Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, četrtek 2. julija 1936
Štev. 148. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Gena 1 D+n
VECERNK
UradnUttvo in upravai Maribor, Gosposka ul. 11 / Talafon uredniitva 3440, uprava »488 Izhaja razen nadalje In prašnikov vsak dan ob 14. url ' Velja maaeCno prejeman v upravi aH po polti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglaee sprejema tw« oglasni oddelek „Jutr»“ v Ljubljani / Poštni čekovni račun K 11.408
„JUT RA”
v Mestnika
ita^edija
Evropa je bila v zadnjem času v svoji pozornosti cepljena. Medtem, ko je prišlo nad Evropo neurje nemške remilita-rizacije Porenja, avstrijske kršitve sent-žermensike pogodbe in mnoštvo drugih sličnih želja, ter je v ospredju zanimanja bila abesinska tragedija, je na Dalnjem vzhodu japonska sila trgala, slabila in lomila kitajsko državo. Kitajska je v fazi razkrajanja. Odkar s« je leta 1912 cesarica vdova Lung-Yii odpovedala prestolu, ni bilo v tem ogromnem državnem te lesu več miru. Zanimiva paralela! Dočim je Kitajska navzlic vsem’najrazličnejšim reformiram poskusom padala od stopnje do stopnje, je Japonska, ki je bila ob zatonu prejšnjega stoletja še zelo slabotna fevdalna država, rasla strmo kvišku in se tako silovito razmahnila, da ni sličnega primera v vsej svetovni zgodovini. Odtlej pa do današnjega dne so si Japonci prisvojili četrtino kitajske zemlje.
Več gonilnih sil je, ki so dale Japonski pogorij k tej ekspanzivnosti: 1. Potreba po sjfovinah, ki jih je v tolikem bogastvu tamkaj v mandžurskih in mongolskih predelih. 2. Fanatično prepričanje da pripada japonski rasi na svetu neka božanska misija, odeta v kopreno azijske mistike. 3. Neka posebna mistika japonske volje, ki hoče zmagovati in vladati.
Japonske cilje na Dalnjem vzhodu je poleg teh gonilnih sil pospeševala notranja kitajska razcepljenost in pa veliko socialno nasprotje, ki je zlasti zazijalo na primer v Mongoliji med mongolskim pastirstvom in kitajskim kmetstvom. Ni bolj osovraženega bitja v teh mongolskih predelih kakor je kitajski kmet, ki je temu mongolskemu pastirju, kamorkoli je žc prispel, preoral travnike, pašnike in •rodovitna polja in s tem spodjedal eksistenco mongolskega pastirstva. To mongolsko sovraštvo do Kitajcev in kitajska razcepljenost je povzročila, da je japonska roka brez skrbi segala po obširnih pokrajinah. To preoblikovanje Azije je šlo v silovito naglem tempu. Prve japonske seneč so legle na Kitajsko že med svetovno vojno, ko je leta 1915 hotela Japonska vsiliti Kitajski svoj protektorat, pa se je pozneje radi odpora Zedinjenih držav ameriških in Anglije premislila. Po svetovni vojni, ki je pahnila Evropo v neko stanje utrujenosti ter izčrpanosti, se je na vso moč sprostila japonska osvajalnost, ki je v naglih korakih stopala po začrtanih smernicah, ki jih je bil naznačil japonskemu vseazijskemu im perializmu sloviti japonski general Kenij Doihara: predlanskim je padla Mandžurija in je zavladal v na novo stvorom državi Mandžukuju japonski ščitenec in pptomec stare kitajske cesarske rodbine Pu-Yi. Lansko leto je japonski apetit segel po severokitajskih provincah ter jim zaenkrat namenil neko avtonomijo. Letos pa se pod japonskim pokroviteljstvom ustvarja neodvisna notranja Mongolija. Kitajski sever se je tako znašel v japonskih rokah.
Kitajska je spričo tega japonskega navala pokazala vso svojo vojaško nemoč Ali danes sploh ge obstoja Kitajska? Danes je dejansko pet Kitajskih. Severno Kitajsko s Pekingom in Tiensinom je že popolnoma zajela japonska penetracija. V centralni Kitajski vlada osrednja kitajska vlada s sedežem v Nankingu, ki ji načeluje maršal Caingkajšek. V južni Kitajski gospodari nacionalistični »Jugozapadni politični svet« s sedežem v Kanton«, ki
ŽENEVA, 2. julija. Neguš je po tukajšnjih vesteh že naprosil znanega svetovnega letalca Mollisona in ga najel zato, da ga v letalu prepelje v Abesini-jo, ker je odločen, da prične na čelu svojih vojščakov novo vojno proti Italijanom brez ozira na zadržanje Društva narodov. V angleških krogih se v zvezi s tem povdarja, da se ne bodo delale negušu nobene težave od angleške strani, če se hoče preko angleškega trltorija vrniti, nazaj v svojo domovino.
Jtte&ad med Akftifo. Ut Jtatifo je vedita
v#«
vetji
LONDON, 2. julija. Angleški časopisi spremljajo ženevsko situacijo z mešanimi čustvi. »Daily Telegraph« opozarja na vedno večji prepad, ki nastaja med Anglijo in Italijo, kar je nedvomno v zvezi s .svojčas sklenjenim angle-ško-francoskiin sredozemskim paktom, ki je znatno otežkočil sodelovanje Italije v evropskih vprašanjih. Druga napaka, ki jo je storila angleška vlada, je v tem, ker ni priznala aneksije Abesinije po Italiji in ker ni tega storila tudi večina članic Društva narodov, ki stojijo pod angleškim vplivom. Naravna posledica te politike je, da je da je Italija odklonila sodelovanje na konferenci v Montreauxu, tako da tudi »Times« računajo s poostritvijo ob
stoječih angleško-italijaRskih odnošajdv.
)& Šuic&	6&$(d	SutMiiisti
ŽENEVA, 2. julija. Včeraj ob 22.15 so bili izpuščeni italijanski žurnalisti, ki so bili aretirani v zvezi z incidenti v zborovalni dvorani Društva narodov. Obenem so jim švicarska oblastva sporočila, da so iz Švice izgnani. Nave-deni žurnalisti so se takoj podali na italijanski generalni konzulat, kjer se bodo zadržali do svojega odhodi
Hgui	iu	d&žžuin
ADDIS ABEBA, 2. julija. V Addis Abebo je prispelo 50 traktorjev, ki naj
j , oskrbujejo ves čas deževne dobe prevoz raznega blaga. Traktorji so konstru irani tako, da se lahko pomikajo skozi 20 ur s hitrostjo 17 kilometrov na uro. Italijansko vrhovno voftlvo je pričelo pošiljati nazaj v Italijo razne vojne odrede. Tako je odpotovala znana divizija Gavinana v Massavo, ki je bila med jjrvimi mobilizirana.
Sthustlmg# §g aMfmii pom <ut$>iešlte Ut fimmke tkft&uije
DUNAJ, 2. julija Kakor se doznava na merodajnem mestu, je avstrijska vlada z ozirom na poziv, ki sta ga poslali angleška in francoska delegacija kancelarju Schuschniggu, da naj pride v Ženevo, odgovorila, da je Schuschniggov prihod v Ženevo trenutno iz tehničnih in fizičnih razlogov nemogoč in bo avstrijski zvezni kancelar prispel v Ženevo eventualno ob priliki jesenskega zasedanja Društva narodov. V nekaterih tukajšnjih politič ni h krogih opozarjajo na okolnost, da je topot bila odsotno V Ženevi ne samo avstrijska, ampak tudi italijanska in madjarska delegacija in se vse to spravlja v neko skupno zvezo'.
