259
Dopisi.
Iz Topcidera v Srbii 10. julija. Dr. Podi. — Pri nas se vse na boj pripravlja. Ako človek sam ne vidi, ne more verjeti, da so kmetje tako vojaško izurjeni, ki se eksercirajo kakor najboljši evropejski vojaki, naj je s puško, konjem ali s topom. Vse staro in mlado nosi lepo belgiško orožje; vse je polno radosti in srčnosti; kdor ne verjame, naj pride v Beligrad , pa bo vidil. Turkov se nihče ne plaši, temveč vse želi, jim srčno postreči. Še celo ženske so polne junaštva; kmetiške babe jašijo in sučejo brze konjiče kakor stari huzarji, ponosito sedijo na brzin konjičih kakor stari Trojanci. Vsaki dan pričakuje srbski narod, da se bo s Turci v junaštvu za vselej poskusil, samo boji se, da ne bi mu evropejska diplomacija lepe prilike vzela. V Topčideru bojo vojaške bolnišnice , zakaj Topčider je samo četrt ure od Beligrada; in vsaka puška se iz Beligrada v Topčidersko dolino sliši. Tudi jez sem se radovoljno sam odločil, 100 ranjenih v svojo bolnišnico vzeti, ako bi treba bilo. — Še eno laž moram popraviti, ki je v vseh dunajskih časnikih stala in iz njih se je še v poštene „Novice" vrinila. Rekli so namreč, da je knez srbski ob času, ko so Turki bombe metali v Beligrad , iz svojega popotovanja domii pridši, naravnost v Topčider bežal. Da je takrat res potoval in Šabac in svojo deželo ob Drini obiskaval, je gotovo; al Topcidera, ko se je domu povrnil, še vidil ni; šel je naravnost v svoj grad in tudi kueginja , ki je res v Topčider pribežala bila, se je po povratku kneza precej v Beligrad povrnila; drugo jutro po bombardiranji sta knez in kueginja celi veliki Beligrad peš obhodila in tudi turško zdaj srbsko mesto, spremljevana od kakih 100 dobro oboroženih kmetov. Srbski knez svoj narod iskreno ljubi, pa narod nič manj njega; vse zaupanje ima v svojega wsvet-loga knjaza." Naj še povem, da Srbi se med sabo tičejo, tudi knezu ti pravijo. To je pač lepo in bratovsko. Jez sem se iz početka čudil, ko me je vsaki tikal; mislil sem, da zaničevaje tako z mano govorijo; al kmali mi je to kaj dopadlo. Kadar se bomo s Turki udarili, bom že povedal, kakošno pokanje je bilo.
V Zagrebu 26. julija. Čedalje bolj približuje se čas, da nas železna proga v zavez spravi s zapadnimi našinci; na delu se vidi, da je proti koncu, vendar še nekoliko le moramo čakati, ker še se občne skušnje po celi železnici niso začele, ter se tudi ne bodo začele, dokler ni tukajšni most čez Savo  dovršen.    In k temu se pripravljajo ravno-
260
kar;   vidil   sem   te  dni,   kako   se je   železje ene in druge polovice spojilo, da se po takem začne rivanje celega gornjega dela mosta; do sedaj sega popred potisnjeni del ravno do polovice Save; ko bo segal čez njo, začel bo lokomotiv drdrati od Zidanega mosta do Siska.   O času, kadaj se bo začela redna vožnja, ni še nič slišati, al pred oktobrom bo težko kaj.   —   Kakor se   sedaj   marljivo dela   po železnici, tako tudi po gornjem mestu;   ulice se gladijo,   da je lepo viditi;   in   kar  je   krhkega ostalo od p rej,   pride   skoraj na krčevino.    Zraven se nam obeta svečava plinova; magistrat je že pogoj napravil z druztvom, ktero je tudi v Ljubljani vžgalo lepšo luč.    