Glas zaveznikov v Leto II • Št. 296 armad jjski ^ne&nik A. I. S. Cena 4 lire TRST, četrtek 6. junija 1946 UREDNIŠTVO t Via S. Pelllco i* Telefon št 9S354 In 9440 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 66 tosmrtnlce I> 100), objave L. 20. finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) I* 49. Davek m vštet. Plačljivo v naptej. Oglase sprejema izključno: S.PX, Socletš per la Pubblicltš in ltalla, Trst, ul. Silvio Pelllco tt. 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. Winslon Churchill in Clemenl Attlee v spodnji zbornici pri obnovi izčrpane Evrope in Azije Ostri očitki Sovjetski zvozi zaradi oviranja sklepanja mirovnik pogodb in izkoriščanja povzročcnik težav za uvajanje komunističnik vlad v zascdenilt državak LONDON, 6. junija. — Pri razpravi, ki se je začela včeraj po torkovem govora britanskega zunanjega ministra Ernesta Bevina v britanski spodnji zbornici, je Winston Churchill, vodja opozicije, imel obširen govor o zunanje političnem položaju, v katerem je med drugim podal naslednje izjave o stališču konservativne stranke do zunanje politike britanske vlade in mednarodnega političnega položaja: «Leto, ki je poteklo od zaključka vojne z Nemčijo, je bilo zatemnjeno z zastojem in z dejansko prekinitvijo skladnega sodelovanja med tremi velesilami, kakor tudi s pojemanjem britanskega vpliva in ugleda. Bilo bi nepravično karati zunnnjega ministra Bevina, ki smo ga včeraj slišali govoriti z besedami treznega pesimizma. Prepričani smo, da je storil vse kar je bilo v njegovi moči, da se Je postavil proti nasprotnim ln nevarnim strujam, ki nas ogrožajo in obdržal trdno stališče kot zastopnik tistih darov modrosti in hrabrosti, ki so značilne za britanski značaj. «Nobeno grajo, ki bi jo jaz Izrekel o kakšnem posebnem vidiku njegova delovanjS, naj ne razumete kot poskus zmanjšati njegovih znanih zaslug v tej dobi nevšečnosti in presenečenj. Ploskanje. «Povojna vprašanja, moralno in fizično Izčrpanje zmagovitih narodov, žalostna usoda premaganih narodov in zmedeno stanje Evrope in Azije, so tako velike težave, da bi morali zavezniki izrabiti do dna vse svoje vire, tudi v primeru, če bi ohranili isti duh sodelovanja kot v vojnem času. »Četudi bi ml na tem otoku osta. li zedinjeni kakor v letih nevarnosti. bi se znašli v položajih, ki bi zameglili našo presojo in pred neštetimi nalogami, ki bi presegale nase zmožnosti.* «Jaz sem nasprotnik socialistične stranke, toda ne oklevam priznati, da Je dala važen prispevek k stvari svetovnega miru, da je odločno zavrnila komunizem in odklonila komunistični stranki, da bi vstopila in proniknila v njene vrste. Komunistična stranka v Veliki Brita-nlj ne predstavlja zdaj resne nevarnosti. Vsak se spominja, kakšen pritisk je na nas izvajala zaradi vatopa v vojno; kako so se ob$ nlu na vrat na nos po nalogu iz Moskve, ko smo se že nepreklicno odločili.* Pri teh besedah Je komunistični poslanec William Gallacher vpadel: »To je laž*. Ko je Churchill izjavil, da ni treba posvečati velike važnosti Galla-cbsrjevim medklicem, je nadaljeval: «Popolnoma se zavedam, da ihu ne bo povolji to, kar bom rekel, toda to me ne bo motilo, tudi če se bo še jezil name. »Ko me je prekinil, sem ravno rekel, da se vsak spominja, kako so komunisti po nalogu Moskve in po nizkotnem klečeplazenju svojih vo-diteljev označili naš boj na življe-nje in smrt kot kapitalistično in mPeri ali stično vojno. Spominjamo ‘ e kako so se komunisti trudili ^ar Pa je zelo malo pomenilo — da ki ovirali našo narodno obram- iiiiiiliillilliliilill! «Evropa je v mnogo slabSem položaju, kot je bila ob koncu prejšnje vojne». bo, nadalje ne moremo pozabiti, kako bi se mogli mi v letih 1940 41 pogrezniti v ocean in .prenehati šteti kot narod, ampak kot Hitlerjevi sužnji, če bi se zanašali nanje. Pri teh besedah je Gallacher zakričal: »To ni res. Pozivam Churchilla, naj to dokaže.* (Glasni ugovori s strani opozicije). Churchill je nadaljeval svoj govor z besedami: »Takrat bi nas lahko za večno pomeli. Da bomo mogli to pozabiti, bo potrebno mnogo let. Toda tu v naši domovini komunisti niso važni. »Pomen delovanja laburistične stranke, je v učinkih, ki jih ima v inozemstvu. NI dvoma, da je, ko so nas hoteli drugi činitelji oslabiti, prispevala k odporni sili Velike Britanije, kar je ugodno učinkovalo na obeh obalah Atlantika. Zunanji minister Bevin je bil pobudnik vsega tega in njemu moramo pripisati vse zasluge. Za Halija republika Naloge zunanje politike Churchill je dalje rekel, da so laburistični ministri sklenili, da se bo-do pogajali s parlamentarno opozi-cijo ter se strogo držali stališča stranke. Iz dolgega zavezništva med v°Jno so nastali prijateljski stiki med člani obeh strank, ni pa bilo nikakršne uradne zveze med vlado in opozicijo o vprašanjih zunanjih zadev razen kakor le Churchill sarkastično dodal, »priložnostne vljudnosti kot n. pr. ko 80 ml predložll, prepis neke objave zelo velike važnosti pol ure pred čitanjem.* (g tcm je mislil na nedavno vladno izjavo o egiptovskem vprašanju). Te besede so povzročile nekoliko hrupa in ministrski predsednik Attlee je prekinil govornika ter rekel, da je sporočil namene vlade o Egiptu Churchillu, Edenu in {Stanleyu teden poprej. Churchall je potrdil, da odgovar-Ja resnici, da jih je ministrski Predsednik povabil v Downi n« Street Približno 10 dni prej, da pa so sovoriu tedaj o Palestini in ne 0 Egiptu. '(Ministrski Predsednik nam je ob €) Pri’ki govoril o Beli kn1'gi *n poročilu preiskovalne ko:n'Si'e za Palestino, toda takrat ni bil stanju izročiti nam nlli popisa. V pogovora je omenil Egipt Res teku le;oHda sem “ »tel z ministrskim Predsecmikom na ho;Kkin ga, naj kjer pova mojo so- S. T,"ga’ naJ vst°pi v sed. M(rf sriva >zmenjaia nesaj be- •«evak,i»cija» 8 m 36 omcnl' b««'o «J a sem mu , . točk: ne strinjam “'v »erlh n. šlo za va?n„ Pl‘" Z opozicijo niso o mmPm anJC' Ovijali. Francija j? P'CL‘t,r vojni obravnavala svjoJe^nSfz;: :;r!e7izta- d e ve države. sr: s**?*s Publikansk predstavnike re-e stranke. Britanska vla- da se je pa v zunanjih zadevah držala sovjetskega načela o vladi ene same stranke.« Churchill je izjavi), da je storila opozicija vse, kar je mogoče, da bi podprla nastop vlade v inozemstvu in da bi dali britanski zunanji politiki kar najbolj vsenarodni značaj. Ce bi imela vlada razloge za svoje delovanje, ki jih ni objasnila, upa, da ji bo zbornica oprostila napake, ki bi jih mogla storiti kakor vsak navadni državljan. Nato je Churchill izjavil, da so dogodki v Grčiji dokazali pravilnost koalicijske politike, ki jo v splošnem Izvaja sedanja vlada. Za vsak primer sta dve listini, ki sta neoporečni in izven vsakega dvoma: d poročilo delegacije britanske «Trade Unions«, ki je meseca Januarja 1945 obiskala Atene in na-vaja grozodejstva, ki so jih počeli komunisti v mestu. 2) Poročilo francosko.britansko-amertške komisije, ki je nadzorovala volitve. Ni nobenega dvoma, da so bile te volitve najbolj redne, kar jih je bilo do zdaj v Grčiji m na Balkanu. Jasno so pokazale, da grški narod ne želi imeti diktatorske oblasti, katere sc je polastila komunistična manjšina z revolucijo izdajo, terorizmom ta uboji. Dokazujejo nadalje, da smo imeli prav, ko smo posegli s silo orožja, da bi preprečili tako nesrečo. Se vedno je mnenja, da bi bilo boljše, če bi izvedli plebiscit o monarhiji takoj po volitvah, kot so prvotno določili. Ce bo grški narod glasoval za monarhijo, upa, da bo kralj jasno dokazal, da je služabnik države in nad vsemi strankami m enakopraven do vseh. Nato je govoril Churchill o Španiji: «Britanska vlada je pokazala modro umerjenost s tem, da se ni vmešavala v notranje zadeve špansko države. Nihče od nas ne ljubi Francovega režima. Tudi jaz osebno nisem navdušen zanj, kakor tudi no za sedanjo britansko upravo. Toda velika razlika je v tem, če nisi naklonjen izvestni vladi, ali pa če skušaš povzročiti državljansko vojno v tej državi. Pravijo, «da ima vsak narod vlado, ki si jo zasluži«. Očividno to ne velja za primer Velike Britanije«, (Smeh in odobravanje). «Jaz mislim, da bi bilo boljše pustiti, naj si španski narod sam resi svoja vprašanja tako, kakor mi upamo, da bomo urejevali naše zadeve brez vmešavanja iz inozemstva. Zdi se mi, da zadnja francoska vlada ni modro ravnala, ko je zavzela pod pritiskom komunistov tako napadalno stališče do Španije. Neprijetno je videti vlado kake države, ki skuša rešiti politična vprašanja s tem, da usmeri svoje napade