Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
meteCno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedellslta izdalo celoletno vJugo-slavlfl 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp. petlt-vrsta mali oglasi po 1-30 in2D,več|l oglasi nad 43 mm vISIne po Din 2-30, velik! po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pn večjem □ naroČilu popuM Izide ob 4 zjutraj razen pondeljke ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici it. G i 111 Rokopisi se ne vrata/o, netranklrana nlsma se ne spre/cm a! o j- Uredništva telefon št. 2050. upravnlštva št. 2328
Informativen list
za slovenski narod
Uprava /e vKopllar/ev1 ul. št. O ^ Čekovni račun: £/ubl/ana štev. lo.eso ln 10.349 za Inscralc, Sara/evošl.75G3, Zagreb št. 39.011, Prana ln Dunat št. 24.797
Račič obsojen na 20 let robije
Dragotin Jovanovič-Luna in Tomo Popovič oproščena — Govori obtožencev
Belgrad, 7. jun. (Tel. »Slov.«) Zjutraj ob 8 se je nadaljevala razprava proti Puniši Račiču, Dragotinu Jovanoviču-Lunetu in Tomo Popoviču. Govorili so obtoženci Račič, Tomo Popovič in Jovanovič. Račič je govoril nad eno uro. Zahvalil se je zagovornikom in sodnikom. V nadaljnjem je govoril o svojem delu v parlamentu in govoril o delu bivših strank. Svojega premoženja ni pridobil s plačkanjem, ampak zakonito. Govori o 20. juniju in pravi, da mu Pernar ni rekel samo: »Ti si oplačkal begove!«, ampak da mu je rekel celo: »Ti si klal ljudi in jedel človeško meso!« Trdi, da je Pernar iskal revolver v vseh žepih. Popreje ga je bil predejal iz levega žepa v desnega. V tem trenutku, ko je priletel nanj Pavle Radič, bi bil ustrelil tudi svojega rodnega očeta. Če bi bil Pernar navzoč, bi mu stavil taka vprašanja, da bi bil (Račič) gotovo oproščen.
Dragotin Jovanovič-Lune izjavlja v svojem govoru, da je sedaj drugič pred sodiščem. ' Prvič je bil pred bolgarskim vojnim sodiščem, ki ga je obsodilo na smrt. Zavrača, da bi bil Račiču v čemerkoli pomagal. Obrača se na dr. Sekulo Drljeviča, ki da ni mogel iz zadnje klopi ničesar videti.
Tomo Popovič navaja v svojem govoru tragedijo svoje obitelji. Pripoveduje njeno usodo in naglasa, da so Turki njegovega deda pregnali v Malo Azijo, ker so našli pri njem cerkveno knjigo, tiskano v Belgradu.
Nato se jc razprava prekinila. Odmor jc trajal nad eno uro. Ob 11 je predsednik sodišča odredil, da se pozovejo v dvorano zagovorniki in časnikarji. Predsednik je tudi odredil, da se vsi, ki so stopili v dvorano, natančno preiščejo. Na hodniku je bilo več orožnikov, kakor ponavadi.
Za danes se spočetka ni pričakovala razglasitev obsodbe. Ko pa ie odmor trajal nad eno uro, se je raznesla vest, da se bo izrekla obsodba. V razpravni dvorani so bile klopi zasedene z zagovorniki in časnikarji. Ko je vstopil predsednik, je odredil, da sc privedejo obtoženci. Prvi je prišel Puniša Račič. Bil jc bled. Priklonil se je predsedni- | ku in mirno sedel na svoje mesto. Dragotin Jovanovič-Lune je stopil v dvorano s posmehom na licu. Tomo Popovič je stopil miren in molče.
Belgrad, 7. jun. (Tel. »Slov.«) Danes ob pol 12, uri jc belgrajsko sodišče izreklo sodbo
nad obtoženimi Punišo Račičem, Luno-Jovano-vičem ter Tomo Popovičem.
Predsednik je vstal v največji tišini in opozoril navzoče, da ostanejo na svojih mestih, ko se bo čitala razsodba. Vstanejo naj le, ko se bo izreklo v razsodbi ime Nj. Vel. kralja. Nato je predsednik prečital razsodbo.
Puniša Račič je bil obsojen po § 156 s. k. z, na 20 let težke ječe (robije), in sicer radi kazenskega dejanja proti Pernarju na 6 mesecev, radi kazenskega dejanja zoper Grandžo na 5 let, radi kazenskega dejanja zoper Stjepana Radiča na 15 let, radi kazenskega dejanja proti Basaričku na 20 let in radi kazenskega dejanja zoper Pavla Radiča na 20 let. Skupaj bi znašala kazen nad 60 let. Ker pa je po zakonu dovoljena le maksimalna kazen 20 let, se obsodi na 20 let težke ječe.
Sodi.če je torej spoznalo Punišo Račiča krivim, da je nad bivšim poslancem dr. Per-tsarjem izvršil poskus uboja; šest mesecev zapora se pretvarja v štirimesečno težko ječo. Sodišče ga je spoznalo krivim, da jc ubil poslanca dr. Basarička in ga radi tega obsodilo na 20 let. Nadalje ga je spoznalo krivim, da je izvršil poskus uboja nad bivšim poslancem Grandžo in ga obsodilo radi tega dejanja na pel let. Nadalje ga je sodišče spoznalo krivim uboja Stjepana Radiča in ga obsodilo na 15 let. Končno ga je spoznalo krivim uboja Pavla Radiča in ga obsodilo na 20 let težke ječe. V kazen se mu vračuna preiskovalni zapor 337 dni, kar da, pretvorjeno v težko ječo, 7 mesecev in 15 dni.
Dragotin Jovanovič-Luna, ki je bil obtožen, da je skuj>aj s Punišo Račičem hotel umoriti Pernarja, se oprosti od obtožbe.
Tomo Popovič, ki je bil obtožen, da je skušal skupno s Punišo Račičem umoriti Stjepana Radiča, se isto tako oprosti od obtožbe.
Vsak izmed obtožencev nosi sam svoje stroške. Za advokate se odmerja, ako to zahtevajo, honorar v višini 20.000 Din.
Puniša Račič mora povrniti tudi te stroške: 100 Din za stroške pričevanja prič; za posamezne predstavnike oblasti in sodišča 500 Din kot takso. Udeležencem procesa se ne daje ničesar, ker niso zahtevali. Depozit Pu-niše Račiča v znesku 1300 Din sc uporabi za izvršitev obsodbe. Revolver sc izroča kriminalnemu muzeju.
Na obsodbi so podpisani predsednik sodišča Milutin Petrovič, sodnika A. Marinkovič in M. Vukajlovič, zapisnikar Ducakovič.
Utemeljitev razsodbe
Nemške zadeve
(Od našega berlinskega dopisnika. )
Pretekli teden je v Magdeburgu zborovala nemška socialno demokratična stranka. Cela Nemčija je bila pozorna na potek zborovanja, saj so socialisti najmočnejša politična stranka, ki je pri zadnjih volitvah zbrala na svojo listo nad 9 milijonov glasov. Ker je nemška socialna demokracija prevladujoč element v II. internacionali, tudi za nas ta dogodek ni brez pomena.
Pred dvema letoma se je vršil zadnji strankin kongres (v Kielu) in verjetno je, da je strankin šef šel nekoliko težkega srca na magdeburška zborovanja. V tem času so se namreč vladnim socialistom primerile jako neljube reči, katerih ne bi mogli sprejeti, ako je v njih le še malo socialistične pravover-nosti. Tu je predvsem sitna reč z oklopno križarko, ki vedno znova dviga vihar protestov po vsej državi. Tu ne gre namreč samo za »Panzerkreuzer«, kakor pravijo, gre za neprimerno več: odprto je vprašanje, ali Nemčija resno misli na razorožitev, ali pa so besede njenih zastopnikov v Genfu le agitacija. Obrobne države ravno zato ne demobilizirajo, ker ne zaupajo Nemčiji in njenim miroljubnim besedam. Iu kakor se vidi, je njihovo nezaupanje upravičeno.
Dalje so se socialisti zapletli v hoj proti komunistom in njihovim organizacijam. V prvih dneh maja je bilo na berlinskih ulicah ubitih radi komunističnega puča 23 ljudi, deloma komunistov, deloma tudi nekomunistov. Od tedaj se razpuščajo in prepovedujejo komunistične organizacije, zlasti jako močna »Rdeča bojna zveza«, kar nikakor ni našlo enodušnega odobravanja v socialističnih vrstah.
Toda najbolj so socialisti zatajili svoj program pri davčni politiki. Njihov finančni minister Hilferding se dosledno upira občutneje z davki pritisniti na kapital. Nasprotno! V onih tednih, ko se je zdelo, da se bodo pariška reparacijska pogajanja izjalovila, je mnoge nemškega kapitala ubežalo v tujino. Finančniki so slutili, da bi neuspehu pariške konference utegnila slediti občutna depresija marke in so pravočasno skrbeli, da spravijo svoj kapital na varno. Da bi ta ubegli kapital finančni minister privabil v deželo, je razpisal notranje državno posojilo, ki ne bo obdavčeno. S tem bodo ti odlični patrioti še nagrajeni in mnogi so, ki se sprašujejo, ali se stvar ne bi mogla na kak drug način urediti.
Radi vseh teh stvari so mnogi mislili, da bodo gospodje ministri in vodstvo stranke v Magdeburgu prišli na zelo vroča tla. Toda, nič tega! Bilo je res nekaj opozicije in precej govorjenja, tako, da bolj radikalno izgleda, a nazadnje je Panzerkreuzer, streljanje komunistov in neobdavčen velekapital dobil veliko odvezo in vladna politika dvetretjinsko zaupnico! Sedaj je vse zadovoljno: Socialisti in takozvane meščanske stranke, ki socialiste hvalijo, da so se izjavili tako jasno za državno politiko. Nekoliko vznemirjen je le grof Wes-tarp, ker čuti, da ob taki socialdemokraški politiki on s svojimi velenemškimi nacionalci postaja — odveč.
A pustimo ironijo in poglejmo, kaj nas uči razvoj v nemški socialni demokraciji. Prvič, in to je najbolj očividno, da je marksizem, kakor ga zastopa socialna demokracija v teoriji vse nekaj drugega kot v praksi. Ali bolje rečeno, marksistični program praktično sploh ni izvedljiv. Po nujnem razvoju so se socialisti po vojni naenkrat znašli v vladi, kjer s svojim delovnim programom, ki so ga desetletja tako lepo razvijali pred delavskimi masami, niso vedeli kaj početi. Postavljeni v politično ustvarjanje niso v svoji obilni teoretični šari našli ne ene ideje, ki bi jo po pameti mogli sprovesti v življenje. Tedaj je Kautsky, njihov najboljši živeči teoretik, hitro napisal nekaj smernic za akcijski program, ki pa so v glavnem sposojene pri programu strokovnih organizacij in toliko preziranih socialnih reformi-stih in ne prinašajo ničesar, za kar se ne bi že preje krščansko socialne stranke borile v parlamentih. (Prim. Kautsky: Richtlinien fiir ein socialistisches Aktionsprogramm, Wien 1918.) Štiri leta pozneje je bil zopet Kautsky, ki je zelo pametno in premišljeno napisal na naslov tistih, ki niso še pozabili nekdanjih socialističnih obljub: »Nič ni bolj nespametnega kot misel, da mora proletarijat, kakor hitro pride na oblast, zmanjšati kapitalizem. S tem proletarijat ne škoduje le kapitalizmu, ampak tudi sebi. Kajti, če se produkcija ne nadaljuje, propade vsa družba in tudi proletarijat. Zmagoslavni proletarijat ima torej vzroka dovolj, da ne le omogoči čim jačji kapitalistični razvoj v vseh gospodarskih panogah, kjer takojšnja socializacija ni na mestu, ampak je dolžan preprečiti, da bi se s kako (prenagljeno) socializacijo povzročile ekonomične krize. ...V tem smo si vsi socialisti edini, ... da bo še desetletja večina naše produkcije kapitalistična .., (Die proletari-sche Revolution und ihr Programm, 1922, str. 182). — To je res, — in bo radi socialistov še tudi lahko stoletja. Dolgo so se prepirali in se nekateri še vedno, ali je marksiz-
V daljši obrazložitvi, ki obsega okrog 20 strani, navaja sodišče potek dogodkov. S pričami je ugotovljeno, da je obtoženi Račič dobil od skupščinskega predsednika dovoljenje, da sme govoriti radi osebnega pojasnila. Govoril je tako, da ni bil njegov govor niti izzivalen niti žaljiv. Sodišče smatra, da so žaljivke kot »lopov« in klevete »oplačkal si begove«, vržene od strani Pernarja, bile tako velike in po težini izrazi, kakor tudi z ozirom na dejstvo, da so bile izrečene pri govoru, ko je gov .ril narodni poslanec v skupščini, da so morale žaliti in spraviti v veliko jezo obtoženca. Pomisliti je treba na kraj, kjer je obtoženec govoril. Dalje je vpo-števati dejstvo, da so bile žalitve izgovorjene brez vsakega indicija verjetnosti. Resnično je ravno celo nasprotno, da so bile popolnoma nc-osnovane.
Zasebni iožitelj dr. Pernar ie bil dolžan, da dokaže resničnost trdit''?, toda dr Pernar tega ni stori!, ampak je isto žalitev, osnovano z aktom, ponovil lred sodiščem. Vse te ckcl-nosti so v stanu, <-,b>oženca razjeziti in so ga v resnici razjezile, in s cer brez ozira na njegov
mu bistvena revolucionarna ali evolucijska ideja. Mislim, da ne ena ne druga. Maksizem s svojo eshatologijo je utopija in zato dober za agitacijo, a nemogoč v uresničenju.
Socialistična obzirnost v gospodarskih vprašanjih (mnogo radikalnejši so v propagandi svobodomiselstva in brezverstva) postane takoj bolj razumljiva, ako vemo, da večina »proletarijata«, ki jih vodi, nikakor ni oni, kateremu bi veljale besede iz komunističnega manifesta, da nimajo drugega izgubiti, kot okove. Oni dobro vedo, da bi mogli, ko bi izvedli socialistični program in »izenačenje , izgubiti tudi še kaj drugega. Program zato vseeno ostane z izpolnitvijo v bodočnosti
plemenski temperamea , občutljivost in časti-ljubje. Po mnenju sodišča jc dolžnost vsakega državljana, da nosi v sebi častiljubje in častihlepje. Vendar smatra sodišče, da zagovori zagovornikov ne morejo držati in da v tem slu čaju ne gre za takozv. silobran. Kratkost časa dokazuje polno vzročno zvezo med izvršitvijo in med žaljivko in moment odločitve v Račičevi duši. Po znanstvenih dokazih in kot je dokazala praksa pa to stanje razdraženosti traja dalje. Zato sodišče smatra, cla je Račič z besedami: »Kdor se postavi med mene in Pernarja, bo poginil!« izrazil potenciranje razdraženosti, ne pa namero, koga v resnici ubiti. V skrajnem siu-čaju bi šlo za poskus uboja, ne pa umora. Sodišče se sklicuje na številne priče, na sodne izvedence in na priznanje obtoženca.
Nadalje je sodišče ugotovilo, da jc dogodek 20. junija individualen dogodek, torej dejanje ene osebe brez zarote. Zato je bilo Jovano-viča-Luna, ki je bil obtožen poskusa umora dr. Pernarja, co ipso oprostiti od obtožbe.
Glede drugega dejanja, umora dr. Basarička, je prišlo sodišče do prepričanja, da jc to
— za one, ki znajo brati, a ne misliti. Za tiste, ki mislijo, je pa socialna demokracija firma s podobnim napisom, kakor ga je imel tisti brivec leto in dan: jutri se bo brilo zastonj!
Panzerkreuzer pa utegne tudi širšim delovnim masam odpreti oči. Morda. In potem bo sledilo spoznanje, da je interes delovnega ljudstva vsej kaj drugega, kot z nesmiselnim oboroževanjem povzročati vojno psihozo. — Morda še več. Spoznanje, da ni nujno potreba, dn je kdo včlanjen v II. ali UL internacionali, če se bori za socialno pravičnost in resno stremi za novim, pravičnejšim gosnodarskim redom.
dejanje izvršeno brez namere. Velja § 156, ne § 155 s. k. z., kot to trdi državni pravdnik. Sodišče smatra to dejanje dokazano po priznanju obtoženca samega.
Glede tretjega dejanja, da je Račič streljal na Grandžo, je sodišče isto tako mnenja, da tu ni bilo namere. Ne gre za poskus umora, ampak uboja (§ 156 v zvezi §§41 in 44 s. k. z.). Kot dokaz smatra sodišče priznanje, zdravniško izpričevalo in izpoved izvedencev.
Glede četrtega dejanja, da je streljal na Stjepana Radiča, smatra sodišče, kot dokazano, da mu je obtoženec prizadejal težko telesno poškodbo. Med rano in smrtjo Stjepana Radiča obstoja vzročna zveza. Sodišče smatra torej dejanje kot uboj, ne pa kot umor. Sodišče se opira na priznanje in na izpoved prič.
Tomo Popovič, ki je obtožen, da je skupno hotel izvršiti umor Stjepana Radiča, pa se opro-šča, ker jc sodišče smatralo za dokazano, da ni bil niti na seji, ampak se je tedaj mudil v gradbenem ministrstvu. Ni niti vedel, da bo Račič v skupščini govoril. Njegovo izjavo: »Tako je treba braniti čast!« itd., smatra sodišče kot izraz njegovega vtisa, kar je kazenskopravno irelevantno. \
Sodišče smatra, da je dokazano, da je Puniša Račič ubil Pavla Radiča. Tudi tu ne gre za umor po § 155, marveč za uboj po § 156 s. k. z. Besede, ki jih je Puniša Račič zaklical proti Pavlu Radiču: »Ha, baš tebe iščem!« smatra sodišče kot izraz strahu obtoženca v tem trenutku, kar je lahko umljivo. Tudi ta izraz »Ha ...« ima značaj hipnega razpoloženja.
Predlog zagovornikov, da sc obsodi samo radi siicbrana, se smatra za odveč. Kot olajševalno okoliščino je sodišče priznalo dobro vedenje, priznanje in neoporečnost. Sodišče jc odredilo, da se Tomo Popovič in Dragotin Jova-novič-Lune takoj izpustita iz zapora. Obsojeni Puniša Račič pa se odvede v ječo.
it
Tomo Popovič in Dragotin Jovanovič-Lune sta se odpeljala v bolnico, kjer sta sc poslovila od bolniških strežajev in bolniškega osebja, Nato sta se sprehajala po Belgradu. Dragotin Jovanovič-Lune odhaja v svoj bivši voliv. okraj, v Vrnjačko Banjo, Tomo Popovič pa odide na Kosovsko polje. Njuni prijatelji jima pripravljajo prisrčen sprejem.
Državni pravdnik in zagovorniki so vložili pritožbo. Ta pritožba pride na dnevni red šele v jeseni, ker nastopijo čez dva dni v Belgradu sodne počitnice.
Prve priprave
za honhordat
Belgrad, 7. junija. (Tel. »Slov.«) Papeški nuncij na našem dvoru Pellegrinetti se pripelje iz Rima jutri ali v teku pojutrišnjega dneva. Minister za pravosodje dr. Srskič jo pozval zagrebškega vseučiliškega profesorja dr. Lanoviča v Belgrad, da bi pripravil in pregledal materija!, ki je potreben za sklenitev konkordata. Prof. Lanovič se je izjavil pripravljenega prevzeti to nalogo, vendar je svoj prihod odložil do izpitov, ki se vršijo meseca junija na univerzi, na prihodnji mesec.
Vprašanje nadzorstva v šoli
Belgrad, 7. junija. (Tel. »Slov.«) Na neki šoli je prišlo do spora, ker se je učitelj prolivii inšpektoratu veronauka od strani cerkve. Ministrstvo je izdalo okrožnico, ki je zelo značilna, kako tolmači pojem nadzorstva.
Ministrstvo opozarja, da bi se taki spori lahko razširili po celi državi. Zato načelno podaja sledeče mišljenje, ki se je v ministrstvu za prosveto že uvedlo v prakso. Sklicuje se na to, da je šolski pouk državen in cla je v celi državi pouk na isti osnovi, da morajo vse šolo dajati moralno vzgojo, da vzbude v mladini čut državne zavesti v duhu narodnega edinstva in verske strpnosti. Osnovni pouk je v državi splošen, obvezen. Verski pcuk se daje po željah roditeljev. Vse ustanove za prosveto stojo pod državnim nadzorstvom. Ker je verski pouk učni predmet in predpisan v programu, postavi veroučitelje in nadzorstvo ministrstvo za prosveto in je ovi-dentno, da morajo vršiti nadzorstvo samo organi ministrstva za prosveto.
Kralj o naši vasi
Nj. Vel. kralj, ki je od nekdaj najpravil-nejše cenil važnost vasi in kineta v življenju našega naroda in ki se je vedno trudil za napredek vasi, je napisal za knjigo »Naše seloc ta predgovor:
»Skozi vse žalostne dobe naše zgodovine, je bila in ostala vas vedno pazljiv čuvar narodnih pridobitev in izvor sile v vseh lepih pojavih narodnega genija.
Delati v smeri kulturnega in gospodarskega napredka naše vasi, pri strogem ohranjevanju narodnega značaja, pomeni, da se odgovarja dolžnostim sedanjosti in potrebam našega zdravega in uspešnega razvoja v bodočnosti.«
Ruski križarji
Vozil sem se v vagonu 111. razreda na deželo sredi neskončne ruske ravnine. Pozvan sem bil, da predavam v Talovu. Sosed na levi je zagledal v moji roki protiversko knjižico in takoj, ne da bi kaj povedal naprej, mi je stavil menda pereče vprašanje: »Ali je res Kristus živel?« — »Seveda ne!« odgovorim.
Nasproti sedeč, po zunanjosti napol izobražen človek, mal ruski uradnik ali boljši delavec, se urno skloni meni nasproti, mi pazno pogleda v oči. »Prismoda!« mi zaluči v obraz in se zopet urno nasloni nazaj ob steno voza.
Tako popisuje poročevalec moskovske »Bednote« svoje potovanje v Takovo v voro-neški guberniji. Naselbina šteje kakih 6000 ljudi. Med njimi tvori kakih 200 hiš s 600 prebivalci posebno skupino. Odlikujejo se že po obleki. Moški nosijo bele hlače in srajce, ženske bele bluze in rute. Na vratu ima vsak beli ali plavi križec. Ti ljudje se imenujejo »križarji«, in tudi njih hiše imajo posebno zunanjost. Po stenah in oknicah so s črno barvo ali kredo naslikane beseda Bog v trikotniku, križ in črke H. V. (Hristos Voskrese). Živijo zase, se redno zbirajo, pojejo psalme in čitajo sv. pismo. Obiskujejo vse maše, a stojijo vedno v strnjenih vrstah, posebej in ne marajo tujcev med seboj. Ne obiskujejo menda nikoli občinske seje razen, kadar hočejo »odstraniti z dnevnega reda katerokoli zanje važno vprašanje.« (Tako poroča boljševiški dopisnik, ki seveda ni naklonjen »križarjem«.)
Bratovščino je ustanovil menih Fedor, ki se je prikazal pred led v tem kraju. Hodil je vedno bos in brez kučme tudi pozimi. Romal je v ječo kot »sovražnik revolucije«, a njegovi tovariši so zvesti patriarhu Tihonu. Pričakujejo letno ob Veliki Noči bele konjenike Nebeškega Carja, ki bodo z ognjenimi meči posekali vse Antikristove pristaše. Križi in črke »H. V.« imajo namen, da opozore jezdece na njihove pristaše, da le-ti uidejo maščevanju.
Komunistični novinar poroča dalje, da križarji ne pustijo otrok v šolo in odklanjajo kot »antikristov pečat« vse obveznice državnega posojila (katere natvezijo neštevilni prodajalci vsem kmetom). Ne marajo plačati prispevkov za popravljanje cest in slično, ker je to »podpiranje božjih sovražnikov«, pred vsem pa so odločni nasprotniki motornih plugov, katere je kupil vaški sovjet. »Letino da Car nebeški, motor pa je hudičevo darilo!« pravijo križarji.
Vendar mora priznati tudi »Bednota«, da imajo križarji velik uspeh med vaško mladino in revnejšimi kmeti. Mladino vleče njihova disciplina, prepoved kajenja, pijančevanja in psovk. Ponekod priredijo brezplačne obede za lačne in nabirajo novincev zase. Poročevalec se spominja, da so bili lani v Petrogradu ob Veliki Noči razširjeni letaki protivladne vsebine. Priporočali so mladini »pri pešcih, letalcih, mornarici in povsod, da naj odložijo anti-kristovo peterokrako zvezdo in namesto nje osnujejo krščanske čete plavega križa, znamenja Kristusa in Sina človekovega.« (Objavili smo svoječasno popolno besedilo tega pomembnega proglasa v »Slovencu«. Iz tega sklepa komunist, da križarji niso osamljeni, in mora neka močnejša sovražna roka biti na tihem udeležena pri izdelovanju onih plavih križev, s katerimi se nepričakovano postavlja mladina v globini voroneške dežele daleč od Petrograda.«
Belgraiske vesti
Pariški poslanik dr. Spalajkovič je do-
potoval v Belgrad. V kratkem se pričakuje več diplomatskih sprememb.