Al kakor  znamo,   niso   se   naši mestni očetje dali zaslepiti, da zahtevam družtva zadovolijo in mu v srebru plačajo kakor vi Ljubljančani, ampak kakoršnemu denarju bo   plin svetil,   takega bo tudi dobival za  plačo.  —  Bog daj,   da se ravno tako hitro poprimejo naši gospodje dela,   da   nam   mesto oskrbe z dobro vodo. Kakoršne so okolice zagrebške, ni to ravno težko, al precej drago ,   ker  se od vrelca ,   ki bi imel služiti za ta namen, živi mnogo ter mnogo mliničev ,   pa bi   po takem v resnici ostali   na   suhem;    zato   zahtevajo   veliko   odškodovanje. Vendar zdravje je velika reč , in gotovo voda mnogo temu pripomore, da je mesto ali zdravo ali nezdravo;   zato bodo rajši ljudje   pozneje   za dobro   vodo plačali ,   kot  sedaj   za slabo.   —   Kakor te dela  zunajne   napredujejo   pri   nas na Hrvaškem, tako tudi delovanje narodno,   čeravno   malo   po malo,   vendar   se   razvija   nekaj.    Pobiranje   milodarov za Črnogorce   in   Hercegovce   se je nekako   rodo   počelo;   al ko se je enkrat začelo , gre sedaj dobro naprej; precej se je   že dnarja nabralo ,   in ravno danes bo   večerna   zabava ali soire v ta namen.    Bog daj ,   da se po vseh krajih posebno  jugoslavenstva   bratje in sestre zbude in da nesrečnikom ondašnjira  doprinašajo pomoči,   kar je mogoče.    Saj nikdo ne ve,  kaj njega čaka!    Pa dokler se   vsi   Slaveni, kar nas je med Sočo in črnim, med Dravo in med  egejskim morjem ter Bojano, ne spoznamo ne samo z besedo, temuč tudi z deli za sorodne brate,   vsakemu bo prosto in lahko, da nas bocka in peha, naj bo na zapadu ali na severu.
Iz Maribora. *) Slavna ilirska matica v Zagrebu je podariti blagovolila tukajšni gimnazii lepo število vrednih in koristnih knjig v prid in razveseljevanje naše šolske mladine. V imenu njenem se prav lepo zahvaljujeta slavni matici za ovo velikodušno znamenje bratovske slovanske vzajemnosti.                                 J. Majciger in J. Suman.
V Gorici 10. julija. * (Konec.) — Ker govorim od realke, naj povem, da me je kaj osupnila neka pomanjkljivost v onem dopisu. Gosp. dopisnik hvali po vsi pravici nadušje slovenskih učeneov na gimnazii ter prav na drobno poveda , kako dobro se godi siovanščini v tukajšnem semi-nišču , kar je vse res; al kaj, da ni omenil v tem oziru tudi realke? Lahko bi bil povedal, da se tu kar veliko skrbi za slovenščino. Uči se namreč v spodnjih treh realkah po tri , v zgornjih po dve uri, tedaj skup trinajst ur na teden; vrh tega se prednaša kmetijstvo v slovenskem jeziku v 3. in 4. razredu po dve uri; vsega skup je tedaj celih 17 ur na teden za ljubo slovenščino na petrazredni realki. Zraven tega gre se opomniti, da je za slovanstvo ves uneti g. Zakrajšek od državnega ministra nalašč za slovenščino imenovan, kar je obilen dokaz, da se je vendar skrbelo za Slovence. Sicer gre v tem oziru velika hvala realnemu vodju, g. Villicu8-u; to imamo iz verjetnih ust. Naj po tem vsak sodi, ali bi ne bil gosp. dopisnik tudi o realki lahko kaj povedal; — pa, kakor je podoba, ni hotel. Naj zvejo Slovenci, da so tukajšni realci enako uneti za drago jim materinščino in da bi se lahko pokazale nektere izdelane naloge slovenske, ki bi celo „Novicam" nobene sramote ne delale. Tedaj: ,.cuique suurn" —in tako bo prav na vsako
*) Po naključbi se je založila ta eahvalnica;  prosimo za zamero!
