahko izbliajo med voč niansaint, pač glede na barvo polti. Lahek puder uporabljamo za suho kožo, srednjega Ja mastno, težek puder pa uporabljamo samo po zdravnikovem navodilu. Mladi prometnik na Trgu revolucije ne zaradi nezadostne in nepravilne hrane, ko v organizem ne pride dovolj beljakovin in železa? Slabokrvnost je bok en vseh časov in obeli spolov. Pogostejša pa je pri mladini in ženskah, zlasti nosečih. Slabokrven človek je bled, utrujen, apatičen, brez poleta, njegova delovna sposobnost je majhna. Ce hočemo preprečiti slabokrvnost, ki nastane zaradi ne-praviljie prehrane, morajo biti' vsakdanji obroki raznovrstni, v njih mora biti dovolj z železom bogatili živil, ker normalna im raznovrstna hrana navadno za-, dosti človekovi potrebi po železu. V človeškem organizmu je 3 do 5 gramov železa. Od te količine so I štiri petine v krvi, ena petina pa | je Za rezervo. Človek potrebuje | dnevno kakih 10 miligramov železa, noseče in doječe žene ter rekonvalescenti pa 15 do 20 ali še več miligramov. Zenske potrebujejo v hrani več železa, ker ga izgube ob meni 15 do 25 miligramov, noseča žena pa -ga porabi v devetih mesecih nad 600 miligramov za otroka. Pri lahkih anemijah se stanje hitro zlx>ljša. če je človek malo več mesa, zlasti drobovja, pa tudi sadja, lešnikov, orehov in mandeljnov, seveda če ni drugih ovir, ki otežkočajo nastajanje rdečih krvnih telesc. Pri hujših anemijah mora dobiti organizem več praženih jeter (najmanj dva- do trikrat tedensko), in sicer 400 do 500 gramov bledi in slabokrvni. Dojenčku je treba dajati tudi nekaj druge hrane. Ze od petega do šestega meseca mu moramo dajati včasi tudi mesni sok, rumenjak, špina- mora obsegati naslednja živila: za zajtrk mleko, polčrn kruh, jajca im sadje, za kosilo jetra, prikuho iz zrnastega sočivja, špinačo, gobe, korenje, sir, orehe, lešnike ali mandeljne, za večerjo isto kakor za kosilo, samo da lahko meso zamenjamo z jajca. Dr. M. V. M. v 5 obrokih. Jetra lahko tudii surova °lro!\da, ne borJo ,tiavcl“n zmeljemo in pripravimo iz njih tekali po cestah in s previdnostjo , i • , ' i • vozačev, ki bodo po ulicah, zlasti pa: top'o juho ah razne vrste pireje _v po vaških cestah vozili počasneje, oziroma paštete, s katero nama- tra (11 do 13 miligramov), moz-preprečili nesreče. (žemo kruh in jemo jetra s slašči. gani (7,5), rumenjak (9), meso (5), ... Da bj. bilo čim manj nesreč, zla-s (.atnj, medom ali maslom. > | leča (8,6), fižol (7), grah, črn staršev,C ampak °tudi’ 'orBanovfanki ^ Dieta z večjimi količinami be- ’ kruh, lešniki, mandeljni, špina-skrbe za varnost državljanov, 'zato 1 ja kov in (nad pol kilograma či- ea (3,6) in siir. Malo železa, mauj _ . . . . |»n, da starši neprestano opo-1 mesa brez kosti dnevno, kar . od 1 miligrama na 100 gramov, je Dobro umi. obraz si Je treba tem-1 «.r$jo otroka na nevarnost, kimu,^ kdrfh ,00 pr fe^kovm) je | v beli moki, koruzi, rižu, kosta- Obleka, kombinirana s pletenjem, zraven lahko nosimo jopico iz enakega blaga. Kroj za jopo izbirate med obema modeloma čo v pireju in druga z železom bogata živila. Organizem najbolje uporablja železo neposredno iz hrane, manj pa, če ga dobiva v obliki zdravila. Zato jemljemo zdravila, v katerih je železo, skupaj z jedjo, Z železom bogata živila so: je- Ijtto napudrali. l’o nekaj minutah pa zbrišemo i vato odvečnega. Mastno rde- PRANJE j« treba nanesti na obtaz pred pudrunjem. suho pu po pudrauju. Zmerno pudranje ni škodljivo. preti na cesti, zlasti pa na križiščih;. pouče nai ^h’ da cesta* nTprostor za1 zlasti priporočijiva za slabokrvne 1 nju, breskvah, češnjah, grozdju, brcanje žog in ne za prešerno Igra-' rekonvalescente dn za Irudii, ki 'paradižnikih, zelju, čebuli, tu C L'tn1nlm nnninvlnn ' * . n1e rno' vznojih"'bojt^jlv^ev^ ampak ijSlj'>k,rcvai° ,P(> '^varnih _ nalezljivih krompirju, mleku in maslu, di, ki se bodo povsod premišljeno boleznin i,n tubcrkulozii. pesi. I Jedilni list slabokrvnih ljudi Gospodinje, menze, restavracije, bolnišnice! Zbirajte kosti ln jih oddajte naši najbližji odkupni postaji, ki jih od 1. oktobra dalje prevzema po zvišanih xenah, in sicer po 12, 14 tn 16 din. ODPAD Ljubljana Mednarodni muzejski teden od 3. do 10. oktobra 1954. Dolenj dl Novo-maščanii Obiščite v tem tednu Dolenjski muzej. V dneh od 3. do 10. oktobra Je odprt vsak dan od 9—12 in od 15—17. Sole in sindikati naj skupinske obiske predhodno javijo na Dolenjski muzej, telefonska št. 142. Pogrebni zavod 2ale, oskrbništvo pokopališč, Ljubljana si dovoljuje opozoriti svojce pokojnih, ki še niso obnovili (poravnali) pristojbin za grobove, ki so že zapadle, še za nadaljnjih 10 let, naj to čimprej urede, ker bo sicer oskrbništvo s takimi grobovi prosto razpolagalo. Obenem obveščamo svojce pokojnikov, da bomo sprejemali naročila za jesenske nasade in ureditev grobov le do 15. oktobra 1954. Cvetlične in zelene aranžmaje za 1. november pa le do 25. okt. IGRAJTE VI. KOLO Tombole Zveze gluhih Jugoslavije po novem načrtu! Planinsko društvo Radovljica obvešča, da je Pogačnikov dom pri Križkih jezerih zaprt, da Je Roblekov dom na Begunjščici do preklica ob lepih sobotah in nedeljah zasilno oskrbovan ter da bo Valvazorjev dom pod Stolom odprt in oskrbovan vse leto. Z dopisnim tečajem se hitro naučite esperanto. Prvo lekcijo pošlje proti priložitvl 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Lepo darilo je Eau de cologr\e S0UVENIB Brez preparata za čiščenje madežev FLEX ne sme biti nobena gospodinja. Zajamčeno neškodljiv tkaninam, ni vnetljiv in ekonomičen je samo FLEX. Pametna žena ne štedi za nego svojega telesa! JELA kopalna sol je nujen dodatek vsaki kopeli. Dobi se v vseh drogerijah. KROMOV PRAŠEK za čiščenje štedilnikov in posode se zopet dobi. Zahtevajte originalne zavitke. Za zimo vskladiščen krompir posuj s preparatom KROSAN. Samo 1 kg KROSANA zadostuje za 300 kg krompirja. S0LSTV0 Glasbena šola Belavsko-prosvet-nega društva »Svoboda«, Bežigrad, Parmova ulica 32-1 (v bivši rajonski stavbi), še vedno vpisuje učence v svojo glasbeno šolo vsak dan od 8—9 in od 17—18 do 20. oktobra 1954. V šoli poučujejo poleg ljudskih instrumentov (harmonika, kitara) tudi klavir in violino, v primeru zadostne priglasitve pa še vse ostale instrumente. DPD »Svoboda« Bežigrad ima tudi pevski zbor, tamburaški zbor, dramsko sekcijo za odrasle In mladino ter šahovsko sekcijo. Člani, prijatelji DPD »Svoboda«, vpisujte svojo mladino v našo glasbeno šolo, priglasite jo v naš tamburaški zbor, pristopite v naš pevski zbor, vključite se v našo dramsko ali šahovsko sekcijo, pristopite k našemu društvu, da boste kakorkoli prispevali h kulturnemu dvigu delovnega