Ptuj, torek, :r- 12. aprila 2005 letnik LVIII • št. 21 odgovorni urednik: == Jože Šmigoc iS cena: 150 SIT Natisnjenih: -C- 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski o\ Razkoije, ki se ga hitro navadite. Norega FMMta latalEO doBvlte na lest&l vožnji, Vabljeni v nai salon! ^ A Domini» d.e.e., Zadružni trg 8, 2251 Phii 02 / 788 11 62,788 11 6A, 788 11 65 DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE! v SOBOTO, 21. MAJA 2005 RADIOPTUJ 89,8-9B,?.|04,3 Štajerski Slovenske železnice Postanite in ostanite naročnik Štajerskega tednika! Poslikajte Radio Ptuj I Potujte z udobnimi vlaki Slovenskih železnic! Poiščite kupon na strani 15! Po naših krajih Ptuj • Spominska maša za pokojnega papeža Stran 4 ÍKÍ^DIOPTUJ www.radio-ptuj.si Foto: Martin Ozmec Aktualno Ptuj • Pri KTV ponovno v slepi ulici? Stran 2 Tednikov pogovor Po naših občinah Lojze Matjašič: Ptuj • Krajani na- "Največ sem dal ljubi- sprotujejo preimeno- teljskemu gledališču!" vanju Zagrebške Stran 3 Po naših občinah Majšperk • Še letos proizvodnja bio diesel generatorjev Stran 4 Stran 4 Gospodarstvo Kidričevo • Je bil stečaj Čevljarstva nezakonit? Stran 16 Šport Rokomet • Veliko-nedeljčani niso uspeli zaustaviti Ribničanov Stran 8 Šport Nogomet • Z Gorico točka, v sredo na Ptuju že Olimpija Stran 7 \ I Uvodnik Impotenca Najlepše je, ko lepo startaš, daš v pravo brzino, se čudovito namestiš, ležerno razširiš kolena, roke položiš nanj, glavo nagneš nekoliko nazaj, pogled sicer usmeriš naprej, a hkrati bolj ali manj zavedno spremljaš vse okoli sebe, ujameš idealni ritem in - začneš uživati. Vse teče kot namazano, po želji s pravo muziko, ki ti boža ušesa, vmes si privoščiš požirek česa osvežilnega, lahko si popevaš, brundaš ali vpiješ. Da ni preveč monotono, malo pospešiš, za nekaj trenutkov napneš kakšno mišico več in se potem spet potopiš v popolno lagodje gibajoče umirjenosti proti končnemu cilju. Res čudovita zadeva, pri kateri so možgani potrebni le toliko, da te ne odnese s smeri in da tuintam preveriš, ali se ni prižgala kakšna kontrolna lučka za napako. To je to, hej! Potem pa naenkrat bum, dum, rrrrresk, škriiiip. Totalni fiasko od popolnega užitka. Ritma ni nikjer več, dlani obstanejo v krču, noge zategnjene, menjava hitrosti je sunkovita, pred očmi pa vse rdeče. Skoraj obstaneš na mestu, v šoku zaradi brutalne in nepričakovane prekinitve čudovite fizično-psihične naslade. Potem spet previdno, z veliko večjo pozornostjo in temu primerno nižjimi užitki rahlo povečuješ hitrost, pa ne dolgo, ker te spet dodobra pretrese. In tako na vsakih nekaj trenutkov. Ritma je konec, užitka tudi, edino, kar ostaja, je 100-odstotnaprevidnost, napetost in bes. Posledica je impotenca, pri ženskah frigidnost in želja, da bi bilo vsega čimprej konec. V pojasnilo tokratnega uvodnika: točno tako, kot je zapisano, izgleda vožnja čez hrvaške avtoceste do evropske meje v Gruškovju. Ko vstopiš v evropsko Slovenijo, na njene evropske ceste, je ljubljenja konec in začne se j^ na suho, kjer tudi olagumi ne pomaga, čeprav nam ga tisti odgovorni iz Ljubljane velikodušno ponujajo že lep čas. Pa veliko užitkov vsem Simona Meznarič Na borzi Teden se je na ljubljanski borzi pričel z močnejšim padcem vseh pomembnejših tečajev v borzni kotaciji. Čez vikend je slovenski borzni indeks SBI20 izgubil skoraj odstotek vrednosti, do petka pa je zrasel za 0,1 % in trgovanje ob sicer skromnem prometu zaključil pri vrednosti 4.826,36. Indeks investicijskih skladov PIX je padel za 0,2 %, v petek pa je bil vreden 4.440,26 točke. Najprometnejše delnice v kotaciji so bile minuli teden delnice Krke (KRKG), ki so ob prometu 463 mio SIT zrasle za 0,4 %, petkovo trgovanje pa zaključile pri vrednosti 79.008,06 SIT. Delnicam Krke so po prometu sledile Mercatorjeve delnice (MELR), s katerimi je bilo opravljenih za 176 mio poslov, tečaj pa je pridobil 0,5 % vrednosti. Med bolj trgovanimi delnicami v kotaciji so bile delnice Petrola (PETG), ki so ob prometu 123 mio SIT ostale skoraj nespremenjene. Med donosnejšimi delnicami minulega tedna so bile delnice kranjskega Merkurja (MER), ki so zrasle za 2,4 % in petkovo trgovanje zaključi-lepri vrednosti 41.047,34 SIT. Opaznejši skok so doživele delnice časopisne hiše Delo (DELR), ki so zrasle za 2, 9 %. Negativno so minuli teden presenetile delnice Emone obale Koper, saj so prometu 14 mio SIT izgubile kar 6,5 %, petkovo trgovanje pa so zaključile pri 840,69 SIT. Na prostem trgu je pozitivno presenetil Juteks, saj je tečaj do petka ob prometu 50 mio SIT zrasel za 7,4 %. Ob prometu 22 mio SIT so se podražile delnice Lesnine (MILG) za 4 %. Statistični urad RS je objavil podatke za inflacijo v mesecu marcu,v katerem smo zabeležili najvišjo rast cen letos, saj je bila inflacija 1,1-odstotna; za toliko so se povečale tudi cene življenjskih potrebščin po prvih treh mesecih letos. Enaka slika je bila tudi v enakem obdobju lani. Matija Lipar, investicijski analitik Ilirika borzno posredniška hiša d.d., Breg 22,1000 Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana VIRI: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet, Statistični urad RS Ptuj • Seje o KTV za zaprtimi vrati se nadaljujejo Ponovno v slepi ulici? Za zaprtimi vrati se nadaljujejo seje, na katerih župan s sodelavci in iniciativni odbor razpravljajo o rešitvah razmer v KTV Ptuj. Na prvi naj bi se dogovorili o tem, da naj delniška družba KKS ostane, Ingel pa naj pridobi delo po pogodbi do prvega januarja leta 2007. Stališče iniciativnega odbora pa je še vedno, da se od tožb ne odstopi, čeprav naj bi to bilo mogoče, ker se sojenje o vsebini še sploh ni pričelo, menijo v Mestni občini Ptuj skupaj s pravno stroko. Vztrajajo pa tudi, da občina upošteva odločbo višjega sodišča. Glede na to, da je sedaj operater KKS, Teleing pa ima pogodbo o tehničnem vzdrževanju, se sedaj po drugi seji predlaga, da bi namesto Teleinga tehnično vzdrževanje prevzel Ingel, ne pa tudi interneta, v razvoj katerega je vložil veliko denarja. Pogodbo s Teleingom so namreč podpisali kar za pet let, kljub temu da so bile tedaj tožbe že vložene in so postopki na sodišču že tekli. Zdaj pa postajajo previdni, ker si ne želijo novih tožb. V času sodnih postopkov naj ne bi dajali storitev interneta drugim, kajti Ingel ima okrog 300 naročnikov in doslej ni bilo nobenih pritožb, predlagajo v iniciativnem odboru. Ločevanje vzdrževanja in interneta naj bi bila običajna praksa v Sloveniji, zatrjujejo na županovi strani, Ingel, če je vlagal v internet, naj bi za to tudi prevzel tveganje, ker ob prevzemu sistema del- Foto: Martin Ozmec niška družba KKS ni dobila nobene tehnične dokumentacije o tem, sicer pa naj bi bila po zakonu o telekomunikacijah dolžna ponuditi svoje omrežje vsem pod enakimi pogoji. Z razvojem interneta je Ingel pričel po sklepu prejšnjega upravnega odbora KTV Ptuj. Člani iniciativnega odbora tudi zaman pričakujejo, da bo sodišče določilo deleže, ker če bo, bo to opravilo samo za vlagatelje tožbe, ne pa tudi za 5544 naročnikov, so ponovno slišali. Delniška družba KKS bo tudi poslala zahtevek Ingelu za obveznosti iz obdobja, ko se bile posredovane dvojne položnice, ker tako delajo vsi dobri gospodarji. Za tretjo sejo, ki je bila 7. aprila, sta Ingel in Teleing pripravila možne ponudbe za internet z referencami in pro- Sedem (ne)pomembnih dni (Ne)enotnost Šestdeset let po koncu druge svetovne vojne in veličastni zmagi nad na-cifašizmom v Sloveniji spet izgubljamo čas (in živce) z obrobnimi, nepomembnimi vprašanji, ki pa vendarle značilno opozarjajo na naš značaj in naše (sedanje) stanje duhov. Javnost se že kar nekaj časa ubada z namišljeno dilemo, ali naj bo proslavljanje ustanovitve slovenske partizanske vlade v Ajdovščini »republiško« ali zgolj »občinsko«. Predsednik vlade Janša je zadnjič na nacionalni televiziji celo nejevoljno vzrojili, češ, zakaj ga sprašujejo, ali se bo udeležil te proslave ali ne, ker kaj takšnega doslej niso spraševali še nobenega od prejšnjih slovenskih primerov. Dejal je, da se je natančno pozanimal in spoznal, da se proslav v Ajdovščini ni udeleževal nihče od predsednikov vlad v samostojni Sloveniji. Kategorično je opozoril, da je ajdovski praznik zgolj občinski praznik, ne pa zadeva državnega pomena, sploh pa naj bi šlo za zgodovinsko netočnost, ker ajdovska partizanska vlada naj ne bi bila prva slovenska vlada, ampak je bila to narodna vlada iz leta 1918 gramom, iniciativni odbor pa naj bi pripravil variantni predlog za razdelitev delnic. Začeli so jo s pripombami na zapisnik z druge seje. Člani iniciativnega odbora so opozorili, da zaključki niso identični razpravi, ker so v posameznih sklepih pogojevali zadeve. Sklepanje kompromisov ne more biti enostransko, so še posebej poudarili. Na delniško družbo kot možnost nadaljnjega delovanja so pristali ob pogoju, da se vzdrževanje sistema preda Ingelu v celoti, z internetom vred. Občina ni pripravljena popustiti v nobeni točki, je neuradno slišati. Tako eksplicitno zahteva umik vseh tožb, v iniciativnem odboru pa pravijo, da če bodo spoštovali odločbo višjega sodišča in ko bo sistem predan v vzdrževanju, se bodo dalje pogovarjali o rešitvah nastalih razmer, do takrat pa srečanj v "podrejenem" položaju več ne želijo. Prav tako kompromis ne more biti delitev delnic v razmerju 51: 49 v korist občine, pri čemer slednja še naprej vztraja. Ingel in Teleing sta tudi predstavila možne ponudbe zagotavljanja storitev tehničnega vzdrževanja KTV sistema in dostopa do interneta. Prvi je pripravil dokumentacijo na več kot desetih straneh in dodatno še s prilogami, drugi na eni strani, pri tem pa ne gre za dokument, ki ga je pripravil Teleing, temveč za izhodišča, ki so jih pripravili v KKS, d. d., Ptuj. Direktor KKS Matjaž Gerl naj bi se sestal z Ingelom in Tele-ingom, skupaj naj bi preučili možnosti o sodelovanju. Po prvotnem optimizmu, ki je vel po prvem sestanku ptujskega župana dr. Štefana Čelana s predstavniki iniciativnega odbora, je sedaj občutek, da je zadeva ponovno zašla v slepo ulico. Medtem pa je ministrstvo za gospodarske dejavnosti odpravilo odločbo tržnega inšpektorata glede pošiljanja položnic, padel pa naj bi tudi zahtevek Mestne občine Ptuj za varstvo zakonitosti. Tudi zato je sedaj napočil čas, da Mestna občina Ptuj izvrši sklep višjega sodišča v Mariboru. MG (po razpadu Avstro-Ogrske) ^ Za razliko od premiera Janeza Janše je predsednik slovenske borčevske organizacije Janez Stanovnik na taisti televiziji nekaj dni pozneje izjavil, da bo ajdovska proslava vseslovenska proslava, predvsem pa velik praznik primorskega ljudstva. Vsekakor je značilno, da se v tem boju za značaj praznovanja zaznavno pozablja na pomen ustanavljanja vlade v Ajdovščini, ali pa se tej vladi kar počez (in na pamet) dajejo različni ideološki predznaki, ki ravno nimajo podlage v dejstvih. Sestava narodne vlade v Sloveniji (v kateri niso bili zgolj komunisti, kot skušajo nekateri ravno ta čas za vsako ceno dopovedati), je bila dokaz pravice na samoodločbo slehernega naroda v novi federativni Jugoslaviji. To je bila v bistvu izpeljava zahteve z zbora odposlancev slovenskega naroda od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju, da stopa slovenski narod v bodočo Jugoslavijo s federalno ureditvijo po lastni volji in oprt na svojo pravico do samoodločbe, se pravi do razdružitve. Vzpostavitev slovenske vlade v Ajdovščini ni bila samo simbolnega pomena, čeprav je bilo v njej tudi veliko tega, še zlasti za Primorsko, ki se je predvsem zahvaljujoč osvobodilnemu boju znova vračala k matici. Seveda je pravica vsakega predsednika vlade in vsake vlade, kakšen pomen bodo dajali posameznim proslavam in katerih proslavljanj se bodo udeleževali. Tudi ni vseeno, ali gre za okrogle obletnice ali za običajna vsakoletna proslavljanja. V primeru Ajdovščine vsekakor več razlogov govori v prid tistih, ki mislijo, da visoki vladni funkcionarji letošnjega proslavljanja ne bi smeli kar tako ignorirati ali celo proglašati za »nepomembno«. Predvsem bi lahko tudi z večjo enotnostjo v pogledih na to proslavo pokazali sosedom (Italijanom, pa tudi Avstrijcem), ki kar naprej odpirajo (in problematizirajo) nekatera pomembna vprašanja iz skupne novejše zgodovine (predvsem tudi iz narodnoosvobodilnega boja), kaj so tiste naše vrednote in dosežki iz preteklosti, od katerih ne mislimo odstopati in glede katerih ne bomo padali v nikakršne nove politične igre in manipulacije. Medtem ko se nekateri pri nas vidno trudijo, da bi problematizirali ali pa vsaj zmanjšali naš delež v protifašistični in protinacistični koaliciji, pa se v sosednji Hrvaški prav te dni na veliko naprezajo (in za to uživajo tudi podporo v javnosti), da bi dokazali večji antifaši-stični karakter Hrvaške, kot pa so ji ga doslej pripisovali posamezni zgodovinarji in druge ocene dogajanj med drugo svetovno vojno. Na Hrvaškem so namreč trdno prepričani, da jim tudi pravilna podoba o njihovem (partizanskem) bojevanju proti okupatorjem lahko pomaga pri ustvarjanju čim boljše splošne podobe v tujini, predvsem pa tudi pri vstopanju v Evropsko unijo. Vsekakor je značilno tudi to, da je prvi predsednik samostojne Hrvaške dr. Franjo Tuđman (tudi v jeku izrazitega protikomunističnega razpoloženja na Hrvaškem) kategorično poudarjal, da so bile vzpostavljene korenine hrvaške samostojnosti v sklepih hrvaških partizanskih anti-fašističnih odposlancev leta 1943. Upoštevaje vse to se zdijo sedanje slovenske zdrahe v zvezi s proslavljanjem 60-letnice zmage nad fašizmom in nacizmom še toliko bolj čudne in nepotrebne. Enako kot novice, da je nova oblast protizakonito ustavila financiranje borčevske organizacije, ki je s svojimi več kot petdeset tisoč člani pomembna pluralistična organizacija civilne družbe. Predsednik borčevske organizacije Stanovnik zaradi tega nikogar posebej ne obtožuje in zagotavlja, da bo organizacija tudi to težavo nekako premagala in ne bo omagala. Kljub temu pa je čudno, da ima takšne probleme organizacija, ki je s svojim delovanjem v zadnjih letih pozivala k strpnemu dialogu med vsemi političnimi silami v Sloveniji in tak dialog tudi udejanjala. Tudi sicer so slovenski borci v vseh zadnjih letih delovali bolj v funkciji preseganja razlik kot pa večina političnih strank in drugih političnih dejavnikov. Seveda pa so se povsod, javno in glasno bojevali tudi za svojo resnico, proti njenim pačenjem in zlorabam. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tedniii je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradiQ-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Lojze Matjašič • Šestdeset let zvest gledališču "Največ sem dal ljubiteljskemu gledališču" V soboto in nedeljo je bila v Gorišnici prireditev, posvečena Lojzetu Matjašiču, ki je domala vse svoje življenje posvetil gledališču, saj se s to dejavnostjo ukvarja že šestdeset let. Ob tej priliki smo Lojzeta obiskali in razkril nam je nekaj delčkov o svojem delovanju v poklicnem in ljubiteljskem teatru. Kdaj in kje se je začela Tvoja gledališka pot? L. M.: To je bilo pravzaprav že v osnovni šoli. V šoli je učiteljica Staničeva vodila igrice. Tudi sam sem želel igrati, učiteljica pa me ni hotela vključiti, ker sem imel govorno napako, namreč ko sem se razburil, sem jecljal. Kljub temu se je na mojo prošnjo in prošnjo staršev odločila in me vključila v igro. Nastopil sem v mladinski igrici Tam daleč za morjem; spominjam se, da sem bil pater Kajetan. Na veliko začudenje vseh niti enkrat nisem zajecljal. Potem je prišla okupacija, ni bilo nobenih prireditev. Zlatko Šug-man in njegovi vrstniki so v poletnem času pri gostilni Horvat pripravljali kakšne skeče. Leta 1944 se je že na veliko govorilo, da bo vojne konec, in začeli smo se pogovarjati, da bi bilo dobro pripraviti kakšen gledališki komad, ki bi ga bilo mogoče takoj po koncu vojne zaigrati v Slomškovem domu. Kje ste našli literaturo za igro? L. M.: Knjig res ni bilo na razpolago. V času okupacije je bil razglas, da je potrebno vse slovenske knjige odstraniti oziroma jih prinesti oblastem. Eno knjižico sem si shranil. To je bila knjižica Darinka, pravljica o krškem zmaju - to je bilo edino, kar smo imeli, in zato smo se odločili za Darinko ter jo leta 1945 začeli pripravljati. Igrico smo pripravili in prvič uprizorili v našem skednju 25. marca, takrat je bila na ta dan cvetna nedelja; igrali smo jo še na velikonočni po- nedeljek in na belo nedeljo, ki je teden dni po veliki noči. Po koncu vojne smo zaigrali v domu, takrat je bilo veliko mitingov po vseh vaseh in vsepovsod smo nastopali. Kdaj si se včlanil v gledališko društvo? L. M.: V Gorišnici je bilo močno gledališko društvo, ki ga je vodil Šugman, Zlatkov oče. Vanj sem se včlanil takoj po koncu vojne. Najprej sem nastopil v igri Komandir Simon. Kasneje se spomnim veliko iger, ki smo jih odigrali na gorišniškem odru: Razvalina življenja, Užitkarji, Nušičeve komedije. Konec 1946. leta smo ustanovili mladinsko igralsko skupino, leta 1947 smo pripravili Linhartovo igro Matiček se ženi. Z njo smo bili povabljeni na republiško tekmovanje v Ljubljano, zasedli smo prvo mesto in s tem si je celotna igralska skupina, okrog 25 nas je bilo, prislužila štirinajstdnevni dopust na morju. Teden dni smo bili v Opatiji, teden dni pa na otoku Krku, v mestu Omišalj. Kako se je začela Tvoja poklicna igralska kariera? L. M.: Leta 1949 je bila v ptujskem gledališču avdicija za igralce. Udeležil sem se je in bil sprejet ter v sezoni 49/ 50 že nastopal v ptujskem gledališču. Takratni upravitelj ptujskega gledališča je bil Jože Rojc. Prva moja vloga je bila dvorni maršal v Snegulj-čici. V ptujskem gledališču sem kasneje redno nastopal osem let, do ukinitve poklicnega gledališča. Leta 1956 sem dobil s strani komisije, ki je ocenjevala igralce, na- ziv poklicni dramski igralec. Se spominjaš, kdo so bili takrat režiserji? L. M.: Bili so v glavnem gostje: Hinko Košak, Jože Ba-bič, Emil Frelih, Vlado Ceg-nar, Peter Malec, vseh se ne spominjam več. Kaj pa soigralci? L. M.: Dobro se spominjam Dančka Šugmana, Fra-nja Vičarja, Franja Gunžerja, Berte Ukmarjeve, Hermine Matjašič, Borisa Kočevarja, Majde Herman, Alenke Sve-telove, Mire Bedenkove, mislim, da nas je bilo zaposlenih kakšnih štirinajst igralcev. Po ukinitvi gledališča si imel možnosti nadaljevati tudi poklicno igralsko kariero. Zakaj se za to nisi odločil? L. M.: Najbolj sem ga polomil leta 1953, ko mi je gledališka komisija predlagala, da bi šel študirat igralstvo na akademijo (Sandi Krošl se je takrat odločil). Imel sem že družino, pa tudi poklicni kolegi so me bolj odvračali od tega kot vzpodbujali. Po ukinitvi našega gledališča pa sem dobil ponudbe na Hrvaškem, in sicer v Pulju in Varaždinu ter v Zadru in Šibeniku. Nisem se mogel odločiti, imel sem družino, pričakoval sem že tretjega otroka. Zaposlil sem se v ptujski mlekarni, kjer sem bil dve leti, kasneje pa sem šel na Haloški biser in vso nadaljnjo svojo delovno dobo sem ostal tam do upokojitve. Z ukinitvijo poklicnega gledališča se je končala Tvoja poklicna igralska kariera, ne pa delo v gledališču! L. M.: Res je, na Ptuju je Lojze Matjašič: »V Gorišnici je bilo močno gledališko društvo, ki ga je vodil Šugman, Zlatkov oče. Vanj sem se včlanil takoj po koncu vojne.