UCEUSNI, PONEDELJEK, 23. JUNIJI 1958 V skupno grebniao im Tjeniišiu so danes prenesli posmrtne ostanke 3300 padlih borcev na Sutjeski, med njimi posmrtne ostanke podpred-ssdnika izvršnega odbora AVNOJ Murije Pozderaca, člana AVNOJ dr. Birne Miloševiča in književnika Ivana Gorana-Kovačiča Pag HammarskJoM-? Kaira Sinoči se je generalni sekretar OZN sestal s predsednikom Naserjem m s poveljnikon* set OSI na Srednjem vzhodu generalom Burnsom — Opozorilo vlade ZAH na nevamosi mje intervencije v Libanonu Tjentišie, 22 junija (Tanjug) Danes dopoldne ob 10. uxj so pokopali v skupino grobnico nad Tjentištem posmrtne ostanke borcev, ki so padli v borbah na ozemlju Bosne in Hercegovine, Črne gore, San-čžafka in Sutjeske med 15. majem in 15. junijem 1343. leta. V skupno grobnico je bilo do- Dek iisgadie In obiski LONDON’ — Jugoslovanska kmetijska delegacija, ki. je bila nek?] dnj na Škotskem, je slnc-ci prispela v London, kjer bo pred vrnitvijo v Jugoslavijo obiskala še nekatere ustanove in imela zaključne razgovore v britanskem kmetijskem ministrstvu. Jutri S; bo delegacija, ki j-o vod'. č’an zveznega izvršnega sveta Slavko Komar, ogledala kmetijsko poskusno postajo blizu Londona. popoldne bo obiskala sedež nacionalne unije farmarjev. slej prenesenih ih pokopanih 3300 borcev in voditeljev iz vseh 16 brigad in centralne bolnišnice, ki so bile v sestavu glavne operativne skupine Vrhovnega štaba HOV in POJ med peto ofenzivo. Grobnico nad Tjentištem je zgradil odbor za urejevanje zgodovinskih krajev ob proslavi 15-let-nice borb na Sutjeski. Med borci, ki so bdi danes pokopani v skupni grobnici, so posmrtni! ostanki podpredsednika izvršnega odbora AVNOJ Nurije Pozderaca, prav tako pa so v skupno grobnico pokopali posmrtne ostanke člana AVNOJ dr. Sime Miloševiča fn književnika Ivana Gorana Kovačiča. Pokopu posmrtnih ostankov borcev, k>i so padb; v bitk?! na Sutjeski, so prisostvovali člani Zveze borcev m drugih družbenih organizacij iz okrajev Gorazde, Sarajevo in Mostar, starešine vojaške komande ODPOVED DELOVNIH ODNOSOV Beograd, 22. jun. (Tanjug). Na sej; oddelka za upravne spore Zveznega vrhovnega sodišča je biio sprejeto mnenje, da se delavcem in uslužbencem gospodarskih organizacij, ki so na bolezenskem dopustu ne more oopovedati delovni odnos niti tedaj, če je gospodarska organizacija v likvidaciji. Delovni odnos delavca in uslužbenca gospodarske organizacije. Pa tudi tistih, ki so na bolezenskem dopustu, preneha šele tedaj, ko bo po zaključen. likvidaciji gospodarska organizacija črtana iz registra gospodarskih organizacij. V obrazložitvi se poudarja, ca se po odredbah člena 19 Uredbe o ustanovitvi in prenehanju delovnega odnosa, de-lavcu oziroma uslužbencu gospodarske organizacije ne more odpovedati delovni odnos v času bolezni, ki traja ali se zanjo predvideva, da bo trajala več kot sedem dni, a manj kot eno leto. V praksi Sveta za upravne spore je prišlo do različnih mnenj o tem, če se prepoved odpovedi delovnega »Sutjeska«, ki opravlja dela na Tjentlštu, člana družine dr. Sime Miloševiča — dr. Olga Miloševič in dr. Djuro Miloševič ter sin in hčerka podpredsednika iz vrš. odbora AVNOJ Nurije Pozderaca. Od posmrtnih ostankov se je poslovil pred grobnico sekretar Glavnega odbora Zveze borcev Bosne in Hercegovine Nemanja Vlatkovič. Na skupno grobni- . co so položili venec okrajnega odbora Zveze borcev Gorazde in mnogo cvetja. KAIRO, 22. Jun. (Reuter). Generalni sekretar organizacije Združenih narodov Dag Hammarskjold je z letalom prispel iz Jeruzalema v Kairo. Nocoj se je v Kairu sestal s predsednikom ZAR Gamalom Naserjem in s poveljnikom oboroženih sil OZN na Srednjem vzhodu generalom Burnsom. Domnevajo, da se bosta Hammarskjold in Naser med drugim pogovarjala o libanonski krizi in o mednarodnih policijskih silah OZN na področju Gaze. Hammarskjold se namerava vrniti v Bejrut v ponedeljek ali v torek, ter bo imel še zadnji razgovor z opazovalci OZN, preden se bo v sredo vrnil v New STork. Sinoči se je generalni sekre- marsfcjoeld je prispel v Jeru-tar OZN v Jeruzalemu sestal zalem iz Amana, kjer se je bil z izraelskim ministrskim pred- sestal s kraljem Huseinom in sednikom Ben Gurionom. V s predsednikom jordanske vla-obveščenih krogih se je zve- de Rifajem. delo da sta se Hamniarskjoeld Združena arabska republika in Ben Gurion pogovarjala tu- je sinoči opozorila vse diplo-d,- o izraeIsko-j ordanskem _spo- matske predstavnike v Kar.ru ru zaradi gore Sc opus. Ham- na nevarnost kakršne koli tuje Z&FLET OBBOG CIPE Ji Načrt w spodnjem domn V četrtek bo britanski parlament razpravljal o vladnem predlogu — Grški uslužbenci NITO se vračajo v Smirno odnosa uporablja tudi tedaj, če je v gospodarski organizaciji sprožen postopek likvidacije. V uredbi o prenehanju podjetij in delavnic je odrejeno, kakšne pravice in obveznosti nastanejo za gospodarsko organizacijo od časa, ko je sprožen likvidacijski postopek. V tej uredbi so izdane tudi posebne odredbe o tem, kako in v kakšni meri likvidacija vpliva na pravice in dolžnosti delavcev in uslužbencev. Tako se v členu 14 in 52 omejuje pravica direktorja in drugih voditeljev, da odpovedo delovni odnos. Odreja se način, kako bodo plačani delavci in uslužbenci gospodarske organizacije med trajanjem likvidacijskega postopka. V členu 53 so odredbe, po katerih se člani delavskega sveta in upravnega odbora, direktor in drugi voditelji podjetja v likvidaciji ne morejo za določeno dobo po zaključeni likvidaciji voliti v organe delavskega samoupravljanja in postavljati na vodilna mesta v drugih gospodarskih organizacijah. LONDON, 22. jun. (Reuter). Britanski parlament bo y četrtek razpravljal o novem načrtu britanske vlade za reši-tev ciprskega vprašanja-- Debata bo trajala vsega en dan. Komentatorji so mnenja, da bo vladin načrt sprejet že zato, ker ima konservativna vlada v parlamentu večino, da pa bo razprava v spodnjem domu kljub temu zelo zanimiva, ker bodo laburisti vladni načrt napadli. ponovili incidenti, kakršni so bili zadnje dni ob prehodu vlakov iz Grčije v Turčijo. V atenskem sporočilu je rečeno, d so nekateri turški državljani napadali s kamenjem grške vagone, zaradi česar je bil huje ranjen nek grški državljan. intervencije v Libanonu. Vlada ZAR jma sedanj o krizo v Libanonu za notranjo zadevo te države. Opazovalci v Kairu pripominjajo, da se to opozorilo nanaša na poročii a, po katerih bi ZDA utegnile poslati svoje vojaške enote v Libanon, da bi podprle Chamounovo vlado. Na drugi' strani pa tu opozarjajo tudi na prihod Hammar-skjoelda, ki se bo z Naserjem posvetoval predvsem o libanonski krizi. Opazovalci izražajo mnenje, da je vlada ZAR pripravljena podpreti Ham-marskjoeldovo poslanstvo, ker meni, da je poslanstvo v danem položaju edina pot za rešitev krize. Današnji londonski »Obser- Slovssnost v Cerkljah Cerklje, 22. junija. — Ob lOCl-letnici rojstva gledališkega umetnika Ignacija Borštnika je danes dopoldne KUD »Davorin Jenko« kljub neugodnemu vremenu pripravilo pred njegovo rojstno hišo prisrčno svečanost, na kateri je o življenju in delu pokojnika govorili nestor slovenskih gledaliških umetnikov Hinko Nučič. Zvečer so uprizorili v režiji Jožeta Zupana domači amaterji dramo Ivana Cankarja »Kralj na Betajnovi«. Kot znano, je včeraj ciprska vlada s posebno noto odgovorila odklonilno na britanski načrt za Ciper. Današnji vladni list »Katimerini" podpira Makariosov predlog za ustanavljanje samoupravljanja na Cipru, s tem, da bi bilo prehodno obdobje mednarodno garantirano. Po mnenju lista pa bi se morali pogajati o tem Britanci samo s Ciprčani. List prav tako trdi, da bi morali pri samoupravljanju na Cipru paziti na to, da bi bili ciprski Grki in Turki v ciprski skupščini sorazmerno zastopani. Pričakujejo, da bodo predstavniki azijsko-af riške skupine v OZN v sredo razpravljali o ciprskem vprašanju, čeprav je sestanek namenjen predvsem poročilu pododbora za Alžir, Predstavnika Grčije in Turčije v OZN pa sta poslala pismi predsedniku Varnostnega sveta, v katerih sta opisala nedavne spopade na Cipru- Po mnenju opazovalcev je malo verjetno, da bi ena ali druga stran zahtevala razpravo o Cipru v Varnostnem svetu OZN. Sinoči se je vrnila iz Aten v Smirno druga skupina Grkov, civilnih uslužbencev štaba Atlantskega pakta za jugovzhodno Evropo, ki so jih 14. junija evakuirali jz Smirne. V uradnih grških krogih pravijo, da je prejšnji teden zapustilo Smirno približno 200 grških uslužbencev s svojimi družinami. Grška vlada je včeraj obvestila vlado v Ankari, da bo ustavila železniški promet med obema državama, če se bodo TE L E GRUM! RABAT — Maroška vlada je sinoči sporočila, da bo reorganizirala maroško državno upravo, da bi odstranila »zadnje sledi za bivšim španskim Marokom«. RIO DE JANEIRO — V Riu de Janeiru se bodo danes sestali predstavniki Japonske, Italije, Zahodne Nemčije in ZDA, ki se bodo v prisotnosti predstavnikov vseh južnoameriških dr- žav posvetovali o investiranju tujega kapitala v nerazvite države. RIM — Osebje italijanske letalske družbe Al Italla je napovedalo stavko zaradi prenizkih plač. SANTIAGO — Čilsko zunanje ministrstvo je uradno sporočilo, da bo predsednik zahodnonemškega Bundestaga Gersten-meler 10. julija prispel na obisk v Cile. BUDIMPEŠTA — Jutri bo odpotovala v Bolgarijo madžarska državno-partijska delegacija, v kateri bosta tudi Janos Kadar in KaroIy Kis. CAMBRIDGE —Smithsonov astrotizičn; laboratorij je sporočil, da bo tretji ameriški umetni satelit konec prihodnjega tedna prišel v zemljino ozračje in zgorel. ver« energlično napada morebitno angloamerišKo (Intervencijo v Libanonu, poudarjajoč, da bi intervencija v sedanjem trenutku pomenila prav takšno katastrofo kot sueška afera pred dvema letoma. List je mnenja, da Britaniji in ZDA ne bi bi.lo preveč tetko najti zakonitega opravičila za intervencijo v Libanonu, da bi podprle vlado predsednika Cha-mouna, da pa s tem ne bi zagotovile notranjega miru in bi onemogočale reuatUvno zatišje, v katerem bi lahko dosegli kompromis. Po mnenju »Observerja« bi bilo bolje, če bi libanonski problem prepustili1; generalnemu sekretarju OZN in njegovim funkcionarjem. Po mnenju lista bi Velika Britanija in ZDA najbolje doseg ie svoj namen, če bi se na Srednjem vzhodu zvedelo, da ne nameravata intervenirati in da od vlade Z Ar ne pričakujeta nič , drugega kot strogo nevtralnost. Poslaništvo Združene arabske republike v Bonnu je včeraj objavilo izjavo, da bo ZAR poslala v Libanon prostovoljce, če bf libanonsko ljudstvo zahtevalo pomoč od arabskih držav. V Bejrutu sta bili včeraj dve močni eksploziji in sicer v bližini predsedstva republike in v bližihi rezidence zunanjega ministra Malika. Libanonska vlada je tudi uvedla cenzuro za vse tuje dopisnike. Po seji libanonske vlade, ki je bila včeraj popoldne, ,ie libanonski minister za informacije izjavil, da se je Hamrnar-skjoeid »prepriča) o vmešavanju Združene arabske republike v notranje zadeve Libano-na« in -o »utemeljenosti liba-nonsikih protestov«. Posfoeilo s »f rosite« Peking, 22. junija (Reuter). V Pekingu so uradno sporočili, da so v ofenzivi proti »štirim ziom«, ki se je začela letos pozimi, zavedni državljani pobili milijardo in 160 milijonov podgan, na milijarde vrabcev, 53.832 ton muh in 5714 ton komarjev. Besedni dvoboj med ZAR in ZDA OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA DAMASK, 22. junija. (Po telefonu.) Glavni urednik egiptovskega lista »Al Ahram- Hammad Husaneln Heikal, ki velja za Naserjevega zaupnika in ki navadno v svojih ko-mentarjih izraža mnenje palače Kubbeh, je te dni napisal dva večja članka o ameriški politiki do Egipta in o Libanonu, v katerih — zelo nenavadna praksa — navaja dobesedno neki razgovor med Naserjem in ameriškim veleposlanikom v ZAR Reymondom Harejem o Libanonu. Očiten namen je, da razkrije razvoj dogodkov in odstrani vsak dvom o stališču ZAR in Naserja osebno. JEZERSKO, 22. junija. — Sinoči so Jezerjani s slovesnostjo pred spomenikom padlih za svobodo in žrtev fašističnega nasilja praznovali svoj krajevni praznik v spomin na 19. junij 1944. leta. ko so številnf domačini začeli množično odhajati v partizane. Po prihodu pionirske in partizanskih patrulj, k; so položile vence pred spomenik, je o težkih časih med NOB govora prvoborec tega kraja Ludvik Vir-nfk. Ob zaključku svečanosti je moški pevski zbor zapel ža-iostinko »Kot žrtve sle padli«, nakar so navzoči počastili spomin padlih z enominutnim molkom. — Na sliki: Pogled M Jezerske okolico. Najnoveiš-e, kar izhaja iz objavljenih razgovorov Naser -Hare, je, da je egiptovski predsednik 20. maja med razgovorom z veleposlanikom ponudil posredovanje v libanonskem sporu. V tem pogovoru je Naser, kot piše -Al A hram-, rekel Hareju: »Če mislite, da je med nami in opozicijo v Libanonu dogovor, se motite. Združene države ne poznajo razmer in so odgovorne za stanje, ker se one vmešavajo v notranje razmere s tem. da podpirajo eno skupino proti drugi .. . Edina rešitev' je, da poskusimo skupno najti rešitev spora. Vi ste prijatelji vlade, mi pa opozicije .. .« Naser je še posebej poudaril, da pade glavna odgovornost na vlado ZDA, če odkloni poskus. V istem razgovoru je Naser predlagal — na Harejevo vprašanje .— naj bi za podlago služil predlog »tretje sile- okrog Henrv Faraona, o katerem smo tudi že večkrat noročali. Vlado naj bi prevzel nevtralec, ki bi bil sprejemljiv za obe stranki, kar bi najprej ustavilo boje in nudilo možnost za pogajanja. Kot primerno osebnost je Naser omenil komandanta libanonske armade generala Sehaba. Zahteval je čim hitrejši odgovor iz Wa-shingtona. Odgovor je prišel šele čez deset dni. ko se je v Libanonu zgodilo že toliko novega, de je bila poravnava še težja, in vrh tega ni bil pozitiven. 30. maja je namreč Hare sporočil, da smatrajo v Washing-tonu, da je nastopila sprememba, kajti Chamoun je sporočil, da ne misli na ponovno kandidaturo. States Departement je želel naj bi Naser pritisnil na opozicijo, naj neha z boji, češ da je bistvo spora odstranjeno. Naser je odgovoril, da je prepozno za tako rešitev, ki bi bila možna dva ali tri mesece preje. Kljub temu ni umaknil svoje ponudbe in namignil, da bi ZDA odgovarjalo tajno posredovanje, zaradi Iraka in Jordana, ki bi — kot je rekel Naser Hareju — »lahko sklepala. da so ju ZDA pustile na cedilu." Tretji sestanek je bil 6. junija. Hare je prišel z odgovorom. da mora vse skupaj preko Chamouna, kar je Naser odločno odklonil, češ da stvar izgleda, kot da je spor med njim in Chamounom in da ZDA posredujejo med njim in med libanonsko vlado. »S Chamounom nisem v sporu. Kaže. da ne gre za libanonski problem. temveč za problem Chamouna. S tem jaz nimam opravka ..." Kaže. da je s tem propadla zadnja možnost za mimo poravnavo spora in da so ZDA že po sestanku 30. maja začele z novo akcijo, ki utegne dozoreti v kratkem v dejanski poseg. Od tega datuma so se začele pojavljati ve- sti o okrepitvah VI. flote, o manevrih izkrcanja* na turški obali, o okrepitvah britanskih padalcev na Cipru in o pošiljkah orožja iz Amerike, Jordana in Iraka v Libanon. Istočasno s tem so propadli v Libanonu tudi poskusi ljuoi, ki so nad sporom, kot je patriarh Neuzi, ki je — morda po sporazumu — predlagal, naj Sehab prevzame oblast. Po zadnjih poročilih je general v hišnem zaporu, potem ko je očitno odklonil, da bi prevzel odgovornost za vse obsežnejše in brezobzimejše operacije proti upornikom; »Ce ne boste zadušili upora vi, ga bo VI. flota«, mu je baje rekel veleposlanik ZDA v Bejrutu Mc-Clintock. Po 40 dneh bojev v Libanonu kaže, da so dogodki pred novim preobratom — in to ne na bolje, temveč na slabše. Med opazovalci v Siriji in Libanonu samem narašča prepričanje, da je v kratkem pričakovati fizično intervencijo ZDA in Velike Britanije v libanonskem notranjem sporu. Večkrat je bilo že rečeno in nekateri voditelji odpora proti Chamounovi vladi so to tudi predlagali, predvsem socialist Džumblat, da bi bilo treba čimpreje ustanoviti skupno poveljstvo in koordinirati akcije, po možnosti pa tudi ustanoviti revolucionarno vlado. Vse to se dozdaj ni zgodilo in morda bo prepozno, kadar se bo zgodilo. Res je sicer, da uporniki obvladujejo večino ozemlja in predvsem vsaj štiri