JList GS.
X torek 7. velkiga Nerpaua

Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. PredDlačuie se 7a <-pln ietn „	1 • li • -
ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljanice odrajtuje še'-/, gold. Za ,0	S«.'	S V. ? P"1!'--. 3 S°Id-
4 gold., za ene kvatre 2 gold.	s ' m po Postl Pos'Uano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno
Ura nam Slavjanom!
Budučnost če biti dobra mati Našem puku — več je kocka pala Njeg've sreče — ----—
Preradovič.
Mati Slava veličansko vstaja iz široke planjave penečih se valov. Nebo ževa, černi oblaki nain prijazne zvezdice zakrivajo, grom za gromom , tresk za treskom , zemlja se trese, divje zveri se prestrašene skrivajo, ljudje obupno vtekajo od konca do kraja, kaže se, kakor da se neba obok srušiti hoče ino celi svet v stari metež prevernuti.
To so znamenja nastopa mogočne Slave — zgodovina se doveršuje. Na širokih poljanah nekdajne Panonie se bodo sošli raztro-šeni otroci jedne matere od sevra do juga, od zhoda do izhoda, tam se bojo spoznali, po-bratimili, složili v slavno obhajenje praznika Slave.
Na slavjanskem polju, slavjanskoj zibiki, kder so se naši predstariši borili za svoje ognjišče s Nemci, Rimljani, Huni, Tatari, Madjari...., hočejo svojo zavezo s kervjo svojih naj zvestejših bratov zapečatiti, da se na veke več ne razlomi, da se vzajemna ljubezen na veke več ne oskruni s izdajstvam, samopašnostjo ino — zmotami. — Kdo bi bil mislil, da je Slave dan tak blizo!! —
Vse še je sicer začetek od začetka alj vendar je že začetek tak imeniten, da je vse naše pazljivosti vreden. Narod od 80krat tisuče tisuč glav stopi na široko pozorišče zgodovine, mlad, čverst, krepek, nepokvarjen, bistrega uma, blagega serca.
Če je mogoče, da se taj uniči, da se so-pet v staro temo skrije, da se na veke pogubi, dok se na-nj ne pozabi .... onda je zgodovina lažljivec, vse človeško znanje je paječina, niga pravičnega Boga na nebu, kateri v zgodovini narode sodi.--
Časa kolo se neprenehama verti od veka do veka, ino glejte! dovertelo se je do naše dobe, do dobe Slavjanstva. Pustimo na stran vse ozire na svobodo, zaderžimo se samo pri pohodu izhoda k zahodu, kder vidimo čudo do sadaj ne vidjeno: neštevilna Slave deca si v junaške desnice segajo pri svojoj nekdajnoj zibiki; reč, da je 19. stoletje vlastnina Slavjanov, se sveršovati počimlje.
Na Donavi se naj zaveza slavjanskih plemen zapečati, na Donavi se naj dosadajni sovražnik slavjanstva v svoje meje zaverne, po Donavi naj doplava močna ladja slavjanske svobode s veselim ukanjem prostih brodar-jev do naših bratov pri Balkanu, kateri sadaj tužno pevajo:
Svemu svietu svitje zora, Kod Balkana neima dana, Usried gorcieh suzah mora Gori, gori ljuta rana, Koju robstvo zadade.
Tam bratje, na Balkanu nas čakajo nove lovorike, tam bomo nabirali dragega kamenja v venec veličastne matke. Trudimo se tedaj , da se vredno obhaja dan vstajanja iz tisuč-letne, sramotepolne ječe, čistite hrame, trosite žlahtno dišeče cvetlice, ravnajte ceste, obdelujte polja ino brežuljke, bistrite um na-depolnega zaroda, kateri nam že v našoj mla-deži tak krasno cvetje obeta.
Skerbite, da vredni postanemo vživati zlatih žarkov mladega solnca svobode, da nas teme vajenih ne oslepi; treba je, da se v vseslavskem smislu izobražujemo, omikujemo, čverstimo, likamo, ne pak neumno jednostrano ravnamo, kder bo nas gotovo sila časov razdrobila, kakor mirno, marljivo mravljico nepazljiva noga. Kaj nam basni ustavna svoboda s naj širjoj podstavoj, če je neomikani neznamo v svoj prid obračati!
Slavski bratje z Volge, iz Donave, Z Visle, Veltave, iz bistre Save, Stare matke verni sini Ah premiloj domovini Priskočite iz vseh strani, Da se stara bol zarani.	Jftadoslav.
Terst na austrijansko-slavjanski zemiji.
(Dalje in konec.)
Častitljiv je ponos, z kterim odrejeniki starih rodovin Tersta še dan današenj na svoje predede nazaj gledajo. Oni so bili modri, v prihodnost gledajoči možje. Zdaj se lahko govori, de ni bilo treba velike umetnosti za spoznati blizo ležečo korist. Mi smo druge misli. Možje, kteri v tisti dobi, v kateri se-dajno veliko mesto je bilo majhni terg brez brodov, brez teržtva, brez denarja, so za svojo naravno odločvo spoznali, srednik velikiga teržtva med svetam in za svetam ležečimi slavjanskimi ino nemškimi deželami biti, namenje ktero se je skora po polovini jezero-letja za pravo skazalo, ino ktero — zdaj smemo to reči — se bo za vse prihodne čase za pravo spoznalo, taki možje imajo gotovo pravico, častitvo prihodnih rodov terjati.
Terst je hotel v letu 1382 del Austrije biti, ker Austrija je oblastovala Ilirijo, Krajn-sko ino Štajersko, ker je tek, kateri bi bla-gost mesta orodovitil, le od gora unili dežela dol teči zamogel. Terst po svoji zemljopisni legi ni zamogel tergovska založnica Italje biti, z Genovo in Benedkam enako napredovati, če-bi tudi njegova politiška moč enaka bila moči tistih mogočnih mest. Pa ravno ta lega je sčasama Genovi in Benedkam nemogočno storila, de bi, če ravno mogočni in bogate, Terstu tergovstvo z severnim deželami branili. Teržačani so spoznali korist zemljopisne lege, pa za oberniti jo v svojo korist, so se morali severu popolnama pridružiti. To so storili.