Vred.
strau. — Proti koncu dopisa je govorjenje tudi o čitav-nici. Gosp. dopisnik sporočuje, da so to reč že v pretres vzeli; kdo pa? To je kaj modro začuvana skrivnost! Že pred nekoliko mesci, ko so klestili časniki tukajšnega učitelja zavoljo pregrehe zoper domače jezike , je nekdo govoril v wStimmen von lnnerosterreichu , da se bode v kratkem ustanovila citavnica, pa živa duša ni vediia za to. Nehote se mi vriva iz beneške zgodovine prav primerna pripodoba od tistih treh sodnikov, ki so le vse na skrivnem opravljali in sodili, kterih pa nihče ni poznal. Tu se toliko pretresuje, uboga citavnica se že tako trese, da jo bo kmali konec od zgolj pretresovanja. Omenjeni dopis nas zagotovlja, da so temu početku tukajšne okolišine jako pro-tivne in nemile in da je over še veliko od vseh strani. Kdor pozna sedanje razmere, mora res priznati, da ni ravno lahko napraviti čitavnico; vendar, ali se bodo te nemile okolišine, ki res overajo prosto gibanje tukajšnih Slovencov, tako precej odstranile ali podrusačile, in ali niso enake overe zadrževale ustanovitve čitavnic tudi po drugod ? Komaj me bo kdo prepričal, da so se čitavnice v Trstu, v Celji, v Mariboru itd. napravile celo brez vsakoršnega na-potja. Le srčnosti je treba; predolgo pretresovanje ne zda in ne kaže nikamor; drugače bomo potrpežljivost nekterih domoljubov, ki željno pričakujejo te lepe ustanovitve, le trpinčili in popolnoma strudili. Toliko iz dobrega namena — „sine studio et iratt.
Na Srpenici 12. julija. V 27. listu „Novic" t. 1. se iz To minskega lepa hvala sadjoreji ondašnjih krajev bere; naj zvedo bravci naši še tudi, kako se v tej zadevi tukaj na Bovškem godi. Res je, da ta ozka med visokimi in gologlavimi gorami ležeča dolina ni ravno kaj rodovitna, vendar bi mogla bolja biti kakor je. Ona pa ni le uboga sadnega drevja, temuč sploh lesa. Pred malo leti so kupci po Soči sila lesa in drv v Gorico splavili ter gojzde tako spraznili in hribe ogolili, da zdaj tukaj za drage denarje vsake baze lesa pomankuje. Pusti pašniki in prazni hribi so zdaj c. k. gojzdnarstvu padli v oblast, ktero kmetu, ki večidel od živine živi, brani pasti, da bi spet les zare-dilo; al le malo upanja je zato, ker so vode črtenine polnile, pa le pusto skalovje pustile. — Kar tukaj sadno drevje zadeva, je tudi prav žalostno. Na Žagi ob cesti med Srpenico in Bovcom, kjer je polja najmanj, ker so ga vode ali zasule ali pa podkopale, je sadja največ. Po družin vaseh, če so tudi žlahni travniki in lepi prostori, sadnega drevja ni viditi razun po visoko obzidanih vrtih pod ključem. Po nekterih krajih so začeli kmetovavci, pa le nekteri, murve saditi, da bi zidne črviče redili; škoda le, da črviči bolehajo. Več bi sadno drevje vrglo, pa vsak se ga saditi boji, da bi mu sadogladovni ljudje, posebno otroci, že nezrelega ne potrgali, mladega drevja ne polomili in trave pohodili; zato ima kmet namesti sadnega drevja raji veliko grobljo prodnega kamnja na koncu svoje njive! Takemu nespametnemu in kmetijstvu zlo škodljivemu ravnanju bi zamogla si. goriška kmetijska družba v okom priti, ako bi se po predstojništvu v Bovcu ukaz ponovil, kterega je bil nekdaj tukajšni kantonski poglavar g. Vercer oklicati dal, da mora vsak kmet toliko in toliko usajenih dreves vsako leto izkazati ; poljskim čuvajem pa bi se moglo ostro naložiti , da dobro pazijo na škodljivce sadnega drevja ter jih pravici iz-ročujejo. Tako bi se saj nekoliko pomagalo kmetu, ki mora čedalje veče davke odrajtovati.                               Flander.