proti drugi državi. Posledica tega Je bila, da je general Franco pridobil na času«. Niti komunisti v Španiji se ne bi zahvalili inozemskim vladam za njihov poskus, da bi povzročili drugo državljansko vojno. Churchill misli, da Je hujskanje Špancev, da odstavijo Franca in istočasno govoriti, da zavezniki ne bodo vojaško posegali, neumnost. Se bolj neumesten je lil poljski ugovor pri organizaciji Združenih narodov. Vsakdo ve, od katere strani je prišla pobuda za to. »Pustimo ob strani prazne besede. Mislim, da je dej'-stvo, da — milo rečeno — v primeru s Poljsko, vlada v Španiji pod reakcionarnimi Francovim režimom svoboda in mnogo večja varnost in sreča za navadnega človeka«. Graja predlogov Grajal je predlog, po katerem naj bi vsi narodi v organizaciji Združenih narodov prekinili odnošaje s Španijo. To bi imelo za posledico, da hi se vsi Spanci oklenili svoje vlade. Ce bi odpoklicali poslanike domneva, da bi morali vseeno ostati trgovinski zastopniki ali pa najti kakšen drug sporazum, da bi o stali še nadalje v koristnem stiku z «eno izmed najstarejših in najmanj napadalnih držav Evrope«. Nadalje je Churchill Izjavil, da bi morali izvesti svoboden in posten plebiscit pod nadzorstvom ve-J®®11’, preden bi dodelili avstrijsko Tirolsko Italiji. Vsako liberalno načelo, ki ga proglača Velika Britanija, govori proti dedelitvi Tirolske proti volji njenih prebivalcev Italiji. Rekel je, da mu ni znan noben-den drug bolj jasen primer kot avstrijska Tirolska, pri katerem bi lahko izvedli določbe Atlantske listine in listine Združenih narodov pri prebivalstvu na tistem majhnem o dobro ločenem ozemlju. Churchill je izjavil, da čaka na dan, ko bo mogla Italija spet zavze-, ti svoje mesto v družbi evropskih narodov. Rekel, je da je storil vse, kar je bilo mogoče, da bi preprečil, da bi Italiji odvzeli njeno mornarico ln so posodili Sovjetski zvezi 13 britanskih vojnih ladij, da bi preprečili razdelitev italijanske mornarice. Mnenja je, da bi bilo umestno spremeniti to posojilo v darilo. . Vprašanje Trsta Churchill Je rekel, da prizna važ-nost vojnih pristanišč za Sovjetsko zvezo. Po njegovem mnenju bi bila internacionalizacija tržaškega pristanišča življenjske važnosti za vso Srednjo Evropo. To, kar sta Velika Britanija in Združene države priznali s tem, da sta sprejeli francoski predlog o Trstu, je mno go in tri velike demokracije bi morale biti zdaj složne v tej točki. «iz vsega tega izhajajo sledeče glavne točke: suverenost narodov, enakopravnost za velike m majhne države pod mednarodnim zakonom in kar zadeva meje spornih ozemelj, bi morali upoštevati želje prizadetih narodov po svobodnih in poštenih plebiscitih. Ce se bomo držali teh enostavnih načel, bomo imeli precejšnjo gotovost za mir«. RIM, 6. junija — Notranje ministrstvo je včeraj ob 5. popoldne javilo sledeče rezultate referenduma iz 34.112 volišč od 35.320 (prva številka pomeni glasove, oddane za republiko, druga za monarhijo): Piemont 1,217.756 - 919.011; Ligurija 632.813 - 284.160; Lombardija 1,975.906 - 1,145.758; Tridentinska Benečija 191.450 - 33.728; Veneto 1,346.582 -928.008; Emilija 1,526.838 - 454.589; Toskana 1.280.626 - 506.358; Marche 498.607 -213.621; Umbrija 301.209 - 117.755; Lazio 619.216 - 677.201; Abruzzi Molise 347.578 - 459.468; Campagna 430.441 - 1,398.623; - Puglie 465.620 - 954.754; Lucania 107.653 -158.210; Kalabrija 332.404 - 505.415; Sicilija 705.949 -1,292.100; Sardinija 202.709 - 313.940. Za republiko je glasovalo 12,182.855 volivcev, za monarhijo 10,362.709. Razlika znaša 1,820.146. Za republiko je glasovalo 54%, a za monarhijo 46% volivcev. Po vsej Italiji so te vesti sprejeli mirno. Doslej niso zabeležili nobenega incidenta. Kraljica Maria Jose je v spremstvu štirih princev odpotovala z rimskega letališča v Neapelj,, kamor je prispela ob 17.40 in takoj odšla v vilo Maria Pia. c Minister Romita je dejal potem, ko je precital dopisnikom poročilo o izidu ustavnega referenduma, da manjkajo izidi 57 volišč v Campa-niji, 9 v Pugli, 31 v Kalabriji, 21 v Siciliji, 15 v Sardiniji, približno 70 v Piemontu, manjše število v Liguriji in več kot 500 v Lombardiji. »Nočemo sprejeti gesel obupa, ki bi Evropo razdelila na dva sovražna tabora" Ministrski predsednik izjavlja, da nihee nima pravice ugovarjati, ue ima Velika Britanija prijateljske odnošaje s svojimi sosedi, želi pa si prijateljstvo vsek držav sveta Po Churchillovem govoru je spregovoril britanski ministrski predsednik Attlee. Dejal je, da so v pogledu potsdamskega dogovora težkoče v tem, da medtem ko Angleži mislijo, da predstavlja ta dogovor samo temeljna načela,, so Sovjeti vztrajali na strogem dobesednem tolmačenja dogovora in odklanjali vsako elastičnost, ki bi dovoljevala, da bi se lotili spremenljivih okoliščin. Nato se je Romita zahvalil časnikarjem za sodelovanje pri delu za pomirjenje in dodal, da «v tem trenutku ni ne republike niti monarhije, temveč samo Italija, in naj bo kakršna koli naša politična ideologija, moramo skupno delati za njeno vstajenje. Časnikarji bodo prvi v tem delu za pomirjenje in za vstajenje*. Na tiskovni konferenci je bil prisoten podpredsednik ministrskega sveta Pietro Nennj, ki jo rotil vse, naj sprejmejo odgovor, ki ga je dal narod na referendum v složnosti ln pomirjenju duhov za obnovitev države. Jugoslavija odklonila udeležbo na proslavi zmage v Londonu LONDON, 6. junija — Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil v Londonu, da Jugoslavija ne bo poslala svojega zastopstva na proslavo zmage, ki bo prihodnjo soboto v britanski prestolnici. Predstavnik ministrstva je dodal, da je povzročila jugoslovanska odločitev v britanskih krogih veliko obžalovanje. Izvedeli so, da je jugoslovanska vlada obvestila Veliko Britanijo, da je bilo sedanje zadržanje britanske vlade v pogledu Jugoslavije tako, da jugoslovanski narod ne bi mogel razumeti položaja svoj6 države, če bi bila zastopana na proslavi zmage v britanski prestolnici. Francija je našla dušo Churchill je rekel, da ga je na njegovem nedavnem obisku v Belgiji in na Nizozemskem presenetil velik razmah v obeh državah in naraščajoči tesni odnošaji rred njima, sodevolanje med katoliško cerkvijo in skrajno napredno liberalno socialno politiko, splošno zavračanje komunizma in kar ga je najbolj presunilo, velika ljubezen do Velike Britanije. «Ce se bomo odločili biti prijatelji Nizozemcev in Belgijcev, nima nobena drž.ava na svetu pravice temu ugovarjati«. Predstraža demokracije O Franciji je Churchill izjavil: «Bila' so pbdobja, v katerih je bilo videti, kol da je duša Francije v nevarnosti, toda jaz nisem nikoli izgubil vere v veličino francoskega naroda ln Francije. Srečni smo, da vidimo kako Franclja postopoma zavzema svoje mesto kot predstraža svobodnih demokracij sveta. Dostojanstvo in sijaj Evrope ne bi mogla živeli brez močne Francije. Nadejam se, da se bomo trudili, da ohranimo najtesnejše in prisrčne odnošaje z narodi celine, ki so nam bližji, da bi megli uživati najboljši način živ-jenja in da ne bt spregledali skupne varnosti. Churchill je rekel, da je zdaj dvoje izrazov, ki izhajata iz predsodkov in ki jih zdaj uporabljajo, da bi prijateljskim narodom pre^ prečili, da se sporazumejo v medsebojno korist. Eden teh je izražanje, da hočejo taki narodi ustvariti blok. Po mnenju ko.nunistov bi bila ustvaritev bloka,, če ni komu-stičen, zločin. Anglo-ameriški sporazum o številnih svetovnih vprašanjih so grajali in ga ožigosali kot «zaroto». Ce se dve državi o nečem sporazumeta, kar Je pravično, je to «zarota». »Mi bi morali opustiti te izraze, ki jih uporabljajo samo, da bi zatemnili trezno presojo. Ce bodo svobodoljubne narode sveta, to so zahodne demokracije, kakor jih označujejo, odvrnili od njihove narodne skupnosti in naravne pove, zanostl s praznimi izrazi, ki jih uporabljajo kot «strašila», ne bodo mogli drugo kot obžalovati sami sebe, če bodo ponovno zašli v nesrečo. Opis, ki ga je podal Bevin o stališču sovjetske vlade do zahodnih zaveznikov, ni tak, da ne bi napravil poraznega vtisa v spodnji zbornici. »V Veliki Britaniji je nastala in se razš.rila velika zaskrbljenost zaradi zmanjšanja sodelovanja In dobro volje med našo državo in Sovjetsko zvezo. Bila je in je še vedno naša najvrčja želja, da bi čim bolj prijateljsko sodelovali sovjetsko vlado in sovjetskim narodom. Toda velika večina našega naroda je odobravala, ko je Bevin ugovarjal proti trajni in sistematični gonji z žaljivkami, ki jih je in Jih