GLAS Uto XLVUI - št. 74 - CENA 105 SIT Kranj, torek, 19. septembra 1995 STRAN S Občina Tržič zahteva zamenjavo stečajnega upravitelja Podjetja zaprta, delavci pa pri županu Gorenjska^ Banka Banka d poj tubom VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE Sekretarja za obrambo ZDA je navdušila vaja Slovenske vojske bohinjska Bela, 17. septembra - Drugi dan uradnega obiska v Sloveniji je ameriški sekretar za pbrambo dr. VViiliam Perry izkoristil tudi za ogled vojašnice na Bohinjski Beli in vaje alpsko-,Zvjdniškega voda v steni nad vasjo. Tam je doživel gostoljuben sprejem para v narodnih jj°šah, ki je uglednemu gostu postregel s kruhom in soljo, orehi ter žganjem. Se bolj kot šilce domačega je sekreterja Perrvja ogrel prikaz veščin vojakov pod vodstvom Miha Kuharja, ki i 116 nosijo zastonj znaka gamsa na uniformah. Blesteli so tako pri spustu po vrveh prek stene in tkanju soteske kot pri transportu orožja, municije in ranjenca v globino. Kot je gostu Povedal poveljnik 3. pokrajinskega poveljstva Slovenske vojske brigadir Fedja Vraničar, i **norejo starešine in vojaki gorske brigade še marsikaj drugega. Tudi za kratko vajo jih je I sekretar Perry nagradil z glasnimi vzkliki "bravo!". Za povrh se je z ministrom Jelkom Kacinom postavil med vojake za skupinsko fotografijo, njemu pa so v spomin poklonili vojaški cepin. Več o obisku na drugi strani! • S. Saje, foto: Gorazd Šinik Negotovost pred začetkom smučarske sezone Bosta Kobla in Zatrnik mirovala? Čeprav do nove smučarske sezone ni več daleč, sta dve gorenjski smučišči, Kobla in Zatrnik, v položaju, v katerem ni povsem zanesljivo, ali se bodo njune žičnice v letošnji zimi vrtele ali ne. Bled, Bohinjska Bistrica - Če je problem Zatrnika znan vsaj eno leto, se je že večletna kriza bohinjske Koble zaostrila po končani lanski sezoni, ko je največji upnik, SKB banka, tudi vložil na sodišče predlog za uvedbo stečaja. Bohinjska občina se prizadeva, da bi se žičniške naprave na Kobli vrtele tudi v letošnji zimi, saj je od Koble precej odvisna zimska turistična sezona in s tem tudi izkupiček hotelirjev, oddajalcev sob, go- Koble odložijo izterjavo terjatev v skupni vrednosti nekaj manj kot tri milijone mark na daljše obdobje, da Kobla pozimi "prepelje" okoli 65 tisoč smučarjev, ustvari oa 1,0 do 1,2 milijona mark bruto prometa in začne vračati po 300 do 400 tisoč mark dolga na leto. Zatrnik je miroval že vso lansko zimo in tudi za letošnjo sezono še ni odločitve, ali se bodo naprave vrtele ali ne. Turistično podjetje Turizem in rekreacija Bled, ki stincev, trgovcev in drugih. Občinski svet je formalno še upravlja z Zatrnikom, se v na petkovi seji pooblastil župana Franca soglasju z občino dogovarja z ministrstvom Kramarja, da poskuša (skupaj s sodelavci) za obrambo, da bi eno od vlečnic brezplač- doseči za Bohinj najboljšo možno rešitev, no prenesli na Pokljuko, za dve ali tri ostale Ta pa je - kot smo slišali na seji - da upniki pa kažejo zanimanje zasebniki. • C. Z. Škof blagoslovil prvi Karitasov vrtec Železniki, 17. septembra -Tudi na Gorenjskem že imamo prvi cerkveni vrtec, Antonov vrtec v Železnikih. Odprli so ga 1. septembra letos, obiskuje pa ga 23 otrok. V nedeljo, koje bila v Železnikih birma, je novi Karitasov vrtec blagoslovil škof Alojz Uran. Več o prvem gorenjskem cerkvenem vrtcu po obisku pri tamkajšnjih otrocih in vzgojiteljici boste lahko prebrali v petkovem Gorenjskem glasu. • D.Ž. Kranjski bazen spet odprt Kranj, 19. septembra - S kranjske Športne zveze so sporočili, da bo od danes, 19. septembra, dalje pokriti olimpijski bazen v Kranju spet odprt in bo v njem spet možno rekreacijsko plavanje. fiO ČRNE BUKVE TREBA NAPISATI NA NO VO? - Ob 'fn, da letos mineva natanko sto let, odkar so na Slovenskem izšle Črne bukve kmečkega stana, so kmetje z območja nekdanje škofjeloške občine, predstavniki kme-Mjsko gozdarske zadruge Škofja Loka in drugi ob včerajšnjem obisku v Škofji Loki bolj ali manj posredno 5IPraševali ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožeta Osterca, ali bo črne bukve treba napisati na n°vo. Minister jim je odgovarjal, da je problemov v s'ovenskem kmetijstvu resda veliko, vendar pa vse le ni tako črno, kot se marsikomu zdi. Slovenija se bo morala neodvisno od tega, ali se bo včlanila v Evropsko zvezo, Prilagoditi evropskim standardom in normativom, po vzoru zahodnoevropskih držav pa bo poskušala (delno Horda že prihodnje leto) intervencije v hribovsko in gorsko ktnetijstvo nadomestiti z neposrednimi plačili. Na sliki: minister dr. Osterc, poslanec Ivan Oman in predsednik kr Oman in predlog, da bi post alo Jezersko samostojna obČ> na. • J. Košnjek Sklep slovenske vlade Preprečevanje divjih privatizacij Opozicija, predvsem pa Slovenska ljudska stranka, izraz dvome glede sestave in možne učinkovitosti novega teles* vladi pa se zdijo ti dvomi nerazumljivi. Ljubljana, 19. septembra - ljudski stranki. V njej pravijo Sojenje četverici Milan Kučan in Tomaž Ertl pred komisijo Ljubljana, 19. septembra - Za včeraj je bilo sklicanih nekaj parlamentarnih preiskovalnih komisij: komisija, ki raziskuje politično odgovornost posameznih nosilcev javnih funkcij ob aretaciji in obsodbi četverice Janše, Borštnerja, Tasiča in Zavrla, komisija, ki raziskuje množične povojne poboje in pravno dvomljive procese (na dnevnem redu ima obravnavo vmesnega poročila), in komisija, ki raziskuje nepravilnosti v Hitu, Elanu, železarnah, bankah, ki so v sanaciji, iv v državnih rezervah. Največ zanimanja je za komisijo, ki obravnava primer četverice. Kot priči sta bila včeraj popoldne na zaslišanje povabljena predsednik republike Milan Kučan in nekdanji sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl. Predsednik države je udeležbo zagotovil, ima pa pripombo, da bi ga morali obravnavati kot preiskovanca in ne kot pričo. Med tema dvema položajema je razlika. • J.K. Vlada je pretekli teden ustanovila delovno skupino za preprečevanje divjih privatizacij in imenovala njene člane. Vodi jo državni sekretar v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj da so pri tem pripravljen sodelovati z vlado, če s' oškodovanje zajezi in ugoW vi odgovornost za dosedanj' oškodovanje. Vendar ustantf vitev skupine nima pravo' osnove, nima pravil delovali' mag. Tone Rop, podpredsed- ja, lahko pa bi ukrepala p* nik pa je državni sekretar v strankarskih načelih, da I ministrstvu za gospodarske svoje privržence ščitila, poli' dejavnosti dr. Vlado Dimovs- tične nasprotnike pa šokanif ki. Člani so Valter Reščič ala. V skupini so ljudje, kj (ministrstvo za finance), doslej pri svojem delu ni$4 Klavdij Stroligo, direktor ur- bili uspešni. Vlada jih 1,1 ada za preprečevanje pranja denarja, Viktor Vblčaršek, glavni inšpektor, mag. Slavko Debelak (ministrstvo za no- zamenjala, ampak nagradili Če pa šla skupina v jedtf korupcije, jo bo SLS podpif ala. Vlada pa izraža začuj tranje zadeve), Jože Tratnik denje nad stališči Slovenski (ministrstvo za pravosodje), ljudske stranke, ki je staln( minister Lojze Janko, Mira poudarjala, da vlada tu fl| Puc iz agencije za prestruk- naredi dovolj. Vlada apa Žet turiranje in privatizacijo in revidirati tudi podjetja, mag. Uroš Korže, direktor imajo kapitalske povezave sklada za razvoj. Ustanovitev tujini. Vlada ima občutek, delovne skupine je sprožila opozicija ne želi rešitve pr< prve odmeve, predvsem pri blemov, ampak jih uporabi) opoziciji in zlasti v Slovenski za kritiko vlade. • J.K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Slovenska nacionalna desnica Spomenike revolucij iz javnega življenja Ljubljana, 19. septembra - Stranka ugotavlja, da nekateri ponovno oživljajo idejo o odstranitvi pomnikov revolucije. SND je že spomladi leta 1993 pripravila tak predlog zakona, ki pa se je izgubil "nekje v rdečih labirintih skupštine", pravi stranka v izjavi za javnost. Tudi danes so prepričani, da je treba simbole komunističnega en oumja, graditve socialistične družbe in može, ki so to poosebljali, odstraniti iz javnega življenja. To pa na noben način ne sme veljati za partizanska obeležja po gozdovih in na deželi, ampak za spomenike posameznikom, ki naj gredo v muzej, kjer naj se mladim razloži, da se taki časi ne smejo več ponoviti. Tako Ea tujci in turisti, ki pridejo v jubljano, sprašujejo, če so v Sloveniji še vedno na oblasti komunisti, so zapisali v izjavo. Stranka protestira, ker Združena lista predlaga, da bi društva vojnih veteranov še vedno lahko obdržala lastninsko pravico na družbeni lastnini, drugim društvom pa bi bilo to onemogočeno. Stranka tudi sprašuje, zakaj v Trstu ni viden signal Televizije Slovenije. • J.K. Združena lista socialnih demokratov Kje so kronski dokazi Ljubljana, 19. septembra - V Združeni listi socialnih demokratov bodo na žalitve in diskvalifikacije, ki jih trosi predvsem Socialdemokratska stranka Slovenije, odgovarjali, ne bodo se pa vpletli v predvolilne razprtije. Morda tako početje vodi na oblast, zame pa je to milni mehurček, ki se napihuje, potem pa se razpoči, je dejal ob tem predsednik Združene liste Janez Kocjančič. Spraševal se je, kako more v imenu poštenosti nastopati politik, ki je zadnja leta dal v javnost največ neresnic, po drugi strani pa ni odgovoril na 27 vprašanj o orožju. Prvi odgovor vlade, da v obrambnem ministrstvu ni šlo za trgovino z orožjem, ni resničen. Združeno listo se skuša na vse načine diskvalificirati, zato jo povezujejo s komunistično preteklostjo, politizira se problem imenovanja Boštjančiča za tožilca, glede trgovine z orožjem in procesa proti četverici pa se stalno govori o nekem kronskem dokazu, ki ga pa od nikoder ni. Na dan z njim, je pozval Kocjančič, saj je interes vseh, da se to razčisti. • J.K. Demokratska stranka Slovenije Nismo satelitska stranka Ljubljana, 19. septembra - Napadi na Demokratsko stranko Slovenije prihajajo predvsem iz Slovenske nacionalne stranke in Socialdemokratske stranke Slovenije, ki imajo Demokrate za krmiljene politične padalce in satelitsko stranko, ki naj bi kradla glasove. To je za lase privlečeno in strel mimo tarče, saj Demokrati od tega ne bi imeli nikakršne koristi. Če bi jo iskali, bi se združili z Liberalno demokracijo. Predsednika stranke Toneta Peršaka spominja takšno blatenje na čase partije, ki je svojo politiko gradila na iskanju sovražni- kov. Stranke, ki to počno imajo premalo materiala t pozitivne nastope. • J.K. Slovenski krščanski demokrati Kdaj univerzalni otroški dodatek Ljubljana, 19. septembra Glede uvajanja univerzalnega otroškega dodatka smo si Združeno listo socialnih de mokratov veliko bližji kot pjj z Liberalno demokracijo, I povedali Slovenski krščans« demokrati. LDS se obna$ kot varuh državnega proraČUj na. Če ne bo sprejet do I januarja prihodnje leto, ufl1 verzalnega otroškega dodatkj ne bo mogoče vpeljati. SK* in Združena lista sta se # uskladili, da bi univerza!*1 otroški dodatek dobivali sta* ši, če dohodek na družinske^ člana ne presega ene in m povprečne slovenske pla#j dodatek pa naj bi znašal odstotkov zajamčene pla# Stranki zgledno sodeluje*3 tudi pri prizadevanjih za p0' daljšanje porodniškega d° pusta in projektih, p° membnih za boljši poloP mladih mamic. • J.K. MM« GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojani Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir. Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova L Kranj, telefon: 064/223- 111, telefas: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27-92), CENA IZVODA: 105,00 SIT Župani o odnosu država - občina Država je obdržala oblast in denar Če bi uporabljali vojaški besednjak, bi o odnosu države do novih slovenskih občin kratkomalo rekli: ne bitka, ampak vojna! Na vseh frontah! Razmerje sil na bojnem polju: na eni ■ v,--:— ^^m^tmmim strani premočni sovražnik - država z do kraja zbirokratiziranim aparatom, na drugi strani nemočni novorojenec - občina. Občina se pred državo lahko plazi po kolenih, moleduje ali odločno zahteva, vse je bob ob steno. Prav v tem boju se izkazujejo vse odlike birokratizma. Povsod po svetu sicer vsemogočna birokracija kaže svoje kremplje, a v svetu vsaj daje videz pravne urejenosti, pri nas pa se z občinami poleg standardnih birokratskih zvijač bojuje še z zakonom o lokalni samoupravi. Ta zakon pa je močno orožje, saj je - poleg pravnih nesmislov - spisan v eni sami težnji: država ohrani oblast in denar, občinam pa ostajajo problemi. Dvajset gorenjskih županov smo vprašali, kaj mislijo o odnosu države do občin. Vsi, razen enega, so zavzdihnili: »ah!« Poglejmo, kaj so s tem otožnim »ah« mislili. Deli in vladaj! Začnimo z edinim županom, ki ni zavzdihnil in ki ima povsem drugačno mnenje kot vsi župani, ki sledijo. Škofjeloški župan Igor Draksler pravi: »Ne bom se jezil, da je občina izgubila pristojnosti, kajti lokalna politika je lokalna politika. In ne gre zato, kdo bo v kakšni pisarni sedel... Nekdanjih pristojnosti občin pač ni več, s tem se je treba sprijazniti. Nisem noben advokat države, a naj se razume, kaj piše v zakonodaji.« Kranjski župan Vitomir Gros: »Odnos države do občine je v vsem slab! Slab v tem, ker nobenega odnosa sploh ni! Država pa ima zaveznike pri malih županih, ki niti ne vedo, za kaj gre!« »Nihče me ne bo prepričal, da lokalna samouprava ni bila zanalašč preuranjena: mali naj se med seboj sprejo, mi, v državi, bomo pa vladali,« komentira radovljiški župan Vladimir verne. Kamniški Tone Smolnikar: »Pristojnosti glede Urejanja prostora in drugih zadev niso razmejene. Ne more se dogajati to, kar se nam dogaja: da občina ne more vplivati na urejanje prostora, nobenih stikov z vodjem upravne enote, ki odloča, pa ni.«Tržiški župan Pavel Rupar: »Mačehovski! Prepustili so nam reševanje vseh hudih problemov; občina mora plačevati vse stroške kulture pa šolstva, pri izbiri ravnatelja, recimo, pa ne sme imeti nobene besede!« Božidar Brudar z Jesenic: »Zdaj nam županom pošiljajo neke ankete, v katerih je tudi tole neumno vprašanje: ali se vam zdi, da je število zaposlenih v občinski upravi preveliko? Kot je bilo skrajno nestrokovno, ko je o statusu mestne občine Jesenice odločalo glasovanje. Lepo vas prosim! Mestna občina naj bo tista, ki izpolnjuje neke kriterije, ne pa neko preglasovanje državnega zbora! Nestrokovno do konca!«. Celo bogata občina Domžale, ki je med desetimi največjimi slovenskimi občinami, ni mestna občina! »Nihče ne more zanikati, da naše mesto ni mesto,« pravi županja Cvetka Zalokar - Oražem. Medvoški župan Stanislav Žagar se razjezi: »Prej so imele občine 40 odstotkov dohodnine, zdaj le 30. Kakšen kaos je zakon o lokalni samoupravi, kaže primer: po zakonu sekretarja imenuje občinski svet, vendar je sekretar tudi županov sodelavec. Župan pa sam izbira zaposlene in zgodi se, da sekretarja, ki ga je izbral svet, ne bo izbral za sodelavca tudi župan. Skratka: zakon predvideva idealno razmerje nied svetom in županom!« Župani so tako jezni na državo in na zakon o lokalni samoupravi, da nekateri kar poskočijo, ko jih vprašate, kakšne imajo kaj odnose z Ljubljano. Država jih odkrito podcenjuje ali pa se v trdoživi birokratski maniri vtika v malo pomembne zadeve. »Država« bo dala blejskega župana na ustavno sodišče, ker on že ne bo * poročal v vili Bled.. Župani še podatkov ne dobimo »Občina bi morala imeti vpliv na prostor, zdaj pa so te zadeve centralizirane. V državni pristojnosti bi moral biti le nadzor. Mar res mislijo, da v lokalni skupnosti ni strokovnih ljudi, ki bi znali odločati o prostoru,« meni bohinjski župan Franc Kramar. Župan občine Žiri Bojan Starman, sodi: »Občina bi morala razpolagati z več denarja glede na problematiko. Delež republiškega proračuna za občinske potrebe je odločno premajhen.« »Odnos je pravno nedosleden« - župan Vodic Anton Kokalj. »Pristojnosti občine so okrnjene, zakoni bi morali biti bolj jasni« - župan Šenčurja Franc Kern. »Ko bi morala država dati kaj denarja, za šolo, recimo, je lepih obetov konec in je tudi v tem smislu je odnos do občin mačehovski« - župan občine Naklo Janez Stular. »Država bi morala delati bolj v soglasju z občino: predvsem pri urejanju prostora, pri podeljevanju koncesij, recimo, za vodo« - župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj. »Občutek imam, da so pozabili na nas v občinah. Smo kar lepo sami sebi prepuščeni in dobivajo tudi finančno pomoč občine in ne podatkov o novorojenčkih, ki smo jim v proračunu namenili nekaj denarja! Ne - papirjev ne dajo pa konec. Ni jih '■'■'.■'•i'.'.■'/.■:■'■'■■'. ne iz Kranja in ne iz Ljubljane!« Župan Železnikov Alojzij Čufar: »Institucije, ki bi morale občinam dati podatke, jih sploh ne posredujejo. V občini ne vemo, kdo je, denimo, kupil neko hišo v Železnikih in kdo se je v Železnike na novo priselil! Nič - komuniciranja ni!« Pomagaj si sam »Le poglejte, kakšno anketo nam pošiljajo iz mada za lokalno samoupravo! Zdaj naj bi jim še odgovarjali na vprašanja, kako in kaj mislimo, čeprav smo tako ali tako za vse čisto sami!« se jezi cerkljanski župan Franc Čebulj. Kranjskogorski Župan Jože Kotnik pa: »Z državo je odnos tak, da vse sloni na pogajanjih! Nic ni dorečenega, zakonodaja nas je prikrajšala pri pravicah in denarju. Država z nerazvitimi občinami pa ni nobena država! Sami se znajdemo, kot vemo in znamo.« Tako so rekli župani in - ostali živi. Tako se hudujejo nad državo in še posebej nad Službo za reformo lokalne samouprave pri Vladi republike Slovenije, da je že kar sitno. Kar nekaj županov nas je vprašalo, če mi morda vemo, koliko uradnikov je, za božjo voljo, v Ljubljani zaposlenih pri ministru brez listnice, ki bedi nad občinami? Ne gre jim namreč v glavo, da iz resorja, ki so mu podrejeni, ne pade nič Župana Vinka Golca na ustavno sodišče! Blejski župan Vinko GoloDržava je obdržala denar in oblast in sramota je, da mi pišejo, da me bodo dati na Ustavno sodišče zaradi občinskega odloka o porokah!« Blejska občina je sprejela odlok, s katerim je določila prostore za sklenitev zakonske zveze - tisti, ki bi se želeli poročiti izven uradnih prostorov, bi se ob dodatnem plačilu lahko poročili na posebno slovesen način tudi izven uradnih prostorov. Recimo, v v/7/ Bled. Občina Bled pa je ob koncu avgusta prejela iz Ministrstva za notranje zadeve dopis naslednje grozljive vsebine: »...vaša opredelitev pristojnosti za določitev prostorov, ki so namenjeni za sklenitev zakonskih zvez v občinskem odloku, je prevzem pristojnosti, ki gredo državnim organom... Občina ima pristojnost le na področjih, ki zadevajo izključno njene prebivalce, sklenitev zakonske zveze pa je pravica, ki gre vsakomur in ni z nobenim splošnim aktom omejena na občino, v kateri ima oseba, ki se želi poročiti stalno prebivališče. Odlok, ki ste ga sprejeli, ni v skladu z ustavo in zakonom in zato predlagamo, da ga odpravite, če tega v 30 dneh ne boste storili, bomo sprožili postopek za oceno skladnosti vašega odloka z ustavo in zakoni. Kar pa zadeva vaš zahtevek, da se vam prizna status stranskega intervenienta v postopku odločanja o dovolitvi ali zavrnitvi prošnje za sklenitev zakonske zveze izven uradno določenih prostorov, pa pojasnjujemo, da Je odločanje o procesnih vprašanjih stvar organa, ki je pristojen za meritorno odločanje, torej gre pristojnost upravni enoti...« Torej: občino Bled na ustavno sodišče! Po tej logiki bi država, ki daje dovoljenje obrtnikom, morala predpisati tudi, kje smejo in kje ne smejo imeti svojih delavnic - ali kaj? Po svetu se poročajo - kakšni zagnani potapljači, recimo - pod vodo, pri nas se pa v vili Bled ne smejo! Država ne pusti/ Gre vendar za procesno vprašanje in meritorno odločanje! Komu mar želja turistične občine, ki bi se tudi tako promovirala in kaj več zaslužila! Država se v poroke vtika, pri deponiji odpadkov za Bled je bila pa gluha. To pa ne • si mislijo v Ljubljani! Vsak pa že ne bo poročal kjerkoli bi hotel! Kot da obstaja resna nevarnost, da bodo po Bledu zdaj poročali v zanikrnih luknjah, za kakšnim leskovim grmom ali poleg javnih stranišč- če bi jih seveda imeli. lahko rešujemo vse problematične zadeve. Ni govora, da bi nas kdo vsaj kaj vprašal, kako ste kaj, kaj šele, da bi nas obveščali« - župan Mengša Janez Per. Na ohlapno ali nikakršno komuniciranje sta nas opozorila se dva župana. Preddvorski župan Miroslav Zadnikar, rekoč: »Župane sploh ne obveščajo o financah in malokateri novi župan pozna državni proračun. Nadalje skrivajo podatke: tako v občini sploh nismo mogli dobiti ne podatkov o tem, kdo so naši ostareli občani, ki so v domovih in ki uporabnega, če pa pade, se komunikacija zredu-cira na kakšne ankete. Ali pa jim na resno občinsko dilemo posredujejo NEOBVEZNO mnenje. Neobvezno mnenje jim navsezadnje lahko posreduje zadnji vaški potepuh, saj če je NEOBVEZNO, nima nobene zakonske teže in je brez sleherne vrednosti. Zato za odnos med državo in občinami drži kot ustrezen tisti pregovor, ki nam ga je navrgel eden izmed besnih županov: Zanesi se nase! Ali kot ga je on v originalu izbruhnil: Uzdaj se u'se i u svoje kljuse! • D. Sedej GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Podljubelj, 18. septembra - Na lokalni cesti iz Podljubelja do gorske kmetije pri Matizovcu so se delavci kranjskega cestnega podjetja lotili širitve ozkih delov cestišča in izravnave 2400 metrov dolge trase. Vse to je potrebno pred asfaltiranjem, ki ga bodo opravili v drugi polovici septembra. Za okrog 14 milijonov tolarjev vredna dela so približno polovico denarja zbrali med domačini in lastniki počitniških hišic, drugo polovico sredstev pa pričakujejo iz občinskega proračuna. Kot je potrdil tržiški župan, bo tak predlog podal občinskemu svetu. V občini so namreč zadovoljni zaradi samoiniciativnosti Podljubeljčanov, ki so poleg denarja sami zbrali soglasja in pripravili dokumentacijo. Besedilo in slika: S. Saje AMZS Pri AMZS so ta konec tedna opravili kar 25 vlek poškodovanih ali okvarjenih vozil, od tega so najdlje odšli v Celovec. 5-krat so nudili pomoči na cestah. GASILCI V Šenčurju se je vžgal motor voznici juga 45. Ta je avto zapelja s ceste, se s tem približala avtomobilu R 4, nakar se je vžgal tudi ta. Pri gašenju so sodelovali prisotni v tamkajšnjem gostinskem lokalu, dokončno pa so požar pogasili kranjski poklicni gasilci. Na žalost se je ta konec tedna med odcepoma avtoceste Kranj -vzhod in Kranj - zahod zgodila huda prometna nesreča in kranjski gasilci so morali iz razbitin izrezati štiri osebe, policistom pa so nato pomagali tudi očistiti cestišče. Preglavice so povzročale tudi obilne padavine, ki v teh dneh nikakor nočejo prenehati, Tako so kranjski gasilci odmašili odtočni kanal na cesti v Pre-dosljah ter črpali vodo iz kleti hiše na Rotarjevi 6. Dvakrat so pohiteli tudi v Globus. Tam se je zaradi strel neprestano javljal požarni alarm, poleg tega pa je parkirišču na Globusu ostal zakljenjen avtobolil angleških turistov, ki so ga, seveda ob sodelovanju kranjske policije, "vrnili" zaskrbljenim lastnikom. V Bohinju pa so kranjski gasilci iz jarka potegnili juga in ga nato odpeljali k mehaniku. Jeseniški gasilci so vozili vodo, potrebno za dela na avtocesti Jesenice - Vrba, 2-krat Sohiteli v Skladišče mazil na ieli, vendar se je izkazalo, da sta bila alarma lažna, opravili pa so tudi tehnišč-no intervencijo in sicer so na železniški postajio prečrpa-vali bencin iz cisterne. NOVOROJENČKI 15 je število, ki označuje nove Gorenjčke. Od tega se jih je v Kranju rodilo kar 12, 6 dečkov in prav toliko dečkov. Najtežji in najlažji sta bila dečka, prvi je ob rojstvu tehtal 4 kilograme, drugi pa 2.800 gramov. Na Jesenicah so se tokrat rodili 3 dečki, najtežji je tehtal 4.070, najlažji pa 2.610 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so ta konec tedna na kirurgiji pomagali 113 hitre pomoči potrebnim bolnikom, na pediatriji 17, na internem oddelku 33 in na ginekologiji 17 bolnicam. TURIZEM Na Bledu imajo v teh dneh 40-odstotnost zasedenost hotelov, konec tedna Sričakujejo večji obisk. V ohinju je zasedenost hotelov 30-odstotna, na Šubcu pa imajo v teh dneh še 35 gostov, pretežno tujce. V Kranjski Gori je trenutno okrog 300 turistov, od tega 2/3 tujih. Da se poletna sezona končujejo, potrjujejo tudi podatki, da so turistična društva svoje koče na na priljubljenih izletniških točkah večinoma že zaprla oziroma jih odprejo le za naprej najavljene skupine. trgovina s pohištvom spodnja besnica si POHIŠTVO, BELE TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 IZ GORENJSKIH OBČIN Seja kranjskogorskega sveta Kranjska Gora, 18. septembra - V sredo, 20. seprembra, bo redna seja občinskega sveta Kranjska Gora, na kateri bodo kranjskogorski svetniki razpravljali o problematiki kmetijstva v občini ter obravnavali nekaj predlogov odlokov: o javnem vodovodu in oskrbi naselij z vodo, o javni kanalizaciji, o gospodarskih javnih službah ter o spremembah poslovnika občinskega sveta. Prav tako se obeta nekaj sprememb v pravil« niku o oddajanju neprofitnih stanovanj. Na seji sveta bodo spregovorili tudi o zemljiških zadevah in ustanovitvi javnega podjetja Komunala Kranjska Gora. • D.S. Begunski otroci so potrebni pomoči Kranj, 18. septembra • Vse več beguncev, ki so v slabšem gmotnem položaju kot kdajkoli, se po pomoč zateka tudi k društvu Mostovi. Pomagajo jim z informacijami (zlasti aktualne so tiste v zvezi s šolanjem otrok), vse manj pa je možnosti za materi« alno pomoč. Društvo Mostovi dela dve leti, skrbi pa zlasti za begunske otroke. Tako je društvo našlo donatorje, ki z neke vrste štipendijami pomagajo pri šolanju begunskih otrok ali pa z občasnimi denarnimf pomočmi prispevajo k izbol-jašnju njihovega gmotnega položaja. Na tak način pomagajo 30 begunskim učencem v osnovnih in srednjih Šolah, med njimi tudi šestim, ki so se že vrnili v Bosno. Ta strogo namenska sredstva so ta Čas tudi edina pomoč, ki jo lahko nudi društvo Mostovi. Drugih denarnih ali materialnih pomoči trenutno ni na voljo, saj so ti viri odvisni od dobrote ljudi. Zato so veseli vsake še tako majhne pomoči, ki jo ljudje prispevajo za begunce. Z veseljem sprejme-o tudi nove donatorje, ki )i bili pripravljeni skrbeti za šolanje katerega od begunskih otrok. Donator si otroka lahko sam izbere ali pa prepusti izbiro društvu Mostovi, ki pozna socialni položaj posameznih begunskih družin in oceni, kdo je pomoči najbolj potreben. Poleg štipendij begunskim otrokom, brezplačnih tečajev angleščine in nuđenja različnih informacij je društvo Mostovi letos izpeljalo tudi tri večje akcije. Zbralo je za tri tovornjake humanitarne pomoči in jo odpremilo v Bosno. V sodelovanju s Prešernovim gledališčem v Kranju je pripravilo novoletno predstavo in obdaritev begunskih otrok, ob pomoči Gorenjskega glasa pa izlet begunskih otrok v Gardaland. Vsi, ki bi Želeli prispevati za boljši položaj begunskih otrok, lahko nakažejo denarna sredstva na žiro račun: 51500-625-2101-80720-17088. Več informacij lahko dobijo po telefonu 214-953 (Anka), po 19. uri pa tudi na številki 218-005 (Nataša). •D. Ž. C Gros zahteva denar nazaj Krajevna skupnost Primskovo mora vrniti dvorano oziroma prostore KS na občino. delo krajevne skupnosti. Če bo potrebno, bodo pravico do denarja za redno dejavnost morali uveljaviti na sodišču. denar za obnovo dvorane, ali pa prepisati Primskovo, 18. septembra • Svet krajevne skupnosti Primskovo je na nedavni seji sklenil, da denarja, ki ga je KS dobila iz natečaja za objekte skupne rabe in sicer za obnovo dvorane, krajevna skupnost ne bo vrnila. Ob tem so v razpravi spomnili župana, ki sicer ni bil na seji, na njegovo svetovanje in zavzemanje za Pismo o dobrih namerah pred volitvami. Županovo grožnjo, da bo že nakazan denar, če ga ne bodo vrnili, odvzel z mesečnimi akontacijami, ki so namenjene za redno delovanje krajevnih skupnosti, pa je svet KS ocenil za grobo poseganje v Podobno kot prejšnja leta je bil tudi letos za vzdrževanje in obnovo objektov skupne rabe v krajevnih skupnostih v občini Kranj razpisan natečaj za pridobitev denarja. Krajevna skupnost Primskovo se je prijavila za obnovo dvorane v domu na Primskovem. Komisija za delovanje KS je krajevni skupnosti Primskovo namenila 1,5 milijona tolarjev. Medtem ko so druge KS denar za različne namene že dobile, so ga v KS Primskovo nekoliko kasneje, ker so na sodišču morali najpreji doseči poravnavo za prepis dela celotnega doma, ki je bil v lasti Kmetijske zadruge Sloga, na krajevno skupnost. Toliko bolj osupli pa so bili, ko so po sodni poravnavi in nakazanem 1,5 milijona tolarjev dobili županovo pismo, da bo občina Kranj financirala in vzdrževala objekte, ki so v njeni lasti. Objekte, ki so v lasti krajevne skupnosti, pa bodo lete morale vzdrževati same. In zakaj nenadoma takšno stališče (županovo), saj so za letos odobrena nakazana sredstva iz natečaja bila v drugih KS tudi za gasilske domove, cerkve in podobno, ki niso v lasti občine. Odgovor, ki ga imajo v KS, je, da gre v primeru Primskovo pač za zatečeno stanje. Z drugimi besedami to pomeni, da za vse pred njimi to ni veljalo, velja pa od primera KS Primskovo naprej. Pri vsem tem pa ni le čudno, zakaj sredi oziroma pred koncem leta nenadoma drugačno merilo, še boli čudno je, da je KS namenila ta denar za dvorano, ki bi jo tudi občina, če bi bila v tem trenutku njena last, morala prav tako obnoviti oziroma vložiti denar zanjo. * A. Žalar Ponovno izredna seja Tržič, 19. septembra - Danes ob 12. uri bo v veliki sejni sobi občine Tržič 3. izredna seja občinskega sveta, ki so jo sklicali na pobudo Zelenih Tržiča, Slovenske ljudske stranke, skupine svetnikov in tržiš-kega župana. Obravnavali bodo gradnjo v varovalnem pasu vodnega zajetja Črni gozd v Podljubelju. Kot predlagajo Zeleni Tržiča, naj najprej strokovnjaki ugotovijo dejansko stanje na obstoječem vodnem zajetju, vključno s spremembo zaščitnih con zajetja. Poiščejo in preverijo naj možna nova zajetja, obenem pa predlagajo sanacijo na sedanjem zajetju in gradnjah na širšem oomoč-ju zajetja. Do dokončanja raziskav naj se ustavijo vse gradnje, ki bi lahko kakorkoli vplivale na vodni vir, zahtevajo pobudniki za sklic izredne seje. • S. Saje Seja bohinjskega občinskega sveta Bohinj ne podpira lastninjenja po posebnem zakonu Na petkovi seji občinskega sveta je prišlo do nenavadnega preobrata. Bohinjci očitno ne podpirajo več stališča, da bi turistična družbena podjetja z nepremičninami v Triglavskem narodnem parku lastninili po posebnem zakonu. Bohinjska Bistrica - Svetniki so na petkovi seji obravnavali stališča in pobude do posebnega lastninskega zakona, ki je že pripravljen za drugo obravnavo v državnem zboru, nazadnje pa so sprejeli predlog Lovra Sodje, da naj bi tudi ta podjetja lastninili po že sprejetem (splošnem) zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, le delež, ki bi ga sicer morali prenesti na republiški razvojni sklad, bi prenesli na novoustanovljeni Sklad za razvoj območja Triglavskega narodnega parka. Ali bo stališče bohinjskega občinskega sveta vplivalo tudi na odločitev v državnem zboru, bo znano še ta mesec, ko naj bi poslanci drugič obravnavali predlog posebnega lastninskega zakona. Občinski svet tudi nasprotuje prenosu občinskih objektov in pripadajočih funkcionalnih zemljišč v parku na sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka ter morebitni prodaji nepremičnin na območju parka tujcem, tujim podjetjem pa tudi domačim podjetjem, ki so posredno ali neposredno v lasti tujcev. Občinski svet še predlaA, da bi bil delež občin v skladu večji od deleža države in da občinski deleži ne bi bili enaki, ampak odvisni od površine in prebivalstva občine v parku. O vodni elektrarni Bistrica pa kdaj drugič Svetniki so porabili natanko eno uro časa, da so uskladili in sprejeli dnevni red seje. Z dnevnega reda so na predlog župana oz. tajnika občine umaknili predlog odloka o ustanovitvi samostojne komunalno redarske službe v občini. Če bodo obveljale rešitve, kot so zapisane v predlogu zakona o prekrških, bo prekrške in kazni zanje lahko določala le država, ne pa tudi občine; to pa postavlja pod vprašaj organiziranje lastne komunalne redarske službe. Pri oblikovanju dnevnega reda seje je bil najaktivnejši svetnik Ivo Cundrič, ki je predlagal, da bi z dnevnega reda umaknili problematiko Koble in lastninjenja družbenega premoženja v TNP, na dnevni red pa uvrstili gradnjo male vodne elektrarne Bis- Dodatni oddelek v otroškem vrtcu Občinski svet je po hitrem postopju sprejel odlok o obliki in vsebini pečata občine, za tajnico občinskega sveta imenoval Mileno Petek iz vasi Kamnje pri Bohinjski Bistrici, v nadzorni svet občine izvolil Marjana Ravnika (predsednik), Leopolda Smida, Maričko Zaveršnik, Janeza Smukavca in Simona Veličkega, imenovalpa je tudi predsednika in člane šestih komisij. Komisije za statutarno pravna vprašanja ni izvolil, ker je ena od kandidatk umaknila kandidaturo ie pred sejo, Ivo Cundrič, kije bil predlagan za predsednika, pa je to storil na seji. Svet je podprl tudi predlog za odprtje dodatnega oddelka v otroškem vrtcu v Bohinjski Bistrici. trica v Bohinjski Bistrici in vodno oskrbo vasi Ravne. Svet se je strinjal le z zadnjim predlogom (Ravne), ostale tri pa je zavrnil. Bila bi velika škoda Ko je prokurator Peter Slivniker seznanil občinski svet s problematiko smučarskega centra Kobla, je dejal, da podjetje problematike ne more več obvladovati, da se je o naložbah, predvsem o umetnem zasneževanju, odločalo v zaprtih krogih in ne na tržnih predpostavkah, da kadrovska politika ni bila pravilna, da je pri naložbi čudno vlogo odigral tudi bohinjski Alpinum (svetnik Janko Humar iz Alpinuma je potlej temu ostro oporekal)... Da bi Kobla lahko tudi v letošnji zimi obratovala, bo po Slivnikerjevem mnenju bilo treba doseči dogovor z upniki o reprogramiranju dolgov in usposobiti sistem za umetno zasneževanje. Občinski svet je bil enotnega mnenja, da se žičnice na Kobli v letošnji zimi morajo vrteti, sicer bo škodo utrpel ves Bohinj. Župana Franca Kramarja je pooblastil, da poskuša doseči za Bohinj najboljšo možno rešitev. C. Zaplotnik Izredna seja občinskega sveta Mengeš Občinski svet zdaj ima predsednika Novi predsednik je dosedanji podpredsednik. Razprava o grbu in zastavi. Mengeš, 18. septembra - Kar 13 točk je imel na dnevnem redu izrednega zasedanja v četrtek zvečer občinski svet Mengša. Med najpomembnejšimi točkami ie bila v začetka zasedanja obravnava zaključnega računa krajevne skupnosti Mengeš za leto 1994 in letos do 17. julija. V nadaljevanju pa so sprejeli v prvi obravnavi odlok o uporabi grba in zastave in volili predsednika sveta. Pri zaključnem računu sicer pričakovane polemične razprave ni bilo. Sprejeli so informacijo nadzornega odbora in odbora za finance o prihodkih in odhodkih KS Mengeš, potrdili ugotovitev, da mora občina Mengeš obnoviti pogodbo za nakup semaforske opreme in prek republiške uprave za prihodke izterjati neplačani samoprispevek za kanalizacijo v Loki. Sklep je tudi, da je treba čimprej vpisati v zemljiško knjigo zemljišče avtobusnega postajališča v Loki. Kar pa zadeva prihodke in stroške, pa je bila potrjena ugotovitev, da med njimi ni odstopanj. Natančnejše poročilo pa bo predloženo na novembrsko sejo občinskega sveta. V 30-dnevno razpravo je potem svet predložil odlok o uporabi grba in zastave občine Mengeš. Najpomembneje v predlogu je, da bi občina po ukinitvi KS obdržala grb in zastavo, ki ju ie že do ustanovitve občine uporabljala krajevna skupnost, ko ju je sprejela sredi decembra 1992. Občinski svet je potem med drugim potrdil mandat Jožefu Vahtarju in Francu Jeriču. Novega predsednika občinskega sveta pa so izvolili šele pri glasovanju v drugem krogu. V prvem krogu sta med tremi kandidati dobila največ glasov Branko Lipar 1n Alojzij Janežič, izpadla pa je Tatjana Sivec -Strmšek. V drugem krogu pa je potem dobil večino glasov dosedanji podpredsednik občinskega sveta Alojzij Janežič. A. Žalar Pridobitev za slepe Škofja Loka, 18. septembra • Danes bo v dvorani Srednje šole Centra slepih dr. Antona Kržišnika v Škofji Loki posebna prireditev, na kateri bodo predstavniki Socialdemokratske mladine predah denar, ki so ga zbrali na julijski dobrodelni akciji v tej organizaciji, precej pa so prispevali tudi posamezniki in nekatera podjetja. Ves zbran denar je namenjen nakupu tako imenovane Braillove vrstice, naprave, ki zapis na računalniškem ekranu prilagodi uporabi slepim. • S. Ž. • PGD Sinkov Turn Proslavili 70-letnico Koseze, 18. septembra - Člani Prostovoljnega gasilskega društva Sinkov Turn so v soboto na slavnostni seji, ki je bila v gasilskem domu v Kosezah, udeležil pa se je je tudi župan občine Vodice Anton Kotcaj, proslavili letošnji 70-letni jubilej društva. V znamenju 70-letnice so imeli letos že parado, tekmovanje za člane in tekmovanje za veterane ter vesele igre. V soboto na slavnostni seji pa so podelili še društvene bronaste, srebrne in zlate plakete. Bronaste plakete so podelili tudi vsem Članom nadzornega in upravnega odbora, ki so potem odselili v različne kraje po Sloveniji, posebno priznanje pa so izročili tudi županu Kokalju. V kulturnem programu na seji pa so Moški pevski zbor Šmarje Sap, pionirji in mladinke iz društva Sinkov Turn. Zlate plakete društva za delo ob 70-Ietnici so na slavnostni seji prejeli Franc Bergant, Lojze Hribar, Janez Jenko, Alojz Kosec, Anton Kosec, Štefan Kunstelj, Jože Lončar in Franc Ramovž. Društvo Sinko Turn, ki ima več kot 200 članov, je med zelo delavnimi društvi v občini Vodice. Tako se v teh dneh pripravljajo že na različne preventivne akcije in aktivnosti v mesecu požarne varnosti. Kar sedem ekip v društvu pa se pripravlja tudi na mestno gasilsko tekmovanje, ki bo 1. oktobra v Ljubljani. • A. Žalar IZ GORENJSKIH OBČIN Občina Tržič zahteva zamenjavo stečajnega upravitelja Podjetja zaprta, delavci pa pri županu Postopek stečajev v Obrtnem podjetju in Lepenki Tržič se po oceni občinskega vodstva predolgo vlečejo. Menijo tudi, da en človek ne more reševati dveh podjetij hkrati. ftžič, 18. septembra - Občina Tržič je naslovila na okrajno sodišče v Kranju kratko, a jedrnato zahtevo. Želi novega stečajnega upravitelja za Obrtno podjetje in Lepenko, ki naj pripomogel k oživljanju obeh podjetij. Kot je v izjavi za Gorenjski 8|as poudaril tržiški župan, občina »ima vpliva na razvoj dogodkov po stečaju, vendar