Le od tega časa je mesto začelo precve-teti. Vladarji slavjanskih ino nemških dežela so primorali svoje podložnike, ki so navajeni bili Benetke za svoje teržiše imeti, v Terst se oberniti. Tam so morali prodajati, tam svoje perdelke z drugimi ptujih dežela zamenjati. Mi smo pred rekli, de Teržačanam je pridruženje k severu za pohasnenje zemljopisne lege potrebno bilo. Nekteri bi mende rekli, de bi zemlopisna lega mesta tudi brez pridru-ženja k Austriji bi za precvetenje Tersta dovolj bila, kazaje na druge mesta kakor Hamburg in Bremen, ktera sta svojo samostalnost obder-žala, in vonder po svoji legi teržestvo za njimi ležečih dežela na se potegnila. Tako bi se za res veljaven dokaz proti umetnosti očakov Tersta izpeljal. Ampak primera z unima severnima mestama ni prava. Una mesta le-
žita na iztoku dveh evropejskih poglavitnih rek, kteri v svojim teku do morja natorno veliko cesto pretečenih dežela naredite.
Terst ne leži na nobeni reki in deli korist svoje lege z mnogimi mestami; ktere ne daleč od svoje meje ravno tako dobro in clo boljši zavetje ko Terst imajo, med tem ko Hamburg in Bremen korist svoje lege le samo za se imata. Nadvojvodstvo Austrije bi bilo zamoglo teržestvo kakor v Terst ravno tako tudi na drugi kraj jadranskiga primorja napeljati. Natvora samo po Labi (Elbi) teržestvo v Hamburg vodi; tu pa ste bili le volja ino moč človekov, ki so teržestvo po z rokami izdelanih cestah v Terst napeljali. Razloček je važen. Ljudje ki niso reko vstvarili ne premorejo iztok svojovoljno drugam preložiti ino poprejšno izhodiše zapreti ino založiti. Osoda na iztoku velike reke ležečiga teržniga mesta leži po nekakošnim le v božjih rokah, drugiga na iz-hodišu ceste ležečiga v rokah človekov. Austrija, katera je Terst povikšala, ga zna tudi ponižati. Volja cele dežele bi zamogla z krasnim mestam tako premembo izpeljati, kakor jo je čas z enkrat krasnejši Akvilejo izpeljal, stari Teržačeni so vedili kar so storili, kadar so se v letu 1382 radovoljni Austriji pridružili. Ako bi se bili republiki Benečanski pod-vergli, bi danas vkljub zemljopisni legi pod hribam Opčine le barbarsko selo, ne večje od Muje stalo.
Čudno je, de nasledniki možov leta 1382, kteri so se tako razsodno Austriji nagnili, zdaj terdijo, de je Terst taljansko mesto. Vonder se spomnimo, de jim morebiti krivico delamo. Ne deseti človek notri v mejah Tersta zamore svoj rod od starih plemen tega mesta odvoditi. Od skora 80,000 prebivavcov, kateri zdaj v teržaški okrajni žive, se jih je več ko devet desetin po podaritvi osvo-bodivniga pisma teržtva cesarja Karola šesti-ga tam naselilo. V tisti dobi niso živeli v mestnim okraju več ko 5600 duš. Gostiv-nost, ktera je novi svobodni pristan proti vsak-terimu skazal, je bila bezkončna. Ptujci iz Gerkije in jutrove dežele, iz Francije in Bri-tanje, iz Italije so se tam naselili, kakor de bi v mestu domorodci bili. Primera teh naslednikov proti deržavi je bila sledeča:
Ali niso austrijanski dcržavljani postali — njih število je zlo veliko — takrat nimajo na nič pravico in odvisijo le od miliga poter-plenja, z katerim se deržava proti njim za-deržati blagovolji. Svoboda odvzetja svojiga premoženja je samo, kar jim deržava vzeti ne zamore.
Ali pa so austrijanski deržavljani postali, in takrat jih veže prisega in dolžnost k zvestobi do deržave še očitneje ino z močnejši moralni dolžnosti kot večidel družili mestnjanov. Zakaj oni niso bili persiljenipodvreči; radovoljni, brez povabljenja, so dolžnosti na se vzeli, ktere od njih nobeden terjal ni. Postali so udje austrijanske deržavne zveze, ker so hotli ne ker so morali. — De eno mesto ali ena dežela drugi sliši, za to ker se njen jezik posebno tam govori, ne sme noben umen in zbrihten človek terditi. Reka in Tišin niso deli Italije, Sa-voja in Belgija niso deli Francije, S. Galen ino Curih niso deli Germanije, Nova Jorka in Baltimore niso deli Anglije, če ravno jeziki tistih dežela tam vladajo. Bi moralo rcorde mesto Terst za to taljansko biti ker tam ta-
ljanski jezik — in vonder ne brez drugib jezikov — govorijo? To bi bilo eno zaveržljivo pravilo; zakaj če bi se petdeset tavžent Ger-kov pravice poprijeli se v mestu naseliti, bi bilo tedaj mesto gerško, in tako bi se zamo-glo tudi francosko, britansko ali španjsko storiti. Svobodne brodiša, katere vsakimu pravico naseliti se dovole, bi znale tedej od leta do leta, ali od mesca do mesca svojo narodnost spremeniti. Pa mesto Terst, terdijo drugi, sliši Italiji po svoji zemljopisni legi, je v natornih mejah te dežele zaperto. Ako bi to terdenje pravo bilo, bi veliko važnost imelo v razsodi prepirniga vprašanja, ako Terst je taljanski ali ne. Ampak to terdenje je prazno. Terst ne leži notri v natornih mejah Italije, ampak leži notri v natornih mejah dežela, ktere slavjanskim narodam slišijo.
Gibraltar sliši Britancam , pa leži notri v natornih mejah Španije; tudi Kale (C al a i s) je enkrat Britancam slišalo in vonder je mesto v natornih mejah Francije ležalo. Dogodivšine nas uče, de so se ptuje ljudstva v majhnim Številu na primorjah dežela naselili, ktere so že druge ljudstva v posestvu imele. Večkral je primorje nerodovitno bilo in ni mikalo kme-tovavske narode tam naseliti se. Dovoljili so tedaj ptujim ribolovcom ali brodnikam prostor zasesti, kteriga sami niso liotli porabiti; ampak to dovoljenje ni premaknilo meje dežele, katere narava sama je postavila. Kadar je bilo Katalonskim ribolovcam dovoljeno, se blizo Marsilje naseliti, zemlja, ktero so zasedli, ni postala španjska, ostala je francoska. Pot do morja, velika cesta, ktero vsigamogočni sam je človeštvu daril, ne sme nobenim velikim narodu od majhne množine ljudi, kateri vosko zemljiše poleg morja zasedejo, zaperta biti. Veliki narodi, kakor velike reke, išejo natorno mejo pri morju ino razveržejo z svojo neizmerno močjo majhne zaderžke, ktere njihov tek vstaviti hočejo. Tukaj bi se nam znalo protigovoriti, de gore natorne meje delajo, ino de kakor reke gore prestopiti ne zamorejo, tudi narodam ni treba jih prestopili.
