1 Fran Ksaver Zinmiermann je prosesor na nemški realni gimnaziji v Gorici. V >:Pester LIoydu« je priobčil podlistek »Gorz«. Zgodovitiski in politiški podlistek, zgcdovina je pritegnjena, da služi politiki. O neinškh grofih goriških in poznejših vladarjih, ki jirn je pripadaia Gorica, govori gospod profesor, slika nemško silo, ki se je uveljavljala v Gorici in na Goriškem inl že takoj uvodoma omenja, da so Nemci imenovali našo Sočo že v 15. stoletju Isnitz, torej bi bila naša Gorica »Gorz an der Isnitz«. Po njegovem pripovedovanju ie pritisnil italijanskc-furlanski živelj k nemškemu i-n ga izpodrival, po letu 1866. ie hotelo mesto biti samo »Gorizia« in ni trpelo več irnena »Gorz«. — Zgodovinar Czoernig (Črriič, goriški slovenski priiinek) je krstil Gorico za »Avstrijsko Nizzo«. Tako je imelo mesto tretje ime. Dobilo pa je še četrto; ako se ne oziramo na politiško brezbarvno »Gurisa«, kakor jo imenujejo Furlani, — »Slovenci v mestu in okclo mesta niso spali, marveč so se priri- nili z narodnim podrobnim delom skozi vrata in vratca noter, kar hipoma so stali na trgu in so kričali »Živio Gorica!«, kakor imenujejo mesto« četrto ime mesta je torej Gorica. Gospod proiesor je postavil zgcdcvino na glavo. Ne četrto, ampak prv-o irne mesta je bilo Gorica. Ohranjena je listina iz leta 1001., ki navaja slovensko ime mesta, in sklicujemo se na Furlane, ki imenujejo Gorico »Gurisa«, kar označa profesor Z. za politiško brezbarvno, pa je v resniti za nas dokaz za slovensko ime mesta. »Gurisa« pač ni nastala iz »Gorz«, ainpak iz Gorice. Kdor pozna furlanščino, prizna, da je naravno, da izgovori Furlan Gorica za »Gurisa«. In Furlan poreče še zraven, da je »Gurisa« slovenska. On dobro čuti, kje so furlanska tla, kje slovenska. Gorica je naravno središče goriških Slovencev, izvzemši gorenji Kras, ki gravitira v Trst. Gorica je po letu 1866. res hotela postati samo »Gorizia«, popolnoma italijansko mesto, poitalijančevanje je cvetelo, pritisk irredentovcev, ki so imeli zaslombo povsod, je bil velikanski, ali prišel je odpor v Slovencih, vstala je slovenska zavednost, in v . 1914. pred vojno, smo  šteli v Gorici okolo 12.000 Slovencev, oko lo 12.000 Italijanov ter kakih 3000 Nemcev. Med onimi 12.000 Italijani je potujčencev brez dvoma 10.000, 2000 pa pristnih Italijanov, oziroma Furlanov. K d o imatorejnajvečpravicedoGor i c e? Na koncu svojega podiistka govori gospod profesor Z. o italijanski irredenti, ki je bila voda na slovenske mline, ki pa tudt niso mleli vedno le avstrijskega žita, kakor je pokazal čas ob začetku vojne«. — Tako meni profesor, dostavljaje, da je bila Gorica naslikana na programatičnili kartah povečane Italije in na panslavističnih in velikosrbskih razdeljevainih načrtih — ali prišla fe vojna, kl jo je postavila tja, kamor so jo vedno stavljali Nemci in nezmoteni. Profesor Z. išče v teh trditvah podlago za svojo »Gorz an der Isnitz«. Kar se tiče Slovencev, pač ve, da je ona oseba, ki je informirala pristojne kroge, morala oditi iz Gorice in končno iz primorskih dežel ven, ker slovenski mlini niso mleli takov kakor ie ona poročala. Drugega ne rečeino. Po »Slov. Narodu«.