»Službene Novine« prinašajo navodilo finančnega ministra za sestavo proračuna za 1. 1930-31. Najvažnejša je določba, da naj se proračuni sestavljajo na podlagi sistemizacije uradniških mest. Logična posledica bo redukcija nesistemiziranega uradništva.
Zagrebške vesti
Zagreb. 7. jun. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila seja Zveze denarnih zavodov, katere se je poleg drugih delegatov udeležil tudi minister financ dr. Š v r 1 j u g a. Sejo je vodil predsednik dr. Branko Pliverič, ki je govoril o organizaciji denarnih zavodov, pri kateri ima mnogo zaslug bivši minister dr. Zmaj V r b a n i č. Kot zalivalo za njegovo delo je j. pi.iverič predlagal, naj se dr. Vrbanič imenuje za dosmrtnega častnega predsednika. Tn predlog je bil soglasno sprejet. Nato je bil sprejet proračun zveze denarnih zavodov za tekoče leta	,
Svečana izmenjava ratifikacijskih listin lateranske pogodbe
Rim, 7. jun. (Tel. Slov.) Prvič v zgodovini zedinjene Italije je danes v oficielni misiji odšel v Vatikan ministrski predsednik Mussolini k izmenjavi ratifikacijskih listin o lateranskih pogodbah. Sprejet je bil z vsemi častmi, ki mu pripadajo po njegovem činu. Radi izrednega dogodka se je na trgu sv. Petra in v okolici Vatikana zbrala velika množica ljudi. Vatikanske palače so imele na zunaj običajno lice, znotraj pa se je opažalo napeto pričakovanje, papežki orožniki so imeli strogo službo in opažalo se je živahno prihajanje in odhajanje prelatov.
Mussolini se je pripeljal ob 10.49 v gala -uniformi z največjimi odlikovanji na damaščan-ski dvor. Spremljali so ga državni podtajnik Giunta, finančni minister Mosconi, pravosodni minister Rocco in načelnik tiskovnega urada v ministrskem predsedništvu, poslanec Feretti. Ob vznožju stopnic je sprejel Mussolinija zastopnik državnega tajnika kardinala pasparrija msgr. Pizzardo in konzistorijalni odvetnik Pacelli, ki so v slovesnem sprevodu z dvema švicarskima gardistoma na čelu spremili odposlance v kon-gregacijsko dvorano, v kateri so se pozdravili s kardinalom Gasparrijem.
Po izmenjavi ratifikacijskih listin se je pre-čital in podpisal poseben protokol, v katerem obe visoki stranki izrecno izjavljata svojo voljo,
da ne bosta samo po besedi in po duhu lojalno spoštovali pogodbe z nepreklicnim medsebojnim priznavanjem suverenosti in priznavanjem, cla je rimsko vprašanje končno rešeno, temveč, da se tudi uredi vprašanje konkordata z njegovimi visokimi cilji za ureditev verskih in cerkvenih razmer v Italiji. Nato je finančni minister Mo-scon izročil kardinalu Gasparriju ček za 750 milijonov lir in državno obveznico za 1 milijardo lir. Potem je kardinal Gasparri povabil Mussolinija v svojo delovno sobo, kjer sta se razgovarjala četrt ure.
Ob 11.30 je Mussolini s svojim spremstvom zapustil Vatikan. Do izhoda so ga spremljali uradniki kardinala Gasparrija. Kmalu po 11 je msgr. Pacelli v vatikanskem brzojavnem uradu oddal prvo uradno brzojavko.
Ta brzojavka je spomenica papeža, naslovljena na italijanskega kralja, v kateri izvaia: »Po srečni ureditvi poštnega urada velja prvi papežev blagoslov kralju in kraljici Italije in vsej kraljevski rodbini, kraljevim pooblaščencem in vsemu svetu.
Čim je Mussolini zapustil vatikanska tla, so se italijanski karabinerji umaknili s trga svete Marte in s Piazze Teutonice, nakar so zasedli ta mesta papeževi orožniki, ki bodo izvrševali varnostno službo v vatikanskem mestu.
Nova angleška vlada
London, 7. jun (Tel. »Slov.«) Zvečer se bo objavila uradna popolna lista novega angleškega kabineta. Najvažnejša imenovanja so sledeča: ministrski predsednik Macdonald, finančni minister Snovvden, čuvar pečatov in j minister za pobijanje brezposelnosti Thomas, notranji minister Clynes, zunanji minister Henderson, trgovinski minister Graham, minister za javna dela Lansbury, predsednik tajnega sveta in voditelj delavske stranke v lordski zbornici lord Parmoor, lord-kancler Sankey, generalni državni pravdnik Jowitt.
Oficielno se razglašajo še ostala imenovanja: vojni minister Shaw, minister za kolonije in dominijone Sidney Webb, delovni minister Miss Bandfield, minister za zrakoplov-stvo lord Thomson, poljedelski minister Bux-ton, minister za narodno blagostanje Green-
wood, prosvetni minister sir Charles Treve-lvan, minister za Indijo Wedgewood Bell (ne lord Charmsfield), mornariški minister Ale-xander, minister za Škotsko Adamson.
London, 7. jun. (Tel. »Slov.«) Presenetljivo je, da pripada novemu kabinetu tudi pristaš liberalcev. Znani odvetnik Jowitt, ki je v volivnem okraju Preston z veliko večino odvzel mandat konservativcem, je prestopil sedaj k delavski stranki in izjavil, da je pripravljen, prevzeti v novem kabinetu mesto generalnega državnega pravdnika. Danes se je razgovarjal s svojo krajevno volivno organizacijo, ali je potrebna naknadna volitev, ali pa liberalna slranka, ki je v Prestonu pri volitvah vedno sodelovala s socijalisti, soglaša s tem, da obdrži svoj liberalni mandat.
Sporazum strokovnjakov podpisan
Nove konference — Francija izprazni Porenje
Pariš, 7. jun. (Tel. Slov.) Po dolgotrajni«! pogajanjih in po celonočnem delu redakcijskega odbora je bilo danes izgotovljeno strokovnjaško mnenje konference strokovnjakov, nova »magna carta« za nemške reparacijske obveznosti. Podpis se je izvršil s posebnim ceremonijelom, ki je za take stvari že postal tradicijonalen. Owen Young je v kratkem nagovoru podal pregled o pogajanjih, ki so kot rezultat rodila primeren kompromis med upravičenimi zahtevami upnikov in med življenjskimi potrebami Nemčije. V imenu ostalih delegacij se mu je nato zahvalil načelnik francoske delegacije Moreaux za njegovo požrtvovalno delo kot predsednik, čegar modremu in taktnemu posredovanju se je poleg splošne dobre volje ostalih zahvaliti, da je konferenca prišla do srečnega zaključka. Nato je sledilo podpisovanje. Francosko besedilo je najprej podpisala Nemčija, angleško pa najprej Belgija. Potem je Owen Young zaključil sejo z novim nagovorom, s katerim je častital k uspehu vsem delegacijam.
Pariz, 7. jun. (Tel »Slov.«) Potem, ko stopi v veljavo Youngov načrt, se predvideva
cela vrsta diplomatskih konferenc. Tako je predvidena konferenca v Bruslju ali Londonu za oficielno ratifikacijo mnenja strokovnjakov, druga pa najbrže v Haagu za določitev odno-šajev med interesiranimi vladami v bodoči re-paracijski banki. »Excelsior« piše, da so se strokovnjaki zedinili na lo, da se za likvidacijo Dawesovega načrta imenuje poseben odbor s tremi pododbori, in sicer za nemško državno banko, za nemške železnice in za nemške stvarne dobave. Kakor poroča »Matin«, so pogajanja za ustanovitev razsodišča in kontrolnih komisij v Porenju napredovala že toliko, da je uspeh zagotovljen. Izpraznitev Porenja se bo gotovo izvršila čim najhitreje. To je po mnenju navedenega lista prestižno vprašanje Francije, da izprazni Porenje prostovoljno, preden jo bo k temu silila angleška delavska vlada. Glede določitve nezavarovanega dela nemških anuitet točno po potrebah zaveznikov so že v poročilu strokovnjakov izraženi pridržki, ki bi jih utegnila staviti Francija pri ratifikaciji medzavezniških dolgov.
Razprava o manjšinskem
probtiemu
Madrid, 7. jun. (Tel. »Slov.«) Na današnji debati na seji Sveta Društva narodov se je Briand ostro izjavil proti imenovanju stalne manjšinske komisije. Nemški delegat Schu-bert je sicer izjavil, da bi ta kontrola Društva narodov seveda ne povzročevala vmešavanja v notranje razmere posameznih držav. Briand pa je ugovarjal, češ da bi ustanovitev takega stalnega organa dovedla do velikih težkoč in do resnih nevarnosti, ker bi taka komisija postala vir agitacij in novih konfliktov, kateri bi lahko postali nevarnost za velike naloge Društva narodov, ki obstojajo v tem, da Društvo narodov urejuje mir. Varnostne pogodbe za manjšine so seveda najvažnejša naloga Društva narodov, povzročitelji varnostnih pogodb pa so istočasno tudi hoteli, da postanejo manjšine integrujoč sestavni del države kateri pripadajo, ne pa da nastanejo vedno bolj državi sovražen element.
Črtanje dolgov
nasledstvenih držav
Frankfurt, 7. jun. (Tel. »Slov.«) Pariški dopisnik »Frankfurter Zeitung« doznava, da se bo po končani pariški konferenci bavila nova konferenca o končni ureditvi zavezniških reparaeijskih zahtev, ki jih imajo proti na-sledstvenim državam bivše avstroogrsko monarhije in na kateri naj se uveljavi svoječasno med Seydouxom in med zastopnikom Anglije sklenjeni dogovor, da se dolgovi črtajo.
Sestanek Macdonald,
Briand, Stresemann
London, 7. jun. (Tel! »Slov.«) »Central News* poročajo iz Madrida, da je verjetno, da se bodo po zasedanju Sveta Društva narodov v Madridu sestali Macdonald, Briand in Stresemann.
Boji na litovski -
poljski meji
Varšava. 7. jun. (Tel. »Slov.«) Spopadi in boji na litovsko-poljski meji se nadaljujejo. V zadnjih tednih je prišlo štirikrat do spopadov. Neka litovska tolpa je napadla poljskega podčastnika, ki se je posebno odlikoval pri obrambi pred litovskimi napadi. Napadli so ga na poljskem ozemlju, ga /vezali in odgnali v litovsko ozemlje.
Protižidovski izgredi na Potfskem
Varšava. 7. jun. (Tel. »Slov.«) Neprestani študentovski nemiri v Lvovu so se razširili sedaj po vsej Poljski. Za jutri so napovedane v Varšavi demonstracije za izpustitev študentov, ki so bili aretirani v Lvovu. Tudi na vseučilišču v Poznanju se pripravljajo demonstracije. Med tem časom je bilo izpuščenih 5 aretiranih visokošolcev, dočim jih je ostalo še 20 v preiskovalnem zaporu. Notranji mini sler je zagotovil židovskim poslancem, da se bodo nadaljnji protižidovski izgredi na vsak način preprečilL
Romunska valuta
zagotovljena
Varšava, 7. jun. (Tel. »Slov.«) AmeriSld finančni kontrolor za Poljsko Devey se je po vrnitvi iz Romunije izjavil o svojih vtisih, ki jih je v gospodarsko-političnih pogledih dobil v Romuniji. Po njegovem prepričanjti je romunska valuta zagotovljena. Romunsko gospodarstvo zaostaja slično kakor poljsko radi velikega pomanjkanja gotovine' in rezervnega kapitala, kar otežkočuje produkcijo. Stabilizacija romunskega gospodarstva zaostaja za Poljsko. Zanimal se je posebno za zgraditev zvez med Vzhodnim in Črnim morjem, med Gdanskim in Galacem, in se o tem informiral v Bukareštu. Končne odredbe pa ni«o bik svrha njegovega potovanja.
Rekonstrukcija grške vlade
Atene, 7. jun. (Tel. »Slov.«) Po končni iz« volitvi Konduriotisa za predsednika republike je Venizelos rekonstruiral svoj kabinet, iz katerega je izstopil zunanji minister Karapanos
in nekateri drugi ministri. V kabinet je vstopil general Gonatas, ki je bil svoječasno L 1922 ministrski predsednik revolucionarne vlade. Za zunanjega ministra je imenovan dosedanji mornariški minister Argirobulos.
Pangalos pred sodiščem
Atene, 7. jun. (Tel »Slov.«) Včeraj zvečer so morali generala Pangalosa s silo privesti pred parlamentarni preiskovalni odbor, ker ni hotel priti prostovoljno in se zagovarjati radi zlorabe uradne oblasti v času diktature. Pridržali so ga v preiskovalnem zaporu.
Mednarodni poljedelski kongres
Bukarešt, 7. jun. (Tel. Slov.) Danes dopoldne je bil otvorjen na slovesen način XVI. med narodni poljedelski kongres v dvorani poslanske zbornice. Seje se je udeležil tudi regentski svet razen patriarha, ki je bolan. V Bukarešt so prišle delegacije skoro iz vseh evropskih držav.
Optantsha pogajanja odgodena
Dunaj, 7. junija. (Tel. Slov.) Romunsko-madjarska konferenca o optantskem vprašanju se je danes popoldne nadaljevala. Dogovoril] so se, da se konferenca za kratek čas prekine in določi prihodnja seja na torek popoldne.
Egiptovski kralj obišče Prago
Praga, 7. junija. (Tel. »Slov.«) Egiptski kralj Fuad bo ua svojem potovanju po Evropi dne 26. junija prišel V Prago. Na kolodvoru ga bodo slovesno pozdravili in peljali na Hradčane, kjer bo gost predsednika Masaryka,
Padanje rojstev v Italiji
Milan, 7. jun. (Tel. >Slov.«) Mussolini je izjavil v poslanski zbornici; da pomeni 1. 1929. polom prirastka prebivalstva italijanskega naroda. V prvih štirih mesecih 1. 1929. se je število rojstev zmanjšalo za 17.000, število smrt/ pa zvečalo za 90.000.
Primorske vesti
Dr. Janko Kralj, ki je bil nedavno konfinl-ran za dobo 5 lel, se je v sredo vrnil z Liparskih otokov v Gorico s svojo soprogo Anico. Notranji minister je odredil, da se mu povrne prostost.
Smrtna kosa. — V Opaljem selu jc umrl v 26. leiU Alfonz Marušič. — Vojak Nemec Danijel iz Št. Petra pri Gorici je padel v Napolju skozi okno vojašnice in se ubil. — V Št. Petru je umrl vpokojeni uradnik Ivan Cučat, star 65 let. — V Batnjah je umrla 24-lelna mladenka Perina Hru-šica. — V Kazljah na Krasu so te dni pokopali Albino Kljuder, staro 25 lel. — V Idriji sta umrla 66-lelni Ivan Šinkovec, rudar, in 78-letna Helena Bezeljak. — V Plavjah je umrla Marija Jamšek.
Utonil je v Soči 08-lelni Josip Budal vr Standreža, oče pisalelja prof. Andreja Budala.
Blagoslovitev nove cerkve na Placuti v Gorici se bo vršila v soboto; v nedeljo bo v ceiKvi prva sv. maša. Cerkev je bila zgrajena na račun vojne odškodnine.
Roparski napad na župnika. V sredo, dne 29. maja, sta se poneči prikradla v župnišče v Ose-ku pri Gorici dva roparja. Ko sla stopila v župni-kovo spalnico, se je župnik Franke zbudil. Tedaj je eden izmed roparjev posvetil z električno sve-tiljko, nameril samokres in zaukazal župniku v italijanskem jeziku, naj bo lih. Župnik je pričel klicati ua pomoč, padla sta dva strela proti njemu, a ga nista pogodila. Roparja sla nato zbežala v družbi s treljim, ki je slal na straži. Resneje so našli pred župniščem krinko in električno svetiljko. j Nov list. Fašistični poslanec Domenighini ;o j pričel izdajati v Trstu nov tednik »La Kiannna« j (Plamen) kot sindikalno glasilo.
Zanimiva razsodba. i'rcd sežanskim sodiščem se je vršila razprava proti čč. gg. Albinu K;u-'Iru, župniku v Tomaju, Josipu Glažarju, župniku v Sežani, Henriku Soncu, župniku v Dutovljah, Mihaelu Barbiču, dekanu v Povirju in proti g. Pavlu Šelovinu iz Sežane. Obtoženi so bili, da so delili Mohorjeve knjige na javnem prostoru brez licence. Ker so obtoženci dokazali, da so delili knjige le članom Goriške Mohorjeve družbe in sicer v zasebnem stanovanju, jih je sodnik oprostil.
Strela je udarila v skedenj Franca Vičiča, posestnika v Todbrežju pri Podgradu. Zgorela sta senik in hlev.
V	Bermu so karabinerji aretirali 4 može, ki so osumljeni soudeležbe pri umoru 1. Tuhtana na dan volitev. Sodilo jih bo izredno sodiš-e v Rimu.
V	Nabrežini so neznanci"v nedeljo raztrgali /.astavo na novem občinskem domu. Aretiranih je bilo več mladeničev, dva sla bila obdržana v zaporu.
Dunajska vremenska napoved.
Severne Alpe: Začasno majhno, na]br*e le kratko zboljšanje vremena, blagi zapadni j vetrovi. .Južne Alpe; Manj oblačuo, nekoliko
1 topleje.
Pri vsaki zabavi, celo pri trenutnem srečavanju, se neestetično občuti, ako prihaja iz ust slab duh. Včasih povzroča tudi kaka želodčna indispozicija slab duh iz ust, večinoma pa je vzrok le nezdrava zanemarjena ustna votlina. Zato pridno grgraj z Odol=om! Odol je čudovito očvrstilo za usta. Odol prodre v vse gube in gubice sluznice ter še dolgo potem nasprotuje povzročiteljem gnilobe in razkrajanja. Ta izvanredni učinek je naredil iz OdoUa to, kar je postal za ves svet: dokazano naj= boljše sredstvo za nego zob in ust.
If*
J%£t
t t
a//e novega
Koledar
Sobota, 8. junija. Medard, Pacifik, Maksim. Jutri: Primož in Felicijan.
Koncert
a zbora
Naš knezoškof
vneti
Novo mesto, 5. jun.
Od preteklega petka se mudi v novomeški de-kaniji prevzv. g. knezoškof, da deli zopet po 5 letih zakrament svete birme in vrši vizitacijo. V vseh farah sprejemajo Prevzvi.šenega s slavoloki, mlaji, zastavami in cvetjem. Ljudstvo v dejanju kaže, kako ljubi svojega vladiko. Na tem mestu omenjamo sprejem v dolenjski metropoli — Novem mestu. Pred vojno in ludi po vojni leta 1919 in 1924 ni bil sprejem tako lep in sijajen. Z izjemo par hiš in mestnega magistrata so vihrale po vseh ulicah, zlasti pa po Ljubljanski cesti trobojnice. Sprejema se je udeležita šolska mladina osnovne šole, ki je stala v špa-lirju na. obeh straneh ulice do Florjanovega trga, dalje predstojniki vseh novomeških uradov, izvzemši mestnega županstva, pač pa so se sprejema udeležili nekateri občinski odborniki iz lastnega nagiba, dalje zastopniki raznih prosvetnih in gospodarskih organizacij, Orlov, Orlic, Vincencijeve konference, gimnazije s svojim ravnateljem, dijaške Marijanske kongregacije, Marijine kongregacije in zastopstvo prostovoljnega gasilnega društva, V soboto je Pre-vzvišeni obiskal osnovno šolo, gimnazijo, žensko javno bolnico in kmetijsko šolo na Grmu. Zvečer je zapelo pri podoknici novomeško pevsko društvo »Gorjanci« prevzvišenemu »Dobrodošlico«, godbe-no društvo je pa zasviralo nekaj ločk. V nedeljo, 2. junija je bilo birnianih 392 otrok.
Jugoslov.-italijanska železniška konferenca v Ljubljani
Ljubljana, 7. junija.
Včeraj, v četrtek, se je v poslopju ljubljanske železniške direkcije, v »Ljubljanskem dvoru« sestala mešana komisija, ki jo tvorijo naši in italijanski železniški strokovnjaki iz prometno-komercijalne, strojne, gradbene in finančne stroke. Jugoslovanski delegaciji načeluje direktor ing. Klodič, italijanski pa dr. Laloni.
Konferenco je ob 9 dopoldne otvoril pomočnik direktorja g. ing. Klodič. Po pozdravnem nagovoru je poudaril in naznačil namen sestanka te komisije. Je še več spornih vprašanj, ki jih je treba obojestransko rešiti. Predvsem gre za sporazumno ureditev skupne službe v obmejnih postajah Postojni, Podbrdu in Ratečah. Dalje je namen konference, da končnoveljavno likvidira obojestranske stare račune, ki obstoje iz troškov raznih najemnin, prevozov itd. Predmetna vprašanja so se sicer že par-krat reševala na podobnih konferencah, toda doslej brez končne ureditve.
Včeraj in danes je komisija delala v posameznih odsekih. Storjeni sklepi se bodo pretresali še v plenarni seji, ki se bo najbrže vršila jutri. Izgleda, da bo topot konferenca dosegla zaželjeni uspeh.
100 letna čarovnica -
zastrupljevalka
Že leto dni teče pri pančevskent sodišču preiskava proti stoletni starki Anujki Del, ki se je v Ba-natu preživljala z izdelovanjem strupov, ki so zahtevali več človeških žrtev. Razprava proti čarovnici Anujki Del se bo pričela dne 17. junija. Starka pričakuje razpravo z velikim upanjem, ker je prepričana, da ji ne bodo mogli ničesar dokazati. Toda že sedaj je jasno, da sta dva slučaja zastrupitve, za katera je preskrbela strupe Anujka, več kot dokazana. Pričakuje pa se, da se bodo javile še nove priče, kajti razne pismene in večinoma anonimne ovadbe navajajo še kakih 10 zločinov z Anujkinimi strupi.
Poleg Anujke bo sedelo na obtožni klopi še sedem drugih obtožencev, sokrivcev in zaupnikov Anujkinih.
Anujka Del je doma iz Vladimirova. Sodnija ji prisoja 95 let, sama pa pravi, da ji je vsega samo 93 let, dočim trdijo kmetje, ki se spominjajo še svojih starih očetov, da jc že prekoračila 100 let. Kljub tej visoki starosti pa jc stara čarovnica zelo žilava, vedra, v zaporu se je celo nekako pomladila. V zaporu je mirna in se počuti kar najbolje. Prav nič ji ni žal njenih žrtev. Mnenja je, da je vršila gotov poklic in kar jc naredila, je naredila, ker so ji tako velevale poklicne dolžnosti. Kaj koga briga, kako je vršila svoj poklic... Sama o sebi trdi, kar je nazadnje tudi res, da je delala zdravila in da je s tem ljudem mnogo koristila.
Fenomenalen pa je njen spomin. Za njeno starost naravnost neverjeten. Spominja se vsake malenkosti svojega življenja, vsake osebe, s katero je kdaj govorila. Pred preiskovalnim sodnikom ne zaide nikoli v protislovja, nikdar se ne zareče. Prav rada pripoveduje, kako, je hodila k njej po »zdravniške« nasvete mnoga gospoda, nemška, madjarska, turška, romuuska in srbska.
ki se vrši v ponedeljek, 10. t. nt. v Unionu, bo za naše razmere zelo važen glasben dogodek.
Na programu so izbrana reprezentativna dela naše moderne; ves razvoj vokalne produkcije od 1. 1900 do danes nam (a program, sestavljen iz samih kvalitet, nazorno kaže: Dcv, Pavčič, Lajovic Ravnik, Premrl, Adamič, Kogoj, Osterc, Ukmar Večinoma so na programu pesmi, ki se topot prvič izvajajo, tako zanimivi Kogojev »Rekvijem« in »Narodna«, Ukmar »Starka za vasjo« in Melanholija« ler »Pesem«, Adamič »Kadar kriknemo« Lajovic rvBegunka«, »Breza iu hrast«, Pavčič »Pesem o kapitanu«, Premrl »Beg«, »Skrivnosti«.
Akademski zbor se je v nekaj letih po svojem pevovedji Fr. Maroltu in po svojem inteligentnem materialu dvignil na višino, nemara najboljšega : moškega zbora v državi sploh. Koncert bo tudi z | estetskega stališča dostojen manifest proslave desetletnice naše univerze.
Pokažimo pri tej priliki, da nam je univerza res pri srcu in da znamo ccniti naš najboljši zbor in obilno posetimo konccrt!