petine meje s Sirijo, toda problem je sedaj presegel meje države in dozoreva za zunanji poseg. Do tega posega je z ustanovitvijo opazovalcev OZN de-jantfco ž« priHo. In dasi ZAR uradno ni bila obsojena, je bila izrečena obsodba nad njo že s tem, da so bili poslani opazovalci na njene meje — v kolikor bodo tja seveda mogli in smeli. Toda akcija OZN je v bistvu postranska stvar, kajti bistvo spora leži izven meja Libanona. Gre za vse več, za posledice, ki bi jih jmela sprememba režima v Libanonu na Irak, na Jordan in na Saudijo. kjer bi bili zahodni interesi življenjsko prizadeti. Kaže, da so se v Washingto-nu odločili za akcijo, katere posledic ni moč oceniti, bodo pa gotovo usodne. States Departement se je odločil za Chamouna in pustil propasti napore za izboljšanje odnosov z ZAR, o katerih smo že poročali in ki so kazali lepe možnosti za uspeh. V Libanonu tako ni več možnosti za kompromis. Propadli pa so tudi poskusi posredovanja. Borba prehaja v odločilno fazo. Preden pa se ta faza začne, želi ZAR otresti s sebe očitke, ki so se nakopičil: proti njej zadnje tedne. Značilno je, da se ni upirala odločitvi Varnostnega sveta o nadzorstvu na mejah, kar je bil dokaz dobre volje. Ker pa so se v Wa-shingtonu kljub temu odločili drugače, se je Kairo odločil za objavo razgovora. Ni dvoma, da je Dulles, ki je zavlačeval odločitev in prišel končno do napačnih zaključkov, naredil usodno napako. Morda se je zopet enkrat boril z vestjo in presodil, da ima osebne moralne obveznosti do Chamouna in je zaradi tega spustil pri-• ložnost za ureditev odnosov z ZAR, za kar so bili zadnje tedne dani, vsi pogoji. Heikal. ki velja za ZDA naklonjenega novinarja, razvoj očitno obža-lujo, Jaka Stular. Poročilo je razveseljivo, v pravem pomenu te besede. Skoda je le. da je nepopolno. Človek bi nehote rad vedel, koliko je bilo vrabcev! vsaj na milijone natančno, kajti milijone si je mnogo laže predstavljali in jih prešteti, kot pa milijarde. Poročilo tudi ne pove, koliko ljudi je čepelo koliko ur na strehah, da so vrabci začeli padati na fia? Kak psiholog bi morda lahko dodal še to. koliko lahko sedaj delovni ljudje iaže spijo — če ua Kitajskem sploh še kdo spi — ko jih ut* moti več čivkanje? Poleg tega pn se človeku zdi bi pod- cenjevali rezultatov ofenzive, da je milijarda in Uit) milijonov podgan malo, vsaj /a nekaj milijonov premalo. Morda je pa kdo na skrivaj pobijal podgane, ne da bi jih prinesel vaškim statistikom? In na koncu: kaj pa miši. ali so te res kar tako odnesle zdravo kožo? Sumljiva se zdi še skupna teža komarjev. Vsak, ki je že oh večerili mlatil po rojih komarjev, ki so pristajali na razgaljeni koži. ve, da je komarja po udarcu precej manj, kot ga je bilo, ko je še brezskrbno brenčal po zraku. Številka 5714 ton ie zato prav gotovo le dokaz skromnosti tistih, ki so to golazen tehtali, in je bilo komarjev prav gotovo za nekaj kilogramov več! Vsekakor pa je bi! boj hud in neizprosen: poročajo, da sta med drugim morala takoj zapustiti Peking dva sovjet-ska(!) strokovnjaka, ki sta pustila, da se je nekaj vrabcev zateklo v njuno hotelsko sobo! In vendar si človek ne more kaj, da ne bi trdno verjel, da je na Kitajskem prav gotovo še kje kakšen kraj, kjer vrabci še vedno brezskrbno čivkajo in skačejo po dvoriščih ... -af VREME Vzhodni Atlantik ter zahodna in srednja Evropa so v področja nizkega zračnega pritiska, frfntalnr, motanje pa povzročajo na p^flročjn ALP obilne padavine. NAPOVED Zjt PONEDELJEK: oblačno vremO, vmn še padavine« Nekoliko hladntije« OTO XEL, SfE¥. 14« SLOVENSKI / v izdaja lu USU« Caaoulsuu podjetje slo,en»ki poroCevnlec. — Ul rek ton Budi j a n 3 n b a. Glavni in odgovorni uredniki Sergej Voiujak. — Uredništvo: Ltubljana, Tomšičeva ulica *t. 1 ln S, telefon 23-522 do 23-52* — Upravni Ljubljana, Tomšičeva alica ib i—II. telefon 22-522 do 23-526. Oglasni oddelek LJcbljana, Titova cesta 7, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, zn zunanje 21-832, — Poštni predal 6L 29. — Žiro račun pri Koran n aini nnnki T.inhlianB Jt ‘10(1-70*11-3« - Mesečini n nročnin* 230 din CENB 10 013 S atr. / SL0VZKSK1 POROČEVALEC / **• 146 ~ 23 *raNIJA 1908 Z OBISKA PRI MAVBOVSHH B1DBOGBRBIL1B Cez Vlajnico ne pride* kar tako, ker se vije do vrha več kot trideset okljukov. Dobro je le, da pelje pot skozi gost bukov in kostanjev gozd. Prav do vrha ni nikjer nobenega počivališča, niti kake majhne pla-ninske kočžce ne. Na teh okljukih nas nič ne opominja na gradbišča hidroenergetskega sistema Mavrovo. Pač pa se dobro poznajo ostanki nekdanjih gradbišč na »Sifonu«, »Vodostanu« 'in v predorih Toljane; to je na drugi strani in to vidiš z vrha. K »Sifonu« zidaj ne prideš, ker teče po njem voda Mavrovskega jezera. To je navpično prebit predor v steni planine Bunec; vodi lijo vasi im planine. Zdi se, da je tudi nebo z nekaj oblaikl potopljeno v njem. In ko se tako čudite tem lepotam, ko gledate, kako se barve modrega neba in jezera, zelenih gozdov in z narcisami posutih pobočij ob jezeru prelivajo in se spletajo v čudežni splet barv in odtenkov, obstanete od začudenja. Ce ste bili kdaj prej tukaj, se spomnite nekdanjega Mavrovskega polja z žanjicami, spomnite se konjskih dirk na polju, hoje svatovskih druščin z edinstvenim piskanjem oboi podobnega pihala in udarjanjem bobnov. Prevzame te pa še nekaj. To je ponos, da si v teh vaseh, kjer so se ljudje znali bojevati. Pogled n» Mavrovsko jezero pod reko Orčuško in pelje spet navpično v drugi, steni, na .enem izmed pobočij Sar planine. To je bilo obenem s Kaverno najtežavnejše delo na tem velikem gradbišču. Po nekaj kilometrih je na koncu predora »Vodo-stan«, ki je 600 m nad Kaverno. »Vodostan« je velik vodni zbiralnik in obenem čistilnik vode, ki se spušča od tod po jeklenih ceveh strmo v hidrocentralo in poganja turbine. Zgradbe teh gradbišč se ogledujejo. Zdaj so puščobne; ostale so kot spomeniki velikih delovnih dejanj. Prešli smo Vlajnico in pred nami se je razprostrla čudovita podoba, ki s svojo lepoto spominja na Blejsko jezero in njegovo okolico. Ce bi graditelji zgradili v jezeru še otoček, kakršen je na Blejskem jezeru, bi bilo Mavrovsko jezero morda pravi dvojček Bleda, Pred nami leži modro jezero, obdajajo ga gozdovi in tri vasi: Leonovo, Niikiforovo in Mavrovo, okrog pa kraljujejo pisana planinska pobočja Bistre. Ob jezeru se belijo narcise. čudovito cvetje, ki je v tem letnem času z belino preglasilo zelenje Mavrovskega polja. Jezerska voda nenehno narašča. To vidimo po potopljenem drevju, okolici jezera in po nekdanji cesti, ki se vidi tu pa tam. Graditelji so zgradili novo široko cesto proti Debru in pa okoli jezera tja do Niki-forova in Mavrovega. V biistm jezerski vodi se zrea Uprli bo se. ustanovili svoje partizanske. ..odrede. DaU s? mnogo borcev. In ko so gorele vasi, niso sklonili glav, temveč so našli pribežališče v okoliških gozdovih. Mnogo je slavnih imen, ne le Cedo, Mladen, Kalin in drugi, ki so napisani v naši zgodovini. Brez števila jih je. Tako se v prepletu občutij. spominov in otožnosti pomikamo ob Mavrovskem jezeru k Mavrovim banom, občinskemu središču tega kraja. Le nekaj hišic je v tem naselju, nekaj trgovinic in majhna, r e sta vrači-ja, mladinski dom in nekaj barak. Zgradili so ga graditelji hidrocentral, ker staro naselje je že več kot 30 m globoko pod vodo. Tu so dela dokončali. Velikanski jez, obložen s kamenjem, stoji trdno. Nad jezom je velika goba, po kateri se pride v notranjost jezu do zapornic. V jezu je 600.000 kubičnih metrov zemlje. V njem je nekaj sto ton cementa in kamenja. Jez je zahteval nekaj let dela. Več sto delavcev, buldožerov, drobilcev in žičnic je zgradilo jez in s tem ustvarilo Mavrovsko jezero. Najprej je pričela napolnjevati zajezeno kotlino voda .Mavrovske, Leunovske in Niki-forovske reke. Zdaj dotekata v jerzeno tudi že Belnška in Vr-benska reka. Pri jezu je zdaj voda globoka več ko 40 m, ko pa bo stekla v jezero še Radika, se bo gladina dvignila še malo več ko za 10 m. Lepoto mavrovskega hraja dopolnjujejo čudoviti od Radiške tesni. Nad nami se dvigajo visoke ter strme pla ..ne in stene. Sumi reka in šume potoki. To je dolina, polna čarov, ki vas navdušujejo, tu in tam pa tudi ostrašijo, ko se dvigajo nad nami več ko 100 m visoke stene. Radika se prebija med njimi obenem s cesto. Iz ozkih presekov se tu pa tam pokaže človek, kot da je zrasel iz zemlje. To so hribovci od Gornje Belke, ki ži/v® po raztresenih vaseh po planin ah. Po teh prevalih, na teh stenah, spet srečujemo imena in datume. Zapisovali so jih partizani in graditelji mavrovskih hidrocentral. Tako je prav do spoja rek, kjer se cepi cesta proti Srezimiru in naprej proti Torbeškem mostu. Tu se pravzaprav začne reka Radika. Hitra je in bogata postrvi. Zraven nje se vije pot proti Srezimiru, nekdaj bogati vasi, kamor so prihajali sultanovi poslanci. Zdaj je v tej vasi poglavitni del graditeljev tega odseka mavrovskih hidrocentral. Tu gori v Stirovici in naprej pri Torbeškem mostu opravljajo zadnja in odločilna dela pri ukrotitvu reke Radike. Vre kot v panju. Tu je 2000 delavcev, več deset tehnikov in nekaj inženirjev, seveda pa še brez števila buldožerov, tovornjakov in drobilcev. Delajo na vso moč v več izmenah. Zares so dela že zelo napredovala. Tudi pri Torbeškem mostu delajo z velikim zamahom. Polno je ljudi in strojev. Od daleč se sliši pokanje min. Toda tu ljudje ne govorijo le o delovnih uspehih. Zmeraj pretke-jo to s spomini na tiste, ki jih je tu zadavila smrt tiste dni, ko so to gradbišče zasuli plazovi. Mnogi delavci so tedaj objeti z belo smrtjo ostali tu za večne čase. Da. Ne sme se zgoditi, da bi prišel na Torbiški most, šel čez Srezimir in Stirovice, pa se ne bi spomnil imen Kosovac, Rado . . . Kosovac se, je rešil izpod plazu. Toda ni odšel. Iskal je tovariše. Nekatere je rešil, potem pa je njega samega zasul in umoril ponovni plaz. ......... Prepevali so pesmi. Slutili so, da se bo nekaj zgodilo, toda vendarle so ostali na delovnem mestu. Tedaj je zabobnelo. Slišal se je 'čuden udarec in temu so sledili pridušeni krikL Nekateri so vstajali, drugi so klicali. Bela smrt je počasi zmagovala žrtve. Za drugo veste. Na Torbeškem mostu so umrli graditelji hidrocentral. Nedaleč stran, v bližnji vasi, so umrli varuhi naših meja, ki so v naj-hujših dneh varovali naše meje in se čudili delovnemu poletu na -teh gradbiščih. Ko bodo objekti na Torbeškem mostu dokončani, bodo večni spomeniki padlim tovarišem. Iskal sem kaka napisana njihova imena po stenah in po drevju. Niso jih zapisali. Toda o njih mi pripovedujejo vsi stari in mladi delavci. Torbeški most, ena izmed epopej naše graditve, je za nami. Cez Rogdov Brodeč in Vrb en se vračamo spet v Mavrove hane na obalo . 3S4a.vmv— skega jezera. Tu in tam vidtt-mo ob cesti predore in prekope. V Vrbenu gradijo hidrocentralo. Ta hribovska vaa, do katere si včasih prišel samo peš, se je spremenila. Pa spet večje gradbišče, Tu bo reka Radika gnala turbine nove hi-drocentrale, ki jo že gradijo. Po strmih pobočjih se vijejo ceste. So del vsega tega, kar so napravili na obsegu 80 km. Ta velika dela so spremenila pode bo kraja. Po vaseh svetijo elek trične žarnice. Ena izmed največjih gradite\ v naši državi — graditev mav- • rovskega hidrocentralskega si stema — se utelešuje. Dve tur bini v Vrutoku že tečeta. Po sledi napisov, ki pomeni jo človeška imena in datume se vračamo v krogu k Mavrovskem jezeru in po strmih okljukih Vlajnice proti Pologu. Srečujemo se z delovnimi stvaritvami in s spomini - na padle partizane, vojake in delavce, In vse to skupaj je tisto, o čemer smo dolga leta poslušali in brali in čakali na uresničitev — to je Mavrovo. Ljubomir Isaiev Ribiške ladje v zadarskem arhipelagu Od Zadra do Dugega otoka .. . . « . 9_1_ Iz cikla »Med otoki zadarskega otočja Naš motorni čoln se je zibal na valovih, ko smo konča-vali zadnje priprave, preden smo se vkrcali za tridnevno potovanje med najlepšo otoško skupino na Jadranu, med Komal. Priskrbeli smo si vse potrebno od prehrane do nafte in naposled je prišel čas odhoda iz malega, starega zadarskega pristanišča Foša . . Ko smo pluli čez Zadarski kanal, smo uživali v prvih sončnih žarkih, ki so zlatili nebo nad stenami Velebita in osvetljevali skrivnostne in ponosne Tulove grede, ki pričarajo pravo alpsko doživetje v Dinarskih planinah. Tisočletni Zadar z Donatom, Babjo kulo in z vsem starim in novim ie ostal za nami. slovesen trov gosto pletene mreže, nekaj škatel vrvic s tisoč trnki, zraven so čudovite obramnice, »panule« in drugi ribiški pribor za lov najrazličnejših rib. Ob Rafu je njegova žena Jelka, ki je še pomembnejša osebnost. Najprej ima ta žena vse Rafove odlike, zraven tega pa je še strokovnjak za jedačo. Z jastogovo juho, ki jo skuha Jelka, se ne more skušati prav nobena druga juha, vsaj v naših gostinskih lokalih ne ... Tretji je Zlatko, umetnik, z nepogrešljivo kamero, obešeno okoli vratu in z navigacijsko karto pred seboj. Ce že ne slika kakega galeba ali kak otoški motiv, tako mimogrede, potem gotovo bolšči v karto in razvoz- do zadnje celice, tako da pozabimo na mesto, na civilizacijo in vse tisto, kar imenujemo danes moderni napredek. Smo samo prvotna bitja na modernem vodnem vozilu, v nas so se prebudila nagnjenja naših pradedov... Notranjost svetilnika Veli rat kot zmeraj, tako kot tedaj, ko so ga osvajali vitezi križarji v XIII. stoletju, in tako ponosen kot vedno zdaj, ko se je naposled vrnil v objem domovine. No, najprej se moramo predstaviti. Najprej... To je kapetan Rafo z Iža, ki odlič-no gradi ladje, sijajno krmari in jadra in je dober motorist in ribič. Oprema, ki jo je bil lava morske globine in imena zalivov. Četrti sem pa jaz, na papirju sicer vodja potovanja, v resnici pa samo zapisovalec dogodkov in vtisov na poti. Vtisi so edinstveni. Potujemo skozi otočje, kjer ni velikih hotelov in umetne obalne gizde, toda to nam nadomestijo čudovite podobe, ki jih vidimo, nepozabni vtisi prvotne lepote, zgodovinski Prejadrali smo tesen Zdre- lac med otokoma Ugljan in Pašman ter zavozili v Srednji kanal in se približevali otoku Ižu, potlej pa Ižu Velemu, rojstnemu kraju naše Jelke in stalnemu prebivališču njene družine. Pred Malim Ižem smo srečali v ožini tunolovec iz Kalija, ki se je pripravljal za lov na polarde. Vsi na ladjici so komaj čakali, da bi zapazili kak ribji vlak in potlej s tovorom odpluli v Sali na Dugem otoku, kjer je tovarna konserv. Spominjam se tega tunolovca, ko je pred nekaj leti ujel kakih deset tunov, med katerimi ni bil noben lažji od 200 kg ... Pripeljali smo se na drugo stran Ugljana in uživali ob lepoti otoka in gledali najvišji vrh Sveti Mihovil, kjer je mogočna trdnjava iz beneških časov. Ta'trdnjava se vidr s kopnega in z-vseh otokov v Zadarskem otočju. Otok Ugljan je zanimiv. Dolg je 22 km in na njem so doma dobri vrtnarji in ribiči. Ves je porasel z oljkami. Zato bi mu tudi morali reči Uljan, kakor to tudi zahtevajo nekateri imenoslovci. Drugi pa trdijo, da je dobil ime od »insula Geliana«, ker je bil nekdaj fevdalna posest tega Patricija. Podarila mu ga je beneška republika, po tistem, ko je prezadolženi kralj Ladislav prodal vso Dalmacijo za 100.000 dukatov ... Pristali smo v Ižu Velem, se sprehodili po tem zanimivem kraju, kjer je ribištvo tradicija in kjer so senjski Uskoki samosvoje prelisičili v boju beneške ladje. Uskoki so bili slabši, zvlekli so svoje ladjice na suho, veliko beneških galej pa je obkrožilo zaliv in obalo. Uskoke in Benečane je zagrnila noč. Uskoki so za trdnjavskimi zidovi prižgali ognje in čakali na boj drugega dne: Zjutraj so Benečani naskočili, toda brž so spoznali, kako so jih Uskoki preslepili. Ponoči so namreč Uskoki zvlekli ladjice po kopnem na drugo stran otoka in odpluli. Samo kakih deset svojih pokrival so pustili na zidovih, da je bilo videti, kot da so tam straže... V Ižu v zalivu nasproti Dugega otoka čudovito srečanje z ribiči iz Malega Iža. Bilo je nekaj motornih čolnov, kakih deset ribičev in velika mreža »lu-dar«. Ta lov je zanimiv. Najprej ogradijo del morja okoli zaliva z dolgo vrvjo, na kateri visijo na vrvicah snopi protja in vreskovega grmička. Ribe so v strahu pred temi snopi umi.