Odiočna beseda slovenskega zastopstva. Najboljši odgovor vsem nasprotnikom SLS je dal aijajni zbor naših zaupnikov in posebej še govor voditelja SLS dr. Korošca, ki je na cni strani orisal krivično in pogubonosno delo režima, na drugi pa podal pravo sliko prodanih duš iz naše~ga naroda, ki bi radi celo SLS zastopnici Slovencev podtikali svoje grehe in zle namene. • Najprej se je spomnil naših prvoboriteljev, predvsem dr. Verstovšeka in bivšega deželnega poslanca dekana Ozmeca. Počastil je tudi spomin Stojana Protiča rekoc: Bil je dosedaj prvi in edini srbski politik, ki ¦je gledal in videl tudi preko Save in razumel narode, ki prebivajo tokraj Save. Bil je voljan dati tudi drugim narodom iste pravice, kakor jih ima njegov narod. — Radi tega je bil izobčen iz kroga svojih nekdanjih prijateljev. Mi se ga danes ob tej priliki prijateljski spominjamo in mu kličemo: slava! Naš živelj pod tujim jarmom. Naša vlada nima smisla za usodo naših bratov pod tujo oblastjo. Srbi, ki so se pogovarjali z Avstrijo, so se bolj ozirali, da ugodijo avstrijskim Nemcein, nego nam Slovenccm, ki smo z njimi v isti državi. Mednarodno zajamčene pravice naših koroških bratov niso zavarovane. Glede Reke pravi govornik: Enkrat smo jo že morali kupiti s Snežnikom, Št. Petrom, Postojno in celim pasom slovenske zemlje. Ilalija nam je podpisala pogodbo, da bo Reka svobodna. Naša zahteva je, da branimo to, in vsaka naša vlada mora skrbeti, da tudi jLah drži, kar je podpisal v Rapallu, namreč, da ostani Reka svobodna država. Kdo nosi odgovomost in kako izgleda bralstvo. Srbski narod ima sedaj usodo cele države v roltah, on sam je na vladi ,zatp je tudi on sam odgovoren, kako se v naši državi danes vlada. Mi Slovenci s to vlado samo enega naroda nismo zadovoljni, ne samo ker so poklicani, da vodijo usodo te države vsi trije v njej zastopani narodi, ampak ker tudi stvarno ta vlada nam Slovencem ne daje tega, kar smemo opravičeno od nje iirjati. Ona nas preganja, zanemarja in zapostavlja. Slovenske častnike se pošilja najprej v najslabša mesia v Makedoniji, potem pa postavlja na cesto. — Enako je z uradniki: sposobne odpuščajo, nesposobnih pa je vedno več v službi. V posebno vrsto bratstva spada tudi to, da hočejo ukiniti našo univerzo ali visoko šolo. • Slovenska iiniverza je naša slovenska kulturna za•leva in mi pravimo, da se z našo zadevo ne sme nihče igrati. Nihče drug nima ukinjali naše univerze! Ako ho čejo Srbi ukiniti univerze, naj ukinejo svoje, tiste ne- potrebne fakultele v Subotici in Skoplju, ki so fabrike in nič druzega, iz katerih se naj razlije povodenj srbs- kih uradnikov po celi zemlji.  Kakor oficirji in uradniki, tako ali še bolj morajo seveda slovenski delavci in obtrniki in kmetje čutiti, da pri nas vlada samo en narod in da druga dva morata ubogati, služiti in trpeti. Slovenski delavci so pri zadnjih štrajkih vidcli, da zastonj iščejo razumevanja in podpore v Beogradu. In, da pokažejo vsemu svetu, da pri nas ni smisla in umevanja za socialno bedo, zato bodo ukinili ministrstvo za soc. poliiiKO. Obrtni^ci in kmetje pa čutijo vso težo srbske vlade v visokosti davkov in v slavnem kuluku. O tem se bodo prebrale tudi resolucije, ki bodo pokazale, kako se reže koža z naših hrbtov. Očitki centralistov! Demokrati in samostojneži, ki so slovensko avto- nomijo prodali, bi radi SLS sedaj zasmehovali in ved- no vprašujejo: zakaj ne izrabite svoje poliiične moči? — Odgovor: Mi imamo svojih 21 poslancev, mi smo za- stopniki slovenskega naroda, a o slovenski politični mo- či govoriti, je velika hinavščina nasprotnikov, ki so jo  prodali ccntralizmu. Slovenska politična moč je poko-  pana, vrne pa se, ko pride nazaj z avtonomijo Sloveni-  je. Oni pa, ki so jo ubili in pokopali, so demokratje in  kmetijci, ki vas hočejo sedaj za to še zasmehovati. Mi  Slovenci pri svojem malem šlevilu v nobeni situaciji  sedaj ne moremo igrati odločilne vloge, ker v parla- mentu odločujejo številke in ne žalibog razlogi in pa- met. Danes iti v vlado, sc pravi postati ccntralist. Zakaj SLS ne gre v vlado. S prejšnjim bi bil na to že dan dovoljen odgovor, a govornik je še posebej pojasnil takolc: Pot v vlado nam je zastavljen s tcm, da še danes ne dobimo širokib zakonodajnih avtonomij. To je za nas glavni vzrok. Tega sicer innogi Slovenri ne razumejo, ki mislijo, da je nepolitičao. držati se v politiki načel, loda mi smo iz druge šole. Ako pa se nam jutri ta kardinalna zahteva izpolni, še pot v vlado vedno ni svobodna. Mislim, da bi se cel narodno misleči slovenski svet zgražal, če bi mi v Beogradu hodili roko v roki, kot politični zavezniki