še vedno siplje v svet sovjetska propaganda. Razen, komunistov in tistih, ki nimajo poguma, akoravno so taki, da bi se kot take imenovali, je drugih zelo malo, ki se čutijo prizadete po od. kritih besedah, ki jih je spregovoril Bevin preteklega meseca januarja in tudi velika večina zbornice se mora strinjati z izjavami v njegovem včerajšnjem govoru*. »Ne pričakujemo od sovjetskega naroda drugega kot dobro voljo, mi pa bomo pomagali z naše strani skupno z drugimi narodi z našimi viri, ki so na razpolago, če bi kdo kratil pravice Sovjetov. Ko je omenil petdesetletno pogodbo s Sovjetsko zvezo, je Churchill dejal, da bo osebno prispeval k važnosti obstoječe pogodbe Mogli bi nastopiti hudi časi za pogodbo, kot je to že večkrat bilo, toda bila bi velika nesreča vzeti Jo z lahke strani. Prav gotovo je petindvajsetletna pogodba štirih velesil, ki so Jo predlagale Združene države za Nemčijo, resnično velik načrt. Bevin je imel prav, ko je rekel, kako koristnejše bi bilo za varnost Sovjetske zveze, če Združene države imele prednostno mesto v evropskih zadevah za 25 let, kakor pa, da Sovjetska zveza zatira uporne mejne satelitske države. «Resnično sem vesel, ko sem doznal, da bomo podprli predlog Združenih držav. Mnenja sem, da so besede, ki jih je izrekel Bevin o tem, posebno zadovoljive*. «Z druge strani ne nameravam prikrivati dejstva, da je sovjetska propaganda in njeno splošno zadržanje napravilo po koncu vojne globok vtis v državi ter se osebe vseh socialnih razredov vprašujejo, če želi sovjetska vlada resnično gojiti prijateljske odnošaje z Veliko Britanijo ter z navdušenjem delati pri obnovi miru, svobode iti blaginje vsega sveta. «Mislim — je dejal Attlee — da ne upoštevajo duha, s kakršnim smo se tega lotili v Potsdamu. »Mislim, da je ena izmed naših največjih težav v tem, da bf naše sovjetske prijatelje poskušali seznaniti z načinom, kako o stvareh razpravljamo v zahodnih demokracijah. Mislim, da vsi lahko razumemo sum, ki vlada pri Sovjetih. Ta sum izhaja iz zgodovine, ln sicer ne samo iz zgodovine zadnjih 20 let. »Spomniti se moramo na ozračje sumničenj, ki je vladalo ves čas caristioncga režima; naše težave pa so v tem, da bodo Sovjeti razumeli, da je v tej državi veo kot en sam glas želel, da bi bili pr'sctni tu v poslanski zbornici in da bi poslu, šal! naše razprave. Ce ima nekdo govor in v njem ostro napade mene in moje prijatelje, bi se Sovjetom zdelo, da je to na neki zagonetni način glas vlade. Zdi »e, da so ne zavedajo, da je bistvo zahodnih demokracij v tem, da imamo vlado in opozicijo ter mnogo glasov. »Pred dnevi sem nekemu Sovjetu, ki precej dobro pozna našo državo in ki me je izpraševal, čemu so naši časopisi do Sovjetske zveze tako neprijazni dejal: »Ničesar ne morem storiti. Svobodni so. Tudi do mene so neprijazni. Vsakogar lahko napadejo.* »Ni mogel razumeti da Ustil, kli napadajo Sovjetsko zvezo in tudi vlado znečem, kar je na ta ali drugi način odraz vlade. To je ravno tisto, kar so označili z železnim zastorom. To je zastor med mišljenji. Kadar koli se sestanem z našimi sovjetskimi prijatelji, jih povabim, naj se sestanejo z nami, da se medsebojno svobodno pogovorimo. Trdno sem prepričan, da je to danes v svetu največja potreba. Mislim, da moramo na sovjetski narod gledati kot na narod ki »e je do neke meje rodil ter živel v temnem gozdu in ki se zdi, da ne more doumeti sončne svetlobe, vetra in zraka svobodne demokracije; pra. vim, da bi bilo usodno, če bi na kakršen koli način poostrili črto, ki deli vzhodno in zahodno Evropo. Skušati moramo, da bodo to razumeli kljub mejam in da dosežemo medsebojno razumevanje. I siočasno moramo skušati razumeti sovjetsko mišljenje in zgodovino in zakaj se Sovjeti tako obnašajo.* V pogledu Nemčije je Attlee dejal: »Nočemo delati na prisilni razdelitvi Nemčije. Mislim, da bi bila blaznost, razen v primeru, ča «Ne mislim, da bomo morali o sedanjem položaju na svetu soditi popolnoma pesimistično». bi šlo za zvezno Nemčijo, ki bi se lahko osvobodila uniformiranosti in »supercentralizacije*, ki sta predstavljali prokletstvo ne samo načl- de obupa, ki bi razdelila Evropo v dva ločena tabora. Dovolite ml, da v tem pogledu povem, da verujemo v najožje sodelovanje s našimi prijatelji iz vseh zahodnih držav, s Belgijo, Nizozemsko, Skandinavijo, predvsem pa s Francijo, »Povsem naravno in umljivo j« da moramo biti dobri prijatelji s temi sosedi, s katerimi imamo skup. ne misli ln zgodovino; mislim, da nihče nima razloga ugovarjati, če smo v prijateljskih odnošajih s svojimi sosedi.* O Španiji je Attlee dejal: »Pravo vprašanje, ki si ga moramo zastaviti je, kakšen bi bil za nas najboljši način, da damo španskemu narodu možnost, da odloča in »i izbere pošteno vlado. To je stara španska želja, ker mislim, da imeli Spanci v teku več let mnogo slabih vlad, španski narod pa vedno močno odgovarja na tuje vmešavanje. Dejstvo, da se rešimo slabe vlade, pa še ne pomeni, da se *v- stiČnega, marveč tudi prejšnjih re. tomati;no pojavl bolj4a, (Smeh in žimov. »Istočasno skušamo na naj boljši način razviti demokratske u-stanove v Nemčiji, ker državo ni mogoče postaviti na noge z napori, ki prihajajo iz tujine. »Nemčija mora sama najti svojo rešitev.* V pogledu odnošajev Velike Britanije z zahodnimi državami je Attlee izjavil: »Nočemo sprejeti besa- lronično odobravanja konservativcev), V komentarju o torkovih govorih Je Attlee grajal tiste ljudi, ki so potovali po tujini in vse stvari videli takšne kot jih vidijo Sovjeti. Dejal je, da je boljše gledati % britanskega vidika kolikor pa Je mogoče, pa je treba skušati razumeti tudi mišljenje drugih. Položaj vlade in opozicije V odgovor na Churchillove opazke o posvetovanju z opozicijo je Attles izjavil, da ostane odgovornost na vladi in da ne misli da želi opo. zic ja zavzeti odgovornega stališča, ne da bi imela oblast. »Nisem prepričan, da bi bil Churchill zadovoljen, če bi nosil preveč odgovornosti, ko je v opoziciji. Nasprotno mislim, da se večkrat veseli, da je «nekoliko neodgovoren* (Smeh). Attlee je nato dejal, da so po njegovem mnenju na Japonskem opravili potrebno začetno delo in da de. la general McArthur s svojo upravo veliko uslugo vsemu svetu. Attlee je dodal, da so ga vprašali, če ima Velika Britanija na Japonskem političnega predstavnika. Vlada je že izbrala A. D. F. Gascoigna, višjega uradnika zunanjega ministrstva, ki bo v nekaj dneh odpotoval na Japonsko, kjer bo prevzel posle voditelja britanske zvezne misije, ki so jo ustanovili 1. Januarja. Njegove glavne naloge bodo, da varuje britanske koristi in ohrani ožje sodelovanje z generalom Mac Arthurjem ln drugimi britanskimi oblastmi na Japonskem. Britanska politika do Kitajske Je v teA, da store vse, kar je mogoče, da ustvarijo ugodne pogoje za trg'-vino. V korist kitajskega narodi želi Velika Britanija, da bi v kratkem prišlo do trajno močne ln zedinjene Kitajske. Attlee je zaključil: »Ne mislim, da bomo morali o sedanjem položaju na svetu soditi popolnoma pesimistično. Ce pogledate nazaj v zgodovino drugih poizkusov za sporazume, boste naletih na enake težkoče kot Jih moramo prebroditi zdaj. Prepričali se boste tudi, de so vse premagali. Mislim, da pri premagovanju teh težkoč nihče ne bo imel večjega deleža, kot naš zunanji minister.