ljudstva. Delavci, delovna inteligenca, v DPD »Svoboda« je vaše mesto. To je vaše društvo, v katerem Imate priliko udejstvovanja na vseh področjih kultu mo-prosvetnega delovanja. Društvo potrebuje tudi organizatorje. Pristopajte in vsak po svojih močeh naj pomaga k hitrejšemu kulturnemu dvigu delovnih ljudi. KONCERTI Naslednji simfonični koncert Slov. filharmonije bo v petek, 15. oktobra ob 20.15 za rdeči abonma. Kot solist sodeluje slovita pianistka iz Pariza, Monique de la Bruchollerie, dirigira Jakov Cipci. Spored obsega Beethovnovo uverturo Egmont, Chopinov Koncert za klavir in orkester v f-mo-lu, Rahmaninova Rapsodijo na Paga-ninijevo temo in Resplghijeve Rimske vodnjake. Preostale vstopnice so v prodaji v blagajni Slov. filharmonije dnevno od 10—12 in od 16—18 od 12. t. m. dalje. Cene od 300 din navzdol. Umrli so v Ljubljani Vončina Antonija, zasebnica. Pogreb bo danes ob 15 na Zalah. Sedej Adela, upokojenka. Pogreb bo danes ob 15.30 na 2alah. Stekar Vida, snažilka. Pogreb bo danes ob 16 na Zalah. Pianist. Anton Soler iz Buenos Airesa koncertira jutri ob 20.15 v Filharmoniji. Koncert je za modri abonma, nekaj neaboniramih sedežev je še v prodaji. Abonente prosimo, da plačajo prvi obrok v Koncertni direkciji ali jutri zvečer pri blagajni. RADIO LJUBLJANA Slovenska filharmonija Spored za nedeljo, 10. oktobra Poročila: 6.05, 7.00, 12.30, 15.00, 19.00 In 22.00. i 6.00—8.00 Dobro jutro, dragi po-obvešča j slušald! (pester glasbeni spored) vmes ob 6.30 Pregled tiska — 7.15 Radijske reklame — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 8.00 O športu in športnikih: Med avstrijskimi športniki — 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko dopoldne — 9.00 Otroška predstava — Niko Kuret: Ostržek I. del — 10.00 Družinski pogovori — Vladimir Cvetko: Sola za starše pri nas — 10.10 Dopoldanski simfonični koncert: Antonin Dvorak: Serenada za godala, Niels Wilhelm Quade: Simfonija št. 4 v B-duru — 11.00 Oddaja za Beneške Slovence — 11.20 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes ob 12.00—12.10 Pogovor s poslušalci — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Pol ure za vse interesente, da sta rumeni in zeleni abonma domala razprodana. V primeru, da bi se do 12. oktobra javilo dovolj interesentov za ta dva abonmaja, bi uprava Slovenske filharmonije razpisala vzporedna abonmaja z istimi sporedi (rumeni II in zeleni II). Prijave sprejema blagajna Slovenske filharmonije. GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Četrtek, 14. oktobra ob 20: Rostand: »Cyrano de Bergerac«. Premiera. Izven. — Otvoritev dramske sezone. Ljubljanska Drama bo otvorila ___ letošnjo sezono v četrtek, 14. oktobra našo vas — 13.30 Želeli ste — poslu-s premiero Rostandovega »Cyrano de šajte! — 15.15 Lahka glasba — 15.30 Bergeraca« v prevodu Otona Zupan-:p0 naši lepi deželi: Brda, Brda vino-čiča. Naslovno vlogo bo igral Stane rodna — 16.00 Neznani talenti (javno Sever, Roksano Ančka Levarjeva, I nagradno tekmovanje solistov in an-Kristijana Andrej Kurent. Režijsko | samblov v veliiki filharmonični dvoje delo naštudiral Slavko Jan, insce- i rani) — 17.00 V plesnem ritmu — 17.30 natorja sta Niko Matul in Mile Ko-1 Radijska igra — France Bevk: Kajn run, slikar kostumov Mija Jarčeva. | — 18.00 Promenadni koncert — 18.30 Ob 35-letnici SKOJ — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 20.15 Večerni spored opernih melodij — 21.00 Kulturna kronika: Razvoj in problemi slovenskih muzejev — 21.15 V svetu ritmov in melodij — sodeluje Plesni orkester Radia Ljubljana p. v. Maria Rijavca — 22.15—23.00 Misli in pogovori o sodobni glasbi: Robin Laufer: Arnold Sehonberg — 22.15—23.00 UKV: program: V plesnem ritmu — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). Gluhim pomagate, če kupite tablico VI. kola Zveze gluhih Jugoslavije OPERA Nedelja, 10. oktobra ob 19.30: Puccini: »Madame Butterfly«. Izven In za podeželje. Ponedeljek, 11. oktobra: Zaprto. Torek, 12. oktobra: Zaprto. Sreda, 13. oktobra ob 19.30: Musorg-ski: »Soročinski sejem«. Premiera. Izven. Četrtek, 14. oktobra ob 19.30: Hristič: »Ohridska legenda«. Balet. Abonma red D. Petek, 15. oktobra ob 15: Rossini: j »Seviljski brivec«. — Zaključena ' predstava za gimnazijo Kamnik. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 10. oktobra ob 15: Mira Mihelič: »Zlati oktober«. Izven. Popoldanska predstava; ob 20: Tennessee Willlams: »Steklena menažerija«. Izven. Torek, 12. oktobra ob 16: I. Cankar-dr. F. Smerdu: »Martin Kačur«. Red Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 13. oktobra ob 20: Tenessee Williams: »Steklena menažerija«. Zaključena predstava za LMS. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 10. oktobra ob 16: J. Splcar-M. Piši: »Naj bo stara al’ pa mlada«. Spevoigra. — Popoldanska predstava; ob 20: J. Spicar-M. Piši: »Naj bo stara al' pa mlada«. Spevoigra. — Večerna predstava. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke Resljeva cesta 28 Nedelja, 10. oktobra ob 9: Gostovanje v Srednji Bistrici; ob 11: Gostovanje v Beltincih; ob 15 in 17: Gostovanje v Murski Soboti. Ponedeljek, 11. oktobra ob 9: Gostovanje v Salovcih; ob 11.30: Gostovanje v Križevcih; ob 15: Gostovanje v Mošancih. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 10. oktobra ob 16: H. Tie-meyer: »Mladost pred sodiščem«. Izven in za podeželje. Torek, 12. oktobra ob 16: H. Tle-meyer: »Mladost pred sodiščem«. Zaključena predstava za tovarno Iskra — Kranj. Četrtek, 14. oktobra ob 20: S. Howard: »Pokojni Christopher Bean«, komedija v treh dejanjih. Premiera. Red premierski in izven. Sobota, 16. oktobra ob 20: H. Tle-meyer: »Mladost pred sodiščem«. Gostovanje v Škofji Loki. Nedelja, 17. oktobra ob 16: S. Howard: »Pokojni Christopher Bean«. Komedija v treh dejanjih. Izven in za podeželje. CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 10. oktobra ob 15.30: Ugo Betti: »Zločin na Kozjem otoku«. Abonma red Nedelja in Izven. FILATELIJA Na tablico VI. kola Tombole Zveze gluhih Jugoslavije lahko zadenete eno od šestih premij od 100.000 do 500.000 dinarjev MARIBORSKE VESTI Opozorilo. Mestni pogrebni zavod, Maribor — oskrbništvo pokopališč — opozarja lastnike grobov na pokopališču na Pobrežju, Studencih, Radvanju in Brezju, ki še niso obnovili najemnine za grob za nadaljnjih 10 let, da jo poravnajo do 15. novembra 1954, sicer bomo vse zapadle grobove prekopali to oddajali novim interesentom. Obenem opozarjamo na osnovi 9. čl. pokopališkega reda z dne 29. maja 1951 lastnike grobov, da drže grobove in grobnice v redu oskrbovane, ker bodo navzlic plačani najemnini izgubili pravico do njih in bomo zanemarjene grobove preko-kopali to oddajali novim interesentom. Umetnostna galerija. Strossmayer-jeva ulica 6. — Razstava klasicizma in romantike na Slovenskem. Razstava je dnevno odprta od 9—16 do 17. oktobra 1954. Prijave za skupinske obiske pošljite na tel. št. 25-45. Dežurna lekarna: Nedelja, 13. oktobra 1954: lekarna »Pri gradu«, Partizanska 1. KINO PARTIZAN: Avstrijski film: »Jaz in moja žena«. UDARNIK: Avstralski film: »Zlata mrzlica«. POBREŽJE: Angleški film: »Hitrejši od zvoka«. STUDENCI: Ameriški barvni film: »Rudniki kralja Salomona«. VESTI IZ TRBOVELJ Na gospodinjski šoli v Trbovljah se začne 11. oktobra krojno-šivlijskl tečaj, ki bo trajal tri mesece. Pouk bo dvakrat na teden od 17.30 do 21. VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE (Predsezona) Nedelja, 10. oktobra ob 14: Shakespeare: »Othello«. Režija in scena: Bojan Čebulj. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10—12 m dve url pred predstavo. Zveze z vlaki ugodne. RAZPIS ABONMAJA Mestno gledališče Jesenice razpisuje za sezono 1954-55 gledališki abonma: red premierski in red I za 8 gledaliških predstav. Običajne cene vstopnicam so znižane za 10V. In stane: 1. prostor 360 din, 2. prostor 238 din in 3. prostor 216 din. Prijave sprejema uprava gledališča vsak dan od 8—12 in 17—18, do vključno 20. novembra letos. Natečaj za štipendije Sveta za prosveto in kulturo LRS Svet za prosveto in kulturo LRS razpisuje dve eno-, dve dvo- in dve tro-mesečni štipendiji za strokovno izpopolnjevanje v tujini v letu 1955. Štipendije znašajo mesečno od ' 32.000 do 35.000 deviznih dinarjev, stroške za potni list in vožnjo krijejo i štipendisti. Pravico udeležiti se natečaja imajo predavatelji na visokih šolah in akademijah, znanstveni in strokovni delavci na drugih ustanovah ter aktivni delavci na raznih področjih kulture in prosvete, ki želijo dokončati določeno raziskovalno delo ali pridobiti si višjo specializacijo v stroki in ki so izčrpali že vse možnosti specializacije v FLRJ. Prošnja naj -vsebuje: mesto zaposlitve in stalno bivališče; poročilo o znanstvenem ali drugačnem strokovnem uveljavljanju; namen študija v tujini in delovni načrt; mesto oziroma ustanovo, kjer kandidat želi študirati; izjavo kandidata o znanju tujega jezika; poročilo o tem, ali je kandidat že bil v študijske svrhe v tujini; koliko časa želi kandidat prebiti v inozemstvu in v katerem roku; potrdilo o pristanku ustanove, kjer je kandidat nameščen oziroma priporočilo strokovnega društva. Pravilno kolkovane prošnje je treba vložiti do 1. decembra 1954 pri Svetu za prosveto in kulturo LRS, Ljubljana, 2upančičeva 3. Razpis služb Rektorat Akademije za glasbo v Ljubljani razpisuje za III. oddelek: mesto docenta ali izrednega profesorja za glavni predmet klavir. Prošnje s potrebnimi prilogami je treba vložiti na rektoratu, Gosposka ul. 8. Rok je 14 dni po objavi v Uradnem listu LRS. DROBNI OGLASI STROJ. KLJUČAVNIČARJE za dela na rezkalnih in skobelnih strojih,. strugarje in elektrovarilca sprejme podjetje »Žičnica«, Ljubljana, Tržaška cesta 69. Nastop službe. takoj. Plača po dogovoru. 3399 PROSTORE ZA GARAŽO, po možnosti za 6 kamionov, v bližini i klavnice, iščemo. Ponudbe: Tovarna mesnih izdelkov, Ljubljana. AVTOMOBIL PACKARD-Ford (zaprt kakor Wilis), petsedežni ali za 500 kg tovora, prodamo ali zame- , njamo za Opel, Topolino ali drug manjši avto. Kupimo ali vzamemo v najem manjši avto. Ponudbe na »Hartija«, trgovsko podjetje na debelo, Novi Sad. Dunavska 10. HIŠO v strogem središču Splita prodam. V njej je trgovina, dvoje poslovnih prostorov in v III. nadstropju majhno stanovanje, zelo primemo za kakršenkoli industrijski predmet. Trgovsko središče. -Informacije v upravi »Ljudske pravice«. 3395 'ZAMENJAM dvosobno stanovanje v centru za dvosobno. V poštev pride Šiška, Šentvid, Bežigrad, Ježica. Naslov v upravi »Ljudske pravice« PREKLIC. Lebar Alojz, Železarna Jesenice, preklicujem in obžalujem besede, ki sem jih izrekel o Kos Mariji s Planine in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. J 54 OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohranjen, in otročjo košaro na kolesih, oboje z vložkom, prodam za 6000 din. — Vrečar, Gosposka ulica 6. KANARČKE, glasne pevce (čivkarje), prodam. Velika izbira od 350 din dalje. Gradišče 7-III. 1548 MOŠKO KOLO, v dobrem stanju — prodam. — Tavčarjeva 5-1., levo, Ljubljana. 1526 GOSPODARSKO POSLOPJE, primerno za velika skladišča ali delavnice v večjem obsegu, z vrtom, stavbnimi parcelami, ob prometni cesti, ugodno prodam. Ponudbe v upravo »Ljudske pravice« pod 3413. TRISOBNO STANOVANJE, komfort-. no, v Ptuju, zamenjam z dvosobnim komfortnim stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe v upravo »LP« pod »Lahko na periferiji«. 5386 KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiii KINO »ŠIŠK A« Angleški film »Ugrabljen« Tednik »Aljaska«. Predstave ob 16. ■s*pSk:.> 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9— 15 dalje. KINO »UNION«: Mehiški film: »Vedno tvoja«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja amer. barvnega filma: »Venecianski tat«. KINO »KOMUNA«: Ameriški film: »Pregnanci iz Poker Fiata«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. — Ob 10.30 matineja amer. barvnega filma: »Venecianski tat«. KINO »SLOGA«: Jugosl. film: »Stojan Mutikaša«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja istega filma. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9—11 in od 15 dalje. KINO »SOCA«: Italijanski film: »Dekleta španskega trga«. Tednik — Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 15 dalje. KINO GUNCLJE: Ameriški film: »Skrivnostna cesta«. Tednik. Predstavi ob 17 in 19. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KINQ »LITOSTROJ«: Italijanski film: »Krivična sodba«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Danes zadnjič. iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii KINO »TRIGLAV« Angleški film »Ugrabljen« V glavnih vlogah te psihološke drame nastopajo Dirk Bogarde, Jon Whiteley in Elisabeth Sellars. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10—11 in od 15 dalje. iiiiliiiiiiiiiiilliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiililil miiiimiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii JESENICE: »RADIO«: Angleški film: »Veseli Norman«. Predstave ob 16* 18 in 20. Dopoldne ob 10 matineja po znižanih cenah. — »PLAV2«* Ameriški barvni film: »Lidija Bailey«. Predstave ob 16, 18 in 20. Dopoldne ob 10 matineja po zni* Žanih cenah. KOROŠKA BELA: Ameriški filttj »Afera na Trinidadu«. Predstavi oD 17 in 19. CELJE: »UNION«: Ameriški fiW* »Najlepša leta našega življenja«. Predstave ob 16, 18 in 20. - »DOM«! Francoski film »Trenutek resnice«* Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. KRANJ: »STORZlC«: Ameriški barv. film: »V vrtincu«. Predstava ob 15* Ob 19 in 21 ameriški film »Borec« in tednik. Prodaja vstopnic od dalje. Ob 10 matineja ameriškega filma: »Borec«. — »SVOBOD A«S Ameriški barvni film: »V vrtincu** Brez tednika. Predstavi ob 14 in 1»* Ob 9 matineja ameriškega filma. »Borec«. PTUJ: Ameriški barvni film: »Afriška kraljica«. TOVARNA IGEL V KOBARIDU razpisuje mesto računovodje z najmanj 5-letno prakso v računovodstvu Plača po tarifnem pravilniku Nujne ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve pošljite n® gornji naslov ' Združenje jugoslovanskih podjetij ZA PROIZVODNJO IN PREDELAVO NAFTE IN PLINA BEOGRAD Knez Mihailova 1 (mednastr.) razpisuje natečaj za sprejem v službo EKONOMISTA s potrebnimi kvalifikacijami, ki bi delal na problematiki ekonomike industrije nafte. Rok za vlaganje prošenj je do 20. oktobra 1954. Plača po sporazumu. x B-154 TISKARNA »NOVA MAKEDONIJA«, SKOPLJE potrebuje Diesel agregat JAKOSTI 100—150 kWA 380/220 V, 50 Hz Ponudbe s podrobnim opisom in prodajnimi pogoji pošlji^ na gornji naslov ^ Ali je vinjeta za Teden otroka poštna znamka ali ni? Težavno Je izrekati neumetnlku sodbo oziroma oceno o takem grafitnem izdelku, kakrSen se je pojavil v obliki etikete za letošnji Teden otroka na naših poštnih pošiljkah, ker se mora zanašati pri tem le na svoj bolj ali manj lzbrušenl estetski čut. Reči pa moramo, da se zbiralcem znamk upira uvrstiti tak grafični izdelek v svojo zbirko, posebno, ko ne vedo, ali Je to poštna znamka ali ni. Po uredbi Zveznega Izvršnega sveta z dne 28. septembra 1954 o plačevanju prispevka za zaščito otrok Je treba plačati v Tednu otroka od 4. do 11. oktobra t. 1. poleg predpisanega franklranja za poštne pošiljke še poseben prispevek za otroško zaščito. V ta namen služi kot potrdilo posebna vinjeta, katero je treba nalepiti poleg rednih poštnih znamk na poštno pošiljko. To vinjeto opremljajo poštni uradi z datumskim pečatom kakor vse ostale znamke, razen ako lih kdo od pošte ne prekriža s svinčnikom V tem primeru, ko dobi vinjeta postni pečat, zavzame funkcijo poštne znamke in Jo Je zato treba smatrati kot znamko. Vinjeta je velikosti 30 X 30 mm, zobčanje !8 X 18 in nima niti oblike taksnega kolka. Slika na vinjeti predstavlja nekaj, kar naj bi po smislu predstavljalo otroško glavico, v resnici pa predstavlja Izrazno potezo starega diplomata. Ako nam ne bi pojasnilo besedilo v cirilici na tri-milimetrskem zaoblenem okvirju okrog slike »Dečija nedelja — Beograd 4.—11. X. 1954« z začetnicami »F. N. R. J.« na podbradniku in številko 2 v zgornjem delu vinjete, ne bi vedeli, za kaj gre. Naša kulturna javnost se zgraža nad tem Izdelkom, ker likovno absolutno ni uspel ln pomeni žalitev naših čutov. Za tako svečan namen, kakor Je prireditev Tedna otroka, bi pač z vso upravičenostjo pričakovali kaj boljšega, kaj umetniško dovršenejšega kakor je ta zmazek, ne pa da pademo sunkoma od dovršeno Izdelane znamke v skrajni primitivizem. Za to ni opravičila. J. V. RAZPIS OKRAJNI ZDRAVSTVENI DOM V KOPRU potrebuje za novo osnovana mesta na svojem področju naslednje zdravstveno osebje: 1. Zdravnika splošne prakse za šefa Zdravstvene postaje v Dekanih. 2. Zdravnika splošne prakse za mestno ambulanto v Izoli 3. Zdravnika splošne prakse za centralno ambulanto v Kopru. 4. Sanitarnega tehnika za higiensko postajo v Kopru. 5. Sanitarnega tehnika za mesto Piran. 6. Medicinsko sestro za zdravstveno postajo v Dekanih. 7. Medicinsko sestro za pomožno zdravstveno postajo v Marezigah. 8. Stomatologa za zobno ambulanto v Izoli. 9. Zobarja za zobno ambulanto v Izoli. 10. Dva zobarja za zobno ambulanto v Piranu. 11. Zobotehnika za zobno ambulanto v Izoli. 12. Zobotehnika za zobno ambulanto v Piranu. 13. Dve zobni inštrumentarki za zobno ambulanto v Izoli. 14. Dve zobni inštrumentarki za zobno ambulanto v Piranu. 15. Pediatra za šolski dispanzer, oziroma zdravnika splošne prakse, ki bi imel možnost specializacije v otroški bolnici v Kopru. 16. Babico za Koper-okolico. . 17. Babico za Škofije. 18. Medicinskega laboranta za centralno ambulanto v Kopru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. K prošnji je treba priložiti življenjepis. Tovorna laboratorijskega stekla »Boris Kidrič« PULJ razpisuje natečaj za sprejem strokovnega osebja za Tovarno laboratorijskega stekla, in sicer: mojstra steklarja, steklarskih pomočnikov zfl delo v oddelku steklarne, in steklopihačev za delo v oddelku za steklopihaštvo Plača po tarifnem pravilniku z morebitnimi dodatki za poučevanje kadrov. Stanovanja v Pulju zagotovljena. Pismene ponudbe je treba vložiti najpozneje do dne 30. oktobra 1954 na naslov: TOVARNA LABORATORIJSKEGA STEKLA »BORIS KIDRIČ« — PULJ V prošnji je treba poleg osebnih podatkov navesti stoP" njo kvalifikacije, delovni staž, zadnjo zaposlitev in ali 11113 prosilec urejeno vojaško obveznost, kakor tudi, s katerH11 dnem lahko začne delati. PODJETJE »PRUGA« odkupuje hrastove in bukove prage kakor tudi kretniški in mostovni les ZIMSKE SEČNJE 1954/55, VSEH DOLŽIN IN PREMEROV Naprošeni so vsi proizvajalci: kmetijske in delovne druge, gozdna gospodarstva, lesni kombinati in drugi. ° dostavijo pismene ali ustne ponudbe na naslov: PODJETJ »PRUGA«, BEOGRAD, Knez Mihailova ulica 50, tel. 25-7i°-26-534 in 26-495. B-159 RAZPIS delovnih mest pri Mestni hranilnici ljubljanski MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA, Čopova 3, razpisuje naslednja delovna mesta: 1 MESTO SEFA ANALITSKO-OPERATIVNEGA ODDELKA Pogoji: ekonomist s prakso v bančnih oz. finančnih poslih. Plača po Pravilniku o nazivih in plačah uslužbencev komunalnih bank in hranilnic (Ur. list FLRJ št. 27/54), dopolnilna plača ter položajni dodatek. 1 MESTO SEFA ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE HRANIL-NISTVA (Povezava z že obstoječimi hranilnicami in ljudskimi odbori za ustanavljanje novih hranilnic). — Pogoji: ekonomist s prakso v bančnih oz. finančnih poslih. Plača po Pravilniku, dopolnilna plača ter položajni dodatek. 1 MESTO REFERENTA ZA KREDITNI SKLAD ZA GRADNJO STANOVANJ. Pogoji: ekonomska srednja šola s prakso v bančnih oz. finančnih poslih. Plača po Pravilniku ter dopolnilna plača. 1 MESTO LIKVIDATORJA V KREDITNEM ODDELKU. Pogoji: ekonomska srednja šola ali gimnazija z višjim tečajnim izpitom, praksa zaželena. Plača po Pravilniku ter dopolnilna plača. 3 MESTA KONTISTOV V RAČUNOVODSTVU. Pogoji: ekonomska srednja šola ali gimnazija z višjim tečajnim izpitom. Praksa zaželena. Plača po Pravilniku ter dopolnilna plača. 