Rezarjev vnuk - tolovajski poglavar
Št. Vid pri Stični, 6. junija.
Nad našo okolico visi že dalj časa nekaj težkega. Ko odhajajo ljudje v posteljo, poprej še skrbno zapahnejo okna in vrala, kar imajo kaj vrednejšega, skrbno skrivajo, kajti kdo naj ve: Nemara si Pumper izbere ravno to hišo pri svojih nočnih roparskih pohodih? Pumper — ropar Jakopin je to, po domače pa pravijo hiši, odkoder je doma, tam nekje v Potoku, v bukovški občini, »pri Pum-prih". Jakopinov stari oče je bil sloveč rezar, tudi oče je rezar. Tudi sin, ki je zaprt, je izučen rezar. Ampak ropar Jakopin — si je izvolil za poklic ropanje. Predrznosti, ki jih uganja mladi Pumper okrog, so že take, da spominjajo na junake kakih roparskih romanov Postavimo to-le: Pride močna orožniška patrulja, natančno preišče hišo in svisli in okolico po Pumpru. Orožniki odidejo, pol ure zatem pa vdero v hišo ropar sam, jo izropa in izgine.
Da si dovoljuje Jakopin take predrznosti, ino-ra imeti nekaj prijateljev, ki ga pravočasno opozarjajo na nevarnost, kateri naj se ogne. Pa tudi njegove zločinske grožnje niso brez učinka. Orožnikom je pokazal sled za Pumprom kmet iz Petrušnje vasi. Pumper je za to zvedel in dal enostavno razglasiti, da bo tega kmeta ubil takoj, ko ga najde, če pa to ne bo kmalu, bo pa požgal Petrušnjo vas. Ljudstvo se seveda sedaj trese za svoje domove in se boji za življenje. Ljudje radi tega tudi neradi povedo orožnikom kaj o Pumpru.
Pumpru pomaga pri njegovem zločinskem delu troje možakarjev. Vsi se znajo spretno skrivati in izogibati orožnikom, ki vneto zasledujejo roparje. Kot znano, se je Jakopinov brat prijavil sam oblastem, češ, enkrat mora tako in tako odsedeti tisto kazen. Jakopin sam pa ne kaže nikakih takih nagnjenj, temveč je celo razglasil: »Živega me ne bodo dobili v pest! Nimam te navade!«
Mladi Pumper je hodil večkrat spat na svoj dom. Orožniki so sedaj aretirali njegovo mater in očeta.
Jakopin je dajal naropani denar baje ludi materi. Kadar ni mogel do nje, je pa kjerkoli stopil na pošto in po nakaznici poslal nmteri denar in se podpisal: »Neimenovani dobrotnik« Odkod pa naj stara Pumprova dobiva denar, če ne od sina. Sedaj, ko je vsa Jakopinova rodbina prijeta razen njega samega, bodo menda te intimne vezi med sinom roparjem in njegovo materjo prenehale.
Orožniki neprestano zasledujejo tolpo, a doslej še niso imeli sreče. Pumper pa nadaljuje s svojimi predrznostmi. Upamo, da se bo kmalu vjel v past! Cela Dolenjska se bo oddahnila.
Pesniku Sorskega polja
Podreča, 7. junija.
Naš Simon Jenko, pesnik Sorskega polja ni ostal pozabljen od svojih ljudi! Njegovi .častilci so zbrali sredstva in omogočili postavitev dostojnega spomenika. V nedeljo, 9. t. m. bo spomenik slovesno odkrit. Spomenik je kamenit ter bo stal na mestu, kjer je nekdaj stala pesnikova rojstna hiša. Ob pol desetih dopoldne bo za pokojnega pesnika bral sveto mašo g. župnik Val. M a r č i č iz Mavčič. Slovesno odkritje spomenika pa bo ob dveh popoldne. Ob tej priliki bo imel slavnostni govor g. prof. P i r n a t. Spominu pesnika se bo poklonila šolska mladina z zastavicami. Dva učenca bosta deklamirala dvoje Jenkovih pesmi: »Molitev« in »Sorsko polje«. Moški pevski zbor iz Mavčič bo ob spomeniku zapel nekaj primernih pesmi. Sodelovala bo godba iz Vodic na pihala. Po odkritju bo na vrtu g. Fr. J a m n i k a vrtna veselica, katere čisti dobiček je namenjen za pokritje stroškov, ki so nastali radi postavitve spomenika. Radi lega na prireditev vabimo vse prijatelje pokojnega pesnika in vse rodoljube sploh!
V Prago/
Trikratni požigalec prijel?
Sv. Barbara v Halozah, 5. junija.
V času zadnjih dveh let je pri nas večkrat gorelo, ne da bi bilo mogoče ugotoviti vzrok požara. Pogorele so v tem času te-le hiše:
Hiša vdove Gnilšek, sedaj omožena Koled-nik v Dolanah .Mislovičeva hiša v Gruškovcu in hiša Barbare Kolednik. Nikdar ni bilo mogoče dognati, kako je ogenj nastal, vendar je bilo precej jasno, da je zažgala požigalčeva roka. Toda za požigalcem tudi ni bilo nobenega sledu.
Toda naši vrli orožniki so bili pridno na delu in so skušali dobiti požigalca. Sedaj so prijeli nekega znanega moža, ki je zelo osumljen požigov. Ta mož ima na vesti že rop, radi katerega je bil že tudi obsojen. Govori se, da je svoje dejanje izvršil na prizadevanje drugih oseb, o čemer bo pa prinesla jasnost preiskava.
»SALONIT"
cementno azbestni Skrili
je najboljši materija I za pokrivanje zgradb
Samo do 10. junija je šc čas.
Sprejmemo še nekaj prijav za III. razred
po prvotni ceni Din 650 za telovadce in Din 750 za ostale udeležence.
Do 10. junija mora biti plačana vsa polni-na, nakar opozarjamo one, ki šc niso vplačali celega zneska.
Vsak udelcženec naj sporoči: rojstni kraj : in dan, poklic, bivališče, domovinsko občino i in srez (okrajno glavarstvo); ali želi obiskati Velehrad ali Olomuc.
Odpotujemo v ponedeljek 1. julija popoldne s posebnim vlakom iz Ljubljane in Maribora; vrnemo sc v sredo 10. julija t. 1. zvečer.
Mladci in Mladenke, ki se udeležijo nara-ščajskib dni v Pragi, odpotujejo pod nadzorstvom že 27. junija, vrnejo se skupaj z ostalimi udeleženci 10. julija t. 1. Cela potnina za naraščaj znaša Din 500.
Vse prijave naj se pošiljajo na Jugoslovansko Orlovsko Zvezo v Ljubljani, Ljudski dom
Čas hiti. Prijav, ki bi prišle po 10. juniju, ali pri katerih bi ne bila plačana do takrat cela potnina, ne bomo mogli vpoštevati. Pripravljalni odbor.
Stric Matevž v Ljubljani
Ljubljana, 7. junija.
Gruntal je Matevž, gruntal, pa se je naposled vendarle odločil, da gre v Ljubljano. In šel jc. Pa naravnost na velesejem. Potlej pa po opravkih v mesto. Hotel je poiskati znanega gospoda dr. U. Ni pa vedel, kje la gospod stanuje, niti ni gospoda osebno poznal. Le slišal je o njem, videl še nikdar. Kaj torej?
Zgodilo se je, da sem Matevža srečal ravno ob Frančiškanski cerkvi. Od »Uniona« sem jo je mahal, počasi, skromno, na roki obešeno težko ma-relo, v ustih malo pipico, čedro. Iz žepa mu je gledal mošnjič, v katerem hrani Matevž tobak za pipo.
Nn vogalu je Matevž obstal. Povlekel je čedro iz ust, debelo pljunil predse, potlej pa se je j ozrl okrog. Tja v Frančiškansko ulico, po Miklo-I šičevi gor in dol, ,skozi okno v kavarno, naposled i pa mu je pogled obstal v zvoniku Frančiškanske I cerkve. Z roko si je zastrl oči, ko je zrl na uro. ; še enkrat je pljunil na ceslo, potem pa je zagodr-I njal: »Entej vendar, če ga bom našel, če ga ne bom, zlodjevega dohtarja.«
ln se je Matevž počasi prestopil dalje. Mimo j je prišel mlad, kodrolas gospod, znani naš komponist in odličen sodnik. Na njem je hipoma ob-I stalo oko strica Matevža; že je stopil preden j, pa i ga je prašal kar naravnost in brez strahu:
»Ste vi dolitar U.?«
»Ne, jaz pa nisem.«
Matevž je krenil dalje.
Nizdol ob cerkvi, proti mostu. Še sem gledal z.a njim, dokler se mi ni skril za oglom. Po opravkih sem krenil dalje proti sodniji, potem po Dunajski proti glavni pošti — tam sem spet srečal strica Matevža. Zdaj je mož prišel prav do mene.
>Ste vi doktor U.?«
Moj Bog, kaj bi dal, da sem I sem si mislil ob sebi. In sem možu smejoč odkimal:
»Rad bi bil, pa nisem! Ampak, povejte vendar, kaj bi radi temu gospodu?«
»Kaj bi rad! Dobil bi ga rad, pa ga ni v Ljubljani. Že toliko sem jih prašal, pa nobeden ni. Kje pa je vendar la dolitar? Je čudna ta vaša Ljubljana, ko še svojih dohtarjev ne pozna.«
Ko bi ga jaz poznal, tega dr. U. ali vsaj vedel, kje da stanuje, kako rad bi bil Matevžu lo povedni. Saj je vendarle nerodno Matevžu, kar takole na ulici spraševati, če je on dr. U.
Kako se cigani ženijo
Sarajevo, 4. junija.
Vedno so ljudje smatrali življenje v prirodi in pod šotori za polno romantike, življenje v prirodi je želja mnogih, ki so izkusili moderno življenje po mestih in ki so se naveličali »stoletja tehnike in novih izumov«. Človek je otrok prirode, teda moderni mestni človek se je od njo že toliko oddaljil, da mu je ostala samo še želja za njo in da včasih globoko vzdihne za svobodnim življenjem v svobodni prirodi.
Vedno smo smatrali cigane kot najbližje prirodi, kot proste, brez običajev in celo brea zakonov. Vendar pa imajo tudi oni običaje, katerih se do skrajnosti konservativno drže in ki izhajajo še iz časov, ko se za folkloristiko v današnjem smislu besede niti vedelo ni.
Dolga karavana mršavih konj, sivih oslov, kodrastih psov in golih ciganov je šla skozi Sarajevo. Vodil jo je ciganski poglavar, spremljalo pa jo je nekaj policistov iz bojazni, da se ne bi cigani ustavili v mestu.
Vaš dopisnik je obiskal tabor teh ciganov. Cigani žive v posamnih skupinah. Vsaka skupina postane takoj vsa ponosna, čim opazi, da se kako dekletce iz njihove srede razvija, da postaja »zrelo dekle«. Oči mladeniča iz druge skupine ali tabora se goreče obračajo za mlado deklico, katero »njeni« zopet ljubosumno čuvajo kot zaklad ali kapital ter se z njo ob vsaki priliki ponašajo. Poglavar pa je seveda najbolj ponosen, kajti končna odločitev je v njegovih rokah. Oba mlada človeka se seznanila, se obiskujeta in shajata, toda vedno v prisotnosti drugih. Nikoli se nc pripeti, da bi deklica odšla brez dovoljenja starešine. Ko se približa čas snubitve, prihaja poglavar mladeničeve družine, včasih z mladeničem, najbolj pogosto pa sam v tabor deklice, kjer se pogaja s starešino in njenim očetom. V kolikor je dekle lepše, toliko več velja, pogoj pa je, da se plača v zlatu. Upoštevajo se tudi premoženjske razmere dekletovega očeta. Slučaj, pri katerem je bil prisoten vaš dopisnik, je bil zaključen z 22 dukati, to je v naši sedanji valuti približno 11.000 dinarjev. Snubce pogoste s kavo in žganjem. Snubitev pa se redno vrši pred pogostitvijo. Ako starešina ženina ni voljan šteli zahtevano vsoto de-denarja, se snubci vračajo, ne da bi pokusili pri-piavljeno pijačo. Če pride do snubitve, se denar odšteje pred poglavarja dekletove skupine. Ko je poglavar preštel denar, ga preštejejo še vsi prisotni, ki so v gotovem oziru tudi priče, nato pa vrši pogostitev. Ko je vse gotovo, se vsi napotijo do dekletovo skupine sporočit, da jo dekle zasnub-Ijeno. Tedaj dekle poljubi roko najprej poglavarja svoje skupine, nato roko poglavarja ženinove skupine in po vrsti vseh starejših, ki so prisotni. Ako je dekle dovršilo 13 let, gre takoj pod šotor svojega ženina, če pa je mlajša, ostane pod svojim šatorom, dokler ne dovrši te dobo. Za denar, ki ga je dobila deklica od svojega ženina, si kupi potrebne obleke. Če se po cigansko poročeni^ par po cigansko loči, je ireba znesek vrnili možu v zlatu.
Osebne vesti
-k Poroka. V Osjcku se jc 4. t. m. poročil v trdnjavski cerkvi g. Dragotin Šturm, kapetan 41. peš. polka, sin odvetnika dr. K. Štur-ma v Metliki, z g. Štcfico P i 1 a r, vdov. san. podpolkovnika dr. Pilar-ja. Poročil ju je g. kanonik in dekan Bezetsky, kumovala pa sta nevesti g. dubrovniški škof dr. Josip Ma-' rijio C a r e v i č , ženinu pa g. Franci H r e -' h o r i č, velctrgovec v Ljubljani. Med obre-j dom jc igrala na orgijah globoko čustveno že-ninova sestra ga. Anica Fajdigova. Novo-poročencema obilo sreče!
•k Iz vojaške službe. Imenovani so za veterinarske pomočnike V. razr. veterinarski uradniki Ivan Drinovec, Rudolf Rajhel, Mirko Jagodic, Slavko Štambuk, Miroslav Šimenc in Drago Ogorelec. — Izpit za čin rez. topniškega podporočnika so napravili v šoli za rezervne pehotne in topn. častnike med drugimi sledeči naredniki gojenci: Ivan Bele, Nikolaj Švarc, Branimir Tancig, Vladimir Černoš, Kari llojker, Anton Bajec, Ivan Anrat, Vladimir Klobučar, Bruno Daič, Vladimir Kukovec, Peter Verner, Rihard Maksand, Kgon Ilager, Lud-vig Štajmec, Štefan Šulc in Rudolf šmit. — Nižji tečaj topničarske šole streljanja v Nišu so dovršili naslednji poročniki: Bruno Auman, Oton Elbinger, Franjo šmigoc, Peter Kučej, Josip Kružič, Ivan III-trec, Vladimir Savič, Ciril Peče, Ivan Lovrič in Aleksander Elemer.
Ostale vesti ir Umrl je včeraj v Stični g. Ignacij L a m-p r e t, bivši lesni trgovec, znan širom Dolenjske, v starosti 78 let. Pred 3 meseci sc je pri znani železniški nesreči v Radohovi vasi smrtno ponesrečil njegov sin. Dasi jc bil navzlic ] svoji starosti zelo čil in zdrav, vendar tega udarca ni mogel preboleti.
•k Opozarjamo na današnji ponovni razpis, I novo ustanovljene Agrarne banke v današnjem »Slovencu«.
k Razpisano je mesto docenta na stolici za mednarodno javno pravo na zagrebški pravni fakulteti. Kandidati naj pošljejo prošnje rektoratu univerze v Zagrebu do 15. oktobra 1929. Priložiti je Ireba svoja dela, dokumente ter opis življenja.
* Vreme. Včeraj ob 8 zjutraj je kazal v Ljubljani barometer 757.1, toplomer 21° C. Pol-oblačno. — V Mariboru: barometer 754.4, toplomer 23" C. Večinoma oblačno. — V Zagrebu: barometer 757, toplomer 23° C. Poloblačno. — V Belgradu: barometer 757.9, toplomer 22" C. Lepo. _
V	Skoplju: barometer 758.7, toplomer 24°C r.enn.
V	Splitu, barometer 758.7, toplomer 24" C. Lepo.
Premijo 1 milijon
je dobila dne 6. junija 1.1. pri nas kupljena polovična srečka štev. 42126
Bankovno komanditno društvo
REINIDRUG
Gajeva ul. 8, Trg kralja Tomislava 17, Preradovičev trg 5
•k Strašen samoumor v Šibeniku. V Šibe-Diku je bil izvršen v četrtek v opoldanskih urah strašen samoumor. S četrtega nadstropja Zadružne banke je skočil upokojeni častnik vojne mornarice Marko Lukič. Samoumor je izvršil v duševni depresiji. Trpel je namreč za padavico in je bil že dve leti v umobolnici. Lukič je skočil s terase, držei v rokah dvoje pisem. Pri skoku se je zapletel v električno omrežje, nato pa je tetebnil s strašnim udarcem na pločnik ter je bil na mestu mrtev. Vse to se je odigralo v teku nekaj sekund, da ni mogel duševno bolnemu človeku nihče preprečiti groznega dejanja.
ir Katastrofalen naliv nad Kninom. V okolici Knina v Dalmaciji je prišlo do elementarne katastrofe, ker so se utrgali oblaki. Velika poplava in nevihta sta uničila mnogo polja in livad ter pokončala setev. Razen tega je razdrla tudi državno cesto, ki jo je zgradil še maršal Marmout in so jo nedavno popravili. Cesta je poškodovana v dolžini kakih 6 km. Težko kamenje, v teži več tisoč kilogramov, je poplava odnesla precej daleč. Najtežje je trpela vas Pokače in Turič. Okrajni glavar je takoj odšel na kraj nesreče. Škoda se ceni na 6 milijonov dinarjev. Prebivalstvo je zaprosilo oblasti za hitro pomoč. Brezplačno bodo razdelili seme onih žitaric, ki se morejo še sedaj zasejati.
★ Umor v Sandžaku. Pred dvema dnevoma sta bila blizu Plevlja v Sanžaku ubita Ha.idar Pašič in njegov prijatelj Hadžija Mujagič iz Belega polja, ko sta se vračala domov. Okrajni glavar v Belem polju je uvedel energično preiskavo ler je prijel morilce v osebah učitelja Luke Kovača iz Ivanja, delavca Novice Tešiča in blagajnika Vu-kašina Obradoviča ter delovodje Milovana Bajeviča, nastavljencev zatonske občine. Te aretacije so izzvale v vsej okolici veliko senzacijo.
Avtogenski in mizarski tečaj v Ljubljani. Zbornica TOl ponovno opozarja mojstre in j jjomočnike, da prijavijo najkasneje do 19. jun. 1.1. svojo udeležbo za avtogenski tečaj (15. do 24. jun.) cdn. za tečaj za mizarsko luženje (15. do 17. jun.). Oba tečaja se vršita celodnevno v delavnici tehnične srednje šole v Ljubljani ter se prične pouk 15. junija ob 8 zjutraj. Prijave, ki bi prišle po tO. jun., se ne bo moglo več upoštevati. Udeleženci, ki bodo sprejeti v tečaj, dobe obvestilo in podrobna navodila s posebnim dopisom.
ir Reja domačih zajcev. Spisal dr. Šlefan Vosz.ka, Založila Jugoslovanka knjigarna v Ljubljani. Cena Din 10. — Knjižica zlasti razpravlja o postanku domačega zajca, njegovi naravi in načinu življenja, o plemenskih vrstah (s slikami), o hlevih in kletkah (s slikami), o krmljenju in krmilih, o plemenitvi in negovanju (s slikami), boleznih in škodljivcih, kako je zajca zaklati in kako je njegovo meso okusno pripraviti (s slikami) in še o raznih drugih vprašanjih, ki utegnejo zanimati naše zajčjerejce. Priprava zajčjega mesa v domači kuhinji bo vsakogar gotovo zanimala. Navedenih je tudi 11 kuhinjskih receptov za pripravljanje raznih okusnih jedi. Zajčje meso ni nič slabše kot teletina, po redilnosti pa je se več vredno. _ Knjiga je danes posebno aktualna, ker je razstava kuncev na velesejmu zelo dobro obiskana.
ir Nevednost je najdražja stvar na svetu in to zlasti ona, ki ogroža narodovo zdravje in izkoplje stotisočem prerani grob. Mnogi predsodki in krivi nazori še vedno prevladujejo v ljudskem mišljenju in ovirajo spoznanje nevarnosti. Namen Stalne higijenske razstave na ljubljanskem vele-
sejmu pa je ravno, pomagati ljudstvu, da se s pomočjo razstavnega materijala in poljudnih zdravstvenih predavanj pouči o glavnih higijenskih zahtevah in predpisih. Razstava nudi vsakomur dovolj zanimivega in poučnega, o čemur nam pričajo že nekateri napisi številnih oddelkov kot n. pr.: žetev jetike, — ne boj se solnca, zraka in vode, — spori, — alkohol, — slepič, — golša, — nalezljive bolezni, — rak, — sifilis, — stanovanje, predpogoj higijenskega življenja, — prva pomoč, — obrtna higijena, — žena, nositeljica higijene v življenju itd., itd. — Razslavo je poleg velikega števila šolske mladine obiskalo do sedaj že nad 18.000 odraslih, ki so se o njenem ustroju in prebogati vsebini izražali pohvalno. — Opozarjamo, da prireja Higijenski zavod v Ljubljani take razstave v mali obliki tudi po deželi, ako se pokaže v kakem kraju za to količkaj zanimanja. Tozadevne prijave sprejema tudi vodstvo razstave.
ir Uš, bolha, stenica, muha, komar in podgana kot prenašalci težkih bolezni, se glasi naslov filma, ki bo predvajan danes ob 11. in 16. uri na Stalni higijenski razstavi na Velesejmu v Ljubljani. Ob 17. uri predava zdravnik Higijenskega zavoda dr. K. Petrič o temi »Mrčes — prenašalci bolezni« s predvajanjem filma.
it Ugoden nakup perila! — Moško perilo, delavsko in tudi finejše vrste cefir. poppelin prodaja ta mesec pod tovarniško ceno tovarna perila »Triqlav<, Kolodvorska ulica 8, nasproti hotela Štrukelj.
•k »Schulz Universal« tehtnice so raznih zunanjih oblik, zato so porabne za vsak obrat. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika. Jugo Schulz, d. z o. z. Ljubljana.
ir Viktor Sedejeva gostilna v Kolodvorski ulici 28, toči odslej izborno belo vino po 12. 13 14 in 20 Din liter, vrček piva po 4.50 Din.
ir Kolo srpskih sestara iz Sarajeva in ženska podružnica Gajreta iz Sarajeva intala na velesejmu razstavljene svoje lepe narodne vezenine. Kupujte ta krasna ročna dela, ker s tem pomagate tudi mnogim siromašnim ženam, ki jim je to edini vir dohodkov.
ir Poznati Wojvodanslri Psychographolog \Vinterry došao je u Ljubljanu. Prima publiku ceo dan: Hotel »Slon«. Novosadska Seansa Winterry u jednoj kriminalnoj stvari izazvala u to vrijeme — veliko uzbudenje.
•k Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josef« grenčice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Josef« vode zelo zadovoljni ludi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protinu, revmatrzem, kamena ali sladkorna bolezen. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ljubljana
Nočna služba lekarn
Nocoj bodo imele nočno službo lekarne: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški.
O Udeležence božjepotnega izleta v Šmartno pri Litiji opozarjamo, da se zbiramo pred glavnim kolodvorom, kamor naj vsakdo pride najkasneje ob 4.45 zjutraj. Vozna karta do Litije naj se da pri blagajni žigosati z mokrim žigom, da dobi veljavnost za brezplačni povratek.
0 Mestni občinski svet. Redna javna seja mestnega občinskega sveta se vrši v torek, dne
11.	junija ob petih popoldne. Na dnevnem redu so poročila raznih odsekov in nadomestne volitve v upravni odbor Mestne hranilnice. Po javni seji se vrši tajna seja.
O Znižanje proračuna mestne občine ima kljub temu, da je lo večina ljubljanskega prebivalstva z veseljem pozdravila, seveda tudi neugodne posledice. Tako se bo moral na primer mestni socialni urad pri izdatkih omejiti izključno le na lanskoletno višino. Več kot polovici oseb, ki hodijo z različnimi prošnjami na mestni socialni urad, mora odrekati podpore. Odpravljene so vse izredne podj>ore razen najpotrebnejših. V proračunu socialnega urada je črtaua postavka za generalno varuštvo otrok, ki je lani ni bilo. — Veliko število deložacij, ki se napovedujejo, ima poleg vsega še to neugodno posledico, da je pritisk oseb. ki žele priti v zavelišče za onemogle, vedno večji. Mestni socialni urad seveda ne more ustreči tem prošnjam, ker je zavetišče že sedaj prenapolnjeno.