* 0 pogubnosti komunizma V Kanadi in Združenih državah je imela malo prijateljska sovjetska propaganda nasproten učinek, kot ga je želela. Peščica spretnih in izurjenih oseb, ki drže v svojih rokah 180 milijonov sovjetskih državljanov, bi storila bolje, ja bi se podrobnejše poučila o zahodni demokraciji. Ne more biti v interesu Sovjetske zveze, da nadaljuje z Izzivanjem Združenih držav, noben narod na svetu ni tako počasen v odobravanju sovražnih čustev proti tujim državam, kot Je ameriški. Noben narod, katerega čustva so enkrat odtujena, Jih n« more z večjo težavo spet pridobiti. Ameriški orel Je velika in močna ptica s strahotnim kljunom. Mirna je, a Gromika vedno pošiljajo, da jo nadleguje. Orel ostane ved-no miren, toda bila bi velika zmota misliti, da orel ne doživlja ničesar v svojih prsih, (odobravanje). Tvegam dati svoj prijateljski nasvet staremu vojnemu tovarišu maršalu Stalinu. Turi’ tu, v naši mirni skupnosti nazaduje sovjetska propaganda. Nisem mislil, da Je možno, da bt bili Sovjeti v enem ssmrm letu zmožni napraviti toliko zla sami sebi ter ohladiti toliko prijateljskih čustev v svetu, ki govori angleški jezik. Moramo se tudi zavedati, da Je sovjetsko vlado v njenih odnošajih ■s drug)mi državami v veliki meri oviram komunistična peta kolona. Nekatere države so, ki omahujejo, države, kjer snujejo komuni-sfč.ie organizacije prevzem oblasti. Ce dosežejo komunisti uspeh, bo država uničena in postane satelit. Toda komunistična peta kolona ne dela drugega kot zlo Sovjetski zvezi. Upam, ko bodo spoznali tehniko in sedanji način kot nekoristen interesom ln veličini Sovjetske zveze, Jih bodo odstranili ter bo nastopil razumnejši duh dobrega sosedstva; v tem primeru bomo pripravljeni pozabiti preteklost. Tudi vohunska mreža komunistov Je, katere omejeni pojav v Kanadi je trenotno ustvaril glo-bok vtis v Javnem mnenju preko Atlantika. Ta odkritja, ki niso popolna, so razburila ves kanadski dominlon. Samo ob sebi je umevno, da so mnoge države skušale in skušajo doseči podatke o namenih drugih držav. V tem ni ničesar posebnega, toda razlika med sovjetskim sistemom in drugimi je v tem, da oni ne zaposlijo svojih agentov. Vprašanje verske zaslepljenosti je jlrtvovati same sebe in svojo domovino zaradi komunistične utopije*. Churchill je nadaljeval, da se osebe, ki so okužene s komunističnim črvom, ne obotavljajo izdati svoje domovine*'. »To je značilno — je dodal Churchill — da Je sovjetsko vohunstvo nevarno, kakor je njihova propaganda neznatna in otročja. Mnogo resnljšl kot vsa vpraša, »ja propagande in vohunstva so dogodki v Evropi. Churchill je Izjavil, da so ga gra- jall, ker Je ostro kritiziral sovjetske zahteve po Curzonovi črti. Z ozirom na Curzonovo črto j« dejal, da je mnenja, da predstavlja pravično mejo med Sovjetsko zvezo ter bi morala Poljaka dobiti nadomestilo na račun Nemčj«, naj sl bo na Baltiku, kot na zahodu ter dalje proti Odrl in vzhodni Nlšavl. »Ce smo se zmotili v t*h odločitvah, nas morajo soditi po strasn 1» nemirih in sporih, v katere tmr> bili zapleteni. Toda zdaj nismo pri Curzonovi črti. NI vprašanj* o črti na Odrl, dokler Je Poljska pod nadzorstvom. Sovjetaka meja Poteka od Stettina na Baltiku, po predmestjih Trsta, po Jadranu in mnogo južneje od tega*. Churchill Je dejal, da ne bo sc-vjetizacija segla na severu do Odre, ampak na Labo. »To je atrašno dejstvo v zgodovini Evropa in bi bil višek pomanjkanja modrosti, če bi hoteli to spregledati*. »Ni samo to, da se je pomakn'1 železni zastor od Baltika do Jadrana ampak za teni zastorom so ozemlja na katerih so prestolnice vzhodne in Srednje Evrope in mnoge eta-rodavne države in narodi, kjer prebiva skoraj tretjina evropskega pi ebivalstva. ne da bi računali še Sovjetsko zvezo. »Ce bo kdaj, bodo na tem velikem ozemlju za»;ljali seme nove svetovne vojne. Lahko »te prepričani, da komunizaclja ln sovjetl-zacija tega ogromnega prostora Evrope proti volji narodov v vseh krajih, ne bo stalna, re ''bi dala povod nesrečam ln s,; J. kakršne sl z grozo predstavljamo. (Nadaljevanje na str. 2) Churchill nadaljuje Železni zastor na vzhodu Obnova porušenega Stalingrada mik f -> , bvAuLdU »V sedanjem trenotku vodi vse to lata akuplna spretnih ljudi, komisarjev Kremlja, ki Izvajajo že despotsko oblast v svojem mogočnem Imperiju. «Iz Bevlnovega govora jasno izhaja, da *e sdaj stremi politika sovjetske vlade samo za tem, da bi zavlekli vse dokončne mirovne sporazume in preprečili narodom zahodne in vzhodne Evrope, da sklenejo prijateljske kulturne in gospodarska atlke, kar sl mnogi it 11 jo. »Površnemu opazovalcu se zdi, da deluj« čas v prid Sovjetom, ker cm bolj bodo odlagali svobodno m mimo ureditev v Evropi, tem ved bodo Imele časa sovjetske sile in komunistične organizacije, da bodo odstranile kakršen koli čini. Ulj, kt bi oviral njihove zamisli ln ki bi si drznil pokazati se v tem prostranem prostoru. «Preblvaiatva baltskih držav ne moremo primerjati s predvojnim časom. Pretrpeli so dvojno »likvidacijo*, po zaslugi Nemcev in Sovjetov. Pravijo* da je ostalo od predvojnega prebivalstva Pomo-rjanske samo tretjina. »Za komunizacijo in sovjetizacL jo celotnega sovjetskega zasedbenega področja Nemčije Izvajajo vse napore. »Zdi oe mi. da so Poljski odrekli vsako svobodno izražanje narodne volje ln j« Istočasno pod najstrožjim nadzorstvom svoje vlads, ki jo vodijo socialisti ln ki sl ne upajo razpisati svobodnih volitev, »e manj pa volitve pod nadzorstvom velesil*. »Izgleda, da je žaloigra Poljsko neskončna. Mi, ki smo stopili v vojno za njeno obrambo, gledamo z bolestjo na čuden Izid naših naporov. ' / ' »Avstrija in Madžarska trpita lakoto, sključeni pod težo velikega števila tujih čet. Strinjamo se z Kevinom v vsem, kar je rekel q tem včeraj zvečer. O Češkoslovaški je Churchill izjavil, da gre tu za poseben primer in da zaenkrat sprejema Be-neševo izjavo, po kateri je naloga Češkoslovaške, da posreduje med Sovjetsko zvezo in zahodno Evropo. »Za vse ostalo pa je položaj resen in bolestno vznemirljiv*. »Vse to vodi do nemškega vpra. šanja. Dve petini nemškega prebivalstva sta vzhodno od železnega zastora. Tako se znajdemo pred dejstvom, da — kot vse kaže — nastajata dve Nemčiji: prva pri. bližno po sovjetskem vzorcu ln za sovjetske koristi, druga pa po vzorcu zahodnih demokracij. »Potsdamskim sklepom, ne bi nasprotovalo, ce bi britanska vlada posnemala ameriško in ne bi dovolila nadaljnjega prenosa nemških tovarn in naprav v Sovjetsko zvezo z ozemlja, ki je pod njenim nadzorstvom, razen izmenjave primernih količin živeža za Nemce, od česar so odvisna številna njihova življenja. »Neumno bi bilo, če bi Nemcem odvzeli sredstva, ki jim služijo za preživljanje, potem pa odvzeli našim otrokom kruh, da bj jih lahko obdržali pri življenju. »Nas in Američane bi veselilo, da bi dosegli med seboj sporazum o splošnih mirovnih pogojih z nemškim narodom, tudi če Je Se tako razcepljen ln zmanjšan, ne moremo pa misliti, da lahko pridemo do tega. Medtem lahko storimo le to. da s Sovjetsko zvezo na realistični podlagi razpravljamo o položaju. »Ml ln Združene države n« moremo dovoliti, da bi zmeda ln siromaštvo še nadalje, ln brez konca vladalo v naSlh zaaedbenih področjih*. Vtis Smulsovega govora Churchill je dejal, da ga je govor, ki ga je imel pretekli teden po radiu maršal Smuts, globoko presunil. (Pri tem so vsi člani parlamenta obrnili poglede na galerijo, kjer Je sedel Smuts, ln od vseh strani dvorane Je bilo slišati mrmrajoče odobravanje. Churchill Je nato Izjavil, da mora biti pravici zadoščeno; ko pa bodo krivci kaznovani, M se morali držati izreka Edmonda Burke ja: »Ne moremo soditi vsega naroda*. »Z narodi, ki bi bili atalno izključeni is človeške družbe, ne bi bilo mogoče zasnovati novega sveta in nove Evrope. Dokler bo naš narod lahko vplival na tok miru, bomo skušali rešiti nemški in japonski narod ter ju vključiti v ustroj svobodne ln civilizirane de-mokracij*. Zamisel, držati milijone in milijone ljudi v nekem »podčlo-veškem* stanju med zemljo ln peklom do njihove smrti, ali dokler ne bi sprejeli komunizma, ali pa bili ponižani v položaj sužnjev, bi slutila le gojitvi moralne kuge in verjetno vojni.* »Za nemški narod moramo storiti vse, kaT nam Je mogoče; ko bodo krivci kaznovani, moramo maščevanje opustiti. Nevarnost za evropski mir Je nadaljevanj« degeneracije, kateri gre nsglo nasproti vsa Evropa*. Churchill je dejal, da bi zadnjo vojno s previdnostjo lahko preprečili (Ironični vzkliki na strani laburistov). Soglaša, da se sestava mirovnih pogodb s sovražnimi državami, ki so se brezpogojno predale, ne more zavlačevati v nedogled. »NIČ ni bolj drago In brezplodno kot maščevanje. Morali bomo ske-nltl mir z Nemčijo in tistimi deli Nemčije, ki so pod našim nadzorstvom ter z Italijo, ki je bila v zadnjih dveh letih vojne naša zaveznica. »Ce tega miru ne bo mogoče skleniti s pogajanji med zavezniki, menim, da je treba vprašanje predložiti organizaciji Združenih narodov ln da mora 21 držav, ki so se udeležile te vojne, najti najboljšo rešitev, toda v najkrajšem lasu. »V to svetovno organizacijo mo- nam rekli, da bi Jo ta postopek razbil in da bi mogla nastati delitvena črta med Sovjetsko zvezo In državami, ki so pod njenim nadzorstvom na eni strani ter ostalim svetom na drugi strani. Izjavljam, da bi bilo to po vseh poskusih, poskusih, ki so bili zaman boljše, kot pa ponižno sprejemati stalno slabšanje svetovnega položaja. Boljše je Imeti združeni svet kot razdeljenega, toda še vedno Je boljše Imeti razdeljeni svet, kot pa u-ničenega. *Iz tega ne sledi, da v razdeljenem svetu ne bi mogli ohraniti ravnovesja, od katerega bi bil mogoč nadaljnji napredek -do združitve. «Vsaka stvar je boljša, kot pa stalna degeneracija v srcu Evrope*. Churchill se Je skliceval na dobo, ki Je sledila prejšnji vojni, ko so državnike grajali zaradi dolgega odlašanja ln trdega ravnanja s premaganci, ki so mir sklenili 7 mesecev po koncu sovražnosti. Minulo Je že 10 mesecev ln nihče ne more reči, kdaj bodo sklenili mir ln vzpostavili odnošaje s premaganimi državami. Romunija, Bolgarija, Avstrija in Madžarska nimajo miru in tudi Italija, ki se Je pozneje borila ob naši strani, ga nima. Tako ne moremo dalje. Be-vin je dejal, da bo izvedel še en poskus, da doseže rešitev. Vsi se resno nadejamo, da bo imela pariška konferenca uspeh; gotovo pa je potrebno, da se vprašamo, kakšno stališče bi morali zavzeti v primeru, če ne bi mogli doseči nobenega sporazuma, ki bi ga lahko o-dobrila moralna zavest sveta. »Evropa je v mnogo slabšem položaju kot je bila ob koncu prejšnje vojne. Vlada pomanjkanje, sovraštvo in nered. Ne bi smeli predolgo odlašati. Ali bi hoteli morda izvajati največjo strogost do premagancev, ki bi ji sledila doba, v kateri bi Jim dovolili, da se spet oborožijo?