« Lojze Matjašič: »Najbolj mi je v spominu ostala Miklova Zala, ki sem jo delal v Veliki Nedelji. To je bil moj prvi večji spektakel.« tudi v času poklicnega gledališča delovala močna ljubiteljska gledališka skupina pri Svobodi, prosili so me za sodelovanje. Ljubiteljski igralci so se preselili v gledališče in letno smo naštudirali tudi po tri premierne predstave. K ljubiteljskim igralcem pa so prihajali tudi poklicni režiserji: Malec, Frelih, Potočnik. Ali si se že prej ukvarjal tudi z režijo? L. M.: Prej sem bil zgolj igralec, ni bilo časa za režijo. Naštudirali smo po devet novih iger vsako sezono. Sem pa se kasneje udeleževal številnih tečajev za režijo. Veliko sem se naučil tudi od režiserjev, s katerimi sem delal kot igralec. Kot režiser si si pa še vedno zase vzel kakšno igralsko vlogo! L. M.: Zelo rad sem igral. To mi je pomenilo več kot režija. Zanima nas, ali imaš kje zabeleženo, koliko iger si postavil na oder. L. M.: Približno sem si uredil statistiko. V Gorišnici sem pri Šugmanu igral pri 17 komadih, sam se režiral tu doma devet predstav. V poklicnem gledališču sem imel okrog 60 različnih vlog in dve režiji. Na Ptuju sem pozneje režiral 42 predstav in najverjetneje toliko igralskih vlog. V Veliki Nedelji sem imel 35 režij in 27 vlog, v Cirkulanah 15 režij, pomagal pa sem tudi mnogim zunanjim skupinam preko ZKO. Skupno sem odigral okrog 170 vlog, režiral pa okrog 130 predstav. Katera vloga oziroma režija Ti je ostala najbolj v spominu? L. M.: Težko je reči. Rad sem imel klasiko (Molliere, Nušič), na zunanjih odrih pa klasike niso radi igrali. Najbolj mi je v spominu ostala Miklova Zala, ki sem jo delal v Veliki Nedelji. To je bil moj prvi večji spektakel. Bilo je 22 uprizoritev, sodelovalo je okrog 150 ljudi. Ob tem svojem delu si ustvaril tudi lik Kopaj-zarjevega Tina, krstitelja vina. Kako je prišlo do tega? L. M.: Direktor Slovenskih goric na Ptuju, Jani Gonc, je želel obuditi stari običaj kr-stitve mošta za martinovo. Leta 1970 sva prvič nastopila z Gunžerjem na Ptuju. Gunžer kasneje ni več hotel tega opravljati, sam sem si to krstitev nekoliko izpopolnil in kasneje dolga leta na Bak-hovem trgu krstil mošt. Kako je prišlo do Ko-pajzarja? L. M.: Dolgo sem iskal primerno ime. Spomnil sem se tetinega petelina v Mali vasi. Tam je živel tudi neki kurji tat, ki se je imenoval Ko-pajzar, in tetinega petelina so poimenovali kar po tem kurjem tatu, torej Kopajzar. Torej od kurjega tatu in petelina je prišlo do mojega psevdonima, Kopajzarjeve-ga Tina. Tudi s Kopajzarjem si velikokrat nastopal! L. M.: Okrog tristokrat. Ne zgolj ob martinovem, pozvali so me na najrazličnejše prireditve, veselice, celo na osebne obletnice. Mošt sem krstil po vsej Sloveniji, celo v Vipavi. Kako si se pripravil za svoj osebni jubilej? Kako si izbral program? L. M.: Najprej sem mislil na Hlapca Jerneja na prostem. Tega sem zelo rad igral. Če odkrito povem, se mi zdi, da sem vse svoje življenje neki hlapec, pa sem si mislil, da bi bil Jernej kar pravšnji. Ampak za to ni bilo nekega pravega zanimanja, zato sem se odločil, da obeležim svoje delo. Prvo moje delo je bila Darinka in zato sem jo sedaj postavil z gorišniško mladino, potem sem se odločil za skeč, ki sem ga napisal za ptujsko poklicno gledališče - imeli smo namreč vesele večere z aktualnimi skeči, napisal pa sem tudi enode-janko Izgubljeni dežnik. S sobotno in nedeljsko prireditvijo se je zaključil en cikel tvojega ustvarjanja. Kaj pa bo v bodoče? L. M.: To pa je težko vprašanje. Dosti je bilo vsega. Ne da se mi več. Morda še kakšna manjša zadeva tukaj doma, v Gorišnici. Moram povedati, da sem pred dvema letoma, ko sem delal v Veliki Nedelji, čakal na avtobusni postaji (Lojze namreč ne vozi avta, op. avt.), da se odpeljem na vaje, pihal je strupeno mrzel severni veter, sam sebi dejal, da sem največji »hempeš« na svetu; drugi sedaj lepo v miru na toplem sedijo doma, gledajo morda televizijo, jaz pa se v tej zimi zvečer nekam odpravljam in čakam, veter pa me prepihuje do kosti. Konec koncev sem svojo ljubiteljsko dejavnost bolj ali manj jemal tudi z materialne strani preveč ljubiteljsko. Franc Lačen Foto: FL Foto: FL Ptuj • Mestna četrt Breg Krajani nasprotujejo preimenovanju Zagrebške Na 16. seji sveta mestne četrti Breg so razpravljali o desetih točkah dnevnega reda. Največ so govorili o investicijskem vzdrževanju odsekov cest na območju četrti v letu 2003, 2004 in 2005 ter o izvedbi krožišča Suha veja v letu 2005. Nič manj ni bila polemična razprava pri načrtovanem preimenovanju Zagrebške ceste v Perutninsko ulico, saj temu odločno nasprotujejo. Franc Strucl, predsednik sveta MČ, je menil, da gre za tako rekoč zgodovinsko ime, ki se ne sme spreminjati, razen če bo Perutnina plačala vse stroške občanom v zvezi s spremembo dokumentov. Janez Rožmarin je bil še bolj kritičen, ko je ugotavljal, da od mednarodno uspešnega podjetja območje, v katerem se nahaja pretežni del proizvodnih obratov Perutnine, nima nič. Nikoli jim niso pomagali pri urejanju takšne ali drugačne problematike v četrti. Samo čedalje z več- jim smradom imajo opraviti; ta se močno stopnjuje predvsem iz kafilerije, medtem ko se je iz farme v Dražencih nekoliko zmanjšal. Kje so obljube o manj smradu in 250 milijonih vlaganj v čistilno napravo, so se spraševali. V sklep seje četrti, ki je bila 7. aprila, so zapisali, da Zagrebška cesta ostane, da odločno nasprotujejo njenemu preimenovanju. Že leta 2002 pa je komisija za imenovanje in preimenovanje ulic ter naselij v mestni občini Ptuj prejela pobudo za preimenovanje Ulice Ha-loškega voda in Jezove ulice. Gre namreč za eno in isto ulico. Člani sveti so bili enotnega mnenja, da se o tem morajo odločiti občani sami. Vsaka posamezna odločitev naj bo overjena tudi z notarskim podpisom, ker stroški s spremembo dokumentov niso majhni. V zadnjih treh letih je bilo v okviru proračuna mestne občine Ptuj za modernizacijo oziroma investicijsko vzdrževanje cest na območju četrti Breg namenjenih po 5 milijonov tolarjev na leto. Načrte so bolj ali manj uspešno izvedli. V teh dneh bodo asfaltirali še odsek Ceste 1. maja. Lani so odkupili zemljišče za ureditev krožišča v Suhi veji, za kar so plačali 3,256 milijona tolarjev, za prvi obrok projekta pa 1,620 milijona tolarjev, ostanek v višini 715 tisoč naj bi namenili za modernizacijo katerega od odsekov, kjer so že končali gradnjo kanalizacije. V letošnjem letu so za projekt ureditve krožišča plačali še 1,272 milijona tolarjev, za razliko do pet milijonov tolarjev pa so se dogovorili, da jo bodo začasno še pustili nedotaknjeno, dokler se ne bo vedelo, koliko bo stalo krožiš-če, ki naj bi bilo lokalnega po- Ptuj • Mesečno srečanje duhovnikov Spominska maša za pokojnega papeža Duhovniki ptujske in završke dekanije so se na rednem mesečnem srečanju tokrat zbrali v cerkvi Sv. Jurija na Ptuju, svojo mašno daritev pa tokrat posvetili spominu na umrlega papeža Janeza Pavla II. Med 25 duhovniki iz ptujske in završke dekanije so se na spominski maši v cervi Sv. Jurija na Ptuju zbrali tudi naddekan in župnik na Hajdini Marjan Fesel , dekan ptujske dekanije pater Tarzi-cij Kolenko, kanonik Ivan Pucko, dekan završke dekanije in župnik pri Sveti Barbari Emil Drev ter prodekan završke dekanije in župnik v Zavrču Jože Pasičnjek, ki je somaševanje vodil. Zbranim duhovnikom in okoli 40 vernikom je Jože Pasičnjek pridigal o izjemni vlogi svetega očeta ter ob tem poudaril, da je bil to človek, ki je odločilno zaznamoval čas, v katerem živimo. "Morda prej, ko je še živel, nismo tako dobro uvideli njegove veličine, sedaj, ko se oziramo na obdobje 26 let, v katerem je vodil Kristusovo cerkev, pa vidimo, kako velik človek je bil in kako globoko je zaznamoval ta trenutek zgo- dovine. Za nas vernike pa je še posebej pomembno, da se zavedamo veličine duha svetega očeta, saj je bilo vse njegovo življenje usmerjeno v oznanjanje evangelija in miru." je poudaril Jože Pasičnjek. V spomin na Janeza Pavla II. so verniki ves teden spontano prižigali sveče pred njegovo sliko, ki so jo postavili pred glavni oltar cerkve sv. Jurija. -OM Foto: Črtomir Goznik Krajani MČ Breg se še naprej želijo voziti po Zagrebški cesti, ne pa tudi po Perutninski ulici. mena. V proračunu mestne občine Ptuj je za to krožišče sicer namenjenih 18 milijonov tolarjev, vendar v tem trenutku po besedah Milana Pavlice, strokovnega delavca v oddelku za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj, naj ne bi še natančno vedeli, kakšna bo višina omenjene investicije. Projekt bo dokončan v tem mesecu, zatem bodo šli v javni razpis. Čeprav so imeli člani sveta MČ Breg precej pomislekov o takšnem načinu reševanja in- vesticije, pri katerem bi morale sodelovati tudi bližnje občine, na primer videmska, saj jim s tem odvzemajo že tako skopa sredstva za investicijsko vzdrževanje cest na območju četrti, so na koncu vendarle soglašali, da bodo počakali z razporeditvijo 3,728 milijona tolarjev. Sredstev za modernizacijo cest v nobenem primeru ne bi smeli uporabljati za nakupe zemljišč, so prepričani. Ureditev krožišča je sicer prioritetna zadeva, vendar bo potreb- no na nek način rešiti tudi vprašanje modernizacije 100 m ceste ob železnici (zadeva Kirbiš), kjer jih z obljubami zavajajo že nekaj let. Kritičnih odsekov je na območju četrti še veliko; že leta 2000 so na primer napovedovali, da bo zgrajen pločnik ob Rogaški cesti, pa ga še danes ni, kot tudi ne kanalizacije ob delu Mariborske ceste, ki so jo pogojevali z izgradnjo pločnika na tem območju. MG Foto: Marjan Maučec Med 25 duhovniki iz ptujske iz završke dekanije je spominsko mašo vodil prodekan završke dekanije Jože Pasičnjek (v sredini). Majšperk • Že 42 delavcev v AP TVI Še letos proizvodnja bio diesel generatorjev Podjetje Albin Promotion, ki je februarja letos kupilo Tovarno volnenih izdelkov v Majšperku, je po besedah direktorja Albina Brencla v nekdanjih prostorih redno zaposlilo 42 delavcev, vse iz nekdanje tovarne; ti izdelujejo volno, gobeline in svetila Xenon. "Koncentracija naših produktov je v Majšperku usmerjena v proizvodnjo volnice in gobelinov. Raziskali smo tržišče in ugotovili, da je za gobeline veliko zanimanja v Nemčiji in tudi drugod po svetu. Trenutno v tej proizvodnji nimamo nobene konkurence, zato je naš cilj, da v prihodnjem letu izdelamo 200.000 gobelinov," je dejal Brencl. "V nekdanjih orodjarskih delavnicah TVI pa smo že pričeli montažo svetil iz proizvodnega programa Xenon light. Žal ne bomo zagnali predilnice, kajti manj vesela je ugotovitev, da preostali del predilnice, ki je bil predviden za kooperacijo z novomeškim Novoteksom in mariborsko Merinko, zaradi stačaja enega od partnerjev ne more funkcionirati. To pomeni, da žal v Majšperku ukinjamo predilnico. Načrtujemo pa v teh objektih nadomestno proizvodnjo, saj smo že našli rešitev za nadomestno proizvodnjo. Gre za sodelovanje z nemškim koncernom KMR, saj bomo v prostore sedanje predilnice preselili 37 avtomatov za štancanje oziroma hidravlično stiskanje kovinskih sponk Foto: M.Ozmec V nekdanjih orodjarskih delavnicah TVI že poteka proizvodnja svetil Xenon. za ročne in strojne spenjače. Moram reči, da delavke in delavce iz predilnice že izobražujemo za novo proizvodnjo, saj bomo izdelovali kar 450 različnih velikosti sponk za spenjalke." Načrtujete zaradi tega še kakšno zaposlitev? "Povedal sem že, da smo redno zaposlili 42 delavcev, vsi so iz prejšnje TVI, v tej fazi pa dodatnih zaposlitev ne načrtujemo, saj bomo uporabili dosedanje delavce iz predilnice. Seveda pa se že dogovarjamo o možnostih, da bi čez poletje uvedli proizvodnjo bio diesel-generatorjev JCH - Jochan Christen Group. Ko bomo to dosegli, bodo zagotovo potrebne še dodatne zaposlitve." M. Ozmec Kidričevo • Zadovoljni s prenovo upravne zgradbe Taluma Vzorčni primer modernizacije arhitekture "Projektante, ki snujemo, je po končanem projektu investitor dolžan ponovno povabiti, da si zadevo ogledamo in analiziramo kaj je dobro in kaj ne," je menil arhitekt Danilo Furst, ki je v sredo, 6. aprila, na svoj 93. rojstni dan, obiskal kidričevski Talum. Arhitekt Danilo Furst, ki je pred 51 leti projektiral celoten kompleks tovarne aluminija in naselja Kidričevo, si je v spremstvu mlajšega kolega, arhitekta Janka Zadravca, ki je z njegovim sodelovanjem projektiral prenovo upravne zgradbe današnjega Taluma, je bil ob ogledu današnje podobe prijetno presenečen: "Srečen sem, čeprav se je v 50 letih marsikaj spremenilo, saj so danes novi materiali in tudi novo znanje. Tovarna v Kidričevem je zares prijetno pomlajena in olepšana, saj so upoštevani vsi tedanji momenti arhitektonske zasnove. Zelo cenim avtorstvo, vsi bi se morali zavedati, da brez avtorjevega privoljenja ne bi Foto: M. Ozmec Olepšano upravno poslopje Taluma smelo biti nobenega posega v njegovo avtorsko delo. Tukaj v Kidričevem je to lepo upoštevano in nov videz je fantastičen, pravo zadovoljstvo." Zadovoljen je tudi arhitekt Janko Zadravec, ki je o prenovi dejal: "Talum se je ob koncu velike investicije, prenove tovarne, odločil, da bo prenovil tudi upravno poslopje, ki je bilo enako celih 50 let. Tako kot časi so se spremenile tudi razmere in potrebe, a ves čas sem se zavedal, da gre za kvalitetno izhodišče, ki mu je treba ohraniti duh. Nismo se pogovarjali o konzervatorski prenovi, zato je bila moja ambicija, da ne glede na nove materiale ostane duh isti, stvari nisem želel spreminjati, in mislim, da nam je uspelo. Šlo je tudi za delno statično prenovo, prvič po 50 letih pa so v celoti prenovili klimatsko napravo." Foto: M. Ozmec Temu je pritrdila tudi dr. Nataša Koselj, ki je disertirala prav na temo problematike modernizacije arhitekture: "Prenova Kidričevega je eden najboljših primerov, ki se je zgodil pri nas, kajti veliko zgodb iz minulega obdobja je zelo žalostnih: ali poslopja rušijo ali pa prvotnega avtorja zasnove enostavno prezrejo, kar je nedopustno, saj je vse to del naše zgodovine. Za to tovarno pa lahko ugotovimo, da že v nekdanjem Strnišču niso rušili objektov, ki so jih v času vojne zgradili Nemci, ampak so jih samo nadgradili in dogradili. V Sloveniji bi morali arhitekturo upoštevati bolj kot doslej." Tudi ocena dr. Marjete Ci-glenečki je bila zelo pozitivna: "Čeprav vlada pri nas na tem področju velik nered, je Kidričevo vzorčen primer, kako se lahko zadeva uredi na zelo prijeten, dopadljiv Arhitekt Danilo Furst je s prenovo v celoti zadovoljen. Foto: M. Ozmec Arhitekt Janko J. Zadravec način." V imenu uprave Taluma se je za odlično opravljeno delo obema arhitektoma zahvalil član uprave Bojan Žigman, ki je poudaril, da so s prenovo upravnega poslopja uspešno opravili tudi zadnji del prenove tovarne. Njene vsebine niso dosti spreminjali, ampak posodobili do te mere, da v celoti ohranja svoj funkcionalni del ter da je delati v njej zares pravo zadovoljstvo. Sicer pa pogled na poslopje ostaja veličasten. M. Ozmec Ormož • Veliko čiščenje v ormoškem parku Cas beži, drevesa umirajo Te dni je sprehod skozi ormoški park vse prej kot prijeten. Na vsakem koraku debeli hlodi, zložena polena in orjaški panji pričajo, da je žaga drastično posegla v prostor. Prizori, ki zabolijo vsakega ljubitelja narave in spomnijo, da čas neusmiljeno beži in je konec neizbežen. Za ormoški park skrbi Komunalno podjetje Ormož, ki ima koncesijo za tovrstno delo. Posebnega organa, ki bi po strokovni plati skrbel za ureditev parka in načrtovanje njegove prihodnosti, ni. Nekoč je bila njegova usoda v rokah turističnega društva, danes pa posege svetuje podžupan Rudolf Čurin, ki se je vse svoje poklicno življenje ukvarjal z gozdarstvom. V Ormož se je vrnil leta 1985 in spomni se, da se je okrog leta 1990 začelo v parku pojavljati močno odmiranje dreves. "Park je star in prišel je čas, ko se drevesa po naravni poti umikajo. Leta 1993 je sneg podrl preko 30 dreves, predvsem iglavcev. Naslednje leto pa je bilo odstranjenih 52 dreves, predvsem cipres. Svoje je naredila tudi suša 1993, ki je prizadela iglavce in morali smo posekati 12 starih smrek. Najdebelejša je imela na štoru 155 kolobarjev, visoka pa je bila 32 metrov, kar je za ta drevesa zelo veliko, saj v naravnem okolju dosežejo kakšnih 25 metrov. Nato je iglavce napadel še lubadar, V ormoškem parku te dni izgleda^ kot da bi si prebivalci