O Smrt ponesrečene starice. Včeraj smo poročali o težki nesreči 70 letne kuharice Marije Pire, stanujoče v zavodu sv. Marte. Pirčevi so kolesa vlaka na dolenjskem kolodvoru strla levo nogo. Bila je prepeljana v bolnišnico, kjer pa je včeraj ob 9 zjulraj za poškodbami umrla.
O Na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani je otvorjena razstava risarskih in ročnih del gojenk zavoda in sicer v soboto, 8. t. m. od 14. do 18. ure in v nedeljo, 9. t. m. od 8. do
12.	in od 14. do 18. ure. Na ogled so vabljeni vsi, ki se zanimajo za šolsko ročno delo gojenk na tem zavodu.
0 Razstava risb moških in ženskih ročnih del na državnem učiteljišču je odprta danes in jutri. Cenjeno občinstvo se vabi k obilnemu obisku. —■ Kakor smo izvedeli od merodajne strani, je razstava zelo zanimiva.
O Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani sporoča svojemu članstvu, da je sklenilo z Mestnim f>ogrebnini zavodom jx>godbo, jx> kateri se je Mestni jx>grebni zavod zavezal, da preskrbi našim članom celoten jx)greb, in sicer se vrši od sedaj naprej prevoz mrtvega člana z zaprtim steklenim vozom brez vsakršnega doplačila. Ker je čla-
narina z ozirom na dostojen in lep pogreb malenkostna: letno 60 Din ali mesečno 5 Din, vabi odbor vsakogar, da pristopi v njegovo članstvo. Novi člani se sprejemajo v Hrenovi ulici št. 6. — Odbor.
© Študent pobegnil. 13-letni Marijan Lozar, dijak II. realne gimnazije in doma iz Cernomlja, je zelo nemiren fante. Vedno ga nekaj vleče proti morju. Ze dvakrat je pobegnil od doma, toda obakrat so ga vrnili domov, v treljič gre rado, si je mislil fante in jo ]x>brisal sedaj neznanokam, najbrže zopet proti morju.
© Ob Masarvkovi cesti se nove stavbe hitro dvigajo in bližajo dovršitvi. Mikličev hotel je dozidan ter so že pričeli z zunanjim snaženjem. Gornji del stavbe je na zunaj že povsem dovršen; posrečena je barva zunanjih zidov. — Palača Vzajemne zavarovalnice je dodelana do vrha prvega nadstropja; te dni so začeli zidali drugo nadstropje. Na kraju Masarykove ceste, ob Dunajski cesti, torej vogelno porcelo bo v kratkem zazidala tvrdka Gregorc v Ljubljani. Tvrdka bo tukaj postavila veliko trgovsko hišo, ki je preračunana na več milijonov Din.
Maribor
Parolo so e sle? jio

J. V.:
Vesten vojak
»Enega moža potrebujem,« je zaklical narednik, ko je stopil v sobo, v kateri je okolu mize sedelo kakih deset vojakov. Med zidov-jem vojašnice je bilo kolikor toliko prijetno hladno, zunaj pa je žgalo vroče julijsko solnce. Narednik je moštvo, ki se je delalo kot da nič ne sliši, premeril s znanim srepim pogledom. Ker se le ni hotel nihče odzvati, je udaril ob mizo ter vprašal, ako se kdo javi prostovoljno.
Kdor je bil kdaj vojak, ta dobro ve, kako prijetno de opoldanski počitek po napornem vežbanju celega dopoldneva. Tudi to je znano, da se le prav redkokdaj primeri, da bi se kdo prostovoljno javil za delo ter si tako prikrajšal odmor.
Zato pa je bilo nekaj izrednega in skoraj neverjetnega, ko se je javil redov Frluga, ki je bil baš naslonil glavo na mizo, da bi nekoliko zadremal. Narednik je napravil obraz človeka, ki že davno več ni verjel v človeške čednosti. Od začudenja ni mogel drugače kot da je vojaka vpričo moštva javno pohvalil: »Tako je prav, Frluga, jako lepo od vas. Zapomnil si bom, da ste bili edini mož med samimi lenuhi. Pojdite za menoj.«
In Frluga je šel. pa še prav rad je šel, ker je imel tako nekam nemirno vest in v vojaš-
«i nI an ni 1rar r»i* HnKrn »WllHl PnltfMT vnfoS-
uivi ov »-»« &mi ure	i—. —---o • —
niče je bilo nekako grmovje, katero so naivneži nazivali »park«. V tem grmovju pa je ob tem času slonelo razbito dvokolo, česar pa
trenutno še ni nihče drugi vedel samo kot Frluga. Ko se je namreč pred pol ure vozil po »parku« s kapetanovim kolesom, ga ni nihče videl, tudi v onem hipu ne, ko je treščil s kolesom v drevo ter telebnil po tleh. In sedaj je Frluga stopal z narednikom prav v bližini razdejanega kolesa. Vest mu ni mirovala, da ne bi lako mimogrede pripomnil: Gospod kapetan je, kakor se mi zdi, nekje tu v bližini, najbrže v pisarni.«
»Tako, mar ste ga videli?« jc vprašal narednik.
»Ne, njega ne, pač pa njegovo kolo je tam ob onem grmovju,« je odvrnil redov Frluga z izrazom nedolžnega deteta ter zamahnil z roko proti kolesu, dobro vedoč, da od tu kolesa niti videti ni mogoče.
»Gotovo ima kaj opravka v pisarni,« je odvrnil narednik, ter se niti ozrl ni v smer, kakor je kazal vojak. »Sicer me pa nič ne zanima, če je stari tu, ali ne, jaz imam svoj posel.«
Ta posel ni bil težak. Na mizi koncem vojašnice je bilo več nabojev municije, kakršno rabijo za vežbanje in to je moral Frluga pod nadzorstvom narednika osnažiti in spraviti v red. V dobri uri je bilo delo gotovo.
Med tem časom pa so se v vojašnici vršili neprijetni dogodki. Kapetan je strahovito razgrajal, ko je po daljšem iskanju našel svoje uničeno kolo. Takoj je ukazal nastop ter strogo poizvedoval po storilcu. Grozil je s kazenskim vežbanjem in drugimi, vsakega vojaka t, najhujšim strahom spreletnjočimi grožnjami. Seveda je vsak vojak zatrjeval svojo nedolž-
nost, tako da kapetan za enkrat ni mogel drugega kot ukiniti vse nedeljske dopuste, katere je bil že podpisal. Naročil je še podporočniku, da naj poskusi dognati krivca ter čemernega obraza odšel.
Proti večeru se je zopet vrnil in ko je slučajno naletel na narednika in Frlugo, ju je hitro pričel spraševati, je-li sta koga videla, ki bi se bil vozil z njegovim kolesom in ga potem vrgel v grmovje.
»Kolo? Mar ni Frluga nekaj omenil o —
—--.V prepričevalnem tonu je narednik
odvrnil: »Ko sem šel z redovom Frlugom na tlelo, je kolo še ondi slonelo, gospod kapetan.«
»Vrag naj zna, kdo je bil,« je mrmral kapetan. »Sicer pa, čemu ste baš Frlugo vzeli na delo? Ta je danes že itak več storil kot drupi, ker sem ga jaz poslal po nekem opravku. Zakaj mora baš on vse sloriti?«
»Pokorno javljam, .gospod kapetan, da se je Frluga prostovoljno javil na delo,« je rapor-tiral narednik.
Kapetan je zadovoljno meril tako vestnega vojaka, ki je vsak bip pripravljen storiti še več kol pa mu veleva dolžnost. »Veseli me, da imam tako vestnega vojaka v četi kot ste vi, Frluga. Le vedno tako naprej.«
Naredniku pa je velel: »Torej, kakor sem že odredil, za prihodnjo nedeljo so dopusti ukinjeni za celokupno moštvo izvzemši seveda redova Frlugo. Ob prvi priliki pa ga predlagajte za povišanje v kaplarja, ker je tako vesten vojak.«
□	Na tukajšnji državni gimnaziji je započel
svoje poslovanje ministrski odposlanec, g. univ. profesor iz Ljubljane, dr. Fran Kidrič, pod čigar predsedstvom se bodo vršili višji tečajni izpiti; pismeni se prično v ponedeljek, dne 10. t. m., ustmeni pa 17 t. m.
□	Veličasten pogreb preminulega Športnika. Včeraj popoldne ob 5 se ie vršil pogreb tragično umrlega 20 letnega Karla Pavlina, člana SK Železničar. Sprevoda, ki se je razvil do starega pokopališča, so se udeležili korporativno vsi i. •.mi tukajšnjih športnih klubov: »Železničar«, »Maribor«, »Rapid« in »Svoboda«, poleg teh pa njegovi stanovski tovariši, železniški uradniki ter mnogoštevilni prijatelji in znanci. V sprevodu sta korakali godba »Drava« ter železničarska godba. Povsod, kjer se je pomikal sprevod, se ie nabralo mnogo občinstva, zlasti ob Gosposki ulici, Glavnem trgu ter ob Državnem mostu. Računa se, da se je pogreba udeležilo do pet tisoč ljudi. Na grobu je odpelo pevsko društvo »Drava« žalo-stinko umrlemu tovarišu v slovo. Poslovilno besedo sta govorila zastopnik športnih klubov v Somboru, Vinkovcih in Virovitici ter predsednik SK Železničar. Pogreb vrlega in požrtvovalnega mladega športnika je zapustil globok utis. Ves Maribor sočuvstvuje s težko prizadetimi sorodniki in obžaluje težko izgubo agilnega športnika.
□	Iz seje mestnega sveta. Dovoli se izplačilo podpor Ljudski knjižnici v znesku 15.000 Din ter Dečjemu dispanzerju v iznosu 10.000 Din.
□	Tujski promet izkazuje v preteklem mesecu 2326 priglašencev in sicer 1866 iz naše države, 460 pa iz inozemstva (večinoma iz Dunaja in Gradca).
□	Mesec dni v Dravi. Z ozirom na utopljenca, ki so ga predvčerajšnjim našli v bližini Haijevega posestva v Kamnici, se ie mogla včeraj ugotovili njegova identiteta. Gre za trulpo šoferja Rudolfa Glaviča, ki je bil dne 5. maja skočil pri Marenbergu v Dravo. Kakor smo že svoj-čas poročali, je omenjeni Rudolf Glavič šofiral avto št. 16.514, v katerem sta se poleg lastnika dotičnega avlomobla vozila še neka dama in neznan gospod. V bližini Marcnberga pa je priletel avto v obcestno drevo ter zdrknil v jarek. Ves preplašen je zdrvel Glavič proti Dravi ter se pognal v njeno valovje, ostala družba pa se je bila rešila ter ni mogla izpovedati, kaj se ie bilo z Glavičem zgodilo.
□	V odobrenem mestnem proračunu se predvideva pobiranje med drugimi sledečih do-klad: 100% na zemljarino, 30% na zgradarino, 100% na pridobnino, 140% na drž. trošarino od vina in vinskega mošta, na sadjevec od hI 5 Din. Razen tega samostojno naklado na pivo 60 Din od 1 hI: na navadno žganje po 20 Din od vsakega litra, na poslajeno žganje in likerje nad 20 stopinj 20 Din od vsakega litra, pod 20 stopinj pa 10 Din, od vsake steklenice šampanjca po 25 Din.
□	Razstava ročnih del in risb se vrši na tukajšnjem drž. ženskem učiteljišču. Razstavni prostori se nahajajo v razredu 4. letnika; razstavile so gojenlte prvih treh letnikov, vadnica pa ima svoj posebni razstavni odelek. K razstavi, ki je odprta danes in iutri od 8 do 18, se vabijo vsi zanimanci.
□	Sredi gradbene sezone. Gradbeno dovoljenje so dobili: Josip Matek, za enonadstropno stanovanjsko hišo v Koroščevi ulici; Josip Grab-ner za pritlično stanovanjsko hišo v dr. Rojinovi ulici; Josip Wagner za pritlično stanov, hišo v Fochovi 26, Anton Obreza za pritlično stanovanjsko hišo v Delavski 28' Franc Klasinc za eno-nadstropno stanovanjsko hišo v Vrbanovi 59; Ju-sip Zalezina za pritlično stanovanjsko hišo v Viktor Parmovi ulici; Jakob Perhavc za prireditev podstrešnih sobic v Trdinovi 3; Josip Rosen-berg, gradbo žitne menjalnice v Jezdarski 13; Josip Holeček za pritlično stan. hišo na Betnnv-ski 45; I. Pregrad za gradbo trg. paviljonov v Ca-fovi ulici; K. Scherbaum in sinovi zn gradbo pro-dajalnih paviljonov na voglu Kopališke ulice ter Aleksandrove ceste; A Golž za benc. črpalko na Aleksandrovi c.: Slavko Vidmar za gospodarsko poslopje v Gajevi 15; Dj. Valjak za povečanje tkalnice v Cafovi 7; M. & P. za postavitev reklamnega kioska na voglu Aleksandrove in Sodne uL; Franc in Julijana Kamer za pritlično sta-
novanjsko hišo v Kettejevi ul,; Martin Medvešček za pritlično stanovanjsko hišo v Koseskega ulici ter Matej Supanc za gradnjo hladilnice.
□ Smolo je imel ponočni grdun, ki je v noči od četrtka na petek polomil ograjo v Koro-ščevi 23, razbil okno pisarne stavbnega podjetja Acceto in dr ter pretaknil predale pisalne mize, ki jo je s silo odprl. Pa ni bilo niti fickaj pač pa
si je privoščil namizno uro in še pet štampiljk za — maščevanje. Potem pa je še računsko knjigo pognal na dvorišče ter jo odhlačal v noč — rebus infeetis, Grdun mora biti prebrisan dečko; šipo na oknu ter okenski okvir je pomazal z ilovico ter s tem preprečil posnetje prstnih odtisov, ki bi ga utegnili izdati. Falotl
□	Iz nezgodne beležnice. 31 letni delavec Miloš Hrasdira se je zgrudil na Glavnem trgu na tla ter dobil pri padcu težke poškodbe na glavi. 45 letno železničarjevo soprogo Uršulo Vračko pa so na Vodnikovem trgu zgrabili srčni krči da je revica obnemogla ter zadobila pri padcu občutne poškodbe na glavi. Oba ponesrečenca je rešilni oddelek prepeljal v bolnišnico.
□	Z delovnega trga. Takoj dobe zaposlitev preko tukajšnje Borze dela 3 Žagarji in 3 tesarji.
□	Preminul je Josip Težak, kočijaž, 45 let star. Pogreb danes ob 17 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
□	Tukajšnja rešilna postaja je posredovala pretekli mesec v 183 slučajih in sicer pri 83 nezgodah, 31 kirurgičnih ter 34 notranjih obolenjih.
□	Sit življenja. Proti 23 se je 27 letni ko-njederec Štefan Sch. iz Meljskega dvora zgrudil na Koroški cesti v bližini Ribiške ulice v nezavesti na tla; višji stražnik Josip Škerjanc je o tem takoj obvestil rešilni oddelek, ki je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico; tam so ugotovili, da gre za zastrupljenje z arzenikom. Nesrečnež pravi, da je hotel radi bede v smrt.
□	Izginila je brez sledu 50 letna Marija Ba-bič, soproga vpokojenega železničarja. Že 2. t. ra. je bila odšla od doma in se odtlej ni več vrnila. Obstoja domneva, da se je Babičevi pripetila kakšna nesreča.
□	Za Sest jurčkov ga je oiernažila. Prišel je Gregec R., posestnik iz Gradišča v Maribor ter dvignil pri nekem lesnem trgovcu 6400 dinarjev. Pa se je prigodilo, da je napravil Gregec poznanstvo s Speluzo V., perico po poklicu, staro greš-nico po bistvu in pestri preteklosti. Skupaj sta srebala najboljši vinček in potem tudi skupaj prenočevala. Ko se je Gregec zavedel položaja, je opazil, da je dobrikava Speluza izginila in z njo vred tudi šestorica lepih novih »jurčkov«. Seve so negodnico iztaknili ter našli pri njej še pet jurčkov in celo nekaj čez. Ubogi Gregec. .
Celie
& Primorci ter člani Jugoslovanske matice in »Soče« iz cele Slovenije v nedeljo 9. junija 1929 vsi v Celje na skupni izlet. Polovična vožnja.
Jlr Knjige Slovenske Matice so došle. Člani jili dobe pri poverjeniku g. Zorko v pisarni okrož. sodišča proti izkazilu o plačani članarini.
& Ribarsko društvo Celje ima v soboto dne 8. junija 1929 ob 7 zvečer v gostilniških prostorih hotela Balkan v Cel ju svoj redni letni občni zbor.
& Celjsko pevsko društvo proslavi svojo S5Iet-nico s slavnostnim koncertom, ki se vrši drevi ob pol 9 v veliki dvorani Celjskega doma. Društvo je najstarejše slovensko društvo v Celju obče, ki deluje in poslednji čas pod neumornim vodstvom dirigenta g. P. Šegule tudi dejansko učinkovito prispeva h glasbeni kulturi našega glasbeno sicer revnega mesta. Interesantno bo slišati poskus spremljanja pesmi z našim narodnim glasbilom harmoniko.
& Stavbeno gibanje v Celju. Stavbeno gibanje v Celju stoji letos v znamenju dogotavljanja in snaženja že lani pričetih stavb. Centrum zanimanja je kajpak veličastna palača Ljudske posojilnico, ki 6icer polagoma, a vidno dobiva svoje končne forme. Zunanji omet je v višini podstrešja in III. nadstropja deloma gotov. Pri tako velikih dimenzijah, kot jih ima ta stavba, je seveda napredek le malo viden. Poslednji čas je poleg tega skoro vsa stav-benikova energija koncentrirana na gradnjo velike dvorane, odra in stranskih prostorov, kar se vse nahaja v notranjosti stavbe. — Zelo hitro sc je dvignila v II. nadstropje prej enonadstropna stavba tvrdke Stermeoki, kjer je na pročelju stavbe opaziti nov naslov »Trgovski doni«. Kolikor je mogoče sedaj presoditi, bo tudi ta renovirana stavba muo-go pripomogla do zunanje reprezentativnosti celjskega mesta. Kakor na palači Ljudske posojilnice vrši tudi tukaj dela stavbena tvrdka Konrad Go-logranc, ki je na teh dveh stavbah pokazala izredne zmožnosti. — Stavba »pri kroni« se polagoma bliža dograditvi. — Le polagoma vstaja na Lanovžu nova naselbina dvojnatih enodružinskih hišic kot sad tozadevne stanovanjske akcije mestne občine.
13 Na naslov hišnih posestnikov! Poslednji čas, ko je odpravljena stanovanjska zaščita, se katastrofalno rnnože stanovanjske odpovedi in neprimerna zvišanja najemnin. Znani so nam slučaji, da posamezni hišni posestniki kar za več sto dinarjev dvigajo najemnine in da brezobzirno mečejo na cesto stranke, ki so jim dalje časa v redu plačevale najemnino, pa so sedaj iz kakega malenkostnega razloga postale gospodarju ne«impatične. Četudi smo mnenja, da imej hišni lastnik v svoji morda celo zelo težko pridobljeni hiši pravit^ gospodarja, vendar ne more služiti v čast hišnim posestnikom, če trenotno stanovanjsko bedo izrabljajo ali z neusmiljenimi odpovedmi povečujejo. Izrecno pripominjamo, da smo pobudo za prednje vrstice dobili od hišnega gospodarja — poštenjaka in socialno čutečega moža.
e; Samomor sodnega kanclista. Včeraj zjutraj so našli obešenega na oknu svojega stanovanja 50 letnega vpokojenega sodnega kanclista Karola Novaka. Novak stanuje s svojo družino, že 4 mesece težko bolno ženo in tremi 7—11 let starimi otroci, v Gosposki ulici št. 18. Pokojnik je imel tik kuhinje svojo sobico, kjer se. je. zadnji čas bavil z lito-grafljo. V četrtek zvečer je bilo šc okoli 11 ponoči slišati iz sobe roj>ot. Proti jutru je Novak v postelji Ifadil cigarete, nato pa je sedeč na postelji vzel rešilo brivskega aparata in si z njim z globoko zarezo v levo roko prerezal žilo odvodnico. Po tem dejanju, vsled katerega je steklo precej krvi na tla r>b postelji, je navezal vrv na kljuko nad oknom in se obesil. Policija, ki je samomorilca spravila z vrvi, ga je našla že trdega in je bil vsak poskus umetnega dihanja brezuspešen. Truplo so prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča. Novak je bil močno živčno bolan in se je vrh tega zadnje čase hudo udal pijači. Tudi na predvečer tragične smrti je bil vinjen. Žalostna smrt v mestu dobro znanega moža je zbudila splošno sočutje z zapuščeno vdovo in mladoletnimi otroci.
& Nenadoma je umrla na svojem stanovanju zadeta od kapi ga. Kranja Frischkovitr, vdov« po zemljcknjižnem knjigovodji, in mati vpokojenega višjega revidenta drž. železnic g. Janka Frischko-vitza. Gospodu revidentu. ki je dolgoletni zvesti naročnik našega lista, iu njegovi soprogi izrekamo iskreno sožaljfc.
Pred sodbo porotnikov
Ljubljanska porota
Ljubljana, 7. junija 1929.
Senatu predseduje dr. Kranjc, sodnik okrož. sodišča; votirata sodnika okrož. sodišča Strasser in Gorečan, zapisnikar avskultant Schauer. Državno tožiteljstvo zastopa dr. Felaher.
UBOJ S KOLOM.
Pred poroto stoji Ciril Petek iz Križa pri Kamniku. Posestnikov sin je, leta 1907 rojen. — Brani ga dr. Zirovnik.
Letos 27. aprila je bilo v Slapnikovi gostilni na Križu zbranih več domačih fantov. Pili so. Mimo je prišel pokojni lnglič Ivan iz Klanca. Bilo je zvečer ob osmih. Ob tej uri se je lnglič vračal iz Ljubljane domov. Z dela. Oglasil se je v omenjeni gostilni ter popil dva četrt vina in pojedel klobaso. Kmalu za Ingličem je prišel v gostilno obtoženi. Sedel je k ostalim fantom. Kmalu potem se je pa lnglič dvignil in odšel. Stopil je še h krojaču Koželju po obleko, potlej pa je nameraval domov. Obtoženi Ciril Petek je s fanti še nekaj časa ostal v gostilni, nato pa so se zbrali pred gostilno na cesti in zapeli. V tem je prišel mimo s kolesom Hafner Franc. Fante jo prosil, naj se mu umaknejo, da bo mogel dalje. Toda mesto zaprošenega prostora so mu fantje dali nenaprošene klofuto. Najprej ga jeklofnil eden fantov, ki mu je zastavil pot in ga ozmerjal s sinrkovcem. Od zadaj pa se je vanj zaletel obdolženi Petek. Vrgel je tiufnerja v obcestni jarek ter ga tamkaj osuval s čevlji. — Hafner je dobil na čelu in na hrbtu hude krvave podplutbe. Kmalu nato je prišel mimo pokojni lnglič, ki se je vračal od krojača. Nanj je bil obtoženec že delj časa jezen, lnglič je na cesti stoječe fante lepo pozdravil ter mirno prešel mimo. Obtoženi je tedaj stopil za njim, pograbil v bližini dva metra dolg, 4 in pol cm debel in nad 2 kg težak borov kol ter ž njim udaril Ingliča preko glave. V hipu se jo lnglič zgrudil in obležal. Na tleh ležečega je obtoženi še dva do trikrat udaril s kolom. Šele ko je pritekel Pogačar Janez, je obtoženca odvrnil od nadaljnih udarcev, češ, da je že dosti dobil in se več ne brani. Ingliča so potem nezavestnega našli v bližini stanujoči ljudje, ga odpeljali na njegov dom, kjer jc potem drugi dan umrl.
Zdravniki so izrekli, da je smrt nastopila vsled otrpnjenja možgan. Del leve temenice je bil zdrobljen in vtisnjen proti možganom. Udarec je povzročil v možganih izliv krvi in obsežno zmeč-kanino; smrt je vsled tega morala nastopiti in je nastopila v nekaj urah. Vsaka zdravniška pomoč bi bila brezuspešna.
Obtoženi nič ne priznava, nič ue obžaluje. Res ga je udaril, toda — v silobranu. Pokojni je šel za njim, pa se je zgrozil v strahu, če ga bo lnglič napadel. In je raje on njega prej. Nobene jeze ni gojil do pokojnega, nobenega maščevanja, čeprav je bil od pokojnega pred leti na vasi tepen. — Zagovor obtožencev je očividno zmešan, prisiljen, mestoma vprav naiven. Pravi, da se šele zdaj, po tolikih mesecih, natančno spominja dejanja; prej, tri dni po dejanju, se ni spominjal, niti ves čas preiskave nc. In še druge zgodbe pripoveduje fant. Večkrat se zaplete v protislovja. Malenkosti, ki bi ga obremenjevale, odločno taji ali pa se jih ne spominja.
Porotniki so dvoje stavljenih vprašanj potrdili, eno pa so zanikali. Ciril Petek je bil vsled tega obsojen na 4 leta težke ječe s poostritvami.
