'ANI Naročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo 40 Din — nedeljska iziktja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Oollo ŠTEV. Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/Ill Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pomieljka in dneva po prazniku Katolicizem in socializem Mnogo pozornosti je vzbudil v svetu oni del Pijeve okrožnice »Quadragesimo anno«, ki govori o razvoju v socializmu v zadnjih 40 letih. Papež se namreč v tem delu dotakne vprašanja verskega, oziroma krščanskega socializma, ki v povojnih letih vedno znova vzbuja debate in polemike med katoličani. Sv. oče ugotavlja, da socializem kot tak slejkoprej vztraja na svojih znanih protikrščanskih osnovah. Vendar pa se je v teku desetletij v njem jasno izoblikovalo dvoje določenih in v sebi zaokroženih gibanj: komunizem in zmernejša smer socializma. Teoretične in praktične zahteve komunizma so znane: oster razredni boj in odprava lastnine. Svojega cilja ne zasleduje postopoma in ovinkar-sko, ampak naravnost z revolucijo, ki jo izvaja z brutalno silo in nečloveško trdostjo, kar v obilici kažejo metode sovjetskih boljševikov. Komunistični socializem je odkrit in neizprosen sovražnik Cerkve in vsega nadnaravnega. Vse to je zadosti znano. Zato papež z največjo bridkostjo v srcu izraža začudenje nad brezskrbnostjo, s katero svet gleda boljševiško početje. Najstrožje pa tudi obsoja postopanje gospodarsko odločujočih činiteljev, ki vzdržujejo sedanje nezdrave socialne razmere in jih ne zboljšujejo, čeprav bi morali vedeti, da je socialna krivičnost najbolj nevarno netivo za socialne revolucije. Zmernejši socializem ne uporablja nasilnih sredstev in v splošnem tudi ne zahteva razlastitve. Preplašili so ga komunisti, ki so praktično in do kraja izvedli socialistične nauke. Ima v svojem programu nekaj točk, katerim tudi s krščanskega vidika ni kaj oporekati. Tnko se tudi krščanska socialna reforma zavzema za socializacijo gotovih podjetij, katere družba more bolje upravljati kakor posameznik in ki so že po svojem namenu javnopravnega značaja. Toda lo ni nikaka specifično socialistična zahteva. Vendar je nekakšna sprememba na zmerno v socialističnem taboru, čeprav se v prvi vrsti tiče le okrutnega razrednega boja in odprave zasebne lastnine. Radi uvidevnejše taktike socialističnih voditeljev — pravi papež — »so nekateri v katoliških krogih načeli vprašanje, če ne bi kazalo nekaj od-krhniti tudi od katoliških načel in priti socializmu naproti, da se tako rekoč srečata nn pol pota. Ta in oni se ziblje v nadi, da bo tako mogoče pritegniti socialiste k nam. Varljivo upanje! Kdor hoče v krogih socializma delati kot apostol, mora krščansko resnico v polnem obsegu odkrito in pošteno izpovedati in se ne sme spuščati v nobeno polovičarstvo. Kdor hoče biti pravi oznanitelj evangelija, naj socialistom predvsem pokaže, da se vse njihove zahteve — v kolikor so pravične — dajo iz načel krščanske vere mnogo bolje utemeljiti in da jili more krščanska ljubezen vse bolj učinkovito sprovesti v življenje«. Papež skratka poudarja načelo, da je učinkovito socialno delo in temeljita družabna reforma le tam mogoča, kjer ima podlago v krščanski pravičnosti in ljubezni. Kar pa se socializma tiče, je morda res omilil svoje stališče v vprašanju razrednega boja in zasebne lastnine. Toda dosedaj ni spremenil znanega veri sovražnega zadržanja. Zato pravi papež, da odgovarja vsem tistim, ki so sc v zadnjem času glede odnosa med katolicizmom in socializmom obrnili do njega in željno čakajo odločitve, sledeče: »Čeprav jc socializem glede razrednega hoja in lastninske pravice zavzel pravičnejše stališče, ostaja vendarle po svojem nauku, zgodovinskem razvoju in kot pokret šc vedno nezdružljiv z naukom katoliške Cerkve, ker bi sicer moral prenehati biti socializem. Nasprotstvo med socialističnim in krščanskim družabnim pojmovanjem jc nepremostljivo.« Krščanski nauk nas uči, da je Bog človeka ustvaril, mu dal socialno naravo in ga postavil v družbo, da živi pod oblastjo, ki ima svoj izvor v Bogu, da razvija vse zmožnosti v slavo in čast Stvarnika, da vestno vrši dolžnosti svojega poklica, naj si žo bodo kakršnekoli, ter si s tem zagotovi svojo časno in večno srečo. Nasprotno socializem ne prizna lega vzvišenega namena poedinca in družbe, tuje mu je vsako tako pojmovanje, ker ima po njegovih naukih družba le ta namen, da zadosti sama sebi. Socializem ima pred očmi le materielne cilje. Iz gospodarske skušnje, da urejena delitev dela vrže večjo proizvodnjo kakoT raztreseni napori posameznikov, so socialisti postavili načelo, da mora biti gospodarstvo socializirano. Kadi tega zgolj gospodarskega eksperimenta naj bi bili ljudje čisto izročeni in predani družbi. Pri tem pa se dela velika pogreSka, da se radi nekoliko uspešnejše preskrbe z zemeljskimi dobrinami človeku jemljejo mnogo večje in dragocenejše človečanske dobrine in pravice, tako celo njegova svoboda. Socialisti si torej po eni strani zamišljajo takšno človeško družbo, ki je brez hudega nasilja ni mogoče ne ustvariti ne obdržati — a ji po drugi plati umišljajo svobodo brez sleherne socialne avtoritete. V resnici pa prave avtoritete ni moči zgraditi na kako zgolj gospodarsko koristnost; ona poteka edinole iz Boga, ki je Stvarnik in zadnji cilj vseh stvari. Potem ko enciklika s tema dvema dokazoma motivira odklonitev socializma, poudari še enkrat nezdružljivost obeh svetovnih nazorov. »Čeprav obsega socializem del resnice — kakor vsaka zmota, česar papeži tudi nikdar niso tajili — ima vendarle za osnovo »vojsko družabno pojmovanje, ki je v nasprotju g pravim krščanskim naziranjem. Verski socializem, krščanski socializem sta nasprotstvi v samem sebi. Ni mogočo biti istočasno dober katolik in resničen socialist.« S to dalekoeežno ugotovitvijo pa sv. oče nika- • f Evropa odgovarja j\mertnt Francija se bo uprla ameriškemu predlogu, ako Nemčija ne da garancij Pariz, 23. jun. tg. Po štiriurni seji je francoski kabinet prekinil posvetovanje o Hooverjevi ponudbi. Seja se je prekinila do jutri. Na jutrišnji seji bodo končno določili francoski odgovor na ameriški predlog. Na današnji seji ministrskega sveta se je Briand predvsem branil očitka, da se je francoska diplomacija in zunanji urad pustil presenetiti po dogodkih. V resnici pa je bil o ameriškem predlogu uradno obveščen francoski poslanik Claudel prav tako zgodaj kakor drugi diplomati, toda Hoover je bil tedaj že vezan na svoj predlog. Nato sta poročala finančni minister Flandin in proračunski minister Pietri o posledicah Hooverjevega predloga za francoske finance. Sledila je debata, v kateri se je jasno izrazila bojazen, da ne bi po enoletnem moratoriju prišlo do trajne odgoditve reparacijskih plačil. Da bi sc Francija proti temu zavarovala, naj se zahtevajo jamstva, in sicer ne vojaška, temveč gospodarska. Tako sc je predlagalo, ali ne bi hilo mogoče zahtevati, da bi jamčila nemška velika industrija ali pa dohodki nemške državne pošte v kakršnikoli obliki, da ho Nemčija po enem letu moratorija zopet začela plačevati. V AVashingtonu skušajo na prijateljski način dokazati Francozom, da Hooverjev predlog za Francoze ni neugodnejši, kakor hi bil samo Voungov moratorij. Državni pod-tajnik v ameriškem finančnem ministrstvu Mili je predložil trgovinskemu atašeju francoskega poslaništva dva seznama, da jih pošlje v Pariz, iz katerih izhaja po številkah jasno, kakšne posledice bi imel Hooverjev moratorij za Francijo in kakšna l)i bila situacija, če bi Francija odklonila Hooverjev načrt. Ta ameriški seznam naglasa posebno, da bi v primeru samo debiega moratorija morala Francija plačati drugim upnicam rezervna plačila, in naglasa dalje, da bi odklonilno stališče Francije moralo škodovati njenemu kreditu, ravno tako, kakor bi poseben nemški moratorij uničil nemški kredit. Američani cenijo zgubo, ki bi jo morala pretrpeti Francija po Hooverjevem načrtu, na 06 milijonov dolarjev. Med tem časom pa francoski finančni eksperti neprestano skušajo dognati, kakšna bi bila natančna tehnična izvršitev Hooverjevega načrta. Rezultat bodo še danes predložili ministrskemu predsedniku Lavalu, da bo služil kot podlaga za jutrišnjo odločitev kabineta. Ob začetku današnje popoldanske seje poslanske zbornice je izjavil ministrski predsednik I.aval na hodnikih, da se ne more izvršiti nobena sprememba Voungovega načrta, ne da bi jc prej odobril francoski parlament. Odjek v Ameriki Newyork, 23. jun. tg. Posledice Hooverjeve akcije so se pokazale na vseh borzah, tudi na produktivnih borzah. Prirastek vrednosti efektov na efektnih in produktnih borzah v ponedeljek je znašal za ameriško narodno jiremoženje več kot milijardo dolarjev. Po tem nezaslišanem začetku zahtevajo listi, da ameriška vlada ne sme pustiti, da ostane vse samo pri tem moratoriju, temveč da mora izkoristiti prosto leto za to, da začne mednarodna pogajanja o problemu dolgov sploh. O včerajšnjem sestanku francoskega poslanika s Stim-sonom se čuje, da veruje Washington slej ko prej na dober uspeh akcije. Stimson, ki je bil že pripravljen na pot v Evropo, je izjavil, da se more odpeljati še le potem, ko bodo predlog o moratoriju sprejele vse države. Pritisk na Francijo London, 23. junija. Ig. Vsi angleški listi apelirajo soglasno na Francijo, da bi vendar bila prijaznejša nasproti Hooverjevemu načrtu. »Daily Herald/,: izjavlja: če bi Francija Hooverjev predlog upropastila, bo ves svet obsojal njeno postopanje. Liberalni »Nevvs Cronicle« izjavljajo, da so dozdevne francoske žrtve samo navidezne. Razglasitev nemškega moratorija bi pomenila konec vseh plačU. Francija bi iz svojega novo poživljenega gospodarstva pridobila več, kakor bi sedaj zgubila na papirju. Times opozarjajo na veliko jx>litično vznemirjenje na svetu, ki ga neprestano redi rastoča gospodarska kriza. Brez gospodarske vafhosti ne more nastopiti politična stabilnost. Konservativna s Moru ing PosL priznava, da je za Francijo težko, odreči se 20 milijonom funtov iz nezavarovanih letnih plačil. Vendar pa bo Hoover ameriško javnost za svoj načrt pridobil šele tedaj, če bodo vse države pripravljene, prevzeti nase vse žrtye. Izjalovljenje Hooverjevega načrta pa bi tudi Francijo potegnilo v splošni polom in zahtevalo več žrtev, kakor jih je sedaj. Zopet Briand Pari:, 23. junija. A A. Vedno bolj jasno postaja, da bo itnel Iloovrov predlog v notranjepolitičnem položaju Francije velike posledice. Bri-andov položaj se je precej poslabšal, ker mu politiki očitajo, da je bila vlada po zadnjih dogodkih presenečena in da ni ničesar vedela, kaj Hoover pripravlja. V zbornici je bilo vloženih o lej zadevi mnogo interpelacij. Debala o Hoovrovem predlogu bo bržčas zelo burna. Danes je razpravljal o Hoovrovem predlogu ministrski svel. Francosko časopisje por rja, da bi Francija finančno zelo trpela, če bi predlagani moratorij neizprenienjen stopil v veljavo. Program avstrijske vlade Najdragocenejša naloga: bratsko prijateljstvo z Nemčijo Dunaj, 23. jun. tg. V avstrijskem narodnem 6vetu je danes novi zvezni kancler dr. Buresch podal izjavo, ki je bila zelo zmerna, in se je opazilo, da je vlada pripravljena na sporazum z opozicijo. Poudarjal je posebno potrebo ravnotežja v proračunu spričo pojavljajoče se tendcnce po zmanjšanju državnih dohodkov. Treba bo žrtvovati in vlada hoče pravično te žrtve razdeliti. Vlada koče popolnoma izvesti zavarovanje proti brezposelnosti, starosti in invalidnosti, kakor tudi energično preurediti upravo. Ravno tako gleda na to, da se konsolidira avstrijski Credit-Anstalt, ne da bi se vlada pri tem prehitela. Ugotoviti hoče vse one osebe, ki so zakrivile polom Credit-Anstalta. Zunanja politika Bureschevega kabineta pa temelji na mednarodnih pogodbah in na etičnih, geografič-nih, gospodarskih in političnih predpogojih. Vlada hoče skrbno vzdrževati odnošaje z vsemi državami, posebno pa s sosednimi državami. Najdragocenejši del zunanje politike novega kabineta pa bo Slovo poljskega poslanika Belgrad. 23. jul. I. Kakor smo že svoj čas poročali, je tuk. poljski poslanik g. Vladimir Babinski postavljen zn poslaniku v Haagu, kamor odpotuje že prihodnje dni. Babinski je danes priredil predstavnikom jugoslovanskega časopisja poslovilno čajanko, na kateri jih je pozdravil ter se zahvalil s sledečim nagovorom: »Vašo domovino bom vedno smatral za največjo dohrotnico svojega življenja. Ljubeznivost, na katero sem vedno lahko računal, iskrenost ili prijateljstvo, s katerim sem bil sprejet, ter iz-reoni uspehi naporov Vašega jugoslovanskega naroda, vse to skupaj je ustvarilo najlepše spomine. Izražam upanje, da bo naše 2-letuo skupno delovanje od velike koristi.« Poslaniku Babinskeniu je nato odgovoril v imenu jugoslovanskega časnikarskega združenja predsednik g. Franc Smodej. On .se je v svojem govoru zahvalil g. poslaniku za veliko ljubeznivost, s katero je vedno sprejemal časnikarje v svojem domu. Naglasil je moderno di- plomacijo, ki ve in zna ceniti vlogo časopisja v mednarodnem življenju. Jugoslovansko časopisje želi g. poslaniku tudi nu novem položaju toliko uspehov, kolikor jih je imel s svojim iskrenim sodelovanjem s časnikarji v Jugoslaviji. V razgovoru s časnikarjem se je g. poslanik bratsko prijateljstvo z Nemčijo. Glede načrta ca> rinske unije se kancler ni izjavil obširno. Nagla-šal je posebno že sklenjena trgovinska pogajanja z Madjarsko, skorajšnje končanje pogajanj z Jugoslavijo in Italijo, in še nezaključena pogajanja r Češkoslovaško in Romunijo. Svoj govor je zaključil s toplo zahvalo predsedniku Hooverju za njegovo poslanico, ki obeta tudi Avstriji rešitev. Predsednik vlade na oddihu Belgrad, 23. jun. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve, armijski general Peter Živlcovič, je odpotoval snoči z brzo-vlakom v kopališče Teslič, kjer bo ostal nekoliko časa. Iz učiteljske službe Belgrad, 23. jun. 1. Kontraktualni učitelji in učiteljice ter dnevničarji so prevedeni za stalne učitelje, po novem uradniškem zakonu od 1. aprila 1. 1930. Za enkrat so prevedeni sledeči: Zein Berta, Murska Sobota in Konglot Josip iz Murske Sobote, Valentič Milica iz Sv. Florjana pri Murski Soboti, Hvala Anton iz Čuzme pri Škofji Loki Čermolj Viktor iz Prevorja, Trobcc Sabina iz Koprivnice, Phora Drago, Planina, Samsa Marija, Škofja Loka, Zega Nikolina. Dol pri Ljubljani, Silvester Gregor, Ljubljana, Plais Franc, Čabar, Tol-stovršnik Ljudmila, Sv. Andraž, Mlckuš Franc, Glo- Trudil sem se, da spoznam Vašo državo ! boko, Moravec Ivan, Sv. Primož, Krapša Josip, temeljito in vsestransko, in sem v tem tudi v glavnem uspel za čas svojih potovanj na vseh krajih Vaše prelepe domovine. Vaša država ima posebno, kar se liče turizma, veliko bodočnost. Kraljevina Jugoslavija je ena najlepših držav v Kvropi. Delal sem na zbližanju med kraljevino Jugoslavijo in Poljsko na kulturnem polju in dosegel /.nalile uspehe. Trgovinska pogodba med obema državama, dopolnjena 1. 