Beed mtouhotH Mtmstee Sede v tune-tiski	idiAti
PITTSBURG, 2. julija. Pričele 60 se priprave za veliko borbo v ameriški industriji jekla. Obe stranki, delavci in lastniki jeklarn vršijo obsežne pri-jirave za to borbo. Industrijci so si zasigurali razne pomožne vire, delavci pa so si ustvarili borbeni fond v višini pol milijona dolarjev. Delodajalci in delojemalci računajo z ogromno stavko, ki se lahko primerja samo z revolucionarnimi stavkami iz leta 1892. oziroma 1927. Delavci jeklarn se borijo za pristanek, ki bi prisilil podjetnike, da sprejmejo v službo samo člane delavske strokovne organizacije. Industrijci pa si nočejo pustiti jemati svobode v tem pogledu. Državni podtajnik v delovnem ministrstvu Grady je izjavil, da bi mogla prav lahko nastati resna situacija. Načrti delavstva so v smislu informacij preračunani ž vojaško natančnostjo ter se je v to svrho razdelilo področje jeklarske industrije v tri stavkovne zone, in sicer v vzhodno, zapadno in južno. Akcije jeklarske industrije so v stalnem padanju, an—Mini1 iiiM—tenaBiagag—sne———————s—«—n—a—p
LONDON, 2. julija. »Morningpost« piše v uvodniku, da je v Ženevi prevladalo prepričanje, da je potrebna skupna fronta zapadnih velesil, Angležem se je posrečilo prepričati Francoze, da je potrebno nujno oboroževanje. Tudi v abesinskem vprašanju so se člani vlade sporazumeli v toiiko, da se bo priznanje aneksije Abesinije odgodilo na čas po izvršeni reformi Društva narodov.
se je bil osnoval leta 1931 sporazumno med Nankingom in Kantonom. Četrta Kitajska pa je v oblasti sovjetov, ki gospodujejo v nekaterih jugovzhodnih jo severovzhodnih predelih. V Urmučinu v Sin-kiangu je oblast kitajskega guvernerja še saimo senca spričo dejanske moči, ki jo ima eksponent Moskve. Sinkiang je za Nanking že davno izgubljen, razen tega pa vladajo v Kvangsiju rdeči generali Mao Tzetung, Hsu Hsiangcien in Čuteli. Peta Kitajska pa je v Yunanu, kjer dejansko odloča francoska gospodarska moč in francoski kapital.
Odmevi japonskega prodiranja so še poglobili nesoglasja v itak razcepljeni Kitajski. Oblast osrednje vlade v Nankingu je danes še samo navidezna in se pač malokdo še ozira na njene odredbe. Čang kajšek, ki zasleduje taktiko izbegavanja vsakega konflikta z Japonsko in ki hoče zasigurati Kitajski srednje in južne predele računajoč na čas, ki dela po njegovem mnenju v prid Kitajcem, je radi le svoje taktike vzbudil največji odpor pri kantonsklh nacionalistih, ki mu očitajo diktatorstvo, japonofilsko politiko in odmikanje od načel in smernic očeta kitajske republike in preporoditelja kitajskega naroda dr. Sunjatsena. To nesoglasje prehaja v zadnjem času v oblike, k| se približujejo preteči državljanski vojni. Več možnosti je. Ali bo Čankajšek bri-skiral kantonske težnje? Potem sledi ne-minovno državljanska vojna, ki bo delala v še večjo korist Japonske. Ali se bo čankajšek pomiril s Kantonom? Potem je neizogiben konflikt z Japonsko, ki bo pogoltnila še to, kar je doslej ostalo. Čang-kajšek je v kleščah. So pa še tukaj druge sile, ki soodločujejo. Sovjetska Rusija, Združene države ameriške, pa tudi Anglija, ki je v svojih interesih v Indiji radi japonske ekspanzije prav tako ogrožena, kakor je ob Rdečem morju prizadeta radi osvojitve Abesinije po Italiji. In ne na zadnje sta še tukaj tudi Francija, ki ima v Yunanu svoj kapital, in tudi Nemčija, katere general von Reichenau je pravkar na obisku pri maršalu Čankajšku. Popolna zmaga Japonske bi bila v tem slučaju medogledne važnosti, za interese bele rase na azijskih tleh. Ali je še treba tuhtati, kaj bi se zgodilo, če bi panazij-ske težnje Panazijskege. društva v Toki-ju, v katerem so zastopniki vseh azijskih narodov — tudi Indije! — zadobile svoj siloviti zamah na Dalnjem vzhodu?
RAZGOVORI BREZ KONCA IN KRAJA.
Včeraj je sprispel v Zagreb Božidar Vlajič, član vodstva bivše demokratske stranke in delegat delovnega odbora iz-venparlamentarne opozicije. Posetil j*3 naj preje Večeslava Vilderja, nato pa sta se o>ba podala k narodnemu poslancu dr. Srdjanu Budisavljeviču. G. Vlajič obišče danes v Kupincu dr. Vlatka Mačeka. Pravijo, da je njegov prihod informativnega značaja in da je v zvezi z dosedanjimi razgovori med predstavniki koalicije SD ter demokratov na eni strani, oziroma srbijanske izvenparlamentarne opozicije na drugi strani. G. Vlajič bo o rezultatih svojih razgovorov informiral g. Davido-vida.
POPLAVA OKOLI PETRINJE.
Kakor poročajo iz Petrinja, so radi velikega deževja nastale tamkaj velike poplave, ki so uničile vse pridelke. Posebno so prizadete vasi Gora, Sibič in Staža ter je poplava povzročila okoli 2 milijona di-darjev škode.
ŠTIRI MILIJARDE LITROV VODE se je razlilo, kakor poročajo zagrebški listi ob priliki velike poplave nad Zagrebom. Škode gre v težke milijone.
jufostamska misel osnova dtiem
tfU luuuusesa 1HS * Pjutt&totAui	•	launAitiu.	itrutSHPJMt	grffotft
Včeraj je imel novo izvoljeni ožji glavni odbor JNS svojo prvo sejo, ki jo je vodil prvi podpredsednik Jovan Banjama. S seje ožjega odbora JNS se je objavil sledeči komunike:
Ožji glavni odbor JNS je, imel danes dopoldne od 10. do 13. svojo sejo, na kateri je izvolil izvršni odbor stranke in dva tajnika glavnega odbora. Razpravljal je tudi o pooblastilih, ki jih je dobil glavni odbor na včerajšnjem kongresu ter je prepustil izvršnemu odboru, da jih izvrši.«
Po izvolitvi kandidacijskega odbora je sledila izvolitev izvršnega odbora in so v tem odboru po svojem položaju: predsednik Peter Živkovič. podpredsednika Banjanin in Demetrovič, generalni tajnik dr. Kramer, predsednik senata dr. Tomašič, predsednik kluba senatorjev JNS Ti-motijevič, predsednik poslanskega kluba JNS Vasa Jovanovič ter oba tajnika glav nega odbora, ki sta bila med tem že izvoljena, in sicer Miljutin Dragovič in Dušan Ivaneevič.
Poleg njih so bili v izvršni odbor izvoljeni dr. Peter Zec, Miljutin Dragovič, Milorad Cavdarevič, dr. Grga Andjelino-vič, Svetozar Tomič, dr. Kosta Kumanliči, dr. Velizar Jankovič, Šukrija Kurto-vič, dr. Avdo Hasanbegovič, Lavoslav Hanžek, Karlo Kovačevič, Pavle Matica, dr. Ljudevit Auer, dr. Vaso Glušac, dr. Svetislav Popovič, inž. Daka Popovič, Mihajlo Živančevič, Ilija Mihajlovič. dr.
bila vezana na nikak režim, marveč je bila in mora biti vezana na našo domovino (burno odobravanje).