DVADINARSKI NOVCI NISO ZA IGRAČO.
Po tej razpravi sta stopila pred jx>rotnike in pred isti senat Oplotnik Rudolf in Lampe Maks. Prvi je rojen leta 1913, drugi leta 1912. Oba sta ključavničarska vajenca pri Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani.
Ko je Ojilotnik nekoč talil na peči kovino, je vanjo, ko je bila povsem raztopljena, vtisnil dva-dinarski novec. Reliefni odtis se je v tej stopini prav dobro poznal. Ta posrečen poskus jc Oplot-niku dal korajžo. Sestavil jc model, si preskrbel vse priprave za ulivanje in potreben materijal, pa jc nato vlil 8 komadov dvodinarskih novcev. Stvar se je posrečila. Vliti novci se v tehničnem oziru niso prav nič razlikovali od pristnega denarja. Le nekoliko svetlejše barve so bili, imeli pa so želez-nati zvok. Pri površnem pogledu so bili docela sposobni za razpečavanje. To je prvi praktično poskusil drugoobtoženi Maks Lampe. Šel je s podarjenim novcem do bližnje stojnice, ter tamkaj z lahkoto kupil za ponarejeni denar kos kruha. Še 1.50 Din je dobil nazaj, pa pravega denarja, seveda!
Oplotnik je v preiskavi dejanje priznal. Štoru je to brez posebnega namena, bolj v otroški razigranosti kot za to, da bi denar nameraval razpe-čavati. — En komad ponarejenega novca jo dal drugoobtožencu Lampetu Maksu, dva komada tovarišu Pircu Stankotu, ostale komade, pa je uničil.
Oplotnik je obtožen hudodelstva ponarejanja denarja po § 118 k. z., Lampe p» hudodelstva dc-ležnošti pri ponnreji denarja po S 121 k. z.
Zagovornika obtožencev sta dr. Ažman in dr. Sajevic starejši.
O Oplotniku ve poročilo lc dobre in lepe lastnosti. Opisuje se kot odkritosrčen, dober, pošten deček, nikdar kaznovan; vzgojo je imel^vseskozi dobro. Tudi drugi obtoženec ima o obnašanju najlepše spričevalo, ki ga je sodišču dostavila policija v Ljubljani.
Porotniki so dobili za vsakega obtoženca po eno glavno in eno dodatno vprašanje.
Porotniki so obe stavljeni vprašanji zanikali, na kar jc sledila oprostilna sodba.
Novomeška porota
PREDRZNA ROPARJA.
Vrhovnik Franc in Anton Plantan sta sedela v torek 4. junija t. 1. pred porotniki na zatožni klopi radi ropa in tatvine. Šele. 21 let stara obtoženca sta doma iz Št. jernejske okolice. Vrhovnik je bil radi tatvine že štirikrat, Plantan pa trikrat kaznovan. Kot tatova nepoboljšljiva zločinca delata sramoto celi občini ter slovita po svoji lažnjivo-sti in delamržnji tako, da se ju boji cela okolica. Plantana označuje celo njegova lastna mati kot zrelega za prisilno delavnico.
Rop v gozdu l'kič pri Bučki.
Unc 10. nov. 1928 se je |*>poldne vračal kmet Teršinar Martin iz sejma na Bučki domov v Telče. Z njim je bila 14 letna hčerka Anica. Ko sta prišla vgozd Ukič ne daleč od Bučke, sta nenadoma skočila iz grmovja dva moška. Eden izmed njiju je prijel Teršinarja za vrat in ga pritisnil k tlom, drugi pa je začel tipati po žepih in mu iztrgal iz notranjega žepa telovnikovega denarnico z gotovino 1900 Din, nakar sta izginila storilca v gozdu. Teršinar in njegova hčerka storilcev nista sjx>-znala, prvi radi tega ne, ker sta mu zločinca vrgla v obraz in oči pepela in zdrobljenega oglja, hčerka Anica pa je bila zelo prestrašena.
Rop v gozdu pri Studencu.
Štiri mosece nato je bil na enak način oropan Matija Mrgole, ko se je vračal s svojo ženo Terezijo iz sejma na Raki domov v Gor. Orle. Tudi tedaj sta se nenadoma jiojavila v gozdu blizu Studenca dva moška. Manjši in debelejši je Mrgoleta objel od strani čez obe roki in mu segel v notranji žej> telovnika. Večji, suhljati tovariš pa je zgrabil Mrgoleta od zadaj in mu izf>odnesla noge, nakar sta ga oropala gotovine 1150 Din ter zbežala. Oba roparja sta Mrgoletova dva dobro videla — Videla pa ju je tudi Marija Fakinova, ki je na Mrgo-letovo prošnjo obvestila župana in orožnike o zločincih. Javilo se je še nekaj drugih prič, ki so videle dotičnega dne oba obtoženca v Rovišah in na Studencu.
Aretacija in konfrontacija.
Dva dni nato so orožniki izsledili oba roparja in ju predali vzapore okrajnega sodišča v Krško. Pozneje pa sta bila oddana v novomeške zapore. Tako o uvodni preiskavi kakor tudi pri glavni razpravi sta obtoženca trdovratno tajila rop, izvršen na Teršinarju in na Mrgoletu. Toda priče so ju spoznale. Zagovarjala sta se tudi zelo protislovno in zatrjevala, da se priče motijo in da sta bila storilca gotovo kaka druga dva moška.
Cerkvena tatvina.
Oba obtoženca sta bila obtožena tudi, da sta iz zaklenjenega nabiralnika iz cerkve na Studencu ukradla okrog 30 Din. Tudi to tatvino sla obtoženca tajila.
Pri porotni razpravi je bilo zaslišanih kar 11 prič, ki so oba obtoženca zelo obremenjevale. Na porotnike je bilo stavljenih 6 glavnih vprašanj, ti-kajočih se hudodelstva ropa in tatvine iz cerkvenega nabiralnika. Potrjena so bila vsa stavljena vprašanja, nakar sta bila obtoženca obsojena vsak na 15 let ječe.
Senatu je predsedoval svetnik Kuder, votanta sta bila višji sodni svetnik dr. Foerster in Kobe. Obtoženca sta zagovarjala dr Pečar in dr. Gros. Obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik Barle.
Šport
ZANIMIVE ŠPORTNE VESTL
Na svoji zadnji seji je JNS kot smo včeraj poročali, razpravljal o vloženih protestih. Protest Hajduka niso upoštevali, Haškov protest je postal vsled zavrnitve brezpredmeten. Sarajevska Slavija je svoj najavljen protest, ki mora biti odposlan 48 ur po odigrani tekmi, odposlala šele v sredo. Vsled tega zakasnenja je tudi ta protest brezuspešen. V nedeljo se srečajo isti pari kot prošlo, samo na drugem terenu. Na seji je JNS napravil še drug važen sklep. Ne dovoli se prenašanje tekem potom radija. Odslej se bodo samo z ozirom na provinco prenašale najvažnejše tekme in te le proti odškodnini. Enaki sklepi so bili napravljeni te dni v Budimpešti in na Dunaju. Žalibog se predpostavlja pro|>agandneniu prenašanju tekem po radiju, zelo dvomljivo finančno vprašanje. Kar drži za Dunaj in Pešto, kjer trdijo, da radi prenašanja po radiju pada obisk
tekem, ne velja za naše razmere.
*
SK »Amater« Trbovlje — SK »Gralika«. V nedeljo, dne 9. t. in. ob 4. uri popoldne se odigra na igrišču ASK Primorje, revanžna tekma med SK »Amater« Trbovlje in SK - Grafika«. Ker je lansko jesen SK »Grafika« v Trbovljah tekmo z SK >Ama-terjem« v razmerju 4:3 izgubila, utegne biti ta revanžna tekma zanimiva ter ojiozarjamo na isto že danes. Predlekma ob i>oI 3 rezerva SK Hermes in rezerva SK Grafika.
SK Ilirija. Za danes, soboto, poživljam vse atlete, nogometaše in plavače. ki bodo tekli v štafetah za Shellov pokal, da pridejo zanesljivo ob 18 na igrišče. Važno radi nekaterih potrebnih informacij. Priti morajo sledeči tekači: Šporn, Tinta, Osvvald, Šoukal, Majhenič, Banovec, Oražem, Rak, Vrečko, Vidmar, Jeglič, Pregelj, llovar, Pavlin, Pavšič, Rezek, Banko, Babnik, Dobrola, Grad, Ste-pišnik I, Outrata. Stegu, Zuccalo, Doberlet, Verov-šek, Varšek, Turna, Brglez, Rihar, Černe D. in B., Marchiotti, Hočevar, Mevlja, Jerančič, Matko, Wild-mann, Rebernik, Belak, Urbančič, Zaje, Sluga, Lil-leg, Lombar, Skala, PJantarič, Pajnič, Frelih, Sar-lory, Brolich, Jelene, LokovBek, Tavčar, Longyka, Tepina, Dečman, Lavrenčič, Dolinar, Glavnik, Der-
vsi imenovani na igrišču pred garderobo. Prinesti morajo s seboj copate in majcc. —Načelstvo lahko-atl. sekcije.
Turistika
Skupščina Slovenskega planinskega društva je
sklicana na nedeljo 23. junija ob 10 dopoldne. Vrši se v Ljubljani v prostorih hotela Union z običajnim dnevnim redom. (Poročila funkcijonarjev, določila smernic za društveno delovanje, določitev članarino in prispevkov, volitev jioverjenikov in nadzornikov, sklepanje o prijavljenih predlogih in slučajnostih.)
Cerkveni vestnih
Praznik presv. Srca sc obhaja slovesno v cerkvi sv. Jožefa to nedeljo 9. t. m. Ob 6 zjutraj sv. maia in skupno sv. obhajilo; ob 8 zjutraj slovesna sv. maša. Zvečer je ob pol 8 procesija z Najsvetejšim, Ves ta dan je tu izpostavljeno Naj-svetejie.
Soetoono uojno o žiuih slikah
m
vidite, ako posetite bojno igro
KHLVHRIJH
na Hodciicocm.
dne 8. in 9. junija ob 20 uri
Obiskovalci radio-razstave
Vprašali smo gospode, ki se trudijo na velo sejinski razstavi Radio-Ljubljane . z obiskovalci in jim razlagajo vse mogoče finese razstavljenih aparatov, kako je kaj z obiskom. Povedali so to-lo: »Povprečno računamo, da pride v naš paviljon 50 odstotkov obiskovalcev velesejma. To da že prav lepo številko, če se pomisli, da je do sedaj obiskalo velesejem nad 70.000 obiskovalcev. Prav gotovo jia vemo, da pride vsak radioamater najprej v naš paviljon in sploh vsakdo, ki so le, količkaj zanima za radio. Sicer pa vidite sami: Nikoli ni naš paviljon prazen, vedno je notri mnogo obiskovalcev. Včasih je tu prava gneča in dasi smo skoraj vedno trije tukaj, vsi trije pogosto ne zmoremo, da bi obvladali ves obisk. Zlasti innogo je obiskalo naš paviljon raznih šol. V četrtek si je ogledalo razstavo kakih 200 akademikov, ki so prišli sem pod vodstvom dr. Ogrisa.
Danes (v petek) se je obrnilo splošno zanimanje na tricevno aparate. Ljudjo uo se naveličali detektorjev, ki poleti ne sprejemajo tako dobro in bi jih radi zamenjali z malimi aparati. Za veliko aparate pa danes ni bilo takega zanimanja kot prve dni.
Senzacija razstave je še vedno veliki šest-elektronski aparat »Tefag za priključitev na eleek-trično omrežje ali pa na baterije. Obiskovalcem kar ne gre v glavo, kako je mogoče, da obstoja tak aparat. Radi študirajo obiskovalci velike diagrame nu steni in z zadovoljstvom ugotavljajo, da bodo vasi kmalu prehitele mesta. Vasi imajo namreč že 2876 naročnikov, mesta pa 3051. Obenem pa izražajo upanje, da bomo Slovenci nekoč še dosegli avstrijski odstotek naročnikov, ki znaša 4.7. Pri tem odstotku bi imela ljubljanska radio-oddajna postaja okrog 50.000 naročnikov.
Mnogo zanimanja kažejo obiskovalci tudi za list »Radio«. Delimo jim tudi stare številke brezplačno, enako tudi razne prospekte.
Druga vrsta interesentov hodi sem na razstavo na koncerte, kadar oddaja radio-oddajna postaja. To je od jx»j l do pol 2 in od 5 do 7 zvečer.
Med odličnimi gosti, ki so obiskali danes, v petek, našo razstavo, naj omenimo japonskega vi-cekonzula g. Fukumatsu lkedo, ki je pokazal veliko zanimanje za naše radio-gibanje.
Med obiskovalci je posebno mnogo takih, ki prihajajo na to razstavo jx> nasvete za svoje aparate. Tu razlagajo njihov sestav in prosijo naj jih [lodueinio, kako naj jih popravimo. Seveda, včasih je to težko, ko ne vidimo aparjita.-
Takih in drugih vrst so torej obiskovalci radio-razstave. Mnogi prihajajo tja iz gole radovednosti; druge zanimajo resnejša radio - vprašanja. Tok obiskovalcev priliaja od zjutraj pa do večera v paviljon »K«.
»t
UNDA R\DIOw
na velesejmu paviljon G 299—301. Oglejte si razstavo! Unda aparati so opremljeni s Philipsovimi elektronkami, delujejo na Philipsovo anndo in s Philipsovimi zvočniki 2016. Glavno zastopstvo „Unda Radio" za Jugoslavijo. Ljubljana I., Drenikov vrh. 1.
Programi Radio-Ljubljana:
Sobota, 8. junija. 12.30 Reproducirana glasba
—	13 Časovna napoved, Borzna poročila, Reproducirana glasba — 17 Pevski zbor III. drž. real. gimnazije pod vodstvom prof. Bajuka: 1. Hr. Vo-larič: Eno devo le bom ljubil, 2. lir. Volarič: Slovo,
3.	A. Hajdrich: Slovo od lastovke — moški zbor,
4.	St. Premrl: Dvignimo skupni krog, 5. St. Premrl: Rože za Marijo, (i. A. Dvorak: Prstan, 7. 1. Hladnik: Veseli pevci — deški zbor, 8. Narodna-Adamič: Kaj pa delajo ptičke?, 9. 15. Ipavic: Kukavica — mešana zbora, 10. A. Schvvab: Dobro jutro, mešani zbor s klavirjem — 18 O športu, dr. šarabon
—	18.30 Nemščina, ga. dr. Piskernik — 19 Bled in gornja Savska dolina. Propagandno predavanje v slovenskem, nemškem in češkem jeziku. Sestavil ravnatelj g. Pintar — 19.80 Govor o priliki dneva ruske kullure — 20 liadio-orkester: Engelberger: Grenke solze," Frederiksen: Poročno potovanje preko Skandinavije — 20.80 Prenos zagrebškega programa — 22 Časovna napoved in poročila.
Orel
Orliškim krožkom. V nedeljo 9. t. m. in vse nadaljnc nedelje bo na Stadionu od 9—11 dopoldne tečaj 7.a proste vaje za leto 1928 in 1929. Članice ljubljanskih in zunanjih krožkov pozivamo, da sc udeleže tečaja v čim večjem številu, Ako bi deževalo, tečaj odpade. — Slovenska Or-liška Zveza.
Ccrknica. Tukajšnja Orlovska družina vabi ob priliki 20letnice ustanovitve k letni javni telovadni prireditvi, ki se vrši v nedeljo 9. junija t. 1. na župnijskem dvorišču. Po telovadbi prosta zabava, šaljiva pošta in srečolov. Sodeluje godba tukajšnjega gasilnega društva.
Teharje pri Celju
Preteklo nedeljo se je vršila pomenljiva in ganljiva slovesnost odkritja spomenika prejšnjemu g. svetniku in župniku J. Čemažarju, V nepozabni ljubezni in hvaležnosti do pokojnika so se Tcharčani zbrali na pokopališču v častnem številu. Domači moški' pevski zbor »Slavec« jc zapel »Pomladi vse sc veseli«, nato je sedanji g. župnik razložil pomen angela na spomeniku in pomen napisa; »Graditelju župnijske cerkve večen spomin!« Potem je g. župan Rcbov prevzel v imenu občine spomenik v varstvo in oskrbo. Nazadnje pa je »Slavec« zopet zapel vedno iepo »Vigred«. Spomenik je mojstrsko delo domačina g. Lipičnika in stane 12.500 Din. To vsoto so zbrali Tcharčani, da se vsaj nekoliko oddolžijo za veliko pokojnikovo delo. Posebej pa še gre hvala g. ravnatelju Hruschki i/. Štor, ki jc največ daroval, pa tudi pri postavljanju spomenika šel pripravljalnemu odboru najbolj na roko.
Cerkveni koncert v Teharjih pri Celju sc |e sijaino posrečil. V veličastni, zelo akustični župnijski cerkvi, ki izgleda kakor slavnostna dvorana, je donelo skupno petje celjskih in teharskih pevcev tako lepo, blagoglasno in mogočno, da se jc občinstvo strme obračalo in gledalo na kor. G. prof. Bergant je lahko ponosen na la koncert. Solisti so peli lepo in izrazilo in kakor so sami povdarili z veliko Inhkolo radi krasne akustike. Tudi g. ravnatelj Sancin, ki je divno žvrgolcl s svojimi gosli, se jc ponovno izrazil, da še v nobeni dvorani ni igral tako z lahkoto kakor v teharski cerkvi. Ljudstvo je odhajalo iz ccrkvc z glasno hvalo in zahvalo vsem sodelujočim, pa tudi z željo, naj bi sc taki konccrti še večkrat ponovili,
Meh iivšn/eh vrvenkhs
v
Žalosten rekord sovjetske Rusije
V Moskvi je izšla brošura, ki vsebuje statistiko samomorov, izvršenih v letih 1926. in 1927. v sovjetski Rusiji. Po teh podatkih je bilo leta 1926. na ozemlju sovjetske Unije (Ukrajina ni všteta) 6338 samomorov, 1. 1927. pa 6552. Od samomorilcev je bilo leta 1927. v starosti od 15 do 30 let 38.5%, v starosti od 30 do 60 let 24%. Pri moških (tako v mestih kakor na deželi) je bila večina samomorilcev starih 20 do 24 let, pri ženskah pa 16 do 19 let (v tej starosti je število žrtev največje), z naraščajočo starostjo pa število samomorov pada.
Tako veliko število samomorov med mladino je za sovjetsko Unijo posebno značilno, ker podobnega pojava nimamo v nobeni drugi evropski državi. Ze pred mnogimi leti so statistiki na polju samomorov ugotovili, da z naraščajočo starostjo raste tudi število samomorov. V današnji Rusiji pa je ravno narobe. V Nemčiji je bilo leta 1926 30.8% samomorilcev starih od 15 do 30 let, 45% starih od 30 do 60 let, v Rusiji pa število samomorov, kakor smo že omenili, z naraščajočo starostjo močno pada, namreč od 38.5% na 24%.
Na to dejstvo so ruski statistiki postali pozorni. V predgovoru omenjene brošure beremo: »Med tistimi, ki se pregrešijo proti zakonu, zavzema prvo mesto mladina, zato okoliščina, na katero smo opozorili, ni samo osupljiva, marveč tudi premisleka vredna, tako da jo morajo vsi upoštevati in se z njo podrobneje pečati.« Preko te opombe pa sovjetski statistiki ne gredo. Da bi preudarjali vzroke tako številnih samomorov med mladino, o tem ni govora. Zakaj dobro vedo, da bi s tem udarili sami sebe po zobeh.
Če pobližje razmišljamo o statističnih podatkih glede vzrokov samomorov, bomo nekoliko razumeli, zakaj splošno pravilo za Rusijo ne velja. Zal, da so podatki, ki se-tičejo vzrokov samomorov, zelo pomanjkljivi. Tako za leto 1926. pri 70 odstotkih, za leto 1927 celo pri 72 odstotkih sploh niso ugotovljeni vzroki samomora. Kljub temu so dovolj značilne številke, ki jih navaja brošura. Vidimo namreč, da je leta 1926. med samomorilci moškega spola v starosti od 20 do 24 let 31 odstotkov izvršilo samomor, ker sc jim je pristudilo življenje, dalje radi razočaranja in nezadovoljstva, 23 odstotkov pa iz strahu pred kaznijo; pri samomorilkah v starosti od 16 do 19 let znašajo odstotki 28 odnosno 33. Tudi leta 1927. so skoro iste številke. Značilno je, da je leta 1926. od vseh samomorilk v starosti od 20 do 24 let izvršilo samomor 34.5% (leta 1927. celo 43.9%), ker se jim jc pristudilo življenje.
Pravkar navedene številke so izredno značilne. Če so pravilne, moramo iz tega sklepati, da v Rusiji vladajoče razmere mlade generacije ne zadovoljujejo in povzročajo močno nezadovoljstvo. Čisto umljivo je, da postane tako mišljenje usodno in vodi do samomora posebno v starosti, v kateri se človek prvič zave svoje okolice. Tudi se ne smemo čuditi, ,da sovjetski statistiki opozarjajo na to žalostno dejstvo, ne da bi razmo-trivali o vzrokih, zakaj v tem slučaju bi morali priti do zaključka, da je glavni vzrok izredno visokega števila samomorov v Rusiji vladajoči režim. Zato so tudi v tako številnih slučajih ostali vzroki, ki so privedli do samomorov, neznani. »Naraščanje samomorov, čijih vzroki so nepojasnjeni, je težko razložiti,« pišejo statistiki v brošuri. »Mnenja smo,
Požar v petrolejskih vrelcih pri Los Angelesu. Kljub vsem varnostnim napravam požari v kalifornijskih petrolejskih vrelcih niso redki. Slik o nam kaže zadnji požar pri los Angelesu, ki je napravil več milijonov dolarjev škode.
iVojvoda portlandski in njegova vaza
Slavna portlandska vaza, o kateri sc jc zadnji čas mnogo pisalo in ki bi jo morali nedavno v Londonu prodati na javni dražbi, je zopet spravljena v britanskem muzeju, kjer je pred neuspelo akcijo stala že nad 100 let. V Londonu se govori, da jc cela akcija samo umetno vprizorjena komedija. Vojvoda Port-landski, čigar predniki so dali to dragoceno umetnino hranit v britanski muzej, je hotel vazo prodati in se jc nadejal, da jo bo odkupila država in sicer za 50.000 funtov šterlingov (blizu 14 mil. Din). Država pa mu je ponudila samo polovico te vsote, kar je vojvoda odklonil. Sedaj je mislil, da bo s šahovsko potezo prisilil državo, da kupi to vazo. Vprizoril je veliko reklamo za vazo v Ameriki, ker je mislil, da merodajni krogi nc bodo pustili, da bi bila dragocena zgodovinska umetnina prodana v Ameriko. Vlada jc res izjavila, da plača toliko, kolikor bodo ponudili Američani. Dražba pa je prinesla vojvodi razočaranje: Američani so ponudili samo tisoč funtov in lako je sedaj dragocena vaza romala nazaj v britanski muzej.
I
Sansibarski sultan in njegov sin pred vojaškim spomenikom v Londonu. Iz Londona bosta potovala ludi v Berlin.
Vsakih 20 sekund človek več
Vodja državnega statističnega urada v Washingtonu, W. M. Stcvvard, izjavlja, da bodo pri novem ljudskem štetju 1. 1930. v Združenih državah našteli nad 120 milijonov prebivalcev. Pri zadnjem ljudskem štetju leta 1920. so našteli 105,710.620 duš, pri prvem 1. 1790. pa pičle štiri milijone. Prebivalstvo Združenih držav — pravi Stevvart — naraste sedaj vsako leto za okroglo 1,600.000 duš, to sc pravi, vsakih 20 sekund za enega človeka. L. 1930. bo znašalo prebivalstvo nad tridesetkrat več nego 1. 1790.
da bi te vzroke lahko nekoliko natančneje ugotovili, če bi bilo to zaželjeno Dvomimo pa, da bi bilo naraščanje samomorov iz neznanih vzrokov, ki jih opažamo tako pri moških kakor tudi pri ženskah, v resnici nerazrešljiva uganka.«
Gotovo je, da bi sc mogli podatki sovjetske statistike znatno izpopolniti, če bi bilo to »zaželjeno«. Gotovo pa je tudi, da sovjetska vlada tega ne želi. Zakaj ne, o tem ni treba dolgo razmišljati.