1030., daje formalen okvir intenzivnejše izmenjave blaga in ni nobenega dvoma, da se bodo trgovske zveze vedno bolj opravljale in razvijale, kakor bodo zahtevali naši skupni interesi. kor noče, da bi se delala krivica in bi se s prstom kazalo na tiste katolike, ki so socialno čuteči v socializmu iskali rešitve sodobnim socialnim nepri-likani. Lepo pravi: »Čc hi jih vprašali, zakaj ste tjakaj zašli, kar slišim, kako hi mi mnogi odgovarjali: Cerkev ili cerkveno misleči so držali z mogotci, niso se pa pobrigali za delavca in niso se zanj zavzeli. Zato so sc delavci morali združiti v socializmu in vzeti sami svojo stvar v roke! Hodi Bogu položeno, častiti bratje, res so bili krogi in so celo še danes, ki se proglašajo za katoličane, pa se komaj spomnijo vzvišene postave pravičnosti iu ljubezni, ki ne zahteva od nas le tega, da slehernemu damo. kar mu gre, lemveč da pomagamo svojemu bratu, ki je v potrebi, kakor-samemu Kristusu. Ki sc radi hlepenja po dobičku, kar je šo hujše, ne boje zatirati delavcev. Šc več: so celo med njimi, ki vero naravnost izrabljajo in sc je poslužujejo kot pretveze, da pod njenim plaščem skrivajo svoje krivično ravnanje in sc skušajo odtegniti pravičnim delavskim zahtevani. Nikdar ne bomo opustili, ožigosati tako ravnanje. Kajti le ti nosijo krivdo, da je mogel pasti na Cerkev zmotili videz ili sumničenje, kakor da ščiti posedujoče sloje in da sloji brezbrižno nasproti trpljenju bednih in brezpravnih. Celo cerkvena zgodovina priča, kako lažnjiv je tn videz in krivično tako sumničenje. Če kaj, mora vsaj la okrožnica vsemu svetu pokazati, kako bridka krivica se godi Cerkvi in kako lažnjivo se jo natolcuje.« Ta znameniti del okrožnice zaključuje poziv vsem vernikom, ki stoje v vrstah socializma, naj se zopet vrnejo nazaj k Cerkvi in naj v njenih vrstah delajo po načelih krščanske pravičnosti in ljubezni na obnovi človeške družbe. Okrožnica »Quadragesiino anno« potegne zopet enkrat najodločnejšo in vsem vidno črto-ločnico med dvema svetovnima nazoroma: socializmom in krščanstvom, ki naj služi vernikom v orientacijo pri njihovem krščansko-socialnem delu. Sv. Trojica, Eržen Franc, Banjaluka, Sancin Anton, Dobrovnik, Vojska Terezija, Prepelovo. Na novo so postavljeni učitelji oz. učiteljice, pripravniki po novem zakonu: Pavičič Marjan za učitelja v Zavrču pri Ptuju, Dobič Ivan v Črni pri Prevaljah, Drnač Jakob v Globokem pri Brežicah, Ilija Lukič v Prclogu. Napredovali so iz 5. v 4. skupino: Stopar Josip v Mariboru, Zupančič F„ Stara Gora, Zopančič Dragotin, Št. Vid pri Slov. Gradcu, Budec Katarina, Mežica, Ozimec Avrelija, Selo pri Žumbergu, Mercina Danica, Stična na Dolenjskem. Iz 4, v 3. skupino II. kategorije so napredovali: Obran Marija, Sevnica na Dravi, Tomažič Božidar, Šmarje, Macard Rudolf, Šoštanj, Zabernik Ida, Nemška vas pri Trebnjem, Šušteršič Frančiška, Gornji grad, Šod Vida, Ljubljana, Orač Olga Kočevska reka: Strah-Zupančič Leopoldina, Veliki Podlog pri Krškem. Dunajska vremen, napoved: Začasno bo moč neje oblačno s krajevnimi nevihtami, hladnejše vreme pa ne bo dolgo trajalo. Zagrebška vremenska napoved: Precej stalno in zmerno toplo. M&jdica. hoče pomagati. Mamica pere perilo in mala Mai-dica ji hoče pomagati; mamica sc pa smehlja: „Nc potrebujem prav nobene pomoči saj sama nimam kaj delati.Vzam.TnSchichtov Radion in on pere sam". Nato čita Majdica skupaj z mamico lepe Radion-pravljice. SCHICHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA MALI UULiAStl Vsaka drobna vrstica 1-5© Din ail vsaka beseda 50 par. NajmanjSl oglas • 5 Din. Oglasi nad devol vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. r■ •v » • Službe iscejo \msm Organist-cerkovnik cecilijanec, oženjen, išče službo s 1. avgustom ali pozneje. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod št. 7024. Pisarniška moč ie nekoliko, prakse išče službo za takoj. Ponudbe na upravo pod »Vestna« št. 7076. Kuharica gospodinja, srednjih let, vajena vseh gospodinjskih del in živinoreje išče mesta v župnišču. Nastop takoj. Ponudbe pod »Kuharica« št. 7151. Službo dobe Sto oseb in še več lahko dobi zaslužek z obiskom privatnih strank. Za vzorec in pojasnilo pošljite Din 4 znamkah na M. Vrabič, Ptuj 33. 1 Lffffl 31 Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prosocui št. 16 zastoni. Pišite poni! Stanovanja Vajenka ki je dovršila meščansko šolo, zmožna slovenskega in nemškega jezika, iz boljše hiše, ki ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovini mešanega blaga V. Zottl, Vojnik pri Celju. , Vinonoše ! mlada dekleta, išče Ho- . tel Jekler na Bledu. ; Slikarskega vajcnca j sprejmem takoj. Ponudbe na upravo pod »Oskrba v hiši« št. 7152. Trg. pomočnik-šofer t večletno prakso mešane stroke, s šoferskim izpitom, zmožen kavcije, vešč nemškega jezika, vojaščine prost, želi mesto trgovskega pomočnika ali šoferja. Cenj. ponudbe se prosijo na upravo »Slovenca« pod »Trgovski Domočnik-šofer« št. 6867. 2 delavca nlajša, za žično pletilstvo, izurjena v vseh v žično pletilstvo spadajo-cih delih, sprejmem. Plača dobra, služba stalna. Naslov pove uprava pod št. 7032. Večje stanovanje v Kranju na Glavnem trgu, pripravno poleg stanovanja še za poslovne lokale za pisarno, zdravnika, zobozdravnika itd., se odda. - Ponudbe pod »1. september ali preje« št. 6980 na upravo. Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 25/1 Dve parceli po 700 m' prodam po _.....POP' ' ma urejen. Izve se Či P' ugodni ceni. Vri popolno-•eii tova ulica 32, I. nadstr.. Ljubljana 7. Pianino skoraj nov, lep glas, črn, ugodno prodam. Naslov v upravi pod št. 7055. I iiMMnMionnn | ItJTffFPl Kopalne čevlje od 20 Din naprej, dobite pri »Luna«, Maribor — Aleksandrova cesta 19. Poštna naročila točna. Železne cevi za betonsko ograjo 170 cm, črpaljko za gnojnico, dvokrilna težka vrata za garažo, nov pisalni stroj »Berni« proda Jančigaj, Celovška 191. Obrt Vinotoč Antona Zorko v Košakih pri Mariboru, odprt, — Kvalitetno vino. Krnino moko io rženo moka vedno neto. kopit« telo a ir od no prt A. VOLK, LJUBLJANA Kealiev* re»t« 24. Kravate majice, srajce, spodnje hlače, nogavice, igrače, žlice itd. — Ig. Baloh, Maribor, Vetrinjska 18. <7nseraii v-SloVericu- imajo največji uspeh: Mrva prvovrstna, prva in druga košnja se proda takoj. -Tacen 11. - Vprašati v trgovini Magdič, Aleksandrova ulica št. 1. Učenec dobrih, poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom Janko Klun v Pre-valjah. Sprejmem pomočnike dobrega pleskarskega in dva dobra slikarska. — Alojzij Valantič, Novo-mesto. Trgovski vajenec lz poštene hiše in s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v trgovini z mešan, blagom Iv. Kovač, Maribor. — Stanovanje in hrana v hiši. Lokal za trgovino se odda s stanovanjem vred. Janez Koprive. Žalna, Višnja gora. Samostojen kovač išče kovačnico v najem; gre tudi za poslovodjo kamorkoli. Vodim že več let lastno koncesijo. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. Delavnico in sušilnico za mesarijo, oddam v najem. Poljanska c. 42, Cuzak Ivan. Trgovina s stanovanjem na prometnem in solnčnem prostoru v bližini Glavnega trga v Mariboru, se Dod ugodnimi pogoji odda v najem s 1. julijem. Naslov v upr. »Slovenca« v Mariboru. Spalnice hrastovo, orehovo politi-rane, ceno proda Ferdo Primožič, mizarstvo in parketi, Ljubljana, Trnovski pristan 4. Motorno kolo dobro ohranjeno 350 cm, proda Avgust Pečnik -Stožice 47, Jezica pri Lj. Prodam 5 sedež, avto znamke »Ford« za 8.000 Din. Odobren za avtotaxi. Naslov v upravi lista pod št. 7153. Prodam: 1930. Dom in Svet 1888 Ljubljanski Zvon 1881 do do 1930. Valvasor »Die Ehre des Herzogtums Krain, 4 knjige, Krajčevo originalno vezano izdanje. Hinko Sevar, knjigotržec, Ljubljana. (Nasproti Št. Jakobske šole. Plačilna natakarica prvovrstna, z znanjem nemščine in zmožna kavcije, se išče za takoj. — Le prvovrstne moči naj se zglasijo v gostilni Košak, Ljubljana, Krekov trg 11. Naznanilo, Podpisani naznanja cenjenemu občinstvu, da je otvori I autobrzoprevozniStvo. Priporoča se za selitve, dovoz in prevoz vsa kovrstnega blaga v Ljubljani kakor tudi izven Ljubljane. Cene konkurenčne. Naročila se sprejemajo v pisarni: Dunajska cesta Telefon št. 31-07, zraven Strojnih tovarn in Sv. Jerneja 25, Telefon št. 27-08. Z velespoštovan.iem Velepič Rudolf. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. II nadstr. Več spalnic se proda. Dve brestove z uložki iz topolovega ma-7.arja, po 4200 Din; dve Ičešr.jeve spalnice, špera-ine, po 7000 Din: ena ore-I hova spalnica, tudi špera-na. Za malenkostno ceno postavim kupljeno pohištvo na dom ali bližnjo postajo. — Ogleda se pri •Josipu Štolfa, strojno pohištveno mizarstvo, Kraš-nja. post. Lukovica, pod Limbarsko goro. Ob nedeljah ugodna avto-zveza. Vsakovrstno i« p »k«*« UntraiG1 po oaivišiih cenah ČERNE. luvelit. Liubliana Wolfova ulica Jt. 3. Koso za 18 di na riev dobiš samo v trgovini z železnino FR. STUPICA, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 30. junija 1931 ob 11 dop. nabavo: 20.000 kg pšenične moke Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje. Ni duha ne sluha za kurjimi očesi in debelo kožo, če jo tri dni zaporedoma zjutraj in zvečer natrete z maihno količino CLAVETYL CREME. Cena škatljice 8 Din. Proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič. Zagreb. Jelačičev trg 20. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne intormaci)e — Poslovne ure od pol 8 zju-trai do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev 3030. Organizacija praktičnih elektro- in strojnih tehnikov v Ljubljani »OPEST«, javlja vsemu članstvu žalostno vest, da je v nedeljo, dne 21. junija t. 1. v Kamniku tragično umrl njen zvesti član Rudolf Valjavec vodja odseka »OPEST« Kamnik Pogreb pokojnega tovariša se vrši v torek, 23 junija ob 6 pop. v Kamniku. Nepozabnemu tovarišu ohranimo trajen spomin. Odbor »OPEST«. Slabi zob{e kvarijo ma, __„r_ obraz. Neprijeten duh ust Je zoprn. Obe btbi odstranite" žo z enkratno voorabo krasno osvežujoče Cblorodont-paste. Zobje dobijo kraaon sijaj slonovine. Poskusite najprej z malo tubo, ki stano Din 8.— Velika tuba stane Din 18.— Dobiva se povsod. Kadar Ti navali bolezen pa tudi smrt v hišo, Ti je prepozno dolžiti mrčes. Mrčes prinaša samo zlo. Brani se poprej nesreče —> Škropi Flit. Flit ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ter-njihova jajca. Flitova para jc mrčesu smrtonosna, a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Ne zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom. Škropi Pazi na plombirano konvo-ne daj se goljufati Popolnoma varno naložite svoj denar v Vzajemni posofllnid v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Un Ji o M g sfcfs cj — i ce SmS ►agžlS ® •• s. . « a ®N SS® S0** S . S> . I os .5 - i = min Q tu o _ ■SS<5|SŽg o Kce co S ~o .. a „ im N 1 -'n . > •- .9 S 3 * ~ -1° 6 &IT JrJfS p 2no _ Egq~ SŠsT"*- ij ° .5 S ^ * 5.2° i n Otfrid v. Hanstein: 8 Strahotno potovanje no luno Sedel je skoraj eno uro, končno pa zmajal z glavo. »Zrak je neprozoren, prav ničesar ni mogoče najti.« V tem hipu še enkrat pogleda skozi daljnogled, da bi ga potem zopet odvil, tedaj pa nalahno krikne, se začne tresti in se opoteče s stola. »Kaj pa je vendar? >Sam ne vem — mislim, da vsemirska raketa!« Tako ga je pretreslo, da ni mogel do besede, planil je pokonci in stekel k velikemu refraktorju ter napeto in molče zrl v črno, oblačno noč. Šele proti jutru je ravnatelj truden in razdražen vstal s svojega sedeža in se umaknil v svoje stanovanje, ne da bi bil asistentu zinil besedico. * Allistrova jahta je prevozila polovico pota med Friskom in umetnim otokom. Egon Helmstiitter je bil v kabini. Bil je zelo resen. Neki notranji glas mu jo govoril, da bo vzletel ali takoj ali pa nikoli. Misli so se mu pletle okoli rakete. Kaj, če se kaj primeri? Če se kaj zgodi, kar bi vožnjo preprečilo? Stresel je z glavo. Tega noče, hoče se pel jati, hoče ... Pokleknil je, potegnil k sebi kovčeg in začel basati v nahrbtnik. Bilo je več reči, ki jih je še vzel s seboj in ki mu jih je dal Valdemar Apel šele danes. Sprva je nameraval, da jih da prenesti v raketo, zdaj pa je z njimi napolnil nahrbtnik, si ga zadel in pri-pasal, nato pa stopil na krov in šel čisto spredaj na rilec, vzel daljnogled in z njim pregledoval morje. čolnička dirkača ni bilo videti, pa£ pa je spredaj opazil neko svetlobo. Bili so svetilniki Nove Atlantide. Irena Allister je bila v kabini pri očetu. Joe Allister je sedel v naslonjaču in bral časopis. Bral je čisto mirno borzna poročila in niti mislil ni na kako nevarnost. »Oče!« »Kaj je?« •Ali mora raketa že jutri vzleteti?« Seveda.« Ali ne bi mogel stvari za en teden preložiti?« »Zakaj?« Ker bi se tudi jaz rada peljala.« >Saj si znorela — ali pa si se v doktorja zaljubila?« Rada bi šla še jaz, ker hočem tudi jaz postati slavna, saj sem tvoja hčerka.« Prav zato, ker si moj edini otrok, ne smeš svojega živ.l jenja tvegati. Če se prvi polet posreči...« Našobila je ustnice. Potem pa ne bo rekorda več — oče, jaz grem z njim!« Allister počasi vstane in stopi do nje. »Dosti je, da sem žrtvoval milijon.« Pritajeno je kriknila. Torej nič več ne verjameš, da bi uspelo?« »Od sinoči nič več.« »Za božjo voljo, zakaj ne?<: >Tega sam ne vem, pač pa slutim in moja slutnja me nikoli ne vara.« »Pa kljub temu mu dovoliš, da odleti?« »Če ne vzleti in jaz priznam, da je stvar neiz vedljiva, bo sramota na moji strani. Če se ne posreči bo kriv Nemec.« »Fej!« Allister skomigne z rameni in se zopet poglobi v svoj časopis. Irena pa odide iz kabine in stopi n* krov. Prav spredaj je še vedno stal Egon in gledal v noč. ^Gospod doktor!« Obrne se in jo pogleda. To uro na Ireno še pomislil ni. »Ali verujete v svoje delo?« »Trdno, ako vmes ne pridejo kaki lopovi.« »Oče pa nič več ne veruje.« »Nič ne de. Dal je denar, vse drugo je pa najino delo, Valdemar Apelovo in moje.« Ni mogel razumeti, zakaj je naenkrat zbežala, nt vedel, da je jokala, in je zopet gledal luči, ki so postajale vedno močnejše. * »Swallow« se je urno bližala Novi Atlantidi. Kakor hitro so se jarke luči na jahti dvignile iznad obzorja, je začel delovati tudi žaromet najbližnjega parnika. Izmenjali so signale in od parnika je odrinila barkasa. Kapitan je bil »Swallow« spoznal in prišel Joe Allistru poročat. »Dobro jutro, kapitan, vse v redu?« »Vse v redu, sir, videli nismo nobene ladje in na otoku ni nič novega.« Vmeša se Egon: »Ali ni morda neki čolniček dirkač poskušal priti v luko?« Kapitan se zasmeje: »Poskušal pač. Ko smo gfi pa osvetili z žarometom, se je obrnil in zbežal nazaj v Frisko.