* Ob zaključku Je Churchill dejal: «Pustimo, naj Nemčija živi in naj bosta Avstrija in Madžarska svobodni. Pustimo naj Italija spet zavzame svoje mesto v evropskem ustroju; pustimo, da se Evropa zmagoslavno dvigne in da s svojo močjo ln zedinjenostjo zagotovi mir Vodja stavbnega oddelka za obnovo Stalingrada, arhitekt Simbrišev, razlaga načrt za obnovo v vojni uničenega mesta arhitektu Fialki, katerega so pravkar odpustili iz službe v Rdeči armadi. Nove stanovanjske hiše, ki jih gradijo za delavce, v Stalingradu, nam kaže slika v desnem kotu. Zunanji minister Benin n italijanskih reparacijah • Britanija ne more soglašati, da bi Italija z njenim denarjem plačevala vojno odškodnino LONDON, 6. junija. — V torkovem govoru, s katerim je britanski zunanji minister Ernest Bevin otvoril zunanjepoli-tično razpravo v spodnji zbornici, se je dotaknil tudi vprašanja italijanske vojne odškodnine. V naslednjem priobčujemo popolno besedilo njegovih izvajani. Minister Bevin je dejal: »Po sovjetskem stališču zavezniš-' ke velesile, ki niso doživele sovražnega vdora, n« razumejo želje Sovjetske zveze po odškodnini za uničenja, ki so jih tam povzročile italijanske sile. To Je nepravično podtikanje. Do tistih, ki so doživeli vdor — do narodov Sovjetske zveze ln Grčije, da naveden samo dva — gojimo resnično simpatijo; dobro pa vemo tudi, koliko je trpelo prebivalstvo Malte la koliko mož nas je stal vstop Italije v vojno v trenotku največje nevarnosti, ko smo se znašli sami. Vlada Njegovega Veličanstva Je Imela ogromne stroške za obnovitvena dela na tem Junaškem majhnem otoku. Sovjetska zveza je prikazala, da bi zmanjšanje stroškov za britansko-ln ameriško zasedbo v Italiji lahko dalo Italiji možnost, da bi zadostila zahtevam po vojni odškodnini, ki jih je predložila Sovjetska zvCza. Ta trditev kaže, bi rekel, popolno napoznanje gospodarskega in finančnega položaja Italije, katere dolg za dobave in pomoč, ki so ji jo dale Velika Britanija, Združene države in ustanove UNRRA, znašajo približno 300 milijonov sterlin-gov. Poleg tega bo Italija morala prenesti ogromen primanjkljaj v svojem računskem zaključku o plačilih, primanjkljaj, ki ga cenijo na 250 milijonov šterlingov za letošnje in 100 milijonov šterlingov za prihodnje leto. Tudi predvojno vrednost italijanskega izvoza ni do. segala več kot G5% uvoza. Razliko so krili z devizami izseljencev, dohodki turizma ln tujimi pogojili. «Zatrjevali so, da bi z zmanjšanjem stroškov naše zasedbe lahko plačali zahtevano vojno odškodnino. Pojavlja pa se vprašanje; ali se je neugodni denarni položaj Italije v zamenjavi poslabšal zaradi naše zasedbe? Odgovarjam, da prisotnost britanskih in ameriških sil v Italiji ne stane Italijo niti enega dolarja ali šterlinga v tuji valuti, Plačilo smo dobivali samo v lirah svoja naročila pa smo plačali v zahtevani valuti. Ce bodo od Italije zahtevali plačilo vojne odškodnine bodisi v strojih ali industrijski o-premi, ali v blagu sedanje proizvodnje, bo njena zmožnost za preskrbo tujih valut občutno zmanjšana in pomoč, katero bo prisiljena zahtevati Iz tujine, se bo v enaki meri zvišala. To ni visoko gospodarstvo, pač pa so gola dejstva. Vlada Njegovega Veličanstva ne more soglašati, da bi prispevek dobili na ta način, da bi koncem koncev prenesli njena posojila in njen denar, na račun vojne odškodnine, ki Jo mora plačati Italija, na tretje vlade. Naša politika do Italije ima predvsem namen, da jo privede na stopnjo, da bo mogla plačati to, kar so ji dobavili kot pomoč in dru. gič, pomagati, da spravi svoje gospodarstvo na mlrnodobko ravez. Končno, da bi prenesli vsak presežek vojne opreme in vojnih strojev, ki za gospodarstvo v miru niso po trebni. Menim, da po zdravi pameti in pravičnosti ni mogoča hoditi po drugi poti. BYRNESOVE IZJAVE Washington, 5. junija Ko so včeraj zunanjega ministra Bymesa na tiskovni konferenci vprašali, ali so dosegli kakšen napredek v vprašanju Trsta in ali o njem razpravljajo namestniki zunanjih ministrov na sedanjem zasedanju v Parizu, je odgovoril, da namestniki zunanjih ministrov preučujejo vsa vprašanja, o katerih ni uspelo doseči soglasja na zadnji konferenci, da pa ne more o njih nišesar izjaviti. Byrnes je izjavil, da še upa, da bodo izvedli poizvedbe o demilitarizaciji Nemčije v vseh štirih področjih, da pa ne more reči, ali sd v ta namen storili nove korake. Dodal je: «Zaveznlška nadzorstvena komisija bo razpravljala o tem vprašanju na prihodnjem sestanku*. O premogu za Francijo Je minister izjavil, da so Združene države dobavile Franciji okrog 80.000 ton od svojih vojaških rezerv v Nemčiji za mesec junij, da je Velika Britanija dala na razpolago okrog 100.000 iz svojih rezerv, in da so okrog 195 000 ton poslali iz Združenik držav meseca maja in v prvih dneh junija. Na vprašanje, ali so kaj storili za dobavo premoga Italiji, je minister dejal, da zunanje ministrstvo še ni prejelo take prošnje. Bymes je tudi izjavil, da so Združene države in Portugalska dosegle sporazum za nadaljnjo uporabo letališča Santa Maria na Azorih še za 18 mesecev in je dodal, da Združene države ne nameravajo doseči trajnih oporošč na Azorih. Za bodočnost ni drugih obvez kakor za teh 18 mesecev. Nadalje je James Bymes izjavil, da ni mnenja, da bi bil kakšen vzrok, zaradi katerega naj bi odložili prihodnje zasedanje konference zunanjih ministrov štirih velesil, ki se bo pričelo 15. junija v Parizu. Bymes Je dodal, da bo odpotoval verjetno v Pariz 14. junija z letalom in ga bosta spremljala senatorja Connaly in Vandenberg ter svetovalci. Potrdil je potem, ne da bi govoril o podrobnostih, to, kar Je objavil Bevin v spodnji zbornici, in to Je, da je predložil britanskemu, sovjetskemu In francoskemu zunanjemu ministru predlog za mirovno pogodbo z Avstrijo. Po volitvah vprašanje ministrskega predsednika Socialisti bi pod določenimi pogoji podprli Bidaulta junija — Tajnik francoske socialistične stranke Daniel Mayer je v ponedeljek zvečer izjavil, da bi njegova stranka podprla imenovanje sedanjega zunanjega ministra Georgesa Bidaulta za ministrskega predsednika, če se uresničijo določeni pogoji. V svojem radijskem govoru je dejal: »Ce bo Bidault dobil podpo- Z APISKI * --V MVU** peupe- ro treh največjih strank, ga socialisti ne bodo ovirali. Vprašanje je, da najdemo človeka, ki bo sposoben ustvariti zvezo treh strank*. May>cr je s tem odgovoril voditelju ljudskega republikanskega gi-banja Mauricu Schumannu, ki je nekaj prej v radijskem govoru zahteval za svojo stranko pravico, da postane Bidault ministrski predsednik. »Reuter* poroča, da je p0 zadnjih podatkih za 575 izm-;d 586 sedežev nove ustavodajne zbornice ljudsko republikansko gibanje (napredni katoličani) dobilo 166 sedežev, komunisti pa 150 sedežev. So. cialistl imajo 125 sedežev, radikali 45, skrajna desnica 35, zmerni 25, kmečka stranka 8, stranka aliir. ske neodvisnosti 11, ostale stranke prekomorskih ozemelj 10 sedežev. Pairička radijska postaja je vče. raj zvečer objavila, da bo Imela nova francoska ustavodajna zbornica v torek svojo prvo sejo. Doznavanio, da se bodo sestali predstavniki strank v ntedeljo ali ponedeljek, da bodo razpravljali o razdelitvi resorov v novi vladi ter o Imenovanju ministrskega predsednika. Eden izmed voditeljev ljudskega republikanskega gibanja Franci-squo Gay se j