Ali je dovoljeno ubiti neozdravljivega bolnika
Slučaj Richarda Corbetta, ki je iz sočutja ustrelil svojo težko bolno mater in nato skušal še samega sebe usmrtiti, je po vsej Franciji povzročil velikansko senzacijo. Cor-bett jc težko ranjen več tednov ležal v bolnišnici. Šele pred dnevi so ga mogli zaslišati. Izjavil je, da ima mirno vest in da se zaveda, da je storil samo svojo dolžnost. Corbettov oče je angleški državljan, njegova mati pa je bila Francozinja. Po svoji izjavi je Corbett tzročil zdravniku, ki ga je v bolnišnici operiral, pismo s prošnjo, da ga izroči uredništvu dnevnika »Matin«. To pismo je sedaj »Matin« objavil. Corbett v pismu tolmači razloge, ki
Smešnice
Neka žena je bila prava pokora za svojega moža. Nekoč je dejala: »Radovedna sem, kako bom mogla v nebesih srajco obleči čez peroti.« Nakar ji je mož odvrnil: »To naj te nič nc skrbi. Imela boš dosti opravka v peklu, da boš mogla rep skriti pod krilo.«
Omizje stalnih gostov v gostilni je zbrano polnoštevilno. Kljub temu se približa nov gost in vpraša, če jc prosto še kako mesto. »Da, pod mizo,« zarenči eden od družbe. — »O, to mesto bodetc čez par ur zavzeli Vi — ne
smem ga Vam odvzeti« — se odreže vsiljivec, *
Zdravnik: »Če vas kaka stvar razburja in jezi, kar proč z njo.«
Bolnik: »Hvala, gospod doktor, spomnil se bom vašega navodila, ko dobim vaš račun.«
Žrelo Vezuva od jugovzhodne strani.
501etnica fonograia. Dne 8. junija 1879 je takrat 321etni Edison v uredništvu nekega ameriškega lista prednašal svojo iznajdbo. Takrat so dvomili o iznajdbi in mislili, da Edison govori s trebuhom.
Konduriotis, grški državni predsednik.
tinu« odgovori od zdravnikov, duhovnikov in pravnikov. Dosedaj so vsi odgovori proti takemu ubijanju.
Od dimnikarčka do milijonarja
Te dni je umrl na Angleškem večkratni milijonar Henry William Nightigall, ki je začel svojo karijero kot dimnikarski vajenec. Ker se z mojstrom nista razumela, mu je 141etni \Villiam ušel in se podal v Coventhry. Tu je pričel izvrševati svoj še-le nekoliko priučeni dimnikarski poklic in se jc v dveh letih tako povzpel, da je — še sam vajenec — nastavil več vajencev. Z devetnajstim le-
Namen Nansenove ekspedicije na severni tečaj
Znani raziskovalec dr. Nansen je, kakor poročajo iz Osla, nekoliko izpremenil načrt potovanja s Zeppelinom, ki ga misli napraviti prihodnje leto na severni tečaj. Evropska baza ekspcdicije ne bo v Murmansku, kakor je prvotno nameraval, marveč na severni obali Norveške, najbrž v Vadson. Ameriška baza ostane na Aljaski, a ne v Nomen, ampak v mestu Fairbanks. Stebre za pristajanje bodo čimprej postavili na obeh krajih. Glede namena te polarne ekspedicije z zrakoplovom, je Nansen izjavil, da bo v prvi vrsti poiskal kraj, kjer bi mogli pristajati zrakoplovi, da se tako vzpostavi najkrajša zračna zveza med Evropo in Ameriko. Zato bo Zeppelin poskušal pristati na več mestih na severnem tečaju. Polet na severni tečaj bo samo epizoda ekspedicijc. Glavni namen tega podjetja je, da dobe foto-topografsko karto obali severne Sibirije. Ekspedicija bo trajala kake tri tedne ->Grof Zeppelin« bo krenil na pot prve dni aprila 1930 in sicer z dvojno posadko.
so ga privedli do tega dejanja in stavlja vsej Franciji vprašanje, jeli prav storil ali ne.
8. maja, piše Corbett, zgodaj zjutraj sera ustrelil svojo mater, katero sem nad vse ljubil. Slišal sem njen zadnji zdihljaj, katerega ne bom pozabil, dokler bom živ. Novembra meseca preteklega leta so izjavili zdravniki, kirurgi, radiologi, da ni nobenega upanja več. Od februarja dalje se je njeno stanje vedno slabšalo, bolečine so pa postajale neznosne; njeno življenje je bilo strašna agonija. Z re-volverskim strelom sem napravil konec temu trpljenju.« Nato Corbett poziva najmerodaj-nejše osebe Francije, naj razmotrivajo o vprašanju, če je dopustno, da se neozdravljivega bolnika iz sočutja ubije in tako reši vseh muk. Na to vprašanje prihajajo » Ma-
tom si je kupil malo hišico. Leto kasneje jo je prodal in začel barantati z raznimi stroji. Ta čas se je zaljubil. Njegova ljubezen, uboga deklica, ki je stanovala v Morcton Pikney-u, pa ni hotela ničesar slišati o njem. Prepovedala mu je celo dostop na posestvo, kjer je stanovala. William je kratkomalo za mai denar kupil to posestvo in sedaj je deklica hočeš nočeš morala dopustiti, da je vsak dan prihajal. Na ta način si je osvojil deklico in postavil temelje svojemu današnjemu premoženju. Delali so železnico in malo hišico na Williamovem posestvu bi bilo treba podreti. William je izrabil ugodno priliko in zahteval velikansko vsoto ter jo tudi dobil. Sedaj je postal špekulant z zemljišči. Denar v njegovih rokah se je pričel množiti, prihajali so tisoči, desettisoči in danes, ko je kot 93letni starček umrl, je zapustil 200 hiš in skoro en milijon funtov šterlingov (275,000.000 Din).

msvce
V i
Mr. Hermon Ould
Danes bo prisostvoval premieri svojega dela »Piskač se smeje« (The Piper laughs) Mrs. Hermon Ould, generalni tajuik londonskega PEN-kluba. Mr. Oulda kot dragega gosta iskreno pozdravljamo v Ljubljani, ker upravičeno upamo, da smo našli v njem dobrega prijatelja Slovencev in smo prepričani, da bo prva uprizoritev njegovega dela v našem narodnem gledališču tudi ena izmed vezi za kulturno vzajemnost med Angleži in Slovenci.
Mr. Hermon Ould se je rodil 1. 1886 v Lon. donu. Po svojem poklicu je izključno literat in publicist. Uveljavil se je kot pesnik in zlasti kot dramatik. Nekatere važnejše njegove drame so »Mesec visoko jaha«, »Ples življenja«, (ki se je ponovno igrala v Londonu, Parizu in na Nemškem — uprizorili jo bodo tudi v Zagrebu), »Med večernim in jutranjim mrakom«, »Črna devica«, »Kakšni norci so lahko smrtniki«, »Ko sveča dogori« itd. »Piskač se smeje«, ki doživi v Ljubljani svoj odrski krst, je drugi del trilogije iz življenja. — Ta komad ima radi svojih novih političnih razmer v Angliji tudi svojo dnevno zanimivost, ker je drama vzeta iz angleškega političnega življenja. Olavni junak je potomec stare konservativne angleške družine, postane socialist in stopi proti tradiciji svojih prednikov v politično areno. Toda življenje se grdo poigra z njim. Ogorčena družina se obrne od njega iu med lastnimi pristaši izgubi zaupanje, ker jim ne more pomagati z denarjem. Razne spletke ga lirajo v obup. Pred obupnim koncem ga reši žena, in tako mu je ostalo samo življenje in nič drugega
Mr. Ouldu, ki bo te dni gost ljubljanskega PEN-kluba, želimo, da njegova igra kar najbolje uspe, in da se čim udobneje počuti pri uas.
,,Naša meščanska šola"
Tako je naslov lepi in obsežni knjigi, ki jo je izdalo Društvo učiteljstva meščanskih šol v Ljubljani ob priliki desetletnice obstoja slovenskih meščanskih šol. Knjiga je nad vse posrečeno urejena in poljudno spisana. Namenjena je v prvi vrsti, da pojasni najširšim sloietn našega naroda kaj je, kakšna je in kakšen pomen ima meščanska šola za po-vzdigo in razširjenje narodne izobrazbe in kulture.
Uvodna j)esem Toneta Seliškarja »Pesem naše mladine« nas uvede v duha naše sodobne mladine in je prava himna sodobnosti. Vrste se nato članki, v katerih popisujejo pisci zgodovino slovenske meščanske šole (M. Hočevar: Iz zgodovine meščanskih šol v Sloveniji), o ustroju meščanskih šol, o pomenu meščanskih šol, o meščanskih šolah v drugih državah, o fx;sameznih predmetih, kako so opremljene naše meščanske šole, posebno lep članek je »Vzorna meščanska šola« od Rudolfa Pečjaka. Nazorne statistike nam tolmačijo uspehe na meščanskih šolah ter splošno stanje meščanskih šol v naši državi. Knjigo zaključuje Tone Gašpanjeva črtica »Čudo«. Pri knjigi so sodelovali naslednji jjedagogi s svojimi prispevki: Dr. Leopold Poljanec, M. Hočevar, Josip Rukavina, Sam. Puhiera, Jan Baukart, Jože Pahor, Dragotin Humek, Alojzij Novak, Ivan Re-povš, S. A. Marija, Ivanka Kalinova, Pavel Kuna-ver, los. Mlinaričeva, Franc Ferjan, E. Lipper, Anton Osterc ter s svojimi izjavami bivši učenci meščanskih šol.
Knjigo so uredili Rudolf Pečjak, Ione Seliš-fcar in Henrik Korene. Knjiga vsebuje okoli 40 lepih slik, ki nam jx>nazorujejo delo na meščanskih šolah in je tudi tako po obliki kakor tudi po zunanji opremi okusno urejena. Obsega 140 strani. Posebno dobrodošla pa bo knjiga staršem, ki bodo našli v tej publikaciji navodila, kam z otroci po osnovni šoli.
Da je našla knjiga polno razumevanje, priča že dejstvo, da se je je že koj po izdanju prodalo do 3000 izvodov. Cena 16 Din.
Program „Akademskega pevskega zbora"
ki nastopi 10. t. m. ob 8 zvečer v dvorani »Uniona« v Ljubljani, je sestavljen tako, da nudi v bistvu točen pregled in označbo stanja našega glasbenega razvoja zadnjih trideset let moderne. Skladatelja Dev in Pavčič pripadata še starejši struji, ki je impresionizmu ]}ripravljala pot; Škerjanc, Ravnik, Premrl, zlasti pa najmarkantnejši med njimi, Lajovic, pa so nam ustvarili krepko moderno, ki stremi z rafinirano harmoniko za čuvstvenimi, občutenjskimi in slika-jočimi učinki. Lajovic, naš »novator« izza joočetkov našega stoletja, je drzen harmonik, plastičen slikar; Ravnik s podobnimi sredstvi subtilen lirik-poet; Premrl pa zastopnik naivne, globoko religiozne lirike. Korak dalje je storil v razvoju glasbenega stvarjanja najplodovitejši naš zborski komponist Emil Adamič, ki doseza 3 svojim linearno izraznim slogom in karakteristično uporabo disonanc že ekspresionizem. Isto smer zasleduje stilno naprednejši Kogoj, rahlo vplivan po Schonbergovi šoli, samorasla močna osebnost, ki očituje izviren, izrazno silen polimelodičen in politonalen slog. Naša najmlajša sodobnika pa, Osterc in Ukmar, kažeta v poslednjih delih sledi novorealistične smeri, ki ji pred-njači v podobnem zniislu s primitivno linearno ide-alistiko moderni ruski genij Stravinski. Ta smer je pognala nemalo radi neumornega Osterčevega peda-goško-kompozitornega delovanja med Slovenci prve kali in je po svojem absolutno nerornantičneni na-stroju resnično zrcalo današnje dobe. — Vstopnice za koncert so v predprodaji pri vratarju Jeroinu na Univerzi.
Tolstega številka „Move Evrope"
Zagreb, 6. jun.
Najnovejša številka »Nove Evrope« je posvečena stoletnici Leva Tolstega. Urednik »Nove Evrope« g. Milan Curčin se je potrudil, da bi bili v tej' številki zastopani vsi tisti, ki bi lahko jx)vedali kaj novega in zanimivega o Tolstem in njegovih delih. In res kaže ta številka, kako različno in z naj-nasprotnejših stališč se motri tako književna in osebna kot moralno-filozofska osebnost |x>kojnega misleca z Jasne poljane. Od vseh prispevkov je gotovo najinteresantnejši oni g. Merežkovskega, ki je napisan specialno za »Novo Evrojio« V svojem pri-Spevku razpravlja g. Merežkovski prav za prav o odnošajih statike in dinamike v razvoju ljudske družbe in prihaja do prepričanja, da vsaka revolucionarna akcija ni prav za prav ničesar drugega kot povrnitev v barbarstvo in rušenje, zadržujoč se posebno na paraleli Rousseau-ja in Tolstega, ki ju označuje kot propovednika rušenja kulture in ljudskega napredka. O. Merežkovski je v vsem svojem članku skrajen pesimist, skoro od začetka do konca meglen. Njegova prerokovanja o bodočnosti evropske kulture so usodna, ker smatra, da je evropska kultura ostala brez svoje baze in da sama sebi koplje grob z do^bljcvanjem, da se v javnem živ-
Ijanju pojavljajo ideje in pridobivajo simpatije po-kreti, ki so po svoji osnovi antipod vsej evropski
Ereteklosti. Intimno življenje Tolstega na stare dni rta žena g. Merežkovskega ga. Hippius. Ravno tako tudi g. Bulgakov, zadnji osebni tajnik Tolstega. Poleg tega so zanimivi prispevki g. Josipa Badaliča, ki piše o »jurodivosti« Tolstega (ta specifično rusko-pravoslavni pojem se z eno besedo prav za prav ne more označiti ne slovenski ne hrvatski; pomeni nekako »božjega tepčka«), o današnji Rusiji in Tolstem ter končno o proslavah Tolstega v Jugo-
IŠospodi
arsrvo
ki pa niso splošno pomembni, se nahaja tudi zelo uspela reprodukcija portreta Tolstega od Igumnova. (Cena temu zvezku 20 Din.) Kdor se zanima za osebnost Tolstega, mu bo ta številka dobrodošla, da spojx>lni sliko velikega ruskega pisatelja, četudi bi ntorda vseeno urednik prav napravil, da bi prinesel prispevke, ki bi natančneje osvetlili Tolstega metodo ustvarjanja, kakor tudi njegove religiozne nazore. Tako pa ta številka, najsi je bila še tako dobro zamišljena, ne daje niti približne izčrpne slike glavnih
karakteristik Tolstega.	Disky.
*
Srpski književni glasnik prinaša med drugim Pismo iz Rima Jovana Dučiča, ki je pa precej ponesrečeno, razpravo Izidore Sekuličeve o moderni angleški pisateljici Virginiji WoIf, dr Markoviča obrazložbo Einsteinove teorije, veliko pesmi in običajne preglede.
Naš Dom, list za kmečko mladino, junijska številka, ima sledečo vsebino: Kmelska šola, 2rtev spovedne molčečnosti, Mladi vikarji (povest) in jako uvaževanja vredne misli o katoliški poglobitvi nila-deniških organizacij, ki so se zelo pozunanjile. Zelo zanimiv je tudi drobiž. »Naš Dom« se naroča v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1, in stane na leto 12 Din.
Život, 3. številka, Zagreb: Evropa i Belijal — Problem kauzalnog principa (Šanc D. J.) — Povi-est filozofske nastave u Isusovačkoj Akademiji u Zagrebu (Vanino D. J.) — Freudova se psihoanaliza ruši (Alfirevič D. J.) ler druge krajše sestavke in beležke.
Liublfanska gledališče
DRAMA.
Sobota, 8. junija: PISKAČ, prem. abonma.
Nedelja, o. jun.: PEGICA MOJEGA SRCA. Gostuje gdč. Anta Kovačičeva. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 11. junija: Zaprto.
OPERA.
Sobota, 8. junija: CIGAN BARON, red D.
Nedelja, 9. jun. GROFICA MARICA Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven.
Ponedeljek, 10. junija: Zaprto.	_
Mariborsko gledališče
Sobota, 8. junija ob 20: PROCES MARV DUGAN. Ljudska predstava pri globoko znižanih cenah.
Nedelja, 9. junija ob 20: OCA BOŠTJAN. Ljudska predstava. Zadnjikrat. Pri globoko znižanih cenah.
KUBIČNA RACUNICA za okrogel, rezan in tesan
Log
v našem kmetskem in lesnem gospo-
les, sestavil Mirko Logar, 1929, je

darstvu neobhodno jx>treben pripomoček, s katerim se na podlagi premera m dolžine takoj najde kubična mera tako za en hlod ali za poljubno število hlodov (do 100) kakor za tramove in to pri slednjih ne samo v metrih, ani->ak tudi v čevljih in colah Knjižica, i mora biti v žepu vsakega našega gospodarja z lesom, stane 45 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
PRIKROJEVANJE PERILA po živobii meri. Strokovna učiteljica Ema A r k o v a v nazornih slikah in točnih navodilih podaja v tej knjižici pouk gospodinjam. dekletom in šiviljam, kako čisto brez tuje pomoči krojiti in sešiti žensko. moško ter ot rosico perilo ter posteljno, namizno in hišno perilo. Knjižica, ki se v domačem gospodinjstvu ne more jiogrešati, stane 40 Din.
Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani.
Prireditve in društvene vesti
Umelnostnozgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 9. t. m. izlet v Novo mesto. Tamkaj si bo ogledalo kot stavbo zanimivo kapiteljsko cerkev iz časa gotike, dalje Tintoretto-vega sv. Nikolaja v glavnem oltarju, najzanimivejši umetnosti spomenik slikarstva v Sloveniii, dalje celo vrsto Metzingerjevih del v kapiteljski in frančiškanski cerkvi, v zadnji tudi zanimive plastike na nagrobnikih iz XVI. stoletja. Če bo čas dopuščal, bo društvo napravilo tudi izlet v grad Otočec in si ga ogledalo. Vodil bo msgr. V. Steska. Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor v nedeljo zjutraj ob 7.30,
»Akademski klub za proučevanje mednarodnih problemov« vabi člane in prijatelje, da se udeleže seminarskega sestanka, ki se vrši v soboto, 8. t. m., ob 17 v Akademskem domu, Miklošičeva 5. Predava g. dr. Jože Voršič: »Sanacija evropskih gospodarskih razmer«. — Vodja seminarja.
Vodovodna zadruga v Vašah pri Medvodah
v.abi na veliko vrtno veselico pri Andreju Žerov-niku (Knezu) v Vašah ob 3 popoldne. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Tržič. V tukajšnjem katoliškem domu upri-zore v nedeljo 9. t. m. ob 3 popoldne Brezničani spevoigro v 5 dejanjih »Sv. Genovefa«.
Najugodnejša prilika se nudi obiskovalcem velesejma, da si ogledajo grandijozno delo pisatelja Matičiča bojno igro Kalvarija (svetovna vojna v živih slikah), ki se na vsesplošno željo občinstva ponovi v soboto 8. in nedeljo 9. t. m,, vsakokrat ob 20 na Kodeljevem poleg Mladinskega doma na prostem. Za ugoden povratek je tudi za zunanje udcležence poskrbljeno, ker vozijo po predstav: posebni vozovi električne cestne železnice kakor tudi avtobusi na vse strani. Preskrbite si vstopnice v predprodaji pri tvrdki »Orient« na Dunajski cesti.
Pred zaključiivijo
letošnjega velesejma
Kakor smo Imeli že ponovno priliko poročati, je letos obisk velesejma izredno zadovoljiv. Iz liste obiskovalcev je razvidno, da ni bila zastopana dobro samo Slovenija, ampak tudi ostale pokrajine in inozemstva. Med pokrajinami naše države je najbolj zastopana Srbija, potem Hrvatska, Bosna, Dalmacija in Vojvodina. Obisk iz inozemstva pa prihaja predvsem iz sosednjih držav.
Japonski vicekonzul g. Fukumatsu Ikeda se je zelo zanimal za slovenske gosjiodarske razmere in pripravlja že teren za posebno japonsko razstavo na prihodnjem velesejmu, kajti danes potom posrednikov uvažamo iz Japonske že celo vrsto predmetov, izločitev tega posredovanja bi bila samo v korist gospodarstvom obeh držav.
Skupno šteje letošnji velesejem 734 razstav-ljalcev, od katerih je 208 inozemcev. od tega zopet iz Nemčije 71, iz Avstrije 59, iz Ttalije 14, iz Amerike 14, Madjarske, Češkoslovaške in Belgije po 10, iz Francije 7, iz Anglije 4, iz Švice 3, iz Holan-dije 2 in iz Danske ter Švedske po 1.
Letošnja izredna velika udeležba inozemstva kaže na vedno večje zanimanje za naš velesejem v inozemstvu.
*
Uprava Ljubljanskega velesejma vljudno vabi vse prijatelje velesejma in šolstva na udeležbo slavnostnih akademij, ki jih priredi pomladek Rdečega križa meščanskih šol. Prva akademija se vrši ob 15. uri, druga ob 20. uri, in sicer obe v nedeljo dne 0. junija v dvorani Uniona
Društvo meščanskošolskega nčiteljstva v Sloveniji bo imelo ob priliki proslave desetletnice ustanovitve slovenskih meščanskih šol v nedeljo 0. junija ob 11. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti slavnostno zborovanje.
Koncert vojaške godbe na Ljubljanskem velesejmu pod osebnim vodstvom g. višjega kapelnika dr. Čerina se vrši danes od 5. do pol 7. ure zvečer.
Hranilne vloge v Vojvodini in Sremu. Društvo vojvodinskih denarnih zavodov objavlja v »Deu-tsches Volksblattu« jx>datke o gibanju hranilnih vlog pri vojvodinskih denarnih zavodih v prvem trome-sečju t. 1. Tako so znašale vloge pri bankah, zadrugah in obč. hranilnicah koncem januarja t. 1. 1251.6 milj., febr. 1219.9, 1. marca 1.237.0 in aprila 1.211 milj. Din, od česar odpade na vloge v aprilu 1.030 milj., na tek. račun pa 180.9 milj. Din. To gibanje vlog nosi jx)f)olnoina sezijski značaj, na drugi strani pa je tvorba kapitala v Vojvodini kljub bogastvu dežele majhna in počasna. Upoštevali pa je tudi treba, da mnogo izveuvojvodinskih denarnih denarnih zavodov zbira vloge v Vojvodini.
Borza
Dne 7. junija 1020.
DENAR
Današnji devizni tečaji so napram včeraj ne-izpremenjeni, edino London se je učvrstil. Narodna banka je intervenirala v vseh devizah z izjemo Trsta, kjer je bilo zaključeno privatno blago.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
7. junija 1929.
	povpraš.	pon.	srednji j	sr. 6. VI.
Amsterdam	_	2286.50	_ 1	
Iterlin	1356.25	1359.25	1357.75	1357.75
Bruselj	—	790.58	—	—,
Budimpešta	—	992.66	—	—
Curih	1094.40	1097.40	1095.90	IC95.90
Dunaj	798.39	801.39	799.89	799.89
London	275.70	276.50	276.10	—
Newyork	—	56.82	_	—
Pariz	—	222.59	—	—
Praga	168.20	169.—	168.60	I68J30
Trst	296.75	298.75	297.75	297.75
Dr. Fran Windischer:
O poučnih tečajih za zadružne tunkcijonarje
Med prireditvami, ki spadajo v didaktični del praktičnega obrtnega posjieševanja, igrajo poučni tečaji za zadružne funkcionarje važno vlogo. Strokovni tečaji za posamezne obrte, recimo krojaški, čevljarski strokovni tečaji kakor tudi knjigovodski tečaji ter tečaji za obrtno računanje iu tečaji za kalkulacijo, so namenjeni jjovzdigi in poglobitvi strokovne izvežbanosti in splošne izobrazbe v dotični stroki, pa prihajajo v prvem redu v korist posameznim udeležencem neposredno in individualno. Pri poučnih tečajih za zadružne funkcionarje je seseda jasno, da pripomorejo do večje splošne izobrazbe posameznih udeležencev glede snovi in pa redmetov, ki se vzamejo v okvir vsakokratnega te-ja, ali je pri teh tečajih ipak namen dalekosežnejši so te priredbe splošnejše važnosti, zakaj pridobljena izobrazba udeležencev takih tečajev prihaja v dobro širšemu krogu obrtniških tovarišev, saj so udeleženci takih poučnih naprav poklicani delovati kot odborniki in zadružni uradniki v zadrugah in zvezah svojega okraja.