« Za Jugoslovansko tiskarno ? Liuhljanl: (varni Ce* Izdajatelj: Ivan Rakove« Orožnik: Pran« Kremiar. Va š e ■ fino perilo Rojstna hiša Davorina Jenka v Dvorjali pri Cerkljah. (X Soba, v kateri se je skladatelj rodil.) rojstnem kraju, iz katerega so izšli. Redka je župnija, ki bi v kratkem razdobju enega stoletja dala toliko odličnih, znamenitih in izrazitih mož, kot jih je rodila fara cerkljanska, ki se v tem pogledu lahko primerja z znamenito brezniško župnijo na Gorenjskem. V nedeljo dne 28. t. m. na Vidovdan popoldne ob pol treh se bo vršila v Cerkljah že dolgo pri-pravljana in velikopotezno zasnovana jubilejna proslava, ki bo združevala v sebi odkritje spominskih plošč Glasbene Matice komponistu Davorinu Jenku, Udruženja gledaliških igralcev pa igralcu Ignaciju Borštniku, 140 letnico obstoja cerkljanske šole in slednjič spomin na vse slavne cerkljanske rojake in občane, ki so s svojimi zmožnostmi dosegli visoke družabne stopnje, odnosno gradili kulturno- svojini članom »Srbska akademija« in »Srbsko učeno društvo« in mu izročila dipiome. Malo pred svetovno vojno je stopil v pokoj in se je nastanil v Ljubljani, kjer je preživel zadnje dneve pred svojo smrtjo. Od strani avstrijskih oblasti je moral pretrpeti dovolj preganjanja radi svojega jugoslovanskega nazora in radi bivanja v Srbiji. Umrl je dne 25. nov. 1914.1. Na smrtni postelji ga je izpovedal skladatelj p. Ilugolin Sattuer. Iz Srbije je prihajal vsako leto domov na počitnice za kaka dva meseca in se zelo rad menil s kmeti. Zelo rad je lovil ribe, rake in divjačino. Svoj rojstni kraj in rojstno hišo je zelo ljubil in je še na smrtni postelji naročil, kdo naj poslej prebiva v njegovi sobi. — Njegov nečak in sedanji gospodar Jenkove domačije g. prof. dr. Joža Jenko še danes hrani zapuščino strica Davorina in sicer krasno s srebrom okovano puško, dve diplomi, dve odlikovanji in ostali glasbeni inventar. Odsek Glasbene Matice bo Davorinu Jenku vzidal ploščo ne na njegovi rojstni hiši v Dvorjah, ki je še naravnost sijajno ohranjena (glej sliko), ampak v Cerkljah na hiši, kjer je Jenko nekaj časa bival, katero hišo so pa potem do tal podrli in sezidali novo, ki bo sedaj nosila spominsko ploščo. Odbor za vzidavo spominske plošče je Jenkovo rojstno hišo v Dvorjah kratkomalo ignoriral, kar se nam zdi zelo kantradiktorno in nekorektno postopanje, ki ne najde niti najbolj preproste in naivne utemeljitve. — Ob priliki svečane slovesnosti na Vidovdan v Cerkljah, ko bodo od blizu in od daleč privreli udeleženci, društva, domačini itd., pa se poklonimo nianont komponista Davorina Jenka, katerega nesmrtni duh bo živel v njegovih pesmih skozi veke in pozival Jugoslovane na medsebojno složnost in jim bode vodnik k slavnim junaškim dejanjem. • Vse udeležnike proslav, ki se vrše v nedeljo, 28. junija, v Cerkljah pri Kranju, predvsem pa vse one, ki se nameravajo udeležiti odkritja spominskih plošč Davorinu Jenku in Ignaciju Borštniku, j opozarjamo, da je preskrbljeno za ugodno avtobus- i no zvezo iz Ljubljane do Cerkelj in zopet nazaj. ; Avtobusi bodo vozili od poldneva dalje izpred ka- j varne Evropa. Natančen urnik priobčimo v petek. Slavnosti v Cerkljah se bodo udeležili različni zastopniki naših najvišjih uradov in oblasti. Začetek popoldanskih slovesnosti je ob pol treh. dil in opravljal vsa moška dela in trda bi predla tedaj zavetišču, če bi ne bilo njega. In še sedaj pomaga, kjer more. Pomaga r kuhinji, kjer popravlja in celi naluknjane ione* in celo dežnike zna popravljati. Kljub devetim kri ženi vidi še vedno dobro in čita iz mnšne knjižici vedno brez očal. Piše tudi Se, čeprav mu roka ži malo nagaja. Ves čas svojega bivanja v zavetiščv je bil samo enkrat bolan in še takrat se ga js lotila griža. Da je tako trden, se ima seveda zahvalili svojemu treznemu življenju v mlajših letih. Nikdar ni pil in tudi ne kadil. Šele sedaj si tu pa tam po kosilu privošči kozarček in še za tega pravi, da bi bilo vseeno, če ga ne bi bilo. Svoj Čas je mislil začeti kaditi pipo. Pa mu jo je žena vedno skrila, tako da izvzemši par poskusov nikotina ni okusil. Tako je seveda mogoče, dn hodi še pri teh letih na sprehod po mestu in da zjutraj vedno še zgodaj vstaja, včasih celo ob petih. Vse življenje je prebil živeč po krščanskih načelih, zn Roga je vzgojil dve hčerki. Tih, skromen in pobožen je Se danes. Vsak dan se udeleži zvečer družinskega rožnega venca in je čisto edini moški, ki se udeleži te pobožnosti. K današnjemu lepemu jubileju mu častitamo vsi in želimo, naj mu da Bog vesele in prijetne dneve na večer nje govega življenja. Litija Na svoje staro službeno mesto v Višnjo gore se je po enoletnem službovanju v Caribrodu povrnil državni veterinar g. Josip Drolc. /. obnovitvijo ?»• vinozdravniškega mesta za višnjegorski okraj se je zadovoljilo upravičeni želji celotnega kmečkega prebivalstva okrajev Višnja gora, Žužemberk in deloma tudi ljubljanske okolice. Splošno priljubljenemu in za blagostanje našega živinorejstva delujočemu g. veterinarju Drolcu želimo med nami uspešnega del a in zadovoljnega bivanja. Uspela prireditev. V ciklu svojih pevskih večerov je v soboto priredilo naše agilno pevsko društvo Lipa svoj drugi večer na restavracijskem vrtu gostilne pri Urški . Ljubitelji naše lepe slovenske pesmi iz Litije kakor tudi gostje iz šntartna sc napolnili vse vrtne in gostilniške prostore. Priznati moramo, da trud g. pevovodje M. Pertota ni zaman in da je pevski zbor od zadnjega nastopa mnogo napredoval Pred odkritjem spominske plošče Davorinu Jenku Tih jubilej starčka Danes obhaja v zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani 90 letnico rojstva in obenem svoj devetdeseti godovni dan njegov najstarejši stanovalec, Janez Pušnik. Letos 15. maja je obhajal tudi drug zanimiv jubilej, namreč 20 letnico svojega bivanja v zavetišču. Polnih devet križev teži njegov hrbet, vendar se mu jih ne pozna. Nikomur, ki govori z živahnim možem, in gleda v njegovo sicer raz-orano lice, ne pride na misel, da je preživel že tri rodove. Jubilant se je rodil 24. junija 1841 v Slivnici pri Celju. Izučil se je mizarske obrti in tudi kmalu poročil. Zato se mu ludi ni bilo treba udeležiti vojne v drugi polovici 19. stoletja. V krščanskem in mirnem zakonskem življenju v Št. Jurju je zredil tri hčerke od katerih sta dve vstopili j. 1897. v red sv. Vincencija Pavelskegn. Že priletni oče je nato z ženo obdeloval svoje posestvo še polnih sedem let, nakar je izročil posestvo v druge roke, sebi in svoji zvesti družici pa izgovoril preužitek. Ker pa s preužitkom ni bil nič kaj zadovoljen, ga je hčerka č. sestra Sabina, ki je bila tedaj že v zavetišču sv. Jožefa, spravila pred 20 leli z materjo vred pod mirno streho, kjer je v ljubeznjivi skrbi dočakal svojo 90 letnico. Tu je tudi praznoval 1. 1917. zlato poroko. Letn 1919. pa ga je zapustila žena za vedno. Ostal je sam in edino kar mu je ostalo, je bila njegova hčerka, č. sestra Sabina. Druga je bila namreč prestavljena na češkoslovaško v bližino ogrske meje, kjer deluje podobno kakor sestra. Teh 20 let, ki jih je jubilant prebil v zavetišču pa kljub njegovi starosti niso bila leta počitka. Kljub starosti je bil še vedno čil in krepak iti prva leta je delal še prav tako kakor hlapec, zlasti pa je bil doma pri konjih, s katerimi je vozil s polja pridelke. V svetovni vojni pa je postal prava opora zavetišča. Nad 30 delavcev in služinčadi je utonilo takrat na vojno in stari oče je takrat pokazal kaj še zmore. Mali je pomagala na polju, on pa je vo- Šola bo dobila ob tej priliki novo zastavo, pokrovitelj te jubilejne proslave bo odvetnik g. dr. Josip Macin, cerkvene obrede in blagoslovitev zastave pa bo izvršil stolni kanonik ljubljanski g. dr. Fran Kimovec. Cerkljanska šola je izdala obširno spomenico: Od Ilirije do Jugoslavije«, ki prinaša v prvi vrsti životopise vseh slavnih cerkljanskih osebnosti, v nadaljnjem pa slika prosvetno-gospodarske razmere v občini Cerklje in končuje z opisom planin in turistike, za katero so Cerklje zelo pripravno izhodišče. Knjigo krasi 52 slik in jo je tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. — Šola bo odslej dalje nosila naslov: »Davorin Jenko«. V okviru te cerkljanske proslave pa se nam zdi potrebno še posebej in obširneje spregovorili o najmarkantnejši osebnosti cerkljanske zgodovine o skladatelju Davorinu Jenku, katerega slavno ime ! mora pri prihodnji slavnosti izzveneti na prvem 1 mestu. Kranj, 22. junija. Na prelepo ravan ob vznožju Krvavčeve planine je božja roka položila lep kos slovenske zemlje, kjer se danes nahaja velika vas Cerklje pri Kranju z vso svojo zanimivo pestro okolico. Rodili pa so se na tej lepi slovenski grudi njeni številni s talenti in duševnim bogastvom obdarjeni sinovi, ki so prisluhnili utripom in klicem narave, ki so v pesmi in molitvi, v povesti in politično-gospodarski besedi izpričevali in razodevali svojo pripadnost politično stavbo i?.obrabze in napredka v Cerkljah. Sredi prostrane in ponosne Jenkove bogate domačije v Dvorjah pri Cerkljah se je v hiši ši. 38 j rodil 9. nov. 1835.1. Davorin Jenko, kateremu so I vile rojenice prisodile dolgo slavno življenje in : mu v zibelko položile liro, kot znamenje njegove , poznejše inklinacije do glasbe in petja. — Ljudsko ; šolo jc obiskoval v Cerkljah, gimnazijo je pa štu- I i diral v Ljubljani in Trstu. Nato se je vpisal na i dunajsko pravno fakulteto, kjer je pa poleg pravnih naukov obiskoval tudi konservatorij in ga dovršil. Že v mladih letih je kot deček kazal tako veselje do glasbe, da je povsem zanemarjal družbo in se posvečal študiju glasbe. Dasi ravno mu je bil sigurno dunajski glasbeni svet odprt, mu pa njegova dalekovidna jugoslovanska orijentacija ni pustila dalje živeti med Neme', temveč je odšel na jug med brate Srbe. Tu se je nekaj časa mudil v Pančevu in Novem Sadu, odkoder je bil pozvan na srbski dvor v Belgradu, kjer je prevzel mesto kapelnika in ravnatelja pri kraljevi operi. V tem svojstvu je deloval celih 3,5 let ter je učil petja in glasbe srbska kralja Milana in Aleksandra Obre-noviča. V tem času je. mnogo komponiral in glasbeni svet mu je priznal njegove velike sposobnosti. V Belgrad so prihajali Husi in občudovali njegove globoko občutene pesmi in melodije. Naj navedemo tu samo nekaj splošno znanih kompozicij, ki so njegovo delo: državna himna .»Bože pravde«, slovenska himna Naprej zastava slave«, ^Blagor mu«, »Strunam«, šlo čutiš Srbine« itd. Za njegove zasluge in sposobnosti sta ga imenovala Preteklo nedeljo so imeli v ljubljanski mestni ubežnici v Japljcvi ulici lep praznik. Mestna občina oziroma socialni urad je obdaroval uboge onemogle starčke. Revnejši so dobili obleko, ostali pa druge darove. Ob tej priliki je delavska godba »Zarja« pod vodstvom kapelnika g. Dolinaria priredila na vrtu zn-Votišča kouccrt. Na sbki vidimo, kako starčki poslušajo koncert. Koncertu in obdarovanju starčkov so prisostvovali med drugimi gospa županja dr. Pucova, načelnik mestnega socialnega urada ravnatelj g. Ciuhn in vodja zavetišča g. Setlej. Ubogim onemoglim starčkom je s tem dobrodelnim dejanjem posvetil solnčni žarek v njihove duše in jim okrajšal čas — ču-kanja smrti. Lep praznik v uboznici Borba na življenje m smr Framasonstvo v Španiji se brani proSe silam, ki jih ;e samo priklicalo (Od našega posebnega dopisnika.) Pariz, jun. Komaj on teden nas še toči od volitev v špansko ustavodajno skupščino. Spričo skrajne zapletenosti španskega problema in velike neznanke, ki jo predstavlja špansko ljudstvo in njega razpoloženje, ne more nihče prerokovati izida volitev. Če sklepamo po \olivnih shodih v Pamploni. Mondiigoriji. Ovi-edu, ltibas Frcsseru \ Kutuloniji, Santi Olalli pri Toledu, Talaveri, v Pontevedru in Saluman-ei, bo volivna borba zelo viharna. Že zdaj je morala na več krajih intervenirati Guardia ei-vil. pri čemer je bilo nekaj ljudi ubitih in veliko ranjenih. Framazoni se boje lastnih prijateljev Dočim se je ob priliki napada republikancev na veliki katoliški shod v Pamploni pokazala solidarnost vladajočih republikanskih strank desnice in levice proti katoličanstvu in monarhistom, oziroma avtonomistom, stoje zadnji volivni shodi v znamenju spopada med annr. ho-boljševiškimi elementi in vladajočimi republikanci, najsi pripadajo zmernemu krilu ali ra-dikalcem. To je nov moment, ki jasno priča, da so se repnbličanski radiknlei, ki so s pomočjo ckstremnih elementov proti volji ministrskega predsednika Zamore razvneli antikatoliško gonjo, svojih dosedanjih prijateljev, to je anarhističnih delavskih sindikatov in pristašev III. in-ternacionale zbali, ker so zdaj le-ti napravili fronto tudi proti republikanski levici ali »fra-mnsonski buržuaziji«. kakor jim pravijo. Anarhizem dviga grozeče glavo Anarho-boljševizem, ki se je bil izdivjal v naskoku na samostane v Knstiliji in južni Španiji je prenesel sedaj svojo delavnost v Barcelono, ki je bila do zadnjega časa popolnoma mirna. Gibanje vodijo takozvani »Sindicati uniči«, kateri so člani .Generalne konfederacije dela' in imajo kot glasilo »Solidaridad Obrera«. Ti anarhistični sindikati so otvorili ogenj zoper socialno demokracijo, ki ima v kabinetu tri zastopnike, dolžeč jo, tla se je prodala na eni strani »katoličanom, odetim v republikansko masko«, s čemer sta mišljena ministra Zamora in Maura, na drugi strani pa framasonski buržuaziji, ki jo vodi minister za zunanje zadeve, znani »rcpubličanski lev« Lcrroux. ,,Odkupnina, katere delavstvo ne sprejme" »Solidaridad Obrera« se krvavo norčuje iz »frumasonskih buržujev«, kateri so insceni-rali »nedolžne« požige samostanov samo zato, rln bi se odkupili od ljudske jeze, ki jih čaka, in da bi španski proletarijat z antiklerikalizmom prevarili, da ne bi zahteval novega socialnega reda na račun »site buržuazije«. »Solidaridad Obrera« sc popolnoma poslužuje boljševiške propagandLstične terminologije, dasi njen program nc predvideva diktature p roleta r i jata, ampak popolno anarhistično svobodo vsake avtoritete prostega ljudstva. Pač pa sumijo, da so boljševiki. ki nimajo nobenega izgleda na kakšen znaten uspeh, dasi jim je prišel za volivno borbo na pomoč znani francoski komunist in poslanec Marty, sklenili s sindikalisti začasen kompromis. Ali red ali anarhiia Ta kompromis gre brez dvoma za tem da bi se volitve v ustavodajno skupščino in konst;-tucija taiste sploh preprečila in uvedla splošna anarhija, v kateri bi se potem anarhični sindikalisti borili za nadvlado s komunizmom Razume se, du se je framnsouskn inteligenc.i tega silno zbala in da je sklenil stopiti na plan sam »lev« Lcrroux. ki hoče pokazati anarhistom s\o-jo železno pest. On se boji za republik.) tembolj, ker sindikalisti operirajo z uvtollouiistič-nim gibanjem Katalonije, v čemer jim pomagajo tudi komunisti. Tako vidimo skrajno inte-resanten pojav, da so danes za popolno avtonomijo ne samo Katalonije, ampak ludi Baskov. Aragonije in Navare in vseli ostalih zgodovinskih španskih provinc združeni katoličani, anarhisti fn komunisti. Razlika je samo v leni. da hočejo sindikalisti iz neodvisne Katalonije vun zrevo-lucijonirati vso Španijo v »zvezo federativnih sindikalističlliti republik Španije«, tako du bi avtonomija služila popolnemu socialnemu prevratu bodisi v aniii ho-sindikalnem bodisi \ komunističnem smislu. Ključ je v Barceloni Ker so sedaj vse politične sile Španije, ki Oodo odločile o izidu volitev v konstitua nto. koncentrirane v Barceloni, se je minister Le-rroux podal tjakaj, da pomiri duhove, zavrne sindikalistično agitacijo iu utrdi bnržuuzno republiko. Preden jc prišel, ga je »Solidaridad Obrera« ljuto napadla, češ da jc on član tiste, vlade, »ki daje kardinalom na razpolago avtomobile, du se Iu h ko odtegnejo ljudski jezi, in sprejema provokatorične proteste in zahteve Škotov z vljudnim smehljajem, dočim ljudstvu daje svinca iz vojaških mitraljez.« Trebil pa je priznati, da jc Lerronx v Barceloni pogumno nastopil in da se ni zgodil noben incident, kakor so se splošno bali. Seveda je bil ministrov shod na Plaza de Toros. katerega se je udeležilo okoli 25.00» oseh, od orožništvn dobro zastražen. Toda velik del publike ni obstojal iz pristašev Le-rrouxn, ampak so ga prišli poslušat deloma iz radovednosti, deloma zaradi bikoborbe, ki se je začela po končanem shodu. Ministrov govor sam |>a je bij kljub vsemu patosu starega borcu zu republiko vsebinsko zelo voden. „Republikanski lev" govori »Hočemo ustvariti« — je dejal — »svobodno Katalonijo v narodni zvezi Španije; vi morate biti kutulouci v španiji> toda bimnci v Ka- taloniji.