V nadaljnjih svojih izvajanjih je sena-, tor Banjanin govoril o napadih, s kateri- j mi nasprotniki z vseh strani obsipljejo Jugoslovensko nacionalno stranko. Bavil se je najprej z napadi, ki prihajajo iz vrst nove Jugoslovenske radikalne zajednice, ter jih zavračal tako točno in učinkovito, da je izzival vedno nove viharje odobravanja. Na očitek, da je bila JNS osnovana od zgoraj, je opozdril, da sta ravno o-gromna udeležba na kongresu in ves potek kongresa najboljši dokaz, da je JNS globoko zakoreninjena v ljudstvu. Govoril je o stališču JRZ do narodnega edin-stva, o slovenskem in muslimanskem klerikalizmu in o poskusih zasidranja klerikalizma na Hrvatskem. Razpravljal je o vzrokih, zakaj se ne uveljavijo politični zakoni, in pri tem opozoril na pooblastila, ki jih je za uveljavljenje teh zakonov izglasoval vladi tudi senat. Razpravljal je dalje o neodvisnosti sodnikov v teoriji in praksi in o drugih aktualnih zadevah notranje politike.
Mi smo za demokracijo in smo prepri-j čani, da je v.Jugoslaviji mogoč le demo-i kratični režim in da demokracija najbolje
ve, najmanj pa bi rešila hrvatsko vpraša-1 nje. Dovedla bi do tega, da bi se bori i 1 za zaščito svojih »narodnih manjšin« v posameznih državicah. Namesto enega hrvatskega srbskega ali slovenskega vpra šanja, bi imeli celo vrsto takih vprašanj. Nastala bi trenja, ki jih ne bi bilo konec. Sicer pa, ako resno verujejo, da bi se na federativni bazi mogla doseči popolna ravoopravnost, res ne vemo, zakaj ne bi mogla biti mogoča ravnopravnost v Jugoslaviji kot enotni državi.
JUGOSLOVENSKA MISEL OSNOVA.
Jugoslovanska misel je osnova naše celokupne nacionalne politike. Samo ona nudi garancije, da bo ves naš narod kot celota nosilec naše države. Ona je osnovni pogoj za zadovoljstvo in napredek vsa kega dela naroda, ona edina vodi k delo-tvorni ljubezni in tako da je mogočnost za izvajanje pravice ter za pravično rešitev vseh naših problemov. V enotni Jugoslaviji ne more in ne sme biti žrtvovan niti en življenjski interes kake pokrajine ali kakega narodovega dela.
NAJŠIRŠE SAMOUPRAVE MOGOČE LE V ENOTNI JUGOSLAVIJI.
Tudi najširše samouprave, ki jih mi zahtevamo, so mogoče le v enotni Jugoslaviji. Le na narodnem in državnem edin-stvu osnovana Jugoslavija more dati samoupravam mnogo tega, kar ni daleč od stvarnih zahtev federalizma, odklanjajoč
čemer pa je treba paziti, da njihova u-vedba ne bo prinesla nove obremenitve za prebivalstvo.
URADNIŠTVU JE TREBA ZAGOTOVITI DOSTOJNO ŽIVLJENJE.
V skladu z dekoncentracijo državne o-blasti se mora povrniti vera v pravico m enakopravnost za vse. Vrhovno upravo mora tudi pri radikalni dekoncentraciji in decentralizaciji voditi cela država. Odstraniti se mora občutek, da se politika vodi pod prevladajočim vplivom enega dela ali ene pokrajine. Videti in občutiti se mora vpliv vseh delov države in naroda. Vsaka odločitev vrhovne uprave mora biti izraz skupne volje vsega naroda.
Ena osnovnih zahtev našega državnega življenja je ozdravljenje državne administracije. Jugoslavija ima dovolj dobrih, poštenih in sposobnih uradnikov, toda sistem centralične administracije je brez njihove krivde stvoril okorn aparat. Država mora svojemu uradništvu zagotoviti dostojno življenje, kar bo tudi najboljše sredstvo v borbi proti korupciji.
I/ LhaCIoh duit Sllltfl
Naš velemojster Vasja Pirc v Prago
Moskovska karikatura Vasje Pirca (I. Šemenov)
Peter Živkovič
novi predsednik JNS
vko Šečerov, dr. 2ika Popovič, Mi-iiajlo Jevtič, dr. Uroš Kralj, Ivan Pucelj, ignjat Stefanovič, Rudolf Giunio, Jovan Aleksič in dr. Otmar Pirkmajer.
POMEMBEN IDEOLOŠKI REFERAT J. BANJANINA.
Pomembni ideološki referat, ki predstavlja soglasno mišljenje vsega strankinega vodstva, je podal na kongresu kakor smo že včeraj poročali, strankin prvi podpredsednik g. Jovan Banjanin. — Radi ideološke važnosti tega referata, ki se nanaša na notranje politične prilike, prinašamo vodilne misli, ki so zbudile na kongresu veliko pozornost in navdušena pritrjevanje:
Vsa pol. ideologija JNS je osnovana na iskreni veri v jugoslovenskj nacionalizem, to čvrsto osnovo vsega našega življenja.
Grda kleveta je zato, a k o s e stranki očita, da je osnovana zato, ako se stranki očita, da je osnovana na centralističnih ali fašističnih načelih. Stranka je vedno ostala zvesta svojim idealom. Njen program je jasen m točen in odkrito lahko rečemo, da je to edini resnični in jasni politični program, ki obstoji danes v naši državi. Tudi ni res, da bi bila naša stranka k nekak instrument avtoritativnega režima. Ko je v avtoritativni režim v polnem obsegu vladal v naši državi, takrat J.NS niti še ni bilo. Ustanovljena je bila, ko se je po uveljavljenju ustave leta 1931 začela zopet uvajati demokracija. Zato je JNS bila instrument postopne normalizacije in demo-! kracije naše domovine. Ona je bila instrument državne in narodne politike in ni
ur. Aioert Kramer
W
glavni tajnik JNS
služi utrditvi jugoslovenske svobode in neodvisnosti. Kar tema dvema ciljema ne služi, ni demokracija, marveč zloraba ali pa sredstvo za rušenje jugoslovenskega edinstva. Mi hočemo svobodo, toda ko hočemo svobodo in hočemo demokracijo, zahtevamo v prvi vrsti tudi odgovornost. Ne sme se dopustiti, da bi bili celi deli naroda in domovine po terorju ovirani in da se v celih delih naše domovine onemogoča kretanje jugoslovenskih javnih delavcev. Ker hočemo resnično, svobodno demokracijo, moramo z veliko skepso sprejemati vse ono, kar nam govore »pobor-niki demokracije«, ki pa nikdar ne povedo svojih poslednjih ciljev. V velikem delu so to taki »poborniki demokracije«, katerih somišljeniki v drugih državah izvajajo krute avtoritarne režime.
Osnovna zahteva demokracije je, da vsakdo, ki zahteva od naroda zaupanja, stopi predenj z jasnim programom in mu iskreno pove vso svojo misel. Skupine v združeni opoziciji tega še niso storile, niti vsaka zase, niti vse skupno. Padla je pač beseda o federaciji. Naša država naj bi se razdelila v več državnih edinic, ki bi bile med seboj povezane. Zagrebški del opozicije, ki zahteva federacijo, pa dozdaj še ni povedal, kakšna naj bi bila, in tudi ni rekel, da je to njegova zadnja beseda. Voditelji beograjskega krila zagotavljajo, da je federacija nekako isto, kar so bile okrožne samouprave v Srbiji, one okrožne samouprave, s katerimi mi nismo bili zadovoljni.