Zanimanje za obrtniške zadruge jc bilo že pred vojsko lepo razširjeno v Sloveniji. Oblastveni zadružni inštruktorji so mnogo pripomogli k po-vzdigi obrtniške zavesti in k povzdigi zanimanja za zadružne naprave. V novi državi je v naših obrtniških krogih smisel in razumevanje za obrtniške zadruge dokaj večji, ker morajo sedaj obrtniške .organizacije in njih zveze same misliti za svoje stanovske pride in koristi, dočim je bilo v starih prilikah našemu obrtništvu naravno odka-zano drugoredno mesto. Po prevratu se je število obrtnih zadrug v Sloveniji hitro pomnožilo in je močno preseglo število 200. Poleg zadrug kot osnovnih organizacijskih celic obstoje zveze obrtnih zadrug za ljubljansko in mariborsko oblast v Ljubljani in Mariboru, pa imamo razen tega go-stilničarske zadruge kot strokovne zadruge, ki so v obeh navedenih oblastih povezane v zvezo gostilni-čarskih zadrug v Ljubljani in v Mariboru. Mreža obrtnih organizacij, ki sedaj preprega Slovenijo, je že jako gosta. Kdor motri razvoj v zadnjih 25 letih, mora ugotoviti, da je zanimanje za obrtniške stanovske naprave in združbe razveseljivo seglo preko mestnih mej in mej večjih gosj^odarskih središč celo v odmaknjene kraje in sela, pa imamo dandanes na deželi že v mnogih krajih dokaj živahno in preudarno delujočih obrtnih zadrug.
Mnoge teh zadrug in združb imajo že svoje posebno zadružno osobje, katero kot zadružni nameščenci v glavnem ali postranskem poklicu opravlja upravne zadružne [x>s!e tako tajniške kakor blagajniške. V drugih zadrugah zopet so voljeni odborniki sami, ki kot predsedniki, tajniki ali blagajniki res z vnemo opravljajo zadružne jx>sle.
Za redno poslovanje obrtnih zadrug jc danes treba že dokajšnje izobrazbe in izvežbanosti' tistim osebam, ki kot zadružni odborniki ali kot uradniki vodijo zadružne posle. Treba jim je, da poznajo določila obrtnih zakonov, določila o socialni zaščiti, predpise o davkih in taksah, saj glavne stvari jim je treba vedeti o predpisih za carinsko in pro-metno službo.
V zavesti, da je med zadružnimi funkcionarji dandanes treba izvežbanih odbornikov in nameščencev, ter ustrezajoč raznim željam organiziranega obrtništva, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo za Slovenijo baš kar priredila v Ljubljani na Srednji tehniški šoli poučen tečaj za zadružne funkcijonarje. Odziv je f>okazal zanimanje in razumevanje obrtništva za to potrebno in koristno napravo. Udeležencev je bilo skoro 100 in je uspeh tridnevnega tečaja jako zadovoljiv. Tečaja so se udeležili zadružni odborniki, zadružni uradniki in zadružne uradnice. Tretjina udeležencev je bila iz mariborske oblasti. S temi tečaji je ljubljanska zbornica pričela že leta 1910. Drugi tečaj je bil nameravan za jesen 1914, pa je odpadel vsled vojske. Po prevratu je zbornica priredila septembra meseca 1. 1925 poučni tečaj za zadružne funkcijonarje v Ljubljani in se ga je tedaj udeležilo 60 udeležnikov, takoj nato pa se je takega ponovljenega tečaja v Mariboru udeležilo 51 funkcijonarjev. Predavalni predmeti so v baš kar končanem tečaju osnovno ostali isti, vendar pa je bila snov dopolnjena tako kakor je običajna za take tečaje v mestih izven naše države, kjer je po stari tradiciji že močno razvito obrtno pospeševanje.
bl&AVE SLON
Zagreb. Amsterdam 2286.50 bi., Berlin 135635
do 1359.25, Budimpešta 992.66 bi., Curih 1094.40 do 1097,40, Dunaj 798.39-801.39, London 275.70 do 276.50, Newyork 56.70—56.90, Pariz 221.59—223.59, Praga 168.20—169, Trst 296.80- 298.80.
Belgrad. Amsterdam 2283.30—2289.50, Berlin 1356.25—1359.25, Bruselj 789.08—792.08, Budimjie-šta 991.16-994.16, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 798.39-801.29, London 275.70—276.50, Newyork 56.72—56.92, Pariz 221.59-^223.59, Praga 168.20— 169, Trst 296.89—298.89.
Curih. Belgrad 9.12625, Berlin 123.91, Budimpešta 90.55, Bukarešt 3.0825, Dunaj 7X975, London 25.195, Madrid 72.175, Ncwyork 519.60, Pariz 15.3825, Sofija 3.755, Trst 27.185, Varšava 58.275.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kred. 123 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 118 den., Rude 275—285, Stavbna 20 den., Sešir 105 den.. Kranjska ind. 260 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 402.50— 403.50 (404), kasn 401-403.50, termini: 8. 410 d., 11. 426—428, 7% inv. pos. R4.50-86, agrari 50.50-51.50. Bančni pap.: Hipo 202—203 (202), Pol jo 15.50-16, Hrv. 50 d., Kred. 93 d., Jugo 83-84 (83), Lj. kred. 123 d., Prašted. 852.50—857.50, Srpska 150—152, Zem. 157. Ind. pap.: Slavonia 185-195. Slavex 105—110, Danica 185—137 (135), Drava 410 b., Šečerana 427.50—435 (430). Osj. Ijev. 175—185, Brod. vag. 155 d., Union 170—180, lsis 21, Ragusea 500, Trbovlje 475—100, Vevče 119 d., Nar. šum. 16—25, Piv. Sar. 215 b.
llelgrad. Narodna banka 7700, Izvozna banka 940, Belgr. zadruga 7.300, 7% invest. pos. 84.25 agrari 50—51.50, vojna škoda 401 (350), 12. 424-425 (900).
Dunaj. Podon.-savska-jadran 82, Wiener Bankverein 22.15, Bodencredit 100.20, Creditanstall 53, Escompteges. 21.50, Union 24.80, Aussiger Che-misehe 256.25, Alpine 11.80, Trboveljska 60.80, Ley-kam 7, Rima Murany 113.20.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 30 vagonov bukovili drv, 7 vagonov gabrovih drv ter en vagon na živ rob rezane smrekovine, skupaj 30 vagonov. Tendenca mirna.
Išče se: 400—500 ma desk 60—70% smreke 4 m konic 4—5 cm 18, 24, 28, 38, in 48 nun fko vag. Postojna; nadalje vsake množine ostrorob., očeljenih remeljnov, |x>Iovičnih remeljnov fko. Postojna, čist' testoni od 19 cm šir. dalje fko. vag. Sušak, pristanišče.
Žito
Ker jc včeraj beležila čikaška borza zopM dvig tečajev za pšenico kakor ludi za ostale pridelke, se je pri nas položaj na žitnem trgu izboljšal. Pšenica se ponuja na gornjebačkih postajah po 212.50—215. koruza pa na s romskih in bafkih postajah po 220—222.50. Zanimanje zn nakup je šo precej živahno, vendar je tudi jx>nudba dosti velika. — Promet je precejšen zlasti v pšenici, dočim je za koruzo nekoliko popusti! z ozirom na visoko ceno, ki jo ta predmet zopet ima. Pšenični mlevski izdelki tudi beležijo porast cen ter se nudi srednje dobra bačlta znamka po 322.50—325 naklad, postaja. Tendenca je prijetnejša.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Novi Sad. Pšenica bač., sr., bač. pot., ban. 207.50—212.50, koruza bač., ban., sr. 215—220, moka Og 307.50—315, št. 2 287.50- 295, št. 5 277.50— 280, št. 6 272.50—280, št. 7 257.50—265. št. 8 172.50 —180, otrobi bač. 140—150. Tendenca boljša. Promet: 58 vag. pšenice, 38 koruze, 12 moke, 4 otrobov, skupaj 112 vagonov.
Sombor. Pšenica bačka 200—205. pot. Slep, srem. in slav. 202.50—207.50, ječmen 64/65 kg 205 —210. bač. poml. 68/69 kg 220—225. bar. 69/70 kg 235—245, oves ban., srem. in slav. 170—180. rž br. 190—200, koruza bač. prompt 210—215, junij 212.50 —217.50, moka. fižol in otrobi nespremenjeni. Tendenca stalna. Promet 285 vagono-
Budimpešta. Tendenca utriens. Pšenica okt. 23.42—23.28, zaklj. 23.26-23.27, marec 25.40—25.12 zaklj. 25.11—25.12, rž okt. 18.65-18.42, zaklj. 18.80 —18.82, marec 20.10—20.80, zaklj. 20.30-20.82, koruza julij 23.80—23.88, zaklj. 28.87—23.88, maj 18.90—18.60. zaklj. 18.60—18.62.
Živina
Na mariborski svinjski sojem, dne 7. jun. je bik) pripeljanih 321 svinf, in 1 koza. Cene so bile sledeče. Mladi prašiči, 5—6 tednov stari komad 120—150 Din, 7—9 tednov 200—250 Din, 3—4 mesece 320—400 Din, 5—7 mesecev 480—520 Din, 8 do 10 mesecev 580 650 Din, 1 leto 800—1200 Din, 1 kg žive teže iu—12.50 Din, 1 kg mrtve težs 15 17 Din. Prodanih je bilo 265 svinj. Kupčija živahna.
YllAllflil Rfl I Fflir" danes in vsak dan od ^ ure naPrGi koncert. Vsako soboto in sredo ples. iMIfmil MWmi,ilJl Zraven priznano izborne pijače prvovrstna srbska, francoska in nemška
kuhinja. Od 6. ure zjutraj naprej kava, kakao, čokolada itd., od '|210. guljaš, vampi itd. Klubske sobe na
razpolago. Hbonenti se sprejmejo. Postrežba sedaj dobra in točna.
Priporoča se
Pero Sterk
hotelir, restavrater in posestnik hotela „Bellevue".
1NTERNACIJ0NALNI MOJSTERSKI TURNIR V ROGAŠKI SLATINI.
Predsednik Mariborskega šali. kluba g. E. Kramar, ki je pooblaščen, da organizira v septembru t. 1. mednarodni mojsterski turnir v Rogaški Slatini, je izdelal v ta namen sledeči projekt:
Pričetek turnirja 14. septembra 1920. Udeležencev bo 16 in sicer:
a) 5 inozemskih mednarodnih mojstrov (Spiel-niann, Griinfeld. Kinoch ali Hecker z Dunaja, dalje 1 Madjar in 1 Čeh.
b)	Dr. Vidmar, Kostič, dr Azstalos, Vukovič.
c)	M. Konig, prof. čirič, dr. Gyorgy, dr. Ka-labar in Vasja Pire.
d)	Emil Kramer, Furlani, dr. Singer in Rožič.
e)	V slučaju, da odpade kateri izmed igralcev skupin b) do d), se bo nadomestil iz skupine ostalih prominentnih igralcev Jugoslavije.
V slučaju, da doseže kdo izmed igralcev od saveza določeni minimalni rezultat, dobi naslov jugosl. šahovskega mojstra.
Končno pripominjamo, da je komisar samoupravne mariborske oblasti dr. Leskovnr votiral za ta turnir Din 20.000 in prosto stanovanje za vse udeležence turnirja
Prijave za turnir sprejema Mariborski šah. klub, udeleženci skupin c), d) in e) plačajo po Din 2000 v turnirski fond in sicer najpozneje en mesec pred začetkom turnirja.
O poteku priprav za ta veliki mojsterski turnir bomo še poročali.
BAGATELE IZ MOJSTRSKE PRAKSE
ali najkrajše turnirske partije vseh časov.
Naslednja partija je bila igrana začetkom tekočega stoletja v Lodzu Umrli mojster D. Ja-novski je po uokem velikem turnirskem uspehu izjavil, da igra s katerimkoli v Lodz.ii na ta način, da da naprej enega pešca in eno potezo. Na ta poziv si' je odzval talentirani G Salve, ki je presenetil nasprotnika že v začetku s kolosalnim slučajem igre, ki i'1 piiuešamo v naslednji partiji.
10. partija.
Beli: G. Salve
1.	e2—e4
2.	d 2—d 4
3.	Lfl—b5
4.	d 4—d5!
Črni: D. J a n o \v s k Sb8—cO d7—d5 d5 : e4 a7—aG
Črni upa s tem manevrom rešiti figuro. Pride pa irusriče.
0.	Ddl—h5+!	g7—gO (j. Dh5—e5	Sg8—f6
7.	d5 : cii	a6 : bo
8.	c6 : b7	Lc8 : b7 'J. De5 : b5+ in beli dobi figuro.
In zopet ena taka:
17. partija.
(Igra damskih pešcev.) Beli: Gibaut	Črni: Lazar d
1.	d2—<14	Sg8—f6
2.	Sbl—d2	e7—eo
3.	(14 : eo	Sf6—g4
4.	h2—h3?	Sg4—e3!!
Beli se uda, ker je izguba dame neizogibna! (5. f2 : e3, Dd8—h4+)
Rešitev problema št. 13.:
1. Sb6:a4	Kb4 : a4
2 Sg5—h3	c4—c3
3.	Kgl—hI	c3—c2
4.	Sh3—gl	remis.
Problem št. 14
(Od K. Kubbel-na ^Lastavicac.)
a b c d e 1 g h
			ip		SI ■
m	■	■	X	m m ^ m	Ul & ill l
	11	1	#	i	W\ n
iS		B		/v	H !
	n		SI		§§§ §§§
I		i)		m	& !
abcdefgh
Mat v dveh potezah.
Rešitev problema v naslednji šah. rubriki.
ŠAHOVSKI PROBLEMI
(Nadaljevanje.)
Ni šahovski problem vsaka trivijalna pozicija, ki vodi v gotovem številu potez do šah-mata. Za šah. problem se zahteva interesantno, šahovsko-umetniško idejo v najpopolnejši obliki. Na prvo potezo, ki se imenuje »uvodna: se običajno lahko odgovori z različnimi potezami; ono potezo pa, ki tvori idejo šah. problema pa imenujemo »glavno potezov ali glavno igro. Ostale igralne načine imenujemo varijante. Kakega navodila za reševanje problemov ni, ker je za to potrebna lastna iznajdljivost in opazovanje. Vendar se pride pri pogostem reševanju šah. problemov na mnogo tipičnih iines in do presenetljivih migljajev, ki se jih na
splošno uporablja pri problemih. Običajni so dvo-ali tropotezni problemi, redkejši so štiripotezni, pet- ali šestpotezni pa so izjeme. Posebne vrste šah. problemov, ki so bili včasih priljubljeni, so takozvani »Selbstmatk problemi ali bolje rečeno končnice, katerih umetnost je ta, da igralec prisili nasprotnika, da ga mora matirati. Šahovske probleme po pravici imenujemo »poezijo šahovske igre«, ker vsebujejo toliko bogatih in čudovitih misli, ki pokažejo šahovsko igro v takšni podobi, kakršna je bila aamišljena, ne pa v takšni, kakor se nam kaže p«» kavarniških šahovnicah. Zato posebno začetnikom zelo priporočamo reševanje pro-plemov, v katerih se najde mnogo več kakor v praktični partiji s šibkim igralcem. Na drugem mestu prinašamo zanimiv dvopotezni problem od nam že znanega komponista K. Kubbel-na, ki je dobil na njega prvo nagrado.
Problem št. 15
(Od E. J. Umnow-a.)
a h • c d e ( g h
■	mjB		w m	UP «1
	JU H	§jj		H
iH				■
Wm	i Mi Hgg WM- m m ■ i		Wi	■
b c d e f (J It
Mat v dveh potezah. Rešitev problema v naslednji šah. rubriki.
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din.Najmanjši znesek 5Dir?.Oglasi nad 9vrstic se računajovišje.Zaogtasesfro-go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklODitt.Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na_pismena vprašanja odgovarjamole.če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana ■lO.B'«'?. Telefon štev.23'28.
Hlapec
Jilad, želi kakoršnegakoli ela, ali k enemu konju. Ima 1500 Din kavcije. — Ponudbe pod »Delaven«.
Šoier
izučen mehanik išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6287.

Več dobrih
zidarjev
za notranja dela pod streho se sprejme na zgradbah nove šole v Novem mestu in hotela Miklič v Ljubljani.
Vajenca
za mizarsko obrt takoj sprejme Jurij Wendling -Kranj.
Trgov, pomočnika
perfektnega manufakturi-sta, starejšo moč, sprejme: Ivan Savnik, Kranj.
Prodajalko
izurjeno v galanteriji in manufakturi, prvovrstno moč, sprejme: Ivan Savnik, Kranj.
Valjčni mlin
sprejme nadmlinarja. Naslov v upravi pod 6213
Perfektna kuharica
k eni sami osebi (zdravnici), se išče na deželo. Opravljati bi morala tudi druga domača oziroma gospodinjska dela. Ponudbe pod značko »Ne preko 40 let« št. 6264 na upravo »Slovenca«.
3 pleskar, pomočnike
dobre, sprejmem takoj, kakor tudi enega vajenca. Ivan Strojan, pleskar ličar, Ljubljana, Sv, Petra nasip 65.
Vzgojiteljica
(bivša učiteljica) se išče k dvema deklicama 7 in 13 let. Naslov v upravi pod št. 6211.
Proda se:
Lancia Lambda 4 (5) sc dežen, v najboljšem sta nju. — »Express«, Vego va 8, Ljubljana.
Proda se parcela
v bližini kolodvora v Lescah, Gorenjsko, pripraven kraj za vsako obrt. Več se izve v baraki na dotični parceli.

Kupim
hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana. Kralja Petra trg 8.
Prodajalka
poštena, zelo agilna, se sprejme v podružnico ma-nufakturne trgovine kot poslovodkinja. - Navesti mora reference ter položiti večjo kavcijo ali garancijo z nepremičninami. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dober in stalen zaslužek« št. 6240.
Sprejme se učenka
za trgovino z mešanim blagom. Oglasi pod štev. 6552.
Korespondenta
perfektnega, rabi za takoj carinsko-špedicijsko podjetje v Mariboru. Bili mora popolnoma zmožen slovenske, srbo-hrvatske in nemške korespondence, strojepisja in knjigovodstva. Le izborno izurjene, zanesljive moči s prvovrstnimi priporočili naj vlože lastnoročno pisane ponudbe z zahtevki pod »Korespondent« na upravo »Slovenca« v Mariboru.
Pozor! Potniki!
Zastopniki!
Penzijonisti!
Mesečno fiksno plačo do 1500 Din, kakor tudi največjo provizijo za prodajo raznih izvrstnih artiklov (slike nn platnu itd.), kavcijo 50 Din, nudi edinole samo tvrdka Spe-cialimport, Ljubljana — poštni predal 174.
Potnikom in potnicam
kateri obiskujejo privatne stranke, bi dali tudi naš proizvod. Oglase na upravo »Slovenca« pod Tex-tilna tovarna« št. 6286.
Prodamo
1
Pohištvo
Več hrastovih, jesenovih in mehkih spalnic ter ku hinjskih oprav solidno izdelanih, proda: Avgust Černe, Zg. Šiška št. 122.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič,
kemička čistiona perja Zagreb, Ilica 82.
Pletilni stroj
jako malo rabljen, znamke »Ideal« št. 8-60 cm sc proda z vsemi priti-klinami po jako nizki ceni. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6175
Valjčni mlin
3 stanovanjsko hišo, brez popravila, prodam za ceno 150.000 Din. Plačilni pogoji ugodni. Oziram se na resne kupce. Nastop takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 6249.
Hiša
z dobro vpeljano peka-rijo in trgovino v mestu na Dolenjskem, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 6179.
Hiša se proda
enonadstr., podkletena -lokali za trgovino, gostilno, kavarno ali pekarno. - Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Prometno 300.000«.
40 oralov travnika
s hišo in gospodarskim poslopjem naprodaj. Proda se skupaj ali posamezni orali. Lega v Rudniku blizu gostilne »Mo-kar«. Prodajalo se bo v nedeljo popoldne od ene naprej. Pojasnila da Anton Štirn, Sp. Šiška, Ko-baridska ulica št. 4,
Bukova drva
1. vrste kupujem v malih in večjih količinah. Ponudbe na poštni predal 299, Zagreb.
Vreče od sladkorja
riža ali druge bale kupim vsako množino. Ponudbe pod »Takoj dobavne št. 7777« na upravo »Slov.«
Pouk
Šoferska šola
oblastveno konces., I. Ga-berščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova 52. Praktične vožnje z modernimi avtomobili, teoretičen pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Tečaji permanentni.
Objave
Pozor! Velika razstava slik
in okvirjev na velesejmu — Paviljon H št. 439. — A. KOS, Ljubljana, Mestni trg 25.
ORGHIIIZRTOR - LJUBLJHMH
ALEKSANDROVA CESTA f
KARTOTEKA NAŠA SPEC13AL1TEIA
tfeleseiem paoiljon H, St. 441-445
Čas je zlato!
Pred nakupom oglejte si veliko Izbiro po najnižli ceni.
Dvokolesa raznih modelov. • Motorjev vci vrst
Šivalnih strojev najnovcjSe Irosjdbc.
Otrolklh vozičkov.
Športnih vozičkov.
IgraCnlh vozičkov.
Trlclkljev.
Sidro.
Holenderjev. Otroiklh avtomobilov. Stolic xa učenj« hoje. Tridklje sa prevo« blaga. Dele ta vsakovrstna »troje tn kolesa. Pnevmatika Itd.
Ceniki franka Prodaja eudl na obroke.
V posebni oddelek ae »prejemajo vsa popravil*
..TRIBUNA" P. B. L.
Totaina dvokoles In otroiklll toiltVo«
Llubllana. Kartonska cesta 4.
Enonadstropna hiša
novo zidana, dvostano-vanjska parket, elektrika, vodovod, 800 m'-' vrta, 20 let davka prosta, se proda do 20. junija. Lev-čeva ulica 8, Ljubljana.
Hišo - vilo
s krasnim zasajenim vrtom 800 m-, Podrožnikom, prodamo za 130.000 Din. Trisobno stanovanje takoj prosto. - »Posredovalec«, realitetna pisarna, Dalmatinova 11.
Dijaka
iz dobre hiše sprejmem v celo dobro oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.
Lepa vila na Bledu
z več stanovanji, velikim vrtom in vsem pohištvom je ugodno naprodaj, zlasti pripravno za upokojence, ki jim letoviška stanovanja vile toliko donašajo, da je obrestova-nje zasigurano in sami ceno stanujejo. Pojasnila daje Realitetna pisarna Društva hišnih posetni-kov v Ljubljani, Salen-drova 6. Istotam je naprodaj več drugih hišnih posestev v mestu in na deželi kakor tudi več stavbnih parcel.
Obrt
Manufaktur. trgovina
dobro vpeljana, se proda vsled bolezni v predmestju Ljubljane. Potreben kapital 50 do 100.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Redka prilika«.
Stanovanja
Stanovanje
soba, kuhinja, se takoj odda boljši mirni stranki brez otrok. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6194.
Veliko sobo
in kuhinjo v suterenu od dam 1. julija. Naslov v upravi lista pod št.. 6281
TOEWER - srednji
uporabljiv za vse pisarniške posle, v elegantnem črnem kovčku obenem tudi za potovanje. Na zalogi pri tvrdki
L. Baraga
Ljubljana, šelenburgova ulica 6
Telefon št. 2980 — Plačilne olajšave
Radio-aparat
»Radione« z zvočnikom »Amplion«, šestelektron-ski, skoro nerabljen, se proda radi pomanjkanja takoj po ugodni ceni. Zadevne ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod šifro »Radione«.
mSL^J
'"TKNHTOvJlIHr^SSHHIKHEB
Odda se trgovina
z mešanim blagom v najem v bližini Ljubljane, agilnemu trgovcu s primernim kapitalom. Ponudbe pod »Velik promet št. 6212« na upravo lista.
Tvrdka A. VOLK
Llubljana, Reslteva cesta 24 nudi naleona.le vse vrsie ošenlino moko tn druge
tnievske Izdelke. Zahlevalte cenik
Kurja oiesa
Varstvena znamka V zalogi v lokarnnli in drogerijah ali naravnost iz tovarne in glavno zalogo M. HrnJnK, lekarnar, Slsok.
Klavirji!
Svarim pred nakupom navideznega blaga, cenili klavirjev! Kupujte na obroke
od Din 400'—
prve svetovne fabrikate: Bosendorfer, Steinway, Forster, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sod. izvedenec in biv. učit. Glasb. Matice
A fonz Breznik
Ljubljana - Mestni trg 3.
Izborno koso za 20 Din
dobite samo pri tvrdki:
Franc Stupica
Ljubljana Gosposvetska cesta št, 1
Malenovec oranžada limonada
Ha drobno Na debelo
Josip Vitek
Ljubljana, Sv Petra c. 13
Birete, šemisete
talarje in druge obleke za veleč, duhovščino izdeluje solidno in po zmernih cenah, ter se priporoča Fr. Himmel-reich, kroj. mojster, Ljubljana, Pred škofijo št. 9. - Na željo se pošlje tudi po pošti.
Berite
Slotienca
in oglašujte v njem!
Pozor, obiskovalci velesejma!
Ob priliki velesejma si oglejte mojo veliko zalogo
pohištva
Spalnice iz javorjevega, češnjevega in hrastovega lesa, jedilnice in kuhinjske oprave. Solidno delo in konkurenčne ccnc.