mesta v parku pripravljali drva za zimo. Številna markantna drevesa so vzela slovo ^ Dolina v ozadju naj bi se v sanjski prihodnosti spremenila v ribnik. drevesa so se začela sušiti in niso več kazala znakov življenja. Isto leto oktobra je vihar podrl veliko smreko na južnem delu parka in dve jelki. Drevesa so bila prepoznavna in ljudem všečna." Po odstranitvi teh dreves v naslednjih desetih letih v parku ni bilo nobenih večjih nadomestitev odmrlih dreves. Po desetletnem počitku so lani na območju odmrlih iglavcev posadili 3 navadne smreke, 5 Pančičevih, 5 macesnov, divji kostanj, 2 kanadska javora, 3 jerebike, 3 črne jelše in 2 magnoliji na območju kopališča. Veliki načrti in lepe sanje V zadnjih tednih so v parku delavci komunale začeli obsežno akcijo in odstranili vsa suha drevesa in veje. Podžupan Čurin vodi natančno evidenco in pove, da so podrli po dva hrasta in gabra ter po en maklen, češnjo in lipo. Ob parkirnem prostoru pri Cvetku so posekali tudi velik jesen, ki je bil poškodovan in je pričel razpadati. Ob pozni starosti je njegovo usodo po mnenju Rudolfa Čurina zapečatila še gradnja parkirnega prostora, ko so izvajalci navozili zemljo proti parku in so jesen dober meter zakopali v zemljo. Imel je 4 vrhove, ki so se sušili in ogrožali obiskovalce parka in parkirana vozila. Drevo je bilo po mnenju podžupana gotovo staro preko 120 let. Premer debla nad zemljo je bil 1,30 metra. Ob impozantnem štoru raste bršljan, ki bo morda pokril in ozelenil spomenik na to mogočno drevo. Delavci so izvedli tudi veliko akcijo urejanja parka za bivšim Ogradom. Očistili so zaraslo pobočje smeti in razraslih rastlin, podrli akacije, ki so bile že na koncu življenjske dobe. Ena je bila stara celo 77 do 80 let, kar je za akcijo izredno velika starost. V naslednjih dneh bodo navozili zemljo in zasejali travo. Načrtujejo tudi delno ureditev kanalizacije po dolini za Ogradom, kjer se sedaj uradno sicer vije potoček, obiskovalci pa so mnenja, da ima potoček za njihov okus premočan vonj ^ Pripravljajo tudi saditveni predlog. Po njem bi letos posadili 15 navadnih smrek, 10 macesnov, 5 doglazij, namesto padlega jesena bi postavili dva, levo in desno od panja, da bi nastal nekak drevored - jesenova pot. Nadomestili bodo 5 cipres čuk, dve ka-talpi, eno tribarvno bukev, potrebovali bi še kakšen tuli-panovec, trudijo pa se dobiti tudi sekvojo. Za resno obnovo parka ni dovolj denarja, saj občina za urejanje parkov in zelenih površin v celotni občini nameni letno 24 milijonov SIT. Ampak sanjati pa je dovoljeno. In tako obstaja zamisel, da bi v dolini pri gradu najprej ure- Ormoški park je bil znan po nekaterih redkih drevesnih vrstah, k nenavadnemu izgledu drugih pa je pogosto svoj lonček velikodušno pristavila še narava sama. Vsak letni čas ima svoje čare. dili kanalizacijo "potočka", potem pa bi uredili ribnik, okrog katerega bi nasadili gr-movnice, uredili steze. Osnutek so naredili strokovnjaki iz Volčjega potoka, ki so predvideli, da bi z rododendronom zasadili celotno dolino. V parku pogrešamo cvetlične nasade, izginile pa so tudi nekoč znane narcise, a ne zaradi pomanjkanja denarja, ampak zaradi pohlepa ljudi, ki so jih izkopali in odnesli na svoje vrtove. Tiste, ki so se rešile dolgoprstnežev, so padle kot žrtev malomarnosti tistih, ki so kosili kar poprek. Za obstoj narcis je ključnega pomena, da ima čebulica dovolj časa listje, da si opomore od cvetenja. K parku sodi tudi otroško igrišče, to pa je že zgodba zase _ viki klemenčič ivanuša Foto: vk Foto: vki Na reviji je najprej zapel mlajši otroški zbor iz Markovcev pod vodstvom Slavice Lajh. Markovci • Predstavili so se otroški pevski zbori Pustite nam ta svet V sredo je bila v Osnovni šoli Markovci območna revija otroških pevskih zborov s ptujskega področja. Tokrat se je predstavilo trinajst pevskih zborov, ki so v dveh delih s svojim petjem navdušili številne poslušalce. Zbori so bili različni po številu mladih pevcev, od dvajset do sedemdesetih jih je prepevalo v posameznem zboru, odvisno od števila učencev na šolah. Glasbeni pedagogi so v pripravo svojih zborov vložili veliko truda, posebej lepo pa so zazveneli zbori, kjer zborovodje posebno skrb posvečajo izobrazbi glasu, saj s tem dosežejo čisto intonacijo, zbor pa tudi lepše zazveni, v izvedbah takih zborov je več muziciranja, ki se odraža v dinamičnih kontrastih, agogočnih spremembah, ki zapeto pesem naredijo privlačnejšo, zanimivejšo. Zborovodje so svoje nastope popestrili z instrumentalnimi dodatki, kot so instrumenti iz Orffovega instrumentarija, kitaro, harmoniko in obvezno s klavirjem. Najprej so zapeli učenci iz Markovcev, ki sestavljajo mlajši otroški zbor. Zboro-vodkinja Slavica Lajh je za nastop izbrala pesmi Blaža Rojka in Boris Vremšaka. Nastop so popestrili z Orffovimi zvočnimi tolkali, pri klavirju je zbor spremljala Tatjana Rajh. Zbor sestavljajo učenci prvega in drugega razreda, med njimi pa jih je nekaj, ki jim ušeska še ne slišijo do potankosti čistega tona. Najštevilnejši je bil otroški pevski zbor OŠ Ljudski vrt iz Ptuja (edini ptujski pevski zbor!). Jerneja Bombek, ki ga vodi, je za nastop izbrala pesmi Blaža Rojka, Ferryja Horvata in Arsena Dediča. Pripravili so zanimiv nastop z lepim, intonančno čistim tonom, nastop pa sta popestrila tudi samozavestna solista, zapeli pa so tudi dvoglasno. Pianistka je bila Lidija Žgeč. Wolfgang Amadeus Mozart, Pavel Šivic in Matevž Goršič so bili avtorji pri nastopu otroškega pevskega zbor OŠ Boris Kidrič Kidričevo s podružnico Lovrenc na Dr. polju, ki ga vodi Liljana Krošl. Zbor šteje okrog 50 pevcev. Nastop je bil korekten, pri višinah pa je manjkala pika na i. Zbor je spremljala Tanja Kozar Stošič. Polno in čisto so zazveneli pevci otroškega zbora iz Zavr-ča, ki jih vodi Irena Sabler. Tudi solisti so dobro opravili svoje delo. Zborovodkinja je posegla po ljudski pesmi ter po Bitencu in Majini pesmi Alice Tagner. Tudi ta zbor je na klavirju spremljala Tanja Kozar Stošič. Tudi Ernest Kokot je z otroškim zborom OŠ Destr-nik - Trnovska vas pripravil zanimiv nastop z dobro izbranim programom. Peli so Schuberta, Praprotnika in Ježa, za popestritev so uporabili Orffove instrumente. Zbor je zelo lepo zazvenel, sicer dobro intonacijo so tu in tam zamajale višje lege. Zbor je spremljala Lidija Žgeč. Drugi del koncerta so zače- Na knjižni polici li pevci iz Majšperka pod vodstvom Stanke Erjavec, ki so zapeli pesmi Bacha, Janija Kovača in Radovana Gobca. Manj številčni zborček, ki je zapel čisto, z ustrezno dinamiko, morda nekoliko pre-plaho, je na klavirju spremljala Tina Krajnc, na kitari pa Blaž Šaše. Podlehniški otroški zbor je zapel pesmi Jakoba Ježa, Vilka Ukmarja in Albince Pesek. Zborovodja Jakob Feguš je nastope popestril z instrumentalnim triom: flavto, kitaro in harmoniko, slišali smo tudi solista. Zanimiv in dober nastop, na nekaj mestih pa bo potrebno večjo pozornost posvetiti čisti intonaciji. Nastop je s klavirjem spremljala Tanja Kozar Stošič. Starejši otroški zbor na šoli v Markovcih sestavljajo učenci 3. in 5. razredov devetlet-ke. Tudi ta zbor vodi Slavica Lajh. Za nastop so si izbrali dve ljudski priredbi in Andreja Šifrerja, zapeli so tudi dvoglasno, nastop so popestrili z dinamičnim kontrasti-ranjem, pevci pa morajo bolj sodelovati z zborovodjem pri vstopih, da bodo ti hkratni in petje bolj enotno in čistejše. Zbor je spremljala Tatjana Rajh. Tudi Irena Sabler je nastopila še enkrat, tokrat z zborom iz Cirkulan. Zapeli so ljudsko Marko skače ter še pesmi Habeta in Schuberta, za spremljavo pri prekmurski pesmi so uporabili lončeni bas. Zbor je zvenel čisto, kazalo pa bi uporabiti več dinamičnih in agogičnih kontrastov. Zbor je spremljala Tanja Kozar Stošič. Z lepim zvokom, dikcijo,di-namiko in dobro izdelanimi partiturnimi zahtevki, kot je staccato, so se predstavili pevci otroškega pevskega zbor iz Vidma, ki jih vodi Sonja Winkler. Zapeli so pesem Martinija, Simonitija ter priredbo ljudske. Zbor, ki šteje okrog štirideset pevcev, je na klavirju spremljala Tanja Kozar Stošič. Marjan Krajnc, ki vodi otroški pevski zbor OŠ Cir-kovce, je za svoj nastop izbral skladatelja Bitenca in Kuharja. Zborček je lepo zazvenel, zborovodja posveča dikciji veliko pozornost, kar se opaža, kako pevci odpirajo usta. V svoj nastop so vključili tudi solista. Zbor je spremljal pianist Marko Urih. Revijo je zaključil otroški pevski zbor iz OŠ Gorišnica, ki ga vodi Slavica Cvitanič. Tudi tokrat se je predstavil z lepim, čistim petjem, lepo dinamiko, izrazito dikcijo. Ob Kuharju im Schubertu so zapeli sorazmerno zahtevno Ježevo Potovanje s težjimi in-tonančnimi postopi, ki pa so bili dobro izvedeni tudi v solističnih delih. Zbor je spremljala Tanja Kozar Stošič. Strokovno je revijo spremljal Franci Kovač, ki je pohvalil vse zborovodje in celotno revijo po pevski in organizacijski plati zelo dobro ocenil glede na podobne revije drugod. Revijo so pripravili: Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Osnovno šolo Markovci in Zvezo kulturnih društev Ptuj. Program je povezovala Mateja Lešnik. Vsem zborovodjem, ki so pripravili svoje zbore za revijo gre posebna čestitka. Tudi tokrat smo pogrešali kar nekaj pevskih zborov, in to iz osnovnih šol, ki so redno uspešno nastopale na tovrstnih revijah. Kakorkoli, šolsko zborovsko petje ni namenjeno zgolj prepevanju v šoli. Potrebno se je predstaviti tudi zunaj svojega okolja. Žal je poklic glasbenega pedagoga pač takšen, da mora svoje delo predstaviti tudi navzven, in to očem in ušesom kritike. Franc Lačen Ormož • (Mednarodni debatni turnir Ormožani drugi! Na Gimnaziji Ormož je minuli konec tedna potekal mednarodni debatni turnir, na katerem je sodelovalo 19 ekip: poleg slovenskih tudi 8 ekip iz tujine - Nemčije, Madžarske, Romunije in Hrvaške, gostili pa so jih ormoški dijaki. "Udeležba na turnirju je bila nekoliko okrnjena, saj vzporedno potekajo številna tekmovanja v znanju, debatni turnirji v tujini, tako da smo celo gostitelji prijavili eno samo ekipo kot posledico odsotnosti nekaterih izkušenej-ših debaterjev," je povedala Nina Cerkvenik, mentorica debaterjev v angleščini. Ormožani so z izvedbo Stephen Baker: Kako živeti z nevrotičnim psom Ljubljana, Mont, 2005. Knjiga Stephena Baker-ja z gornjim naslovom je ena izmed dvajsetih, ki jih je avtor napisal, in večinoma vse so s humor-nim pridihom. Ilustriral jo je Fred Hillard, za kar ga je navdihnil družinski pes Buck, prevedla pa Tina Mahkota, ki že deset let živi v skupnem gospodinjstvu sredi Ljubljane s psičko Bobi. Nemara knjiga, Kako živeti z nevrotičnim psom, ne bo rešila vseh vaših težav, kijih imate s štirinožnim prijateljem, vas pa bo od srca nasmejala. Seveda če jo boste brali skupaj z njim. Veliko psov je danes nevrotičnih, trdi avtor, predvsem tistih, ki živijo v zahodnem svetu. Zatorej vse več lastnikov išče psihiatrično pomoč za svoje štirinožce. Pasje delo, dolžnosti in opravki so napeti do skrajnih meja. Težave se pričnejo že minuto potem, ko pridejo na svet. Niso popolni. Kako naj bo pes tak kot njegovi predhodniki: Cerber, Rintitin, Lesi, Snoopy, Benji, Kala in drugi. Za psa je sporna trditev, da je človekov najboljši prijatelj. Prej bi držalo obratno. Človek je najboljši pasji prijatelj. Potrebno je, da ste s psom potrpežljivi in ga ne hvalite vpričo drugih psov. Kar se tiče vzgoje in učenja ukazov, bi moral vsak slovenski pes razumeti osnovne ukaze, če se boste potrudili s pravilno slovnično obliko in z razločno izgovorjavo. Ukazov ne lajajte, uporabljajte raje besedici »prosim« in »hvala«. S psom se morate pogovarjati o problemih, ne pa ga nasilno prepričevati. Kadar je utrujen, potrebuje vaš pes spanec. Utrujen pa je ves čas. Zato mu omislite mehko in udobno posteljo, pozimi pa električno odejo. Psi so stoletja tekali nagi naokrog, v civiliziranem svetu pa je drugače. Kadar boste zanj kupovali obleke, ga obvezno vzemite s seboj. Psi radi potujejo, zato mora z vami na počitnice. Če nimate zanj proste zadnje klopi, si kupite nov avto. Pri izbiri kam na počitnice, upoštevajte želje psa. Pri tem pa ne potujte kam daleč. Psa morate redno hraniti, ampak ne s pasjo hrano, to so si izmislili ljudje, temveč ga povabite k mizi, kajti kar je vaše, je tudi njegovo. Ena najbolj travmatičnih izkušenj v življenju psa je prihod novorojenčka. Zato mu ne smete zameriti, če se bo več dni držal bolj zase in razmišljal, kako se spoprijeti z vsiljivcem. On je bil vendar prvi z vami! Najhujši naravni sovražnik poleg dojenčka pa je mačka. Psu jo morate uradno predstaviti in ne pričakujte, da se ji bo nasmihal. Med dremeži in obroki si bo pes občasno zaželel tudi igre. Nikar ga ne silite, da se bo igral z vami, kadar se bo zahotelo vam in ne poskušajte vsakič zmagati. To škoduje njegovi samozavesti. Psihoanalizirajte svojega psa! Napravite mu test pasje osebnosti. Če rad gleda žajfaste nadaljevanke, je morda introvertiran. Lahko pa da je ekstrovertiran, če rad prepeva v skupini. Nenazadnje pa si boste na koncu knjige morali zastaviti vprašanje: Ali je nevrotičnega psa moč ozdraviti? Kakšen bo vaš odgovor? Vladimir Kajzovar in rezultati turnirja izredno zadovoljni, saj je 2. mesto ekipno njihov doslej največji uspeh. Po petih krogih debat ormoška ekipa v zasedbi Sanja Kovač, Aljaž Caf in Tamara Meško dosegla 5 zmag in se je uvrstila v polfinale, kjer je gladko premagala nasprotnike - ekipo Ljutomer C. V finalni debati se je srečala z ekipo Gimnazije Vič (Ljublja- Argumenti za in proti so bili tehtni in sodelujoči so se očitno dobro pripravili na tekmovanje. na) v zasedbi Luka Vlačić ter Špela Kunej. Glavni pokrovitelj dogodka je bila Občina Ormož, ki je prispevala sredstva za kosila za vse udeležence turnirja. Praktične nagrade, ki so jih prejeli debaterji in ekipe, pa so prijazno prispevala ormoška podjetja in zasebniki. Organizatorji so še posebej hvaležni Osnovni šoli Ormož, ki je za te dni odprla jedilnico mladim debaterjem in pripravila izvrstna kosila. vki Foto: vki Rokomet Gorišnica končala serijo porazov v gosteh Stran 8 Rokomet Grenko slovo Celjanov od Evrope Stran 8 Kolesarstvo Za vrhunski rezultat manjkal kan~ek sre~e Stran 9 Odbojka Popolnoma uspešen krog Stran 9 Nogomet Središče in Gere~ja vas do uspeha v kon~nici Stran 10 Sobota, 16. 4. Spomladansko prebujanje s športom Stran 10 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gone, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik. tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30 www.sportnizavod-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Simobil - 23. krog Blizu celo trem točkam HIT GORICA - DRAVA 0:0 DRAVA: Dabanovic, Toplak, Emeršič (od 63. Korez), Gri-žonic, Miljatovi~, [terbal, Zajc, Težački, Alibabič, Zilič, Gorin-šek. Trener: Srečko Lušič. Potovanja nogometašev ptujske Drave v Novo Gorico postajajo vedno bolj prijetna, saj so ekipa, ki državnim prvakom HIT Gorici nikakor ne leži in so v treh dvobojih z njimi osvojili pet točk. Remi v mestu vrtnic pa je napovedal dober start v Robert Teža~ki (Drava) je bil ve~krat tar~a obrambnih igralcev Gorice. liga Q Vodafone" 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA LIGA ZA PRVAKA REZULTATI 23. KROGA: HIT Gorica - Drava 0:0, CMC Publikum - Domžale 3.1 (2.0). Srečanje Primorje - KD Olimpija zaradi burje ni bilo odigrano. Novi termin je 20. april. 1. HIT GORICA 23 14 6 3 39:20 48 2. CMC PUBLIKUM 23 12 4 7 36:19 40 3. PRIMORJE 22 10 5 7 28:20 35 4. KD OLIMPIJA 22 10 5 7 28:26 35 5. DOM@ALE 23 9 6 8 34:30 33 6. DRAVA 23 9 6 8 27:27 33 LIGA ZA OBSTANEK REZULTATI 23. KROGA: Mura - Bela krajina 0:0, Maribor P vovarna Laško - Zagorje 3:0 (2:0), Ljubljana ■ ■ Koper 0:1 (0:1). 