« Tu formulu pn publike ni navdušila, ker je že skoraj ravno tako stara kakor Lcrrou.v sum. Nato se je spravil nn sindikaliste, češ du so republiko začeli radikalni republikanci, »Rcvo-lucijonnrji včeraj; — je dejal — smo danes konservativci, to se pravi, konservativci, da ohranimo republiko, du jo branimo proti vsem tiranijam, naj se odevajo tudi v ime prolctari-jatn. listi, ki so obsedeni od duha upora, naj nuni dajo nekoliko miril, vs;ij nekaj mesecev, da izdelamo, diskiilirumo in odobrimo novo špansko ustavo. Na j vedo, da ne bomo toleririili nikogar, ki bi hotel napasti suvcrenilcto ljudstva.« Lerroux je obsodil nasilja proti verskim rodovom in dejal, da bodo v bodoči Španiji uživala svobodo vsa verstva. Ker je pa videl, da je to navzočim sindikalistom premalo, je dodejal, da, ako bo ko lis! i I luuita to sklenila, tudi on nc bo zoper popolno ločitev Cerkve ml države. Kot najmočnejši šlager pa si je Lerroil.\ na koncu prihranil odkritje, da uživajo anarhisti in ili boljševiki tajno podporo od nionarhisličnili emigrantov, ki imajo svoj glavni kvurtir v Biu-rritzu in razpolagajo s čeki in bitincp, podpisanimi od plutokrutov bivšega režimu. ,Čakam Popolna negotovost Ali je Lerronx v Barceloni uspel iu koliko i je uspel, tega absolutno ui mogoče vedeti. Res I je, da ima Lcitou.n v Barceloni rudi svoje repu-[ blikunske preteklosti veliko simpatij, vendar pa i je znano, ila na tihem podpira sindikulitstične i okstroinislo znani Franco. Bolj nego na l.errou-I xa, se zanaša vlada na avans 300 milj. frankov, ki jih je dobila Španska banka od Buncpie de France, in pu nn to. da se bodo volitve v konsli-tuanto najmanj v polovici španskih provinc in krajev vršile pod senco bajonetov Guurdie Civil. Minister Maura je označil ta teden pred , volitvami >|>tisijonski teden«. Volivnih list je j nebroj. S:uno v Madridu so republičani razde-j I jeni v 10 list. Maura je tudi prepričan, da bo ! zmagala zmerna republikanska stranka, ker je j špansko ljudstvo v svojem jedru slejkoprej ■ konservativno. —II— (To so avtentični in objektivni podatki naših inozemskih prijateljev, ki nas popolnoma oproščajo dolžnosti, da bi reagirali na v uredništvu »Slovenskega narodu« od 23. t. m skovane neslanosti »iz Španije«.) io se vršili i red en'i-lični govori in je faši-slični tajnik Marinkovič dejal, da nova fašistična mladina komaj čaka povelja, da se vrže v naskoku n« pol one še ne vojevane bilke, ki bo pimtenila i; učilo osvoboditev Jadranu. Su. Oče odgovarja dr. Bauerlju Zagreb, 23. jun. /• Včeraj jc prevzv. nadškof g. dr. Ante Bauer preje! iz Vatikanskega mesta naslednjo brzojavko: Sv. Oče je z veseli.m sprejel izraze bralovske ljubezni tatno»nje katoii ke akcije napram italijanski akciji ter Vas ljubeznivo blagoslavlja. Na brzojavki je podpisati kardinal Paccelli. Pari/ 23. jun. A A. l iavas poroča iz. Vatikana, da je papeški nuncij v Belgradu msgr. Pelegrinetti prispel v Rim, kjer ostane nekaj dni. Aretacije duhovnikov Rim, 23. jun. tg. Po vatikanskih vesteh ie bilo v zadnjih dneh aretiranih več duhovnikov, ki so v cerkvi s prižnice javno zavzeli slaliče v vatikanskem smislu in proli italijanski vladi. V Pulju je bil neki duhovnik aretiran zato. ker je s prižnice prečital enega zadnjih papeževih govorov. Večni procesi v JItaliji Rim, 23. jun. tg. V Sciacci na Siciliji je bil danes končan sodni proces proti 181 članom si-cilske mafije, ki so obtoženi, da so v I. 1910-1920 izvršili razne zločine. Popolnoma oproščenih je bilo 57 obtožencev, 11 je bilo obsojenih na 30 Icl ječe, 107 pa na razne kazni. Ko je sodišče razgla silo razsodbo, so obtoženci v kletki poslali zelo nemirni in je eden izmed njih se7iil čevlje Ier jih vrgel sodniku v glavo. Vpili so lako, da ni bilo mogoče razumeti sodnika. Bukarešt, 23. jun. ž. Največjo senzacijo je izzvalo v političnem svetu pismo šefa nacionalno kmečke stranke dr. Maniua, podpredsedniku stranke, bivšemu notranjemu ministru Mihalake, v kale-rein pravi, da polaga čast predsednika stranke, da izstopa iz isle in da se umika iz političnega življenja, ker ne misli več sodelovati v politiki Romunije. V drugem pismu, ki ga je dal Maniu predsedniku parlamenta prof. Pompeiu, je Maniu podal ostavko na svoje zastopniške mandate. Kot se čuje, namerava dr. Maniu odpotovati v inozemstvo, ker se na noben način ne more sporazumeti s sistemom dela sedanje vlade. Anglija za Hooverfcv predlog London, 23. jun. AA. Angleški poslanik v Wa-shingtonu sir Ronald Lindsay je danes izročil ameriški vladi noto, kjer angleška vlada sprejema lloo-verov predlog za odgodilev reparacijskili plačil. Tudi Italija Rim, 23. jun. tg. Zunanji minister Grandi je snoči poročal Mus.soliniju o Hooverjevem predlogu ter se danes lahko smatra za gotovo, da italijanska vlada predlog načelno odobrava in da ga bo sprejela. Italijanskemu poslaniku v Washingtonu so bila poslana tozadevna pooblastila. Rotari anci zahtevajo razorožitev Dunaj.-23. iun. tg. Danes je bil v Konzerthau-su otvorjen svetovni kongres Rotary-klubov, katerega se je udeležilo 5000 članov iz 54 držav. Otvoritvene nagovore so imeli zvezni predsednik Mi-klas. zvezni kancler dr. Buresch in dunajski župan Seitz, slavnostni govor pa je imel lord Robert Cecil. Cecil je navdušeno govoril za pomirjenje sveta. Ostro jc napadal industrijo za oboroževanje, ki se matenjalno udeležuje zastrupljevanja mednarodne atmosfere. Neenako postopanje s premaganimi državami pri razorožitvi nc sme trajali dalje. Cecil je zahteval efektivno razorožitev vseh držav do obseg. i policijskih 0o;, obenem pa, da se zaenkrat zmanjšajo na vsem svetu vojni proračuni najmanj za 25 odstot. Za ohranitev mircvn'h aogorlb Pari/, 23. jun. AA. Te dni je bil v Parizu prvi kongres odbora za ohranitev miru na podlagi spoštovanja obstoječih mirovnih pogodb. Kongresu je predsedoval Charles Lallemand, član akademije znanosti. Od članov jugoslovanskega odbora za ohranitev miru nn podlagi spoštovanja mirovnih pogodb so prisostvovali kongresu bivši minister Ceda Mi-Iiailovič, Ante Tresič-Pavičič in dr. Birsa, ki je zastopal ljubljanskega župana. Udeležencem kongresa je bilo prirejenih več banketov in drugih svečano--ti, I i so se jih udeležile mnogoštevilne politične osebnosti. Danes je sprejel udeležence kongresa predsednik vlade Laval. Vlom v naš konzulat v Celovcu Celovec, 23. jun. tg. V sobolo ponoči je bilo vlomljeno v jugoslovanski konzulat v Celovcu. Tat je splezal od vrla čez balkon v jedilnico in potem v druge sobe Stanovanja konzula dr. Miroševiča. Našel pa je samo 10 švicarskih frankov in v majhni ročni blagajni 10 šilingov. Pokrepčal se je tudi z rumom in likerjem, nabral si je cigaret, pojedel sadje in v/cl s seboj se pla .{-. Ko je vrtnar zjutraj našel tatu v vi tu, ga jc na vljudno prošnjo spustil na cesto. Poleti Po vsaki kopelji bodisi hladni ali topli namočite mali robec ali brisačo z „ALGO" in nalahko nadrgnile lelo ObčuMli boste prijetno in trajno svežost ALGA dobiva se povsod 1 steklenica 16 Din Delavska pogodba s Francijo Belgrad, 23. jun. ž. V ministrstvu socialne po> lilike so končana dela elaboratov in konvencij c izmenjavi delavcev s Francijo, Grčijo in Romunijo Nove železniške proge Belgrad, 23. jun. AA. Nj. Vel. kralj jc predpisal in proglasil zakon o graditvi železniške proge Požarevac — Kučevo in Petrovac — Zagubica. meja. Mad\are skrbi žito Budimpešta, 23. jun. ž. Madjarska vlada ima veliko skrb radi organizacije eksporta žita. V tej stvari je vlada imela več sej, na katerih je razpravljala o predlogih gospodarskih društev in sprejela temeljna načela za ta izvoz. Madjarska jc končala trgovinska pogajanja z Avstrijo in Italijo. Sporazum je torej dosežen, ali izgleda, da obe te državi ne bosta v Madjarski kupili več žita kakor lansko leto. Zato madjarska vlada dela na tem, kako bi napravila sporazum z Nemčijo radi odkupa večie količine žita, ker nima nobene nade, da bi mogla prodati v Češoslovaški le en vagon žita, ker je z isto še vedno v carinski vojni. Nemčija pa je lansko lelo kupila v Kanadi večjo zalogo žita in je malo verjetno, da bo uspelo Madjarski eksportirati žito v Nemčijo. Nemirna Nemčija Berlin, 23. jun. AA. Iz Gdanska poročajo, da je tam prišlo do spopadov med Hitlerijanci in soci-jalnimi demokrati. 24 oseb je bilo nevarno ranjenih mnogo drugih pa lahko. Poljska zniža plače uradnikom Varšava, 23. jun. tg. Rigorozne varčevalne odredbe za zmanjšanje proračunskih izdatkov oč 2.9 na 2.4 milijarde zlotov so povzročile, da ao st še nadalje znižale uradniške plače, ki so itak majhne in so bile komaj pred par tedni znižane za 15 odstotkov. Vojna v južni Ameriki Newyork, 23. jun. AA. Po vesteh iz Bolivija so se začeli boji med bolivijanskimi in paragvajskimi četami za posest Chapa, Paragvajska vlada je odposlala na novo številne čete in ladje pred pristanišče Casado. Pred novimi boji v Kita'u Peking, 22. jun. AA. V okolico Pekin > pri* spelo nad 100.000 mandžurskih čet. Uradno < ■ , oča-jo, da gre v tem primeru le za premikanje čet, vendar menijo, da ima zadeva tudi politično ozadje. Inozemski trgovski krogi so zelo vznemirjeni zaradi rusko-kitajskih pogajanj o vzhodnokitajski železnici. To železniško progo sta upravljali skupno Kitajska in Rusija. Kitajski polilični krogi se boje, da bo sovjetski vpliv v severni Kitajski preveč narasel. Dekle poleti preko oceana Newyork, 23. jun. AA. Mladenka Rutli Ni-chols iz Newyorka je startala za polet preko Atlantskega oceana v Evropo. Letela bo preko liarbour Graca na Novoftindlandskem v Francijo. London, 23. jun. AA. Iz Saint Johnsa na Novi Ftindlandiji poročajo, da se je letalka Ruth Nicliols pri svojem prekooceanskem poletu spustila včeraj pri Saint Johnsu. Spustila se je tako nesrečno, da je zadobila rane na hrbtu. Letalko so odnesli v bolnišnico. Letalo je zelo poškodovano. Eksplozija london. 23. jun. AA. Danes je eksplodirala v tvornici črnega smodnika Holton Heath v Der. setu velika množina razstreliva. Ubitih je bilo II oseb, 17 pa ranjenih. Drobne vesti Gradec, 23. jun. ž. Bivši predsednik Mehikt Emilio Porlez Gill, ki sc nahaja letos na avtomo bilskem potovanju po Evropi, je včeraj prispel i Gradec, od koder je danes odpotoval v Zagreb. Split, 23. jun. ž. Kot se čuje, pride L julija v Split angleška križarka, 21. julija pa še ostale tri, kjer ostanejo do 27. jul. Nezgoda pri hresovanju Nocoj so na Viču žgali kres, katerega se j( udeležilo posebno mnogo mladine, ki je skakala če2 ogenj. Tako sta skakala tudi dva Mavsarjeva sins Ivan in Karel, stara 18 in 14 let, ki sta bila pri ten pa tako nerodna, da sta naenkrat nevede skočila hkrati vsak z druge strani črez ogenj in ravno nad kresom trčila z gjnvama. Padla sta seveda v ogenj. Ivan, starejši, je bil celo le v kopalnih hlačicah in se jc precej opekel po nogah, po rokah iu po glavi. Mlajši =in je bil nezavesten in so oba prepeljali v bolnišnico. Na glavi imata oba precejšnje bunke Še ena nesreča. 1'rivalna uradnica K. M. iz Mosl pri Ljubljani se je včeraj popoldne na letnem telovadisču na Taboru pri telovadbi ponesrečila. Pri padcu si jc zvinila nogo, lako da so jo morali odpeljati v bolnišnico. Dnevna kronika .tika. Koledar Sreda, 24. junija: Kres. Rojstvo Janeza Krst- Osebne vesli — Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji. Nastavljeni so: Korban Frane kot kaplan v Sevnico ob Savi; Juranovič Alojzij kot drugi kaplan v Hoče; Lampreht Jože kol kaplan k Sv. Trojici v Halozah; Modrinjak Franc kot kaplan v Ruše; Pušnjak Rupert za kaplana k Sv. Barbari v Halozah; Schondorfer za drugega kaplana v Ljutomer; Šmou Franc za kaplana k Sv. Vidu pri ftuju in Vojkovič Jožef za kaplana k Sv. Rupertu v Slovenskih goricah. — Prestavljeni so: Kranic Jože od Sv. Trojice v Halozah za kaplana k Mali Nedelji; Lesjak Karel iz Sevnice ob Savi za kaplana v Trbovlje; Petrovič Jože iz Hoč za kaplana v Majšperg; Krušič Janez iz Majšperga za kaplana k Sv. Marku niže Ptuja; Pušnjak Bogomir je nastavljen za kaplana v Marenbergu; Munda Matija je [»stavljen za prvega kaplana v Ljutomeru in Pajt-lar Lojze iz Ljutomera za kaplana v Hoče. — Diplomirali so na juridični fakulteti ljubljanske univerze: Satler Fran iz Sv. Barbare v Slovenskih goricah, Vogrinc Franc iz Novega mesta in Štrekel Ivan iz Ljubljane. — Čestitamo! Brezplačni Ostale vesti _ Občni zbor »Vzajemnosti«, društva duhovnikov ljubljanske škofije, bo v sredo 24. junija 1931 pop. ob pol 3 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Dnevni red: 1) Poročilo predsednika. 2) Poročilo blagajnika. 3) Poročilo nadzorstva. 4) Odobritev letnega računa. 5) Volitev odbora. 6) Volitev nadzorstva. 7) Slučajnosti. Ako bi bil občni zbor ob določeni uri vsled nezadostnega števila prisotnih članov nesklepčen, se vrši z ozirom na § 8 društvenih pravil pol ure pozneje na istem mestu drug občni zbor, ki more veljavno sklepati ob vsakem številu navzočih članov. — Odbor. — Dekliški tabor bo v nedeljo 28. junija na gori Oljki. Pridigo in sveto mašo bo imel stolni kanonik in voditelj Marijinih družb Franc Časi. Po cerkveni slovesnosti zunaj cerkve dekliški tabor za dekleta iz Savinjske doline. Na taboru zunaj cerkve bo govoril predsednik Prosvetne /.veze v Mariboru dr. Josip llohnjec. Dekleta! Pohitite na goro Oljko v velikem številu! — Prosvetni nastavljenci, pozor! Ministrstvo prosvete je izdalo sedaj na podrejene oblasti odlok, po katerem se morajo vsa društva uradnikov in uslužbencev v resoru prosvetnega ministrstva po zakonu 31. marca preurediti in o tem vsaj do dne 1. julija poročati prosvetnemu ministru ali predsedniku ministrskega sveta. Ona društva, ki tega ne nameravajo, morajo najprej po treh mesecih po tem datumu likvidirati. Toliko v vednost naslav-Ijeuceni prosvetnega ministrstva. — Opozarjamo na razstavo izdelkov grafičnih vajencev Dravske banovine, ki se vrši od 24. do rtO. junija v poslopju Tehniške srednje šole (pritličje) v Ljubljani. Razstava je odprta vsak dan od O do 12 in od 15 do 10. Vstop prost. — Občinstvu in šolam prav toplo priporočamo poset te poučne razstave, ki nudi prav pester pregled ličnih grafičnih izdelkov naših mladih črnih umetnikov. — V uršulinskem samostanu v Ljubljani bodo duhovne vaje za učiteljice od 10. do 20. avgusta. Začetek 10. avgusta ob 0 popoldne. K obilni udeležbi vabi predstojništvo. — Legitimacije za četrtinsko vožnjo na kongres Treznosti v Belgradu, ki se vrši od 3. do 5. julija, se dobo pri Brezalkoholni produkciji, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3 (nasproti mestnega kopališča). Izkaznica stane 80 Din, ki se morajo vplačati pri naročilu oziroma prevzemu. — Železniška vest. Pričenši s 27. junijem 1001 do vključno 3. oktobra 1031 intajo potniški vlaki štev. 018, 022 in 023 postanek v postajališču Podsu-sed. Iz Podsuscda postajališča odhaja vlak Stev. 018 ob 0.24. vlak štev. 022 ob 18.20 in vlak štev. 025 ob 22.00. — Jugoslovanska umetnostna razstav r Cvijcte Zuzorid v Belgradu je bila zaključena 4. junija. Slovenski razstavljalci so prodali 14 del za skupno vsoto 35.050 Din in sicer: J. Vavpotič: Dekle; 15. Vavpotič: Z Raba; J. Gorjup: Prijateljstvo; M. Jama: Dvorišče, Študiju; J. Justin: Mohamedanec; F. Košir: Jaz, Kmetica, Sora; M. MaleS: Ljubimkanje; A. Sirk: Obala na Rabu; T. Kos: Delavci; J. Sajevic: Glava; F. Kralj: Marija z angelci. — Kupili so Nj. Vel. kralj 7 