NOVI TEDNIK
Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek
ŠT. 36 - LETO 5 •
CEUE, 7.9. '95 - CENA 200 SIT
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Stekla kuna
ugriznila otroka
Cepljen teden dni po ugrizu. Kaj storiti po ugrizu
stekle živali? Vroča tema na strani 9.
I INTERSPAR
Kupci zadovoljni, celjski trgovci zamudili
prvi vlak. Stran 5.
i čEaprrrr:'
'........*............... ......*
Ljubno-Luče - cesta tisočerih obljub. Stran 7.
Evropa, prihajamo! Stran 16.
[ MARATON LOGARSKA
Za trmaste in vztrajne. Reportaža na strani 20.
L, POMURKA
Prekorškova ne bo? Stran 4.
Kamnolom na črno
Odpirajo ga na Dobrovljah. Ogorčenje krajanov.
Vroča tema na strani 2.
Bodo cvetlični gaj v Mozirju zaprli? Stran 7.
DOGODKI

Kamnolom na Dobrovljah že odpirajo
Veliko nezadovoljstvo krajanov — Kamnolom na črno
V nedeljo popoldne se je približno
30 domačinov iz Podvrha, Dobro-
velj, Stopnika in drugih okoliških
krajev zbralo na zboru krajanov,
kjer so odločno protestirali proti
odpiranju kamnoloma v njihovi ne-
posredni bližini.
Savinjska dolina že ima nekaj
kamnolomov, med drugim tudi dva
večja v Veliki Pirešici in Libojah, ki
sta pošteno zarezala v podobo doli-
ne in ki že vrsto let sivita lase okoli-
škim krajanom. Lastnika obeh
kamnolomov, to sta Ingrad in Cest-
no podjetje Celje, sta verjetno raču-
nala, da bo avtocesta tudi za njih
pomenila dober posel, saj so za
gradnjo potreDne velike količine
nasipnih materialov. A očitno so se
Italijani odločili, da bodo z gradnjo
avtocest na slovenskih tleh v svojo
malho pospravili lepe denarce in si
potreben material zagotovili po
najnižjih možnih cenah. Ne le, da
bodo kljub protestom žalske občine
na sami trasi v Čepljah postavili
lastno betonarno, po najcenejši poti
bi radi prišli tudi do nasipnega ma-
teriala. V žalski občini so se za od-
piranje kamnoloma dogovorili
z dvema zasebnikoma, prvi naj bi
odprl kamnolom na Dobrovljah,
drugi v nekoč že delujočem kamno-
lomu v Andražu.
Odpiranje kamnoloma v dobro-
veljskih hribih je že pošteno razbu-
rilo tamkajšnje krajane. Pred pri-
bližno desetimi leti je Franc Završ-
nik iz Zakla kupil kmetijo na Do-
brovljah, pred kratkim pa je tam
brez potrebnih dovoljenj začel na-
stajati kamnolom. Med drugim je
Završnik po trditvah ljudi odstranil
štiri do deset metrov vrhnje plasti
zemlje, začel širiti cesto in navrtal
28 vrtin, globokih po deset metrov,
pritožbe krajanov pa zavrnil
z obrazložitvijo, da je kamnolom
njegova stvar, ki se njih ne tiče.
Da vsa dela potekajo na črno in
da Završnik nima nobenih potreb-
nih dokumentov, je ugotovila tudi
urbanistična inšpektorica, ki je dela
pred dnevi ustavila. Zasebnik pa je
menda že vložil zahtevo za priglasi-
tev del, povezanih z razširitvijo ce-
ste.
Okoliški krajani kamnolomu
v neposredni bližini odločno na-
sprotujejo, kar so povedali tudi na
nedeljskem zboru v Pod vrhu. Se-
stanka so se udeležili predstavniki
Zelenih Slovenije iz Ljubljane in
podprli zahteve krajanov, ti pa so
imenovali še poseben odbor, ki bo
spremljal nadaljna dogajanja.
, IRENA BAŠA
Zbor in tribuna o
Rimskih Toplicah
Kulturno društvo Slavko
Avsenik iz Rimskih Toplic se
je v zvezi z obnavljanjem in
oživljanjem tamkajšnjega
zdravilišča zopet odločilo za
organizacijo javne tribune,
zbor krajanov pa napoveduje
tudi vodstvo krajevne skup-
nosti.
Tribuna, ki so jo naslovili
»Rešimo slavno zdravilišče«,
naj bi bila oktobra ali novem-
bra, nanjo pa so že povabili
predsednika vlade dr. Janeza
Drnovška, predsednika držav-
nega zbora Jožefa Školča, mi-
nistre Jelka Kacina, Janka De-
želaka in dr. Maksa Tajnikarja
ter direktorja Petrola Franca
Premka, direktorja Krke Milo-
ša Kovačiča, njegovega po-
močnika Slavka Plavca, direk-
torja Krka Zdravilišč Vladi-
mirja Petroviča ter laškega žu-
pana Petra Hrastelja. Društvo
je prepričano, da je kljub do-
sedanjim prizadevanjem
obrambnega ministrstva, Krke
in Petrola za oživitev zdravi-
lišča, mogoče problem rešiti
hitreje in učinkoviteje. Menijo
tudi, da bi lahko pri usklaje-
vanju partnerjev veliko poma-
gala tudi država, ki je lastnik
zdravilišča. Vsi povabljeni
imajo do 20. septembra čas, da
pqtrdijo svoje sodelovanje na
tribuni. V primeru, da bi bila
njihova stališča odklonilna, se
bo društvo, tako napoveduje
v vabilu, lotilo manj prijaznih
aktivnosti. Med drugim so pri-
pravljeni organizirati tudi
cestno zaporo magistralne ce-
ste Celje-Zidani Most.
Z dosedanjimi in napoveda-
nimi akcijami in aktivnostmi
KD Slavko Avsenik pa se ne
strinjajo v celoti prav vsi kra-
jani Rimskih Toplic. Moti jih
tudi, da društvo vedno nasto-
pa v imenu celega kraja. Zato
za prihodnji ponedeljek, 11.
septembra, pripravljajo zbor
krajanov, na katerem bo
o vsem, kar je doslej že naredi-
lo za oživitev zdravilišča,
spregovorilo vodstvo krajevne
skupnosti.	1	JI
Podpisana pogodba za avtocestni odsek Dramlje - Celje
Družba za avtoceste je s petkovim podpisom
izvajalske pogodbe z SGP Primorje iz Ajdovš-
čine oddala dela tudi na zadnjem odseku avto-
ceste med Celjem in Mariborom. Skupna po-
godbena vrednost del znaša 941 milijonov to-
larjev.
Pododsek med priključkoma Dramlje in Ce-
lje je dolg 8.447 metrov. Podjetje SGP Primor-
je iz Ajdovščine, ki je bilo izbrano kot naju-
godnejši ponudnik na tem delu avtoceste, je že
pred leti gradilo sedanjo dvopasovnico, zato
bodo gradbinci po besedah tehničnega direk-
torja DARS Metoda di Batiste imeli zdaj pri-
ložnost, da popravijo lastne napake oziroma
pomanjkljivosti pri izvajanju takratnih del.
Novi pododsek Dramlje-Celje pa bo končan in
predan v promet oktobra prihodnje leto.
Kot so ob podpisu pogodbe v Celju povedali
predstavniki Darsa so na trasi avtocestne po-
vezave med Celjem in Mariborom že končana
dela na viaduktu Žepina, viadukt Dramlje pa
naj bi bil zgrajen do konca tega meseca. Prav
tako je Dars pridobil še zadnja dovoljenja,
potrebna za začetek gradnje avtoceste med
Arjo vasjo in Vranskim. V okviru programa
graditve slovenskih avtocest je v gradnji ali pa
je že zgrajenih 130 kilometrov avtocest in 193
premostitvenih objektov, skupna pogodbena
vrednost vseh doslej podpisanih pogodb za
gradbena dela pa znaša nekaj manj kot 40
milijard tolarjev.
IB, Foto: SHERPA
Številne prireditve
Od jutri do 24. septembra bodo v Radečah
praznovali svoj prvi občinski praznik
S slavnostno sejo občinske-
ga sveta se bodo jutri v Rade-
čah pričele prireditve ob ob-
činskem prazniku, ki ga Rade-
čam po dobrih treh desetletjih
zopet praznujejo v samostojni
občini. Praznovanje bo trajalo
do 24. septembra, zaznamova-
le pa ga bodo večinoma šport-
ne igre.
Na dan občinskega prazni-
ka, ki ga nova občina slavi
v spomin na izgnance v 2. sve-
tovni vojni in v spomin na dan,
ko so Radeče postale mesto, se
bo občinski svet sestal tudi na
prvi popočitniški seji. Svetniki
bodo govorili o razpisu rednih
volitev v svete štirih radeških
krajevnih skupnosti, obravna-
vali pa bodo tudi nekaj odlo-
kov s področja komunalne
ureditve in organiziranja ob-
činske uprave. Svetniki naj bi
imenovali tudi -komisijo za
oceno škode po naravnih ne-
srečah ter člane odborov za
gospodarski in komunalni raz-
voj, za družbene dejavnosti in
za delo društev in organizacij.
Občinski svet so bo jutri zve-
čer sestal tudi na slavnostni
seji, na kateri naj bi sprejel
sklep o včlanitvi občine Rade-
če v Stalno konferenco lokal-
nih skupnosti Slovenije.
V okviru praznovanj bodo
jutri v hotelu Jadran v Rade-
čah odprli novo turistično
agencijo in avtošolo, v soboto
pa bo delegacija učencev in
borcev obiskala grobove tal-
cev na Frankolovem, na Pol-
skavi, v Mariboru, Framu, Mi-
klavžu in v Dobrovcih. V sobo-
to popoldne bo tudi medna-
rodni turnir rokometnih klu-
bov iz Slovenije, Hrvaške in
Avstrije. V nedeljo, 10. sep-
tembra, bo na Svibnem osred-
nja občinska prireditev, na ka-
teri bo slavnostni govornik
predsednik republiškega Od-
bora izgnancev, vsi preostali
dnevi praznovanja pa bodo
namenjeni predvsem društve-
nim in športnim srečanjem.
V	soboto, 16. septembra, bo ri-
biško tekmovanje za 22. pokal
Sava, na strelišču na Močil-
nem bo tekmovanje v strelja-
nju na glinaste golobe, na bali-
nišču v Radečah pa se bodo na
medobčinskem tekmovanju
pomerile moške in ženske eki-
pe društev upokojencev. 20.
septembra bo še atletski mi-
ting Radeče 95, strelci pa se
bodo pomerili še dvakrat.
V	soboto, 23. septembra, bo
tekmovanje v regijski pionir-
ski ligi, v nedeljo, 24. septem-
bra pa bo odprto prvenstvo
Radeč.
JI
Za obletnico novo vozilo
Slavnostni govornik v Podčetrtku je bil minister Kacin
V Podčetrtku so v nedeljo
slavili 110-letnico domačega
gasilskega društva. Sodelova-
lo je več kot tristo gasilcev,
s prapori iz približno štiride-
setih društev, pripravili so
slavnostno sejo, gasilsko para-
do ter tudi veselico. Slavnostni
govornik je bil slovenski
obrambni minister, Jelko
Kacin.
Praznik so začeli s slavnost-
no sejo društva, kjer je pred-
sednik, Ivan Šalamon, orisal
razvoj društva. Ustanovila ga
je skupina krajanov, s pomoč-
jo grofa Attemsa, danes pa je
razmeroma dobro opremljeno
ter primerno usposobljeno.
Med sejo so podelili številna
odlikovanja in priznanja, nato
pa je bila v kraju gasilska pa-
rada ter zborovanje. Tam je
slavnostni govornik, minister
Jelko Kacin, poudaril pomen
zaščite ter reševanja, v sklopu
tega pa seveda gasilstva, opo-
zoril pa je tudi na prizadeva-
nja gasilcev na različnih po-
dročjih, zlasti po naravnih ne-
srečah. Predsednik Gasilske
zveze Slovenije, Ernest Eoery,
se je zahvalil za prizadevno
delo podčetrteškega društva,
župan, Marjan Drofenik, pa se
je posebej omenil številne po-
krovitelje, ki so omogočili na-
kup novega terenskega vozila
z visokotlačno črpalko v vred-
nosti 4,5 milijona tolarjev. Mi-
nister je predal ključe omenje-
nega vozila predsedniku Šala-
monu, posvetil pa ga je, tako
kot tudi desetletje star gasilski
dom (zgradili so ga za 100-let-
nico društva), župnik Alojz
Krašovec.
Na slovesnosti je igrala pi-
halna godba iz obmejnega De-
siniča na Hrvaškem, v kultur-
nem programu pa je sodeloval
tudi moški pevski zbor Atom-
ske Toplice iz Podčetrtka. Ne-
deljskega slavja so se udeležili
številni krajani ter gosti, med
njimi tudi iz prijateljskih dru-
štev na Prevaljah ter v hrva-
škem Desiniču.
BRANE JERANKO
Žalski občinski praznik letos v Trnavi
S tradicionalnim srečanjem borcev
žalske občine in aktivistov OF savinjsko-
celjskega območja v Hmeljarskem domu
v Trnavi, ki bo jutri, v petek ob 16.uri, se
pričenja praznovanje letošnjega žalskega
občinskega praznika.
Tudi tokrat bo ena osrednjih praznič-
nih prireditev slavnostna seja žalskega
občinskega sveta. Namesto v žalski dvo-
rani se bodo svetniki zbrali v soboto po-
poldne v Trnavi in si ob tej priložnosti
ogledali eno osrednjih pridobitev ob le-
tošnjem prazniku, to je novozgrajena po-
družnična šola v Trnavi. Staro in dotra-
jano podružnično šolo so porušili zaradi
gradnje avtoceste, v novem objektu, ki ga
bo uradno odprl 11. septembra minister
za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, so
tudi prostori tamkajšnjega vrtca. Osred-
nja prireditev v nedeljo, 10. septembra,
bo slavnostna seja Gasilskega društva
Trnava, kjer bodo prevzeli prapor, obe-
nem pa so obnovili tudi prostore gasil-
skega doma v Trnavi.
Največja in za obiskovalce gotovo naj-
zanimivejša prireditev letošnjega občin-
skega praznika pa bo proslava ob 360-
letnici kmečkih uporov na Slovenskem.
V soboto, 16. septembra, se bo ob 9. uri
začel pri cerkvi v Grajski vasi tako ime-
novani Zbor puntarjev. Sledila mu bo
sveta maša in zatem pozdrav Janeza Jan-
še. Opoldne bodo odprli novozgrajeno
cesto med Grajsko vasjo in Taborom
s pomočjo ministra za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano dr. Jožeta Osterca.
Ob 14. uri se bo začela slovesnost na
osrednjem prireditvenem prostoru v Oj-
strici v krajevni skupnosti Tabor, kamor
so povabili tudi predsednika Republike
Milana Kučana.
IB
Proračun in Italija
LJUBLJANA, 5. septem-
bra (Delo) — Predsedniki
treh koalicijskih strank so
se že začeli dogovarjati
o načinu obravnave prora-
čunskih dokumentov za le-
to 1996. Posebna skupina,
sestavljena iz predstavni-
kov koalicijskih strank, bo
začela delati še ta teden,
saj naj bi proračun za leto
1996 sprejeli že do konca
tega leta. Dr. Janez Drnov-
šek, Lojze Peterle in Janez
Kocijančič so na sestanku
govorili tudi o odnosih Slo-
venije z EU in Italijo, ter se
dogovorili za obsežnejšo
razpravo o tem po nadalj-
njih pogajanjih z Italijo in
s predsedujočim v EU.
Sejemski rekordi
GORNJA RADGONA, 3.
septembra (Večer) — Končal
se je 33. mednarodni kme-
tijsko-živilski sejem, ki je
bil rekorden tako po števi-
lu razstavljalcev kot obi-
skovalcev, le-teh je bilo
skoraj 185 tisoč, po številu
sodelujočih na strokovnih
in obsejemskih prireditvah
in po obisku uglednih go-
stov iz Evrope. Prihodnje
leto naj bi se na sejmu
predstavilo kmetijstvo
Evropske unije, organiza-
torji pa že razmišljajo tudi
o nekaterih drugih novo-
stih, na primer o državi
gostji, o razširitvi razstave
slovenskih vinogradnikov
in vinarjev itd.
Šola je tu
LJUBLJANA, 4. septem
bra (Delo) — V osnovnošol-
ske klopi je po vsej Slove-
niji sedlo 205.000 učencev,
25.465 prvič, v srednješol-
ske pa 104.000 dijakov, od
tega 31.900 v prve letnike.
Država bo tudi letos regre-
sirala prehrano petini os-
novnošolcev in slabi četrti-
ni srednješolcev. Prvi šol-
ski dan je za varno pot
v šolo skrbelo 650 polici-
stov, ki bodo promet v bli-
žini šol poostreno nadzirali
približno štirinajst dni.
Cenejša hrana
LJUBLJANA, 4. septem-
bra (Dnevnik) - Po podat-
kih slovenskega statistič-
nega urada so se cene živ-
ljenjskih potrebščin avgu-
sta v primerjavi z julijem
znižale v povprečju za 0,3
odstotka. Največ je k temu
pripomogla hrana, ki je bi-
la avgusta cenejša za 2,3
odstotka. V primerjavi
z lanskim avgustom so bile
cene življenjskih potrebš-
čin v letošnjem višje za 11,4
odstotka, v primerjavi
z lanskim decembrom pa
za 4,8 odstotka.
noviTtedn
Odgovorni urednik: Branko
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena B. Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež, Ire-
na Baša, Tatjana Cvim, Janja In-
tihar, Brane Jeranko, Ksenija Le-
kič, Edi Masnec, Urška Selišnik,
Ivana Stamejčič, Željko Zule
Tehnični urednik: Franjo Boga-
di, pomočnika: Robert Kojterer,
Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja
Bajagič. Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Novi tednik,
Prešernova 19, Celje. Telefon:
(063)442-500, fax 441-032.
Št. 36. - 7. september 1995
3
MOS '95
peljanka pred Celjanko
jutri v petek, bo 28. MOS slavnostno odprl predsednik vlade dr. Janez Drnovšek
^ Ob številčnih rekordih tudi poslovna uspešnost sejma
Največji sejem za promocijo obrti in
Ujetništva, 28. MOS, bo v času od 8.
jo 17. septembra po pričakovanjih or-
ganizatorjev v Celje privabil 240 tisoč
jjkiskovalcev. Sejem, ki bo dnevno od-
prt od 9. do 19. ure, bo v petek, 8.
septembra, ob 10. uri slovesno odprl
Dredsednik Vlade RS dr. Janez Drnov-
šek. v torek popoldne pa so pred lani
grajeno stekleno lepotico Celjanko
s|ovesno predstavili še eno Celjanko
_ skulp t uro akademskega kiparja Bošt-
jana Putriha.
Delo akademskega kiparja Boštjana
putriha, približno 2,20 metra visoka
bronasta skulptura ženskega akta
s fontano, ki jo je projektiral arhitekt
j0že Komerički, je darilo Obrtne zbor-
nice Slovenije Celjskemu sejmu.
2 ureditvijo območja med sejemsko
dvorano Celjanka in Dečkovo cesto pa
pomeni tudi dokončno podobo glavne-
ga vhoda na sejmišče.
V torek dopoldne, tri dni pred urad-
nim odprtjem sejma, je direktor Celj-
skega sejma mag. Franc Pangerl na
novinarski konferenci poudaril, da je
sejem postavljen že do te mere, da bi
lahko bila otvoritev tudi kakšen dan
prej. K bolj zgodnjemu postavljanju
sejma stremijo tudi v Obrtni zbornici
Slovenije, saj bi po besedah predsed-
nika njenega izvršnega odbora in
hkrati predsednika sejemskega po-
slovnega odbora Stanislava Kramber-
gerja, le tako lahko zagotovili še boljšo
preglednost in večjo >čistost< razstav-
nih programov.
Tudi predsednik upravnega odbora
podjetja Celjski sejem Marko Brezigar
je menil, da je bila letos največja po-
zornost organizatorjev namenjena
branžno zaokroženi postavitvi sejem-
skih programov, za prihodnost celj-
skega MOS pa si organizatorji skupaj
z razstavljavci in obiskovalci želijo
boljše cestne povezave in prometno
dostopnost Celja. Celjski župan Jože
Zimšek vidi rešitev prometnih zadreg
v izgradnji dveh dodatnih mestnih
priključkov na bodočo avtocesto, raz-
vojno vizijo občine pa ob širjenju in
krepitvi sejemske dejavnosti tudi v tr-
govskem oživljanju mesta ob Savinji.
Organizatorji MOS so ob pripravi
letošnjih sejemskih programov pose-
bej skrbeli za celovito zaokrožitev po-
sameznih dejavnosti, tako da je dose-
žena kar največja preglednost razstav-
nih programov po posameznih sejem-
skih dvoranah. 28. MOS ponuja pred-
stavitev skorajda vseh dejavnosti, šte-
vilčno pa so najbolj zastopane kovin-
sko in lesno predelovalna, gradbena,
elektro in tekstilna dejavnost, prede-
lava plastičnih mas ter bančne in sve-
tovalne storitve. Sejemski razstavni
programi so letos postavljeni na 55
tisoč kvadratnih metrih razstavnih
površin, od tega je 33 tisoč kvadratnih
metrov pokritega sejmišča. Skupno
število razstavljavcev je 1.753, od tega
944 direktnih in 809 zastopanih podje-
tij. Le nekaj dni pred uradnim odprt-
jem sejma je bilo na listi čakanja 208
razstavljavcev, kar je največ v zadnjih
letih. Ob domačih razstavljavcih se
bodo na sejmu predstavljala podjetja
iz 23 tujih držav, od tega neposredno
iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Japonske,
Madžarske, Nemčije, Švice, Velike
Britanije in Združenih držav Amerike.
IVANA STAMEJČIČ
Politiki
o plačilni
nedisciplini
Obrtna zbornica Slove-
nije že dlje časa opozarja,
da je treba v državi zago-
toviti dosledno plačilno
disciplino, a finančni ne-
red se je v zadnjem času
v državi le še okrepil. Ka-
ko odpraviti finančno ne-
disciplino v Sloveniji, bo
zato osrednji izziv za pr-
vo jesensko sejo Odbora
za gospodarstvo Držav-
nega zbora Republike
Slovenije, ki je v času
MOS sklicana v Celju.
O tem, kako nujno je
zaustaviti finančni nered
oziroma zaščititi upnike
ter pričeti oblikovati
boljše poslovne odnose in
moralo, so včeraj obšir-
neje spregovorili pred-
stavniki OZS na novinar-
ski konferenci. Ob obrav-
navi plačilne nediscipline
v državi namreč obrtniki
ugotavljajo, da je zdaj
resnično že skrajni čas,
ko bi morala država zaš-
čititi upnike. Že pred tre-
mi leti je OZS zahtevala,
naj vlada poišče ustreztie
mehanizme, ki bi prepre-
čili neplačevanje blaga in
storitev, saj so zaradi te-
ga najbolj prizadeti prav
manjši gospodarski sub-
jekti, ki so gledano skozi
proizvodni proces zveči-
ne kot podizvajalci ali
kooperanti odvisni od ve-
likih.
Ker se odgovorni pro-
blemov doslej še niso po-
globljeno lotili, so stro-
kovnjaki OZS pregledali,
kako plačilno disciplino
zagotavljajo v Nemčiji,
Avstriji in Italiji. Tuje iz-
kušnje so predstavili na
včerajšnji novinarski
konferenci, za iztočnico
v razpravi pa jih bodo po-
nudili tudi članom držav-
nozborskega odbora za
gospodarstvo, ki se bodo
v Celju sestali v torek, 12.
septembra.
IS
Celje obiskovalcem MOS
Pestra ponudba kulturnih, športnih in zabavnih prireditev
v Celju in okolici
V	Mestni občini Celje so za
čas letošnjega Mednarodnega
obrtnega sejma med 8. in 17.
septembrom pripravili pester
program kulturnih, športnih
in zabavnih prireditev. V po-
nudbo razstavljavcem in obi-
skovalcem sejma so se vključi-
le mestne kulturne ustanove,
živahno bo ob tradicionalni
Zlati harmoniki na Ljubečni,
precej pa bo tudi športnega
dogajanja.
V	Pokrajinskem muzeju va-
bijo k ogledu arheoloških par-
kov Heraklejevo svetišče v Ce-
lju, Rimska nekropola v Šem-
petru in Poznoantična nasel-
bina Rifnik nad Šentjurjem,
hkrati pa je v prostorih Stare
grofije na ogled tudi razstava
Meščanstvo v provinci. V Mu-
zeju novejše zgodovine so na
ogled stalne zbirke Razvoj me-
sta Celja v letih 1945-1980,
Slovenska zobozdravstvena
zbirka, Otroški muzej Germa-
nov brlog<, galerija Keleia in
) razstava v Starem piskru, ob
tem pa še razstavi Podobe sta-
rih industrijskih podjetij na
Celjskem in razstava ob 50 -let-
nici konca 2. svetovne vojne.
V	Likovnem salonu je na ogled
projekt Hiše Željka Opačka,
v Galeriji sodobne umetnosti
razstava Forma eterna in raz-
stava ob 50-letnici Akademije
za likovno umetnost Ljubljana
in v Galeriji Mozaik razstava
Mozaikove slikarske kolonije.
V	Osrednji knjižnici Celje bo
od nedelje, 10. septembra na-
prej na ogled razstava grafič-
nih listov Carla Reichardta
Reichardtova suita, prihodnji
četrtek pa v Narodnem domu
pripravljajo prireditev ob zak-
ljučku kviza >Zemlja je naš
dom<. reden filmski program
pa seveda pripravljajo tudi
v kinih Union, Metropol in Po-
letnem kinu celjskih kinema-
tografov.
Prvi sejemski konec tedna,
od petka do nedelje, bo živah-
no na Ljubečni, kjer prirejajo
tradicionalno tekmovanje in
srečanje harmonikarjev Zlata
harmonika, obe sejemski so-
boti bo na mestnih ulicah na-
stop plesalcev Plesnega teatra
Igen s predstavo Smeško med
črkami ali plesna abeceda,
v času MOS pa Turistično dru-
štvo Celje gosti gledališče Ane
Monro iz Ljubljane z Večerno
poulično predstavo na Glav-
nem trgu. Zadnjo sejemsko so-
boto ob 12. uri bo na Glavnem
trgu v središču mesta prikaz
slovenskih domačih obrti in
razstava kmečkih dobrot akti-
va kmečkih žena iz Celja,
v krajevni skupnosti Pod gra-
dom pa se bodo med 14. in 16.
septembrom vrstile prireditve
ob krajevnem prazniku.
Na Atletskem stadionu Kla-
divar bo v soboto in nedeljo
državno atletsko prvenstvo za
mladinke in mladince, v pro-
storih OŠ Frana Roša pa se
bodo v soboto, 9. septembra,
prav tako mladinke in mladin-
ci pomerili na državnem pr-
venstvu v judu. Prvi sejemski
konec tedna, od petka do ne-
delje, bo na Poligonu Škofja
vas Konjeniškega kluba Celje
mednarodni turnir v preska-
kovanju ovir za pokal Sloveni-
je in MOS, zadnjo sejemsko
soboto pa se v prostorih I. OŠ
obeta še spominski turnir
v karateju >Zdravka Pavlije< za
vse starostne kategorije.
Za pestrejšo ponudbo v času
MOS so poskrbeli tudi v šte-
vilnih celjskih gostiščih, za ti-
ste, ki si želijo ob dobri hrani
in pijači privoščiti tudi spro-
stitveno ježo omenimo le Re-
kreacijski konjeniški center
Brezova ob Šmartinskem jeze-
ru. Za športne rekreativce pa
v času sejma pripravlja Šport-
no društvo Gaberje do nedelje,
10. septembra, teden športa, ki
se je z merjenjem moči v 12
različnih športnih panogah.
IVANA STAMEJČIČ
Preskrbimo sirote iz Bosne
Akcija za preskrbo sirot iz
Bosne in Hercegovine je v pol-
nem teku. Že po prvih dneh se
opaža, da tisti ljudje, ki so za
časa narodno osvobodilne bor-
be najbolj podpirali partizane,
tudi danes ne zaostajajo za
drugimi, ampak so še najbolj
požrtvovalni. Četudi sam ne
ve, kaj bo dal jutri v lonec, ga
ni strah preskrbeti še eno siro-
to. Zaveda se, da bo tako rešil
siroto pred še večjim pomanj-
kanjem.
Tisti pa, ki niso niti podpi-
rali naših borcev, kaj šele, da
bi sami aktivno sodelovali, so
ostali gluhi in slepi tudi sedaj
na te pozive, ne čutijo svoje
dolžnosti, ki jo imajo do teh
sirot, žrtev vojne, ne vidijo
njih bede. Že ako primerjamo,
kako je uspela akcija v okrajih
Gornji grad in Celje-mesto vi-
dimo velikansko razliko.
V gornjegrajskem okraju se je
že prvih šest dni prijavilo 200
družin, ki bodo vzele pod stre-
ho po eno siroto. Upoštevati
moramo, da je gornjegrajski
okraj pasiven, ki je že lansko
leto v stalnih borbah mnogo
pretrpel in je mnogo krajev
popolnoma požganih. Istočas-
no se je prijavilo v okraju Ce-
lje-mesto, ki šteje 3.000 prebi-
valcev več kot gornjegrajski,
samo 160 družin.
Pri tej akciji se je prav do-
bro izkazalo tudi Kozjansko,
zopet pokrajina, kjer so prebi-
valci neprimerno več trpeli kot
Celjani. V okraju Šmarje se je
prijavilo že 248 družin, ki bo
vzela vsaka po enega otroka.
Pripravljalni odbor pa je
pripravil en vagon kruha in
pet zabojev jabolk. Organizi-
rana je tudi že nabava mleka-
.Posebno se je izkazal požgani
pas Kozje, ki je vzel deset
otrok in izseljeniški pas Buče,
ki jih je vzel devet. Vsi so od-
ločno odklonih kakršno koli
odškodnino.
Na predvolilnem sestanku
v Zibiki je bil med udeleženci
tudi star možakar. Ko je nekdo
vprašal, kako je z otroci iz
Bosne, o katerih je že čital
v časopisih, se možakar oglasi:
»Moja bi tudi enega vzela!«
Tako naš preprost človek čuti
do teh sirot. Mnogi navzoči so
že preje izpolnili te prijavnice.
Vsi, ki teh prijav še niste iz«
polnili in ki lahko vzamete
otroka k sebi, storite to čim-
prej. S tem boste storili samo
svojo dolžnost in se na najlepši
način oddolžili vsem tem, ki so
za časa vojne toliko pretrpeli.
(Nova pot, 17. avgusta 1945)
Krajevni odbor SDK Polzela in Občinski odbor SKD Žalec
vabita na srečanje
Krščanskih demokratov občine Žalec,
ki bo v soboto, 9. septembra ob 15. uri na Gori Oljki.
Ob 15. uri bo sveta maša, nato kulturni program.
Častni gost: Poslanec SKD g. prof. Nace Polajnar.
Drnovšek o EU
Slovenski premier Dr-
novšek je v avstrijskem
Alpbachu sodeloval na
Evropskem forumu. V svo-
jem govoru se je osredoto-
čil predvsem na tematiko
razširitve Evropske unije
z državami srednje in
vzhodne Evrope. Drnovšek
je bil pri tem zelo kritičen;
povedal je, da se Sloveniji
postavljajo številni pogoji
za pridruženo članstvo, ki
pa sploh ni zagotovilo za
polnopravno članstvo
v EU. Slovenska vlada je
sicer pripravljena uskladiti
našo zakonodajo z evrop-
sko, za pridruženo članstvo
pa je pripravljena na tisto
stopnjo liberalizacije last-
ninske zakonodaje, kot jo
imajo druge pridružene
članice. Slovenija se bo ta-
ko z EU še naprej pogajala,
vendar pri tem ne bo pri-
stajala na različne časovne
pritiske. Še naprej bo naj-
več gradila na učinkovitem
gospodarskem razvoju,
vlada pa bo na področju
lastninske zakonodaje iz-
vedla tiste spremembe, ki
so utemeljene in upraviče-
ne, ne bo pa pristala na pri-
tiske. Drnovšek je ob tem
opozoril na naraščanje
evroskepticizma v Sloveni-
ji. Na eni strani je to posle-
dica različnih bojazni, npr.
v kmetijstvu, drugi del pa
izhaja iz italijanskih zah-
tev in pritiskov.
Z letali nad Srbe
Zveza Nato se je odločila
za doslej najobsežnejo ak-
cijo letal proti srbskim ci-
ljem in za najbolj homoge-
no akcijo zveze po letu
1949, ko je ta bila ustanov-
ljena. Akcijo je sprožil srb-
ski napad na središče Sara-
jeva, v katerem je umrlo 37
ljudi. V njej je sodelovalo
okoli 60 Natovih letal, ak-
ciji pa so se pridružile tudi
enote za hitro posredova-
nje, ki so s topovi obstrelje-
vale območje Ilidže in Lu-
kovice. Letala so med dru-
gim zadela srbsko vojašni-
co v Lukovici, pa vojaško
skladišče v Vogošči in Had-
žičih. Na poveljstvu Nata
v Neaplju so povedali, da
so bile akcije zelo uspešne
in potrdili, da so bosanski
Srbi nad Palami sestrelili
francosko vojaško letalo,
pilot pa naj bi se uspel reši-
ti. Generalni sekretar Nata
Claes je povedal, da bodo
napadi Nata trajali tako
dolgo, dokler Srbi ne bodo
začeli spoštovati odločitev
Združenih narodov in do-
kler ne bodo sedli za poga-
jalsko mizo. Ameriški po-
gajalec Holbrooke pa je po
napadih izjavil, da je zdaj
odprta pot za resna pogaja-
nja o končanju vojne na
tleh nekdanje Jugoslavije.