1. MARIBOR PIV. LAŠKO 23 10 5 8 33:27 35 2. MURA 23 7 8 8 31:28 29 3. LJUBLJANA 23 7 8 8 30:33 29 4. KOPER 23 5 7 11 21:30 22 5. BELA KRAJINA 23 5 7 11 20:39 22 6. ZAGORJE 23 2 7 14 11:39 13 Lestvica najboljših strelcev: 13 - K. Bozgo (Maribor PL); 11 -S. Ranic (Gorica); 10 - S. Zilic (Drava), S. Cimirotic (KD Olimpija), E. Rakovic (Mura); 9 - A. Rodic (Gorica), S. Dvorancic (Domžale); 7 - Jolic (Primorje), Ekpoki (Ljubljana), Žeželj (Primorje). slovensko ligo za prvaka. Ptuj-cani so nastopili brez porume-nelega Aleša Ceha, pri domačih pa so manjkali kapetan Miro Srebrnic, Jani Šturm in Mladen Kovacevic, kar pa nikakor ni vplivalo na sam potek in rezultat srecanja. Gostujoci trener je ponovno prelisicil svojega kolega na goriški klopi, Pinija. Verjetno so domacini in okrog 350 gledalcev pricakovali, da se bodo gostje iz Ptuja zaprli in osre-dotocili samo na igro v obrambi in ohranjanje neodlocenega izida. A ni bilo tako. Res je, da so Goricani priceli bolj ofenzivno, vendar razen polprilož-nosti Ranica niso bili nevarni. Predvsem so poizkušali s streli od dalec, vendar niso uspeli presenetiti vratarja Drave Da-banovica. Še najbolje je v prvi polovici tega dela igre meril domaci mladi napadalec Birsa, vendar je žoga ostala v narocju vratarja Drave. V 19. minuti je prvi strelec Ptujcanov Zilic presekal akcijo domacinov na njihovi polovici ter krenil v hitri napad, prodrl v kazenski prostor Gorice, kjer mu je vratar Pirih stekel nasproti, da bi pre-precil zadetek, vendar je strel Zilica na nesreco Drave in sre-co Gorice zletel tik mimo levega vratnika. Na novo priložnost je bilo potrebno pocakati samo dve minuti. Domacini so na desni strani s prekrškom ustavili Zilica. Prosti udarec je izvedel Težacki, ki je v domacem Foto: Črtomir Goznik Milan Burgi~ in Admir Krši~ (oba HIT Gorica) ter Matej Miljatovi~ (Drava) so bili na koncu sre-~anja zadovoljni vsak z osvojeno to~ko. kazenskem prostoru našel prostega Miljatovica, vendar tudi njegov strel z glavo ni našel poti v goriško mrežo in je zle-tel tik mimo desnega vratnika. Potem do 44. minute ni bilo posebne priložnosti, ko se je za strel odlocil Ranic, vendar je ptujski vratar uspel mocan strel izbiti v kot. Da v Novi Gorici ni bilo komu dolgcas, je poskrbel glavni sodnik Drago Kos, ki je imel nekaj cudnih odlocitev, kriterija pa ne. Poskrbel je, da je zadnja vrsta Drave dobila kar tri rumene kartone (Emeršic, Miljatovic in Šterbal), ob tem pa še Težacki, kar bi bila v nadaljevanju sre-canja velika nevarnost za gos- te, da ne bi ostali z igralcem manj. V drugem delu tega srecanja so domacini zaigrali bolj agresivno in imeli tudi nekaj vec od igre. V 55. minuti pa tudi odlicno priložnost za vodstvo. Po strelu iz desnega kota je obramba Drave nekoliko zastala, kar je bilo dovolj, da je do žoge prišel domaci napadalec Kovacevic, vendar je njegov strel iz razdalje petih metrov ptujski vratar ubranil in ohranil mrežo nedotaknjeno. Pritisk Goricanov se je stopnjeval, bilo je še nekaj strelov proti go-stujocim vratom, vendar brez ucinka. Minuto pred koncem srecanja pa so do prave prilo- žnosti za zadetek prišli nogometaši Drave. Prosti udarec z desne strani je izvajal Težacki. Dolgi predložek na desni strani je pricakal Zajc, ki je z glavo mocno streljal, vendar je vratar Gorice Pirih ta udarec s skrajnimi napori izbil v kot. Osvojena in priborjena toc-ka Drave je povsem zaslužena. Tega so se po tekmi zavedali tudi domacini, ki so priznali, da je bila tekma dobra in da je delitev tock tudi najpravicnej-ša. Start v slovenski ligi za prvaka je bil tako uspešen, kar je velika vzpodbuda za naprej in verjetno to ne bo zadnja tocka "pujskih plavih". Danilo Klajnšek Nogomet • Pred tekmo Drava - Olimpija Kako sestaviti moštvo? Nogometno prvenstvo v prvi slovenski nogometni ligi se nadaljuje z nezmanjšano hitrostjo. Nogometaši ptujske Drave bodo v sredo, to je jutri, na ptujskem Mestnem stadionu gostili ekipo Ijubljanske Olimpije. O nasprotnikih, ki v naslednji sezoni ne bodo vec tekmovali v 1. SNL, pa je kljub njihovim težavam govoriti z vsem spoštovanjem. Olimpija je še vedno Olimpija, kar je dokazala z uvrstitvijo v ligo za prvaka. Ob tem pa ima ob prihodu na Ptuj še dodatno prednost, saj bodo v najstarejše in najlepše mesto v Sloveniji prišli spociti. Nedeljsko gostovanje v Ajdovšcini je odpadlo zaradi mocne burje. Njihove igre sicer niso najbolj prepric-ljive, vendar še vedno takšne, da lahko premagajo skorajda vsakega nasprotnika. Po številnih odhodih svojih zvezd so vseeno uspeli skrpati dokaj kvalitetno igralsko zasedbo z nekaj zvenecimi imeni. Toda pustimo zmajcke, saj tudi Drava ni brez težav. Sobotna osvojena tocka v Novi Gorici je bila drago placana, in sicer s številnimi kartoni. Zaradi kazni rumenih kartonov pa bo imel ptujski strateg Srecko Lušic kar precej težav s sesta- vo moštva. Bolece bo to, da v zadnji vrsti ne bosta mogla nastopiti stebra Matej Miljatovic in kapetan Emil Šterbal. Tudi v zvezni vrsti ne bo vse tako rožnato, saj se bosta prvima zaradi rumenih kartonov pridružila še izkušena Nedžad Alibabic in Robert Težacki. Še sreca, da se v ekipo vraca Aleš Ceh, ki bo nekoliko zakrpal vrzel v sredini igrišca. Po tekmi v Novi Gorici je trener Drave dejal: »Tocko smo drago placali, saj smo ostali za srecanje z Olim-pijo brez štirih izkušenih igralcev. Upam, da se do srede ne bo nihce poškodoval in da bo nekaj podobnega tudi pri mla- dincih, ki jih bomo prikljucili. Zato o sami postavi ne morem reci nic. Odlocitev o tem bo padla pred tekmo.« Kljub težavam z rumenimi kartoni pa bodo Ptujcani naredili vse, da nadaljujejo z dobrimi igrami. Potrebna bo pomoc s tribun, saj po igri sodec v Novi Gorici nogometaši Drave ne mislijo statirati v ligi za prvaka. Odsotnost štirih igralcev, skoraj nosilcev igre, pa bi se poznala veliko vecjim, kvalitetnejšim, mocnejšim in bogatejšim klubom. Danilo Klajnšek Rokomet • 1. A SRL - moški Zaradi slabšega pristopa ob točko 1. A SRL MOŠKI REZULTATI 19. KROGA: Prule 67 - Adria Krka 37:40 (17:20), Jeruzalem Ormož -Svis 33:33 (15:15), Termo -Rudar Trbovlje 35:31 (18:14), Trimo Trebnje - Gold club 32:27 (12:12). Srečanje Gorenje - Prevent bo odigrano danes zvečer; srečanje Cimos Koper - Celje Pivovarna Lasko pa jutri s pričetkom ob 19.00. 1. CELJE PIVO. LAŠKO 18 18 0 0 36 2. TRIMO TREBNJE 19 14 0 5 28 3. GORENJE 18 13 1 4 27 4. PREVENT 18 12 0 6 24 5. GOLD CLUB 19 10 1 8 21 6. JERUZALEM ORMO@ 19 9 2 8 20 7. TERMO 8. CIMOS KOPER 9. RUDAR TRBOVLJE 10. ADRIA KRKA 11. SVI[ 12. PRULE 67 19 9 2 8 20 18 8 1 9 17 7 0 12 14 7 0 12 14 1 1 17 3 19 19 19 19 0 0 19 0 Jeruzalem - SVIŠ 33:33 (15:15) Jeruzalem: G. Čudič (16 obramb), Dogša (1 obramba); Belšak 5, Mesarec 6, Koražija 9 (1), Bezjak 1, Grabovac, Iva-nuša, B. Čudič, D. Horvat 4, Kosaber, Grizolt, Štefanič 7, Po-točnjak. Trener: Saša Prapotnik Ormožani so proti Svišu izgubili pomembno točko v boju za šesto mesto, ki je edini preostali cilj rokometašev Jeruzalema v zaključku rednega dela prvenstva. Zasluženo točko je gostom iz Ivančne Gorice sedem sekund pred koncem tekme s strelom od daleč in s pomočjo vratnice prinesel Ko-gelnik. Že v 11. minuti pri vodstvu gostov 4:7 se je dalo slutiti, da domačini razen redkih izjem niso ta pravi. Polčas je bil neodločen 15:15. V drugem polčasu so gostje v 38. minuti ostali brez poškodovanega Burdiana, nato v 49. minuti še brez "pordečelega" Kržeta, Ormožani pa so v 50. minuti povedli s 3 goli, 28:25. Kljub zaostanku se borbeni gostje niso predali, v golu je zab-lestel Grm, v napadu pa igralca s klopi Podbregar in Stopar, ki so zaustavili domačine k pohodu na novo zmago. Ormožane sedaj čaka gostovanje v Trbovljah, že v sredo pa odločilna domača tekma proti Termu za končno šesto mesto. UK Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL Velika Nedelja ni zaustavila Ribnice, Go-rišnica kon~ala serijo porazov v gosteh 1. B SRL MO[KI REZULTATI 18. KROGA: Velika Nedelja - Ribnica 29:30, Dol TKI Hrastnik - Slovan 22:29, MIP Gorica Leasing -Gorišnica 27:33, Cerklje - Pekarna Grosuplje 35:35. Danes bo srečanje Dobova - Mitol Sežana. V tem krogu je prosta ekipa Sevnice. 1. RIBNICA 2. SLOVAN 3. GORIŠNICA 4. DOL TKI HRASTNIK 5. VELIKA NEDELJA 16 14 0 16 12 2 16 10 2 17 9 2 17 7 2 2 28 2 26 4 22 6 20 8 16 8 14 6. PEKARNA GROSUPLJE 16 6 2 7. DOBOVA 15 5 3 7 13 8. MIP GORICA LEASING 17 5 2 10 12 9. MITOL SE@ANA 15 4 4 7 12 10. SEVNICA 16 5 0 11 10 11. CERKLJE 16 2 1 13 5 Velika Nedelja - Ribnica 29:30 (12:16) Velika Nedelja: Bezjak, Mun da, Klemenčič; Korpar, M. Špin dler, Kumer 5, Kukec 11 (1) T. Špindler 2, Kvar, Mesarec 2 Vajda 1, Krabonja, Planinc 8 (4), Gotal. Trener: Stanko Bez jak. Rokometaši Ribnice so z zmago proti Veliki Nedelji le potrdili ekspresno vrnitev v najelitnejši slovenski rokometni razred. Domačini so že v 4. minuti ostali brez organizatorja igre Gotala, ki si je poškodoval gleženj. Šok domačih ob poškodbi Gotala so odlično izkoristili gostje iz Ribnice, ki so po zaslugi razpoloženega vratarja Dubonosova in enega najboljših igralcev 1. B-lige Škaperja povedli s šestimi goli prednosti, 3:9. Domačini so po seriji golov Kukca (šest zadetkov v prvem polčasu) znižali na 7:9. Pred odmorom je gostom iz Ribnice po zaslugi kombinatorne igre v napadu in globoke obrambe spet uspelo uiti domačim na šest golov prednosti, 8:14. V drugem polčasu se je začel lov Nedeljanov za vodilnim moštvom 1. B-lige, a Ribničani so zdržali vse pritiske in domov odnesli celoten plen. Razpoloženi trio Kukec-Planinc-Kumer je bil ob premalem številu obramb domačih vratarjev premalo za točko ali zmago nad solidno Ribnico. UK Primož Firbas (Gorišnica) je v Novi Gorici dosegel 5 zadetkov. Foto: Črtomir Goznik Mip Gorica Leasing -Gorišnica 27:33 (16:14) GORIÎNICA: Bratuša, Fistra-vec 1, Golob, Miličič, Žuran 3, I. Ivančič 3, Lozinšek, Buzeti, Štrbal, I. Ivančič 10 (2), Firbas 5, Hrnjadovič 8, Pisar 3, Valen-ko. Trener: Ivan Hrupič. V Novi Gorici so rokometaši Gorišnice premagali domačo ekipo. Njihova prednost na koncu srečanja je znašala šest zadetkov, vendar so se gostje dolgo časa mučili, da so se Go-ričanom odlepili. V prvem polčasu so domačini kontrolirali potek igre in imeli ves čas vodstvo, tudi s štirimi zadetki prednosti. Razlog je, da rokometaši Gorišnice nikakor niso mogli vsiliti svojega sloga igre, nekoliko pa je šepala igra v obrambi. Začetek drugega polčasa, oziroma dobrih sedem minut nadaljevanja, tudi ni kazal na izboljšavo igre. Nato pa so gostje iz Gorišnice zaigrali veliko bolje, bolj disciplinirano, borbeno, odlično v obrambi na čelu s svojim vratarjem Valen-kom in v 37. minuti uspeli rezultat izenačiti na 17:17 in že v naslednji minuti so tudi prvič na tem srečanju povedli (17:18). Nato so do konca srečanja svojo prednost z strpno igro samo še višali in si do konca priigrali prednost šestih zadetkov ter slavili zasluženo zmago v novogoriškem šotoru. Strelsko sta pri rokometaših Gorišnice izstopala kapetan Dejan Ivančič z desetimi in Faruk Hrnjadovič z osmimi doseženimi zadetki. Danilo Klajnsek 2. SRL (ZA UVRSTITEV OD 9.-14. MESTA) REZULTATI 3. KROGA: Drava - Duplje 22:27, Mokerc -Radeče 35:31, Ajdovščina - Klima Petek Maribor 38:30 1. MARIBOR KL. PETEK 3 2 0 1 10 2. RADEČE 3 2 0 1 9 3. AJDOVŠČINA 3 2 0 1 8 4. MOKERC 3 2 0 1 8 5. DUPLJE 3 1 0 2 6 6. DRAVA PTUJ 3 0 0 3 1 Drava - Duplje 22:27 (11:15) DRAVA: Klinc, Gonc, Kelenc 2, Predikaka 3, Skaza 2, Majcen 5 (3), M. Bračič 4, Štager, Kotar 6 (1), G. Bračič, Pšajd. Trener M. Mešl. Pred maloštevilnimi gledalci (50) smo videli slabo predstavo moške ekipe, ki jim tudi tokrat ni uspelo premagati svojih sovrstnikov. Vsa prizadevanja, volja in srčnost so premalo, ekipi so potrebni dva do trije izku- šeni igralci, ki bodo skupaj z mladimi polni volje in zagona ponovno dvignili kvaliteto moškega rokometa na Ptuju. V sedanjem stanju ne moremo pričakovati in zahtevati več kljub dobri volji. V pri-četki s slabo igro v obrambi niso znali zaustaviti razpoloženih gostov, ki so si priigrali prednost 4-5 zadetkov. Do odmora bi lahko Ptujčani izničili prednost, saj so se približali na 2 zadetka prednosti, nato pa zaradi napak v napadih izgubili priključek. Žal tudi v nadaljevanju ni bilo bolje, gostje so si ponovno priigrali prepričljivo prednost, kar je zadostovalo, da so ob koncu slavili. Ob vsem pa je potrebno omeniti težave pri zapisniški mizi, kjer je zastarela elektronika - semafor - delovala po svoje (in to ne prvič), prav tako pa tudi razsvetljava, kjer na trenutke 7 svetlobnih teles utripa od tega so tri stalno ugasnjena. Zvedeli smo, da bi lahko bila ženska kvalifikacijska tekma s Portugalsko prihodnji mesec na Ptuju, toda organizator se boji ob tem stanju ključnih elementov v dvorani prevzeti odgovornosti za brezhibno izvedbo. anc Piše: Uroš Krstić Grenko slovo Celjanov od Evrope Izpad sedaj že bivših evropskih prvakov v polfinalu Lige prvakov je boleč, saj so tudi v četrtem poskusu proti (preveč) favorizirani Barceloni ostali praznih rok. Žal se prekletstvo Barce za Celjane nadaljuje. Ljubitelji rokometa se bodo strinjali, da je bil prvi polčas rumeno-zelenih na povratnem srečanju v zakleti Blaugrani izjemen, a se je končal le z neodločenim rezultatom 15:15 in ne z zasluženo prednostjo dveh ali treh zadetkov slovenskih prvakov. Zato sta poskrbela [veda v črnem in nesrečna napaka celjske klopi z zelenim kartonom na zapisnikarsko mizo pred nato neveljavnim golom Kokšarova za 11:14. V drugem polčasu je igra rokometašev Mire Požuna opazno padla. Hrvat Dominikovi}, specialist za obrambne naloge, je v žep spravil prvega strelca Lige prvakov in nedvomno najboljšega igralca na svetu Rutenko, tudi Zorman je bil dobro zaustavljen, v vratih Barcelone je Peric razorožil bivše soigralce, Baruffet je še enkrat dokazal, da ni zastonj najboljši vratar sedemmetrovk na svetu, čeprav brez klasičnega organizatorja igre seje prebudila zunanja linija Barce Fernandez-Nagy-Iker Romero ter mirno pripeljala tekmo k srečnemu koncu in uvrstitvi v španski finale (Ciudad Real je postal drugi finalist). Štiri zgrešene sedemmetrovke Celjanov v drugem polčasu (Španci so jih zgrešili kar pet) in zelo slaba igra v obrambi z igralcem več so le dodatno botrovali k končnemu porazu s petimi zadetki in izpadu iz Lige prvakov. Sezono Celjanov, najmlajših udeležencev v Ligiprvakov, moramo tudi po izpadu z Barcelono oceniti z odliko. Me prav zanima koliko je bilo tistih, ki so verjeli v letošnji celjskipolfinale po odhodu Perica, Vugrinca, Milosavljevica... Zato še enkrat čestitke našim državnim prvakom, ki bodo že mogoče prihodnjo sezono imeli priložnost uničiti prekletstvo Barcelone. Nogomet • 2. SNL Triglav previsok za Kidri~ane 2. SNL REZULTATI 22. KROGA: Supernova Triglav - Aluminij 3:0 (1:0), Nafta - Dravinja 3:0 (2:0), Izola Argeta - Livar 0:3 (0.0), Rudar Velenje - Šmartno 8:1 (4:1), Svoboda - Factor 3:2 (2:1), Krško - Koroška Dravograd 2.3 (1:1) 1. NAFTA 22 14 6 2 42:16 48 2. DRAVINJA 22 14 2 6 32:21 44 3. SVOBODA 22 13 4 5 36:25 43 4. RUDAR (V) 22 13 2 7 43:28 41 5. S. TRIGLAV 22 9 8 5 38:24 35 6. DRAVOGRAD 22 10 5 7 38:30 35 7. ALUMINIJ 22 9 4 9 42:32 31 8. LIVAR 22 8 2 12 26:26 26 9. KRŠKO 22 7 3 12 35:37 24 10. FACTOR 22 7 2 13 30:42 23 11. IZOLA ARG. 22 4 5 13 21:42 17 12. ŠMARTNO - 3 22 2 1 19 18:76 4 Supernova Triglav - Aluminij 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Breznik (14), 2:0 Božičič (54), 3:0 Resnik (73) ALUMINIJ: Toplak, Sagadin, Topolovec, Golob, Pekez, Ozim, Dončec (od 30. Emer-šič), Čeh, Repina (od 54. Šimenko), Ragolič (od 45. Ke-lenc), Fridauer. Trener: Miran Emeršič. Nogometaši Aluminija so na gostovanju v Kranju, pri domačem Triglavu, doživeli dokaj visoki poraz, ki je drugi zaporedni. Gostje iz Kidričevega so krenili v to srečanje zelo pogumno in igrali odprto. S tem so praktično prisilili domačine k bolj obrambni igri. Napadi gostov pa niso bili dovolj konkretni. Kranjčani so iz hitrih nasprotnih napadov iskali svoje priložnosti za zadetek in tako že v 14. minuti povedli. V drugem polčasu je bila situacija na igrišču podobna prvemu polčasu. Prevladovali so gostje, domačini pa so iz nasprotnih napadov zabili še dva zadetka in si priigrali relativno visoko zmago. Kidričani so v 30. minuti ostali brez veznega igralca Dončeca, ki je dobil močan udarec v koleno in je moral zapustiti igrišče. Danilo Klajnsek Jan Šimenko (Aluminij, rdeči dres) tokrat ni uspel doseči zadetka. Odbojka • 1. DOL (m, ž), 2. DOL (ž) Popolnoma uspešen krog 1. DOL MOŠKI - LIGA ZA OBSTANEK REZULTATI 6. KROGA: Svit - Salonit Anhovo 3:2, Termo Lubnik - Krka 3:1, Marchiol Pr-vacina - Prevent gradnje IGM 2:3. 1. PREVENT G. IGM 24 15 9 45 2. KRKA 24 13 11 37 3. MARCH. PRVAČINA 24 10 14 34 4. SALONIT ANHOVO 24 8 16 25 5. TERMO LUBNIK 24 6 18 16 6. SVIT 24 2 22 7 1. DOL ŽENSKE - LIGA ZA OBSTANEK REZULTATI 7. KROGA: Benedikt - Prevalje 3:1, Luka Koper - Sloving Venus Vital 2:3, Formis Bell - Zavarovalnica Maribor1:3. 1. SLOVING VENUS V. 2. ZM LJUTOMER 3. BENEDIKT 4. LUKA KOPER 5. FORMIS BELL 6. PREVALJE 26 17 26 17 26 13 26 11 26 4 26 1 48 41 13 40 Odbojkarice Benedikta so tokrat premagale Prevalje. Benedikt - Prevalje 3:1 (15, -22, 18, 11) BENEDIKT: [tumper, Novo-sel, Raj{p, J. Borko, Lorbek, Jon-tes, Bernjak, Lon~ari~, Fekonja. Trener Benedikta Peter Moži~ proti Prevaljam ni mogel ra~unati na Tamaro Borko, ki si je poškodovala ramo, zato pa se je nadejal vseh treh to~k. Čeprav so gostje osvojile drugi niz, zmaga Benedikta ni bila v nobenem trenutku vprašljiva. Znova sta ^ri doma~ih izstopali Jitka [tumper in Marina Novosel, ki že celotno sezono igrata v konstantno dobri formi ter sta najbolj zaslužni, da bo Benedikt tudi v prihodnji sezoni nastopal med prvoligaši. Formis Bell - ZM Ljutomer 1:3 (19, -19, -15, -22) ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tre-tinjak, Kutsay, Oleti~, Vrban~i~, Pirher, Jozelj, Jureš, Morec, Kadiš. Na gostovanju v Lenartu so ljutomerske odbojkarice po pri~akovanju zabeležile 13. zmago v sezoni, ~eprav so se odbojkarice ekipe Formis Bell pokazale v dobri lu~i, predvsem v prvem nizu, ki so ga dobile. V nadaljevanju je organizatorici igre v ljutomerski ekipi Saši Pirher le uspelo razigrati najbolj nevarni prleški odbojkarici Svetlano Oleti~ in Ganno Kutsaj, ki sta neusmiljeno, predvsem v drugem in tretjem nizu, razbijali doma~o obrambo. Najbolj izena~en je bil zadnji, ~etrti niz, v katerem sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, v sami kon~nici pa so bile gostujo~e odbojkarice bolj zbrane ter so prišle do novih treh to~k. MŠ 2. DOL @ENSKE REZULTATI 22. KROGA: Savinjska [empeter - Ptuj 1:3, Ecom Tabor - Ko~evje 3:1, Mi-slinja - Hitachi 0:3, Mladi Jesenice - [entvid 1:3, Ljubljana II. - Dravograd 3:0, Comet Zre~e - Solkan 3:0. 