l)c gore večkrat naravno mejo delajo je gotovo, ravno tako je pa tudi gotovo, de večkrat je ne delajo. Planine ločijo nemško ravnino od lombardske, ampak Apenine ne ločijo Italijo od Italije. Gore storijo za res dobro in močno natorno mejo med ravninami in ravninami. Oni so dvojni overik, nazgor gredo-čim velik, nazdol se podajočim za prav ni-kakoršin zaderžik. Ločijo tedej razločno ljudi ki pred hribam in ljudi ki za hribam prebivajo. Slavjanski narod pa ne stoji za hribih Tersta, on stoji na hribih. On je od nepom-Ijivih časov gorsko ravnino obsedel, katera od Cela in Ljubljane v jadransko morje sega. Ako bi ena reka od gorske ravnine jadranskim morju pritekala, narava je ne bi vsta-novila, in ravno tako se ne najde en zaderžik, ena natorna meja za slavjanski narod, kteri jo le najde pri morskim bregu. Tam kjer gore ravnine od ravnin ločijo, storijo dobro in terdno mejo. Ampak tega ne storijo pri Tersti. Ne najde se druga ravnina pred gorami, ko valovje jadranskiga morja. Gorske ravnine pogreznejo svoje korenine globoko v morje ino mesto je zdeloma na vme-talsko zneseni zemlji, zdeloma na nedoli hriba sozidano.
Gore storijo tudi za to dobro natorno mejo, ker so natorno branilo narodam, kateri za njimi prebivajo. So terdnjave, katere je Bog narodam daril. Ampak na nogi gore ne sme nobeden drug narod stati, ko tisti, ki na ver-hu stoji; ne sme za to ker ne more. Slavjani, kteri sami so do Opčine prebivavci gorske ravnine, imajo absolutno, neprenehljivo oblast čez kraj, kteriga Terst zasede. Oni znajo mirno in brez straha naselj^nje mesta tudi z ptujim narodam gledovati, zakaj on ne zamore, naj si bode tudi močan ino številat, posestvo proti unim zabraniti, kteri so ga od narave dobili. Iz gorske ravnine dol se za-
gnaje, zamorejo, ako hočejo, mesto pod njimi razdreti ino njegove prebivavce v morje pregnati.
Ampak Terst, ki se ne zamore braniti proti obdajočim goram, se zamore braniti vsaki nevarnosti proti morju, zamore dobro vterden, vsaki brod, kateri se mu v sovražnim namenu bliža, na nič spraviti, razsoden dokaz, kakor menimo, de tukej ne gora, ampak morje naravno mejo stori.
Terst sliši Austriji po dvojni pravici, po dobrovoljni pogodbi leta 1382 ino po svoji zemljopisni legi notri v naravnih mejah, ktere so slavjanskim narodam postavljene, ki so svoje politiške osode z unim drugih dežela zedinili. Mesto sliši pa Austriji tudi po močnejši pravici — samoohranenja. Odločen od močniga, živiga drevesa, ktero ga redi in ohrani, bi Terst, šibka in nezmožna veja, na tla razpadel.
Jih je morebiti mnogo ljudi notri v mejah tega mesta, deržavljani ptujih dežel, kterih serca le nagibe za svojo domovino, in nobenih za Austrijo ne čutijo. To pustimo veljati. Njihove serca naj bodo njihovo domovini ober-nene. Tukaj vživajo le gostivnost, za ketero so prosili, ampak ne smejo nikoli pozabiti, de le gospodar v svoji l)iši pravico ima in de gost nima druge pravice kakor to, hišo zapustiti, ako mu v nji ne dopade. (Slav. Rod. *)
Knižestvo.
Zlo se veselujem, prepričavši se, da slovenski duh tak krepko se oživlja, da Slaveni iz jezeroletniga spanja se zdramljajo, in zmiraj svitlejši iskre svojiga bistriga uma poganjajo; pa serce mi od radosti poskakljuje, de imam perložnost dragim domorodcam, in ro-doljubam posebno izversten izdelk slovenske umetalnosti perporočiti.
Naš lepopisatelj, in učitelj lepopisa v c. k. normalni šoli v Terstu Jovan Leve je na svojim polju sad iskreniga truda, in uinljivosti sozoril, ki se bo vsakimu voditelju detinstva močno dopadel; posebno ker to delce v čednim slovenskim jeziku zdobljeno še tudi Nemce prekosi, ino nam novo dozdaj neznano pot k lepopisu odpre in pokaže. J. Leve je namreč v svoji dolgoletni skušnji zapazil, da za lepopis, če hočemo, de bi ga otroci iz šole v življenje saboj vzeli; in ne morali kakor je dozdaj žali bog! dostikrat treba bilo, se ga, želeči dobri pisači postati, še le odvaditi, in drugiga naglejšiga rokopisa prijeti, je nar perva pogodba ta: de se otroška roka krnelo iz začetka k naglopisu izuri, ino narpoprej privadi v urnimu tek, in lahki giblivosti čer-kne podobe narejati, ter lete tako si persvojiti, de se jih znebit, ino je pokvarit tako lahko več ne more.
Glejte, kaj on sam čez to reče:
„Ako se otroci zgodej navadijo z hitrim prostim gibanjem roke zavitkam pisa slediti in se podob polastiti, jim bodo te gotovo tudi prihodnič v posestvu ostale, in prazna misel, de se pis z poznejim hitrim pisanjem gotovo pokaži ali spridi, bo overžena. Marveč se bo po tem načinu pis čedalje bolj omikal in bo čedalje lepši in prijetniši, kolikor se bo roka hitriga pisanja bolj navzela in krepkejši in urniši postala."
Celi izdelik bo kej dva pola obsegel od načinstva v lepopisu in od zaderžanja učitelja pri poduku, ino trideset izglednih listov, ali primerov. Letih nekteri vižajo učitelja pri urjenju, in vajenju roke k naglopisu; drugi pa služijo k pervajenju slovk ali čerknih podob, katere on prav razumljivo in zapopad-ljivo iz temeljnih perviških čert izobražovati in zlagati uči. V ta namen služi lični list,
* V tem 5. listu Slav. ltod. beremo naslednjo napoved: Pričijoči list bo mende prezadni tega časopisa, kateri bo /> mescam Augustam pojenjal, dokler se bo Slavjansko družtvo per volji in moči čutilo, lastniga vrednika najeti.
na kterim se izgledno pokaže, kako se vse čerke iz svojih pervinskih čert od stopnje do stopnje po malim razvijejo, in izobražijo.