-ia.io proti kopnemu., tam pa jih na plitvini zajamejo z mrežo in jih potisnejo čisto do obale. Lovijo na takih krajih, kjer morsko dno postopoma prehaja iz globine v peščeno obalo. Topot so ujeli kakih 200 kg rib. Kakšno bogastvo barv! Premetavale so se škrlatno rdeče škarpine, kot jim pravijo ribiči, kovinsko modre skuše, zlati zobatci, srebrni lubni, rdeče bradačice in na kupu je bila cela mavrica sip, rakov ... Podarili so nam kup rib, z ribiči smo popili »požirek«'izvrstnega črnega vina z otoka Susaka in krenili naprej proti Dugemu otoku. Naš cilj je bila Božava, lepi mali kraj na koncu otoka, bolj proti severozahodu. Pristanišče je slikovito, polno malih ladjic. Hiše so razvrščene ena nad drugo, na levi strani je borov gozd, hladen in gost. Nekaj malih električnih central na veter — podarili so jih izseljenci rojstnim hišam — veselo maha z loputami, kot bi pozdravljale tiste, ki prihajajo v pristanišče. Božava je najboljši kraj za oddih. Prebivalcev je komaj tisoč, vsaka hiša . ima nekaj čistih postelj, dve gostišči pa moreta sprejeti na hrano' in stanovanje 500 letoviščarjev. Kopališče je najboljše. ima lepo peščino. Dosti je sadja, povrtnine in dobrega domačega vina Izlet na Božakovo Koso je izreden dogodek. Takoj smo jo obiskali in uživali v vonju trav, ko smo se vzpenjali na vrh. Izpred Cerkvice na Božavski Kapeli je čudovit pogled na odprto morje, prav tja . do Italije. Z daljnogledom smo videli obrise obale in gora. Pod BožaVsko Kapelo je najlepša kopališka peščina na Jadranu, zaliv Sakarun. Na čistem dnu je najdrobnejši beli, pesek.1 Seveda smo se okopali, potem pa smo v vasi Soline pojedii »marendo« (tako pravijo Dalmatinci malici). Malicali smo sipo, zalili smo^jo s črnino in se vrnili. V župni cerkvi smo se čudili razpelu iz 14. stoletja: kip Kristusa je iz hruševine in izrezan v naravni velikosti. Delo je moj- in ribič. Oprema, ki jo je bil prvotne lepote, zgoauvino^ da SQ tam atraže... V Izu ravni velikosti, ueio je moj- namestil na palubi in v no- objekti, nepozabni originalni Velem ge danes prikazujejo strsko. imena starodavnega tr-aninsti ladjice, je velika ljudje in ribiško življenje, ki igro »iški kralj«, kar umetnika ne poznajo. Mal ko ga je nekega zasedel svoje staro mesto pri nike, ko pa je bilo že precej Zadnjo predstavo, jeponouno ^u. se^j pa imomo q ^ maU poklicala k sebi in oknu. Natakarja je odpraml z pozno, se je spravil na klop v oživel spomin V velikem ogle v bloku na i rogu stanovanj- mu razodela novico, da bodo naročilom turške, sam pa je čakalnici. Bil je ze navajen, da dalu je zagledal njegove zivah- je ležalapa so j0 odslej živeli pri njih dobn motni mimoidoče ljudi, ki so ga je kdo nenadoma zmotil v ne oči. Brž je zapustil vrsto, da skem uradu, rmposie v y -2 SUmenlje. bili tako, skozi okno, mnogo spanju in ga vprašal po vozov- ga ne bi spet izgubil. le pnvlekli na dan... ^ »Tudi ^lega fantka bodo zanimivejši za opazovanje. nici, zato si s tem ni bplil »Ti si...« ga je prijatelj ta- ?tipe_je še dolgo g pripeljali s sabo,« mu je deja- Nenadoma se mu je z&zdelo, glave. koj spoznal in ga toplo objel, prijateljem m šele, 0 v ^% giej &a boš dober z da je švignil mimo okna spo- Naslednji dan je spet posku- Kato.pa sta dolgo v noč kolo- skrila teina, se je z2® • nkm Izaubil je dom in naš mu min sprva še zelo bled in ne- sil, pa ni imel nič več sreče kot vratna po ulicah in obujala čakalnici je bilo še dovolj^ p mora nadomestiti...« min, sprva hoi/i vreišnie dni. Njegovo poizve- štora zanj in tudi ta noc, ka- 9a mora naaomesmi .. • — — ■ — n r I__ __ 5— -— t- — - i 4 ZZč^TZotem pa vedno bolj prejšnje dni. Njegovo poizve-Živ Ko je bilo že prepozno, da dovanje po samski sobi je pri hi 'nohitel za njim, je v tem vsakem človeku vzbudilo na-^o^inu s^znal Franceta. V smeh, češ: ali misliš da so teh letih, odkar se nista vide- samske sobe kar tako . Se sam ta se je resda potegnil, toda je postal prepričan, da je statike izredno živahne oči in novanje v Ljubljani, kakor tu-f Iti™n ninva kakor da so di marsikje drugje, več kot pol ffSSHitlauwSKT J. « «**-*■• It »on spomine na preteklost. Pred postajo sta se ustavila. ••■Tu stanujem,-- je smeje se dejal Stipe in ponudil roko prijatelju. Ta ni mogel prikriti svojega začudenja in to' je polagalo, da je zvedel resnico. kor mnoge druge, se je umaknila novemu dnevu... Vlak je enakomerno ropotal. Stipe je slonel pri oknu in opazoval pokrajino, ki se je ravno »Težko je pri na* za stano- prebujata k »pomladanskemu Stipe se je nasmehnil. Skoda, si je mislil, da nisem dobil stanovanja v Ljubljani. Lahko bi se še večkrat dobila s Francetom in spet bi bilo tako, kot je bilo nekoč ... F. Šetinc ribiško igro »Iški kralj«, kar dokazuje, da je imel nekdaj ves otok svojega poglavarja, kralja ribiča, ki je pri ustoličenju dobil zlato krono in glavo naj večje ribe — zobatca. Taka navada je bila tudi na drugih otokih. Na otoku Silbi še danes hranijo tako zlato krono... Zgodaj zjutraj smo krenili t Iža. Dan je bil čudovit, nebo brez oblakov in zrak poln prijetnega morskega vonja. Poskusili smo ribiško srečo. Najprej je ujel Rafo na »pa-nulo« kaka dva kilograma težkega zobatca, potem je enega izvlekla Jelka, tretji pa se je nasadil na moj trnek. Samo Zlatko je zaman nategoval in popuščal svojo »pa-nulo«. Nič ni ujel, čeprav je drugače dober podvodni ribič, saj je njegov rekord kar lep: ujel je 25 kg težko »kir-no«. »Panula« je poseben trnek z umetno vabo na ny-lonski vrvici, dolgi do 50 m. S tem se lovi na prav poseben način, s kratkimi ali daljšimi potegljaji, pač glede na to, kako plove ribica — umetna vaba iz kože mladega morskega psa. Rafo mojstrsko izdeluje umetne vabe. To smo najbolje videli po tem, ker je njegova »panula« ujela zmeraj največ. Za Ižem smo doživeli umetnika ne poznajo. smo se pogovorili z domačini in potem smo se napotili vzdolž Dugega otoka, do njegovega najsevernejšega rta — Velega rta, kjer je najstarejši veliki svetilnik na Jadranu. Postavili so ga pred 100 leti, za časa Avstro-Ogrske monarhije. Tu mirno živita dve sve-tilničarski družini. Edino razvedrilo jima je radijski aparat. Z višine več ko 70 m seže pogled tja do Monte Con-ra za Ankono v Italiji in vzdolž otoka.' Ta svetilnik je eden najvažnejših v severnem delu Jadrana, njegova svetloba pa seže ponoči več ko 25 morskih milj daleč. Ves dan smo preživeli okoli tega rta, lovili ribe, se kopali in valovih, se igrali z otroki svetilničarjev, ogledovali ogrodja italijanskih ladij iz prejšnje vojne in se nazadnje zasidrali v Solinskem zalivu, razpeli mreže za nočni ribolov, legli na palubo in uživali noč in zvezdnato nebo. Severnica tu drugače žari, drugače trepetlja Veliki voz in Vlahi so veliko bližji kot na kopnem .,. Blago udarjanje valov v ladijski bok nas je uspavalo... Drugi dan smo zapluli proti Silbi, toda o tem bo pripovedovala druga reportaža... Milan Babii ~r'~ ZE DOM ! m DRUŽINO Mleko v vročini ie n Sodobno pomlajevanje kože Izredno toplo in suho vreme brez dežja v maju je povzročilo na naših vrtovih kaj čudno, nenormalno sliko. Kjer smo redno, temeljito zalivali so- vrtovi bujni, drugod smo pa opazili, da setve-n'.so kalile, da je solata predčasno šla v cvet, da je bila pusta in neokusna. Na splošno so bij e vse rastline v času rev— ne. Zelo ugodno, je vplival zadnji dež in naši vrtovi so znova, dobiij pravo podobo. \rse gredice nas čakajo, da jih. prerod jamo in uničimo plevel, k. sedaj bujno rassie. Obsuli smo krompir, filžol, grah — vse prazne grede bomo pa zaisadili z razni -m; zelenjadnicami kot s poznim zeljem, porom, cvetačo, popčar-jem, zeleno itd. TPosadiili bomo tudi sadike solate štrucarice ’.n poletne endivije. Talita s-olata bo kmalu zelo dobrodošla, kajti pomladanskih solat bo kmalu zmanjkalo, ker vse silijo v cvet. Prazne in prerahljane grede lahko obsejemo še s korenčkom, ra-dičem, sadimo lahko se grah, fižol grmiear in natiski fižol. Vse sadike im setve izdatno zalivajmo. da vlaga prodre do korenin. Po dežfju ali po vsakem temeljitem zalivanju gredice zrahljajmo, da vrhnja plast zadržuje vlago v zemlji. Paradižnike vežemo z rafijo ob količe. Stalno odstranjujemo vse zalustnike, t. j. nepotrebne poganjke .7. listnih pazduh, ki rastejo na škodo pridelka. Odločiti se moramo tudi, ali bomo vzgojal; paradižnike na eden ali dva vrha. Pri vzgoji na dva vrha, dve močnatiši stebli privežemo. šibkejše vrhe pa odstranimo. Na ta način bodo prišli do lepih plodov. Proti plesni škropimo z l°/o bakrenim apnom (1 kg zaščitnegs sredstva na 100 1 vode), ali 0,2% Dithana (2 dkg na. 100 1 vode). Kumare im buče redčimo in jih obsujemo. Zelo dobro je. če jih na 3. ali 4. listom prikrajšamo. dia bodo pognal; stranski poganjki, ki so rodovitnejši. Tudi s kanske poganjke lahko pri-kr "• mo nad 5. listom. Proti plesn: poškropimo rastline z 1% bs-k enim aipnom. Doavns rastline (majaron, meliso. timijan in druge) v cvetenju porežemo, povežemo v šopke ter v seno; posušimo, da jih bomo imeli za zimsko uporabo v kuhinji. Na vrtu smo pustili za seme najlepšo solato ra-dič in ostale semenice. Pazimo, da jiih bomo pravočasno pobrali, da nam se- Čišfiense elektfismega kuhalnika Kleiktrični štedilnik ali plo-šča se kaj rada umažeta, ko nam po nesreč: prek i p; jed, ki se raz- leze v vse dele kuhalnika. Običajno čislano gornjo ploščo. medtem ko se notranjosti ne dotaknemo. Čs se to nabira, je možnost okvare večja. Zato moramo ob takih primerih in tud; sicer od časa do časa kuhalnik alt štedfjlinSik fem.e'1'j iito cčfiBtiid. Pr; čiščenju snamemo grelne plošče. da jih lahko temeljito očistimo. Prav tako moramo očistit; vsa mesta v notranjosti, prav posebno pri priključkih, kjer se nabira največ umazanije. Ko smo vse dobro očistili, je priporočljivo, da premažemo notranje dele z vazelino ali z dobrim oljem. Pri taki negi bo trud popacam z nemotenim delovanjem in daljšo dobo kot sicer. ZG me ne izpade, oz. nam ga ne uničijo ptiči. Na krompirju se je letos pojavil koloradski hrošč v izredni množini. Toplo vreme ga vsako dopoldne privabi iz zemlje. Poskrbimo. da niti ena ličinka ne bo ostala živa. Samo z vestnostjo bomo preprečili še večji napad v juliju, ko se bo razviila druga generacija hroščev. Uni- vrtove pa je najbolj priporočljiv pantakan v prahu. Nasuje-mo ga v redko tkanino, še boljša je ročna prašilruca. Z njo potrosimo vse napadene rastline. Tudi stalno ročno obiranje m uničevanje tega škodljivca se dobro obnese. Na kaipusnicah se v tem času zelo rade pojavijo bolhe, ki se naselijo na naonežnejših listih. Uničujemo jih s pantafca-nom. čuii^mo ga s škmpivi. za man”še VKUHAVANJE SUROVA JAGODOVA MARMELADA Za surovo marmelado vzamemo le sveže in popolnoma zdrave cele plodove, jih preberemo in očistimo. Jagode pretlačimo in damo na 1 kg mezge pol kg sladkorja. Mešamo eno uro in pol enakomerno, tako, da se dobro premeša vsa zmes in se sladkor enakomerno porazdeli. Z mešanjem pospešimo želiranje. Z marmelado napolnimo umite, suhe in ogrete kozarce ter jih takoj prevežemo s celofanom ali pergamentnim papirjem. Za shranjevanje so najprikladnejši manjši kozarci, ker marmelado po odpiranju prej porabimo. Prednost te marmelade je v tem, ker ohrani vonj in okus svežih jagod. Slabše plodove jagod pa porabimo za kuhano marmelado. ČEŠNJEV DŽEM V večjo posodo, ki jo uporabljamo le za kuhanje marmelad, sadja in sokov, damo 3 kg sladkorja, katerega prelijemo z dobrimi 4 litri prekuhane vode. Sladkor kuhamo toliko časa, da ga popolnoma očistimo tako, da pobiramo z žličko umazane pene, ki se nabirajo na površini. Se prej pa smo si pripravile 4 kg lepih, zdravih in velikih črnih češenj (za to so najprimernejše velike srčaste oblike, ker imajo največ mesa), katerim odtrgamo peclje in jim odstranimo koščice. Tako očiščene češnje stresemo v izkristalizirani sladkor ter jih kuhamo pol ure na močnem ognju’med neprestanim mešanjem. Se vroče stresemo v očiščene, suhe in ogrete kozarce. Naslednji dan kozarce zavežemo s pergamentnim ali celofan papirjem. Prvi znaki, cM se začenjamo starati, se pokažejo prav na koži, V začetku komaj opazne gubice postajajo vidnejše, koža postaja nekako ohlapna, lasje izgubljajo svoje barvilo ter začno polagoma siveti. Prav tako peša tudi vid. Vse to so spremembe, ki nam niso všeč in takoj pomislimo, kaj bi bilo - tu-storiti, da to, dogajanje vsaj zavlečemo. . Že od nekdaj je človek mi3lM na to in v vsaki dobi je bUo znanih mnogo načinov, kako se pomladiti. Z razvojem znanosti o človeku, o procesih staranja so se razvile moderne metode, ki temelje na poskusih pomlajevanja, iz prejšnjega stoletja izvira nazira-nje, da je staranje posledica zmanjšanega delovanja spolnih žlez. vendar pa se je to izkazalo le kot deloma resnično. Toda to naziranje je vzpodbudilo druge raziskovalce, da so nadaljevali s poskusi. Tako sta Amerikanca Goldziehr ugotovila, da imajo estrogene snovi velik vpliv na regeneracijo celic v koži. Zato so začeli na široko uporabljati estrogene snovi (hormoni) pri negi kože, toda pri te*n je prišlo velikokrat do nezažeHjenih_ posledic, do motenj v delovanju žlez z notranjim izločanjem, zato je potrebna veika opreznost pri uporabi teh preparatov. Za nego in regeneracijo kože Je potrebno več faktorjev: posebno znani so nam vitami A (zaščitni vitamin za povrhnjico), vitamin F. hormoni (spolni) nato različni fermenti ter holesterin. Mnoge od teh snovi so danes dostopne v čisti obliki. kar uporabo zelo olajša in poenostavi. Vse te snovi lahko nanašamo na kožo v obliki krem, mask in podo-bno. prav v zadnjem času pa je prišla v moderno obravnavanje kože nova tedenca, ki prihaja v skladu in paralelno z razvojem celotne medicine in to je: sintetični, umetni preparati stopajo v ozadje, začeli so uporabljata sveže celice. k takoimenovani celični terapiji. V prepratih, ki jih dobimo z ekstrakcijo tkiv, posebno placente-posteljice, pa tudi iz drugih organov, so navzoče vse snovi, ki so potrebne za regeneracijo in živahnejšo presnavljanje v celicah kože, v mnogo bolj ug»- Grte še vedno v modi. JEDILNIKI Kosilo: Argo juha z opečenimi kruhovimi kockami, svinjska jetrca, radič v solati. Večerja: Mlečen riž o kakaom. Kosilo: Mlad pražen promplr, drobnjakova omaka, češnjev pečenj aik. Drobnjakova omaka. Drobnjak operil in sesekljaj. Nato rahlo zarumeni prežganje ter mu primešaj drobnjak. Zmešaj ta zailčj z vodo ali kostno juho ter prekuhaj, da se zgosti. Toplo postavi h krompirju na mizo. Češnjev pečenjak. Mlačno mleko žvrkljaj, dodaj ščepec soli in če imaš, kislo smetano, moko, 2 žlicj sladkorja in 3 rumenjake. Zvrklljaj tako dolgo, da je testo gladko. Tedaj mu primešaj sneg beljakov, ter vse skupaj rahlo zmešaj. V pekač ali drugo posodo daj mast, da se razbeli. Na to potresi očiščene in ranpečkane češnje ter peci, da je pečenjak lepo rumen. Pečeno razreži na pravokotne rezine in postrezi. Večerja: Testeni polžki z mesno omako, borovničev kompot. Kosilo: Musaka, zelena solata, jagodna pogača. JAGODNA POGAČA Na desko deni kg presejane bele molče, 200 gr surovega masla in 1/8 kg sladkorja v prahu. Nato dodaj 3 rumenjake, zamesi testo in ga zvaljal. Za prst debelo testo den; v pekačo in ga napol izpeci. Medtem ko je testo v peči, stepi trd sneg iz 5 beljakov in vanj počasi vmešaj 200 gr sladkorja v prahu. Napol pečeno testo izvleci fe peči, ga posuj s 1/2 kg vrtnih, ali še bolje, gozdnih jagod, čez jagode pa enakomerno polij sne. Nato deni vse skupaj ponovno v peč/eo, dokler se testo lepo ne zarumeni. Pečeno testo nato ohladi, ga razreži na pravilne kose in postrezi. Jagodna pita je izvrstno osvežujoče, pecivo s sadjem, zlasti primemo za jzlete. Zložimo ga lahko v aluminijaste posode (doze) drug vrh drugega. Nadvse okusno pa je, če ga spravimo v hladilnik in #®rrviraroo hladnega. Večerja: Jogurt z jagodam':, kruh s sardelnim maslom. Sardelno maslo. Surovo maslo penasto mešaj, dodaj prav malo soli ter precej sesekljanega peteršilja, drobnjaka, nastrganega korenčka in sesekljano šalotko. Še nekaj časa mešaj in namaži na kruh. Če imaš, dodaj še naribano trdo kuhano jajce, vendar pazi, da je povsem sveže. Kosilo: Koleraibi&na juha, na, dete bučke, .rdeče redkve v solati, češnijev kompot. Nadete bučke. Bučlce olupi in operi. Izvotli jih s topim nožem in