1. ŠENTVID 22 20 2 57 2. HITACHI 22 18 4 56 3. MLADI JESENICE 22 17 5 50 4. KOČEVJE 22 22 11 35 5. SAV. ŠEMPETER 22 12 10 34 6. ECOM TABOR 7. COMET ZREČE 8. MISLINJA 9. PTUJ 10. LJUBLJANA II. 11. DRAVOGRAD 12. SOLKAN 22 12 10 33 22 9 22 9 22 9 22 6 22 5 22 4 13 30 13 29 13 25 16 17 17 15 18 15 Savinjska [empeter -@OK Ptuj 1:3 (-18, -21, 22, -17) PTUJ: Lorber, Cvirn, Veršec, Draškovi~, Bilanovi~, Vidovi~, Robi~, Mahori~, Ljubec, La~en, Kos V zadnjem krogu letošnjega prvenstva v 2. DOL za ženske so Ptuj~anke presenetljivo zmagale na gostovanju pri ekipi Savinjske iz [empetra ter ob koncu zabeležile neverjetno serijo šestih zaporednih zmag, kar jih na koncu uvrš~a na 9. mesto. Ptuj~anke so z dobro igro na za~etku tekme lažje od pri-~akovanj osvojile prvi niz. V nadaljevanju je bila igra precej bolj izena~ena, gostje pa so vodstvo na 0:2 v nizih po-ve~ale šele v napeti kon~nici. Tudi v tretjem nizu je na parketu vladalo ravnovesje ekip, pomembna je bila vsaka to~ka, na koncu pa so bile sre~nejše do-ma~inke, ki so zaostanek znižale na 1:2. To pa je tudi vse, kar jim je uspelo, saj so bile v zadnjem nizu Ptuj~anke precej podjetnejše, vodile so skozi celoten niz, na koncu pa zasluženo zmagale. Prvenstvo, ki ga je ekipa ŽOK Ptuj za~ela zelo slabo, se je zelo dobro nadaljevalo predvsem po zaslugi treh igralk, ki so v decembru okrepile moštvo. Polona Veršec, Anja Cvirn ter najmo~nejše »orožje« Ser-geja Lorber, vodilna igralka in tudi kapetanka in trenerka ekipe, ki je na Ptuj prinesla dru-ga~no odbojko, ki smo jo že pogrešali. O uspešnosti ekipe dovolj zgovorno govorijo rezultati tekem, saj so v drugem delu v 11 nastopih Ptuj~anke kar 8-krat zmagale. Z dna lestvice so se dvignile na deveto mesto, ki jih pelje v Mini ligo, kjer bodo morale še potrditi obstanek v 2. ligi. Tekmovanje se pri~ne 4. maja, v njem pa bosta poleg ekipe Ljubljana II nastopili še obe drugouvrš~e-ni ekipi iz 3. lige. UG Foto: Črtomir Goznik Ptuj~ankam je uspela neverjetna serija šestih zmag Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj »Ni nam {lo vse po na~rtih « Profesionalni kolesarji moštva Perutnina Ptuj so na tridnevni dirki Circuit des Ardennes, kategorije 2.2 v Franciji, dosegli manj, kot smo od njih v letošnji sezoni navajeni, ~ep-rav so imeli možnost za zmago vse do zadnjih kilometrov: »Do vrhunskega rezultata ni dosti manjkalo. V zadnji etapi je bil Mahori~ med ubežniki najboljše uvrš~en, bil je že teoreti-~no v rumeni majici, glavnina pa jih je ujela 30 kilometrov pred ciljem. V pobeg se je nato podal Stare, ki bi imel v skupini 10 kolesarjev prav tako velike možnosti za lepo uvrstitev, žal je 5 km pred ciljem padel, nato pa nam ni dosti zmanjkalo, da bi ubežnike celo ujeli ter pripravili sprint Boži~u. Ni nam šlo vse po na~rtih,« je komentiral zadnjo etapo Sre~ko Glivar, vodja ekipe. 10 sekund pred glavnino je ta dan pripeljalo 9 ubežnikov, najboljši Ptuj~an je bil Borut Boži~, 13. Dosegel je tudi najboljši rezultat ekipe na dirki, v drugi etapi je bil peti. V etapi, ki je prinesla najve~ razlik v skupni razvrstitvi je bil soliden tudi Mitja Mahori~, 10. Z 11. mestom na kronometru je bil Mahori~ visoko uvrš~en v generalni razvrstitvi in nevaren rumeni majici do konca. Ptuj~ani so bili vsekakor zelo dobro pripravljeni, saj so v skupnem seštevku ~asov vseh ekip dosegli 2. mesto, razgibane etape in težki vremenski pogoji pa so povzro~ili, da se kalkulacije pred dirko niso izšle. Na koncu je zmagal Francoz Florian Morizot, ki je bil najhitrejši v nedeljo dopoldne na posami~nem kronometru: »Nekaterih tujih ekip ne poznamo in nismo vedeli, kdo je favorit. Francoza med dirko ni bilo videti, z zmago kronome-tra in ob pomo~i treh ekip na zadnji etapi mu je uspelo odnesti skupno zmago,« je Glivar spregovoril o zmagovalcu dirke, nato pa podal še kon~no oceno: »Z dirkanjem sem zelo zadovoljen, sem mislil, da bo rezultat boljši. Vsako dirko v tej kategoriji startamo na zmago, ni pa vedno tako enostavno. Zraven nas je bilo še nekaj ekip, ki so se borile, napadale, Mitja Mahori~ (KK Perutnina Ptuj) Foto: UK na koncu se ni izšlo nobeni od nas. Najprej smo dirkali na skupno uvrstitev, na koncu smo želeli dose~i še odmevno etapno uvrstitev, vendar je bilo kup malenkosti, ki nam niso šle od rok. Menim, da naših pet minut še pride.« Naslednjo priložnost za zmago bodo Ptuj~ani imeli že kmalu, saj se v sredo prav tako v Franciji pri-~ne dirka Tour du Loir-et-Cher, kategorije 2.2 UCI, ki bo trajala do nedelje, na njej pa bodo nastopili: Borut Boži~, Hrvoje Miholjevi~, Matej Stare, Aldo Ino Ileši~, Miran Kelner ter Matej Marin. Uroš Gramc 31. Circuit des Ardennes - 2.2. Francija, 8.-10. 4. 2005 1. etapa: Montherme-Bogny sur Meuse, 168 km: 1. Alexandre Usov, (Blr) Ag2r Prevoyance 4.15.15, 2. David Arassus, (Fra) U.V. Aube, 3. Joost Van Leijen, (Ned) Dutch Espoir Team, 16. Gregor Gazvoda, 17. Matija Kva-slna, 18. Mitja Mahoric, 19. Matej Stare, 20. Borut Božič, vsi Perutnina Ptuj. 2. etapa: Mouzon-Pavillon du Sanglier, 167 km: 1. Anders Lund, (Den) Team GLS 4.17.18, 2. David Tanner, (Aus) V.C. Roubaix Lille Metropole 0.03, 3. Florian Morizot, (Fra) U.V Aube, 4. Simon Gerrans, (Aus) Ag2r Prevoyance 0.30, 5. Borut Božič 0.31, 10. Mitja Mahorič 0.50, 19. Matej Stare 3.26. 3. etapa: Aiglemont ITT, 9.5 km: 1. Florian Morizot, (Fra) U.V. Aube 12.56, 2. Rick Flens, (Ned) Dutch Espoir Team 0.04, 3. Jacob Moe Rasmus-sen, (Den) Team GLS 0.06, 11. Mitja Mahorič 0.30, 15. Matej Stare 0.34, 24. Gregor Gazvoda 0.41, 30. Matija Kvasina 0.47, 35. Borut Božič 0.53, 50. Martin Hvastija 1.02. 4. etapa: Charleville-Charleville Mezi'res Quai Charcot, 96 km: 1. Mark Scanlon, (Irl) Ag2r Prevoyance 2.11.07, 2. Lars Thomsen, (Den) Team GLS , 3. Sylvain Cheval, (Fra) French Espoir Team, 9. Gianni Meersman, (Bel) Wielergroep Beveren 2000 0.04, 10. Alexandre Usov, (Blr) Ag2r Prevoyance 0.10, 13. Borut Božič. Generalna razvrstitev: 1. Florian Morizot, (Fra) U.V Aube 10.56.48, 2. Anders Lund, (Den) Team GLS 0.31, 3. Mathieu Perget, (Fra) French Espoir Team 0.45, 7. Mitja Mahorič 1.18, 8. Borut Božič 1.22, 15. Matej Stare 3.57 Razvrstitev ekip: 1. Team Gls 32.55.40, 2. Perutnina Ptuj 1.09, 3. U.V Aube 2.32 Namizni tenis Najmlajši uspešni v Puconcih Prvenstva severovzhodne regije za mlajše kadete in kade- tinje so se udeležili tudi trije ~lani NTK Ptuj in prinesli do- Foto: Urška Rojko Od leve: Luka Kruši~, Alen Ber, Lucija Peklar in Domen Ov~ar (mlajši kadeti NTK PTUJ) mov tri medalje. V konkurenci dvojic sta bila Domen Ov~ar in Alen Ber druga. V finalu sta izgubila z doma~inoma Pelcar - Horvat. Lucija Peklar pa je osvojila kar dve bronasti medalji. Tretja je bila v konkurenci posameznic, kjer je v polfinalu izgubila s kasnejšo zmagovalko Anjo Gramut (Prevent). V konkurenci dvojic je igrala s Tanjo Prelec (Kema) in prav tako dosegla tretje mesto. Domen Ov~ar se je med posameznik prebil do ~etrtine finala, kjer je izgubil s kasnejšim zmagovalcem Pelcarjem (Kema), Alen Ber pa do osmine finala, kjer je izgubil z Veronikom (Muta). UR Nogomet • 3. SNL - vzh, Stajer. liga, 1., in 2. liga MNZ Ptuj Središču in Gerečji vasi točke v končnici Ekipa Podlehnika je v tem krogu 1. lige MNZ Ptuj dosegla pomembno zmago v gosteh. 3. SNL - VZHOD REZULTATI 17. KROGA: Kovinar Štore - Šoštanj 3:0, Šmarje pri Jelšah - Tišina 1:3, Stojnci -Železničar 0:0, Paloma - Križevci 4:0, Pohorje - Črenšovci 2:1, Veržej - Zavrč 0:0, Bistrica - Ho-lermuos Ormož 3:5. 1. ZAVRC 17 12 4 1 53:9 40 2. POHORJE 17 10 5 2 27:15 35 3. VERŽEJ 17 9 4 4 39:17 31 4. PALOMA 16 8 4 4 33:33 28 5. ČRENŠOVCI 17 8 3 6 26:33 27 6. STOJNCI 17 7 4 6 35:26 25 7. HOL. ORMOŽ 17 6 7 4 33:27 25 8. TIŠINA 17 6 3 8 29:30 22 9. KOV. ŠTORE 17 5 6 6 29:33 21 10. KRIŽEVCI 17 6 3 8 27:29 21 11. ŠMARJE 17 4 5 8 22:30 17 12. ŽELEZNIČAR 17 4 4 9 20:34 16 13. ŠOŠTANJ 16 3 1 12 16:46 10 14. BISTRICA 17 2 3 12 24:61 9 V 17. krogu 3. SNL - vzhod so napadalci dosegli dvaindvajset zadetkov, kar daje solidno povpre~je 3. SNL - vzhod, in sicer 3,14 zadetka na tekmo. Če upoštevamo, da sta se dve sre-~anji kon~ali z neodlo~enim izidom, potem lahko ugotovimo, da so gledalci lahko bili zadovoljni. Nogometaši vode~ega Za-vr~a so gostovali v Veržeju pri sicer tretjeuvrš~eni ekipi in osvojili samo to~ko. To so izkoristili nogometaši Pohorja iz Ruš in zaostanek za Zavr~em znižali na znosnih pet to~k. Sedaj se bo pravi boj šele pri~el, saj prednost nogometašev iz Zavr~a ni ve~ tako velika, kot je bila. Kakšen spodrsljaj pa bi lahko to prednost še zmanjšal, seveda ~e Rušani ne bodo brez napak. Majhno presene~enje je tudi samo remi nogometašev iz Stojncev na njihovem igriš~u proti mariborskem Železni~arju. V Slovenski Bistrici so gledalci videli kar osem zadetkov. Po pri~akovanju so vse tri to~ke osvojili nogometaši ormoških gradbenikov, ki so se pomaknili navzgor na prvenstveni razpredelnici in po to~-kah izena~ili s Stojnci, Bistri~ane pa prikovali na dno prvenstvene razpredelnice. Za nogometaše izpod Pohorja je situacija že kriti~na, možnosti sicer še obstajajo, vendar so zelo male. Čudeži v nogometu pa se dogajajo, vendar zelo redko. Drugo najvišjo zmago v tem krogu so dosegli nogometaši Palome, ki se bližajo tretjemu mestu, imajo pa še eno zaostalo sre~anje in bi lahko bili ravno oni tisti, ki bodo krojili sam vrh na prvenstveni razpredelnici v 3. SNL. Veržej - Zavrč 0:0 ZAVRČ: Dukari~, S. Kokot, Frangež, Črnko, Gabrovec, Sluga, Krepek (od 86. Obran), M. Kokot, Golob, Zdelar, Poštrak (od 76. Fridl). Trener: Milivoj Ja-mnik. Stojnci - Železničar 0:0 STOJNCI: Strelec, Novak, Mi-loši~, Janžekovi~, Juršek (od 61. Pernek), Bezjak, Letonja, Lesjak (od 74. Gaiser), Petrovi~ (od 88. Petkovi~), Žnidari~, Rižnar. Trener: Miran Klajderi~. Bistrica - Holermuos Ormož 3:5 (1:2) STRELCI: 0:1 Tobijas (3), 1:1 Verani~ (7), 1:2 Habrun (21), 1:3 Habrun (54), 1:4 Hertiš (62), 2:4 Obrovnk (74), 3:4 Zupani~ (84), 3:5 Kolari~ (88) BISTRICA: Kastelic, Sep, Fre-lih, Verani~ (od 46. Dragi~), Koren, Horvat, Stražišar, Obrovnik, Plevnik (od 63. Zupani~), Mlinar (od 70. Modri~), Primoži~. Trener: Mom~ilo Miti~. HOLERMUOS ORMO@: Gra-brovec, Emerši~, Jerebi~, Hab-run (od 81. Kolari~), Gori~an, Zidari~, Smolkovi~, Fijavž, Tobijas, Jambriško (od 58. Prapot-nik), Hertiš (od 68. Govedi~). Trener: Drago Posavec. [TAJERSKA LIGA REZULTATI 17. KROGA: Ge- re~ja vas Unukšped - Oplotnica 2:1, Središ~e - Zre~e 2:1, Bo~ -Mons Claudius 2:2, Kovinar Ferina - Šentilj Jarenina 3:0, Rogaška Crystal - Tehnotim Pesnica 1:0, Brunšvik - Male~nik 1:3, MU Šentjur - AJM Kungota 0:0. 1. MALEČNIK 17 12 4 1 63:26 40 2. ZREČE 17 11 3 3 45:18 36 3. OPLOTNICA 17 11 1 5 31:14 34 4. MONS CLAUD. 16 8 4 4 29:24 28 5. MU ŠENTJUR 16 7 6 3 33:21 27 6. BRUNŠVIK 17 7 2 8 38:39 23 7. KOV. FERINA 16 6 4 6 30:26 22 8. GEREČJA VAS 17 6 3 8 38:40 21 9. ŠENTILJ-JAR. 16 7 0 9 37:54 21 10. PESNICA 17 5 4 8 25:32 19 11. KUNGOTA 17 5 2 10 35:40 17 12. ROGAŠKA C. 17 5 2 10 24:37 17 13. SREDIŠE 17 4 4 9 23:54 16 14. BOČ 17 0 7 10 24:50 7 V 17. krogu Štajerske lige so majhno presene~enje naredili nogometaši iz Gere~je vasi, ki so premagali ekipo Oplotnice, ki se bori za sam vrh. Najve~je pre-sene~enje pa se je dogodilo v Središ~u, kjer je drugouvrš~ena ekipa iz Zre~ morala priznati poraz. To pa jih je ponovno oddaljilo od vode~ega Male~nika, ki jim sedaj uhaja za štiri to~ke. Še sedmi~ v tem prvenstvu so re-mizirali nogometaši Bo~a iz Po-lj~an, ki vedno bolj zaostajajo in njihove možnosti za obstanek so vedno manjše, verjetno zgolj še teoreti~ne. So edino moštvo, ki je še brez zmage. Središče - Zreče 2:1 (0:1) STRELCI: 0:1 O~ko (41. z 11 m), 1.1 Nišandži~ (81. avtogol), 2.1 Rajh (90) SREDISČE: Polak, Žerjav, Jelovica, Rajh, Balaži~,Klajn~ar, Ko-lai~ (od 70. Krajn~ec). Miljevi~, Aleksi~ (od 9. Veldin,od 46. Mar-~ec), Zadravec, Kolari~. Trener: Miran Rakovec. Gerečja vas Unukšped -Oplotnica 2:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Rozman (79), 2:0 Rozman (89) GEREČJA VAS UNUKŠPED: Lampreht, Sagadin, Sla~ek, Ciglar, Kaisesberger, Vrbanec, De-bevec, Kokot, Juriši~ (od 60. Hertiš), Rozman, Vti~. Trener: Ivan Ornik. Brunšvik - Malečnik 1:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Bosilj 87), 0.2 Dvoršak (53), 0:3 Dvoršak (58), 1:3 Tomani~ (87) BRUNSvIK: Teran, Koren (od 78. Tomani~), Medved, B. Voglar, Kancler, Habjani~, Verlak, Barba-ri~ (od 78. Ogrizek), Grahovac, D. Voglar, Plavši~ (od 62. Kerši~). Trener: Darko Trantura. Boč - Mons Claudius 2:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Kitak (16), 0:2 Poredski (23), 1:2 Skale (65), 2:2 Medik (68) BOČ: Črešnar, Curk, Samas-tur, Brodnjak, Skale, Kodba (od 70. Mlaker), Strmšek, Habjan, Volavšek, Medik, Vehovar. Trener: Bojan Brodnjak. 1. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 14. KROGA: Cir- kulane - Hajdina 0:2, Mark 69 Rogoznica - Skorba 1:6, Dorna-va - Bukovci 1:0, Videm - Pod-vinci 5:3, Markovci - Podle hnik 0:1, Gorišnica - Slovenja vas 0:0 1. DORNAVA 14 8 4 2 29:3 28 2. PODVINCI 14 8 3 3 37:6 27 3. VIDEM 14 7 1 6 36:6 22 4. GORIŠNICA 14 6 3 5 23.23 21 5. HAJDINA 14 6 3 5 22:23 21 6. CIRKULANE 14 5 3 6 26:30 18 7. BUKOVCI 14 4 5 5 27:30 17 8. SKORBA 14 5 2 7 26:29 17 9. MARK 69 ROG. 14 4 5 5 27:31 17 10. SLOV. VAS 14 3 7 4 22:23 16 11. PODLEHNIK 14 4 4 6 23:27 16 12. MARKOVCI 14 3 2 9 15:32 11 Gorišnica - Slovenja vas 0:0 Markovci - Podlehnik 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Miloši~ (88) Mark 69 Rogoznica -Skorba 1:6 (1:1) STRELCI: 0:1 Vogrinec (5), 1:1 Dokl (6), 1:2 Murat (55), 1:3 Murat (60), 1:4 Mlakar (77), 1:5 Žge~ (82), 1:6 Novak (90) Dornava - Bukovci 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Novak (44) Foto: Danilo Klajnšek Videm - Podvinci 5:3 (3:1) STRELCI: 0:1 Petrovi~ (4. z 11 m), 1.1 Kokol (14), 2:1 Šeliga (26), 3:1 Pe~nik (45), 4:1 Šeliga (56), 4:2 Šmigoc (59), 5:2 Pe~-nik (67), 5:3 Kuserbanj (75) Cirkulane - Hajdina 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Pihler (11), 0:2 Bezjak (65) 2. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 9. KROGA: Zgornja Polskava - Grajena 2.2, Apa~e - Leskovec 7:0, Spodnja Polskava - Lovrenc 2.3, Hajdoše - Tr-žec 3:1 1. APAČE 9 7 2 0 30:5 23 2. HAJDOŠE -1 9 6 1 2 25:14 18 3. SP POLSKAVA 9 5 1 3 24.13 16 4. LOVRENC 9 5 1 3 25:19 16 5. PRAGERSKO 8 4 1 3 19:12 13 6. ZG. POLSKAVA 9 3 3 3 15:15 12 7. GRAJENA 9 2 3 4 11:27 9 8. TRŽEC 9 1 1 7 16:28 4 9. LESKOVEC 9 0 1 8 7:39 1 Hajdoše - Tržec 3:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Narat (8), 1:1 Skerbinšek (24), 2:1 Kau~evi~ (53), 3:1 Kau~evi~ (81) Apače - Leskovec 7:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Kukovec (30), 2:0 Širovnik (31), 3.0 Predikaka (36), 4:0 Bauman (52), 5:0 Vau-poti~ (61), 6.0 Kukovec (62), 7:0 Bauman (84) Zgornja Polskava - Grajena 2:2 (1:2) STRELCA: 0:1 Strelec (12), 1:1 Klajderi~ (33), 1:2 Strelec (41), 2:2 Klajderi~(49) Sp. Polskava - Lovrenc 2:3 (2:1) STRELCI: 1:0 Koren (5), 1:1 Godec (12), 2:1 Jevšenak (28), 2:2 Frlež (63), 2:3 Vidovi~ (66) VETERANSKI LIGI ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 8. KROGA: Lovrenc - Pragersko 0:4, Apa~e -Hajdina 1.8, Prepolje - Loka Ro-šnja 0:3 1. HAJDINA 7 6 1 0 33:9 19 2. LOKA ROŠNJA 7 4 1 2 14:12 12 3. APAČE 7 3 2 3 9:16 11 4. LOVRENC 7 3 1 3 12:14 10 5. POLSKAVA 6 1 3 2 8:9 6 6. PRAGERSKO 7 1 2 4 10:17 5 7. PREPOLJE 7 0 2 5 7:16 2 VZHODNA SKUPINA REZULTATI 8. KOLA. Marko-vci - Savaria 0:5, Grajena - Dornava 4:3, Leskovec - Tržec 2:2. 1. ROGOZNICA 7 4 2 1 19.10 14 2. TRŽEC 7 3 3 1 13:9 12 3. GRAJENA 7 3 3 1 15:17 12 4. GORIŠNICA 6 3 1 2 14:13 10 5. DORNAVA 7 2 3 2 15:12 9 6. LESKOVEC 7 1 1 5 12:12 4 7. MARKOVCI 7 1 1 5 12:27 4 Danilo Klajnšek Sportni napovednik NOGOMET 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA LIGA ZA PRVAKA (sreda, 13. 4., ob 17. uri): Drava - Olimpija, Domžale -Primorje. Tekma Hit Gorica - CMC Publikum bo v četrtek, 14. 4., ob 20. uri LIGA ZA OBSTANEK: (sreda, 13. 4., ob 17. uri): Zagorje - Bela krajina, Koper - Mura, Maribor PL - Ljubljana (ob 18. uri) Spomladansko prebujanje s športom Pomlad je spet tu in za~eli so se topli ter son~ni dnevi. To je ~as za preživljanje prijetnih trenutkov v naravi, šport pa je ~udovit na~in dopolnjevanja vsakodnevnega življenja. Telesna aktivnost veliko doprinese k ohranjanju zdravja in deluje preventivno pri pre-pre~evanju bolezni sodobnega ~asa. Tako skrbimo za telesno vitalnost in razbijamo stres, ki ga doživljamo v službi, šoli in še kje. Sport je primeren v vseh življenjskih obdobjih. Pri najmlajših skrbimo za pravilen in zdrav razvoj, jim z vzgledom prikažemo šport kot vrednoto, ki jo je potrebno negovati vse življenje, v odraslem obdobju pripomore k boljšemu po~utju in premagovanju vsakodnevnih naporov, v dobi zrelosti in starosti pa nas ohranja zdrave in nas prikrajša za marsikateri obisk pri zdravniku. S projektom Spomladansko prebujanje bi radi v Športnem zavodu Ptuj, ki je organizator te prireditve, spodbudili Ptuj~ane, da se podajo v naravo, si vzamejo ~as za tek, sprehod, kolesarski izlet ali pohod po okoliških hribih. Sportne površine, ki se nam ponujajo v okolici, nas vabijo, da se poskusimo v košarki, nogometu, odbojki, tenisu in drugih oblikah rekreacije, za nekatere pa je obisk fitnes kluba, bazena ali bližnje športne dvorane še zanimivejša možnost. Izbira je velika, potrebno je imeti le kan~ek volje in izbrati aktivnost in pot pod noge. To soboto vam bodo pred Mestno hišo na Ptuju predstavili kar nekaj športnih aktivnosti, mo~ bo dobiti informacije in napotke, kako se pravilno, predvsem pa zdravo ukvarjati s športom, posredovali vam bodo informacije, kje se lahko lotite razli~nih športnih aktivnosti in na koga se je najbolje obrniti, nekatere stvari pa bo mogo~e poskusiti kar tam. Na prireditvi bodo usposobljeni inštruktorji, vaditelji ter trenerji športov ter promotorji športnih izdelkov, ki bodo tam predstavljeni, pri njih pa bo mogo~e tudi dobiti nasvete za zdravo treniranje, pravilno uporabo športnih rekvizitov ter športno prehrano. Projekt Spomladansko prebujanje se bo odvijal to soboto pred Mestno hišo na Ptuju, s pri~etkom ob 10. uri, aktivnosti pa bodo trajale vse tja do 13. ure. Vabljeni ste vsi, ki želite novih informacij in znanj o {portnih aktivnostih ter po dolgi zimi preveriti va{o telesno pripravljenost. Program aktivnosti: ■ od 10. do 13. ure: Info to~ka, kjer si boste nabrali potrebne informacije, ■ od 10. do 12. ure: tekmovanje za najmo~nej{ega Ptuj~ana, ■ ob 11. uri: ko{arka - zadevanje trojk, ■ od 10. do 13. ure: merjenje sr~ne-ga utripa pri {portni aktivnosti z merilci Polar, ki ga izvajata podjetji Int akt in Bike-ek, ■ od 10.15 do 11. ure: vadba s trenerji aerobike Centra aerobike, ■ kratek kolesarski izlet kolesarjev KD Eurobike [pica na osnovi kolesarskega vodnika Turisti~no-rekreativna mreža Spodnjega Podravja, ■ od 10. do 12. ure - test hoje na 2 km