Akcijo Nata je podprla ve-
čina držav po svetu, le Ru-
sija je izrazila precejšnjo
zadržanost in ob tem zah-
tevala sklic izredne seje
Varnostnega sveta OZN.
Združeni srbski
pogajalci
Predstavniki Zvezne re-
publike Jugoslavije in Re-
publike srbske (RS) so
sklenili sporazum o skup-
nem nastopu na pogajanjih
o BiH. V sporazumu je za-
pisano, da se vodstvo RS
strinja, da v interesu dose-
ganja miru svoj pristop do
mirovnega procesa popol-
noma uskladi z vodstvom
ZRJ. Na nadaljnjih pogaja-
njih bo tako sodelovala
šestčlanska delegacija
-	3 člani iz ZRJ in 3 iz RS
-	ki pa jo bo vodil srbski
predsednik Miloševič. De-
legacija je pooblaščena, da
v imenu RS podpiše mirov-
ni načrt v delu, ki se nana-
ša na Republiko srbsko pod
pogojem, da se doseženi
sporazum strogo in dosled-
no uresniči. Vodstvo RS se
tudi strinja, da sklepe
v zvezi z mirovnim načr-
tom sprejema delegacija
v plenumu z navadno veči-
no. V primeru enakega šte-
vila glasov je odločilen glas
predsednika Miloševiča.
Kljub skupnemu srbskemu
nastopu na pogajanjih, bo-
do ta izredno težka. Sprte
strani bodo namreč morale
odločati o vrsti predlogov,
v Washingtonu bodo vztra-
jali pri vzajemnem prizna-
nju Srbije, Hrvaške in BiH,
Miloševič pa pri odpravi
sankcij. Tu pa je še Rusija,
ki želi oktobra v Moskvi
organizirati mirovno kon-
ferenco.
Atentat na
Ševardnadzeja
V Tbilisiju so izvedli
atentat na gruzinskega
predsednika Ševardnadze-
ja, ki pa jo je odnesel le
z manjšimi praskami. Sto-
rilci so pred parlamentom
aktivirali avtomobil bom-
bo v trenutku, ko je Še-
vardnadze zapuščal stav-
bo, kjer je bil navzoč na
slovesnosti ob podpisu no-
ve ustave. Policija je že pri-
prla 10 ljudi, ki so pri sebi
imeli natančne načrte stav-
be parlamenta in predsed-
niških prostorov. Ševard-
nadze je izjavil, da je bilo
načrtovano, da naj bi aten-
tatu sledil še državni udar.
V	televizijskem nastopu je
napad označil za poskus
ustavitve demokratičnega
procesa v državi in zagoto-
vil, da se počuti dobro in da
je sposoben nadaljevati
s svojim delom. Ob tem je
napovedal novo kandida-
turo za predsednika Gruzi-
je in le dan po neuspelem
atentatu objavil začetek
svoje predvolilne kampa-
nje. Edvard Ševardnadze je
na oblasti v Gruziji od leta
1992.
Napetost okoli
Muroroe
Okoli atola Muroroa
v južnem Tihem oceanu,
kjer je Francija že izvajala
jedrske poskuse, zdaj pa jih
namerava obnoviti, je
izredno napeto. Pripadniki
naravovarstvene organiza-
cije Greenpeace, so se več-
krat poskusili pretihotapiti
na otok, vendar neuspešno.
V	zadnjem poskusu so
francoski specialci vdrli na
ladjo Greenpeacea Mavrič-
ni bojevnik II. in jim to tudi
fizično preprečili. Franco-
ska policija se je z nasprot-
niki jedrskih poskusov
spopadla tudi doma; v Pa-
rizu je priprla okoli 300 de-
monstrantov, ki so name-
ravali sodelovati v živi ve-
rigi, ki bi se vila od reke
Sene do Elizejske' palače.
Kljub tem pa je organizaci-
ji Greenpeace uspelo, da je
francoskemu predsedniku
Chiracu izročila več kot tri
milijone podpisov, ki so jih
po vsem svetu zbrali zoper
načrtovane jedrske posku-
se v južnem Tihem oceanu.
Demonstracije so bile tudi
na mednarodnem letališču
na Tahitiju, kjer je policija
s silo umirila ljudi, ki so po
letališču razgrajali zaradi
francoske jedrske namere.
Kljub vsem protestom pa je
Chirac izjavil, da bo Fran-
cija poskuse opravila za
vsako ceno in da mu je žal,
da tega ni storila že pred
leti.
Št. 36. - 7. september 1995
GOSPODARSTVO
4
Papiroti z Aerom
Po dolgotrajnih pogajanjih je celjsko podjetje Aero ku-
pilo krško podjetje Papiroti, večina Papirotijevega proiz-
vodnega programa se namreč vklaplja v proizvodne pro-
grame sistema Aero.
Podjetje Papiroti iz Krškega je največji slovenski proiz-
vajalec papirnatih vrečk in papirnatih vreč z ročaji. Proiz-
vaja potiskane ovojne papirje, kjer se uvršča med tri
največja slovenska podjetja, poleg tega se ukvarja s tiska-
njem tiskovin. V podjetju je zaposlenih 92 delavcev. Seda-
nji Papiroti, ki je bil ustanovljen leta 1991, je po stečaju
Vidma doživljal hude čase predvsem zaradi nezaupanja
dobaviteljev in kupcev, veliko težav jim je povzročila tudi
izguba jugoslovanskih tržišč. Kasneje so se preusmerili na
tuja tržišča, za letošnje leto so načrtovali za petino večjo
prodajo, vendar tega cilja ne bi mogli uresničiti brez
investiranja v sodobnejšo opremo. To naj bi v Papirotiju
dosegli s pomočjo celjskega podjetja. Znotraj Aera bo
Papiroti samostojna družba z omejeno odgovornostjo, ni
pa še dorečeno, katere poslovne funkcije bodo opravljali
sami in katere na ravni sistema. Poleg tega so v Aeru
zainteresirani, da Papiroti ohrani dosedanjo proizvodnjo
vrečk, da povečajo predelavo in da posodobijo tiskarstvo.
Eden prvih skupnih rezultatov Papirotija in Aera pa je že
nakup stroja za izdelavo vrečk za potrebe mlinarske indu-
strije.
m
Pomurka ne bo
Prekorškova?
Delež Sklada bi rade kupile zadruge
Čeprav se je po Celju kar
nekaj časa šušljalo, da naj bi
zasebni mesar Ludvik Prekor-
šek kupil Mesno industrijo Po-
murko, pa prodaja tega po-
djetja očitno še zdaleč ni
jasna.
Po zakonu so namreč zadru-
ge 45-odstotni lastnik Mesne
industrije Pomurka iz Murske
Sobote, osem pomurskih kme-
tijskih zadrug pa namerava od
državnega Sklada odkupiti
večinski, 55-odstotni delež. Na
strani zadrug so tudi pomur-
ske občine ter tamkajšnja go-
spodarska zbornica. Po njiho-
vi oceni je namreč Pomurka
kljub sedanjim težavam per-
spektivno podjetje, od obstoja
tega podjetja pa je v precejšnji
meri odvisna tudi prihodnost
pomurskega kmetijstva. Zato
zadružniki tudi menijo, da
prodaja večinskega deleža ku-
pcu izven njihovega območja
ne bi bila dobra rešitev, o na-
kupu Pomurke pa naj bi se po-
murski zadružniki s predstav-
niki Sklada včeraj pogovarjali
v Ljubljani. Tudi Sklad menda
ne nasprotuje temu, da bi ve-
činski delež podjetja kupili
pomurski zadružniki, vpraša-
nje pa je, če so sposobni zbrati
dovolj denarja za kupnino, ib
Preko štiristo
delničarjev
Imetniki certifikatov so v Kovintrade
vplačali bistveno večji znesek, kot pa je
bila razpisana vrednost delnic
Javno prodajo delnic je
uspešno izvedlo še eno celj-
sko podjetje in sicer Kovin-
trade, kjer so z javno prodajo
olastninili 57,3 odstotke
družbenega premoženja.
Kovintrade je v javni pro-
daji imetnikom lastninskih
certifikatov ponudil v odkup
28.663 delnic oziroma 25 od-
stotkov družbenega premo-
ženja. Odziv vlagateljev je
bil zelo dober, saj so le-ti
skupno vplačali kar 29-krat
večjo vsoto, kot pa je bila
razpisana. Lastninske certi-
fikate je v Kovintrade vloži-
lo 283 fizičnih oseb in
6 pravnih oseb oziroma poo-
blaščenih investicijskih
družb. Fizični osebe so olast-
ninile dobrih 22 odstotkov
družbenega premoženja,
medtem ko so pooblaščene
investicijske družbe skupno
vplačale kar milijardo 402
milijona tolarjev kupnine,
vendar jim bodo morali
v Kovintrade presežni del
kupnine vrniti, pooblaščene
investicijske družbe pa so
v javni prodaji lahko olast-
ninile 2.79 odstotka družbe-
nega premoženja. Izhodiščna
prodajna cena za posamezno
delnico je znašala 1.740 SIT,
končna prodajna cena delnic
za certifikate pa znaša 2.262
SIT.
Kovintrade je v javni pro-
daji namenil gotovinskemu
nakupu tudi 40 odstotkov
družbenega premoženja,
premoženja, ki bi ga sicer
morali prenesti na sklade.
Gotovinski kupci so skupno
olastninili dobrih 32 odstot-
kov premoženja, preostalih
približno 8 odstotkov pa bo-
do razdelili med odškodnin-
ski, pokojninski in razvojni
sklad. Skupno je Kovintrade
v javni prodaji dobil 306 no-
vih delničarjev, skupaj z no-
tranjimi delničarji jih je po
novem 409.	td
Zdravniki bodo svetovali
Celjsko podjetje Fit Media
je v Centru Interspar odprlo
sprecializirano prodajalno Fit
Medico, v kateri bo kupcem
svetoval zdravnik specialist,
kar je novost v slovenskem
prostoru. Ponudba v speciali-
zirani prodajalni pa je name-
njena rekreaciji, ohranjanju
zdravja in vitalnosti organiz-
ma, športu, prostemu času in
fitnessu.
Program trgovine Fit Medi-
co obsega pripomočke za
ohranitev zdravja in vitalno-
sti, bio prehrano, vse za diabe-
tike, fitness, ribolov in športno
konfekcijo. V sodelovanju
z zdravstvenimi strokovnjaki
bodo kupci, športniki in rekre-
ativci vsak dan deležni zdrav-
niških nasvetov. Svetovali bo-
do zdravniki specialisti Janez
Tasič, Branko Mežnar, Milan
Rajtmajer, Marjan Hrušovar,
Rudi Škapin, Rajka Malinar in
Karli Lipovec. Zdravniki spe-
cialisti bodo predvsem sveto-
vali, kaj naj človek stori za
zdravo življenje, dobro počut-
je in kar najboljšo vitalnost
organizma. Zdravniki bodo
obiskovalcem svetovali vsak
dan od 16. do 18. ure, ob sobo-
tah pa od 10. do 12. ure. Do-
brodošla novost bo zaokrožen
prodajni program diabetikom,
ki jim bodo omogočili tudi na-
ročilo po telefonu in dostavo
na dom
S prodajalno Fit Medico
v Centru Interspar podjetje Fit
Media zaključuje naložbo
v nove poslovne prostore. Na-
ložba znaša milijon nemških
mark, v Fit Medii pa so jo
uresničili s pomočjo kredita
pri Novi Ljubljanski banki
d.d. Ljubljana.
Z Intersparom tudi Modiana
Modiana je druga največja trgovina v novem Centru Inter-
spar, s svojo ponudbo v nakupnih centrih pa dopolnjuje asor-
tima Mercatorjevih specializiranih trgovin v tekstilni verigi. Ali
kot so predstavniki Modne hiše Maribor povedali na otvoritvi
- Modiana je ime, ki ga bodo potrošniki povezovali s kvalitetno
modno ponudbo.
Modiana je tekstilna trgovina, ki na 1758 kvadratnih metrih
površine v celjskem Intersparu ponuja veliko izbiro kvalitet-
nega blaga po konkurenčnih cenah. Približno tričetrt prostora
so namenili oblačilom za vso družino, Modiana ponuja oblačila
evropskih proizvajalcev in kvalitetnih slovenskih tekstilcev.
Svoj prostor v Modiani ima tudi obutev, na 250 kvadratnih
metrih ponujajo tako imenovani hišni tekstil, poleg tega pa tudi
metrsko blago. Za kupce pa bo gotovo dobrodošla informacija,
da je Modiana ena tistih trgovin znotraj centra Interspar, kjer
lahko plačujete tudi s plačilno kreditnimi karticami.	IB
Foto: SHERPA
Ob odprtju Modiane so pripravili modno revijo, pozornost obi-
skovalcev ob odprtju Centra Interspar pa so v Modiani priteg-
nile žive lutke oziroma prikupna dekleta, oblečena v izdelke, ki
jih sicer ponujajo v Modiani. V Modni hiši Maribor napovedu-
jejo, da se bodo celjski Modiani pridružile še druge na različnih
koncih Slovenije.
Odobrenih preko
osemsto
programov
Agencija RS za pre-
strukturiranje in privatiza-
cijo je do konca avgusta
odobrila 807 programov
lastninskega preoblikova-
nja podjetij, 286 podjetij pa
je dobilo tudi drugo soglas-
je k izvedbi privatizacij-
skega programa. S celjske-
ga območja so prvo soglas-
je dobila podjetja Hmezad
Kmetijstvo Žalec, Juteks
Žalec, kjer nameravajo iz-
vesti javno prodajo, Klasje
Celje, tudi v tem podjetju
računajo na javno prodajo
ter Razvojni center Inženi-
ring Celje. Drugo soglasje
so z našega območja dobila
podjetja IGM Gradnja Ža-
lec, MIK Prebold ter Po-
trošnik Celje.
Priznanja
kmetijcem
Predsednik Zadružne
zveze Slovenije Leo Frelih
je konec minulega tedna na
radgonskem sejmu podelil
tradicionalna priznanja
zadružnikom, zadružnim
delavcem in zadrugam za
izjemne rezultate ter aktiv-
nosti pri razvijanju in utr-
jevanju kmetijskega ter
gozdarskega zadružništva.
S celjskega območja so
priznanja prejeli: Matevž
Deželak, KZ Laško, Jože
Marguč, KZ Slovenske Ko-
njice, Rudi Štampe, KZ Pe-
trovče ter vodja delovne
enote KZ Šoštanj Ivan ij
Rakun.
Kovinotehna
zaprla Srce
S prvim septembrom so
zaprli vrata Kovinotehnine
prodajalne Srce v Celju. Po
neuradnih informacijah je
podjetje oddalo prostore
v najem Novi Ljubljanski
banki d. d., ki naj bi v tem
objektu uredila svojo
enoto.
Dogovor
o sodelovanju
Gorenje Trgovina in
šempetrski SIP sta na rad-
gonskem kmetijsko živil-
skem sejmu podpisala do-
govor o sodelovanju z nem-
škim proizvajalcem kme-
tijske mehanizacije za
spravilo trav in žit Claas.
V skladu s tem dogovorom
bo Gorenje Trgovina od 1.
oktobra dalje postala eks-
kluzivni uvoznik in proda-
jalec Claasovih strojev za
Slovenijo, šempetrski SIP
bo skrbel za servis, v pri-
hodnje pa se z nemškim
proizvajalcem dogovarjajo
tudi za proizvodno tehnič-
no sodelovanje.
Turško grozdje
v Celju
V Rajskem vrtu, Ferpro-
metovem diskontu sadja,
zelenjave in osnovnih živil
v Čretu, bodo kupcem od-
slej ponujali pri nas še bolj
malo znano turško grozdje.
Grozdje je sladko, zlatoru-
mene barve in brez pečk, ta
vrsta grozdja ima drobnej-
še jagode in tanjši olup, za-
to iz njega delajo tudi rozi-
ne. Prve pošiljke grozdja so
kupcem na voljo po promo-
cijski ceni 150 SIT za kilo-
gram, pred nakupom pa
lahko kupci to vrsto groz-
dja tudi sami pokusijo.
IB
Št. 36. - 7. september 1995
5
GOSPODARSTVO
prvi vlak smo zamudili
„iakko pa celjski trgovci ujamejo drugi vlak,« meni vršilec dolžnosti direktorja Trgovskega podjetja
teko Niko Čaiasan
prihod avstrijskega Spara v Celje in odprtje
velikega prodajnega centra, kjer je na enem
satnem mestu skupno 22 trgovin, je že od sa-
mega začetka sprožil val negodovanja med
celjskimi zasebnimi in družbenimi trgovci.
Kako komentirajo prihod konkurence in kako
se bodo prilagajali novim razmeram, smo pov-
prašali direktorja trgovskega podjetja Teko
Celje Nika Čalasana.
Kaj konkretno za vaše podjetje pomeni od-
prtje Centra Interspar?
Na osnovi izkušenj, razgovorov in ogledov
tudi ljubljanskega Spara ugotavljamo približ-
no tisto, kar smo pravzaprav vedeli že pred
Odprtjem takšnega centra. Prihod Spara in
ostalih trgovin v Celje nas bo prisilil, da bomo
hitreje uresničevali zastavljene poti. Konkret-
no razvoj Teka je možen samo z večjo speciali-
zacijo, to pomeni uvajanje določenih novih
blagovnih skupin. Odločili smo se, da Teko
postane modna hiša, kar pomeni, da bodo po-
trebna določena obnovitvena dela znotraj hiše
in tudi navzven, poleg tega pa nove, kvalitet-
nejše skupine blaga na prodajnih policah, ki
v Centru Interspar niso zastopane v tako veli-
kem obsegu. Mariborska modna hiša, ki je zdaj
prišla v Celje, ima sicer dokaj soroden pro-
gram, kot ga imamo v Teku. Kljub temu pa
ocenjujemo, da se ob ustreznih blagovnih sku-
pinah in cenovni politiki ne bi smeli bati kon-
kurence.
Specializacija je ena možnost, kaj pa pove-
zovanje celjskih trgovcev, o čemer se je precej
govorilo pred odprtjem Centra Interspar?
To je seveda druga možnost. Nekateri meni-
jo, da je za to že prepozno, osebno sem prepri-
čan, da za takšno stvar nikoli ni prepozno. Prvi
vlak je že odpeljal, toda celjski trgovci lahko
sedemo na drugi vlaki, naredimo še modernej-
šega in s tem dohitimo ali celo prehitimo kon-
kurente.
Na kolikšno upadanje pro-
meta računate zaradi konku-
rence?
Kljub uradni statistiki in
podatkih o gospodarski rasti
mi ne beležimo večje kupne
moči. Realizacija je v okvirih
lanske in predvidevamo, da bo
v teh okvirih tudi ostala kljub
odprtju Centra Interspar. Do-
ločen del kupcev bo ta center
zagotovo pritegnil. Če bodo tja
prihajali kupci iz širšega celj-
skega območja, potem zadeva
ne bo tako problematična, ker
mi na kupce iz oddaljenejših
krajev ne računamo v tolikšni
meri. Res pa je, da se bo dolo-
čen odliv kupne moči poznal,
ker bodo tudi ljudje iz centra
mesta verjetno kupovali
v Sparu. Kljub temu ocenju-
jem, da bomo ob koncu leta
z določenimi ukrepi beležili
podobne rezultate kot v lan-
skem letu.
Kako komentirate stališča,
da ste sami celjski trgovci
v zadnjih letih storili bistveno
premalo za razvoj trgovine?
Če gledamo prodajne povr-
šine v Celju in jih primerjamo
z nekdanjimi, potem ne bi mo-
gli reči, da se trgovina ni raz-
vijala. Same prodajne površi-
ne so se namreč po razmahu
podjetništva povečale za nekaj
sto odstotkov. Trgovina v Ce-
lju torej cvete, zakaj pa se več-
ji trgovci niso uspeli prej zdru-
žiti, pa bi težko ocenjeval. Nič
pa ni zamujenega.
Zakaj konkretno niste v Te-
ku več naredili za ureditev
parkirnih prostorov, kar je
eden glavnih očitkov, ki leti na
vas trgovce v mestu?
Že pred mojim prihodom so
v podjetju razmišljali o tem
problemu. Bili so izdelani tudi
določeni projekti. Potem se je
pokazalo, da gradnja garažne
hiše nad blagovnico ne pride
v poštev, ker tega ne bi dovo-
ljevala statika. V okolici bla-
govnice za ureditev parkirnih
mest ni prostora, govorilo se je
sicer o gradnji garažne hiše pri
pošti, vendar se načrti niso
uresničili. Gradnja garažne
hiše pod blagovnico pa tudi ne
pride v poštev. Celoten objekt
je podkleten, ena etaža je že
tako in tako v kleti, strojnica
te zgradbe je obenem že na ni-
voju gladine Savinje, zato
podzemna garaža ni izved-
ljiva.
Boste kaj spremenili delovni
čas gleda na to, da ima konku-
renca odprta vrata do osmih
zvečer in ob sobotah tudi po-
poldne?
Mi smo delovni čas prilaga-
jali kupcem ob konicah, na
primer ob novoletnih prazni-
kih. O tem, da bi bila trgovina
odprta ob nedeljah, še nismo
razmišljali, bo pa v zvezi z de-
lovnim časom nekaj treba
spremeniti. Dejstvo pa je, da
smo v središču mesta, Center
Interspar je od centra oddaljen
in tudi v tujini imajo trgovine
različne delovne čase. Vse je
odvisno od blaga, ki ga po-
nujaš.
IRENA BAŠA
Foto: SHERPA
Vršilec dolžnosti direktorja Trgovskega po-
djetja Teko Celje Niko Čalasan: »Teko zapo-
sluje približno sto ljudi v blagovnici in petih
enotah v centru Celja. Z Metrojem in Modo
imamo dokaj razdeljeno tržišče na tekstilnem
področju, medtem ko sta na področju pre-
hrambenih izdelkov najmočnejši podjetji Po-
trošnik in pa Center. Prihod konkurence v Ce-
lje nas bo spodbudil k hitrejšemu uresničeva-
nju zastavljene strategije, o konkretnih načr-
tih pa javno seveda ne bi govoril.«
Kupci zadovoljni
z Intersparom
V sredo, 30. avgusta, so
lahko kupci prvič stopili
v trgovski center Interspar
v Celju. Ob tej priložnosti
smo jih povprašali, kako so
zadovoljni s ponudbo.
Simona Germ, Zabukovi-
ca: »V Interspar sem prišla
kupovat predvsem oblačila
za otroka. Ponudba je izvrst-
na, najti je mogoče vse. Tu-
kaj je boljše kot v trgovinah
v mestu in res sem zado-
voljna.«
Rafko Vodeb, Gorica pri
Šentjurju: »Urejeno je prav
Po evropsko in to je velika
konkurenca trgovinam v sre-
dišču mesta. Zdaj se bodo
korali trgovci tudi tam bolj
Potruditi in biti bolj pri-
jazni.«
Ksenija Centrih, Kozje:
"Meni je zelo všeč, ker je zelo
Mika ponudba, je zelo zani-
mivo, cene so nižje kot drug-
je Več stvari lahko vzameš
skupaj in so ceneje, zato se
JU splača kupovati in še več-
krat bom prišla.«
Sebastjan Groznik, Celje:
Ponudba se mi zdi dobra,
Cene dokaj ugodne. Tukaj mi
le bolj všeč kot v trgovinah
v središču mesta, ker je tu
vse na enem mestu.«
Srečko Pire, Slovenske
Konjice: »Prišel sem kupo-
vat šolske potrebščine. Po-
nudba je zelo velika, cene
konkurenčne in trgovci pri-
jazni. Dobro je, da je vse na
enem mestu.«
Marija Smole, Rogaška
Slatina: Meni je všeč vse, ka-
morkoli pogledam. Mislim,
da nam zdaj ni več treba ho-
diti nakupovat v tujino. Tudi
cene se mi zdijo kar ugodne.«
NATAŠA VERK
Minulo sredo, ko so v Intersparu odprli vrata, je bilo v Celju obsedno stanje. Proti novemu
prodajnemu centru se je valilo približno 10 tisoč obiskovalcev, čakalna doba pri blagajnah pa je
bila prvi in tudi naslednje dni približno eno uro.
Celjski trgovci najbrž ni-
koli ne bodo odpustili seda-
njemu županu mestne občine
Celje Jožetu Zimšku, da je
kot nekdanji predsednik
celjske vlade spustil v mesto
ob Savinji tujo konkurenco.
Za prebivalce Celja, pa tudi
bližnje in daljne okolice, pa
je bila to zagotovo ena pa-
metnejših odločitev celjske
politike.
Prihod Spara v Celje in
vseh ostalih trgovin je ned-
vomno popestril ponudbo,
predvsem pa je na enem me-
stu zbrano blago, ki ga člo-
vek potrebuje za svoje vsa-
kodnevne potrebe, pa tudi
dobrine, za katere se odloča
le vsakih nekaj let. Oskrba
takšnega centra in zagotovi-
tev ponudbe je mogoča le
z dobro organizirano mrežo,
kar je v slovenskem prostoru
uspelo s trdno roko ohraniti
edino ljubljanskemu Merca-
torju, podjetju, ki s proizvo-
di oskrbuje tudi dobršen del
prodajnih polic v novem na-
kupovalnem centru. Da Ce-
lje potrebuje podoben sistem
organizacije, kot so ga razvi-
li v Mercatorju, so celjski tr-
govci sicer govorili lep čas,
v praksi pa ostajali znotraj
svojih malih vrtov.
Prvi dan je Center Inter-
spar obiskalo približno deset
tisoč ljudi, tudi v teh dneh je
gneča nepopisna, kar doka-
zuje, da je Celje takšen na-
kupovalni center potrebova-
lo. Tisto, nad čemer se doma-
či trgovci lahko zamislijo, so
številke o doseženem prome-
tu. Samo v blagovnici Inter-
spar so prvi dan po neurad-
nih informacijah prodali za
približno 25 milijonov SIT
oziroma za 300 tisoč nem-
ških mark blaga. Tudi če
upoštevamo dejstvo, da se bo
gneča po nekaj tednih une-
sla, bo dnevni izkupiček za-
gotovo znašal na desettisoče
mark, to pa je resnično po-
datek, ki bi moral strezniti
celjsko trgovino.
Čeprav veljajo sosedje Av-
strijci za varčne ljudi, so se
tokrat resnično izkazali.
Otvoritev centra bo preko ti-
soč ljudem zagotovo ostala
v spominu, saj je bila izpe-
ljana na takšnem nivoju, da
se ga tudi trgovcem v tujini
ne bi bilo treba sramovati.
Nagelj za kupce ob prvem
nakupovalnem dnevu je ned-
vomno lepa poteza konku-
rence, prav tako darilo pred-
sednika Spara, ki je celjske-
mu županu na otvoritvi po-
klonil dva milijona SIT za
vse tiste, ki so potrebni po-
moči.
Seveda tudi vse tisto, kar
ponuja nakupovalni center,
ni zgolj zlato. V primerjavi
s celjskimi trgovinami ponu-
jajo razmeroma drago koz-
metiko, pralne praške in po-
dobne izdelke, kjer so cene
očitno naravnali po ljubljan-
skih cenikih. Za potrošnike
slaba plat nakupov je ned-
vomno tudi prodaja zgolj za
gotovino oziroma čeke, saj
v tem nakupovalnem centru
v večini trgovin ni mogoče
kupovati s kreditnimi karti-
cami ali na več čekov. Tudi
na tamkajšnjih prodajnih
policah se bodo zagotovo po-
javili izdelki, ki jim je rok
trajanja že zdavnaj pretekel,
a teh je resnici na ljubo zad-
nje čase vse več tudi na pro-
dajnih policah celjskih tr-
govcev. Tudi očitki, da Slo-
venci cenimo vse tuje, v nič
pa dajemo domače blago, ne
bodo zalegli. Ko ni bilo Spa-
ra v Celju in v Ljubljani, so
Slovenci odhajali preko me-
ja. In še vedno odhajajo, če
ne v sosednjo Avstrijo, pa
v Italijo ali na Madžarsko.
Kakorkoli že - z odprtjem
Centra Interspar je Celje do-
bilo enega najlepših, če ne že
kar najlepši trgovski center
v Sloveniji z izjemno bogato
ponudbo.
IRENA BAŠA
Cerkev in stranke
LJUBLJANA, 31. avgu-
sta (Delo) - Slovenska ško-
fovska konferenca se je
oglasila s posebno izjavo za
javnost, v kateri poudarja,
da je stališče Cerkve do po-
litičnih strank samo moral-
nega, nikakor pa ne poli-
tičnega značaja. V izjavi je
zapisano, da Cerkev moral-
no podpira vse tiste stran-
ke, ki si najbolj zavzeto
prizadevajo za to, da bi
Slovenija čim bolj dosled-
no postala pravna in soci-
alna država, da bo popra-
vila krivice iz preteklosti,
spoštovala človekove pra-
vice ... Škofovska konfe-
renca tudi poudarja, da je
treba jasno razločevati
med uradnimi izjavami
Cerkve in med simpatija-
mi, ki jih njeni različni čla-
ni čutijo do različnih
strank.
Brez azilantov
LJUBLJANA, 31. avgu-
sta (Dnevnik) — Naša država
v zadnjih štirih letih ni
odobrila nobenega politič-
nega zatočišča, kar je po
mnenju predsednice slo-
venske Amnesty Internati-
onal Suzane Dewa slaba
mednarodna izkaznica za
Slovenijo, saj se s tem izo-
giba odgovornosti, ki jo je
sprejela s podpisom med-
narodnih konvencij. V zad-
njih štirih letih je bilo pro-
silcev za politični azil
okrog sto, vendar so večino
zavrnili zato, ker prošnje
za pridobitev statusa azi-
lanta niso vložili v zakon-
sko določenem tridnevnem
roku.
Vrhunski
uslužbenci
BRDO PRI KRANJU, 1.
septembra (Delo) - Z otvo-
ritveno slovesnostjo, ki sta
se je udeležila tudi pred-
sednik Milan Kučan in švi-
carski zunanji minister
Slavio Cotti, se je začel švi-
carsko-slovenski projekt
modernizacije javne upra-
ve. S pomočjo tujih izku-
šenj naj bi naša država čez
leto in pol dobila 40 vrhun-
sko usposobljenih državnih
uslužbencev, končni rezul-
tat projekta pa naj bi bila
ustanovitev upravne aka-
demije v Sloveniji. Izve-
denci, ki so se prijavili na
razpis notranjega ministr-
stva, se bodo usposabljali
na organizacijskem po-
dročju in na področju me-
tod in tehnik dela v javni
upravi.
Krčenje učne
snovi
LJUBLJANA, 1. septem-
bra (Delo) — Minister za šol-
stvo dr. Slavko Gaber je na
tiskovni konferenci pove-
dal, da bo vlada že na eni
prihodnjih sej imenovala
člane nacionalnega kuri-
kularnega sveta ter po-
dročnih in predmetnih ku-
rikularnih komisij. Svet in
komisije bodo v dveh letih
pripravili vsebinsko preno-
vo vzgojnih in izobraževal-
nih programov ter učnih
načrtov za vse stopnje
vzgoje in izobraževanja.
Poglavitni namen prenove
je iz celotnega sistema izlo-
čiti odvečno učno snov in
njen obseg za 20 do 25 od-
stotkov. S tem naj bi bila
vzgoja in izobraževanje
bolj kakovostna.
Interspar ni muha
enodnevnica
Št. 36. - 7. september 1995
GOSPODARSTVO
6
V Tamiju stavkajo
Delavci celjskega podjetja Tami so v ponedeljek začeli
stavkati, ker niso dobili julijskih plač, obenem pa jim
dolgujejo še dve tretjini regresa.
Po besedah direktorja Tamija Aleksandra Zapuška
v tem 65-članskem kolektivu, ki se ukvarja s tapetništvom
in mizarstvom, ni bilo večjih težav vse do začetka letoš-
njega leta. Potem pa so izgubili posel z Ladjedelnico Split,
vreden milijon nemških mark. Bremenijo jih tudi precejš-
nje zaloge v višini 36 milijonov SIT, 11 milijonov SIT pa
dolgujejo Banki Celje. Plače so doslej izplačevali redno in
po kolektivni pogodbi, zaposlenim so izplačali tudi tret-
jino regresa.
Vodstvo je na zadnjem zboru delavcev, kjer so izposta-
vili problem plač, delavcem ponudilo različne možnosti:
zamenjavo vodstva, prevzem podjetja s strani Sklada za
razvoj, stečaj ali pa kakšno drugo rešitev, ki naj jo predla-
gajo sami zaposleni. Delavci zaenkrat niso sprejeli nobe-
nega izmed predlogov, od vodstva pričakujejo sanacijski
program, stavkali pa bodo tako dolgo, dokler ne bodo
dobili zasluženega denarja.
IB
Mont je poskrbel
za dober vtis
Kaj narekuje moda za pomlad in poletje?
Konfekcija Mont Kozje je
v petek predstavila svojo ko-
lekcijo za prihodnjo pomlad in
poletje, pri tem pa je med pri-
sotnimi kupci naletela na ugo-
den odmev. Hkrati so prikaza-
li tudi kolekcijo za jesen ter
zimo, oblačila pa je nosila ma-
nekenska skupina Versus. Na
predstavitvi, v hotelu Planja
na Rogli, so se zbrali skoraj vsi
domači, pa tudi tuji kupci.
Kolekcija za prihodnjo po-
mlad ter poletje obsega otro-
ške, ženske ter moške izdelke,
med temi pa oblačila za mesto,
prosti čas ter za pohodništvo.
Materiali, ki so jih v Montu
uvozili predvsem iz Švedske,
Francije in Italije, so najnovej-
ši dosežki ponudbe najbolj
znanih proizvajalcev tkanin za
športno konfekcijo. Prednjači-
jo pa tudi po tehnični izvedbi
ter zadnjih modnih barvah.
V Montu izpostavljajo poudar-
jajo izdelke, namenjene po-
hodništvu, z lepljenimi šivi, ki
omogočajo vrhunsko zaščito
pred mokroto ter vetrom, one-
mogočajo pa tudi prekomerno
znojenje. Pri vseh predstavlje-
nih izdelkih gre za ekskluziv-
nost ponudbe, saj so v majhnih
količinah, največ po dvesto
kosov.