nosi vse težja bremena brezposelnosti. Odpuščeni delavci J'h prosijo za delo, ne pa za socialno pomoč. "Razmere zaradi brezposelnosti so dosegle tisto mejo, ko je treba nekaj ^kreniti. Najprej je naše mesto doživelo zlom BPT in zatem še tovarne ZLIT. Lani je ostalo brez dela okrog 40 ljudi v Obrtnem podjetju Tržič, letos pa je enaka usoda doletela približno 130 delavcev Lepenke Tržič. Medtem ko v tekstilni in lesni tovarni nadaljujejo z delom v vitalnih delih podjetij, zaenkrat še ni bilo takih poskusov niti v Obrtnem podjetju niti v Lepenki. Dogaja se celo tisto, Čemur najbolj nasprotujemo! S prodajo strojev in posameznih delov se zmanjšuje vrednost družbenega premoženja. O tem nismo bili uradno obveščeni, vendar interesenti za nakup opreme prihajajo spraševat na občino, kje in kako bi to uredili. Razen razprodaje premoženja nas skrbi zmožnost ponovnega zagona Lepenke, kjer ne dela niti elektrarna. Če ne bo proizvodnja stekla kmalu, lahko ena sama zima naredi veliko škode v tovarni. Med obiskom v Lepenki nam je stečajni upravitelj Mitja Ulčar zagotovil, da bomo obveščeni o nadaljnjem dogajanju, vendar se doslej ni še nič razrešilo. Vrata obeh podjetij so še vedno zaprta, čeprav obstajajo možnosti za nadaljevanje dela. Tako je že več nekdanjih delavcev potrkalo na moja vrta, kjer iščejo pomoč v skrajni sili. Nimajo denarja niti za svoje šolarje, kaj šele za ozimnico! Obenem so zagotavljali, da ne iščejo socialne pomoči, ampak želijo pošteno delati in zaslužiti sami. Že zato ni moč vleči stečajnih postopkov v nedogled. Sodišče smo iz teh razlogov zaprosili za zamenjavo stečajnega upravitelja. Če to ne bo možno, naj saj pospešijo reševanje problemov," je tržiški Župan Pavel Rupar pojasnil okoliščine, ki so jih privedle to te odločitve. Med drugim je župan Rupar izrazil pomisleke, da bi lahko en sam človek ob svojem rednem delu skrbel za reševanje težav v dveh podjetjih hkrati. Podvomil je, da bi bilo moč kaj veliko narediti le med občasnimi obiski stečajnega upravitelja v Tržiču. Tam ga tudi nam ni uspelo najti, vendar nam ie Mitja Ulčar po telefonu povedal, da o zahtevi iz Tržiča še ne ve ničesar. Glede stečaja v Obrtnem podjetju je povedal, da ga zavira denacionalizacijski postopek. Za Lepenko so na sodišču prve dni septembra priznali večino upniških terjatev, o načinu poplačila pa se bodo šele odločali. • Stojan Saje AKTUALNI INTERVJU "Ne bomo le drobiž v medstrankarskih obračunavanjih" Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec o upokojenski problematiki - 455 tisoč slovenskih Upokojencev tvori največje in najmočnejše civilno gibanje Kakšna je organiziranost dotacije društvu upokojencev, humanitarni značaj. V *veze društev upokojencev? "Zveza društev upokojencev je organizirana po principu društev, ki so v vsakem yečjem kraju. Društev je 412 ln vključujejo okoli 54 odstotkov od skupno 455 tisoč ^venskih upokojencev, "tuštva se koordinirajo na ^vni bivših občin, na ravni države pa deluje zveza, ki Povezuje vsa društva. Letos si bomo prizadevali, da bi dosegli 60-70-odstotno članstvo." Kako je s financiranjem zveze ju posameznih društev? Kako komentirate kranjski Primer, ko je občina ukinila češ da ni humanitarna organizacija? "Letos je zveza dobila nekaj sredstev za šport in rekreacijo od SPIZ-a, nekaj od loterije, tako da bomo lahko pokrili stroške. Poleg tega pa iz teh sredstev nakazujemo društvom 30 tolarjev na člana za socialno-humanitarne potrebe. Društva se večinoma financirajo s članarinami, ki pa so zelo različne - od 200 do 500 tolarjev. Kranjski primer je zelo zanimiv in na srečo so taki primitivni postopki izjemni. Sprašujem se, kdo lahko društvu upokojencev odreka zvezi smo že začeli akcijo na zavodu za statistiko, da bomo natančno uredili to klasifikacijo. Vsaka pametna politika občine bo društvo upokojencev podprla, saj je ne samo na nivoju občine, ampak tudi na družbo jutrišnjega dne. Kakšne dejavnosti potekajo v okviru društev? "Društva upokojencev so izjemno aktivna - od socialno-humanitarnega, kulturnega, rekreacijskega področja... Pripravljajo številne razstave, v nivoju države interes, da so 90 pevskih zborih poje okoli upokojenci aktivni. Razloga dva tisoč upokojencev, med 15 za to sta dva: upokojenci in 18 tisoč upokojencev se hočemo svojo problematiko ukvarja s športom. Zelo po- predstaviti širše, obenem pa membno je druženje, obenem je za državo dobro, da je tako pa upokojenci načenjajo tudi številna populacija aktivna in različne problematike, predla- soprispeva k reševanju proble- gajo različne rešitve... Res pa mov. Družbo današnjega dne je, da so na socialnem področju smo oblikovali upokojenci, številni problemi. Nekaj sto želimo pa sooblikovati tudi GORENJSKE KORENINE Zlatoporočenca Frančiška in Anton Štrasner svojim šibkim zdravjem, z Vat 1*1 možem sta se vedno dobro lAtllOPP CIQ VI P 7Q H €11*11A razumela. Tudi če sta bila U Ulita t V Slav IC La UdlllU različnih mnenj, se nista nikoli tako sporekla, da ne bi govorila. V slogi sta dočakala zlato poroko, na kar sta oba ponosna. Posebno sta vesela pozornosti svojih hčera Vike in Tončke, ki sta prevzeli stroške in skrbi za slavje. Sicer pa v krogu domačih -med njimi so tudi tri vnukinje, vnuk, pravnuk in prav- Spodnje Duplje, 18. septembra - Na ta dan pred 50 leti sta si prisegla zvestobo Gor-cnjka in Štajerec, ki sta se spoznala daleč od svojih domov. Med vojno sta se srečala v taborišču v Nemčiji, po vrnitvi domov pa je Anton poiskal Frančiško in jo zasnubil. "Dva tedna zatem, ko me je našel, sva se poročila. Poroka je bila skromna, a vseeno lepa in vesela. V Kranj smo se peljali kar z vozom. Med potjo smo pobrali godca. Ko je zaigral, se je mula vlegla na tla. Vseeno srno pravočasno prispeli k civilnemu obredu, cerkveni pa je bil popoldan, v Dupljah. Spominjam se, da je bil takrat lep in vroč dan. Upam, da bo tudi zlata Poroka na sončen dan," je °b obujanju preteklosti izrazila veselo pričakovanje pomembne obletnice Frančiška Štrasner. Po poroki sta z Antonom, ki je doma z Bizeljskega, živela v Spodnjih Dupljah, kjer je bil njen dom. Dogradila sta hišo, kar v tistih časih ni bilo prav lahko. Denarja °d ene plače ni bilo vedno za yse potrebe, zato je Anton Poleg dela v tržiški tovarni ZLIT doma spletal košare, Zena pa je ob gospodinjstvu Šivala. Če sta to nekdaj Počela predvsem zaradi dodatnega zaslužka, jima danes ročno delo pomeni bolj ve- selje in krajšanje prostega časa. "Leta 1972 sem se upokojil kot skladiščnik rezanega lesa. Z lesom, čeprav drugačnim, imam veliko veselja še sedaj. Nabiram šibje, iz katerega spletam košare in druge izdelke. Večino dneva preživim v svoji delavnici. Prej sem pogosto odhajal tudi na Bizeljsko, kjer imam vinograd in zidanico. Za slavje sem prihranil nekaj lanskega pridelka," je ob predstavitvi svojega preživljanja upokojenskih dni pohvalil domačo kapljico Anton Štrasner, ki bo kmalu praznoval svoj 82. rojstni dan. Žena, čeprav desetletje mlajša, je potožila le nad nučka - radi slavijo osebne praznike. Za slavje ob zlati poroki so pričakovali več kot 30 gostov. Upamo, da so vsi prišli in razveselili slavljen-ca. Ker si je Frančiška najbolj želela lepega vremena, pa smo se tupi mi razveselili sonca, ki je pregnalo sobotni dež. • Stojan Saje upokojencev še vedno nima rešenega stanovansjkega problema. To je katastrofa m slabo ogledalo družbe. V domovih za ostarele je prostora za okoli 14 tisoč upokojencev, od tega dva tisoč za manj pokretne, kar pa aremalo. Na tem področju d še potrebne aktivnosti družbe - tako pri gradnji domov za starostnike kot pri gradnji neprofitnih stanovanj za upokojence." Kakšen je vaš vpliv na državne odločitve? "Zveza je koordinator vseh društvenih aktivnosti in sogovornik državnih institucij, saj jim posreduje mnenja in probleme upokojencev. Letos smo tako izjemno aktivni na štirih področjih. Na področju zakonodaje smo dah številne pripombe k zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in pričakujemo, da bo vlada le-te upoštevala. Ena takih je zahteva po tekočem usklajevanju pokojnin, druga pa glede kapitalskega sklada upokojencev, ki ga bo po f>redlogu še vedno ustanavlja-a država. Mi zahtevamo, da ta sklad ustanavlja zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Drugo področje našega angažiranja je področje zdravstva. Dokument o zdravju do leta 2000 predvideva številne novosti. Zveza je pripravila številne pripombe in storili bomo vse, da takšen dokument, kot je zdaj, ne bo sprejet. V sebi nosi veliko nasprotij, predvsem pa zmanjšuje zdravstvene pravice. Uvaja participacijo in zmanjšuje sopripevanje k nekaterim zdravstvenim pripomočkom (na primer za očala, opore...). To naj bi financiral vsak sam, kar je za upokojence nesprejemljivo. Nasledn- ja problematika je strategija razvoja Slovenije do leta 2000. Vrsta ugotovitev v tej strategiji ne drži, poleg tega pa uvaja restrikcije na odhodkovni ravni. Menimo, da je racionalizacija javnega financiranja nujna, a ne samo na upokojenskih hrbtih. Mi ne postavljamo novih zahtev, želimo le, da se bo ohranila dosežena raven socialno zdravstvenih pravic. V zadnjem času se veliko govori o črni luknji pokojninskega sklada. "Če se bo pokojninski sistem zrušil, se mora zrušiti tudi država. Pokojnina ni socialna kategorija, je zaslužena pravica in država ima obveznost do upokojencev. Črno luknjo v pokojninskem skladu pomaga ustvarjati sama država s tem, ko tekoče ne izpolnjuje obveznosti. Dolgo ni vračala izposojenih 21 milijard posojila, ki ga je iz pokojninskega sklada vzela pred leti, poleg tega pa nima urejene enotne osnove, da bi vsi državljani prispevali enak delež. Zdaj delavec prispeva trikrat več kot obrtnik, medtem ko država oprošča prispevkov številne velike sisteme. Treba pa je vedeti, da je v Sloveniji 250 tisoč starostnih upokojencev in samo 75 tisoč pokojnin za polno delovno dobo. Menimo, da je treba socialne transfere ločiti od pokojnin in jih dajati iz državnega sklada." Kakšna pa je povezava zveze društev z Demokratično stranko upokojencev Slovenije? "Upokojenci nas kličejo in sprašujejo, kako naj se opredelijo do te stranke. Na zvezi smo zato sprejeli jasno stališče: mi dopuščamo vsakršno politično angažiranje članov, če je le interes, program in zakonski predpis. Vendar pa DESUS ne more nadomestiti društev upokojencev. Je lahko samo pomoč pri reševanju problemov upokojencev. Mi se bomo udeležili okrogle mize o upokojenski problematiki, ki jo bo pripravila katerekoli stranka, delali pa bomo v interesu vseh upokojencev. Zveza društev upokojencev je nestrankarska, stanovska, humanitarna organizacija." V predvolilnem času pa boste upokojenci verjetno tarča številnih prepričevanj s strani politikov. III. Mihaelov sejem v Mengšu Prenovljena trimska steza Mengeš, 18. septembra -Poleg Prostovoljnega gasilskega društva in Men- Žeške godbe v okviru Idbora za organizacijo tretjega Mihaelovega sejma v Mengšu, ki bo letos 30. septembra in 1. oktobra, deluje tudi Turistično društvo Mengeš. Na nedavni novinarski konferenci, ki jo je vodil predsednik Odbora Mihaelovega sejma Štefan Borin, je turistični del letošnje prireditve predstavil tudi predsednik TD France Zabret. "Posebno skrbno letos pripravljamo povorko kmečkih opravil. Čeprav v Mengšu ni veliko kmetov, se z njimi dogovarjamo, da bi predstavih razna stara opravila in zanimivosti kot so žganjekuha, mlačva, pa stare obrti kot so tesarstvo, žagarstvo in podobne. Seveda načrtujemo v povorki tudi narodne noše. Sicer pa smo s predsednikom odbora Štefanom Bonnom pred dnevi ugotavljali, da po letos v organizaciji in izvedbi sejma sodelovalo kar okrog 1100 ljudi." France Zabret: "Posebno skrb bomo letos namenili povorki kmečkih opravil." V okviru letošnjega sejma pa bo prva prireditev že v četrtek, 28. septembra. Takrat bo na Gobavici Turistično društvo odprlo prenovljeno trimsko stezo. "Že do zdaj je bila ta rekreacijska pot zelo obiskana in ena najlepših v Sloveniji, zdaj pa smo je uredili in dodatno opremi, za kar smo dobili denarno 5omoč tudi iz republike. ',a turistično ponudbo v Mengšu je to vsekakor prijetna popestritev in smo v Turističnem društvu nanjo ponosni." Letošnji Mihaelov sejem sta med drugim že podprla tudi Tesarstvo in žagarstvo Kosec, ki bo podani oder, Marlow pa bo kot prispevek naredil transparent. Sicer pa je med pokrovitelji tudi Gorenjski glas. • A. Žalar "Pred volitvami bodo nekatere stranke veliko obljubljale, a upokojenci ne bomo drobiž za medsebojna obračunavanja. Ne bomo le številka za volilni glas. V določenem trenutku bomo svojim članom jasno povedali, katera stranka je za upokojence kaj naredila, tako da se bodo upokojenci lahko odločili, komu bodo dali svoj glas. Zato želim, da upokojenci temeljito spremljajo delo v državnem zboru in odnos poslancev." • U. Peternel Najboljši maturantje so prejeli spričevala Biseri prve maturitetne generacije Maturantsko elito sta počastila predsednik države in šolski minister potekala matura, so opravile tudi interne slovesnosti in v primernem tonu pospremile na univerzo prvo generacijo z enotnim državnim zrelostnim izpitom. Ponekod so te slovesnosti potekale na očeh javnosti (tako denimo v Ljubljana, 18. septembra - stotnem uspehu. 127 •Predsednik države Milan maturantov (od skupaj 6421) Kučan je v petek zvečer pa je bilo še posebno uspeš- sprejel najboljše maturante, nih, saj so pri zunanji maturi spričevala pa so jim izročili zbrali več kot 30 (od 34 na prireditvi v Cankarjevem domu, kjer so bili navzoči tudi ponosni starši in predstavniki šolstva, spregovoril pa jim je tudi šolski minister dr. Slavko Gaber. Več kot šest tisoč dijakov z 31 slovenskih srednjih šol je letos sklenilo šolanje z zunanjo maturo. Ta enotni državni izpit je prva generacija dobro prestala, vsaj sodeč po laskavih ocenah o domala stood- možnih) točk. To maturantsko smetano je v petek sprejel predsednik države Milan Kučan, sprejema pa so se udeležili tudi ravnatelji srednjih šol, od koder prihajajo najuspešnejši maturantje. Od predsednika se je maturantska elita odpravila v Cankarjev dom, kjer so jim v Gallusovi dvorani javno f>odelili maturitetna spnčeva-a s pohvalami. Tudi na tem srečanju so bili navzoči starši, profesorji in profesorice z njihovih šol, ravnatelji in ravnateljice, predsednik in člani Republiške maturitetne komisije, predsedniki in člani republiških predmetnih komisij, zunanji ocenjevalci, predstavniki obeh slovenskih univerz in strokovnih svetov ter drugih strokovnih institucij, ki so sodelovale pri pripravi in izvedbi prve slovenske zunanje mature. Maturante sta nagovorila dr. Jožko Budin, predsednik Republiške maturitetne komisije, in dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport, spričvala s pohvalami pa je Florijan Bulovec, novi direktor JP Komunala Kranj S sanacijo bomo pridobili dve leti Za podjetje bi bilo najbolje, da preide v popolno last občin, ki bi tako imele vpliv na delo, nadzor pa tudi odgovornost za normalno poslovanje in razvoj neprofitnih dejavnosti. Kranj, 19. septembra - Župa- glavjje so posebni odpadki I De- ni petih "kranjskih" občin - ponija komunalnih v Tenetišah ustanoviteljic so po odhodu bo kmalu polna, o želeni regijski Jožeta Pesaka za direktorja deponiji m ničesar več slišati., javnega podjetja Komunala Kranj izmed ducata kandidatov izbrali Florijana Bulovca, 45-letnega diplomiranega inženirja arhitekture iz Nove vasi pri Preddvoru. Na direktorski stol je sedel 1. avgusta. V pičlih dveh mesecih ste delo podjetja vsaj v grobem že spoznali, zarisali prednostne cdje. Česa ste se oziroma se boste lotili najprej? "Terjatev. Imamo ogromno dolžnikov, zneski so največji pri podjetjih, izstopata zlasti Sava in Iskra Terminali. Dolžnike bomo na neporavnane račune opozorili, nato pa začeli, če ne bo šlo drugače, tudi s sankcijami, odklopi vode." Komunala ima status javnega podjetja. Kako je z lastninskim preoblikovanjem? "Iz podjetja so se izločile Gradnje, ostale so samo dejavnosti, iz katerih ne smemo kovati dobičkov. Lastninjenje je vsekakor ena od prednostnih nalog. 57 odstotkov podjetja naj bi bilo v lasti občin, preostanek naj bi šel v odkup s certifikati oziroma v sklade. Glede na status podjetja menim, da je takšna delitev nesmiselna. Za podjetje bi bilo najbolje, da je v popolni lasti občin, ki bodo tako imele vpliv na delo, nadzor pa tudi odgovornost za normalno poslovanje in razvoj." Gorenjci imamo sicer dovolj dobre pitne vode, ki pa, žal, niso imune za onesnaženje. Kakšni so vaši cilji na tem področju? "Občutljiva so zlasti površinska zajetja. Raziskave, ki jih opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, kažejo, da je voda ob hujših nalivih ponekod oporečna. Najbolj problematična so drenažna zajetja pod Krvavcem. Ta mesec bomo v zajetje vgradili indikator motnosti, ki bo ob prekomernem onesnaženju avtomatično zaprl dotok vode v vodovodno omrežje. Naslednji korak so globinske vrtine, iz katerih bomo črpali kvalitetno pitno vodo. Postopno se bomo z drenažnih zajetij preusmerjali na globinska tudi na drugih območjih. Vlagati bo treba tudi v obnovo vodovodnih cevi. Salonitne cevi propadajo, voda se izgublja in je izpostavljena onesnažanju s površja, cevi bo treba zamenjati s trajnejšimi litoželeznimi." Tudi z odpadki je vse več križev in težav. Posebno po- Najboljši so bili deležni tudi predsednikove čestitke. najboljšim izročilo pet znanih kranjski gimnaziji, ki je z Slovencev, Leon Štukelj, 245 maturanti menda največ-Marina Žmuc - Tomori, ja na Gorenjskem), drugje so Polde Bibič, Aleksandra Puš- jih bolj ah manj intimno nik in akademik dr. Boštjan pripravili le za maturante, Žekš. njihove starše in profesorje... Med elito najboljših, ki sta jih Letošnja matura, ki se je v petek počastila predsednik začela 16. junija, priprave države in šolski minister, je znane (m objavljene), med nanjo pa so tekle že leto ali bilo tudi nekaj gorenjskih njimi je tudi kranjska fakul-s slovesnim srednješolcev, večina gimnazijcev. 16 jih je tudi na gorenjskih šolah maturo opravilo "z odliko" (kot smo dejali nekdaj), se pravi z dve prej, ie dejanjem tako rekoč že pod streho, Maturitetna spričevala so sicer razdeljena že nekaj časa, posamezne šole, kjer je da bi stroške tudi računali po ljudeh. Kaže, da bo potrebna politična akcija. Vendar pa to niso edine pritožbe. Nekateri se pritožujejo, češ da odpadkov sploh nimajo, pa morajo plačevati odvoz. Drugi se pritožujejo nad polnimi kontejnerji, ki da jih ne izpraznimo. Vzrok so zaparkirani zabojniki. Veliko težav nam Krajevna skupnost Brezje povzročajo tisti, ki v kante odlagajo žerjavico, gradbeni material, veje, to namreč povzroča okvare in požare v sme-tarskih vozilih." Čistoča v mestu je takorekoč izkupičkom več kot 30 točk (kakor v točkovni evforiji rečemo po novem). In zdaj? Včerajšnji maturantje bodo že čez dva tedna prestopili prag univerze in se v naslednjih letih tam brusili za svojo prihodnjo kariero. Nekaterim je vstop na univerzo skalila zmeda, ki je vladala pri vpisih zaradi mnogih novosti. Žal so bili med njimi tudi nekateri iz tako imenovane srednješolske elite. Vpis na univerzo sicer še ni pn kraju. Ravno te dni poteka tako imenovani tretji vpis (prva in druga prijava na univerzo sta bili že spomladi, po maturi pa so univerze dobile rezultate in bodoče študente glede na uspeh razvrstile na sezname). Nanj kandidirajo dijaki, ki so izpadli na tistih fakultetah, ki so vpis omejile, pa tudi oni, ki so maturo opravljali šele v jesenskem roku. Slednji se je začel 9. septembra, do 25. tega meseca pa bodo znani rezultati. Do 10. oktobra bo še odprta možnost vpisa za kandidate s tretjo prijavo. Kaže, da je prostora še dovolj, resda pa bolj na tistih smereh, ki jih bodoči študentje ne štejejo ravno za priljubljene. Fakultete, ki imajo še prostor, so tudi že teta za organizacijske vede, ki na visokošolskem študiju še čaka kandidate iz tretje prijave. • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik Polepšan kraj, cesta pa nemogoča S skupno akcijo so letos uredili okolico doma, igrišče in štiri cestn* >a Tema, 'kritik ^te^deieženi odseke. Ostaja pa še občinska cesta in program iz ekološke odškodnine- "Krovni zakon o urejanju okolja je sicer sprejet, podzakonskih aktov pa še ni. Mi posebnih odpadkov ne sprejemamo, rešitev zanje bo treba najti na državni ravni. Za sanacijo komunalne deponije v Tenetišah bomo letos od predvidenih 80 porabili 50 milijonov tolarjev. Zajeli smo izcedne vode z deponije, tri studence, ki tečejo pod deponijo, pa bomo speljali mimo. Gradimo tampon med komunalnimi odpadki in odpadnimi gumami iz Save ter dovozne poti na vrh deponije. Hkrati z izboljšanjem ekoloških razmer se bo povečala tudi zmogljivost deponije. Trenutno je na njej prostora še za dobro leto, s sanacijo bomo pridobili dve leti. V tem času, upam, se bo izkristaliziralo; ali bomo dobili regijsko deponijo ali pa bo treba razširiti deponijo v Tenetišah." Zahteve krajanov Tenetiš po odškodnini najbrž poznate? "To je stvar odločitve mestne občine Kranj in najbrž tudi drugih štirih, nastalih iz prejšnje kranjske občine. Če bo renta izglasovana, jo bo pač treba všteti v ceno odvoza odpadkov oziroma uvesti poseben dodatek. Na splošno pa mislim, da bi moralo ministrstvo za okolje in prostor določili neke enotne kriterije, kdo je upravičen do odškodnine in postaviti zgornjo mejo." Ljudje se dostikrat pritožujejo, ker je cena odvoza odpadkov računana na kvadratne metre stanovanjske enote in ne na število ljudi v njej. Morda razmišljate o spremembi? "Tako je. Odpadke ustvarjajo ljudje, zato bi bilo pošteno, predvsem komunalci? "Samo za ilustracijo naj govem, da je bilo po vojni v iranju 34 cestnih pometačev, danes jih je šest. Izprazniti je treba 1400 koškov za smeti. Delamo toliko in tisto, kar je določeno v pogodbi, lahko pa bi rekel tudi takole: za malo denarja malo muzike. Mislim, Brezje, 18. septembra - V krajevni skupnosti so letos iz širšega komunalnega programa uspeli končati ureditev okolice doma z igriščem in deloma tudi okolico cerkve ter nekatere krajevne cestne odseke. Do spomladi prihodnjega leta, ko bodo morda imeli v gosteh papeža, pa da je rešitev drugje, v kultur- jih čaka še precej dela. Nujni nejšem odnosu ljudi do okolja, sta predvsem regionalna cesta Odlokov proti onesnaževal- in vpadnica (občinska cesta) cem je dovolj, šepa pa nadzir- od podvoza do cerkve s anje in kaznovanje." • H. pločnikom, v domu pa tele- Jelovčan, foto: G. Šinik ionska centrala. "1 Gasilsko tekmovanje v Komendi Komenda, 18. septembra - Na hipodromu v Komendi je bilo v soboto območno tekmovanje gasilskih zvez Kamnik, Domžale in Litija. Tekmovanja se je udeležilo 73 ekip in 18 prostovoljnih gasilskih društev. Že v nedeljo, 10. septembra, pa je bilo v Mengšu izbirno tekmovanje tudi za veterane. Tekmovalo je pa je 7 ekip in sicer pet moških ter dve ženski. Tekmovanje v Komendi in Mengšu je bilo tudi izbirno za državno prvenstvo. Med pionirji so se na državno prvenstvo uvrstile ekipe Blagovica, Križ, Krašce, Mengeš, Zgornji Tuhinj, Dole pri Litiji, Loka pri Mengšu in Srednja vas; pionirkerDomžale 1, Dob, Sava pri Litiji, Homec, Križ, Peče, Nevlie; mladinci: Dob, Križ, Kamnik; mladinke: Rova pri Radomljah, Sava pri Litiji, Topole; člani A: Dob 2, Srednja vas l,Dob 1, Domžale; članice A: Topole, Domžale, Loka; člani B: Topole 2, Dob, Mengeš, Kamnik; članice B: Mengeš, Loka, Kamnik; veterani-moški: Mengeš 1, Jarše-Rodica, Mengeš 2; veteranke: Mengeš, Jarše-Rudica. • A. Ž. 110 let hudourništva na Slovenskem Ljubljana, 18. septembra • Na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije je Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane pretekli teden predstavilo monografijo z naslovom "POGUBNA RAZIGRANOST" ter podnaslovom "110 let organiziranega hudourničarstva na Slovenskem, 1884 - 1994". Delo ima 276 strani velikega formata in nad 350 fotografij in ilustracij, o njem pa sta spregovorila direktor podjetja Danilo Beden in urednik monografije Stanislav Jesenovec. Beseda tudi ni mogla mimo zadnjih dogodkov v Baski grapi, Selški dolini in Davči, o čemer je spregovoril mag. Aleš Horvat, vse, ki pa jih zanima problematika slovenskih hudournikov, pa tudi zemeljskih m snežnih plazov ter brežin, bodo v omenjenem delu našli obilo podatkov ter odgovorov. Svoje prispevke za to monografijo je napisalo nad 30 avtorjev, omenjenih pa je kar 759 hudournikov, pri katerih urejanju je podjetje sodelovalo. Prepričani so, da bo 1500 izvodov te knjige kmalu pošlo. • S.Ž. Najpomembnejša akcija je bila ureditev okolice doma novim športnim igriščem. Predsednik sveta krajevne skupnosti Jakob Langus je z uresničevanjem programa, ki so si ga zastavili v KS letos, zadovoljen. "Najpomembnejša akcija je bila vsekakor ureditev okolice doma z novim športnim igriščem. Poleg krajevne skupnosti so uresničitev 1,35 milijona vrednega programa podprli še Turistično društvo Brezje, Vzgojo varstveni zavod Radovljica, Telekom in Pošta. Precej obsežna akcija pa je bila tudi urejanje štirih cestnih odsekov v krajevni skupnosti. Z asfaltom smo preplastili zahodni del Črnivca, odsek Mira Potočnika, vec do smetišča in križih smetišče do podvinske pos'i aje v krajevni skupnosf Mošnje. To je program ^ tako imenovane ekološke od>' kodnine, vreden 8 milijon^ tolarjev. V krajevni skupnosj bodo skušali, če bodo ime denar, urediti tudi novo škar po v Gabeli. V krajevni skupnosti Brezje imajo zdaj tudi svojega cestarja. Plačati ga KS in Turistično druŠt' vo, vsak po 10 ur na mesec- mimo ire- "Zelo pa smo zainteresira*1' plastitev z odvodnjavanjem za ureditev občin«* na odseku Brezje - Dobro ceste do Brezij in regionU* polje in del ceste ob cerkve- ceste na Črnivcu. Za obe sel nem zidu na Brezjah. Pohvalil na nedavnem sestanku z * pa bi tudi akcijo za pomoč panom občine Radovljica M pogoreli domačiji Vošar - zel tudi pater Ciril Božič,»«° t Alojza Rozmana na Peračici, gvardijan v samostanu * saj je poslopje že pod streho." Brezjah. Upamo pa tudi, a V ožji, tako imenovani eko- ob vključevanju nove dir loški program, ki ga bodo talne telefonske centrale ? uresničili še letos, sodijo tudi bomo v obeh KS (Brezje/, asfaltiranje ceste od podvoza Mošnje) kar deset do štirinaj* Črnivec do pokopališča dni brez telefonskih zvez.' Brezje, odcep podvoz Črni- A. Žalar te cene veljajo do prodaje zalog, od 14. septembra do 7. oktobra 1995, za takojšnja plačila ali pri nakupu na potrošniško posojilo. »MERKU nakupu z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4% in največ 8 % ceneje/ Jj**> okno z obrobo. KWIN0PLASTIKAL02.7/11, 118x78 cm radiator, DELONGHI mere: 600 x 360 mm, tip 11 4.471.20 34.989,00 radiator, DELONGHI 600 x 600 mm, tip 22 peč na trda goriva, L0KATERM Planica, z obroči 67415.90 ELLES, mere: 70x120 cm 23.971.80 9.597,90 fr —i z obrobo, 7'N0PLASTIKALO2,7/9, re: 98x78 cm 82.969.70 radiator, DELONGHI 600x840 mm, tip 22 11.825,10 radiator, DELONGHI 600x1080 mm, tip 22 13.943.50 plafonlera, STEKLO, art. 38 A ali 38 C 1.150,00 P žica, 1,5 mm2, uvoz češka 11,00/« P žica, 2,5 mm2, uvoz češka radiator, DELONGHI 600x1200 mm, tip 22 enoročna sanlt baterija za umivalnik, ARMAL, art. 58 510 200 15.340,10 14.990.20 radiator, DELONGHI 900 x 480 mm, tip 22 11.845,00 enoročna sanlt baterija za bide, ARMAL art. 58 580 200 _14.927« enoročna sanlt baterija za kad, ARMAL art. 58 550 230 _13.990,90 enoročna sanlt baterija za korito, ARMAL art. 58 520 200,2/2 12.865410 1B 70/01 kro2na BLACK&DECKER, BD 59, 1020 W, globina do 62 mm, premer 184 mm 15.711,30 stropna svetilka, EST0, art. 54919/3, bele barve podaljšek, MENNEKES, JO-JO, s štirimi vtičnicami, PPL, 3 x 1 mm2, dolžina 10 m 4.158.00 2.670,50 dvojni reflektor, EST0, na letvi, bele barve 2.989,40 garnitura za cisterno, G00K 7.988.50 "Sor,lZ0LIRKA,SGP12A5cm "lroPWlIZOLIRKA,SGP12A2cm L 138\m/b» WC-splakovalnlk, LIV, Laguna, nizkomontažni 3.497,70 cevno objemni termostat, IMMIT 1.492,70 tr^na:5cm 1^36.50/b1 električni grelnik vode, TIKI, TG 50 E, 501 14.942,20 peč na petrolej, KER0SUN art. 35, darilo: 201 petroleja 40.934,90 ■|20LIRKA,V3,10m2,vroli 1.892,40 Sen, CINKARNA, 750 ml 697.00 litoželezni kotel za centralno kurjavo, TEDA 4,33,3 KW, kombiniran: za olje ali plin, uvoz iz Italije 58.949.00 navadno stikalo, ELEKTROMATERIAL program Linea, art. 614783 _54030 serijsko stikalo, ELEKTROMATERIAL Linea, art. 614784 _860,00 menjalno stikalo, ELEKTROMATERIAL Linea, art. 614785 _8734» križno stikalo, ELEKTROMATERIAL Linea, art. 614786 _649,90 navadno stikalo, ELEKTROMATERIAL Linea, 16A, art. 615537 _648410 navadno stikak), ELEKTROMATERIAL Linea, 16A, stlivko. art. 615538 _72010 varnostna vtičnica, ELEKTROMATERIAL Unea, vijačna, art. 614790 _540,30 dvojna vtičnica ELEKTROMATERIAL Unea, art 615599 _1.188,40 rrUkro rTOicnlca, ELEKTROMATERIAL Linea, art 614792 _540^0 končna RTV-vtlčnica, ELEKTROMATERIAL, Unea, art. 615015 medeninasta kljuka, PREMAR, Mizar, navadna ali cilindrična 1.798.80 tračni brusilnik SKIL, 1200,600 W, brusilna površina: 76 x 130 mm 144193.70 nerjavna posoda za mleko, LOGAR, 601 11.821,40 vrtalno kladivo, BOSCH GBH 2/24 DSR, s priborom 39.999,30 Škarje za obrezovanje trte, BANDO BD2001 akumulatorski vijačnik. BLACK&DECKER KC 9019,3,6 V, blokada vretena, nastavitev vrtilnega momenta 741,00 8.588,80 2.121,00 prehodna RTV-vtlčnica, ELEKTROMATERIAL, Unea, art. 615016 2.299,30 gorsko kolo z opremo, ROG, Mountain, art. 26/18, moško ali žensko akrtlna kopalna kad, KOLPASAN, Sonata, velikost: 70x170 cm, bele barve 21.998,30 29.775.00 Obiščite Merkurjeve prodajalne v KRANJU: Merkur, Globus, Gradbinka in Instalater, v NAKLEM: TC Dom, v ŠKOFJI LOKI: Plevna in Blagovnica, v GORENJI VASI: Žoloznma, v RADOVLJICI: Železnina in Elektro, v LESCAH: Kovina in na JESENICAH: Union in Universal, KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše, v Mali galeriji in v galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Franca Vozla iz cikla Homo 1992 -1995. V bistroi u Sonce v Stražišču razstavlja slike in grafike akad. slikar Vinko Tušck. V hotelu Kokra razstavlja slike in grafike slikar Nejč Slapar. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava jedkanic akad. slikarje Milana Balista. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Janeza Založnika. V galeriji Pasaža razstavlja barvne fotografije Podobe trenutkov Janez Zaletel. ŠKOFJA LOKA - Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara je na ogled prva samostojna razstava fotografa Petra Pokorna ml. Kljubovanja. TRŽIČ -V galeriji Kurnikove hiše je na ogled razstava mojstrov domače obrti, Jerneja in Mateja Kosmača Svetloba je znanje. PRIREDITVE TEGA TEDNA~ Koncerti Zaključni koncert v Grobljah - Petindvajseta sezona mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe se v baročni cerkvici v Grobljah zaključuje danes, v torek, ob 20. uri s koncertom Arion Quartetta iz Muenchna. Ansambel bo muziciral z eno najbolj perspektivnih slovenskih pianistk Adriano Magdovsko iz Maribora, sicer študentko Visoke šole za glasbo v Gradcu in varovanko Gallusovega sklada. Na sporedu koncerta so dela Josepha Havdna, Dmitrija Šostako-viča in Johannesa Brahmsa. Razstave Berko razstavlja - V galeriji Ivana Groharja v Škof j i Loki bo danes, v torek, ob 19. uri otvoritev razstave del slikarja Berka iz Škofje Loke. Ropretova v Astorii - V hotelu Astoria na Bledu bodo v četrtek, 21. septembra, ob 18. uri odprli prodajno razstavo likovnih del Andreje Ropret, članice likovne sekcije VIR Radovljica. Razstava akvarelov in karikatur - V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah bodo v petek, 22. septembra, ob 18. uri odprli razstavo akvarelov in karikatur slikarja Jožeta Dakskoflerja, člana Dolika. Predavanje Vitki in zdravi - Ruža in Štefan Predin iz Maribora bosta danes, v torek, ob 19.30 v dvoranici radovljiške knjižnice ob diapozitivih govorila o zdravi prehrani. VEČER SONAT Poljski kontrabasist Slavvomir Grenda igral v Grobljah 1995 Letošnji 25. jubilejni mednarodni poletni festival komorne glasbe Groblje 1995 se počasi izteka. Tako sta na torkovem predzadnjem koncertu v ž. c. sv. Mohorja in Fortunata v Muzeju Jelovškove umetnosti (fresk) nedaleč od Domžal nastopila s samostojnim recitalom dva izvrstna instrumentalista, združena v dokaj nenavaden duo: poljski kontrabasist Slavvomir Grenda in hrvaška pianistka Ivana Švarc-Grenda. Oba pa trenutno delujeta v Berlinu. Posebnost njunega grobeljskega nastopa je bilo igranje izključno violončelskih in violinskih sonat, kar je ob izkazani tehnični pripravljenosti kontrabasista ter ob izjemni muzikalnosti obeh dodalo še enega od vrhuncev letošnjega grobeljskega festivala. Na sporedu so bile tri kompletne sonate in sicer: najprej dvoje Beethovnovih del: g-mol, op. 5in A-duru, op. 69, nato eno najbolj popularnih Franckovih del, Sonata v A-duru (le-ta je v izvirniku pisana za violino in klavir, igrajo pa jo tako flavtisti kot violončelisti,...), za zaključek, kot edini dodatek pa še stavke iz Schubertove Sonate za klavir in arpeggione (prirejena za klavir in violončelo). Solist, kontrabasist Grenda je celoten večer odigral na pamet, kar je dalo še dodatno težo temu recitalu. Brez potrebe je sedaj navajati solistove kvalitete in po uigranost tega nenavadnega instrumentalnega dua. Četudi je zvok solistovega najnižjega godala kar naprej podoben violončelskemu, čeprav si mora za samostojne recitale umetnik izposojati violončelsko literaturo, pa je bilo srečanje s tem inštrumentom, zlasti pa še z umetnikom tega ranga, izjemno. Večer sam ni prinesel kakšnega bistvenega zanimanja publike, vendarle moramo poudariti rariteto solističnega glasbila, zasedbe in pa (glasbeno) (ne)razgledanost povprečne publike. Na kaj podobnega pa seveda ne pristaja umetniški in organizacijski realizator tudi letošnjega 25. jubilejnega mednarodnega poletnega festivala, organizacija Gallus Carniolus, d.o.o., ki jo vodi g. Tomaž Bole. Njim in pa festivalu, ki se bo naslednji teden že iztekel, pa seveda te zadeve v prid kvaliteti in rariteti na evropski glasbeni sceni niso mar. In prav je tako. Tako se bosta na zadnjem letošnjem koncertu združila še nemški (Godalni) Kvartet Arion in naša, mariborska pianistka Adriana Magdovvska. • F. K. Ob zaključku grobeljskega festivala Zveza kulturnih organizacij Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI ZKO Kranj, Sejmišče 4 23.9. od 10. do 13.80 ure NIZ VRHUNSKIH KONCERTOV Groblje - Z nocojšnjim koncertom se v grobeljski cerkvici pri Domžalah zaključuje letošnji jubilejni 25. mednarodni poletni festival komorne glasbe, na katerem se je od začetka Junija pa do sredine septembra (s krajšnim avgustovskim premorom) zvrstilo kar dvanajst koncertov. Letošnja prireditev po mnenju organizatorja Tomaža Boleta iz agencije Gallus Carniolus, d.o.o., ni bila pomembna le po večjem številu koncertov, pač pa tudi po kvaliteti. Letošnji festival je imel kar nekaj kvalitetnih viškov, tako kot se za jubilej pač spodobi. Poslušalci so slišali Reauiem, nastopila je Irena Grafenauer, pa Igor Oistrach, Danubius Quartet, če omenimo le nekatere. Pričakovanja poslušalcev so bila izpolnjena - kaj pa vaša? "Če bi utegnila priti tudi mezzosopranistka Marjana Li-povšek, potem bi seveda lahko tudi kot organizator ob zaključku prireditev rekel, da so tudi moja pričakovanja izpolnjena. Vendar pa je bil letošnji program prav glede na obletnico sestavljen tako, da se glede kvalitete nastopajočih vsekakor uvršča med najboljše glasbene sezone v vsem svojem obstoju. Festival se je začel z Mozartovim Requiemom, ki ga iz več razlogov nismo mogli izvesti v stalnem prostoru, to je v cerkvici v Grobljah, pač pa v ljubljanski cerkvi sv. Frančiška in ponovili še v Portorožu in v Mariboru. Vse ostale prireditve pa so se tako kot vedno odvijale v edinstvenem sakralnem prostoru poslikanem z Jelovškovimi freskami." Grobeljski festival si je v dveh desetletjih, kljub temu da gre za festival komorne glasbe, ustvaril sloves, zaradi katerega se na njem pogosto pojavljajo tako vrhunski slovenski kot tuji glasbeniki. Ali v ta programski okvir sodilo tudi glasbeniki na začetku kariere? "Vsekakor. Že nocojšnji zadnji koncert s podnaslovom Koncert Gallusovega sklada omogoča nastop nadarjeni stipendistici tega sklada pianistki Adriani Magdovski, ki bo nastopila ob mednarodno uveljavljenem kvartetu Arion iz Nemčije. Nastope so v Grobljah imeli že prej tudi drugi Gallusovi štipendisti, na primer harfistka Mojca Zlobko Tomaž Bole in drugi. Razvijajo se v odlične glasbenike, zato vsekakor sodijo v grobeljski program tako kot druga že uveljavljena glasbena imena. Letos smo na primer poslušali sopranistko Ano Pusar-Jerič, flavtistko Ireno Grafenauer, violinista Primoža Novšaka, violista Mileta Kosija, oboista Mateja Šarca, violinistko Moniko Skalar, pianista Acija Bertonclja in druge. Imenitna je bila vokalna skupina Kvarta iz Domžal. Med tujimi nastopajočimi je bil nekaj posebnega nastop violinista mednarodnega ugleda Igorja Oistracha in angleškega klarinetista Davida Campbella. Med svetovno znana imena sodi tudi madžarski orkester Franz Liszt." Prvi del prireditev je bil tudi v znamenju domžalskih glasbenikov. Le ti so tudi sicer stalni gostje festivala "Prireditve se odvijajo v domžalski občini, ki je tudi ustanoviteljica grobeljskega festivala, zato seveda koncert učencev in učiteljev domžalske Glasbene šole ni naključen. Komorni orkester Domžale Kamnik pa je doslej že nekajkrat nastopil na festivalu in s tem le potrdil sloves kvalitetnega orkestra. Ne vidim tudi razloga, zakaj ne bi bilo tako tudi v prihodnje." Kakšen pa je bil obisk letošnjih prireditev? "Če izvzamem nekaj razprodanih koncertov -za nastop Irene Grafenauer in Mojce Zlobko z orkestrom Slovenicum bi lahko prodali dvakrat več vstopnic kot je sedežev v cerkvici - se zdi, da je letos za kakšen odstotek manj obiska. Morda tudi na račun gostega prometa iz ljubljanske smeri, od koder je navadno največ obiskovalcev. Najbližji so sicer Domžalčani, vendar pa jih redno ali občasno prihaja na prireditve bolj malo, tako kot tudi z ostale Gorenjske, od koder pa je dostop do Grobelj razmeroma enostaven in v kratkem času. Ker pa so nekateri grobeljski koncerti res nekaj posebnega - Oistrach, Campbell, Reiner so na primer