FEDERACIJA NE PRINAŠA REŠITVE.
Federacija ne bi prinesla nikake rešit-
Nikola Uzunovič
prvi in dosmrtni častni predsednik JNS
pa pri tem slabe strani separatizma. Velika zabloda jc, državno edinstvo isto vetiti s centralizmom. Centralistična ureditev države je v Jugoslaviji zahtevala velike žrtve, je sedaj definitivno likvidirana. Ustava iz leta 1931 je vse prej kakor centralistična. Ona temelji na spo znanju, da se Jugoslavija ne da upravljati po centralističnem sistemu. Ona je položila temelje za izvedbo najširše dekoncentracije in decentralizacije. Nj krivda ustave, ako imamo še danes centralistične ostanke v naši državi. Ena krivda je ta, da ustava še ni izvedena in da niso še oživotvorjene banovinske samouprave.
G. Banjanin je v nadaljnjih izvajanjih načelno poudaril pomen in potrebo samouprave ter nato razvil nekaj konkretnih misli. Rekel jc med drugim: Vrhovna državna uprava se mora omejiti le na ono, kar je nujno potrebno, vse ostalo se mora prepustiti banovinam. V vseh samoupravah morajo biti enaka osnovna načela državne politike, njihovo izvajanje pa je treba v večini primerov prepustiti posameznim pokrajinam. Tako n. pr. mora biti duh narodne vzgoje povsod enak. Toda ta vzgoja se mora prilagoditi v pokrajinah posebnim prilikam dotičnega dela države. Po sebi je tudi razumljivo, da se more prosvetna uprava bolj uspešno in z večjim poznavanjem voditi v banovinah. kakor pa iz centrale. Isto velja tudi za druge panoge javne uprave. Samouprave pa bodo lahko uspešno delovale le, ako se tudi finančni viri in finančna bremena pravično razdelc med državo in banovino. Samoupravam se mora zagotoviti potrebna finančna samostojnost, pri
Danes zvečer odpotuje v Prago in od tam v Podiebrade, kjer se vrši veliki med narodni šahovski turnir, naš mariborski rojak Vasja Pirc, ki se bo tamkaj pomeril z odličnimi prvaki šahovskega sveta. Med drugim sodelujejo na tem pomembnem šahovskem turnirju velemojstri dr. Aljehin, Flolir, Ragozi, Frydma«, Stahl-berg, Lajoš Steiner, Eliskases, Richter, Thomas ter 8 čeških mojstrov. Turnir je po kvaliteti sodelujočih mojstrov eden največjih, kar se jih je vršilo v Evropi. Značilno je, da je bil na turnir povabljen samo po eden udeleženec vsake države.
fasjtctdatska iudjekje
Peronospora uničuje! Kakor se opaža so vinogradi letos silno napadeni po pe-ronospori, zlasti grozdni peronospori tako da je veliko vprašanje, koliko bo tega ostalo. aN sadnem drevju se opažajo tudi različne bolezni. Odpadla je večina polnega sadja. Kar je po ostalo, je iizikadi čno, deloma pa tudi razpokano. Stari vino gradniki ne pomnijo, da bi kedaj bili naši vinogradi tako hudo v tem Času napadeni.
GLAS MATERINE KRVI.
Na državni ženski kliniki v Havani so izvršili zanimiv poskus. Trideset mater so ločili od njihovih “trideset novorojenč-cov za mesec dni. Nato pa so poklicali matere, naj poiščejo vsaka svojo dete. Osemindvajset mater je takoj prepoznalo svoje otroke, le dve sta bili v dvomu, vendar pa sta kaj kmalu prepoznali sad svojega telesa. »Glas krvi« je ponovno dokazal svojo absolutno verodostojnost. Naziranjc materinih biologov se ie pa razblinilo.
Darujte za azilni sklad PTLt
Itostosfe in MŽišiiški
Mmrna m$mm Mcmfat
Naša priljubljena operetna primadona [ rah, ki jih je uprizorilo mariborsko Na-zapusča Maribor. Sklenila je sicer z u- rodno gledališče v zadnjih letih in si ste-pravnikom dr. Brenčičem že zadevni an- kla simpatije in priljubljenost mariborske gažma za novo gledališko sezono 1936-37, ‘ publike, kakršne je deležen le malokateri
vendar je uprava ustregla njeni želji, da se hoče spopolniti še na drugih naših gle dališčih. Odhaja h gledališču v Osijek in je z njenim odhodom mariborska opereta nedvomno hudo prizadeta, četudi je gdč. Pavla Udovičeva uredila z upravnikom dr. Benčičem vse potrebno v svrho njenih stalnih gostovanj na mariborskem operetnem odru. Gdč. Pavla Udovičeva je zrasla na mariborskem odru in je v naglem napredku dosegla takšno stopnjo odrske in operetne spretnosti, da so njene kreacije možne na vsakem odru. Nastopala je z briljantnim uspehom v glavnih vlogah v vseh operetah, pa tudi ope-
igralee, oziroma igralka. Obžalovati je sicer, da nas Pavla Udovičeva zapušča, vendar je na drugi strani treba pritrditi stališču mariborske uprave, ki hoče ustre či njeni želji po nadalnji spopolnitvi navzlic temu, da je že podpisala angažma za prihodnjo gledališko sezono. Kakor doziramo si je uprava zasigurala tudi sodelovanje ge. Lubejeve. Gdč. Pavli Udovi-čevi želimo pri njenem sodelovanju pri osiješkem gledališču čim lepših uspehov, ki naj ji omogočijo dostop na naša vodilna operetna gledališča v Zagrebu in Beogradu. V tem oziru želimo svoji mariborski rojakinji vso srečo.
Liudie si pomagalo na vse najine skozi živiieme
Slomšekovi znaki, pisalni stroji i. t. d.
V današnji hudi stiski si pač vsakdo1 bo plačala koncem prejšnjega tedna, ko
prizadeva, zlasti brezposelni, da se pro tolčejo skozi življenje. Ker pa nekateri ne morejo najti zaposlitve, si pač pomagajo na svoj način. Pri tem pridejo seveda čestokrat v nasprotje z zakonom in posledica je ta, da se morajo zagovarjati pred sodniki. Danes je tukajšnja policija prejela tri ovadbe. Tako je trgovka Tusalda Sdkličeva prijavila, da je dne 27. junija izročila, nekemu brezposelnemu natakarju Petru M. 120 Slomšekovih znakov, ki bi jih moral med Solmšekovimi prazniki v Mariboru razpečati. Čakala je nekaj dni toda natakarja ni bil več blizu ter je naj-brže z-izkupičkom odkudl. Neka delavka pa je meseca junija nakupila življenjske potrebščine pri trgovcu Ivanu Kelbiču na Meljski cesti. Pri nakupu je dejala, da je zaposlena v tvornici »Jugosvila« in da
bo prejela denar. Ker pa je ni bilo, je trgovec povprašal pri tvornici ali je delavka zares tam zaposlena, toda izvedel je, da sploh nikdar ni tamkaj delala. Zadeyo je trgovec prijavil policiji, ki sedaj skuša delavko izslediti. Gre za okoli 250 Din. Lastnik privatne šole v Gosposki ulici Maks Kovač pa je prijavil policiji, da je pred dvema mesecema posodil nekemu moškemu, ki se je izdal za trgovca, stanu jočega v Gregorčičevi ulici, pisalni stroj znamke »Continental«, vrednega okoii 3500 dinarjev. »Trgovec« je plačal mesečno najemnino 120 dinarjev. Ko pa je g. Kovač žahteval pisalni stroj nazaj in poslal svojega slugo k trgovcu, je leta izvedel, da »trgovec« sploh ni stanoval v navedeni hiši in da je nasedel goljufu. .