Josip Kuhar
mizarstvo, zaloga pohištva
Št. Vid nad LJubljano
Posredovalnica za službe
T.NOVOTNY
* i ■
naznanja cenj. občinstvu, da se nahaja na Dunajski cesti 15, dvorišče, desno). Vhod je poleg kavarne Evropa. Priporoča se z odličnim spoštovanjem
T. Novolny
posredovalnica za službe
NafboliSe Nolprlfclncišc NafzancslIlTejSc
sredstvo za čiščenje ŽELODCA in CREV za OmROKE in ODRASLE je
PRASEH
ker čisti brez BOLEČIN — je prijetnega okusa ter obenem osvežuje in desinfi-cira ŽELODEC in ČREVA in s tem preprečuje težja OBOLENJA.
Ako redno jemljete po vsakem obedu na špici noža v pol čaše vode prašek MAGNA, Vam pospešuje PREBAVO in preprečuje trdovratno ZAPRTJE.
Odsfranfnte
preobilno kislino v želodcu, neprijeten duh iz ust, pehanje, vzdigovanje, go-rečico.
Zdravi
katar ŽELODCA, katar ČREV, bolezni JETKR, krče v želodcu, hemeroide, tvore v želodcu.
Dobite ga v vseh lekarnah: 1 zavoj s točnim navodilom 4 Din ali naročite na naslov: LABORATORIJ „ALGA". Sušah in priložite pismu 20 Din ali v znamkah za 5 zavojev.
Kopiti se v peni ..Peng'
Izvirna Švedska Osmos hopelj za shujšanfe
je intenzivno delujoče sredstvo, s katerim se doseže vitkost, ne da bi škodovalo zdravju. Peug priporočalo zdravniki ter ga milijoni ljudi radostno hvalijo in rabijo.
Uspeh siguren, prepričane se somi!
Po zdravniškem potrdilu popolnoma neškodljivo za srce, ledvice in splošno zdravje. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Kjer bi ne bilo dobiti, tja pošlje en zavoj „Penga" proti predplačilu Din 42'— franko generalno zastopstvo,
Parfumerija „Luxol" Veliki Bečkerek št. 4!
Prodalo se bo na prostovoljni javni dražbi na licu mesta v Verdn v nedeljo 9. {unija ob 10 dopoldne krasno
MALO POSESTVO
z velikim sadnim vrtom in več drugega drevja in 3 njive (zasejane) ter velika pritlična hiša z zidanimi svinjaki, klet in kozolec. Vse poslopje je skoraj novo in iz opeke zidano. Proda se tudi nov voz parizar za enega konja.
Znojenje nog, trdo kožo, ozebline, svrab in pekoče podplate in kurje oči izleči v 2—3dneh
FEBRUUM APARAT
patentiran v vseh kulturnih državah. Cena Din 50 po poštnem povzetju Din 65. Glavno skladišče ?a Jugoslavijo: Stara Satvotor apoteka, Osijek I. kamor ie treba tudi poslati naročila.
Naša preblaga mamica
Franja Frischkovitz
vdova po zemljiškem knjigovodji
je danes opoldne v 78. letu življenja nenadoma preminula. — Pokopali bomo njene zemeljske ostanke v nedeljo 9. junija 1929 ob 5 popoldne na celjskem mestnem pokopališču, kjer smo jih v tamkajšnji mrtvašnici položili na oder. Celje, dne 7. junija 1929.
JANKO in NINA FRISCHKOVITZ — vlš. revident drž. žel. v p.
Zavarovalni zastopniki!
Prvovrstni zavarovalni zavod išče dobro uvedene, agilne in produktivne zastopnike za življenska zavarovanja po vsej Sloveniji. *• Takojšnje ponudbe na oglasni odd. »Slovenca« pod šifro »Stalno mesto«.
Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki in mučni bolezni za večno zatisnil oči naš dobri, nepozabni soprog, oče in stari oče, gospod
Ignacij Lampret
bivH lesni trgovec v Stični
v starosti 78 let in siedi komaj pred 3 meseci tragično preminulemu sina, katerega udarca ni mogel preboleti.
Pogreb rajnkega se bo vriil v nedeljo 9. t. m. ob 10 dopoldne ▼ Stični.
Terezija Lampret,
soproga,
Dr. Anton Lampret in Marija Moran,
otroka
in vsi ostali vnnki in vnukinje.
Stolpne ure
p»9
0 >
o
nalnooeiSega sistema
na sekundo točno idoče so naša iznajdba na podlagi dolgoletne izkušnje, ki prekašajo vse dosedanje sisteme. Nihalo, ki je pri naših urah instrument življenja ure, meri za največjo uro l'20m, poleg tega pa odpade veliko število koles, ki so stolpne ure samo ovirala in zahtevala izredno težke uteže.
Naše najnovejše ure odgovarjajo vsem potrebam modernega časa najpopolnejše. Za točnost vsake ure jamčimo.
„mETHLIJH"
prva jugoslov. tovarna stolpnih ur Trboolle
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša ljuba mamica, tašča in sestra, gospa
Marija Karba roj. Vitek
učiteljeva vdova
danes dne 7, junija ob 8 zjutraj, previdena s tolažili svete vere, po dolgi in mučni bolezni umrla v starosti 58 let.
Pogreb bo v nedeljo, dne 9. junija ob 17.
V	Ljutomeru, dne 7. junija 1929.
Franc Vitek, veleposestnik, brat. Inka Kladnik, hčerka. Viktor Kiadnik, ing., zet.
i ".■ "/fmi
je	jpp
različnih sistemov, in sicer: Smith & Bros,	Adler,
Continental,	Mercedes,
Ideal,	Underwood,
Halda,	Remington itd.
so poceni naprodaj.
Ant. Rud. Legat & Co.
Prva specialna trgovina s pisalnimi stroji, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
Podpirajte „Sfov. Stražo"
EIIIEIII
1
N N N •
« a o H.2
s s &«o
O CL. • -J c-:0 CJ
.. g I* *Q
- *.s-s
"S w
? >
« N
— O «x .
J3 J •ooa N
pS««	a -K. ™ (N) M o > 1
I N	Q
a * m c_i D So S-S^cc
joi*. .oui
|gS
S a Z
1sgljg
H-ii
bN<2 a ji N-
iSsMž
■ o?SR š
.BosO-J ^
<00 c"?
O J2 -5 Q 0)
|S ._ O .
c £ S os s
m	»
2 -o w •S " 'N JS C
■S
= •cliC1
nrti»
»J J3 r- >- oo • 32COU. fM
I1IEIIIE
T. C. Bridges:
Na pomoč!
53
Roman.
Vsi nehajo veslati.
»Kaj pa je?« vpraša profesor.
Zambo pa samo pokaže s prstom, a Jim zagleda, da je njegov rjavi obraz porumenel, oči pa kakor da bi mu hotele skočiti iz jamic.
»Kaj? Zambo se boji?« zamrmra sam pri sebi.
»Jaz mu pa tega nič ne zamerim,:: reče Sam po-tihem. »Le tjale poglej!«
Jim pogleda. Spočetka ni videl drugega, kot veliko, suho drevo, ki je padlo z levega brega pa se z vrlioin ujelo v vrhu prav tako velikega drevesa na nasprotnem bregu, tako cla je viselo čez vodo v kotu pet in štiridesetih stopinj. Ko pogleda še bolj natančno, pa se mu zazdi, da ima deblo toga suhega drevesa nenavadno obliko. In naenkrat se mu pokaže resnica v taki strašni luči, da je kar zazijal! Bila je orjaška kača, tako ogromna kača, da je imela trideset čevljev nad gladino, rep pa ji je visel v vodo!
»No, si nazadnje vendarle dognal, kaj je?« vpraša Sam.
»To je piton,«27 reče Jim in tožko sope.
»Anakonda,;.58 pravi profesor. . Za božjo voljo, kakšna pošast! Greg, daj mi mojo puško!«
Zambo pa se urno obrne in vlije se mu iz ust cela ploha prestrašenih besed. Prvič je bilo zdaj, da je sploh kdo od družbe mogel videti, da se Zambo boji in bilo ga je v tem smrtnem strahu kar grozno gledati.
»Zahteva, naj se vrnemo,« pravi profesor. »Rekel sem mu, da kačo lahko ustrelim, on pa pravi, da je
=7 in 38 Piton in anakonda sta orjaški kači.
krogla ne ubije, pa če bi tudi jo, bo prišel njen drug in nas napadel.«
»Toda mi vendar ne smemo nazaj, očka!« reče Greg rezko. »Povej mu, da je to nemogoče!«
Profesor Zambu znova prigovarja, pa mož mu odgovarja še bolj burno kot prvič. Jim je vedno mislil, da je profesor najprijaznejši in najdobrovolj-nejši človek, zdaj pa vidi, da je njegov obraz trd in odločen. »Greg,« reče nakratko, ti in Sam bodita pripravljena, da zgrabita Zamba, če bo potrebno. Jim, ti pa vzemi veslo in pomikaj čoln počasi naprej. Ko ti bom rekel, ga pa ustavi!«
Povelja takoj vsi ubogajo, ko pa Zambo vidi, da profesor res misli svojo besedo držati, se ne poskusi nič več ustavljati. A njegove oči so kazale obup in hripavo je rekel: Mi vsi umreti!«
Orjška kača se niti zganila ni, ko je čoln lahno in tiho plazil proti nji. Jimu je srce močno bilo, a veslo mu je udarjalo popolnoma točno. Zdelo se je, da megla še povečava mogočni svitek, navit okoli suhega drevesa in Jim je spoznal, da je pošast dolga najmanj petdeset čevljev in da je njen trup debel kot človeško telo. Računil je, da mora tehtati precej več kot eno lono! Prihajali so bliže in bliže, dokler niso bili tako blizu, da so razločili njeno glavo, ki jc sama bila skoraj dva čevlja dolga ter stisnjeno, zeleno, nepremične oči. Profesor vzdigne roko in Jim ustavi čoln tor zarije veslo v vodo, dokler ni čoln skoraj nepremično ležal na leni vodi. Profesor dvigne puško k ramenu tor skrbno in premišljeno pomeri.
Drugi pa so kar zadrževali dih, ko so ga gledali, kajti vedeli so: ako napravijo le eno napako, ako profesor ne pomeri natančno in ako se mu ne posreči, cla s prvo kroglo zdrobi orjaški kači lobanjo, potem se bo Zambova napoved uresničila! Vsi ti dolgi jarcli žive smrti se bodo vrgli nanjo s tako besnostjo, da ) mogel ustaviti le top.
53. Nestvor še uporabijo.
Prst profesorja Thorolda stisne petelina in mogočni pok odjekne kot grom po dolgom gozdnem drevoredu nad vodo.
»Zadeta je!« zavrisne Jim, toda njegov glas se je kar izgubil v strašni zmešnjavi, ki je nastopila. S tako skrbjo namorjena krogla je res zadela veliko kačo v glavo in ji ogromno lobanjo zdrobila v kašo.
Pa dasi je kača smrtno ranjena, ne pogine zlahka in tako so se blesteči kolobarji sicer odvili od drevesa, toda divje raztopavali, voliki rop pa je razbijal po rumeni vodi in jo ponil. Ogromna zver se je zvijala in vrtinčila s toliko silo in besnostjo, da se jo že itak strohnelo suho drevo odkrhnilo od svojo opore in s strašnim pljuskom treščilo v vodo ter vodo tako razburkalo, da bi se bil čoln skoraj potopil. Z drevesom vred pa je padla tudi anakonda in se strašno zvijala ter brizgala vodo v celih polivih naokoli.
»Očka, dosti ima!« reče Grog. Zdrobil si ji glavo. Glej, se že umirja.«
Profesor je zopet nabasal puško tor rosno in oprezno pogledoval naokoli. Da,« roče nato, »la žival nam ne ho delala nič več preglavico. Toda njen drug — njenega druga se bojim.«
»Kaj pa nam je nanj sploh treba čakati? vpraša Sam trezno kakor vodno.
Sam jo je pogodil,« reče profesor. »Kar naprej!
Vesla se zasadijo v vodo in čoln so pomakno dalje. Toda veliko suho drevo je ležalo preko reko čez in čez, na njem pa je visel del trupla ogromne kače.
»Ne moremo čez,« reče Jim. »Morali bomo najprej deblo presekati *
>Ne zapravljati čas!« priganja Zambo. »Čoln potegniti čez.«
m
Privilegirana Agrarna banka d. d.
Tcmelina glavnica 300.000.000— dinarjev.
Poziv na vpis delnic
privilegirane Agrarne banke d. A
Ncpovoljne gospodarske razmere, v katerih živi, dela in proizvaja večina naših poljedelcev, so se zadnji čas zelo poslabšale. Suša, ki je bila pri nas zaporedoma tri leta, je težko zadela največji stan poljedelca in še bolj otežkočila pogoje za njegov gospodarski napredek. Slabe žetve so prisilile kmeta, da se je zadolžil, često za velike nevzdržne obresti. Poleg tega so nepravilna tekma naših poljedelskih proizvodov s tujo konkurenco na zunanjih trgih in ojačana carinska zaščita, s katero mnoge države zavarujejo svojo poljedelsko proizvodnjo, povzročile padec cenam naših kmetskih pridelkov.
Treba je brez odlašanja in takoj napraviti konec temu neznosnemu stanju s tem, da se poljedelcu odločno priskoči na pomoč v interesu njega samega, kakor tudi v interesu splošne gospodarske koristi ostalih narodnih slojev.
Kraljeva vlada, ki je skrbno proučevala vprašanje, kako bi se pomagalo kmetu, ki ječi pod tako težkimi razmerami, se je odločila, da takoj pristopi ustanovitvi posebne denarne ustanove, da more preskrbeti kmeta s cenenimi kratko in dolgoročnimi posojili. Radi tega se je z zakonom od 16. aprila t. 1. ustanovila Privilegirana Agrarna Banka d. d., Id naj izpolnjuje in vrši gornjo nalogo.
Privilegirana Agrarna Banka s sedežem v Bel gradu je delniška družba, ki bo ustanavljala svoje podružnice in ekspoziture tudi v drugih mestih naše države, kjerkoli bo to zahtevala poslovna potreba.
Začetna glavnica banke znaša 300,000.000 Din, razdeljena na 600.000 delnic, ki se glase na ime vsaka pod 500 Din. Bančna glavnica se more povečati do ene milijarde dinarjev. Država prispeva pri prvem vpisu delnic s 120,000.000 Din, državna
razredna loterija v začetku z 20,000.000 Din. Poleg tega jc velik del vpisa zagotovljen od državne hipo-tekarne banke, narodne banke in poštne hranilnice.
Vodstvo Privilegirane Agrarne banke bo v rokah upravnega odbora, ki sestoji iz 15 članov. Predsednik upravnega odbora je postavljen s kraljevim ukazom, sedem članov postavlja predsednik ministrskega sveta na predlog poljedelskega ministra, ostalih sedem članov voli zbor delničarjev.
Banka bo dajala kratko in dolgoročna posojila izključno poljedelcem, poljedelskim, zadružnim, kreditnim, proizvajalnim ustanovam, podpornim zakladom in sličnim ustanovam. Posojila bodo dana na podlagi obveznic, menic, ki zapadejo najdalje do enega leta, na podlagi zastave poljedelskih proizvodov in na tekoči račun. Dolgoročna posojila bo dajala banka na zastavo nepremičnin. Banka bo denarno pomagala zadružnim organizacijam, da se zgradc skladišča za poljedelske proizvode in za organizirano skupno prodajo poljedelskih proizvodov. Banka bo prejemala hranilne vloge, za katero jamči država. Izdajala bo ludi založnice na podlagi posojila na nepremičnine.
Z ozirom na dolOpbe zakona o ureditvi banke uživa ona velike predpravice:
Državne ustanove bodo sprejemale delnice agrarne banke kot kavcijo, narodna banka, državna hipotekama banka in poštna hranilnica jih bodo pa prejemale v zastavo (lombard).
Banka je oproščena vseh državnih in samoupravnih davkov in doklad.
Država jamči za izplačilo hranilnik vlog, kakor tudi za založnice in bančne obveznicc.
Država jamči delnico. Preko te nito zagotovljena, superdividendo v dobička.
Privilegirana vice, katere uživa gledu izvršilnega Na skupščini en glas.
za izplačilo dividende (lo C>% na
najmanjše dividende, ki je zako-imajo delničarji pravico tudi na razmerju z višino čistega bančnega
Agrarna Banka bo imela vso pra-državna hipotekama banka v po-postopanja.
delničarjev ima vsakih 10 delnic
Pozivajo se vsi pridobitni krogi, gospodarske ustanove, poljedelske zadruge ter njihove zadružne zveze, ustanove in denarni zavodi, banke, zavarovalna društva in vsi državljani, katerim je napredek našega kmeta in naše zemlje na srcu, da z vpisom delnic Privilegirane Agrarne Banke prispevajo k ustvarjanju čim čvrstejšega temelja te koristne ustanove. Z vpisovanjem delnic Privilegirane Agrarne Banke ne vrše oni samo dolžnosti vestnega državljana s tem, da stavljajo na razpolago svoja sredstva poljedelstvu, ki je najvažnejša in temeljna panoga našega narodnega gospodarstva, nego vlagajo svoj denar plodonosno v sigurni prvovrstni vrednostni papir z zagotovljeno dividendo. Denarnim zavodom in bankam je zakonito dovoljeno, da delnice Privilegirane Agrarne Banke vpišejo za svoje rezervne fonde.
Pri vpisu je treba položiti 125 Din. to je 25% nominalnega iznosa delnice brez kakih stroškov, a ostanek je treba plačati v treh enakih obrokih, po pozivu upravnega odbora, najdalje do 31. marca 1930.
Vpis delnic se vrši o«l 22. maja do 22. junija zaključno pri sledečih ustanovah:
Državna hipotekama banka Narodna banka Poštna hranilnica
s svojimi podružnicami.
Zadružne zveze,
Oblastne Zadruge osnovane po Zakonu o Poljedelskem Kreditu
V SRBIJI:
Belgrad: Beogradska Zadruga
Zanatska Banka Kralj. S. H. S. Generalna Banka za Trgovinu i Industriju Izvozna Banka
Jadransko Podonavska Banka Opšte Jugoslovensko Bankarsko Društvo
Srpsko Amerikanska Banka Tehnička Banka Cinovnička Banka Francosko Srbska Banka Jugoslovenska Udružena Banka Alcksinac, Aleksinačka Štedionica Arandelovac, Šumadijska Kreditna Banka
Valjevo, Valjevska Štedionica Veles, Veleška Banka Veliko Gradište, Gradanska Štedionica
Vranje, Vranjska Kreditna Banka Vučitrn, Vučitrnska Kreditna Banka Giljanc, Giljanska Privredna Banka Gornji Milanovac, Rudnička banka Gruža, Gružanska Banka Zabari, Moravska Štedionica Zaječar, Zaječarska Zadruga Jagodina, Jagodinska Štedionica Knjaževac, Knjaževačka Štedionica Kosovska Mitrovica, Kosovska Banka
Kragujevac, Kragujevačka Sumadijska Banka Kraljevo, Kraljevska Akcionarska
štedionica Krupanj, Radevska Privredna Banka Kruševac, Kruševačka Zadruga Kumanovo, Kumanovska Trgovačka
i Industrijska Banka. Lapovo, Lapovska Kreditna Banka Leskovac, Leskovačka Centr. Banka Loznica, Podrinska Zemljoradnička
Banka
Mišnica, Kolubarska Banka Mladenovac, Mladenovačka Privredna Banka Negotin, Negotinska Štedionica Niš: Niška Zadruga
Prva Generalna Banka Niška Banka Obrenovac, Obrenovačka Zadruga Palanka, Palanačka Trgov. Banka Paračin, Paračinska Trgovačko-Za-
natlijska Banka reč, Pečska Trgovačko-Industrijska Banka
Pirot, Pirotska Trgovačka Zanatska Banka
Požarevac, Požarevačka Trgovačka Banka
Požega (Užička), Požeška Gradanska Štedionica Prijcpolje, Potimska Banka Prizren, Prizrenska Banka Priština, Prištinska Banka Prokuplje, Toplička Zadruga za kredit i štednju Raca Kragujevačka, Račanska Banka Svilajnac, Resavska Zadruga Skoplje: Banka Stara Srbija
Trgov.-Industr. Banka Vardar Smcderevo: Podunavska Okružna Zadruga
Smederevska Kreditna Banka Sopot, Kosmajska Akcionarska Zadruga
Strumica, Strumnička Trgov. Banka Teiovo, Tetovska Trgovačka i Industrijska Banka Čuprija, Čuprijska Štedionica Ub, Ubska Ekonomska Banka Uroševai, Uroševačka Banka Užice, Užička Gradanska Štedionica čačak, Cačanska Izvozna i Uvozna Banka
Šabac, Šabačka Trgovačka Banka Štip, Bregalnička Banka
IN SLEDEČE BANKE:
V	HRVATSKI IN SLAVONIJI:
Zagreb: Jugoslovenska Banka
Jugoslovenska Udružena Banka Prva Hrvatska Štedionica Srpska Banka Brod na Savi, Srpska Kred. Banka Vinkovci, Prva Vinkovačka Veresij-
ska Banka Vukovar, Srpska Kreditna Banka Daruvar, češkoslovačka Banka Zemun: Srpska Narodna Štedionica
Trgovačka Banka Indija, Prva Indijska Kred. Banka Irig, Srpska Privredna Zadruga Karlovac, Srpska Kreditna Banka i
Štedionica Nova Gradiška, Srpska Štedionica Osijek: Slavonska Agrarna Štedionica
Srpska Centralna Banka Ravna Gora (Gorski Kotar), Banka
i Štediona Ruma, Srpsko-Sremska Banka Senj, Senjska Štedionica Sisak, Posavska štedionica St Pazova, Staropazovska Štedionica Čakovec, Cakovečka Medumurska
Štedionica Šid, Šidska štedionica
V	SLOVENIJI:
Ljubljana: Zadružna Banka
Zadružna Gospodarska Banka Kreditni Zavod za Trgovino in Industrijo
Ljubljanska Kreditna Banka Murska Sobota, Prekmurska Banka Maribor: Mariborski Kred. Zavod
Posojilnica Celje, Celjska Posojilnica
V VOJVODINI: Apatin, Apatinska Banka
Štedio-
nica
Bela Crkva, Srpska Kreditna Banka
i Štedionica Vel. Bečkerek: Opšta Privr. Banka
Srpska Štedionica Vel. Kikinda: Srpska Banka
Velikokikindska Centralna Štedionica
Vršac, Vršačka Pučka Banka Novi Bečej, Narodna Štedionica Novi Vrbas, Novoyrbaska Štedionica Nova Kanjiža, Novokanjiška Centralna Štedionica Novi Sad: Trgovačka i Obrtna Banka
Srpska Trgovačka Banka Pančevo: Pančevačka Kred. Banka
Pančevačka Pučka Banka Senta, Senčanska Okružna štedionica Sombor, Somborska Zanatl. Banka Srpski Itcbej, Banka Posednika Srp.
Itebej. Pašnjaka D. D. St. Bečej, Bačko-potiska Kreditna Banka
Subotica: Opšta Kreditna Banka
Opšta Privredna Banka Titel, Prva titelska Štcdionica Curug, Curuška Okružna štedionica Odžaci, Odžačka Štedionica
V BOSNI IN HERCEGOVINI:
Banja Luka: Prva Banjalučka Štedionica
Srpski Kreditni Zavod Bijeljina, Zemljoradnička Banka Bihac, Srpska Banka Bosanska Gradiška, Srpski Kreditni Zavod
Bosanska Dubica, Srpska Štedionica
Bosanska Krupa, Srpska Banka i
Štedionica Bosanski Novi, Srpska Štedionica Bosanski Petrovac, Srpska Banka Bosanski Šamac, Srpska Banka Brčko, Prva Muslimanska Banka Bugojno, Srpska Banka Višegrad, Srpska Prometna Banka Gačko, Srpska Štedionica Mostar: Srpska Banka
Hercegovačka Banka Prijcdor, Prva Srpska Štedionica Sanski Most, Srpska Štedionica Tešanj, Muslimanska Trgovačka i
Poljoprivredna Banka Travnik, Hrvatska Banka Trebinjc, Srpska Banka i štedionica Foča, Srpska Banka i štcdionica Sarajevo: Banka Gajret
Bosanska Industrijska i Trgovačka Banka
Zemaljska Banka za Bosnu i Hercegovinu
Srpska Centralna i Privredna Banka
Amerikansko-Srpska Banka
V	DALMACIJI: Dubrovnik, Dubrovačka Trgovačka
Banka Kotar, Bokeška Banka Split, Prva Pučka Dalmat. Banka Supetar, Bračko-Amerikanska Banka Herceg Novi, Hercegnovska Banka
V	ČRNI GORI: Cetinje, Črnogorska Banka
Cinovnička štedionica Nikšič, Nikšičska Kreditna Banka Podgorica, Podgorička Banka
V Belgradu. maja 1929.
Vladni komisar
volin n. DioriCiC s. r.
□I