in prijatelji, skupaj s Sehauerjem, med tem ko Nemci v Avstriji vse storijo za smrt naših bratov. Ta prizor, o tem smo uverjeni, bodo nam nudili svoječasno naši demokratje in kmetijci, ki se združijo tudi s hudičem, samo, da jih vzamc seboj v vlado, a nas v tej družbi ne bodo videli. Mi smo Slovenci! In še eden jako važen pomenek bi mi morali imcli z vsako stranko, izrecno povdarjam z vsako stranko, v koje družbi bi mi hoteli ustvariti vlado, in to"je pomenek o korupciji. Tedržave ne borazbil ne Radič, ne naša avtonomija, ne bo zavojeval tudi Italijan, a ta država je v veliki nevarnosti prvič zaradi neenakosti, ki jih doživljamo vcdno na novo in drugič zaradi korupcije. Korupcija ni kakor kraja in tatvina. Navadnih tatov ni težko spoznati in dobiti, o korupcija je zločin, katerega izvršujejo oko v oko najbolj rafiuirani državIjani med seboj, ki hodijo med nami v dostojanstTU ia z zelo skrbno pripravljeno masko poštenosti. Korupcija hodi dandanes zelo oholo in oblastno po vseh naših političnih, agrarnih, sodnih, finančnih, davčnih in vojaških uradih, hodi po aajvišnih in najnižjih inštancah. Vsi jo vidimo,, -da prihaja in odhaja, a korupcija sama molči, taji, ne govori ne oni, ki prejema, ne oni, ki daje. A da korupcija hodi okoli, spo^namo po čudežih, ki se godijo tam, kjer je bila. V odporu proti korupciji bi bilo narodno edinstvo potrebno, a ne tam, kjer je to istovetno z zanikanjem narodnih posebnosti. Samo en državni udar široke mase ljudstva razumejo, in to, kadar se izvrši v obrambo njihovib lastnih žepov. Naša stranka bo stala vedno lam, kjer je borba proti korupciji, in zato ne bomo vsiopili v noben vladni čoln, ki bi botel pluti po starih, motnih vodah. Nam se hoče čistih, svežih voda in četudi se mora par desetin ljudi vreči neusmiljeno čez krov. Tudi nekaj druzega ne smemo prezreti, ako hočemo v vlado in to je ta velikanska razlika v mišljenjii in naziranju, ki se pokaže pri vsakem zakonskem predlogu in tvori med nami nepremostljiv prepad. Srbi z veseljem sprejmejo kuluk, mi kolnemo in škripljemo z zobmi, neenakost v dbdavčenju jim je dobro došla, nam jemlje veselje do države, njim je absolutizein všeč ako ga vzdržuje lastna stranka, mi sanjamo o demokratizmu, o volji naroda, mi smo za hitro reševanje poslov, oni imajo vremena. In tako prepad za prepadom. Samo eno pametno in mirno sožitje je pač mogoče, in to je v obliki avtonomije. To vse naj premisli dobro, kdorkoli sili našo stranko v vlado. Te točke se morajo poprej razčistiti, pred»n je sploh misliti na najmanjši preobrat v naši politični taktiki! Opozicijonalni blok. V novejšem času se mnogo govori tudi o opozicijonalnem bloku in za to je treba tudi o tem povedati  par besedi in osvetliti naše stališče. Vsak opozicijonalni blok ima lahko trojno nalogo: 1. da skuša vlado strmoglaviti, 2. da skuša dobiti mandat za nove volitve in 3. da se zveže tudi preko volitev za eventuelno novo vlado. Za opozicijonalni blok pridejo v poštev: demokrati in zemljoradniki, a že pri začetku se je srbska zemljoradniška stranka pokazala kot nezanesljiva zaveznica. To delovan.je pri prvi in drugi točki je lahko brez nadaljnega mogoče, tu ni treba posebnih programatičnih soglasij. Za to "vsaj od naše strani tu ne bo posebni— težkoč. Pač pa je druga stvar, ako se govori o tem, da bi se prevzela vlada po evenlualnih volitvah. Tu veljajo isti pogoji, kakor smo jih že povedali, ko smo razmotrivali vprašanje, da bi že sedaj stopili v vlado. Naše stališče. j\aša stranka lahko umre na avtonomističnem prograBuu, a prodali ga ne more tudi za ceno kakc vlade ne. A tudi to lahko rečemo vsemu slovenskemu narodu: Smrl naše stranke bi pomenila smrt slovenstva sploh. Zato razumemo, zakaj nekateri črni sinovi Slovenije s luiko slastjo v uradih in izven uradov hujskajo in rujejo proti nam, a za to smo ob enem polni nade in prefrričanja, da bo slovensko ljudstvo, ki noče svoje na»odne SDjrti, vztrajalo v boju za svoj obstanek ob naši strani. Ta boj, četudi je težak in dolgotrajen, ni breznpea in brezuspešen. Ta boj za samostojnost Slovenje in aTtonomistično ureditev države se širi in avtonomistidna misel prodira v vseh strankah, razun morda v ¦akrknjeni SKS. Cetudi je boj hud in moramo veliko mretrpeti, vendar gre za to, ali končamo ali pa se naoalje borimo, dokler ne zmagamo. (Viharni klici: Mi homo Tztxajali!) Mi se hočemo boriti do zmage! (Dolgoteajno odobravanje.) Mi ostanemo v pošteni prijateljski zvezi s hrvatsko kmetsko stranko in muslimansko stranko, da si pribodmo najglavnejši cilj, avtonomijo in vsem, ki nas vatlijo, kličemo: Nikdar brez avtonomije!