Sokol Maribor II. Pobrežje priredi v nedeljo 5. julija ob 19. (7.) uri pri br.
Renčeljnu igro v 5 slikah Kralj Matjaž igra deca — deklamacija — Dolfekova harmonika. Starši. Razveselite mladino in pridite, vsi in točno. Za deco sc vrši predstava v soboto 4. julija ob 3. uri pop.
Pri današnjem večernem koncertu v mestnem parku igra mesto službeno zadržane vojaške godbe godba »Drava« pod vodstvom kapelnika g. Žekarja.
Okrožni Sokolski izlet v Limbušu. V nedeljo dne 5. julija t. 1. se zbere vse Sokolstvo na sokolskem telovadišču v Limbušu. Ob 15. uri se bodo izvajale telovadne točke celotnega Sokolskega okrožja Maribor, desni breg in vojaštva iz Maribora. Bratje in sestre ter prijatelji Sokolstva udeležite se polnoštevilno tega zleta!
Jadranska straža . sprejema še prijave
za kolonijo deklic in dečkov za Bakar na morju. Celotna oskrba Dni 440.— -za tri tedne. Prihodnja kolonija deklic odide 19. julija, dečkov pa 8. avgusta.
Peca kliče na Ciril-Metodovo proslavo! Kakor vsako leto, tako se bo tudi v nedeljo 5. t. m. vršila na obmejni Peci Ci-ril-Metodova proslava. Istočasno bo otvo ritev prenovljene Uletove koče. Na predvečer se bo žgal Ciril-Metodov kres ter se bodo spuščale rakete. Planinci pojdite ta dan na izlet na Peco in prisostvujte pro slavi Sv. Cirila in Metoda.
Seja mestnega sveta bo jutri v petek v mestni posvetovalnici s pričetkom ob IS. Na dnevnem redu je oddaja nekaterih del v novi magdalenski šoli.
Dragoceni spomini.
»Vrtnico, ki ste mi jo poklonili na zadnjem plesu, sem shranil. Ona mi je dragocen spomin na vas.«
Starejša dama:	»Prav gotovo je že
popolnoma ovenela.«
Kavalir: »Da...«
Poslovilni večer gosp. pomočniku uprav nika delavnice državnih železnic inž. Jože Grudna se vrši v soboto, dne 4. julija t. 1. ob 20. uri v dvorani pivovarne Union na Aleksandrovi cesti. Vabljeni vsi njegovi prijatelji, znanci in stanovski tovariši.
Sprejem revnih otrok v Dom Rdečega križa v Užicah. V domu za revno deco, ki ga vzdržuje v Užicah Rdeči križ, bodo sprejeli letos tudi dva dečka iz Dravske banovine v starosti .od 6 do 10 let. Pogoj je, da so starši popolnoma brez vsakih sredstev in dela nezmožni. Prošnje je nasloviti na odbor RK (v Mariboru na sreskem načelstvu; soba 69), in sicer do 1. avgusta. Priložiti je krstni list, zdravili ško spričevalo, ubožno spričevalo, potrdilo jr ris to jnega župnega urada o smrti staršev oziroma potrdilo občinskega urada o popolni delane/možnosti staršev.
Za dinar moško dvokolo. Sinoči okoli pol 8. je prišel neki mlajši moški na dvorišče gostilne »Zlati konj« v Vetrinjski ulici. Previdno se je oziral okoli sebe ter nato hipoma planil k hlapcu omenjene gostilne, rial mu dinar, rekoč »Hvala lepa, da ste pazili na moje kolo«. V naslednjem trenutku se je neznanec povzpel na kolo ter se odpeljal v smeri proti Glavnemu trgu. Ko se je neznanec odpeljal s kolesom, se je hlapec šele zavedel, da .ie kolo, ki ga je bil odpeljal, prevzaprav nje govo. Takoj si je izposodil drugo kolo ter dirkal za neznancem, ki ga je bil dohitel na Glavnem trgu. Prvi odgovor je bilo nekaj krepkih zaušnic, kj jih je bil priso-lil tatu svojega kolesa. Pristopil je tudi stražnik, ki je mladeniča, ki je star 19 let in se piše Ivan Verk, doma iz okolice Šmarja pri Jelšah, aretiral. Mladega tatu so spravili v zapore.
Iz politično upravne službe. Za politično upravnega pripravnika prj sreskem načelstvu Maribor levi breg je imenovan diplomirani pravnik Josip Britnšek. V istem svojslvu je imenovan k sreskemu načelstvu v Mursko Soboto dipl. pravnik Vladimir Šonc iz Maribora.
V znamenju rekordov! V nedeljo 28. trn. je prispel na Ruško kočo 1250 m, z motorjem znamke Indijan g. Janko Fric iz Ruš. Povzpel se je po novi cesti iz Reke preko Pohorskega doma do Ruške koče, a odšel je po najbolj nevarni in dose-daj še z motorjem pač neizpeljani poti, čez Strmico, Apnico, mimo Čandra v Ruše!
Iz sodne službe. Franc Gobenšek je imenovan k sreskemu sodišču v Slovenskih Konjicah, Jožef Podboj k sreskemu sodišču v Šmarju pri Jelšah, dr. Ivan Umnik k sreskemu sodišču v Dolnji Lendavi. Starešina sreskega sodišča v Kozjem Stanko Moškon je premeščen k sreskemu sodišču v Murski Soboti, Franc Logar, doslej sodnik pri sreskem sodišču v Konjicah, je premeščen v Novo mesto, Iv. Picek je premeščen od sreskega sodišča v Marenbergu k sreskemu sodišču v čer nomlju, Franc Zavašnik od sreskega sodišča v Dolnji Lendavi k sreskemu sodišču v Ljutomer, Andrej Levstek od sreskega sodišča v Šoštanju k sreskemu sodišču v Konjicah, Ljudevit Gruden od sres kega sodišča v Šmarju pri Jelšah k sreskemu sodišču v Marenbergu. — Premeščena je Marija Pirc iz Kamnika k okrož. sodišču v Mariboru. Josip Goder pa iz Dol. Lendave k sreskemu sodišču v Ljutomer.
Premestitev. Na lastno prošnjo je premeščen k javni bolnišnici v Celju sekun-darij tukajšnje splošne bolnišnice dr. Sava Alekšič.
Lep napredek gasilstva v Studencih. Prostovoljno gasilno društvo V Studencih zaznamuje v svojem človekoljubnem delu ponoven korak naprej. Nabavilo si je nov gasilski voz, katerega bo v mesecu septembru uvrstilo v promet med o-stalo gasilsko orodje in s tem izpopolnilo svoj gasilski inventar. Šasijo voja je društvu daroval g. ing. Friedau, medtem ko bo gornji del izdelalo društvo v lastna režiji. Lep primer izredne agilnosti studenških gasilcev!
Drevi gasilska vaja. Ob sedmih zvečer ie gasilska vaja gasilske čete delavnic drž. žel., ki nastopi s sodelovanjem mariborskih gasilcev z gasilskimi vajami na delavnicah drž. žel., ki so mišljene kot požarni objekt s predpostavko, da vodovod ne funkcionira in da je treba črpati vodo iz Drave.
Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Maverjeva in Sirakova lekarna, jutri v petek Vidmarjeva in Savostova.
Kakšno vereme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved pravi mblačno, soparno, nevihte.