nastopili le v Grobljah, nekaterim poslušalcem ni bila odveč tudi oddaljenost sto in tudi več kilometrov, tudi iz Avstrije in Italije. Zdaj je sicer še malce zgodaj za ocene, morda se bo ob analizi uspešnosti sezone pokazalo še kaj." Ali na obisk grobeljskega festivala lahko vplivajo tudi nove glasbene prireditve, ki so se letos pojavile po Sloveniji? "Najbrž tudi. Opaziti je bilo kar nekaj koncertnih ciklusov v poletnem času, ko se odvija tudi naš festival. To vsekakor ni prav nič narobe in tudi niso kakšna posebna konkurenca grobeljskemu, ki ponuja imenitno mednarodno glasbeno ponudbo. Počakati velja do naslednjega leta, saj enkratna prireditev še ne pomeni, da se bo obdržala kaj dlje ali pa toliko časa kot poleg grobeljskega še na primer radovljiški festival in še nekateri." Ker gre vendarle za konec jubilejne sezone, bi morda zdaj ie lahko ugotavljali ne' sporni vrhunec letošnjih prireditev. "Pravzaprav težko, vse prireditve so bile krasno sprejete. Za nekatere je bil vrhunec Mozartov Requiem, za druge nastop Irene Grafenauer in koncert violinista Oistracha, ki pa iz nerazumljivega razloga ni bil dobro obiskan. Poslušalci se pač različno odzivajo na glasbeno ponudbo. Sam se ne bi mogel odločiti le za en glasbeni dogodek. Še zdaj pa nekateri povprašujejo po filipinskih madrigalistih, ki so nastopili leta 1992. Tudi sam se strinjam, da je bila to vsekakor prireditev desetletja. Vsi glasbeniki, ki so nastopil) v Grobljah, pa so pohvalili občinstvo, na podobnega le še redkokje naletijo." Najbri je še prezgodaj napovedovati program prihod*' jega festivala? "Objavljen bo tako kot vedno dovolj zgodaj pred začetkom junija prihodnjega leta. Rad pa bi povedal, da so nekatere spremembe zdaj Že jasne. To predvsem zadeva število koncertov, ki se bo zmanjšalo na obseg, ki smo ga bili vajeni vse doslej - to j« sedem koncertov v dveh delih, zgodaj poleti in septembra." • Besedilo in slika: Lea Mencinger "HOMO 1992-95" V Kranju se na samostojni razstavi predstavlja akademski slikar Franc Vozel. ' Kronj"*^ GLAS Med večje likovne razstave prirejene v gorenjskih razstaviščih v letošnjem letu zanesljivo sodi razstava Franca Vozla, ki je svoja dela postavil na ogled kar v treh kranjskih galerijah: slike v Galeriji Mestne hiše in Mali galeriji, dela na papirju pa v Galeriji v Prešernovi hiši. Toda razstava ni samo za domače razmere neobičajno velikopotezno zasnovana promocija slikarjevega nekajletnega dela, temveč tudi nadvse dragocena priložnost za razmislek o aktualnem likovnem trenutku. Franc Vozel si je namreč že pred več kot poldrugim desetletjem za motivno izhodišče izbral figuraliko, kar ga postavlja ob bok morda le še kopici domačih slikarjev, ki v tako ali drugače naslikani figuri še vedno vidijo tisti pravi in edini slikarski motiv, ki je sicer oplajal neštete generacije slikarjev pred njimi, danes pa ostaja nekako pozabljen. Figuralno slikarstvo kot tematska stalnica likovne umetnosti je v 20. stoletju doživljalo svojevrstno usodo. Zanimanje zanj se je zmanjševalo z vzponom nepredmetno občutenih slikarskih postopkov, ne glede na to, da je prav tovrstno slikarstvo še vedno ostajalo poglavitni nosilec tistih splošnih humanističnih in občečlo- Franc Vozel: Piramida, 1995, tempera/grafit veških sporočil, ki se jih marsikdaj nadejamo v likovni umetnosti in ki le-to vedno tudi najbolj plemenitije Kot že rečeno - izraziti slikarji figuraliki so ostajali v senci drugih likovnih usmeritev, marsikdaj celo tistih, pri katerih je modni formalizem nadomestil vsakršno željo po izraznosti. A kljub temu, da se je večina likovne kritike in takoj za njo presenetljivo tudi publike figuraliki odločila pustiti le napol odprta vrata, je Franc Vozel vztrajal pri figuri in v njeni interpretaciji v preteklih letih prešel vrsto stopenj: od slikarskih kompozicij, sestavljenih iz nelogično povezanih kosti in drugih telesnih delov, ki še najbolj spominjajo na svojevrsten osanj, pa do vedno bolj kompaktnih, toda nikoli povsem zaključenih golih figur, ki jih je, kot da bi sredi gibanja nenadoma otrpnile, razporejal v razgibane kompozicije, če omenimo samo dve najbolj razvidni razvojni prelomnici. Zato nam slikarjeva odločenost in poglobljenost, s katero se loteva likovnega (pre)oblikovanja figure, lahko zbuja zgolj pozitivne asociacije drugačen pa je seveda odziv ob neposrednem soočenju z nje- govimi deli. Franc Vozel sli' kanje figur, ki so vedno vpete v klasična pravila likovnega raZ' mišljanja in oplemenitene s slikarjevo žlahtno metiersko spretnostjo, namreč še malo ne pojmuje zgolj kot oblikovni problem. Svoje slike jc\ zasnoval tudi simbolno. Fig' ure, v katerih lahko vidim0 običajnega človeka - sleherni' ka, s svojo razvrednoteno j9 reducirano pojavnostjo (v mis' lih imamo predvsem obrazih partije, ki jih slikar nikoli n* izriše do konca) nastopa tuu> kot odmev na problematik0 časa, pravzaprav kot metafor3 za brezizhodnost civilizacije, j" še vedno dopušča moralno i" telesno ogroženost človekov* eksistence. Zaradi tega je tu0' značilno zamolkla in pesimis' tična barvna lestvica, ki obje ma njegove slike, čeprav je 1 pri risbah, prav tkao kto se r zgodilo tudi s potezo, resd' postala nekoliko sproščenejŠ* In zaradi tega nelagodno uči."' kujejo celo tiste kompozicij*' pri katerih je slikar igro fig11 podredil moči Erosa. Glede m vse zapisano, je slikarju FranC Vozlu danes resda namenjen^ da mora slikati bolj kot neka*1' šen samotar, kar pa nikakor " zmanjšuje ostrine problem0*' ki se jih na poglobljen nacijj loteva v svojih delih. • Dai"* Globočnik AKTUALNO Stane Boštjančič se iz Planike vrača v pravosodje Napadi me ne presenečajo "Da iz Planike odhajam zaradi težav, v katerih se je znašla, je golo natolcevanje. Grem, ker je pravosodje moja prva ljubezen in ker se mi je po enajstih letih v podjetju pač ponudila priložnost, da se k njej vrnem." Kranj, 19. septembra - Vlada Republike Slovenije Je 13. julija letos imenovala pravnika Staneta Bostjančiča, pomočnika direktorja v kranjski Planiki, za okrožnega državnega tožilca v Kranju. Danes bo, skupaj z drugimi na novo imenovanimi kolegi, prisegel pred predsednikom vlade oziroma pravosodno ministrico, službo okrožnega državnega tožilca pa bo nastopil 1. oktobra v Radovljici. V pogovoru z vami kot članom sveta mestne občine Kranj, objavljenem v Gorenjskem glasu 20. Junija, sem vas med drugim vprašala, ali vas iz Planike vendarle ne vleče nazaj v pravosodje, kjer ste pred tem delali trinajst let. Odgovorili ste nikalno, češ da se tudi glavnina vašega dela v podjetju nanaša na pravniško stroko. Niti mesec kasneje ste bili imenovani za okrožnega državnega tožilca. Zakaj ste mi vašo kandidaturo, ki torej ni bila "od včeraj", zamolčali? "O tem do izvolitve namenoma nisem želel govoriti. Vedel sem, da bo nekaterim napoti moje politično prepričanje in da bodo skušali dokazati, da za to službo nisem primeren, čeprav sem izpolnjeval vse z zakonom zahtevane pogoje, predložil vse potrebne dokumente, prestal vse pogovore, zadovoljil personalno komisijo državnega tožilstva..." Prvak socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša je po vašem imenovanju dejansko ostro napadel vlado, ki mu je tudi odgovorila. Kako fo komenitrate? "Janša me je pač izkoristil za napad na vlado, to me ne preseneča. Po njegovem očitno nekaterih funkcij ne bi smeli zasedati ljudje, ki so drugače politično usmerjeni kot on. Mene ne bi prav nič motilo, če bi na tožilstvih in sodiščih delali ljudje različnih političnih opcij, vse dokler svojega političnega prepričanja ne bi vnašali v strokovno delo. Če Janša misli, da je bilo v prejšnjem režimu tako, da so šli politični funkcionarji iz politike v gospodarstvo, od tam pa v pravosodje, se moti. Iz gospodarstva v pravosodje niso hodili niti takrat, niti ne hodijo danes. Smer je ravno obratna. Iz pravosodja še vedno bežijo v odvetništvo in gospodarstvo, kjer imajo boljši materialni status. Na Gorenjskem ne poznam primera, da bi nekdo šel z dobro plačanega mesta v gospodarstvu na slabše v pravosodju. V pravosodju manjka ljudi, razpisi so neuspešni, to je problem, ki ga bo treba čim prej primerno rešiti, ne pa to, kar navaja Janša." Zakaj se torej vračate vi? "Kot sem že dejal, človek se rad vrne k svoji prvi ljubezni, kar pravosodje zame je. To je moj edini razlog in nikakor ne razmere v Planiki, kot natolcuje pišoči socialdemokrat Jože Novak v Gorenjskem glasu. Za tožilca sem se prijavil že lani jeseni, ko je bilo v Planiki še vse normalno, ko tudi o prekinitvi z Adidasom še ni bilo sledu. Izkoristil sem prvo priložnost, ki se mi je ponudila, da se vrnem v pravosodje. Grem na približno enako plačano mesto, šel bi tudi, če bi bilo plačano slabše." Ste član mestnega sveta občine Kranj in prvak ZL socialnih demokratov v kranjski občini. Obema funkcijama se boste kot državni tožilec morali odpovedati. Kdo vas bo nasledil? "V mestni svet bo prišla Doroteja Osterman, ki je bila na listi za menoj, funkcijo predsednika odbora ZL SD pa bo do izvolitve novega predsednika opravljal podpredsednik Štefan Ka-doič. Sam bom še naprej član stranke." Jože Novak se je v zadnjem času kar v dveh komentarjih polotil vodstva Planike, ki naj bi bilo krivo za slab finančni položaj podjetja, prekinitev z Adidasom, odpuščanje delavcev. Nje- Jove puščice letijo tudi na vas. Kaj oste odgovorili? "Kar Novak navaja, me ne čudi. Sindikalistka Neodvisnosti Milena Ko-selj Šmid mi je že zdavnaj smiselno dala vedeti, da je Planika rdeča trdnjava, ki jo je treba zrušiti, skrb za delavce da je šele drugotnega pomena. "Minirajo" z lažmi. Čeprav ne vem, zakaj naj bi bila Planika sploh rdeča trdnjava. Tu je zaželena katerakoli stranka, ki jo zanima naše delo in nam lahko pomaga. Krščanski demokrati, denimo, so nas obiskali. Iz Planike tudi ni šel nikakršen denar za nobeno stranko." Da je Planika v težavah, se gotovo strinjate. Napadi na vodstvo torej le niso tako nenavadni, da gre za politično ozadje, pa je lahko prikladen izgovor, ki mu verjamemo - ali pa tudi nef "Politika je v ozadju toliko, kolikor zagato izkoriščajo v politične cilje. Na zadnjem pogovoru direktorja Meglica na vladi je vlada pokazala voljo, da Planiki pomaga. Ni namreč v težavah samo Planika, v podobnih sta tudi Peko pa Alpina, celotna čevljarska in tekstilna industrija. Razlika je le ta, da so Planiko potegnili ven in jo začeli obravnavati po politični poti. "Naskočil" jo je socialdemokratski forum, za njim povzel sindikat Neodvisnost, za katerega se ve, da je podaljšana roka socialdemokratske stranke. Takšno obravnavanje Planiki nikakor ne koristi. Vlada ve, da je to podjetje, na katero je treba računati, zato bo na podlagi sanacijskega programa, ki se pripravlja, Planiki pomagala. Ne nazadnje že prva revizija inšpektorjev Agencije za plačilni promet ni našla ničesar, kar bi kazalo na gospodarski prekršek ali prestopek. Zdaj so v hiši spet inšpektorji, pri čemer moram reči, da je bila takšna tudi zahteva direktorja Meglica, saj po njegovem mnenju v podjetju ni nič takega, kar bi bilo potrebno skriti." V javnosti se pojavljajo različne številke presežnih delavcev. Katera je prava? "Koliko delavcev bo odveč, je težko reči, saj bo točno število pokazal sanacijski program, ki je v izdelavi. Zaenkrat ocenjujemo, da okrog S90 delavcev, ki pa seveda ne bodo vsi iz Kranja. Vendar se v šestih mesecih od dokončnosti odločbe, ko delavcu dokončno preneha delovno razmerje, lahko še marsikaj zgodi. Celo Adidas se lahko vrne, ugotovi, da sicer cenejša azijska delovna sila ne odtehta kakovosti našega dela. Planika ima dobre delavce, pridne in potrpežljive. Brez njihovega sodelovanja Planika v teh kritičnih trenutkih ne bo zlezla na zeleno vejo. Morda še to: 237 milijonov tolarjev izgube se sliši veliko, vendar pa Planika nikoli ni bila nelikvidna, delavci so vedno v rokih dobili plače." Če verjamemo Jožetu Novaku, ste te dni v Planiki mrzlično iskali "izda-jalko", gospo srednjih let, ki nervozno kadi in ga je zasula z goro za vodstvo obremenjujočih dokumentov? "Gospe nismo prav nič iskali. Dobro vem, da je ta gospa Milena Koselj Šmit iz sindikata Neodvisnosti. Kar namreč trdi Novak, je gospa trdila že na delavskem svetu Planike, skratka, kot da bi bila njena razprava na delavskem svetu prenesena v Novakov članek. Jaz na njegove trditve nimam namena odgovarjati. Nesmiselno je odgovarjati na taka neargumentirana pisanja, kot jih v Gorenjskem glasu kot podlistek objavlja publicist Jože Novak ali na trditve Franca Goloreja v Dnevniku. Ne pristajam namreč na takšen način obtožb. Če ima Jože Novak na kile dokumentov, kot sam trdi, naj svoje trditve dokaže. Jaz namreč nimam namena dokazovati, da je vse to, kar piše, neresnično. Na sodišču bom kot tožilec moral jaz obdolžencu dokazati, da je kriv, ne pa on meni, da je nedolžen. In ne vem, zakaj naj bi v vsakdanjem življenju veljalo kaj drugega." • H. Jelovčan, foto: G. Šinik Škofja Loka, 16. septembra - V soboto so končali še zadnje tekmovanje gorenjskih gasilskih zvez. Pred gasilskim domom na Trati v Škofji Loki se je zbralo 124 enot iz gasilskih društev v občinah Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Kljub dopoldanskemu dežju so se pomerile med seboj enote v vseh starostnih kategorijah. Zmago so si priborili pri pionirjih GD Dobračeva, pri pionirkah GD Gorenja vas, pri mladincih GD Dobračeva, pri mladinkah GD Poljane I, pri članih A GD Dobračeva I, pri članicah A GD Poljane, pri članih B GD Zali Log, pri članicah B GD Trebijo, pri veteranih 1GD Jelovica in pri veterankah GD Dobračeva, kjer je poleg Tre-bije edina ženska enota v tej starostni skupini na Gorenjskem. Prehodni pokal za najboljše dosežke pri mladih gasilcih so odnesli v Poljane in pri odraslih v Dobračevo. • S. Saje Končan 5. sejem Slovenski proizvod -Slovenska kakovost Podelili nove znake SQ in podaljšan' pravice uporabe znaka SQ Kranj, 18. septembra - V petek, na zadnji sejemski dan, sta predsednik Združenja SQ Peter Orehar in predsednik komisije za podeljevanje znakov Andrej Tavčar v prostorih Gorenjskega sejma podelila znake SQ 69 podjetjem in zasebnikom. Podelitve so se poleg gospodarstvenikov, Rodjetnikov in zasebnikov udeležili tudi predstavniki [izozemske, Bolgarije, Romunije, Bosne in Hercegovine, Albanije, Kitajske in Filipinov. S tem se je končala 5. jubilejna strokovno specializirana razstava Slovenski proizvod - Slovenska kakovost. Komisija za ocenjevanje in dodeljevanje znakov SQ je letos podaljšala veljavnost uporabe znaka SQ 30 podjetjem in zasebnikom za 73 izdelkov, ki so nosilci znaka. Veljavost uporabe so podaljšali 60 modrim, 12 zlatim in enemu zelenemu znaku. Najpomembnejši med znaki je zeleni, ki pomeni največje priznanje. Med proizvajalci, ki so podaljšali veljavnost znakov je tudi 12 gorenjskih. Podelili pa so tudi 71 novih znakov SQ, ki jih je prejelo 39 proizvajalcev. 43 teh znakov je bilo modrih, 20 zlatih in 8 zelenih. 15 od teh proizvajalcev je z Gorenjske, ki so znake prejeli za 25 svojih izdelkov. Zelen znak SQ - sistem ISO 9000 so prejela kar tri gorenjska podjetja: EGP Škofja Loka, Gorenjski tisk Kranj in Polix Žiri. Na sejmu, ki se ga je v štirih dneh ogledalo 1500 obiskovalcev, je letos sodelovalo 76 razstavljalcev. V okviru sejma so v sredo organizirali predstavitev aktivnosti Urada za varstvo intelektualne lastnine, v četrtek pa predstavitev pridobitve serije standardov ISO 9000. V Združenje SQ Kranj je včlanjenih 53 kolektivnih članov (podjetij in zasebnikov) in 96 posamezikov iz vse Slovenije. Prvo razstavo so organizirali septembra 1991, na njej pa so podelili znake kandidat SQ . Znak SQ je nestandardna označba, ki poudarja nacionalno poreklo in kakovost slovenskega blaga in storitev, in ne pomeni certificir-anja. Označba je povzeta po razviti Evropi in Ameriki, saj so za certificiranje pooblaščene strokovne institucije. Združenje SO, ki se pri svojem delovanju srečuje z različnimi problemi, zavrača trditev Zveze potrošnikov, da je znak SQ zavajajoč. Ta Zveza je bila namreč vabljena na usklajevanje in razgovore v zvezi z dodeljevanjem znaka SQ, a se vabilom ni nikoli odzvala. Do nesoglasij je prišlo tudi s Poslovno skupnostjo za vinogradništvo, ki je vložila zahtevek za prepoved uporabe znaka SQ na vinih. Ugovor je Združenje SQ vzelo na znanje, vendar pa to na ostalih 40 razredov registracije ni vplivalo.Urad za varstvo intelektualne lastnine je 15. avgusta 1995 izdal Odločbo o zavrnitvi zahteve za priznanje kolektivne znamke, zato bo Združenje SQ vložilo ugovor na Vrhovno sodišče, saj so uskladili vse pravilnike za pridobitev, dodelitev in uporabo znaka SQ, pa tudi plačali so vse takse za registracijo znamke. • Polona Oman 26. sejem NARAVA ZDRAVJE '95 Zdravo živeti Ljubljana, 19. septembra - Jutri bo za obiskovalce svoja vrata odprl že šestindvajseti sejem Narava - zdravje. Sejem, ki predstavlja proizvode, dejavnosti in ideje za zdravo življenje ima v Ljubljani že dolgoletno tradicijo. Jutri se bo na ljubljanskem sejmišču z odprtjem sejma Narava - zdravje začelo letošnje jesensko sejemsko doga- ianje v Ljubljani. Že šestindvajseti sejem je namenjen vsem, :i si želijo zdravo živeti. Letos bo kar 162 razstavljalcev iz Slovenije in tujine predstavilo celotno ponudbo vsega, kar potrebujemo za svoje zdravje. Poleg klasičnih sejemskih predstavitev pa bo tudi na letošnjem sejmu bogato obsejemsko dogajanje. Tako bodo v času sejma organizirana strokovna srečanja in predavanja na temo zdravega življenja, ki bodo zanimiva tako za strokovn- take kot tudi širšo javnost. V okviru obsejemskega dogajanja si >o moč ogledati kar tri tematske razstave - gobarsko razstavo, razstavo zdravilnih zelišč in razstavo malih živali. • U.S. MESTNA OBČINA KRANJ Komisija za drobno gospodarstvo objavlja na podlagi 9. člena Odloka o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v Občini Kranj (Uradni list RS, št. 21/91) in sklepa komisije za drobno gospodarstvo RAZPIS POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA 1. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup in graditev poslovnih prostorov, - adaptacije poslovnih prostorov in - nakup opreme.domačih patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti. 2. Posojila se dodeli: - podjetnikom posameznikom in - gospodarskim družbam (do 50 zaposelnih) 3. Za posojila je namenjenih 13.000.000,00 SIT. 4. Posojilo znaša največ 20 % predračunske vrednosti investicije. 5. Doba vračanja posojila je 6 let. 6. Obrestna mera za posojila znaša 50 % izhodiščne obrestne mere za investicijske kredite, kot jo ima banka, preko katere se bodo posojila dodelila. 7. Vloge se predložijo Mestni občini Kranj, Oddelku za gospodarstvo, Slovenski trg 1, najkasneje v 30 dneh od objave razpisa. 8. Vloga mora vsebovati: - ime in priimek samostojnega podjetnika posameznika z nazivom dejavnosti oz. naziv gospodarske družbe ter ime in priimek osebe, ki jo zastopa, - naslov samostojnega podjetnika posameznika oz. gospodarske družbe, - opis in predračunsko vrednost investicije in - višino zaprošenega posojila. 9. Vlogi je treba priložiti: a) dokazila glede namena posojila: - pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo, - pri gradnji in adaptaciji poslovnih prostorov gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun, zemljiškoknjižni izpisek, izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena za dobo vračanja posojila, - pri nakupu opree, domačega patenta in blagovne znamke predračun ali račun oz. kupoprodajno pogodbo; b) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov oz. obrazec BON.10.0 dodelitvi posojila bodo vlagatelji obveščeni v 30 dneh od dneva poteka roka za predložitev vlog. Številka: 31301-0002/95-6/TV Datum: 13. 9.1995 Predsednik komisije Franc Golorej, dipl. oec. SREDNJA MLEKARSKA IN KMETIJSKA ŠOLA KRANJ, Smledniška c. 3 objavlja prosto delovno mesto: - MEHANIKA ZA VZDRŽEVANJE TER DELO S KMETIJSKIMI STROJI Pogoji: končana srednja ali poklicna šola za mehanika, delovno razmerje se sklene za določen čas Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Občina Šenčur, Kranjska 2, 64206 Šenčur objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca za izvedbo gradbenoobrtniških in instalacijskih del pri adaptaciji občinske stavbe v Šenčurju 1. Predmet razpisa je izbira izvajalca za izvedbo gradbenoobrtniških in instalacijskih del §n adaptaciji občinske stavbe v enčurju. Z izročitvijo ponudb na podlagi tega razpisa ponudniki pristanejo na razpisne pogoje in dajo svoje privoljenje, da bodo, če bodo izbrani kot najugodnejši ponudniki za izvajanje del, sklenili z investitorjem pogodbo. Ponudniki lahko dajo ponudbo za celotno delo ali posamezen del. 2. Ponudniki lahko dvignejo razpisno dokumentacijo v šestih dneh od dneva razpisa na sedežu Občine Šenčur, tu dobijo ustrezne podatke in se domenijo za ogled, ki je obvezen pred izdelavo ponudbe. Informacije po telefonu 41-165. 3. Rok za oddajo ponudb je vključno petnajsti dan po objavi razpisa do 12. ure na sedežu Občine v Šenčurju, Kranjska 2. Ponudbe morajo biti oddane v zaprtih kuvertah z oznako "Ob: činska stavba". 4. Ponudniki bodo o izboru obveščeni najkasneje v 14 dneh po izteku roka za oddajo ponudb. Občina Šenčur, župan Franc Kern, ing. Pod Hočem je bilo šest kmetij odrezanih od sveta Tudi na razvodju je voda drla Neposredno nad Petrovim Brdom je del poti proti Hoču in Poreznu odnesel usad in sprva je kazalo, da bo potrebno porušiti stari italijanski bunker. Petrovo Brdo, 18. septembra - Prav razvodje med porečjema Soče in Save na Petrovem Brdu je bilo v samem središču območja, ki so ga pred dobrimi desetimi dnevi pustošili neverjetni nalivi. Kljub temu da so ti kraji že kar precej visoko, in bi pričakovali, da bo hudo predvsem po dolinah, kamor se je voda zlivala, tudi tod ni šlo brez hudih posledic. Cesto k turistični kmetiji Pri Podhočarju, pripravljeni za asfaltiranje, je zopet spremenilo v kolovoz. vse skupaj podrli in poravnali do te mere, da ne bi ostale dobro vidne rane v t e m o k o 1 j u . Dogovor županov je-bil uresničen Po dobrem tednu so našli Na Primorsko preko Sorice Kdor se danes odpravi po Selški dolini na Primorsko, si mora, ker je odneslo dobršen del ceste med Podroštom in Milena Frelih Petrovim Brdom, izbrati obvoznico prek Sorice. Naša nedeljska vožnja po tej lani lepo preurejeni cesti je pokazala, da prometa sploh ni tako malo, in potrdila so se opozorila na to, da je to tudi ena od prometnih povezav, ki se je poslužujejo italijanski turisti. Ni pa bilo ob nedavnih poplavah hudo le v obeh grapah: Selški dolini in Baski grapi, pač pa tudi na Petrovem Brdu samem, kjer pravijo, da je razvodje med porečji rek, ki se stekajo v Jadransko in Črno morje. In ob preteklih poplavah, ko so bili nalivi prav tu najhujši, saj je voda drla po površini na vse strani, je bilo to razvodnico mogoče videti skoraj dobesedno na gladini. Povedali so nam, da kaj takega ne pomnijo, saj je voda bruhala iz zemlje tudi na mestih, kjer je ni bilo nikdar opaziti. Bunkerja pa ne Na znani poti na Porezen, ki se začne prav na prevalu pri Petrovem Brdu, je na samem začetku pri staroita-lijanskih bunkerjih zemeljski usad odnesel pomemben del ?oti, tako da so bile doma-ije po Hočem kar osem dni odrezane od sveta. Ker se je to zgodilo prav nesposredno ob utrdbi, ki je nekdaj služila varovanju italijanske meje nedaleč od tod, so bila prisotna celo razmišljanja, da bi bunker podrli, vendar, kot nam je povedal najbližji sosed, domačini tod niso bili za to, saj imajo druge načrte. Na nekaterih utrdbah so zrasle prav lepo urejene počitniške hišice, kot je znano, pa so taki vlažni in temni bunkerji primerni za gojenje gob. In nenavsezadnje, so še dodali, so ti bunkerji, v dobršni meri zarasli z mahom, postali sestavni del te pokrajine, neme priče zgodovine. Se ena utemeljena bojazen jih je odvrnila od tega: utrdbe so zgrajene iz izredno močno armiranega železobetona, in podrtje bi bilo izredno zahtevno, zelo verjetno potrebno razstrelje-vanje pa nevarno za neposredno okolico. Težko bi tudi rešitev: potem ko so položili drenažne cevi - tudi v tem primeru je bila voda vzrok za drsenje hribine - so najprej nasuli skal, nato pa še peska, in danes je tu vsaj za silo že t Ferdinand Frelih prevozna pot. Ker prav tu poteka meja med dvema občinama - med občino Železniki na selški strani, ter občino Tolmin na baški strani, je bil seveda pomemben dogovor med njimi, in poudariti kaže, da je bila rešitev, ki odpira pot v svet kmetijam v obeh občinah, hitra in učinkovita. Za šest kmetij, iz vsake od omenjenih občin po tri, se je ponovno odprla pot v svet. Edina rešitev je asfalt Odpravili smo se tudi do znane turistične kmetije "Pri Podhočarju", kjer gospodar- Iščejo mlado družino Na kmetiji, ki obsega dobrih 70 hektarjev, sta zakonca Frelih ostala sama. Sin se je oženil v Poljansko dolino, kjer si je zgradil svoj dom, hčerka pa omožila na Primorsko. Nekdanjih dobrih 30 hektarjev gozda so s pogozdovanjem z leti kar precej razširili, ostalo so košenine, kjer pridobe dovolj krme za 10 glav živine. Mleko vsakodnevno oddajajo na Petrovem Brdu, razen seveda v teh dneh, ko jim pot tega ni dovoljevala. Kot nam je dejal Ferdinand Frelih, sta z ženo že precej v letih, in zelo težko zmoreta vse, kar kmetija zahteva, zato bi z veseljem vzela k sebi mlado družino, ki bi se hotela z vsem tem spoprijeti. Ukvarjajo se tudi s turizmom, saj so uredili 12 turističnih ležišč, vendar je bil obisk, tudi zaradi slabe dostopne poti letos bolj skromen. Z dober kilometer asfalta bodo morali prispevati milijon in pol tolarjev, dve tretjini pa naj bi po obljubah prispevala občina. ta Milena in Ferdinand Frelih. Dobršen del dobre tri kilometre dolge poti je bil v precej slabem stanju, na kar treh mestih pa je bilo vifteti, da so z gradbenimi stron sele dan pred tem odstranili prst usadov, ki so jo zasuli. Že na poti smo srečali gospodinjo, ki je s krampom odstranjevala nanose na odtoke, saj se po vsem, kar so doživeli v preteklih dneh, boie, da jim vsak morebitni prihodnji naliv odnese še zadnje ostanke nasutja ceste, ki so ga pripravili za asfaltiranje. Pri tem namreč kaže omeniti, da so na asfaltno prevleko računali že letos, po zadnjih obljubah župana iz Železnikov Alojza Cufarja pa naj bi jo dobili prihodnje pomlad. Cesta je prevozna le za manjša vozila, za to, da bodo po njej lahko s tovornjaki odpeljali les, pa jo bo potrebno še razširiti in utrditi. Le streljaj od tod je na davško stran je od Podho-čarjevih dobro vidna domačija Pri Majdelc, katere nesrečo smo opisali v petek, in peš pot, ki je povezovala obe kmetiji na to stran, je prav tako odneslo. "Edina rešitev je asfalt," nam je dejala Milena Frelih, "saj se ob vsakem dežju, tudi ponoči sprašujemo, koliko poti nam bo tokrat odneslo. Vse noči pa tudi ne moremo biti na poti!" • Š. Žargi 5 fB^fe^bfsl Otvoritev igrišča na Miljah Milje, 18. septembra - Ob prazniku krajevne skupnosti Visoko so v petek zvečer v športnem parku na Miljah priredili sklepno slovesnost ob praznovanju, kije v znamenju športa potekalo ie ves teden. Tokrat so odprli novo igrišče za odbojko na mivki. Slavnostni govornik je bil predsednik krajevne skupnosti Rajko Bakovnik, ki je poudaril pomen skupnega delovanja krajanov, kakršno se je pokazalo tudi ob urejanju novega igrišča. V take in pdobnf objekte namreč niso vloieni le material, znanje in izkušnje, temveč tudi ljubezen do domačega kraja. Bakovnik se je dotaknil tudi poloiaja krajevne skupnosti Visoko v novi občini Šenčur, ki je slabši kot nekdaj, ko so sodili še v kranjsko občino. - • D.Ž., foto: L. Jeras GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Elan praznuje petdesetletnico V pol stoletja 15 milijonov parov smuči V Elanu so v petdesetih letih naredili okoli 15 milijonov parov smuči, več kot 30 tisoč manjših in večjih plovil in okoli 800 jadralnih letal, opremili pa so tudi 1.500 telovadnic in drugih športnih centrov. Mošnje - Čeprav bi novinarje (in kajpak tudi javnost) zelo zanimalo, kako posluje Elan in kako resne so (še) napovedi o Prodaji, so predstavniki Elana že na začetku četrtkove Ijovinarske konference v gradu Podvin povedali, da bi o resnobnih temah" govorili kdaj drugič, tokrat pa so Predstavili le program praznovanja petdesetletnice. Začetek Elana sega v čas druge svetovne vojne, ko je v crknem na Primorskem delovala partizanska smučarska deUvnica, ki je s smučmi oskrbovala tamkajšnje vojaške enote. Rudi Finžgar, takratni vodja delavnice, je postal po v°jni glavni pobudnik za ustanovitev Elana in potlej tudi njegov prvi direktor. Rojstni dan Elana je 24. september *?45, ko je deseterica ustanova zadrugo z omejenim jamstvom za izdelovanje športnega orodja Elan, Zgoša pri Begunjah. Ob koncu leta je bilo v njej zaposlenih 44 delavcev, ki so že yprvih mesecih naredili okoli parov smuči. In potem -P^i sejmi in prva trgovina, Prvo telovadno orodje in prvi rOlni, prvi izvoz in prva zamenjava direktorja, prvi polom... Elan podpisal pogodbo Z Iztokom Čopom V Elanu so dolgo časa tekali uveljavljenega športnika, da bi preizkušal njihove izdelke, ki ne sodijo v krnske športe. Priložnost se JM je ponudila, ko je blejski veslač Iztok Čop P**d kratkim postal svetovni prvak v skiju. Elan in Cop sta sponzorsko pogodbo za eno leto podpisala v Četrtek, kolikšna pa je "vrednost" pogodbe pa je kajpak poslovna skrivnost. Smuči prodajo sto milijonov mark Danes je Elan koncern s Približno 1.200 zaposlenimi v domačem podjetju v Begunjah, v Podjetju v avstrijski Brnci ter v drugih lastnih podjetjih, ki predstavljajo Elan v Ameriki, *>anadi, Nemčiji, Italiji, Avstri-J1 jj* na Hrvaškem. V proiz-v°dnji smuči se s 550 tisoč Prodanimi pari na leto in z 8-do 10-odstotnim tržnim deležem uvršča na tretje do peto j^esto na svetu. Smuči dajejo Kruh skoraj polovici zaposle- nim, njihovo število pa še počasi narašča. Vrednost prodaje smuči je okoli sto milijonov mark na leto, soliden je tudi dobiček. Prav v času največje krize so skonstruirali in izdelali smuči MBX, ki so v smučariji pomenile pravo revolucijo. Drugi najpomembnejši Elanov prodajni izdelek so plovila, ki jih izdelujejo predvsem za hrvaške, nemške, nizozemske in avstrijske kupce. Z usmeritvijo v kakovostne, večinoma, ročno izdelana plovila za znanega kupca naj bi na leto dosegli prodajo v vrednosti 15 milijonov nemških mark. Že od samega začetka se v Elanu ukvarjajo z izdelovanjem telovadnega orodja oz. opreme za športne dvorane, šolske telovadnice, otroške vrtce in igrišča ter za druge Športne in rekreativne objekte. Pred leti so nastopali predvsem na domačem trgu, zdaj pa se vse bolj usmerjajo v izvoz (prodajajo v trinajst evropskih držav), ki pomeni že polovico njihovega dela. Celotna vrednost domače in tuje prodaje je 5,5 milijona mark. Doslej so v Elanu naredili že tudi več kot 800 jadralnih letal, prodajajo jih predvsem v Nemčijo, Italijo in Avstrijo, v zadnjem času tudi v Vzhodno Evropo. Med najmlajšimi v zbirki Elanovih izdelkov so snežne deske. Z več kot 115 tisoč deskami na leto se uvršča med najpomembnejše proizvajalce na svetu. Ker povpraševanje še narašča, širi svoje zmogljivosti v avstrijski Brnci in načrtuje, da bo že letos lahko izdelal več kot 200 tisoč desk. Zmagovalec v senci zmagovalcev V Elanu so praznovanje 50-letnice začeli z oblikovanjem nove celostne grafične podobe, s predstavitvijo celotnega proizvodnega programa na Nizozemskem in z regato v Traunseeju v Avstriji, na kateri so v posebni kategoriji tekmovale tudi Elanove jadrnice. Osrednji del praznovanja Poslovni turizem v Bohinju Ljubljana, 18. septembra - V Vinoteki na Gospodarskem razstavišču je bohinjsko podjetje Alpinum predstavilo Možnosti za aktivno jesensko preživljanje prostega in službenega časa v Bohinju in svojo gastronomsko ponudbo. Alpinumov turistični pro- predstavlja sožitje naravnih da-oukt poslovnega turizma zajeda kakovostne hotele, 'j1 ePandanse in gostinske ob-n • °Pt*mame tehnične možnosti za izvajanje kakršnihkoli Poslovnih programov, športno- e ki jim vožnja ne pomeni športno vozniške krvi mu bo samo Javil *£ tudi njegovo hropenje pogodu. UŽUek P ki raJ. tudi , svojim štirikolesnim konjičem radi nekoliko izstopali iz sivega povprečja. Strupeno rumena barva pa je k temu samo še primeren dodatek. CENA do registracije: 32.384 DEM (Porsche In-ter Auto, Ljubljana) Tudi podvozje je prilagojeno ostrejši vožnji. Avtomobil že sam po sebi dobro leži na cesti zaradi svoje precejšnje širine, zaradi dobrega servoojačevalni-ka je vozilo lahko vodljivo in odlične so tudi vse štiri kolutne zavore s prisilnim hlajenjem spredaj in z dodanim sistemom ABS.In kaj še dodati za piko na i? Seat ibiza GTI je avtomobil IBIZA Mladostna, varna, presenetljivo prostorna, lahko vodljiva in živahna. Že od 16.829 DEM dalje. Skupina Volksvvagen VOZILA S ŠPANSKIM TEMPERAMENTOM ^ALPO Cesta Staneta Žagarja 30, Kranj POOBLAŠČENI TRGOVEC TEL: 064/331-656 DELOVNI ČAS: PON. - PETEK OD 8. D016. URE TEHNIČNI PODATKI: trivratni kupe, 5 sedežev. Motor: štirivaljni, štirtaktni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1781 ccm, 95 KW/129 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 3815 mm, š. 1640 mm, v. 1400 mm, medosna razdalja 2440 mm, prostornina prtljažnika 270/800 litrov. Najvišja hitrost: 206 km/h (tovarna), 209 km/h (test), pospešek od O do 100 km/h 8,9 s, poraba goriva po ECE: 6,2/7,8/10,9 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba goriva na testu: 11,61. • M. Gregorič, slike Lea Jeras Predstavitev Interneta Ljubjana, 18. sept. • V Cankarjevem domu bo v sredo in četrtek, 20. in 21. septembra, moč pobliže spoznati informacijski sistem Internet in njegovo uporabo v Sloveniji. Kako, kje, po čem in s čim se je moč povezati v Internet? Odgovore na ta vprašanja boste lahko dobili na razstavi, ponudbi storitev in predavanjih, ki bodo potekala od 10 do 18. ure potekali v Cankarjevem domu (vhod iz pasaže Maxi-marketa). Sodelovalo bo 40 razstavljalcev, prireditelji pa obljubljajo, da bo moč Internet tudi praktično preizkusiti v eni izmed kibernetskih kavarn. NA BENCINSKIH SERVISIH NA GORENJSKEM (Cj—r> Kranjska Gora 2, Koroška Bela, Bohinj, Zlato Polje 2, Lesce, Labore 2, Šk. Loka 2 (Trata), Tržič 1, Železniki, Medvode 1, Medvode 2, Medvode 3, Bled 2, VAM NUDIMO TUDI PLIN ZA QOSPODINJSTVO EROTIČNI IN SEXUALNI TELEFON 090/31-20 -f SAMO ZA ODRASLE -H56SIT/MIN -t KJSSUNE -» 24 UR V ŽIVO VEDEŽEVANJE ..ASTROLOOUA 0§o74t-29^IE PREROK p p 101, 61260 LJUBLJANA Zaupajte evoje težave načlm prerokom eevojlm videnjem Vam bodo pomagali premagati nepremagljive ovire! Prerok hTanJa. Marica, Pada, Jožica (.Ivanka,Majda, astrolog. :Mflena>, SLZAUPAJTE NAJHOlJŠIMtJp Cene sadja in zelenjave Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji na debelo naslednje cene sadja in zelenjave (v sit/kg): * hruške * slive * cvetača * por * zelje, glave * krompir * česen 70 - 130 90 - 130 240 - 300 180 - 250 35 - 40 18-25 130 - 200 * jabolka * bučke * kumare * rdeča pesa * čebula endivija 60 - 85 80 - 170 100 - 110 100 45 - 60 100 - 110 * kumare za vlaganje 160 Cene lesa V Gozdnem gospodarstvu Bled odkupujejo smrekove hlode E kategorije po 15.300 tolarjev za kubični meter, A kategorije po 11.000 tolarjev, B kategorije po 8.500 tolarjev in C po 5.300 tolarjev. Če so hlodi debelejši od 40 centimetrov, je za A in B kategorijo cena še nekoliko višja. Hlodovina jelke E kategorije je po 11.000 tolarjev za kubični meter, A kategorije po 8.500, B kategorije po 6.000 in C kategorije po 4.000 tolarjev. Macesnovi hlodi E kategorije so po 15.300 tolarjev, A po 11.000, B po 8.000 in C po 4.000 tolarjev. Cene so neto (toliko dobi kmet) in veljajo za les, dostavljen do kamionske ceste. Plačilo za prodani les je dva tedna po končanem obračunskem obdobju, ki traja od ponedeljka do petka. Cene gozdnih zemljišč Koliko je na Gorenjskem treba odšteti za gozdno zemljišče? 1 informativnih cen, ki nam jih je posredoval sodni cenilec in izvedenec ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, je razvidno, da so med posameznimi območji precejšnje razlike. Gozdna zemljišča so najdražja v nekdanji kranjski in škofjeloški občini, najcenejša pa v nekdanji jeseniški m tržiški občini. bonitetni Cena (v sit/m2) na območju nekdanjih občin razred Kranj, šk. Loka Radovljica Tržič Jesenice 1. 136,00 125,00 106,00 107,00 2. 115,00 105,00 89,00 90,00 3. 94,00 85,50 73,00 73,00 4. 64,00 58,50 49,50 50,00 5. 51,00 47,00 40,00 40,00 6. 34,00 31,00 26,00 27,00 7. 17,00 16,00 13,00 13,00 Izkušnje avstrijskih sadjarjev Avstrijski sadjarji, ki letos pričakujejo dober pridelek sadja (okoli 132 tisoč ton), ugotavljajo, da ima Članstvo v Evropski zvezi dobre in slabe strani. Med slabe štejejo večji uvoz sadja na avstrijski trg, močnejšo mednarodno konkurenco in znižanje cefl sadja, prednosti, ki si jih obetajo, pa so dodatna sredstva iz Bruslja in prost dostop na tržišče držav, ki so članice zveze. Z vstopofli * Evropsko zvezo je Avstrija ukinila tristopenjsko zaščito domačin sadjarjev, po kateri je takrat, ko je bilo domačega sadja dovolj* popolnoma prepovedala uvoz, ko ga je delno primanjkovalo, je uvoznikom razdelila določene kvote, uvoz pa je sprostila le, če je bil domači pridelek bistveno premajhen. Podjetje za proizvodnjo in trgovino 135 64 290 TRŽIČ Tel./Fax: 064 57 491 d.o.o LAMELA, d.o.o., Križe, po ugodnih cenah stalno odkupuje žagan les - elemente za palete dim.: 1200 x 100 x 18 mm. Elementi so lahko izdelani iz lesa smreke - jelke, bora, topola, lipe, vrbe, jelše. Za ceno in kvaliteto se dogovorimo pri razgovoru z vsakim posameznim ponudnikom. Vse informacije sporočite na naslov: LAMELA, d.o.o., Križe, Retnje 35 ali po telefonu na št. 064/57-491. STARI DVOR jaLoka.Kidi SUPERCENE ■ SOPER CENE ■ SOPER CENE HZ 26.3E (190+681) pozor: BELA TEHNIKA GORENJE: § O z VVA9041 - GOTOVINA 10% -DO 10 ČEKOV PEC NA PETROLEJ T0Y0JET RCA 37 37.890 ALPACA 12.761 PEČ NA PLIN (JEKLENKA) LAMET 2001 18.533 POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN KOLES IN KOSILNIC!!! O DDTM Ikri * KONKURENCNEJSE CENE PLOČEVIN/ \J D fl I NI IIVI JEKLA, ZELEjZA, ORODIJ, EL ORODJA POZOR I POTROŠNIŠKEGA MATERIALA rw*"wrB " •UGODNI PLAČILNI POGOJI ji CENE VELJAJO DO PRODAJE ZALO G* NEMOGOČE JE MOGOČE!!! tsf KMEČKIl STROJI KOVIN OTEMNA VREME Za danes nam vremenoslovci napovedujejo oblačno z občasnimi padavinami jutri bodo padavine ponehale, bo pa še vedno precej oblačno. LUNINE Ker je v soboto zadnji krajec nastopil ob 23.09, bo po Herschlovem vremenskem ključu lepo. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Ko smo zadnjič tule objavili staro razglednico Begunj na Gorenjskem, smo sicer nekako računali s tem, da prav veliko težav z ugibanjem, kaj je na sliki, ne boste imeli. No, v resnici ste nas kar zasuli z dopisnicami z večinoma pravilnimi odgovori. Na sliki je bila graščina v Begunjah, kjer je bila do druge sv. vojne ženska kaznilnica, med vojno so bili tu nemški zapori, od 1.1953 pa je tu psihiatrična bolnišnica, v delu graščine pa tudi spominski muzej NOB. Begunje pa so v današnjem svetu seveda še najbolj znane po tovarni športne opreme Elan. Med žrebom se nam je izluščilo naslednjih pet dopisnic z naslovi reševalcev: 1. Anka Škufca, Cankarjeva 13, Tržič; 2. Rafka Tome, Begunje 42; 3. Olinka Logar, Kalinškova 7, Kranj; 4. Janez Jane, Zadnja vas 1, Begunje; 5. Milan Bojanič, Ul. 1. avgusta 5, Kranj. Čestitamo! Tokrat pa morate ugotoviti, kdo je bil mož, ki sicer v skulpturni obiki takole zre v naše gorovje. Odgovore morate poslati do petka, 22. septembra, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet izžrebanih pravilnih odgovorov bo prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. KRATE K *w* um • jmm i Jožica Obid Vesela Primorka ima rada Gorenjce Jožica v simpatični primorščini pove, da najraje nastopa na Gorenjskem in da se Gorenjci znajo zabavati. Sama živi v Cerknem, vendar je bolj malo doma, če že ni na kakšnem nastopu, pa vadi s fanti iz Strmine na 900 metrih nadmorske višine. Kdaj ste začeli prepevati? "Pojem že od malega. Najprej sem pela pri pevskem zboru in se poskusila naučiti čim ve, že takrat sem namreč želela postati pevka. Malo bolj zares pa pojem kakih 12 let. * Ali igrate kak inštrument? "Ja igram klavir, vendar le kot samouk, nikoli nisem obiskovala glasbene šole." Sedaj pojete pri Strmini, koliko časa ze? "Kakšno leto in pol. Prej sem pela pri ansamblu Zarja iz Cerknega." Kako to da so fantje iz Strmine izbrali prav vas? "Prišla sem na avdicijo, vidala, odpela in zmagala." Kje vadite? "Vadimo na višini 900 metrov (ha, ha, ha ...), pod Starim vrhom." Kaj najraje pojete? "Najraje imam balade in pa popularne pesmi. Prilagajam pa se publiki in pojem, kar želijo ljudje." Kje vse nastopate s skupino? "Nastopamo na Primorskem, po Gorenjski, po Notranjski pa tudi na avstrijskem Koroškem smo že bili." Kako vam je všeč tu ob Zbiljskom jezeru? "Letos igramo tu že tretjič, sama skupina Strmina pa deluje štiri leta, torej ... Ja, ambient je prijeten, ljudje so za žur in zato žuramo tudi Kakšni so vaši cilji? "S skupino še kaj posnet, nastopit še kje drugje po Sloveniji, skratka zavzeti širši slovenski prostor. Sama bi se rada pevsko izpopolnila, tako da bi svoj poklic opravljala profesionalno." • P. Z., foto: Lea -HW:1:I ©064/22-11-33 I BRDO PRI KRANJU F1TNES AEROBIKA Pri nas se vedno zgodi kaj šokantnega. Kaj pa je za naše razmere »šok«, se pa tako ali tako ve: vse tisto, kar na tujem še v mar ne jemljejo. In napovedujejo še bolj vročo jesen! Le kdaj pa še niso napovedovali vroče jeseni? Ker pa smo pred volitvami, pa celo strašen boj ali predvolilno mesarsko klanje! Jejhajta - kako zanimivo bi morda bilo, če ne bi poznali prijemov in vsega najmanj stokrat do Uveli in nam je ta pregreta lupa ie vrh glave stopila! Naveličani smo divjega lastninjenja, naveličani takih strankarskih bojev, ko tistih nekaj strankarskih veljakov tam v Ljubljani skliče tiskovno konferenco, nato pa lop eden po drugem! Le kdo se pa še hahlja in komu mar, kaj kdo še reče! Vlivajo le kakšni politični sladokusci, vsi ostali, ki jim je strankarski teater namenjen, pa bodisi nabirajo gobe, ki jih je baje ehormno, študirajo, delajo za tekočimi trakovi ali kot penzionerji vzhičeno poslušajo, za koliko nula nula procentov so jim izvolili povišati penzion! Potem na prizorišče planejo sindikalistični prestiini preboji: Ali je boljši tisti sindikat, ki prileti na pogorišče v neko fabrko in glasno zavpije, da se je firma zrušila ali tisti, ki v pisarnah tuhta, kako bi šprical Po pogorišču ponoči, da ja ne bi kakšen ostuden novinar delal škode. Novinarji so nasploh zveri in imajo svojo bedasto filozofijo: vse objaviti! Za las- ten marketing jim gre, hudobam rumenim! Morale pa nobene! Nič - vse objaviti je rekla tudi partija in zato umrčkala. Nekaj morale je tudi treba in zdravju ljudstva bo škodovalo, če se vse objavi ■ je rekla zvita komunistična pokojnica in držala narod v nevednosti, a zato pri zdravem telesu. kakšno mater ima ta deklica! Celo plačilo je zahtevala od nas in zato je nismo posneli! S tem je posredno povedal vsaj dvoje: da je TV Slovenija finančno res na psu in da... se gredo na TV še kar socialistično moralno vzgojo! Mene kot plačnika TV dnevnika čisto nič, ampak zares čisto nič ne zanimajo moralne vrednote, ki Tema tedna lil v Vsak mrčes svoj pips najde Medvedofobija zahteva, da se opremite: z zvončki na nahrbtniku in s poprovim pipsom v roki. Poprov pips je večnamenski, uporaben tudi za kakšnega nadutega strankarja, saj vsaka muha svoj pips najde! Oh - je pred časom moralistično vzkliknil tudi voditelj TV dnevnika, ko je vesoljni Sloveniji oznanil, da je rodila komaj 12-letna romska deklica. Ko je namreč naša slavna TV hotela snemati in dobiti izjavo od matere tega otroka, Romke, je bila spretna Ciganka pripravljena dati izjavo le v primeru, če ji televizija - plača! Oh in ah se je pridušal voditelj: a vidite, jih goji tista Romka, me pa zanima, kaj bo kot mati izjavila. Zahtevam torej celovito reportaio ali informacijo, če še le da dobiti in me ne briga, s kakšnimi denarji je bila pridobljena in predstavljena! Mar res mislijo, da tuje TV postaje dobivajo take izjave - zastonj? V tem, ie utrujaj očem valovanju okoli nas, je še zmeraj najbolj fletno ugibati, kakšno bo jutri kaj vreme in kod hodi naš slavni medved. Medvedofobija je namreč vedno tedaj najbolj izrazita, ko poienejo - gobe. Tedaj vsak gobar - če ne vsak, pa vsaj vsak drugi - zanesljivo enkrat vidi ali vsaj sliši medveda. Ni vrag, da ne bo jutri spet kje pisalo, kdo ga je ugledal in kaj je mrcina počenjala. Da je medved nevaren, ve ves svet - zato se o tem pri nas še vse premalo piše. Posebno v sezoni gobarjev in gob bi bila dobra temeljita preventiva, kajti naš medved je bistra iival in se neprestano seli. Nikoli ne veš, kje je kosmatinec in kako se lahko izteče usodni trenutek, ko vas kot gobarja pogleda naravnost v oči. Po svetu, kjer vlada taka medvedofobija, recimo, na Aljaski, prirejajo o medvedih zelo obiskane seminarje in tečaje, planinci in drugi, ki hodijo po območjih, kjer je medved, pa si obesijo na nahrbtnike ali okoli vratu posebne zvončke in tako medvedu oznanjajo svoj prihod. Ali pa vedno nosijo s seboj razpršilec na osnovi popra, ki gre medvedu hudo v nos. To bi bila tudi krasna priloi-nost za kakšne male podjetnike - medvedji zvonček ali poprov razpršilec za večnamensko uporabo, če medveda ravno ne boste srečali, pa razpršilec uporabite na kakšnem predvolilnem shodu in popipsajte nadutega strankarja, rjoveč: »Vsak mrčes svoj pips najde!« • D. Sedej GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Radio Ognjišče in Gorenjski gas pripravljata izbor pesmi tedna. Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. RADIO 104.5 MU 105. to?.) nnpT MM OGNJIŠČE Ml. UMI » In. UMI U Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnite spodnji kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.o. 40, 61210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 25. 9. 1995 PodovKc* 1. ZDAJ ŽARIM - IRENA VIDIC 2. ČAKAM TE - REGINA 3. SPOZNAL SEM - HIŠA Nz-viže: 1. TAM SMO DOMA - FANTJE Z VSEH VETROV 2. V DEŽELO JESEN PRIHAJA - ansambel LUDVIKA LESJAKA 3. SVOBODNI GOZDOVI - ansambel VITA MUŽENIČA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. OTOK ZLATIH SANJ - ZASAVCI 2. ZALJUBLJENA V CITRE - PODKRAJSKI FANTJE VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: Ime in priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH Poslušate ga lahko vsako nedeljo ob 14.30 uri na valovih Radia Tržič, na frekvencah 95,0 FM in 88,9 FM stero. Da oddajo čimbolj približamo vam, poslušalcem, vas vabimo k sodelovanju. V kupon vpišite ime ansambla, ki ga želite slišati v oddaji. Istočasno vabimo vse ansamble narodnozabavne glasbe (tria, kvintete,...), ki bi se želeli predstaviti v oddaji Kolovrat domačih, naj se javijo na Radiu Tržič ali nam to pisno sporočijo. Kupon Želim slišati ansambel Moj naslov Kupone pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290, s pripisom: "Za kolovrat domačih". Tudi nagrada za vaš trud čaka. Nasvidenje čez tedne dni. Voditelj oddaje Marjan Murko "Zlati mikrofon" Radia Ziri Lestvico pripravlja Boštjan Rupar Predlogi tega meseca so: 1. NAŠA ŠKOFJA LOKA - ansambel Glas Slovenije 2. LJUBEZEN PREMAGA TEŽAVE VSE - Planika 3. NI Ml MAR ZA GOVORICE - ansambel Mira Klinca 4. ZA MIR NA SVETU - ansambel Franca Zemeta 5. ZLATA KAPLJA - ansambel Domžalski odmev Še štirinajst dni je ostalo glasovanja za septembrske predloge lestvice "Zlati mikrofon" Radia Žiri. Pišite nam in glasujte za enega teh predlogov, zraven pa še napišite nov predlog, ki ga bomo upoštevali za sestavo lestvice v naslednjih mesecih. Glasovnice morajo biti lepljene na dopisnicah. Glasovnica Glasujem za skladbo: Moj predlog: Moj naslov: DRAGI PRUATEUI NARODNOZABAVNE GLA5BE! "POD 5L0VEM5K0 LIPO" &OEJA LOKA - HALA PODEN Sobota, 30. septembra 1995, ob 19. uri Škofja Loka - Galerija v naravi želi vsem prijateljem in ljubiteljem narodnozabavne glasbe ponuditi nekaj, česar doslej se ni bilo v tem več kot tisoč let starem turističnem mestu. Idejni vodja prireditve Boštjan Rupar in organizatorji, RADIO ŽIRI, POSLOVNI VAL in GORENJSKI GLAS, so v goste povabili vrsto narodnozabavnih ansamblov. Nastopili bodo: ansambel Nika Zajca, Bratje iz Oplotnice, ansambel Nagelj, ansambel Laufarji, ansambel Tonija Verderberja, ansambel Borisa Razpotnika, ansambel Miro Kline, ansambel Slovenija, Franc Pestotnik - Podokničar, Obzorje, Tanja Čretnik, Alenka Hladnik, Tjaša Grah in folklorna skupina Tehnik Škofja Loka. Voditelja prireditve Saša Pivk in Boštjan Rupar imata za vas pripravljeno presenečenje: ZNANI 5LOVENEC - SKRITI G05T! Celotno dogajanje bo posnela lokalna televizija LOKATV! Po prireditvi bo za zabavo poskrbel ANSAMBEL NAGEU! Vljudno vabljeni na tradicionalno prireditev "POD SLOVENSKO LIPO" v ŠKOFJO LOKO! <9 15 let radia žiri rad« ottCmt Shotm Lofca R A I O 88,r POSLOVNI VAL GLAS Sponzorji prireditve so: Občina Škofja Loka, Mercator Mesoizdelki, Lokaterm, Juma, Tehnik, Mobitel, Termo, Ru-tar, Zupan, Kmečki stroj, EGP, J. Ravnikar, Kosona, Profil, Tehovnik Lovrenc, MTD, Tehno, Zanka, Preles in Flora. Pripravimo se na zimo Kisanje - najstarejši način shranjevanja zelenjave Zelje in repa sta najpogostejše uporabljena za kisanje, se pa obnese tudi stročji fižol. Če ga imate v izobilju, se vam ga splača pripraviti za zimo. Kisel stročji fižol Za 5-litrsko posodo potrebujemo: 4 kg zelenega stročjega fiiola, 100 g soli, 60 g sladkorja, 2 globoka krolnika šetraja. Stročji fižol kisamo povsem podobno kot zelje. Sočnim zelenim strokom fižola pore-žemo konice, ga operemo v mlačni vodi in odcedimo. Potem ga z nožem poševno narežemo na majhne koščke. Damo ga v posodo in zmešamo s soljo in sladkorjem. Šetraj operemo in osušimo. Dno lonca prekrijemo s šetrajem, nanj pa zlagamo fižol. Vsako plast posebej dobro stisnemo. Najlažje si bomo pomagali z majhno desko, s katero bomo fižol tako stisnili, da bo spustil sok. šetraj posipamo med plastmi in povrhu. Fižol pokrijemo s prekuhano s prekuhano krpo in ga obtežimo z desko in kamnom. Pri 18 stopinjah C se začne vrenje, ki naj traja 8 do 10 dni. V tem času večkrat posnamemo pene. Po 8 dneh površino dobro očistimo, prav tako krpo, desko in kamen in spet pokrijemo. Posodo zapremo s celofanom in zavežemo z gumico ali vrvico. Postavimo jo v kar se da hladen prostor. Pri tem pa moramo paziti, da je fižol vedno prekrit s čisto tekočino. Podobno kot zelje in fižol lahko pripravimo tudi korenje, kolerabo, ohrovt in rdeče zelje. Pri slabših pogojih shranjevanja, ali pa, če je zima posebno mila, zelenjava po zaključnem vrenju še pasterizirajmo. To je že zato priporočljivo, ker lahko zelenjavo vkuhamo ravno v tistem trenutku, ko je toliko kisla, kot nam najbolj ugaja. Preden damo zelenjavo v kozarce, jo očistimo vseh ostankov vrenja, v kozarcu pa jo zalijemo z lastnim sokom. Če tega ni dovolj, da bi bila čisto prekrita, dolijemo malo prekuhane vode. Kozarce potem pravilno zapremo, počasi segrevamo in pri 85 stopinjah C pasteriziramo približno 30 minut. Izkoristite dragocen sadež Hujšanje s slivami Pravijo, da ima sliva samo 30 kalorij. Pa četudi jih ima več, je pomembno to, da ne vsebujejo niti grama maščob. Ima pa balastne snovi in encime, ki pripomorejo k temeljiti prebavi. Hollywoodska strokovnjakinja za dieto Judy Mazel je le pred leti izjavila: "Slive vsebujejo v koncentrirani obliki encime, ki nemudoma aktivirajo prebavo v lelodcu in prav tako nemudoma predelajo odvečne maščobe." Rezultat te encimne kure se pokale le čez nekaj dni: temeljito izčiš-čenje telesa in kilogram ali dva manj na tehtnici. Vzrok za to je kalij. Ta rudninska snov odvaja vodo iz telesa in sicer tako, da to tzelesu ne škoduje. Pa ne samo to. Kura priese telesu več vitaminov, tako vitamin C, ki pomaga pri prehladu in krepi krvni obtok, ter vitamin A, ki utrjuje tkivo in skrbi za boljši vid, krepi kolo in lase. In koliko sliv lahko zaulijemo na dan? Kolikor hočemo. Prepovedano pa je v dneh kure ulivati sol, sladkor, mleko in sir, ki je telko prebavljiv in slan ter tak vele vodo v telesu, zaradi česar čiščenje telesa ne bi bilo tako temeljito. Sicer pa, ljudje, ki le live po vzorcu "Vrzite lonce proč, če hočete liveti zdravo!", bi vam tako kuro in svojih izkušenj toplo priporočali. Drlite jo vsa nekaj dni, ne bi bilo pa slabo ob slivah vztrajati pet do sedem dni. Poslcvisimo še mi Jabolčna torta Peciva z jabolki so vedno priljubljena, pa naj bodo pripravljena na ta ali oni način. Danes vam ponujamo zanimiv recept za jabolčno torto s celimi jabolki. Za testo potrebujemo: 150 g masla ali margarine, 150 g sladkorja, 3 jajca, ščepec soli, naribano lupino ene limone, 200 g moke, 1 čajno žličko pecilnega praška, 1/2 čajne žličke cimeta, žličko maščobe za pekač. 8 manjših jabolk (skupno ok. 800 g) in nadev zanje: 1 žlico rozin, 1/2 žlice fino sesekljanega citronata, 1 žlico sladkorja, 10 g masla. Poleg tega pa še 40 g narezanih mandeljnov, 2 žlici sladkorja in 4 žlice jagodne (ali kakšne druge dobre) marmelade. Če nimate pri roki citronata (že pripravljena, v sladkorju namočena in drobno narezana lupina limone), ga lahko mirno opustite in morda namesto tega daste malce več rozin, pokapljanih z limoninim sokom. Priprava: Maslo ali margarino skupaj s sladkorjem penasto vmešamo. Nato drug za drugim dodajamo jajca in sol. Vmešamo še naribano limonino lupino. Moko zmešamo s pecilnim praškom ter cimetom in vmešamo v testo. S napolnimo nameščen pekač. Jabolka olupimo, jim izrežemo pečke, jih položimo v testo in napolnimo z nadevom. Nadev: Najprej v manjši skodelici zmešamo rozine, ci- testom tortni tronar in sladkor. S to mešanico napolnimo luknje v jabolkih. Na koncu na nadev vsakega jabolka položimo še kosmič masla. Pekač damo v pečico in pečemo pri 175 do 200 stopinjah C približno eno uro (morda malo manj). Deset minut pred koncem pečenja potresemo po torti mandeljne in sladkor. Ko je torta pečena, odpnemo obroč in pustimo, da se ohladi. Čisto na koncu pa mora "za piko na i" na nadev v jabolkih dodamo še malo jagodne marmelade. Lahko si pa nadev izmislite sami: tudi nadev z rozinami, namočenimi v rumu, z mletimi orehi, s sladkorjem ter z malce masla je prav tako odličen. Moda Praktično, športno Investicija v tanko usnjeno srajčno jakno se vam bo gotovo izplačala, saj jo boste lahko nosili več let v številnih kombinacijah. Če ste bolj za krilo, vam predlagamo k temno modri jakni sivo krilo z zalikanimi gubami in (še vedno skoraj obveznim) razporkom. Bluza naj bo športna, enobarvna, bela ali svetlo modra, poživimo pa jo s pisano ruto v izrezu. Odlično bo jakna šla tudi na kavbojke in pulover. Prav je, Dalije bodo dlj Cvetje dalij se v vazi drži bolje, če ga porežemo ob pravem času. Najboljši čas za rezanje je zgodaj zjutraj. Porežemo samo tisto cvetje, ki se je že popolnoma razvilo. Vse stranske popke porežemo. V vazi se ti popki tako ali tako ne odpro in samo zmanjšujejo da lepe vemo trajnost razvitih. Na steblih pustimo samo toliko listov, kolikor je potrebnih, da je šopek lep. Porezano cvetje dalij moramo dati takoj v vazo, da se ne suši. Stebla morajo biti globoko v vodi. Vodo je treba menjati vsak dan dvakrat. SREDA, 20. SEPTEMBRA TVS 1 10.25 Cobi in prijatelji, španska risana serija 10.50 Človeška žival, zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije 11.40 Iz življenja za življenje 12.05 Pivo - Faraonovo tekoče zlato, angleška dokumentarna oddaja 12.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Poročila 14.50 Biblija: Kanon nove zaveze, 27. oddaja 15.20 Kraljica Slovenije 15.50 Obiski 17.00 TV dnevnik 17.05 Otroški program 17.10 Juhuhu, jaz nisem Kekec 17.45 Raca mlakarica 17.55 TV 101, 8. del ameriške serije 18.45 Lingo, TV igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.25 Film tedna: UTZ, angleška koprodukcija 22.05 TV dnevnik 3, Vreme 22.20 Šport 22.25 Žarišče 22.45 Sova; Princ z Bel-Aira, zadnja epizoda ameriške nanizanke; Severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.20 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN, ponovitev 14.30 Zgodbe iz školjke 15.00 Stranski učinki, kanadska nanizanka 15.50 TV 10, ameriška serija 16.40 Sova, ponovitev 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 19.15 V vrtincu 20.05 športna sreda: Ljubljana: Hokej - Alpska liga -Olimpija Hertz : Bolzano, prenos 22.30 Omizje 0.30 Alica, evropski kulturni magazin 1.20 Umetniki za svet - Ob 50-letnici OZN KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A snop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.10 Rodeo, ponovitev 11.40 Male živali 12.10 A shop 12.25 Spot tedna 17.20 Spot tedna 17.25 Vreme 17.30 A shop 17.45 Zgodovina ameriškega podjetnisva, ponovitev 18.15 Večni krog, ponovitev 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Bennv Hill 20.30 Sirene, ameriška nanizanka 21.20 Karma, oddaja o duhovnosti 22.25 Dance session 23.05 Epikurejske zgodbe 23.25 Spot tedna M MTV - TELE 59 7.00 Video strani 8.30/12.00/ 15.00 M MTV shop 15.15 Santa Barbara 16.05 Smrtonosni trenutek, ponovitev filma 17.40 Kamera na potepu 18.10 Kuhajmo skupaj 18.40 Santa Barbara, 1089. del 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Med prijatelji 21.00 Spot tedna žive scene 21.05 Prebivališče zmajev, ameriška drama 22.40 Živa scena 0.25 Video strani 1.00 Deutsche VVelle HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.40 Sledge Hammer, humoristična nanizanka 13.10 Svet narave, dokumentarna serija 13.55 Otrok v noči, ameriški barvni film 15.30 Izobraževalni program, ponovitev 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Rastoke • Ranjena lepotica 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 21.05 Za-bavno-glasbena oddaja 21.50 Poslovni klub 22.35 Dnevnik 22.55 Slika na sliko 23.25 Jazz 0.15 Sanje brez meja HTV 2 17.00 TV koledar 17.10 Slika na sliko 17.55 Modra divjina, ponovitev dokumentarne serije 18.25 Sever in jug, ponovitev ameriške nadaljevanke 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Na zdravje, ameriška humorstična nanizanka 20.45 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 21.35 Stric nas je opeharil, italijanski barvni film AVSTRIJA 1 6.05 Zlata dekleta 6.30 Otroški program, ponovitev 9.05 Umor, je napisala 10.00 Baywatch, ponovitev 10.40 Vesoljska ladja Enter-prise 10.30 Columbo: Smrtonosne zvijače, ponovitev ameriške TV kriminalke 13.00 Tjulenček Albert 13.25 Konfeti 13.40 Mila superstar 14.05 Am dam des 14.30 Knjiga o džungli 14.55 Artefix 15.05 Kremečkovi 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija 16.25 Baywatch, Ho-biejeve moraste sanje 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Iz dobrega gnezda 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Smrtonosna napaka, ameriška TV kriminalka 21.50 Šport 22.30 Kraj zločina 23.55 Čas v sliki 0.00 Bojujem se za sinova, italijanska nadaljevanka 1.20 Strašno prijazna družina, ponovitev 1.45 Schie-jok, ponovitev 2.45 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.35 Beli pes z Beverlv Hillsa, ameriška srhljivka AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Petdeset let OVP - Demokratična usoda, ponovitev 11.45 Ozri se po deželi, ponovitev 12.35 Lepote Češke 12.55 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Ytene - stari gozd, ponovitev 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Help TV, oddaja, ki pomaga 22.30 Vojni poročevalci, Novinarsko delo ali sla po veljavi 23.00 Spraved conflict 23.30 Die Artzte, koncert nemške pop-funk skupine 0.15 Pogledi od strani 0.20 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 Otroška Boročila 19.30 Ura pravljic s eleno Sperle 19.50 Nedeljska reportaža: Gostišče Šimnovec 20.00 Denes na videostraneh 20.03 EPP blok - 220.10 Nezgodno zavarovnaje otrok in šolske mladine /Zavarovalnica Sloveni-ca) 20.30 Svet ljubiteljev malih živali: - rejec malih živali 20.41 Kontaktna oddaja z gosti: Marija Bizjak - predstavnica društva malih živali, Stane Korošec -gojitelj, Anton Žumer - gojiteli, mag. veterine Roman Grandic, voditeljica: Beti Valič (v živo) 21.10 Naš gost: Hare Krishna 21.25 EPP blok - 3 21.30 Iz sveta glasbe: Alenka Godec 22.10 Reportaža: Kmečka olimpijada 22.40 Poročila: Objektiv Gorenjske 27 23.00 Videostrani LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI 19.00 Odrska predstava Pš Selca 20.00 športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna (ponovitev) 18.45 Srečanje na tromerji 19.00 Risanka 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.10 Na juriši, glasbena oddaja, tokrat bosta v studiu gostovali skupini Victorv in Strmina. Jurišali smo tudi po koncertu od 10. letnici Pop designa. Sodelujete po telefonu 061/612-372 21.10 - 21.55 Kmetijska oddaja v oddaji: problema- KINO tika pridelave in prodaje krompirja, problemi kmetijske zadruge Medvode, kmetijski nasvet pospeševalne službe, vrtičkarski nasveti Vrtnarije Cvet, izbor najlepše kmetije v občini Medvode, predstavitev slovenske zveze kmečkih žena, predstavitev zanimive kmetije 21.55 - 22.00 Reklamni blok 22.00 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Pogovor z državnim tožilcem Slovenije 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Ljudska univerza Kranj 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 enjska danes, jutri 20.6* program - Parnas ) Večerni R TRŽIČ V zgodnjem popoldanskem delu bomo govorili o ekologiji. Ob 15.30 bomo spremljali in komentirali, vas obveščali ob 16.10, nekaj minut kasneje pa se bomo vključil' v prenos poročil raida Deutsche VVelle. Skočili bomo še v kakšno videoteko, ob 17.30 sledi beseda o knjigah, nekaj kasneje, ob 18.30, pa bomo govorili o glasbi s predstavniki skupine Spin. Tudi na skušnjave in dileme ne bomo pozabili. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 12.00 BBC, osmrtnice 13.00 Minute za ljubitelje narodno-zabavrte glasbe 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 BBC 16.00 Zdravnikov nasvet 16.30 Novice 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.55 Pogled v jutrišnji dan r * ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za narodnozabavno glasbo 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalo 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni paberki 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Glasbeno popoldne - Boom 19.30 Odpoved programa - R RGL 5.00 Jutranji program - vodi Tamara Vonta 5.15 Novice 6.1$ Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne Z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 ' glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program Z Edito Žugelj - Trček 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Novosti Alpetour-Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre... ROYAL in HIT 19.1» Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Velike radosti življenja - Alenka Sivka 24.00 NeW age glasba - Uroš Novak 2.00 Čun in čure z vami do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.4$ Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Ma« oglasi 11.10 Svetovanje 12.0» Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke if1 pozdravi poslušalcev 17.15 Pog?' vor o... 18.30 Večerna inf. oddaj* 19.00 Glas Amerike 19.40 Z* najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prija' teljstvo bolnih... 21.35 Radijs*! roman 22.00-5.30 Nočni glasbe"' program CENTER amer. druž. kom. CASPER ob 16., 18. in 20. uri STORŽlC amer. rom. kom. ROMANCA V MIAMIJU ob 17.. 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. thrill. ZLOBA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film BATMAN ZA VSE ČASE ob 18.25 in 20.30 uri OD RATEČ DO RODIN Priloga Gorenjskega Glasa o občinah Jesenice in Kranjska gora (16). WJ Je s premoženjem nekdanje Železarne Jesenice? Kupnine za investicije in izgubo m na MezaKii ni in Kazina prodana, dom v Crikvenici z vilo Brezigar je bil prodan Saponii Osijek za 900 tisoč nemških mark. Vse drugo - propada ali je oddano v najem. Nekdanja jeseniška Železarna je bila lastnica številnih stanovanj, restavracij, samskih domov, počitniških kapacitet, zemljišč, gozdnih parcel -nepremičnin. Vlada se je po Podržavljanju slovenskih železarn odločila, da koncern Slovenske železarne za lastno sanacijo prispeva vsa sredstva, *i jih ustvari s prodajo premoženja, ki ni v neposredni uporabi za poslovni proces. , Stavbna in kmetijska zemljišča ter objekti, ki naj bi jih «ali v najem ali prodali, so na Jesenicah med drugim: Stanovanjska hisa Ažman, upravna zgradba v Podmežak-'i> jeseniški kamnolom, po-slovna stavba rejcev malih živali, letno kopališče Ukova, zemljišče pri kopališču, stavba v Irebežu, hlev na Pristavi, zemljišče pri centrali v Rado vn i, dom na Mežakli, trije stolpiči na Koroški Beli, zemljišče žične valjarne, skladišče 10 garaže na Blejski Dobravi, Počitniške kapacitete v Crikvenici in Biogradu na moru... Pod hipoteko rja so bili še naslednji objekti in zemljišča: s*Qiski dom na Plavžu, kopa-"SČe, teniško igrišče Podme-zaklo, naselje Nikšič Podmežaklo, aglomeracija, Muzej, stanovanjska hiša na Prešernovi, nekdanja šola Polde Stražišar, delavski dom pri Jelenu, šola ŽIC, telovadnica ŽIC, vrtovi in stavba na Kejžarjevi, zemljišče jeklarne, livarne, Izolirke, trasa ozkotirne železnice, zaklonišča, Straža, parkirni prostor na J&vornjku, stavba na Finžgar-Jevi cesti... Jeseničane, nekdaj večinoma zaposlene v jeseniški Železarni, je vedno zanimalo in zanima jih še danes, kaj se bo Poslej zgodilo s posameznimi 0bjekti in zemljišči. Delavci nekdanje železarne, ki so zdaj že upokojeni ali tisti, ki so še obdržali delo, so prepričani, da so v preteklosti s svojim delom soustvarjali premoženje, ki ni majhno. Ne nazadnje pa so kot davkoplačevalci upravičeni najmanj do tega, da jim država, ki je zdaj lastnik, sem in tja vsaj pove, komu je oddala ali prodala posamezno nepremičnino. Bilo bi vljudno, če ni že pravzaprav že potrebno, saj ne gre za nobeno premoženje države, ampak davkoplačevalcev. Upravitelj nepremičnin na jeseniški lokaciji je podjetje Meting, mi pa smo za informacijo zaprosili lastnika, koncern Slovenskih železarn, ki v resnici odloča o usodi nepremičnin. Predvsem zato, ker se občasno na Jesenicah pojavljajo različne informacije o prodaji nepremičnin, govorice o spekulativnih najemih ali prodajah in še o marsičem. Zanimalo nas je predvsem: kako se uporabljajo sredstva iz kupnin? Kdo je kupil in za koliko je bil prodan počitniški dom v Crikvenici? Ali je res, da je bil železarski dom na Mežakli prodan Saponii Osijek po ceni 200 tisoč nemških mark? Kaj je z objekti v Ptujskih Toplicah, kaj s študentsko stolpnico v Ljubljani, samskima domovoma na Jesenicah, domom pri Jelenu, s stanovanji, ki niso bila prodana in ali so slovenske železarne odpisale počitniške kapacitete v Biogradu na moru? Brane Žerdoner, ki v koncernu Slovenskih železarn skrbi za oddajo ali prodajo premoženja, nam je na vprašanja takole odgovoril: »Sredstva, pridobljena od kupnin se usmerjajo v nove investicije ali pa za pokrivanje izgube v družbah, kjer je bila prodaja. Restavracija Kazina Jesenice, last nekdanje jeseniške Železarne, je že prodana blejski zasebni agenciji. Počitniški dom v Crikvenici smo prodali kupcu Saponia Osijek za ceno 900 tisoč nemških mark. Počitniški dom Mežakla - objekt ni prodan, ni v najemu, resnih interesentov ni. Objekt v Ptujskih Toplicah, bungalov uporabljajo delavci družb Železarne Jesenice za letovanje in na zahtevo Slovenskih železarn se pripravlja izdelava cenitve za javno prodajo. Posteljni sklad v študentskem naselju v Ljubljani je bil že pred leti prenesen v upravljanje študentskim domovom. Samski dom Plavž je delno oddan v dolgoročni najem nekaterim podjetjem za poslovno dejavnost, za stanovanjski del pa se pripravljajo variante: za stanovanja ali za poslovne namene. Samska domova na Jesenicah sta uporabljena za prenočevanje delavcev družb Železarne in zunanjih podjetij ter za posamične goste. Domova sta oddana v najem. Objekt druž- bene prehrane se uporablja za pripravo hrane in restavracijo. V najemu ga ima podjetje, ki je nastalo z notranjo privatizacijo. Dom pri Jelenu delno uporabljajo taborniki in dobrodelna organizacija za begunce. Končne odločitve o usodi doma še ni. Neprodanih stanovanj je 725. Vsa so oddana v najem in sicer 695 uporabnikom pred sprejetjem novega zakona, 30 je kadrovskih. Letovišče Biograd na mora je bilo v času vojne uporabljeno za hrvaške vojake. Trenutno je prazno, vendar v slabem stanju. Občasno se pojavi interesent za nakup, vendar je ponujena cena vedno nizka in plačilo nezanesljivo.« Tako pravi koncern, mi pa še dodajmo, da je bila tudi restavracija Kazina na Jesenicah že prodana. Kupec je zasebna agencija z Bleda, Kazina pa je že kar nekaj časa zaprta. • D. Sedej Poplava plakatov Na Koroški Beli v razdalji sto metrov stoji ka sedem velikih panojev. Neokusno. Bralec nas je opozoril na naslednje: »Ne morem razumeti,« piše, »kako so na Koroški Beli lahko postavili v dobrih sto metrih kar sedem reklamnih panojev, ki delujejo dokaj neokusno in vsiljivo. Sploh je teh tabel poplava! Nisem prepričan, da je tako oglaševanje tako uspešno. Zanima me, kdo daje taka soglasja za postavitev ob glavni cesti in na fasadah. Reči moram, da nas je več s takim mnenjem...« Naš bralec ima popolnoma prav: v Poplava plakatov in panojev ob cesti na Koroški Beli zadnjem času so se posebej ob glavni cesti na Jesenicah zelo neokusno in zares zelo vsiljivo razbohotili panoji, ki stojijo domala eden zraven drugega. Če boste prepotovali dolgo pot od Zagreba do Jesenic, boste prav na Koroški Beli ostrmeli in se začudili: nikjer toliko tabel ali panojev na kupu! Grdo, smešno, neprijazno okolju... Ko so se v minulem obdobju pojavili plakati, smo večkrat spraševali na jeseniški občini, kako to, da dovoli tako plakatiranje? Tudi sami se niso strinjali s tem, vendar so vzdigovali roke: ne moremo nič, dokler ni odloka, saj vsi panoji stojijo na zasebnih zemljiščih! A upajmo, da bo v prihodnje večji red, kajti na prvi jesenski seji občinskega sveta Jesenice bo pred svetniki tudi predlog odloka o komunalnih taksah v občini Jesenice. Med raznimi taksami je tudi tarifna postavka za reklamne napise, objave in oglase na panojih, tablah, ki so na javnih mestih. Taksa se bo plačevala od velikosti - če bodo trajnega značaja več, če bodo stali začasno, pa manj. Takse same po sebi pravzaprav še ne zagotavljajo, da na Koroški Beli, na zasebnih zemljiščih in drugod po Jesenicah ne bo več take poplave reklamnih panojev. Vendar bodo lastniki vsaj pomislili, če se splača, da oddajo zemljišče za postavitev panoja, če morajo poslej zanj plačati tudi občinsko takso... • D. S. Voda Julijana - tokrat malo drugače Ministrstvo pošte ne skriva in ne izgublja Pred dnevi smo na jeseniški občini izvedeli, da se je jeseniškemu Vodovodu zgodila dokaj nenavadna reč: Vodovod je aprila ministrstvu za prostor in okolje poslal prijavo na razpis, s katero je kandidiral za koncesijo za Karavanško vodo Juhjano. Razpis je ministrstvo za okolje in prostor objavilo v Uradnem listu. Vendar pa naj bi kuverta jeseniškega Vodovoda ubirala dokaj nenavadna pota - menda naj bi se na ministrstvu izgubila, založila, skrila, vsekakor pa je rabila cele tri mesece, da se je ponovno vrnila na Jesenice, k jeseniškemu Vodovodu. Zaprta, s spremnim dopisom. Ljudski glas je vedel tudi povedati, da se zdaj s to zadevo ukvarja celo - policija. Ob jeseniški vodi Julijam torej nikoli ne zmanjka snovi: vaje v slogu na temo Julijane! Kaj se je v resnici dogajalo? Pri jeseniškem Vodovodu so nam rekli: »Mi tega sploh ne bomo komentirali. Prvič tudi slišimo, da se s tem ukvarja policija. Dejstvo pa je, da smo se aprila res prijavili in prijavo poslali na ministrstvo za okolje in prostora, avgusta, se pravi po treh mesecih, pa nam je ministrstvo kuverto vrnilo, zaprto, v drugi kuverti in s spremnim dopisom približno naslednje vsebine: »Obveščamo vas, da vam vračamo prijavo, ki je nismo odprli, saj je v tem času o podeljevanju koncesij za vodne vire razpravljalo ustavno sodišče...« Presenečeni pa smo bili ob tem, da je ministrstvo v posebnem dopisu poudarilo, da kuverte ni odprlo. Kuverto smo nedotaknjeno shranili in jo imamo v arhivu. Vseskozi, vse tri mesece smo mislili, da bo ministrstvo za okolje in prostor našo prijavo kot vse druge obravnavalo in bili smo res presenečeni, ko so nam neodprto kuverto vrnili. Mislimo, da bi nam v tem času lahko vsaj sporočili, kako in kaj je z našo prijavo, ne pa da so nam jo po toliko časa vrnili. Naj povemo še to, da Teos Perne vode enostavno noče. Noče je pa zato, ker je ne more prodati. Mi, pri Vodovodu, zato zahtevamo le to, da nam plača, kar nam je dolžan...« Tako pri jeseniškem Vodovodu. Kaj pa o kuverti in prijavi pravijo na ministrstvu za okolje in prostor? »Odločno zanikamo, da bi se bila prijava na razpis, ki je prispela iz jeseniškega Vodovoda, izgubila ali celo to, da bi Jo skrili! Vodovodu smo jo poslali nazaj tedaj, ko je prišla odločba Ustavnega sodišča, ki je razveljavila uredbo o podeljevanju koncesij. Čakali smo odločbo in sodbo in je zato prijava jeseniškega Vodovoda na ministrstvu čakala toliko časa, kot je bilo treba! Do razsodbe.« Prav. Vendar se ne moremo znebiti sitnega občutka, da bi bilo pa morda le bolj prav, ko bi ministrstvo za okolje in prostor, ki trdi, da kuverta v nobenem primeru ni bila založena, izgubljena ali celo skrita, vsaj obvestilo pošiljatelja, kaj je z njegovo prijavo. Obvestilo o tem, da se čaka na sodbo sodišča in da je odpiranje kuvert za nedoločen čas preloženo. Mora biti tudi rok - 60 dni - ko se prijavljene na razpise obvesti o usodi njihovih prijav. Res je, da je bil to izjemen primer, saj je vmes zadeve obravnavalo ustavno sodišče, kar pa ne bi smelo biti noben zadržek, da ne bi ministrstvo ravnalo v smislu korektnih poslovnih odnosov in komuniciranja s strankami, ki jih vabi na javni razpis. Mar niso vredni vsaj kakšnega sporočilca razpisne komisije, da je kuverta sicer prispela, da pa iz teh in teh razlogov čaka. Kaj pa v primeru, če bi šlo za prijavljence, ki bi zaradi tako dolgega molčanja razpisovalca lahko utrpeli gospodarsko škodo? Jeseniški Vodovod ni na Aljaski, ministrstvo za okolje in prostor v Ljubljani pa tudi resorno ne pokriva tako ogromnega teritorija, kot so Združene države Amerike. Gre za odnos do strank, za katerega bi pričakovali, da v tej majhni Sloveniji ne more biti noben problem. Pričakovali bi pač več korektnosti, tako pa tako dolg molk vzbuja vrsto sumničenj in ugibanj, ki se jih je ob tako razvpiti vodi Julijani pač težko otresti. • D. Sedej ■>:-:<<-:-\<-:ox-x-;<^ ■:.:.:.:.:-:.:ox-:-:^-:->:-:-x-:v:-.-:v-:-:-:-:-:-v:-:-: :•: PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K NAM SALON AERMAJA POHIŠTVA KRANJ, PRED0SUE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241-031 NA POVEČANEM RAZSTAVNEM PROSTORU VAS PRIČAKUJEMO Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOGI! Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure OD RATEČ DO RODIN Torek, 19. septembra 1995 Nova sedežnica natromejo Kranjska Gora - Zaradi nekajletnih zelenih zim v turistični Kranjski Gori razmišljajo, kako bi pozimi zagotovili sneg in obdržali svoje goste, ki si v zimskih mesecih želijo predvsem smučanja. A s tem imajo v kraju same težave, saj umetnega snega ni ali pa je samo na zahtevni progi v Podkorenu. Hotelirji in zasebniki svoje goste ob po-manjkanju snega v Kranjski Gori vozijo pač na bližnja koroška in avstrijska smučišča - v zadn-jem času veliko kranjskogorskih gostov smuča na avstrijski strani tromeje. Zato so na srečanju županov treh obmejnih dežel razpravljali tudi o tem, kako bi kranjskogorskim gostom približali koroško smučišče na tromejo. Privlačna možnost se kaže predvsem v tem, da bi iz Rateč do tromeje zgradili sedež-nico, ki bi bila dolga 2 kilometra in 600 metrov. Avstrijci so seveda navdušeni, saj bodo tako zanesljivo pridobili na smučišče več gostov, kranjskogorska občina pa je tudi zainteresirana, da imajo kranjskogorski gostje krajšo pot do smučišča, ki zanesljivo zagotavlja sneg od novembra do pomladi. Sredstva za investicijo ne bodo problematična, saj so žičnico z naše strani na tromejo pripravljeni sofinancirati tudi na avstrijski strani. • D. S. Kdo je pravi avtor triglavske himne Oj, Triglav, moj dom? Še župnik Aljaž je bil v zmoti... Profesor Stanko Klinar: »Čudna se zdi brezbrižnost Aljaževih sodobnikov in občudovalcev, morda celo brezbrižnost Aljaža samega, da se niso pobrigali za istovetnost pravega avtorja besedila triglavske himne Oj, Triglav, moj dom in ga zato po lepi slovenski navadi široka publika še danes nima za mar.