Modna revija je bila v bistvu
uvod v praznovanje Montove
40-letnice dela, pri čemer bo
osrednje slavje v petek, 8. sep-
tembra. Direktor Monta, Jože
Planine, je zbranim na Rogli
orisal pretekla desetletja
uglednega podjetja, tistim ku-
pcem, s katerimi sodelujejo
največ časa, pa podelil poseb-
ne diplome ter priznanja. Si-
cer pa so v podjetju z odzivom
na Rogli zadovoljni, saj so med
obiskovalci naredili izredno
dober vtis. Po modni reviji je
bilo takoimenovano zaključe-
vanje, sklepanje pogodb,
v Montu pa pravijo, da so za-
dovoljni.
Montove izdelke za prihod-
njo pomlad in poletje, pa tudi
jesenske in zimske, si bo mo-
goče ogledati še na modnih re-
vijah celjskega obrtnega
sejma.
BRANE JERANKO
Pivovarna Laško napoveduje
rekordno prodajo
Laški pivovarji so lani prodali 1.058.154 hektolitrov
piva, rast prodaje v letošnjih prvih šestih mesecih pa
napoveduje, da bo leto 1995 rekordno.
V prvem polletju je pivovarna prodala 554.000 hektoli-
trov piva, kar je za 16 odstotkov več kot v enakem obdobju
lani. Delež laškega piva na slovenskem trgu je bil 53
odstotni, kar je zopet nekoliko več kot v celotnem lanskem
letu. V pivovarni računajo, da bodo do konca leta prodali
okrog 1,2 milijona hektolitrov piva in tako dosegli prodajo
iz svojih doslej najuspešnejših časov, ko so še prodajali na
celotnem bivšem jugoslovanskem trgu. Pivovarna Laško
letos zelo dobro prodajajo na Hrvaško, dobro pa trgujejo
tudi z Bosno in Hercegovino, kamor prodajo največ ploče-
vink.	JI
Širitev Hmezad banke
Otvoritev nove agencije v Laškem, pridružili pa se jI bosta še
agenciji v Slovenski Bistrici in Šentjurju
Hmezad banka v Laškem je
svoje poslovanje iz starih pro-
storov že prestavila v nove in
sicer na Trubarjevo ulico 5.
S poslovanjem so pričeli 28.
avgusta, otvoritev pa bo da-
nes, 7. septembra ob 12. uri.
Agencija v Laškem je name-
njena predvsem poslovanju
s prebivalstvom, za kar bodo
skrbeli trenutno trije zaposle-
ni, katerim se bodo kasneje
pridružili še novi, če bo to po-
trebno. Prostori so v lasti ban-
ke. V bližini banke bodo
v kratkem postavili tudi ban-
komat in tako pripomogli k še
hitrejšemu poslovanju. Agen-
cijam Hmezad banke v Žalcu,
Celju, Rogaški Slatini in v La-
škem se bosta v septembru
pridružili še agenciji v Sloven-
ski Bistrici in Šentjurju.
Število zaposlenih bo tako
še večje, trenutno jih imajo 56
in se po bilančni vsoti na zapo-
slenega uvrščajo v sam vrh
med slovenskimi bankami.
»Naša banka je specializirana
za področje srednjih in majh-
nih podjetij, poslujemo seveda
tudi z velikimi, ter za poslova-
nje z obrtniki. Takšno usmeri-
tev bomo tudi obdržali in še
povečali poslovnost ter se še
naprej zavzemali za konku-
renčne pogoje in ustrezen pri-
stop do komitentov. Želimo
povečati tudi operativnost že
obstoječe lastne plačilne kar-
tice, kar pa pomeni, da bi jo
uporabniki lahko koristili
praktično po vsej Sloveniji.
Sicer smo s poslovanjem ban-
ke zelo zadovoljni, v letošnjem
letu smo dosegli milijardo
dvesto milijonov tolarjev jam-
stvenega kapitala in bilančno
vsoto v višini 7,2 milijarde to-
larjev. Do konca leta načrtuje-
mo, da bomo dosegli 1,5 mili-
jarde tolarjev jamstvenega ka-
pitala in 8,5 milijarde tolarjev
bilančne vsote. Pričakujemo
dobiček v višini dvesto milijo
nov tolarjev in dosedanji d
zultati nam zagotavljajo, j
bomo pričakovano tudi dos^
gli,« poudarja direktor banl^
Mihael Goličnik.
Hmezad banka je pristopil,
k skupini bank, ki so združil«
svoje interese ter oblikoval^
plačilno kreditno kartico
z enotnim hologramskim zna.
kom. Na čelu je seveda največ,
ja slovenska poslovna bankj
Nova ljubljanska banka, poleg
Hmezad banke pa so se ji pri.
družile še Posavska banka, Lj
Trbovlje, LB Domžale, Pro.
banka, UBK banka in banka
Vipa. To bo torej enotna karti,
ca, imetniki pa jo bodo lahko
uporabljali praktično povsod,
tako da se bo uporabnost kar-!
tiče bistveno razširila. V upo-
rabo naj bi prišla že v roku
enega meseca.
DAMJANA SEME
Delovni čas agencije Hmezad banke v Laškem je od 8. do 12. ure
in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 11. ure. Po 15.
septembru bo delovni čas nekoliko spremenjen, ob delavnikih
bo banka odprta cel dan, od 8. do 18. ure, ob sobotah pa bo
delovni čas ostal nespremenjen.
Gibanje tečajev
V zadnjem času je v finanč-
nih krogih vse več besed na-
menjenih tečaju tolarja (SIT).
Z objavo grafa vas enkrat me-
sečno seznanjamo z gibanji te-
čajev najpomembnejših valut,
inflacije ter vrednosti sloven-
skega borznega indeksa (SBI).
Iz grafa je razvidno za koli-
ko odstotkov se je spremenil
srednji tečaj Banke Slovenije
za določeno valuto od začetka
preteklega meseca. Tečaj to-
larja (SIT) se je v zadnjem me-
secu zmanjšal v primerjavi
z nemško marko (DEM) za
0,29 SIT oz. 0,36%. Ameriški
dolar (USD) je svojo vrednost
do tolarja zmanjšal za 8,26 SIT
oz. 7,35%, v odnosu do nemške
marke se je njegova vrednost
spremenila z 1,386 na 1,477
DEM za 1 USD. Slovenski to-
lar se je zmanjšal za 1,3%
v primerjavi z ECU - neuradno
skupno evropsko valuto.
Ob gibanju tečajev na deviz-
nem trgu sta zanimivi še dve
vrednosti s trga kapitala. Kri-
vulja slovenski borzni indeks
(SBI) kaže aritmetične sredine
13 najpomembnejših delnic na
Ljubljanski borzi. Inflacija je
bila za mesec avgust 0,3%.
Očitno nižje temperature
ugodno vplivajo na rast tujih
valut. To posebej velja za nem-
ško marko (DEM), ameriški
dolar (USD) in italijansko liro
(LIT). Pri italijanski liri je
opaziti poseben trend, da bi se
vrnila nazaj v evropsko koša-
rico valut. Strokovnjaki priča-
kujejo, da se bo LIT ustavila
na ceni 1050 LIT za DEM. Rast
nemške marke se bo v jesen-
skih dneh zagotovo upočasni-
la, saj je Banka Slovenije zni-
žala obvezne devizne rezerve
poslovnim bankam. Slovenski
borzni indeks smo malo zibali,
kar je povzročilo njegovo rast
in padec. Poznalo se je pred-
vsem pri prometu in manjših
zaslužkih pri nekaterih del-
nicah.
ZDENKO PODLESNIK
Malo prometa
Kot je za borzne sestanke
značilno že nekaj časa, se ne
zgodi nič novega. Prometa je
bilo na borznem sestanku sa-
mo 1,6 mio SIT. Trgovalo se je
s štirimi delnicami in obvezni-
cami. Indeks (SBI) je porasel
za 0,14% oz. na 1.138,84 točke.
Indeks je prejšnji teden, to je
v četrtek poskočil za 26,46 toč-
ke oz. 2,37%.
V petek se je trend dviganja
tečajev nadaljeval, vendar
v počasnejšem tempu. Ta te-
den je indeks nižji za nekaj
točk od prejšnjega tedna, ven-
dar je tudi prometa z delnica-
mi manj. Precej zanimanja se
je ta teden pojavilo za občin-
ske obveznice. Z vsemi občin-
skimi obveznicami, ki kotirajo
na OTC trgu, smo namreč tr-
govali po cenah od 101% do
102,6%. 1. 9.1995 so zapadli
v plačilo kuponi obveznic ob-
čine Novo mesto in občine
Šmarje pri Jelšah. Ker sta bila
kupona izplačana, se je pove-
čalo zaupanje v občinske ob-
veznice.
Avgusta je bilo največ pro-
meta z delnicami SKBR (1.411
mio SIT), Dadasom (1,061 mio
SIT), Probanke (303 mio SIT),
Mladinske knjige (206 mio
SIT), pri obveznicah na kota-
ciji A so bile po prometu na 1.
mestu Republika Slovenija 2.
emisija (621 mio SIT), na dru-
gem mestu Republika Sloveni-
ja 1. emisija (116 mio SIT) ter
na tretjem mestu SKB 1. emi-
sija (34 mio SIT). Na OTC trgu
so bile absolutni prvak delnice
Aldebarana - zaradi izredno
velikih aplikativnih poslov,
pri obveznicah pa se je promet
sukal od 15 do 31 mio SIT.
Zelo zanimivi ponovno po-
stajajo nakupni boni NBS3.
Dne 31.8.1995 je povprečna
cena NBS3 prebila 2.000,00
SIT in dosegla 2.184 SIT/bon.
V torek je bila povprečna cena
2.593 SIT in je dosegla vred-
nost 19,96% več kot dan prej.
Z njimi cel mesec ni bilo toliko
prometa kot ta dan 6.259 lotov i
oz. 16,2 mio SIT. Ali se bo ta
trend nadaljeval, je težko po-
vedati, kajti osnove za rast bo-
nov ni.
Ena izmed redkih delmc
katerih cena ne niha preveč m
se suče od 18.000,00 do
22.000,00 SIT, je delnica SA-
LUS d.d.
Aldebaran naj bi se v krat-
kem pripojil družbi Dadads
d.d. Aldebaran je bil ocenjen
na 16,5 mio DEM, Dadas pa na
10,6 mio DEM po stanju na
dan 30. 6. Na podlagi tega je
določena zamenjava delnic;
tako bo za delnico Dadasa po-
trebnih 60 prednostnih delnic
Aldebarana (njihov borzni te-
čaj je minule dni padel s tri na
dva tisoč tolarjev), redne
imenske delnice Aldebarana
pa bodo vredne osem delnic
Dadasa. Ta bo za potrebe me
njave izdal 19.600 delnic serije
B, ki bodo imele enake pravice
kot delnice serije A. Uprava
Dadasa bo delničarjem pred-
lagala, da bo izplačala za leto
1994 enake dividende kot leto
prej - to je 10.000,00 SIT za
delnico.
Telefonske naročnike, ki so
ob pridobitvi telefonskega
priključka dobili tudi amorti-
zacijske kupone, lahko le te
»pravnomočno«	prodajo.
Omenjeni kuponi niso vred-
nostni papir, zato jih je mogo-
če prodati le ob sklenitvi
ustrezne nove pogodbe (cesi-
ja). Podrobnejše informacije
dobite na na sedežu naše druž-
be Celjske borzno-posredniške
hiše ob predložitvi kuponov in
pogodbe, na osnovi katere ste
kupone pridobili.
Piše: Darja Orožim
Št. 36. - 7. september 1995
7
VROČA TEMA
Cvetlična umetnost
brez podpore
11 savinjskem gaju razmišljajo, da bi park cvetja zaprli - Ekološko hortikulturno
društvo si že več kot leto dni prizadeva za pridobitev upravljavske koncesije
_ Letos so pripravili največjo razstavo cvetja na Slovenskem v zadnjih desetih letih
Mednarodna razstava cvetja
v Savinjskem gaju v Mozirju,
„a katero so se skrbno pri-
pravljali več kot dva meseca,
:e zablestela v polnem sijaju.
Zacvetelo je več milijonov cve-
tov letnega cvetja, na tisoče
cvetov rezanega cvetja pa se je
ponujalo očem v domiselnih
aranžmajih. A vsake razstave
|[0t tudi najbujnejšega cvete-
Qja je enkrat konec. Vprašljiva
je tudi nadaljnja usoda cvet-
ličnega parka, ki so ga pridne
r0ke domačinov in vrtnarjev
pred 17 leti ustvarile na pusti
gmajni in smetišču. Odprto
ostaja, ali bo Ekološko horti-
kulturno društvo Savinjski gaj
pridobilo upravljavsko konce-
sijo. Drugo pomembno vpra-
šanje pa je, v kolikšni meri bo-
do v Zgornji Savinjski dolini
pripravljeni ta turistični biser
tudi finančno podpreti.
Na račun parka živijo na-
mreč mnogi, ki se v dolini prav
tako ukvarjajo s turistično de-
javnostjo, finančno pa gaja ne
podpirajo, razen maloštevilnih
gostincev, ki se zavedajo, da bi
bil njihov posel brez cvetočega
raja kaj klavrn. Bolj oddaljeni
gostinci in trgovci pa do zdaj
še niso uspeli prepoznati last-
nih interesov, posredno pove-
zanih s pomenom parka. Ven-
dar ni dvoma, da koristi imajo,
nenazadnje zato, ker je veliko-
krat ravno park tisti, zaradi
katerega prihajajo gostje v do-
lino. Ilustrativen je naslednji
podatek, ki pravi, da je park
v 17. letih obiskalo več kot mi-
lijon ljudi. Prav zaradi tega,
ker park privablja številne go-
ste, pa se v horikulturnem
društvu upirajo dosedanji
praksi, ki je velela, da naj park
skrbi sam za lastno promocijo,
na račun tega pa bodo tržili in
služili še mnogi drugi.
Vatia za turiste
»Preprost izračun kaže sle-
deče,« ugotavlja Božo Plesec,
podpredsednik Ekološko hor-
tikulturnega društva Savinj-
ski gaj. »Park je lani obiskalo
približno 60 tisoč ljudi, in če
predpostavimo, da je vsak med
njimi potrošil v gaju in okolici
1000 tolarjev, to pomeni, da
smo v Zgornjo Savinjsko doli-
no pripeljali 60 milijonov to-
larjev. Zavoljo tega se ne mo-
remo sprijazniti, da vsi ostali
turistični subjekti k promociji
parka ne bi prispevali prav ni-
česar.«
Glavni denarni vir mozir-
skega gaja je vstopnina, s ka-
tero so lani zaslužili približno
12 milijonov tolarjev. Za živ-
ljenje parka pa so pomembni
tudi prispevki slovenskih vrt-
narjev, ki so, denimo v lan-
skem letu, prispevali cvetje
v vrednosti 5 milijonov tolar-
jev. Nenazadnje pa prispevajo
svoje še pokrovitelji, med dol-
goletnimi in najpomembnejši-
mi sta to Zavarovalnica Tri-
glav in domače podjetje MGA.
S tem denarjem, ugotavljajo
v gaju, se da spodobno živeti.
Lahko pa- bi živeli še precej
bolje, če bi jih podprli še vsi
tisti, ki so do zdaj pobirali le
smetano... Kdo bo priprav-
ljen prispevati k urejanju par-
ka in v kolikšni meri, pa ni
edino, kar tare hortikulturno
društvo. Ta čas je najbolj pe-
reč problem ta, da so uprav-
ljavci le na papirju. Uprav-
ljavske koncesije jim nikakor
ne uspe pridobiti. Siti vsega,
so pripravljeni park po konča-
ni razstavi celo zapreti.
Neurejen lastninski
status
Potem, ko je vodna ujma
pred 5. leti park precej uničila,
so ga ponovno obnovili in vanj
postavili tudi kapelico Svete-
ga Valentina, zaščitnika slo-
venskih vrtnarjev. Gaj naj bi
varoval pred nadaljnjimi ka-
tastrofami ... V teh letih je vo-
dila upravljanje parka mozir-
ska krajevna skupnost, vendar
se ni najbolje obnesla. »Tudi
tisti ljudje, ki so srčno radi
skrbeli za razvoj parka, so se
počasi utrudili,« pripoveduje
Božo Plesec, »zato so konec le-
ta 1993 razmišljali, da bi park
zaprli. Največji problem je bil
denar. Tako je hortikulturno
društvo, nastalo je izključno
z namenom, da bi park imel
svoj žiro račun in natančno
znane odhodke in prihodke, ob
prevzemu upravljavske dolž-
nosti podedovalo kakšna dva
milijona tolarjev dolgov.«
V lanskem letu so te dolgove
poravnali, redno poravnavali
tudi stroške za delo v parku in
uredili celo namakalni sistem.
Ostala sta jim še dva milijona
tolarjev. Ravno zaradi tega so
pričeli ugotavljati, da park
v resnici ne prinaša izgube,
obenem pa niso razumeli, kaj
so počeli prejšnji upravljavci
parka. Sprašujejo se tudi, ali
ni bil park namenjen pranju
denarja?
Sicer pa je to preteklost,
kajti sedaj se že dalj časa bo-
dejo z neurejenim lastninskim
statusom parka. »Za pridobi-
tev upravljavske koncesije si
prizadevamo že od ustanovi-
tve društva,« pojasnjuje Ple-
sec. »Najeli smo pravnika, ki
je pričel letošnjo pomlad ure-
jati vso potrebno dokumenta-
cijo. Vendar pa se vrtimo v za-
čaranem krogu. Najprej mora-
mo namreč ugotoviti, kdo je
sploh lastnik zemljišč. Vendar
so bila vsa poizvedovanja neu-
spešna. Po zadnjih informaci-
jah naj bi bil lastnik sklad
kmetijskih zemljišč, vendar
smo znova v slepi ulici... Za
nas bi bilo idealno, če bi bila
lastnica država, kajti le-ta bi
lahko dodelila upravljavsko
koncesijo tistemu, ki bi imel
najboljši program in pogoje za
delo v parku.«
Zaradi vseh naštetih težav
v parku cvetja razmišljajo, da
jeseni ne bi več posadili na ti-
soče tulipanov in ostalih sadik
pomladnega cvetja, pri tem pa
dobro vedo, da bi morali v pri-
meru, če park zaprejo le za
mesec ali dva, trdo delati naj-
manj eno leto ali več, da bi
gaju povrnili prejšnjo podobo.
Ali bodo grožnjo uresničili, je
odvisno od posluha mozirske
občine in države. Če slednjega
navkljub škodi, ki bi nastala
z zaprtjem parka, ne bo,
upravljavcem parka ne preo-
stane več veliko možnosti.
Morda le še vdana prošnja
k Svetemu Valentinu?
KSENIJA LEKIČ
Foto: SHERPA
Občina Mozirje je Savinjske-
mu gaju pripravljena pomaga-
ti po svojih močeh, je povedal
mozirski župan Jakob Preseč-
nik, pri tem pa dodal, da pri-
dobitev upravljavske koncesi-
je ne bo enostavna. Po Zakonu
o varstvu okolja je namreč dr-
žava tista, ki mora dati konce-
sijo za uporabo obvodnega
prostora, na občini pa se zav-
zemajo, da bi lahko s poobla-
stilom države oni dajali kon-
cesije. Še v septembru se bodo
predstavniki mozirske občine
in ministrstva za okolje in pro-
stor srečali na sestanku, na
katerem se bodo skušali dogo-
voriti o tem, kdo bo dodeljeval
koncesije.
V Savinjskem gaju je bila od 1. do 5. septembra mednarodna
razstava Cvetje Evrope, na kateri je sodelovalo skoraj 150
domačih in tujih razstavljavcev cvetja, vrtnarstva in tehnike,
pripravilo pa jo je mozirsko hortikulturno društvo v sodelova-
nju z Društvom vrtnarjev Slovenije. Več milijonov cvetov se je
zlivalo z domiselno kuliso - sestavljeno iz množice barvnih
trakov, palet, starih kočij in eksponatov iz narave - ki sojo letos
prvič oblikovali nemški in holandski mojstri cvetlične umetno-
sti. Čudovito predstavitev cvetja so dopolnjevali tudi prikazi
narodnih običajev v nekaterih etnografskih objektih. Razstavo
cvetja, prav gotovo največjo v zadnjih desetih letih na Sloven-
skem, je v prvih petih dneh obiskalo skoraj 20 tisoč gostov.
Ljubenci hočejo obljubljeno
čistilno napravo
Na seji ljubenskega občinskega sveta, ki je bila
prejšnji četrtek, so svetniki v triurni razpravi načeli
pereče vprašanje komunalne problematike. Razprav-
ljali so o cenah odvoza odpadkov in nato potrdili enake
cene, kot veljajo tudi za občini Mozirje in Nazarje.
Bežno so se dotaknili problematike divjih odlagališč
v kraju, se strinjali, da bodo morali poskrbeti, da jih
točno evidentirajo, kakšnih konkretnejših sklepov pa
niso sprejeli. Dogovorili so se še, da bodo od komunal-
nega podjetja zahtevali, da zgradi in usposobi kra-
jevno čistilno napravo. Pred štirimi leti, po vodni ujmi,
so v tem podjetju že zbrali denar za to investicijo,
vendar čistile naprave do danes še niso zgradili.
KL
Cesta tisočerih obljub
najnevarnejše odseke ceste Ljubno-Luče naj bi sanirali letos - Bodo tokrat držali besedo? - Cestarji in
vodarji sporazuma še vedno niso dosegli
Po najnovejših informacijah naj
bi za rekonstrukcijo ceste Ljubno-
Luče vendarle zagotovili približno
^00, za odpravo najnevarnejših od-
sekov, določenih z odlokom repu-
bliškega inšpektorata za ceste, pa
milijonov tolarjev. Razpis za re-
konstrukcijo te ceste so enkrat že
ujnaknili, tako da prebivalci Zgor-
nje Savinjske doline ne bodo mogli
yerjeti v sanacijo, dokler na uničeni
1,1 izjemno nevarni cesti ne bodo
*abrneli stroji.
Eni najbolj kritičnih cest v državi
sprva v predlogu letošnjega držav-
nega proračuna niso namenili niti
:°larja. Kljub temu da je Lučanom
ltl Ljubencem prekipelo, so v aprilu
Oskrbeli za amandma na predlog
proračuna in zahtevali denar za sa-
nacijo te ceste. Prepričani so bili, da
bodo njihova prizadevanja popla-
čana, saj so jim na ministrstvu za
promet in zveze zagotovili, da bodo
deležni vsaj denarja za sanacijo
dveh tretjin odseka. A že sredi julija
so razpis za rekonstrukcijo ceste
umaknili, kar je domačine osupnilo.
Anton Šajna, direktor Direkcije RS
za ceste, je takrat pojasnil, da so
razpis umaknili še zlasti zato, ker
niso mogli doseči sporazuma z mi-
nistrstvom za okolje in prostor, kaj-
ti velik del stroškov naj bi predstav-
ljala ravno vodarska dela. Razpis za
celotno cesto naj bi objavili »v naj-
krajšem času«, je dejal pred mese-
cem in pol.
»Obljubo so držali,« nam je dejal
župan občine Luče Mirko Zamer-
nik, »in to nam pomeni veliko, ven-
dar moramo počakati, da bodo z de-
li zares začeli...« V najnovejšem
razpisu za rekonstrukcijo ceste
Ljubno Luče je ponovno določeno,
koliko denarja naj bi zagotovili za
to cesto, do 11. septembra pa naj bi
sprejemali ponudbe izvajalcev, ti pa
bodo o izbiri obveščeni v 45 dneh.
Izvajalca bodo potemtakem izbrali
približno konec oktobra, torej jim
bo za dela na cesti ostalo kaj malo
časa, preden nastopi zima.
»Cesta je v tako slabem stanju,« je
povedal Anton Šajna, »da bomo
morali najprej ukrepati kratkoroč-
no. Še letos se nameravamo lotiti
sanacije najnevarnejših odsekov,
obenem pa bi začeli že tudi z rekon-
strukcijskimi deli. Nadaljevali bi
spomladi, takoj ko bi to dopustilo
vreme. Najprej moramo poskrbeti
za rekonstrukcijo 2760 metrov, na-
kar bo treba rekonstruirati še 5 ki-
lometrov ceste, to pa bi postorili
v naslednjih letih postopoma.«
Tudi zdaj se z ministrstvom za
okolje še niso uspeli uskladiti glede
vodarskih del. Vsi smo na tesnem
z denarjem, ponavljajo eni in drugi,
prebivalci Zgornje Savinjske doline
pa upajo, da bodo njihova prizade-
vanja po petih letih vendarle obro-
dila sadove.
K. LEKIČ
Desettisoči
dnevnik
LJUBLJANA, 30. avgu-
sta (Večer) — Nacionalna te-
levizija je predvajala de-
settisoči osrednji dnevnik.
Prvič so si Slovenci televi-
zijski dnevnik v materinem
jeziku ogledali 15. aprila
1968, ko sta se zanj odloči-
la slovenska vlada in vod-
stvo televizije. Slovenija je
s tem postala prva tedanja
jugoslovanska republika,
ki je začela predvajati la-
sten televizijski dnevnik.
Višje najemnine
LJUBLJANA, 30. avgu-
sta (Delo) - Za približno 70
tisoč neprofitnih stanovanj
v Sloveniji je začel veljati
pravilnik o oblikovanju
novih, višjih najemnin. Za
stanovanja, zgrajena pred
sprejemom stanovanjskega
zakona, določa pravilnik
postopno zviševanje v ob-
dobju dvanajstih mesecev,
za novejša stanovanje iz te-
ga fonda pa bo najemnina
že septembra višja v pov-
prečju za 119 odstotkov.
V ministrstvu za okolje in
prostor, kjer so pravilnik
pripravili, menijo, da so bi-
le spremembe nujne, saj
dosedanje najemnine še
zdaleč niso pokrivale stro-
škov vzdrževanja.
Rojstvo v vodi
POSTOJNA , 30. avgusta
(Republika) - Sredi avgusta
so v postojnski porodnišni-
ci uspešno opravili prvi po-
rod v vodi pri nas. Za ta, za
veliko večino Slovenk še
vedno neznan in nenava-
den način rojevanja, ki pa
se v nekaterih državah če-
dalje bolj uveljavlja, se je
odločila 31-letna Koprčan-
ka. O tem, ali bodo poslej
začeli z redno prakso poro-
dov v vodi, v Postojni še ne
želijo govoriti. Pravijo le,
da se za takšen alternativni
porod, ki je po mnenju
mnogih bolj prijazen do
otroka in matere od ostalih
načinov, zanima vse več
pacientk.
Kitajska medicina
LJUBLJANA, 31. avgu-
sta (Republika) — Kitajska
zdravstvena delegacija
končuje prvi uradni in de-
lovni obisk v naši državi.
Goste je posebej zanimal
slovenski sistem zdravstva
in način njegovega financi-
ranja, v pogovorih s slo-
venskimi predstavniki
zdravstva pa so posebno
pozornost namenili po-
dročju tradicionalne kitaj-
ske medicine. Slovenska
stran je dala pobudo za
ustanovitev mednarodnega
centra za edukacijo na tem
področju pri nas.
Tolar je
konvertibilen
LJUBLJANA, 1. septem-
bra (Delo) - Slovenija je
prešla na zunanjo konver-
tibilnost tolarja, kar pome-
ni, da bo poslej morala za-
gotavljati zamenjljivost
svojega denarja za tujega.
Zamenljivost mora veljati
za tujce in za plačila v te-
kočih transakcijah. Z raz-
glasitvijo konvertibilnosti
je naša država postala čla-
nica Mednarodnega denar-,
nega sklada, ki je takšen
korak predlagal Sloveniji
že najmanj dvakrat.
Št. 36. - 7. september 1995
TEMA TEDNA
8
Začetek pouka
in nadaljevanje
starih težav
Na Polulah se starši kljub vsemu niso odločili za bojkot
pouka — Prvi šolski dan za učence OŠ Frana Roša z dežniki
v šolskih prostorih
Začetek pouka je za učence
na Celjskem minil različno.
Redki so se veselili novih šol-
skih prostorov, večina je šol-
sko leto začela optimistično in
brez večjih zapletov, nekateri
pa do zadnjega niso vedeli ali
bodo v ponedeljek sploh sedeli
v šolskih klopeh ali ne. Z izje-
mo žalske občine, kjer so po-
nekod osnovnošolci začeli
s poukom že v petek, 1. sep-
tembra, pa je ponedeljek minil
sproščeno in utiril šolarje za
slabih 10 mesecev v nekaterim
že dobro poznano, drugim pa
povsem novo šolsko kolesje.
Najbolj prazničen začetek
šolskega leta je bil zanesljivo
za osnovnošolce v Hruševcu
v šentjurski ter šolarje po-
družnične šole v Sedražu v la-
ški občini, saj so v obeh krajih
zgradili povsem novi šolski
stavbi. Na Celjskem je seveda
še nekaj šol, ki so septembrski
začetek pouka pričakale v pre-
novljeni podobi, vendar pa se
pomanjkanje šolskega nalož-
benega denarja pozna na vseh
koncih in krajih. Ob tem pa je
še posebej zaskrbljujoče, da
občine ustanoviteljice osnov-
nih šol le s težavo zagotavljajo
denar za redno vzdrževanje
šolskih poslopij.
V	Celju se s pomanjkanjem
denarja za redno vzdrževanje
osnovnošolskih prostorov sre-
čujejo že nekaj let, dodatne te-
žave pa šolam in občini kot
ustanoviteljici prinaša slabo
opravljeno delo in reklamacije
iz preteklosti, (pre)drago ogre-
vanje, prostorska stiska oziro-
ma nefunkcionalno izkorišče-
ni prostori v nekaterih šolah.
Tokrat omenimo le dva, tri
primere, kjer je bil prvi šolski
dan za zaposlene in šolarje
bolj grenak kot vesel.
Na Polulah ni bilo
bojkota pouka
Starši šolarjev OŠ Frana
Krajnca s Polul so predstavni-
ke celjske občine že konec lan-
skega šolskega leta obvestili,
da bodo njihovi otroci septem-
bra bojkotirali začetek pouka,
če se med počitnicami ne zago-
tovi najosnovnejša prometna
varnost.
V	šoli, ki ima nemalo težav
tudi zaradi zamakanja strehe,
so v ponedeljek po strpnih po-
gajanjih in dogovorih pred-
stavnikov sveta staršev, vod-
stva šole ter občine vendarle
odprli šolska vrata, zahteve
staršev pa bodo najverjetneje
vendarle izpolnjene še letos.
Za svoje šolarje na Polulah
zahtevajo semaforizacijo kri-
žišča ter ureditev peš poti iz
smeri Košnice, po zagotovilu
župana Jožeta Zimska pa bo
občina do postavitve semafor-
ja skrbela za redno redarsko
službo na križišču. Tako bo
polulske šolarje ob prihodu
v šolo in odhodu domov ves
čas - za razliko od drugih šol,
kjer je nadzor zagotovljen le
v prvih šolskih dneh - sprem-
ljal redar ZŠAM. V občini pa
tudi upajo, da bo semafor, za
katerega postavitev je odgo-
vorna in pristojna država kot
upravljavec magistralne ceste,
na Polulah stal še letos.
Z dežniki na
šolskem hodniku
OŠ Frana Roša v Celju je
lani praznovala 15-letnico ob-
stoja, vodstvo šole pa se vse od
postavitve nove šole ubada
s težavami z zamakajočo stre-
ho. Po besedah ravnateljice
Antonije Mešl je spor oziroma
uveljavljanje reklamacije za
slabo opravljeno delo v po-
stopku na sodišču, na razplet
pa bo najverjetneje treba še
dolgo čakati.
Ob glavnem izvajalcu del
pri gradnji šole, celjskem In-
gradu, je namreč streho po-
stavljalo podjetje iz Šmarja, ki
je šlo pred časom v stečaj sku-
paj s podizvajalcem, podjet-
jem iz sosednje Hrvaške. Uve-
ljavljanje reklamacije je torej
dolgotrajen in zapleten posto-
pek, šolsko vodstvo pa skupaj
z občino komaj zmore začasno
in najnujnejše krpanje strehe.
Streho so nazadnje delno
sanirali junija, prvi šolski dan
v septembru pa je streha tako
zamakala, da so zjutraj šolarji
še na hodniku potrebovali
dežnike. Dež v šolskih prosto-
rih (doslej so zaradi vlage že
menjali tla v telovadnici) pa ni
samo nadležen, mokre ploščice
so namreč pravo drsališče in
poškodbe šolarjev so tisto, če-
sar se vodstvo šole najbolj bo-
ji. Sanitarni inšpektor, ki je
prvi šolski dan obiskal šolo, se
je zgrozil tudi nad mokroto
v kuhinji, zato je edina rešitev
za šolo popolna sanacija
strehe.
Po besedah vodje strokovne
službe za družbene dejavnosti
celjske občine Željka Ciglerja
naj bi se celovite sanacije stre-
he lotili junija 1996, že včeraj,
v sredo, pa so začeli z najnuj-
nejšimi popravili in menjavo
strešnih vijakov, pločevine in
žlebov. Tako vsaj za nekaj ča-
sa šolski hodniki ne bodo več
drsališče, kuhinja pa bo spet
higiensko neoporečna.
Šolarje IV. OŠ ne bo
zeblo
IV. OŠ v Celju je edina, ki se
je doslej še ogrevala s trdim
kurivom v lastni kurilnici.
Z letošnjim šolskim letom pa
so pred dilemo, kako poskrbeti
za tople šolske prostore preko
zime.
Možnosti sta dve: prehod na
daljinsko toplotno ogrevanje,
ki bi bil mogoč brez večjih za-
četnih stroškov, a bi mesečni
računi kasneje hitro vrtoglavo
podražili prvotno >poceni< re-
šitev ali pa priključek na plin-
sko omrežje, ki bi terjal pre-
cejšnjo začetno naložbo, a bi
bili potem mesečni računi za
ogrevanje sorazmerno nizki.