Jadranska straža proda izpod cene tri vozne karte in sicer eno Sušak - Split in nazaj, dve Split - Kotor in nazaj vse
I. razreda, mogoča je tudi kombinacija za
II. razred. Vprašati v pisarni Gregorčičeva ul. 26 pritličje.
Opozorilo! Najbolj priljubljen sprehod meščanov je menda proti kamniškemu
17 let star, iz Rač, je padel pri obiranju češenj z drevesa in si pri tem poškodoval hrbtenico. Vse so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
16 letno dekle v Dravo. Včeraj okoli 15. ure je skočila v bližini železniškega mostu Ob brodu neka 16 letna deklica v močno naraslo Dravo. Ker je bila popolnoma oblečena, je šla v dravsko valovje oči vidno v samorilnem namenu. Ko je dekle bilo nekaj metrov oddaljeno od obale, je pričelo nenadoma plavati ter je preplavila Dravo in stopila vsa izčrpana na pobreški strani zopet na kopno. Ljudje so ji takoj nudili pomoč ter dekletce spravili na njen dom. Dekle, ki je iz znane mariborske rodbine, je izjavilo, da si je hotela končati življenje radi družinskih razmer, pa si je glede te svoje namere, ko je bila v objemu mrzlih dravskih valov, očividno premislila.
Obrtni knjigovodski tečaj se je olvo-ril v sredo, dne 1. julija. Prvo predavanje se vrši v petek, 3. julija in se bo potem nadaljevalo vsak pondeljek, sredo, četrtek in petek od 20.—22. ure v zgradili Trgovske akademije. Tečaj bo traja! do konca julija. Priredi ga tuk. poslovalnic t obrtnopospeševalnega zavoda Zbormce za TOI, vodi ga pa g. prof Struna. Novi udeleženci se ob priliki prvega predavanja lahko še sprejmejo.
Hevavi thataka!
drevoredu, ki je prikladen za odrasle otroke. Matere vozijo tja dojenčke svoje male, ki šele skušajo prve korake v svet. Dasi tod ni velikega cestnega prometa, vendar obstoja nevarnost za nesreče od strani neugnane strasti vrtoglave vožnje avtovozil. Pričakovali bi, da bi se vsaj tod omejili šoferji na zmerno vožnjo, ki ne more povzročiti nesreče, oziroma ob prašni cesti oblake prahu. Zdi se pa, da se hočejo vozniki prav tukaj »pokazati«, prezirajoč policijske in sanitetne predpise. Tudi ne vemo, zakaj naj bi bili dobrega zraka potrebni pešci radi drznosti in brezobzirnosti teh voznikov na tem prikrajšani in v napetih skrbeh, da se otrokom kaj ne pripeti. Kako jih ta nesmiselna in docela neutemeljena naglica jezi, pričajo ogorčene opazke in razni pridevniki, ki dajejo z njimi duška svojemu ogorčenju. Opozarjamo na to policijska oblast, ki naj napravi na kak način red!
Nesreča nikoli ne počiva. Jeza Albert, 14-letni sin delavke iz Pobrežja je padel iz drevesa in si pri tem poškodoval levo roko. Šmud Marija, tovarniška delavka, stara 23 let, iz Hoč, je prišla pri delu z desno nogo v stroj in dobtfa pri tem znatne poškodbe. Valentan Ivana, žena viničarja iz Cerkvenjaka, je padla pri delu s hleva in si pri tem poškodovala desno nogo. 23-letna služkinja Ekart Roza iz Maribora je padla s kolesa tako nesrečno, da si je pri tem zlomila levo ključnico. Slikarski vajenec Letina Alojz,
Našla sva ga dama. Zelo presenečen je bil, ko je zagledal moža v uniformi francoskega čuvaja.
»Kaj želiš od mene, Sidi?«
Odložil sem kapo in plašč, da bi ga prepričal, da nisem vojak.
»Sidi Miustafa, dopusti, da ti popreje povem, odkod sem in kaj, nato sodi sam Prostora, katerega sem rabil, da bi mi tukaj služil, kot nekaka legitimacija, nisem imel pri sebi. Toda staremu Mustafi je bilo dovolj, kar sem mu pripovedoval, ker izpovedal sem mu dogodke v Maroku in razmere na dvoru velikega haide Abd el Kirina in šejka del Arbasa tako natančno in določeno, da se je Arabec prepričal, da ne lažem.
Odšel je brez besede v drugo sobo m se vrnil z arabsko obleko. Naglo sem se preoblekel. Spregovorila sva malo, medtem ko me je spremljal nekaj hiš dalje in tu našel Arabca, ki me je moral spremljati, Dali so 'nii dobro vsedlanega konja in s svojim spremljevalcem sem krenil po široki cesti proti Mulaji. Jahala sva vso noč in ves naslednji dan. Šele ob mraku sva dospela do Mulaje. Med po, o se je moj spremljevalec dogovoril z nekim Arabcem, da naj gre po bližnji pot: in najde ribiča ob ustju reke ter maj pripravi čoln, s katerim me bo prepeljal na nasprotno stran.
Ko sva prispela do Mulaje, je bilo vse v najlepšem redu. Prepeljal sem se preko reke in se napotil naravnost do male kolibe, ki se je nahajala dan hoda vzdolž ozke steze, katero mi je označil stari Arabec. Po polni dvanajst urni hoji sem končno dospel v to kolibo, kjer sem v svojo veliko radost našel nekotiko rifam-skih bojevnikov, ki so me spoznali in me navdušeno sprejeli.
Ti ljudje me me bi za živo kožo prodali. Ljubili so vsakega človeka, ki je bil v naklonjenosti silnega Abd el Krima. Zato sem mogel brez skrbi ostati nekoliko dni v njihovih hišah, da sem se odpočil za nadaljnjo pot. Za časa tega počitka sem imel dolge pogovore z rifanski mi bojevniki, ki so mi dajali nasvete in me poučili o najboljših poteh, po katerih morem skozi vsa zasledovanja in straže ter tako srečno dospeti v rifansko področje.
Držal sem se teh nasvetov in dospel po štiridnevni ježi končno v Loco el Arbas.
Ko sem se znova srečal s starim hai-dom od el Arbasa, sem prvi pohitel in ga objel. Oba sva jokala od veselja.
Naglo se je razširila vest, o mojem prihodu domov in pred dvorom se je ■zbralo mnogo ljudstva. Vzklikalo je od veselja, pelo in me pozdravljalo ter na vse mogoče načine kazalo svoje veselje nad mojim prihodom.
Spomnite se CMDI
Stran 'A.	Mariborski	»Veternik«	'Jutra
A. K.:
Žrtev zveste ljubezni
Zgodovinski roman
Muhasta usoda pa se je hotela z nesrečnežem poigrati: propadli gospodič ni našel v luki nobene ladje, ki bi bila namenjena odjadrati na drugo zemeljsko pol-kroglo. Poleg tega se je nenadno, iz oči
v	oči, iz obličja v obličje znašel s svojim najhujšim upnikom, barcelonskim trgovcem seniorjem Vincencijem di Marto-velom.
Ta Vincencij di Martovel je bil sam bogve kakšne narodnosti: ali je bil Žid, ali Maur ali Španec, tega ni nihče vedel niti ni mogel nihče pogoditi, ker je združeval lastnosti vseh treh plemen: bil je zvit in okreten kakor Žid, skop kakor Maur ;n pravi pravcati Španec po svoji smelosti in podjetnosti za najnevarnejše trgovske špekulacije. S temi svojstvi si je nabral imetje, ogromno za razmere v Španiji, kjer smatrajo lastnika sto ali
dvesto tisočev piastrov za neizmerno bogatega, za pravega Kreza.