Perdjan je tudi rimski pis z lepimi in do-padlivim kinči, in posebnimi številnicami; zad-nič pa še serbski, to je Kirilica po Vuku Štef. Karadžiču. Ta sledni priložik bo, mislim , pričijoče delo posebno perporočil. Zakaj, kdo ne želi, de bi v kratkim vsak izobražen Slaven oba glavitna pisa svojiga jezika, namreč sedajniga latinskiga, ino Kiri-lico ravno tako gladko ino lično pisat znal, kakor beremo in pišemo skorej vsi latinskiga ino nemškiga?
Še na pogled bodo bukvice tako de bo gotovo vsakimu všeč, okinčane; krasni naslov se sviti v pomenljivih slovenskih farbah, in zvezane bodo lepo. Priložene lične podobe kažejo v izgledu deržanje trupla, roke in peresa per pisanju.
Na svitlobo pride ta književni izdelik nar dalje mesca Septembra tega lela — ino tak dober kup, kar bo mogoče — na stroške iz-delavca.	(Stav. Rod.}
Austriansko Cesarstvo.
.Slovenska dežela.
#	Te dni smo v roke dobili letašnje per-johe (imenik učeneov) Ljubljanskiga gimnazija in veselilo nas je sledeče opaziti: 1) de se v njih slovenski jezik kot poseben predmet z lastno zaznamo napredovanja čisla; 2) de so imena učeneov v novim pravopisu, in 3) imena njih rojstnih krajev po slovensko in ne v dozdajni popačeni latinšini pisane.
Čudno se nam samo to zdi, de se imena učeneov perviga gramatikalniga reda, kteriga učenik je g. Heinz, še v bohoričici bero. Saj se niso mladi slovenski učenci sami za to pri g. profesorju potegnili.!
*	Dunajske uradne novine prineso od cesarja poterjeni predlog ministra pravice glede nove uredbe sodništev v Štajerski kronovini, iz kteriga sledeče posnamemo:
Štajerska kronovina ima po dozdajni politiški razdelitvi pet okrožij, Graško, Bruksko, Judenburgsko, Mariborsko in Celjsko na prostoru 390 štirjaških milj in ljudstva 996,800 duš.
Taista se da z obziram na zemljo, pridobitnost in narodnost prebivavcov narpriprav-niši v 3 glavne dele razpoložiti, v gornjo gorato stran s središem v Ljubnu (Leoben), v srednjo manj gorato, koder reka Mura teče, in kjer samo Nemci prebivajo, z poglavitnim mestam Gradcam in
zadnjič v južno stran o Dravi in Savi, kjer večidel Slavjani (Slovenci ali po nemško Vendi) prebivajo.
Štajerska dežela bo torej imela 1.) 67 c. kr. okrajnih sodništev (Bezirksgericht), 16 perviga, 50 drugiga in 1 tretjiga reda,
2.)	3 deželne sodništva v Ljubnu, Gradcu in Celji, in
3.)	eno vikši deželno sodništvo v Gradcu za celo kronovino.
Celjsko deželno sodništvo za Celjsko okrožje (Kreis) in za tisti del Mariborskiga okroga, kjer poprek Slovenci stanujejo. Volitev Celj-skiga mesta, kjer je slavjanska narodnost nar-bolj namestjena, za sedež deželniga sodništva, je neogibljiv nasledik enakopravnosti narodov (so besede g. ministra Bacha).
V okrožji Celjskiga deželniga sodništva imajo okrajne sodništva v naslednjih krajih svoj sedež:
lt Marburg. 2. Gorna Radgona. 3. Lu-tomer. 4. St. Lenard. 5. Ormuž. 6. Ptuj. 7. St. Lorenc. 8. Marenberg. 9. Celje. 10. Vransko. 11. Gorni Grad. 12. Jevšingrad. 13. Podčetertik (Windišlandsberg). 14. Slo-venogradec. 15. Šoštanj. 16. Bistrica. 17, Konjice. 18. Bogateč. 19. Brešce. 20. Sevnica. 21. Kozje. 22. Laško. (Glej Slovenijo t. 1. list 54.)
Od teh bodo okrajne zborne sodništva v Slo-venogradcu, Marborgu, Lutonieru, Ptuj i, Breš-cah; v Celju in okrajni bode Celjsko deželno sodništvo tudi kazensko sodbo čez pregreške imelo.
Predsednik sodniške vpeljavne komisije za Štajersko je g. apelacijni svetovavec Pitreich.—
* Dunajske novine 3. in 5. t. m. prineso niini-sterske predloge zastran vravnave sodništev na Goriškim, Teržaškim, Istrijanskim, Koroškim in Krajnskim, od ktere bomo prihodnič več povedali; danas le pristavimo, de bo za primorske dežele vikši deželno sodništvo v Terstu, za Koroško in Krajnsko pa v Celovcu. Krajnci bodo v Celovcu vikši pravico iskali. Kdor terka, temu se odpre. Ljubljana bo pri hodnič to, kar smo v listu 13. I. Slovenije rekli. V teh predlogih se tudi Krajnska dežela posebna kronovina imenuje, zatorej je tudi ta reč že odločena. Slovencov je blizo pol drugi miljona, gotovo zaslužijo imeti (ker tudi s svojim znojem deržavno zakladnico polnijo) lastno vikši sodništvo ali apelacijo, kakor jo imajo Lahi v Terstu in Nemci v Celovcu in Gradcu, ali kdo pomisli na slovenske zasluge! —
$ Dunajske Novine 3. t. m. pišejo: Po daljnopisnim oznanilu iz Tersta se je v noči med 29. in in 30. p. m. ob 11 in pol začelo z gorečimi kroglami na beneško mesto streljati in „LIoydu" se piše iz Tersta 2. t. m., de mende Benetke na več mesteh gore. —
Od Soče 30. irial. Serp. Preljuba Slovenija ! ti se v 56. listu močno čudiš nad molčanjem tukejšnih Slovencov zavoljo zedinje-nja s svojimi brati na Krajnskim v eno kronsko deželo, žalostno zdihuješ in skerbljivo poprašuješ po njihovih željah in prošnjah.