* Profesor Stanko Klinar iz Mojstrane je že nekajkrat opozoril - a javnosti je še vedno premalo znano - na zmoto mnogih, ki ob triglavski himni Oj, Triglav, moj dom navajajo avtorje besedila pes- Ušeničnik), ki je v Rimu študiral, je zložil besede Oj Triglav, moj dom, katere sem jaz uglasbil.« Žal se je zmotil. Leta 1991 sta raziskovalca dr. Marjan Smolik in Jože Mun-da dognala pravega avtorja do vinar Viktor Smolej? V svoji brošuri piše.... »je ponar-odela tudi pesem Aleša Uše-ničnika, kasnejšega profesorja filozofije, ki jo je napisal kot študent. V njej opeva lepote edinstvene naše gore takole: Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan! Pesem je uglasbil dovški župnik Aljaž...« Takp torej! Zanesljivo kronološko ujemanje in navidez zanesljiva dešifracija psevdonima sta zapeljala tudi mene, Nova turistična prospekta Jesenice, Mojstrana - V krajevni skupnosti Dovje -Mojstrana so že izdali ponatis turističnega prospekta Dovjega in Mojstrane z okolico. Ponatisnili so ga v 10 tisoč izvodih, pri izdaji pa je pomagala tudi nekdanja občina Jesenice ter različni sponzorji. Jeseniška občina pa je deloma sofinancirala tudi ponatis turističnega prospekta Jesenic. • D.S. Triglav Oj Triglav visoki, kako si krasan! Kako me izvabljaš iz nizkih ravan. V poletni vročini na svoje vrhe, Da tam si v samoti počije srce. Kjer potok izvira v skalovju hladan: O j Triglav visoki, kako si krasan! Oj Triglav mogočni, pač tudi je svet Začaral s čudesi mi zeljni pogled, Tujina smehljaje mi kazala kras, A nate sem mislil ljubeče vsak Čas, O tebi sem sanjal sred svetlih dvoran: Oj Triglav mogočni, kako si krasan! O Schwarzwala\ O Heimat O $chwarzwald, o Heimat, wie bist du so schon! Wie lokken das Herz deine schwarzdunkeln HSh'n zum frochlichen Wandern in Hochsommerzeit, zum Rasten in heimlicher Einsamkeit, im traulichen Muhlgrund bei Quellengeton: O Schwarzwald, o Heimat, wie bist du so schon! O Schwarzwala\ o Heimat, wohl hat mir die Welt mit kostUchen Wundern die Seele geschvvellt, die lachende Ferne erschloss ihre Pracht, doch hab* ich in Liebe stets deiner gedacht! Im Traum sah ich winken die schwarzdunkeln Hoh'n: O Schwarzwald, o Heimat, wie bist du so schSnt Dogodkov, zavitih v molk, ni Komisija kranjskogorskega občinskega sveta je razpravljala o pobudi oziroma o priporočilu o ustanovitvi preiskovalnih komisij o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. Člani komisije so v razpravi ugotovili, da povojnih množičnih pobojev na območju občine Kranjska Gora ni bilo, prav tako ni bilo zaznati pravno dvomljivih procesov -če pa so bili, so prizadeti sami urejali zadeve. V medvojnem obdobju je bilo več žrtev na strani osvobodilnega boja kot na drugi strani, dogodkov, zavitih v molk na območju Kranjske Gore ni, število mrtvih pa je znano v matičnih knjigah in na grobiščih. Glede na vse te ugotovitve so člani komisije menili, da se vsi morebitni prizadeti lahko obrnejo na republiško komisijo in na upravno enoto. Na območju kranjskogorske občine taka komisija ne bo delovala, tudi iz finančnih vzrokov. • D. S. mi. Besed ni zložil ne Slavin in ne Josip Vandot ne Aleš Ušeničnik ne kdorkoli še, ki mu slovenska javnost pripisuje avtorstvo, marveč domala nepoznani štajerski župnik Matija Žemljic. Profesor Stanko Klinar pravi: »Lepo bidermajersko okin-čano po vogalih in z okranjcljanimi črkami iztiska-no je skoraj pred sto leti Planinski vestnik »dal na svitlo« prilogo z naslovom Triglav. Slavnostna pesem ob otvoritvi Triglavske koče na Kredarici 10. avgusta leta 1896. Zložil Jakob Aljaž, častni član Slovenskega planinskega društva. Na notranji strani pregiba na vrhu partiture beremo: »Triglav. Zložil Jakob Aljaž, Besede Slavinove.« In v Slovenski pesmarici, ki je izšla leta 1900 v Celovcu spet podpisan Slavin. Ni znano, kje je Aljaž dobil besedilo, očitno pa je mislil, da ve, kdo se skriva pod psevdonimom, saj je v svojih spominih napisal: »Slavin (dr. besedila in ga nekoliko premalo javno predstavila v Slo-venskem biografskem leksikonu. Sam sem blodil - delno po Aljaževi iztočnici in delno mimo nje še v druge napačne smeri.« Vandot ali dr. Ušeničnik? V literaturi večkrat prisodijo besedilo Josipu Vandotu in to so žal povzeli mnogi.. »Reč je pohujšljiva in zapeljiva, saj se je Vandot res oglašal pod psevdonimom Cvetko Slavin, nadaljuje profesor Stanko Klinar. »Slavina« - z majhnimi variantami - so si delili kar trije besedni ustvarjalci: Vandot, Ušeničnik in Matija Žemljic. Vandot ni pravi, čeprav ta podatek straši marsikje. Je pa podatek osupljiv, ker ni verjetno, da bi bil Vandot uspešno pesnik že pri devetih letih! Ko pa bi z Vandotom vseeno bilo tako, ali ga ne bi bil za to zaslugo {»očastil njegov rojak, domol-ubni, a kritični literarni zgo- da sem v knjigi Sto slovenskih vrhov vzneseno zabičal: »Pa ne pozabimo, da je Aleš Ušeničnik kot mlad studiosus pod izmišljenim imenom Slavin napisal tudi besedilo za Aljaževo pesem Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan. Tudi pesmi ni napisal Sardenko, saj je Sardenko avtor verzov, ki so vklesani na Aljaževem nagrobniku. Pravi je Matija Žemljic Kje vse se še širi zapeljevanje, ne vem. Vire, ki sem jih naštel, sem zato, ker so vplivni, a zavajajo slovenski spomin. Dr. Marjan Smolik in bibliograf Jože Munda sta namreč tej jari kači odsekala glavo, ko sta zapisala: »Žemljic Matija, pesnik in prevajalec, rojen leta 1873 v Gornji Radgoni... do smrti župnik pri Tomažu. V Zori leta 1895 je s psevdonimom Slavin izšla njegova pesem Oj Triglav moj dom, kako si krasan, uglasbil jo je J. Aljaž, danes je ponarodela. Besedilo ni čisto izvirno, Žemljic se ie naslonil na nemško domoljubno pesem O Schwarzwald, O Heimat.. Čudna se zdi brezbrižnost Aljaževih sodobnikov, morda celo brezbrižnost Aljaža samega, da se niso pobrigali za istovetnost pravega avtorja besedila in ga zato po lepi slovenski navadi široka publika ni imela in še nima za mar. Tudi sam Žemljic je ob Aljaževi napaki skromno molčal, svojo usodo si je prej ah slej zapečatil s tem, da si je izbral isti psevdonim kot Ušeničnik. Matija Munda je kot Zemljice v rojak takole med drugim zapisal:... »Leta 1893-94 sta bila na mariborskem bogoslovju med drugimi slušatelji tudi tovariša Matija ZemljiČ in Josip Trafenik. G. Trafenik se je že kot bogoslovec mnogo pečal z glasbo in se mu je posebno dopadel napev neke nemške domorodne pesmi z naslovom O Schwarzwald, o Heimat. Pa pravi nekega dne tovarišu Zemljicu: Matija, napravi mi na ta napev slovenski tekst... Gospod ZemljiČ se je držal domorodne vsebine in deloma tudi nemškega teksta, tako da pesem pravzaprav ni popolnoma originalna...« Besedilo je nato doživelo izboljšave. Da pa avtor besedila ni Ušeničnik, je dognal tudi sestavljalec Ušeničnikove bibliografije Jožko Pire. »Menda nesrečni Matija ZemljiČ sicer kljub precejšnjemu opusu ni zagrešil niČ tako velikega, da bi zaslužil priti v SBL - razen te edine pesmi (ki jo strogi kritiki sicer ocenjujejo kot pesem srednje kakovosti in živi menda predvsem po zaslugi Aljaževe melodije), a še za to priznanje je bil v široki javnosti prikrajšan. Naj se mu torej popravi krivica in naj mu bo v majhno posmrtno zadoščenje. Nam, blodečim današnjikom pa prošnja, da si pokrpamo napačno vednost in napake naprej več ne širimo...«, pravi profesor Stanko Klinar.« D. Sedej Ruševec na grbu Kranjske Gore Izmed devetih predlogov za občinski grb m zastavo so kranjskogorski svetniki izbrali motiv - ruševca. Na zastavi občine Kranjska Gora je ruševec na srednjem rumenem polju, stranski tretjini zastave pa sta modri. Na grbu je motiv ruševca. Stvari, ki malo stanejo, a veliko pomenijo Sam obnovil most pri Peričniku Franci Hartman z Dovjega je brez rompa in pompa sam obnovil most - ne svoj most, ampak most Triglavskega parka pri Peričniku. Ob Aljaževih dnevih, ki so jih avgusta pripravili v Mojstrani, je širši javnosti ostal domala skrit in neopazen dogodek, ki bi nedvomno zaslužil vsaj toliko, če ne še več pozornosti kot ponavljajoča se večna besedna paberkovanja in strokovne analize na okroglih mizah o tem, kaj bi bilo v teh krajih dobro in kaj ne za razvoj turizma. Nekje je treba začeti, čeprav z malim - si je mislil Franci Hartman z Dovjega, ki se je julija lastnoročno in povsem samoiniciativno lotil obnove mostu čez Bistrico pred Peričnikom. Domačin Franci Hartman je kar trideset let delal v Luxemburgu, ima izostren občutek in smisel za to, kaj tujega turista privlači in kaj v nekem kraju moti. In njega kot zavednega domačina je poleg vsega drugega motil star železni in ves porjavel most, brv čez Bistrico v tem prelepem kotičku Tri- glavskega narodnega parka. Zakaj ga ne bi kar sam obnovil? Triglavski narodni park seveda ni imel nič proti, saj bi ne nazadnje tak most, ki ga napada rja, povrh vsega pa je še neprimerne in za sloves nacionalnega parka že kar žaljive konstrukcije, morali Srej sli slej sami obnoviti, ade volje so Franciju dali dovoljenje pa še material -pomagalo je tudi Turistično društvo Dovje - Mojstrana - in bili veseli, da je nekdo kar sam pripravljen mostu dati lepo in privlačno obliko. Tri tedne je delal Franci Hartman, da je temeljito, z macesnovim lesom obnovil 13 metrov dolgo brv! Najprej rjo dol in nazadnje konstrukcijo štirikrat prebeliti! »Z veseljem sem delal.« pravi Franci Hartman. »Se bolj pa sem bil vesel in presenečen, ko so domačini pripravili otvoritev mostu! Tega res ne bom pozabil - še dovški župnik je most blagoslovil, zaigrali so in zbralo se je kar precej ljudi! Lep in zame nepozaben dogodek!« Franci o svojem vloženem delu nerad govori, kaj šele, da bi se hvalil! Na njegov prispevek so nas pač opozorili drugi, Franci pa veliko raje pripoveduje o tem, kaj bi še bilo treba storiti - in sam tudi v prihodnje bo - da bi bila Mojstrana in Dovje še lepša. »V malenkostih se kaže turizem! In napredek je v Trinajst metrov dolg most pred Peričnikom v Triglavskem narodnem parku je obnovljen. zdravem nezadovoljstvu. Dolgo časa sem živel v Liucem-burgu in povem vam, da se tudi na zahodu izjemno veliko napravi zastonj! Ni res, da imajo zahodne turistične dežele pač denar: ljudje so pripravljeni in tudi delajo veliko brez slehernega plačila! Doma opažam marsikaj in opozarjam. Prava sramota je, kakšni so po dolini simbol slovenske pokrajine, naši kozolci! Kar poglejte jih, vse betežne in s pločevino pre-krtite! In javna razsvetljava, ki je marsikje sploh ni, mostovi, ki bi jih bilo treba popraviti, plotovi, klopice za sprehajalce. Tuji turisti, ki prihajajo k nam, se ne morejo načuditi, kako lepo deželo imamo, o tem, kakšno imamo okolico, pa so seveda vljudno tiho. A mi bi se morali zavedati, da še kako opazijo vsako malenkost in na teb malenkostih se ustvarja podoba in kultura dežele. So stvari* ki z malo dobre volje malo stanejo, a njihov učinek je neprecenljiv.« Franci Hartman je torej dokazal, da se da, Če se je hoče. Brez rompa in pompa kar sam obnovil most - ne svoj most, ampak most Triglavske' ga parka. Zato, da bi bil*, pokrajina, ki mu je tako p11 srcu, lepša, tujim očem pa videti urejena in bi jim vzbujala prepričanje, da se nahajajo v deželi, kjer živijo skrbni gostitelji, s smislom za lepo.. D. Sedej Smučarski trener profesor Janez Šmitek: Tomba ima znanje Stenmarka in moč Tysona NEMOGOČE JE MOGOČE Profesor Janez Šmitek iz Žirovnice je štiri leta treniral olpske smučarje v Franciji in pet mladincev je osvojilo naslov svetovnega prvaka. Slovenski odnos do smučar-»e je čustveno obarvan. Samo tri francoske doline imajo 600 profesionalnih trenerjev... Profesor Janez Šmitek iz ^ela pri Žirovnici je bil štiri leta smučarski trener v Franciji, zdaj Pa se je vrnil in postal trener AJpskega smučarskega kluba v £ranjski Gori. Profesorja Šmit-*aJavnost pozna po nekdanjih odličnih televizijskih komentar-Jln prenosov tekem alpskega Smučanja. Nič čudnega - Janez plitek, nekdaj zaposlen tudi v tlanu pa v žirovski Alpini, ie odlični smučarski strokovnjak, *J se je uveljavil tudi v Franciji. naslovov svetovnih Prvakov Zakaj ste pred štirimi leti odšli v Francijo? »Francija je bila zame vedno dežela, ki mi je veliko pomenila. v Franciji sem obiskoval šolo, bil sem smučarski učitelj na francoski šoli, tam sem se na Univerzi izpopolnjeval. Ne nazadnje je bila odlična generacija francoskih smučarjev, kot so bili ^uty in drugi vzor tudi moji generaciji...« Kakšne so možnosti trenerskega dela v Francl- »Odlične. Tudi to me je kot smučarskega trenerja privlačilo: jtelati v najboljših pogojih. Francozi imajo odlično organi-2acijo v smučarskih gimnazijah, s.smučarskimi tereni pa sploh nimajo konkurence. Če govorim na splošno, imajo v Franciji 2anesljivo kakšnih petdeset smučarskih centrov, od katerih m Vsak tako velik, kot so vsi siovenski smuCarski centri sku-P*]- Ima zanesljiv sneg, ogromno smučarskih naprav in samo v teh treh smučarskih francoskih dolinah, ki jih Slovenci najbolj Poznamo, je zaposlenih okoli 600 smučarskih trenerjev. Ali toliko, recimo, kolikor smučarjev smuča v Kranjski Gori...« S kakšnim rezultatom ste °Pravljali trenersko delo? »Zadovoljen sem, saj sem - v °dličnih razmerah seveda -Pripeljal 16 let stare tekmovalce v državno reprezentanco, tekmovalci so osvojili pet naslovov svetovnih mladinskih prvakov. In moral sem ostati vsaj štiri leta, da so dosegli vrh.« Disciplina je sreča Znan ste kot strog trener... »Strog? Ne vem. Zahtevam le disciplino. Kar se zmenimo, je treba tudi napraviti. Pri tem pa seveda dopuščam vso iniciativo tudi tekmovalcem. Kar se discipline tiče, mi je všeč izrek slavnega francoskega skladatelja filmske glasbe Michela Le-granda, ki je dejal: »Disciplina je sreča.« Kako v Franciji ocenjujejo tuje trenerje? »Če mislite zaradi discipline, moram povedati, da se v primerjavi s tujimi trenerji domači trenerji v javnosti in v smučarskem športu ocenjujejo kot bolj Eopustljivi. Domači trenerji se ojijo za svoj položaj in iz tega razumljivo izhaja tudi to, da se morajo stalno prilagajati. V francoskem smučarskem športu nimajo trenerji kakšnih trdnih [>ismenih pogodb, ampak velja e tako imenovani »gentleman agreement.«. Prijateljska pogodba. Kadarkoli se šefu zazdi, da nisi pravi, te odpusti in iz tega sledi, da je šefu treba ugajati.« In kdo ima potlej večji uspeh - domači ali tuji trenerji? »Smučarska javnost ocenjuje, da so uspešnejši tuji trenerji. Tudi mene so na francoski televiziji po uspehu mojih fantov kar naravnost vprašali: »Zakaj, mislite, da imate v Franciji vi ali tuji trenerji nas- Eloh večji uspeh kot domači?« Les so me spravili v zadrego in nisem mogel kaj odgovoriti. Rekel sem le: »Na to vprašanje pa raie ne bi odgovoril.« To pa seveda še zdaleč ne pomeni, da Francija nima odličnih domačih trenerjev. Ima jih, veliko in zelo dobrih.« In zakaj ste se vrnili? »Bilo je kar malo predolgo. Ni tako lepo biti zdomec in delati zunaj, vsaj tako ne, kot si nekateri idilično predstavljajo. Ko je treninga konec, si pa sam... Razen tega sem zaradi dolge odsotnosti francoske fante bolj poznal kot lastne otroke, bili so mi bližji od mojih otrok. Če si tako odsoten si za lastno družino kot nek servis. Razen tega sem v svoji profesionalni karieri dosegel vse, kar sem si želel. Zato sem se vrnil.« Naš odnos je čustveno obarvan Kako ocenjujete Slovenijo kot smučarsko deželo? »Slovenija ima svojo smučarsko reprezentanco, ni pa Slovenija smučarska dežela. Rezultati odličnih slovenskih smučarjev so zgrajeni na tujih smučiščih. Naši domači turisti večinoma hodijo smučat v tujino; naš pristop do Slovenije kot smučarske dežele je čustveno obarvan. Pri nas smučišč s sodobnimi smučarskimi napravami ni. Poglejte samo Japonsko, kakšne naprave ima in koliko ljudi tam smuča! Zaradi vremena je umetni sneg nujen...« Kakien pomen ▼ prihodnje pripisujete alpskemu smučanju, glede na to, da se vedno bolj uveljavljajo tudi druge smučarske zvrsti? »Tekmovalno alpsko smučanje ne bo nikoli velik šport, vedno pa bo zanimiv šport. Res je, da je zelo odvisen od vremenskih razmer in je tu veliko tveganja. Snow - board je, recimo, čudovita stvar in vedno se bo pojavljalo kaj novega, a alpsko smučanje bo ostalo..« Kaj pa dejstvo, da smučarske firme kot Elan in druge prodajo manj alpskih smuči? »Smučarske tovarne v svetu propadajo, se povezujejo in tudi pri nas se bo treba na to navaditi, še vedno pa svetovne firme s prodornim trženjem delajo s smučarsko alpsko opremo velike posle. Sam imam povsem drugačno zamisel, kako bi se v Sloveniji dalo več iztržiti: enostavno združiti pod eno blagovno znamko, recimo Elanovo, tako Alpino pa Toper in vse druge proizvajalce športne opreme. A tako seveda mislim jaz, ne drugi...« Cenim inteligentne tekmovalce Kaj mislite o naj uspeš nejiem članu kranjskogorskega smučarskega kluba - Juretu Koširju? »Cenim inteligentne tekmovalce. Košir je kot osebnost Erimeren za današnji čas; če je il Križaj zgled smučarja za njegov čas, je Košir za današnji. Košir ima rezervo: je še zelo mlad in ima pred seboj še najmanj sedem let. Mislim pa, da v lanski sezoni na tekmah stopnja tveganja pri Koširju ni bila popolna. Vprašanje pa je seveda tudi, ali ie bilo smiselno tvegati ob tako fantastični formi Alberta Tombe.« In Tomba? »Tomba je fenomen. Ima tehniko in znanje Stenmarka in moč Tvsona.« Kako si predstavljate delo v Alpskem smučarskem klubu Kranjska Gora? »Težišče dela v kranjskogorskem klubu bo na mlajših tekmovalcih in namen jasen: čimveč tekmovalcev pripeljati v reprezentanco. Pri nas mora biti smučar v nasprotju s Francijo in zaradi našega sistema dober že v mladih letih. V klubu imamo več skupin dobrih sodelavcev, kot je Aleš Vidic, Andrej Gosar, Grega Gosar, Cena Štravs in Boštjan Vidic, trenerski potencial, ki je zaradi visokošolske izobrazbe obetajoč. Veseli me tudi, da imajo Kraniskogorci radi smučanje, da ima klub lepe Erostore in odlično organizator-o Vlasto Kotnik.« • D. Sedej Naj večja slovenska zbirka policijskih kap Kapo dol pred zbirko - kap kranjskogorski zbirki je danes 63 policijskih kap. Bogato zbirko namerava kranjskogorsk ločina predstaviti tudi na razstavi... Nekdanji komandir Policijske postaje v Kranjski Gori Andrej Zemva je pred šestimi leti začel z zbiranjem -Policijskih kap. In danes Je zbirka, ki je ostala v Prostorih policijske postaje v Kranjski Gori, res lepa - v ™eJJe 63 kap z vseh kontinetov, razen iz Afrike. polici kranjskogorske zbirke je 63 kap z vsega sveta.. Andrej Žemva pravi: »Kape sem začel zbirati te-J> ko sem postal član slo-*«jske sekcije IPA -JJJuiarodne policijske organi-ciali ln,ernanonal police asso-»rp • ^a mednarodna 2?7 1'2ac'Ja> ki združuje kar in i te0* Policistov iz 56 držav -J«, ima v svojem okviru zbirateljsko sekcijo. Le tako sem namreč lahko tudi sam začel z resnim zbiranjem policijskih kap, kajti drugače bi bilo vendarle precej težko priti do njih. Šele tedaj, ko so objavili moje ime v biltenu mednarodnih zbirateljev policijskih oznak, se je namreč izmenjava lahko začela. Poslal sem nešteto dopisov in se veliko ukvarjal s pošto in paketi. Težava pa je bila in še vedno je, da nimam zaloge naših kap, ki bi jih lahko zamenjal za tuje. Veliko je v zbirki zato takih, ki so mi jih poklonili ostali zbiratelji ali pa prijatelji in znanci po vsem svetu. Kape so z vseh kontinetov, razen z afriškega, saj afriške države še niso vse članice IPA. Veseli me, da zbirko danes dopolnjuje komandir Policijske postaje v Kranjski Gori Boštjan Pristavec. Ko sem odšel v pokoj, je bilo v zbirki 59 kap, zdaj jih je že 63. Kolikor sam poznal zbirateljstvo v Sloveniji, kape in nasploh vse policijske oznake zbira še neki zbiratelj iz Maribora, na Bledu pa je Marko Zupančič, ki si tudi dopisuje s policisti z vsega sveta. Mislim pa, da je kranjskogorska zbirka kap največja v Sloveniji. Seveda pa je majhna, če jo primerjamo z zbirkami, ki jih imajo nekateri zbiralci po svetu: največji zbiratelj policijskih oznak, tudi uniform na sosednjem Koroškem ima več kot 200 primerkov. Vsa hiša je polna kap, uniform in drugih policijskih oznak, tako da ima z zbirko zelo veliko dela, saj jo je treba tudi čistiti... Kape v moji zbirki so vseh vrst: večina ima »Siltc« in večina je iz zahodne Evrope, predvsem Francije, Avstrije, Nemčije. Najljubša pa mi je čelada britanskega »bobbvja«, ki mi jo je poslal prijatelj iz Berlina. Ta čelada je tudi med zbiralci zelo iskana in cenjena. Tu so še francoske žandar-merijske kape, ki se tako kot številne druge avstrijske in nemške niso že dolgo prav nič spreminjale. Pa zelena ruska policijska kapa, ki mi jo je poklonil nekdanji trener hokejskega kluba na Jesenicah... Pa karabinjerske, vzhodno-nemške kape, kape mestne italijanske policije, zelo zanimiva in nenavadna je kapa španske garde. In še posebej, poleg zbirke, hranim, denimo, prototip starojugoslovanske intervencijske prometne kape, ki sem jo našel v smeteh...« Zbirko v Kranjski Gori si večkrat ogledajo gostje, ki pridejo v Kranjsko Goro in zanjo vedo. Tudi tujci prihajajo in si z zanimanjem ogledajo policijske kape z vsega sveta. Turistična Kranjska Gora, ki ji je tudi taka zbirka, ki je po oceni celo največja na Slovenskem, dodatna zanimivost in privlačnost, pa se pripravlja, da bo pripravila javno razstavo policijskih kap. Razstava bo nedvomno privabila veliko obiskovalcev, saj gre za zanimivo in bogato zbirko. • D. Sedej Blagovnica FUŽINAR Jesenice tel.: 064/81-952 BTV SAMSUNG 51 TTX za gotovino samo 49.990 SIT Video rekorder SAMSUNG - 4 glavo za gotovino samo 49*990 SIT Glasbeni stolp SAMSUNG MAX 460 2 X 120 W za gotovino samo 69*990 SIT Pralni stroj GORENJE 711 centrifuga 1000 obratov ^$3«49uza gotovino samo 66.405 SIT Zamrzovalna skrinja GORENJE 310 E j&*29ff ta gotovino samo 52.155 SIT Kotel za centralno ogrevanje PKB 300 KW z bojlerjem na trdo gorivo aH olje za gotovino samo 108.203 SIT kovinOtehna Prodajalna ŽELEZNINA JESENICE -TEL.: 064/81-485 PRODAJA PEČI NA PETROLEJ že od 13.500 dalje Pralni prašek ARIEL 4 kg že za 1.099SIT VELIKA IZBIRA KOPALNIŠKIH ARMATUR U NIT AS Velika Izbira nagrobnih sveč že od 69 SIT dalje Akcijska prodaja električnega orodja Black& Decker VRTALKA že za 8.970SIT kovinOtehna 67 Na pragu v novo tisočletje S kanglico okoli korit Po svetu so tudi lokalni komunalci bolje opremljeni, pri nas pa imajo še vedno kangllce za zalivanje številnih korit, v katerih so rože.. V nekaterih naših turističnih krajih, kjer dajo kaj nase, imajo seveda zaposlenega cestarja ali komunalca, ki med drugim ne skrbi le za ceste, ampak tudi za hortikulturno ureditev kraja: da so v koritih lepe rože, ki cvetijo in dehtijo vso poletno turistično sezono. Ko opazujemo najbolj skrbne komunalce, lahko poleti vidimo tudi naslednjo sliko: Zgodaj zjutraj bo popravljal cesto in pospravljal odpadke, ki so jih odvrgli razposajeni nočni obiskovalci. Lepo na kupček bo zložil in - čakal, da pride komunala iz mesta. Nato bo vzel kanglico za zalivanje in gremo okoli številnih korit. Ko ga bomo opoldne po naključju spet ugledali, bo še kar naprej na kolesu s kanglico in bo zalival in zalival, kajti korit ni konca in kraja, če jih zalivaš s kanglico... V tujini imajo lokalni komunalci že zdavnaj svoje priročno majhno vozilo, s katerim pri tisti priči pospravijo kupčke odpadkov... Naši pa še vedno pometajo in Čakajo pri tistih kupčkih. In lokalni komunalci na tujem imajo že zdavnaj tudi majhne priročne cisterne za zalivanje cvetja v koritih. Pa saj ni res, bi dejal kakšen tujec, da pn vas nekdo zaliva vaško cvetje po vasi ali po naselju s kanglico in na kolesu.. Z mehanizacijo smo tudi pri teh stvareh Še krepko v zaostanku... • O. S. Lastnica sex - shopa o svojih izkušnjah Praga ni prestopila ženska noga... Ko je Darja Lakota prevzela Intimo na Jesenicah, žensk v trgovino domala ni bilo »Moški so hecna bitja, predvsem pa bolj kot ženske suvereni do svojih težav in želja.« FlNGA A T C L J C d o.o. INŽENIRING IN PROIZVODNJA SALON POHIŠTVA Delovni čas: od 9. do 13. in 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure Titova 1, 64270 Jesenice tel.: 064/861-441, int. 25 20 Mobitel 0609/618-553 Velika izbira pohištva na enem mestu. sedežne garniture, dnevne in otroške sobe, spalnice, kuhinje, bela tehnika ter ekskluzivno italijansko pohištvo. NOVO Tesnenje oken in vrat s silikonskimi tesnili! Ugodni plačilni pogoji za vsak žepi Svetovanje na domu, montaža in prevozi! Nekdanja uspešna slovenska manekenka Društva modnih delavcev Slovenije, zdaj pa občasna kiparka, slikarka m absolventka likovne pedagogike, po poklicu aranžerka Darja Lakota je že tri leta lastnica sex - shopa na Jesenicah. Tja od Kranja do Rateč je njena trgovinica Intima nasproti pošte v Zgoraj esavs-ki dolini edina, ki prodaja ljubezenske pripomočke za masažo in sprostitev. Mladostne, simpatične in inteligentne Darje Lakota seveda nismo obiskali zato, da bi nam povedala, kakšne pripomočke prodaja: za komercialo bo že poskrbela sama, razen tega pa nočemo vzbujati kakšnega srda, gneva in besa tistih, ki take trgovine že vnaprej odklanjajo; tisti pa, ki nimajo predsodkov ob taki prodaji, ki je v tujini nekaj vsakdanjega in domala že minula stvar, pa za trgovino in njeno ponudbo tako ali tako vedo. Darjo smo obiskali zato, da bi nam kaj povedala o izkušnjah, ki jih doživlja kot lastnica za našo miselnost še zmeraj vsaj »nenavadne« trgovine, če ne kaj drugega; pa da bi rekla kaj tudi o svoji, za današnji čas precej dolgi manekenski karieri. Kako je okolica sprejela vašo trgovino? »Kako jo je sprejela takoj, ko je bila odprta, ne vem, ker sem jo prevzela leta 1992. In VANNI d.o.o. z novim demonstracijskim centrom tudi na Jesenicah DOSEGLJIVI NA VSAKEM KORAKU Jesenice - Od preteklega torka so mobilni telefoni, ki jih naš največji uradni prodajalec podjetje YANNI, d. o. o., uspešno prodaja po vsej Sloveniji, na voljo tudi na Jesenicah. Demonstracijski center, kjer je moč kupiti in si ogledati široko paleto mobilnih telefonov, se nahaja na Titovi 93, nad trgovino Mavrica. Potem ko je podjetje YANNI odprlo svoje poslovne enote v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Celju in Kopru, prihaja tudi direktno med prebivalce severozahodne Slovenije. Tako se približujejo kupcem, ki so oddaljeni od Kranja, kjer je poslovna enota odprta že slabo leto. Enako kvalitetno informacijo o vseh storitvah in pomoč ob nakupu je odslej moč dobiti tudi na Jesenicah. Strokovno usposobljeno osebja vam prijazno ponuja na ogled vse aparate, ki so v prodajnem programu firme Mobitel, njihovo delovanje pa boste lahko tudi sami preizkusili. Demonstracijski center je odprt vsak dan, razen sobot in nedelj, od 8. do 16. ure, o mobilnih telefonih, ki so na voljo, pa se lahko pozanimate tudi na telefonsko številko 860 - 029. Še posebej razveseljivo je dejstvo, da je izbrani mobilni telefon tudi na Jesenicah mogoče dobiti takoj. To pomeni, da kljub dejstvu, da je v zadnjem času vse več tistih, ki v poslu uporabljajo tovrstni pripomoček, kupcu na aparat ni treba čakati. Takoj po plačilu ima telefon v rokah, v ceni pa je vključena tudi številka. Kupci trenutno najbolj povprašujejo po mobilnem telefonu tipa Benfon Delta, ki je najbolj uporaben in ni vezan na objekt ali vozilo, sicer pa so pri podjetju YANNI v treh letih prodali že več kot 6.000 aparatov po vsej Sloveniji. Najprej so se zanje zanimali predvsem tisti, ki so navdušeni nad novostmi, zdaj se zanje vse bolj odločajo iz potrebe; ne le vodilni v podjetjih torej, temveč komercialisti, obrtniki, ki doma nimajo telefona. Slednji predvsem za stacionarni telefon Carrvphone Partner. Cene mobilnih telefonov so zanimive: najcenejši od njih stane le 120.000 tolarjev. Ob dejstvu, da je aparat uporabniku na voljo takoj po plačilu in da je ta na svoji številki ves čas dosegljiv, je nakup mobilnega telefona vsekakor upravičena odločitev za marsikoga. Vsakega vašega obiska bodo tudi v demonstracijskem centru mobilnih telefonov na Jesenicah zelo veseli. imajo in še kakšne: od ohlapnih vaginalnih mišic, do slabe vlažnosti in drugih težav.« Kaj pa mladi? »Po mojem mnenju je mladina premalo obveščena o spolnosti nasploh. Mladina skozi smeh kaže svojo nevednost in nerodnost, dekleta pa ugotavljajo, da je lepo imeti kakšen kos zapeljivega perila. Vzroki, da premalo vedo o spolnosti in zaščiti, so v družini, v šoli in še marsikje. Radvno zaradi tega dovolim vstop mladim nad 15 let, da kupijo kondome. Beseda kondom za nekatere pomeni tedaj bi lahko še na prste predsodek, vsi skupaj v tej preštela ženski primerek, ki naši Sloveniji pa se ne zave-bi stopil v trgovino, sedaj pa damo, da tudi pri nas, ne se izboljšuje, kar me seveda samo v Ameriki iz meseca v veseli. Ljudje prihajajo oseb- mesec naraščajo okužbe z no, se oglašajo pošti ali po gonorejo in sifilisom, da o telefonu, ker so predsodki AIDS-u ne govorim. Živimo huda stvar in to na vseh v času večje promiskuitete in Darja Lakota v manekenskih časih področjih življenja. Prvo načelo, ki se ga držimo vsi, ki imamo take trgovine: stoodstotna diskretnost. Pazim tudi pri kataloški prodaji: lahko pošljem tudi na poštno ležeče ali pa na ime podjetja. Nekateri obiskovalci pravijo: veste, sem šel na en drink v bližnji bife, da sem sploh imel korajžo vstopiti. In se veselo zasmejim: saj ne grizemo in tepemo tudi ne, prav diskretni smo in pomagali bi vam radi. Drugi so zunaj pred izložbo veliki heroji, ki glasno komentirajo. Včasih grem pokukat, kakšen človek se skriva za takimi komentarji in verjemite mi, da zunanja podoba velikokrat ne ustreza besedilu.« Verjamem. Spolnost je še vedno tabu tema. Kaj pa moški, ki vstopijo v trgovino? »Ha, moški! Moški so hecna bitja, predvsem so bolj kazalo bi razmisliti o tem.« Kako sami gledate na ta posel? »Predvsem popolnoma normalno, spolnost je del življenja tako kot hrana in pijača. Pomembna je za zdravo psihično in fizično počutje, je kot dialog. To delo tako rekoč zajema vprašanja in odgovore iz področja sociale in psihologije. Vse je povezano med seboj, kajti ljudje imamo različne želje in potrebe, gre pa za to, ali si jih želimo uresničiti. In - le kaj naj bi bilo narobe, če se lahko kupijo pripomočki, razni podaljški in proteze, ki jih uporabljajo tisti, ki imajo težave? Ženske imajo morda zaradi organskih težav, operacij ohlapne mišice in le čemu ne bi kupile, denimo, kroglic za učvrstitev? Ali podaljške ali proteze za stimulacijo - vseeno suvereni do svojih težav in kaj, le da pomaga! Opažam želja kot ženske. Te so - kot pa, da se partnerji večkrat kot kaže - brez problemov. Pa jih ne o spolnosti premalo pogo- varjajo - in zelo me veseli, & se v trgovini oglasita obi partnerja. Čudovito je, da se kdo odloči, da si bo poma* gal...« Kako torej Gorenjca pri' vabiti v vašo trgovino? »Saj Gorenjci so moji kup* ci, ampak premalo in sprašujem se zakaj? Verjetno zato, ker ne dri le tista o gorenjski varčnosti, ampak tudi kakšna o gorenjS' ki krepki zadrtosti, puritanst' vu, da ne rečemo kaj hujšega-Morda pa bodo Gorenjci tisti trenutek, ko bo gospod Mat; ko Pogačnik začel zdraviti zemljo na Jesenicah in se bodo pozitivne energije razle* zle čez vso Zgoraj esavsko dolino, kar drli v Intimo Kdo ve - morda je šala morda resnica?« Kako se pa spominjat* svojih manekenskih dni? »Bilo je lepo obdobje mO' jega življenja. Začela sefl* tako, da me je sošolka na lepo sončno soboto pregovor ila in sva na štop odšli na Bled na izbor miss in kot bi mignil zvečer zasedli drugo i" tretje mesto. In tako je Šlo naprej. Veliko sem prepotc vala, doma in na tujerfl; zadnja leta pa izšolala nekaj dobrih manekenk. To je bil* čudovita generacija z Mojc" Platner, Zorico Pesek, Nino Gazibara. Mislim, da srnj> edina generacija, ki je taP dolgo vztrajala v tem posUfc saj lahko Nino vidite Še danes.« Kaj bi svetovali današnjih dekletom, ki bi rade postal* manekenke? »Naj gredo v dobro mane kensko šolo, ki jih je pri na* malo. Ločiti je namreč treb* med fotomodelom in manf kenom. V šoli se naučij0 nege, hoje, lepega vedenj*1 zdrave prehrane, komunicif anja. Poklic je zelo naporeflj Taki tečaji, v katerih se naučil tudi komuniciranja z ljudrflt'' bi prišli prav vsem ženskaU1! Brez discipline in trdega dej8 ne bo šlo. Spomnim se, "j! sem se z revij vračala sred noči ali zjutraj in odšla ka1' naravnost v šolo ali služb0! spala sem kasneje, ali na pot' v drug kraj. Naj se tudi znajo ceniti Tako kot je nasploh v življenj ju: če ceniš sebe te bodo tuf* drugi. In - naj se ne prodajaj0 za mizerne tolarje, kar ?*■ velja le za tiste, ki že k*' veljajo in ne za začetnice.« • D. Sedej V Mojstrani slovenski planinski muzej Občina je že odkupila nekdaj nacionalizirano stavbo, v kateri je planinski muzej, ki bo poslej lahko postal slovenski. Sedanji lastnik po vojni nacionalizirane stavbe in zemljišča v Mojstrani, kjer je danes planinski muzej, se je z občino Kranjska Gora dogovoril, da občini stavbo in zemljišče proda in tako je občina razrešila že drugi de-nacionalizacijski problem v Mojstrani. Za hotelom Triglav v Mojstrani, ki je že v rokah dedičev nekdanjih lastnikov, je zdaj v občinskih rokah tudi stavba, v kateri je planinski muzej. Dolgoletna prizadevanja, da bi vzorno urejen planinski muzej v Mojstrani postal vseslovenski, se bodo zdaj lahko uresničila. In prav to je tudi namen kranjskogorske občine, zato je ureditev vseslovenskega planinskega muzeja vključila tudi v program PHARE. V Podkloštru so se že srečali trije župani obmejnih občin in skupaj s komisijo Phare razpravljali o projektih, ki se bodo financirali v treh sosednjih deželah. Kranjska Gora kandidira ta sredstva za ureditev p^. hodne poti po tromeji, J ureditev kolesarske steze d i Kranjske Gore in Jesenic & za gradnjo slovenskega V-ninskega muzeja v Mojstra!^' Ob kupnini za stavbo jjj zemljišče v Mojstrani, ki ša nekaj nad sto tisoč nemškjjj mark in je torej za občino t6\ ugodna, se bo vključila tw Planinska zveza Slovenije, „ Slovenije, je ta nakup že podprla, s te^j da ima v muzeju sama sv ustrezni delež. Mojstrana bo torej dob', lep slovenski planinski m^l kar pomeni za kraj pomet11 no pridobitev. • D. S. 4< ČETRTEK, 21. SEPTEMBRA TVS 1 10.05 Otroški program: Jesenski veter K ^ |0.20 Tedenski izbor ;°-20 Snorčki, ameriška risana Janizanka J0«45 Odkrivanje zemlje, ameriš- izobraževalna serija J1-15 Po domače JJ-00 Poročila *3-05 Podoba podobe, ponovitev ^•10 Dolgega dneva potovanje v [joc, ponovitev 2. dela ameriške Ocame JJ.00 TV dnevnik J7.10 Otroški program: Živ žav J 7.55 TV 101, ameriška serija JJJ-45 Lingo, TV igrica ]»-13 Risanka •9.30 TV dnevnik 2, Vreme JJ.55 Šport *°-05 Primer za dva, nemško-^strijsko-švicarska nanizanka *J-20 Tednik g-00 Nikar, oddaja o prometu 2^21 ™ dnevnik 3' Vreme g-25 Žarišče *2.45 Poslovna borza «■55 Sova **-55 Alfred Hitchock vam predstavlja, ameriška nanizanka «3.25 Severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 15.45 Umetniki *a svet - Ob 50-letnici OZN, Ponovitev 15.55 TV 101, ponovijo ameriške serije 16.45 Sova, Ponovitev 18.00 Regionalni pro-SJnam 18.45 Znanje za znanje, j*ite se z nami 19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike «0.00 EPP - Sejem narava zdravje J°-05 Večer z... 21.05 Umetniški !®čer: Mojstrovine: Museum of ^odern art v New Ybrku, angleš-§ nanizanka 21.55 Pisave 22.55 ^letnici filma naproti: Ciklus Jl^ov bratov Taviani: Kaos, 2. 2? italijanskega filma 0.35 Umet-n,k-i za svet - Ob 50-letnici OZN KANALA ]0.OO Spot tedna 10.05 A shop '0.20 Luč svetlobe, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.10 °enny Mili 11.40 A shop 11.55 *Pot tedna 12.00 Video strani {»•15 Spot tedna 16.20 Vreme '"25 A shop 16.40 Dance ses-*|°n, ponovitev 17.10 Karma '«•15 Generacija transformerjev "18.45 A shop 19.00 Vreme 19-05 Risanka 19.10 Luč sve-^°oe, ameriška nadaljevanka *°-00 Magnetoskop 20.30 Dežur-![a lekarna, španska humoristična nar>izanka 21.00 Kdo tam poje, gjoslovanski film 22.25 Sirene, Ponovitev ameriške nadaljevanke $3o5 Kino, kino, kino 23.40 vreme 23.45 Spot tedna 23.50 A 8hop o.05 Video strani MMTV - TELE 59 J;°0 Video strani 8.30/12.00/ ^■30 MMTV shop 15.00 Santa ~arbara 15.50 Kamera na potepu, Ponovitev 16.35 Prebivališče gnajev, ponovitev filma 18.10 5*X Hedrom, ponovitev 10. dela ^nizanke 18.40 Santa Barbara. |0.oo Tri iS90 del 19-30 Glasbeni spoti SJ-00 Klepet na MMTV 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 /'Peresna deteljica, 10. del *'-35 MMTV šport 22.20 Popot- nik 0 'in amen^'0 Rdeči plašči, dokumentar-^.°ddaja 19.30 Dnevnik 20.15 raji^ni program 21.20 Poslovna olava 21-25 Ekran brez okvirja dni5 M°č denarja 22.45 TV J3|ynik 23.05 Slika na sliko '45 Sanje brez meja HTV2 16.40 TV koledar 16.50 Slika na sliko 17.35 Dediščina: Irak, dokumentarna serija 18.25 Sever in jug, ponovitev ameriške nadaljevanke 19.15 Risanka 19.30 Dnev-nik 20.15 Dediščina, dokumentarna serija 21.10 Brooklvnski most, humoristična nadaljevanka 21.35 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 22.25 Na pomoč, 911 23.05 Fluid Expo AVSTRIJA 1 6.05 Tjulenček Albert 13.35 Konfeti 13.40 Mila Superstar 14.05 Am, dam, des 14.30 Knjiga o džungli 14.55 Artefix 15.05 Kremenčkovi 15.30 Mini čas v sliki 13.00 Otroški program 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija 16.25 Baywatch, Igralnica na ladji 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Iz dobrega gnezda 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Hunter 21.50 Cobra 22.35 Max in Jeremie, francoska kriminalka 0.15 Zgodba o dveh mestih, britanski film 2.30 Strašno prijazna družina 2.55 Schiejok, ponovitev 3.55 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev AVSTRIJA 2 6.30 Vreme 8.00 Šport 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Help TV, ponovitev 11.50 Dežela planin, Skozi deževni gozd in čez Ande 12.50 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Rockv Moun-tains 14.00 Zemlja in ljudje 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Zlati alpski Trio 21.10 Vera, talkshovv 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling 23.00 Rumena zemlja 23.50 Doba vesoljskih poletov 0.35 Pogledi od strani, ponovitev 0.45 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Eko minute: jedrska energija 20.30 Tradicija čipkarstva v Idriji 21.10 Utrip Tržiča 21.25 EPP blok - 3 21.30 STREL, glasbena oddaja za mlade in mlade po srcu (vodi Filip Kocijančič v živo) 22.30 Koncert v Tržiču: Šank ročk 23.00 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40. 