Iz Kočevja 20. julija. — 24. dan p. m. se je naš gosp. župan z gosp. svetovavci in nekterimi drugimi odborniki k gospodu Antonu Treic-u, tukajšnemu zdravniku, podal in mu zavolj večletnih zdravniških zaslug pismo izročil, s kterim so ga za častnega mestnega uda zvolili. Naj razglasijo tudi „Novice" svetu tega tukaj mnogo spoštovanega moža, ki nam ne bo za zlo vzel, da njegovo ime očitno naznanimo. Vrli zdravnik se ne trudi le pri bogatih za plačo ,   temuč tudi pri revnih   brez plače ,   da jih hitro
261
na noge spravi. Ker je pa nevarnost, je ne zamolči, da se tudi kmali opravi , kar dušni blagor terja, svest si stare resnice: Ce je duša zdrava, bo tudi telo prej ozdravelo.
Iz okolice Kamniške 14 julija. + — Veliko ste drage „Noviceu že povedale v spričevanje, kako potreben je domač jezik v cesarskih kanceiijah; razglasite tudi ta moj sostavek , da vidijo naši nasprotniki, ki odrivajo naše pravice iz lastnega doma in nuni silijo ptuji jezik, kakošna škoda izvira iz takega počenjanja. Za resnico tega, kar pišem, sem porok: Pred 18 leti je kupil Miha od Janeza toliko zemlje, da je hišico postavil, in še nekaj zemlje pri hišici za vrt, ter je prejel 125 gold. za petdeset ^let, po kterih b^ dal Janez Mihu denar nazaj, in ves ta prostor je njegov. Miha naredi prošnjo v soduijo za vpis ^tabuli-ranje) dolžnega pisma in zajemnega pogoja (štantnega kontrakta). Sodnija vtabulira denar in mu privoli tudi zajemni pogoj v gruntne bukve zapisati, mu pošlje pisma domu, pa druzega nič ne poroči. Miha spravi pisma v polnem zaupanji, da je vse dobro narejeno; nemščine ni znal brati, ampak le slovensko. Pa kaj se zgodi? Janez zemljo, ki jo je še imel, proda Luku, in gre po svetu kruha iskat, ker ga doma ni hotel pridelovati. Luka pa ovoha, da zajemni pogoj ni v gruntne bukve vpisan, ponudi Mihu denar nazaj, ga nese z dvema možama, in ker ga ni mogel oddati, ga položi v sodniško kašo, in hoče po sili Mihu vrt vzeti. Pravda se uname; trpi dve leti, gre dvakrat v nemški Gradec in naposled razsodi c. k. ministerstvo pravosodja, da mora vse na staro stopinjo stopiti in zajemni pogoj se vtabulirati. — Zdaj je vprašanje: kdo je kriv te pravde? kdo tolike jeze in prepira, kletve, toliko potov, skrbi, noči brez spanja? in kdo bi imel povrniti Luku toliko stroškov, ki jih je pravda napravila in požrla? Ali ne priljubljena nemščina? Ako bi bila sodnija po slovensko pisala, ali mu bila vsaj slovensko sporočila, da zajemni pogoj ni vpisan, bi bil Miha kakor skrben gospodar gotovo (o storil. — Pa me bo kdo zavrnil rekoč: Pred dvema letoma je bilo po kanceiijah še vse nemško; ni bilo še navade po slovensko odpisavati. To tudi jez dobro vem, in ne pravim, da to, kar je preteklo, bodi drugač; pišem te vrstice le za prihodnost, ktera bi nam imela kaj boljega prinesti, — če bo?? — Po naznanilih „Novic" so po Slovenskem že mnogi vse hvale vredni rodoljubni uradniki, ki po slovensko uradujejo. Bog jih je navdušil, blago srce jim dal: pa jim bo tudi že tukaj svoj blagoslov dodelil, ki jim ga vsak pravi domoljub iz srca želi.