s včeraj sestal s komunističnima voditeljema Mau-riceom Tho rezom in Jacqueaom Duclosom > DE GASPERI predsednik italijanske vlade PRED ZASEDBO HARBINA Proti Harbinu, drugemu mestu Mandžurije, se pomika sedem oddelkov nacionalistov; najbližji oddelek je oddaljen od njegž. manj kot 4 km. Padec mesta pričakujejo vsak hip. Komunisti se pripravljajo na od. por. Lord Stansgate odpotoval na posvetovanje v London Njegov odhod ne pomeni prekinitve anglo-egiptovskih pogajanj KAIRO, '.. junija. — Britanski minister za letalstvo lord Stansgate, vršilec poslov voditelja britanske delegacije za revizijo pogodbe z Egiptom, je v nedeljo z letalom odpotoval v London. Lord Stansgate se je pred odho. | ——...... dom sestal z egiptovskim ministrskim predsednikom Sidki pašo, ki mu je zagotovil, da njegov odhod nc pomeni prekinitve pogajanj in da se položaj ni bistveno spremenil. Po sestanku Je Sidki paša izjavil, da ni razloga, da bi izgubil optimizem o ugodnem zaključku pogajanj. V nekem poročilu, naslovljenem na egiptovsko senatno komisijo za zunanje zadeve potrjujejo, da je glavni razlog trenotnih različnih pogledov vprašanje ukrepov za obrambo Egipta. Britanska delegacija vztraja namreč na tem, da se v novo pogodbo z Egiptom vstavi obveznost takih ukrepov ln da ta obveznost ne bi veljala le v primeru vojne, marveč v vsakem primeru Izrednega mednarodnega stanja. LORD STANSGATE Prispel je v London ramo polagati zadnje upanje, Ce bi na svetu*. (Odobravanje opozicije). Zaključek dukate o zunanji politiki Indijske stranke preučujejo britanski načrt Nezadovoljstvo Sikov NOVI DELHI, 5. junija — Predsednik indijske kongresne stranke Maulana Abul Kalam Azad je prejel pismo podkralja lorda Wavella, v katerem mu odgovarja na nekatere ugovore, ki jih je o predlogih začasne indijske vlade iznesel Izvršni odbor kongresne stranke. Ob zaključku dvodnevne debate o zunanji politiki Je zunanji podtajnik Hector McNeil včeraj zvečer med ploakanjem zbornice dejal, da bo zunanji minister Bevin vztrajal pri poskusu, da bo dosegel sporazum s sovjetskim zaveznikom, vendar ne s pomočjo odpovedovaL ne politike. »Pustiti stvarem svoj tok* v en.1 generaciji jo ze preveč, Je dejal McNeil. »Na drugi strani ne bo storil ni :e*ar, kar bi mogli tolmačiti kot poskus, da se Sovjetsko zvezo oropa njenega mesta na soncu*. Nihče, je izjavil McNeil, ni mogel dokazati, da naj bi imela Velika Britanija sovražne namene do Sovjetske zveze. Ali resnično zahtevajo od nas, da verjamemo, da se Sovjeti bojijo našega napada? Nobena vlada v Veliki Britaniji, ki bi imela tak namen, ne bi mogla preživeti enega dne. Zunanji ml-ndsteT ne simpatizira in ne goji ni-kakega načrta, ki bi bil sovražen do Sovjetov. Opetovano je Izjavil, da je složen s sovjetskimi nameni, da obdržijo na svetu mesto, ki so sl ga njem vojno. pridobili s svojim obdrža-kot svetovna sila med WARREN R. AUSTIN novi ameriški zastopnik pri Varnostnem svetu Washington, 6. junija Predsednik Truman je določil republikanskega senatorja War-ren R. Austina iz Vermonta za namestnika Edvvarda Stettiniu-sa kot predstavnika Združenih držav prt Varnostnem svetu oiganizaeije Združenih narodov. London, L. junija Britanski zunanji podtajnik Hector McNeil je v ponedeljek Izjavil v spodnji zbornici, da je začasna poljska vlada pristala na britansko povabilo, da pošlje v Veliko Britanijo odposlanstvo poljskih oboroženih sil, ki se bo udeležilo mimohoda zmage, ki bo 8. Junija v Londonu. Izvršni odbor muslimanske zveze se je v ponedeljek sestal v Novih Delhlh. Razpravljal je o predlogu britanske misije. Svet zveze se bo sestal danes. Predvidevajo, da bodo sklepi izvršnih odborov muslimanske zveze ln kongresne stranke ter nadela načrta za Indijo, ki jih je iznesla britanska vladna misija, predložili misiji do 10. Junija. Menijo, da bodo dva dni pozneje predložili končne izide o delu misije. Radijska postaja Novi Delhi je v soboto javila, da je narodni odbor Šlkov odobril predlog, s katerim vabijo vse Indijske narodne stranke ter vse sikovske »ekte. da se uprejo predlogom, ki jih je sta. v:lo odposlanstvo britanske vlade v pogledu bodoče indijske ustave. Odbor je sklenil, da bo v znak protesta sklical konferenco Hindu-stancev, muslimanov in Sikov severnih pokrajin Indije. POLJSKO SODELOVANJE RAZPRAVA PROTI MIHAILOVIČU PBI MIMOHODU ZMAGE Beograd, L. junija Na razpravi proti Mihajloviču, ki bo kakor Je te bilo najavljeno 10. junija, bo sojenih tudi 23 bivših jugoslovanskih ministrov ln uradnikov med katerimi so bivši ministrski predsednik Božidar Purlč, bivši vodja beograjske policije Drago Jo. vanovlč in bivši ministrski predsednik Slobodan Jovanovič. Nekaj obtoženih bodo sodili v odsotnosti. ODKRITJE TAJNE NEMdKE ORGANIZACIJE Herford. tl. junija Posebni dopisnik agencije »Reuter* poroča, da je britanska policija onemogočila novo organizacijo nemškega tajnega gibanja. Aretirala je 35 njenih voditeljev, Izmed katerih je večina prej vodila organizacijo Hitlerjugend. Organizacijo, ki se je sama naziv ala RANA (radikalni nacionalisti), so v glavnem ustanovili za delovanje proti britanskim zasedbenim silam ln za sirjenje nemira med ljudstvom. Poizkušala je izpodkopati nemške mladinske organizacije, ki jih je dovolila vojaška uprava; vanje je skušala vriniti vohune. Voditelje in člane tajne organizacije so aretirali na področju Luneburga, 50 km jugovzhodno od Hamburga, kjer so sl bili uradniki vojaške uprave že šest mesecev na jasnem o obstoju tajne or-ganizaclje. Nepričakovani vdor policije v stanovanja osumljencev (13. maja) je odkril, da je imela organizacija tajno službo, ki se je ukvarjala s civilnimi ln vojaškimi zadevami. Aretirance so postavili pred vojaško sodisče v LUneburgu, kjer so se v ponedeljek prvič zagovarjali. Stari so večinoma 18 do 21 let. EKSPLOZIJA V KRAGUJEVCU Beograd, 6. junija »Tanjug* poroča, da je bila v tvornici orožja v Kragujevcu eksplozija. Več oseb je mrtvih in nekaj ranjenih. Mesto in zavod sta utrpela škodo. Oblasti vodijo preiskavo. V Kragujevac je prispel podpredsednik vlade Kardelj, da si ogleda škodo. ZASKRBLJENOST MADŽARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA London, f, junija Madžarski ministrski predsednik Nagy je v nedeljo govoril na zborovanju stranke malih posestnikov, Izrazil je svojo zaskrbljenost zaradi počasnega napredovanja pogajanj za mirovne pogodbe. Pri malih narodih — je izjavil — rastejo znaki negotovosti tem bolj, čim bolj počasi izginjajo svečana načela, ki st> jih objavili lansko leto. Nato Je dejal, «Madžarska premišljuje o primernosti, da bt predložila nacionalna vprašanja neposredni pozornosti voditeljev anglosaških sil, kakor Je to že storila glede Sovjetske zveze*. Nagy ni omenil vesti, da misli odstopiti, če stranki ne bodo dovolil! večje udeležbe pri vladni aktivnosti. KONGRES BRITANSKE LABURISTIČNE STRANKE London, h, junija Menijo, da bodo na letnem kongresu laburistične stranice, ki bo 10. junija v Bournemouthu, v glavnem razpravljali o zunanji politiki britanske laburistične vlade in o stališču do Francove Španije. Letošnji kongres bo prvi, odkar so laburisti prišli na oblast. Govorila bosta zunanji minister Bevin ln državni minister Noel Baker. V teku tega tedna bo Bevin v glavnem v borbi s konservativno opozicijo. Eksplozijo atomske bombe kodo oddajali po radiu WASHINGTON, Junija. — V prihodnjem juliju °d priliki skupnih optraclj vojske in mornarice Združenih držav na o tol: ju Bikini v Pacifiku bodo oddajali po radiu svetu tnM, ki ga povzroči eksplozija atomske bombe. Mikrofon bodo postavili wa r\im o «rensylvania», ki bo slutila za oilj v neposredni bližini parnika, ki bo sredi cilja za odmet atomske bombe. Kratkovalovni oddaj, niki bodo prentsli glas s kraja poizkusa do pos u a ccv v Zdruienih državah in tujini. Ker pa bi bilo mogoče, da bo Pensglvania uničeno, preden bi jo dosegel glas eksplozije, bodo namestili drug mikrofon na ionsko letalo izven dosega eksplozije, kf r 'bo stalo rt pomorskih enot. Ostala opazovallSča bodo na krovu parnikov, ki ne bodo v dosegu eksplozija. »New York Times» je prinesel vest, da so vojne in mornanSke oblasti izdale izjavo, v kat in pravijo, da Združene driave nimajo močnejše atomske bombo od tiste, ki so jo odvrgli na Naga, saki preteklega leta. To izjavo so dali v odgovor na obtožbe, ki prihajajo iz tujine, da naj M Združene države sestavile novo atomsko bombo, ki bi imtla Je večjo moč, »Bomba, ki jo mi uporabljamo za poizkuse* — pravi izjava — je «tipe Standard*, ki je enaka tisti, ki smo jo odvrgli na Nagasaki, To je tudi najboljša vrsta, kar jih posedujemo.