56. del 21.05 EPP blok 21.10 Škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.45 Izmenjava programa LTV... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Narasle vode v Železnikih septembra •95 ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Ribištvo in predelava rib (ponovitev) 19.08 Risanka 19.15 Satelitski program DW 21.15 Videostrani TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.00 Novice med vodami, 184. tedenska informativna oddaja, tokrat v oddaji: občinske novice, novice s Sveta Zavoda kabelska TV Medvode, križ s smleškim križiščem, ceste, ceste, kam vse greste..., kulturni utrip 21.05 - 21.10 Reklamni blok 21.10 - 24.00 Videostrani R KRANJ KINO 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 študentski program Radia Kranj R TRŽIČ O turizmu bomo govorili in za vse lačne iskali najboljšo pizzo. Seveda ne bomo pozabili na informacije iz tržiškega konca, zgostili jih bomo v oddaji Spremljamo in komentiramo ob 15.30. Ob 16.17 bomo prisluhnili radiu Deutsche VVelle, pa še kakšno zanimivost bomo povedali. Oddaja Pod kozolcem se bo začela ob 17.30. Vsem, ki boste glasovali za svoje priljubljene skladbe, pa tudi šaljivcem, obljublja pokrovitelj možnost, da pridejo do nagrade. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije (Drago Ariani) 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 Učimo se angleščine 16.30 Osmrtnice, Domače novice 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Po poti vaših vprašanj in pobud 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Občinske športne igre 17.30 Jenkova ura 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved progra- R RGL 5.00 Jutranji program - vodi Maja Lakič 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pferfer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 • 5.30 Nočni glasbeni program MMTV 20.00 KLEPET NA MMTV gost Jentz Jania Prvak SDS-a Janez Janša bo gost nocojšnje oddaje KLEPET NA MMTV. Kot vedno, bo tudi tokrat voditeljica oddaje Simona Vodoplvec, ki svojim gostom vedno pripravi kakšno presenečenje in se Z njimi pogovarjala o njihovih hobljlh In stvareh, ki jih poćenjjao med prostim Časom. Tako bosta glavni temi kelpeta z Janezom Janšo nogomet In alpinizem. Gost oktobrskega klepeta pa bo Lojze Peterle, ponovitev oddaje bo se v soboto ob 22.35 CENTER amer. druž. kom. CASPER ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. rom. kom. ROMANCA V MIAMIJU ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. thrill. ZLOBA ob 18. in 20. uri BLED rom. kom. ROMANCA V MIAMIJU ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama APRIL PRIHAJA ob 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film BATMAN ZA VSE ČASE ob 18.15 in 20.30 uri PETEK, 22. SEPTEMBRA TVS 1 9.25 Delfin Flipper, 9. epizoda ameriške nanizanke 9.50 Ciciban plava, 2. oddaja 10.05 Tedenski izbor 10.05 Roka ročka - "MTV un- plugged" Bruce Spreengsteen, 2. del 10.55 Kraljevska kri, angleška poljudnoznanstvena oddaja 11.45 Znanje za znanje, učite se z nami 12.10 Alica, evropski kulturni magazin 13.00 Poročila 14.15 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 15.15 Film tedna: UTZ, angleška koprodukcija, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 38. oddaja 17.25 Heathcliff, risana serija 17.55 TV 101, 10. del ameriške serije 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Kliči M za umor, ameriški film 21.45 EPP - Sejem narava zdravje 21.50 Turistična oddaja 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.26 Šport 22.30 Žarišče 22.50 Sova 22.50 Frasier, ameriška nanizanka 23.15 Severna obzorja, ameriška nanizanka 0.00 Blanche, francoski film TVS 2 11.45 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN, ponovitev 11.55 Forum 12.10 Hiša iz kart, angleška nadaljevanka 13.00 Omizje 15.00 Osmi dan 15.50 TV 101, ameriška serija 16.40 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Svetovni poslovni utrip, 2. del ameriške poslovne oddaje 19.15 Planet šport 20.05 Arhitektura na prelomu tisočletja, nemška dokumentarna oddaja 21.05 Podeželski utrip, angleška nanizanka 21.55 Opus 22.55 Koncert simfonikov RTV: Brahms: Simfonija št. 3 23.40 Umetniki za svet -Ob 50-letnici OZN KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.20 Luč svetlobe 11.10 Magnetoskop 11.40 A - shop 11.55 Spot tedna 16.55 Spot tedna 17.00 A shop, televizijska prodaja 17.15 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Bennv HiH, anagleska humoristična nanizanka 20.30 To trapasto življenje, ameriška nanizanka 21.20 Teden na borzi 21.30 Kraj njihovega zločina, ameriško znanstveno-fantastični film 23.00 John Coltraine, dokumentarna oddaja 0.00 Dracula, ameriška nanizanka 0.30 Dežurna lekarna, ponovitev španske nanizanke 1.00 Vreme 1.05 Spot tedna 1.10 A shop, televizijska prodaja tarna oddaja 22.35 Dnevnik 22.55 S sliko na sliko 23.25 Življenje in smrt P. Knighta, britanski film HTV 2 16.35 S sliko na sliko 17.20 Jazz 18.25 Serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Fort Saganne, francoski film 23.10 Cro pop ročk AVSTRIJA 1 7.00 Artefix 7.10 Knjiga o džungli 7.35 Am, dam, des 7.50 Fičifajl 8.00 Mila superstar 8.25 Konfeti 8.35 Kremenčkovi 9.00 Umor, je napisala 9.50 Obalna straža 10.30 Vesoljska ladja Enterprise 11.20 Svet prihodnosti, ameriški znanstveno-fantastični film 13.00 Mali tjulenj Albert 13.25 Konfeti 13.40 Mila Superstar 14.05 Am, dam, des 14.30 Knjiga o džungli 13.55 Artefix 15.05 Kremenčkovi 15.30 Mini ZIB 15,40 Vesoljska ladja Enterprise 15.30 Mini ZIB 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Obalna straža 17.10 Grozno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Starši niso slabi 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Draga, otroci so se skrčili, ameriška komedija 21.45 Nogomet 21.55 Slepa ?tran, ameriška srhljivka 23.30 las v sliki 23.35 Leto nevarnega življenja, avstralsko-ameriška srhljivka 1.25 Grozno prijazna družina AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Alpski trio Triol 10.50 šola zakonske sreče, nemška komedija 12.25 Šiling 13.00 čas v sliki 13.10 Vera 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Glavni zdravnik dr. Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Pogledi vstran 20.15 Primer za dva 21.20 Štefan Frank, zdravnik, ki mu ženske zaupajo, nemška nadaljevanka 22.05 Čas v sliki 22.30 Moderni časi 23.00 Golobji kit 23.50 Norica iz Chaillota, ameriški film 1.55 Pogledi vstran 2.00 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Petkov tedenski pregled, 82. tedenska informativna oddaja 19.40 Video viže... (narodnozabavni spoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Novosti iz zabavne glasbe: D'Kovači 20.30 Spoznajte svojo dušo, telo in zdravje - Center za alternativno medicino v Preddvoru (ponovitev) 21.25 EPP blok - 3 21.30 ŽAerobika 22.03 Film 23.33 Petkov tedenski pregled, 82. tedenska informativna oddaja 24.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani LOKA TV Videostrani, non stop MMTV - TELE 59 I TV ŽELEZNIKI 7.00 Videostrani - panorama 8.30 TV shop, televizijska prodaja 9.30 Videostrani - panorama 12.00 TV shop, televizijska prodaja 13.30 Videostrani - panorama 14.30 TV shop, televizijska prodaja 15.00 Santa Barbara, ponovitev 1090. dela 15.50 Triperesna deteljica, ponovitev 10. dela serije 16.20 Popotnik, avanturistični film 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 18.40 Santa Barbara, 1091. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 VVater Engine, film 21.30 Spot tedna žive scene 21.35 Detektiva, angleška nanizanka, 10. del 22.05 Lovec na glave, akcijski film 23.35 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev 0.05 Videostrani 1.10 Deutsche VVelle HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 12.00 Poročila 12.15 Loving 12.45 Naravni svet, dokumentarna serija 13.35 Sounder, ameriški film 15.30 Izobraževalni program 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Alpe - Donava -Jadran 19.30 Dnevnik 20.15 Usode: Vrnitev, dokumentarna oddaja 21.05 Zabavno-glasbena oddaja 22.05 Kordun, dokumen- 19.00 Ekipa raida GA-GA v gosteh 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Tunizija 18.50 Risanke 19.15 Satelitski program DW 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.20 Preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja za voznike, ki že imajo vozniško dovoljenje 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Pred današnjo prireditvijo v Begunjah 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gor- enjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Ob 13.30 bo stekel program Radia Tržič, kot vsak petek z roko v roki s tržiškimi študenti. Ti vam pripravljajo informacije, izbor recepta tedna in kviz radia Tržiški študent Tečaj angleščine bo na sporedu ob 13.40, ko bomo ponovili 23. lekcijo English one to one. Kratko in jedrnato smo poimenovali oddajo ob 15.30, kjer vam ponujamo pregled tržiških informacij. Izbirali bomo Gorenjca meseca ob 15.50, ob 16.30 pa lahko prisluhnete Nataši Sedminek in novostim s področja kutlure v oddaji Kulturni Babilon. Za konec bomo ob 18.25 ponovili oddajo Na štirih kolesih, ki jo pripravlja Simon Antolič. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.05 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor 18.00 Voščilal 8.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpe-tour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program MMTV 22.05 LOVEC NA O LAVE; akcijaki flhn; tarejo: Loreruco Lama«, MsttNss Huee, Cynd( Paee, Paul Regina; režija: Kurt Andreeon Johrmy Oamone Je odBcen lovec na glave in poznavalec borilnih veščin. Lovi najnevarnejše kriminalce, za katere Je razpisana nagrada. Vedno pripelje Iskanega človeka, živega aH mrtvega. Johnnv pride v Los Angele« k svojemu bratu Paulu. M ga ščiti FBI, ker bo pričal na sodišču. Preden pa Paul pride do sodišča. nJega in njegovo soprogo ubije najeti morflce uazaro, FBI-Ju pa umora nI uspelo preprečiti. Johnnv prevzame nase nalogo poiskati morilca. Lov na morilca ni več služba, ampak osebno maščevanje. Napad na morilca je nevarna igra In samo en nepremišljen korak lahko Johrmvja pahne v smrt. KINO BLED avant. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 18. uri RADOVLJICA avant. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film BATMAN ZA VSE ČASE ob 18.15 uri, amer. film APRIL PRIHAJA ob 20.30 uri TRALALA PLAC Scena na desni je Kakšna scena? Desna scena. In kaj je desna scena? Kontra levi sceni. In kakšna je glasba na desni sceni? Točno taka, kot jo najdemo na cedejki, ki sliši prav na ime "Desna scena". Jap... Sašo Bole, bombaš metal banda Bombe je kriv za izzid omenjene laserske plošče, ki je uradno startala v samozaložbi pri Bombe Records, torej tudi tam pri Sašotu nekje. Laserska plošča je v bistvu namenjena promociji glasbenih skupin, ki niso ne pop -ročk - zabavne na eni strani in ne alternativne na drugi strani. Gra za muziko nekje vmes, naj bodo to klasični metal bandi, tisti, ki zvenijo kot stari rockerji šestdesetih, sedemdesetih, celo psiho-deliki, ali pa klasični ročk bluzerji. Glasba na cedejki je zato jako raznolika, kar je pravzaprav nekakšen presek tiste slovenske glasbene scene, ki je ni, no, vsaj širša slovenska javnost ne ve zanjo. Pravzaprav so edini že etablirani band zasavski Orleki s komadom Henrik in Rozika, komadom ki je na kompilaciji prisoten najbrž prav zato, da se po njem orientiramo na ostale bande, Orleki bi na nek način lahko bili nekakšno povprečje Desne scene - imenovane po Boletu, kajne. Gorenjske bande zastopajo kranjski Apeiron, Kitart iz Škofje Loke in Marija Hua-nita Band iz Železnikov. Tiidi kakšni Lintverni ali pa Drugo dejanje bi sodili zraven... Zadeva je cool, in tudi ideja telefonskih številk bandov na ovitku ce-dejke sovpada v to, čemur je cd namenjen - Promociji, zato, ga žal v prosti prodaji ne boste dobili. REKLI SO "Hitro smo se sprijateljili" Prehod iz osnovne šole v srednjo je za marsikoga kar težak. Novo okolje, novi sošolci, strogi profesorji, veliko učenja... Kako so preživeli te prve srednješolske dni, smo povprašali nekatere kranjske dijake. Vsi pa so nam zagotovili, da so se vsega novega kar hitro navadili, pridobili pa so tudi veliko novih prijateljev. Margareta Marinsek iz Nakla: "Na ! z a č e t k u je bilo vse drugače, dobili smo čisto druge profesorje, več smo se morali učiti. V osnovni šoli so nam vnaprej povedali, kdaj bodo spraševali, zdaj pa je bilo tega konec. Dobila sem tudi nove sošolce, novo družbo, a smo se na srečo hitro* sprijateljili." Luka Lukič iz Bistrice: "Prehod iz osnovne v srednjo šolo se mi je zdel lahek, ni bil nič posebnega. Bilo je zelo podobno kot v osnovni šoli, pa tudi učenja je zdaj skoraj isto kot Erej. Na nove sošolce sem se itro navadil, takoj smo postali kolegi. Tudi prehod na nove profesorje ni bil nič tragičnega." F.lvisa Pajič i/ Radovljice: 'Če se spomnim tri leta nazaj, je bilo vse drugače. Drugačen je odnos profesorjev do uče-|ncev, nivo je I višji, težje je. Učiti se moraš. Novo okolje in nove sošolce pa sem sprejela v redu. Smo starejši in se bolje razumemo, tako da je vse O.K." Bojana Dja-kovič iz Kranja: "Hodim v • tretji letnik, a v osnovni šoli je bilo bolj zanimivo. Ob prehodu v srednjo šolo so nas precej strašili, a v resnici sploh ni tako grozno. Učiti se moraš, pa je. Sicer smo v razredu sama dekleta, smo vse za eno, ena za vse, skratka-cool." • U. P., foto: Lea Jeras VAŠA POŠTA Z začetkom novega šolskega leta ste nas spet začeli zasipati s spisi in pesmicami, česar smo seveda iskreno veseli Žal vseh ne bomo mogli objaviti Saj razumete večno stisko s Časopisnim prostorom, kajne? Pisali ste nam: Lojzi Avsenik, Žiga Svete, Barbara Golub, Tatjana Logar, Robi Pasar, Lena Vraničar, Jana Potočnik, Tamara Mohorič, Nina Imperl, Vid Smolič, Darja Rant, Jerneja Porenta, Anle Jurgele, Ana Svoljšak, Urša Sekirnik, Nina Podviz, Nina Jan, Matej Jemec, Katja Jakšič, Tjaša U dir, Nina Tavčar in Špela BrezavšČek. Hvala vsem, posebej še Maji Lavrič za idejo, ki jo bomo poskušali Čim prej uresničiti Sicer pa bomo tudi v tem Šolskem letu najboljše spise, pesmi novinarska poročila, lahko tudi fotografije, nagrajevali Vsak teden se nam bo na avtobusu, ki nas bo spomladi popeljal na izlet, pridružil nov potnik. LITERARNA DELAVNICA Moje počitnice Na morje smo šli na Dugi otok. Odšli smo v soboto zjutraj ob petih. Hoteli smo se peljati čez otok Pag, vendar je bila pred trajektom dolga kolona. Odločili smo se, da se peljemo čez Maslenico. Ker je most podrt, smo se peljali čez pontonski most. V Zadru smo šli na trajekt, ki nas je peljal na otok. Na otoku nam je fospodar pokazal apartma, i je bil tri tedne naš dom. Ko smo vse stvari uredili, sva šla z atijem pogledat plažo. Nekega dne smo se odpravili v Telaščico. Tam je slano jezero, v katerem smo se kopali. Zraven so stene, ki so visoke 90 metrov, toliko je globoko tudi morje. Na otoku je mesto Božava, kjer je peščena plaža. Morje je bilo zelo čisto. S seboj sem imela masko in sem se zelo veliko potapljala. Na površje sem prinesla kar nekaj školjk. Tako so trije tedni minili. Domov smo se odpeljali čez Paški most na Pag. Ustavili smo se pri prijateljih v Novalji, v kampu Straško. Tam smo eno noč prespali. Doma sem bila en teden. V petek ssem odšla z nono v Lo-gje. Peljali smo se čez Tolmin, Kobarid, Breginj. Log je je vas v hribin. Z nono sva se veliko sprehajali. Nabirali sva gobe. Zelo sem se bala, ker je bilo vse razrito od divjih prašičev. Po dveh tednih sta naju prišla iskat mami in ati. In tako so tudi te počitnice minile. • Nina Tavčar, 3. c r. OŠ Orehek Postala sem četrtošolka Neverjetno, kako hitro so minile počitnice! Prvi šolski dan je bil zelo zanimiv. Prišli smo v šolo in stopili v učilnico. Ko je prišla učiteljica, smo se pozdravili in stopili v krog. Najprej smo se spoznali, nato pa igrali razne igre. Pri igrah smo se zelo zabavali. Veliko smo se pogovarjali. Prebrali smo zanimivo pesmico z naslovom Ponedeljek. Učiteljica je zelo prijazna. Vsi smo veseli, da smo spet v šoli. • Lena Vraničar, 4. c r. OŠ Iv ana Groharja, Škofja Loka Ranjeni labod Dan po Blejski noči sem opazoval ptice na Bledu in ob obali jezera naletel na ranjenega laboda. To me je spodbudilo k razmišljanju o škodljivem početju ljudi. Na Blejski noči so, kot običajno, spuščali jajčne lučke. Narejene so iz jajčne lupinice, voska in niti. Nihče še ni ugotovil, ali so morda škodljive za labode in race. Nekateri so govorili, da labodi in race te lupine jedo. Ne verjamem. Sicer pa se sprašujem, kje so vse ptice bila v času spuščanja lučk in kako so se počutile. Prav gotovo ne tako kot ljudje. • Lojzi Avsenik, Lesce foto bobnar MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Bojim se aidsa S prijateljico sesm bila na morju v Grčiji. Tam sva spoznali veliko mladih, s katerimi smo se odlično zabavali. Privoščila sem si ljubezensko avant urico z nekim Angležem. Zdaj mi je žal. Ljubila sva se nezaščitena. Strah me je; kaj, če me je okužil z virusom aidsa? Od samega premlevanja mi je že kar slabo. Za krvni test se nikakor ne morem odločiti, verjetno prav iz strahu, kaj, če bo pozitiven. Prosim, pomagajte mi premagati strah. • Nuša, 19 let Miha, 12 let: Najbolje je, da pred dopustom dobro premisliš, kaj bi se utegnilo primeriti polnletni osebi, kot si ti. Pozabljaš tudi, da pomanjkljiva zaščita daje še kaj drugega kot spolne bolezni, na primer, nezaželeno nosečnost. Če se bojiš, da bo test pozitiven, se najprej posvetuj z zdravnikom. Možnosti, da bo test negativen, so precejšnje. Tudi če bo pozitiven, se ne zmeni (vsaj eno leto po tistem) za to. Če je zdaj s teboj vse verjetno tudi kasneje. vse v redu, bo Sergeja, 13 let, in Bojan, 15 let: Takoj pojdi na krvni test, da ne boš nehote okužila še koga oziroma da si boš verjetno nepotreben strah izbila iz glave. Ko si se ljubila z Angležem, si ravnala zelo neodgovorno, kar pa, kot vidiva, že veš tudi sama. Najbrž enake napake ne boš več ponovila. P. S.: Zameriva ti, ker se nisi ljubila s Slovencem. Marjeta, 19 let: Don't die of ignor-ance. Poznaš to geslo? Mislila sem, da smo mladi dovolj obveščeni o aidsu, da ne počnemo neumnosti, kot si jo naredila ti. Vsekakor moraš delati krvni test, če nočeš znoreti od premišljevanja ali imaš aids ali ne. Pojdi na Transfuzijski center v Ljubljano in opravi že s tem! Tvoj strah ni kar tako, ugotovila boš, če si naredila življenjsko napako samo zaradi trenutnega užitka. Želim ti, da bi bil test negativen in da se boš v prihodnje zapomnila uporabljati kondom. Klemen, 22 let: Dovolj si že stara, da veš, kaj delaš. Tudi v Grčiji si vedela, kaj je prav in kaj ne. Verjamem ti, da si se lepo zabavala, vendar je to trajalo samo toliko časa, dokler nisi naredila tistega koraka. Storjenega se ne da več popraviti. Pač pa boš morala iti na test in tako boš vsaj vedela, pri čem si. Mislim, da te je strah po nepotrebnem, seveda pa se nikoli ne ve. V prihodnje raje dvakrat premisli, preden se spustiš v kakšno avanturo; zaradi fanta, če ga imaš, spredvsem pa zaradi sebe in svojega zdravja. Če imate težave, ki jim sami niste kos, nam pišite! Več glav več ve in skupaj z našimi porotniki bomo skušali najti rešitev. Naš naslov poznate: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - za Mladinsko poroto. ROŽNATI PLANET Obisk piknik centra Pri Jurju v Kamniški Bistrici Čeprav se je sobotni dan začel z dežjem, si ga bo Mojca Špiler prav gotovo zapomnila. Ta štirinajstletnica iz Suhe pri Predosljah je namreč pravilno odgovorila na nagradno vprašanje v oddaji Rožnati planet, ki jo ob sobotah dopoldne pripravlja edina klovnesa na Slovenskem Eva Škofič - Maurer. Mojca je za nagrado dobila jahanje v piknik centru Pri Jurju v Kamniški Bistrici. Pred odhodom smo omahovali, ali naj se sploh odpravimo tja, saj je ves čas deževalo. Zato smo poklicali lastnika piknik centra Marjana Jeraja, ki pa nam je ves navdušen povedal, da je pri njih dež že ponehal in da bo zagotovo že sijalo sonce. Glede slednjega smo bili malce v dvomih, a smo se vseeno odpravili na pot. Že med potjo smo občudovali lepote doline Kamniške Bistrice, ko pa smo izstopili iz avta, se kar nismo mogli nagledati lepot okoliških gora. Mojci, ki veliko jaha, je takoj za tem v oči najprej padla kobila, ki je čakala pred hlevom, Evi pa velik cirkuški šotor, ki pri piknikih pride v poštev, če dežuje. Takoj za tem, ko nas je sprejel Marjan Jeraj, se je Mojca skupaj s 14-letno Katarino Cverle, ki jf bila gostja v Evini oddaji; odpravila na jahanje. Punci sta si vzeli čas in si ogledali okoliške narave lepote, mi pa smo nekaj več izvedeli p samem piknik centru, ki jj odprt vsak dan od 8 do 2Z Marjan Jeraj je povedal, d* imajo odprto četrto leto. Piknik center Pri Jurju je eden od treh mednarodnih piknik centrov v Evropi, ki predstavljajo novo vrsto tuf' istične ponudbe. V tej ponudbi gostom nudijo jahanje* vožnjo s kočijo, mini živalski vrt, izlete po planinah, vodniško službo po jamah, predvsem pa organizacij0 piknikov. Le-te organizirajo kjerkoli v Sloveniji, ne glede na vreme, saj imajo šotor. teh piknikih se lahko zbere tudi do 12 tisoč ljudi. Ko sta se po dveh urah jahanja vrnili Mojca in Katar; ina, sta se dodobra okrepčali s sladoledom, potem pa smo se odpravili domov. Mojca, ki se je spoprijateljila s Katarino, je bila nad jahanjem j" kobilo Romi navdušena, m Eravgotovo se bo v Kamnik o Bistrico še kdaj vrnila. Polona Oman Mladi poslušalci Rožnatega planeta, sodelujte v oddaji! ;dlagajte, katere poklice naj bi predstavili v predlogov bo Eva zelo vesela. Tudi vi predlagajte oddaji. Vaših predlogo KUPON Predlagam poklic Moje ime in naslov Predloge pošljite na Radio Kranj, Slovenski trg 1 ali Gorenjski glas, Zoisova 1. Kupone bomo žrebali in mord* tudi vam ne uide nagrada. FILMSKA NAGRADNA UGANKA Trnuljčica Film Casper je seveda prikupna komedija. Nekateri ste napisali, da družinska, drugi ste jo označili za fantastično, spet tretji za strašljivo. No, upoštevali smo vse pridevnike, izmed dopisnic pa za brezplačne vstopnice izžrebali: Boštjana Gasserja iz Kranja, Smledniška c. 93, Matejo Zveršen iz Šenčurja, Srednja vas 158, Jaka Jerala iz Mavčič, Breg ob Savi 90, in Marjeto Trobec iz Škofje Loke, Log 12. Vsem nagrajencem čestitamo. Dvorane kranjskega Kino podjetja bo po dolgih letih spe* obiskala Disnevjeva risanka Trnuljčica. Repriza je namenjena sedanji generaciji rosne mladeži, pa tudi starši bodo najbrž S svojimi malčki vred z veseljem obudili spomine na čase, ko sp sami trepetali zaradi prekletstva maščevalne vile Zlobnice, ki 'f lepo princeso Auroro na šestnajsti rojstni dan poslala v globok in dolg spanec. Saj poznate pravljico? Princeso lahko zbudi samo poljub njene eaine, prave ljubezni. Nagradno vprašanje: kaj menite, koliko je stara Disnevev* risanka Trnuljčica. Ce ne boste zadeli prave letnice, botp0 upoštevali odgovore, ki ji bodo najbližji. Dopisnice pričakuje mo do konca tedna na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1' Filmska uganka. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI Tečaj kupona blagajniških zapisov Banke Slovenije tretje izdaje se je y tem tednu nekoliko ohladil in se spustil na nivoje okoli 4000 dolarjev. Večina borznih posrednikov pa je še naprej mnenja, da je realna cena kuponov okoli 3000 tolarjev. Ponedeljkovo trgovanje if m'm'° v znamenju naraščanja tečajev vrednostnih papirjev. V ^°rzni kotaciji B je vse presenetil visok promet s prednostnimi delnicami Komericalne banke Triglav. Predvsem zaradi dveh Večjih sklenjenih aplikacijskih poslov pa je bil opravljen velik Promet tudi z delnicami Salusa. Trgovanje na Ljubljanski borzi je v torek potekalo relativno mirno. Skupni promet je bil na Povprečni mesečni ravni. Spremembe tečajev so bile manjše in Pričakovane. Okrepljeno trgovanje z delnicami Komercialne banke Triglav pa se je še nadaljevalo. Trgovanje v sredo je bilo P° vseh kazalcih borznega poslovanja nadpovprečno. Borzni Posredniki so opravili največji promet v tem mesecu. Enotni tečaji vseh delnic so zabeležili porast, najbolj pa je ponovno zrasel tečaj delnic Komercialne banke Triglav, kar za 8,42 odstotka. Slovenski borzni indeks pa se je zvišal kar za 20 točk. V četrtek je bil oosežen nov rekorden promet z delnicami, in sicer kar za 216 bilijonov tolarjev sklenjenih poslov. Največ prometa je bilo z delnicami SKB banke, za 162,4 milijona tolarjev. Petkov promet z đelnicami pa je bil zelo skromen. Borzni posredniki so sklenili le *a 31 milijonov tolarjev poslov. Toliko večje pozornosti je bila zato deležna skupščina delničarjev družbe Dadas. Skupščina naj bi prejela vsaj dva sklepa, ki bi lahko vplivala na prihodnje gibanje tečaja njihovih delnic. To sta sklep o delitvi dobička ter sklep o Pripojitvi družbe Aldebaran k družbi Dadas. Bomo videli! • R. S. GIBANJE TEČAJA PREDNOSTNIH DELNIC KOMERCIALNE BANKE TRIGLAV «000 iKBTRlG 0101.95 07.0s.9s 11.0s.95 1s.08.95 24.08.95 jo.08.95 05.09.95 11.09.95 15.09.95 GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC SALUSA »odo 2*1500 *«000 19500 19000 SA-ins 01.08.95 07.08.95 11.08.95 18.08.95 24.08.95 30.08.95 05.09.95 11.09.95 15.09.95 AVTOŠOLA RADOVLJICA - v gasilskem domu VOZNIŠKI IZPIT ZA TOVORNJAK PRIKLOPNIK IN AVTOBUS Tečaj CPP poteka v gasilskem domu RADOVLJICA Pokličite po tel.: 22-55-22 Prva zasebna mesnica v Škofji Loki Odprli mesnico Štajnbirt Matjaž Miklavč je v domači hiši odprl mesnico, poleg svežega mesa bo nudil predvsem domače, kmečke izdelke. Škofja Loka, 15. septembra - Na slovesni otvoritvi mesarije Štajnbirt na Kidričevi 22 v Škofji Loki (nasproti nove bencinske črpalke v gradnji) se je zbralo veliko radovednežev. Odprli so namreč prvo zasebno mesnico v škofji Loki, Matjaža Miklavča pa mnogi že poznajo kot dobrega mesarja iz samopostrežne v Franku vem naselju na Trati. Matjaž Miklavč je mesnico odprl na domačem dvorišču in ji dal domače ime Štajnbirt, saj nadaljuje družinsko tradicijo, tudi oče je bil namreč mesar. Lepo urejeni prostori s hladilnico, dimnico in seveda prodajalno so zanj nov izziv, saj se bo posvetil domačim, kmečkim izdelkom, kakor obljublja. Nobenih konzervansov torej, pri pripravi mesnih izdelkov bo uporabljal le sol, poper in česen. Pozoren bom tudi pri mesu, pravi Matjaž, živino bom odkupoval pri kmetih, ki uporabljajo naravno krmo. Zanimivo je, da se je vključil v jeseniško Napro, v zasebno delniško družbo, ki ima po besedah njene direktorice Mihaele Černe tako že štiri poslovalnice. Vključil pa se je tako, da je Napri dal mesnico v najem, sam pa se je pri njej zaposlil kot poslovodja. Napro bo mesnico oskrbovala s svežim mesom, Matjaž bo kot poslovodja imel besedo pri odkupu živine, predvsem pa bo razbremenjen "papirnate vojne". Tako sem se odločil, da se bom lahko povsem posvetil strankam, pravi Matjaž kot kakšen star marketinški maček. • M.V. ZAŠČITA POTROŠNIKOV KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 III. A BANKA (Krenjjržlč) 84,85 85,90 11.80 12,23 AVAL Bled 84,95 85.40 12,05 12,13 AVAL Kranjska gora 84,80 85,50 12,00 12,15 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 84,00 85,70 12,05 12,25 EROS(Starl Mayr), Kranj 85,20 85.50 12,05 12,12 GEOSS Medvode 85.20 85,50 12,07 12,12 GORENJSKA BANKA (vae enote) 83,76 86,20 11,67 12,26 HRANILNICA LON, d.d.Kran) 84,90 85,50 12,00 12,15 HIDA-tržnlca LJubljana 85.20 85.40 12.04 12.10 HRAM ROŽICE Mengeš 85,05 85,30 12,05 12,15 IURIKA Jesenice 84,75 85,80 11,87 12,20 INVEST Škofja Loka 85.10 85,45 12,00 12,25 LEMA Kreni 85,30 85,60 12,05 12,13 MIKEL Stražlšče 85.12 85.68 12,04 12,13 NEPOS (Škofja Loka, Trata) 85,20 85,40 12,05 12.10 PBS d.d. (na vseh poštah) 83,60 85,60 11.15 12,12 R0B80N Mengeš 85,15 85.50 12,05 12,15 SHP-Slov. hren. In pos. Kranj 85,00 85.50 12,07 12,12 SKB (Kranj, Radovljica, Šk Loka) 84,10 85,80 11,87 12^26 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 83,76 • 11,67 • SLOVENIJATURIST Jesenice 83.75 85,80 11,87 12,20 SZKB Blag. mesto Žlri 84,65 85,95 11,70 12,24 šUMKren| 85,20 85,50 12,07 12,12 TALON Zel. postaja Trata, Šk. Loka 85,10 85,45 11,98 12,15 TALONZg. Bitnje 85,10 TENTOURS Domžale 85,10 TROPICAL Kamnlk-Bakovnik 85 20 UBKd.d.šk.Loka 84 30 VHLFAN Kranj 85 30 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 85 20 WILF AN Tržič 8525 POVPREČNI TEČAJ 84.87 85,45 86,00 85.30 85,50 85.60 85,50 85,30 85,59 11,98 12,05 12,04 11,88 12.07 12,05 12.08 11.95 12,15 12,25 12.11 12,20 12.14 12,10 12,10 12,17 7,60 7,70 7,70 7.50 7,80 7,90 7.43 7,75 7,87 7,80 7,70 7,90 7,85 7,60 7,85 7,50 6.85 7,85 7,55 7,43 7.70 7,60 7.90 7,75 7.75 7,80 7,90 7,60 7,90 7,90 7,90 7.72 8,17 8,00 8.15 8,10 8.00 8.00 8,28 7,85 8,00 7,99 8,15 8,10 8,05 8,05 8,05 7,90 8,10 7.95 8,05 8,15 8,23 8,00 8,05 8.05 8,10 8,03 8,10 8.05 8.05 7.95 8,06 Pri Sparovcu v Avstriji jo ATS ob nakupu blaga po 11,90 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. DOLŽNOSTI NAJEMODAJALCA (LASTNIKA STANOVANJA) IN NAJEMNIKA Lastnik je dollan najemniku izročiti stanovanje, ki omogoča normalno uporabo, dollan ga je primerno vzdrževati, prav tako tudi skupne prostore. Zaradi tega, ke so vsi storški upravljanja, torej tudi vsi storški vzdrževanja stanovanja, skupnih prostorov, delov, objektov in naprav v stanovanjski hiši, glede na določila Stanovanjskega zakona že upoštevani v višini najemnine, je dolžan lastnik zagotoviti vsa vzdrževalna opravila, ki so našteta v prilogi k Pravilniku o minimalnih tehničnih in drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš. Tako po uveljavitvi Stanovanjskega zakona ni moč upoštevati tistih določb pravilnika in njegove priloge, ki določajo, kateri del vzdrževanja se zagotavlja iz stanarin in kateri del je dolžan zagotoviti najemnik poleg najemnine. To seveda ne velja, če je popravilo ali zamenjava potrebna zaradi malomarne ali nepravilne uporabe najemnika. V kolikor lastnik ne zagotovi popravila stanovanja v skladu s tretjim odstavkom 36. člena, v 15 dneh, se kaznuje s kaznijo najmanj 5.000 SIT (134. člen). Najemnik je dolžan uporabljati stanovanje v skladu z najemno pogodbo, plačevati najem- nino in stroške, ki se plačujejo poleg najemnine, poravnati stroške popravil v stanovanju, ki jih je povzročil zaradi nepravilne ali malomarne uporabe, obveščati lastnika o napakah na stanovanju, ki jih mora odpraviti lastnik. Dolžan je dopustiti vstop v stano- vanje lastniku oz- njegovemu pooblaščencu za preveritev pravilne uporabe stanovanja, vendar največ dvakrat na leto. Prav tako mora dopustiti vstop v stanovanje, da se v stanovanju opravijo dela v zvezi s popravili in izboljšavami v stanovanjski hiši, kijih drugače ni moč opraviti. Najemnik tudi ne sme spreminjati stanovanjskih prostorov ter vgrajene opreme in naprav v stanovanju brez predhodnega pisnega soglasja lastnika. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Albertu Einsteinu leta 1933 ni pomagalo niti to, da je najbolj znan fizik vseh časov. Domovino Je moral zapustiti samo zato ker je bil Židr| Žid SUPER CENE miia + 4 stoli ie la 37.900 SIT UP RADOMLJE Prodajni salon STOLOV Uehajmo se sprenevedat J KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Vse ni šlo gladko, pa vendarle... Bohinjska občina ima kmetijsko komisijo Predsednik je kmetijski svetovalec in občinski svetnik Dušan Jovič. Bohinjska Bistrica - Občinski svet je na petkovi seji med drugim imenoval komisijo za kmetijstvo in gozdarstvo, ki bo svetu pomagala pri njegovih odločitvah, ko bodo na dnevnem redu vprašanja s področja kmetijstva in gozdarstva. Občinski svet je z 12 glasovi "za" in tremi "proti" za predsednika komisije izvolil Dušana Joviča, občinskega svetnika (LDS) in kmetijskega svetovalca v kranjskem oddelku Kmetijskega zavoda Ljubljane, za člane pa Andreja Ogrina, Primoža Medjo, Antona Urna (Stara Fužina), Jaka Zupana (Nomenj), Janeza Zupana (Cešnji-ca) in Slavka Ličefa. Svetnik Andrej Ogrin, kmet iz Bohinjske Bistrice, sicer član SLS, je menil, da bi komisija morala biti bolj strokovna in zato v njej tudi več ljudi z višjo ali visoko izobrazbo. Vprašal je, zakaj v komisiji ni gozdarja Antona Smukavca, upokojenega gozdarja Ivana Vebra, Mojce Medje, ki je referentka za kmetijstvo v radovljiški upravni enoti... Po Ogrinovem mnenju predvsem gozdarstvo ni primerno zastopano, o konkretnih razlogih pa javno (pred novinarji) ni želel govoriti. Janez Erčulj (združena lista) je ob tem pripomnil, da ima komisija vse možnosti, da za oblikovanje stališč o posameznih vprašanjih lahko pokliče na pomoč tudi strokovnjake, ki niso člani komisije, ludi Evgenija Korošec (LDS) je dejala, da je strah pred nestrokovnostjo komisije odveč, saj je njen član tudi Andrej Ogrin, ki je bil štiri leta član radovljiškega izvršnega sveta za področje kmetijstva in gozdarstva, pa tudi sicer se spozna na kmetijstvo in gozdarstvo, poleg njega pa sta v komisiji še dva z višjo oz. visoko izobrazbo. • CZ. Gorenjski glas išče najdebelejši krompir in pridelovalce nagrajuje s kartonom hrustljavega krompirčka iz Sločipsa (podrobnosti smo objavili v petkovi številki), v uredništvo pa dobivamo pošto o debelih, zelo debelih in naj debelejših bučah. Tudi prav! Bučo, ki jo kale posnetek, sta na svojem vrtu pridelala Ana in D juro Čulibrk iz Kranja. Ko sta jo položila na tehtnico, je jeziček pokazal -14 kilogramov. Culibrkovi so na tako obilen pridelek ponosni in si želijo, da bi se jim letošnja "zgodba o uspehu" še kdaj ponovila. • CZ. Dobro obiskana prireditev v Bohinju Na Kravjem balu okoli sedem tisoč ljudi Ukane - Turistično društvo Bohinj je v nedeljo pripravilo na prireditvenem prostoru v Ukancu tradicionalno, že 42. turistično etnografsko prireditev Kravji bal. Čeprav velja, da ima dež v Bohinju mlade, se je vreme prirediteljev tokrat usmililo: bilo je sončno in popoldne deloma oblačno. Prijetno poznopoletno vreme, lepote Bohinja in zanimiv program so tokrat v Bohinj privabili veliko število obiskovalcev. Kot pravijo v turističnem društvu, jih je bilo sedem do osem tisoč. Na balu se je predstavila gorjanska godba na pihala, bohinjske folklorne skupine in pevci, Gorenjski muzikantje s humoristom Radom Koširjem, mlada pevka Hajdi... In kot se za kravji bal spodobi: bil je tudi mimohod bohinjskih planšarjev in majerjev ter živine, ki so jo pripeljali s planin. • CZ. £TEL: 064/331 375 KRANJ, C. na Klanec 9 Vam nudi: • REZERVNE DELE za traktorje 1MT, TV, Zetor, Univerzal, Fiat, Ursus • motorna olja, filtri • vse vrste kardanov in rezervne dele za kardane • veliko izbiro vseh tipov AKUMULATORJEV Vesna in servis akumulatorjev Vesna za Gorenjsko • POPRAVILO kardanov in traktorjev: Torpedo, 1MT, Univerzal, Fiat, Tomo Vinkovič, Zetor • Generalna popravila motorjev • Popravila hidravlik, menjalnikov Popravila izvajamo tudi na vašem domu! Preden se odločite, pokličite! V občini Železniki velika škoda tudi na gozdnih cestah Voda odnesla tri gozdne ceste Neurje, ki je 8. septembra zajelo Selško dolino, je po oceni kranjskega zavoda za gozdove na gozdnih cestah na območju občine Železniki povzročilo za 91,5 milijona tolarjev škode. Železniki - Povodenj je v celoti odnesla gozdni cesti Šlibernik v bližini Petrovega Brda in Zala - Krive v Davci ter okoli tristo metrov ceste v Planšaku v dolini pod Ratitovcem nedaleč od Že-leznikov. Gozdarji iz kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije so po neurju, ki je prejšnji petek zajelo Gorenjsko, pregledali vseh 662 kilometrov gozdnih cest na celotnem območju, ki obsega področje nekdanje škofjeloške, kranjske in tržiške občine. Ugotovili so, da je neurje povzročilo nenormalno škodo samo na gozdnih cestah na območju nove občine Železniki, ki ima 111 kilometrov cest, od tega približno 100 kilometrov v zasebnih gozdovih in 11 kilometrov v gozdovih, s katerimi upravlja in gospodari republiški sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč. Povodenj je poškodovala 18 gozdnih cest Kot sta povedala Franček Kolbl, vodja kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in Miran Hafner, ki v enoti vodi odsek za tehnologijo dela in gozdne prometnice, je neurje bolj ali manj poškodovalo 22,5 kilometra cest na osemnajstih gozdnih cestah, na dveh v državnih gozdovih in na šestnajstih v zasebnih. Povodenj je povsem odnesla tri gozdne ceste v skupni dolžini 3,5 kilometra, in sicer ceste Šlibernik v bližini Petrovega Brda, Zala - Krive v Davči in v Planšaku v dolini pod Ratitovcem, medtem ko je na ostalih cestah poškodovala le posamezne dele, mostove, oporne zidove in druge objekte. Samo na treh najbolj poškodovanih cestah, ki jih bo treba zgraditi na novo, je škode za 63 milijonov tolarjev, skupna škoda pa znaša 91,5 milijona tolarjev. Za kako veliko škodo gre, do- volj pove podatek, da je po pogodbi med ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zavodom za gozdove in občino za redno vzdrževanje gozdnih cest v zasebnih gozdovih občine Železniki namenjeno 5,5 milijona tolarjev, doslej pa so s pristojbino za vzdrževanje cest zbrali vsega 1,65 milijona. Občina bo oceno o poškodovanosti gozdnih cest priložila drugim ocenam in vse skupaj poslala pristojnim republiškim ministrstvom, ki naj bi občini pomagala pri odpravljanju posledic po-vodnji. Tri ceste bodo morali zgraditi na novo Ker večina izmed osemnajstih cest, ki so jih poškodovale "stoletne vode", ni prevozna, ostale pa so prevozne le deloma, v gozdovih vsaj nekaj časa ne bo možno gospodarjenje - ne sečnja lesa ne druga gozdna dela. V zavodu se ne strinjajo, da bi denar, ki je namenjen za redno vzdrževanje cest, namenili za obnovo, saj bi potlej poslabšali še stanje ostalih cest. Ker ni pričakovati, da bi občini in državi že letos uspelo zagotoviti dovolj denarja za obnovo vseh cest, se v zavodu zavzemajo za to, da bi najprej obnovili in "odprli" najmanj poškodovane, potlej pa bi prišle na na vrstu tudi ostale. Tri ceste bodo morali zgraditi na novo, tu