Pač res za čuditi se je, ako kdo okolšin, v katerih se ti Slovenci tukej znajdemo, prav ne pozna. Alj kdo hoče tukej take prošnje napraviti, in take želje izreči? Prosto ljud stvo, žali Bog! tvojih milih glasov malo alj clo nič ne sliši, in po drugih potih kej tak-šniga, kakor se vidi, tudi ne zve. Ono se
marveč, če tudi kaj zve, le na svoje vikši zanaša, kateri se pa, bodi si alj zavoljo prevelike ljubezni do nemškutarije alj laškerije alj pa iz strahu pred njima, ravno tako malo v ti reči oglasijo, kakor ono samo, ki tega nič ne pozna, alj pa kakor de bi na ti reči nič ležeče ne blo ne ljudstvu, ne deželi; če prav je samo ministerstvo ta predlog storilo, in jez mislim vender le k pridu in koristi dežele, kar tudi ti nevtrudljiva Slovenija, očitno in jasno kot belidan sr pokazala in spri-čala; — samo žali Bog! rečem še enkrat, de tvoj mili glas je tukej tako grozno malo poznan in spoznan. 0(1 tod tedej glej pride, de od naše strani vse molči, med tem ko od druge se že temu za nas tako srečnimu mini-sterskimu namenu grozne overe stavijo in na vso moč proti. Zatorej se k tebi, o preljuba Ljubljana , mater in serce vsih Slovencov, s gorečo prošnjo obernemo, de bi se ti v imenu vsih Slovencov za njih prid in korist neprenehama potegvala, in neutrudljivo perzade-vala, kakor veš in znaš, za to tako imenitno in važno reč našiga ožejšega perbližanja in zedinjenja saj vender v eno kronsko deželo zadobiti in doseči. Precej potem, bodi več kot zagotovljena, se bo tudi veliko drugih, če ne vsi, neprecenljive koristosti tega zedinjenja prepričalo zraven nas, in bodo tebi tudi z nami vred zato vedno hvaležni in te častili. Živi Slovenja! z Bogam.
Nekoliko rodoljubov. #)
Hervaška in slavonska dežela.
Iz Zagreba. Ni davno, kar se je govorilo, de je iz Beča poslana sv. banu lista mož, kteri bi se imeli v Beč poklicati, de napravijo ustavo naše dežele. Mi smo to deržali za golo pravlico, ali z žalostjo zdaj ozna-
* Kakor se nam zdi, vse preboječih.
Vredništvo.
nimo, de je od bana popis tistih gospodov prišel, kteri imajo iti na Dunaj in vravnati na novo našo damovino in to na podlagi austri janske dane ustave, od ktere se ne bo nikakor odstopilo. Gospodje so sledeči:
Tomič, Moyses, Bužan, Jul. Jankovič Joso Jankovič, Fr. Novak, Mladenovič, Me danič (iz Reke) in Ivan Mažuranič.
Mi nismo nikoli hvalili naše stare ustave brez obzira, temuč smo vsigdar priporočali jo popraviti in jedinstvu celiga cesarstva pri meriti — to de na ustavni poti. Ustavna pot pa je naš zbor. Zraven še opomnimo, de med temi „Vertrauensmanneri" ni nobeniga iz vojniške meje, in de sta med njimi samo dva poslanca na hervaškim zboru bila.
(Slav. Jug.)
„Agramer Zeitung" to naredbo hvali.
V	Daruvaru (žup. požež.) 24. p. m Danas nam pride iz glavniga stana iz Burne od bana zapoved, de se narodna straža tudi proti Oseku vzdigne, kjer bo daljši zapovedi od gen. Neustedtera dobila. Pred nekoliko dnevi smo bili posmeh, in danas nas zopet potrebujejo, to je očitni dokaz, de vlada okolj šin ne pozna, v kterih živimo. Naš narod je izrekel, de je pripraven ves na noge ustati, ako domovina, narodnost, — ban zavkaže. Požežka župania je imela in ima še 3000junakov gotovih za orožje, druge županije po razmeri še več; ali ni to dosti? „Je to preveč" , pravijo, „ali nič ne velja. Mi ne išemo kakor 3000, ali morajo na cesarsko zastavo priseči, več jih ne išemo." Ako je 3000 do brili, zakaj ne 12 in še več tisuč. Ali naključje in Bemova sreča je storila, de se ni treba več čez to prepirati, in ravno tista straža, ktera popred nič veljalja ni, gre zdaj zopet na bojiše.	(Slav. Jug.)
V	Zagrebu 4. t. m. Prišla je od bana na bansko svetovavstvo zapoved, ustavo 4. Sušca t. I. razglasiti. V današni seji jc skle nilo bansko svetvavstvo, banu na znanje dati, de razglašenje postav, še manj pa ustave ne gre pod njegovo oblast, zakaj v ustavni Her vaški deželi velja od nekdaj le tista postava, ktera se na našim zboru razglasi. In dozdajne ustave nismo zaigrali, in je nam tudi nihče vzel ni. Naj torej ban skliče deželni zbor za ta namen. Deputacia (Ivan Kukuljevič in Pi-škorac) banu ta sklep ponese. (Slav. Jug.)
Serbska vojvodiua.
Serbski patriarh Bajačič jc zastran pre-povdi serbskih politiških časopisov in zastran načerta deželne ustave serbskiga vojvodstva, kteri je bil po Beogradskih Novinah razglašen, opravičenje na c. k. ministerstvo poslal in taisto tudi po časopisih razširiti pustil. Iz tega pisma prestavimo sledeče :
„Serbski narod je sam v Sremu, Bački in v Banatu madjarsko grozovitost od mesca Junija do Septembra 1848 odganjal in prenašal, in med tem ko je junaški pa očernjeni ban s svojimi Slavonci in Hervati pritekel v otetbo Dunaja in cesarskiga prestola, so Serbi pri rimskih okopih, pri Karlovcih, Šentomašu, Tomaševcu, Aliburnaru in na Karaši polovico madjarske moči mudili in tako početje svojiga zaveznika podpirali. Rešenje Beča, obderža-nje narvikšiga prestola in celotne deržave je plod tega v zgodovini ediniga darovanja zanemarjenih Jugoslavjanov. V tem boju so Serbi vse žertvovali, kar je narodu narsve-tejšiga. Starčiki, otroci, ženske so bili od keršanskih trinogov grozovitno vmorjeni, cerkve in sveti oltarji ostudno omadežvani in onečasteni, mertvi iz grobov izkopani, njih nagnite kosti razdrobljene, v vodnjake poine-tane ali psam in ptičem za živež prepušene, sela razderte in z ognjem pokončane. Med tem ko je sovražnik v posedenih selih take grozovitosti vganjal, so sinovi serbskiga naroda na boriših serčno žrelu smerti nasproti šli."--
Te zasluge je svitli cesar spoznal, in Ser-
bam vojvoda, patrijarha in vojvodstvo podal. Serbski narod je bil zato hvaležen in k novim zertvam pripravljen, ali sovražniki njegovi niso j en j ali, ga grajati pred ob-cinstvam in viadarstvam, in ker pri ljudstvu del našli niso, ktere bi serbsko nezvestobo (separatistisehe Tendenzen) zkazale, so iz serbskih, od nekih prenapetih mladen-čev izdajanih, časopisov spričevanje jemali; in ker vredniki za očetovsko opominvanje patriarha nič marali niso, je on taiste na zadnje prepovedal, de bi deželi dalje ne škodovali in v vladarstvu sumljivosti do serbske zvestobe ne budili. Tudi po časopisih razglašena ustava serbske vojvodine je le privatno delo v politiki nevedniga človeka. Dalej pristavi pa-trijarh:
„Jez sim z serbskim narodam vred prepričan , de se bodo pri znotrajni narodni vrav-navi Serbi vdeležili; zakaj sicer bi se zopet kakor popred sine nobis de nobis odločilo, kar bi po dani ustavi silno žalenje naroda, ja krivično bilo."