na Žnidaričevem nabrežju pod okriljem Športne unije Slovenije in CIN-DI v sodelovanju z zdravstvenim domom Ptuj in Karate klubom Ptuj, ■ od 10. do 12. ure: vadba z in{-truktorji nordijske hoje na Žnidariče-vem nabrežju v sodelovanju s trgovino Bike-ek Ptuj. Predstavitev nordijske hoje bo ob 10.45. UG Šahovski kotiček Igor Iljaž zmagovalec velikonočnega turnirja Na velikonočnem {ahovskem turnirju, ki ga vsako leto priredi {ahovska sekcija Spuhlja in je že tradicionalna velikonočna {ahovska prireditev v občini, je sodelovalo 27 igralcev. Na turnirju, ki se je igral devet kol po {vi-carskem sistemu s tempom igre deset minut za partijo, je zmagal Igor Iljaž, ki je dosegel 7,5 točke in je zaradi bolj{e-ga rezultata po sistemu Buchholz prehitel drugouvr{čenega Janka^Bohaka. Tretje mesto je zasedel Jože Cič. Zmagovalci so prejeli spominske pokale, ki jih je zagotovil sponzor tekmovanja Optika Kuhar iz Ptuja. Spominski pokal je prejel tudi najbolj{i igralec, krajan Spuhlje, Mirko Kuhar. Turnir v gostilni Pri Majdi v Spuhlji je brez težav sodil Branko Ore{ek. Končni rezultati so bili: Igor Iljaž in Janko Bohak 7,5, Jože Cič 6,5, Branko Cvetko 6, Du{an Majcenovič, Robert Mihalič, Martin Majcenovič, Mirko Kuhar in Boris Žlender 5,5, Martin Skledar, Branko Rot, Miroslav Mihalič, Bogomir Toplak in Miran Eržen 5 točk. Na hitropoteznem turnirju zmagal Gregor Podkrižnik Na rednem mesečnem hitropotez- nem turnirju Šahovskega dru{tva Ptuj je med 21 sodelujočimi igralci z naskokom zmagal mojster Gregor Pod-križnik, ki je ponovno dokazal, da je najbolj{i domači hitropotezni igralec. Rezultati turnirja za mesec april so bili: Gregor Podkrižnik 14, Viktor Napast 11, Du{an Majcenovič 10,5, Robert Mihalič in Zlatko Ro{kar 10, Du{an Klajderič, Janko Bohak in Aleksander Podkrižnik 9, Martin Majcenovič 8,5, Branko Ore{ek 8, Božidar Mrdja in Igor Iljaž 7,5, Jože Cič, Miroslav Mihalič in Boris Žlender 7 točk. Igor Iljaž ponovno najboljši Na rednem mesečnem turnirju za dru{tveno prvenstvo v pospe{enem {ahu je sodelovalo 17 igralcev, ki so odigrali sedem kol s tempom igre 15 minut za partijo. Igor Iljaž je ponovno igral odlično in na zelo izenačenem turnirju osvojil prvo mesto pred vedno bolj{im Du{anom Majcenovičem. Na turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Igor Iljaž 5,5, Du{an Majce-novič 5, Viktor Napast, Robert Mihalič in Janko Bohak 4,5, Martin Majcenovič, Jože Cič, Boris Žlender, Aleksander Podkrižnik in Marko Koro{ec 4, Ivan Krajnc 3,5 točke. Janko Bohak AvtoD^TOM blazine (sprednji in okenski). Lancia ypsilon je avtomobil, ki je poln predvsem izbranega italijanskega okusa, prav gotovo pa ga ne boste videli pri vsakem sosedu. Cestni terenec Kia sportage Lancia Y Cisto samosvoja lancia Y Včasih smo individualisti vozili lancio. Prestiž, ki ga je znotraj koncerna Fiat ponujala omenjena znamka, pa je dodobra zbledel. Lancia ypsilon, kot jo lahko sami vidite, na naših cestah ni več ravno nov model, pa vendar se mi je zdelo, da vam optično zelo samosvoj in eleganten avtomobil nekoliko pobliže predstavim. Predhodnik se je od leta 1985 prodal v preko 1.800.000 primerkih (glavnina v Italiji), kar je za merila znamke Lancia ogromno. Samo ime je sestavljeno v grafični podobi avtomobila, ki naj bi delovala nekoliko ženstveno, zato tudi ni treba veliko, da ugotovimo, kdo naj bi se zanj največkrat odločil. Oblika bo pritegnila kupce elegantno oblikovanih avtomobilov, ki so (še) ponosni na močno izraženo tradicijo znamke. Poteze zunanjosti vedno znova zrcalijo preteklost, avtomobil pa tudi zato predstavlja butično izbiro v nižjem razredu vozil. Velik poudarek pri oblikovanju notranjosti so namenili barvni skladnosti materialov. Usnje ali alkantara nista nenavadna želja za kupce, saj lahko le-ti po izbiri s seznama doplačilne opreme avtomobil zelo individualno opremijo. Med drugim celo z dvojno stekleno sončno streho, deljeno klimatsko napravo in avdio sistemom Bose, ki je bil posebej razvit za ta model. Izbirati je možno med 11 zunanjimi barvami, šestimi različnimi notranjimi oblazinjenji in med petimi vrstami lahkih platišč. Sami izračunajte, koliko različic je to! V ypsilon vgrajujejo štiri motorje. Prva sta dobro znana »Fia-tova« bencinska motorja 1,2 in 1,2 16V, ki zmoreta 60 oziroma 80 KM. Druga sta nova: 1,4-litrski 16-ventilski bencinski štirivaljnik s 95 KM iz generacije Fire in 1,3-litrski 16-ventilski dizel z oznako Mul-tijet. Slednji je na voljo tudi v povezavi z menjalnikom Dualmode, ki omogoča ročni način pretikanja ali avtomatsko delovanje. Že serijsko so vgrajene štiri zračne Kia sportage Južnokorejska Kia v zadnjih letih doživlja preporod. Pod okriljem Hyundaija so prenovili prodajno paleto in zgladili svojo podobo v dinamičnejšo avtomobilsko znamko. Kia sportage je naslednik nekdaj prodajno uspešnega manjšega terenca z enakim imenom, a z drugačno tehnično zasnovo. V primerjavi s predhodnikom je zadržal ime, temeljito pa spremenil značaj in predvsem tehniko vozila. Prednji del ima izrazitejšo linijo motornega pokrova in poudarjene blatnike. Moram pa zapisati, da me zunanjost kie sportage ni tako prepričala kot njen bolj "evropsko" naravnan predhodnik, verjetno tudi zaradi takratnega spogledovanja kie za "nemškimi" terenci. Pri oblikovanju notranjosti so z uporabo razgibano oblikovanih plastičnih ter aluminijastih vložkov in drzneje zarisanimi linijami nekoliko "razbili" monotonost armaturne plošče. Notranja zasnova sledi trenutnim trendom v tem avtomobilskem razredu; nekaj višje sedenje zagotavlja dobro vidljivost iz avtomobila, prednja sedeža pa omogočata daljši vzdolžni pomik. Zadnja klop je asimetrično deljiva, ob preklopu naslonjala naprej pa dobimo ravno prtljažno dno. Pod pločevino ima sportage značilno cestno-terensko zasnovo s samonosno karoserijo, posamičnimi obesami, prečno postavljenim motorjem spredaj in štirikolesnim pogonskim sistemom s sredinskim diferencialom in visoko sklopko. Sistem z oznako TOD (torque-on-demand) poznamo že iz Hyundaijevih cestnih terencev; krmili ga elektronika, ki zaznava razliko v hitrostih vrtenja posameznega kolesnega para in šele v primeru izgube oprijema usmeri moč in navor s prednjih na zadnja kolesa v razmerju do 50:50. Pogon je namenjen bolj rekreativnim in občasnim premagovanjem terenskih ovir kot "resni" terenski vožnji, čeprav lahko voznik s stikalom na armaturni plošči vklopi tudi zaporo sredinskega diferenciala, pri hitrostih do 30 km/h. Od ostalih terenskih dodatkov velja omeniti tudi uporabno 20-centime-trsko odmaknjenost karoserije od tal in 16-palčna kolesa z ustrezno dolgim hodom vzmetnih nog, kar utegne zadovoljiti večino potreb občasnih terenskih voznikov. Na splošno Kia svoj terenec ponuja z dvema bencinskima (2,7-litrski V6 in 2-litrski štirivaljnik) in dizelskim motorjem (2.0 CRDi). Pri kii sportage za svoj denar dobite »veliko avtomobila« in ravno cena usmerja marsikaterega kupca k prodajalčevim vratom, kjer so le-te ugodnejše. Volkswagnova oblikovalska ideja prihodnosti- Concept C Moje cvetje VW - Concept C Avtomobilska študija z dokaj futuristič-nim imenom Concept C razkriva pogled na to, kako naj bi izgledal Volkswagnov kabriolet (ali kupe) višjega avtomobilskega razreda. Zložljiva jeklena streha v nekaj sekundah štirisedežnik spremeni iz kupeja v kabriolet ali obratno. Zaradi harmonije oblikovalskih potez ima concept C z zaprto streho elegantno in oblikovno prijetno zunanjo obliko kupeja. »Odprt« concept C pa prav tako zna očarati s šarmom velikega kabrioleta. O tem, ali bomo študijo avtomobila, kot je concept C, ki v glavnem dvigujejo prestiž znamke in ne toliko zaslužke, kdaj dejansko videli na naših cestah, pa odločajo predvsem pogledi in vzdihovanja tistih, ki se za takimi izdelki ozirajo na velikih avtomobilskih salonih. Pripravil: Danilo Majcen Zdravniški nasvet Neredne krvavitve iz maternice pri ženskah v mejni in starejsi dobi Število žensk v meni in starejši dobi neprestano narašča. Bolezenske krvavitve iz maternice so najpogostejši problem pri ženskah v tej dobi in najpogostejši diagnostični problem v rutinski ginekološki praksi. Nekateri ugotavljajo, da je vseh pregledov v ginekoloških ambulantah zaradi krvavitve v mejni in starejši dobi od 5 do 20 %. Z vseh poročil je razvidno, da so pri približno 90 % teh pacientk vzroki za bolezensko krvavitev nenormalne nerakaste spremembe v maternični votlini (sub-mukozni miomi, korporo-ealni polipi, adenomioza, hiperplazija in atrofije en-dometrija - sluznice); pri preostalih 10 % je vzrok za krvavitev karcinom. Zaradi karcinoma je pri večjem številu žensk v mejni in starejši dobi potrebna diagnostična abrazija (kiretaža, čiščenje). Abrazija maternične votline je bila dolgo edina metoda za razpoznavo vzroka krvavitve iz maternice. Z razvojem tehnologije in uvedbo novih metod (ultrazvok, histeroskopija, sonohisterografija) to standardno metodo vedno bolj izpodrivajo druge, ki so manj agresivne, udobne in v medsebojni kombinaciji dajejo še boljše rezultate. Foto: črtomir Goznik Sašo Djukanović, dr. med., spec. ginekologije in porodništva V zadnjih 10 letih abrazijo v velikem številu spodri-va histeroskopija s ciljano biopsijo. Le-ta bo sčasoma popolnoma spodrinila abrazijo, zahteva pa seveda specializirani ekipni in operativni postopek. Ultrazvočna preiskava se je pokazala kot neinvazivna, tako rekoč nenevarna in za ženske dokaj udobna preiska- va, ki omogoča natančni pregled maternične votline. Prav gotovo je najpogostejša začetna preiskava pri krvavitvah iz maternice in poleg klasičnega pregleda prva v vrsti drugih metod. Za zelo učinkovito metodo pri ugotavljanju vzroka krvavitve se je pokazala zlasti tedaj, ko je premer sluznice maternice 5 mm in manj. V tako rekoč vseh študijah, ki so temeljile na premeru sluznice do 5 mm, ni bilo primerov spregledanih rakastih bolezni. V zaključku lahko rečemo, da je vzrok za krvavitev iz maternice pri ženskah starejše dobe lahko rakasto obolenje in je potrebna takojšnja diagnostika vzroka krvavitve in zdravljenje. Zdravniku ginekologu pa omogočajo sodobne diagnostične metode večjo razpoznavnost vzrokov za krvavitev. Sašo Djukanović, dr. med., spec. ginekologije in porodništva i-l-V. t..____ Foto: Misa Puseniak Rdeča zmajeva begonija je lahko prijetna zamenjava za pelargonije ali sur-finije. Daljši dan zaznajo tudi naše rastline Lončnice Med lončnice so domiselni vrtnarji uspeli uvrstiti tudi siljenje spomladanskih čebulnic. Te nam pomlad v naše domove prinesejo tudi bolj zgodaj, kot se je lahko veselimo na prostem. Posebej se jih lahko veselijo vsi, ki nimajo svojega koščka zemlje. Mnogim so popestrile tudi velikonočne praznike, sedaj pa se sprašujete, kaj bi počeli z njimi. Dokler cvetijo, naj vam lepšajo prostore, kjer jih imate najbolj na očeh. Takoj po cvetenju pa morajo na prosto. Posadimo jih na senčno mesto. Pri presajanju poskušajte obdržati koreninsko grudo čimbolj skupaj, na koreninah naj ostane kar največ zemlje. Presadite jih nekoliko globlje, kot rastejo sedaj. Na tak način preprečimo, da se listi polomijo. Nato jih zalijemo in jih pustimo na miru tako dolgo, da listi pričnejo rumeneti. Lahko jih dva- do trikrat zalijemo s tekočimi gnojili, s katerimi zalivamo cvetoče rastline. Čebulice nato izkopljemo s porumeneli-mi listi vred in pustimo na suhem in zračnem prostoru tako dolgo, da se listi popolnoma posušijo. Nato jih shranimo do jeseni, ko jih spet posadimo na primerna, tokrat raje sončna mesta. Takih čebulic ne silimo več, saj jih je cvetenje v času, ki jim ni namenjen, precej izčrpalo. Lahko pa še večkrat cvetijo na vašem vrtu. Vsi, ki se takih cvetočih znanilk pomladi veselite v blokih, jih raje podarite svojim znancem, ki jih imajo kam posaditi. Skoda je zavreči še žive rastline, ki lahko pomlad slavijo še nekaj let. Okrasne in balkonske rastline Mnogi že razmišljamo o novih balkonskih zasaditvah. V zadnjih letih ste se mnogi naveličali razkošno cvetočih surfinij. Radi bi jih zamenjali s katero drugo, enako bogato cvetočo balkonsko rastlino. Navadno zelo težko preidemo na pelargonije, saj so te predvsem veliko krajše. Da bi nekoliko popestrili balkone, pa tudi da nad po več letih bujnimi in s cvetjem pokritimi balkoni ne bomo preveč razočarani, vam namesto surfinij svetujem zmajevolistne begonije, oz. kot se pravilno imenujejo, begonije Dragon Wings. Te žal do sedaj samo rdeče cvetoče balkonske rastline imajo veliko dobrih lastnosti. Uspevajo tudi na vročem soncu, so zelo bujne tako v dolžino kot tudi v širino korit. Zaenkrat jih pri nas ne napadajo ne škodljivci ne bolezni. Kakšno olajšanje bo to po tem, ko smo za surfi-nije večkrat morali poskrbeti tudi s fitofarmacevtskimi sredstvi! Potrebujejo redno in obilno zalivanje, torej so primerne tudi za tiste, ki jim pelargonije ne uspevajo zaradi prevelike nege. Dognojujemo jih do konca junija enkrat na teden, nato pa dvakrat tedensko. Ker so zelo bujne, sta v 60 cm koritu lahko samo dve rastlini. Kombiniramo jih lahko tako z okrasnimi travami, ki bodo koritu dale zaželeno višino, kot tudi s koprivami ali okrasnim povešajočim javorčkom. Tudi bela krompir-jevka ali sivolistna dihondra se bosta dobro ujeli z njo. Skratka, naj letošnje poletje zaznamujejo nekoliko drugačni balkoni, kot smo jih imeli do sedaj. Zelišča in dišavnice Zelišča že lahko sadimo v korita in posode. Kuhinjska okna za spremembo okrasimo s koriti, v katera smo posadili najljubše začimbnice. Limonasti pisanolistni timijan je lep okras takemu koritu, krasno diši po limoni in odličen je na različnih pečenkah. Vonj po limoni odganja tudi različen mrčes - muhe, komarje in mravlje. Zraven lahko posadimo rdečelistni žajbelj. Poskusite svinjska rebrca začiniti z enim ali dvema listoma svežega žajblja. Ko pa nas boli grlo, pa je tako najboljše zdravilo žajbljev čaj, sladkan s kostanjevim medom. Zraven pa posadimo še drobnjak za okusne omake in seveda goveje juhe. Drobnjak s svojim cvetjem popestri sicer bolj zeleno korito. Miša Pušenjak Foto: arhiv Foto: arhiv Foto: arhiv Ptuj • Homeopat Aleš Mlač - Černe, dr. vet. med Podobno se zdravi s podobnim Prvega aprila je v Peršonovi ulici 50 na Ptuju pričela v okviru podjetja Ambior delati ambulanta za bioreso-nanco in homeopatijo kot sestavni del Bio centra Zamuda. V njem obravnavajo paciente še z drugimi metodami, refleksoterapijo, masažo, aerobiko, tai chi chuanom in tudi v okviru energetskega treninga. Kot poudarja homeopat Aleš Mlač - Černe, mora biti pacient aktiven pri svojem zdravljenju, ker zdravila sama ne morejo delati čudežev. Prav tako je pomembna obravnava z več strani. Ptujski homeopat je po poklicu veterinar, kot veterinar je nekaj časa tudi deloval. Za homeopatijo se je odločil, čeprav ni čisti medicinec. Nadgradil je šolsko znanje z usmeritvijo na človeka, homeopatijo pa še z drugo sorodno smerjo, bioresonanco. "Za aparate za bioresonanco sem se navdušil v Avstriji, v ambulantni mag. Gerharda Gumhalterja v Kukmirnu, kjer se ukvarjajo s homeopatijo, bioresonanco in akupunkturo. Mislim, da sta bioreso-nanca in homeopatija dobra kombinacija pri zdravljenju najrazličnejših bolezenskih stanj." Homeopatija je stara okrog 200 let, "iznašel" jo je dr. Samuel Hahnemann v Nemčiji. Glavno načelo homeopatije je: podobno se zdravi s podobnim. "Homeopati izhajamo iz principa, da tisto zdravilo, ki lahko pri zdravem človeku povzroči določene simptome, lahko bolnika z istimi simptomi zdravi. Na primer bruhalni orešek - nux vomi-ca, ki je znano homeopatsko zdravilo, bo pri preizkusu zdravila na zdravem človeku povzročilo bolečino v želodcu, slabost, bruhanje, zaradi tega se lahko uporabi pri pacientu z motnjami v prebavilih, ki se kažejo kot bolečina v želodcu, slabost in bruhanje. Vsako homeopatsko zdravilo ima svojo sliko, ki je skupek vseh simptomov, ki jih je zdravilo povzročilo pri preizkusu zdravila na zdravem človeku." Homeopat uravnoveša življenjsko energijo Po homeopatiji vsaka bolezenska zgodba izhaja iz ne-ravnovesja življenjske energije, ki se v bistvu prične v t. i. energetskem centru, nekje v notranjosti telesa. Aleš Mlač -Černe pravi, da tega neravno-vesja ne moremo vedno logično označiti, ker je na nivoju, ki ni dostopen racionalnemu umu. Neravnovesje življenjske energije lahko ugotovimo predvsem po zunanjih simptomih, po njihovem skupku. S homeopatskimi sredstvi, na voljo jih je med 2000 in 3000, skuša homeopat uravnovesiti te energije. "V bistvu je tako, da homeopati iščemo za vsakega človeka posebej sredstvo za njegovo nerav-novesje življenjske energije. Človeku se skušamo približati glede na njegovo individualno sliko. Za homeopata ni splošnih bolezni. Imamo na primer deset bolnikov, ki imajo vsi glavobole, zdravnik Foto: Črtomir Goznik Aleš Mlač-Černe: "Pri odpiranju ambulante za homeopatijo nisem imel nobenih težav." bo dal vsakemu enako zdravilo proti glavobolu, proti bolečinam. Homeopat pa bo sicer dal zdravilo vsakemu, a ob glavobolu bo pri njem iskal tudi druge znake, predvsem tiste, ki ga karakterizirajo tudi drugače. Eden izmed teh bolnikov ima na primer zjutraj zadah iz ust, homeopat bo upošteval tudi to. Dal mu bo zdravilo ne samo proti bolečinam v glavi, temveč tudi zdravilo, ki pokriva tudi ta jutranji zadah. Pri kroničnih boleznih upoštevamo celotno sliko človeka, od glave do pete." Kje so meje homeopatije? Ko je neravnovesje življenjske energije doseglo končne rezultate na materialnem te- lesu, ko so nastale take strukturne spremembe, da v organih ni več življenjske energije ali je je zelo malo, homeopat s homeopatskimi zdravili več ne more pomagati. Lahko lajša stanje, ne more pa povrniti prvotnega stanja, ko je še vse normalno delovalo. To so bolezni, ko gre za nepopravljive okvare v delovanju organov; homeopatija na primer ne