Iz Iga poleg Ljubljane 25. julija. Ljube „Novicea prosim za m al kotiček , da tudi jez spregovorim o letošnih dosedanjih pridelkih. Pri nas smo večidel že poželi in tudi že nekoliko ornlatili. Snopja je bilo toliko, da ga že stari možje toliko ne pomnijo; al po mlatbi smo vidili, da zernje je dosti drobnejse in ložje od lanskega, posebno je pšenica slaba , ktera je bila polegla. Sena je tudi manj od lani. Ajdo smo že posejali, in se je že dobro porasla ; da bi jo nam le kmali dež pomočil! Proso dosedaj najboljše kaže. Tudi se nadjamo pridelati dosti dobrega in zdravega krompirja in sadja, ako ga nam še zanaprej Bog obvaruje. Velike vročine, suše , hude ure in toče letos še pri nas ni bilo. — Iz narodnega spanja smo se zdramili; naša zago-vornikav v državnem zboru in ljubljenca naša g. dr. Toman-a in g. Cerne-ta z molitvijo podperamo, ter želimo, da bi se nam že skoraj dalo, kar nam gre po Božji volji in cesarjevi postavi. Radovedni smo tudi, kadaj nam bo prvič po slovensko dopisala naša si. c. k. kantonska gosposka. Bog daj, da bi že skoraj!                              Fr. Pavlic, župan.
Iz Notranjskega 26. julija. ^ — V Koritnicah je preteklo sredo ponoči gospodarju Jurju Delostu po domače Novcu bilo ukradeno blizo 700 gold. v tolarjih in dvajse-ticah, 1 bankovec za 1000, 21 bankovcov po 100, 10 pa po 10 gold. Dva dni potem je en vol, ki se je z rogovi ob grm na gosp. Vilharjevem travniku na Kalcu čohal, bil
tako srečen , da je iz plavja pod onim grmom skrita žak-Ijiča s svojimi parklji na dan izkopal , v enem so bili tolarji , v drugem dvajsetice. Kravar to prvi zapazi , in s krikom „tutike, tutike!" prisopiha do gospod Vilharja , ki kliče delavce skupaj, ž njimi prešteje dnar in ga izroči gosposki. Bankovcov ni bilo vmes. Dva tesarja, na ktere sum leti, sta zaprta.
Iz Ljubljane.
— Te dni je odrinilo, kakor slišimo, kakih 10 ali 12 Ljubljančanov na Dunaj , ki se bojo odtod s tistim vozo-vlakom po železnici podali 30. dne t. m. v London, ki prav dober kup — za 250 gold. iz Dunaja in nazaj — prepe-Ijava ljudi.