1 MESTO BLAGAJNIKA. Pogoji: popolna srednja šola s prakso v blagajniških poslih. Plača po Pravilniku ter dopolnilna plača. 1 MESTO REFERENTA ZA EKONOMAT IN ARHIV. Pogoji: popolna srednja šola. Plača po Pravilniku ter dopolnilna plača. 1 MESTO STROJEPISKE la. RAZREDA. Pogoji: nižja srednja šola ter popolno obvladanje strojepisja in slovenskega pravopisa; znanje stenografije zaželeno. Plača po Pravilniku ter dopolnilna plača. I Pro: rem L” Prošnje z življenjepisom, dokazili dosedanje prakse ter referencami pošljite do 18. oktobra 1954 na naslov: MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA, Čopova 3 TOVARNA VIJAKOV V KNINU sprejme s pomočjo natečaja šefa računovodstva s končano fakulteto ali dolgoletno prakso v knjigovodski stroki inženirja-tehnologa za šefa laboratorija in kontrole kalilca z dolgoletnimi izkušnjami pri kaljenju orodja brusača tri visokokvalificirane orodjarje Komfortno stanovanje v novih stavbah zagotovljeno. Plača po sporazumu. 3402 PH0DAM0 velik hotelski štedilnik z 8 pečicami v dobrem stanju in po ugodni ceni. Pojasnila daje Zagrebški električni tramvaj, komercialni od-. ek, Zagreb, Rade Končara ulica 239, tel. 24-448 — Z-66 ZVEZA DRUŠTEV PRIJATELJEV OTROK LR SRBUE razpisuje književni natečaj za povest, pravljico, pesem, in prevode iz sodobne svetovne otroške književnosti Nagrajena dela bodo objavljena v mladinskih listih »Pionir« in »Poletarac«. Pogoji natečaja: 1. Izbira motiva svobodna. 2. Dela naj bodo primerna za mladino od 4. do 8. leta — za »Poletarca« ali od 8. do 14. leta — za »Pionirja«. 3. Originalne in prevedene povesti in pravljice lahko obsegajo od I do 5 tipkanih strani s presledkom, pesmi pa do 50 stihov. 4. Ze objavljena dela, bodisi originalna ali v prevodu, ne pridejo v poštev. — Obenem s prgvodom je treba dostaviti prepis originala povesti, pravljice ali pesmi z označbo naslova knjige ali časopisa, založnika, kraja in leta izdaje, ker bo z oceno upoštevana i izbira dela i vrednost prevoda. 5. Dela je treba najkasneje do 1. januarja 1955 dostaviti založniškemu podjetju »Dečja štampa«, Beograd, Ulica pro-leterskih brigada 8-II, pošt. predal 188, in na kuverti označiti »za natečaj«. 6. Dela morajo biti podpisana s šifro. Izid natečaja s šiframi bo objavljen do 1. februarja 1955, ko bodo avtorji pozvani, da pošljejo svoja imena in kopije del. Pisci, ki niso splošno znani književni delavci, naj obenem dostavijo tudi svoje glavne življenjepisne podatke. 7. V ocenjevalni komisiji so: Oto Bihalji-Merin, Desanka Maksinovič, Tanasije Mladenovič, Olga Timotijevič in Ri-sto Tošovič. Določene so naslednje nagrade: I. ORIGINALNA DELA: za povest ali pravljico: prva nagrada 50.000 din, dve drugi nagradi po 25.000 din, štiri tretje nagrade po 15.000 din; za pesem: prva nagrada 25.000 din, dve drugi po 15.000 din, štiri tretje po 10.000 din. II. PREVODI: za povest ali pravljico: prva nagrada 15.000 din, druga nagrada 10.000 din, tretja nagrada 8000 din; za pesem: prva nagrada 20.000 din, druga nagrada 10.000 din, tretja nagrada 8000 din. Nenagrajena dela, ki bodo prišla v poštev za tisk, kakor tudi nagrajena, bodo honorirana po uredbi. Rokopisi se ne vračajo. B-160 II. javna licitacija VOJNA POSTA 7250/27, ZAGREB, bo imela v svojih prostorih II. javno licitacijo za: 1. 12 STANOVANJ V VIPAVI, LR SLOVENIJA dne 27. oktobra 1954 ob 12. uri. Predračunska vsota 36,000.000 din. — Rok dozidave 31. decembra 1955. 2. STANOVANJSKI OBJEKT V MAKANCEVI ULICI V ZAGREBU, LR HRVATSKA dne 23. oktobra 1954 ob 9. uri. Predračunska vsota 30,000.000 din. — Rok dozidave 31. decembra 1955. Elaborati se lahko na pismeno zahtevo dvignejo v prostorih V. P. 7250/27, Zagreb, Stančičeva ulica 6-II, soba 32, kjer se dobe tudi ostale informacije v zvezi z licitacijo. Pravico licitiranja imajo vsa registrirana gradbena podjetja. — Vsako podjetje, ki licitira, ima do investitorja 20 dni obveznosti. Ponudbe z vsemi prilogami sprejema licitacijska komisija podpisane Vojne pošte do imenovanega dne in ure. Iz pisarne V. P. 7250/27 Zagreb Oglašujte v »Ljudski pravici« in nitrmi paplrin v gradnji v MAGLAJU sprejme INŽENIRJA GOZDARSTVA ali AGRONOMIJE, ARHITEKTA ali ARHITEKTINJO VEČ KEMIJSKIH TEHNIKOV VEČ TURBINSKIH STROJNIKOV VODOVODNEGA INŠTALATERJA Plača po dogovoru. Stanovanje zagotovljeno. Pismene ponudbe z navedbo kvalifikacije in dosedanje prakse Je treba poslati upravi tovarne 3319 • m S TOVARNE DUŠIKOVIH SPOJIN, GORAZDE se zahvaljuje vsem gospodarskim, političnim in drugim voditeljem in vodstvom, ustanovam in gospodarskim organizacijam ter posameznikom — sodelavcem in prijateljem za čestitke ob začetku poskusnega obratovanja tovarne Delovni kolektiv uporablja to priložnost, da ponovno poudari zasluge in izreče priznanje vsem tistim, ki so prispevali svoj delež k izgradnji te naše nove, moderne tovarne. Posebno se želi še enkrat zahvaliti GP »Graditelj« iz Sarajeva, ki je ^Pravilo največja in najtežja gradbena dela, VGP »Istra« iz Goražda, ki je ^vršilo zaključna dela, od katerih je bil odvisen pravočasen začetek obratovanja tovarne, nadalje gradbenima podjetjema »Nizkogradnje« in * Asfalt« iz Sarajeva. Za pomoč še zahvaljuje naslednjim podjetjem in institutom: podjetju *Goša« iz Smederevske Palanke, Beograjskemu ključavničarsko-klepar-skemu podjetju, »Izolirki«, Ljubljana, podjetju »Petar Biškup Veno«, Zagreb, podjetju »Vatrotehna«, Zagreb, Institutu »Boris Kidrič«, Vinča, Tovarni vagonov, Rankovičevo, Zavodu za raziskavo materiala, Ljubljana, in podjetjem: »Pionir«, Beograd, »Brača Kavurič«, Zagreb, Mestnemu elektrotehničnemu podjetju Beograd, »Elektrosignalu«, Ljubljana, »Elek-troprojektu«, Sarajevo, »Granitu«, Višegrad, in vrsti drugih industrijskih, ^služnostnih in trgovskih podjetij. Kot zgled tovariške pomoči in razumevanja pri usposabljanju delovnih moči za tovarno omenja naslednja podjetja: »Zorka«, Sabac, »Soda«, Lukavac, Tovarna dušika, Ruše, Železarna Zenica, »Rade Končar«, Zagreb, »Prva iskra«, Barič, »Iskra«, Kranj, Koksarna Lukavac, Termoelektrarna Banoviči. Posebej se zahvaljuje Mednarodni organizaciji dela za podeljene štipendije za specializacijo delavcev v tujini. Poudarja dragoceno pomoč uvoznega podjetja »Invest-Import«, Beograd, in podjetja »Interšped«, Sarajevo, ter se jima zahvaljuje za dobro opravljene naloge in pripravljenost, ob vsaki priložnosti nuditi tovarni potrebno pomoč pri uvozu in transportu opreme. Prav tako se zahvaljuje Jugoslovanskim državnim železnicam za skrb m trud pri prevozu in prekladanju materiala in opreme za tovarno, kar je brezhibno