del, ministrstvo prosvete 1 dela, občina belgrajska t delo in privatni 2 deli. - Razstavljalci naj pridejo iskat vrnjene slike in kipe v Narodno galerijo, ki bo razposlala tudi kupnine, ko jih bo prejela iz Belgrada. — Planinske roJe. Iz Jezerskega nam poročajo: Iz Kranja jc pod -Planinske rože« pisal dopisnik, da ima g. Sajevic na svojem vrtu 21 planink iz ene koienike. Jezerjani pa Kranjčane v tem posekamo! G. Vinko Tepina. mizarski mojster, ima planinko, ki ima letos tudi iz ene ko-renike sedem in dvajset cvetov. Cvetovi so lepi, veliki, beli. Jezcrjani imamo rekord! Kdo ga poseka? _ Slov. planinsko društvo ima redno glavno skupščino dne 19. julija t. 1. v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Legitimiranj« delegatov ob 5; otvoritev skupščine točno ob 10 dopoldne. — Slov. planinsko društvo. Člani se opozarjajo, da morajo bili njihove društvene legitimacije opremljene s potrdilom pristojne policijske oblasti, ako naj sc dotični član nemoteno kreta, zlasti v obmejnem pogorju. Potrdilo imenovane oblasti sc mora obnovili vsako leto posebej. Ni pa sploh dopustno brez takega potrdila prekoračili avstrijsko meio. Kako daleč sme turist iti s tako pravilno ligitimacijo v avstrijsko ozemlje je razvidno iz »Sporazuma o turistovskem prometu med našo državo in avstrijsko republiko«, ki je razglašen v Uradnem listu št. 368-89 od 30.1X. 1926. _ Prvi telefonski razgovor London—Split. V nedeljo so prvič govorili po telefonu med Londonom in Splitom. Londonska telefonska centrala je klicala splitsko in zahtevala spojitev s podjetjem Dslmaticnnc. Ra 'g:>vor je nato vodil uradnik tega podjetja v francoskem jeziku in je trajal nekaj ininul. Londonska centrala jc raztolmačila vzrok, zakaj je klicala, in vprašala, kakšno vreme vlada v Splitu in druge dnevne novice. Razgovor se je pfav dobro obnesel. _ Pošislra vožnja z dvema mrtvecema. V železniški radio-postaji v Derventi sta te dni zvečer delala med drugimi ludi delavca Karlo Račič in Filip Majič. Med njima je prišlo do prepira, ki je končal s pretepom, tekom katerega je Majič potegnil revolver in ustrelil na Kačiča, zadevši ga v trebuh. Prišel jc zdravnik, ki je ugotovil, da je potrebna takojšnja operacija, Račiča so naložili na avtomobil, ki naj bi ga prepeljal v Bosanski Brod. Šofer je vozil z največjo brzino, da bi čim-prejc dospel v bolnišnico. Ko pa je prišel do bolnišnice, je opazil, da je Račič že mrtev. Ni mu preostajalo drugega, kakor da se z mrličem vrne v Dervento, V tem pa jc žc nastopil mrak. Ko je avtomobil zavozil iz razsvetljenega mesta na temno ravan, se je šoferja radi bližine mrliča polastila neka groza in je radi tega še bolj povečal brzino avtomobila. Nasproti pa mu jc privozil voz, na katerem je sedel kmet. Na nekem ovinku se je avtomobil z vso silo zaletel v kmečki voz ter ga popolnoma razbil. V luči reflektorjev je šofer med ruševinami voza opazil mrtvega kmeta. Šoferja se je polastila še večja groza in odločil se je, da šc drugega mrliča naloži na avto. Nato je obrnil nazaj proti mestu in pripeljal v bolnišnico mesto enega ranjenca dva mrtvcca. — Slovensko planinsko društvo naznanja, da bo Vodnikova koča na Velem polju od dne 27. junija nadalje odprta in oskrbovana. Krekova koča na Ratitovcu je od 21. junija nadalje odprta in oskrbovana. — SPD. opozarja še enkrat vse one člane, ki so prejeli obvestila radi nepravilnih slik za legitimacije obmejnega turistovskega prometa z Italijo, da jih nemudoma oddajo v pisarni Osrednjega odbora (palača Kred. banke IV. nadstropje). — Šopek 10 cerkvenih pesmi. Za mešani zbor zložila s. M. Alakok Ekel, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Skladateljica s. Alakok je našim cerkvenim pevovodjeni in organistom že znana po njenih blagoslovnih pesmih -»Pridite, moli- radio aparati Lepi lasje — vzlic vročini in prahul Zlasti kadar jc vroče, je treba, da si umivate lase z Elid.iSham« p o o n o m. Tako Vam ostanejo lasje vedno zdravi in negovani. Vi sami pa se počutite prijetno osveženi! Vsak teden po enkrat si umijte glavo! ELIDA SHAMPOO Zakon o agrarni reformi Današnja »Politika« objavlja zakon o agrarni reformi, iz katerega podajamo sledeče izvlečke: S tem zakonom sc končno likvidira agrarna reforma na veleposestva. Po § 2 so veleposestva, ki presegajo a) v nekaterih okraiih primorske in zetske banovine, torej v bivši Dalmaciji in Hercegovini 87 kat. oralov zemljišča, ki se da obdelati, ali 174 kat, oralov zemljišča v obče. b) V vsej dravski banovini in od savske banovine v okrajih Klanjac, Krapina, Predgrad, Va-raždin, Zlatar, Ivanec, Ludberg, Novi Marof, Pre-log, Čakovec, Brinje, Vojnik, Vrbovsko, Gospič, Gračac, Delnice, Donji Lapac, Kastav, Korcnicc, Krk-Rab, Novi Ogulin, Otočac, Perušič, Senj, Slun, Sušak, Udbina, Crikvenica in Črnomelj. In v mestih Varaždin, Baker, Senj in Sušak: 130 kata-slralnih oralov zemljišča, ki se da obdelati, ali 347 katastralnih oralov zemljišča vobče. c) v nekaterih okrajih savske, zetske in var-darske banovine, 174 oz 521 kat. oralov. d) V nekaterih okrajih savske, vrbaske, drin-ske, primorske in zetske banovine 261 oz. 695 kat. oralov. mo!« Kakor prva zbirka se odlikuje tudi ta po zelo melodioznem a zelo strogo cerkvenem slogu. Tu ne I najdeš ničesar modernega, vsi napevi so zelo pevni ' in lahki, da jim je kos najšibkejši zbor. — Vsebina i pričujoče zbirke, je sledeča: 2 Marijini, Sv. Alojzij, ; Kristusu Kralju, v proslavo sv. Zakramenta, sv. ! mala Terezika, blagoslovna, sv. Ciril in Metod, čast- j na straža najsv. Srca in sv. Jožef. Vsem našim cer- I kvenim zborom ta šopek cerkvenih pesmi toplo I priporočamo, ker smo prepričani, da se jih bodo j radi učili in z veseljem efektno izvajali. j — Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, leni- j vost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku odstrani ; naravna »Franz-Josef« grenčica — zjutraj in zvečer i majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz raznih krajev Stari trg pri Ložu. Preteklo nedeljo smo pokopali na farnem pokopališču v Podcerkvi gospo Nežo Janežič, posestnico ir Markovca. Pogreb je pričal, kako priljubljena jo bila blaga pokojnica. Vsa starotrška župnija jo je po/nala kot dobro in usmiljeno ženo izredno radodarnih rok. Noben revež ni šel prazen iz njene hiše. Posebno med svetovno vojno so sc k njej zatekali številni potrebni in ne zaman. Rajnica zapušča dva sinova in Sest hčera, od katerih so tri žc poročene. Bog ji bodi blag plačnik za njena dobra dela. Žalujočim naše iskreno sožalje! št. Vid pri Stični. V slovesnem razpoloženju smo bili na Vidovo nedeljo. Zjutraj ob 8 je bilo 108 šolskih otrok pri prvem sv. obhajilu. Otrok, sturišev in sorodnikov je bilu cerkev skoraj polna, ki je bila radi obhajaucev lc.po okrašena. V Prosvetnem domu so prvoobhajanci dobili zajutrek. Gospodične učiteljice so dvorano okrasile. Neumorni streljavec A. Z. je od zgodnjega jutra deva! patronc v tojiič. Mladeniči, ki so klicani /a ta teden na nabor, so celi dan (lajali duška svojemu veselju, da so dočakali dvajsetletnico svojega rojstva. št. Vid nad Ljubljano. Vpisovanje v vse štiri razrede meščanske šole sc bo vršilo v nedeljo in ponedeljek, dne 28. in 29. junija, vsakokrat od 8—12 v ravnateljev! pisarni. Učenci in učenke, naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo. V I. razred se sprejemajo učenci, ki so dovršili 4. razred nli 4. šolsko leto osnovne šole. 11 bo/ni učenci dobijo učne knjige na šoli brezplačno. Radio Programi Kadio-LlabTJana* Sreda, 24. juniji. 12.15 Plošče (slovenska in operetna glasba). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 i Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — ' t9.00 P. dr. Roman Tominec; Portreti iz svetov-ne literature in umetnosti (Kristian Andcrsen). — 1 19.30 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina. — 20.00 Kon-: cert delavske godbe »Zarja«. — 21.00 Prenos z Ble-: da. — 22.00 Čas, dnevne vesti. Četrtek, 25. junija: 12.15 Plošče (Donski ko-! zaki, plesna glasba). — 12.45 Dnevne vesti. — ' 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. _ 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. — 20.00 Dr. Lojze Čampa: Časnik in časnikarstvo. — 20.30 Komorni kvintet (gg. Pfeifer, Stanič, Šušleršič, Bajde, Lipovšek). — 21.30 Narodne pesmi pojeta gg. Janko in Goslič, solista ljubljanske opere. — 22.00 Prenos z Bleda (Erich Ilersejev jazz orkester). — 22.30 Čas, dnevne vesti. Drugi programi i Četrtek, 25. junija. Belgrad: 12.45 Koncert radio orkestra. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Popoldanski koncert. 20.30 Ljubljana. 22.50 Balalajkc, koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Ljubljana. 22.40 Večerna glasba. — Budapest: 12.05 Radio kvartet. 16.30 Ciganski orkester. 18.10 Koncert opernega orkestra. 19.50 Pevski koncert. 20.30 Pevski koncert, nato I jazz orkester. — Dunaj: 12.00 Opoldanski koncert. 16.00 Simfonični konc. 20.00 Koncert. 21.00 Wag-I nerjev večer. 22.40 Večerni koncert. — Milan: ! 199.10 Pestra glasba. 20.45 »La Gioconda«, opera, 1 Ponchielli. — Praga: 20.00 Koncert vojaške godbe. ; 21.00 Radio orkester. 22.15 Orgle. — Langenberg! I 20.00 Večerna glasba. 21.00 Komedija. — Rim: 21.00 Koncert. — Berlin: 19.15 Zabavna glasba. 22.10 Plesna glasba. — Toulouse: 12.45 Koncert. 13.00 Simfonični orkester. 20.15 Španske pesmi. 20.30 Plesna glasba, 22,45 Havajske kitare. — še na razpolago e) v nekaterih okrajih savske, vrbaske in drin-ske banovine 347 oz. 782 kat. oralov. f) v nekaterih okrajih savske in drinske banovine, par okrajih zetske, moravske in vardarske banovine, ter v celi donavski banovini. Posestva, ki obsegajo 521 oz 869 kal. oralov. Ta zakon se razteza tudi na ona posestva, ki prekašajo predpisani maksimum, kakor tudi ona veleposestva, katera prekašajo površino 100 kat. oralov zemljišča, ki sc da obdelati, katerih pa lastniki niso obdelovali, niti sami, niti v režiji, pač pa so jih dajali v zakup. Ta veleposestva sc bodo ekspropriirala samo v kolikor so na dan stopanja v veljavo tega zakona bila uporabljana v svrhe agrarne reforme po zakonu z dne 4. junija 1922. Ne spadajo pa pod odredbe § 2 tega zakona državna zemljišča, ki se obdelujejo v lastni režiji ali so vzorna posestva ali imajo poseben kmeto-valski namen. Samoupravna zemljišča, ki se izdajajo v zakup, se bodo ekspropriirala brez ozira na veličino. Pri imovinskih občinah velja lo samo v toliko, v kolikor je bilo do dne uvcljavljenja tega zakona oddvojeno za svrhe agrarne reforme. Po § 5 tega zakona se kot obdelana zemljišča smatrajo vse njive, travniki, vinogradi, vrtovi, hmeljniki, riževa polja in oni travniki, ki so sposobni tudi za druge kulture. Zemljišča, ki se nahajajo na več področjih, pa so last ene pravne ali fizične osebe, se smatrajo kot eno posestvo. Isto tako se deli enega posestnika in več različnih solastniških posestev smatrajo za eno posestvo. Za posestvo, ki leži v več področjih, se bo dal maksimum v področju, kjer zahteva lastnik, in sicer v oni višini, kakor ga za to področje odreja zakon. Zakonski drugi se smatrajo za eno osebo v kolikor dne 27. febr. 191? niso bili zakonito ločeni in se njih posestva, čeprav so v zemljiških knjigah vpisana posebej, smatrajo za eno posestvo. Za določitev veleposestva po tem zakonu je odločilno lastninsko pravo, Kakor jc bilo pisano v zemljiških knjigah dne 27. febr. 1919. Izpremem-be lastninskih pravic, ki v zemljiških knjigah niso bile prej izvedene, veljajo samo tedaj, če so bile do tega časa predbeležene v zemljiških knjigah Ostale izpremembe po tem dnevu se ne priznajo če niso odobrene z odlokom ministra za agrarne reformo, oziroma kmetijskega ministra. Pri fidejkomisih se bo izbrisala prepoved odtujitve in obremenitve, ki nimajo obeležja § 2 fc-ga zakona. Po tem zakonu se ekspropriirajo za svrhe agrarne reforme vsa zemljišča veleposestev brez ozira na kulturo, v kolikor ne tvorijo: 1. ožji ali širši maksimum, 2, supermaksimum, 3. gozdove, 4 gozdne enklave zasebnih velikih gozdnih kompleksov, v kolikor niso razdeljene agrarnim interesentom, 5. zemljišča, ki služijo izključno rudarski industriji in zemljišča, na katerih so industrijske instalacije, 6. zemljišča gradbenih zon, po posebnem pravilniku, katerega bo izdal kmetijski minister, 7. gozdovi, zemljišča, ki sc ne dajo obdelati, kakor tudi vse ostale površine cerkvenih veleposestev, v kolikor niso prevedene v agrarne svrhe, 8. ribniki, 9. večje površine močvirij in neplodnih barij, ki se dajo kultivirati pod pogojem, da se lastnik obveže jih v 15 letih kultivirati. Radio Ljubljana Kar sc tiče ckspropriacije veleposestev mad-j jarskih državljanov, za katere veljajo odredbe zakona o sporazumih, odnosno obvezah, ki izvirajo iz trianonske pogodbe med Madjarsko in zmagovalnimi državami od 27. maja 1920 se bo postopalo tako, da sc bo ckspropriiralo v svrho agrarne : dorme takoj vse posestvo in preneslo v zemljiških knjigah na državo. Nato se bo takoj vrnilo lastnikom in bo nanje prenešen v zemljiških knjigah oni maksimum, ki jc predviden v zakonu. Ker plača odškodnino za ekspropriacijo teh posestev država z odsekom fonda A., bodo agrarni interesenti, katerim bodo odstopljena odvzeta zemljišča, plačali državi vsote, katere bi tudi drugače imeli plačati za odkup. Ravno tako se bodo ekspropriirala kot obdelanja zmotna posestva ona gozdna zemljišča na relativnih šumskih tleh, ki »c odvojena od svrh agrarne reforme. Veleposestniku pripada, kakor je v § 2 ozna. čeno, ožji maksimum zemljišča, ki sc da obdelati Prvo polovico ožjega makaima veleposestnik lahko izbere sam, ali je ne sme izbrati od onega zemljišča, ki je na dan uvcljavljenja tega zakona bilo podeljeno agrarnim subjektom. V drugo polovico ožjega maksima se imajo veleposestniku dati vinogradi in sadovnjaki. Maribor Pevski zbor „Echo" v Maribovu iMaribor, 23. junija. Danes popoldne je prispel z Ijub^anskim brzo-vlakom krakovski zbor Lcho, ki je bil na turneji po Jugoslaviji. Na kolodvoru sc je zbralo mnogo občinstva. Ko jc privozil vlak na postajo, je občinstvo pozdravljalo goste z živahnim vzklikanjem. V imenu pevskih društev jc goste pozdravil predsednik pevskega zbora Glasbene Matice Josip Arnuš in jim želel dobrodošlico. V imenu poljsko-jugoslovan-ske lige jih je pozdravil v poljščini prof. dr. Crnek. Za pozdrave se je zahvalil podpredsednik društva »Echo* Borowinski. ki jc obenem v toplih besedah podčrtal iskreno voljo za kulturne stike med Poljsko in Jugoslavijo. Gostje so se po prihodu odpeljali na mariborski otok. Zvečer priredijo koncert v Narodnem gledališču in se nato odpeljejo že ob 24 z brzovlakotn v svojo domovino. * □ Matura na humanistični gimnaziji. Včeraj se je zaključila matura na klasični gimnaziji. K maturi je bilo pripuščenih skupno 49 dijakov. Od teh dijakov je bilo 8 opročenih ustne mature, 36 je položilo inaturo, 3 imajo izpit v jeseni in 2 sta repro-birana za I leto. Maturo so položili: Bezjak Anton (z odliko), Duh Franjo, Fajdiga Alojz, Gombot Franjo, Guliti Pavel, llohnjec Milivoj, Jeler Karel, Jurca Ciril, Klemenčič Anton. Kocuvan VasiHko (z odliko), Kolenc Ivan, Kos Franc, Košak Edgar, Kramer Kari, Kušar Štefan (z odliko). Macarol Vladimir, Matkovič Josip, Musnik Viktor (z odliko), Nežič Karla, Ornik Friderik, Osterc Stanko, Petan-čič Martin, Pipuš Milena (z odliko), Potokar Ferdinand (z odliko), Poznik