pazi, da ijh ne razpoloviš. Nato jih napolni z nadevom. Na vroči masti ocvri sesekljano čebulo in peteršilj, dodaj zmleto ali sesekljano pe- Obleka za svečanejše priložnosti. čenko, malo sesekljane gnjati, ščepec popra in napol pražen riž, 1 jajce in malo vode ali juhe. Tako pniipravljene položi na maist, kjer naij se pokrite prav počasi pečejo, dokler niso zlato-rumene. Vroče postavi s solato na mizo. Pepca V., Ljub.: Vzrokov, ki povzročajo bolečine v glavi, poznamo zelo mnogo, in je vsako uspešno zdravljenje glavobola zvezano na razpoznavo in na odstranitev pravega vzroka glavobola. V vašem primeru so bolečine v glavi lahko znak vnetja čelnih ali obnosnih votlin kot posledica prebolele influence, lahko pa so tudi v zvezi z nekorigirano kratkovidnostjo oziroma dalekovid-n ostjo. Zato vam svetujemo, da se obrnete najprej e na bližnjega zdravnika, ki vas bo po pregledu, če bo smatral za potrebno, poslal na nadaljnje specialistične preglede. P. A., LJ.: Nemogoče je meritorno izjaviti, kje leti vzrok, da Je vaš zakon za zdaj še brez otrok. Namenoma rečemo za zdaj zato, ker smo mnenja, da vam res ni treba obupavati, če po enem letu zakona še niste zanosili. Ce hočemo neko bolezensko stanje pozdraviti, se ne smemo zadovoljiti le z zdravljenjem posameznih znakov bolezni, temveč je potrebno predvsem poiskati pravi in osnovni vzrok bolezni in ga nato poskušati odstraniti, ker le tako smemo upati na trajni uspeh našega zdravljenja. Mislimo, da zdravnik ni ravnal prav, če vaa je ponovno odpravil le s fluorosan tabletami in se ni zaradi neuspeha v zdravljenju poskušal malo bolj poglobiti v vzročnost vaših težav. Ker lahko vsako vnetje rodil pomeni resno oviro za zanositev, vam priporočamo, da se daste vsestransko pregledati na ginekološki kliniki v Ljubljani. Današnja medicina pozna toliko uspešnih metod zdravljenja, tako da vam bo gotovo pomagala tudi v vašem primeru. Ker pa leži v mnogih primerih zakonov brez otrok krivda na strani moža, naj se da istočasno pregledati tudi vaš mož, če se mu je pred časom ugotovljeno stanje izboljšalo. Takratne ugotovitve so bile verjetno posledica hudih telesnih in duševnih naporov im splošne izčrpanosti. G B.: Srbeče vnetje na koži, ki vani povproča toliko nevšečnosti, lahko povzročajo razni paraziti, razni kožni izpuščaji, nadalje pa razna splošna obolenja organizma itd., kar se da ugotoviti le s točnim pregledom. Da se ne bi vnetje še nadalje širilo naprej, se obrnite čimprej na zdravnika specialista za kožne bolezni. F. D.: Pri vas gre za dve bolezni, ki lahko nastopata ločeno ali pa -udi skupaj kombinirano. Glede vnetja mehurja vam priporočam, ker ste že četrtič oboleli za isto boleznijo, da greato na pregled k specialistu-urologu Kaj Je namreč vzrok ponovnim vnetjem mehurja, lahko dožene samo specialist po natančnem pregledu. Glede diete pa vam svetujem, da se je držite še nekaj časa po ozdravljenju. Koliko časa bo to potrebno, pa je odvisno od vzroka bolezni. Prehlad bolezen sproži, vzrok pa je lahko mnogoterem Glede na vašo drugo bolezen — vnetje jajčnikov — se morate pač ravnati strogo po navodilih zdravnika za ženske bolezni. Drugače vam namreč bolezen, če jo zanemarite, lahko preide v kroničen stadij z vsemi posledicami. Tudi pri sedanjem stanju lahko postanete mati. Pogovorite se s svojini zdravnikom za ženske bolezni in se ne sramujte, saj vam je ravno on dolžan pomagati do čimprejšnjega ozdravljenja. A. S.: Vprašujete, kako bi bulo treba ravnati z 82 let staro materjo, ki boleha za poapnenjem žil in ima pekoče bolečine v nogah, slabo spi in hira. V te) visoki starosti je poapnenje žil skoraj normalen pojav. Pri vaši materi je poapnenje bolj izraženo na spodnjih udih — periferno poaferno poapnenje £il_— pa tudi v centralnem živčevju je poapnenje žil povzročilo, da vaša mati slabo spi. Težko je pri tej starosti svetovati kaj učinkovitega. (Zadovoljiti se boste morali, če vam uspe zavreti še nadaljnje napredovanje poapnenja žil.) V ta namen se poskuša z jodovimi preparati (injekcije andojodina, raztopina kalijevega jodida), theobrominom v kombinaciji z luminalom (theomi-nal) in tudi prava kava 1-krat do 2-krat dnevno včasih koristi. Težave v udih (srbenje, bolečine, mravljinci) se največkrat pojavijo pri poapnenju žil šele takrat, ko začne popuščati srce. Zelo umestno je torej, da pod zdravnikovim nadzorstvom začne vaša mati z zdravljenjem srca s primernimi preparati digitalisa. Težave v nogah bodo manjše, če se bo zboljšal krvni obtok v spodnjih udih. Zato naj ima mati pri ležanju noge podložene. Tudi prav mila masaža zboljša krvni Cdtuk In In zato erimtročtmo. rila, posodici za kuhanje jajc ali pa o pripravnih vilicah, ki lih zlasti lahko uporabljamo pri iupljeniu kuhanega krompirja, pese in podobnih plodov. Vse te priprave pa lahko kupimo tudi v naših trgovinah. Skoraj v vsaki številki tega koristnega mesečnika pa lahko preberemo marsikaj zanimivega o sodobni opremi, kar bi si večkrat morali prebrati tisti, ki delajo načrte za nove, ne vedno najbolje urejene stanovanjske hiše. Gospodinje so večkrat v zadregi, ko nameščajo zavese, posebno v novih stanovanjih. Tudi na to najdemo odgovor v tej številki »Sodobnega gospodinjstva«. Rubrika o prehrani nam svetuje, naj uživamo več hrane, da bo manj gnilih zob, sestavek o potrošnji konjskega mesa pri nas in drugod po svetu pa bo nedvomno navdušil marsikatero gosipodinjo, da ne bo več gledala z odporom na konjsko meso, ki se ne razlikuje od- mesa drugih klavnih živali. Konjsko meso je torej prav tako zdravo in hranljivo. Ker pa gospodinje ne vedo, kakšni so bili zaklani konji, je pisec članka pojasnil, da konje pred zakolom in potem še meso zaklanih konj v klavnicah natančno pregledajo veterinarji, ki tudi nadzirajo klanje vseh klavnih živali. Prav zaradi velike natančnosti ni bilo kljub veliki potrošnji konjskega mesa v Ljubljani prijavljeno nobeno zastruplj en j e z jedili, pripravljenimi iz takega mesa. Ob koncu še nekaj koristnih receptov kaj pripraviti otrokom za popotnico, ko bodo odšli na letovanje. Tudi. rubrika »Za zdravje in lepoto« ima tokrat zanimiv prispevek o /legi nog, v katerem zvemo, da so nepravilni čevlji pogosto vzrok slabe drže in nepravilnosti noj. Prikupna obleka iz belega platna, ki jo zapenjamo spredaj. dni kombinaciji; tu gre predvsem za vrsto fermentov, torej snovi, ki pobude presnovo v celicah. V celoti imenujejo nekateri te snovi biogene stimulatorje, kar dobesedno pomeni, da poživljajo življenje tkiv. S tem je možno dosegati prav lepe uspehe pri negi kože, kar je posebno vidno pri ljudeh, kjer je koža že nekoliko uvela. Ti preparati pospešijo zgorevanje v celicah kože — torej uporabo kisika — kar imenujemo dihanje celic. Posebno se kaže ta vpliv na najglobljo plast celic povrhnjice, iz katerih slednja brsti in se obnavlja. Potrebno pa je, da te snovi vgradimo v žeLatlnozno maso, ki olajša aplikacijo na koži ter ev. še nekoliko obsevamo s KW (globinskim) aparatom. Po tem postopku postane koža lepo rožnata in sve- ža. Seveda je potrebno to pon a v- ljatl nekaj časa, v primerno Iz- branili ipresledltili. Z uporabo ekstraktov lz svežih organov pa je nastopila težava, kako ohraniti te snovi nespremenjene. ko se pa tako hitro spre- minjajo in Izgubljajo svojo aktivnost. Tu je prišla na pomoč moderna kemijska tehnika: tvz. li-ofiišzacia tkiv. sveže tkivo zmrznemo na —50 stopinj Celzija in nato vodo — v obliki ledu — odstranimo, odhlapimo v visokem vakucnu. Tako dobimo fin prašek, ki ga hranijo v neprodušnih vrečicah in je'- obstojen več “let; ne da bi izgubil na svoji vrednosti. Ta na.C4.Ti sušenja tkiv pri nas se ni razširjen in si pomagamo s svežimi ekstrakti, kar zagotavlja enak uspeh, vendar ipa zahteva za onega, ki ekstrakte pripravlja mnogo truda ln vestnosti. Vendar bomo gotovo tudi pri nas kmalu začeli uporabljati ta način sušenja snovi v zmrznjenem stanju in tedaj se bo uporaba organskih tkiv- pri negi zelo razširila, kar bo omogočilo izredne variacije in in- vidualizacijo nege vsake vrste kože, da je zagotovljen na.jvečji uspeh tako pri suhih, uvelih kožah, kakor tudi pri spremembah na koži, n. pr. pri mozoljčavosti ter drugih procesih. Sonja Cikovo številka »Sodobnega gospodin.stva« je pravkar izšla. Tudi tokrat lahko najdemo v njej več zanimivih člankov, med katerimi bomo rade prebrale rubriko o ekonomiki v gospodinjstvu. Koristni so prispevki o drobnih pripomočkih v gospodinjstvu, tako o vložku za kuhanje pe- Mleko je eno najpopolneijših- in najboljših živil, kar jith Imamo, saj vsebuje dragocena hraniva, k; so potrebna našemu telesu, ln kako se nam v vročih poletnih dneh prilega čaša mrzlega mleka. Vendar se gospodinji v toplih dneh kaj rado primeru, da se ji poteEne dni " mlako skisa ali sestri, če ne ravna z njim pravilno. Mleko je treba takoj, čim ga dobimo zavreti, naglo ohladiti in hraniti na mrzlem prostoru. Za mleko imejmo vedno isto posodo, itn je ne uporabljajmo za kuhanje drugih jedi. Mleko pokrijemo šele, ko se je popolnoma ohladilo. Prostor, kjer hranimo mleko naj bo teman in hladen, ker se na svetlobi in soncu tvorijo bakterije, kar povzroča, da se mleko skisa. Če takega prostora nimamo, potem mleko zvečer še enkrat prevremo in zopet naglo ohladimo. Posebno osvežujoče so v vročih dneh mlečne pijače, ki jih pripravimo tako. da v mleko žvrkljamo razne sadne sokove, z dodatkom sladkorja ali brez njega, pač po okusu posameznika. Kako pripravljajo Švedi tako mleko? Iz raznovrstnih jagod, ali majhnih koščkov češenj ah’ breskev narede mešanico, ki jo osfadkajo s sladkorjem in pusti>-jo stati nekaj časa, da se sladkor vpije v madeže. Nato dado v vsak kozarec po dve zvrhani žTi-ci taike sadne mešanice in namjo nalijejo mleko, katerega, dobro žvrkljajo. Alj pa dve žlicr jagod ati borovnic dobro zmečkamo z žličko, dodamo še žlico sladkorja in v to žvrkljamo mleko. Ce imamo še košček ledu ali pa postavimo mleko v ionec mrzle vode, nas bo to pijača prijetno poživila. Je pa priporočljiva tudi za t/ste, ki se j.im samo mleko upira. Prav tako lahko jogurtu dodamo borovnice aili limonov sok itd. Iznajdljiva gospodinja v sezoni sadija lahko postreže svoji družinici z, najrazličnejšimi jedili, samo spretnosti in veselja je treba. 4 str. / Sldvun* °0h': s*fM.EC * T i° ' • i, ; ! A 1958 Mia proslavo »Izseljenskega tedna V« Jugoslovanske izseljenske matice prirejajo vsako leto izseljenske tedne kot dneve pozornosti, spomina in zahvale rojstne domovine jugoslovanskim izseljencem po svetu, predvsem za moralno in gmotno pomoč, ki so jo v hudih čglfih nudili svojemu rodnemu kftsiju. Ta pomoč je bila zlasti dragocena v prvi in drugi svetovni vojni in med graditvijo porušene domovine. Lanskega Izseljenskega tedna v Skopju in Ohridu se je udeležilo šestdeset jugoslovanskih izseljencev, od tega dvajset ameriških Slovencev. V dvanajstih dneh so rojaki v avtobusih prepotovali 2S00 km po ozemlju vseh jugoslovanskih republik. To je bilo tudi prvič, da je skupina ameriških Slovencev prepotovala vso Jugoslavijo prav do njenih najjužnejših meja. Izletnik1 so bili navdušeni nad naravnim; lepotami Jugoslavije, njenim' znamenitostmi ter nad- vse zadovoljni a toplimi sprejemi, ki so jim jih prirejali predstavniki ljudske oblasti, izseljenskih matic Jugoslavije ter vse prebivalstvo. Tudi trije dnevi bivanja ob prelepem Ohridskem jezeru so nudili rojakom obilo užitka. Dosedanje izkušnje prireditev Izseljenskega tedna so pokazale. da se na takih manifestacijah najbolje izraža ljubezen m solidarnost med našimi narodi in izseljenci in da so take skupne proslave močan prispevek k prijateljstvu in sodelovanju med našo državo in državami. kjer žive naši izseljenci. Zato je koordinacijski odbor izseljenskih matic Jugoslavije odločil, da bodo glavne proslave letošnjega Izseljenskega tedna v Sarajevu, od 10. do 13. julija, kjer bo gostiteljica in organizator Izseljenska matica Ljudske republike Bosne in Hercegovine. Program za te proslave je sestavljen še na širši osnovi kot doslej. Ker praznujejo letos jugoslovanski narodi petnajstletnico slavnih bojev na Sutjeski sc izseljenske matice Slovenije, Srbije, Hrvatske in Makedonije organizirale ločene turneje za izseljence po vsej Jugoslaviji. Turneja za slovenske izseljence, ki jo pripravlja Slovenska izseljenska matica v sodelovanju s »Putnikom«, bo trajala 12 dni, od 9.—20. julija, turneje drugih matic pa največ 18 dni Cilj vseh potovanj bo Sarajevo. kjer bodo rojaki ostali tri dni, odkoder se bodo zopet v različnih smereh vračali v svoje republike. Slovenski izseljenci bodo 9. julija z letalom odpotovali v Beograd. kjer bo priredil na čast Izseljenskim maticam in rojakom Zvezni izvršni svet. spre-iem. Popoldne se bodo udeležili izleta na Avalo, naslednji dan dopoldne pa si bodo ogle- Večina hiš .med Miklošičevo, Dalmatinovo, Resljevo ter Komenskega ulico in Ljubljanico predstavlja pravzaprav nekako predmestje v samem središču. Se toliko zaradi neestetskega izgleaa te četrti, ampak bolj zaradi skrajne neekcnomičnosti Izrabe zemljišč in stavb, je urbanistični program ’ iz leta 1931 predvidel na tem delu občutne spremembe. Iz zazidalnega načrta. katerega maketo predstavlja slika, lahko razberemo bodočo sliko tega dela našega mesta. Z rušenjem starih pritličnih in že skoraj neuporabnih hiš se bo ustvaril kompleks prostvh zemljišč. ki bo dovolil radikalne spremembe. Pri bodoči graditv-, bodo zlasti upoštevali poseben položaj tega dela mesta, ki zaradi bližine trga pomeni nekako stično točko podeželja z mestom lin bodo na eni strani skušali čimbolj olajšati meščanom dostop do trga, na drugi strani pa nuditi ljudem s podeželja vse, kar potrebujejo že v tem delu mesta (gre predvsem za razne prodajalne ter u,služnostne delavnice). Na pr; s toru, ki naj bi ga dobili s podiranjem starih hiš med Kolodvorsko in Trubarjevo ulico bi zrasla naša tekstilna poslovna četrt. Tu bo večji blok (60 x 15 m) v Kolodvorski ulici, kjer naj bi podjetje »Tekstil« začelo graditi svcijo poslovno zgradbo, ter za petokrako poslovno stolpnico, v kateri bodo tudi imela svoje prostore razna tekstilna podjetja in za manjšo zgradbo, ki bo povezovala stolpnico s sedanjo vogalno stavbo med Miklošičevo in Trubarjevo ulico, v kateri bi dobila svoje poslovne prostore i M anu f aktu r a «. Sedarijč neprimerno kopališče med Trubarjevo, Kolodvorsko in Prečno ulico naj bi po zazidalnem načrtu zamenjala nova trikotna stavba, v kateri bi bilo v pritličju novo kopališče, zgoraj pa razne varnostne delavnice ter večja dvorana, ki bi’ bila primerna za non-stop kino. Kompleks zgradb ob Prečni in Trubarjevi ulici do Resljeve bi izpopolnili, tako da bi dobili enakomeren trinadstropni pas, v njegovem ozadju, oziroma dvorišču, pa bi zgradili večjo pritlično zgradbo, ki bi segala premočrtno od Kolodvorske do Resljeve ceste in v kateri bii bile razne obrtne in druge delavnice, garaže in podobno. Sanatorij »Emona« In hiše v Komenskega ulici bi ostale nespremenjene, pač pa bi na praznem prostoru za njimi lahko zgradili večji stanovanjski blok, okrog katerega b; bilo zelenje in obširen parkirni prostor. Največje spremembe v celoti pa so predvidene za pas hiš neposredno ob Ljubljanici. Razen treh stolpnic, katere bodo imele v« pritličju prodajne prostore, v prvem in drugem nadstropju poslovne ter v višjih nadstropjih stanovanja, bodo tu pretežno enonadstropne stavbe s prodajnim.