Ta imetek je užival Don Vincencij mirno in umerjeno, ne tako kakor drugi španski trgovci in špekulanti, ki si najprej naberejo tako vsotico, ki jim je potrebna za starost, potem se pa predajo sladkemu brezdelju in često tudi sijaju, ki jih navadno hitro upropasti. Don Vincencij pa je to imetje neprestano množil, čeprav so mu sčasom moči oslabele in so mu lasje od skrbi dolgega življenja osiveli; neprestano je delal, po vsem videzu celo s podvojeno vnemo, posebno pa se je pečal z oderuštvom in je v tem pogledu nadkrilil vse svoje tovariše iz pro-šle in tedanje dobe. Njegovo ime je bilo znano povsod, posebno pa med plemenito a ubožne mladino; za njo je bil Don Vincencij pravi pravcati bič: jemal jim je
poslednje ostanke imetja, gnjavil jih je in jih metal v ječo; usmiljenja okrutnik ni poznal, razen morda po imenu: do ka-menitega srca niso mogle prodreti ne prošnje, ne tarnanje in ne solze.
Čim je nesrečni Don Juan padel v roke »prokletemu Zidu«, kakor ga je v jezi navadno imenoval, je takoj uvidel, da ne bo potoval daleč v Mehiko, ampak bo ostal bliže, to je v temnici madridskega ospedala. Preklinjal je svojo usodo, preklinjal trgovske špekulacije in sijajno življenje. Božja previdnost pa ga je tokrat na poseben način rešila iz škripca.
»Dolgujete mi šest tisoč piastrov, dragi gospod,« reče dolžniki* oderuh, ko ga je srečal v neki tesni kadiški ulici.
»Vem. gospod, da sem dolžan, še predobro vem.«
»Ali boste plačali? Rok je potekel že pred enim mesecem.
»Prav rad, kakor hitro se vrnem iz Mehike.«
»Iz Mehike? Tja ste torej namenjeni?«
»Kaj bi tajil, tja mislim; kaj naj počnem
V Mariboru, dne 2, VIT, 1936.
tu brez denarja, posodi mi pa tudi nihče ničesar.«
»Kaj boste pa tam počeli?«
» Hm, čudno vprašujete: isto, kakor vsi drugi. Kaj ne veste, da je to zemlja bogastva in zlata, samo pripogniti se ti je treba, pa si lahko napolniš žepe.«
Trgovec se nasmehne tem mladeničevim besedam; zazdele so se mu sice'-smešne, a vendar mu reče:
»Dragi gospod, res je, da je Amerika zemlja zlata, da tam zlato raste, vendar pa na žalost ne za kogarkoli. Če bi prišli tja kot kak general ali namestnik ali podkralj, bi bija to druga stvar; toda brez pare v žepu, brez kredita in brez znancev boste prej umrli od glada v bogati Mehiki, kakor pa v našem siromašnem Madridu.«
»Upam pa vendar le.«
»Upanje in prevara hodita vštric, pra-
vi	star andaluzijski pregovor; kar se mene tiče, ne maram čakati vašega bodočega bogastva: dolžni ste mi šest tisoč piastrov, štiri na račun glavnice, dva pa za obresti. Treba bo plačati ali...«
Okna m svet
Tmttiaslu	odfištifr	tazHust
PARIZ, 1. julija. Parlament je zaključil debato o razpustitvi desničarsko usmerjenih organizacij s posebno zaupnico vladi Leona Bluma. Na vprašanje zaupnice, ki ga je stavila Blumova vlada, je odgovoril parlament s 375 proti 192 glasovom.
v italijanski vladi je bilo imenovanje mi-
Utuiske 4H
SMRT POD AVTOMOBILOM.
Danes zjutraj okrog 3. ure so našli na glavni cesti pri Borovcih pri Ptuju popolnoma razmesarjeno moško truplo neznanega moškega. Komisija je ugotovila, da je neznanec bil povožen po nekem tovornem avtomobilu. Tovorni avto ga je dobesedno raztrgal na kose, iz lobanje pa so curlali možgani. Kateri avtomobil ga je povozil, še ni dognano. Ptujskim o-rožnikom se je posrečilo dognati istovetnost ponesrečenca, ki je identičen z 42-- letnim Martinom Mežkom iz Preslave pri Veliki Nedelji. Nadalje se je ugotovilo, da je Meško kritično noč bil na potu iz Maribora peš na svoj dom. Domneva se, da je bil Meško tako vinjen, da ni opazil avto mobUa, ki je pridrvel za njim. Ni pa izključeno, da je dotični šofer vozil brez luči in da ni opazil po cesti korakajočega Meška. Uvedena je preiskava, da se izsledi brezvestni šofer. Truplo Meška, ki zapušča ženo in 8 nepreskrbljenih otrok, so spravili v mrtvašnico pri Veliki Nedelji, kjer se bo vršila obdukcija.
Nezgode in nesreče. S češnje je padel 17 letni pos. sm Jožef Bukovič iz Žetal. Pri padcu se je nevarno poškodoval po telesu in tudi težke notranje poškodbe je dobil. — V Kukavci pri Sv. Lovrencu v Sl. gor. je dobil 26 letni Maks Ravšelj z nožem dva vbodljaja v hrbet ravno ko je stal na visoki lestvi pri skednju. Ker pa še napadalcu to ni 'bito dovolj, ga je sunil z lestve,- da je padel 5 m globoko na trda tla. Ravšl ima težke poškodbe vbodljaja z nožem in težke notranje poškodbe radi padca z lestve. Poškodovance so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Kino. V mesecu juliju in avgustu odpadejo predstave ob sredah in četrtkih. Vršile se ‘bodo samo ob sobotah in nedeljah. — V soboto 4. tm. Ob 20.30 uri in v nedeljo 5. tm. ob 18.30 in 20.30 uri se predvaja film »Zeleni domino«.
7®	in	jnflfci
Najmiajii minister sveta
Musolimjev princip je, da v kratkih razdobljih zamenja osebnosti v svoji vladi, deloma, da omogoči mladim talentiranim močem sodelovanje v vrhovnem vodstvu države, deloma, da nudi zaslužnim možem fašizma možnost od-pp&rtka. Najvažnejša zadnja sprememba
nistra propagande Galeazza Ciana za zunanjega ministra. Novi italijanski zunanji minister je star šele 33 let in je najmlajši minister na svetu. Galeazzo Ciarno je že 10 let v diplomatski službi in je bil italijanski poslanik v Rim de Ja-neiro, Buenos Airesm, Pekingu in Vatikanu. Leta 1931. je bil s svojo mlado ženo, ki je Musolinijeva hčerka, v Šanghaju. ko so ga bombardirali Japonci. Na svetovni gospodarski konferenci v Londonu leta 1933. je bil član italijanske delegacije, dve leti pozneje pa je postal minister propagande. Kot poveljnik letalske eskadre se je udeležil vojne v Abesiniji in si baje pridobil veliko vojaških zaslug* Na abesinskih tleh sta mu bila podrejena tudi oba Musolinijeva sinova. Najmlajšega ministra na svetu pa čakajo težavne naloge: nerazčiščeni odnošaji Italije do Anglije, — megleni odnošaji italijanskih interesov v Sredozemskem morju, v Egiptu in v podjarmljeni Abesiniji. Italijanskega zunanjega ministra smatrajo celo nasprotniki za človeka večjega formata, vendar pa dvomijo, da bo težko kos svoji nalogi. Obenem pa je njegovo imenovanje Obudilo precejšnje presenečenje pri onih Musolirtijevili sodelavcih, ki so tudi sposobni in zaslužni.