Marjan, Predikaka Maks, Pliberšek Anton, Razlag Bronislava, Sawost Hilda, Schweiger Hilda, fr. Sedej Anton (z odliko). Seko-lec Kari, Sinko Josip, Stucin Joža, Sunčič Viktor, Sušnik K. (z odliko), Tominšek Franc, Uršič Rudolf, Verstovšek Ciril, Vogrinc Stanko, Vrhovec Alojzij, Zoichter Ivan, Žolnir Alojzij. □ Smrtna kosa. V nežni mladosti je umrla v splošni bolnišnici 4letna Hedvika Ferlič, hčerka viničarja. Pokopljejo jo danes ob četrt na 16 na magdalenskem pokopališču. □ Poškodbam je podlegel. Poročali smo žc o tragični nezgodi, ki se je pripetila na cesti v Košakih pred W nekaterih krajih pretekli teden napravila ogromno škodo toču. katera je padala tako gosto, da je bilo po tleh naenkrat vse belo, kot bi pobelil sneg. Tudi pri nas na Dobrni je padala pretekli teden toč i in sicer tudi precej »na debelo« ter napravila posebno v višje ležečih krajih precejšnjo škodo. Včeraj proti t popoldne se je naenkrat tako stemnilo, da smo morali skoro prižgati luči. Z največjim strahom smo pričakovali najhujšega — toče. Pa k sreči toče ni bilo. pač pa je bil takšen naliv, dn je bilo v par trenutkih vse poplavljeno. Deževalo je samo četrt ure, a je že v tem času napravilo ogromno škodo, ker je bil s ploho združen tudi vihar, kateri je potlačil lepo rastoče žito. Proti večeru se je zopet poblnčilo. in kmalu se je zaslišal tudi grozeč grom, kateri je zopet obetal hudo nevihto in mogoče tudi točo. Hudo ie razsajala nevihta nad Šmartnim, kjer je, kakor smo zvedeli, zopet padalu toča še v večji meri kot zadnjič, ko je /c skoro itak vse uničila. S precejšnjo hitrostjo se jo nevihta pomikala proti Dobrni, kjer so jo ljudje z največjim strahom pričakovali. Hvala Bogu pa je nad Dobrno prišla le še huda nevihto z obilnim dežjem, a brez toče. Nevihta je sicer napravila pri nas precejšnjo škodo. n smo ven-(lur veseli, dn nam je bilo prizanešeno s točo, ker vinogradi obetajo letos prav dobro vinsko leto. Litijsko delavstvo zopet dela Z ozirom na članek, ki smo ga priobčili pod zgornjim naslovom v nedeljski številki našega lista, smo prejeli od Delavske zbornice sledečo informacijo: V Litiji se je delalo zadnja leta v dveh izmenah. Pred par meseci pa je bila ena izmena, to je okrog 300 delavcev, reducirana. Z delom je ladaljevala le preostala izmena. Ta polovica delavstva naj bi delala sedaj po želji tovarne s 50% doplačilom 10 ur na dan. Medtem ko je izdala prej lovarnn dvema izmenama plačo za 10 ur, bo dala sedaj eni izmeni plačo za 12 ur, medtem ko ostane navezana druga polovica delavstva na javno pomoč. Samo po sebi je umevno, da Delavska zbornica ua tako nzopetno delo« nc bi mogla pod no- prišla ven. Okrog pol 11 zvečer sta oba orožnika zapustila gostilno ter zaprla vrata za seboj. Komaj pu sta napravila par korakov, je že pričelo frčati iz teme preko dreves na njiju težko kamenje. Da hi napadalce preplašil je narednik Prent ustrelil v zrak. Za kupom kamenja kakih dvajset korakov pred seboj je opazil, da se nekdo tam skriva. Ker napadalci na razne klice in opomine obeli orožnikov niso prenehali metati kamenja, je narednik Prent še enkrat ustrelil in sicer proti postavi, ki se je skrivala zu kupom kamenja. Zadel jc napadalca, ki jc kriknil in stekel še par korakov dalje, na to pa se je zgrudil. Orožnika sta takoj tekla za njim in spoznala v njem Janeza Klobučarja, posestnikovega sina z Uršnili sel, ki je prišel preje z drugima dvema fantomu v gostilno. Naložila sta ga na dvokolnico in ga zapeljala v domačo hišo. V nedeljo zgodaj zjutraj so ga prepeljali v kandijsko bolnišnico. Klobučarju je puškin strel, ki mu je šel skozi trebuh, prizadejal težko smrtnonevarno rano. vsled katere jc kljub takojšnji operaciji v nedeljo popoldne oh 2 umrl. benim pogojem pristati, tudi če bi bila kompe-tentna o nadurnem delu odločevati. V resnici je kompetentna izdajati taka dovoljenja banska uprava, odnosno inšpekcija dela. Informirani smo, da tudi inšpekcija dela takega dovoljenja ni dala. — Delavstvo pa se s štiripetinsko večino v tajnem glasovanju za nadurno delo vedno lahko izreče. Informirani smo, da se tudi to glasovanje ni vršilo po predpisih zakona ter da pri njem zlasti tajnost glasovanja ni bila zajamčena. — Zato bo Delavska zbornica zahtevala, da se to glasovanje ponovi. Za slučaj tajnega glasovanja pričakuje Delavska zbornica, da bo litijsko delavstvo dokazalo, da ima pred očmi ne samo začasno in malenkostno denarno korist, temveč tudi usodo reduciranih brezposelnih sodelavcev in sodelavk in važuosl načelnega varovanja osemurnega delovnega časa. — Do ponovnega glasovanja naj se 10 urno delo v Litiji prepove. Nesreča Čeha na Bledu Ljubljana, 23. junija. Vihar, ki je v nedeljo popoldne in zvečer divjal nad Slovenijo, je poleg več drugih žrtev zahteval ludi eno iz vrst letoviščarjev na Bledu. Kakor znano, razširjajo sedaj na Bledu cesto na južni strani jezera. Na najožjem delu ceste blizu Praprotni-kove vile podirajo sedaj skalovje. Da bi pa vilo zavarovali pred plazom skalovja, so delavci pripravili tam nekakšno ogrodje. Že nekaj dni sem prebiva na Bledu v penzionu »Severnate g. Franc Tamchvna. upokojeni inšpektor češkega delavskega zavarovanja, iz Prage XII, Sleska 1. G. Tamchyna se je še! v nedeljo popoldne s svojo soprogo sprehajat. Nameravala sta okoli jezera. Ko pa je kazalo, da bo deževalo, sla se pri Petranu vrnila proli svojemu penzionu. Ko sta prišla mimo omenjenega ogrodja pri vili Praprotnika, je naenkrat nastal močan vrtinec vetra in z ogrodja. ki je bilo prav slabo zavarovano, je padel na g. Tamchyna težak tram ter ga podrl na tla. Gospa jo bila nekaj korakov stran ter so ji ni pripetilo nič hudega, razen da se je močno prestrašila, pač pa je dobil hude poškodbe g. Tamehjrna, ki je ra. njen po nogah, trebuhu in hrblu. Na Bledu mu je bila nudena najprej zdravniška pomoč. Davi pu je bi pisk i žunan dr. De Gleria telefoniral po ljubljanski reševalni avto. ki je g. Tamchyno prepeljal v ljubljansko Leoniiče. Zdravniki upajo, da bo g. Tamchyna okreval v G do 8 tednih. G. Tamchyna je star prijatelj naše Gorenjske. Ze pred 30 leti je sodeloval pri zgradbi češke, koče, plezal po gorah okoli Jezerskega, dobro se Je spominja, kakor jo pravil našemu poročevalcu, ko na Bledu ni bilo nobenega hotela, še manj pa v Bohinju. Srčno prijateljstvo ga ji' vezalo tudi z nekaterimi našimi starimi planinci, zlasti z g. Miho Verovškom. o katerem je pa na svojo žalost izvedel iz ust našega poročevalca, da je la Ze dolgo mrtev. Nameraval ga jc namreč sedaj ludi obiskati. Po vojni, ko se je organiziralo naše delavsko zavarovanje, je g. Tamchvna inetruiral tudi organizatorje našega delavskega zavarovanja o lej socialni ustanovi. — Prijatelju naših krajev in ljudi želimo skorajšnjega okrevanja! Huda obsodba zeparjev Ljubljana, 23. jun. Pred malim senatom je bilo danes vsega pet kazenskih razprav. Značilno je, ila «o inno-/c ru/pravc zardi ponarejevunju privatnih listin. \ tem iiogledu sta bili dve manjši sodbi, a ena razprava je bila preložena. Senat sc je nato havil s prav zanimivim gorenjskim pretepom. kjer je brez večjega povoda igral svojo važno vlogo — nož. Star posestnik je obtožen, da jc z nožem smrtnonevarno poškodoval svojega nečaka. Rn/pravu je bila preložena, ker mora sodišče zuslišatl važne priče. Zadnja razprava pa se je vršila proti dvema premetenima žepar jema. Pred senatom stn nastopila Josip Kudjer-ski. 22-letni kolporter /ugrebških listov, knkor sani pravi, doma tam iz Banjcluke. a profesionalen žepnr. Njegova soobtoženka je elegantna »dama« Milka šabanovič, 38-lctna ločeni žena, ki jc bila lani marca pred deželnim sodiščem zaradi raznih žepnih in drugih tatvin obsojena na 18 meseccv robije in jc sedaj v ženski kaznilnici v gorenjskih Begunjah. Pred sodnike jc prišla v spremstvu orožnikov prnv elegantno napravljena. Oba sto bila 2. aprila lani na sejmu v Brezovici pri Zagrebu, kjer sta, kakor je pozneje preiskava dognal, izmaknila iz notranjega žepa kmetu Ivanu Pečku 4040 Din. Oba sta tatvino odločno tajila, u v zagovoru sla sc zapletala v razna očividna protislovja. Predsedniku senata sta svečano zatrjevala, da drug drugega ne poznata in da sc sploh nikdar nista videla. Med razpravo pa sta se začela prav intimno tikati in to jc dalo sodnikom povod za vprašanje: »Pravita. dn se nc poznata! Kako to, da se tikata?« In oba sta molčala. Obtožena Milka jc sodnikom skušala natvezti prav čudovit roman, kuko jc. vršila važno politično misijo v Brezovici, v Kočevju in Brežicah. Iskala je komuniste. V zalivalo pa jo je zagrebška policija spravila v arest. Sama jc poštena m im v banki 15.000 Din. Po prav živahni razpravi sta bila obsojena zaradi žepne, tatvine: Josip Kudjcrski na 8 mesecev strogega zaporo, a Milka Šabanovič na 2 leti robije. V to kazen pa se. ji šteje prejšnja kazen 18 mcsccv, tako da je bila pravzaprav njena kazen zvišanu samo za (i mesecev. Dejanje je bilo namreč izvršeno še ored lansko sodbo. Dve veliki razpravi Prihodnje ri njih pa so leseni modeli, gojenci namreč izdelajo najprej lesene modele, potem pu vlijejo prave stroje in mehanizme po teh modelih. Nu vsej razstavi so razstavljeni samo taki izdelki, ki jih gojenci vseh oddelkov zavoda res sami izdelajo, nc pa morda njihova učila. Vso razstavo je aranžiral prof. Gojmir Kos. Razstava je nepreklicno odprta samo do nedelje in sicer od 9—12 ter od 15—19. Vsakomur bo žal, ki je ne bo obiskal! iz šole Jana Šlaisa in klarinetist iz Sole Launove. Zadnja javna produkcija bo v petek 2-. junija istotako v Filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni, kjer se dobi tudi podrobni spored. O Oddelek VI. mestnega uačelstva (mestni gradbeni urad) za stranke ne bo uradoval v dneh 26. in 27. junija radi čiščenja uradnih prostorov. 0 Društvo državnih upokojencev in upokojenk. Redni občni zbor sc vrši 29. junija, na sv. Petra in Pavla dan, ob pol 10 dopoldne v beli dvorani hotela Union v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Za slučaj nesklepčnosti se vrši občni zbor čez pol ure pri vsakem številu članstva. O Izredni občni zbor Osrednjega odbora SPD bo v petek, dne 26. t. m. ob 20 pri Levu (vrtni salon). Gosposvetska cesta. 0 Nočno službo imata lekarni; dr. Piccoli, Dunajska c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg. © Gorje vam, razgrajači! Ljubljanski pijanci in razgrajači postajajo čimdalje bolj predrzni ler počenjajo ponoči neverjetne ekscese in kričanje. Čimdaljebolj se množi število ljudi, ki jih policija zapisuje zaradi kaljenja nočnega miru. Ta slvar se množi kar naprej in to ravno sedaj, ko imajo ljudje ponoči okna odprta. Včeraj je bilo n. pr. 18 oseb ovadenih zaradi kaljenja nočnega miru. Policija je zaradi lega sklenila, da bo pijance in razgrajače Se pesebej vzela na piko in brez ozira na Petra ali Pavla odslej aretirala in zaprla do prihodnjega jutra in iztreziljenja vsakogar, kdor ho kričal, pel, razsajal ali drugače koncertiral in se produciral ponoči po ljubljanskih ulicah. Povrh lega pa bo še vsak razgrajač prav občutno kaznovan, lako da ga bo za dolgo minilo in se bo temeljito premislil vsakdo, kdor misli kaliti Ljubljančanom nočni mir. Stara Loka Pretekli teden nas je zapustil g. župnik Matej Razun. Preselil se je v svoj rojstni kraj ua Koroško. Zadnja leta so mu zelo opešali živci in zato je raje odšel v lepi Korotan. V nedeljo je bila pri nas huda ura. I»o deveti maši se je stemnilo. Izza Lubnika so se valili gosti črni oblaki. Okoli enajstih je začelo grmeti in treskali. Strela je udarila v našo lepo farno cerkev tik nad zakristijo. Poškodovalo je električne naprave. Nato se je vsula kot oreh debela toča. Ljudje so prestrašeni gledali, kako jim gine trud celega leta. Škoda pa, hvala Bogu ni velika, ker jc padala toča z dežj em in malo časa. Potolkla je zlasti rž. Pod larno cerkvijo razširjajo cesto. Odstranili so velik kos pokopališča in dekanijskega vrta Pri kopanju pokopališča, so naleteli na ogromno množino kosti. Izkopali so jih najmanj za cel vagon. Seveda so vse sproti zakopali. Dva delavca sta morala kopati jame. Ko so leta 1863 zidali novo cerkev, so pri temeljili naleteli na kosti in so jih pokopali ravno v to zemljo, ki so jo sedaj morah odstraniti. Na bivšem Slrahlovem polju so zraslle letošnjo pomlad žc tri nove hiše, četrta pa ima tudi že teinalje. Potrebe našega gospodarstva Na konferenci vseh jugoslovanskih zbornic, ki se je vršila v Velikem Bečkereku 14. in 15. t. in., so bile sprejete naslednje resolucije: I. Konferenca gospodarskih zbornic kraljevine Jugoslavije, ki se je vršila 14. in 15. junija 1931 v Velikem Bečkereku, smatra se poklicanim, da v prvi vrsti izreče svojo zalivalo kr. vladi zaradi njene stalne in požrtvovalne brige, katero je posvetila v zadnjih dveh letih gradnji velikih liidro-tehničnih del v občo korist. Uospodarski pomen izrabe vode je priznan v vseh pravcili narodnega in drž. gospodarstva. Radi tega se danes po vsem svetu posveča izrabi vode največjo pažnjo, proučavajo se režimi vode, mnogo se študira v razne svrlie, doprinašajo se zakoni in iščejo se načini, kako bi se iz nje izvleklo največ koristi. Bogastvo, s katerim razpolaga kraljevina v vodnem gospodarstvu, predstavlja ogromne vrednosti in tekmuje z vrednostjo mnogih naprednih velikih držav. V vseh naprednih državah so vode izkoriščajo v veliki meri in delajo se vsi mogoči napori, da bi sc one vključile v celokupno gospodarsko življenje naroda in države. Gornje koristi pa je mogoče doseči le s smo-treno organizacijo vodopravne uprave in vodo-(f rad ne službe na podlagi edinstvenega vodoprav-oega zakonodavstva. Zaradi tega se naproša kr. vlada, da organizira celokupno vodopravno upravo in vodogradno službo v enem in enotnem oblastvu, katero bi vsebovalo vodopravno upravo, hidrometrijo, omhome-trijo, hidrografijo, hidrologijo, regulacijo in kanalizacijo rek, potokov in hudournikov, zalaganje prebivalstva s pitno vodo, izkoriščanje vodnih sil, vzdrževanje izvršenih regulacijskih objektov na vseh rekah tn kanalih, kakor tudi gradnjo rečnih luk in pristanišč. Dalje se naproša kr. vlada, da v svrho osiguranja vodnih pravic, narodnih in drž. ekonomsko-sotialnili in gospodarskih interesov potom vodopravne uprave in vodogradnje službe izdela (Hilrebno vodno zakonodavstvo in ustvari potreben fond za financiranje vseli goraj omenjenih del. Istočasno naj ustanovi pogoje za povečanje števila vodogradnih inženerjev v državni službi in pravnikov specializiranih v vodnem pravu. Samo tako urejena vodopravna uprava in vo-dogradna služba ter edinstvena vodna zakonodaja 1» omogočila, da bo postala voda pravi blagoslov vji celokupno prebivalstvo in da se zadovolje vse iahteve gospodarskega življenja in napredka. V prašanjih vodnega gospodarstva naj se v vseh reeorih izdelajo zakoni, ki bodo v skladu z osnovnim v od opraviti m zakonom. Podpiše naj se zakon o agrarni likvidaciji; zemljišča, ki se dobe ]K>loin melioracije, naj sc i/.vzamejo izpod agrarne reforme, ker bi v nasprotnem slučaju bilo onemogočeno financiranje melioracijskih del. Dalje se kr. vlada naproša, da omogoči najširšo kompetenco banskim upravam v pogledu izvajanja hidratehničnih del s tem, da s predhodnim zakonom o financiranju samouprav usivari pogoje za kritje stroškov rentabilnih del z dolgoročnimi posojili z obremenitvijo onih, ki bi od teh del imeli koristi. Z ozirom na veliko in nujno polrebo po ure- * Tarifne olajiave za prero: cementa i: Dalma-tije v Slovenijo. Jugoslovanske drž. železnice so odobrile tarifni popust za transport cementa o,l pristaniške postaje Sušak do slovenskih postaj. Ta nkrep jo prišel zaradi lega, ker so bile dalmatinske tvornire ecmienla prisiljene, prevažali cement po morju skozi Trst, kjer jc kot tranzituo blago užival znalne ugcdnosii. Otvoritev bakarske iele:nice. Kakor poročajo listi iz Zagreba, se vrši dne 28. I. in., ua Vidov dan, slovesna otvoritev proge Bakar |K>s!aja Bakar pristanišče, ki je velike važnosti za naše kraje ln ves promel na severnem Jadranu. — Kakor sedaj |H>ročajo, je otvoritev proge in pristanišča preložena. Nove telefonske rrlacijr. S. 1. junijem dalje Je otvorjen telefonski promet Bleda z vsemi telefonskimi centralami na Madjarskem; nn lalje je B|e<| dobil telefonske zveze z vsemi centralami v ftvici. — Maribur je dobil zvezo z vsemi centralami na Francoskem. Oddaja popravila »Irehr na objektih vojainice »Vojvode Mišica r Ljubljani se bo vršila nn ofer-'lalnl licitaciji dne 13. julija I. I- pri ing. oddelku tomaudc Drav. div. oblasli v Ljubljani. Borza Ljubljana, 23. junija 1931. Denar Tendenca na deviznem Irgu je bila danes fvrstejša. Promet je bil srednji. znatnejši le v devizi Nevvjork. Vse zaključene devize jc dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2277 bi.. Berlin 1342.75—1845.75 (1344.25). Brtuelj 787.50 bi., Budimpešta 987.56 bi., Curih 1( >05.30—1098.30 (1096.80), Dunaj 792.92—795.92 (704.42), London 274.85—275.66 (275.25), Newyork 50.345 — 56.545 (56.445), Pariz 220.50 — 222.50 (221.50). Praga Hi?.167.83 (167.63). Trst 295.90 do 296.14. Zagreb. Amsterdam 2274—2280, Dunaj 792.92 do 795.92, Berlin 1342.75—1845.75, Bruselj 787.5bl.. Budimpešta 987.50 bi.. London 274.85—276.85. Milan 295 -297, Newyork ček 56.455—56.055, Pari/. 