funkcioniralo. OBVEŠČA VSE SVOJE SODELAVCE, POSLOVNE IN DRUGE PRIJATELJE, DA SO PRVE TONE TEHNIČNEGA AMON-NITRATA ZE IZDELANE IN DA BO DO 15. OKTOBRA STEKLA TUDI PRVA KONCENTRIRANA DUŠIKOVA KISLINA, KI BOSTA KOT POSKUSNA PROIZVODA POSLANA POTROŠNIKOM V OCENO Za izpopolnitev delovnih mest v tovarni potrebuje zdravnika splošne prakse dva strojna inženirja fizika več tehnikov, kemikov, strojnikov, električarjev, poslovodij-kemikov, visokokvalificiranih delavcev raznih strok in starejših laborantov Delovni in plačilni pogoji ugodni. Stanovanja Zagotovljena v novih poslopjih. Vsa pojasnila daje DIREKCIJA TOVARNE DUŠIKOVIH SPOJIN, GORAZDE IZ NAilH KRAJEV Storilnost dela bo morala hitreje rasti Delavnica železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru je predvidela za prihodnje leto povečanje proizvodnje za 9,6%, povečanje storilnosti dela pa le za 2,3% % Po načrtih, ki so jih že sesla- lavnico železniških vozi! »Boris Ki- vili normirce in bi norme ostale vila mariborska industrijska pod- drič«, storilnost dela daleč zaosta- j takšne, kakršne so, čeprav je zmog-jetja za prihodnje leto, bo proiz- ja za industrijskimi podjetji bolj i lj vost strojev večja in so delavci vodnja porasla povprečno za sko- razvitih držav, nas to sili, da bi j imeli že dovolj časa, da so se lah-raj 14 odstotkov v primerjavi z le- morali storilnost dela povečavati j ko strokovno usposobili. Na mar-tošnjim letom. To je lep porast hitreje, sicer bomo zmeraj daleč { sikaterem delovnem mestu obstoje proizvodnje, vendar ne zadovolju- zaostajali. Marsikje so objektivni ] pogoji za povečanje storilnosti deje v celoti, ker bo pretežni del te- pogoji za hitrejše povečavanje sto- j la, ki bi jih delavci lahko uresničili, če bi imeli dovolj dobre volje ga ustvarila nova delovna sila, po- rilnosti dela, ki pa jih delavci in vprečna storilnost dela pa bo po- delovni kolektivi ne izkoriščajo, rasla le za 5 odstotkov. Nekatera Nekateri mislijo, da si bodo živ-podjetja so sicer predvidela, da ho- ljenjski nivo povečali le z višjimi do ta odstotek visoko prekoračila, plačami in pri tem pozabljajo, da zato ga pa druga ne bodo dosegla višje plače pri enaki storilnosti niti do polovice. Delavnica želez- dvigajo cene. Podobno napačno niških vozil »Boris Kidrič« je pred- mnenje je razširjeno tudi med videla, da bo v prihodnjem letu mnogimi delavci železniške delav-p ivečala proizvodnjo za 9,6 odstot- nice »Boris Kidrič« v Mariboru, ka, delovno silo pa za 7,3 odstotka; Nekateri delavci razširjajo teorijo, to pomeni, da bo storilnost dela da so normirci v podjetju paraziti, p vasla le za 2,3 odstotka. ker ne ustvarjajo nič in vzlic temu Občinski podjetji bosta pospeševali razvoj kraja V Makolah, v ptujskem okraju j© bilo letos na pobudo občinskega ljudskega odbora ustanovljeno podjetje Remont. V začetku je zaposlilo deset delavcev. V dobrem polletju pa je precej napredovalo in ima sedaj že trideset ljudi. Delo ima zagotovljeno za precej časa naprej. Nedavno je začelo v Lešju graditi nov stanovanjski blok. Le-tam bo obnovilo tudi občinsko poslopje. Pričakova-ti je, da bo zaradi obilice dela podjetje že drugo leto podvojilo število delavcev. Hkrati so obnovili zapuščen rudnik črnega premoga v »Segi«. Makole so precej oddaljene od industrijskih krajev, kot sta Majšperk in Poljčane, zato sta Remont in rudnik Šega vsekakor velikega pomena za ljudi, ki so morali doslej iskati delo precej daleč okrog. Remont in rudnik »Šega« bosta vsekakc* pripomogla k napredku kraja. Občinsko podjetje Remont je v kratkem času obnovilo tudi osnovno _______ sredstva hitro amortizirala, šolo v Makolah, preuredilo vodnjak prirejal v Mariboru na takratni Vi-, Gotovo se bodo naši ljudje hitro na-! pred njo, popravilo kanalizacijo, ob- narsko-sadjarski šoli posebne tečaje, vadili na sladosok, ki ima mnogo novilo občinsko poslopje, občinsko večjo hranilno vrednost kot vina, j ambulanto in še nekaj drugih hiš. Občino še čaka ureditev ceste, ki Ker v mnogih naših podjetjih, prejemajo plače. S takimi govori-med katera lahko štejemo tudi de- cami bi radi dosegli, da bi odpra- Več pri rodnih brezalkoholnih pijač Za odpravljanje pijančevanja so skih, goric in Podravja pa bi bilo dobri tudi zgoščeni in umetno pri-1 treba zgraditi nova podjetja. pravljeni sokovi, ki se razredčujejo z vodo. Še boljši pa so prirodni sadni grozdni sokovi — ki jih kratko Postavitev podjetij za izdelavo sladosoka iz sadja in grozdja bo sicer zahtevala nekaj investicij; prav imenujemo »sladosok« — ki jih ta- \ tako tudi preureditev podjetij, ki se-koj po stiskanju konzerviramo. ,2e za j daj proizvajajo alkoholne pijače. Pri časa predvojne Jugoslavije je naš j širSi potrošnji sladosoka pa se bodo sadjarski strokovnjak Josip Priol | vložena sreds in socialistične miselnosti. Vodstvo podjetja je razpravljalo o teh stvareh že večkrat, pa tudi organizacije Zveze komunistov. Ven d~r pravega uspeha še niso dosegli, kar odraža tudi načrt proizvodnje za prihodnje leto. Napore za povečanje storilnosti dela bodo morali še povečati. V podjetju bo treba uvesli delovno disciplino, ki je pri mnogih delavcih zelo slaba, to je, da bo vsak na svojem delovnem mestu izpolnjeval vse naloge, ki jih dobi od svojih nadrejenih. Tistim, ki mislijo, da bi taka disciplina bila v nasprotju z demokratičnimi principi vodstva podjetja, pa je treba pojasniti in dokazati, da se demokracija uveljavlja le na sejah in sestankih, kjer ima vsakdo j možnost ožigosati vse nepravilno- j sti. Široka »demokracija« na delov- j nem mestu, da bi lahko delal vsak po svoji volji, pa je anarhija, ki vleče podjetje nazaj. P. I Nova gimnazija v spomin padlim za svobodo Mestno gledališče na Jesenicah je minuli četrtek odprlo vrata Mestno gledališče je z doseda- ze. Govora o uvedbi abonmajev je ljati tudi o gradnji novega v res- njim delovanjem dokazalo, da svo- ! bilo že v dosedanjih sezonah, ven- na katerih je poučeval, kako se ohranjajo sadni sokovi z Baumanovim načinom pasteriziranja ali z Zeito-vim načinom steriliziranja odnosno drži k rudniku. Deloma so jo že obnovili, vendar jim je zmanjkalo denarja, da bi delo opravili. Občinski pri tem pa je še znatno cenejši. Uživanje sladosoka bo -mnogo koristilo zdravstvenemu stanju našega prebi- posebnega filtriranja. Leta 1928 pa je! valstva. Zato bi tudi za ureditev in ________________ .. ___________ t bila v Mariboru že prva delavnica1 zgraditev podjetij za proizvodnjo'ljudski odbor je že zaprosil OLO Ptuj, za pridelovanje sladosoka. V poznej- sladosoka morali najti potrebna da bi jim pomagal z denarjem iz ših letih pa so jih zgradili v