Odločitev o tem v občini še
sprejemajo, v službi za druž-
bene dejavnosti pa zagotavlja-
jo, da se šolarjem mraza v učil-
nicah in drugih šolskih prosto-
rih ni treba bati.
»Šol ne moremo
zapirati!«
Najbolj pereče težave celj.
skih osnovnih šol so posledic
pomanjkanja denarja iz prete,
klih let, zato vodja strokov^
službe za družbene dejavnosti
Željko Cigler ugotavlja, ^
vsak trenutno >prihranjen< to-
lar pomeni v naslednjih letih
še toliko večje finančne obre-
menitve za ustanovitelja.
Ob tem pa bo v Celju, seveda
pa tudi v drugih občinah
predvsem v državi, treba najti
sistemsko rešitev za redno ijj
zadostno financiranje investi-
cijskega vzdrževanja ter šol-
sko naložbeno politiko. »V Ce-
lju si ne moremo privoščiti, <ja
bi zaprli katerokoli od šol.
Prostora za prerazporeditev
šolarjev v druge šole - če odmi-
slimo težave s prevozi in po-
dobno - enostavno ni, zato mo-
ramo najti denar za najnujnej-
ša dela,« se resnosti težav celj-
skih šolnikov zaveda Cigler.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
Veselic v Sedražu
Osnovnošolci in predšolski otroci iz Sedraža in okoliških krajev so ta ponedeljek prvič vstopili
v novo zgradbo podružnične šole in vrtca. Šola ima dva kombinirana oddelka, v katerih je
v novem šolskem letu 28 učencev iz osmih naselij laške krajevne skupnosti Sedraž, vrtec pa, prvič
v svojem kraju, obiskuje 21 otrok. V oddelku za prvi in drugi razred, ki ga obiskuje 16 otrok,
poučuje Manca Skok, oddelek za tretji in četrti razred z dvanajstimi učenci pa vodi Vesna Ribič.
Podružnična šola ima poleg štirih učilnic še moderno opremljeno kuhinjo ter jedilnico, ki jo bodo
do takrat, ko bo k zgradbi dozidana še nova telovadnica, uporabljali tudi za šolske in krajevne
proslave.	.	JI; Foto: SHERPA
Nevarno drsališče v šolskih hodnikih OŠ Frana Roša v ponede-
ljek ni prineslo hujših posledic. Je pa zlomljena noga ali roka, če
omenimo še najmanjše zlo, v takšnih razmerah le vprašanje
časa.
V novi šoli ter vrtcu
Na odprtju številni Šentjurčanl
Letošnje leto, ko mineva 226 let osnov-
nega šolstva v Šentjurju, si bodo v kraju
zapomnili po novi osnovni šoli v predelu
Hruševec. Na petkovem slovesnem od-
prtju so se kljub dežju zbrali številni
Sentjurčani. Najbolj si bodo oddahnili
učenci in učitelji, saj je bila prostorska
stiska v doslej edini šentjurski osnovni
šoli, imenovani po Franju Malgaju, med
najhujšimi v državi.
Na slovesnosti je šentjurski župan, Ju-
rij Malovrh, predstavil bogato šentjursko
šolsko zgodovino ter spomnil na omenje-
no prostorsko stisko. Predsednik gradbe-
nega odbora, Ladislav Grdina, bivši
predsednik šentjurske vlade, je navzočim
predstavil, kako so gradili novo šolsko
pridobitev v Hruševcu vse od leta 1991,
ko so odkupili zemljišče ter nato, leto
pozneje, pripravili finančno konstrukci-
jo. Telovadnica, ki bo postala tudi mest-
na športna dvorana, je nedokončana, saj
morajo parket polakirati ter priskrbeti
tribune, pa tudi računalniška učilnica je
še brez potrebne opreme. Grdina je pove-
dal, da bo vse to postorjeno do konca
leta. Sodobno šolsko poslopje je gradilo
podjetje Gradiš, s katerimi so podpisali
pogodbo lani poleti, 13. julija lani so
položili temeljni kamen, 10. avgusta le-
tos pa opravili tehnični prevzem, pri če-
mer so večino pomanjkljivosti že odpra-
vili.
Slovesnosti se je udeležil tudi predsed-
nik državnega zbora, Jožef Školjč, ki je
spomnil na težavno odločanje o šolskem
tolarju, saj so posamezniki menili, da so
na drugih področjih večje potrebe. Zaže-
lel je, naj bo šola vsem v veliko veselje.
Na šentjursko šolsko zgodovino pa je
znova spomnil slovenski minister za šol-
stvo in šport, dr. Slavko Gaber, ki je
posebej opozoril na prizadevanje pred-
sednika Grdine. V imenu ministrstva je
novi šoli ter vrtcu poklonil po en raču-
nalnik.
V kulturnem programu so nastopili
šolski pevci in recitatorji ter moški pev-
ski zbor Skladateljev Ipavcev, slovesno
blagoslovitev poslopja pa je opravil de-
kan Mirko Zemljič. Trak sta prerezala
šolski minister Gaber ter župan Malovrh,
predstavniki Gradisa pa so ravnatelju
Gajšku izročili ključe zgradbe. Nato so si
številni Šentjurčani lahko ogledali no-
tranjost nove stavbe.
BRANE JERANKO
Žalčani so pohiteli
Vse osnovne šole na Celjskem so pričele letošnje šolsko
leto v ponedeljek, 4. septembra. Izjema so bile nekatere
šole v žalski občini, kjer so šolska vrata odprli že v petek,
prvega septembra.
V petek zjutraj se je tako začel prvi šolski dan za vse
učence od dnigega do osmega razreda žalske osnovne šole
Peter Šprajc-Jur. Žalski prvošolci pa so se v Domu II.
slovenskega tabora zbrali v petek popoldne. Prav tako so
se v petek odprla vrata za učence od prvega do četrtega
razreda na obeh podružničnih šolah v Gotovljah in na
Ponikvi. Po besedah ravnatelja žalske osnovne šole Adija
Vidmajerja so se za pričetek pouka že v petek odločili
zato, ker je prvi september uradno začetek šolskega leta,
manjkajoči dan pa bi sicer morali nadomestiti s poukom
v soboto.
Šolsko leto se je v petek pričelo tudi za prvošolce neka-
terih drugih osnovnih šol v žalski občini in sicer v osnovni
šoli Petrovče, v Grižah ter v Šempetru. Za vse ostale
učence se je pouk pričel v ponedeljek.	IB
V novi šoli v Hruševcu sta tudi vrtec ter telovadnica, ki bo postala mestna športna dvorana. V petek so si jo ogledali številni
krajani.
Št. 36. - 7. september 1995
9
VROČA TEMA - POOOPKI
Stekla kuna le
ugriznila otroka
tfalega Dejana iz Laškega so cepili šele teden dni po ugrizu stekle živali
pejan Vitasovič iz Laškega
:e preživel šest tednov čudovi-
tih počitnic pri babici. V kraju
gukovje v Babni gori, v okolici
Svetega Štefana (bivši Vinski
yrh) v šmarski občini, kjer je
užival v čaru kmečkega življe-
nja- Z babico sta luščila koru-
zo, obirala sadje, najbolj pa se
;e veselil hleva, živali. »Telič-
ko je čisto razvadil. Pa dojil jo
je, tako kot jaz kravo,« se z ve-
seljem spominja babica, Ivan-
ka Johan.
Vnuk Dejan je teden dni
pred začetkom šolskega pouka
odšel nazaj v mesto, v domače
Laško. Z eno samo neprijetno,
toda smrtno nevarno izkuš-
njo... Bilo je pred dvema ted-
noma, na četrtek zvečer, ko sta
z babico v hlevu opravila veči-
no dela. »Položila sva, podoji-
la, nakrmila prašiče ter naste-
ljala,« se je spominjala dobro-
srčna babica, ko smo jo v po-
nedeljek obiskali. Nato sta za-
slišala pretresljivo cviljenje,
podobno kot kadar mačka da-
vi podgano. Babica in Dejan
sta posumila, da se nekaj do-
gaja v svinjaku, zato je tam vse
prebrskala z vilami. Cviljenje
je bilo vse hujše, zato se je ba-
bica odpravila po baterijo. Po-
svetila je tudi zunaj, pri pu-
halniku. »Joj, kako žareče oči
sem zagledala!« Bila je kima,
ki je po vsej verjetnosti hotela
napasti mačko, ki ima mladi-
če. Kima se je nato obrnila
proti babici ter malemu Deja-
nu. Pognala se je v dečka, do
njegovega trebuščka, on pa jo
je s pestjo zbil. Z zobmi se mu
je obesila na prst, med sunko-
vitim kroženjem z roko pa se je
napadalne živali uspel rešiti.
Ko sta se umikala jima je kuna
še kar sledila, od domačije je
vse bolj svetila luč, zato jo je
babica dobro videla. Prijela je
za posodo ter z njo silovito
udarila po napadalni živali. Ta
je naposled obležala.
Kaj storiti? Ne tvegajte, če vas
je ugriznila ali opraskala ži-
val, ki je mogoče stekla (če se
obnaša napadalno in se peni
okoli gobca), takoj morate
k zdravniku. Če je mogoče, je
treba žival ujeti in ne pokon-
čati. Če preživi več kot 10 dni,
zanesljivo ni stekla. Medtem
pa morate prejeti cepivo, ki bo
preprečilo, da bi se bolezen
razvila. (Dr. Tony Smith,
Zdravstveni vodnik za dru-
žino)
V smrtni nevarnosti
»V hiši sva oba komaj prišla
k sebi. Dejanu je tekla kri,
imel je okrvavljeno majčko, pa
tudi po tleh so bili sledovi kr-
vi,« se spominja babica. »Na
steklino pa niti pomislila ni-
sem.« Potem je prišel domov
njen sin Ivan, ki sta mu pove-
dala o hudi borbi s kuno. Ivan-
ka Johan se je zbala, da si bo
kuna zopet opomogla, zato je
sina napotila, naj jo uniči. Ko
se je vrnil, je povedal, da je že
dvigovala glavo. Nič hudega
sluteč je babica dala kuno
v vrečko ter nato v hladilnik.
Z njo je hotela razveseliti bra-
ta Friderika, lovca, da bi red-
ko žival nagačil.
Brat, Friderik Johan iz Ce-
lja, se je oglasil prihodnji dan
ter sporočil, da bo obvestil
lovce iz Šentvida pri Grobel-
nem. Šentviški lovec Mešiček
je v soboto prišel po kuno ter
opravil zapisnik, babici pa'
svetoval, naj odpelje Dejana
k zdravniku. »Takoj sva šla,«
se je odločila. Povedala nam
je, da je šentjurski zdravnik
•dal napotnico za cepljenje
v Celju, za ponedeljek. Vmes,
v nedeljo, pa se je Dejan poslo-
vil od babice ter strica Ivana,
saj je bilo lepih počitnic konec.
Napotnico so dali Dejanovi
mami, ki pa se v ponedeljek
v Celje s sinom ni odpravila.
V torek ali v sredo je na Bu-
kovje v Babni gori prihitel
Štefan Kupec, iz šmarskega
Veterinarskega	zavoda.
V ljubljanskem Inštitutu za
mikrobiologijo in parazitolo-
gijo, ki deluje v okviru Bioteh-
niške fakultete, so v sredo, 30.
avgusta, tudi pisno ugotovili,
da je bila kuna, ki je ugriznila
Dejana Vitasoviča, stekla.
Sum šentviških lovcev je bil
torej utemeljen. Ivan Johan se
je po telefonskem obvestilu
o veterinarjevem prihodu brž
odpravil v Laško, kar z delov-
nega mesta. Nečaka, Dejana,
je takoj odpeljal na cepljenje
v Celje, pot pa je bila zaman.
Zdravnika niso našli, se spo-
minja babica. Otroka so tako
cepili šele pretekli četrtek, šele
teden dni po smrtno nevarnem
ugrizu.
Po drugi strani pa so začeli
z iskanjem Ivanke ter Ivana
Johana, ki sta; sicer posredno,
tudi prišla v stik z okuženo
živaljo. Iz Celja so brž telefo-
nirali v kraj Sveti Štefan, v tr-
govino najstarejšega sina
Ivanke Johan. Po sporočilu sta
morala nemudoma v Celje, na
cepljenje, danes ter prihodnji
četrtek pa se morata znova ce-
piti.
»Stara sem že, česa takšnega
pa še nisem doživela,« se je
v ponedeljek čudila Dejanova
babica, Ivanka Johan. Tudi di-
hurji so se že potikali po tem
odmaknjenem kraju, kune pa
ne pomni. In to kune, ki bi
lahko uničila kakšno človeško
življenje...
Po injekcije
Z Bukovja v Babni gori, kot
piše na hišni številki, smo se
v ponedeljek napotili še v La-
ško, na Trubarjevo nabrežje.
Tam, v bližini pivovarne, sta-
nuje Dejan Vitasovič, ki ga je
ugriznila stekla kuna. Pozvo-
nili smo v večstanovanjski hi-
ši, kjer so se pred vrati, lepo po
vrsti, zvrstili domači otroci.
Dejan nam je pokazal sledo-
ve zaceljene rane. O smrtno
nevarnem dogodku je povedal
isto pripoved kot smo jo slišali
že od babice. Naštel je štiri
injekcije, ki jih je končno dobil
pri zdravniku, pa še dvakrat se
mora oglasiti, je dobro vedel.
Sicer se dobro počuti, je dejal.
Za njim je bil prvi šolski dan,
v 2. razredu osnovne šole, ki se
ga je prej bal, potem pa je bilo
vse dobro.
Resnično, dan ko bi lahko
bil ta prikupni otrok že
mrtev...
BRANE JERANKO
V ambulanti epidemiološkega
oddelka celjskega Zavoda za
Nravstveno varstvo (ki pokri-
va območje celjske regije) se
vsako leto oglasi približno ti-
soč pacientov, ki jih poškodu-
jejo najrazličnejše živali, do-
mače ali divje. Od vseh, ki se
oglasijo, so v prvi skupini tisti,
ki jih je poškodovala neznana
ali divja žival, v drugi pa tisti,
ki jih je poškodovala žival
znanega lastnika. Ob obisku
pacienta, ki ga je poškodovala
neznana žival, tega takoj cepi-
jo, v primeru da gre za žival
znanega lastnika, pa je ta dol-
žan peljati žival na veterinar-
sko postajo. Veterinarji nato
žival opazujejo in če ne kaže
znakov stekline, poškodova-
nega človeka seveda ni potreb-
no cepiti. Cepljenje oseb, ki jih
je poškodovala neznana žival,
je seveda brezplačno. Obisk
omenjene ambulante je mogoč
tudi brez napotnice, vsak dan
med 8. in 12. uro, tudi ob nede-
ljah in praznikih.
Steklina je virusna bolezen ži-
vali, ki se lahko prenaša na
človeka z ugrizom ali prasko.
Če pride virus v centralno živ-
čevje, povzroči vnetje, ki je
vedno smrtno. Najbolj zgodnji
bolezenski znak je vročina in
splošno slabo počutje, kot pri
večini virusnih okužb. Po dveh
ali treh dneh postane okuženi
bolnik zmeden in ima v prede-
lu ust in grla hude krče, ki jih
pogled na vodo še poslabša.
V nekaj dneh umre.
Inkubacijska doba traja ra-
zlično, od dveh tednov do dveh
let, običajno pa mesec ali dva.
Na srečo se bolezen ne prenaša
zlahka. Dejansko oboli le eden
izmed desetih ljudi, ki jih je
ugriznila stekla žival. (Dr. To-
ny Smith, Zdravstveni vodnik
za družino)
V ambulanti epidemiološkega
oddelka celjskega Zavoda za
zdravstveno varstvo svetujejo:
rane po živalskih ugrizih je
najbolj priporočljivo spirati
pod tekočo vodo, tako da od-
stranimo umazanijo. Rano po-
tem še dodatno očistimo z raz-
topino navadne milnice. Tako
je rana čistejša, zato je mož-
nost vnetja bistveno manjša,
poleg tega pa milnica tudi
oslabi oziroma celo uniči virus
stekline! Alkohol, ki ga ljudje
sicer veliko uporabljajo, v pri-
meru takšnih ugrizov ni pri-
meren.
Babica Ivanka Johan, iz okolice Svetega Štefana. Z najbližjo posodo je udarila po kuni, ki je tik
pred tem hudo ugriznila vnuka.
Šest tednov počitnic v kmečki idili, pri babici, je za Dejana iz
Laškega čudovit spomin. Ugriz stekle kune pa bi bil lahko
usoden.
Tržnica v Zrečah
Minuli petek je župan občine Zreče Jože Košir položil
rj^eljni kamen za novo tržnico odprtega tipa, ki bo v središču
£esta in bo razpolagala z 2400 kvadratnimi metri površine. To
J v novi občini Zreče prva večja naložba, ki je vredna 2,5
^ijona mark, denar pa je občina v glavnem priskrbela s poso-
ki so seveda zavarovani s hipoteko na novo tržnico. Na
^ftici ne bodo ponujali le živil, ampak bodo prodajali tudi
/£ge vrste blaga, zato je zanimanje za 1110 kvadratnih metrov
"°kritih površin izredno veliko. Glede na odziv razpisa bi lahko
°bčini že zdaj oddali osemdeset odstotkov površin.
B.J.; Foto: MATEJ NAREKS
Nova cesta od Dobrne do Klanca
Krajani Klanca nad Dobrno si že od leta 1988 želijo ureditev cestne povezave oziroma
popravilo ceste od Toplic Dobrna do Poleneka v naselju Klane. Želja se jim zdaj počasi
izpolnjuje, saj so minuli četrtek slovesno odprli prvi odsek prenovljenega cestišča med Sventom
in Polenekom v naselju Klane. Prenovljeno cestišče (na posnetku), ki sicer še nima postavljene
varnostne ograje, pa je hkrati tudi prva dokončana cestna naložba v novi občini Vojnik.
IS, Foto: SHERPA
Št. 36. - 7. september 1995
KULTURA
1«
Podobe starih podjetij
Nova razstava v Muzeju novejše zgodovine v Celju
Predsednik sveta mestne občine Celje
Lojze Oset je v Muzeju novejše zgodovine
v ponedeljek odprl razstavo z naslovom
Podobe starih industrijskih podjetij na
Celjskem. Avtor razstave, ki bo odprta
do 16. septembra, je mag. Milko Mikola
iz Zgodovinskega arhiva v Celju.
Sedanja razstava je po besedah avtorja
nekakšno nadaljevanje razstave iz leta
1992, ko je Zgodovinski arhiv postavil na
ogled arhivske dokumente, ki so nastali
pri poslovanju industrijskih podjetij na
Celjskem od sredine prejšnjega stoletja
do druge svetovne vojne. Tokrat pa so
predstavljene upodobitve okrog štiride-
setih industrijskih podjetij iz Celja in
širše okolice, kot so se ohranile na foto-
grafijah, vedutah, slikah ali risbah. Raz-
stavljeni so posnetki originalov, mag.
Mikola pa je o vsakem podjetju napisal
še kratko zgodovino. Mnoga današnja
velika in pomembna industrijska podjet-
ja na Celjskem imajo namreč že sto in več
let dolgo tradicijo, saj so bila nekatera
med njimi ustanovljena že sredi prejšnje-
ga stoletja. Med podjetja z dolgo tradici-
jo sodijo Železarna Štore, tekstilna to-
varna iz Prebolda, Cinkarna, EMO, Li-
bela in Pivovarna Laško, na širšem celj-
skem območju pa so takšna podjetja ste-
klarna v Hrastniku, Tovarna keramičnih
izdelkov v Libojah, cementarna v Trbov-
ljah ter tovarni usnja v Slovenskih Ko-
njicah in v Šoštanju. Celje s širšo okolico
sodi zato tudi med območja z najdaljšo
industrijsko tradicijo v Sloveniji. Parni
stroj, ki je veljal za simbol industrijske
revolucije, so, na primer, že leta 1844
postavili v predilnici in tkalnici v Št.
Pavlu pri Preboldu in je bil eden prvih na
celotnem slovenskem ozemlju. Majdičev
parni mlin, ki je stal na prostoru današ-
njih objektov podjetja Klasje, je bil ob
koncu prejšnjega stoletja največji mlin
v vseh avstrijskih Vzhodnih Alpah, ce-
mentarna v Zidanem Mostu, ki jo je leta
1857 ustanovil Franc Sartori, in danes ne
obratuje več, pa je bila prva na Celjskem
in ena prvih na vsem slovenskem
ozemlju.
Številna industrijska podjetja so bila
ustanovljena tudi v času med obema sve-
tovnima vojnama. Mnoga obstajajo še
danes, le imena imajo druga. Npr. Etol,
naslednik podjetja Schimmel et Co.,
Aero, v katerem so pred vojno, ko se je
imenoval še Podjetje Viljem Brauns, iz-
delovali tudi pralni prašek Persil, pa
Žična, Cetis, Metka, Juteks... Mag. Mil-
ko Mikola je prepričan, da bo razstava
danes, ko smo priče ponovnega oživlja-
nja pred pol stoletja nasilno pretrgane
tradicije zasebnega industrijskega po-
djetništva, lahko pripomogla k poznava-
nju in obujanju ter s tem tudi nadalieva-
nju te tradicije.	J. INTIHAR
Planinska roža v Limberku
V petek, 15. septembra, se
obeta zanimiv dogodek v let-
nem gledališču Limberk v Gri-
žah. Približno sto članski an-
sambel bo namreč prvič na
prostem uprizoril priljubljeno
opereto Radovana Gobca Pla-
ninska roža.
Kot je povedal umetniški
vodja, dirigent in eden glavnih
organizatorjev Franci Rizmal
so se za uresničitev tega zani-
mivega projekta odločili v so-
delovanju z DPD Svoboda
Griže ter žalskim Zavodom za
kulturo. »Letno gledališče
v Limberku je resnično lep in
prav primeren ambient za to
opereto, kraj je takšen, da
prav kliče po uprizoritvi Pla-
ninske rože na prostem,« je
povedal Rizmal. »Tudi v Gri-
žah se navdušeno pripravljajo
nafta projekt, za režiserja Izto-
ka Valiča pa bo to svojevrsten
izziv. Letno gledališče je po
mojih ocenah tudi dovolj aku-
stično, tako da ne pričakujem
težav. Seveda pa Planinska ro-
ža v naravnem okolju terja ve-
liko priprav. Potrebna bo vsaj
ena vaja brez orkestra in po-
tem še generalka, najbolj pa si
seveda vsi ustvarjalci in orga-
nizatorji želimo lepega vreme-
na,« dodaja Franci Rizmal.
S tokratno Planinsko rožo,
ki jo je njen avtor Radovan
Gobec pohvalil kot eno naj-
boljših uprizoritev, zanjo pa so
prejeli tudi Savinovo nagrado,
so Zalčani, ki so jim tudi to-
krat priskočili na pomoč člani
celjskega godalnega orkestra,
nastopili že štiriindvajsetkrat.
Razen v žalskem Domu II. slo-
venskega tabora so se predsta-
vili na gostovanjih v Krškem,
Ljubljani in Šentjurju, jeseni
pa razen v Grižah načrtujejo
še nekaj uprizoritev v Žalcu in
morda tudi po drugih sloven-
skih krajih. Med drugim bodo
eno predstavo namenili tudi
slovenskim paraplegikom, iz-
kupiček pa namenili gradnji
njihovega prepotrebnega do-
ma. To predstavo so načrtovali
že spomladi, a je zaradi bolez-
ni v ansamblu odpadla.
Predstava v letnem gledališ-
ču v Limberku se bo začela
predvidoma ob 20. uri, organi-
zatorji pa želijo po zaključku
Planinske rože pripraviti še
družabno srečanje. V Grižah
pričakujejo preko 1500 obi-
skovalcev, vstopnice pa bodo
na voljo v žalskem Zavodu za
kulturo, Občinski matični
knjižnici v Žalcu ter v Grižah
v pošti, mesnici Ježovnik in tr-
govini pri Mačku.
IB
Franci Rizmal: »Planinska ro-
ža v letnem gledališču Lim-
berk bo zagotovo svojevrsten
dogodek za vse obiskovalce in
tudi ustvarjalce Planinske
rože.*
Osemnajst umetnikov
V galeriji sodobne umetno-
sti v Celju je še do 15. septem-
bra postavljena obsežna likov-
na razstava Forma eterna, na
kateri je predstavljenih osem-
najst umetnikov.
Na razstavi v največjem
celjskem likovnem razstavišču
sodelujejo: Mirko Bratuša,
Dušan Fišer, Darko Golija,
Gregor Kokalj, Zmago Lenar-
dič, Roman Makše, Grega
Mastnak, Mojca Oblak-
Crovvther, Miha Pirnat, Tadej
Pogačar, Oto Rimele, Nagai
Takayuki, Tadej Tozon, Marko
Tušek, Marij Vrenko, Huiqin
Wang, Jurij Zadnikar in Zden-
ka Žido.
Kot je razvidno že iz samih
imen avtorjev, ne gre izključno
za slovenske umetnike, temveč
so nekateri tudi iz tujine.
Skupno jim je, da so v obdobju
preteklih petih let dokončali
redni oziroma podiplomski
študij na ljubljanski Akademi-
ji za likovno umetnost in so
pretežno mlajši ustvarjalci,
med katerimi se je večina v na-
šem prostoru že dodobra uve-
ljavila, tako da gre za eno za-
nimivejših razstav v tem času
v Celju. Razstava je bila pri-
pravljena v kontekstu sodelo-
vanja med Moderno galerijo iz
Ljubljane in Gallerio comuna-
le d'arte iz italijanske Bolog-
ne, kjer je že bila gledalcem na
ogled, medtem ko je pri nas
postavljena izključno v Celju.
Posamezniki, gre za slikarje in
kiparje, izhajajo iz avtonom-
nih likovnih izhodišč, ter ne-
odvisno drug od drugega razi-
skujejo umetniške forme. Raz-
vidna je težnja v odmiku od
ustaljenih shem medij a, v kate-
rem delujejo in poudarjanje
ter iskanje samosvojih likov-
nih rešitev.
Izbor avtorjev za razstavo in
koncept postavitve je naredila
mag. Nadja Zgonik, prejšnji
četrtek pa je bilo v galeriji tudi
predavanje prof. Marjana Tr-
šarja o pedagoško umetniški
praksi na naši akademiji za li-
kovno umetnost v obdobju
preteklih petdesetih let, odkar
obstaja.
BORIS GORUPIČ
Taborski
kulturni dnevi
Z včerajšnjim dnem so se
v žalski občini pričeli tra-
dicionalni Taborski kul-
turni dnevi, v okviru kate-
rih se bo do konca meseca
zvrstila množica zanimivih
kulturnih prireditev.
Sinoči je bil v Domu II.
slovenskega tabora v Žalcu
koncert Slovenskega okte-
ta, s katerim so počastili
tudi letošnji praznik mest-
ne skupnosti Žalec. Nocoj
ob 19. uri se bosta obisko-
valcem v Žalcu predstavila
violinist Marko Zupan in
pianistka Irena Kralj, jutri
ob 16. uri pa bo v dvorani
doma zaključek mednarod-
nega knjižnega kviza z na-
slovom Zemlja je naš dom.
V kino dvorani Prebold
bodo obiskovalci lahko
v ponedeljek ob 20. uri pri-
sluhnili šansonom Ervina
Fritza, v prostorih nove os-
novne šole v Trnavi pa bo-
do v torek ob 19. uri odprli
razstavo likovnih del Mili-
ce Zupan. V sredo, 13. sep-
tembra, bo v občinski ma-
tični knjižnici v Žalcu go-
stoval slovenski geograf
s Podvrha pri Braslovčah
Milan Natek. V okviru Ta-
borskih kulturnih dnevov
bodo po 15. septembru od-
prli še razstavo likovnih
del Adija Arzenška, orga-
nizirali likovno delavnico
poslika ve na keramiko,
v Narodni galeriji v Ljub-
ljani organizirali ogled
razstave Gotika na Sloven-
skem, niz prireditev pa bo-
do konec septembra zak-
ljučili z razstavo likovnih
del Marjana Dečmana, lut-
kovno igrico Žogica Maro-
gica ter odprtjem knjižne-
ga izposoj evališča v Gali-
ciji.
IB
Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem
Naše založbe ponujajo v tu-
rističnih publikacijah in foto-
monografijah z več ali manj
besedila različne preglede na-
še domovine po najrazličnejših
kriterijih: gore in planine,
kras in podzemlje, planinske
in božje poti, poljedelstvo in
vinogradništvo, naravne in
kulturne znamenitosti in še
mnogo drugega. Prav tako je
že kar nekaj knjig, ki v večjem
ali manjšem obsegu obravna-
vajo slovensko moderno stav-
barstvo ali pa najstarejše, po-
sebno pomembne zgradbe na
Slovenskem - gradove.
Tudi Ivan Jakič se je lotil te
priljubljen teme. V zadnjih le-
tih je objavil že prek 100 član-
kov, pred kratkim pa je izdal
v Radovljici pri založbi Di-
dakta svoj prvenec, monogra-
fijo o gradovih, graščinah in
dvorcih na Slovenskem. Z zbi-
ranjem gradiva je začel že
pred dvajsetimi leti, ko je na
družinskih izletih pričel obi-
skovati tudi romantične raz-
valine ali še do danes uporab-
ne srednjeveške lepotce.
O vseh teh obiskanih in najde-
nih objektih je vestno zbiral že
objavljeno gradivo v pisnih vi-
rih arhivov in v dostopni lite-
raturi v knjižnicah, in to zgo-
dovinske podatke o gradnjah
in prenovah, o lastništvu ter
o njihovem današnjem stanju
in naseljenosti oz. uporabno-
sti. Med besedilom svoje knji-
ge omenja tudi najvažnejše
zgodovinske dogodke, ki so
povezani s temi posameznimi
objekti in časom, v katerem so
le ti doživeli svoj razcvet.
Tako je v knjigi opisanih pr-
vič prav vseh 730 znanih in
manj znanih gradov in gradi-
čev, graščin in dvorcev, pri-
stav in celo palač v mestih, ki
so nastali na Slovenskem
v mejah naše današnje mlade
države, med katerimi je nekaj
tudi takih, ki jih je na svojih
potepanjih po slovenski deželi
odkril prav avtor sam. Avtor
besedila je tudi avtor 140 ob-
javljenih večbarvnih fotogra-
fij, ki dajejo knjigi značaj turi-
stičnega vodnika po Štajerski,
Gorenjski, Dolenjski, Notranj-
ski in Primorski. Zato nam bo
knjiga dobrodošla ob načrto-
vanju naših izletov. Z zbrano
obilico dokumentiranih po-
datkov pa bo koristila tudi
strokovnjakom. V knjigi je na-
vedena bogata uporabljena li-
teratura ter obsežen abecedni
seznam vseh objektov, ki jih
knjiga omenja. Manjka le pre-
gledni zemljevid Slovenije
z vrisanimi in oštevilčenimi
opisanimi gradovi, ki so mar-
sikje turistična atrakcija kraja
in njegove okolice.
CIRIL VELKOVRH
Grad Velenje.
V ponošeni trenirki
Študentje in kultura? Ah, le-
po vas prosim! Da študentska
kultura ne obstaja ločeno od
drugih oziroma druge kulture,
je postalo jasno tudi organiza-
torjem Študentskih kulturnih
dnevov. Seveda, odkrili oziro-
ma prikopali so se do zaključ-
ka, da je govoriti o kulturi štu-
dentov tako zelo nesmiselno,
kot je tudi nesmiselno »trajba-
ti« o študentskem športu. Za
ilustracijo; Jure Košir recimo
je študent, pa ga zato ne treti-
ramo kot študentskega šport-
nika. Njegovi uspehi niso le
stvar študentskega športa,
marveč športa v celoti. Športa
kot takega. Podobno je s kul-
turo; če že pristajamo, da ob-
staja tudi študentska kultura,
študentska umetnost, potem se
vsaj dogovorimo in se odloči-
mo za sintakso kultura oziro-
ma umetnost študentov. In, če
je manj kakovostna kot recimo
tista, ki ne sodi v ta predalček,
potem je preprosto ničvredna.
Pa čeprav nosi podpis študen-
ta oziroma študentke. Čeprav
je skratka po svojem izvoru
študentska.
Hej, ali se vam ne zdi, da so
minili časi, ko bi se tudi štu-
dentje organizirali v take in
drugačne zadruge, od katerih
bi katera od njih nosila tudi
znak kulturna zadruga? Vas ne
preveva občutek nelagodnosti,
ko pridete na razstavo utruje-
ni od deseturnega delavnika in
vseh mogočih sestankov in mi-
tingov, na katerih so vam bo-
disi prali možgane bodisi pili
kri, od vas skušali dobiti kak-
šen sponzorski vložek ali pa
ste bili vi tisti, ki ste kakega
marketingarja »žicali« za tri
ali štiri nemške tisočake, in
namesto, da bi uživali v umet-
nosti, doživite šok, ko vam po-
vedo, da je treba slike »gledati
z rezervo«, ker so pač delo štu-
dentov te in te fakultete ali
akademije? Hja, preprosto po-
vedano, če ste dopoldne uspeli
vi nategniti kakega direktorja,
potem so organizatorji razsta-
ve tokrat nategnili vas. Hočem
skratka povedati, da je zares
nesmiselno sklicevati se na iz-
vor študentstva, če umetnost
ali kultura ni tisto, kar bi za-
dovoljilo različne okuse. Žal.
In tudi tiste Prešernove štu-
dentske nagrade so precej ne-
smiselne; če že ne zadovoljuje-
jo kriterijev za nagrado Pre-
šernovega sklada, naj pač ne
bodo nagrajene. Sklicevanje
na študentsko avtorstvo je tu-
di v tem primeru lahko žaljivo
za sprejemnika. Za potrošni-
ka, če hočete.