Razjasnitev doslej skrivnostne smrti lorda Kltschenerja
Vohunstvo je bujno cvetelo zlasti v svetovni vojni. S pomočjo vohunov so bili izdani mnogi načrti in radi vohunstva je bito prelite mnogo nedolžne človeške krvi. Vidno ulogo v svetovni vojni je igral znani nemški vohun Ernest Karl, iki ima na vesti tudi zagonetno smrt angleškega vojnega ministra lorda Kitschen erja, katera je bila v evropski javnosti prav tako živahno komentirana kakor mayerlinska tragedija. Vse do pred nedavnem je bila smrt angleškega lorda zavita v tajnost. Šele Ernest Karl, ki živi že nekaj let s svojo rodbino v Italiji, je s svojo izjavo nekemu novinarju razjasnil skrivnostno zadevo. Pripovedoval je, da se je nekoč maskiran kot trgovec s starinami približal Kitchenerju, ki je bil znan ljubitelj starin in mu ponudil na pro daj neko dragoceno starinsko pohištvo. Ob tej priliki je izvedel, da je moral lord nemudoma odpovedati v Rusijo. Kljub strogi tajnosti je Karl pozneje tudi do-znal, da bo KHshener odpotoval na križarki »Hampshire«. Po naročilu je Karl najel dva človeka, ki sta se kot mornarja vtihotapila na ladjo in izvršila naro-
čen atentat. Položila sta na ladji dva peklenska stroja in izginila. Pri Orknejskih otokih se je pozneje ladja potopila z vso posadko. V morskih valovih je našel smrt tudi angleški lord Kitshener
Sedem pogreSk svetovne zgodovine
Znameniti ameriški histerik H. Willera 1 von Loon je svojčas napisal v svojem časopisu »The forum« članek z gornjim naslovom, kjer ugotavlja sledeče pogreške svetovne zgodovine:
1. Omogočenje ubojstva Linkolna leta 1860. To je bilo mogoče le radi premajhne pažnje policije. Njegova smrt je od-godila utiranje normalnih odnosov med jeznimi in severnimi državami za cel vek.
2. Protivnost zaveznih, da napravijo z Nemčijo mirovni dogovor pred pojavom boljševizma. Na dan 7. novembra 1917. so boljše vik i zasedli Petrograd, kar je Nemčijo zaskrbelo. Takratni zunanji minister von Kilman se je obrnil preko Švice in Holandije na zaveznike za mir. Ponudil je Franciji velike koncesije v Alza-ciji-Lotaringiji in se izjavil pripravljen, da hoče tudi v ostalem iti na roko. A zavezniki antante niso videli opasnosti v »svetovni revoluciji«.
3. Zrušenje Jeruzalema po Titu v 1. 70. po Kr., kar je nagnalo Žide po vsem svetu in tako razprostrlo krščanstvo, ki je končno razrušilo tudi Rim.
4. Protivnost Židov, da napravijo z Mohamedarni skupne posle, s čemer so zgubili vsako možnost da napravijo židovsko vero za svetovno religijo. Še ko je bil Mohamed v Meki, kjer je bil takrat trgovski center z veliko židovsko trgovsko kolonijo. Mohamed jim je takrat ponudil, da si izvole skupno vero, ki bi bila z nekimi malimi spremembami židovska. Če bi bili Židi sprejeli ta predlog, vladala bi danes njih religija največi del Azije in Sev. Afrike.
5. Ravnodušnost ostalih kristjanskih narodov napram usodi Bizanta, kar je
omogočilo Turkom, da se učvrste v Evropi.
6. Protivnost cerkve, da se pomiri z Lutrom, kar je dovedlo do velikega razcepa krščanstva v dve religiji.
7. Pogreška »naših očetov«, ki so naučili divje rodove Amerike citati in pisati, kar jim je omogočtlo samostojnost mišljenja, a to zopet na preganjanje osvo jevalcev.
Tako je mišljenje tega historika, ki le navaja vzroke pogrešnih zgodovinskih krivulj. Mi bi k tem ugotovitvam dostavili, da se človeštvo tem pogreškam ne more izogniti, ker se nedvomno javijo kot neka nujnost kozmičnega zakona.
ZIMA IN POLETJE OBENEM.
Med vsemi državami na svetu ima Čile najbolj svojevrstno obliko. Dežela se razprostira v obliki ozkega pasu skozi celih 38 stopinj zemljepisne širine, to se pravi skozi vse podnebne pasove odsub tropskega pa do tečajnega. V sredini države zime vobče ne poznajo. Jesen prehaja neopazno v pomlad, kakor da bi bil to poleg poletja edini dragi letni čas. Na jugu, v širini Trsta, segajo že ledeniki do morja kakor na Groenlandu, hkrati so pa morene, ki so jih ledeniki nagrmadili okrog sebe, obdane s širokim vencem večnsga zelenja in pragozdov, v katerih veselo letajo papige in kolibriji. Kako svojevrstno je v čile sosledje letnih časov, se vidi na živilskih trgih. V glavnem mestu Santiagu se vidijo ob pričetku južne zime (začetek decembra) naslednji sadeži; oranže, jabolka, jagode, češnje, marelice, kumare, maline, robidnice, pa tudi beluše, grah in novi krompir. Maja, junija (po naše novembra in decembra) prodajajo šmarnice, vijolice, . mimoze in španski bezeg, hkrati pa Cveto po vrtih astre in dalije. Pomlad, poletje in jesen kar hkrati sipljejo bogate darove svojih pridelkov.
Ne pozabi naročnine!
Mali oglasi	
Razno	Službo dobi
Vsak četrtek in petek se dobijo v gostilni »Vis*, Mlinska ul. 9 SVEŽE MORSKE RIBE. Toči se pristno dalmatinsko vino. Priporoča se z odličnim spoštovanjem tršem svojim cenjenim gostom fct.stil-ničar Jovanovič. 32H2	UČENKO za kuhanja spreimem. Vpsa-šati v upravi »Večcrnika«. 3281
	KAVARNIŠKO BLAGAJNIČARKO z znanjem slovenščine in nemščine sprejmem takoj1. Ponudbe pod »Letno narne-ščenje« na upravo lista. 3280
DIN 20.- svilene kombineže dobite pri Trpinu, Vetrinjska 15. 2261	
	VAJENCA takoj sprejme kotlarstvo Jakob Kos. Maribor. GUvni tre št. 4. 3276 Prodam
ZNIŽANE CENE v Grajski kleti. V oodoče godba odpade. Cene jedilom in pijači znižane. Iznorna ljutomerska in dalmatinska vina liter Din 12.— Ao 15.—, vedno sveže pivo v čašah. V kleti prijetna temperatura. 3284,	
	»ERIKA« PISALNI STROJ svetovno znan, na dolgoročna odplačila brez povišanja cen naprodaj. TattenbasAova 7, urar. 3278
Lokal
IŠČEM SREDNJI LOKAL
v centru mesta, evcntaelno na dvoriščni strani. Ponudbe pod »Lokal 20« na upravo lista.	3277
Sobo odda
DVE OPREMLJENI SOBI,
z uporabo kopalnice. i>r potre bi z zaiutrkom.se oddate v podnajem. večja za 300, manjša za Din 200 mesečno. StroBmajerjeva ul. Ž8, 11. nad stropje, stanov. St. 9.	3368
OPREMLJENO SOBO oddam, eventuelno z oskrbo. Stolna ni. 1-1, vrata 1.	3285
Znania iell
VESEL TRGOVEC IN OBRTNIK
želi prijateljstva, radi nedeljskih izletov, s pošteno kolesarko. Cenjene dopise pod »Pitch« na upravo lista 3279
Izdaja konzorcij »Juto« v	Odgovorni	urednik	MAKSO	KOREN.	Za	inseratni del odgovarja SLAVJCO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d*
pnestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Maribora.