Mari- sredstva. /. F. L. okrajnega proračuna. A.2, boru in okolici še več. Proizvodnji sladosoka pa bi morali po vojni posvečati še več skrbi. Potrebno bi bilo, da bi pridelovali iz sadja predvsem sladosok, ki ima prednosti pred zgoščenimi sokovi, ker nima primešanih nobenih kemikalij. Nekatera podjetja, ki so že pred vojno izdelovala sladosok, kot na gri- mer blizu Glavnega kolodvora riboru, ki pa je po vojni začelo izdelovati alkoholne pijače, bi bilo treba spet preurediti za izdelavo sladosoka. V V Dolenjskih Toplicah so v šoli precej na tesnem Šolsko poslopje v Dol. Toplicah, kanja ustreznih sob stiskati v enem ki je bilo zgrajeno pred 65 leti za razredu. trirazredno šolo, služi sedaj štiriraz- Vse to govori, da bi bilo treba J- ,-iT 1 -L ci : redni osnovni šoli in nižji gimna- graditi novo šolsko poslopje. OLO se sadjarskih krajin csioven-1 zjjj jma sjcer štiri prostorne raz- pripravlja, da bi ustrezno Tešil vpra- _________________________________________ rede, v katerih se šolajo dopoldne sanje šolskih poslopij; tudi občani * dijaki nižje gimnazije, popoldne pa so voljni sodelovati in pomagati z tvt i 'i • • 'učenci osnovne šole. Toda tudi to ne. delom, vožnjo, dajanjem lesa itd. Pa iMOVl SlOVCnSKl gronovi i zadošČa, ker je dijakov toliko, da tudi pristojni činitelji naj bi poma-m fiiTPm I morata imeti L in II. razred vzpo- gali z nasveti in tudi s finančnimi J - | rednici, pa tftdi I. razred ima letos, sredstvi. Umrli so: v Clevelandu Jernej Kra- zaradi velikega števila učencev vzpo-1 mar, star 74 let, doma iz okolice Iga rednico. Da je pouk lahko reden, i ± nri ustanovi pri Ljubljani, od koder jo prišel v je moral občinski LO najeti dve za-1 lei aeia pri 1S11 USianuvi Ameriko pred 53 loti; v Sheboyganu silni sobi izven šolskega poslopja. | p0 triletnem uku v Kunguti ob pa Angela Saje, stara 58 let, doma iz Tretji gimnazijski razred, ki ima tudi prehodu v zrela leta, je France Mii-Bajkovca na Dolenjskem, in Franc toliko dijakov, da bi moral imeti narič sprejel službo vrtnarja v Sploš-Ferlič, doma iz Makol na Štajerskem, vzporednico, se mora zaradi pomanj- ni bolnišnici v Mariboru. Pred dnevi je slavil 50*4etnioo svojega dela .v tej ustanovi. Ves čas je bil vrtnar. Vzorna ureditev obsežnega vrta, skrb za lično okolico bolnišnice, zasaditev bukev in javorov, ureditev parka, ki obdaja zidovje z južne 6trani, na vsem so sledovi Mlinaričevih neutrudnih rok. Vzlic svojim 74 letom in upokojitvi je še vedno vsak dan med svojimi cveticami. Ljudem, ki prihajajo k njemu, pa pomaga z nasveti, čeprav se mu pri tem glas že nekoliko trese. Še vedno pa pridno bere časopise in knjige, kadar ni zaposlen na vrtu. Prisrčen in ilep je bil večer, ki so mu ga priredili člani sindikalne podružnice minulo 6oboto. Pesem #o njegovem življenju — delu v vrtu in okrog njega — ki jo je povedki eden izmed tovarišev, je bila skupno s plaketo, ki jo je prejel jubilant razen nagrade, majhna oddolžitev za petdeset let požrtvovalnega in vzornega dela. M. K. OGLEJTE SI RAZSTAVO REVOLUCIONARNEGA TISKA V MALI FILHARMONIČNI DVORANI ODPRTA JE VSAK DAN OD 8. DO 19. URE V TOVARNI PERILA »MURA« v Murski Soboti — vedno kaj novega Nekam skrito je dvonadstropno poslopje tovarne perila v Murski Soboti, tako da ga tujec, ki ga slučajno pot zanese po Slomškovi ulici, kaj težko opazi. Toda zato je v tem poslopju, nekoliko odmaknjenem od ceste, tem bolj živo. Stroji neprestano brne od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Enourni opoldanski odmor pa izkoristijo mehaniki za pregled strojev in morebitna popravila. Okrog 300 delavk, žena in deklet iz mesta in bližnjih obmurskih vasi zaposluje tovarna, ki slovi po kakovostnih izdelkih daleč naokrog. Letos so razstavljali na maribor- j skem tednu ter na skopljanskem in zagrebškem velesejmu. Njihovi proizvodi — predvsem moške srajce in ostalo perilo — so si utrli pot vse od reke Mure pa do Vardarja. Posebno v zadnjem času ima tovarni, toliko naročil, da jih pridne roke delavk komaj zmagujejo. Vse do minulega leta je tovar- j na obratovala v dveh ločenih, od- j daljenih obratih, kar je oviralo delovni proces. Zato -io obratu v Slomškovi ulici dozidali eno nad- i stropje in združili oba obrata. So pa še velike težave zaradi pomanj kanja potrebnih skladišč, prikroji* valnice in drugih prepotrebnih prostorov. Da bi vsaj delno omilili to stanje, prav te dni dozidujejo nekatere najnujnejše prostore. Vendar pa tudi s tem še ne bodo reše- ni vseh težav, kajti z rastočo proizvodnjo postajajo delovni prostori vse bolj in bolj neprimerni. Kolektiv že na tihem računa, da bi v bližnji bodočnosti začeli graditi nova sodobno opremljena tovarniška noslopja, kar bi bila vsekakor pomembna pridobitev za Mursko Soboto in okolico. Tako bi lahko zaposlili še več delavk. Nedavno so pretekla štiri leta, odkar je začel delovni kolektiv Nova gimnazija v Ravnah na Koroškem — najlepša gimnazija Slovenije, sredi čudovitega miru zelenih gozdov, obhaja danes, 10. oktobra, svojo slovesno otvoritev. To gimnazijo je postavilo delovno ljudstvo slovenjegraškega okraja za spomin padlim za svobodo. Zgradil jo je »CJrauls-Ravne« po načrtih inž. arh. Otona Gasparija. V njenih temeljih je udarni polet fužinarjev ln prve gimnazijske mladine. Fužinarji so dali zanjo 48.000 prostovoljnih ur, gimnazijci 71.000, gradlsovei 7.000 brezplačnih ur. rudarji, drugi delovni kolektivi, sindikati, množične organizacije, Jl*» in miličniki okrog 15.000 ur. Okrajni ljudski odbor Slovenj Gradec pa J® dal za izgradnjo okrog 150,000.000 dinarjev, od tega za dosedanjo oprem® notranjih prostorov okrog 35,000.000 dinarjev. Zato bo 10. oktober *#»• turni praznik vsega slovenjegraškega okraja. je poslanstvo na delavskih Jesenicah dovolj skrbno izpolnjuje. Za delo mu je dajalo prebivalstvo Jesenic in okolice najlepše priznanje z zadovoljivim obiskom na predstavah. Poleg ostalega je treba priznati, da je jeseniškemu gledališču že uspelo vzgojiti del gledališkega občinstva, kar je sicer dolgotrajno delo. Sedaj imajo Jesenice že toliko občinstva, da je mogoče uvesti abonma. Umetniški in gledališki svet ter uprava gledališča so že sestavili okvirni repertoar za letošnjo sezono. Odločili so se za dela tujih, jugoslovanskih in slovenskih avtorjev. Med tujimi avtorji bodo letos zastopani: Herbert, Moliere, Kla-bund, Tiemeyr, De Fillip, Priestley, Krasna in Steinbeck. Jugoslovanska dela bosta zastopala Nušič in Bu-dak, slovenska pa Ivan Cankar, Tone Čufar, Mira Miheličeva, Jože Tomažič in Bojan Čebulj. Repertoar bo skušal ustreči publiki, ki pričakuje čim uspešnejše delo jeseniškega mestnega gledališča. Začetek nove sezone bo