-: prostori v pritličju. Z rušenjem strarih hiš pa bi dobili številne široke dohode k nabrežju. Trubarjevo ulico, kot nekakšna pasaža in bi bila smiselno nadaljevanje Nazorjeve ulice s številnimi manjšimi trgovskimi in obrtnimi lokali. Po tej bližnjici naj bi se preusmeril promet na tržnico s tromostovja na novi most, ki bi vo-di-I neposredno na tržnico im bi sta.l med Tromo-stovjem in Zmanjskim mostom. Na strehi mostu bi bila urejena kavarna z edinstvenim razgledom po Ljubljanici in mestu. Za breg Ljubljanice na tem odseku zazidalm načrt predlaga parkovno ureditev v terasih, kot je sedaj na Prulah. Petkovškovo nabrežje bi bilo urejeno kot sončni breg za sprehode in počitek. Z realizacijo zazidalnega načrta bodo seveda odpadle tudi vse krivulje Trubarjeve, Prečne in ?Iolodvorske ulice s svojimi ozkimi grli in turško kaldrmo. Zamenjale jih bodo široke ceste, po katerih bo deloma preusmer- dali Beograd. Popoldne, 10. julija bodo nadaljevali potovanje z letalom do Sarajeva, kjer bodo ostali tri dni. Ogledali si bodo znanstvene in kulturne ustanove, fakulteto, knjižnice, muzeje, ter razne športne prireditve in filme. Zadnji, poslovilni večer, b-o zabavni večer s pestrim sporedom bosanske folklore. Vse te prieditve bodo ue-lcma v Sarajevu, deloma v slikoviti okolici. v kopališču Ilidži in pri izviru reke Bosne pod Igman planino, kjer bodo imeli rojaki dovolj časa tudi za prijeten počitek. Naslednji dan bodo rojaki nadaljevali potovanje z avtobus: do Dubrovnika, z vmesnim postankom v Mostarju in Trebi-nju. Med dvodnevnim bivanjem v Dubrovniku si bodo rojaki ogledali mesto in kulturne zanimivosti. kasneje pa še Split. Trogir. Plitvička jezera in druge kraje. Nato se bodo prek Slunja. Karlovca in Dolenjskih tcplic vrnili v Ljubljano. Slovenska izseljenska matica prisrčno vabi vse rojake, ki so na obisku v Sloveniji, da se udeleže potovanja in svečanih prireditev Izseljenskega tedna v Sarajevu, saj bodo tako poleg svoje ožje domovine spoznali tudi velik del Jugoslavije. Slovenska izseljenska matica prav tako vabi vse ameriške rojake, ki so na obisku v starem kraju, da se udeleže tradicionalnega »ameriškega piknika v starem kraju«, ki bo dne 4.ju-bja v Ribnem pri Bledu. Zbirališče za rojake in njihove sorodnike je ob osmi uri zjutraj pred hotelom »Union« na Miklo- Bregovi naših rek imajo v teh toplih dneh stalne goste. Ne samo kopalci, ki so letos prišli na svoj račun prej, kakor druga leta, tudi športni ribiči jih poživljajo. Ob bregovih Save, kakor vidimo na sliki, se je začel živahen lov na pod ust, ki je najbolj množična potrošna riba naših sladkih voda. Letos 16. maja so na pobudo Uprave gojitvenih lovišč LRS in Ribiške družine Straža-Sava, sodelavci ribiškega odseka Kmetijskega inštituta Slovenije markirali večje število podusti po drsti v Gameljščici. Markirali so jih tako, da so jim za hrbtno plavutjo pritrdili celulojdno oštevilčeno markico. Pri tem so za vsako markirano ribo sestavili kartoteko s potrebnimi podatki. Na ta način naj bi zbrali čimveč podatkov o selitvi teh rib, zlasti v času drsti, nadalje o prirastu, morebitnih boleznih itd. Vsem ribičem ob Savi pa je bilo naročeno, da takoj, ko vlove markirano ribo, sporoče na pristojno mesto določene podatke, ribo pa spuste nazaj v vodo. Doslej so že ujeli nekaj takih rib. Gradnja gozdnilt cest v novomeškem okraju Prebivalci marsikje pridno sodelujejo s prostovoljnim delom in prispevki jen mestni promet preko Zmaj- gičevi cesti, odkoder bodo vo- ske ga mostu proti novemu prel doru. zili Putnjkovi Bledu. avtobusi prot. M. S. i m ::: . : > :3 J. :> k : ; Zazidalni načrt za predel Miklošičevo, Resljevo, Komenskega ulico in Ljubljanico predvideva velike spremembe. Kumrovec-Janče-Kum ZcssGVskn planinska pot bo odprta prvega julija Te dni je bila v Trbovljah meddruštvena seja zasavskih in planinskih društev, ki že dlje časa pripravljajo zasavsko i-la-ninsko pot do Kumrovca, Titovega rojstnega doma, po grebenih na levem bregu reke Save (mimo Kunšperka in po Bizeljskem. na Vetrnik, Plešivec na Bohorju, na Lisco in čez Veliko Kozje- na rudarske vrhove: Kopitnik, Gore, Turje, Kal, Mrzlico, Partizanski vrh — nekdaj Sveta planina nad Trbovljami ter na Cemšeniško planino, kjer ima zagorsko la-ninsko društvo kar tri gorske postojanke, četrto pa na priljubljeni Sveti gori (849 ml Od tam bo potegnjena planinska pot v območje litijske podružnice Planinskega društva; na Vače. Slivno in Miklavža, prav do bližine Zagorice, rojstnega doma slavnega matematika Jurija Vege. Nato bo prešla zasavska planinska pot čez Savo. v Jevnico in na Janče, ki so najbolj zahodna točka te nove planinske poti. Zasavska planinska pot t-n vodila nato mimo •Tanč mimo Valvasorjevega Bo-genšperka v Polšniške Dolomite. S Polšnika bo v bližini Ostreča. ki je znamenit po redki cvetani, krenila ta prezari-mlva in pestra transverzala pri načrtu je zlasti vidno iz- prot. p0dkumu ter mimo Boro-koriščanje sedanjega dvoriščne- vnka {TJ Kuma na nai- Vsa ta transverzala je markirana s posebnimi znaki, z običajnimi planinskimi krogli, ki jih preprez-a velika črka »Z«, kar je znak za zasavsko planinsko pot. Vsa ta planinska trasa vodi skozi najlepše kraje našega Posavja in Zasavja ter po vseh najvišjih gorskih grebenih, mimo številnih planinskih koč, ki so si jih zgradila naša planinska društva na vzhodni strani Slovenije. Poseben odbor, v katerem so zastopniki zasavskih planinskih društev, bo izdal tudi poseben zemljevid in tiskan vodič. Na določenih mestih v planinskih kočah bodo shranjeni posebni žigi, s katerimi bodo upravitelji planinskih koč potrjevali udeležencem obisk, kar jim bo za dokaz prehojene poti in za dosego posebnega planinskega znaka za opravljeno zasavsko planinsko pot od Titovega Kumrovca na Janče nad Litijo in s končnim ciljem na Kumu. Ta planinska transverzala bo koristila vsem, da bodo spoznali lepote in zanimivosti, življenje in delo v krajih in hribih med Ljubljano in hrvaško me- Rakek jo, pa tudi za zbližanje slovenskih in hrvaških planincev. Prav zato je treba pohvaliti organizatorje Zasavske planinske poti. K pohodu, po Zasavski planinski transverzali pa se naj bi prijavlja čim več turistov, zlasti naša mladina! Jože Zupančič Mnogi gozdni okoliši Dolenjske so še težko ali pa sploh nedostopni, zlasti ne za dobro načrtno gospodarjenje. Kolikor se sploh da iz takih krajev les spraviti do ceste ali železnice, so to sortimenti manjše vrednosti, stroški spravila pa čestokrat dosegajo vrednost lesa. Eden izmed takih večjih težko dostopnih gozdnih krajev je med Tančo goro in- Sinjim vrhom v Beli krajini. To so predvsem bukovi gozdovi, ki pa dokaj naglo propadajo. Bukova drevesa tod namreč napada neka bolezen. Napadeno drevo se začne sušiti in trohneti. Strokovnjaki ne morejo ugotoviti vrste in vzrokov bolezni, ki pa je zavzela že velik obseg in ogroža več deset tisoč kubičnih metrov lesa. Ni druge pomoči, kakor posek in ponovna pogoz-ditev z drugimi vrstami drevja. Da bo mogoče te gozdove izkoriščati in rešiti dragoceni les pred popolnim propadom, je potrebno najprej zgraditi cesto, ki je potrebna tudi za redno nego in vzdrževanje gozda, razen tega pa ima vsaka cesta splošen gospodarski pomen. Pred dnevi so začeli graditi gozdno cesto Tančna gora— Dalnje njive pri Sinjem vrhu. Cesta se odcepi od okrajne ceste Črnomelj—Stari trg na Vrh gori, šla pa bo skozi gozdove, kjer je bukovina najbolj ogrožena, do vasi Dalnje njive. — Sredstva za gradnjo so zelo omejena, vendar upajo, da bodo letos zgradili vsaj tolik del ceste, da bodo lahko začeli načrtno izkoriščati les napadenega drevja. Ker je tod kamenit kraški svet. ki ga je težko pogozditi, bo potrebno strokovno nadzorstvo nad izsekavanjem, pa tudi pro- Cesto gradi okrajna gozdarska poslovna zveza iz Novega mesta. Prav tako nadaljujejo letos gradnjo gozdne ceste nad Kostanjevico v okolišu Sutna— Prušna vas. Ta cesta bo dolga blizu 5 km. Pri gradnji sodeluje tudi gozdarsko podjetje iz sosedne Hrvatske, ker bo po tej cesti laže spravilo precejšnje količine lesa iz gozdov, ki leže na zahodni strani. Okrajna gozdarska poslovna zveza iz Novega mesta nadaljuje letos gradnjo gozdne ceste Dolge njive pri Sentlovrencu proti Primskovem. Ker grade cesto tudi od litdiske strani prav tako proti Primskovem, bo imela cesta še večji pomen. Enako nadaljujejo gradnjo ceste Vinica—Bojanci v Beli krajini. Vse gozdne ceste, ki jih grade letos, so predvsem važne za lažje dostopne gozdOve, kjer so še razmeroma velike zaloge lesa in ni bilo mogoče smotrno gozdno gospodarjenje. Zlasti so važne za prebivalce vasi v teh najbolj odrezanih krajih, kjer zato pomagajo pri gradnji, kolikor morejo. Tako so prebivalci Sutne in Prušne vasi nad Kostanjevico in še nekaterih drugih vasi ob cesti, napravili že na tisoče prostovoljnih ur in številne brezplačne vožnje pri gradnji ceste. Prav tako so dali zastonj ves les za gradnjo dveh manjših mostov. Enako pomagajo prebivalci pri gradnji cest tudi v drugih krajih. Nepoučeni ljudje večkrat godrnjajo, češ, kam gre denar, ki ga plačujemo kot gozdno takso za posekani les. Godrnjajo, k ne vedo, da gre znaten del tega denarja nazaj v gozd za nego in vzgojo gozdov, znaten del pa prav tako za gradnjo gozdnih učevanje najboljšega načina po- poti in cest, kar povečuje vred-gozdovanja na kraju samem, nost lesa v takih gozdovih in | tirnim omogoča načrtno gospodarjenje. Hkrati pa imajo take gozdne ceste še splošno gospodarski in turistični pomen. Ta' bo na primer dograjena goz. . cesta Tanča gora Dalnje njive skrajšala razdaljo med Sinjim vrhom in Črnomljem za U km, cesta Vinica—Bojanci razdaljo med Vinico in Črnomljem za 7 km. Dograjena gozdna cesta Dolge njive—Primskovo pa bo posebno važna za širši okoliš Zasavja potem, ko bo še dograjen odsek ceste Radohova vas—Podšum-berk, ki je tudi v gradnji, ’ i bo to najbližnja cestna zveza Litije s Kočevjem. (r) Seminar za predsednike delavskih svetov Okrajni sindikalni svet v Novem mestu pripravlja seminar zia predsednike delavskih svetov. Začel se bo 30. junija v Novem mestu ir. bo trajal 4 dni. Udeležilo se ga bo 40 predsednikov delavskih svetov, deloma iz novomeških, deloma iz podjetij iz drugih občin. Po skleipu predsedstva OS S bodo v jeseni seminarji v vseh občinah za vse člane delavskih svetov in za člane upravnih odborov sindikalnih podružnic podjetij. Z Bokale Varovanci Doma onemoglih v Bokalcah so te dni obiskali grobnico na Urhu. Ob obisku, ki jim bo ostal še dolgo v spominu, so se tudi vpisali v spominsko knjigo. Dom onemoglih sta te dni obiskala pevski zbor in folklorna skupina osnovne šol? na Prulah. Prebivalci “Doma- so bili obiska zelo veseli in se vodstvu šole in pionirjem zanj iskreno zahvaljujejo. Redek jubilej v Preserju V družbi na.iožjega sorodstva je te dni praznoval Cerk Ja.kosa Janez. s svojo ženo Marijo, roj. Ft-telim oba iz Preserja. GO - letnico poroke. Ta redek diamantni Jubilej sta doživela slavljenca nasmejanih lic v krogu svojih dragih Z sinov. 3 hčera s 3 zeti in. dvema snahama, 1 brata, 1 sestre, 7 vnukov, 3 vnukinj in 5 pravnukov, 7 nečakov m 3 nečakinj s svojimi družinami. ga prostora. Tako v načrtu v_-j1 naše®? Zasavja in predvidena posebna bližnjica p^ni^ke _ na Kum (1219 ml med Miklošičevo, Kolodvorsko in • V 5 visrli USPIL EOMOIlf V KUMNIKU Pred dnevi so uprizorili v Kulturnem domu na Rakeku znano Reboljevo opereto »Včasih se zgodi«. Dokaj zahtevno delo ro izvrstno naštudirali in prav tako tudi uprizorili na veliko zado- priložnosti prejela brigadno za voljstvo številnih hvaležnih gle- stavo. Brigada ob Cerkniškem jezeru Včeraj dopoldne ,so se zbrali na dvorišču Okrajnega komiteja LMS Ljubljana na Resljevi cesti brigadirji in brigadirke XXI, ljubljanske mladinske delovne brigade »Ane Ziherlove«. ^ Sestavljajo jo dijaki in vajenci iz občin Ljubltjana-center, Siska in Polje. V brigadi je 120 brigadirjev, od tega 30 deklet. Na zboru brigade je bila prebrana dnevna zapoved in imenovan brigadni štab s komandantom Janejom Kučanom, dijakom TSS. Brigada je ob tej »Tako ni cvetela še naša dežela. ..« je zapel mladinski pevski zbor kamniške gimnazije skladbo svojega priljubljenega pevovodje Viktorja Mihelčiča ob polni dvorani občinstva. To je bil ob koncu šolskega leta že 12. koncert mladih pevcev. P!o-nirji so pogumno zapeli 12 novih pesmi in želi zasluženo pohvalo, mladinski, zbor pa 9 pesmi. Gimnazijski oktet je tokrat spet navdušil občinstvo in utrdil sloves, ki ga uživa tudi izven Kamnika. -Tretješolka Sitarjeva in šestošolka Uršičeva sta z.apeli pesmi »Materi« in »O mraku« tako ub 1 >o, da bi ju leleli še slišati, mali Andrej Sraj iz Radomlja pa je že s prvim nastopom s pesmijo »Čriček« dosegel lep uspeh. H koncu se je mladim pevcem pridružil še pevski zbor »Solidarnost«, ki je prišel čestitat svojemu pevovodji Viktorju -helčiču k petindvajsetletnici delovanja v glasbeni kulturi in mu izročil spominsko darilo. Tudi občinstvo je z gromkim odobravanjem izrazilo svoje čestitke. Hvala, tovariš helčič, za vse glasbene užitke, ki 3i jih vsa povojna leta s svojimi zbori pripravil Kamni" -nom na neštetih koupertih in prireditvah! dalcev. Obsežen ansambel in solisti, sami domačini, so nam dokazali, da tudi sami lahko pokažejo kaj več, kakor bi pričakovali. K uspehu je, mnogo prispeval orkester godbe JLA iz Postojne pod taktirko skladatelja samega. Zelo težaven posel režije je bil v izkušenih rokah starega prosvetaša tov. Vidriha, posrečeno sceno pa je oskrbel tov. Tomšič. Z delom so tudi že gostovali v Grahovem in dvakrat v Postojni, enkrat za pripadnike garnizije v Postojni, drugič pa za ostalo občinstvo, ki je do zadnjega napolnilo dvorano ter dalo vse priznanje požrtvovalnim igralcem, pevcem in godbenikom. Brigadirji bodo stanovali v osnovni šoli v Grahovem. Na razpolago pa imajo tudi stari dakcija Veselega večera Radiotelevizije Ljubljana. Brigada bo delala pri Izsuševanju Cerkniškega polja. Preko tega polja namreč teče potok Zirovščina, ki stalno poplavlja. Brigadirji bodo izkopali novo strugo do ponora Retje. Pri tem bodo morali prepeljati okrog 11.000 kubičnih metrov zemlje. Mladinska delovna brigada »Ane Ziherlove« se bo vrnila v Ljubljano okrog 24. julija, zamenjala pa jo bo XXV. ljubljanska mladinska delovna brigada »Maksa Pečarja«. Filmski spored Najpomembnejši film tega tedna bo prišel v prihodnjih dneh na program v kino »Union«. »Nevšečnosti s Har-rvjem« je ameriški barvni vistavi-sion film, zrežiral pa ga je kralj thrillerjev Alfred Hitchcock. Vendar je ta film nekoliko drugačen, kot s*> . , . . J * ._ 1 : Jv lu 111III HvIVVKIvU I U p O V. U JI, Ulil 5n prosvetni dom. kjer fc>oao imel -ostaii filmi tega režiserja. Ni nam jedilnico, kuhinjo in shrambo. “ .............. Kulturne prireditve bodo prirejali v Zadružnem domu. V načrtu imajo prireditve za vaščane pa tudi kulturni večer, ki ga bodo pripravili skupno z domačini. Zabavno in športno življenje bo imelo v brigadi vse možnosti za razvoj. Na razpolago imajo obnovljeno odbojkarsko igrišče, puško, žoge, radijski sprejemnik, gramofon, prenosno knjižnico in več zabavnih enodejank, ki jih je podarila re- reč resen kriminalni film, temveč je neke posebne vrste kriminalna ko medija satirično-ironičnega značaja. V vseh glavnih vlogah nastopajo pri nas manj znani igralci, dobro poznamo edinole Edmunda Gvenna, ki smo ga lani videli kot »Gospoda 880«. Druga premiera tega tedna pa bo v kinu »Komuna«. Za filmom »Vrt zla« bo namreč prišel na program italijanski film »Dekleta z 04«. Zrežiral ga je mladi, mnogo obetajoči italijanski režiser Gianni Franciolini, ki smo ga že spoznali po nekaterih zelo uspelih filmih. Dekleta z 04 so mlade telefonistke iz centrale za medkra jevne pogovore. V glavnih vlogah nastopa vi^i:a mladih italijanskih igralk: Antonela Lualdi, Franca Va-leri, Giovanna Ralli, Marisa Meriini, Giulia Rubini in mladi Antonio Ci farello. Kino »Vič« bo predvajal za tron cosko filmsko komedijo »Krojač z; dame« reprizo ameriškega barvnege-cinemascope ^vesterna »Zlomljeni kopje« s Spencerjem Tracvjem ' glavni vlogi, medtem ko bo kin* >Sloga« od srede tedna dalje predva jal reprizo jugoslovansko-nemškegr koprodukcijskega barvnega film* »Krnh in sol«, ki ga je zrežiral Fran tišek Cap. Na počitniški praksi Ob zaključku šolskega leta s je precejšnje število dijakom prijavilo za delo. Seveda ir bo delalo precej tudi v Lito stroju, kjer so jih zelo le jo sprejeli. V začetku so imel-predavanje, kjer so se sezna nili z delavskim samouprav lianjem v tovarni in samim si stemom proizvodnje. Po preda vanju so si ogledali tovarnišk-zgradbe. Tak sprejem vsekakor vzbudi veliko zanimanje mladih praktikantov za delo in upravljanje tovarne. —o— RAKEK KUD v Uncu pri Rakeku . uprizoril Marijana Maršeca »Komedijo v komediji«. Igro so požrtvovalni igralci postavili sami na oder, kljub temu, da bi j in lahko pomagali starejši igral Igra je dobro uspela, prav tak je bil zadovpljiv obisk. Z igro bodo šli gostovat tudi v bližr,.’ kraje. Uspeh jim je zagotovlj< - < l " "i - ' - ' ’ '$£k : ;:č: Mati je povila 9 otrok, od tega 5 sinov in 4 hčere, od teli so živi 3 sinovi in 3 hčere. Starost jubilantov (oče star 84 let., mati 81 let) jima ne jemlje poguma za delo na polju. Oba se spominjata svoje doka j težke mladosti. Očetovi spomini so še vedno živi na doživetja iz prve svetovne vojne. Vse te izkušnje Je v drugi svetovni vojni znal izkoristiti za pomoč partizanom. Jubilej je edini v Preserju, ki jih pomni današnji rod. Sorodstvo in vaščani Preserci Urna iskreno čestitajo in želijo 'e nadaljnjega zakonskega sožitja, i.akor sta ga imela vseh 60 let predvsem pa jim želijo še obilo zdravja. YS'W ~ ' li I <;v • /ni/V^' 1h&5 ZVEZNA ATLETSKA LIGA — ZA MLADINCE IN MLADINKE Izreden uspeh Slovencev V:<: Offen- bach »Hofimannove pripovedke«. Red Sreda. (Nekaj sedežev v prodaji.) Četrtek, 28. junija ob 20; Kialln-g«r .Na »lepem tiru«. GoetoVa-nje Ivjudsfcega gledali«k 1* Ce- 11 a Ob’ 20: Kreft »Celjski grofje«. G-ostovanje v Radljah. Petek. 27. junija ob 20; Smetana »Prodana nevesta«. Red B. (Nekaj sedežev v prodaji.) Ob 20- Skvarkta »Tuje dete«. Gostovanje v Lovrencu na Pohorju, Sobota, 28. junija ob 20: Wiiliams ■Mačka na vroči pločevinasti strehi. Izven. Ob 20: Puget »Srečni dnevi«. Gostovanje v St. liju. Nedelja. 29. junija ob 15: Verdi Aida«. Red G. Ob 16: Puget »Srečni dnevi«. Gostovanje v Fesnlcd. F o i. kolu zvezne atlet-ske lige smo napravili bežno bilanco, !:i nam ,ie pokazala zadovoljivo uvrstitev slovenskih članov in članic. Ugotovili smo, da ie kvaliteta slovenskih kln-bov zadovoljiva, še bolj pa okoliščina, da je bilo največ udeležbe prav v Sloveniji, Pred dnevi je Atletska zveza Jugoslavije objavila tudi rezultate obeh dosedanjih kol zvezne atletske lige za mladince in mladinke. Zanimivo in spodbudno je, da Je v vsaki izmed treh mladinskih kategorij polovica finalistov iz Slovenije. In da Je uspeh še večji — tudi na sedmem mestu je vsakokrat slovenska ekipa. Pri starejših mladincih so si priborili vstop v finale zvezne lige Branik, Ljubljana In Maribor, Odred pa je sedmi, pri mlajših mladincih bodo v finalu startali Kladivar, Odred in Hi ds je na mednarodnem atlet- sltfir. tekmovanju za memorial Ro5:ckega v Pragi v teku na 30 m - .....mi Babavičeva (Jug.) zase- dla S. mesto (12.7), Murat (Jug.) na bil tretji v teku na 1.500 m (3:51.4); da ie na atletskem tekmovanju v B n ckersf ieldu EMiot (Avstralija) dosegel nov svetovni rekord v teku na miljo — 3:57,9: uradni rekorder ie bil doslej njegov ro-, Kajuh 1617, Kidričevo, Turnišče, Železničar (Ptuj), Gra-fičat (Maribor) itd. Med posamezniki sta bila najboljša Jože Cerjak in Silvo Žvanut. Prvih pet ekip se je uvrstilo v finale, ki do 4. julija pri Mariborski koči na Pohorju. gd Svoboda, Ljubljana pa Jv »vama. Popoln uspeh so zabeležile slovenske mladinke, ki so v razporedu na prvih treh mestih. Ljubljana, Maribor in Kladivar so pred vsemi, Odred pa je na sedmem mestu. Uspeh mladih slovenskih atletov je na gotovo izredno pomemben, če gledamo perspektivni razvoj te lepe športne panoge pri nas. Zvezni finale v vseh treh mladinskih kategorijah bo 5. in 6. julija, verjetno v Sloveniji. MAJNIKOV MEMORIAL. ZA JEZERJANE jezersko. 22 junija. Danes dopoldne je bito v odlični organizaciji SK Jezersko na smučiščih pri Češki ko«, tradicionalno smučarsko tekmovanje v slalomu za prehodni Majnikov memorial. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba prav dobra Nastopili so smučarji iz Ljubljane, Kranja, Tržiča in Jezerskega. Lovoriko so osvojili domačini, ki so se za tekmovanje skrbno pripravili Proga je bila dolga 3t>0 m z višinsko razliko 100 «n in 42 vratci. Rezultati: čia-ni — Križaj (Lj Tr.) 1:06,5, Jamnik (Trg. K) 1:11.8, Svab (Ljubelj) 1:13.6; mladinci: Starc (Tr.) 1:21,2. Medja (Tr ) 1:41,2. Košir (Jezer- sko) 1:43.0; mladinke: Crv (Jezersko) 1:50.0. Polajnar (Jezersko) 1:56,0. 1 v- ZOPET SEDEM NESREČ PLANINSKI VESTNIK št. « (Z* junij 195S) na 64 straneh nas Je 5r,et razveselil z izredno izbrano n nadvse zanimivo vsebino. Navedimo vsaj vidnejše sestavke [povrh več ko polovice drobnega r-t.lva o planinskem dogajanju doma in po svetu) v uvodnem delu izdaje: Srečanja na Šmarni gori, Tržič-Češka koča. Churchill na Koroškem. Mlinarica v snegu in ledu. Kočevarjeva smer v Stenar-jovem trikotu. Jezersko. »Čistka« v naših stenah, javorje nad Litijo. mejnik med Zasavjem in Dolenjsko, Beograjski utrinki itd.. Številko objavlja tudi podrobnejše podatke o požarni škodi, ki jo je utrpeia PZS pred dobrim mesecem in pri kateri je bilo uničenega ogronmo. delno nenadomestljivega društvenega _ premoženja, Tej številki so priložena tudi zaključna nadaljevanja Koledarskih beležk izpod peresa Vilka Mazija. ki so prav gotovo izviren krono graf ski zbir in nam bodo hranile marsikateri zgodovinski dan v naših planinah, ki bi šel sicer bržkone v pozabo. Planinski vestnik izhaja dvanajstkrat na leto in stane letno 400 din. plačljivih tudi v obrokih. V soboto ob 8.»0 je voznik osebnega avtomobila S-1246 S. J. vozil iz Ljubljane proti Šentjakobu s preveliko hitrostjo. Ni upošteval, da je cesta mokra ter da ima gladke gume. Na Smartlnski cesti je zavijal na levo. toda zaradi prevelike hitrosti ga je zaneslo, odletel Je na njivo, k.ier se je prevrnil. Škode na vozilu je za 150.000 dim. voznik Ima pretres možganov. Ob 9.3» Je po Dolenjski cesti vozil osebni avto S-11238 L. J. Pri odcepu v Orlovo ulico, kamor Je mislil zaviti, Je prižgal levi smerni kazalec, ni se pa premaknil s sredine ceste ln se tudi ni prepričal, če vozi kdo za njim. Tedaj je pripeljal za njim tovorni avtomobil S-1934 ln se zaletel vanj. K sreči je nastala le materialna ško-da. Ob 10 uri Je na križišču Kotnikove iri Čufarjeve ulice prišlo do parkiral osebni avtomobil Fiat 600. Iz Kotnikove je pripeljal z vzvratno vožnjo tovorni avtomobil S-937«. Ker se le ta ni prepričal, če Je cesta za njim prosta, Je s kasonom zadel v osebni avtomobil in ga poškodoval Ob 11.16 Je iz Tacna pripeljal kolesar S. O., star 13 let, ki Je imel odprt dežnik. Zapeljal je na glavno cesto v Šentvidu, ne da bi se prepričal, če je prosta. Tedaj pa je iz Kranja pripeljal tovorni avtomobil S-2781 in zadel kolesarja, ki je obležal nezavesten. Na kolesu je manjša materialna škoda. Ob 18.3« sta se na križišču PtuI-ske in Janežičeve ulice zaletela dva motorista. Komisija stalne službe je morala tudi v Javorje pri Litiji. Tu je po ozki poti vozil P. S. z osebnim avtomobilom S-2418. zaradi prevelike hitrosti ga je na odtočnem jarku dvignilo in ga vrglo na travnik, kjer je vozil še nekaj metrov, nakar ga je zaneslo v levo. da je zdrknil v gozd in tako poškodoval vozilo, da znaša škoda okoli 300 000 dinarjev. V avtomobilu je bilo 5 oseb, vendar so vsi odnesli zdravo kožo. V soboto dopoldne se Je v Bo-.ovnici pripetila huda nesreča pri delu. Skupina delavcev je nalagala na tovornjak težke hrastove hlode. Ko so naložili petega, je ta zaradi mokrih leg spodrsnil in pod seboj pokopal delavca Franca Voleka Hlod mu je šel preko glave. tako da je dobi! smrtno nevarne poškodbe. Odpeljali so ga v bolnišnico. SPORED ZA PONEDELJEK KINO »UNION«: sloven.-ital. koprodukcijski barv. tlim »VELIKA SINJA CESTA«. Igrata Yvea Montand in Allda Valili. Tednik: P N 25. Predstave ob 17. IS hi 21 Ob 10 matineja ftalj. barv. filma »ODISEJ« KINO »KOMUNA«: amer. barvni cinemascope tvestern s stereofonskim zvokom »VRT ZLA«. — Igrajo Gary Cooper. Susan Hay- worth in Richard Wldmarctk. — Predstave ob 17. 13 in 21. KINO »SLOGA«: ameriški Oarvtli pustolovski film »GOSPODAR B ALLANTRAEA«. V naslovni vlogi Errol Fiynn Predstave ob 17. 19 in Zl- RINO »VIC«: franc filmska komedija »KROJAČ ZA DAME«. V naslovni vlogi Femandel. — Predstave ob 17, 19 in 21 KINO »SISKA«: italj. barv. film ,ODISEJ«. Igrajo Kirk Douglas, Silvana Mangano in Rossana Podesta Tednik F. N 26. Predstave ob 17. 19 in 21. Danes zadnjikrat! »LETNI KINO BEŽIGRAD«; slov. ital. barvni film »VELIKA SINJA CESTA« 1 Predstava ob 20.30. — Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do 11 in od 15 dalje MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova Ul.! amer film »TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA«. Predstavi vsak dan ob 10 in 15. LETNI KINO DOM »JLA«: amer. barvni film »MOSTOBRAN«, v glavni vloga Ton v Curtis. ob 20.30. TRIGLAV: češka barvni film — »KOD IN KAM«. Tednik V glavni vlogi: J. Marvan, I. Ka-čirkova. Predstave ob 16 18 ta 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat. LITOSTROJ: amer. barvni film »POLETNO POTEPANJE«. Tednik 24. ob 20 Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KAMNIK »DOM«; ameriški barv. film »BELO PERO«. BLEBr-‘ franc tarv film »BEL AMI«. ob 18 lin 20.30. NOVO MESTO »KRKA«: franc, barvni film »POT V RAJ«. KRANJ »STORŽIČ«: amer. barvni film »VESELO IZKRCAVANJE«, ob 18 in 20.15. KRANJ »PARTIZAN«! češki barv. film »DOBRI VOJAK S VEJIC«, Ob 20.30 mann Kasack, 21.23 Nekaj novosti iz našega arhiva zabavne glasbe; 2215 Na pragu poletja Lucijan Marija Škerjanc; Noctumo, Arthur Honegger: Poletni pastorale. Frederick Dellus: V poletnem vrtu, Felix Mendelssohn: Sen kresne noči; 23.00—23.15 in 23.30—23.15 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). H. PROGRAM 18 00 Od melodije (Jo melodije; 17.00 Ljubljanska kronika in. ob-vestlla; 17.15—18.00 Iz slovenske orkestralne glasbe Primož Ramovš: Musiques funebres. Ivo Petri*: n. simfonija. MARIBOR Ponedeljek, 23. junija. Dežurna lekarna: »Center«, Go- sposka ulica 12 RADIO 5 00—6.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače ve-st!; 8.15—9 00 Pester spored soli-stične in ansambelske glasbe; 9.00 do 14.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.30—15.00 2eleli site — poslušajte! 15 00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.30 Zabavna glasba; 17.30—17.40 Ml in vi o športu; 17.40—18.00 Plesne melodije igra kvartet Tipal, pojeta Ivo Robič in Marjana Borec; 18.00 do 23 00 Prenos sporeda Radia LJud-ljana. OBVESTILA MOPEDISTI POZOR! Avto-moto društvo »Edo tCle-menčič« prireja v nedeljo, 29. 6. 1958, ocenjevalno vožnjo mopedistov v Ljubljani in bližnji okonci. Ocenjevalna vožnja bo po cestnoprometnih predpisih, združena s pe rtilz>a,nsko kurirsko vožnjo s Urha. Pravico udeležbe imajo vsi mopedisti z dopolnjenim 14 letom starosti. Prijave sprejema Avto-moto društvo »Edo Klemenčič« — Ljubljana, Kotnikova ul 8 (Dom LM-Maksa Perca). Zbirališče bo 29. 6. 1953 ob 8. uri na Trgu revolucije v Ljubljani, kjer prejmejo tekmovalci vsa potrebna navodila. Morebitne informacije daje prireditveni odbor, ki ima na razpolago tudi Pravilnik tekmovanja. Za prvih deset mest so predvidene nagrade in pokali. Vabimo vse mopediste, da se tega vzgojnega tekmovanja udeležijo v čim večjem številu. AMD »Edo Klemenčič« u,o«curwood BARE RI§£vMlKI MUSTER« RADIO PONEDELJEK. 23. JUNIJA Poročila: 5.05, 6 00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 17.00, 19.30 , 22.00 , 22.55. 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 kove in ^Va^ieTe uVice 7rišta’do fv mboto dopoldne se je v Bo- Ustila- 6*40 M^ERiIlnO KNJIGOVODKL manjše nesreče. Tu ie pravilno rovnici pripetila huda nesreča pri do 6.40 Reklame in obvest ,, . NJO lahko tudi brez prakse po- Fiat delu. Skupina delavcev je nalagala do 6.4o Naš jedilnik, B.oa AipsKi trebujemo. Ponudbe v ogli. odd. pod »Takoj«. 1792-i RADIO dam za nagrado tistemu ki mi posodi 80.000 din Vse ostalo Po dogovoru. Ponudbe pod »Radio aparat« v ogl. odd. 13719-11 Umrla Je moja mama, naša nona MARUA PFEIFER upokojena učiteljica Pogreb bo v torek, 24. junija 1958, ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: Vlasta Hus, hčerka; Marjeta in Katarina, vnukinji; ing. Herman Hus, zet. g II! 3HH£H3 KOLEDAR >cnedeljek. 23. junija: Kresnica. X« Dne 23. iunija 1S20 Je bil v Vu-Lovaru kongres Socialistične de-a-vske partije Jugoslavije Na tem tongresu se je stranka preimenovala" v Komunistično partijo Jugoslavije * Na današnji dan leta 1942 so v gelju ustrelili kot talca slikarja Lojzeta Sušmelja. ki se je rodil eia 1913 v proletarski družini. Ko ie končal študij na zagrebški aka-iemšji, se je naselil v Prekmurju n se tam posvetil slikarskemu ielu. Gojil je predvsem grafiko, za svoja dela pa je najraje jemal motive iz delavskega življenja. * NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA 7.A NUJNE OBISKB NA BOLNIKOVEM DOMU Od 20 do 7. ure zjutraj Oh nedeljah Id pra.znlk.ih ves dan. ZDRAVSTVENI DOM RUDNIK: dr. Mal Miran. tVolfova c. 5-1. telefon 22-G84. —- V odsotnosti zdravnika kličite telefon LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 13. ure dalje ZDRAVSTVEN! DOM MOSTE: dr. Stamač Milena. Grabloviče-va c 18, telefon 30-733. V odsotnosti zdravnika kličite tele-fon LM 30-300 ZDRAVSTVENI DOM VIC: dr. Graoar Stane, Kogejeva ul. 5. telefon 23-372. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Trt« mladinskih delovnih brigad 3. od 8. do 14. ure telefon 21-797. tDRAVSTVENl DOM BEŽIGRAD dr. Suhač Marko, Lavričeva c 5 a. telefon 31-286. » odsotno sti zdravnika kličite tel 30-800. ZDRAVSTVENI DOM CENTER: dr. Zargi Rado, Miklošičema c. telefon 39-151. za obiske otrok lota telefonska številka. ZDRAVSTVENI DOM SISKA: dr. Voglar Zlatko, Celovška c. 34-L telefon 21-806. Operna klet. Ljubljana, Zupančičeva 2 nasproti Opernega gledališča prejema vsakodnevne pošiljke svežih morskih rib, ki jih strokovno pripravlja. Nudi gostom tud-; dalmatinski pršut, paški sir ln vsa druga okusna Jedila. Poleg jedil dobite izvirna sončna dalmatinska vina, med njimi prošek — Jadranski biser. Prostori so okusno preurejeni, tako imamo tudi nanovo preurejen šenčni vrt. *FLEX« dobiš pri trgovcu, kjer kupuješ za svoje gospodinjstvo. Zahtevaj »FLEX«, če hočeš kvaliteto! Idealno Čisti mastne madeže. RECEPT za nego lica: Redno uporabljaj za nego kože samo kvalitetno mastno kremo ULTRA-GIN-sport Dobiš jo v vseh parfumerijah. GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Ponedeljek, 23. junija, ob 20: Tolstoj »Ana Karenina«. Dramatizacija N. D. Volkova. Abonma U. Gostovanje Štefke Bralčeve, članice SNG iz Trsta. (Preostale vstopnice so te v prodaji.) Torek, 24. Junija ob 20: Tolstoj »Ana Karenina«. Dramatizacija N. D. Volkova. Abonma T Gostovanje Štefke Drolčeve, članice SNG iz Trsta. (Preostale vstopnice so že v prodaji.) Sreda, 25. Junija ob 20: Tolstoj »Ana Karenina« Dramatizacija N. D. Volkova. Abonma F. Gostovanje Štefke Drolčeve, članice SNG lz Trsta. (Preostale vstopnice so v prodaji.) Četrtek 26 junija ob 20: Tolstoj »Ana Karenina«. Dramatizacija N D. Volkova. Abonma S. Gostovanje Štefke Drolčeve. članice SNG iz Trsta. (Preostale vstopnice so v prodaji1.) Petek, 27. junija ob 20: Tolstoj N^D Volkova3*Abonm^A 3Go- obvestila in reklamef 19.30- Radij-N. D. volkova. Abonma a., ua dnevnik: 20.00 Voka-lno-Instru- do 6.45 Naš jedilnik; 8.05 Alpski pozdravi; 9.00 Radijski roman — Vladimir Babula: Planet treh .sonc — XIX.; 8.20 Poje ženski zbor »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja: 9.40 Igra kvintet Jožeta Kampiča; 10.10 Dopoldanski spored solistične glasbe; 11,00 Z glasbo v dobro voljo; 11.30 Za otroke — a) Smiljan Rozman: Gams kratkorepec. b) otroške pesmi; 12-15 Kmetijski nasveti — Ing. Franc Ločniškar: Kako poceniti rejo živine; 12.25 V prijetnem ritmu z zabavnimi ansambli in solisti; 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila; 13 30 Popularne orkestralne melodije; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 15.40 Listi iz domače književnosti — Branka Jurca: S Krasa; 16.00 V svetu opernih melodij; 17.10 Popevka tega tedna; 17-15 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot); 18 00 Družinski pogovori; 18.10 Skladbe J. S. Bacha ln A, Vivaldija; 18.45 Zborovske skladbe Vlada Goloba poje Mariborski komorni zbor p. v Rajka Si!ko-ška; 19.00 Zabavna glasba, vmes UMRLI stovanje Štefke Drolčeve, članice SNG iz Trsta. (Zadnjič v sezoni.) (Preostale vstopnice so v prodaji.) Sobota, 28. junija ob 20; Žmavc »V pristanu so orehove lupine«. — Abonma E. (Zadnjič v sezoni.) (Preostale vstopnice so v prodaji.) _ _ Nedelja 29. junija ob k>: Goo- drich-Hackett »Dnevnik Ane Frank«. Gostovanje ljubljanske Drame v Kočevju. — v okviru kočevskega kulturnega tedna. Ob 20: CPNeill »Elektra«. D. del trilogije Predstava Akademije za igralsko umetnost. Ljubitelje gledališča, šole ta organizacije opozarjamo na razstavo • Shakespeare v angleškem gledališču«. ki Je odprta v dramskem foyeru vsak dan od 10. do 14. in od' 18. do 22. ure. Vstop prost. OPERA Ponedeljek, 23. junija, ob 20: - Wagner »Večni mornar«. Abonma red D. (Vstopnice tudi v prodaji.) Torek. 