— (Poberki iz raznih časnikov.) Ljubljanski „Ta-gespoštni" dopisiin na smrt bolan leži: v želodcu mu je obležala velika medalja, ki jo je kmetijska družba naša prejela v londonski razstavi. Saj drugač se ne more zapo-pasti tistižolc, ki ga je te dni iz sebe zmetal v wTages-pošto". „Ze spet svetinjo kmetijska družba krajnska!'*' — oj, to mu je groza, — in da „N o v i c e" to poslavljenje po-Ijodelstva na slovenski zemlji in brez kulturonoseov še po svetu razglašajo , oj to mu že celo ni strpeti! Zato vredniku „NTovicu svetuje, naj bere „Handeiskammcrbericht*', kaj on pravi o poljodelstvu krajnskern. Al mož se je spet — v trnje zamotal, ker v redni k „Novic" je sam „Han-delskammerberichtom" več pomagal , kakor bi „Tagespošt-nemu*4 dopisunu ljubo bilo , ako bi mu gospod tajnik kup-čijske zbornice hotel resnico povedati. Nikar se tedaj samega sebe tako ne ujedaj , preljubljeni pisun; nič ti ne pomaga; je že taka, da brez Slovenca ni pri nas nikjer prave moke! —; V „Triesterci" jo je pa dopisun na drugo struno zagodel. Ko najpred zabavlja, da ima krajnska dežela tako malo šol, nazadnje pravi, naj tisti, „ki omiko ljudstva zmiraj na jeziku imajo, delajo šole!" Ali krajnska dežela, ki je poslednje leta toliko šol si naredila , res zasluži to osramotenje , naj presodi vlada sama, ktera je imela šolstvo v rokah; — mi vsi pa, ki se prizadevamo za omiko ljudstva na narodni podlagi , si že kupujemo krampe in matike , da bomo šli za šolske hiše svet kopat, — smo že zaarali lesa in cegla, da bomo začeli zidati, le dopisuna prosimo še, da nam gre za „polirjaa, ker vemo, da celi božji dan lenobo pase in nam delavcom lahko pomaga. — Še drug „poberek" imamo danes, ki pa ga dosihmal še nismo ujeli v časnikih teh , ampak iz govoric po celem mestu. Nekoliko g. uradnikov tukajšnega c. k. računstva je začelo svoje mesične pobotnice (kvitenge) delati po slovensko. To po denunciacii ali kakor koli zve finančni svetovavec gosp. Kern , in kar nastane zavoljo tega velik hrup o „demonstracii slovenski" in Bog ve kaj še ! K?ior pomisli, da pobotnica je čisto privatno pismo, za ktero mora le lastniku samemu mar biti, da mu dnarnica dnar izplača ,  — kdor pomisli da  je tudi slovenski jezik po ce-
v
Žalostna novica je v sredo po telegramu iz Kar-lovških toplic na Češkem dospela v Ljubljano, da je prečastiti c. kr, deželni poglavar gospod dr. Karoi l/l ep i c žl. Krainfels ondi 23. dne t. m. umrl. Nemila smrt ga je, ki je bil med domačimi sinovi prvi c. k. deželni poglavar in prvi, ki je mogel z vsakim človekom po domače se pogovoriti in zvediti natanko od vsakega, kaj da mu srce teži, že komaj po preteku 16 mescov domovini vzela. V pondeljek ob 10. uri je za rajnega bila v stolni cerkvi velika črna maša, ki so jo obhajali svetli knezoškof in pri kteri so se snidli namestniki c. kr. civilnih in vojaških obiastnij, namestniki deželnega in mestnega odbora , predsednika kmetijske družbe in kupčijske zbornice itd. itd. in obila množica mestjanov. Lahka  mu zemlja!
sareki volji upravičen in, kakor so „Noviceu' z veliko pohvalo mesca marca 1. I. povedale, ravno najbolj upravičen po ukazu tistega c. k. ministerstva, kteremu je c. k. finančna in računska uradnija podložna, — kdor ve, da slovenske pobotnice niso več bele vrane, ker jih menda dohaja dosti iz dežele, — kdor ve, da v Trstu se delajo pobotnice laške, pa se vendar nikomur ne sanja o ?)demonstracii Ga-ribaldovi" in se nikomur ne žuga s črno politično piko v ^Oualificationstabell-i" — kdor vse to ve , ne bo skor verjel, daje mogoče, da se zdaj kdo spodtika nad nedolžno pobotnico slovensko! In vendar je taka. Cela ta prigodba, kakor je smešna sama po sebi, nam pa vendar tudi pre-očitno kaže žalostno stran , da še nismo nastopili tolikiat obljubljene ustavne dobe in da je tudi ne bomo tako dolgo ne, dokler bojo uradniki, ki pisano gledajo ravnoprav nost narodno, gospodovali po kopitu absolutizma in dokler ne pridejo pravi možje na pravo mesto!
262