Kar pa zadeva namembnosti
kulture, študentske kulture
oziroma kulture študentov,
mar ne, hja, če mislite, da bodo
študentje tripali na kulturne
prireditve samo zato, ker gj
enostavno za kulturo študen
tov, potem se prekleto motitt
Naj bo kultura študentov 4
Eskimov, študentske populi
cije ne bo pritegnila nič boi
kot denimo Pograjčeve pred
stave. Prireditve se bodo ude
ležili tisti, ki jim je prav mu
ali gre za kulturo ali za kultu
ro študentov. In se bodo taki
tudi obnašali. In njihova pet
cepciia bo ostala nespremenje
na. Študentje pa se bodo raji
udeležili kakšnega študent
skega žura. V trenirkah in co
patih. In, če že hočete; ravni,
to je študentska kultura. Tre-
nirke in copati na raznoraznil
plesih. Ali pa pošvedrani čevlj.
in zmečkana srajca. Češ, ss
sem samo študent. Škoda. Ani-
pak, vsi tisti, ki govorijo o kul-
turi študentov in študentsk
kulturi, ki na pričujočo tem
pripravljajo seminarje in raz-
norazne debate, kakršna jt
ravnokar minila v Dragi, b.
moralo namesto o umetnosti
ki so jo ustvarili študentje,
spregovoriti o zaresni kultur,
študentov. Sem pa spada tud
oblačilna kultura. Poleg vsega
drugega, kar študentom sa-
mim vzbuja občutek manj-
vrednosti. Oziroma drugače
namesto o kulturi in umetno
sti, ki jo ustvarjajo študentjl
bi se raznorazni debatarji is
seminaristi raje posvetili štu-
dentski kulturi, ki bi namesto
občutka manjvrednosti, štu-
dentom vzbujala vsaj samo-
spoštovanje. Toda za to se bc
treba vsaj takrat, kadar se gn
na žur, »spraviti« iz ponošent
trenirke.
Piše: Tadej Čater
Št. 36. - 7. september 1995
11
KULTURA
Celjska epizoda Cirila Kosmača
preti 85-letnico pisateljevega rojstva
If ta 1931 je oče pospremil
g skrivno pot proti italijan-
s|l0.jugoslovanski meji dvaj-
setletnega sina in mu ob slove-
su naročal: »In glej, da se ne
j2gubiš! Hočem reči, da se ne
izgubiš potem, kasneje...
v življenju, kakor pravimo.«
(pomladni dan). Takrat, s pre-
koračitvijo meje, se je začelo
^dem begunskih let Cirila
Kosmača. Literarna zgodovi-
na omenja ta čas kot »sedem
|et ljubljanskega življenja«.
Toda del tega časa je s presled-
ki Ciril preživel tudi v Celju.
Drobno pričevanje o tem je
v letu pisateljeve smrti napisal
Branko Rudolf, v zgodnjih 30-
jh letih profesor suplent na
celjski gimnaziji (Spomini na
Cirila Kosmača, Dialogi 1980).
Bogatejši in še po šestdesetih
letih živi so ustni spomini go-
spe Marije Cestnik, roj. Pre-
zelj. Kosmač je — kot kaže - pr-
vič prišel v Celje poleti 1933.
Pripešačil je od Domžal do
Celja v enem dnevu. Primor-
skemu prijatelju Karlu Široku
piše: »Vrh Trojan, kjer se cesta
prelomi v Savinjsko dolino,
sem se zleknil v senco in se
zjokal. Nikdar nisem jokal
v ječi in tudi dolgo poprej ne.
Takrat sem se zjokal. Vidiš, to
je strašna, prestrašna nemoč.
Prišel sem v Celje brez vsega.
Pač, s poslednjim dinarjem.
Vso pot sem mislil: pri tem in
tem kmetu bom kupil kruha.
Nisem ga kupil. Za dinar kru-
ha. Bilo me je sram...«
Najprej je dobil prenočišče
pri Kurinčičevih na Ipavčevi
ulici št. 12. Hranil pa se je pri
družini Antona Skoka na Dol-
gem Polju. Skokovi so bili do-
ma iz bližine Kosmačevega
doma Slapa na Idrijci. Pri
Skokovih so mladega begunca
spoznali Prezljevi. Bili so prav
tako primorski Slovenci s Tol-
minskega, iz vasi Podmelec
v Baški grapi. Tam so imeli
veliko kmetijo, zdaj pa le
manjšo na Hudinji. Kosmač je
začel zahajati k njim, potem
pa se je k njim na Spodnjo
Hudinjo 17 (zdaj Opekarniška
3) kar preselil. Bila je to velika
družina z devetimi že odrasli-
mi otroki. Cirila so sprejeli
v njegovih »najbridkejših dne-
vih«, kot je zapisal v posvetilu
na fotografiji. Starejša hčerka
Joža je postala njegova zaup-
nica in svetovalka, na najmlaj-
šo Marijo, ki je bila sedem let
mlajša od njega, se je čustveno
navezal. Kaka škoda, da je
med vojno, pred izgnanstvom,
morala uničiti pisma, ki ji jih
je pisal iz Ljubljane vse do od-
hoda v Pariz 1938. leta.
Ciril je nedvomno hotel biti
tudi koristen, pa je Marijo in
njeno prijateljico učil steno-
grafijo. Da so ga sprejeli med-
se, priča tudi dejstvo, da je bil
krstni boter Elču, sinu Prezlje-
vega Gabriela. Ohranjena je
fotografija iz junija 1935. leta,
•ki ga kaže s fantkom v naroč-
ju. Cirilov takratni zunanji vi-
dez je opisal Branko Rudolf:
»Bil je čeden, suhljat mlade-
nič, razmeram primerno bolj
slabo oblečen.« Seveda, od
Gabriela Prezlja je dobil pum-
parice in jopič, za nastop
v javnosti si je moral izposodi-
ti črn suknjič.
Brez pomoči ne bi bil mogel
živeti, nekaj nerednih dohod-
kov so predstavljali honorarji
za objavljene črtice, kak pre-
vod in predavanje. Poleg Prez-
ljevih mu je gmotno priskočil
na pomoč tudi Franci Strupi,
za starši lastnik trgovine s ste-
klom in porcelanom, sicer pa
za književnost in slovenstvo
zavzet Celjan.
Vtis, ki ga je Kosmač napra-
vil na celjske izobražence, ko
so ga srečevali v kavarni Evro-
pa — ta je opravljala v provinci-
alnem mestu vlogo kulturnega
salona, je obudil Branko Ru-
dolf: »Nam, levo usmerjenim
prijateljem, je bil takoj zbudil
simpatijo. Včasih je govoril
bolj malo, držal se je ravno-
dušno in se je zdelo, kakor da
se mu pravzaprav nič posebno
ne ljubi... Kasneje sem zače-
njal razumeti, da sta bila nje-
gova ležerna drža in navidez-
na ravnodušnost dobro prev-
zeta maska, pod katero je opa-
zoval in primerjal, posebej tu-
di skrival veliko občutljivost
v svetu, ki je bil dotlej do njega
hudo neprijazen...« Masko
ravnodušnosti pa je odložil
med Prezljevimi, ki so mu na-
domeščali dom. Velikokrat je
pokazal žalost, bolečino, celo
solze. Saj je bila preteklost, ki
jo je prinesel s seboj, izredno
težka: materino umiranje in
smrt, ječe fašistične Italije. Ob
vseh svetih so šli Prezljevi
s Cirilom na pokopališče in
prižgali svečko v spomin na
bazoviške žrtve, Ciril je pri
tem zajokal: tudi on bi bil med
ustreljenimi, rešila ga je le
mladoletnost.
Kdaj pa kdaj je bil tudi ve-
drejši, zmožen rahle ironije in
humorja. Tako je zapisal
v Marijino spominsko knjigo
kot nasprotje liričnim izlivom,
kakršni so navadni v dekliških
spominskih knjigah, naslednje
besede: »Lepo je imeti grehov
vse polno, in kesanja nič.«
Tisti čas si je Kosmač že
ustvarjal pisateljsko ime. Prva
črtica, avtobiografska Božična
noč v ječi, je izšla v Našem
rodu 1931, ob koncu njegovega
prvega begunskega leta. 3. av-
gusta 1933 je pred številnimi
poslušalci predaval v celjskem
Narodnem domu v okviru So-
če, društva primorskih emi-
grantov. Govoril je o sloven-
skem primorskem pisatelju in
prebral dve svoji zgodbi, Štu-
denta Petra povest o materi in
Cerkovnika Martina.
Pisal je tudi pri Prezljevih,
in to počasi in z muko, da se je
Prezljevi mami smilil. Obetal
je, morda resno, morda v šali,
da bo napisal roman o življe-
nju pri Prezljevih. Sled celj-
skega življenja je v uvodnem
delu črtice Ogorek (Jadranski
koledar 1935). Medtem ko je
v Ljubljani v druženju z litera-
ti opravil svoj »univerzitetni
študij«, kot je v šali dejal, pa je
v Celju že sam veljal za men-
torja kakemu literarnemu za-
četniku.
Mogli bi zaključiti, da je
Kosmačevo bivanje v Celju bi-
lo zanj osebno več kot epizoda,
v literarnem delu pa je pustilo
komaj opazno sled. A to velja
tudi za njegovo bivanje
v Ljubljani, Parizu, Marseillu
in Londonu, saj so ga pisatelj-
sko zagrabila le doživetja, po-
vezana s Tolminsko, torej z iz-
kušnjami njegove zgodnje
mladosti. Tako je pozneje v in-
tervjuju kmečko nazorno po-
vedal: »Človek do dvajsetega
leta je, potem pa prežvekuje.«
BOŽENA OROŽEN
Načrti Plesnega teatra Igen
Studio za ples Celje in Ples-
ni teater Igen (ki letos delujeta
že šestnajsto leto) te dni vpisu-
jeta tudi nove člane za plesno
sezono 1995/96. Vpišejo se
lahko otroci od četrtega leta
starosti, na voljo pa so različni
oddelki.
Za najmlajše sta organizira-
na plesni vrtec in mala šola,
sodobni ples bo poučevala Ta-
nja Skok, diplomantka lon-
donske šole za sodobni ples,
jazz Tina Krašovec iz Maribo-
ra, plesno gledališče bosta vo-
dila Igor Jelen in Anica Kumer
iz Celja, vodstvo Studia za
ples in Plesnega teatra pa pri-
čakuje še gostujoče plesne pe-
dagoge iz drugih držav.
In načrti za novo plesno se-
zono? Plesni teater Igen bo
v koprodukciji TV Slovenija in
Hermanovega brloga začel
pripravljati predstavo Vidko-
va srajčica, Smeška med črka-
mi sf bo mogoče ogledati še do
prvega januarja 1996, več
krajših predstav pa naj bi v te-
atru obnovili in priredili. Novi
člani se lahko v Plesni teater
Igen vpišejo do 20. septembra.
Sicer pa bodo plesalci Ples-
nega teatra Igen in Studia za
ples Celje kot posebni gostje
nastopili tudi na Evropskem
festivalu pesmi, ki se je v me-
stu Bourgas v Romuniji pričel
petega, trajal pa bo do enajste-
ga septembra. Na festivalu se
bodo celjski plesalci predsta-
vili s koreografijo Igorja Jele-
na z naslovom »Pobegnimo
v svetlejšo prihodnost«.
Po vrnitvi iz Bolgarije se bo-
do plesalci pričeli pripravljati
na 2. Internacionalni tekmo-
valni nastop v okviru »Alpe
Adria« v Udinah, kjer se bodo
predstavili s koreografijami
»Šepet« in »Pobegnimo v svet-
lejšo prihodnost«. Gostovanje
na tem tekmovanju bo plesal-
cem omogočil Urad za mladi-
no RS pri Ministrstvu za šol-
stvo in šport.
__N.-M. S.
Zven zlatih piščali
V cerkvi Marije Snežne na Svetini
blagoslov orgel
Domala brez primere na
Slovenskem je skrbno zasno-
vana in prav tako izpeljana
akcija, s katero so v romar-
ski cerkvi Marije Snežne na
Svetini z restavracijskimi
deli rešili orgle kot kulturno
zgodovinski spomenik. Pose-
bej za to ustanovljeni Odbor
za popravilo orgel je vodil
Jože Jelene.
Jutri, 8. septembra, na
praznik Marije, bo akcija
dosegla vrh in zaključek
s svečanim blagoslovom or-
gel, ki ga bo ob prisotnosti
vseh duhovnikov, ki so služ-
bovali v tej fari, opravil škof
dr. Franc Kramberger. Zače-
tek slovesnosti bo ob 15,30
uri. Vsem dobrotnikom bodo
Podelili tudi slavnostna
Priznanja.
Celoten objekt prenove,
vključno s sponzorskimi in
Promocijskimi deleži je ve-
ljal 6 milijonov tolarjev.
Glavna pokrovitelja te akci-
je sta Etol In Kovinotehna.
tem velja poudariti, da je
bil ves denar zbran pri po-
djetjih in drugih dobrotni-
kih, brez deleža občine, re-
publike ali kulturnovarstve-
nih institucij.
Da orgle spet zvenijo kot
^ekoč gre posebna zahvala
Restavracijskemu centru Re-
publike Slovenije, oziroma
restavratorju Boštjanu Čer-
Nu, ki je to delo zares stro-
kovno opravil, v kar se je
pred kratkim prepričal tudi
poznavalec orgel evropskega
slovesa prof. Jaroslav Turna
iz Prage.
Akcija rekonstrukcije or-
gel na Svetini bo zato ostala
za vse čase zapisana z zlati-
mi črkami v slavnostni listi-
ni, ki visi v svetinski cerkvi.
MATEJA PODJED
Vesoljska ladja
V Likovnem salonu je po-
stavljena razstava Celjana Bo-
ruta Hlupiča, ki sta jo zasno-
vala Nevenka Šivavec in
Franc Purg.
Borut Hlupič sodi med
ustvarjalce rojene sredi petde-
setih let, po izobrazbi pa je
gradbeni inženir ter diplomi-
rani politolog. Na širšem po-
dročju kulture in umetnosti je
aktiven že daljše obdobje, leta
1981 je pri založbi ŠKUC izdal
pesniško zbirko z naslovom
An ti-Amerika, ukvarja se
z mail artom in konceptu-
alizmom.
Razstavo v Likovnem salo-
nu je naslovil Ljubezniva ve-
soljska ladja. Galerijski pro-
stor je zapolnjen z deli, ki so-
dijo v okvir slikarstva oziroma
kiparstva. Med njimi ni izrazi-
tih vsebinskih ali slogovnih
povezav, zaradi česar bi se da-
lo sklepati, da gre za zaključe-
no serijo. Iz njegovega izredno
obsežnega ustvarjalnega opu-
sa je na razstava predstavljen
le majhen del njegove umetno-
sti, iz česar pa se vendarle da
razpoznati bistvene kompo-
nente, ki ga vodijo v ustvarja-
nju. Gre za svojevrstno opazo-
vanje in videnje sveta, v kate-
rem živi. V umetniškem izra-
žanju prepleta sodobnost
s preteklostjo, materialnost
z duhovnim. Pri tem ga ne
omejujejo kakšna jasna in raz-
poznavna načela, temveč se
svobodno prepušča različnim
interpretacijam in pri tem po-
sega tudi po izven umetnost-
nih elementih, na primer fizi-
kalnih zakonitostih. Prav tako
uporablja različne tehnike in
materiale. Sicer je njegova de-
la mogoče postaviti v bližino
konceptualne	umetnosti
z močno prisotnostjo mistike,
simbolike in spiritualizma.
BORIS GORUPIČ
Prvi nastop Pevk iz Stare vasi
V Domu krajanov v Stari vasi pri Velenju je začela z delom druga kulturna skupina. Za
vokalnim kvintetom Pevci iz Stare vasi, ki ga vodi Maks Podlesnik, so se maja letos prvič zbrale
tudi pevke pod vodstvom Zofke Gorogranc. Ženska vokalna skupina, imenovana Pevke iz Stare
vasi se je občinstvu prvič predstavila na nedavnem srečanju »Starovaščani Starovaščanom«.
Pevke iz Stare vasi so se na srečanju predstavile z izborom desetih pesmi, in požele priznanje
sokrajanov.
M. L.
PRIREDITVE
Koncerti
Na Gradu Tabor v Laškem bo v okviru Grajskih poletnih
prireditev, jutri, v petek ob 20.30, koncert Komornega orkestra
»Franza Liszta« iz Budimpešte, s solistom - pianistom Denesom
Varjonom in dirigentom Janosem Rollom.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo jutri,
v petek 8. septembra ob 20. uri, večer slovenske folklore v plesu,
pesmi in glasbi slovenskih pokrajin ter v izvedbi Akademske
folklorne skupine Študent iz Maribora.
V	Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo v torek,
12. septembra ob 20. uri, koncert klarinetista Tomaža Kmetiča
in pianistke Vlaste Doležal - Rus.
V	soboto, 9. septembra bo v atriju podsreškega gradu pel Mešani
komorni zbor Ljubljanski madrigalisti. V primeru slabega vre-
mena bo koncert v farni cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Podsredi.
I5IA.ZSTAVE
V	Galeriji Mozaik v Celju bo do 29. septembra na ogled III.
Mozaikova slikarska kolonija.
V	kulturnem domu v Gornjem Gradu je na ogled razstava del
akademskega slikarja Vinka Železnikarja.
V	galeriji AC v Žalcu je na ogled stalna prodajna razstava
likovnih del Ace Markoviča iz Žalca.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do sobote
odprta razstava grafičnih listov z naslovom Angleška karika-
tura.
V	salonu Lovskega doma v Šentjurju razstavlja slikar Jože
Žlaus iz Vojnika.
V	hotelu Dobrna razstavlja dela slikarka Jožica Tomazini.
V	Pokrajinskem muzeju v Celju je odprta razstava Meščanstvo
v provinci.
V	restavracijskih prostorih Bolnišnice Celje so na ogled dela
Mitje Kovačiča iz Moravskih Toplic.
Na Celjski koči razstavlja dela v mešani tehniki Rajko Mlinarič.
V	Termah Zreče so na ogled dela Alice Javšnik.
V	prostorih Pošte Celje do konca septembra razstavlja dela
Vlado Renčlj-Ver.
V	hotelu Merx v Celju razstavlja svoja dela Vinko Pajek-Paj.
V	prostorih Zdravstvenega doma v Celju pa razstavlja dela
Maximilijan Nezman.
V	Galeriji sodobne umetnosti v Celju je do konca septembra
odprta razstava Forma eterna, likovna dela mladih slovenskih
umetnikov.
I M O
Union: od 7. do 13. 9. ob 16., 18.30 in 21.00 ameriški film
Škrlatna plima; Mali Union: od 7. do 13. 9. ob 18.00 in ob 20.15
ameriški film Batman za vse čase; Metropol: od 7. do 13. 9. ob
16.00 in ob 17.30 risani film Trnuljčica, ob 19.00 in ob 21.00 pa
ameriško-francoski film Leon. (Kinopodjetje Celje si pridržuje
pravico do spremembe programa).
Kino Dobrna: 9. 9. ob 19. uri in 10.9. ob 17. uri ameriški film
Z odliko.
Kino Žalec: 8. 9. ob 20.00, 9. 9.ob 18.00, 10. 9. ob 18.00 in 20.15
akcijska komedija Batman za vse čase; 9. 9. ob 20.15 Slaba
družba.
Kino Rogaška Slatina: 8. in 9.9. ob 18. in 20. uri, ameriški film
Čas deklištva.
[•]S T A L O
Na graščinskem vrtu na Marija Gradcu pri Laškem bo v nedeljo,
10. septembra ob 15. uri, 12. prikaz starih ljudskih šeg in
delovnih opravil, ki ga pripravlja Odbor za obujanje, ohranjanje
in prikazovanje le-teh pri ZKO občine Laško.
V dvorani Kulturnega doma v Rogatcu bo danes, 7.septembra
ob 17.00 zaključna prireditev letošnjega mednarodnega kviza za
osnovnošolce »Zemlja je naš dom«. Gost prireditve bo pisatelj
Primož Suhodolčan.
Št. 36. - 7. september 1995
NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Dobrota ima zdravilno moč
Dr. Franca Širka bije glas, da je še edini pravi ljudski zdravnik v Zgornji Savinjski dolini
»Če le moreš, stori kakšno
dobro delo ali kaj dobrega po-
vej,« pravi dr. Franc Širko, ki
že 32 let zdravi ljudi iz Zgor-
nje Savinjske doline, po njego-
vem mišljenju najlepše doline
na svetu. Zaposlen je v Zgor-
njesavinjskem zdravstvenem
domu, natančneje v zdravstve-
ni postaji Nazarje, ki se mu je
skupaj z vsemi generacijami
ljudi, ki so se do danes zatekli
vanjo po pomoč, vrasla v srce.
Natanko takšno življenje po-
deželskega zdravnika si je že-
lel zase, morda ravno zato, ker
na ta način najlažje razdaja
svojo ljubezen do ljudi.
Se preden je postal gimnazi-
jec, je hotel postati zdravnik,
nikoli ni razmišljal o kakem
drugem poklicu: »Moja mati ni
bila šolana, vendar je izredno
veliko vedela o zdravilnih ze-
liščih. Ljudje so marsikdaj po-
iskali pomoč pri njej in jo pro-
sili za zdravilo ali nasvete.
Morda je vse to vzbudilo v me-
ni željo po zdravniškem pokli-
cu.« Dr. Franc Širko tudi da-
nes verjame v blagodejni uči-
nek zdravilnih zelišč: »Poma-
gajo lahko pri marsikateri bo-
lezni. Že to, da jih človek sam
nabere, posuši in vestno pri-
pravi, je nekaj dobrega. Prav
vse ima svoj smisel.« Med
sprehodi po gorah rad nabira
nekatere najkoristnejše rastli-
ne, denimo materino dušico,
planinsko reso in arniko.
Planinari veliko, še najraje
po Kamniško Savinjskih Al-
pah. Ne more jih primerjati
z nobenimi drugimi planina-
mi, tako kot tudi njegova Sa-
vinjska ni dorasla nobeni dru-
gi dolini.
Na konju do
bolnikov
Takoj ko je zaključil študij
_ medicine, se je zaposlil v Na-
zarjah, le malo stran od Mozir-
ja, kjer je imel dom. Pred več
kot tremi desetletji, ko je bila
medicina še precej drugačna,
ljudje zdravnikov manj vajeni,
ceste v razvejani dolini pa pra-
va redkost, sploh ni bilo lahko
stopiti na zdravniško pot.
»A v današnjih časih,« pravi
dr. Širko, »je tudi dežurati
pravo veselje. Na skrbi imamo
veliko območje, od Letuša pa
do Logarske doline, a povsod
so ceste, vse je urejeno. Pred
leti, ko sem začel delati kot
zdravnik, nam ni bilo lahko.
Pa tudi preveč težko ne, saj
smo želeli biti kar najbolj an-
gažirani. Spominjam se, kako
smo se ob dežurstvih prebijali
na odročne kmetije na Ljub-
nem, v Lučah, Podvolovljeku
in Logarski dolini. Še zlasti zi-
me so bile ostre in takrat smo
v velikem snegu do pacientov
jezdili. Druge možnosti ni bilo.
Zadnjič sem sedel na konja
pred kakšnimi dvajsetimi le-
ti.« Konje so nato nadomestili
avtomobili, čeprav tudi danes
ni nobena redkost, da zdravni-
ka prepeljejo na oddaljene
gorske kmetije kar s traktorji.
Pisano delo
podeželskega
zdravnika
»Vedno sem si zamišljal ta-
ko življenje, kot ga živim. Za
nobeno ceno ne bi zamenjal
s položajem kakšnega zdrav-
nika v mestu. Moje delo je pi-
sano. Še zlasti dežuram rad,
kajti urgentni primeri so ved-
no znova precejšen izziv,« pri-
poveduje. Kadar dežura v mo-
zirski ambulanti, ki je blizu
farne cerkve, nikoli ne sliši
glasnih zvonov, zvok rešilnega
avtomobila, ki se bliža in ob-
stane pred ambulanto, pa ga
pri priči predrami.
Dr. Širko je specialist medi-
cine dela, a njegova ljubezen je
bila in ostala splošna medici-
na: »Pogovoriš se s pacientom,
določiš diagnozo in pričneš
zdraviti. Pomagaš mu, in če je
le mogoče, ga pozdraviš. Naj-
več je vredno prav to, da mu
pomagaš iz bolezni in stiske.
Največja vrednota zdravni-
škega poklica in življenja nas-
ploh je, da pomagaš svojemu
bližnjemu. Prisluhneš mu ta-
krat, ko je v stiski. Pomiriš ga
z besedo in omiliš njegove skr-
bi. Vedno, kadar pomagaš člo-
veku v stiski, narediš dobro
delo.«
Na teren brez plačila
Spremenili se niso le delovni
pogoji, pač pa so tudi podeže-
lani drugačni: »Včasih je bilo
precej več hudih primerov, saj
so ljudje precej dalj časa odla-
šali, preden so se odločili po-
klicati zdravnika. Danes v ve-
čini primerov zdravnika pra-
vočasno pokličejo in ni več to-
liko zamujenih stanj. So pa
hude prometne nesreče, ki jih
nekdaj ni bilo.« Dr. Širko med
drugim tudi opaža, da je med
podeželani še zelo živa ljube-
zen do starejših, onemoglih
ljudi, zakaj zelo neradi jih pre-
pustijo oskrbi v domovih ali
bolnišnicah.
Sicer pa prebivalci te doline
zdravnika skorajda nikoli ne
pokličejo po nepotrebnem:
»Pridejo, kadar so zares bolni.
Domov me kličejo le takrat,
kadar nujno potrebujejo mojo
pomoč. Včasih zadostuje le
majhen nasvet, spet drugič pa
se odpravim na obisk, čeprav
ne dežuram. Če me prosijo, ni-
koli ne odklonim. Če je pacient
zaskrbljen, je prav, da poišče
pomoč.«
2e prijazna beseda
zdravi
Leta, ki jih je preživel v do-
lini, so mu prinesla dragocene
izkušnje, predvsem pa pozna-
vanje ljudi, njihovih potreb in
značajev: »Dobro poznam že
več generacij in to je za zdrav-
nika prednost. Dalj ko si
v kraju, več podatkov imaš na
voljo o ljudeh, ki jih zdraviš in
zavoljo tega lažje ukrepaš.« Le
redkokdaj se zgodi, da vstopi
v njegovo ordinacijo popolno-
ma neznan človek.
Ljudje ga imajo radi, in kar
je morda še najvažnejše, zlah-
ka mu zaupajo. »Ravno vza-
jemno zaupanje pa je pri
zdravljenju najpomembnejše,«
je prepričan dr. Franc Širko.
»V nikogar, ki poišče pri meni
pomoč, ne dvomim. Vsakomur
verjamem. Čeprav je sprva vi-
deti, da je človek zdrav, se
kasneje lahko izkaže, da ni ta-
ko. Pacientom vedno pozorno
prisluhnem, kajti prav to je
pot do diagnostike. Za bolnil^
si moraš vzeti čas, se z njiu,
pogovoriti in mu nameniti pri.
jazne misli in besede. Prijazna
beseda velikokrat zaleže kot
zdravilo. Ljudje namreč niso
vedno le v zdravstveni stiski
ampak jih pestijo še kakšni
drugi problemi.«
Zdravje ni naključje
Čeprav je zdravnik tudi
v svojem prostem času, si zna
vzeti čas zase in se sprostiti.
Zanimivo je, da to najlaže do-
seže s fizičnim delom: »Vsakdo
potrebuje razvedrilo in spro-
stitev, meni prinaša vse to fi-
žično delo. Po opravljenem de-
žurstvu, ko pridem domov,
najraje pričnem takoj z delom!
Po mojem mnenju bi si moral
vsakdo vzeti čas zase, saj je to
pomemben korak do zdravja.
Najti je treba tudi pravo obli-
ko sprostitve. Na ta način lah-
ko omilimo stresne situacije,
ki smo jim skoraj vsak dan iz-
postavljeni. In če se jim lahko
izognemo, zaživimo precej bolj
popolno.«
»Za zdravje,« pravi dr.
Franc Širko, »se mora vsakdo
malce potruditi. Pogoj za naše
lastno zdravje pa je tudi do-
bronameren odnos do ljudi. Če
nameniš človeku dobro bese-
do, si storil tudi zase veliko.«
KSENIJA LEKIČ
Dr. Francu Širku pomaga pri delu s pacienti medicinska sestra
Marta Žerovnik.
Slovesnost v Mestinju
Prostovoljno gasilsko društvo Mestinje pripravlja po
zaključku del na pročelju Doma gasilcev in krajanov slo-
vesnost, združeno s prevzemom motorne brizgalke. Prire-
ditev bo v soboto, 9. septembra, pred gasilsko-krajevnim
domom, ob 17.30. Novi pridobitvi bodo blagoslovili, pri-
pravljajo pa tudi kulturni program. Obe naložbi so uresni-
čili s pomočjo številnih pokroviteljev.
B/
Zreški in vitanjski gasilci na Rogli
Poleti ustanovljena gasilska zveza Zreče-Vitanje je v nedeljo,
3. septembra, na Rogli priredila prvo medobčinsko tekmovanje,
ki se ga je udeležilo preko dvesto gasilcev iz Zreč, Stranic,
Vitanja in Gorenja. Zbrane sta najprej pozdravila župana zre-
ške in vitanjske občine, Jože Košir in Slavko Krajnc, nato pa so
se gasilci pomerili v štafetnem teku, v vaji z motorno brizgalno
in v vaji s hidrantom.
Največ prvih mest je osvojilo Gasilsko društvo Zreče - prosla-
vile so jih mladinke, člani ekipe A in B ter članice ekipe B
Mladinci in veterani so osvojili dve prvi mesti za Gasilsko
društvo Stranice, vitanjskem gasilcem pa so prvo mesto pribo-
rili pionirji.
B.Z.; Foto: MATEJ NAREKS
V. svetovno prvenstvo rottvveilerjev
Mednarodna zveza prijate-
ljev rottweilerjev (IFR) je letos
organizirala X. mednarodni
svetovni kongres IFR skupaj
s V. svetovnim prvenstvom
rottweilerjev v kategoriji de-
lovnih psov kot tudi pasem-
skih lepotcev. Tekmovanje in
kongres sta bila na območju
vojaških objektov in vadbišč
v mestecu Bruckneudorf, ki ga
krasi reka Leitha, le 38 km od
glavnega mesta Avstrije.
Tekmovanja v kategoriji de-
lovnih psov po normah IPO
3 sta se udeležila tudi sloven-
ska predstavnika Miran Mars
z rottweilerjem Markizom (dr-
žavni reprezentant in četrto-
uvrščeni na slovenski lestvici
delovnih psov kategorije A) ter
Rado Lukanc z Markom (še-
stouvrščeni iste lestvice). Oba
psa sta letos najboljša sloven-
ska rottweilerja. Dosegla sta
solidno 28. in 34. mesto med 44
prijavljenimi, saj je dresura
rottweilerjev v Sloveniji šele
na začetku, medtem ko v ne-
katerih državah zahodne
Evrope s temi psi tekmujejo že
desetletja.
Prvo mesto v skupni razvr-
stitvi so dosegli domačini Av-
strijci, takoj za njimi pa so se
uvrstili Nemci in Švicarji. Na-
ša reprezentanca ni imela do-
volj tekmovalcev za skupno
uvrstitev, vendar upamo, da
bomo na naslednjem prven-
stvu čez dve leti v Bostonu
v ZDA že kompletni. V posa-
mezni konkurenci je zmagala
avstrijska predstavnica Karin
Hueppe s psom Atillo von Fa-
voriten.
Pasma rottweilerjev izhaja
iz kraja Rottweil v Nemčiji,
kjer so pred mnogimi leti te
močne in delovne pse uporab-
ljali predvsem mesarji za vle-
ko vozov, z leti pa so rejci
uspeli preko križanja in vzgoje
veliko rodov dobiti odličnega
delovnega in službenega psa,
ki ga danes uporabljajo pred-
vsem policija, vojska in tek-
movalci. Rottweiler je zelo do-
ber čuvaj, za tekmovanja de-
lovnih psov pa ga mora vodnik
drugače in dalj pripravljati
kot nemškega ovčarja. Ti psi
so črni z rjavimi ožigi. Povpre-
čen samec tehta 55 kg, samica
pa približno 10 kg manj. Ome-
niti velja, da sta naša lastnika
rottweilerjev oba člana kino-
loškega društva Pluton s Pol-
zele. S pomočjo kluba in spon-
zorjev CTI Celje, Dog Centra
Vrtojba ter Gaj tiska Celje pa
sta v spremstvu vodje ekipe
Tolje Orača uspela svoje ve-
čletno delo prikazati na speci-
aliziranem svetovnem prven-
stvu za rottweilerje.
T.O.
Državna reprezentanca z rottweilerjema pred prvim nastopom:
(z leve) Rado Lukanc, Tolja Orač, Miran Mars ter psa Mark in
Markiz.
0	Obsotelju v angleščini
Slovenija, quarterly Magazine, je revija Slovenske izse-
ljenske matice, ki izhaja v angleškem jeziku. Namenjena
je tistim izseljencem, ki slovenskega jezika ne obvladajo,
pa tudi splošni promociji države v gospodarskih, diplo-
matskih in drugih krogih.
Razkošna revija, ki jo odlikuje vrhunsko oblikovanje ter
fotografija, izhaja vsakega četrt leta, vsaka številka pa je
v znamenju druge slovenske pokrajine. Zadnja je tako
v znamenju Obsotelja. V reviji predstavljajo Rogaško Sla-
tino in Atomske Toplice, Kozjanski park, širšo okolico
Podčetrtka ter Šmarja pri Jelšah, zgodovino ter sedanjost
steklarstva, Počivavškov Muzej kmečke opreme v Podče-
trtku, Muzej na prostem v Rogatcu... Revijo je mogoče
kupiti pii Slovenski izseljenski matici, v Cankarjevi ulici
1	v Ljubljani (tel. 061 126 32 84).