24. Iunija: zaprto. Sreda, 25. Junija: Gostovanje ljubljanske Opere v Grazu: Čajkovski »Labodje jezero«. Četrtek 26. junija: Gostovanje ljubljanske Opere v Grazu: Prokofjev »Zaljubljen v tri oranže«. Petek, 27. junija; zaprto. Sobota, 23. junija ob 23: Balet: M. Kozina »Triptihon«. B. Adamič »Po našem ljubljenem mestu«. Abonma red H. Zadnja abonentska predstava sezone 1957-58. Nedelja, 29. Junija ob 20.30: Smetana »Prodana nevesta«. V Križankah V okviru prireditev VI. ljubljanskega festivala. NARODNO GLEDALIŠČE v Mariboru Ponedeljek. 23. junija ob 19: Marija Švajncer »Deklica Marjetka in velikan Teleban«. Priredi DPD »Slava Klavora«, pionirska sekcija VID. gimnazij*. ski dnevnik: 20.00 Vokalno-instru-mentalnl koncert zbora in orkestra Slovenske filharmonije, solisti Vanda Gerlovič. Bogdana Stritarjeva. Janez Lipušček in Zdravko Kovač, dirigent Samo Hubad; 21.05 Pisatelji o sebi Ale-xander Lemet-Holenia ta Her; 6. V osmrtnici MATILDE DOLAR, roj. PUŠNIK, objavljeni v včerajšnji številki Poročevalca, sta napačno navedena čas pogreba in mrliška vežica. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 23. junija 1958 ob 16. uri iz Marijine mrliške vežice na Zalah ta ne ob 18 url. kot Je bilo objavljeno. Po dolgi bolezni nas Je v 28. letu za vedno zapustila naša ljubljena mamica, hčerka, teta in svakinja MARIJA LORGER Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 24. junija 1958, ob 16.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. 2alujoM: hčerkica Bonjlca, oče, maiti, družine Komočar, Oblak, Oštarifi, D Jurič ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Cerklje ob Krki, 22. junija 1958. Umrla nam je naša predraga ljuba masna MATILDA DOLAR roj. PUŠNIK Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 23. junija 1958, ob 16, uri s 2*0, 1z Marijine mrliške vežice. Žalujoča sinova z družinami ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Podljubelj, M. junij* 1958. 3 328. To noč je zapadlo sedem paicev svežega snega.. Zjutraj se je Baree navsezgodaj približal pastem. Bil ja previdnejši kakor sicer, ker v svežem snegu ni mogel najti McTaggartovih sledov. Prišel je do prve pasti in opazil, da je izprožena in prazna. Prav take so bile tudi druge pasti. Okrog poldne se je približal zasedi. / IZŽREBANI KUPONI OBISKOVALCEV KRIŽANK V okviru propagandne akcije za obisk Križank po šolah nekaterih okrajev so bile izžrebane naslednje številke: 000092, 000097. 000434, 000565, 000597, 000216. 000466, 000439. 00074«, 000525. Imetniki kuponov naj se takoj, Javijo pismeno v direkciji zavoda LF. Ljubljana. Križanke. Priložijo naj kot dokazilo kupon, ki so ga prejeli ob obisku Križank, z navedbo priimka, imena in naslova. Izžrebanci bodo tri dni gostje IF ln bodo lahko prisostvovati festivalnim prireditvam. Prejeli bodo pravočasno povabilo. Petne stroške nosi Zavod LF. MALI OGLASI »ELEKTROSIGNAL«. montažno tehnično podjetje, Ljubljana, Parmova ul. 33, potrebuje: 1. diplomiranega elektrotehnika za izdelavo vezalnlh načrtov za komandne ta signalne plošče ta podobno; 2 referenta za obračun situacij v komercialnem oddelku; 3 materialnega knjigovodjo; 4. diplomiranega tehnika za pripravo dela; 5. več kvalificiranih električarjev za dela pri komandnih signalnih ploščah (vezalci); 6 več ključavničarjev. ki imajo veselje do dela s pločevino; 7. električarje za montažo transformatorskih postaj do 35 KV Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje sprejema tajništvo podjetja do 15. 329. Pol minute je previdno ovohaval zrak, čeprav je bil lačen in bi rad čimprej pojedel zajca. Kakor da bi čutil nevarnost v zraku, se dolgo ni približal nobeni od pasti. Počasi je krožil okrog njih v vedno ožjih krogih, lačno vsrkavaj vonj po sveži divjačini in se skoraj že dotaknil zunanje pasti, ko se je spet ustavil. Sporočamo žalostno vest, da je po dolgotrajni bolezni preminila draga žena m mati. sestra ln tašča VEKOSLAVA VRE C A Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek 24. 6. 1958 ob 17. url iz Krištofove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči mož' Oton. sta Milam, hčerka Željka, sestra Vinka, Anica. Marija ter brata Ive ln Stipe, zet Srečko ter ostalo sorodstvo. LjubjLjana, Kamnik. Šibenik. 23. 2958. 330. Se trenutek morda in odšel bi, če ne bi zaslišal prav iz pasti čudnega šumenja in hrustanja- Zagledal je hermelina, bolj belega kot sveži sneg, kako požrešno trga zajčje meso. Pozabil je na nevidno nevarnost, katere se je bal v prejšnjih trenutkih. Jezno je zarenčal na hermelina in se pognal proti njemu — prav v gnezdo McTaggartovih pasti. 7 STE POZABILI? Pred odhodom na dopust niste naročili. da bi vam naš list pošiljali v letovišče. NIC ZATO! Pošljite nam samo dopisnico z vašim stalnim naslovom in. t naslovom, kjer preživljate dopust in imeli boste NAŠ LIST TUDI l3A LETOVANJU! Za vedno nas je zapustili naš ljubi oče, stari oče, tast, cvalk in stric FRANC JAKLIČ založnik piv* Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 24. junija 1958, ob 16. url in hiše žalosti v Medvodah na pokopališče ▼ Presko. Žalujoči: hčere Mimi, Ivanka, Fanika in Tončka —• vnuki, vnukinje in svaka. Medvode, Poljane, Koper, Radovljica, Podreča, 88. junISa IBM. is P O RT N REPUBLIŠKO ATLETSKO PRVENSTVO KONČANO Kdor zna, zna tudi v dežju l » & Nov Tratnikov rekord na zaprekah bepcbliS&o atletsko prvenstvo KONČANO Celje, 22 j linij a. -.»Skoda, da je deževalo, sicer bi bilo letošnje XII. republiško atletsko prvenstvo za člane in cla-nice uspelo še neprimerno bolje. Kvalii-tetnih rezultatov bi biikJ še več, pa tudi udeležba bi bila še popolnejša. K-ljub temu pa je mimo dobrih. rezultatov še posebno razveseljiv tudi nastop prizadnikov takih klubov, ki jih doslej na podobnih prireditvah nismo videli, predvsem Kranjčanov in še nekaterih. Vesel sem, da so se zelo Izkazali tudi mnogi mladi atleti kot Senovršnik, Dominko itd. Grajati pa velja take tekmovalce, ki so danes rajši sedeli na tribuna, kakor da bi se potegovali za naslove prvakov. To so storili nekateri Mami Kladivarja, pa tudi Odred je poslal v Celje zelo okrnjeno ekipo in kar je najslabše — premalo atletinj. Z mdi smo lahko — posebno glede na slabo vreme — povsem zadovoljni- izenačen državni rekord Sikovčeve na 100 m, republiški' rekord Tratnika na 3000 m z zaprekami, skok Stamej-čičeve v daljino, da omenimo samo nekatere.« S temi ocenami je letošnje slovensko prvenstvo ocenil predsednik AZS Fedor Gradišnik. Naj ga še dopolnimo. Gledalce, Ki so danes kljub slabemu vremenu prihiteli na stadion Borisa Kidriča, je pač najbolj presenetila odsotnost Romana Laška. Rekorder v skoku s palico se ni zglasil na startu, kljub temu, da je še včeraj na treningu zlahka pre- društev tak: Kladivar 174 (12 prvih 7 drugih, 9 tretjih), Ljubljana 53 (1, 3, 4), Partizan, Kočevje 37, Odred 36, Maribor 27, Svoboda 27, Branik 20, Partizan, Novo mesto 7 itd. Zen--sdsjazbj anq iq vd adpfa eijs ne takole: Kladivar 103 (7, 4, 61, Odred 47 (3, 3, 2), Maribor 29, Ljubljana 14, Partizan, Novo mesto 8, Branik 5 itd. Med posamezniki sta pri mo- m: Homan (L) 16: 18.6. Kravar«: (L) 16:59,4. Florjančič (T) 17:03,2, 400 m ovire: Zupančič (K) 56,7, Cajhen (K) 57,2. Kopitar (K) 53,3, 3990 m zapreke: Tratniik (O) 9:15,0 (rek. LRS), Hafner (L) 9:26.5, Verk (K) 9:52,2, 4x403 m Maribor 3:44,8. Troskok: Urbajs (k) 13,41, Zilnik (P. Gom) 13.OS, Pucelj (koč)_ 13,08, palica: Brodnik (K.) 350, Adamič (Koč) 320, kopje: Kopitar (K) 58,02, Sluga (L) 52,80. Kač (KI) 52,55, kladivo: Le dinek (M) 51,36,—-Markež (L) 49,2S, Vidmar (O) 46,36. Zenske — 200 m: Sikovec (K) 25,6. Slamnik (K) 26,5. Silan (K) 27,0. 400 m — Slamnik (K) 60.6, G-aš-parut (K) 64,0. 4x100 m: Kladivar 51,4. Maribor 52,5, daljina, — Stamejčič (O) 569. Škerjanc (O) 490. Nedeljkovič (M) 464, kopje Skornik (K) 37,72, Škerjanc (O) 36,16, Ocvirk (K) 31.90. M. B. SVETOVNI "REKORD CONNOLVJA Meri vsemi odličnimi rezultati z atletskega prvenstva ZDA v Backers- fieldn po je gotovo najpomembnejši novi svetovni rekord ameriškega metalca kladiva Ilaroldn Connolljja. k: je lani nastopil tudi v Ljubljani. Connollv je namreč vrgel kladivo 68.6S m daleč in s tem popravil svoj nepriznani svetovni rekord za 14 cm. Uradni svetovni rekorder pe je se zmerom Rus Krivonosov s 67,32 m. HUDO RAZOČARANI ARGENTINCI Argentinska nogometna re-I prezentamca, ki se te dni vrača s svetovnega prvenstva na Švedskem, se l>o po vsej pri-| liki morala izkrcati v Kordobi ali pa celo v Urugvaju, samo da bi preprečila po-rušitev letališča v Buenos Airesu, s katerim grozijo razočarani domači privrženci nogometne žoge. Moštvo bi moralo prispeti že predsinočnjim na mednarodno letališče, kler pripravljajo policija i-n voditelji nogometne zveze ter osebje letališča^ posebne ukrepe proti morebitnemu nasilju razjarjenih Argentincev. Vse so namrej razburili članki športnih novinarjev s Švedske, ki c poročilih obtožujejo argentinske igralce, da so Z nedisciplino in preveč prijateljskimi stiki s švedskimi dekleti demoralizirali celotno argentinsko enajstorico na Švedskem. Ljudje, ki so tako težko čakali uspehov argentinskega moštva, so medterr. že razbiti okna nogometne federacije in na vili njenega predsednika Eduarda Colomba. V neposredni blaižini zveze so se pojavili tudi nepodpisani lepaki, ki javno obtožujejo igralce, terjajo omejitev njihovih nagrad (na 10 tisoč pesosov mesečno) in odstop’ vseh članov nogometne tvete. PREZADNJE KOLO ZVEZNE KOŠARKARSKE LIGE Naposled use štiri tole doma Predzadnjo kolo jc- vendarte prineslo- slovenskima kluboma popoln uspeh. Zmaga 01ympije pod Cekinovim gradom Je bila pričakovana, zato pa je presenetljiva vest iz Zagreba, kjer je Ljubljana odpravila domačo Lokomotivo. Presenečenje je zato, ker so Siškarji že dolgo preživljali nepotrebno krizo in se jo zdaj, kakor vse kaže tik pred koncem pomladanskega prvenstva le preboleli. Igralcem Ljubljane sta bili ti dve točki že zelo potrebni, saj sta jih pomaknili za mesto više (četrto) v razpredelnici, v nasprotnem pa bi zdrknili v nevarne vode . . 01ysiipici s Partizan 86:78 (41:44) Ljubljana, 22. junija. Igral-■ cem 01ympije že zlepa ni predla tako trda kakor sinoči v borbi z beograjskim Partizanom. Zmaga domačega moštva sicer ni bila kdo ve kako resno ogrožena, čeprav so gostje nekajkrat prešli celo v vodstvo, pa vendar je bilo treba skrbno In premišljeno opravljati posel, ki se je zdel sprva zelo lahek. Res, uvodnih pet minut je kazalo, da bodo študentje kar mimogrede obračunali z nasprotnikom. ki si je tako brez NAŠI WATEKPOLISTI NA DRUGI MEDNARODNI PRES tUŠNJI skakoval višino 4 m. Prav zato /kjb osvojila dva naslova sa- njegova odsotnost ni opravič ljiva, Ker gre v njegovem primeru za mladega atleta, bi ga bilo treba ob tej priložnosti s kaznijo opozoriti na to, da kljub svojim rekordom nika-kor ne sme omalovaževati naj-pomembnejšega prvenstva v republiki in domačih tekmovanj nasploh. Seveda pa bi bil tak ukrep primeren tudi za vse ostale, ki so tokrat storili po njegovem. Če b; s točkami ocenili prvih šest, mest v vsaki kategoriji no ključu 7-5-4-3-2-1 točko, bi bil pri moških vrstni red MNOGOBOJ mo Lorger in Važič, pri ženskah pa je bila Stamejčičeva prva trikrat. Sikovčeva in Slamnikova pa po dvakrat. Tri zaporedne zmage IZIDI no v dopolnitev: moški — 1500 m: Važič (K) 3:53.0, TrataUc (O) 3:55,1. Homan (L) 3:53,6, daljina: Torka. (koč) 681, Urha j s (K) 649. Sluga (L) 627. 10.000 m: Male (K) 33:MA. junart (B) 33:31.0, Golnar (B) 37:10,4 , 4X100 m: Kladivar 43,8, Svcboda 45,1. Ljubljana 45,4. Današnji rezultati: moški - 200 metrov. Senovršnik (K) J2.8, Dominko (S) 23,0, Vučer (K) 23,0, 300 m- Važič (K) 1:55,4. Vipotnik (K) 1:58,6, Naraks (K) 2:00,0, 5000 naše barve igralo 11 vaterpolistov, vsi pa so — razen danes Rojeta — v prvih preizkušnjah zaigrali odlično. Vse kaže, da se je jugoslovanska reprezentanca za ta turnir do- NA ORODJU ZA PRVENSTVO LRS NA BLEDU Okrnjena, a lepa prireditev Gent 22 junija. Na medna- so Jugoslovani ponovili odlič- Kdioemd.^e]^ofevii‘a"rp~: °d yč^lSnLh izidov J^hjavlla- magala Belguo z 8:0 (5:0) Ni- j^Ufka jmta Grdeni 'in zozemska Poljsko o.l, sz p Cukvaš Sr&di igre so imel} Francijo z 8.- (b. j. Belgijci celo moža več v vo- bro pripravila. Belgijska reprezentanca je di ^akor Jugoslovani, pa ven- Gole so zabili N a rdeli i in klonila' že v začetku, saj ni dar SQ naši prav tedaj doseg- Tvkovič po 3 ter Roje 2. lek-bila kos igri naših reprezen- b zadetek. Strelec je bil Nar- mo je sodil Logdan (Poljska), tantov, ki igrajo enako dobro dellj_ v obrambi m v napadu z raz- z igro našega moštva na tem pravi]a p0ijsu0 z 10.0 (3:0), SZ dobi- lilco od ostalih moštev na tem turnirju. smo za zdaj lahko )a proti Belgiji 6:0 (2:0), Nizozemska turnirju. Tudi v tem srečanju zadovoijni. V treh igrah je za poboti STRELSKI DVOBOJ V VARŠAVI vda v prvi .igo Ča dve zmaai llCSSin reprezentance sta bili prav dobra “c u'° priprava za odločilni srečanji na v nadaljevanju strelskega dvo- turnirju, in sicer z Nizozemsko ter bota med reprezentancama Jugo- „ ponedeljek s Sovjetsko zvezo, slavlje in Foljske v Varšavi so jugoslovanski strelci zmagali se dvakrat, in sicer v angleškem prave moči brezuspešno ogledovali za hitrimi fanti izpod Cekinovega gradu. Ta silovit tempo je trajal, žal, samo zelo kratko in na semaforu je bilo zabeleženo le 8:0, pri čemer je imel glavno besedo Kristančič, ki je s sijajnimi meti iz daljave sam zalučal 7 košev. Partizan se je nato le opomogel in samo nekaj minut pozneje je 01,ympia vodila -sa- mo- 17:12, v 14. min. pa je bil rezultat že izenačen, največ po zaslugi odličnega Radoviča. Do odmora je bila borba izenačena, v kateri je gostom uspelo prevzeti skromno vodstvo. Njihove upravičene nade, da bodo prednost treh točk morda celo povečali in obdržali do konca tekme, so v naslednjih minutah že splahnele, ko je 01ympia izvedla več zaporednih in uspešnih prodorov, nasprotni napadi pa zaradi učinkovitejše domače obrambe niso več tako uspevali. Razen Daneva, Kandusa in Lokarja se je pod Partizanovim košem vse bolj uveljavljal tudi visoki Brišnik in ga pridno polnil. In prav v teh nekaj minutah plodne ofenzive si je 01ympia priborila prednost celo 12 točk. kar je z nadaljnjo kolikor toliko solidno igro zadoščalo za končno zmago., Partizan se je pozneje odo mogel ter vračal milo za dra-eo, toda težko pridobljene razlike v prid Olvmpie ni bilo moč več izenačiti. V II. pol- času je igralce motil dež, ki si je nazadnje spremenil v velik naliv. Na srečo je bilo to samo v zadnjih minutah, tako, da se je tekma še kolikor toliko končala v redu. Največ košev za 01ympijo so dali: Daneu 20, Brišnik 13, Kandus 14, Kristančič 13, Lokar 12, Skrjanc 9. za Partizana pa Radovič 24, Curčič 22. Dju-rič T. 12 itd. Sodnika Stiftar iz Karlovca ter Prelogovič iz Zagreba se nista pokazala v dobri luči, saj sta nekajkrat oškodovala obe ekipi. Gledalcev je bilo okrog dvatisoč. Ljubljana : Lokomotiva SG:5S {35:24} ZAGREB. 22. junija Košarkarji Ljubljane so danes zaigrali zelo dobro in si niso dali n.iti za trenutek odvzeti že v začetku priborjen o vodstvo. Najboljši njihovih vrstah je bil Zupančič, pa tudi mladinci, ki so pozneje zamenjali med drugim tudi Kaplja in Kumerja (zaradi petih osebnih napak) so z odlično igro opravičili zaupanje tebničnotra vodstva kluba. Lok«1 ntiva -se predramila §e*le n,. rfdTno.ru. vendar razpoloženi p e? ork* Ljubljane ni im ogla prit do živega. Največ košev za Ljubljano sta dala Zupančič 22 ter Muller 17 ter Kovačič (Lok.) 24. Sodila sta. Rndojkovič iz Seo-grada ter 3ise Sarajevo Zadar : Radnišk? 