220.50—222.50, Praga 167.08—167.83, Curih 1095.30 do 1(108.30. Skupni promet brez kompenzacij 8.3 milj. Din. Belgrad. Berlin 1342.75—1345.75, Curih 1(195.30 do 1008.30, Dunaj 702.02—705.02, London 274.85— 27565, Nev\york 56.3450 ,">6.5450, Pariz 220.50— •222.50. Praga 167.03 -167.83, Trst-Mila.il 294.90— 296.09. Curih. Belgrad 9.1225. Pariz 20.20, London 25.095, Nevvyork 515.60, Bruselj 71.82, Milan 27.00. Madrid 51.00, Amsterdam 207.55, Berlin 122.45, Dunaj 72.475, Stockholm 138.30, Oslo 138.15, Ko-penhRgen 13815, SoTija 3.785, Praga 15.27, Varšava 90.05, Budimpešta 6.705, Alene 2.4476, Carigrad 3.075, Bukarešta 12.08. i.unaj. Dinar nolira: deviza 12.585, valuta 12.55. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je. bila danes slaba« in so tečaji večinoma popustili. Promet je bil znatnejši kakor včeraj v vseh papirjih. Edino 1"h dolarsko posojilo I>11 It je bilo čvrslejše. Bančni papirji so oalali neizpremenjeni. prav lako tudi tpčBji. .Med industrijskimi papirji je bila danes zaključena v Ljubljani Kranjska industrijska dr. j ki 306. Več promela je bilo v industrijskih papirjih, kateri tečaji so ostali v glavnem neizpremenjeni. Znatno se je zaradi učvrstitve na inozemskih borzah v zvezi z ameriško akcijo za črtanje dolgov učvrstila Trboveljska. Zaključena je bila po 2b0. nato do 250. na koncu pa po 25tl difvi Zrmanje, Neretve, Bojane itd. v zvezi s pomorskimi brodarslvom, kakor tudi morskih luk, se kr. vlada naproša, da nabavi moderni kopalni stroj, po katerem se že davno čuti jKitreba in s katerim bi bilo mogoče kopati do 12 m globine ler odmetavati izkopani material v cilju kolonaeije podvodne zemlje, ker je dosedanje delo na leni polju nezadostno in neekonomično. Z ozirom na ogromno gospodarsko važnost naših prekopov Kralja Petra in Prestolonaslednika Aleksandra, kateri so sedaj v derutnem slanju, se kr. vlada naproša, da izposluije, da se čimprej izvrše vsa tehnična dela, katera bodo omogočila redno plovbo, dajanje vodo za namakanje in do-bavljanje vode za področje vodnih zadrug. Naproša se kr. vlada, da čimprej ustvari finančna sredstva za melioracijo zemljišča okoli Skaderskega jezera, katero je podvrženo poplavam ali je celo poplavljeno. Končno se kr. vlada naproša, da posveti posebno skrb za melioracijo zemljišč in za preskrbo s pitno vodo vardarsko, zetsko in primorsko banovino. II. Konferenca konstatira: 1. da je zaradi splošnega padca cen naš nacionalni dohodek v zadnjem času občutno padel, vsled česar je pol rosna nvoč širokih slojev prebivalstva v občutni ineri oslabljena; 2. da javne dajatve, katere bremene gospodarsko aktivnost, niso zmanjšane v oni meri, v kateri je padel nacionalni dohodek ter se tako na ta način otežuje ustanavljanje novih podjetij; 3. da struktura naše zunanje trgovine izkazuje, da 72% našega uvoza predstavljajo izgotov-ljeni predmeti, katere bi mogli uspešno in po konkurenčnih cenah proizvajati doma. Tako stanje nas vodi v veliko odvisnost od izvozništva, katero si ne moremo želeli nili iz socialnih, niti iz gospodarskih, nili iz kulturnih in niti iz političnih razlogov. Zaradi tega konferenca meni, da je treba krepitvi domačega triišfa posvečati največjo pažnjo ter da je treba na vso moč pomagati domači delavnosti. V to svrho želi konferenca, da .se čimprej oživolvorijo odredbe iz novega načrta zakona o penijetjih glede pomaganja domače delavnosti in javnih nabavah, kakor ludi, da se z vsemi sredstvi olajša ustanavljanje industrij, katere država potrebuje. III. Dalje konsiatira konferenca: da naši konsu-menti neopravičeno ne cenijo domačih produktov ter se jim morajo ti nuditi običajno pod imenom tujih produktov. Zaradi tega je konferenca sklenila, da vse gospodarske zbornico v državi razvijejo akcijo v duhu predloženega načrta v svrho ustvaritve nacionalno orijentirane potrošile mentalitete in lo v zvezi z okrepitvijo domačega tržišča. IV. Konferenca zbornic prosi kr. vlado, da izpre-uieni zakon o prisilni poravnavi izven stečaja v leni smislu, da sc poravnalni odstotek poviša na 60%, da se na ta način preprečijo številne zlo-uporabe s sedanjimi minimalnimi 10',i/ . K IV. umetniški razstavi v Ljubljani Ljubljana. &% Bler. |>os. 91 bi.. 7fv Bler. pos. 81 bi., Celjska pos. 150 d., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 950 d., Kre.l zavod 105 d., Vevče 40 den.. Stavbna 40 den., Kranj. ind. zaklj. 306. Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pap.: 7'< inv pos. 86 s7, agrari 47 den., vojna škoda ar. Kil—404.50 (405.50, 400, 4(^.50, 404), kasa 404—404.50, 6. 404.50 bl„ 7. tftf) bi., 8. 404.50 .len., 10. 405.50—406 (406). 12. 406.50 do 100, 8% Bler. pos. 90.50—90875 (91.50, 91.25), 7'a Bler. pos. ar. 80.75—81, kasa 80.875—81.25 (80.875), 7% |k>3. Drž. hii»ot. b. 81—82, 6% begi. obv. 63—65 (03, 64). — Bančne delnice: Kavna gora 50—60 (60), ILrvaUka 50—60. Kalolička 30— 35, Poljo 53 —55. Kreditna 120—125, Union 165— 167 (165), Jugo 67—67.50 (67), L j. kred. 120 den, Mfijunarodna 68 den.. Obrtna 36 d., Praštediona »50—960, Srbska 191 — 193, Zenulj-ka 188-102. — Industrijske delnice: Nar. šum. 30 d., Gulimanii 115—120. Slaveks 25—30 (25), Slavonija 200 den., Naške 700—900, Danica 05 70, Drava 235—236 (235). tiečerana Osjek 255—265. Nar. ml. 15 bi., Osj. Ijev. 210, Brod. vag. 55—61, Union 55—59 (55), Vevče 120 d.. Isis 10—91 (40), Ragusea 320 den.. Oceania 200 den., Jadr. plov. 520 den.. Trboveljska 258—260 (260. 250. 258) Belgrad. 7% inv, pos. 86—87 (58.000). agrari 10—49.25, vojna škoda 40(5—406.50 (300 kom.), okt. 410—410.50 (1000 kom.), begi obv. 65.50—66 (362.000), 8% Bler. pos. 90.25 d.. 7% Bler. pos. 81.625 (12.000 dol.), 7% pos. Drž. hip. banke 81.125 do 81.50 (7.000 dol.). Notacije dr:, papirjev r inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 79.50-80. Nevv.vork: »% Bler. po*. 89.50—91, 7% Bler. pos. 79.75—80.50, pos. DHB 79-80. Dunaj. Don. sav. jadr. 92.35, \Viener Bank-verein 15, Esconipteges. 152.95, Kuše 17.25. Mun-du« 90.50. Alpinc 16.90, Trboveljska 33.10, Kranj, ind. 40.25. Leykam 2.55, Kima Murany 46.10. Žitni tre Nori Sad. Vse neizpronienjeno. Promet: (>Še-nica 6 vagonov, koruza 10 vagonov, moka 6 vagonov, otrobi 1 vagon. Tendenca: neizpremenjena Sombor. Pšenica: bč. potiska šlep 80 kg 192' .' —197' J, bč. okol. Sombor 87/79 kg 165—170, gbč. 79/80 kg 185—190, sr. slov. 78 kg 160—165. — Koruza: bč. 95—97, bč. junij in ladja Donava 97—99. Tendenca: mirna. Promet: 18% vagonov. Budimpešta. Tendenca: ustaljena. — Promel: omejen. — Pšenica: 14.65—14.73, zaklj. 14.65— 14.67. Koruza: jul. 13.32-13.50, zaldj. 13.30-13.32, avgust 18.60—18.68, zaklj. 13.49-13.51, maj 11.58 do 11.70, zaklj. 11.52-11.54. L.es Na ljubljanski borzi sla bila zaključena 2 vagona oglja. Tendenca jc neizpremenjemo mlačna. Nadalje sta prodana 2 vagona moralov in javor-jevih plohov (6 m3 jav. plohov, 7 m11 polmoralov, 4 m3 desk in 80 m" moralov in polmoralov smreka-jelka), cena za javor 300 Din. za deske in morale 220 Din. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Co., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 20.373 pršutarjev in 2086 špeharjev. - It Jugoslavije jo bilo 3033 prašičev. — Cene: za angleško križane 1.10—1.30, za kmečke 1.05—1.20, za pršutarje 1 do 1.45. Tendenca medla. Cene so v .splošnem padle za 10 do 15 grošev. Okrajne inšpektoric sprejmemo proti mesornumu pavialu Din -4011 in naitpro viziji. Nadalje pod ufn jemo in postu jemo v vaakem okrnili po eno spretno -žensko zaradi daljiieirn poučevanja v strojnem pletenju kot hišni olirl. Ako se poillc znamka za odirovor. pošljemo obsežna mvoili'«. Zniiruuu juaostov. pletaea, Osijtik. Estetska produkcija je v časih jakega razmaha materialističnega elementa vedno hirala, lako tudi danes. Žc nekako v prosvetljenem veku se je ta proces začel in odtlej nismo videli v bistvu nič novega, česar hi zgodovina zapadne umetnosti žc nc bila poprej poznala. Agonija je stopila koncem preteklega veka v akuten stadij z narastom individualizma, ki je umetnost razkosal v drobce in pognal množico kratkoživih — izmov. Ta anarhija jc imela za posledico na eni strani položaj, v katerem se zdi, da je umetnostna sila zapada sploh opešala in sc izčrpala, na drugi strani pa gre za trezno reakcijo golemu senzualizmu stare larpurlartistične umetnosti. Ta reakcija kaže na eni strani še vedno deloma »brez- [ dušno« stremljenje »čiste estetske umetnosti« ] (nova stvarnost), na drugi pa pod vodstvom vzho- j da napreduje nova, prerojena umetnost, ki zopet ' I teži h kolektivnemu in duhovnemu izrazu in se | | stavi v službo duhovnega življenja. Tale zadnja razstava nam da mislili. Strašno redke so postale slikarske razstave. Ljudje se za umetnost skoro ne zarnimajo, denar za umetnine jim ne gre zlepa iz rok, umetniki sami pa ! tudi zadnje čase razmeroma zelo malo producirajo in še v tistem, kar napravijo, ni kdovekaj sile, prepričanosti, enotnosti, notranjega izraza. Značilno je tudi, da imajo zadnji čas razstave bolj »trgovski značaj« in da razvijajo silno reklamo. Podobno je bilo tudi z omenjeno, ki jc poleg kvalitet pokazala v lepi slogi z njo povprečnosti in podpovprečnosti in diletantizem, hoteč tako trgovski nuditi za vsak poseben okus in vsakojake plačilne zmožnosti kaj blaga. Starejši mojstri impresionizma razen Vesela sc razstave niso udeležili in je tako imela razstava pretežno »poimpresionistični« značai Ta »poimpresionizem« vsebuje ogromno različnih elementov. od poznega impresionističnega naturalizma, do plastičnih kompozicij »nove stvarnosti-. Duhovni element si še ni napravil poti, tupatani ga čutiš v embrionalni obliki. Osebni individu-alizem, ki je Evropo socialno uničil, oni »quol capita, tot sententiae«, gleda tudi iz strašne neenotnosti in notranje razkosanosli umetnosti na tej rp:stavi. Kopa ljudi se trudi impresionizmu izvabiti novih strani bodisi po cezanusko, matis-sovsko, vlaminckovsko, utrillovsko, drugi ustvarjajo gole očesne dekoracije in kompozicionalni formalizem v smislu zagrebške, laške, češke, nemške šole, tretji študirajo plastiko, vsem pa je skupno samo eno: vsak kriči, da jc tu, da jc individuj, drugačen kakor drugi, često je podpis na sliki bolj povdarjen kakor glavni predmet slike. Kaj resnično novega, česar bi povojna Evropa nc bila videla, ni pokazal nihče in o »slovenskem« značaju te take umetnosti nc moremo govoriti. Kako pač tudi, saj nihče toliko ne črpa iz sebe in iz obdajajočega življenja, kakor pa iz «>rogramatike raznih Inozemskih, v revijah razglašenih struj. Malo je tako neslovenskih in tako — oprostite — notranje plitvih in brezizraznih umetnostnih razstav, kakor je bila ta. Bog, da bi mladi ljudje enkrat začeli misliti z lastnimi možgani in bistro pogledali vase in v svet in ustvarili delo, ki bi sodobnosti socialno kaj koristilo, doprineslo k reševanju sodobne notranje problematike, da bi umetnost zopet zadobila nazaj nekaj svoje antične in nrednjcveike duhovne vodilnosti, da bi postala duhovno gibalo in svečeništvo, in nehala biti takile — pisano oblečeni nekaj, ki za denar zabava in draži otopele čute in prazno dušo našega za-padnjaka! Naj nc bo zamere za lo besedo. Vsaki stvari na svactu je mogoče oporekati, tem besedam je oporekati celo lahko. Da bi krilikar svobodnemu umetniku diktiral, kaj in kako naj slika? Kje pa je potem ona »umetniška svoboda«? Je že res, toda naj bi pa človek kupoval za drag denar, krajine, tihožitja, pa akte, ki našemu današnjemu življenju ničesar ne značijo in nc povedo in mu ne koristijo? Spričo važnosti reševanja sodobnih duhovnih problemov je vse to povsem brezpomembno igračkanje z barvami, linijami in formami. Zdi sc mi, kakor bi si bila živo življenje pa umetnik danes rekla: nasvidenje — in bla eden levo, drugi desno. Kajti, če gledam to razstavo z očmi sodobne svetovnonazorne problematike, najdem v njej komaj — nekega duhovnega elementa. Parkrat udari iz množice kakor maihen dixovski ali grossovski nastanek, ali vsaj karikatura... toda le parkrat. Vse ostalo s povdarkom in ponosom povdarja brezdušje in plitvo ičudno senzacijo . .. Katalog je kazal 231 slik in kipov ter risb in grafik od okroglo 40 avtorjev. Od starih znancev s prešnjih razstav so zastopani Globočnik, Gaspari, Justin, Kos, Kralja. Maleš, Pirnat, Pregljeva, Sajevic, Smrekar, H, in S. Šantel, Skodlar, oba Subica in Vavpotiča, Zajec, Zupan in Zupan-čeva. Med novimi in manj znanimi imeni pa srečamo Debelakovo, Deržaja. Gaggerna, Gorjupa, Goršeta, Jiraka, Kokolja, Koširja, Pulcanija, Ro-bičevo, Sirka, Ščuko in \Vamboldt-Imstadtovo. Cudermana pa Napotnika, ki sta v katalogu, na razstavi zastopanih nisem našel, Čc izpustim manj resna diletantska dela — dasi je med temi mnogo boljšega, kakor pa o,bc-šajo v svojih stanovanjih naši denarni mogotci — naj se splošno dotaknem nekaj vidnejših avtorjev in del. Globočnik je razstavil samo olje. Ob vodi. Pri mladih, ki jim gre za »čisto umetnost; sc čuti nekaj, kakor bi jim manjkalo snovi ali kaj. Par mično barvanih figuric s pikantnimi konturami in efektnimi pozami, ki se čutom vtisnejo, intere- santna kompozicija — če jc vse to še lako talentirano narejeno, našemu življenju ne znači več kakor gola dekoracija. — Gorjup jc homo novus in kaže neko italijansko ali tudi francosko noto. Krajine, tihožitja, aktne kompozicije monumen-talne, ostro obrisane ploskve, originalni barvni akordi v neki medli ubranosti. Nič novega. — Goric jc talentiran kipar. V Legendi kaže Me-štrovičev vpliv, v ostalih delih se osamosvaja