B. J.
Na tromejo
Planinsko društvo Železar Štore vabi za 10. september,
v nedeljo, na srečanje planincev treh dežel, ki bo ob tromeji, na
Peči (1510 m). Z avtobusom se bodo odpeljali do Radeč, s štor-
ske avtobusne postaje pa ob 6. viri. Hodili bodo dvakrat po dve
uri, obljubljajo tudi možnost izrednih razgledov. Informacije na
tel. 771-263.
Št. 36. - 7. september 1995
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
Tudi brez furmanov veselo
letušKim organizatorjem je načrte prekrižal gost promet
Za Prv' furmanski praznik,
^ bi se naj pričel v nedeljo, 3.
otembra ob 14. uri v Letušu,
. bil napovedan mimohod
Lpianskih vpreg, kulturni
r0gram, tekmovanje v raznih
P retnostih in obilo zabave. Po
debeli uri čakanja pa se je žal
azalo, da je furmane na poti
na prizorišče ustavil zastoj
v prometu, ki so ga povzročili
Ol,iskovalci cvetlične razstave
v Mozirju. Tako se furmanom
^zenosamočastnoizjemo - žal
nj uspelo pripeljati do prizo-
rišča za letuškim kulturnim
domom.
Toda organizatorji iz Kra-
jevne skupnosti Letuš so se
vseeno odločili, da pričnejo
s prireditvijo. Povezovalec Jo-
že Aristovnik je v kratkem
uvodu povedal, da je bil nekoč
prav Letuš skupaj s svojo oko-
lico pravo pravcato furmansko
središče. To je bil tudi razlog,
da so se organizatorji odločili
za pripravo praznovanja, ki
naj bi iz pozabe priklicalo ne-
katere furmanske običaje. Po-
leg predsednika sveta KS Le-
tuš Jožeta Pergerja je obisko-
valce pozdravil še predsednik
organizacijskega odbora pri-
reditve Viktor Zoreč.
Furmansko delo je bilo iz-
jemno naporno in slabo plača-
no, prav zato pa so se furmani
radi poveselili ob dobri kaplji-
ci in domačih vižah, za katere
je na prireditvi poskrbel har-
monikar Lojze Podvratnik.
Sledil je nastop Dobroveljskih
fantov, zatem pa je bil na oder
povabljen edini prisotni voz-
nik furmanske vprege, ki je
s svojo prisotnostjo »dal prire-
ditvi furmanski pečat in tako
rešil čast organizatorjev.«
Furman Drago Meh - ki je
s svojim konjičem samo na le-
tuškem križišču čakal dobre
pol ure, da je iz Rečice ob Paki
prispel na prireditev — je pove-
dal, da v furmanstvu dandanes
ni več dobička. Na ta nekdaj
tako pomemben poklic, ki je
pričel izumirati z mehanizaci-
jo po 2. svetovni vojni, ga dan-
danes veže le še ljubezen do
živali. Organizatorji so s tremi
vprašanji na preizkušnjo po-
stavili njegovo znanje o fur-
manstvu in Drago Meh je to
preverjanje častno prestal.
Sledil je nastop moškega
pevskega zbora iz Šmartnega
ob Paki pod vodstvom Matjaža
Kača. Ker je vreme postalo
muhasto, se je proslava pre-
stavila v notranjost kulturne-
ga doma in se nadaljevala
z nekakšnim >furmanskim<
kvizom, namenjenim furma-
nom brez vprege<, ki so se skri-
vali med občinstvom. Z vpra-
šanji so skušali obuditi fur-
mansko izrazoslovje in nava-
de, zadevala pa so predvsem
furmanske vozove, njihove
pritikline in načine upravlja-
nja z njimi ter pripomočke pri
spravilu lesa, konje in furman-
ske gostilne. Šest nekdanjih
furmanov, ki so sodelovali
v kvizu se je v resnici izkazalo
z zavidljivim znanjem.
DOMINIKA SAMBOLIČ
Furman Drago Meh je rešil čast in ime letuške prireditve.
Gradbeni oder sredi knežjega mesta
V našem lepem Celju želimo
braniti in pokazati bodočim
r°dovom, pa tudi maloštevil-
ttlm turistom, čim več kultur-
nozgodovinskih znamenito-
!fl- Z njimi naj ponovno oživi
e'je — knežje mesto.
Kako nam to uspeva, vidimo
a spominskih fotografijah
pljučnega turista, ki je lah-
0 vso turistično sezono gledal
Poleg znamenitega Marijine-
znamenja na najlepšem tr-
Jp v središču mesta - »gradbiš-
ali nekakšen >gradbeni<
In če je imel srečo, je
. hko celo ugotovil, da je tak-
n oder pač potreben in mor-
da dimenzioniran za pop sku-
pine, ki so mu s svojimi nepri-
merno naravnanimi decibeli
zagrenile še zadnji užitek ob
kavi ali pivu. Dodobra pa si je
zapomnil, da je v >knežjem me-
stu*, saj to še danes piše na
odru. Spominski posnetki pa
žal niso uspeli...
Saj ne, da bi nasprotovali
živahnemu kulturnemu oživ-
ljanju Celja, vendar je potreb-
no imeti mero. Je takšna >ne-
marnost< resnično kar nekaj
mesecev potrebna na Glavnem
trgu, ali pa zmoremo v Celju
tudi boljših idej?
J. OMERSEL
Družina Seitlovih raste
Pred osmimi leti, ko so se prvič zbrali potomci Alojza in Amalije Seitl iz Tevč, so bili stotrije, v soboto, ko so se spet srečali, so jih
našteli pet več. Če bi počakali še dve leti, tako kot so se prvič dogovorili, bi jih bilo še več. Ampak dve leti sta predolgi in želja po
ponovnem srečanju je bila premočna. Kaj bi odlašali na jutri, so rekli prizadevni organizatorji, pljunili v roke in splačalo se je. Od
blizu in daleč so prišli in vse so pričakali v Tevčah s kruhom in soljo, kot se spodobi. Po obisku pokopališča in maše za umrlimi
predniki so se odpravili na Marof, kjer je več prostora, in zato, ker je pri stari hiši v Tevčah potegnil zemeljski plaz. V tolažbo so
otroci in vnuki dobili v spomin fotografijo stare domačije in skrbno izrisano družinsko deblo. Ob dobrotah, ki so jih napekle
skrbne roke, ob klepetu in obujanju spominov, še bolj pa ob živi pesmi in plesu (pevcev, glasbenikov in plesalcev v tej družini res
ne manjka), je bil komaj čas za spominski posnetek.	MBP
Darujte kri!
Rdeči križ Slovenije je za
september pripravil na našem
območju več krvodajalskih
akcij. Prva bo jutri, v petek 8.
septembra v Ločah, v Sloven-
skih Konjicah bo 13. in 14.,
v Rogaški Slatini 14., 21. in
28., v Zrečah pa 15. sep-
tembra.
Postanite tudi vi krvodaja-
lec - krvodajalka! Darovana
kri pomeni lepši in varnejši
dan.
Celjani izbrali svojo miss
Na prireditvi Miss Celja '95 je zmagala Ljubljančanka Lea Turk in
se tako uvrstila na tekmovanje za izbor Miss Slovenije
V soboto, 2. septembra, je
bil v celjskem Narodnem do-
mu izbor za miss Celja v letoš-
njem letu. Zmagovalka se bo
potegovala za laskav naslov
miss Slovenije in s tem tudi za
možnost nastopa v finalu tek-
movanja za miss sveta. Le-to
bo v organizaciji firme Miss
World Corporation tudi letos
v južnoafriškem Sun Cityju,
kjer se bodo 18. novembra za
naslov najlepše na svetu pote-
govale lepotice iz več kot
osemdesetih držav sveta.
Organizatorji celjske prire-
ditve Vecronia Multimedia
Project so si za cilj postavili
pripraviti prireditev, ki bo
kvalitetnejša in zanimivejša
od večine podobnih tekmovanj
pri nas. Lepotice naj bi se zato
predstavile v eni od dvoran
celjskega Narodnega doma,
v ta namen pa so k sodelova-
nju povabili številne sponzorje
in pripravili kvaliteten zabav-
ni program.
Prireditev, ki jo je povezoval
moderator Mišo Zaletel, je bila
zapolnjena z nastopi jazz pev-
ke Mie Žnidarič in New Swing
Quarteta. Kot posebnost veče-
ra je Dean Krajnc pred razme-
roma polno dvorano pripravil
laserski show, ki sta ga s ple-
som dopolnili plesalki Plesne-
ga Foruma iz Celja.
Tokrat je bilo, za razliko od
nekaterih podobnih tekmo-
vanj pri nas, dobro poskrblje-
no tudi za garderobo in izgled
samih tekmovalk. Športna
oblačila je prispevala trgovina
Sisley iz Celja, večerne obleke
priznana modna oblikovalka
Vesna Škodnik-Gabrovec, ko-
palke pa trgovina Mešič iz Pe-
trovč. Strokovnjaki s frizer-
skega in kozmetičnega po-
dročja so poskrbeli za make-
up in pričeske deklet.
Nastopilo je dvanajst lepo-
tic, med katerimi pa so bile,
presenetljivo, le tri Celjanke.
Sedemčlanska žirija, v kateri
so bili poznavalci mode, pred-
stavnik iz Italije in nekdanja
miss Celja, je imela res težko
delo. S točkami od ena do pet
so člani žirije ocenjevali hojo,
obraz, postavo in vtis, ki so ga
napravile lepotice, v predsta-
vitvi v kopalkah pa še posebej
njihove noge in prsi.
Po treh izhodih lepotic je ži-
rija za miss fotogeničnosti iz-
brala Maj o Kosi iz Velenja.
Dekle sivo-modrih oči in ko-
stanjevih las je, ne da bi ona
sama vedela, na tekmovanje
prijavila njena mama. Maja je
bila ob takem uspehu že na
svojem prvem tekmovanju
presenečena in zelo vesela.
»Prav nič mi ni žal, da nisem
zmagala,« je povedala. Za dru-
go spremljevalko je bila izbra-
na Alja Klapšič iz Celja. Anja
je rjavolaska in ima modro-
zelene oči. Po poklicu je eko-
nomski tehnik, govori pa an-
gleški in nemški jezik. Prva
spremljevalka je postala Gro-
supeljčanka Nataša Verstov-
šek, navdušena športnica, ki je
temu podobne uspehe žela že
na kar nekaj podobnih prire-
ditvah.
Po nekaj napetih trenutkih
so lahko obiskovalci priredi-
tve izvedeli za dokončno odlo-
čitev žirije: za miss Celja '95 je
bila izbrana Lea Turk iz Ljub-
ljane. Lepotica dolgih svetlih
las in lepe skladne postave go-
vori angleško in špansko, za-
nimata pa jo jazz balet in seve-
da manekenstvo. »Preseneče-
na sem in zelo vesela tega la-
skavega naziva,« je povedala.
»Konkurenca je bila huda, or-
ganizacija prireditve pa odlič-
na.« Zmagovalko so po konča-
ni prireditvi takoj obstopili fo-
tografi, vse nagrajenke pa so
se lahko veselile lepih daril
v obliki kozmetike, daril opti-
ke Rožič iz Celja in slik in se-
veda še posebej potovanj, ki
jih je prispeval generalni
sponzor turistična agencija
Dober dan.
NATAŠA VERK
Foto: SHERPA
Št. 36. - 7. september 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
H
Letos predvsem plinifikacija
Ob prazniku mestne skupnosti Žalec koncert Slovenskega okteta
Mestna skupnost Žalec
praznuje svoj praznik v spo-
min na II. slovenski tabor, ki
je bil leta 1868 v Žalcu.
Osrednja slovesnost je bila
sinoči v Domu II. slovenske-
ga tabora.
Po besedah predsednika
sveta mestne skupnosti Ža-
lec Janeza Krofliča na vče-
rajšnji prireditvi se letos ni-
so lotevali večjih komunal-
nih investicij, saj se bo še ta
mesec pričela velika in za
mesto pomembna izgradnja
plinovoda. Omrežje, z deli
bodo pričeli v smeri od že-
lezniške postaje proti obvoz-
nici, bodo gradili italijanski
izvajalci oziroma podjetje
Mestni plinovod Koper. Za
ureditev hišnih priključkov
pa se bodo krajani dogovar-
jali s trboveljskim Europli-
nom, ki bo uradni dobavitelj
plina. Za montažo hišnih
priključkov se lahko intere-
senti dogovarjajo tudi z za-
sebniki, v Europlinu zahte-
vajo le to, da bodo ljudje
vgrajevali atestirano plinsko
opremo. Hkrati s plinifikaci-
jo bodo v Žalcu obnavljali
dotrajano kanalizacijo, vo-
dovodno napeljavo, podzem-
ne električne kable in pone-
kod tudi PTT napeljavo.
S plinom naj bi se po seda-
njih načrtih v mestu ogrevali
že v letošnji kurilni sezoni.
Razen tega, je na priredi-
tvi povedal predsednik sveta
mestne skupnosti, namera-
vajo še ta mesec začeti reše-
vati problem parkirišč, za
razvoj mesta pa je nujno
sprejetje urbanističnega na-
črta, saj brez tega dokumen-
ta niso mogoči posegi v pro-
stor. Zanimanje za investici-
je v objekte in odpiranje no-
vih delovnih mest pa je
v Žalcu vsak dan večje.
Večer v Domu II. sloven-
skega tabora so sinoči pope-
strili s koncertom Sloven-
skega okteta ter podelili le-
tošnja priznanja in plakete.
Plakete mestne skupnosti so
prejeli: Karate klub Žalec,
Eran Sadnik in Ana Urba-
šek, priznanja mestne skup-
nosti pa: Hmezad banka d.d.
Žalec, Zdravstveni dom Ža-
lec, Šolsko športno društvo
OŠ Peter Šrajc-Jur Žalec,
Franci Rizmal, Marjan Go-
lob, Matjaž Baudek ter Ban-
ka Celje-Ekspozitura Žalec.
IB
Preverjanje
znanja
ekip za
prvo pomoč
Uprava za obrambo Celje
v sodelovanju z regijskim od-
borom Rdečega križa prireja
v soboto, 9. septembra, izbirno
preverjanje znanja ekip prve
pomoči Civilne zaščite in Rde-
čega križa, ki bo na igriščih
Osnovne šole Zreče. Po spreje-
mu in verifikaciji ekip se bodo
od osmih zjutraj do predvido-
ma 14.30 ure zvrstili: pozdrav
župana občine Zreče, potek
preverjanja, prikaz reševalne
opreme in zaključna prire-
ditev.
Bolj zaščitene
Tirske peči na
Ljubnem
Ministrstvo za okolje in
prostor se je odločilo, da bo
poskrbelo za večjo zaščito
Tirskih peči na Ljubnem,
saj na tem območju še ved-
no gnezdijo orli, kar je da-
nes prava redkost v Slove-
niji. Ljubenskemu občin-
skemu svetu so poslali ob-
vestilo, v katerem določajo
in pojasnjujejo, da bo od-
slej na Tirskih pečeh veljal
strožji naravovarstveni re-
žim, še zlasti kar zadeva
sečnjo in vse ostale posege
v naravo, ki bi utegnili
zmotiti življenje teh redkih
ptic.
KL
Zadovoljni
z letošnjim
flosarskim
balom
Na zadnji seji ljubenskega
občinskega sveta so svetniki
med drugim ocenili tudi orga-
nizacijo in izvedbo letošnjega
tradicionalnega flosarskega
bala. Strinjali so se, da je pri-
reditev izjemno dobro uspela
in se obenem dogovorili, da bo
predsednica organizacijskega
odbora za pripravo flosarske-
ga bala tudi v naslednjem letu
Darja Dobovičnik. S priredi-
tvijo jim je uspelo ustvariti do-
biček v višini 600 tisoč tolar-
jev, ta denar, so se odločili
svetniki, pa bodo vrnili v pri-
reditveni prostor v Vrbju. Do-
datno nameravajo urediti bre-
žino Savinje in popestriti
park.	KL
V Novi vasi imajo svojo pošto
V petek, 1. septembra, so v pošlovno-stanovanjskcm objektu v Ulici bratov Vošnjak 12 v No\
vasi v Celju odprli sodobno urejeno poštno enoto. Odprtja nove pošte se je udeležil tudi ministe
za promet in zveze Igor Umek, pošta pa je namenjena krajanom Nove vasi, dela Dobrovi
Ostrožnega, Lokrovca in Dolgega polja.
Prostore nove pošte je do četrte gradbene faze zgradil Stanovanjski sklad Mestne občine Celj<
za dokončanje del in notranjo ureditev pa so v Pošti Celje namenili 10 milijonov tolarjev. Pošt;
ki bo krajanom nudila vse poštne storitve, razen dostave, je dnevno odprta med 7. in 18. uro, o
sobotah pa jo bodo zapirali opoldne. Do poštnih prostorov, ki so namenjeni 3.300 gospodinjstvoi
oziroma blizu 9 tisoč krajanom Nove vasi, Ostrožnega, Dobrove, Lokrovca in Dolgega polja, j
urejen tudi dostop za invalide.	is, Foto: SHERP
Na Resniku odprli asfaltirano cesto
Na Resniku, slikovitem naselju sredi zreškega Pohorja, so krajani v nedeljo slovesno odprli na
novo asfaltiran 1200 metrov dolg odsek ceste. Kot je ob tej priložnosti dejal predsednik Krajevne
skupnosti Resnik, Rudi Vidmar, gre za posebej problematičen del krajevne ceste med domači-
jama spodnji Jereb in Vidmar, ki je doslej zahtevala popravilo po vsakem večjem neurju, še
posebej spomladi. Za asfaltno prevleko so potrebovali kar 100 tisoč nemških mark, od tega so
približno tretjino zbrali s samoprispevkom in od samih uporabnikov, ostalo pa je prispevala
občina Zreče ter tamkajšnji podjetji Unior in Comet.
Pred odprtjem ceste so se krajani in gostje zbrali pred cerkvijo svetega Jakoba, ki slovi kot ena
najstarejših daleč naokrog ter prisluhnili maši na prostem in blagoslovu ceste. Odprtje ceste in
prerez traku pa so zaupali zreškemu županu Jožetu Koširju, brez katerega pomoči - po Vidmarje-
vih besedah - cesta zdaj ne bi bila asfaltirana. Slovesnost so krajani sklenili z družabnim
srečanjem z ansamblom Fantje izpod Rogle.	B.Z.; Foto: MATEJ NAREKS
Žalski invalidi v Vrbju
Občinska organizacija invalidov Žalec združuje 1676 članov,
Mednarodni dan invalidov pa bodo proslavili to soboto v Vrbju.
Prireditev v domu krajanov se bo pričela ob 9.30, ob tej
priložnosti bodo organizirali razstavi likovnih ter ročnih del
invalidov. Društvo letos slavi srebrni jubilej, dolgoletnega pred-
sednika bodo razglasili tudi za častnega predsednika, najza-
služnejšim članom pa podelili priznanja. Na prireditvi se bo
predstavilo podjetje Sana, ki invalidom nudi številne pripo-
močke, v Vrbju pa pričakujejo tudi svojega člana in uspešnega
alpinista Mirka Lebarja.
I. JURHAR
Jesensko delo sekcije žena po
operaciji dojk
Po poletnem premoru bo v sredo, 13. septembra,
ponovno začela z delom sekcija žena po operaciji
dojke, ki se zbira v prostorih kirurgije v Celjski bolniš-
nici.
Predsednica sekcije Anka Seles je povedala, da bo
na ponovnem srečanju po poletju, predavala dr. Breda
Vuk-Pilih o depresiji, članice sekcije pa se bodo dogo-
vorile tudi o ostalem delu v jesenskem času. Priprav-
ljajo tudi jesenski piknik z izletom, v skupino pa vabijo
tudi vse tiste ženske, ki so bile operirane, pa še niso
članice. »Tudi jesensko-zimski sestanki bodo vsako
drugo sredo v mesecu ob 15. uri in pričakujem, da se
nas bo zbralo več, kot nas je bilo lani decembra na
ustanovnem sestanku,« je povedala predsednica Anka
Seles.
TV
Teden upokojencev
in invalidov
Člani Zveze društev upo-
kojencev in društev invali-
dov občine Laško, se že vne-
to pripravljajo na svoj tradi-
cionalni, letos že sedemnaj-
sti teden, ki se bo pričel v so-
boto, 9. septembra.
Teden upokojencev in in-
validov laške občine bo mi-
nil predvsem v znamenju ra-
zličnih športnih in rekre-
ativnih tekmovanj ter dru-
žabnih srečanj.
Prvi dan, v ponedeljek se
bodo ekipe upokojencev in
invalidov pomerile v keglja-
nju na kegljišču na Golovcu,
v torek pa bodo ekipe tek-
movale v streljanju z MK pu-
ško v Rečici. Sredo so name-
nili obisku članov DU in DI
starih 90 in več let, da jim
bodo izročili priložnostna
darila. V občini Laško so
takšnih našteli več kot dvaj-
set. Med njimi tudi enega
najstarejših moških pred
stavnikov, 93-letnega Mihi
Seliča iz Rečice pri Laškem
ki je več kot tri leta preži ve
tudi v zloglasnem taborišči
Dachau, iz katerega se je vr
nil le z 32 kilogrami telesn
teže. Njega so izjemoma obi
skali že te dni, ko je prazno
val rojstni dan. Miha pa
kljub vsem tegobam in trde-
mu delu na veliki kmetiji, či
preživlja jesen svojega živ
ljenja pri sinu Franciju.
V sredo bo predstavnik
obeh društev sprejel tudi žu
pan Peter Hrastelj, v četrte!
bodo nadaljevali s tekmova
njem v balinanju, v petek p
bodo na svoj račun prišl
predvsem kolesarji in po
hodniki. Sobota pa bo name
njena ribarjenju na Marof
in zaključku tedna z razgla
sitvijo rezultatov.
VLADO MARO'
Jaguar prvič v Celju
Z modno revijo, ki jo je pripravila celjska skupina Versus, je Trgovsko podjetje Moda včetf
popoldne odprlo vrata svoje nove trgovine Mura European Fashion Design.
V Trgovskem podjetju Moda Celje so se namreč odločili za obnovo trgovine Vesna v Cankarji
ulici. Manjši del prostora so namenili dosedanji trgovini, poleg nje pa na osnovi franšizin
pogodbe uredili trgovino, v kateri Moda kot lastnik trgovine in ekskluzivni zastopnik ponuj
Murine izdelke. Ženskam so na voljo blagovne znamke Leona in Mura Design, moškim P
blagovne znamke Carniolus, Mura Design in Jaguar. Jaguar je blagovna znamka, ki se je v Celj
pojavila prvič in pomeni novost v Murini ponudbi, bila pa naj bi pojem visoke in kvaliteti1
moške mode, temu primerna pa bo seveda tudi cena.	ig Foto: SHERP'
Št. 36. - 7. september 1995
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
Košček kruha in kava
Hrano so raje zmetali prašičem, kot da bi jo dali meni," se
spominja Karla Tratnik iz Prebolda
Karla se je rodila v sedem-
'I nski družini v Šentrupertu
ad Laškim, kjer se je tudi na-
0 čila na Novi tednik, saj ča-
t0 jsa nisi mogel kupiti kar
! ko. *Bili smo PreceJ na^itani
rudje, ne iz >čisto tazadnje
oke<', kot smo imeli navado
^či.« ie pripovedovala Karla.
f »Živeli smo mirno in spo-
dobno življenje, za kar sem
staršem še vedno hvaležna. Iz
otroštva imam kar nekaj lepih
spominov, medtem ko mi živ-
ljenje kasneje ni prav nič pri-
zanašalo.« Karlin oče je bil ru-
dar, mati gospodinja in otroci
niso nikoli stradali kruha.
»Tudi belega ne, hvala bogu,«
je dejala Karlinka, kakor so jo
klicali domači. »Doma smo
jjneli tudi nekaj zemlje, eno ali
dve kravi in nekaj prašičev, da
gjjio imeli tudi kaj mesa. Ma-
ma je bila zelo pridna ženska,
saj je poleg gospodinjstva
vzorno skrbela za peterico
lcratkosrajčnikov. Nikoli sicer
nismo bili >nobel< oblečeni,
a vedno urejeni in čisti, zato so
nam sosedje včasih kar zavi-
dali.«
Njeno otroštvo se je končalo
že zelo zgodaj, saj je že kot
petnajstletno dekletce začela
gospodinjiti pri neki premožni
družini iz Sentruperta. »Go-
spodar je bil zelo star, vdovec,
ki je nujno potreboval nekoga
za kuho in najosnovnejša hiš-
na opravila. Sicer je imel tudi
hčerko, ki je bila znana vaška
šivilja, a bolj slaba kuharica.
Kaj sem hotela? Strahopetna
nisem bila, zato sem brž prije-
la za kuhalnico. Ko so videli,
kako dober kruh sem spekla,
so mi takoj ponudili delo.
Kljub temu, da mi je bilo tam
kar všeč, sem vseeno omaho-
vala, saj sem bila še vedno zelo
navezana na dom. Po nekaj
dneh sem se vrnila nazaj, a se
mi je kmalu začelo tožiti po
domu. Ko bi vi vedeli, koliko-
krat je bila blazina mokra od
solz! Čeprav ničesar nisem
stradala, pa je dom vendarle
dom,« je pripovedovala Karla.
Ko so sovaščani videli, da je
dekle vestno in marljivo, ji po-
nudb za delo ni manjkalo. Slu-
žila je še pri dveh družinah,
kjer je spoznala, da je lahko
človeška hudobija res brez
meja. »Pri prvi družini so me
sprejeli res lepo, pri drugi pa
sem preživljala pravi pekel,«
se je spominjala Karla. »Vse,
kar sem dobila, je bil košček
kruha in malo kave. Hrano, ki
je ostala, pa so raje vrgli praši-
čem, kot da bi jo dali meni.
Takrat sem si mislila: >Zakaj
bi morala tako trpeti, če ni tre-
ba?< in se vrnila k družini, kjer
sem najprej služila. Tam sem
ostala celih devet let, dokler se
ni začela druga svetovna voj-
na, ki je vzela vse moške člane
naše družine. Jej, jej, takrat je
bilo hudo! Po resnici vam po-
vem, da nismo bili ne za Nem-
ce ne za partizane. Ko so pri-
šli, so nas dobesedno izropali.
Vzeli so vse, od obleke do odej,
vse,« je pripovedovala Karla,
ki je takrat že dopolnila 24 let.
Leta 1949 se je poročila, tri
leta kasneje pa sta se z možem
preselila v Zadobrovo. V zako-
nu sta se jima rodila tudi dva
otroka, ki sedaj živita v Nem-
čiji. »Ko sva se poročila, sva
začela skoraj iz nič. Časi so
bili težki, inflacija je bila
astronomsko velika, bilo je
vsestransko pomanjkanje tako
oblek kot živil. Zaposlen je bil
le mož, zato nam je vsak doda-
ten dinar prav prišel. Tako
sem šla večkrat pomagat na
kmete in kmalu sva si lahko
postavila novo hišo, čeprav
dolgo nisva živela tam. Možu
je bilo bolj všeč tukaj, v Pre-
boldu, kjer bilo okolje mnogo
bolj prijazno od onesnažene
Zadobrove,« je povedala Kar-
la. »V naravo sva že od nekdaj
rada hodila, saj se tako človek
najbolj sprosti. Sprostim pa se
tudi ob branju in opravljanju
ročnih del. Sedaj, ko sva sta-
rejša in ne najbolj zdrava, si
lahko končno vzameva tudi
kakšno minutko zase, a nikoli
nama ni dolgčas.«
BOJANA JANČIČ
Petrol za pospešeno prodaje
V	Petrolu so sredi poletja zastavili široko
akcijo pospeševanja prodaje kosovnega blaga,
v petek, 1. septembra, pa v vsaki organizacij-
ski enoti akcijo zaključili z žrebanjem nagra-
jencev.
Akcijo zbiranja nagradnih kupončkov, ki jih
je ob nakupu kosovnega blaga v vrednosti nad
3 tisoč tolarjev dobil vsak kupec Petrolovih
bencinskih servisov širom Slovenije, so začeli
24. julija, zaključili pa zadnjega avgusta. Njen
osrednji namen je bil pospeševanje prodaje
kosovnega blaga, hkrati pa se je podjetje Pe-
trol želelo predstaviti tudi kot podpornik kul-
ture.
V	prostorih celjske organizacijske enote Pe-
trol Trgovina so žrebanje nagrajencev pod
vodstvom vodje TOE Celje Cirila Pirša opravili
v petek opoldne (na posnetku), med nagrajence
pa so razdelili 20 CD plošč Joseja Carrerasa,
30 darilnih paketov Petrola in glavno nagrado
- 2 vstopnici za septembrski koncert Joseja
Carrerasa v Ljubljani, ki ju je prejel Toni Med-
ved iz Škofje vasi. V ponedeljek pa so s pomoč-
jo centralnega Petrolovega računalnika
v Ljubljani med svojimi kupci, ki so v avgustu
plačali za kosovno blago na Petrolovih bencin-
skih servisih več kot 10 tisoč tolarjev z Magna
kartico, izžrebali še 4 dobitnike vstopnic za
koncert Joseja Carrerasa.
IS
Foto: SHERPA
Športno srečanje s paraplegiki
Sodelovanje med zaposlenimi v Zdravilišču Laško in
paraplegiki, ki so njihovi redni gostje na rehabilitaciji,
je v zadnjem času izredno pestro, razširilo pa se je tudi
na športno področje.
Tako je prišlo v soboto do dvoboja v tenisu, kjer je
nastopilo po osem tekmovalcev paraplegikov (igrali so
na invalidskih vozičkih) in uslužbencev zdravilišča.
V igri dvojic je zmagal par Zdravilišča Laško Matek-
Jurak, v igri mešanih dvojic pa Trdina-Lipar. Pri para-
plegikih je bil zmagovalni par Bračič-Eržen, pri zdra-
vilišču pa Matek-Jurak. Turnir, ki naj bi prerasel še
v kako športno panogo in kulturno prireditev (že 6.
oktobra bo v Zdravilišču Laško javna prireditev Dobra
misel, katere denar bo namenjen gradnji doma para-
plegikov v Lazaretu). Ob zaključku prijetnega srečanja
pa je nastal še spominski posnetek obeh ekip in vod-
stva.
TV
Madrigalisti
v Podsredi
V atriju gradu Podsreda
bo v soboto, 9. septembra,
koncert Mešanega komor-
nega zbora Ljubljanskih
madrigalistov. Na progra-
mu so dela Gallusa, Monte-
verdija, Mendelssohna,
Olssona, Martina, Miškini-
sa, Lajovica, Simonitija,
Lebiča, Kreka, Tomca,
Merkuja in Vrabca. Zače-
tek koncerta bo ob 19. uri,
v slabem vremenu pa bo
v podsredški cerkvi Sv. Ja-
neza Krstnika. Informacije
po tel. štev. Kozjanskega
parka (806-259 ter 806-
137).	BJ
Najlepši filmi
Na naslovnici Tednikovega
TV vodiča je bil prizor iz filma
Upornik brez razloga, igralec
pa James Dean. V poštev za
žreb je prispelo 33 kuponov.
V naš oglasni oddelek se naj
tokrat po sodček laškega piva
oglasi Borut Tevžič iz Ločice
89 a na Polzeli, majici NT&RC
pa bosta prejela: Jožica Lešek
s Svetine 22 v Štorah in Miha
Hovnik iz ulice Pod kostanji
4 v Celju.
Vljudno prosimo, da se po
sodček laškega piva oglasite
v naš oglasni oddelek, medtem
ko vam bomo majici poslali po
pošti!
Celje
v mednarodnem
projektu
V Celju so v ponedeljek ter
torek snemali mednarodni
plesni projekt Ob meji, prizna-
ne avstrijske koreografinje
Eve Brunner. Projekt vključu-
je mesta Gradec, Celje ter
Gornja Radgona. V mednarod-
ni plesni skupni Tanz baar iz
Gradca gostujeta tokrat Ce-
Ijanka Ksenija Steblovnik, di-
plomantka Sole za razvoj so-
dobnega plesa v Amsterdamu,
ter Matthias Klein iz Frank-
furta.
Eva Brunner je izbrala Ce-
lje, Gornjo Radgono ter Gra-
dec kot mesta s povezujočo
kulturno tradicijo, video pa so
snemali ob pomembnih kul-
turnih spomenikih Celja in
Gradca ter na obmejnem mo-
stu Gornje Radgone. S snema-
njem so začeli v sredini avgu-
sta, trajalo pa bo mesec dni.
V Celju so snemali oziroma
plesali ob rimskih izkopani-
nah v Mestnem parku, na celj-
skem Starem gradu, kapucin-
skih stopnicah ter v Ozki ulici.
Potem ko bo video izgotov-
ljen, ga nameravajo predstavi-
ti na različnih mednarodnih
plesnih predstavitvah. Z nje-
govo pomočjo nameravajo pri-
praviti posebno plesno pred-
stavo, ki si jo bo mogoče ogle-
dati spomladi, pred koncem
plesne sezone. Ksenija Ste-
blovnik iz Amsterdama, ki na-
daljuje tam s podiplomskim
študijem koreografije, je pove-
dala, da se nameravajo pred-
staviti tudi celjskemu občin-
stvu.
BRANE JERANKO
Rojstvo Pohorske konjenice
Minulo sredo se je na znani turistični kmetiji Henrika
Hohlerja v Tepanju zbralo 40 konjenikov iz različnih krajev
Slovenije ter slovesno ustanovilo Pohorsko konjenico. Za stare-
šino so potrdili Mira Pukla, za stotnika pa Staneta Kejžarja in
se odpravili na svoj prvi pohod. Po sprejemu pri konjiškem
županu so se konjeniki napotili proti Slovenski Bistrici, od tam
pa na Pohorje, kjer so kljub slabemu vremenu in mrazu
v naslednjih treh dneh prejezdili več kot 200 kilometrov, obi-
skali pohorske znamenitosti, prenočevali pa na kmetijah in
v planinskem domu na Klopnem vrhu. Vsem udeležencem
pohoda so ob zaključku podelili tudi priznanja za sodelovanje
in premagovanje naporov.