pa bo postopek enak kot za vse novogradnje. Najprej bo treba pripraviti načrt, zagotoviti denar, objaviti razpis za najugodnejšega izvajalca, izbrati izvajalca... Zakon o gozdovih ne določa, kdo naj bi ob povodnji in drugih naravnih ujmah prispeval denar za obnovo gozdnih cest. Bodo morali poleg države in občine seči v žep tudi lastniki, je odvisno predvsem od tega, kako darežljiva (solidarna) bo država in koliko bo lahko prispevala občina. • C. Za-plotnik Manj pogozdovanja in manj potreb po sadikah Na kranjskem območju le še ena drevesnica Na območju nekdanje kranjske, škofjeloške in tržiške občine je bilo v sedemdesetih letih še (najmanj) devet drevesnic s sadikami gozdnega drevja, medtem ko je zdaj samo še ena, v Jelendolu pri Tržiču. V gorenjskih gozdovih sadijo predvsem sadike iz mengeške Semesadike. Kranj - Še v sedemdesetih letih so bile na območju takratnega Gozdnega gospodarstva Kranj drevesnice na Zalem logu, v Sopotnici, Jelendolu, Besnici, Olševku, Preddvoru, na Jezerskem, v Kokri... Zdaj je samo se v Jelendolu, do nedavnega je bila tudi v Besnici, pa se je lastnik, to je republiški sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč, odločil, dajo odda v najem. Od najemnika bo potlej odvisno, ali bo nadaljeval z gozdnim drevesni-carstvom ali ne. Kot je povedal Janez Ponikvar, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, so v osemdesetih letih in še prej na kranjskem gozdnogospodarskem območju, ki obsega območje nekdanje kranjske, škofjeloške in tržiške občine, posadili tudi do pol milijona sadik gozdnega drevja na leto, medtem ko zdaj potrebujejo samo še od ene tretjine do ene polovice nekdanjih količin. Sonaravno "gozdarjenje" pospešuje naravno pomlajevanje Glavni razlog za tolikšno zmanjšanje je sprememba v gospodarjenju z gozdovi. V zadnjih letih, predvsem po sprejetju zakona o gozdovih, dajejo večji poudarek sonaravnemu gospodarjenju in s tem tudi naravnemu pomlajevanju. Drugi razlog je sprememba financiranja. Nekdaj je bil za nakup sadik, za sadnjo in za zaščito drevesc ter za druga potrebna dela zagotovljen sistemski vir, ki je deloval po načelu "več poseka - več denarja", medtem ko zdaj denar zagotavlja državni proračun. Po sedanjem zakonu o gozdovih oz. vladni uredbi sadike za pogozdovanje in zaščito za sadike zagotovi in plača država, lastniki gozdov jih sami posadijo ali sadnjo sami plačajo, če jim to stori kdo drug, dela za zaščito sadik pa jim 30- do 50-odstotno sofinancira drŽava. V prihodnosti več listavcev? V državnih gozdovih kranjskega gozdnogospodarskega območja so letos posadili 45 tisoč sadik (največ v Jelendolu), v zasebnih gozdovih 87 tisoč (največ na območju od Kranja proti Cerkljam in Preddvoru), skupno torej 132 tisoč. Če so se v državnih gozdovih približali načrtovani količini, tega ni mogoče trditi za zasebne, kjer so načrtovali, da bodo posadili okoli 140 tisoč sadik, od tega osem tisoč sadik listavcev na območju v okolici Kranja, kjer imajo lastniki precej težav z lubadarjem. Okoli 30 tisoč sadik smreke so dobili iz drevesnice v Besnici, okoli 50 tisoč iz Jelendola, ostale pa iz Semesadike Mengeš. Med vsemi sadikami je bila desetina listvcev, vse ostalo so bih listavci. V prihodnosti se bo, poudarja Janez Ponikvar, delež listavcev povečeval, verjetno celo do ene četrtine. Razlog je v tem, da bodo poskušali na naravna rastišča listavcev, kjer pa je doslej prevladovala smreka, spet zasaditi listavce. Čeprav je mengeška Semesadika sposobna zagotoviti dovolj sadik za potrebe gozdov na kranjskem gozdnogospodarskem območju, ni izključena možnost, da se ne bi v prihodnje spet "porodile" male zasebne drevesnice. Prednost malih je namreč v tem, da je vzgoja sadik lahko bolj prilagojena krajevnim razmeram i" posebnostim. • C. Zaplotnik Državno tekmovanje oračev Boris Fujan drugi med srednješolci 1 Kranj - Prejšnji petek in soboto je bilo v Lendavi letošnje 39. državno tekmovanje oračev, na katerem so prvič doslej pred začetkom prvenstva pripravili tekmovanje dijakov slovenskih srednjih kmetijskih šol ter prvo- in drugouvrščenemu dovolili, da sta se potlej pomerila še med starejšimi mojstri oranja. Ekipa kranjske srednje mlekarske in kmetijske šole se je v konkurenci sedmih srednješolskih ekip uvrstila na drugo mesto, posamično pa je bil Boris Fujan iz Smlednika drugi, njegov šolski kolega Janez Sajovic iz Predo-selj pa enajsti. Ekipa slovenskih srednjih šol, ki sta jo sestavljala Fujan in Roman Ferenčak iz srednje kmetijske šole Rakičan, je bila potlej na državnem tekmovanju med dvanajstimi ekipami sedma, ekipa Gorenjske, za katero sta nastopila prvo- in tretjeuvrščeni z gorenjskega prvenstva, Aleš Šifrer iz Žabnice in Simon Alič iz KŽK-ja, pa je bila deseta. Najboljši letošnji orač Slovenije je Janez Miklič st. iz ekipe Dolenjske, drugi je Anton Filak iz belokranjske ekipe (oba bosta prihodnje leto nastopila na svetovnem prvenstvu na Irskem), Gorenjci pa so se uvrstili takole: Fujan na 16. mesto (med 24 tekmovalci), Alič na 18. in Šifrer na 21-mesto. • CZ. SCOTT "to je to - dob»r kolo" Največja izbira koles na Gorenjskem: - kolesa: gorska, treking, dirkalna - znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN itd. " popravilo koles, rezervni deli in oprema - posebna ponudba dirkalnih koles - rollerji VALY - ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14, 64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d.o.o. Uspeh slovenskih balinarjev na svetovnem prvenstvu UROŠ VEHAR IMA SREBRO Uroševa kolajna je prva slovenska kolajna na svetovnih prvenstvih v članskih kategoriji v klinično zahtevnem natančnem zbijanju. Kranj, 19. septembra * Balinanje postaja 5Port, v katerem Slovenci redno osvajamo kolajne na najkakovostnejših tekmovanjih. Na svetovnem članskem balinarskem prvenstvu v Hamiltonu smo spet °svojili kolajno, tokrat Po zaslugi 19 - letnega Zirovca, člana Balinarskega kluba Trata iz Škofje Loke, Uroša Ve-"arja. Uroš je nastopal v natančnem zbijanju in z Večinoma zanesljivo in tvegano igro prišel v 'inale. Odpadala so fako slavna balinarska •mena kot svetovni Prvak, Hrvat Beakovič, Francoz Noharet in ?runi iz Italije. Uroša je v finalu čakalo prvo !me natančnega zbijan-J*i svetovni rekorder Nijan Guaschin. Itali-Jan je bil premočan in je Zrnagal, Uroš Vehar pa ]e- presrečen, osvojil srebro. Povedal je, da je pre- enco, je že uspešen. V igri srečen, da je o kolajni lahko le dvojic sta Aleš Skoberne in sanjal, sedaj pa jo je osvojil. To Jože Požar zgubila odločilni bo velika spodbuda za nadaljnje dvoboj za bron in tako pristala tekmovanje. Uroš je še mlad in na četrtem mestu, v hitrostnem ima pred seboj še obetavno športno pot. Komaj je iz mladinske prišel v člansko konkur- zbijanju pa se Gregorju Severju ni uspelo uvrstiti v polfinale. • J. Košnjek Teden športa v Sloveniji S ŠPORTOM SE UKVARJA PREMALO SLOVENCEV Ta in prihodnji teden naj bi v Sloveniji speljali dejavnosti v okviru akcije ministrstva za šolstvo in šport Teden športa -šport za zdravje v Sloveniji. STRELJANJE ALENKA KAVAR REKORDERKA Na nedavno končanem 5. državnem prvenstvu v streljanju 1 rnalokalibrskim serijskim or-°*jem je enega od sedmih državnih rekordov dosegla tudi sJrelka SD Radovljica Alenka ^avar. V disciplini 3 x 20 je s 535 krogi sicer le izenačila svoj fzultat iz leta 1991, ki pa je Stel le kot mladinski državni rekord. Alenka je namreč šele letos prestopila v člansko konkurenco. Alenkin trener Boro Kukič je 00 tem uspehu povedal: "Ob vseh le*avah, ki tarejo našo strelsko družino smo Alenkinega zadnje-j>a "speha zelo veseli. Uspeh je uosegla v nacionalnem programu, 0 katerem v strelskih vrstah liji kroi ukinili. Menim, da je l ^'oveniji krožijo govorice, da ga °odo ukinili. Menim, da je to a°surdno in pravi pogreb streljanja v majhnih strelskih druži-nar> Naša SD ima samo eno slandardno zračno puško, ki smo ]° z veliko truda kupili pred tremi l^l> Cena le te je bila 2.000 PEM, za standardno MK puško tona od 3-4.000 DEM) pa nima-?° niti približno dovolj sredstev, i^ndardno MK puško si tako ^Posojamo od SD Triglav Javor-n'k. za kar se jim ob tej prilož-i iskreno zahvaljujemo. eJav z embargom na orožje *P'°h nisem omenil. Ob vsem k^.Pa se nas je skupinica petih-ifSlih zanesenjakov lotila gradnje lrelišča za MK orožje (v Mošn-rn brez katerega danes ni ?°goče pričakovati napredka. i° delo je boli podobno početju . saj od "TO in Občine na.dovljica dobimo le nekaj naj-^Jnejših sredstev. Te v veliki er' porabimo za j^oske (strelivo, tarče, prevozi, reprezentanco pa sem se le 'na...V kar nam Hcnaria nstane uvrstila s standardno MK puško ■- i'i'iauiLiiu ta sprotne 0§ke (strelivo, tarče, prevozi, —•)> kar nam denarja ostane, n .|a Porabimo za nakup naj nuj-(J e8a gradbenega materiala I ,ernenti, cement in apno). bulH° lU(*' nimamo denarJa za Sa'doŽer in ostale stroje in tako in i koP'Jemo jame, betoniramo skratka garamo po cele dneve. Je . fernu polžjemu tempu pa se y vidijo zametki novega igrišča. RcJ110, da drugo leto še ne bomo Sv', toda leta 1997 bi nam "lara že lahko uspelo. Saj nam trme in ljubezni do strelskega športa ne manjka." Alenka Kavar je trenerjeve besede le še podkrepila: "To s sredstvi in igriščem povsem drži. Naj povem, da so vsi ti "garači", ki se trudijo z novim streliščem stari 60 let in več. Tudi sama sem si tri leta nazaj, takrat še kot dijakinja, morala sama kupiti celotno strelsko opremo. Takrat mi ob pomoči staršev in starih staršev to nikoli ne bi uspelo. Spominjam se, kako sem kompletirala opremo kos za kosom (rokavice, čevlji, usnjen suknjič, jermen, strelske hlače). Vse skupaj je stalo skoraj 2.000 DEM. Kot je povedal tudi že trener, je tega leta (1992) SD uspelo priti tudi do nove standardne zračne puške. Lani sem s to puško dosegla normo za nastop na EP, vendar me zveza na to tekmovanje enostavno ni hotela poslati. Ne morete si predstavljati, kako sem bila po vseh odrekanjih takrat jezna. No, v državno Kranj, 19. septembra • Raziskava Instituta za šport o športnorekreativni dejavnosti Slovencev kaže, da se le 12 odstotkov prebivalcev Slovenije ukvarja najmanj dvakrat tedensko s športom in rekreacijo. Odstotek ni zadovoljiv, čeprav je boljši, kot je bil leta nazaj. Da bi športno razgibali državljane Slovenije, se je ministrstvo za šolstvo in šport lotilo akcije Šport za zdravje, uresničili pa ga bodo panožne športne zveze, Športna unija Slovenije, Olimpijski komite Slovenije, Zveza invalidov Slovenije in Zavod za šport Slovenije. Akcija je zasnovana tako, da bi bile prireditve izvedene ta in prihodnji teden, njeno uspešnost in odmevnost pa bo potrdila posebna jav-nomnenjska raziskava, ki bo narejena do 15. novembra. Kranjska Športna zveza nam je posredovala program prireditev, ki bodo potekale med 22. septembrom in 1. oktobrom v športnem parku v Kranju in v športni dvorani na Planini. Generalni pokrovitelj prireditev je Zavarovalnica Triglav Kranj, pravilo nastopanja pa je fair play, zato na igriščih ne bo sodnikov, ampak bodo o spornih zadevah razsojali delegati, v kolikor bi prišlo do zapletov. Organizirana bodo srečanja v Cooperjevem testu, v balinanju, v malem nogometu, košarkarskih trojkah, malem golfu, vaterpolu, plavanju (štafete krajevnih skupnosti), pikadu in badmintonu. Dodatno pa bodo organizirali mednarodno prvenstvo v boksu, dan odprtih vrat v zimskem pokritem bazenu, vodno aerobiko, program za upokojence, državno prvenstvo v kolesarstvu, področno prvenstvo osnovnih šol v atletiki, prikaz borilnih športov, badmintona in plezanja po umetni steni. Cooperjev test bo med 25. in 29. septembrom na kranjskem stadionu, pozicijsko zbijanje v balinanju bo med 28. in 30. septembrom, igranje malega nogometa bo 23., 25. in 27. septembra, trojke pod koši bodo 24., 26. in 28. septembra, minigolf bo od 22. do 29. septembra, vaterpolo 30. septembra, pikado 22. septembra (predtekmovanja) in 30. septembra (finale), 26. septembra bo področno osnovnošolsko prvcenstvo v atletiki, jutri in v sredo državno prvenstvo kolesarjev na stezi v Stražišču, 23. septembra pa strelsko tekmovanje na strelišču na Hujah. 23. septembra bo občinsko osnovnošolsko prvenstvo v vaterpolu, Tomo Česen pa bo povedal vse o plezanju. • J.Košnjek DRESURNO JAHANJI KALANOVA ZMAGOVALCA Kranj, 19. septembra - V Lipici je bil letošnji državni finale ?>okala Slovenije v dresurnem jahanju. Letošnje tekmovanje in inale sta prinesla veliko zadovoljstvo članom konjeniškega kluba Kranj. Med člani je zmagal Blaž Kalan na Whisperju, med mladinkami pa njegova sestra Polona, ki je tekmovala za Lipico na Favorv Allegru. Uspešna je bila tudi Nina Virnik iz Kranja, ki je tekmovala za Komendo na konju Safirju. KEGLJANJE in nastopila na EP. Tu sem bila razočarna nad odnosi med strelci v naši reprezentanci. Niso mi omogočili nastopa z boljšo puško in tako sem zopet streljala s puško SD Triglav Javornik, na tako velikem tekmovanju sem bila prvič, privč v članski konkurenci nasploh in še brez trenerja. Kljub vsemu pa se mi je uspelo uvrstiti v zlato sredino." • G. Lavrenčak TRIGLAV ODSLEJ ISKRAEMECO Zagreb, 16. septembra - Kegljava Triglava bodo novo sezono začeli z novim imenom ISKRAEMECO. Trenutno so začeli z zaključnimi pripravami na novo tekmovalno sezono 1995/96, ki se začne že v soboto, 23. septembra 1995. Aktualni državni prvaki so pretekli konec tedna odigrali dve težki pripravljalni tekmi v Zagrebu z Grmoščico. V soboto so bili domačini premočni in zmagali s 5566:5505 keglji. Najboljši Kranjčani so bili Boris Urbane (963), Vane Oman (929), Albin Juvančič (923) in nova moč - Primož Pintarič, najboljši slovenski mladinec z 900 keglji. Trener Franc Belcijan je po treznem premisleku, v nedeljo "kuvertiral" v postavo trenutno svoje najboljše adute, ki so v velikem slogu tudi zmagai. Rezultat je bil 5403:5398 za Gorenjce. Odlikovala sta se spet Boris Urbane (939) in Vane Oman (919), katerima se je pridružil še Marko Oman z 902 podrtima kegljema. Šah ZAČETEK ŠAHOVSKE LIGE Škofja Loka, 16. septembra - V hotelu Transturist v Škofji Loki so začele meriti moči najboljše slovenske šahovske ekipe. Turnir v izvedbi Šahovske sekcije Tomo Zupan Krnaj so podprli Sava Kranj, ZEBRA Kranj, Maximarket Ljubljana in Računalniški Klub - RAK Kranj. Nastopa 7 ekip, udeležbo pa je odpovedal ŠK Inntal Kovinar Maribor. O kvaliteti turnirja govori to, da je med 114 igralci in igralkami kar 31 igralcev z mednarodnimi naslovi. Za 1. krog je značilno, da se je pomeril zgornji dom s spodnjim, o čemer pričajo tudi rezultati: ŽŠD Maribor ŠK Piramida - SS Tomo Zupan Kranj 7,5:3,5 (Kožul-Orel 1:0, Mohr-Deželak 1:0, Barle-Kosmač 1:0, Tratar-Sušnik 0:1, Osmanbegovič-Zorko 0:1, Veličkovič-Drinovec 1:0, Mi- hevc-Orel remi, Vospernik-Šorli 1:0, Jazbinšek-Markun 1:0, Sirnik-Kovačič 0:1, Žugaj-Panič 1:0; Ljubljanski ŠK Iskra - SD Radenska POMGRAD Murska Sobota 9,5:1,5 (Farago-Hulak 1:0, Bukič-Zupe remi, Pavasovič-Cigan remi, Mikac-Kovač 1:0, Iz. Jelen-Coklin 1:0, Ig. Jelen-Kos 1:0, Kremeli-Števanec 1:0, Kosec-K. Maric 1:0, Petek-Sedonja remi, Guid-Kelemen 1:0, Ipavec-M. Maric 1:0; ŠD Nova Gorica - SD Ptuj 3,5 : 7,5 (Grosar-Sermek remi), Mufič-Polajžer 0:1, Srebrnič-Supančič 0:1, D. Rusjan-Brglez 0:1, Vodopivec-Bohak 0:1, Kragelj-Krumpačnik 0:1, Grosar-Ličina 1:0, Krivec-Zavec 1:0, M. Rusjan-Roškar 1:0, Pahor-Podkrižnik 0:1, Srebrnič-Rižnar 0:1); Vrhnika je bila prosta. V drugem krogu državne šahovske lige v Škofji Loki še ni bilo presenečenja. Favoriti suvereno dokazujejo svojo premoč. Doseženi so bili naslednji rezultati: Radenska POMGRAD Murska Sobota-Nova Gorica 6.5:4.5 (Hulak-Grosar 1:0, Zupe-Mufič 1:0, Cigan-Srebrnič 1:0, Kovač-Rusjan 0:1, Coklin-Vodopivec 1:0, Gruškovnjak-Kragelj remi, Števanec-Grosar 1:0, K. Marič-Krivec 0:1, Sedonja-Rusjan 0:1, Kelemen-Pahor 0:1, M. Marič-Srebrnič 1:0), Tomo Zupan Kranj-Ljubljanski ŠK Iskra 2.5:8.5 (Orel-Farago 0:1, Klavčič-Bukič 0:1, Kosmač-Pavasovič 0:1, Sušnik-M. Mikac 0:1, Šlibar-Iz. Jelen remi, Drinovec-Ig. Jelen remi. Orel-Krmelj remi, Šorli-Kosec remi, Markun-Petek remi, Kovačič-Guid 0:1, Panič-Ipavec 0:1), Vrhnika - ŽŠD Maribor ŠK Piramida 3.5:7.5 (Gostiša-Kožul 0:1, Justin-Mohr remi, Šoln-Barle remi, A. Praznik-Osmanbegovič remi, T. Mikac-Veličkovič remi, Stanič-Simič 0:1, Ana Praznik-Vospernik remi, Markovič-Ankerst 0:1, N. Praznik-Jazbinšek 1:0, Šebenik-Sirnik 0:1, Kozjan-Žugaj 0:1), Ptuj je bil prost. Vrstni red po dveh krogih: 1. Ljubljanski ŠK Iskra 4/18, 2. ŽŠD Maribor ŠK Piradmida 4/15, 3. Radenska POMGRAD Murska Sobota 2/8, 4. Ptuj 2/7.5, 5. Nova Gorica 0/8, 6. Tomo Zupan Kranj 0/6, 7. Vrhnika 0/3.5. • Aleš Drinovec HOKEJ JESENIČANI IN BLEJCI ZMAGALI Acroni Jesenice so premagale Gardeno, Sportina Bled pa v gosteh Brunico, Ljubljančani pa so zgubili v Celovcu. Jeseniška klop med tekmo. - Foto: L. Jeras Kranj, 19. septembra - Jeseničani so premagali Gardeno s 4 : 2. Zadetke za Acroni so dosegli Laplante, SmoTej, Rebolj in Mac Eachern. Domačini so začeli odlično in zelo hitro povedli z 2 : 0, nato pa so popustili in predvsem v drugi tretjini igrali slabo. V tretji so se spet zbrali in zanesljivo zmagali. Danes igrajo z Brunicom. Blejci so zabeležili prvo zmago v tej sezoni. Gostovali so v Brunicu in zmagali s 6 : 3. Zelo razpoložena sta bila Matjaž Kopitar in Marko Smolej, ki sta dosegla večino zadetkov za Blejce. Olimpija Hertz iz Ljubljane je gostovala v Celovcu in zgubila s Kacem 6:3. • J.K. Ureja: Vilma Stanovnik V Kranju državno pionirsko atletsko prvenstvo EDI OKIC DVAKRATNI PRVAK Mlade atletinje in atleti kranjskega Triglava so na prvenstvu osvojili šest kolajn, od tega tri zlate. Kranj - V soboto in v nedeljo popoldne je bilo na štadionu v Kranju letošnje državno pionirsko atletsko prvenstvo, na katerem ie nastopilo 398 pionirk in pionirjev iz 28 slovenskih klubov in sekcij, med njimi tudi iz domačega Triglava. Tri-glavani so osvojili šest kolajn, od tega tri zlate. Najuspešnejši v kranjski ekipi je bil Edi Okič, Id je osvojil dva naslova državnega prvaka. 15-letni Edi Okič s Planine v Kranju je v soboto najprej zmagal v metu krogle (sumi jo je 14,95 metra ali 89 centimetrov več kot drugouvrščeni tekmovalec Krke), v nedeljo še v metu diska (48,04), za nameček pa je bil še četrti v metu kopja (46,94), kjer mu je tretje mesto in s tem bronasto medaljo "odvzel" njegov klubski tekmec Denis Zadnikar. Edi je bil z zaključkom letošnje atletske sezone nadvse zadovoljen, saj je osebni rekord v metu diska izboljšal kar za nekaj metrov, rekord v metu krogle za deset centimetrov, nekoliko slabše mu je šlo tokrat le v metu kopja. Atletiko trenira tri leta UMNIKOVA IN LANGERHOLČEVA DRUGI V ITALIJI Najboljši kranjski atletinji, mladinki Brigita Langerholc in Marcela Umnik, sta v soboto nastopili na mednarodnem mitingu v italijanski La Spezzii. Marcela je bila v skoku V daljino z rezultatom 5,94 metra druga, za svetovno prvakinjo v tej disciplini, Brigita pa je prvič nastopila v teku na 800 metrov in bila druga s časom 2.11,32. in pol, prihodnje leto bo prvič nastopal med mlajšimi mladinci, upa pa, da bo tudi v močnejši konkurenci nadaljeval z dobrimi rezultati in uvrstitvami. Druga najuspešnejša v kranjskem "taboru" je bila 15-letna Mirjana Idžanovič, ki je premočno zmagala v metu diska, saj je z rezultatom 32,06 metra drugouvrščeno prehitela natanko za pet metrov. Jana Zupančič je skočila v daljino 5,09 metra, kar je ob veliki izenačenosti tekmovalk zadostovalo za tretje mesto in za bronasto kolajno. Bero kranjske ekipe je dopolnila še Meta Klančar z drugim mestom v metu kopja (36,36). Izmed boljših rezultatov oz. uvrstitev omenimo še peto mesto Mateje Močnik v metu kopja (31,0) m sedmo mesto Mojce Oman, v isti disciplini, deseto mesto mladega Andraža Štalca v teku na 2000 metrov in dvanajsto mesto v teku na 1000 metrov, dvanajsto mesto Urše Hribar v skoku v daljino in Brigite Post-olove v teku na 80 metrov z ovirami, enajsto mesto Ane Butine v metu krogle in osmo mesto pionirk Triglava v štafet' nem teku 4 x 100 metrov. Čeprav ie bilo prvenstvo & Triglav tudi velik organizacijski zalogaj (udeležba je bila še z* šestdeset tekmovalcev večja kot na lanskem prvenstvu), so tud1 četrto letošnjo veliko tekm« uspešno, natanko po urniku* pripeljali do konca. Dobrivoj« Vuckovič, edini poklicni trene1 j v kranjskem Triglavu, obžaluj«; da v Sloveniji ni več tekmovanj j za pionirje in pionirke. Zdaj st*! na leto le dve tekmi, poleg državnega prvenstva še miting mladih v Kranju, kar pa je Z*j hitrejši napredek atletike pre' malo. C. Zaplotnik NOGOMET Druga nogometna liga NAKLO PREMAGALO ŠENTJUR NAKLO : ŠENTJUR 1 : 0 (1 : 0), strelec gola za Naklo Filip Murnik v 26. minuti iz enajstmetrovke, rumeni kartom Boštjan in Tadej Pavlic, Jožef in Ahčin (Naklo) ter Žilnik in Pašalič (Šentjur), rdeča kartona Ahčah (Šentjur) in Tadej Pavlic (Naklo) zaradi dveh rumenih kartonov, gledalcev 300, sodnik Vivod z Doliča. JUTRI SPET ŠENTJUR Jutri, 20. septembra, ob pol štirih bo na igrišču v Šenčurju tekma osmine pokala Slovenije. Nasprotnik Nakla bo spet Šentjur. Z morebitno zmago bi se Naklo uvrstilo med osem najboljših moštev v pokalnem tekmovanju. V ne preveč kakovostni tekmi je Naklo premagalo Šentjur, čeprav bi bil izid lahko obraten. Trener Nakla Peter Lazarevič je po tekmi dejal, da so bili Štajerci celo za odtenek boljši, vendar so dali Naklanci gol in zmagali, kar je najpomembnejše. Njegovi igralci so spet zamudili več zrelih priložnosti za gol. Začetek je pripadal Naklu, nato pa so bili gostje nevarnejši, vendar nespretni. V 22. minuti so Naklanci (Kečan) sploh prvič streljali na gol gostujočega vratarja Fiderška, v 25. minuti pa so gostje zapravili priložnost tekme, ko je bil Drobne sam pred tudi tokrat dobrim naklanskim vratarjem Botonjičem. Minuto kasneje so gosdtje igrali v svojem kazenskem prostoru z roko in Filip Murnik je iz najstrožje kazni zadel in postavil končni izid tekme. Naklanci so imeli potem več od igre, toda kaj, ko so zamujali. V 42. minuti je bil Koprive sam pred vratarjem, pa ni zadel, čeprav bi lahko podal prostima Kečanu in Jožefu. V drugem polčasu so Naklanci od 54. minute igrali z igralcem več, saj je sodnik izključil Ahčana, vendar prednosti niso izkoristili. Hristov, ki mu jeseni ne gre, je zamudil priložnost, ko je bil sam pred golom, tik pred koncem pa bi Naklanci (Ahčinov strel z glavo po podaji Grudna) lahko povišali, gostje pa zaradi neodločne obrambe nakla lahko izenačili. Naklanci so tako izržili tri zelo pomembne točke. Za Naklo so igrali Botonjič, Gruden, T. Pavlic, B. Pavlic, Murnik, Brkič, Ahčin, Kečan, Hristov (Kondič), Koprivec (Zupančič) in Jožef (Žagar). • J. Košnjek, slika L. Jeras Tretja nogometna liga TRIGLAVU TOČKA, VISOKU NIČLA Visočani so, hudo oslabljeni, zgubili v Litiji s 3 : 0, Triglav Creina pa je v Kozini igral 1 : 1. Visočani so odšli v Litijo z upanjem dobiti čim manj zadetkov, vendar so prvi polčas zdržali pritisk domačih, v drugem pa so plačali davek neizkušenosti in mladosti. V moštvu ni bilo Tomaža Žežlja, Koširja, Žontarja in Hamziča. Trener Stojan Humar je povedal, da je Sajevec v prvem polčasu zadel stativo in da je vratar Černilec tudi tokrat branil zelo dobro in rešil nekaj nevarnih položajev. Kranjski Triglav Creina je gostoval v Kozini pri Jadranu, za katerega igra nekaj nogometašev bivšega prvoligaša Jadrana, zato je izid 1 : 1 ugoden. Kranjčani so igrali taktično dobro in prejeli v prvem polčasu nepotreben zadetek zaradi napake obrambe, Božič pa je zapravil dve stoodstotni priložnosti. V drugem polčasu je šel v igro Drago Korenjak in v 80. minuti izenačil, zamudil pa je še eno zrelo priložnost. Tekma je bila ostra, točka pa je Kranjčanom vrnila nekaj samozavesti. Nastopili so oslabljeni. Jerina je še poškodovan, v prometni nesreči pa sta jo skupila Krupič in Vučetovič. Trener Janez Titan je za to tekmo uspešno spremenil nekaj igralskih mest: Kočevar je šel v obrambo, Alibabič pa v napad. • J.Košnjek ZMAGA BELE Preddvor, 15. septembra - Na nogometnih igriščih na Zgornji Beli in v Bašlju je bil turnir v malem nogometu občine Preddvor, ki ga je brezhibno organiziral Odbor za šport občine Preddvor. V izredno borbenih in športnih srečanjih, turnir je spremljalo več kot 400 gledalcev, so v finalnem srečanja v Bašlju nogometaši Bele premagali Bašelj z rezultatom 3:1, v boju za tretje mesto pa Preddvor ekipo Brega z rezultatom 4:3. Zmaga ekipe Bele je bila pričakovana, saj večina njenih članov igra nogomet v nogometnem klubu Preddvor - Bela. Najboljšim so podelili tudi več pokalov ter razglasili za najboljšega igralca turnirja Marjana Bogataja z Bele, najboljšega strelca Vilija Čimžarja, za najbojšega vratarja pa so razglasili Boštjana Markuna iz Bašlja. • J. Kuhar MALI NOGOMET V ŽELEZNIKIH Železniki, 15. septembra - KMN ALPLES LESNI PROGRAM - SPORT FIT organizira v nedeljo, 24. septembra, turnir v malem nogometu. Turnir bo na športnem igrišjč Dašnica v Železnikih. Prijavite se lahko Rafku Kavčiču, Dražgoše 5, 64228 Železniki po telefonu 064/66-930 - popoldan ali Primožu Habjanu po telefon 064/66-021 dopoldan. Prijave zbiramo do petka, 22. septembra, do 19. ure. Žrebanje bo v gostilni Pri Zalogarju v Dolenji vasi ob 19. uri. Prijavnina znaša 7.000 SIT. Prve štiri ekipe prejmejo pokale in lepe denarne nagrade, prve tri pa Še praktične nagrade sponzorja turnirja trgovine SPORT FIT. KOŠARKA ODLIČNA TEKMA V ŠKOFJI LOKI PORAZ TRIGLAVA LITOSTROJ : TRIGLAV 93 : 77 (44:41) V moški košarkarski A 1 ligi so Kranjčani gostovali pri Litostroju v Ljubljani in po pričakovanju zgubili. Začeli so dobro in povedli, od 7. minute dalje pa so domači prevzeli pobudo, vendar zmaga še ni bila zagotovljena. Kranjčani so se domačim gribližali za dve točki, vendar jim kaj odločilnejšega ni uspelo, roti koncu tekme so popustili. Povedati je treba, da je kranjska ekipa zelo mlada, celo najmlajša v ligi. • J.K. KOLESARSTVO USPEŠNO PO ISTRI IN ITALIJI Radovljica Specerija Bled:Duplje 36-19, Jezersko:Kamnik, preloženo na 27,9.95, Preddvor Gorjanc:Sava 17-19, Besnica "B": Krim 15-29, DOM Žabnica:Šešir "B" 21-11. Najbolj pomembna novost v tretji ligi je,da po več kot 20-letnem premoru z oživljanjem rokometa spet začenjajo * Dupljah, kjer so nekoč imeli dobro moško ekipo. Zato pa j« ženski rokomet na gorenjskem doživel hud udarec. Letos namreč ne bodo igrale dokometašice Kranja v nobenem tekmovanju, to pa pomeni, da je ugasnil kolektiv, ki je dolg" leta krojil vrh slovenskega ženskega rokometa. Martin Dolanc Loka Kava : Pivovarna Laško 75:79 (4139) Loka Kava: Dumenčič 1 (1:2), Karničar 5, Fabjan, Staniša, Megušar, Mitič 33 (13:16), Savič, Vuksanič 22 (3:3), Subic 6 (2:2), Kalinger 8 (2:4), Jeseničnik Pivovarna Laško: Gold 4, Zdolšek, Čop 1 (1:2), Starovasnik 3 (3:4), Toma-šič, Tovornik 45 (6:8), Blatnik, Blagotišnik, Dur-nik 9 (3:4), Jeras 9 (2:2), Vujovič 8 (4:4), ŠoštariC Derbi kroga je postregel z vrhunsko košarko, ki jo škofjeloška publika že dolgo ni videla. Domači igralci so bili ves čas srečanja povsem enakovredni nasprotnik, v drugem polčasu pa celo boljši, vendar zelo nespretni. Na začetku sta se ekipi neprestano menjali v vodstvu. Domačini nikakor niso znali zaustaviti Tovornika, ki je polnil koš kot za stavo. V 16. minuti pa so Laščani priigrali osem točk prednosti (26:34), nakar so domači po minuti odmora trenerja Dolenca prevzeli pobudo, ter z delnim izidom 15:2 prišli v vodstvo in ga tudi zadržali po prvem delu igre. Takoj v nadaljevanju, čeprav brez visokega in robustnega Vujoviča, ki je že prvem delu nabral štiri osebne napake, so gostje zaigrali odločneje, rezultat tega pa vodstvo s 49:43 v 23. minuti. Nato pa je sledili obdobje odlične igre domačih, ki so vodile vse do zadnjih treh minut. V končnici se je vse ponovno gibalo okoli Tovornika, ki so ga domači dobro zaustavljali kot strelca. Odlično pa je reprezentant zaposloval svoje soigralce, kateri so po nekaj prehitrih zaključevanj domačih znali tudi z nekaj sreče doseči pomemben par točk. Kljub porazu pa domači zaslužijo vso pohvalo za veliko željo in borbenost, izkušnje so bile tokrat žal na nasprotni strani. Posebno pohvalo zasluži tudi publika, ki se je tokrat zbrala v velikem številu in samo upati gre, da bo tudi v naprej tako. • Dare Rupar ZMAGA DID AKTE DIDAKTA RADOVLJICA : Snežnik 84:57 (40:28) Po uspešnem gostovanju in zmagi v prvem krogu v Postojni so igralci Didakte zmagali tudi na drugi tekmi. Domačini so bili ves del tekme veliko boljši nasprotnik, ko pa se je v drugem polčasu razigral še najboljši strelec Matjaž Valentar (27 točk, 5 trojk) je bila razlika vseskozi okrog 30 točk za domačine. Pri Didakti sta se izkazala še Slavko Tadič (15 točk, 6 asistenc) in Darko Omahen (10 točk, 7 skokov). Pri povprečnih gostih je treba omeniti le Lušin Severina, ki je dosegel 16 točk. V naslednjem krogu Didakta Radovljica gostuje v Novi Gorici. Ta tekma pa bo tudi derbi 3. kroga. Ostali strelci pri Didakti: Šmid Boštjan 10 točk, Gorenec Luka 8 točk, Salihovič Samo 5 točk, Tonejc Samo 4 točke (7 skokov), Koman Andrej 2 točki in Stojnšek Zvone 2 točki. • G. Lavrenčak Kolesarji kranjske Save, tako starejši mladinci kot člani, s° uspešno nastopali na dirkah po Istri in pri Trevisu. Še posebej s° se tokrat odražali mladinci, ki so slavili na Hrvaškem. St. mladine1 so tokrat nastopili kot ekipa Gorenjske na večetapni dirki po Istri Nasotpilo je kar 23 ekip iz devetih držav. To je bila že 36. izvedb* te priredtive. Skupno zmago je slavil Tadej Valjavec, ki mu je W ena zadnjih zmag v mladinski kategoriji. Kot ekipa pa so bil' Gorenjci drugi. Rezultati zadnje etape: 1. Benedeti (I), 2. Kn^| (Primorska), 3. Hravdira (CZ). Gorenjci so zasedli sledeča mesta;| 11. Valjavec, 12. Stare, 21. Korenjak in 58. Šilar. Vsi pa so D zmagovalcem zaostali 33 sec. Skupno: 1. Valjavec (Gor) 7.41.42,2-Bergant (LJ) (+8 sec), 3. Haselbacher Tirolia (+28). Ostali so \0 Šilar deveti (+3 min. 13), 10. Korenjak (+3,21), 26. Stare (+4,50)< ekipno: 1. Ljubljana, 2. Gorenjska, 3. Tirolia. Članska ekipa pa je nastopila na enodnevni dirki pri Trevisu I Italiji. Na Trofeu Biankin je nastopilo 130 kolesarjev, nastop pa je, končalo samo 45 kolesarjev, ki so morali med dirko prevozit' gorski cilj, kot je naš Vršič. Zato ne čudi tako velik osip' Povprečna hitrost zmagovalca pa je bila kar 41,350 km/h. Trojni zmago so slavili Italijani. Od Savčanov dirke ni končal edin0 Bertoncelj. Rezultati: 1. Faustini, 2. Figueras (letos 3. na EP), 3' Zatti (vsi I). In Savčani: 28. Križnar, 31. Petek, 38. Hvastija, 41 Ziherl in 45. Gnezda. • Martin Dolanc ROKOMET PREDDVORČANI ZMAGALI Kranj, 15. septembra - V predtekmovanju rokometnega pokaj* Slovenije so v torek zvečer v športni dvorani na Planini v Kranjj} rokometaši Preddvora po odlični igri v drugem polčasu premaga'! borbeno ekipo Inlesa veterani z rezultatom 30:25 (9:14). Najbolj**1 igralec pri Preddvorčanih je bil Borut Kos, ki je dosegel tudi i zadetkov, za borbenost pa gre pohvaliti vso ekipo, pri Inle* veterani pa sta dosegla največ zadetkov Mate 6 in Mikolin ' Povratno srečanje bo v soboto v Ribnici. • J. Kuhar PORAZ Z RIBNICO Rokometaši Preddvora so že odigrali drugo tekmo Eredkola slovenskega pokala v rokometu. Igrali so z veterani Ribnice in izgubili z 28 : 25. Kljub porazu pa so se uvrstili v naslednji krog, ker so na prvi tekmi doma zmagali s petimi goli razlike. Rokometaši Save pa jutri igrajo drugo tekmo s tretjeligašem iz Kočevja. Prvo tekmo so izgubili s sedmimi goli in jih čaka težko delo. Tekma bo v Stražišču, začela pa se bo ob 18. uri. PRVI ZAČELI TRETJELIGAŠI Jesenski del prvenstva so kot prvi začeli tretjeligaši. Prvenstvo bi se moralo začeti tudi st. deklicam, vendar so zaradi izstopa deklic Kranja na RZS naredili nov žreb, zato se prvenstvo začne ta konec tedna. Že prvi krog pri tretjeligaših ie bil zanimiv, najbolj pa je bilo "vroče" v Preddvoru, kjer so bili tako eni kot drugi nezadovoljni s sojenjem. Sicer pa so rezultati pričakovani. Ena tekma pa je preložena na 27. september. Rezultati prvega krogra. Ureja: Vilma Stanovnik RADOVUIČANI ZAČELI S TRENINGI V Plavalnem klubu Radovljica Park hotel Bled so v ponedeljek začeli s pripravami za zimsko sezono. Bazični del Poprav, ki je bil sestavljen iz teka, kolesarjenja in veslanja, •0 opravili že prejšnji teden. Velik poudarek pa je bil na delu v novem fitness studiu, *aj imajo radovljiški plavalci (predvsem reprezentančna trojka: Alenka in Nataša Kejžar in Marko Milenkovič) po besedah trenerja Cirila Globočnika, Še ogromne rezerve na pridobivanju moči. Plavalci so imeli letos tako le *p dni aktivnega odmora, na krnsko sezono pa so se morali začeti pripravljati tako zgodaj zaradi še enega pomembnega tekmovanja v koledarju plavalnih svetovnih prvenstev. Letos bo tako prvič izvedeno svetovno prvenstvo v kratkih bazenih. Jo pa se bo začelo že 1. decembra '95. Plavalci PK Radovljica Park hotel Bled pa se nameravajo udeležiti tudi svetovnega pokala v kratkih bazenih, ki bo v januarju in februarju naslednjega leta. Prav s tega tekmovanja imajo v radovljškem klubu lepe spomine, saj je Alenka letos osvojila dve medalji (2. v St. Vincentu, 3. v Gelsenkirchnu -obe 200 m prsno), skupaj z Natašo in Markom pa se jim je na štirih tekmah uspelo uvrstiti kar 18-krat v veliki finale. Ob koncu letne sezone smo prosili trenerja PK Radovljica Park hotel Bled Cirila Globočnika, za oceno sezone: "Z letošnjo letno sezono smo več kot zadovoljni, saj smo v celoti izpolnili vse cilje, ki smo si jih zastavili pred sezono. Že takoj na začetku, konec aprila, je Alenkina tradicionalnem mitingu na Dunaju izboljšala državni rekord na 200 m hrbtno (2:17,88), Nataša pa je z osebnim rekordom odplavala normo za EP. S serije Mare nostrum (največji mitingi v Evropi) smo prinesli kar tri medalje. Vse tri je osvojila Alenka. V Barceloni je bila druga na 200 m prsno in tretja na 200 m mešano, v Canetu pa je na 260 m prsno celo zmagala. Na tej turneji sta se tudi Nataša in Marko uvrš- čala v velika finala. Na junijskem osmeroboju reprezentanc v Plznu je naša trojica veliko prispevala k osvojitvi 3. mesta na tem tekmovanju. Da smo najboljši plavalni kolektiv v Sloveniji, smo dokazali na DP v Trbovljah, ko smo osvojili kar 12 naslovov državnih prvakov. Krona vseh uspehov pa je bilo evropsko prvenstvo na Dunaju, kjer seje Alenka kar trikrat uvrstila v B finale (10. mesto na 200 m prsno z novim DR 2:32,67, 14. mesto na 200 m mešano z DR 2:20,18 in 14. mesto na 200 m hrbtno), Marko je bil s časom 2:08,16 dvajseti, Nataša pa z osebnim rekordom triindvajseta v Evropi. K tem uspehom naj dodam še odličen nastop našega mladega plavalca Tilna Pogačarja (letnik 1980), ki je na evropskih igrah mladih v Bathu (VB) z osebnim rekordom v A finalu zasedel 7. mesto. Naši mladinci pa so se izkazali tudi na izrendo močnem mitingu, ki je bil v našem bazenu v Radovljici. Na njem sta zmagala Katja Ovsenik (200 m prsno) in Andrej Pire (200 m delfin), ostali mladinci pa so bili še petkrat drugi in petkrat tretji. Če želimo vse te rezultate ponoviti, se moramo na nalsednjo sezono še bolje pripraviti, saj Iavnsot od nas že sedaj pričanje vče kot je realno možno doseči. Zelo sem bil jezen, ko so se v nekateirh naših medijih pojavili zapisi in govorice, da je Alenkin nenastop v A finalu na Dunaju neuspeh. Naj poudarim, da je Alenka šele prvo leto tekmvoala v članski konkurenci in da bi z rezultatom, ki ga je odplavala letos na Dunaju, še pred dvemi leti v Sheffieldu osvojila bronasto medaljo. Tako in tako pa je bila v svojih disciplinah najmlajša na EP. Od ponedeljka naprej bomo začeli tudi z vodnimi treningi v kranjskem pokritem bazenu, s kondicijo pa bomo nadaljevali v Radovljici v fitness studiu. Pred SP v Braziliji pa bomo verjetno odšli še na višinske priprave v Font Rome (FRA) ali pa Sierra Nevado (ŠPA), saj smo se že iz obeh krajev vračali izredno zadovoljni." * G. Lavrenčak ŠAH Šahisti ISKRAEMECO Kranj in Šahovske sekcije Tomo Zupan iz Kranja so v okviru športnih prireditev ob 50-letnici Iskre Kranj v prostorih Balinarskega društva Center odigrali Prijateljski dvokrožni dvoboj. Za ISKRAEMECO so pod vodstvom Jožeta Rozmana nastopili mojster Vojko Mencinger, Mojstrska kandidata Aleš Drinovec in Brane Deželak ter Bojan Planinšek, za ekipo ŠS Tomo Zupan pa mojster Oskar Orel m mojstrski kandidati Blaž Kosmač, Boštjan Markun in Matjaž Šlibar. Sicer favoriti, so bili na koncu "Zupanovci" z jczultatom 4:4 kar zadovoljni, saj so se rešili poraza, ko je Deželaku v zadnji partiji v poziciji za remi padla zastavica. Po deskah so bili doseženi naslednji rezultati: Vojko i^encinger - Oskar Orel 2:0, Aleš Drinovec - Blaž Kosmač ~:u\ Brane Deželak - Boštjan Markun 0:2, Bojan Planinšek Matjaž Šlibar 0:2. • A. Drinovec, foto: T. Doki UROŠ KAVČIČ GRE V PARIZ Maribor, 10. septembra - V soboto in nedeljo, 9. in 10. ^Ptembra, je bilo v Dijaškem domu SERŠ v Mariboru, v rganizaciji Šahovskega društva Contrast Hoče, 2. državno P^enstvo za fante in dekleta do 12 in 14 let v pospešenem šahu I ^ralni čas 25 minut na igralca). Nastopilo je 109 igralcev in Sralk, prvaki pa bodo zastopali Slovenijo od 14. -18. decembra na *tovnem prvenstvu v Evrodisnevju v Parizu. r\« P fantih sta vlogo favorita opravičila Uroš Kavčič (7.5 točk, j£ Uicijan Seljak Kranj) do 14 let in Maej Šebenik (8.5, OŠ Ivna jlj1 u Vrhnika) do 12 let. Pri dekletih je bilo več presenečenj, saj iw . Mauko (8, OŠ Radenci) po enoletnem premoru presenetila dniui lnJ° na 2-urni šah Darjo Kapš iz Starega trga ob Kolpi. Pri ^kletih do 12 let je bila najboljša Alenka Radej (8, OS Savo K,»dnik Sevnica). j. Prireditev sta si ogledala in pozdravila mlade igralce tudi ana olimpijske reprezentance Leon Gostiša in Janez Barle. ^a turnirju je nastopilo tudi 8 gorenjskih igralcev in igralk. /-Končni vrstni red: fantje do 14 let (32 igralcev): 1. Uroš Kavčič i;*5'. Lucijan Seljak Kranj), 2. Aljaž Dušak (6.5, Trbovlje). 3. j>r'o Vilic (6.5, Triglav Krško), 4. Žiga Žvan (6, Matija Čop U*r*»j), 5. Tadej Kobe (6, Stari trg ob Kolpi), 7. Aleš Zaletelj (5.5, c,Jan Seljak Kranj)... r Fantje do 12 let (38 igralcev): 1. Matej Šebenik (8.5, Ivan Sa*nka/J Vrhnika), 2. Gorazd Novak (7.5, Triglav Krško), 3. >/;.-i, ■ POČITNICE V ŠPANIJI 3.10. 