šele zvečer pred Praznikom republike, ko bo gledališče uprizorilo Čufarjev »Polom«. Vrata gledališču pa so odprli že v četrtek, ko so ponovili Shakespearovega »Othella«, ki ga bodo razen francoske komedije »Kotiček igračk« in operete »Mala Floramie« predvajali do sezone. Novost letošnje sezone je uvedba abonmaja za premiere in repri- dar se do letos gledališče za to ni moglo odločiti, ker ni imelo dovolj gledališke publike. Uvedbo abonmaja je šteti k napredku jeseniškega gledališča in je zanimivo, da ga je sprejelo prebivalstvo Jesenic z navdušenjem, Z ozirom na vsestransko razumevanje jeseniškega gledališča je pričakovati od letošnje sezone nekaj več kot od dosedanjih sezon. Gledališče namerava namreč nastaviti stalnega režiserja, ki bo istočasno dramaturg, in uvesti stalne honorarje za člane gledališča ter za tehnično osebje. Upati je tudi na povišanje proračuna, ki bi zajel reorganizacijo sedanjega polpoklic-nega -gledališča v poklicno gledališče. Perspektive za pridobitev po- nici modernega gledališča ali Pa 0 popolni adaptaciji Titovega doma. v katerem je gledališče sedaj. Upati je, da bo gledališče razumevanju in finančni ponio i ljudske oblasti kos tem nalog8® in da bo v letošnji sezoni se bolj napredovalo, kar bo vsestransko zadovoljilo železarske Jesenice in gornjesavsko ter bohinjsko dolu10, H. 15. oktober — praznik, občine Velka Tudi občina Velka bo letos sl® vila občinski praznik, in siceJ.n0-obletnici, ko so pred 11 leti uStla 10* vili v Velki prvi odbor OF. Iz ^ venjegoriškega centra — Lenart*^. se je narodnoosvobodilno gibanje tro razširilo tudi na ta obme^0£1:šče klicnega gledališča na Jesenicah so j ^XTato‘je^i^v Prebivalci Velke so nudili partizanom in tudi sami so Pregnanci Jesenic in okolice bodo obiskali bivša taborišča je goste presenetil nastop 40-član-skega pevskega zbora, v katerem so izključno delavke in nameščenke trvarne. Ze več kot dve leti pa približno prav toliko delavk sode luje pri TVD Partizan Sobota in so že na mnogih telovadnih nastopih med drugim tudi v Ljubljani žele priznanje. Imajo prav tako svojo igralsko, plesno in recitatorsko skupino. Tako sc ta največji delovni kolektiv v Prekmurju vedno upravljati tovarno; to so tudi slo-1 bolj uveljavlja tudi na tem področ-vesno proslavili. Ob tej priložnosti ju. (k) pozitivne toliko bolj, ker je to tež- uspešnih akcij. Zaradi alctlVneii>' nia OLO Radovljica in LOMO Je- Partizanov na Velki so morali r, . ški fašisti imeti v tem kraju ^ semce. Za postopno profesionaliza- , četo pollcije Za letošnji °bčinJa- cijo bi bilo nujno razen skrbi za 1 praznik pripravljajo svečano P^0(,0-priddbitev novega gledališkega ka- ■ vo z velikim zborovanjem. I™e"mSK3 dra s štipendijami na igralski aka- j *Judl kultura P^ve^V demiji v Ljubljani, nujno razmis- »Mikiova Zala«. Če voznik ne pozna prometnih predpisov V petek dopoldne Je vozil voznik cepu v Dobrepolje. Šofer tovora®^ Jože Bizjak, doma iz Kranja, po glav- avtomobila podjetja »Krka« ni cesti proti Mednem tovorni avto. mesto Aleksander Eržen je ““aina-' Na kraju, kjer teče cesta vzporedno dne pijan in je pustil šofirati “u(ji z železniško progo, se je približeval' lerju Tekstorju. Lo-ta je bil P" k,-Bizjakovemu vozilu z divjo vožnjo za pijan in je dovolil, du so se u“trjje njim vozeči tovorni avtomobil, ki ga vornem avtomobilu vozili se ^ je vozil voznik brez voznega izpita delavci, v kabino pa jo vzel dve ln proti predpisom o prometu na Jav- tavki. Zaradi prehitre vožnje «" jeni cestah Toroman Fuad. Čeprav je na nekem ovinku prevrnil; »»‘J' Ber Toroman videl, da nasproti vozi oseb-; lavcev je bilo laže poškodovani"'^! ni avtomobil, je vozil z vso hitrostjo' kaj pa huje. Šofer Eržen Al®*® no-in hotel prehiteti Bizjakov tovorni j in Tekstor sta vozilo pustila avto. Prt tem je pritisnil še bolj i begnila. na plin in naglo zavil z vozilom na desno, misleč, .da se tako ne bo za letel v nasproti vozeči osebni avto. Toda sila in lahkomiselnost nista NEZNANI TATOVI V torek jo noznanec vloio^ ei nikdar na mestu pri vozniku Ker To- ^va " “ KZ 7 Ribnici. Od<‘ roman ni bil vešč manevriranja, je P približno iuo.1100 din. l,o»10.vn#(» zadel s sprednjim desnim delom v;£ £ . , skritega v predalih V prednji levi del Bizjakovega tovor-: t J ui mbgel oddati Narodni b‘‘ nega avtomobila ln mu odtrgal pred-1 k- z t tom poizvedujejo. . $ nje levo kolo, ki se je odkotalilo podi * cesto proti železniškemu nasipu. Zaradi sile in hitrosti je potegnil s se- » ko V stanovanje Danice 1 e^ines4 tittuuvauju i/ttuit-u - boj tudi Bizjakov tovorni avtorhobil, Kočevju je nekdo vlomil j J ^rtHi v tako da sta oba zavozila čez desni rob tri moake obleke z obešal ni ^ je ceste. Medtem ko se je Bizjakovo vo-1 skupni vrednosti to.000 din* zilo takoj pod cesto zarilo v zemljo, I za sabo v[’aJa zaklenil se je Toromanovo še nekajkrat obrni- tudi vse sledove, lo in ustavilo šele ob nasipu želez-1 . mK niške proge. Res čudno, da pri ne-1 Neznanec je v petek ponoči sreči ni bilo človeških žrtev in večje, dol posestniku Debeljaku v materialne škode, saj je bila le-talgori v celjskem okraju kravo. ocenjena na obeh vozilih na približno j pol ure so tatu opazili na P°l jj, 250.000 din. Krivec nezgode je nevešči! Ločam. Za storilcem poizveduj voznik Toroman. ki je vozil brez vozniškega dovoljenla in ne da bi upravitelj vozila vožnjo dovolil. Nevešči vozniki naj bi se ne pojavljali na javnih cestah in ogrožali promet. Oblastveni organi pa naj bi take lahkomiselneže strogo kaznovali. -s- VINJEN ŠOFER POVZROČIL PROMETNO NESREČO OTROCI POVZROČILI P OZA* V krškem okraju jo začelo tobra goreti gospodarsko Pv ugo-Rozalijo 1’avlovič,' l“o dosedanjih jJjl tovitvah so ga zažgali nePT, jl.i otroci. 10-letni K. E. in fvoO^1' ki stanujeta s starži pri o«ko1 jo pogorolo. Skoda znasu P ■100.000 d in. SLAB PRIJATELJ . Dno 4. oktobra so kriminll''*.^-organi TNZ Postojna aretiran ka Arambasiča, delavca, stan „,11- v Planini. 1’rejSnji večer j® jj„r hosič zvabil s seboj v Postojno la Braniloviča. Med potjo P« začel iz neznanega vzroka pr ga vrgol preko tri metro vl® g\o-zidu, nato pa gu pahnil v 15 jt bok jnrok. Med napadom pa ' fj0n" ukradel tudi 5.000 din. ^a.s(i pf*^t .dejanje so bo moral zagovarja sodiščem. Pogled na Mursko Soboto,, središče Prekmurja . » ... 1 r (iiMinna Konttarleva ulica 8/lIL. telefon St 89-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon 5tev 21-fllS tn Kulturna ifitatfisni-sssioSS - tuJlno ^dm _ c^vm ^ telefon St 21-887. Nazorjeva uuc NQ g01|.T.j9i postni predal 43 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — PoStalna plačana v gotovini — Rokopisi ae ne vračajo