J. MIKLAVC
Št. 36. - 7. september 1995
ŠPORT
1«
Evropa, prihajamo!
Odlične igre rokometašev Celja Pivovarne Laško na medcelinskem pokalu Marrane — V finalu
najtesnejši poraz z evropskim prvakom Elgorriago
Finale največjega klubskega turnirja na sve-
tu v rokometu z nagradnim skladom 75. 000
mark. Na drugi strani je evropski prvak Elgor-
riaga, v uvodnem napadu Celja Pivovarne La-
ško pa dvojni >cepelin< Puca, Safariča in Stefa-
noviča. Ideja se je v garderobi porodila igral-
cem, Zovko je prikimal in neverjetna predrz-
nost - gola ni bilo zaradi napačnega vtekanja
Stef anoviča — je potrditev o novem vzponu celj-
skega moštva, ki zanesljivo sodi v evropski
vrh.
»Zdaj smo na ravni Brage in Gudmeja, za
špico pa nam manjka še nekaj malenkosti,« je
bil realen trener Zdravko Zovko in v nadalje-
vanju potrdil večinsko mnenje. »Lulin bomo
izločili, žreba za 2. krog pokala prvakov pa se
mora bati tudi Elgorriaga. Najbolj neugoden
nasprotnik bo Celje Pivovarna Laško, namer-
no nismo igrali nasprotnih napadov z dvema
krožnima napadalcema in dolgo vztrajali pri
obrambi 6-0, čeprav je globoka postavitev še
vedno najmočnejša.«
Na medcelinskem pokalu Marrane je celjsko
moštvo v sedmih dneh odigralo šest tekem in
opravilo štiri treninge, s čimer je bila zadržana
kontinuiteta dela. »Igralci se morajo navaditi
tudi na dopoldanski trening na dan tekme, na
dva pred tekmo. Ekipa je dobro telesno pri-
pravljena, Miro Kocuvan dobro opravlja svoje
delo in bo z nami skozi vso sezono. Do konca
meseca, do reprezentančnih tekem s Turčijo za
evropsko prvenstvo bomo vztrajali pri viso-
kem ritmu dela, pri splošni telesni pripravi.
Povečani bosta intenzivnost in obseg trenin-
gov, saj osnova z Rogle in Kladivarjevega šta-
diona dovoljuje nadgrajevanje vaj za pridobi-
vanje moči,« pravi celjski trener, ki mora načrt
prilagajati zasedenosti Golovca.
PSG, Elgorriaga in dvakrat Braga so bile
prave tekme, z Barcelono pa je bil minuli teden
idealen. Do novembra so v načrtu prijateljske
tekme z močnimi nasprotniki, na širšem sezna-
mu pa Veszprem, nemški prvoligaši, Zagreb
ter tudi Gorenje in Prevent, ki je bil pred
odhodom v Francijo odličen sparing partner.
»Preveč je lahkih tekem, ki nas prehitro zave-
dejo. Konkreten primer je prvi polčas polfinal-
ne tekme z Brago. Igra je bila katastrofalna,
prva tekma v predtekmovanju v Bercku pa
odlična in z nenehnim naraščanjem rezultata,«
opozarja Zovko.
Brez prilagajanj
Celjani so vsako tekmo v obrambi odigrali
po vnaprej izdelanem načrtu. Enkrat globoka
obramba, drugič postavitev na črti in vmes
nekaj dopolnjevanj. Ni bilo nobenega prilaga-
janja nasprotniku in zato proti evropskim pr-
vakom dolgo obramba 6-0 z občasnimi prehodi
v 5-1 in 4-2. »Štiri obrambe lahko menjamo
med tekmo. Osnovni sta postavitvi 3-2-1 in 6-
0, v zadnjem obdobju pa je sestavni del defen-
zivne igre tudi postavitev 4-2, s katero je proti
močnim ekipam težko pričakovati super rezul-
tat. Bolj bo argument za trenutke z igralcem
več ali za lov za razliko. Šafarič in Ivandija sta
se v takšni igri odlično znašla, to bo obramba
presenečenja in nadgradnja za 5-1 z izpostav-
ljenim Stefanovičem, ne pa osnovni obram-
ba,« meni Zovko.
Na štirih >evropskih< tekmah je bilo veliko
dobrih obdobij, a tudi padcev. Ekipa še vedno
ni dovolj stabilna in zrela za kvalitetnih 60
minut. Pozna se pomanjkanje mednarodnih iz-
kušenj, padci v igri so še vedno očitni. Proti
Elgorriagi vodstvo z 8:6 in dva napada, ob
polčasu že 9:11 in velike ekipe si takšnih ni-
hanj ne dovolijo. Največji problem je napad,
kar je tudi logično. Doslej so Celjani najmanj
delali prav na akcijah v napadu, ekipa še ni
pripravljena za igro visokega ritma in odprt
boj z močnimi moštvi. Zunanji igralci so bili
proti španskemu zidu dvometrašev že soraz-
merno aktivni in nevarni, manjkali so le goli
Šerbca in Puca, za katerega so vsi prepričani,
da bo v najbolj pomembnih trenutkih kvalite-
ten realizator.
»Napadi bodo morali biti bolj aktivni. Ne
krajši, marveč nenehno, od prve do zadnje
sekunde nevarni. Skozi Kocuvanove treninge
in oktobra individualno delo s posameznimi
linijami bo prag rokometne vzdržljivost bi-
stveno večji in potem bo lažje slediti Stefano-
viču, ki je tipičen igralec tempa. Izbira organi-
zatorjev je bila pravilna, Rastko je bil v Fran-
ciji naš najboljši igralec, najbolj konstanten,«
je na napake opozarjal Zovko in posebej po-
udaril napredek Šafariča, Ivandije in Levca.
»Vsako priložnost so izkoristili, ni fraza trdi-
tev o pestri izbiri kvalitetnih igralcev. Klop
lahko v vsakem trenutku nadgradi igro, kar
smo na nekaterih tekmah že dokazali.«
Konkurenca znotraj ekipe je v primerjavi
z zadnjimi leti močno zaostrena, toda Zovko
išče še nove možnosti za kvalitetnejše premike
navzgor. Najbolj kritično je na levem krilu,
kamor bi se po potrebi lahko preselil Stefano-
vič, ki v reprezentanci igra na boku. Šafarič je
v Franciji rahlo zasenčil Jeršiča, od standard-
nih igralcev je v krizi tudi Načinovič, ki po
daljšem premoru potrebuje večji zagon za vr-
nitev v vrhunsko formo. Tomšič se počasi pre-
buja iz apatije, Leve je vse bolj igralec
obrambnih nalog, Strašek v vlogi drugega vra-
tarja izgublja potrpljenje, mladi Šantl pa je
zaigral v slogu največjih rutinerjev.
Forma bo padla
Mar ne bo Celje Pivovarna Laško v top formi
nekoliko prezgodaj, je bilo eno najbolj pogo-
stih vprašanj za prvega strokovnjaka zeleno-
rumenih. »Z Bolgari bomo obe tekmi 1. kroga
pokala prvakov odigrali doma, zato vrhunska
forma ne bo potrebna. Konec tedna bomo na
turnirju v Avstriji sodelovali s kombinirano
ekipo, saj me zanimajo igralski potenciali Vu-
grinca, Podpečana, Burdiana, Pajoviča, Šantla
in drugih. Naslednji teden bomo štiri dni
v Slovenskih Konjicah, kjer bomo telesno pri-
pravo vzporedno kombinirali s specializacijo
taktičnih in tehničnih prvin. Načrtno bomo
oslabili formo, ki mora biti novembra vrhun-
ska. Vrniti moramo Tomšiča, Načinoviča, po
škodbe so zaustavile Šerbca in dobro delo ji
osnovni pogoj za dober rezultat,« je prepričal
Zovko.
Nasprotni napadi so v Franciji že dobri
uspevali, štiri zaporedne zmage z dvomestni
razliko (Braga 33:23, Avstralija 32:14, Dunke-
rque 30:18, PSG z reprezentanti Stoecklinom
Na zadnjih treh tekmah so bili celjskim roko
metašem s tribun v veliko pomoč Florijani, k
so do Pariza z avtobusom potovali polnih 15 ui
in bili za francoske ljubitelje rokometa zarad
enotnih majic prvovrstni spektakel. Florija
nom je pot v Francijo omogočil celjski klub ko
nagrado za športno navijanje na vseh tekmal
lanske sezone.
Monthurelom in Cordinerjem 27:15) pa so tud
najbolj ugledne strokovnjake izzvale k viso-
kim ocenam. »Odlična tekma, odlična ekipa
Jeza zaradi slabšega prvega polčasa je nepo-
trebna. Razumem igralce, po gladki zmag
v predtekmovanju je težko najti pravi motiv
Bolj pomembno je dejstvo, da igrate vseh 6(
minut, vašemu ritmu in mnogim kvalitetnin
posameznikom je zelo težko slediti, zato je zi
nasprotnika usoden že najmanjši padec v igri,
je po polfinalu z Brago govoril selektor franco
ske reprezentance Daniel Constantini, medlem
ko je vodstvo celjskega kluba dobilo zel<
ugodno povabilo za gostovanje v Avstraliji ii
poluradno za novi nastop na pokalu Marrane
Razlogov je zadovoljstvo je bilo veliko
Zdravko Zovko pa je nenehno opozarjal tud
na najmanjše napake. »Nismo delavsko šport
no društvo, marveč klub evropskih ambicij,« ji
bila najbolj pogosta fraza trenerja, ki je bi
pred finalom šokiran nad potezo nekateri
igralcev. »Ključ uspeha je v zavesti igralcev
Razumem njihove potrebe po sprostitvi, želji
po trenutnem begu iz rokometa. Vse mi ji
jasno, tudi sam sem v igralskih časih bežal i;
hotela in počenjal neumnosti, toda nikoli pre<
pomembnimi tekmami. Kaj lahko naredin
z denarnimi kaznimi? Posameznik lahko z ne
spametjo za dober rezultat prikrajša celoto
ekipo, nenazadnje tudi vodstvo kluba, navija
če, pokrovitelja...« je bil ogorčen Zovko ii
v istem hipu se je za protiutež ponujala pri-
merjava s francosko reprezentanco pred final-
no tekmo SP: v slačilnici niso imeli nobenega
sestanka, marveč so si uredili nove pričeske.
ŽELJKO ZULl
Dežela svetovnih prvakov je bila le nekaj časa
v rokometnem transu, že med Marranom pa ni
bilo posebnega zanimanja za medcelinski tur-
nir in nastope najboljših svetovnih ekip, kot so
organizatorji reklamirali sedemdnevno prire-
ditev. Julija je Beach handball v Marseillu in
popolno reprezentanco svetovnih prvakov
v igri štiri na štiri gledalo več tisoč ljudi, teden
dni pred začetkom novega prvenstva pa so bile
dvorane prazne.
Celje Pivovarna Laško-Dunkerque 30:18
(14:8; Stefanovič, Pungartnik 5, Načinovič 4,
Leve, Tomšič 3, Šantl, Šerbec, Jeršič, Puc 2,
Šafarič, Ivandija 1), Celje Pivovarna Laško-
PSG 27:15 (14:9; Pungartnik 7, Šerbec, Nači-
novič, Ivandija, Jeršič 3, Šafarič, Šantl, Stefa-
novič, Puc 2), Celje Pivovarna Laško-Braga
34:27 (17:18; Šerbec, Stefanovič, Pungartnik
7, Šafarič 4, Ivandija, Tomšič, Puc 3), Celje
Pivovarna Laško-Elgorriaga 22:23 (9:11; Ste-
fanovič 10, Pungartnik 4, Puc 3, Načinovič 2,
Šafarič, Šerbec, Ivandija 1).
Rastko Stefanovič je bil izbran za najboljšega
igralca turnirja, čeprav je sredi tekme s PSG
zaradi Monthurelovega udarca s komolcem
moral na šivanje rane na čelu.
Tomaž Tomšič in Alvaro rfačinovič še nista v pravi formi, toda do prvega vrha sezone sta še slaba
dva meseca.
V Franciji je bil strelsko najbolj razpoložei
Roman Pungartnik.
ŽIVLJENJE V EVROPI
Tudi Pigalle ni več isti
Pariz je zadnje tedne v pani-
ki. Bombe so krepko upočasni-
le življenje v evropski metro-
poli, kjer po bulevarjih neneh-
no zavijajo sirene in krožijo
blindirani avtobusi z oborože-
nimi specialci. V ilegalo so se
umaknile celo pocestnice
z najbolj razvpitega Pigalla,
kjer je veliko več žandarjev
v lovu za potencialnimi terori-
sti kot pa prodajalk ljubezni.
Na železniški postaji se v hi-
pu preko gore kovčkov in po-
tovalk zapodi policijski pes,
možje v povsem črnih opravah
pa nenehno krožijo po poslop-
ju in vzbujajo nelagoden obču-
tek. Ne samo Francija, celotna
evropska skupnost živi v stra-
hu. Na frankfurtskem letališ-
ču je prva kontrola potnih li-
stih že na stezi ob izstopu iz
letala, naslednja pri vhodu
v stavbo, v strahu pred bom-
bami je na carini potrebno
vklopiti celo prenosni raču-
nalnik.
Tradicionalno zadržana
Francija še bolj zapira svoja
vrata, državljani druge vrste
smo tudi Slovenci. Telefonira-
nje iz hotelskih sob ni možno
iz strahu pred nesolventnostjo
gostov, po dveh dnevih mole-
dovanj in prepričevanj je zale-
glo šele zagotovilo organiza-
torjev in sproščena je bila vsaj
ena linija. V menjalnicah je
ameriški dolar ničvreden pa-
pir, le redki so slišali za Slove-
nijo, kaj šele za konvertibil-
nost tolarja.
Običajna cena malega piva
je deset frankov (240 tolarjev),
toda vsako pravilo ima svojo
izjemo. V trgovskih centrih so
ceniki razdeljeni na stojišče in
sedeže. Ob pultu je pivo za več
kot tretjino cenejše kot za mi-
zo, lokal pa pravzaprav na-
vadna luknja. Obstaja tud
druga možnost: Elizejske p°"
ljane, kjer pivo ni deset mar-
več šestdeset frankov, okus p
povsem enak.
Deset minut vožnje iz stro-
gega centra Pariza, ob Bercj^1
so na levem bregu Senne luk'
suzni apartmaji in privatnf
klinike, na desnem bregu klc
šarji, priseljenci iz Afrike j5
Azije. Po polnoči se v redkih
lokalih mednje pomešaj0
zvodniki in izžete pocestnih
ki so se že pred leti moralf
umakniti na obrobje. Vsa^
bolj radoveden pogled razu-
mejo po svoje; po potrebi s°
tudi strežno osebje, toda že p°
petih minutah družbo ogovf
rijo v slovanskem jeziku ... P"
tednu dni je Pariz najlepši
razglednicah.
poslovni prostori v središču Celja v
stanovanjsko poslovni center v središču Žalca
obrtne delavnice v obrtni coni Celja
poslovno upravni objekt v Velenju
trgovsko poslovni center in športna hala s
poslovnimi lokali v Laškem
Pokličite: tel.: 063/26-634, fax: 063/442-490
Št. 36. - 7. september 1995
11
ŠPORT
Gregor Cankar je lanskemu naslovu mladinskega svetovnega prvaka na Japonskem dodal
študentski bron.
Vrnitev šampiona
Gregor Cankar na univerziadi z najdaljšim skokom kariere 818 cm
osvojil bronasto kolajno - Robert Teršek deveti v metu kopja
Univerziada v Fukuoki je
bil drugi vrh letošnje sezone
za atleta Gregorja Cankarja
in bolje se je znašel med štu-
denti na Japonskem kot med
prekaljenimi borci v Gote-
borgu. Po treh prestopih
v kvalifikacijah SP v skoku
v daljavo je bil psihično po-
vsem na tleh, razmišljal celo
o slovesu od atletike, toda
v slogu velikega šampiona je
po samo treh tednih na sve-
tovnih študentskih igrah
osvojil bronasto kolajno.
Norma za vstop v finale je
bila sprva 770 cm, Cankarje-
va serija pa se je močno ra-
zlikovala od tistih z zadnjih
velikih tekem: 782 cm, pre-
stop, 797 cm. Natančno iz-
merjen zalet ter psihična
stabilnost sta bila znanilca
boja za kolajno, čeprav je se-
dem atletov že v kvalifikaci-
jah preskočilo osmico. Fina-
le je bil najbolj razburljiv del
atletskih tekmovanj, med
dobitniki kolajn so bili samo
štirje centrimetri razlike,
Cankarja pa so sodniki ne-
mara celo prikrajšali za
zmago.
V četrti seriji se je z najd-
saljšim skokom kariere
- 818cm(veter+2, lm/s)prebil
na drugo mesto, na katerem
je ostal vse do zadnje serije,
ko ga je preskočil Acker-
mann. Prav zadnji poskus bi
Cankarju lahko prinesel celo
zlato, saj je bil njegov skok
dolg okoli 830 cm, a so sod-
niki dosodili >optični pre-
stopa pri katerem se odtisa
atletovih copat na deski ne
da zaznati, vendar je skok
neveljaven.
Fukuoka je bila uspešna
tudi za metalca kopja Rober-
ta Terška. V kvalifikacijah je
kopje že v prvi seriji zalučal
72,90 m dalreč in se z dese-
tim rezultatom uvrstil v fi-
nale, v katerem je prav tako
dobro začel. Radečan je prav
tako v prvi seriji dosegel da-
ljavo 72,18 m in zasedel 9.
mesto, kar je tretja najboljša
slovenska uvrstitev na uni-
verziadi na Japonskem.
Svetovnih študentskih
iger se je udeležilo rekordno
število športnikov, toda od-
mev v svetovni športni jav-
nosti je bil zelo majhen. Or-
ganizatorji so poudarjali, da
je glavni namen univerziade
omogočiti tisočim mladim
športinikom z vsega sveta
druženje in tekmovanje
v športnem duhu, v katerem
bodo tudi živeli. Obenem so
zavračali uvajanje novih
športov v program, ki zdaj
zajema deset osnovnih: atle-
tiko, košarko, sabljanje, od-
bojko, gimnastiko, vaterpo-
lo, nogomet, plavanje, skoke
v vodo in tenis, Japonci po so
letos na svojo željo dodali še
baseball in judo.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: EDI MASNEC
Rezultati - skok v daljavo: 1.
Sošunov (Rus) 821, 2. Acker-
mann (Nem) 821, 3. Cankar
(Slo) 818, 4. Tudor (Rom) 811,
5. Glavicki (Blr) 808 itd; kop-
je: 1. Lian Biao (Kit) 79,30 ...
9. Teršek (Slo) 72,18.
V lokalnem derbiju
oboji na zmago
Celjani do točke z borbeno igro — Rudar klonil na Prevaljab
— 7. krog: Rudar-Biostart Publikum
»Med fanti ni prave samoza-
vesti in borbenega duha,« je
pred tekmo z SCT Olimpijo
negodoval trener Borut Jarc,
potem ko je celotna ekipa
v minulem tednu obiskala psi-
hologa. Po bledi predstavi
s Primorjem je bilo potrebno
nogometaše »dvigniti« in jih
pripraviti na derbi z zeleno-
belimi.
V uvodu srečanja je kazalo,
da bodo Ljubljančani zlahka
opravili z domačo vrsto, v ka-
teri ni bilo libera Bašiča, že
v 5. minuti pa je igrišče zapu-
stil poškodovani Usnik. Gostje
so bili nevarnejši, agresivnejši,
bliže nasprotnikovem golu in
v 14. minuti je Šiljak poslal
slab predložek pred domači
kazenski prostor, tam pa je žo-
go pričakal Bulajič in jo z gla-
vo poslal mimo reprezentanč-
nega vratarja Zupana, ki se je
nepričakovano pojavil na robu
kazenskega prostora, čeprav je
bil tam njegov soigralec, v bli-
žini pa nihče od nasprotnikov.
Šoškič si je po prvem polčasu
zadovoljno mel roke, medtem
ko je Jarc v garderobi svojim
varovancem delil nasvete
v povišanem tonu. To je obro-
dilo sadove saj so Celjani po
prostem strelu izenačili z le-
pim zadetkom najboljšega
igralca tekme Dejana Bauma-
na. Do konca srečanja sta obe
enajsterici uprizorili nekaj
obetavnih akcij, vendar se izid
ni spremenil. Najlepšo prilož-
nost je v finišu tekme zapravil
Bozgo, ko je prišel sam pred
Zupana, a je slednji odlično
reagiral in preprečil zmago
gostov. Sodeč po izjavah Šo-
škiča po tekmi, so bili Ljub-
ljančani z rezultatom bolj ne-
zadovoljni kot rumeno-modri,
ki so z borbenostjo in zelo so-
lidno igro predvsem ožje
obrambe (Bajraktarevič, Bula-
jič, D. Romih) napovedali bolj-
šo bero točk v nadaljevanju se-
zone.
V	nedeljo Rudar-
Biostart Publikum
V sedmem krogu bo ob sre-
čanju SCT Olimpija-Mura
najzanimivejši obračun v Ve-
lenju, kjer se bosta v lokalnem
derbiju pomerila Rudar in Bi-
ostart Publikum. Točka proti
državnim prvakom je Celjane
drago stala, saj sta se poško-
dovala Bauman in Usnik, Baj-
raktarevič pa je dobil četrti
rumeni karton in bo moral po-
čivati. Bašič ima počeno kost
na prstu leve noge, vendar bo
verjetno zaigral, saj druge re-
šitve trenutno ni na vidiku.
V	Velenju igrajo Celjani po
tradiciji nekoliko slabše, to pa
se v nedeljo ne bi smelo zgodi-
ti, saj bi ob morebitnem pora-
zu lahko zdrsnili na predzad-
nje mesto na lestvici.
»Proti SCT Olimpiji smo
predvsem v drugem polčasu
dokazali, da znamo igrati, kar
bo potrebno potrditi v nedelj-
skem lokalnem derbiju. Naša
prednost je v Rudarjevi izgubi
točk na gostovanju pri Magu
Korotanu. Upam, da jo bomo
znali izkoristiti,« je razmišljal
celjski kapetan Andrej Gor-
šek, ki je bil ob napovedi raz-
pleta tekme sedmega kroga
optimističen: »Nadejamo se
prekinitvi tradicije in uspeha
ob jezeru. Zagotovo ne bomo
postavili >bunkerja<, ampak
bomo z organizirano in zavze-
to ter napadalno inačico storili
vse, da presenetimo doma-
čine.«
Velenjčani so po izvrstnem
štartu prvič okusili poraz na
zadnjem gostovanju na Preva-
ljah. Bolj kot nespremenjeno
število točk na njihovem kontu
pa je za Rudarje zaskrbljujoče
dejstvo, da sta zaradi rdečih
kartonov tekmo s Korotanom
predčasno končala Silo in Pra-
njič, ki ju v nedeljo ne bo v ze-
leno-črnem dresu. Kljub temu
je Rudar »papirnati« favorit,
zlasti zaradi zanesljive igre in
boljših predstav v dosedanjem
delu prvenstva. »Težko je do-
ločiti favorita pred tako po-
membno tekmo, še posebej
v trenutkih, ko tako eni kot
drugi ne vemo, v kakšnih za-
sedbah se bomo srečali. Ob Ši-
lu in Pranjiču najverjetneje ne
bom mogel računati niti na
poškodovanega Pavloviča, nji-
hovo odsotnost pa bodo morali
prikriti Oblak, Polovšak in
Slavko Javornik,« je pojasnil
težave v svojem taboru trener
Bojan Prašnikar in napovedal
boj za vsak del igrišča: »V der-
bijih so ponavadi v ospredju
dvoboji in borbena igra, manj
lepota. Menim, da bo tekmo
odločila trenutna forma posa-
meznikov. Želimo si zmage,
kako pa se bo izteklo, bomo
videli,« je bil previden velenj-
ski strateg.
V obeh taborih so pred med-
sebojnim obračunom zmerni
optimisti. Nedeljskemu zma-
govalcu bi uspeh pomenil
ogromno. Celjanom zaradi vr-
nitve med »žive«, Velenjčanom
pa zaradi ohranitve stika
z najboljšimi ali celo preboja
na sam vrh prvenstvene lestvi-
ce. O remiju ne razmišlja nih-
če, a bi bila delitev točk za
oboje rezervna varianta, nad
katero se ne bi pretirano prito-
ževali.
TOMAŽ LUKAČ
Razočarani Pevec
17-letni Alen Pevec se je minuli teden udeležil
evropskega' prvenstva v kartingu v sosednji Italiji.
Kljub poškodbi je resno računal na uvrstitev v finale,
kar pa mu zaradi nekaterih napak ni uspelo. »Načrto-
van preboj med najboljše mi je spodletel predvsem
zaradi nezbranosti in smole. V pred tekmovanjih sem
enkrat prehitro štartal, kar me je stalo treh kazenskih
točk, na eni izmed dirk pa mi je le nekaj metrov pred
ciljem odpovedal motor, izgubil sem osem mest in
s tem možnosti za finale,« je po vrnitvi dejal Pevec, ki
še čuti bolečine zaradi poškodbe ramena, a je pred
nadaljevanjem domačega prvenstva optimist in upa na
osvojitev državnega naslova, načrtuje pa tudi nekaj
mednarodnih nastopov v sosednji Avstriji in Italiji.
T.L.
Srebotnikovi še zlato SP
Evropskemu naslovu ekipnih teniških prvakinj igralk do 14
let je slovenska teniška reprezentanca na Japonskem dodala še
zlato kolajno s svetovnega prvenstva. Veliki uspeh so dosegle
Tina Pisnik in Tina Hergold iz Maribora ter velenjska teniška
igralka Katarina Srebotnik (na sliki).
Srebotnikova je bila minuli mesec na posamičnem evropskem
prvenstvu v Genovi prva nosilka in osvojila bronasto kolajno,
nato pa s Pisnikovo zlato v igrah dvojic. Na Japonskem je dobila
večino posamičnih dvobojev in znova odlično igrala v dvojicah.
»Bilo je bolje kot na evropskem prvenstvu v Genovi, vendar
s svojo igro še nisem povsem zadovoljna. Na začetku sezone sem
bila v veliko boljši formi,« je po novem uspehu dejala mlada
Velenjčanka, ki je za teniške strokovnjake odkritje letošnje
evropske sezone. Na jakostni lestvici igralk do 14 let je po vrsti
odmevnih zmag v tujini celo prva in skupaj s Pisnikovo pred-
stavlja odličen tandem.
Petek, 8. 9.
Konjeništvo
Škofja vas: turnir v preska-
kovanju ovir za pokala Sam-
sung in MOS (od 14. ure, do
nedelje).
Sobota, 9. 9.
Judo
Celje: državno prvenstvo za
mladince (od 10. ure v dvorani
STŠ).
Košarka
Ljubljana: Olimp ija-Roga-
ska (19. 30), Kranj: Triglav-
Kovinotehna (1. krog A-l mo-
ške lige, 20); Slovenske Konji-
ce: Comet-Ježica (19), Hrast-
n,k: Pivovarna Laško-K. zidar
(17), Maribor: Slivnica-Celje
(l- krog A-2 moške lige, 18);
^ebold: Prebold-Janče (19),
mrežice: Brežice-Kemoplast,
Kamnik: BP-Elektra (1. krog
B moške lige, obe 18).
Nogomet
Rogaška Slatina: Steklar-
Kovinar, Ruše: Pohorje-Dra-
vinja, Slovenska Bistrica: Bi-
strica-Unior (4. krog III. lige);
Odred-Tim Laško, Šmarje:
Šmarje-Kiv Vransko, Krško:
Krško-Kovinar (prve tekme 1.
kroga pokala MNZ Celje, vse
1«. 30).
Nedelja, 10. 9.
Nogomet
.Velenje: Rudar-Publikum
(7. krog I. lige); Šentjur: Šent-
iur-Nafta, Ptuj: Drava-Era
Šmartno, Trbovlje: Radeče-
Vevče (5. krog II. lige); Breži-
ce: Brežice-Usnjar (prva tek-
ma 1. kroga pokala MNZ Ce-
lje, vse 16. 30).
Torek, 12. 9.
Košarka
Murska Sobota: Pomurje-
Comet (18), Domžale: Domža-
le-Celje (1. krog pokala za
ženske, 20).
Mladi obetajo
Pred novo sezono v judu
Z mladinskim državnim pr-
venstvom se bo v soboto v Ce-
lju začela nova sezona tekmo-
vanj v judu. Po zamenjavi ro-
dov pri osrednjem celjskem
klubu Ivo Reya ne pričakujejo
novega olimpijca, marveč bo
pozornost usmerjena prav
k mladim, saj imajo Košir,
Mlinarevič in Petelinšek real-
ne možnosti za nastop na no-
vembrskem MEP v Toledu.
»S pomlajevanjem ekipe
smo začeli že lani in ob koncu
sezone odslovili Spasoviča,
Novkoviča in Lavička, edini
novinec pa je mladinski repre-
zentant Brod iz Ljubljane.
V soboto pričakujemo vsaj tri
naslove državnega prvaka in
kolajno prav v vsaki kategori-
ji,« pravi trener Štefan Cuk, ki
je z zelo nadarjeno skupino
kadetov že začel s pripravami
za MEP 1997 v Ljubljani.
Ligaško prvenstvo se bo za-
čelo konec oktobra, cilj celj-
skega moštva pa je znova uvr-
stitev v končnico najboljših
treh ekip. »V naslednji sezoni
bo ukinjeno določilo o okrepi-
tvah iz tujine in na novost smo
se zavestno začeli pripravljati
že lani. Povprečna starost eki-
pe je komaj 21 let in zato v pri-
hodnosti pričakujemo vrhun-
ske rezultate tudi v mednarod-
ni konkurenci,« meni Cuk.
Ž. Z.
Ivo Reya v novo sezono starta
s šestimi nosilci črnih pasov:
Sadžakom (3. dan), Beltra-
mom (2. dan) ter Koširjem,
Mahmutovičem, Petelinškom
in Rudolfom (vsi 1. dan).
Št. 36. - 7. september 1995
ŠPORT
18
Svetovni Polzelan
Grega Emeršič s Polzele le v compundu postal evropski
prvak v lokostrelstvu
V	Lileshallu v Angliji je na
mladinskem evropskem pr-
venstvu v tarčnem lokostrel-
stvu 15 letni Grega Emeršič,
doma s Polzele, član Loko-
strelskega kluba Polzela,
osvojil zlato kolajno.
V	slogu copound je Grega
Emeršič v finalnem dvoboju
premagal Angleža Goodena,
z rezultatom 110 krogov - z 12
izstreljenimi puščicami - pa je
hkrati dosegal nov državni re-
kord. V ekipnem boju je slo-
venska ekipa, kjer je nastopil
Grega, osvojila 4. mesto, kar je
v tem slogu tudi doslej naj-
boljša uvrstitev naše ekipe na
mednarodnih tekmovanjih.
Župan občine Žalec, prof. Mi-
lan Dobnik, in Zveza telesno-
kulturnih organizacij občine
Žalec, so pripravili sprejem, ki
so se ga udeležili tudi pred-
stavniki Lokostrelske zveze
Slovenije, predsedstva ZTKO
in KS Polzela, od koder je
Grega Emeršič doma in Loko-
strelskega kluba Polzela, kate-
rega član je. Župan, prof. Mi-
lan Dobnik v svojem nagovoru
ni mogel skriti navdušenja in
ponosa, da ima med svojimi
občani tudi tako vrhunskega
športnika, pred katerim je,
glede na njegovo mladost, še
bogata prihodnost.
Ko si pričel z lokostrelstvom
tako zgodnjega in tako velike-
ga uspeha najbrž nisi pričako-
val. Kam segajo začetki tvoje-
ga lokostrelstva in kdo te je
zanj navdušil?
Vsak športni si želi udeležiti
se velikih prvenstev, da pa na-
stopiš na evropskem ali sve-
tovnem prvenstvu, sanja vsak
tekmovalec. Lokostrelstvo mi
je v veliko veselje, tako velike-
ga uspeha pa nisem pričako-
val, saj nimam še tako velikih
izkušenj. Če pogledamo moj
začetek športnika-amaterja
pred manj kot dvemi leti, lah-
ko rečem, da sem moral trdo
delati, veliko trenirati, se ude-
ležiti skoraj vsake tekme doma
in na tujem, za kar sem hvale-
žen staršem, ki so me povsod
spremljali, podpirali finančno
in me, moram reči, na kakšno
tekmo odpeljala, čeprav bi ra-
je bil doma. Tekmovati sem
začel z navadnimi loki, vendar
so me vedno privlačili compo-
und loki, saj so lepi in hitrejši,
in v tej hitrosti sem videl
uspeh.
Velikokrat so prvi uspehi
odločilni. Kateri so bili tvoji
prvi uspehi?
Prvi večji uspeh sem doživel
kot državni prvak na tekmo-
vanju v Gornjem Gradu. Če-
prav sem sedaj že večkrat dr-
žavni prvak v različnih disci-
plinah, pa mi prva zmaga za-
res veliko pomeni.
Tekmuješ za Lokostrelski
klub Polzela, Kakšen je delež
kluba pri tvojem uspehu?
Za LK Polzela tekmujem in
sem njihov član od začetka.
Klub mi povrne samo startni-
no na državnih prvenstvih, več
denarja ruti ne premore, saj
nimamo nobenega sponzorja.
Svojega trenerja nimam, ker
ga tudi ne morem plačati,
opremo so mi kupili starši.
Zlato je zlato! Pa vendar,
občutki ob sprejemanju in do-
seganju takih odličij so gotovo
različni. Kakšni so bili tvoji
prvi občutki, in kako na ta
uspeh gledaš danes, ko si ga,
kot rečemo že prespal?