102:80 (35:31) Zndnr, 22. junija. Sinoči je pred. približno 1-500 gledalci domača košarkarska ekipa v tekmi za zvezne točke premagala Radničkega iz Beo-irada 102:80 (33:31), predvsem ? boljšo igro po odmoru. Beograd : Proleter 32:74 V Beogradu jc v, prvenstveni igri /vezne košarkarske lige zn ženske Crvena zvezda premazala zagrebško Lokomotivo 52:27 (27:9) V Zrenianinu je bila včeral košarkarska tekma zvezne ženske :i-«e med ektao Radničkega iz Beo-irrada in domačega Froleterja Po precej razburljive igri je zmagat Radnioka. 63:48 (37:20). DVE SPOMINSKI KOLESARSKI DIRKI NA HRVATSKEM Na republiškem prvenstvu v mnogoboju v vaj ali na orodju in v partizanskem mnogoboju bj bilo moralo v soboto in nedeljo nsistopditi na Bledu več kort: 1000 tekmovalcev in tek- movalk iz vse Slovenije, večina v nartizanskem mnogoboju. Slabo vreme je povzročilo, d,a co prizadevni piiio-ediftoljj i, ki so skrbno vse pripravili za to veliilko manifestacijo republiške zveze, udeležence morali spet odpraviti domov (več kot 800 tekmovalcev), medtem ko je v mnogoboju v vajah na orodlju lahko nastopilo samo 23 vrst s 235 tekmovalci in tekmovalka nm Kljub pretesnemu prostoru v domu TVD Partizana na Bledu so prireditelji — glavni odbor TVD Partizana Slovenije iz Ljubljane — izpeljali to prireditev v zadovoljstvo vseh udeležencev. IZIDI, člani: višji razred: Jese-nčce 233.7 (pos-srnezniiki Šrot — Celje Gaherie 52.0, Vrenko — Maribor 60.31. nižji razred Ljubljana — Tabor 232.6. Stražišče 226.5 (Sotel-ge-K Stražišče 46.6. Proje —Maribor 43.5). Mladinci: višji razred: Troj er — Šiška 45,1. Novšak — Maribor 44.7, ničar 45,1, jSnidar^—^ ^S^uce^43^ ^ j^aduSie^^eleLiiičar (Mrb.) načine tocogom; med Dirkači Roga iianaiboijših mes me- kro- Mladinke: vtSM razred: Narodni matchu* za Člane tn dvoboju z nižji ’razred'251Tr(^^ie Zl 2elez- dom 171.9. Stražišče 158,1 (P/usnlk oiai0kalibrsko PUško z.a__ članice. ~ičar^45A.eŽnidar — Jesenice 43,8. — N d. 4 _____ Članice 'višji razred Perko — 2«- Novo““ešto“2V5,5'(Klemenčič posamezniki’ je' zasedel prvo lezničar 51,8, Bevc Kranj 51,6, _ -_ 36,7). £ Pavluczkiewicz (P) s 586 nižii razred: Goli - Postojna si.7. 37.1, E. B. gipred Čukom (J). Ljubljančan Vencelj — Kranj 32,9. “ež se je plasiral na sedmo me- sto (577). V drugi disciplini je Jugoslovanska reprezentanca nabrala 3326 krogov ali 104 kroge več kakor ekipa Poljske. Med posameznica-mi so prva tri mesta pripadla Jugoslovankam: Heraldovl (839), Ra-divojevičevi (833) in Dozetovi (832). V streljanju na glinaste golobe je zmagala Poljska. ti "h i p. ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA Na jugoslovanskih odbojkarskih igriščih se je po daljšem “moru spet nadaljevalo državno prvenstvo v obeh ligah. Na pozormci so bili tudi slovenski zastopniki. V Mariboru je Branik presenetljivo premagal Crveno zvezdo iz Beograda 3:0 (1.3, 11, 13). Gostje so po igri vložili protest zaradi sojenja zveznega sodnika Lederhasa iz Maribora. . T , • • V Beogradu je domača Jugoslavija pričakovano porazila Maglia 3:0 (4, V Zagrebu sta igrali za točke ženski ekipi domače Mladosti^ iz beograjske Crv. zvzde. Zmagala jt Crv. zvezda s 3:0, ki je v drugi -igri premagala še Lokomotivo s 3:2. , ’ V VIII. kolu zvezne moške odbojkarske li-ge je Partizan iz Novega mesta gostoval v Zagrebu, t J S TL2? točke je zmagala Mladost 3:1 (lo:7. 15:3, 12:15, 15:7) .najboljši igralec, na isrrišču pa ic bil uržavni reprezen-tant Mikina. Zaradi dežja je bila N A GO REN J1SKEM SO ODPRLI SEZONO Tudi kranjski plavalci že v vedi Kranj. 22. junija. Plavalni klub Trigla\ je sinoči otvoril letošnjo pla-Veilno sezono v K-csnju in zb. uvod slavil v dvoboju z reškim Primorjem visoko zrasgo 80,5:66,5. ) reme je bilo Tekmovalcem zelo naklonjeno. saj so prav zaradi tega dosegali samo povprečne rezultate. Med vsemi se je najbolj izkazal Kocmur (T) na 100 m prosto, s časom 1:00.9. Zelo zanimiv je bil tudi dvobo jna 100 m hrbtno med Fineijem in Dorčičem ter v ženski štafeti 4X100 m mešano. Na tekmi sla se še zelo izkazala domačina Vlado Brinovec in Barbka Koncilija. Izidi: moški: 100 m prosto: Kocmur (T) 1:00,9 Mušnjak (P) 1:01,4, 100 ni hrbtno: Dorčič (P) 1:12,7, Finci (T) 114 1; 100 m prsno: Zrimšek 1:21,5, Brandner (T) 1:21,5; 100 m metuljček: Brinovec 1:13,6, Peternelj (T) 1:20,3; 4X100 m mešano: Triglav 4:55,8, Primorje 5:01,7. Zenske: 100 m prosto: Koncilija (T) 1:15,2, Grabovac (P) 1:22,6; 100 m hrbtno: Vukelič 1:27,4, Brozičevic (P) 1:32.8; 100 m prsno: Vukič (T) 1:35.9, Stampalija (P) 1:40,3; 100 m metuljček: Koncilija (T) 1:29,4, Kadejevič (P) 1:53,4: 4X100 m mešano: Triglav 6:10,4, Primorje 6:29,4. Waterpolo: Primorje : Triglav 2:1 (0:0). tekma v dvorani. ZPK Ljubljana objavlja, da je odgočlil začeiteik plavalne šole od 23- na 25 t. m. zaradi slabih vre-menslcirn razmer. Vpisovanje traja do vključno 25. t. m VESTI IZ RAVEN V mednarodnem namiznoteniškem srečanju so igralci in igralke Fuži-narja slavili popoln uspeh proti avstrijskim gostom iz Frantschacha. Mladinci in člani so zmagali .JL0. članice pa 3:0. —0— V prvenstveni nogometni _ tekmi podzvezne lige je _ Fužinar izgubil proti močno okrepljeni B garnituri Branika 1:2 (1:1). DONAVSKI POKAL Crvena zvezda : Radnički 2:1 (1:1) Beograd, 22. junija. V prvi polfinalni tekmi za Donavski pokal je Crvena zvezda v Zemunu premagala Radničkega 2:1 (1:1). Strelci golov so bili Stigič za CZ in Prlinčevic za Radničkega. Nogometni klub Krim pripravlja prihodnji teden velik snednarod.ni nogometni turnir, na katerem bodo razen Krima igrali še ZFC iz Zaandama (Nizozesnska). prvak XI. nizozemske profesionalne lige in Odred ali Ljubljana. Spored tekem, ki bodo verjetno vse na stadionu Ljubljane, je naslednji: 30. junija ob 170,30: ZFC; Odred (ali Ljubljana), 2. julija ZFC : Krim ter 4. julija Odred (Ljubljana : Krim Isti dan bodo Nizozemci igrali še z Rudarjem v Trbovljah Krim : Pula 2:1 (1 -0) Ljubljana, 22. junija. Na igrišču Krima na Rakovniilcu je domači Krim v prvi kvalifikacij siki- tekmi za vstop v II. zvezno ligo premagal enajstorico Pule 2:,l (1:0). Krim je začel zelo poletno, v 13 min. je Bergelj z glavo prestregel odbito žogo in jo poslal v mrežo Po odmoru so se gostje večidel branili. čeprav so bili domači napadalci vse slabotnejši. V 54 min je Krim dosegel vodstvo 2:0. Po tej izdatni prednosti pa so domači še bolj odnehali, kar so izkoristili gostje in po Terziču v 63. min. znisaln rezultat na zaključni izid. Po IigTi bi bil moral Krim doseči izdatnejšo zmago. Zato čaka Krim prihodnjo nedeljo v Puli težka naloga. GrafiSar : Slovan 4:1 (2:0) Na progi od Zagreba do Reke (180 km) je bila v soboto tradicionalna kolesarska dirka za memorial Vida Ročica, ki jo prireja KZJ v počastitev tega jugoslovanskega reprezentanta, ki se je smrtno ponesrečil leta 1955 na dirki po Egiptu. Na startu je bilo 39 najboljših jugoslovanskih kolesarjev, med njimi tudi močno zastopstvo iz Slovenije. Vsi dirkači so v glavnem vozili v strnjeni skupini. Šele pred Skr a dom sta skupini ubežala Valcič (Pulj) in Žirovnik (Rog), ki si potem nista več dala iztrgati vodstva iz rok. Na Reko je Prvi Pri~ spel Valčič, ki je zmagal tudi na vseh treh gorskih ciljih. Med ekipami je zasedla prvo mesto trojica članov Roga (Žirovnik, Šebenik, Zidan) s časom 16:01,27. Izidi: Valčič (P) 5;17:32, Žirovnik 5;17:38, Šebenik 5;21:06. Zidan (vsi Rog) 5;22:43. š. Bajlo (Zadar). Rak (Odred). Bogovič (Zgb.), Flaj. Hor vat, Traven (vsi Odred }itd. -0— Včeraj pa je bila na progi od Re ke do Karlovca (105 km) še «pom in ska dirka Toneta Tončiča, na kateri sta zmagala člana ljubi ja nskeca Roga Šebenik in Zidan. V j^beh dir kah pa je dosegel najboljši^ uspeh Jože Šebenik (Rog), ki je prejel zato še posebno nagrado. Izidi: Šebenik 2;53:15. Zidan 2:53:15, V alčič 2:58:4. Bogovič 2:58.23 Žirovnik (R) itd. —0- V IV etapi kolesarske dirke po Bolgariji od Dimitrovgrada do -stare Zagore (142 km) je zmagal Uri«tov i B) s- časom 3;40:20 Najboljši Jug— dovan Cvejin ie zajedel ^diu '»to. V skupni oceni vodi Koče med ekipami pa Bolgarija- me- (B), Prve igre v šahovskem cSvobofu Zagreb, 22. junija. V dvorani Dju-re Salaja se je danes slovesno začel mednarodni šahovski dvoboj med re prezentancama Sovjetske zveze in Jugoslavije. Goste je pozdravil pred sednik ŠZH Vlado Kobal in predsednik ŠZJ Branimir Jevremnovic, ki sta oba zaželela gostom kar naji.ri jet-nejše bivanje pri nas. Za gostoljuben sprejem in pozdrav se je zahvalil vodja sovjetske ekipe Aleksej Komanov, ki je hkrati pozdravil tudi jugoslovanske šah iste. MARIBORSKI D 000 D KI Na teniških igriščih T Ljudskem stopil samo s 5 igralci in je tekni« vrtu ie bilo včeraj in danes mladin- morala biti predčasno zaključena pr Jko republiško prvenstvo v tenisu, stanju 92:13 (54:7). C.rer je dosege. Kljub slabemu vremenu in zastojem 41 košev. V tekmi ^ensk ,o zma.a i zaradi tega so bili boji izredno hudi. Mariborčanke 36.7 (.4.3), Tekmovanje bodo zaključili _jutri jugoslovanske šah iste. Ro pozdravnih nagovorih sta kapetana obeh reprezentanc dr. Mihajlo Markovič in velemojster Pavel Ive res zamenjala spominski zastavici, glavni sodnik dvoboja mednarodni mojslcr ^i.najlo Judovič pa jc predstavil igralce obeh reprezentanc. Do 20.30 ure sta b:l: odigra- ni samo naslednji parbui'- iri-funovič—Boleslavski in Bertok — obe remi — Ostali Nastopilo je 24 mladincev (lg Branik in 6 Olvmpia) ter 8 mladink (7 Branik in ' 1 Triglav). Mariborčani so zmagovali pri mladincih, čeprav so T iiihUana 22 lunija. V drugi Ljubljančani kazali lepe udarec, ni-poMmilni tetoi A nogometni J- so Pa imeli ^volj rutine Zn največ-Kal FLRJ (med tednom je bUa jo presenečenje pa je poskrbel Bre Srna KrimL Litija 3:0) na pod- s k var (O) ki je v četrtfinalu izločil ročju NPL je Grafirčar nepriča- glavnega favorita Ferenčaka 6.4, 1- , preudarno in iz pc gostom a prehajali v nevarne prodore. Iz teh so tudi z^hili odločilne gole. dn sicer Podobnik 2 in Čučnik 1, enega pa je dodal lasten branilec. V finalni pokalni tekmi na področju NPL bosta v četxtek na igrišču Krima igrala Krim in Grafi-čar. * V mednarodnem rokoborskem dvoboju v Skopju je Jugoslavija premagata Grčijo s 6.5:1.5. skvarja 5:7, 6:1, 6:1. Prvakinja mladink je postala Kranjčanka Žnidar-■ VnX;?r.;Wi 6:2 'V finalni tekmi za jugoslovanski nogometni pokal sta se na področju mariborske podzveze srečala Sobota in Maribor. Sobočani so zmagali 2: • (1:1) po obojestransko povprečni igri. —0— Na turnirju odbojkaric za II. repu bliško ligo je bil prvi Fužinar B -6 točkami pred Partizanom Murska Sobota 4, Branikom B 2 in Partiza nom Kamnica brez točke. —0— Tekmovanje jadralcev na Maribor Kr Oglu še igrajo UMIMB V prijateljski tekmi v malem rokometu je Branik premagal Rudarja iz Trbovelj 18:14 (15:5). —0— V republiški košarkarski ligi so v Mariboru igrali Kranjčani. Pri mo ških je Triglav proti Mariboru na- dom. Špličanov in Ohridčanov ni bi lo na startu, —0— Na stadionu Branika ie bila prva finalna tekma za republiško nogo metno prvenstvo pionirjev. Branik je premagal Rudarja iz Trbovelj 3-n a se popravila svojo najboljšo znamko. Preskočila je 180 cm in s u*m pripravila lasten svetov n» rekord /.a 2 cin Na svetovnem jaciraine^ri prvenstvu v Lej ni na Poljskem, zadnja dva dni niso tekmovali zaradi izredno slabih vremenskih razmer. Maše vodstvo je ta odmor izkoristilo za ogled mednarodnega sejma v Poznanju ter za daljši sestanek. na katerem so razpravljali o taktiki naših v naslednjih disciplrinah. Športna komisija 1c predsinoc-njim z veliko zamudo objavila izide lil. discipline. Jugoslovana Saradnjič :r* Kom-c s’a pa vt oz TT mestu aisnffia Umolknil sem. Nič ni pomagalo. Ce bi bila užaljena ali pa »Pa ga nimam,« sem rekel in sam čutil, kako žalostno me bi me skušala ustaviti, bi se najbrž zares razjezil, tako pa sta je slišati. hnmn na? kar me obvadva le nekam žalostno gledala. Zdi se ml, da tudi Woodfinch Je skomignil a ramem. /.Storil, bomo^pact kar moremo. Toda ce bi bil jaz na vašem mestu .. .« z,amannu j s pipo in jo spet vtaknil v usta. Pokril sem se. Nič nista rekla. Odšel sem k vratom. »Ne bodite neumni, Breen,« mi je rekel poročnik Wood- njima to ni bilo prav nič všeč, toda služba jima je le bila pri srcu. Cez nekaj časa je Woodfinch rekel svoji pipi- »Planil bi po Moonu takoj, ko bi imel dokaz v rokah. Tega bi morda dobil s kovčkom.« To je bil pravi vrtiljak. Besede so nas zmeraj pripeljale do iste točke. »V redu,« sem rekel. »Pa denimo, da sem morilec, da imam kovček in da mi je kovček bolj pri srcu kot moja hči. Toda moja hči ima še vedno pravico do policijske zaščite.« »To sicer ni stvar našega urada, toda poskrbeli bomo, da jo bo dobila.« telo in predmet, s katerim me je bil udaril po glavi, mu je bingljal z zapestja. »Precej ti bom moral poplačati, prijateljček,« je rekel Spoznal sem njegov glas. Dvignil sem glavo in pogledal v široki Larryjev obraz. Jeza mi je dala moč Opri sem se z rokami na pločnik in se začel pobirati. Enkrat sem ga ze premagal, in sicer v tesnem avtomobilu. Se enkrat bi zmogel to, ko bi se le mogel pobrati. Larry me je spet brcnil v obraz. Padel sem na bok »Bova videla, če si res tako močan, prijateljček,« je rekel. »Poglejva, koliko boš zdržal.« +. ™ Videl sem. kako je zamahnil z nogo, toda glava mi je bila Po tihih, temnih ulicah sem hodil proti _ domu m pre- ^ d& dvigniL z laktjo sem si zakril obraz, toda mišljeval, kako bi ubil Georgea Moona. Prebrisanost pri mm ^ Qsta]o telo Je bilo nezaščiteno. Pa si nisem mogel prav nič ne bi bila potrebna. Ne glede na to, kako bi to napravil, bi p0ma2a,^d poročnik Woodfinch takoj vedel, da sem ga ubh jaz.^Toda Nenadoma pa je Larry zbežal. Slišal sem, kako je nekdo finch v hrbet. Ne da bi se ozrl vanj ali v Scavuzza, sem odšel ven. 9. NAPAD Scavuzzo je skočil na noge in se približal mojemu stolu. Moon je moral umreti. Zato je bilo potrebno samo imeti pištolo v ^ sk]an;ja] k meni BKa;j »Povedal vam bom, kako bomo napravili, gospod Breen. ^ ga ustreiiti. ^ se tepji’ gospod Breen?« Pazili bomo na vašo hišo dan in noč, Vašo hčerko bomo sprem- pištolo sem imel in sicer nemško vojaško, ki sem jo ' J detektiva ki je bil v ponedeljek zvečer pri meni ljali v šolo in spet domov. Ko se bo igrala na ulici, bo v ne- , . . Evrope Sklenil sem, da bom prihodnje jutro Obraz detektiva, j p J posredni bližini detektiv. Morda jo bo Moon kljub temu dobil g naboje_ Nato bom ZVedel, kje stanuje in ga počakal pred doma’ Ie bl1 le neka-1 centimetre p —n* „«4 rmucova^niD ca m o linHio TVTorH n na se . __i_.* i-n i >To je bil L.arry!« sem hripavo dejal. »Kdo?« »Vitalov prijatelj. Primite ga.« Nekaj sekund je trajalo, da mu je to prišlo do možganov. »A, tisti!« je vzkliknil nato in skočil na noge. Pogledal sem za njim. Detektiv je vlekel iz žepa pištolo, v pest, saj so policaji navsezadnje samo^ljudje. Morda pa se gg nikdar ga nisem videl, toda on bi bil verjetno edini bo odločil, da vam ugrabi ženo namesto hčerke. Ali pa bo samo človek> vegji od mene, ki bi prišel iz hiše ali šel vanjo. Pre-čakal. Saj sem vam povedal o Cantorjevem dečku. Sest tednov igal’bi se ge tako da bi stopil k njemu in ga vprašal: v»i* ta j.: 1/-/-» on rrcj noliiili cfravifi na v 9 — - so ga stražili. Dva dni po tistem, ko so ga nehali stražiti, pa je deček izginil.« »O bog!« sem rekel in se naslonil na Woodfinchevo mizo. »Kaj pa, če bi poslal ženo in hčerko kam drugam? V Newarku imam sestro.« »Moon bi potreboval največ kako uro, da bi zvedel, kje sta,« mi je dejal Woodfinch. »Zapomnite si, da ne gre samo za Moona, ampak za vso njegovo organizacijo.« Prvič v svojem odraslem življenju bi najrajši skril obraz v rokah, in se razjokal. »George Moon?« In ko bi potrdil, bi potegnil iz žepa pištolo in ga ustrelil... Nekaj izredno težkega je padlo name. Zamahnil sem po zraku in padel na kolena in roke. Hotel sem pogledati, kaj medtem ko je tekel, toda Larry je že izginil za vogalom. Pome je udarilo, toda na levi strani sem videl samo dolgo in skusil sem se usesti. V želodcu me je peklo, v glavi se mije temno skladišče. Začel sem se pobirati, ko sem zagledal čevelj, vrtelo in vso levo stran obraza sem imel omrtvičeno. Ležal ki me je udaril v obraz. Padel sem na ramo. sem na pločniku in se podpiral z roko ter hlastno dihal skozi Divje sem pogledal okoli sebe in ga zagledal, ko je stal nad usta. Ostal sem sam v srcu Brooklyna, čeprav je bilo še menoj. Cestne svetilke so osvetljevale njegovo sirdko, čokato razmeroma zgodaj.