Oalieia in Tladimiria.
V Lvovu 25. p. m. Med tukajšnimi Ru-sini je obudil ne davno od poglavarja grof. Goluhovskiga izdan razglas na kmete veliko nezadovoljnost, ker v njem ljudstvo opomina, de bi bivšim svojim grajšinakam za primerno plačilo na polju delali, kakor popred, in zraven pristavi, de ako bi ljudstvo iz lenobe delati ne hotlo, ga kresije tiidi s silo primorati vtegnejo.	(m. N.)
—To neustavno povelje je, kakor uradne novine povedo, naše ministerstvo berž preklicati in tako razložiti pustilo, de ne more zoper svojo voljo nihče več k delu prisiljen biti. De se pa ljudstvo tudi za popolno plačilo dela ogiblje, se zgodi zato, ker se po dolgoprira-šeni sumljivosti berž zastaranja (Verjahrung) boji. —
Ogerska dežela.
Od Ogerskiga boriša povedo Dunajske novine , de je viši general Haynau z glavnini stanam 29. pr. m. Felegyhazo prišel in sicer brez vsega nasprotvanja in pozneje po prijeti novici, de je Berhtoldova brigada čez Hallas brez odpora v Segedin stopila, se proti Se-gedinu podal. Czongrad, kjer so mestnjani jeli iz hiš na cesarske streljati, je pustil g. Haynu z ognjem pokončati. (Pozneje novice pravijo, de seje mesto samo vnelo.) Maršal Paskie-vič se je naglo čez Debrečin proti Velkimu Varadinu obernil. V Komarnski terdnjavi je mende še 15,000 Madjarskih vojakov, ki se vedno na madjarsko srečo upajo.
Agramer Zeitung pove, de so imeli 29. p. m. Rusi iz Erdelja v Veršec, general Klani s Puhnerjovo armado pa v Relo cerkev priti, kar se pa ni poterdilo. Armada na jugu stopa naprej v Račko. Ban se je podal v Titel, in se, kakor hitro Rastičeva nastopivna brigada pride, naprej nad sovražnika vzdigne.
V Erdelju se je ruski general Grotenjelm 19. p. m. iz Bistrice naprej vzdignil, general Liiders pa se je iz Hermanstadta, kjer je močno posadko pustil, proti Karlsburgu podal.—
Tudi se je po nekih časopisih govorilo, de je madjarski deželni zbor v Segedinu Ko-šutu moč odvzel in diktaturo Gorgeju izročil, tode gotoviga se čez to nič ne ve. —
Ptiije dežele.
Turška. Od Une 28. p. m. Tudi okoli Jne se preliva junaška kervca in naši bratje začenjajo kervav boj. Kaj pride iz tega? Združili so se Turki in Kristjanski (t. niaho-medanski in kristjanski Slavjani) ter se složno zoperstavijo tistimu bremenu, ktero se dan na dan strašno množi. Želimo srečen konec tega boja, de bi se stan naših nesrečnih bratov preobernil. Serčno se je Slavjan na vseh straneh na boriše podal in v obširni Evropi se bo zabliskalo tisto dolgo za mračnimi oblaki skrito žarko sonce. Veliki in silni stolp slavonski se je ganil, željno pričakujemo vspeh dober izid) zmagonosniga orožja.
Ceričeva armada je vzela mesto Biliač in Bihački paša čaka v terdnjavi na pomoč vezirja. Toliko se mora reči, de je cela dežela v narvečim puntu, ki se lahko vtolažil ne sode. Vezir Tahir paša je berž poslal tata-rina do cara v Carigrad, de daljši ukaze prinese, ali preden ta nazaj pride, zamore Ce-rič že v celi deželi, ker ž njim poteguje, turško oblast ovreči.	(Narodne Novine.)
Ravno tem novinam se piše od černogor-ske meje, de bi se nektere rodovine iz Hercegovine rade Vladiku podvergle, de se pa Vladika v nič ne vpuša, dokler car Nikolaj ne zaželi in ne ukaže. —
ffepolitiški d e 1.
Uvod u Krestomatijo.
Ivana Macuna.
(Konec.)
§. 5. Jezik poetički.
Velik in nadzemaljski je namen , ki ga ima pesničtvo; združivati ima bitnost C VVesenheit, Wesentliches) človečanstvo s nebitnim, slučajnim, (zufalliges), to je večno s zemaljskim; realnim. Težko delo! Jezik vsakdajm ne peca se kaj mnogo s predmeti idealnimi; tedaj tudi pesniku nije mogoče izgovoriti u vsakdajnem jeziku one prekrasne nadelinjene čutjenja katerih je poln. Vsaka pak misel mora svojo posebno obleko imeti, za da se nam prikaže; tedaj si pesnik stvari sam nov i svojmu namenu priležnii jezik, ki mu je ime poetički. — Pravimu pesniku to ide samo brez njegove volje; kadar mu se užge fantazija od divnih uzvišenih uzorov, in ga prisili, da nam prikaže (priobči) lete čaroleposti, z eno besedo, kadar je on u stanju nadehnenja (nadahnutja), mu se nabero od sam sebe, in znano je, da se to u nekih pesnikih tako hitro godi, da njim ni je časa zapisati nje; — se ve, da je takšen jezik od vsakdajniga clo različen, in lete posebnosti jezika poetičkiga dajo poetiko.
Nije mogoče, u malo besedah vse ali saj glavnije lete posebnosti le nekaj širje razložiti, glej ti o tim samo nekatere besedice. — Lete posebnosti se tičo 1. Slik ali podob in misli. 2. Besed. 3. Zvunajne spodobe pesmo-tvora.