* R Znani sovjetski znanstvenik in Izvedeneo za atomsko silo prof. Peter Kapica je izjavil, da bo po njegovem mnenju potrebno 100 let, preden bo atomska sila spremenila gospodarski ustroj svita. Izidor Lubin, ameriški član komisije za gospodarstvo in delo pri organizaciji Združenih narodov, je stavil predlog za ustanovitev stalnega pododbora za atomsko s‘lo v gospodarski svrhe. »Možni gospodarski učinki pri izkoriščanju atmoske sile, za proizvodnjo pogonske sile neposredno zanimajo odbor, ki ne M smel imeti istih nalog kot komisija za nadzorstvo nad atomsko silo.* Lubin jg podal svoje stališče o morebitnih učinkih pri uporabi atomske sile v miroljubne namene, Rekel je, da bodo H učinki sneprepenljivi» za premogovne in petrolejske industrije. Ce bi bila atomska sila razpoložljiva v industrijske namene, bi mogli postati produktivni tudi puščavski predeli. BRITANSKO ODPOSLANSTVO V JUŽNO PERZIJO London, !». junlJa Britanskega zunanjega podtajnika Hectorja McNeila so konce tedna v spodnji zbornici vprašali, ali Je, res da bodo poslali v Peizijo odposlanstvo britanskih parlamentarcev, bi naj bi preučilo pogoje krajevne petrolejske industrije. McNeil je odgovoril, da predvideva zunanji minister Bevin odhod treh članov britanskega parlamenta, ln sioer dveh laburistov ln enega konservativca v južno Perzijo z nalogo, da preučijo položaj, kjer delu. je družba »Anglo-lranlan Oil Com- BODOČNOST INDIJE Nameravamo dati tudi kneževin-skim državam primemo zastopstvo v ustavodajni skupščini, ki ne bi smelo po razmerju števila prebivalstva prekoračiti 93 zastopnikov; njegova razdelitev med posamezne kneževine bo predmet posebnih pogajanj, začasno pa naj b! jih zastopal posvetovalni odbor. Tako izbrani zastopniki naj bi še sestali v Novih Delhih čim pcej; Najprvo naj bi bil predhodni sestanek, na katerem naj bi določili dnevni red za zasedanje ustavodajne skupščine, izvolili predsednika in druge uradnike ter posvetovalni odbor za državljanski pravice, manjšinske pravice, plemenska vprašanja In posebna ozemlja, kot to določa čl. 20. Nato bi se zastopniki razdelili na posamezne skupine, kot smo predlagan zgoraj v razpredelnici o zastopstvu. Te skupine bodo začele razpravljati ločeno pokrajinsko ustave za odgovarjajoče skupine pokrajin (I., II, in III.) in bodo tudi odločile, ali naj bi sestavili okvirne ustave za posamezne izmed teh pokrajinskih skupin. Ce se na tem zedinijo, tedaj morajo tudi odločiti, kakšen delokrog bodo te akh-plne imele. Posamezne pokrajine morajo Imeti pravico odcepitve iz posameznih skupin in priključitve k drugi skupini. Zastopniki skupin in kneževin se bodo sestali za sestavo ustave osrednje indijske zveze. Ustavodajna osrednja skupščina bo smela spremeniti določbe čl. 1® ali sklepati o zadevah večje skupne važnosti samo z večiao prisotnih zastopnikov, ki bodo glasov*11 deljeno v obeh večjih skupnostih. Predsednik ustavodajne skupščine bo odločil, kateri sklep predstavlja vprašanje večje skupne važnosti ter bo na zahtevo večine katere koli izmed večinskih skupin, zahteval mnenje od zveznega sodišča, preden bo odločil o zadevi. Kakor hitro bo nova ustava začela delovati, bo Imela vsaka po* k-ajlna možnost, da se svobodno odloči za odcepitev Iz posamezne skupine, v katero smo jo zdaj uvrstili. Takšen korak lahko naredi zakonodajni zbor vsake pokrajine, kakor hitro bo ponovno Izvoljen na podlagi določb nove ustave. • Indijskim narodom ln njihovim voditeljem, ki Imajo zdaj priložnost, da dosežejo popolno neodvisnost, bi hoteli na koncu ref1 gaslednje. Ml, naša vlada in naš narod upamo, da bo IndtjakemU nerodu možno sporazumeti so e sestavi ustave, po kateri bodo živeli. Kljub težavnemu delu, katerega smo žrtvovali v dobri veri pri pogajanjih z indijskimi strankami, pri čemer smo vsi pokazali veliko potrpežljivost, tega nismo mogli doseči. Zaradi tega Vam zdaj postavljamo predlog, o katerem sm° prepričani, da vam, bo omogoči1 doseči neodvisnost v najkrajšem času In s najmanjšo mero nevarnosti za notranje spore in spopade, Ti predlogi mogoče ne bodo popolnoma zadovoljili vseh strank, toda priacall boste, kot priznavamo tudi ml, da v tem važnem trenutku za Indijsko zgodovino, državniško vodstvo zahteva od vseh primerno mero prilagodljivosti-Pozivamo vas, da premislite, k°j se bi pripetilo, če ne bi sprele,i tega predloga. Po vseh naporih, katere smo na" redili mi in indijske stranke, m°" ramo ugotoviti, da Je po noS«m mnenju malo i zgledov za mimo ureditev vprašanja, če ga bodo urejevale same Indijske stranke. Druga pot vodi samo v veliko nadlog0 nemirov, zmede ln v državljanske vojn«. Obsega in trajanja taksnih nemirov ne moremo pregledati, toda gotovo je, da bo to velik* nesreča za mnogo milijonov mo*-žena in otrok. To je možnost, katero mora Indijski narod odvrnit* * isto odločnostjo, kot jo odvračamo ml i© ves ostali svet. Zaradi t pilšlo do izgredov, pri katerih ' morala posredovati policija. Pozneje so javili, da je vlada P* pravljena vse odgovorne pri naP^ du postaviti pred vojno sodl®0^ Vlada je poleg tega sklenila P° \zetl ukrepe za preprečitev n°v antisemitskih gibanj. Sibirsko jezero gorskih duhov Pred nekaj leti sem prehodil del Altajskega gorovja; pot me jo vodila večinoma po grebenu Listviag v bližini leve obale reke Katun. Moja naloga je bila najli ležišča zlata. Cetuidi na tej poti nisem najel omembe vrednih ležišč, moram priznati, da me je očaral zanimivi geološki sestav Altajskega gorovja in njega naravne kraso * te. Ljubim mirno resnost severne narave. Nikoli je ne bd hotel zamenjati za poceni in vsiljivo razkošnost juga. Poleg glavne naloge, bi moral pregledati še velika ležišča azbesta v osrčju Katuna, blizu vasi Cemal. Najbližja pot do vasi je vodila preko najvišjega grebena Altajskega gorovja, ki se je tu imenoval Katun. Pot Je nadaljevala po dolini Gornjega Katuna. Ko sem prišel mimo naselja Vimen, sem moral plezati preko Terektlnsklh snežnikov In se nato vrniti v Kg.tur.sko dolino preko Ongudaja. . . Ko smo prispeli do Ongudaja, sem poslal asistenta s prtljago ln primerki, ki «no jih našli preko Altajskega gorovja do Bleska. Za obisk azbestnih ležišč je bila potrebna le lahka oprema. Z vodičem ta svežimi konji sem kmalu prispel do Kan-tuna ter se ustavil za kratek počitek v naselju Kajanča. • * • Caj z medom Je bil izredno dober in dolgo sem sedel z gosti, teljem, nekim mladim učiteljem, pri beli mizi na njegovem vrtu. Vodič, mrk in molčeč Oirot iz Sibirije, je vlekel svojo z medenino okovano pipo in se ni pridružil pogovoru. Izpraševal sem gostitelja o zanimivostih, ki jih bom našel na nadaljnji poti do Cemala, Z veseljem je zadostil moji radovednosti, «Mimogrede, prijatelj inženir*, je dejal učitelj, «nedaleč od Cemala boste šli skozi majhno vas. Neki umetnik — naš slavni Ho-rozov — živi tamkaj. Gotovo ste že slišali pripovedovati o njem. Je bolj samosvoj možakar, toda če ga znate prijeti od prave strani, vam bo z veseljem vse pokazal. »Spomnil sem se nekaterih Horozovih slik, ki sem jih videl na razstavah v Tomsku ta Biesku. Posebno dobro sta ml ostali v spominu »Krona Katuna* ta «Kan Altaj*. Odločil sem se, da ga bom obiskal. Pot ob reki Katun je bila tako enostavna, da sem pustil vodiča v Kajanči. Proti poldnevu n»slednjega dne sem plezal preko ne previsokega skalnatega prehoda; z vrha Bem Imel lep razgled na prehod ln na dnu kotline so se kopala sončnih žar. kih zlata ržena polja, Nekaj no^ vih koč je bilo postavljenih ob robu gozda, sveža bruna so se svetila v soncu. Na kraju, kjer so rastia brezova drevesa In med zeleno travo rdeče perunike, sem opazil veliko hišo. Bilo je točno tako, kakor mi je opisal učitelj v Kajanči. Zato sem jahal naravnost proti Jlorozovemu domu. Sprejem je Ml vljuden, toda ne prisrčen. I'o sva sedela pri čaju, som odkrll svoje srce umetniku. Pripovedoval sem mu ° isih, ki jih je naredilo name potovanje po gorah. Verjel je biojim vznešEnim besedam, ker je postal prijaznejši. Pozneje me je peljal v svojo delovno sobo, ki je bila ogromna in je obsegala pol dolžine vse hiše. Med slikami ta študijami je zlasti ena pritegnila mojo pozornost. Horozov mi je razložil, da Je to, kar imam pred seboj, druga verzija njegove znane slike «Jezero gorskih duhov*. Original je v nekem sibirskem muzeju. Slišal sem pripovedovati o sliki, ve“lar I® š« nisem videl. kBr °pi*ati 8lik°' dočlh dogodki P°mena V b°* Majhno platno. le M cm girok0i Črtica sovjetskega pisatelja Jefremova so ožarjale čiste barve, ki so blestel^ v zahajajočem soncu. Sivkasto modra gladina jezera Je bila središče slike. V ospredju je ležalo veliko cedrovo deblo med skalovjem ravne obale. Zelene lise trave so se menjale z belimi lisami snega: Skala modrega ledu j® ležala stlsnejena med obalo in koreninami cedro-vega debla. Kosi ledu in skal so zelenkasto in modrikasto sivo odsevali v jezeru. Dve cedrovl drevesi, ki ao ju izruvali viharji, sta dvigali veje k nebu, kakor v molitvi. V ozadju so štrlele navpično iz vode snežno bele strme skale, vijoličasto obrobljene. V sredini se je lesketal ledenik, pokrit s snegom, io ob vznožju so se namakale v jezeru modrikaste skale. Visoko nad njimi se je dvigala proti nebu diamantna piramida, vrhunec je obdajala rožnata megla. Na skrajnem koncu jezera je po- vam niso znane vse legende o jezeru.