more vzpostaviti funkcije uničenih jeter ali pa raztrgane vranice, stanja, ki zahtevajo operacije; zlomljene kosti lahko zdravi le kirurgija, homeopatija pa lahko s svojimi zdravili pospeši njihovo celjenje. Prav tako homeopatija ne more zdraviti težkih akutnih stanj, do katerih prihaja v prometnih nesrečah. Ne more pomagati tudi v primerih, ko telo več nima tiste re- Foto: Črtomir Goznik "Vsako homeopatsko zdravilo ima svojo sliko." akcije, da bi lahko homeopat-sko zdravilo delovalo tako, da bi dalo dražljaj življenjski sili. Homeopat ne more pomagati tudi pri malignih obolenjih v razviti fazi in pri težkih psihičnih motnjah, psihozah, shizofreniji. Pomaga pa lahko pri nevrozah oziroma lažjih psihičnih motnjah. Vsakemu pacientu njegovo zdravilo "S homeopatijo je mogoče pokriti vse bolezni, razen prej omenjenih. Pri hujših boleznih na koncu koncev lahko tudi pomagamo, ampak kot lajšanje ob šolskih zdravilih. Bioresonanca, s katero se tudi ukvarjamo v naši ambulanti, pa pomaga vzpostaviti normalno funkcijo imunskega sistema, deluje na kronično utrujenost, kožne bolezni, alergijo. Osnovni namen bioresonance je spravljanje organizma spet v neko normalno energetsko raven, ob že izredno ugodnem vplivu na imunski sistem. Zmanjša se nagnjenost k infekcijam, alergije praktično izginejo, pomaga že pet do 10 obravnav," je o možnostih homeo-patskega zdravljenja povedal Aleš Mlač - Černe. Za vsakega pacienta homeopat išče njegovo zdravilo. Za zdaj v Sloveniji homeo-patska zdravila niso dostopna, dobiti pa jih je mogoče v Avstriji, Nemčiji. V Sloveniji homeopatija bije bitko za "priznanje", ker stvari, ki niso snovne, po mnenju znanosti oziroma znanstvene medicine naj ne bi delovale. "Homeopatska zdravila so snovi, ki so v bistvu tako razredčene, da na koncu koncev prehajamo z območja snovi na območje, kjer ni več snovi, kjer ni več molekul, ampak je samo čista informacija. Homeopati vemo: čim bolj je stvar razredčena, tem bolj je informacija izrazita. Informacija arnike bi bila v tem, da se z njo boljše zdravijo stanja po poškodbah. Mi vemo, da Pa brez zamere Adijo, Karol In memoriam Janez Pavel II. Karol Wojtyla. Isti človek, dve imeni. A kako različna pomena. Janez Pavel II. je, to lahko zdaj že mirno rečemo, papež, kije postal legenda. Karol Wojtyla pa je tisti krakovski nadškof, kije postal papež. Čeprav je človek, bitje, o katerem govorimo, v obeh primerih isti, pa oseba, osebnost, ki se omenja v teh primerih, niti najmanj ni ista. Tudi enaka ne. Karol Wojtyla, krakovski nadškof, nikoli in nikdar ne bi mogel pustiti takega pečata v sodobni zgodovini, kot ga je lahko kot papež Janez Pavel II. Kot papež je Karol Wojtyla postal nekaj, kar kot krakovski nadškof zagotovo ne bi. Postal je ikona svojega časa že za svojega življenja. To nazorno kažejo posnetki milijonov vernikov, ki so drli v Rim. Z enim samim namenom - pokloniti se papežu. In spet, niso se prišli poklonit krakovskemu nadškofu, ampak papežu. Ki je resda imel tretji najdaljši pontifikat v zgodovini, kar pa vseeno ne zmanjša dejstva, da je v kompleksni, razvejani ter morda celo edini zares globalni instituciji na svetu pustil svoj pečat in jo precej uspešno vodil med čermi postmodernističnega ateizma, agnosticizma ter navdušenja za vzhodne filozof-sko-religiozne nauke. Navkljub precej konzervativnim stališčem pa je pokojni papež vedno vedel poudariti ter izpostaviti prepad med dvema svetovoma, bogatim in revnim. In kar je najbolj zanimivo, je dejstvo, da je bil v teh svojih pozivih ter opozorilih tudi kar precej upoštevan (če izvzamemo Bushev naftno-križarski pohod na Irak, proti kateremu je Janez Pavel II. večkrat izrazil izrazito nasprotovanje). Ali bi lahko ta in še mnoga druga dejanja Ka-rol Wojtyla uresničil, če ne bi postal papež, torej če bi ostal Karol Wojtyla, krakovski nadškof? Ne. Sicer je biti nadškof zelo pomembna funkcija, ki nikjer ne ostane neopažena, a kar je razumljivo, takšne avtoritete, kot jo ima papež, nima. Tudi na Poljskem ne, kjer je krščanstvo prisotno tako močno kot skoraj v nobeni evropski državi. Če bi Karol Wojtyla ostal krakovski nadškof, bi morda tuintam napisal kako knjigo, spisal kako pismo o dogajanjih v javnosti in tako dalje, ampak velikega efekta to vsekakor ne bi imelo. Razen seveda na tiste vernike, ki bi hodili na njegove maše. Tako da je bila potrebna še ena stopnja. Če je hotel Karol Wojtyla kaj povedati vsemu svetu, je moral, dobesedno moral postati papež. Kar mu je tudi uspelo. In ker je bil kar na tekočem, kar se tiče modernih trendov (le zagovarjal jih ni čisto vedno), je takoj ugotovil moč medijev. In ti so takoj občutili njegovo moč ter ga vzljubili. Kadarkoli je Janez Pavel II. imel kakšno avdien-co, se pojavil pri nedeljskem blagoslovu, vedno se je našel nekdo, ki ga je posnel ali fotografiral ter poskrbel, da ga je videl, posredno pa tudi slišal ves svet. Janez Pavel II. se je v tudi polnosti zavedal, kakšno breme nosi na plečih. In vedel je, da mora, če naj bo še naprej uspešen, tole breme nositi ter ga prenašati do konca svojih dni. Kajti tukaj zdaj več ni šlo samo za njega, Karola Wojtylo, ampak za Janeza Pavla II., za papeža ter za institucijo, katere vrhovni poglavarje bil. Tukaj se nismo pogovarjali več na ravni človeka, ampak na ravni idej. In zato je moral vztrajati do konca. Janez Pavel II., Karol Wojtyla, počivaj v miru. Pa kjerkoli že zdaj si in po kateremkoli imenu te že kličejo tam. Gregor Alič ta informacija obstaja, medtem ko znanost pravi, da če ni molekul, potem delovanja ni. Tistemu, ki to pravi, bi priporočil polletno uporabo sulforja, kjer ni nobenih molekul. Nastala bi slika sulforja, takšen človek pa je bolj zanemarjen, se ne umiva rad, nima rad vode in ima kožne izpuščaje." Aleš Mlač - Černe pri odpiranju homeopatske in biore-sonančne ambulante ni imel nobenih težav. Za homeopatijo še pred kratkim nihče ni vedel, potrebno bo še nekaj časa, da se bo vedenje o njej razširilo, prav tako, da bo priznana kot uradna medicina. V svetu je priznana, v Nemčiji se na primer homeopatsko zdravljenje plačuje iz zdravstvene blagajne. Pri homeo-patih se zdravi cela angleška kraljeva družina. Res pa je, da v homeopatiji ni mogoče delati preizkusov na isti način, kot to počne uradna medicina, ker vsak človek potrebuje svoje homeopatsko zdravilo. MG Središče ob Dravi • Oživili spomin na rojaka dr. Kočevarja Poklon velikemu Srediscanu V soboto so v SrediSCu ob Dravi gostili Številne pomembne goste in politiCnega življenja, zgodovinarje in druge strokovnjake ter sorodnike, ki so se poklonili liku in delu dr. Štefana Kočevarja. Po krajšem programu, ki so ga pripravili učenci OŠ Središče ob Dravi in učenci Glasbene šole Ormož, ter po voščilih dobrodošlice ravnatelja Franca Šuleka in župana Vilija Trofenika so sledili nagovori številnih uglednih gostov - ministra dr. Milana Zvera, rektorja medicinske fakultete v Mariboru dr. Ivana Kranjca, podžupana MO Celje Staneta Rozmana, predsednika Zveze zgodovinskih društev Slovenije Mitja Fe-renca, celjskega zgodovinskega društva Toneta Kregarja in predsednika domačega zgodovinskega društva Roberta Belca. Dr. Štefan Kočevar je bil rojen 1808 v Središču ob Dravi, kjer je nabiral prva znanja, nato pa je po mariborski gimnaziji nadaljeval šolanje v Gradcu, kjer je 1829 končal filozofijo, 1834 pa na Dunaju še medicino. Služboval je v Podčetrtku in Celju. Kočevarja opisujejo kot velikega rodoljuba, ki je sodeloval s pomembnimi sodobniki, kot so bili Matjašič, Miklošič, Caf, prijateljeval pa je tudi z Vrazom. V svojem času v Celju je tam postal osrednja osebnost slovenskega nacionalnega gibanja ter pobudnik ustanovitve Narodne čitalnice. Kot vplivna osebnost je sodeloval tudi s pomembnimi štajerskimi politiki Serncem, Hermannom, Razlagom, Voš-njakom. Skupaj so ustanovili Slovensko politično društvo in začeli izdajati časopis Slo- Spominsko ploščo na Slovenski ulici 54 sta odkrila župan Vili TTo-fenik in podžupan MO Celje Stane Rozman, blagoslovil pa Drago Avsenak. Slavnostni govornik, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, je med drugim povedal, da bi z veseljem vsak teden prisostvoval kakšni takšni slovesnosti, kjer se zgodovinski spomin prenaša na mlade rodove. venski narod. Opisujejo ga tudi kot zdravnika s srcem, ki je pomagal številnim revežem, izdal pa je koristen priročnik za ženske Slovenska mati. Ob slovesnem odkritju spominske plošče slovenskemu nacionalistu v žlahtnem pomenu besed, kot je bilo povedano, ob spremljavi sre-diške godbe na pihala je bil slavnostni govornik minister dr. Milan Zver. Poudaril je, da gre za dejanje obujanja kolektivnega spomina, ki je temelj narodove istovetnosti. " Ne moremo graditi na prihodnosti," je povedal minister, "identiteto lahko iščemo v zgodovini." Pokritiziral je učbenike za pouk zgodovine, v katerih prevladuje historično evropocentrični pogled, pretirano veliko je vsebin iz časa Jugoslavije, malo je resnično slovenske zgodovine, pa še tam prevladuje kranjska paradigma slovenske zgodovine. Poudaril je, da v zgodovini ni nič takega, česar ne bi mogli ponovno odpreti in se opreti na nova spoznanja, sodbe in ugotovitve. Popoldne je na osnovni šoli potekal simpozij o uglednem rojaku s številnimi referenti, ki so osvetlili lik in čas, v katerem je živel dr. Štefan Kočevar. Prireditev so skupaj organizirala zgodovinska društva Ormož in Celje, Zveza zgodovinskih društev Slovenije in OŠ Središče ob Dravi pod pokroviteljstvom Občine Ormož in častnim pokroviteljstvom Medicinske fakultete Maribor. vki .JOGA Prav gotovo ste se tudi sami že srečali s pojmom joga in si ustvarili svoje mnenje o njej. Morda ob besedi JOGA pomislite na čilo in prožno telo v nenavadnem položaju, negibnega jogija v meditaciji ali pa na obsežno vzhodno filozofijo. Joga je vse to, vendar obenem tudi mnogo več. Pravzaprav je zelo težko v nekaj besedah povedati, kaj je joga. Prav gotovo pa je joga eden izmed najbolj celovitih in univerzalnih sistemov oziroma pogledov na svet, človeka in ostala živa bitja ter celoten kozmos. Uči namreč, da je vse našteto neločljivo povezano ter da lahko samo skozi spoznanje in doživetje te celovitosti potešimo svoj notranji nemir ter željo po znanju in trajni sreči. Joga je dragocen poklon indijskih modrecev, ki so dosegli popolno spoznanje zakonov bivanja. Kljub temu da je njen geografski izvor Indija, je njena več tisoč let stara modrost univerzalna in večna. Eden izmed najpomembnejših osebnosti v njenem nedavnem razvoju je Svami Šiva-nanda, rojen leta 1887, bil je velik jogi in modrec, ki je svoje življenje posvetil služenju ljudi. Njegov recept za duhovno življenje je povzet v šestih preprostih zapovedih: "Služi. Ljubi. Dajaj. Očiščuj se. Meditiraj. Uresniči se.".Joga je sanskrtska beseda in pomeni povezati, združiti. Joga nas uči, da lahko dosežemo mir in za- dovoljstvo samo tako, da uravnovesimo naše celotno bitje na vseh ravneh obstoja. Vemo, da je človek večplastno bitje: sestavljajo ga fizično telo, mentalno telo, subtilno telo in kavzalno telo. Če hočemo doseči zdravje in zadovoljstvo, moramo uravnotežiti vse aspekte našega bitja. In prav to nam omogočajo metode in tehnike joge: sistematično in postopoma nas preko telesnih položajev (asane), dihalnih vaj (pranayama), sproščanja, poglabljanja vase in pozitivnega načina mišljenja vodijo k fizičnemu zdravju, umiritvi duha, spoznavanju samega sebe in opuščanju vseh iluzij in predsodkov, ki nam onemogočajo, da bi resnično polno zaživeli. Joga je sistem vaj in metod, ki nas, če jih izvajamo z zaupanjem, disciplino in trdno odločenostjo, pripeljejo do razsvetljenja, samouresničitve. Te vaje in tehnike so del prastare zakladnice znanja, ki se že tisočletja prenaša od duhovnih učiteljev na učence. Joga ima več poti, ki pa so med seboj neločljivo povezane. Na vsaki točki razvoja je, v odvisnosti od človekove naravnanosti, primerna določena oblika jogijske discipline. Karma joga je pot predanega in nesebičnega dela za dobrobit vseh živih bitij, Bhakti joga je uresničenje ljubezni in predanosti vzvišenim ciljem, Gjana joga je razvoj znanja o bivanju in razumevanje njegovih zakonov, Radža joga pa je sestavljena iz tehnik in vaj, s katerimi večamo potenciale našega telesa, razuma in duha ter tako tlakujemo pot do spoznanja. Telesne vaje, dihalne vaje in tehnike sproščanja so idealna kombinacija. Telesna in duševna sproščenost sta temelja pravilnega izvajanja vseh jo-gijskih vaj, saj omogočata, da zaznate vse učinke vaj. Zadostuje, da imate nekaj minut zaprte oči in se sproščate - notranje ter zunanje. Tako je ura vadbe najlepša in najmirnejša ura dneva, ki vas osveži in izboljša počutje. Ne oziraje se na cilj (zdravje, notranji mir in notranje ravnovesje, izboljšanje koncentracije, meditacija, razsvetljenje), ki ga želite doseči z jogo, morali bi začeti s telesnimi in dihalnimi vajami. Te vaje so temelj za nadaljnji študij joge. Tudi prehrana je zelo pomembna za telesno in duševno zdravje ter duhovni razvoj. Joga priporoča polnovredno lahko vegetarijansko hrano, ki vsebuje vse življenjsko potrebne elemente, minerale, vitamine in elemente v sledeh. Tovrstno prehranjevanje ohranja zdravje in varuje pred boleznimi (revmatizem, arterioskleroza, rak). V Centru aerobike sprejemamo prijave v začetno skupino joge , saj z izvajanjem joge pričenjamo v torek, dne 12. 04. 2005, ob 20. uri. Vpisi k vadbam aerobike potekajo 15 minut pred vadbami, ki se začnejo ob 19. in 20. uri od ponedeljka do petka, v Centru aerobike, na Ormoški cesti 38/a, na Ptuju. Informacije na telefonski številki: 041 699 639, 031 704 428 ali spletni strani www.aerobika.net. Oglas Od tod in tam Ptuj • Fotografije življenja V galeriji Tenzor so 8. aprila odprli razstavo švedske foto-grafinje Arje Katariine Hyytiainen, ki bo na ogled do konca meseca. Njene črno-bele fotografije govorijo o življenju, o vsakdanu mladih in starih, o bežnih srečanjih, pa tudi o tistih, ki so se trajno zapisali. Njeno ustvarjalnost na nek način uravnava oblika prostega sloga. S tem, ko se je odločila za črno-belo fotografijo, je dala večjo pripovedno moč tonom bele in črne barve. Mlada Švedinja, ki se je odprtja razstave tudi osebno udeležila, sicer študira fotografijo v Pragi, je pritegnila pozornost ptujskih ljubiteljev umetnosti in večine, ki se v tem okolju na takšen ali drugačen način ukvarjajo s fotografijo. MG Lenart • Razstavljali invalidi Od ponedeljka, 4., do petka, 8. aprila, je bila v Lenartu na ogled razstava ročnih del članov Društva invalidov Lenart. 32 razstavljavcev se je predstavilo s 183 eksponati: ročnimi deli iz lesa, vezenjem, gobelini, pletenjem, aranžmaji, veliko pa je bilo slik - prevladovala so tihožitja in pokrajine. Kot je povedala predsednica društva Emilija Šuman, društvo šteje 167 članov, med njimi je tudi 40 težje pokretnih invalidov, in dodala: "Vsi, ki so si ogledali našo razstavo, so razveselili naše člane in jim s tem izkazali priznanje za njihovo ustvarjalnost, s katero dokazujejo bogastvo svojega izražanja." Zmago Šalamun Juršinci • Proslava ob materinskem dnevu VJuršincih sta občinski odbor za družbene dejavnosti in OŠ pripravila proslavo ob materinskem dnevu, na kateri so nastopili učenci OŠ in otroci iz vrtca, folklorna skupina, otroški pevski zbor in mladinski pevski zbor - skupaj 92 otrok. Program so popestrili župan Alojz Kaučič, predsednica odbora za družbene dejavnosti Dragica Majcen Toš in ravnateljica OŠ Jelka Svenšek." Zmago Šalamun Ptuj • "Spoznavajmo zaklade rimskega Ptuja" V ptujskem podjetju Animacija, ki se lahko pohvali z več kot desetletnimi izkušnjami pri izvajanju študijskih krožkov kot obliki vseživljenjskega učenja, bodo 21. aprila pričeli z novim študijskim krožkom Spoznavajmo zaklade rimskega Ptuja. Organizirajo ga s ciljem, da bi se Ptujčani še v večji meri zavedli bogastva zgodovine svojega mesta, jo spoznali in k razvoju turizma prispevali tudi kot posamezniki. Študijski krožek bodo izvajali v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj. Udeleženci bodo na zanimiv način raziskovali zgodovino Rimljanov, si ogledali tudi zbirke in muzeje, ki pričajo o tem, da je Ptuj pomenil veliko v gospodarskem in kulturnem pogledu že v rimskih časih. Rimske zaklade Ptuja bodo zainteresirani spoznavali brezplačno, vabilo je namenjeno vsem, ki želijo več izvedeti o bogati kulturni dediščini Ptuja, se sproščeno družiti in na nek način tudi učiti. Srečanja bodo potekala enkrat tedensko na sedežu Animacije, v Aškerčevi 1, kjer tudi prejemajo prijave. Foto: vki Foto: ZS Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kidinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo AEROBIKE www.aerobika.net Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________^_________ NAROČILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AERèDIKE Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov; Centra aerobike: TAl CHICHUAN. TREBUŠNI PLES, UADBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA ime in priimek: Slavko Ritonia Krčevina pri Vurbergu 144,8250 Ptiq Nagrajenec prejme nagrado po pošti. Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu Vsak četrtek ob 20.00 uri iZDePLS! izhePLSi izhePLSi I posicoùm 7 Sfjl , aH mičmm 7 J^šhh 7. Ans. DORI - Ljubim in ljubljen sem 6. VESELE ŠTAJERKE - Le tvoja ljubezen 5. SPEV In MODRIJANI - Zapojme zaigrajmo 4. Ans. ZALOŽNIK-Stari grad 3. ŠTAJERSKI KVINTET - Mamin dan 2. Ans. ROSA - Ko pesem naša zazveni 1. Ans. OBJEM - Češniev cvet 1. HELENA BLAGNE-Zrele ženske 2. ČUKI - Huba Buba 5.MALIBU -Tječetječe bistra reka 4. SAŠA LENDERO - Metulj S.SKUTER-ArlvederčIVanč 6. PLATIN-Tokživljenja 7. KSENIJA - Prava ljubezen Pnslí-nř.Tií>i 7 Veličastnih 7 Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popust! Glasuiem za: Ime in priimek: Tal Cl-awlllra- _ Glasujem za:, Maeln«/- Glasovnice Doilllte na c M naslov: MEGA MARKETING d.o.o..D.D. 318. 