1.	Za dosegnuti veliki leti namen in za izreči nam svojo visoko misel, potrebljava ali rabi pesnik a. velikanske ali oriaške obraze, da slušatelj ali bravec misli po oriaški obleki na oriaško ideo. Sem slišijo tudi poetički primeri, ki posebno služe za razjasnjenje in razsvetljenje gdekakše idee. b. Zaziv ali ober-nenje pesnika na gdekoga (Apostrophe.) c. izkrik d. združenje oprek (contrarium) e. v-zdignenje od nižje do višje idee. f. Pitanje ali prašanje.
Leta posebnost ne gre u poetiko, ampak u krasoslovje u vožjim smislu t. j. z izklju-čenjem poetike.
2.	Za predstavljati nam živo svoj uzor ima pesnik posebnosti tudi u posameznih besedah, kar se imenuje besedna figura. To se kaže, ako pesnik veznice (conjunctio-nes) izpuša, ali njih mnogo stavi; tudi ako mnoge priimena ali epiteta prideva; ako eno in isto besedo pospeti i. t. d. Primerov je polno u pesmotvorih.
3.	Pesnički umotvori se poznajo že po zvunajni spodobi; tukaj greta a. stih, b. soglasje ali rima ali srok.
Oglas
zavoljo slavjanskih šolskih knjig pri mestnim gospodarstvu (Magistrat) u Terstu.
Od kar sem lani knjige, ki se pri mestnim gosp. u Terstu znajdejo , u Sloveniji razglasil, so mi razni gospodje pisali, da bi njim knjig naznamvanih poslal; alj jaz imam toljko dela, da mi je včasi težko težko bilo, se tiga lotiti; tedaj ni sem mogel sam vsih tih potov opraviti; drugi pak so se malo zato skerbeli, tudi gre pri m. gospodarstvu, ako je mnogo knjig, za raznih zadev voljo dolgo, dokler se knjige dobe; zatim še je pri harmici precej zaderžkov, ker tudi ta zavoljo šolskiga časa nobeden den iti ne premorem. Po takem se vse mudi, naročniki si kervavo želijo knjig, in vender njim jaz sam nisem mogel pomagati.
Po takim sem jaz terde misli, da bode vsim, ki bi gda več si knjige naročiti hteli, zlo po volji, kar s tim oznanim.
Tukajšnji bukvovez g. Živic je namreč, ko sem ga čez to popital, mojim mislim pristopil, in tedaj da na znanje, da bo prihod-nič on to reč prevzel; tedaj naj se njemu zgla-si z gotovimi dnarji, kdor bi kaj poželel. lla-rač ali colnijo vsak sam plačati ima; u mestali tedaj, gde je kakšna harmica (Zolllegstatt, etc.), se tam plača ker se pri takih mestali lehko blago ta navkaže (amveisen); u drugih krajih pak naj naročnik že naprej nekaj za colnijo pošlje; od knjig 5 gold. ali zlatih u ceni sem plačeval jaz 33 kr. — Za trud in troške pri vmotanju knjig in za zgubljen čas, (ker je colnica odviše daleč) pak on sledeče nastavi: Od vsakiga znezka do 5 gold. se mu pošlje 30 kr. sr.; čez 5 do 10 gold. od vsakiga gold. 6 krajcerjev; čez 10 do 15 gold
od gold. po 5Y2 kr.; čez 15 do 25 gold. po
0	kr.; čez 25 do 40 gold. po 4%\ čez 40 do 60 gold. po 4; in čez 60 do 100 po 3'/2, in od sto naprej po 3 kr. od goldinarja; ako s goldinarji za knjige kdor pošlje krajcare, se manje od 30 krajcarjev ne porajta, čez 30 kr. se šteje za goldinar. Oopise prosi po plačanoj pošti. — Staniše Živicovo je: Veliki terg (Hptplatz) ulica S. Sebastian u baron Cankovi hiši br. 507.
In tako vsim domorodcom priporočim sebe in posebno g. Živica; pri tem se mi zdi, daje vsakimu rajši, ako premore.terjati, da se mu delo hitro opravi.
U Terstu 1. Augusta 1849.
Ivan Macun.
Srednja cena žita v An s trii v začetku mesca Jnlia t. 1.
Dunajski časopis za teržtvo in obertnost „Austria" sostavi iz srednjih žitnih cen, ktere so iz 97 austrijanskih žitnih tergov popisane, sledeči pregled" srednjiga kupa za pozainešne dežele in za celo cesarstvo:
Kup v srebru za doljno-austrijanski star (Metzen)
Dežele. Pšenice. Beži. Ječmena. Ovsa.
g. kr. g. kr. g. kr. g. kr. Galicia	2 29 2 20 1 49 1 24
Češka	3 34 1 50 1 35 1 22
Moravska	3512 81 45 1 32
Austria gornja z
Solnogradam 3 54 2 2 1 48 1 34 Austrija doljna 4 1 2 — 1 53 1 45 Šlezia	4 26 2 34 1 57 1 28
Primorje	4 38 — — 2 36
Koroška	4 51 3 2 3 — 1 42
Štajerska	4 56 3 27 2 47 2 11
Krajnska	5 - 311 315 158
Tirolska z Vorarl-bergam	5 9 3 13 2 41 2 13
Celo cesarstvo " 4 15 2 29 2 15 1 48
Sem gre tudi v nekterih deželah za kruh važna turšica, ktere kup je znesel v Moravi 2 g. 33 kr., na Štajerskim 3 g. 1 kr., na Tirolskim 3 g. 13 kr., na Koroškim 3 g. 20 kr. na Doljno - austrijanskim 3 g. 25 kr. na Krajnskim 3 g. 40 kr. in v Primorji 3 g. 47 kr., kolikor se je zvediti zamoglo; srednja cena na čez za celo deržavo bi bila 3 gold. 17 kr.
Pišuči u 14 ali 16 književnih jezikih i je-zikičih ne budemo nikadar imeli tako cve-tečega slovstva, kakor bi nam trebalo i veljalo. *)
• Slovstvo veselo cvčti, ako ima mnogo iz-verstnih knjig iz vsih znanostih, —da se pak može mnogo ovakih knjig napisati, na svet izdati i razprodati:treba mnogo izverstnih pisateljev i mnogo čitateljev. Več je pisateljev
1	to izverstnih, i več je zajedno čitateljev: več i učenejših knjig se bude spisalo i razprodalo, to če reči: veseleje bude precvčtalo slovstvo. Ravno tako tudi: manje je pisateljev i čitateljev, manje če biti knjig, slabeje če prihadjati i slovstvo. Pišuči u 14 ali 16 književnih jezikih razdelimo ravno s tim naše pisatelje, knjige i čitatelje na 14 ali 16 stran; vsaki dčl je manji od celine; — quaelibet pars minor toto, — ovo je tverda resnica (a.viom), ktere dokazovati ni trčba. Na več dčlov ko se razdrobimo, na več stran ko se razkropimo, manje če biti — caeteris paribus — na vsa-koj strani pisateljev, knjig i čitateljev, to če reči: slabeje če biti slovstvo. To je jasno i naravno — škoda zadene pa nas vse.