* Odvrnil je pogled od mene proti sliki. «Ali niste opazili nič nenavadnega na sliki? Nihče ne opazi...* «Da, tukaj v levem koncu kjer je stožčasta gora. Oprostite, Gregorij Ivanovič, toda barve se mi zde tamkaj preveč nenaravne.* «Poglejte še enkrat ln bolj pazljivo*, je odvrnil umetnik. • * • Ponovno sem natančno opazoval levi kot slike1. Sele zdaj sem opazil ob vznožju stožčaste gore zelenkasto belo meglico, ki se je dvigala iz vode, od katere je Izžarevala medla svetloba. Ta svetloba ln sneg sta metala rdečkaste odseve okoli nad vsem jezerom. Svetloba je bila še bolj rdečkasta med razpokami skal. Na mestih, kjer so direktni sončni žarki prodirali izza vrhov, Katere napake vašega moža, oziroma žene, so najlmjše? AmeriSki urad za preiskovanje javnega mnenja (Gallup PoW, ki deluje popolnoma na znanstveni podlagi, je poslal določenemu Številu ameriških, angleških in kanadskih mol in Sena vprašalne pole. Prvo vprašanje je bilo: sKatere napake vašega moia (Sene) so po vasem mnenju najhujSef» Pritožbe angleških mož: Najbolj se pritoSujejo nad gostobesednostjo svojih Sena, V drugi vrsti pravijo moSje, da si Sene delajo preveč skrbi in se. vmešavajo v vsako stvar. Tretja lastnost: cPreveč mislijo na občeke*, ali pa «Mislijo samo na zabavo*. Četrta skupina: Sene se preveč posvečajo domačim poslom (teh prigovorov kanadski in ameriški moSje niso poslali). Peta skupina: Sene so preveč slabe volje, histerične in občutljive. Zanimivo je, da je 17% angleSkih moS previdno odgovorilo, da njihove Sene nimajo nobenih napak. Šestnajst odstotkov AngleZev pa je modro odgovorilo, da ne morejo opisati nobene posebne napake. Pritožbe angleških žena: 38% pravi, da so moSje sebične-si, n% se pritoSuje, da nič ne mislijo na Sene, 11% a razp<1 a‘ go gostom kot Jo v navadi v vse gostilnah. SINDIKAT ZA BREZPOSELNE Na pobudo enotnih sindikatov so ustanovili začasni sindikat za brezposelne, ki bo Imrl.nalogo organizirati vse brezposelne. Za zdaj naj s« obrnejo vsi brezposelni, tako moški kot ženske, na enotne sindika. te v ulici Žaro 13. Uradne ure za vpis so vsak dan od 9 do 12 tn od 15.30 do 17.30. Avtomobilska dovoljenja podaljšana do 31. julija Vsa dovoljenja za kroženje avtomobilov, ki potečejo 30. junija 1946, so avtomatsko podaljšana do 31. Julija 1946. Ta odredba Ima veljavo v Trstu, Gorici to Pulju. Vozila, ki nameravajo iti izven Julijske krajine, morajo dvigniti podaljšanje dovoljenja pri prometnem oddelku policije Julijske krajine (poslopje sodišča) in v Gorici ter Pulju pri pristojnih okrajnih oblasteh. Odrezke za mesec Julij dajejo na zahtevo omenjeni uradi. PREHRANA Razdeljevanje riža. Danes bodo začeli razdeljevati potrošnikom po 500 gr riža, ki ga je stavila na razpolago papeška komisija. Konec razdeljevanja 15. junija; cena po kvaliteti: 36 in 43 Ur. Komisija za določitev cen sporoča, da je Zavezniška vojaška uprava odobrila sledeče cene: Sladkor, ki ga je stavila na razpolago vatikanska komisija za pomoč, na nakaznice: 170 lir kg; pripravljeno mleko s sladkorjem, na nakaznice: 42 lir liter. Zagonetno Izginotje zdravnika Predvčerajšnjim- sta dva neznana mladeniča prišla klicat za obisk k bolnfku zdravnika dr. Do- ! menica Passalacqua, stanujočega v ulici Giulia 1. Zdravnik se je ta- | koj odpeljal s svojim avtomobi- ' lom v smeri proti pokopališču, 1 kjer sta ga ustavila dva druga mladeniča, verjetno pomagača prvih dveh; prisila sta zdravnika, da je obrnil avto v neznano smer od koder se še ni vrnil. GORICA ».Divji lovec" v Verdiju Slovensko mladinsko gledališče v ! Gorici bo na Binkošti (9. jun.) ob M. uri ponovilo v gledališču Verdi v Gorici narodno igro s petjem: F. j 8. Finžgar cDivji lovec*. Igro bo spremljal orkester prof. Kozmare; glasbene vložke je priredil M. Rener. Predprodaja vstopnic (sedeži 80 j in 50 lir; Stojiča 30 lir) na dan ' vprizoritve od. 9. ure dalje pri gle- i daliSki blagajni. Komisija za čiščenje Pokrajinska prizivna komisija v i Trstu j? preklicala dvomesečno prc- j poved izvrševanja poklica lekar-narju dr. Silvanu Merluzziju. Razdeljevanje mila Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo sporoča, da bo v juniju izredno razdeljevanje mila za i pranje v korist vseh javnih uradov. Razdeljevanje bodo izvedli na podlagi prošenj, ki so jih uradi I vlomili v marcu tega leta Interesenti naj nakaznico dvignejo do 15. t.'m. v uradih zbornice. Zastrupijenje z gobami Večkrat smo Ze opozarjali kako , nevarno je kupovati gobe izve« živilskega trga ali nabirati jih v gozdu, posebno za osebe, ki gob ne poznajo. V torek se je v Podgori pripetil ponoven primer zastrupitve z gobami in katerega žrtev bi kma lu postala cela družina. Albina Pušnar, poročena Delpin, stara 38 let, je v torek na Kalvariji nabrala nekšj gob, za katere je mislila, da so uč-ltne. Pušnarjeva si jih je pripravila za večerjo in jih zavrite precejšnjo količino, skupaj s svojo hčerko, 14 letno Iris. Na sre-co gob ni dala tudi mlajšim otrokom, katerim je pripravila mlečno jed. Okoli 21. ure sta mati in hči dobili močne krče. Takoj sta spoznali, kaj je temu vzrok ter sta si poskrbeli takojšnjo pomoč. Bolniški avtomobil Ju jo prepeljal v goričko bolnišnico, kjer so jima zdrav, niki izprali želodce in jima rešil' življenje. Obe sta včeraj popoldne zapustili bolnišnico. Kronika tz bolnišnice V bolnišnici sta morala iskati pomoč 9 letni Damiano Pizzi stanujoč v ulici Rastello 8, ki je padel po stopnicah ter se potolkel po čelu in 25 letna Evelina Camauli, stanujoča v ulici R°«slni u. ^radi rane na levi nogi* Slov. vesti: 7-15, 12.45, 20, 2315 ud-Ital. vesti: 7.30, 13, 20.15, 23, uri. Četrtek, 6. junija 17 prenos iz Vidma; 18 ženska ura v ital.; 18.30 komorna glasb«: Kvartet Simir.i; 19 klavirski kon-cere; 19.15 Jože Pahor: sfovenšči' r.a za'Slovence; 19.30 oddaja odreda Jugoslovanske armade; 20.30 uganke po radiu; 20.50 predavanje v ital.; 21 radijska igra v ital.; nato lahka glasba; 23.25 nočno zabavišče. Petek, 7. Junija 7 glasba za dobro jutro; 7.50 pestra Jutranja glasba; 11.30 prenos iz Vidma; 11.45 univerza po radiu; 12 operna glasba; 12.30 politični komentar (slov.); 13.15 orkester AH«h Roth; 14 predavanje v ital.; 14.1' pregled vesti. Ulavnl urednik; PRIMC) B. BRDNIK Izdaja /- L S. Sintetični rubini in safirji ŠPORT V ANGLIJI Uprave velikih angleikih mest se zelo trudijo, da bi svojemu prebivalstvu dele kar največje možnosti za gibanje na svežem zraku. Tudi londonska mestna uprava je v tem pogledu že mnogo storila, (etudi ima London veliko nezazidanega prostora, kjer to parki in igrišča, mnogo več kot marsikatero veliko mesto v Evropi ali v Ameriki. Kljub temu pa londonska mestna uprava ne itedi s trudom in stroiki, da bi temu že znatno velikemu prostemu prostoru dodala Se nove naprave, ki služijo zdravju njenega prebivalstva, griite v parku Hackneg Marsh v vzhodnem londonskem predmestju, Slika nam kaže novo športno i-ki velja za izključno delavski okraj. P. G. WODEHOUSE MIUIIMII PSMITH SEJA OBČINSKEGA SVETA ZV U odobrila gradbo krožne ceste Preden se je začela na seji občinskega sveta razprava o dnevnem redu, je predsednik sveta odvetnik Fort! podal sledečo izjavo: «Zavezn!ška vojaška uprava je odobrila izvedbo programa javnih del, kater h načrte, je • občina že pred časom izdelate, in sicer gradbo prvega dela krožne ceste in raznih stanovanjskih hiš S približno 800 ekonomskimi modernimi stanovanji. # Ker so že izgotovljeni tudi podrobni načrti in ker so zagotovljena denarna sredstva, morajo preiti k izvršni fazi. V ta namen že