95, osem dni, polni penzion, cena 349 DEM. Obročno plačevanje, inf. 213-160 Velika izbira perila znamk: Linne, Lisca, MTC, gobelinov, gumbov.. Tel.: 216-153 Izposoja osebnih vozil znamke: POLO, GOLF, PASSAT, AUDI.: Posebna ponudba • prevozi z voznikom in izposoja vozil za poroke! 10 zamrznjenih pizz samo 2.500 SIT. Po Kranju in okolici jih dostavljamo na dom in vaše trgovine. PI-BIP Pizzerija Dare, 221-051 PRENOVA KUHINJE Z zamenjavo vrat, del. plošče in po potrebi tudi dodelovanje elementov, bo vaša kuhinja zopet nova. Po naročilu izdelujemo tudi nove kuhinje, ter ostalo pohištvo. Tel.: 064/48-068 Vabimo vas na turistično-kmetijski izlet v Švico. Odhod 6.10., prijave do 30. 9. Organiziramo tudi izlet na Oktoberfest v Muenchen 23. 9., poleg tega pa ob sobotah nakupovalni izlet v Lenti. Tel.: 422-781 UGODNO! Termovelur metrsko blago, žensko, moško in otroško perilo. Plačilo na 2 ali 3 čeke. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. V Športni dvorani na Bledu je rekreacijsko drsanje (sobota, 23. 9.) in (nedelja, 24. 9.) od 20. do 21.30 ure. Vstopnina: 500.- SIT, otroci 200.- SIT) 29.9. - izlet v OBIRSKE JAME IN PTIČJI PARK TURNERSEE, 30.9. - ekskurzija za LJUBITELJE PIVA, 7.10. - nakupovalni izlet v LENTI. MEGGI TOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 7 ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko v LentJ, cena je samo 2.000 SIT. Letne oddihe v Grčiji, v Španiji, Italiji, na Hrvaškem in Slovenska obala.Organiziramo tudi skupinske izlete doma inv tujini. NOVO -NOVO - Izposojamo potovalne kovčke vseh velikosti zelo poceni. Pridite in se prepričajte. Informacije: Meggi Tours Kranj, tel.: 064/223-488, fax. 064/223-870, Meggi Tours Škofja Loka 061/624-155, fax. 064/624-169 Obvestila Jfr Upokojenci v Rabac Kranj - Društvo upokojencev Kranj, obvešča vse, ki so se prijavili za letovanje v Rabcu od 23. do 30. septembra, da bo odhod avtobusa v petek, 23. septembra, ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Ne pozabite na potni list ali slovensko osebno izkaznico! Ker je še nekaj prostih mest se še do četrtka lahko prijavite po tel.: 222-182. Brezplačno plavanje Kranj - V okviru Tedna športa v Kranju je športno društvo vključilo tudi upokojence, tako da bo v petek, 29. septembra, od 10. do 11. ure na bazenu v Kranuu brezplačno plavanje. Upokojenci se na bazenu izkažite s društveno izkaznico DU Kranj in plačano članarino. OSVESTILO • OSVESTILO • OBVESTILO Naročnikom in bralcem Gorenjskega glasa na Jesenicah sporočamo, da lahko oddajo: mali oglas, zahvalo, osmrtnico, rešitev križanke, plačajo naročnino ali pa se na Gorenjski glas naročijo v: TURISTIČNI AGENCIJI MERIDIAN, Trg Toneta Čufarja 3, Jesenice. Veseli bodo Vašega obiska! VABILO Komisija za vozniške izpite Kranj skupaj $ podjetjem Alpetour Remont Lahore, Zavarovalnico Aariatic in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj organizira v soboto, 23. septembra 1995, med 9. in 15. uro na Stritarjevi 8 v Kranju (poleg kina Center) preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja za voznike, ki že imajo vozniško dovoljenje. Praktična vožnja bo potekala z vozili Renault in Volvo. Na ta dan boste imeli tudi priložnost, da se seznanite z novim laserskim merilcem hitrosti, ki ga od nedavnega uporablja slovenska policija. Če se ooste odzvali našemu vabilu, bo to vaš prispevek k izboljšanju prometne varnosti. Vljudno vabljent! PREJELI SMO Zakaj po gotovino iz bankomata Pojasnilo Gorenjske banke, (Ld, Kranj V Gorenjskem glasu, 8. 9. 1995, je v prispevku z naslovom "Vzgojna palica Gorenjske banke"; neznani pisec med drugim napisal, da je v Gorenjski banki potrebna za vsak dvig gotovine s čekom, ki je izpolnjen na znesek do 15.000,00 SIT, plačati 150,00 SIT: Ker trditev ni pravilna, želimo uvedbo plačila pojasniti. Gorenjska banka, d.d, Kranj je s 1. septembrom res uvedla plačilo nadomestila za dvig gotovine s čekom, če je dvig manjši kot 15.000,00 SIT. Plačilo banka zaračunava izključno v ekspoziturah, kjer so v ekspozituri ali v njeni bližini nameščeni bankornati in v primerih, ko imetnik računa v banki ni opravljal nobenih drugih poslov. Če varčevalec istočasno opravlja plačila obvezttKti, če dviga čekovne blankete, opravlja devizne posle ali katerokoli drugo opravilo vezano na obisk banke, nadomestila za dvig denarja banka ne zaračunava. Nadomestilo je uvedeno z namenom, da bi imetnike tekočih računov spodbudili, da za dvig gotovine uporabljajo bankomate, ki smo jih s tem namenom v preteklih letih in v letošnjem letu namestili v vse večje kraje po Gorenjskem in predstavljajo eno od sodobnih oblik bančnega poslovanja. Nikakor ne želimo, da bi uvedba nadomestila povzro- čila odhod naših varčevalcev k drugim bankam, ampak pričakujemo, da nadomestila ne bo potrebno zaračunavati, saj bodo varčevalci sami ugotovili, kako enostavno in brez čakanja v vrsti, je možno opraviti dvig gotovine na bankomatu in to ne samo v svojem kraju in bankomatih Gorenjske banke, temveč po vsej Sloveniji v celotni mreži bančnih avtomatov z oznako BA (več kot 180). Bankornati delujejo vsak dan, tudi ob nedeljah in to 24 ur dnevno. Bančni delavci so vedno pripravljeni vsakemu varčevalcu, ki ima "strah pred strojem" natančno razložiti način poslovanja in mu ob prvem dvigu razložiti potrebne postopke. V Kranju, 13. septembra 1995 Sektor poslov s prebivalstvom Igor Poljšak V opoziciji nas je premalo (Gorenjski glas, 12. 9. 1995) Odgovor Jožetu Bohincu, LDS, članu občinskega sveta Cerklje Vsaka demokratična oblast brez opozicije postane zelo hitro diktatura. Opozicija naj bi bila poštena, konstruktivna, koristna. Tvoja opozicija LDS je za mene nesprejemljiva. Posplošeno nas ocenjuješ kot neko nezrelo nazadnjaško svojat. S takšno opozicijo škoduješ sebi in LDS-u. Lahko se Zgodi, da bodo naslednje volitve še bolj klavrne za tvojo napredno druščino v LDS-u in to po tvoji zaslugi. OČITAŠ, da so Cerklje klerikalna občina. Še v munistični Jugoslaviji je bila11 " ustavi zapisana pravica ver\\ oizpovedi - svoboda vere. ii OČITAŠ nam močno dO' ^ mobransko postojanko. Pto\ sim, bil si 7- do 8-letni deček ko so domobranci končali jj Kočevskem Rogu in drugi* moriščih. Velika večina nt dolžnih. Po petdesetih leti obremenjevati nove generO cije, je milo rečeno; podlo *' nečloveško. Prepusti to zg0" dovini. OČITAŠ, da je cerkljansk okoliš kmetijski, kar je neko* bil. Tega danes ni več. Biv, komunistični sistem, je veča pravih kmetov oropal, jim ril nepošten način odvzel vsi najbolj rodovitno zemljo kmete pa postavil na obrob I ja. Nekoč pravi kmetje S«r+ postali polkmetje, vrtičkark % in delavci. V Cerkljah je 0«L1 500 hiš res pravih kmetovi p/ samo še 5. Najboljša odvz^T® zemlja kmetom je v lastfl^ KŽK. Večina vodilnih /MJ8t posestvu je iz tvoje napredm^ druščine LDS. Torej ste tuM*!. vi kmetje. Sam ugotavljaš, d& Šf kmetje niso za naprednOr^ stvar. Za tvoje kmete (p0'\?r[ sestva) to v celoti drži, saj f"2|e brez privilegijev in veUkfa družbene pomoči že zdavnmm propadla. Fo Občutek imaš, da sO §• Cerklje precej nazadnjaški ne( Prav imaš, žal ne vidiš vzrO' ^ ka. V zadnjih 50 letih, se je A p Cerklje preselilo veliko M zadnjaških ljudi. Večino teH H ljudi je prineslo s seboj fa/cf'hie zvane rdeče knjižice. PrevzA so vso oblast. Domačini so #1 * morali umakniti. Cerklje sO začele nazadovati, kar st pozna še danes, zlasti J obrti, turizmu, šolstvu ■ kulturi. Celo godbo na pih&'\ la so uničili. Pred štirimi IM nam je uspelo napredni druS'1 čini izpuliti del oblasti. Prm vzeli smo jo: delavci, kmetj(t obrtniki in klerikalci. Nd'\ zadnjaštva ni več. Pozna M velik napredek na vseh po\ dročjih in to ne samo M Cerkljah, ampak v vseh KS n naši občini. Zelo me veseli, da stn enotni pri sanaciji Krvaveti, in zdrave pitne vode. V /m Cerklje nam kljub velikem^ prizadevanju to ni uspelo, i V proračunu je šolstvi največji porabnik in tu^l privilegiran status ima, kar n prav. S pametno racionalizmi cijo bi se dalo mnogo prihri'\ niti. Turizem naj bi bil prednostna panoga. Nujno ga f\ drugače organizirati. Podprl ati obstoječe društvo n vprašljivo. Skoraj trideset 'e je uživalo vse možne prividi gije, veliko družbeno pomoči občine in pokroviteljstev. 1 vseh letih delovanja niso tm ustvarili. Ves dohodke porabili za... Za prenovitev in obno^ spomenika Davorina JenM se primerna lokacija išče *e\ nekaj let. Popravljati krivice po pe'A desetih letih je težko. Mtf1] naj počivajo v miru. VeČm nedolžno pobitih brez sodb1 zasluži primerno obeležji Zelo lahko pa je vrniti om pano in nasilno odvzeto pri'] moženje, zlasti nepremičnimi kolikor jih je še ostalo m primerne odškodnine, vset^f temu pa nasprotujete tvo) 1 napredna druščina v LDS'^A Poprava krivic je edina pot spravi in sožitju. Druge Ji\ snice ni, spoštovani gosp0 Joža Bohinc. Tvoj sošolec Ivan Mlakar, Trnovlje 5, Cerklje Vsak petek 'Portorož - 'Jtenetke SOBOTO IN NEDELJO! 'Venezia -Torlorosc TEL.: 066 73 160. 73 167. 061 310 320. 302 080 Mali oglasi , IV**., DELOVNI ČAS: /d»^P£Lj.A OD 11°°-22_00J vet\ Si ® 223-444 // r tgil ne eš ■>rt -> i) P' isk koi i i d V5< 1 221 ■951 HALO -HALO PI- BIP PI2ZA ZREZEK SOLATA OD*-02 OISCOTEKA IjADOVU I CA «W»k, 21.9., po 22. uri TRIO MORE 'deli, 22.9., po 22. uri JASMIN STAVROS ZARATI STROJI telefoni, telefaxi, taj-? £ ln telefonske centrale. SERVIS jonskih aparatov. ©632-59522131 aL r^36'1"' diesel moter HATZT, prime-d ,th/a cirl-*>. ugodno prodam. ©43-247 22641 bi elfli^^11 neriaveči tlačni kotel 300 I z / ^ «Ktnčnjm grelcem. ©43-247 226« ■lK. VfiA Z-- ,naj: r=>7» zpbniških-polžastih reduktorjev k»ti!. ^ moci in razmerij z motorji, ^■t^darn. ©43-247_22643 d/. r,?TED|LNIK Gorenje, širina 50 cm, m- 69«!; ,'en' ^od"0 prodam. © 620-"• v ■ 22718 L* B?r?dam malo rabljen SILOKOM-SIP, SK 80. © 061/612-673 akt skrinjo Gorenje 200 I in 5 S5 'k Goren)e 160 1 obo'e staro " z .!rjarr)'°-reznibn0, ze'° u9odno Pr so si i » j/l •ha-len nii' ->Tt' etj* Na- * si' r S v stt vet K$ vm tm udi\ rj* izd' trU'1 jre- i nti' so • it pet: M m om pr? •.in*;. 10)* Žr' poli jgc fi» 710-112, popoldan 2 pro- 22813 ŠOLA ZA TUJE JEZIKE ENGLISH, DEUTSCH, ITALIANO. FRANCAIS Kajuhova 11, 64260 BledHH TEL:064/741780 'Upisuje v jezikovne tečaje (Priprave za vstop v srednje šoCe, na maturo, na mednarodne izpite Wk\ Individualni pouk\ ■ Sx Prodam Marshall valvestate 80 W, kitarski ojačevalec in Roland GP 16 + footcontroler ter multiefekt. ©621- 6 1 8 22842 GR. MATERIAL Izdelamo cisterno po meri, lahko tudi na vašem domu iz 4 mm pločevine. ©0609/635-262, 85-292 SNEGOLOVCI po ugodni ceni, možna montaža. ©725-319 22247 Kovinska garažna VRATA, dvokrilna, malo rabljena, dim. 3.60x3.60 m, v desni polovici mala vrata, prodam. ©421-118 22866 Akcijska prodaja strešnih oken in podstrešnih stopnic, opaža, furniranih in foliriziranih stenskih, stropnih ter talnih oblog. Lekero © 43-345 ali 224-620 22703 Prodam okoli 60 kosov betonskih kvadrov (veliki). ©83-895 22755 Prodam BAVALIT ter STIRONOL. ©58-084 22824 Prodam MARMOR za oblaganje cokla in hodnikov. ©682-217 22828 Prodam BANKINE, deske za šolanje, punte, kombinirano peč, rabljena okna. ©401-155 22829 Prodam 4 rabljena strešna OKNA 140x70. ©331-096, popoldan 22901 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 ali 47-534 2 Oblačila slovenske domobranske vojske z oznakami ter propagandni materijal, kupim. ©43-247 22644 NEMŠKO ČELADO z oznakami ter odlikovanjem, kupim. ©43-247 22645 Kupim plinski ŠTEDILNIK 2 plin in pomivalno korito 80 cm - desni odcejalnik. © 620-586 22804 Kupiom stilne, stare stole, 4 komade. ©064/633-033 22875 LOKALI V Lescah damo v najem cca 120 m2 prostorov za trgovinsko dejavnost, ali mirno obrt, pisarne in cca 400 m2 kleti. ©064/718-015, dopoldan 22 767 Oddamo 80,10, 60 m2 za pisarniško dejavnost in 60 m2 za mimo obrt. KOSNIK S.R, © 332-061 22774 PRODAMO: trgovski objekt v bližini Kranja, odkup inventarja ni obvezen. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 22940 PRODAMO: v škofji Loki prodamo poslovni objekt z lastnim parkirnim prostorom. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 22941 NAJEM: v mestu Kranju nudimo najem kava bar z odkupom inventar-ia. K 3 KERN Kranj,.d.o.o„ 221-353 NAJEM nudimo diskoteko z odkupom inventarja. K3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 22943 KOLESA Prodam GORSKO KOLO 21 prestav, odlično ohranjen, cena po dogovoru. ©622-235 22730 Prodam dirkalno kolo Pinarello z opremo. ©876-136, zvečer 22735 CM (0 > *-» H/i (d E *-< CL O W O) o srn A o « \a OT 4l >-e C E ?£ is 1 M ._->N .2 -a £ TO •<-> n> n > to S" S 3 o " 6 "i 8, i i a. ■o § «<5 n $ H •O (0 Ji > •o c S. ^ c i I $ 2 2 «2 h ^ »i* . to a> en S ilffl W|f| t > J g > O > w -Š r- »Jf ti Asi o .0 73 Z * ^3 Tis lis g > 2 *= T 'S * I c L E S š & b U Mi ■illli le«!! liiffllSI <= C75 g § 9- Ilffl rfi č 2.W m o tfl N (o jo «0 8-e5 ■8 g g. 1 _ 15^5 Eč DiS"l«S Rili g-« g o a J§ »to '° E — £ 3 E 5ŠS?1|t| > C — B >T3 O 3 C ^ m ;o ,S i 2 5 O "O s ■* 01 > > SS! c o * < 5 g > -S s - :c 75 « > 00 S £ T=> ^ ,0 S C m 75 i5 ti P. M TI Cl= O .i > o d) lil ||| lig c v 75 H* 763 > c 5 2 •o I S.« 08 « S) m 3 73 I ra o Pa w 2 v ^ .0 "D •o > t > «0 iz 12 £2 .£ n > > >o > «1 « H 6 "25 & O ClT3 3 UI 5 z N UJ -J UJ >N < Z <3 O 5 N UJ ul > UJ UJ Or-N ujuuj z 2^ — n cd =5 = ° q uj > |ig -j a g Q O OolO S c m IS 11 ^ iv.' S:5- OD 0.0 11 o c UJ — ZujS SQu1 11 ni to § m •73 g §^ Silo o. z m (A O m O UJ m O O UJ z > O _j a o lis - Sil* o|.|| 11 io rt 19 $.$.2.5 CL ^ ^; k; .tS| liti a o o O O 73 It s 11 «J rt co rti gj oT ^ ^ c3 P g c c c c-š - m s 01 t) c TR°ž?ŠKAC-5 '•■ Tel.: 064/52-233 POSREDUJMO PRI PRODAJI, NAKUPU, MENJAVI, ODDAJI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN. OPRAVLJAMO SODNE CENITVE IN STROKOVNO SVETOVANJE. Dobava in montaža rolet, alu žaluzij, plise in lamelnih zaves. 5% pose-zonski popust. Lekero © 43-345 ali © 224-620 22701 POPRAVILO HLADILNE TEHNIKE, gospodinjskih aparatov, previtje elektromotorjev in rotorjev. Pivka 20, Naklo. S 47-490 22721 Kamionski prevoz tovora - 3 t. © 064/218-798 22344 Steklarstvo Seliškar: Zastekljujemo vse vrste: - balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. © 061/272-381_22351 GRAVIRANJE in BARVANJE STEKLA. Izdelki iz vitraža, prekrasna darila za vsako priložnost, tudi po naroČilu. ©325-600 22564 CENTRALNO OGREVANJE Kvalitetno vam priključimo cisterno in oljni gorilnik z elektronsko nastavitvijo najboljšega izgorevanja in s tem prihranka pri gorivu. Pokličite ELEKTROCILJ iz KRANJA, tel.: 326-730 (po 17. uri)! Servis orodja, Iskra, Bosch, Mirti, AEG, B&D, Makita, Metabo. Naklo, Pivka 20, 0 47-490 22722 Nudimo kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig. AJK, ©216-706 22748 Poceni snemanje porok, zabav itd... z videokamero in razmnoževanje. ©326-889 22749 Pletem iz vaše in svoje volne. ©712-064 22762 Čistim stopnišča v blokih. ©328- 656 22761 VODOVODNE INSTALACIJE, hitro in kvalitetno, ter po konkurenčnih cen-ah. KOŠNIK S.P. © 332-061 22771 Knjigovodske storitve. © 720-115 22778 Kombi prevozi tovora in manjše selitve. © 215-211 22003 SERVIS in POPRAVILA vseh pralnih strojev na vašem domu. ©329-102, 332-350 22836 TELETEKS GORENJE! Vgradnja dekoderja na vašem domu, cena ugodna. ©331-199 22844 RTV SERVIS Sinko! Popravila televizorjev Gorenje na vasem domu. ©331-199 22845 Izvajam zidarska in fasaderska dela. ©225-362 22860 AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA JAKŠA VAM NUDI PREVOZ IN POPRAVILO POŠKODOVANIH VOZIL. PO DOGOVORU VAŠE VOZILO TUDI ODKUPIMO. ©064/241-168 22869 Izvršujem posek in spravilo lesa s traktorjem ali konjem. ©061/611- 550 22693 Nudim kombi in tovorne prevoze blaga do 5 t. ©51-288, Tomaž 22906 OPI1K Martina Škofic Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.:061-738-980 ČE SI ŽELIŠ POGOVORA IN SPROSTITVE, f POKLIČI 090 31-04 NAJ TE ZAJAME VROČA STRAST OGNJA Kl GORI V MENI! 090 31-03 STANOVANJA PRODAMO: KRAlf CENTER - obnovljeno, 2ss, 86 rr» CK, 96000 DEM, 2 ss, 75 m2, 900» DEM, obnovljeno 2ss, 63 m2, 820» DEM, starejše, 76 m2, brez CK, 9» DEM/m2, starješe, 82 m2, etažrv CK, 900 DEM/m2, PLANINA I, II..1' več stanovanj različnih površij ŠKOFJA LOKA 3ss, 76 m2, 110.0» DEM, prepis takoj, selitev julij 9*: garsonjero v XIII. nadst., 18 rtv menjamo za parcelo v Kranju f. okolici z doplačilom; BEGUNJE ' m2, 3ss. 100.000 DEM; Boh. Bistrio« 60 m2.1500 DEM/m2. DOM NEPR? MIČNINE, Koroška c. 16, Krart ©211-106 22«" Iščem sobo s posebnim vhodom 2 do 3 noči tedensko, v okoli" Kranja. Šifra: Soba 222_227J Oddamo: 1 ss Šoriijevo, 2 ss i" neopremljeno 2.5 ss v Kranju, pole; vico hiše v Šenčurju. 3 ss f Podnartu, 2 ss na Bledu in atrakW no večje stan. hišo v Kranju. APRON B 331-292_22»* NAJAMEMO. STANOVANJA IN hISI NA GORENJSKEM. Pripravimo ppi godbo. Provizijo plača najemnik APRON © 331-292 IN 331-366. 22879_ j V KRANJU TAKOJ KUPIMO garsonjero, 1 ss, 1s-ss (Planina III) ter 2 M do 70.000 DEM: Vodovodni stolp | Šoriijevo naselje, 2 in 3 ss ter jjj Radovljici stanovanje do 90.00'' DEM. V Šk. Loki Prodamo garsonjero 18 m2 in 3 ss 75m2. APRON 0 331-292 in 331-366 22»* SATELITSKE ANTENE AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEM* Možnost plačila t do 13 Zektf tel.: 0f54/422-$85f 421-108 SATTRADEd.0.0. 1 - sobno opremljeno STANOVANJ s telefonom v centru Kranja prodar za 50.000 DEM. ©064/860-858, i 19. uri_»J Za določen čas oddamo manj*' STANOVANJE v centru Bleda. ©'»; 739, zvečer_22f*i Kupim 1-sobno STANOVANJE J ŠKOFJI LOKI po možnosti: ParfJ zanska cesta, Novi svet, v star^ mestu Škofja Loka. Stanovanje rnO" biti v dobrem stanju, zato pride poštev tudi starejši tip stavbe. Res|jJ ponudbe z navedeno ceno pošljf na naslov: MARTIN DOLENC, 9 7408 CAZIS/GR, POSTFACH * SUISSE SCHEIZ_22»* STANOVANJA PRODAMO: stan* vanje 80 m2 primerno za pisarne inj sobno stanovanje 48 m2 v mestnef jedru Kranja. K 3 KERN Kranj, 22? 353_2f STANOVANJA PRODAMO: v Kranj 1,5 sobno 50 m2, 2 sobno 63 m2,5 m2 in 2,5 sobno 68 m2, 3 sobno STANOVANJA Malda družina najame dvo ali tro sobno stanovanje za daljšo dobo, v Kranju. © 064/401-068 20977 Najamem STANOVANJE v Šk. Loki ali bližnji okolici, neopremljeno ali delno opremljeno. ©272-572 21745 Najamem 1 ss ali garsonjero v Kranju. © 212-555_22350 STANOVANJA KUPIMO: Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Lesce, Bled - manjša stanovanja in garsonjere, Kranj 2 s 2 k v nizkem bloku, 2ss in 3 ss vŠorlijevem naselju. DOM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16, Kranj, ©211-106 22675 STANOVANJA ODDAMO: Kranj Šoriijevo nas., 2ss, CK, TEL., 500 DEM, letno predplačilo, ŠKOFJA LOKA novo garsonjero, delno opremljeno, 400 DEM. letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška C. 16, ©211-106 22676 Najamem garsonjero ali manjše stanovanje do 200 DEM mesečno, s polletnim predplačilom. © 213-854 int 201, dopoldne, Urša. 22712 V centru Kranja prodamo 3 ss, v Lescah 2 ss in 1 ss, v Podljubelju 2 ss + 500 m2 zemlje. KŠNIK SP, © 332-061 22/72 Na Planini prodamo garsonjero in najamemo garsonjero - takoj vseljivo. KOŠNIK Š.R, © 332-061 22773 m2, 82 m2, 84m2. K 3 KERN Kr^j Komenskega 7, 221-353 STANOVANJA PRODAMO: v šk' Loki 2 sobno 65 rn2 v 2. nad. KERN Kranj.d.o.o., 221-353 ^ STANOVANJA PRODAMO na Jesji P nicah 2 sobno 88 m2 v pritličju s G* '« K 3 KERN Kranj. 221-353 J) VOZILA DELI Prodam prtljažnik za smuči pragove za 126 p. © 064/329-<*|! t ali 325-605 22H c SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 VOZILA PRODAJA. ODKUP rabljenih voZ^, prenos lastnišva. ©325-981, 659, po 20. uri_____ Prodam R 4 GTL, letnik 1*J[ ' registrirana celo leto, šibedah, r^V gume. ©328-956 22 ' i s >°$s >o» ai n, i« r*!2 0» ril , ] trie* >pi' rani 22«'' oltj 22?'' S i" ,ol M tH UADUSM programi J0NTAŽ0 SAMO 549 DEM , top**)« kartice za filunct« •vrtljivi sistemi« T- VRHOVNIK 4 4 GTL. letnik 1988. 051- *■»____22743 uter leP° ohranjen OPEL KA-%1LC> letnik 197e. r«g. do 2.7.96. ^22^81_ 22744 ŽllPlS11- >«tnik 1984, cena 1500 J&Tr2.2 101 GTL. Ietn|k 1984, cena FW°|M. Vrhovac, Gorenjska 20, ^VljiCa 22756 Prodam YUGO SKALA 55 letnik 1989, prevoženih 56.000 km. 0 212-101_22779 Pridam YUGO SKALA 55, letnik 1989, prevoženih 56.000 km. 0 212- 101_22780 LADO KARAVAN, letnik 1983. prodam. 0 45-291 22782 Prodam tovorno prikolico nosilnosti 700 kg, dimenzije 120 x 180 cm. 0 730-126 22767 VW CADDY, letnik 1985, 6000 DEM, KADETI I. 83, UNO I.84, Z1281.87, R 18, I. 87, NIVA 89. 0323-298, 331- 214 22797 OPEL ASTRA 94 1.6 I, prodam. 0730-673 22799 Ugodno prodam FORD ESCORT karavan 1,8, 16 V, letnik 1992. 0 213- 369 22802 Prodam Z 101, letnik 1989, bele barve. 0 323-567_22007 VECTRA 2.0, 4x4, letnik 1989, nove Sjme, ABS, servo, prodam 18.600 EM.0 622-516_22806 GOLF JGLD S paket, letnik 1985,nove gume, brezhiben, pro-dam. 0 622-516 22bob Prodam YUGO 45, letnik 1987. 0 46-725 22811 Zaposlimo 3 nove sodelavce ali sodelavke. 057-792 22150 če ste urejeni in vztrajni vas vabimo k terenskemu delu v okviru dinamične skupine. Povprečni OD 1500 DEM. 0620-867. od 12. - 16. ure 22176_ Za prodajo ekskluzivnoga artikla, namenjenega za vso družino, iščemo nekaj izkušenih zastopnikov za območje Gorenjske, Primorske in Ljubljane z okolico. Nudimo dober zaslužek. 053-585. od 12-14. ure ZIDARJI, KLEPARJI, PLESKARJI! Poltovorni avto ZASTAVA, za 6 oseb, nosilnost 800 kg, vozen z B - kat.; ugodno prodam. Tel.: 064/212-708 Prodam GOLF JX bencin moder, letnik 87/88. 0632-751_22915 Prodam ohranjen JUGO 55 AX, letnik 1988. 0682-576 22916 Prodam R 4 GTL, letnik 1991, reg. do 19.4.96. Cena 5100 DEM. 0731-255, 731 -637 22921 Nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem, torek-petek-sobota, 049-442 22923 NAKUPOVALNI IZLET s kombijem v Italijo - Portoguaro. 049-442 22926 HYUNDAI PONY 1.3 letnik 1990. TOYOTA TERCEL 1.5. letnik 1991, JUGO 45 KORAL, letnik 1990. prodamo. AVTOSERVIS LUŠINA. šk. Loka, 0632-286 22948 ZAPOSLITVE Dobro plačano redno ali honorarno delo na terenu. 051-812 20060 Na področju Gorenjske zaposlimo več zastopnikov za prodajo "DRUŽINSKE ENCIKLOPEDIJE". Zakaj ne bi poizkusili tudi vi? Z našo pomočjo vam bo uspelo) Slovenska knjiga 0061/443-915 21617 PEKA ali delavca z izkušnjami, zaposlimo. Pekarna Zevnik, Kranj. 0 332-336 od 13. do 16. ure 22493 iPOBTIMA zaposli prodajalko in poslovodjo, za svojo prodajalno v Kranju. Informacije osebno v trgovini: Prešernova 18, Kranj ob delavnikih od 9. do 19. ure ob sobotah od 9. do 13. ure Iščete možnost rodno zaposlitve in dobroga zaslužka? Možnost imajo trije KV mizarji z najmanj pet letno delovno prakso in dvomesečnim poskusnim delom. OD po načelu najboljši nagrajeni. Ponudb« po tel,: 47-117. JOBB, d.o.o. LJUBLJANA nudi možnost redne ali pogodbene zaposlitve osebam, ki imajo veselje do priprave hrane in stikov z ljudmi. Pogoji: IV. - VII. stopnje izobrazbe, lastni prevoz Informacije: (061)1599-335 (dopoldan) (064)49-015 (popoldan) Ob službi iščem honorarno delo akviziterstvo odpade. 0632-265 Samo 22619 Redno zaposlimo 5 samostojnih KOMERCIALISTOV. Pogoj: tekoča sloverUčina. Resne ponudbe na 0061/310-588_22831 Dekle simpatično in pridno zaposlimo v pizzeriji za strežbo. 043-502 22832 Zaposlim delavca v skladišču. 0688-100 22837 Redno ali honorarno zaposlitev na področju zastopništva DZS, OD 150.000 SIT in več. Delo poteka v prijetni skupini, izkušnje niso potrebne. 051-297, po 15. uri 22847 7.000 DEM mesečno nudimo za trženje najuspešnejšega Evropskega projekta 0 061/482-766 22874 Posebna direktna prodajna enota, ki se ukvarja z zbiranjem naročil za dodatni šolski izobraževalni program, nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. Delo poteka v dopoldanskem času od ponedeljak do petka. 0634-064, 56-105, mobitel 0609/620-475 22884 AVTOM E HAN IK ŠOFER C kategorije dobi delo. 00609/627-575 22095 Razpisujemo prosto delovno mesto TAJNICE Smo uspešno zasebno podjetje s področja arhitekture in grafičnega oblikovanja. Vabimo komunikativno sodelavko z znanjem računalniških programov - MICROSOFT OFFICE. Prijave sprejemamo do 29. 9. 1995 na naslov: RŽIŠNIK & PERC, d.o.o.. Šuceva 23, 64000 KRANJ, tel. št.: (064)241 110 Takoj zaposlimo AVTOKLEPARJA 0064/422-280 22340 ŠTUDENTKO za delo v diseoteki ob petkih in sobotah, zaposlimo. Disco-teca Arx Radovljica. Informacije Uroš, 738-873_2234_ Restavracija Vila Bela, išče natakarja z nekaj leti delovnih izkušenj. 0 45-398 in 45-316 22345 Za delo v prosti prodaji iščemo več prodajalcev, plačilo zelo dobro. 0 064/874-220_22358 Nudim dobro plačano delo v okrepčevalnici. 0332-518 22536 Iščemo simpatično dekle za strežbo v dnevnem ali nočnem lokalu. 0 064/325-168_22619 Iščem zidarsko in fasadersko delo. imam sKupino aeiam kvalitetno m hitreje. 0401-316_22868 Iščem delo na dom. Imam prostor, prevoz in 3. fazni tok..0332-097, popoldan 22727 Prevzamem vsa zidarska dela. Imam svojo skupino, delamo hitro in poceni. 0224-730 22732 Iščem delo na dom (pakiranje, sestavljanje ipd.). 0328-656 22763 Zaposlimo šiviljo z najmanj 5 letno prakso. 0 064/67-712 od 6. do 12. in 15. do 18. ure. 22000 Iščem delo varnostnika ali nočnega čuvaja. 0221-172 22805 ŽIVALI Domače očiščene PURANE. 341 r218- 22305 Prodam različno težke PRAŠIČE. 0 46-832 22716 Prodam BIKCA simentalca 170 kg. 066-704 22733 Prodam PRAŠIČKE, težke cca 20 kg. 047-157. Šparovec, Zg. Duplje 26 22747 Prodam brejo KRAVO. 057-581 22750 Prodam KOZICO rjave barve, staro 4 mesece. 0692-190 22753 Prodam BIKCA simentalca, 115 kg. 0 697-040 22770 Ljubitelju živali oddam 7 tednov starega kužka 0 738-838 22790 TELETA simentalca, starega 1 teden kupim. 0422-719 22792 Prodam 2 BIKCA simentalca. 120 in 180 kg. 0 064/738-833 22boi Prodam enoletne KOKOŠI nesnice, 150 SIT komad. 0 329-711 22812 Prodam 4 KOZE mlekarice in KOZLA, starega 16 mesecev. 0223-286, po 15. uri 22818 KOKERŠPANJELE z rodovnikom, odličnih staršev (CH-SLO. CACIB). cepljene, prodam. 0880-107 22828 Prodam mladiče GOLDEN RETRIE-VER z rodovnikom. 0730-623 22841 Prodam BIKCA simentalca težkega 220 kg. 0622-840 22843 Prodam PAPIGE skobčevke, NIMFE, AGAPORNIZE, mlade. 047-818 22870 KOKOŠI enoletnice, prodam. 078-944 ALI 76-421 22871 Prodam kravo simentalko, dobro mlekarico. po tretji telitvi. 0 723-202 22876 KOKERŠPANJELE stare 7 tednov, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. 084-320 22892 Prodam dve telički, križani stari 10 IN 20 DNI. 0422-689_ 22896 Ugodno prodam in pripeljem na dom različno težke PRAŠIČE. 046-589 22904 Prodam BIKCA križanca, starega 8 tednov. 0622-040 22907 Kupim teleta simentalca, starega do 10 dni. 0733-928 22910 Prodam brejo TELICO simentalko ali menjam za bika. 0715-249 22927 PURANE za nadaljno rejo. prodam. 0241-189 22928 Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustila naša draga sodelavka MIHAELA NOVAK Od nje in hčerke Barbare se bomo poslovili danes, v torek, 19. septembra 1995, ob 16. uri na pokopališču Lipica pri Škofji Loki. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Delavci Modne konfekcije Kroj Škofja Loka OSMRTNICA Umrli sta mama MIHAELA NOVAK in hči BARBARA roj. Sesek iz Hafnerjevega naselja 102 pri Škofji Loki Pogrebna maša bo danes ob 15. uri v cerkvi Sv. Janeza na Suhi. Od pokojnic se bomo poslovili ob 16. uri na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki. Žalujoči: mož in oče Marjan, sin in brat Marjan ter Peter z družino Škofja Loka, dne 18. septembra 1995 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža r^? wL\\\\\\\\\ aammammmWamm ■m. |§g MM* §LWWWw __L__ ^^_Ht h^_L_Hk JMm^^'ammmk MATEVŽA KRIVCA se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se poklonili njegovemu spominu, mu darovali cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom, vaščanom Bohinjske Bele in Nomenja, bolnišnici Golnik, gospodu župniku, pevcem, društvu upokojencev, Ribiški družini Bled, gasilcem iz Bohinjske Bele in Nomenja, podjetjema "Proccom ingenering" iz Kranja in "Jelplast" iz Kamne Gorice. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Žena in svojci V trku dveh pet mrtvih Pretekli teden so bile na Gorenjskem samo štiri hujše prometne nesreče, ki pa so terjale izjemno visok krvni davek: pet mrtvih, tri hudo in enega lažje ranjenega. Vse štiri nesreče so bile na območju kranj- ponavljati: neprilagojena hitrost, nepravilna ske policijske postaje, razlogi zanje pa že stran vožnje, neizkušenost, alkohol. Letos je tako tradicionalni, da jih skoraj ne kaže na gorenjskih cestah umrlo že 32 ljudi. Črna gradnja v Cerkljah v Zupan bo zagovarjal zakonitost Po prehitevanju s ceste Sp. Bitnje - V petek, 15. septembra, ob pol dveh popoldne je novopečeni voznik (dovoljenje je dobil šele pred mesecem) Denis V, star 24 let, iz Škofje Loke z lancio italijanske registracije vozil po regionalki od Škofje Loke proti Kranju. V Sp. Bitnjah je v bližini gostinskega lokala Kozolec prehitel dve vozili, nakar ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo na bankino. Sunkovito je zavil v levo, zaradi česar je avto zaneslo na nasprotni pas ter s ceste, trčil je v nasip, se prevrnil, dvanajst metrov letel po zraku ter obstal po sedemnajstih metrih prevračanja. Med prevračanjem je iz avta padel voznik, ki je hudo ranjen. Sopotnik je bil pripet z varnostnim pasom in je dobil le sledi poškodb. Otrok skočil na cesto Kranj - V soboto ob 11.50 pa je počilo na Stari cesti v Kranju. Triletni Ervin Š. se je igral ob desnem robu ceste, skrit za parkiranim avtomobilom. Nenadoma je skočil na cesto. 40-letni Srečko P. iz Drulovke, ki je tedaj pripeljal od Ljubljanske ceste proti obvoznici, se je otroku skušal umakniti, sunkovito je zavil v levo, vendar ga je zadel v nogo. Voznik je dečka odpeljal v kranjski zdravstveni dom, od tam so ga prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili zlom desne goleni. Deček je že doma. Štirje umrli takoj, peta v bolnišnici Kranj - Sobotna prometna nesreča na delu hitre ceste med priključkoma Kranj-za-hod in Kranj-vzhod sodi po številu mrtvih med najhujše na Gorenjskem. Bilo je ob 16.25, ko je 47-letna Damjana H. iz Ljubljane s fiatom regato peljala od Ljubljane proti Jesenicam. Približno 400 metrov po izteku avtomobilske ceste je iz neznanega razloga zavila nekoliko preveč v desno. Sunkovito je zasukala volan v levo, to pa je bilo tudi usodno. Avto je poševno zdrsel na nasprotni vozni pas, po katerem se je s citroenom AX približeval 23-letni Borut P. iz Podpeči pri Kopru. Čeprav se je umikal in zaviral, sta avtomobila silovito trčila. AX Boruta P. je odbilo v jarek, kjer je obstal na strehi. Voznik in 20-letna sopotnica Mateja P. s Črnega kala sta bila, vkleščena v avtu, takoj mrtva. Fiat regata pa je Alkohol je eden od najnevarnejših sopotnikov slovenskih voznikov, tudi pogost sokrivec za prometne nesreče. Avgusta so gorenjski prometni policisti odredili odvzem krvi za analizo za 23 povzročiteljev nesreč. Rezultati devet povzročiteljev ni preseglo zakonske meje 0,5 grama alkohola na kilogram krvi, trije so bili pod enim gramom, petim so namerili od enega do dva grama, šestim pa od dva do tri. Največ je popil povzročitelj, ki so mu namerili 2,80 grama alkohola na kilogram krvi. Povprečje za avgust znaša 1,09. po trčenju drsel še naprej po cesti, se obrnil okrog osi in obstal na levem robu. Tri potnike je vrglo iz avta, medtem ko je voznica obležala na zadnjem sedežu. Hudo ranjeno zdravijo v Kliničnem centru. Na kraju nesreče sta umrla njena sopotnika Antona R, 1916, iz Ljubljane in Ljudmila E., 1928, iz Sežane, 75-letna Ljudmila F. iz Ljubljane pa je umrla nekaj minut pred osmo zvečer v Kliničnem centru. Prizorišče nesreče sta si ogledal tudi preiskovalni sodnik in državna tožilka. Odrejen je tehnični pregled obeh avtomobilov, ki ga bo opravil sodni izvedenec Vinko Magister. Cesta je bila zaprta do pol osmih, promet preusmerjen na staro magistralko. Vse okoliščine nesreče še niso razjasnjene, zato prometni policisti prosijo morebitne priče, naj pokličejo na telefonsko številko 92 ali postajo prometne policije v Kranju. Ločanki umrli pri Otočcu Otočec - Medtem ko sobotna cestna tragedija pri Kranju ni pobirala žrtev med Gorenjci, pa se je pot dveh Škofjelo-čank istega popoldneva za vedno končala v bližini Otočca. 20-letna Barbara N. je s stoenko vozila po magistralki od Obrežja proti Ljubljani. Pri Luštrskem selu je zapeljala na neutrjeno bankino, od tam pa je avto zaneslo na levi pas in nato silovito trčil v drevo ob cesti. 51-letna sopotnica Mihaela N. je bila takoj mrtva, medtem ko je hči umrla sedem ur kasneje v novomeški bolnišnici. • H. J. Cerklje, 18. septembra - O spornem oziroma na črno zgrajenem lesenem provizoriju, ki ga je v pritličju v podaljšku stanovanja postavila Tatjana Kočar s tem, da je ogradila oziroma zaprla teraso, naj bi med drugim odločali tudi stanovalci v bloku na Cesti v Polico 11. Tako se je po ponedeljkovem odlogu za rušitev odločil župan občine Cerklje Franc Čebulj, ki je v četrtek zvečer sklical vse stanovalce oziroma imetnike stanovanjske pravice v bloku. "Že v ponedeljek, ko sta inšpektorja zahtevala rušitev in Gradbinčevi ekipi v prisotnosti Policije ni bilo treba Sosredovati, ker je Tatjana ^očar sama začela podirati provizorij, sem ugotovil, da bi občina kot lastnik zemljišča in objekta morala biti stranka v postopku, vendar o zadevi nismo bili uradno obveščeni. Z inšpektorjema sem se potem Kranjski IKOS v stečaju Kranj, 18. septembra - Težave, ki že nekaj Časa tarejo kranjski IKOS, so očitno tako velike, da ni bilo druge rešitve kot ta, da je od minulega tedna firma v - stečaju. IKOS, ki je v lasti republiškega sklada, bo dobil stečajnega upravitelja, v IKOS-u pa si bodo prizadevali, da bi ohranili tržno zanimivo proizvodnjo m izpolnili naročila, ki jih imajo še kar precej. Sklad je namenil denar za julijske in avgustovske plače, ki jih bo dobilo 105 zaposlenih ter poravnal račun za elektriko. V IKOS-u kljub temu upajo, da bodo ohranili zdravo in tržno zanimivo proizvodnjo. • D.S. dogovoril za teden dni odlog* in sicer do torka, 19. septetf bra, do 10. ure. Do takrat bofl skušal ugotoviti, ali je probleH rešljiv, ali pa bo treba na črn] postavljen provizorij podreti Na sestanku v četrtek zve$ so bili stanovalci različneg1 mnenja glede provizorija Ta' jane Kočar. Prijavitelj Tatjan1 Kočar je na primer poudarj da je zaradi tega provizorij njegovo stanovanje v blok1 manj vredno (čeprav, da n1 bo napačno razumljeno, neposredni sosed Tatjane K" čar. - op.p.). Po sestanku 1 stanovalci, je župan Čebul komentiral različna mnenj1 stanovalcev: "Če bi se enotfl' zavzeli, da provizorij ostafl* saj nenazadnje ni nikom» nevaren, bi cela Slovenij1 vedela, da so CerkljančanoK tuji nehumanost, zavist, birok ratsko reševanje... Sicer pa $( bom do sporne gradnje oprf delil in odločil v ponedeljek po pravni razlagi in odločneg' osebnega stališča za spošttf vanje zakonitosti. • A. Zala? Planinske koče slabo obiskane Oskrbnikom v kočah je bilo dolgčas Kranj, 18. septembra - Oskrbniki gorenjskih planinskih koč ugotavljajo, da je iz leta v leto manjši obisk. Veliko klicev na Kredarico - a očitno klicev kar tako, iz radovednosti in dolgočasja. Po podatkih Planinske zveze Slovenije se planinske koče in domovi že zapirajo. Med prvimi običajno zapre svoje koče Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela, ki je že zaprlo visokogorsko Prešernovo kočo na Stolu, le med vikendom pa so poslej odprte tudi nekatere planinske koče Planinskega društva Tržič. Zaradi muhastega poletnega vremena oskrbniki koč ugotavljajo, da je obisk ponekod upadel vsaj za 30 odstotkov. Na Kredarici ni nič drugače. Kot nam je dejal oskrbnik Kredarice Janko Rekar, obisk že drugo leto upada. Septembra beleži dom na Kredarici, ki ima 400 ležišč, v povprečju samo 50 nočitev dnevno. Zelo obiskana sta bila le dva septembrska vikenda. Oskrbniki imajo stalne težave: koliko osebja zaposliti, saj je obisk tako zelo odvisen od vremenske napovedi. Ko hribolazci slišijo napoved za spremenljivo vreme, ni v planinske koče nikogar! Na Kredarici je bolj prazno kot ne, čeprav imajo zdaj, ko so telefonsko dobro opremljeni, izjemno veliko klicev iz doline. A že ugotavljajo, da jih veliko kliče Kredarico kar tako, zaradi dolgčasa ali zato, ker se jim zdi telefonski klic na najvišji slovenski vrh nekaj posebnega. In še ena zanimiva ugotovitev Janka Rekarja, ki je po poklicu meteorolog'] »Mislim, da se obiskovalci gora še niso \ navadili na spremenjene vremenske razmere, ki jih stroka opaža zadnjih pet let. Julij je bil včasih mesec, ko je bilo v gorah še veliko snega, zdaj ga ni več in je v nasprotju s splošnim prepričanjem julij postal izjemno primeren tudi za gorske vzpone.« • D. Sedej G.G. Gorenjci in cena impulza K sklepu slovenske vlade minuli četrtek, ki je Telekomu Slovenije dala soglasje za 9-odstotno povečanje cene telefonskega impulza, nam je bralka (ki očitno zelo natančno vodi gospodinjsko knjigovodstvo) zastavila hudomušno uganko: kaj je v državi, ki se rada pobaha z manj kot 20-odstotno letno inflacijo, avgusta 1993 stalo vsega en tolar, avgusta 1994 1,30 tolarja in avgusta 1995 le 2,99 tolarja? Da, uganili ste: s takimi občutnimi skoki je v državici na sončni strani Alp rasla cena za en telefonski impulz. Na avgustovsko ceno 2,99 SITprištejte še povečanje za 9 odstotkov, kar pa velja od minule sobote dalje. Ker je v Sloveniji telefoniranje obdavčeno, morate za točnost izračuna k osnovni neto ceni telefonskega impulza upoštevati 20 odstotkov prometnega davka. Gorenjke in Gorenjci smo bili ie doslej znani po tem, da smo v slovenskem povprečju opravili najmanj impulzov na telefonski priključek mesečno. Po najnovejši sobotni podražitvi pa naj vas ne začudi, če bodo gorenjski telefonski pogovori še za 9 odstotkov krajši! KRIMINAL Z drogom nad zlatarsko izložbo Radovljica - V soboto ob pol štirih zjutraj, ko je bila še trda tema, sta se nepridiprava Eolotila izložbe zlatarstva Vi-ija M. na Linhartovem trgu v Radovljici. Neznanca sta z metrskim kovinskim drogom razbila dvojno termopan steklo na izložbenem oknu in nato skozi odprtino segla po razstavljenem nakitu. Odnesla sta za 1,8 milijona tolarjev prstanov, uhanov in ogrlic. Prepodili so ju sosedje, eden se je celo podal na lov za njima, vendar sta izginila v noč. Pobral pa je nekaj nakita, ki sta ga izgubila med begom. Kriminalisti na- 6teoe na t*, pa $e HMveC \ ^ Mestec zcot>\ m avtoc£$t*m(/ / Piujmetn) z*ak ne S' ^-