ali bliža češko-nemški šoli. Magajnov portret, Paglavec, Kosec, so talentirane stvari v smislu nove stvarnosti, efekten blisk je Kocjančičeva karikatura. Čc se bo v življenju in s seboj znašel, dobimo v njem nemara dobrega kiparja. — Justin ima virtuozno lesorezno tehniko pa malo vsebine. — Ivan Kos je pokazal lepe krajinske akvarele — France Kralj je topot po daljšem odmoru nekaj več razstavil. Tisti France, ki je ustvaril svoj poseben fiziognomski tip io rabil človeško figuro samo kot hieroglif v svojem nekdanjem literarnem ekspresionizmu, si tu ni več podoben. Nc v oblikovanju figur, ne prostora, ne kompozicije, ne v koloritu in pojmovanju barve. Za tisti plitvi zunanji, originalni individualizem mu ne gre več. Komaj Sv. Anton še ima nekaj tega, ostale slike so nove. France sc je približal predmetu z ojstrino očesa znanstvenika, dasi ni naturalist, nego goji rahlo duhovno noto. Rodbinski portreti otrok kažejo tako subtilno proniknenje v otroški obraz in njega psiho, da sličijo skoro karikaturam. V Nemčiji goji neke sorodne težnje Dixova šola. Ta realistični stil z močnim vpoštevanjem duševnosti je pripravno orodnje za nova umetnostna stremljenja po duhovnem efektu. Le zakaj gre ta razvoj v duhovno smer lako počasi, da so tako mukoma trga umetnik od čutnosti in zunanjosti, korak za korakom, kakor bi nikakor šc ne bil na jasnem, kain in kako in zakaj? Kralj je močan, toda zdi se, da jc cclo on nekako izgubil nit in se več nc znajde. — Tone je razstavil portret svoje gospe, ki je prav dobra kompozicija in vsebinski izredno topla stvar, ravno nasprotno od Salome, kjer jc glavna oseba žalibog — stopnjišče. Te slike pri vseh njenih vrlinah v detajlu ni mogoče zelo pohvaliti ali spričo Tonetovih kompozicionalnih zmožnosti razumeti. Zakaj pa takšne luknje v sestavu? Zakaj bi pa Tone ne hotel otresti se tiste, /e preživele se kraljevske fiziognomike in tipike in zveriže-nosti? Kakor je bil ta način dobro orodje ekspresionizmu in njegovemu izrazu, tako postaja za la ali oni okus danes že prazna zunanja manira in bi Tonetov lirizem lahko živel tudi v manj mani-ri ran ili figurah in tudi manj maniriranein koloritu. — Maleš je stari, samsvoj kakor je bil, dekorativen, kakor je bil, razvoja pri njem ne opažam, dasi hi njegov risarski naturel baš sodobnim stremljenjem lahko izredno dobro služil. Kaj se jc kot umetni]; zapustil? Upajmo, da šc nc! — Pirnat je razstavil nekaj manjših risb in barvastih kredorisb. Figuralne kompozicije, neke vrste kon-trapunktični formalizem. Od njega bi na tej razstavi kaj več pričakoval. Upaimo, da nas ne bo razočaral. — Mira Pregljeva se posveča figuralni kompoziciji in religiozni historiji. Nekakšnemu baroku se je približala v kompoziciji, dasi so ji figure vitke in poduhovljcnc. Kristusa polagajo v grob je slika, ki je spoštovanja vredna. Za žensko ima Pregljeva izredno korajžo, dobršno porcijo samostojnosti in duha. Ta slika je bila poleg Tonetove Salome menda edmi verski moliv na vsej razstavi ,,. — Beno Puteani je razstavil za naše razmere pravo redkost; Schercnschnitt (naj skuje kdo za to besedo pošten kranjski izrazi). Pri Ncm-cih in Francozih jc la tehnika dekorativne obiti zelo razvita, pri nas sc pa menda nihče drugi ne peca z njo. Puteani hoče šc kaj več kakor golih dekorativnih silhuet. Kombinira z raznobarvnimi papirji in kaže umetniški okus. Ljubitelji te stroke naj bodo s tem opozorjeni nanj. — Kipar Sajcvic je stvaren človek, ki mu je naturalistična podobnost še menda vse, da le nc bi bil tako akade-mično hladen. Sicer so njegovi portreti Zupana Lajovica in dr. solidno delo. — Albert Sirk je talentiran kolorist, ki ima žarke barve, ki kakor da gore s platna in st na steno stanovanja gotovo poživljajoče podajo. Dosti več sc na podlagi teh petih razstavljenih reči ne da reči. V sliki Pri belem galebu, srečam znan motiv, pa nič kompozicije. — Hinko Smrekar je eden redkih ljudi, ki si ostanejo vse življenje zvesti. Na zunaj zglcdajo vase zakrknjeni idealisti, ki vedno nosijo seboj bič za socialno lumparijo, laž, hinavsčino in bedarijo. So karikaturisti, često pa ubero liričen, pravljičen ton. Ivan Cankar pa Tratnik sta mu v tem podobna. Zal, da formalno in tehnično Smrekar m več stari... —Šubičevi in Vavpotičevi potreti nimajo impresionistične note, dasi še vedno gleda i/. njih stari kolorist iz prejnjih časov. Ostro obrisan naturalizem v smislu nove stvarnosti, neprisiljena kompozicija, gol izrezek iz narave, brez poze. — Zupan je ostal zve:,t svojim rdečim brezam in spiralam in komponirani krajini v akvarelni tehniki. — Zupančcva jc pokazala nekaj efektnih cvetličnih tihožitij. S. V. Stoj iri čitaj! U nstrciljivosti - lorej popolnoma zastonj - Vam dam V| kr' ki0r£1-podrobne informaeil. glade na acdiijih i tiri ti stvari: £je marote dobili ,uln" "onia*., ahir-bo za pismena dela. kje so moreta zastonj na Iti i obli kanosne domaČo obrti, ali Ce ,e telite biv ti s prodajo iiekepa zelo dobro idofoga predmeta proti primernemu meseSnemu pavšalu, o/.lr.ato event.lellte nrevzeti r„l^rnil,,nZr.0P/lV0J"k° ve,'ike »■'•«•«« tvrdke. PišTti' mi iu priloiite znamko za odirovor. Oskar Lusliir rav-nalelj. Oeijek, Kreimina ul. rs* Globoko užaloščeni javljamo tužno vest, da je danes umrl naš iskreno ljubljeni j soprog, dobri tatek, sin in brat Dorče Rovan uradnik Trboveljske premogokopne družbe Na njegovi poslednji poti ga spremimo v četrtek, dne 25. junija ob pol 6 popoldne izpred mrtvaške veže Državne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. junija 1931. Ema Rovan, roj. Gorjup, žena — Joško in Anica, otroka. Josipina Rovan, mati — Zora Bcrlot, sestra. Mestni pogrebni zavod t Ljubljani. Ljubljana J v dneh meksikajnarjev Žična železnica na najvišji vrh TaSre Senator de Mon/.ic, ki bo po vsej priliki imenovan za bodočega francoskega po-danika v Moskvi. Požar na pctrolejskih tankih v norfoi ški I u k i. Slika je napravljena z letalu. Med najkrasnejše gore v Evropi spadajo Visoke Tatre. Zelo so divje in nepristopne. Zato nameravajo sedaj zgraditi na najvišji vrh — Lomniški ščit (2600 ni) — žično železnico in tako pospešiti tujski promet. Železnica se bo dvigala iz kopališča Tatranska I/om-nica; dolga bo 10 km in se bo vzpenjala na najvišji vrh Lomniški ščit. Imela ho dva voza, v katerih vsakem bo prostora za 40 oseb; brzina bo znašala 3 metre na sekundo. Vzpon bo razdeljen na Iri etape, da ne bo prestrm. Pri gradnji bodo pazili, da ne pokvarijo pri-n dne lepote gora. Stroški so proračnnjeni na 14 milij' nov Kč in jih bodo pokrila čehoslo-vaška ministrstva za železnice, trgovino narodno hrambo in pa centralna uprava državnih kopališč. Ce se bo ta železnica obnesla, bodo zgradili podobne železnice ludi na ostale tatranske vrhove. Angleška eleganca na kralj, dirkah v Ascotu. Ze večkrat smo v zadnjem času imenovali mehikanskega stotnika Franca Kaste-, lica, čtegar zapiske imamo v rokah. Ta zanimivi mož se je rodil leta 1824. v Zubini, župnija Št. Vid pri Zatičini. Spodnjo gimnazijo je dovršil v Novem mestu, zgornjo v Ljubljani. Potem je poizkušal tod in tam, študiral na Duuaui. slednjič pa vstopil v avstrijsko arma- Franjo Kastelic. c. iu kr. stotnik \ lueksikaj-nar.ski uniformi. do. Da tudi tu ni bil povsem zadovoljen, priča dejstvo, da je kot avstrijski nadporočnik vstopil v prostovoljski zbor, ki so ga 1. 1864. nabirali za novoizvoljenega mehikanskega cesarja Maksa — avstrijskega nadvojvodo in brata tedanjega cesarja Franca Jožefa. Kako se mu je godilo na potu v Mehiko in v Mehiki sami, smo že rndnjič objavili. Danes pa podajamo čitateljem njegov opis tedanjih razmer in dogodkov v Ljubljani. Stotnik Kastelic piše: »lepega dne sem prejel naslednje pismo: ►Velecenjeni gospod nadporočnik! Pooblaščen po gosp generalnem majorju pl. Ujeyskeni se počaščujem obvestiti Vas, da ni nobene ovire več /a Vaš vstop — v sedanjem Vašem činu — v prostovoljno vojsko, namenjeno v Mehiko. Čutim se pa tudi dolžnega, opozoriti Vas. da mora dobro prevdariti svoje telesne moči vsak, ki se hoče pridružiti temu podjetju, če bo mogel prenašati vse težave in podnebne neugi dnosti, katere čakajo imenovani /.bor. Obenem naj omenim, da ne sme nihče računati na denar /a obleko in orožje, ker bodo sredstva komaj zadoščala /a najnujnejše potrebščine. Slednjič Vn smoram opozoriti na zadnji odstavek čl. 24. pogojev za prostovoljni res. mehiknnski kor. Kdor ga izpreuledn, se more zaplesti v največje neprijetnosti. Na Dunaju, dne 3. julija 1864. Vam vdani Thun, polkovnik.« Oh, kako sem se vendar srečnega čutil, kolikokrat sem prebral to pismo, saj mi je bila dana prilika, da vidim in občudujem daljno ameriško zemljo z njenim lnigastvom. Kako težko sem čakal uradnega dovoljenju za izstop iz avstrijske vojske, ki mi je došlo v roke že deset dni na to, to je dne 17. avgusta. Nemudoma sem odrinil iz Novega Sada v Ljubljano, zbirališče prostovoljcev za Mehiko, kamor sem dospel že 28. dan tistega meseca. V Ljubljani je bilo že prnv živahno; našel sem tu grofa Frana Thuna. našega poveljnika. do 50 častnikov in poldrugi tisoč nabranih vojakov. To je bila po obleki zelo pisana družba. Zastopani so bili razni avstrijski peš-polki, topničarji, lovci, pionirji, ženisti, hu-zarji. ulanci — med konjiki je bilo mnogo plemiče''* — vojaški zdravniki: nekateri so bili že v novi komi uniformi: lovci so imeli siv-kaste klobuke s peresi, modro bluzo, široke rdeče hlače in visoke, drobno nabrane škornje (»meksikajnarje«). Ker še niso bile vse uniforme dovršene, so vojak i v Ljubljani nosili obleko iz dvonitnika (»cvilha«), namesto plašče v pa koče, ki so imeli v sredi luknjo, da se je glava skozi vtikala. Med prostovoljci so bili zastopani vsi avstrijski narodi; posebno veliko je bilo Kranjcev, najbrže zato, ker so bili nabori v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja stanovanj so premestili večje oddelke v Kamnik, na Vrhniko ler v Zatičino. Jaz — med častniki sem bil edini Kranjec — sem bil s svojim oddelkom od 24. sept. do 1. nov. nameščen v Kamniku, kjer sem se posebno dobro imel. Ko smo se vračali v Ljubljano, nas je spremljalo več Kamničanov do Mengša. Povsod, kamor so se prikazali mehiški prostovoljci, ie bilo veselo in glasno. Pa saj ni čudo, naši vojaki so bili večinoma lahkomiselni, inteligentni, iz dobrih rodovin, pa žalibog z izgubljeno eksistenco, ki so jo ho-loli v Mehiki nanovo pridobiti; zakaj vsakemu prostovoljcu je bilo obljubljeno, da dobi po dosluženih šestih letih rodovitno zemljišče. najmanj 12 oralov, ki je bilo še enkrat toliko vredno kakor v Avstriji. Vsak dan so imeli vojaki šolo ali vaje v tnkoimenovani sladkorni tovarni na Poljanah. Napredovali so hitro, ker je bilo najmanj dve tretjini bivših vojakov in mnogo nekdanjih avstrijskih častnikov. Dohajali so nabrani vojaki od blizu in daleč, > d vseli strani, kar je povzročilo v Ljubljani veliko živahnost in mnogo prometa. Več malih gostilničarjev in obrtnikov si je močno opomoglo, posebno čevljarji so obogateli, saj so se neka-'eri častniki preskrbeli z obutvijo za šest let, lo je bila pogojena doba /a službovanje v Mehiki. Korna blagajna je v približno devetih mesecih izplačala okroglo poldrag milijon goldinarjev. Koliko se je pa potrošilo privatnega denarja; nekateri častniki so bili bogati, tudi med vojaki, posebno inozemci, je bilo najti imovitih. Vse je tako hitro živelo, kakor da ima kmalu nriti s^dnii dan Ta «;cer Palača princa Albrehta v Berlinu, kjer bodo stanovali angleški ministri, ko vrnejo obisk za Chequers. baloni; bila je nepopisna, iz srca prihajajoča svečanost, ki je dosegla vrhunec na kolodvoru ob odhodu o polnoči. Na tisoče ljudi nam je molilo roke k slovesu in ravno toliko »živio« nam je donelo na ušesa. Vse je bilo gi-njeno. Mene so spremili součenec profesor Lesar, tovariša Tone in Jože Karinger, kavarna r Gnezda in najboljši prijatelj in součenec Primož Uemec, župnik v Škof ji Loki, Sedaj so vsi že na drugem svetu. Slava njihovemu spominu! Dne 12. decembra ob 8 zjutraj smo dospeli v Trst in s kole ;ivora odkorakali naravnost na parnik >Veracruz« francoske družbe Transatlantique. Sznatdlsjvo uredništvo Kje in kako dobiti dober roman za dnevnik, to je zelo pereče vprašanje vsakega uredništva. Pisatelju je treba plačati honorar, toda kdo bi vedel v naprej, če bo spis čitateljem ugajal. Če je roman umetnostno na višku, potem je gotovo, da se bo zdel trem četrtinam čitateljev dolgočasen; če je pa senza-cionelna pisarija, ki bralce vleče, je treba šteti težke denarce. a kritika psuje nad slabim okusom uredništva. Iz teh in takih stisk si je nedavno izmislilo neko francosko uredništvo imeniten izhod, ki bi si ga smelo dati patentirati. Ta dnevnik prinaša že leto in dan stara mojstrska dela drugo za drugim. Izvirnike in že objavljene prevode. Tako mu ni treba šteti niti pare honorarja. Uredništvo si je dejalo: Kdor je ta dola že bral ali jih ima v svo.ii knjižnici. Stribrny. bivši čcškoslov. železniški minister, proti kafcreniu vodi poseben odsek praškega parlamenta preiskavo zaradi obsežne korupcije. Stribrnv-ju očitajo, da jc nu škodo države brezobzirno gr. bil z ise in svoje prijatelje. Se«e/ni tečaj ne dobi obiska? šola za državne voditelje, ki jo je \ Milnchcnu ustanovila narodnosocialnu stranka. ni prišel, pač pa zaželjeni čas. da odrinemo v daljno novo domovino. Iz Trsta se je od 10. novembra 1864 do 20. marca 186") odpeljalo na sedmih ladjah 6883 podčastnikov in vojakov in 215 častnikov. V teku organizacije je 1 častnik prestopil nazaj v avstrijsko vojsko, 5 jih je moralo šaržo kvitirati. 1 častnik in SO vojakov je umrlo; zaradi bolehnosti in telesnih slabosti j ebilo cdpuščenih 108. zaradi rodbinskih razmer 44, zaradi nepoboljšljivosti so jih izključili iz kora 81 in neujetih begunov je bilo 51. Jaz sem odrinil iz Ljubljane dne 11. dec. 1864 ponoči; bilo nas je skupaj 006. Korakali smo od Pongratzeve vojašnice na Spodnjih Poljanah po mestu do južnega kolodvora; spremljala nas je vojaška godba in neštete množice, da se je vse trlo. Svetili so nam z Podmurnik »Nautilus« je dospel na Irsko, kjer bo dal NVilkins izvršiti potrebne poprave. Mnogi strokovnjaki so mnenja, da 'Nautilus ni sposoben /a potovanje na severni tečaj; vendar hoče VVilkins nadaljevati pot proti severu. — I)r. Eckener pa je po zadnjih vesteh že odločil, dn »Zeppelin« ne odpotuje na severni tečaj, ker je bil njegov namen ilak samo ta, dn se tam sreča z »Nauti-lonK. Nizozemska kraljica Viljemina, ki je o priliki svojega obiska v Parizu posetila kolonialno razstavo. Po razstavi jo je vodil maršal l.ventev (desno), bivši generalni re/ident v Maroku. bo imel poseben užitek, ko jih bo ponovno bral v obliki majhnih deležev; kdor je pa lako neizobražen, da jih še niti slišal ni, bo imel priložnost, da vrzel v svoji izobrazbi izpolni in se z navdušeno hvalo izkaže kot mož. ki ima okus. Tnko je list v teku enega leta objavil Apulijevega Zlatega osla , Cervan-tesovega »Don Qnicholtea , Ooethejevegu »Wertlierja« itd. Nekdo pripominja: Za bodočnost se odpirajo vabljive možnosti. Dobrih knjig je vsaj za pol stoletja in poteni bo človeštvo morda slednjič zrelo, da zopet enkrat čita sveto pismo. topot v obliki časniškegn podlistka. Seveda bi moral dnevnik, ki bi to storil — nedvomno bi bil to izvrsten lisi s pomembnimi sotrudniki — izpremeniti svoje ime in se imenovati: »Nova Doba