U nekterih dosadanjih knj'. jezikih se nau-čnih knjig še izdati ne može, ako bi ravno imeli gotove. I)a knjiga nekojamože na svetlo se izdati bez škode, se mora od nje razprodati naj manje 400 iztiskov, da se doplača saj za naj veču potrčbu, tiskarina, černilo i papir. Kde je še kak krajcarček za knji-garja, kteri take živi le od dobička, ki ga vjame, a ne od škode, kteru preterpi. Kdč je take še nčšto za pisatelja, kteri se je učil, 'trudil i znojil? Vsaki dčlavec je svojega plačila vrčden i u svoju vlastnu škodu se nikto rad ne trudi. Kako bi pa razprodal, postavim, samo med ilirskimi Slovenci 400 iztiskov u slovenskem podnarečju spisanih velikih visoko-
naučnih knjig, postavim, o modroljubju, o Iuč-
bi, naravoslovju, zemljomerstvu, matematici,
zvezdoznanstvu, zgodovini, bogoslovju i. t. d. Tudi ne veseli pisatelja velikim trudom naučnih knjig spisovati, ako ne ve, ali jih če kto kupiti i čitati ali ne. Najšel se bude sicer kad-kada nčkteri posebno iskren i premožen do-morodnomiselni kteri bude iz same ljubezni do naroda i njegove prosvčte kakovu naučnu knjigu na svoj trošek izdal, makaru svoju škodu, da če obetovati svoj trud i svoje novce, samo da ne ostane narodno slovstvo popolnoma jalovo. Pa taki iskreni, marljivi i zajedno premožni pisatelji su rčdko vsejani, redke čeju biti i naučne knjige. Samo kadkada kak pisatelj, samo po redkom kaka naučna knjiga je pa lastovica po zimi; jedna lastovica i jeden cvčt pa ne čini proletje. Jeden pisatelj, jeden človek sam, dub posekan, pravi naša po-slevica. Še deset pisateljev ni mnogo za utemeljiti cvčteče slovstvo, kakor tudi deset bu-čelic, še tako marljivih, ne čini velik roj; tudi 10 knjig ne čini bogatu knjižnicu. — Dalje tudi naj izverstnejša glava, naj iskre-nejši domorodni pisatelj časoma opeša i obne-maga, ako vidi, da je delavcov tako malo, dčla pa toliko. Samo nčkteri pisatelji, nek su sebi izverstneji, ne mogu spisati mnogo knjig iz vsih znanostih. Pisatelj je podoben ševi (škorjancif), ktera se uzdvigne i visoko pod oblake leti, ako je pod jasnim nebom, u te-snoj kletci zaperta pa samo iz klinca na klinec skaklja; pisatelju pišiičemu za velik narod se serce vnema, visoke misli ga obletaju, pišiičemu pak samo za jedno koleno naroda, ktero samo 3 ali 4 milione broji, vse misli slabe. Tudi mali narod može imeti cvčteče i veliko slovstvo, pa nemoguče je, da bi imel narodič broječ le 3 ali 4 milione duš; — ne pozabi: caeteris paribus — toliko pisateljev i čitateljev naslčdovne toliko slovstvo, kakor narod broječ 10, 20, 40 oli 80 milionov duš. Tu nič ne pomaga, da su pisatelji izverstni i iskreni; u malom narodiču jim prostora manjka, je ravno taka, kakor se tudi ne može na dveh pedih izzidati mesto, ktero bi bilo 4 verste dolgo i 4 široko.
Da u 14 do 16 književnih jezikih pišemo, to je škodljiva slana, ktera nam cvetje našega slovstva smodi; to je podjed, žeruči červ, kteri podjeda korene i votli sam sterženj sla-venske lipe; to je huda bolezanja, černa morija, ktera naše ljudstvo vmarja i desetini; je naj nevarnejši i naj okrutnejši vrag, kteri nam narod neusmileno davi; tako razdeleni i raz-drobleni ne budemo nigdar dočakali cvetečega slovstva.
Slovstvo imeti moramo i to slovstvo veliko i cveteče.
Narod bez slovstva je riba bez vode, ptica bez perutnic, senosek bez kose, tergovec bez blaga. Posebno velja to od naroda, kteri živi bez slovstva u srčdi narodov visoko izobraženih , s kterimi neprestano i neposredno občuje; on je kakor siromak med oholimi bo-gatuši. Amerikanski i afrikanski divjaki mogu saj za sada še bili i ostati narod tudi bez slovstva; njih zaščituju i brane neizmčrne šume, dubrave, gojzdiidruge neznane puščave, ra-zlučujuče jih od narodov izobraženih. Vse inače je s nami Slaveni. Mi se den i den neprestano in neposredno obhodimo s narodi visoko izobraženimi; bez slovstva nam pogibelj neposrčdno preti, bez slovstva pridemo u nič. — Mi potrebujemo slovstva i to velikoga, ker je narod naš velik, i velike take njegove potrebe; samo po cvčtečem slovstvu možemo stu-piti med narode izobražene, kakor narod izobraženi i njim ravni. Nektere molitne i pobožne knjižice, basni, pesmice i. t. d. se sicer u vsakom dosadajnom književnom jeziku mogu na svčtlo izdati; dobre su, hvalevredni take pisatelji, kteri jih spisuju — pa vse ova-ke knjižice su premalo za narod, kteri se želi izobraziti; one ne čine cvčtečega slovstva; samo s njimi ne možeme stupiti med izobražene narode, ne možemo, pokazavši na nje, oholo reči: „Glejte! ovo je naše slovstvo, ktero obseže vse človečanske znanosti."
#) Iz važne knjige g. Matija Majera: Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje, ktero tu bravcam še enkrat živo priporočimo.
Naznanje.
Ker slovenski jezik od dne do dne veči veljavo zadobiva, in ker je upati, de bo njegova vednost v slovenskih deželah zdajci za vsakiga neogibljivo potrebna reč; torej se tistim, ki se ga naučiti želijo, s primernim pogojem ponižno za učenika priporočim. Bolj na tanko pri vredništvu.
Frane Cegnar.