2250 Ptiii Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Nagrado prejme: Udija Rakuža, Obrež 73, 9977 SreHi&Ëe oh Dravi Organizira Màmà p t u J TEČAJ SE BO PRIČEL 15. aprila 2005 IN BO TRAJAL TRI DNI PRIJAVITE SE LAHKO PREKO TELEFONA (VSAK DAN PO 15. URI); 041495 118 ali 041 791 005 oziroma preko e-maila: info@ianca-ptuj.com OB PRUAVIJE POTREBNO PLAČAT! 1S.000 SITKOTIZACUE miroma NAJKASNEJE DO 11. APRILA na- BRODARSKO DRUŠTVO RANCA PTUJ Panonska 4. Ptuj Transakcijski račun: 04202-000082S4 07 Sorioisom: ČL za VODITELJA ČOLNA Vse potrebne informacile lahko dobite na telefonski številki 041 495118. ERA Pnniiriha vplia rin 17_ anrila Sončkov klub v UMAGU 3* Sol Polynesia app., darilo karta za koncert G. Karana in K. Montene 29.4/3D/NAJ/OS. od 7.500 Sončkov klub na CRESU 2* Kimen, aktivne počitnice, brezplačno za otroka do 12 let 29.4y3D/POL od 15.900 Sončkov klub v POREČU 3* hoteli, aktivne poâtnice, brezplačna pijača ob večerji 27.4y5D/POL od 25.900 Sončkov klub "Narodni parki" 3* Borovnik (otok Murter), obisk 4 narodnih parkov, avtobusni prevoz 27.4y5D/POL+BUS 39.900 PARIZ GRČIJA, Rodos 5-dnevni avtobusni izlet, Disneyland, 2* Als, polet letala iz Ljubljane, odlično slovensko vodenje 22.4/5D/NZ 39.900 GRČIJA, Kreta 3* Orfeas Resort, polet letala iz U, (14D samo 105.900) 4., 11., 18.6y7D/POL 69.900 (14D od 91.900) juniJ/7D/NZ od 76.400 TURČIJA 3* Sun Heaven, polet letala iz U, (14D od 124.800) juniJ/7D/AI od 92.700 TUNIZIJA, Hammamet 4* Excel, polet letala iz LJubljane, (14D od 140.800) maj,Junij/7D/AI od 95.900 ŠPANIJA, Mallorca 3* Venecia, polet letala iz U, (14D od 137.900) junij/7D/P0L od 98.900 Chii ao v Srr n na vt(u&i^ SONČEK TUI potovalni nnUr Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82 Tel. prodlela: 02/22 080 33 * www.sanchek.com World of TUI Prireditvenih vabimo @radio-tednik.si V novi številki mesečnika za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko preberete o škodljivcih jablane - listnem duplinarju in jabolčnemu zavijaču, varstvu leske in oreha, varstvu vinske trte ter škropilni načrt za vinsko trto za letošnje leto, o bistrenju vina. V prilogi Vrtnine pišemo o pridelavi regrata. Revija Sad -16 let z vami. Revijo iahico naročite po teiefonu na št.: 040 710 209 Darko PIntarič s.p., Ob železnici 11, nuj GSM: 070/791-037, Tel./fax.: 02/783-6591 email: perla1@volja.net www.pralnica-perla.com ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasana-gič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406. iPoikajl na iuziounm iák! RADIOPTUJ www.radio-ptuj.si POSEZONSKA RAZPRODAJA artiklov lastne proizvodnje v prodajalni AP-TVI. Na vse artikle lastne proizvodnje nudimo 30 % popust. Razprodaja se prične 4. aprila in traja do 30. aprila 2005 oz. do razprodaje zalog. Inf. na tel. 02 794-41-01. VRTEC PTUJ OBJAVLJA javni razpis za vpis predšoisitih otroic v vrtec za šoi. i. 2005/2006 Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrol< v vrtec za šol. I. 2005/2006 do 30.04.2005 na upravi Vrtca Ptuj. Prešernova 29/111 in sicer: - v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, -v sredo od 7. do 17. ure in -v petek od 7. do 13. ure. Otroci lahko obiskujejo oddelke za otroke od enega leta do treh let (jasli) ali od treh let do vstopa v šolo (vrtec) in kombinirane oddelka od 2 let do 4 let v naslednjih programih: a) dnevni program v vseh enotah vrtca, ki bodo imele različni poslovalni čas od 5.30 do 17.00 ure b) dvoizmenski program (to je izmenično dopoldne in popoldne) v enoti MAČICE Potrčeva 9/a in NARCISA Raičeva 12 c) program za otroke s posebnimi potrebami. Prijazno vabljeni Komisija za sprejem otroi( AMBIOR, d. o. o., Bioresonanca z BIT aparatom - učinkovito in enostavno pomagamo pri izboljšanju imunskega sistema, alergijah, astmi, nevrodermatitisu, revmi, kron. utrujenosti, kron. bolečinah, depresijah _ Homeopatija - obravnava celotne osebnosti in njenih bolezni, kot samostojna metoda ali v kombinaciji z bioresonanco. Biosfera aparat - polnjenje z bioelektriko za več boljšega počutja. Peršo-nova ul. 50, Ptuj ,tel: 02/771 13 58, 040/742 758 NA PTUJU zelo ugodno oddamo ali prodamo več pisarniških prostorov, skupaj ali po delih, cca. 300 m2 in dva garažna boksa. Informacije na www.star.si ali tel. 041 632-836. www.r KMETIJSTVO KROMPIR, primeren za nadaljnjo sajenje, ugodno prodam. Tel. 031 672-068. KUPIM bikce simentalce za nadaljnjo rejo in težko neplodno kravo. Tel. 041 263-537 PRODAM jedilni krompir. Tel. 719-86-78. PURANE in purice, 6-tedenske za nadaljnjo rejo, prodajamo, možna brezplačna dostava. Rešek, Starše 23. Tel. 688-13.81 ali 040 531-246. PRODAM manjše posestvo. Tel. 031 646-291 ali 764-02-61. GOSTINSKI LOKAL, okolica Ptuja, oddam. Tel. 031 895 529._ GRADBENO parcelo na Ptuju prodam. Tel. 031 683 326. DOM - STANOVANJE GARSONJERO NA Ptuju 25 m2, pritličje, prodam. Tel. 031 649-980. MOTORNA VOZILA PRODAM polodprt tovorni trikoles-nik, izpit A. Tel. 764-00-61. RAZNO PRODAM krompir za nadaljnjo sajenje sorte diseree, romano in bright ter jedilni krompir. Tel. 041 522-165. PRAŠIČE od 140 do 180 kg prodam, tel. 041 936-157._ PRODAJAMO sadike holandskih mesečnih jagod. Zupanič, Sp. Hajdina 57, tel. 783-24-31. PRODAM bukova drva. Tel. 031 623-356. PRODAM 200 kg prašiča domače reje. Marija Kukec, Muretinci 5. Tel. 740-86-02. PRODAM raznovrstno vinsko posodo, kotel za žganjekuho, dvo-brazdni obračalni plug. Tel. 031 646-291 ali 764-02-61. NEPREMIČNINE Torek, 12. april 9.30 Mestno gledališče Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven 10.00 Cvetkovci, gostilna pri Marti, 29. Praznik vina in domačih jedi 10.00 SNG MB, Enajsti planet, KomOd 12.00 Ptuj, lekarna, odprtje fotografske razstave Stanislava Zebca 16.00 Ruše, center za mlade, začetni tečaj joge 16.30 Leskovec, osnovna šola, Območna revija mladinskih pevskih zborov 16.00 Ormož, dom kulture, območna revija otroških folklornih skupin 17.00 Črešnjevec pri Slovenski Bistrici, v osnovni šoli, 32. območna revija mladinskih pevskih zborov 18.00 Ormož, dom kulture, Gledališko lutkovni večer, predstava učencev OŠ Ormož 20.00 SNG MB, Ti nori tenorji, MalOd, za abonma Drama torek 1 in izven Sreda, 13. april 10.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, 15. ocenjevanje vin 19.00 SNG MB, Hoffmannove pripovedke, VelDvo, za abonmaja Dijaški 1, 2 in izven 20.00 SNG MB, Ti nori tenorji, MalOd, za abonma Drama 2 in izven Cetrtek, 14. april 12.00 17.00 19.00 19.00 19.00 19.00 20.00 Ptuj, kapela nekdanjega Dominikanskega samostana, predstavitev »Vitrina meseca - Železno pisalo« z Ajdne nad Potoki stilus, pripravlja pokrajinski muzej Ptuj Dornava, osnovna šola, osrednja prireditev ob dnevu šole Ptuj, Kolnkišta, Turnir v taroku SNG MB, Hoffmannove pripovedke, VelDvo, za abonma Dijaški 11 in izven Slovenska Bistrica, Grasslov stolp, odprtje fotografsko slikarske razstave Sama Mikuliča in Roka Dragiča Ptuj, Kolnkišta, 6. turnir v taroku SNG MB, Ti nori tenorji, MalOd, za abonma Drama 3 in izven KINO Ptuj 12., 13. in 14. april ob 20.00: Punčka za milijon dolarjev. vabimo@radio-tednik.si KOJ KRAPI: rdeči, belo-črni, belo-rdeči-črni, veliki do 15 cm, samo 1000 SIT, zlate ribice 200 SIT, kečice, zlat jež, lokvanji ... Tel. 031 259-525. Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, dedka in starega ata Janeza Stumbergerja IZ CESTE V NJiVERCE 15, KiDRiČEVO se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete ma{e ter nam v najtežjem trenutku stali ob strani. Zahvaljujemo se dr. Gagičevi, Mikiju za odigrano žalno melodijo, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, podjetju Mir za pogrebne storitve ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE! ^^^^^^^^^ v SOBOTO, 21. MAJA 2005 Na vlak zvestobe bomo z žrebom povabiii bralce, i(i bodo odgovorili na vprašanja v tej in naslednjih številkah Štajerskega tednika. Danes vas vprašujemo: Kaj vas najbolj zanima na straneh z nasveti bralcem? Kaj vas najmanj zanima na straneh z nasveti bralcem? Ime in priimek: Kupon nalepite na dopisnico in jo do sobote pošljite na naslov: sodelujejo lahko samo Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj naraCnikl štajerskega tednika. Gornja Radgona • Končal se je 18. mednarodni sejem Megr^M Osebna kronika Organizatorji našteli 19.000 obiskovalcev Minulo soboto se je končal 18. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov Megra, osrednji poslovni in strokovni dogodek za gradbeništvo v Sloveniji in v tem delu Evrope. Na letošnjem sejmu, ki naj bi ga po oceni organizatorjev v petih dneh obiskalo 19.000 ljudi, se je predstavilo 450 podjetij iz l9 držav. "V primerjavi s preteklim letom je bil najbolj opazen porast v segmentu gradbene mehanizacije. Več poudarka je bilo na stanovanjski gradnji, kar je usmeritev, ki jo bo organizator ohranil tudi v prihodnjem letu. Podjetja in strokovne institucije so predstavili raziskave, metode in svetovanje za razvoj in rast konkurenčnosti ter za zagotavljanje in kontrolo kakovosti gradbenih materialov in gradbenih del. Obsežna in zanimiva je bila predstavitev gradbenega šolstva Slovenije, ki je potekala pod geslom Znanje - gradbeni material prihodnosti. Pomembna novost letošnjega sejma je bilo brezplačno svetovanje za individualne graditelje in tiste, ki urejajo okolico svojega doma," so ob zaključku sejma v sporočilu za javnost zapisali v družbi Pomurski sejem pod vodstvom direktorja Janeza Erjavca. V okviru sejma je potekalo tudi 6. državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev ter tekmovanje srednješolcev v zidanju. Prvenstvo mladih kleparjev in krovcev sta pripravili Sekcija kleparjev in krovcev Obrtne zbornice Slovenije in sekcija kleparjev in krovcev pri Območni obrtni zbornici Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota in Lenart. Prvo mesto in s tem udeležbo na svetovnem prvenstvu mladih kleparjev in krovcev v Južni Afriki si je priborila ekipa Območne obrtne zbornice Ljubljana Bežigrad. Na tekmovanju srednješolcev v zidanju so se pomerili dijaki iz Srednje gradbene šole Maribor, Šolskega centra Novo Mesto, Poklicne in tehniške gradbene šole iz Celja, Srednje gradbene šole Kranj ter iz Srednje gradbene, geodetske in ekonomske šole Ljubljana. Prvo mesto in glavno nagrado - celodnevni izlet v Gardaland - si je "prizidala" ekipa iz Celja. Miha Sostaric Foto: Miha Soštarič Sejem Megra si je uvodni dan ogledal tudi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. Kidričevo • Neodvisni sindikati obsojajo Je bil stečaj Čevljarstva nezakonit? Dobrih 14 let po dogodkih, ki so kidričevsko podjetje Čevljarstvo spravili v stečaj, Neodvisni sindikati Slovenije opozarjajo na nepravilnosti. Njihov predsednik Rastko Plohl je prepričan, da je bil stečaj nezakonit, saj naj ne bi bil potekal v skladu z zakonom. Še več, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl trdi, da naj bi prišlo do stečaja podjetja Čevljarstvo, ki je spravil na cesto 35 zaposlenih, predvsem zaradi "pranja denarja, in sicer tako, da naj bi se iz družbenega podjetja TGA Trading prek podjetja Čevljarstvo nakazoval denar zasebnemu trgovskemu podjetju Most". Dokaz za to naj bi po Plohlovem prepričanju bilo tudi dejstvo, da naj bi TGA Trading pozneje plačal stečajni postopek Čevljarstva Kidričevo ter tudi nekoliko višji znesek za prisilno poravnavo. Z omenjenimi finančnimi transakcijami naj bi bilo po Plohlovem prepričanju povezano tudi ime takratnega vodje finančno-računovod-skega sektorja podjetja TGA Trading, ki naj bi bil tudi solastnik zasebnega trgovskega podjetja Most. Podjetje Čevljarstvo Kidričevo naj bi zgolj "posodilo" svoj žiroračun in se pojavilo kot posrednik pri finančni transakciji kratkoročnega kredita iz družbenega podjetja TGA Trading Napoved vremena za Slovenijo Malega travna če grmi, slane se več bati nI. Napoved za Slovenijo Danes bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami. Veter bo oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne od 7 do 13, na Primorskem okoli 15 stopinj C. Obeti V sredo bo pretežno oblačno, občasno bo še deževalo. Včetr-tek se bo delno zjasnilo, popoldne bodo predvsem v zahodni Sloveniji nastale posamezne plohe. zasebnemu podjetju TP Most iz Ptuja. Pri tem Plohl pojasnjuje, da naj bi v letu 199l zasebno podjetje TP Most prejelo skupaj 560.000 tolarjev oziroma takratnih 39.551 DEM, nekaj mesecev pozneje pa naj bi vrnilo prav tako 560.000 tolarjev, kar naj bi takrat znašalo 16.744 DEM. S koriščenjem brezobrestnih sredstev naj bi podjetje TP Most zaslužilo takratnih 22.807 DEM. V omenjenih nezakonitih dejanjih naj bi v bistvu šlo za posojilna razmerja med podjetji v družbeni in privatni lastnini, v katerih obresti kot cena za posojen kapital naj ne bi bile obračunane in plačane ali pa so bile zaračunane v nižjem znesku, kot bi morale biti. S tem naj bi prišlo do oškodovanja družbene lastnine, podrobnosti pa v Neodvisnih sidnikatih še raziskujejo. OM 'vuknmi Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni - Mjnčavnlčarska dela - manjša gradbena dela Rodile so: Romana Šantl Šalamun, Jurovska c. 18, Lenart - Hano; Helena Krivec, Tlake 24/a, Rogatec - Evo; Jasna Kla-uški, Slomškova 26, Rogatec - Laro; Tanja Artič, Trlično 1, Rogatec - Žiga; Andreja Turk, Majšperk 21 - Leona; Majda Kolarič, Dežno pri Podlehniku 39 - Domna; Mihaela Hebar, Strmec pri Ormožu 4, Velika Nedelja - Simono; Martina Pšeničnik Mesarič, Stari Grad 39, Makole - Aljaža; Nika Jakeb, Arbajterjeva 1, Ptuj - Tanjo; Jasmina Repič, Zg. Hajdina 79 - dečka; Petra Potočnik, Kraigherjeva 29, Ptuj - Nika; Sonja Jevšenak, Bukovlje 62, Stranice - Florjana; Melita Čurin, Vi-tan 2, Kog - Gašperja; Karolina Glavica, Nova vas pri Ptuju 110/a - Maxa; Andreja Zalokar, Trnovec pri Dramljah 26 - Matica. Poroka - Ptuj: Dino Papdi, Kajuhova ulica 11, Kidričevo in Marjana Križaj, Mestni Vrh 68. Umrli so: Janez Čeh, Dornava 111/a, umrl 26. marca 2005; Ana Petek, Moškanjci99, umrla 31. marca 2005; Milan Finc, Zavčeva ul. 1, Ptuj, umrl 31. marca 2005; Franc Prelog, Cirkulane 51, umrl 2. aprila 2005; Franc Rižnar, Moškanjci 105, umrl 3. aprila 2005; Marija Arnečič, Veliki Vrh 73, umrla 1. aprila 2005; Cecilija Zemljak, Mihovci pri Veliki Nedelji 49, umrla 4. aprila 2005; Darinka Mesarič, Placar 44, umrla 5. aprila 2005; Ludvik Fele, Rimska pl. 19, Ptuj, umrl 6. aprila 2005; Terezija Poštrak, Zagorci 19/a, umrla 5. aprila 2005; Jožef Dajnko, Sedlašek 126, umrl5. aprila 2005; Marija Vido-vič, Strmec pri Leskovcu 49, umrla 6. aprila 2005; Anton Ar-nuš, Ul. Borisa Kraigherja 21, Kidričevo, umrl 5. aprila 2005; Frančiška Skok, Velika Varnica 69, umrla 5. aprila 2005; Rudolf Vogrinec, Prešernova ul. 9, Ptuj, umrl 7. aprila 2005; Janez Šmigoc, Bukovci 153, umrl 8. aprila 2005. Črna kronika Ugasnilo življenje 58-letnega Korošca Dolgo in težko pričakovana obvoznica na Pragerskem je lansko jesen dokončno posvetlila vsakdan tistim voznikom, ki so leta in leta upravičeno godrnjali nad zaprtim železni- škim prehodom v Pragerskem. A že minulo sredo se je zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. Izven naselja Spodnja Polskava je 46-letni moški, državljan Makedonije, med vožnjo svojega osebnega vozila (VWpolo) iz smeri Slovenske Bistrice proti Pragerskemu kljub zaviranju z desnega prometnega pasu zapeljal na levega. V istem trenutku se je z nasprotne smeri pravilno pripeljal 58-letni voznik osebnega vozila znamke VW cady, doma iz okolice Mislinje. Vozili sta čelno trčili. Vozilo cady je po trčenju odbilo na desno, kjer je trčilo v kovinsko varovalno ograjo. Voznika je vrglo iz vozila na travnati nasip, kjer je obležal mrtev. Voznik pola in 54-letna sopotnica sta po trčenju ostala v vozilu. Neznanci so najprej pomagali potnici ter jo položili na vozišče, nato pa so iz vozila odnesli tudi voznika ter ga položili na travnato površino preko kovinske varovalne ograje. Potnica je utrpela hude telesne poškodbe in je bila z reševalnim vozilom odpeljana v Splošno bolnišnico Maribor, kamor je bil prepeljan tudi voznik osebnega avtomobila VW polo. Skupna škoda znaša po nestrokovni oceni 2.100.000,00 SIT. Z mopedom v rolerko 3. aprila ob 17.10 se je na Ormoški cesti na Ptuju, v bližini Super mesta, zgodila prometna nesreča zaradi nepravilne strani vožnje neznanega voznika kolesa z motorjem, ki po nesreči ni nudil pomoči udeleženki - rolerki, temveč je odpeljal v smeri Spuhlje. Neznani voznik je vozil po hodniku za pešce v smeri Spuhlje. Pred njim sta se vzporedno peljali rolerki, v eno izmed njiju pa je voznik kolesa z motorjem trčil. Vlomi Neznani storilec je v noči s 6. na 7. april, med 18.00 in 05.05, vlomil v prodajalno s tekstilom "Stress" na Trgu svobode v Slovenski Bistrici in si prilastil več različnih tekstilnih izdelkov - usnjene moške jakne, anorake, okrog 30 kosov moških hlač iz jeansa, neznano število ženskih tekstilnih izdelkov in manjšo vsoto menjalnega denarja. Škoda, ki jo je utrpel lastnik, znaša okrog 500.000,00 SIT. Neznani storilec je 4. aprila med 20.00 in 22.10 z zelenice ob Tovarniški cesti v Kidričevem odpeljal neznano kam osebni avtomobil znamke VW golf 1.9 DCL bele barve, reg. štev. MB Z1-321. 9. aprila med 19.00 in 23.40 je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Zamušanih, od koder je odnesel zlatnino, denar in razne dokumente ter s tem lastnika oškodoval za 170.000,00 SIT. 5. aprila ob 01.50 sta dva neznanca prišla do lokala "Ure, očala Proart" na Trgu svobode v Slovenski Bistrici, razbila steklena vrata in odtujila okrog 30 kosov moških in ženskih ur različnih znamk, nato pa zbežala iz lokala v smeri Grajske ulice. Lastnik je utrpel škode za okoli 1.300.000,00 SIT.