Mislim, da se te zlate kolaj-
ne še ne morem nikakor nava-
diti. Mogoče se niti ne zave-
dam, kakšen uspeh je to. Vem
samo, da sem utrujen od vsega,
kar se sedaj okoli mene doga-
ja. Nisem navajen takšne
»gužve«, kot pravi moj oče, če-
prav je normalno, da so sedaj
tudi mediji zainteresirani za ta
šport, kar je tudi prav in že
skrajni čas, Izkoristil bi prili-
ko in se zahvalil staršema, ki
sta edina »kriva« za moj
uspeh, ter čestital mamici za
doseženo 6. mesto na evrop-
skem prvenstvu na Norve-
škem, ki je bilo minuli petek in
soboto.
Po dveh dneh, kar se je vrnil
iz Anglije, je Grega Emeršič že
nastopil na mednarodnem tek-
movanju v Avstriji. V Gradcu
je v svoji kategoriji osvojil pr-
vo mesto in prehodni pokal in
dosegel nov mladinski rekord.
TONE TAVČAR
Velenjski sabljači na Rogli
Sabljači kluba Rudolf
Cvetko iz Velenja so svojo
četrto sezono sklenili s solid-
nimi uspehi in tekmovalnimi
dosežki tudi mednarodne ve-
ljave, čeprav je sabljanje
šport, ki zahteva dolgoletno
trdo delo in učenje. Tega se
v enem od štirih slovenskih
sabljaških klubov še kako
zavedajo, zato so tudi letos
pripravili skupno vadbo na
Rogli in tamkaj pripravili
tudi svoj drugi klubski
turnir.
Skupnih priprav na Rogli
sta se iz prve generacije (leto
vpisa 1989) velenjskih sab-
ljačev udeležila dva člana, iz
druge generacije (1992) trije
ter iz tretje generacije 11
članov od skupno 12 vpisa-
nih ob koncu leta 1992. Kot
je povedal trener Marjan Sa-
lobir, so največ časa na pri-
pravah namenili prav pilje-
nju tehnike, sicer pa nekaj
več pozornosti namenili tudi
sabljaškemu večeru, ki je na-
polnil večnamensko dvorano
v hotelu Planja na Rogli.
Pripravili so demonstraci-
jo v floretu, ki jo je komenti-
ral Marjan Salobir, glavni
del večera pa je bil namenjen
turnirju Rogla 1995. Na zak-
ljučni del turnirja se je uvr-
stilo osem sabljačev, gledalci
pa so lahko uživali ob sicer
kratkih, a zato toliko bo)
privlačnih dvobojih velenj
skih sabljačev, seveda ^
sprotnih strokovnih komen
tarjih Marjana Salobirja j,
sojenju Roberta Uranjekj
Po pričakovanju je zmaga
Rok Bezlaj, slovenski kadet
ski prvak v floretu, ki j,
v zadnjem dvoboju večen
premagal Mitjo Uranjeka.
Naj dodamo še to, da je i
letos spomladi pričela z vad
bo četrta generacija, v Ljub
ljani pa bo delovala tud
akademska sekcija sablja
škega kluba Rudolf Cvetke
ki jo bo treniral Emeri!
Mezgolits iz Ljubljane.
HENRIK JERČft
Velenjski sabljači (z leve) Drago Ranzinger, Rok Bezlaj, Jure Meh, Matevž Ferme, Matej Gorja*
Matej Zapusek, Tadej Knez, Gregor Gorjan, Mitja Uranjek, Tina Močilnik, Lenart Jerabek, Žig,
Zuber, Rok Kovse, Jure Uranjek in Barbara Kapfer ter trenerji Marjan Salobir, Robert UranjU
in Emerik Mezgolits.
Odkrito v Evropo
Rogaška Donat Mg si želi celo
v končnico za naslov prvaka
V evropskih košarkarskih
pokalih so naši klubi sinoči
odigrali prve tekme, pojutriš-
njem pa se bo v obeh A in
B ligi začelo domače prven-
stvo. Po senzacionalnem izpa-
du Olimpije iz pokala se obeta
burna sezona, od katere veliko
pričakujejo tudi v taboru Ro-
gaške Donat Mg.
Osnovni načrt je prodor
v Evropo, v Koračev pokal.
Potrebno bo najmanj 5. mesto,
še bolj pogumna želja pa je
končnica četverice za naslov
državnega prvaka. »Ekipa je
najmočnejša v zgodovini ko-
šarke v Rogaški Slatini, ob-
dobje pa je dolgo že 35 let,«
meni kapetan Vid Petovar in
tudi izboljšanje dela na vseh
ravneh je eden ciljev nove se-
zone.
Klub naj bi bil sčasoma ure-
jen na bolj profesionalni ravni,
vse bolj se uveljavlja Deitova
šola košarke, klub pa se name-
rava intenzivneje vključiti
v organe KZS, iz katerih je po
besedah direktorja kluba Du-
šana Drače povsem izključen.
Rogaški vrelci so že dolga leta
pokrovitelj kluba, kjer več po-
moči in razumevanja pričaku-
jejo tudi od mesta, saj so ko-
šarkarji edini prvoligaš iz Ro-
gaške Slatine.
Trener Srečko Žgajner se po
uspešnih pripravah v zelo
močni ligi prave forme nadeja
v decembru, ko se bo začel od-
ločilni del za uvrstitev v drugi
krog. Ekipo bodo navijači
spremljali tudi na gostovanjih,
po lanskih težavah in štrajku
igralcev pa naj bi bili za teko-
čo sezono že zagotovljeni dve
tretjini sredstev.
JANEZ TERBOVC
Rogaška znova
z žensko ekipo
V	C košarkarski ligi za mo-
ške se bo novo prvenstvo zače-
lo konec septembra, v D moški
ligi in drugi ženski pa v začet-
ku oktobra. Po enoletnem pre-
moru se v konkurcnco spet
vključuje ženska ekipa Roga-
ška; predsednik kluba je Mar-
jan Aralica, trener pa Stani-
slav Lukič.
V	končnico druge ženske li-
ge bodo napredovale štiri eki-
pe (igrali bosta tudi zadnji
ekipi prve lige), rezultati pa se
ne bodo prenesli. V C in D ligi
se v končnico z vzhoda in za-
hoda uvrstijo po štiri ekipe,
medsebojni rezultati iz prvega
dela se upoštevajo, nakar bo
zmagovalec drugega kroga ne-
posredno napredoval v višjo
ligo, drugi, tretji in četrti pa
bodo igrali končnico na dve
zmagi z najslabšimi ekipami
višjih lig.
V drugi ženski ligi bodo
igrali Rogaška, Domžale, Se-
žana, Jesenice, Šentvid in mla-
de ekipe Celja, Maribora ter
Ilirija. V vzhodni skupini
C moške lige so Rogla, Podče-
trtek, Rudar (T), Ruše, Lenart,
Radenci in Vič, v severni sku-
pini D lige pa mlada ekipa Ke-
moplasta, Žalec, Dolenjske
Toplice, Gorenja vas in Vi-
pava.
Nogomet
I.	liga
6. krog: Publikum-Olimpija
1:1 (0:1); Bauman (52); Koro-
tan-Rudar 2:0 (1:0); Maribor-
Gorica 1:0, Mura-Primorje
1:1, Izola-Beltinci 0:2. Vrstni
red: Mura 12, Gorica, Rudar,
Primorje 11, Korotan 10,
Olimpija 8, Maribor 7, Publi-
kum 6, Beltinci 5, Izola 0.
II.	liga
4. krog: Era Šmartno-Men-
geš 2:1 (0:0); Mešanovič (49) in
Delameja (74); Domžale-Šent-
jur 0:0, Črnuče-Radeče 5:1
(3:0); Zildževič (85, 11-m),
Nafta-Piran 2:0, Vevče-Za-
gorje 0:1, Rudar (T)-Železni-
čar (Mb) 4:1, Železničar (Lj)-
Drava 2:2, Naklo-Koper 1:1.
Vrstni red: Črnuče, Nafta 10,
Era Šmartno, Drava 7, Želez-
ničar (Lj) 6, Rudar (T), Šent-
jur, Napredek, Piran, Radeče
5,	Koper, Naklo, Železničar
(Mb), Zagorje 4, Vevče 3, Men-
geš 1.
III.	liga
3. krog: Dravinja-Steklar
2:1 (1:1); Križanič (26) in Ribič
(52) za domače, Kraševec (35)
za goste; Unior-Pohorje 1:3
(0:2); A. Kokol (67); Bistrica-
Bakovci 1:3, Kovinar-Turniš-
če 1:1, Odranci-Paloma 3:1,
Beltrans-Aluminij 1:2, Dravo-
grad-Kungota 3:0. Vrstni red:
Dravinja, Pohorje, Bakovci 7,
Dravograd, Aluminij, Odranci
6,	Kovinar, Turnišče 5, Bistri-
ca, Steklar, Kungota 3, Palo-
ma 1, Bel trans, Unior 0.
MNZ Celje
2. krog: Kovinar-Kiv Vran-
sko 1:2, Šmarje-Usnjar 0:7,
Tim Laško-Odred 4:0, Breži
ce-Krško 2:3. Vrstni red: Us
njar, Krško 6, Tim Laško, Bre
žice, Odred, Kiv Vransko 3
Kovinar, Šmarje 0.
Košarka
Pokal Slovenije
Postojna: Kovinotehna-Za
gorje 91:60 (43:22); Cizej 18
Petranovič 16, Jagodnik 15
Stavrov 10, Ritoper, Rovšnil
9, Kobale 6, Zaletel 5, Škrabf
3; Postojna-Litija 87:65; Po-
stojna-Kovinotehna 77:91
(36:47); Zaletel 32, Tiller 21,
Stavrov 17, Petranovič 13, Ja-
godnik 12, Rovšnik 2.
Maribor: Rogaška-K. zidal
94:91 (47:49); Jurkovič 28, No-
vakovič 24, Sušin, Lerič 11.
Mesič 10, Mičunovič 6, Petro-
vič, Tabak 2; BWC-Pivovarna
Laško 101:81 (48:39); Tovor-
nik 39, Vujovič 17, Starovas-
nik 8, Gole 6, Durnik, Šoštarič
4, Jeras 3; BWC-Rogaška
97:82 (53:43); Novakovič 35,
Jurkovič 15, Mičunovič l'>
Sušin 6, Mesič 4, Petrovič 3,
Tabak 2.
Idrija: Helios-Olimpija
81:79, Idrija-Triglav 88:84;
Idrija-Helios 75:55; Krško:
Satex-Loka 95:77, Litostroj-
Interier 90:88, Satex-Litostroj
93:84.
Št. 36. - 7. september 1995
19 i
RADIO
popolna informacija za
sojem doživetij in nakupov
pgflio CeUe na MOS 95 — Posebne sejemske Informativne oddaje
Kot vsako leto predstavlja
tudi letos Mednarodni obrtni
sejem v Celju enega največjih
programskih in komercialnih
projektov Radia Celje v letu.
jy|OS postaja iz leta v leto več-
ja in odmevnejša gospodarska
prireditev, ki privabi med 250
jo 300 tisoč ljudi in je tudi
najbolje obiskana sejemska
prireditev v Sloveniji. Še en
razlog več, da je naša sejemska
ekipa v 10 dneh sejemskega
dogajanja maksimalno anga-
žirana.
Tudi letos bomo na Radiu
Celju skušali čimbolj prenesti
utrip dogajanja na sejmišču
Golovec, s katerim tako ali
drugače živimo vsi Celjani in
naše mesto, ki se v dneh sejma
spremeni v pravo romarsko
poslovno in potrošniško meko
ljudi iz vse Slovenije in tudi od
drugod. »Sejemska shema«
Radia Celje bo sestavljena iz
dveh delov: iz informativnega
in komercialnega programa.
V informativnem programu
v posebnih sejemskih oddajah
in rednih dnevno-informativ-
nih oddajah bomo spremljali
aktualno dogajanje na sejmu.
To pa je na sejmu zelo razgiba-
no, od strokovnih posvetov in
srečanj, do obiskov najvišjih
predstavnikov slovenske drža-
ve in drugih gostov, tudi iz tu-
jine.
Poleg tega na sejmu in ob
sejmu potekajo tudi spremlja-
joče prireditve, na vsakem
MOS pa zabeležimo še veliko
zanimivosti.
Vsak dan, razen v nedeljo,
bomo pripravili štiri posebne
informativne oddaje v različ-
nih programskih pasovih.
Posebne sejemske informativ-
ne oddaje na Radiu Celje:
6.15 Sejemski utrinki
10.15 Danes na sejmu
17.30 Sejemski dan pod drob-
nogledom
V jutranjem programu boste
v oddaji Sejemski utrip ob
6.15 lahko prisluhnili kratkim,
predvsem servisnim informa-
cijam, ki bodo morda mnogim
v pomoč in napotek za ogled
sejma. V oddaji Danes na sej-
mu ob 10.15 bomo podrobneje
predstavili dnevni program
dogajanja na sejmu, v osrednji
sejemski oddaji ob 17.30 pa
pripravili širši pregled dnev-
nega dogajanja na sejmu. To-
rej, prisluhnili boste lahko šte-
vilnim izjavam, pogovorom,
komentarjem, anketam in no-
vicam z MOS 95. Vsakodnevno
vas bomo tudi obveščali o obi-
sku na sejmu.
V dopoldanskem in popol-
danskem programu pa bodo
praktično ves dan potekale
komercialne oddaje, v katerih
se bodo predstavljali razstav-
ljavci na sejmu. Te oddaje so
seveda namenjene vam, spo-
štovani poslušalci, da spozna-
te izdelke in podjetja, plačilne
pogoje in izkoristite priložno-
sti za nakup, ki je v času sejma
že po običaju posebej ugoden.
V teh oddajah bo po tradiciji
tudi nekaj nagradnih vprašanj
in mnogi med vami se bodo
zaradi nagrad najbrž letošnje-
ga sejma še posebej radi spo-
minjali.
Celoten sejemski program
Radia Celje bomo posredovali
iz našega sejemskega studia,
ki bo tako kot lani v priljublje-
ni Celjanki, poslovnem in ti-
skovnem centru Celjskega sej-
ma. Novinarsko ekipo Radia
Celje bodo sestavljali Vesna
Lejič, Nataša Gerkeš, Mateja
Podjed in Sergeja Mitič. V teh-
nični ekipi pa bodo Bojan Pi-
šek, Mitja Tatarevič in Sašo
Matelič.
Prva posebna oddaja pred
začetkom MOS 95 bo že danes
ob 10.30, v kateri bomo v po-
govoru z gosti, ki ga bo vodila
Nataša Gerkeš, predstavili
prometni režim v času sejma,
ki vsako leto predstavlja enega
največjih problemov in orga-
nizacijskih zalogajev. Seveda
bomo uradno z našim sejemski
programom pričeli z nepo-
srednimi javljanji z odprtja
sejma ta petek ob 11. uri.
ROBERT GORJANC
Od leve proti desni Lucija Grilec, Borut Zaje, Snežana Ilijaš in
Ester Tatarevič.
Septembrsko slovo
od Indiiancev
Z dežjem in začetkom nove-
ga šolskega ter študijskega le-
ta je definitivno konec počit-
nic, v redakciji in studiih Ra-
dia Celje pa se je komaj še
v sledeh zadržal mladostni
utrip naših vrlih Indijancev,
kot smo v žargonu poimenova-
li dijake in študente na počit-
niški praksi oziroma delu.
Manj jih je bilo julija, več
avgusta: soglasno smo se vsa-
kemu posebej in vsem skupaj
zahvalili za njihove prispevke,
ki so v mnogo čem popestrili
programsko shemo in ponud-
bo Radia Celje. Zanesljivo so
to opazili tudi naši poslušalci.
Veseli smo njihovega priz-
nanja, da so se med nami do-
bro počutili, čeprav smo jih
velikokrat »vrgli v vodo«. Če-
tudi jih ne bo veliko svojo po-
klicno pot začrtalo v smeri no-
vinarstva ali tonskega tehni-
ka, pa so si pridobili zanimive
delovne in življenjske izkuš-
nje. Nedvomno so si tudi lahko
ustvarili pravo podobo o nas,
ki ustvarjamo in soustvarjamo
radijski program.
Ce nas občutek ne vara, je ta
podoba o nas v njihovi zavesti
dokaj ugodna, čeprav si nismo
nikoli prizadevali, da bi v nji-
hovih očeh izpadli lepši, kot
smo v resnici.
V redakciji Radia Celje so se
v novinarskem delu potrjevali
Alenka Marolt, Nataša Zu-
pane, Ester Tatarevič, Klavdi-
ja Koprive, Jerneja Kolar, Lu-
cija Grilec, Snežana Ilijaš, Iz-
tok Gartner in Borut Zaje,
medtem ko se bo Tadeja Mar-
zidošek še septembra.
In, če smo jim vendarle
uspeli dokazati, da delamo
najboljše, kadar delamo z lju-
beznijo in predanostjo, potem
smo jim dali tudi nekaj žlaht-
nega, kot smo tudi sami od
njih »pobrali« veliko mladost-
ne svežine in iskrenosti.
Pri delu radijske tehnike pa so
bili nadvse uporabni in marlji-
vi Miha Strehar, Sašo Frie-
drich, Gregor Podkoritnik in
Rok Klanšek.
Dragi naši Indijanci, hvala
ker ste bili z nami!
MITJA UMNIK
Ministri se vračajo
- Boštjan Kovačič
Ne le, da se septembra
začne pouk, tudi naši poli-
tični veljaki so spet zasedli
svoja delovna mesta in
upam, da bodo tudi v novi
sezoni redno skrbeli za aktu-
alni »štof«, ki ga Tof s pri-
dom uporabtia v svojem Mo-
ped showu. Ce bo kdo še po-
sebej aktiven, mu bomo na-
menili poseben — radijski ho-
norar.
In prav iz ministrskih vrst,
smo na glasbeno zaslišanje
v sobotno oddajo Glasba je
življenje, povabili ministra
za lokalno samoupravo, go-
spoda Boštjana Kovačiča.
Zanimivo je, da je med
uspešnimi Slovenci toliko
Kovačičev: Danilo - direktor
Hit-a. Miloš - direktor Kr-
ke ... Šifrer jim je menda že
napisal pesem.
Minister Kovačič prihaja
iz Novega mesta, kjer je bil
župan in ima precej zaslug,
da se lahko Novomeščani
ponašajo kar s tremi radij-
skimi postajami.
Gospod Kovačič se je učil
igranja na klavir, a pravi, da
bi na pamet lahko zaigral le
Marko skače...
Na sodišču se zagovarja
sosed ministra Kovačiča:
»Res je, vrgel sem kamen
v njegovo okno.«
»Zakaj?«
»Igral je klavir. Nisem več
zdržal...«
»Ali dejanje obžalujete?«
»Zelo, skozi razbito okno
se je še bolj slišalo.«
Pa še obvestilo:
V soboto, 9. septembra se
bodo na velikem Škoda pi-
kniku v Postojni, finalno po-
merile vsaj tri družine. Gre
za zaključek naše akcije Iš-
čemo slovenske pevske dru-
žine. O izidu in dogajanju
vas bomo obvestili v nasled-
nji oddaji.
SimonaH20
radio celje
Odgovorni urednik: Mitja 1'mnik.
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc.
Uredništvo: Simona Brglez, Nataša Gerkeš, Vesna Lejič,
Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Vida Tanko, Janez Vedenik in
Tone Vrabl.Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike. Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 442-500.
_	Studio: 441-310, 441-510._
Št. 36. - 7. september 1995
REPORTAŽA
Maraton za
trmaste in vztrajne
Letošnje maratonske pustolovščine Iz Celja v Logarsko dolino se Je udeležilo 751
pohodnlkov — Najboljši maratonec Milan Župane, najboljša maratonka Anka PugelJ
Ko so pred enajstimi leti
štirje možje uresničili simpa-
tično zamisel o pohodu iz Ce-
lja v Logarsko dolino, ni prav
nihče med njimi slutil, da bo
njihov poskus prerasel v tradi-
cionalen in množičen maraton.
Letos se je na njem zbralo več
kot 700 pohodnikov. Zopet so
se ga udeležili nekateri izjem-
no dobri tekači, zvečine pa ti-
sti, ki so želeli preizkusiti meje
svojih zmogljivosti. Najdaljša
preizkušnja, tlakovana iz 75
kilometrov, je trajala več ur,
napolnjenih z znojem, trudom
in trmo. Mnogim so se ob pri-
hodu v cilj tresla kolena, pa
vendar, vzdržali so. Pred pre-
izkušnjo
Nočna tišina na celjskih uli-
cah se je v času, ko se je petek
prevesil v soboto, spremenila
v pričakovanje ob začetku ma-
ratonskega pohoda v Logarsko
dolino. Ob pol enih je bila Pre-
šernova ulica še nekoliko pu-
sta, potem pa je bilo na njej iz
minute v minuto več pohod-
nikov.
Eni so se nemirno ogrevali,
drugi so čakali, kdaj bo napo-
čil čas odhoda. Na štartu so se
zbrali izkušeni tekači, ljubite-
lji hoje in teka, nekateri med
njimi zelo mladi, drugi že pre-
cej v letih. Vsi so se hoteli pre-
pričati, koliko lahko pretečejo
ali prehodijo.
Kot na primer 64-letni Jože
Ovčar iz Celja, ki je potrpežlji-
vo čakal nekje v sredini mno-
žice z majhnim nahrbtnikom
in palico v roki. »Enkrat sem
na maratonu že sodeloval in
uspelo mi je priti do Mozirja,«
nam je zadovoljno povedal.
»Letos bom štartal iz Celja.
Dokler bom pri moči, bom ho-
dil.« Tudi 3-članska družina
Vrhovšek iz Brežinske vasi pri
Štorah ni vedela, do kod bode
uspeli priti. »Za sodelovanje
smo se odločili, ker smo se že-
leli enkrat preizkusiti,« so po-
vedali in pojasnili, da na tem
maratonu kot tudi na take
dolgi poti sodelujejo prvič. Za
Janeza Gramca iz Tržiča, vo-
jaka v Celju, je bil maraton
prav tako prva preizkušnja
Organizatorji so bili zli. ma-
ratonom izjemno zadovoljni.
»Udeležba je bila letos rekord-
na, povečuje pa se iz leta v le-
to,« je povedal Ivan Žaberl,
predsednik Društva maraton-
cev in pohodnikov Celje, in
dodal, da je organizacija tako
obsežnega maratona zelo zah-
tevna, ob progi pa terja pomoč
vsaj tristotih ljudi, še zlasti
domačinov. Razen manjših za-
stojev pri računalniški obdela-
vi rezultatov ni bilo kakšnih
posebnih težav. Na srečo je bi-
lo tudi poškodb zelo malo,
zdravnik pa je v cilju posredo-
val samo dvakrat.
Napovedal je, da bo za pot do
Logarske potreboval kakšnih
enajst ur, če bo šlo vse po sreči.
Celjanka Helena Ograj enšek,
poslovodkinja, pa je že izkuše-
na maratonka. »Sodelovala
sem že trikrat. Leta 1991 sem
dosegla 36, predlani 60, lani
pa 75 kilometrov,« je poveda-
la. »Letos sem bila na 100-ki-
lometrskem maratonu v Švici
in sem si poškodovala koleno.
Zato ne bom prehodila cele
poti, štartala bom šele
v Lučah.«
Našo pozornost je pritegnil
mladi svetlolasi tekač, ki je se
je nemirno ogreval. Videti je
bilo, kot da je že tekel in nismo
se zmotili. Karel Lipnik je na-
mreč pritekel iz Rogaške Sla-
tine. S spremstvom je krenil
na pot ob 22 uri in 5 minut, da
bi v Celju še pravočasno dvig-
nil štartno številko: »Na mara-
tonu sodelujem drugič in tudi
lani sem tekel na tako dolgi
progi. Vsaj enkrat na leto mo-
ram poskusiti, koliko sem
v resnici sposoben in zato te-
čem na malo daljšo razdaljo.
Računam, da bi lahko prispel
v Logarsko dolino okoli 7.
ure.«
Kdo so bili tisti tekači, ki
naj bi se uvrstili med najbolj-
še, na štartu ni bilo hvaležno
napovedovati. Slišati je bilo,
da bosta najboljša Milan Žu-
pani »in Anka Pugelj. Kdo ve,
rezultat pri maratonu se lahko
kaj hitro obrne... Ob enih je iz
Celja krenilo več kot 500 po-
hodnikov.
Na poti
V precej hladnem vremenu
so se podali na dolgo pot in
upali, da bodo znali svoje moči
pametno razporediti. Proga je
bila speljana, kjer se je le dalo,
mimo glavnih cest, da pohod-
nikom ne bi bilo treba paziti še
na promet. Pešca v temi mar-
sikdaj ni lahko opaziti...
Že čez dobre štiri ure je bila
skupina najboljših na Ljub-
nem, najboljši med najboljšimi
pa že v Lučah ali celo malo
dlje. Odlepili so se od večine in
iskali vsak svoj tempo. Sreče-
vali smo posamezne tekače, ki
so bili drug od drugega precej
oddaljeni. Vsi so še vedno
tekli...
Pohodniki so se podali na ma-
ratonsko pustolovščino s štirih
štartnih mest. Med 751 mara-
tonci je 75-kilometrsko progo
premagalo 254 tekmovalcev,
60-kilometrsko od Celja do
Luč 39, 40-kilometrsko od
Mozirja do Logarske 88, 35-
kilometrsko od Celja do Mo-
zirja 56, 25-kilometrsko od
Ljubnega do Logarske 47 in
15-kilome trsko razdaljo od
Luč do Logarske doline 78
tekmovalcev. Maratona se je
udeležilo tudi 47 tekmovalcev
iz tujih držav, med njimi kar
38 Čehov.
Nekaterim med njimi so de-
lali družbo spremljevalci na
kolesih, in morda je koga od
tekmovalcev peklensko zami-
kalo, da bi vsaj za trenutek
sedel na kolo.
Ene je premagala utruje-
nost, vrtelo se jim je od napora
in noge jih niso več hotele no-
siti. Morali so odstopiti ali si
vzeti čas za počitek.
Na čelu razredčene kolone
tekačev je vodil Milan Župane.
Ob 5. uri in 36 minut je bil pri
Rogovilcu, ob vstopu v Logar-
sko dolino, ko se je ravno do-
dobra zdanilo, pa ob 6. uri in
19 minut. Čakal ga je še zadnji
del poti do cilja.
Cilj za
najvzdržljivejše
Ob 6. uri in 28 minut je Mi-
lan Župane z dvignjenimi ro-
kami pritekel skozi cilj. »Bilo
je težko in naporno,« nam je še
močno zadihan, ovit v odejo,
povedal zmagovalec marato-
na. »Enkrat sem celo padel, saj
je bila proga spolzka in zelo
blatna. Najtežji del poti je bil
zame od Letuša do Nazarij.
S tekom sem zelo zadovoljen,
saj sem dosegel tudi svoj oseb-
ni rekord. Vsakdo si ga želi
izboljšati, vsaj za minuto od
prejšnjega. Na ta maraton sem
se pripravljal že od junija, tre-
niral sem vsak dan, v vseh vre-
menskih pogojih. Vedel sem,
kaj me čaka.« Ob treningih
mora 32-letni Mislinjčan
opravljati še vsakodnevno na-
porno službo v skladišču. Te-
densko preteče najmanj 150
kilometrov. Lani je na marato-
nu do Logarske doline dosegel
tretje, predlani pa drugo me-
sto, zato je z letošnjim rezulta-
tom izjemno zadovoljen. Sicer
je ta tekač postal tudi državni
prvak na 42-kilometrskem
maratonu Treh src v Radencih.
Čez dobre pol ure je skozi
cilj pritekel drugouvršeni Du-
šan Kuserbanj, 35-letni Zal-
čan, ki je bil z uvrstitvijo iz-
jemno zadovoljen: »To je bil že
moj šesti maraton v Logarski,
a na prejšnjih sem se uvrščal
do desetega mesta, le enkrat
sem bil četrti.« Manj kot mi-
nuto za njim je kot tretji prite-
kel Miha Vrečar, 2 2-letni te-
kač iz Griž, in nam povedal
naslednje: »Vreme je bilo en-
kratno, le malo hladno, pred-
vsem od Luč naprej je pihal
mrzel veter. To je bil zame tudi
najtežji del proge, saj se ves
čas vzpenja.« Tudi on je na
maratonu sodeloval že šestič.
Med vsemi maratonci pa je
najdaljšo razdaljo pretekel
Karel Lipnik iz Rogaške Slati-
ne. Po 110 kilometrih, ki jih je
pretekel v 6 urah in 24 minu-
tah, je utrujeno dejal: »Imel
sem močno krizo, premagal
sem jo 10 ali 15 kilometrov
pred koncem proge, a kljub te-
mu izgubil skoraj pol ure. Bil
sem povsem oslabel, skoraj
sem omedlel in začelo se mi je
vrteti. Potem sem se nekako
spravil k sebi. Najhujše pa je
bilo zdajle na cilju, ko sem se
ohladil in naenkrat nisem več
mogel stati na nogah.« Uvrstil
se je na odlično, sedmo mesto.
Edini tekmovalec, ki se je ude-
ležil vseh 11 maratonov, je bil
62-letni Franc Smodiš iz Ce-
lja. Najstarejši udeleženec ma-
ratona pa je ing. Hubert An-
kerst iz Celja. 80-letniku je
uspelo prehoditi progo 15 ki-
lometrov dolgo progo iz Luč
do Logarske. Najstarejši ude-
leženec maratona, ki je prema-
gal razdaljo 75 kilometrov, je
bil 69-letni Ivan Kregar. Naj-
mlajši udeleženec, 11-letni Ju-
re Draksler iz Celja, je preho-
dil 15 kilometrov.
Maratonci so tekli skozi cilj,
eni z večjimi rezervami moči,
drugi popolnoma oslabeli in
izčrpani. Vsi pa smo nestrpno
čakali, kdaj bo pritekla prva
ženska. Ni nam bilo treba dol-
go čakati, kajti v cilju je bila
po 7 urah in 28 minutah na-
pornega teka. Anka Pugelj,
40-letna učiteljica iz Velenja,
je povedala: »Nad rezultatom
sem presenečena, saj je danes
na progi nekaj zelo dobrih te-
kačic. Kakšnih posebnih težav
nisem imela. Moči si razpore-
dim tako, da lahko vso pot
normalno pretečem. A zame je
vedno najtežji prav zadnji ki-
lometer.« Za ta maraton se po-
sebej ni pripravljala, vendar
pa vsak dan v tednu preteče
najmanj 10 kilometrov. Ob na-
pornem poklicu ji tek pomeni
sprostitev in razbremenitev.
Vsakega maratonca so ob
prihodu v cilj ogrnili s toplo
odejo. Končno so imeli čas, da
se v mislih ozrejo po progi
nazaj.
KSENIJA LEKIČ
Velenjčanka Anka Pugelj se je maratonskega
teka iz Celja v Logarsko udeležila tretjič in
tretjič zmagala.
V 5 urah, 28 minutah in 22 sekundah je Mi-
slinjčan Milan Župane pretekel 75 kilometrov.
Zmagal je in dosegel svoj osebni rekord.
Karel Lipnik je med vsemi maratonci pretekel najdaljšo progo.
110 kilometrov iz Rogaške Slatine do Logarske doline. Uvrstil
se je na 7. mesto.
S Prešernove ulice v Celju je v soboto, 2. septembra, točno ob enih štartalo 531 pohodnikov.
Mani
light
Vera Menhart-Hohnji
V času, ko so pri nas »izumrl
in so bile aktualne čim bolj siv,
rišice, je Celjanka Vera Menhaj
darle bila dama. Mlada dama.j
da. Po končani maturi v celjski
skupaj z današnjim možem, kij
v Avstrijo, odpravila čez mejo
hunska manekenka, znana v tuj
gih, v Celje se je vračala k m
včasih zato, da je pripravljala i
Zlatarno in Toper. Sicer pa je ž
na relaciji Gradec-Celje.
Zadnjih deset let se posveči
Skupaj s poslovno partneri
Schmuck imata v Gradcu agei
hau Top Team, ki pripravlja u
šolo za dame. Dva tečaja za t
Vera pripravila tudi že v Celju
izbrala za nadaljevanje manekt
jini. Med njimi je tudi lepotica i
ša Dobelšek, za katero Vera
izjemne možnosti, da uspe v tu
Delala s Pacom Rabai
Pierrom Cardinom
»Včasih je bilo v Sloveniji i
lepo dekle iz boljše hiše za mai
vladal stereotip, da so to lahki
jim starši niso pustili ukvarjati
stvom,« pripoveduje Vera. Sami
kenske vode podala v Avstriji,
nasprotovala, še več, všeč ji je
obiskovala modne revije, kjer ji
ra. Tudi oče je včasih prišel.
»Osnovni pogoj v tujini je bil,
maneken. Brez šole nisi mogel n
Šole za manekene so trajale dol
si hotel kaj več, si moral še na Di
Sama sem naredila šole v Grad
in v Parizu. Nato sem bila v m
pini, ki je štela dvanajst man
manekene. Sodelovala sem s F
delala za Cardina, nastopala za
po vsej Evropi.«
Ker se ni nikoli silila v osp
v takratni Jugoslaviji marsikaj j
je slovenski mediji niso poznali
bila uspešna. Vendar v tistih ča
še niso bile tako slavne kot so d
prebijejo do vrhunskih, pravi.
Nastopala je v stalni manekei
je nastopala po Evropi in imela
mesece trajajoče turneje. Na tur
la tudi do 50 tisoč šilingov. »1
zelo stroga pravila. V pogodbi j
smem na sebi opraviti niti n<
membe. Nisem si smela prebar
smela pridobiti niti kilograma,
stano nadzorovali, nisem smela
smučati, da se ne bi poškodovali
prekršila, bi morala plačati ka
dvakrat višja od honorarja. Te
mogla privoščiti, zato sem se d
pravil.«
Ko Vera danes opazuje neka
dekleta, zgrožena ugotavlja, d
manekenka sploh ne pazi na (
nosi na revijah. Stopajo po njih
Št. 36. - 7. september 1995
REPORTAŽA
20,21
nstvo -
itiv življenja
Kozmetičarka, tlama
'^obešajo, do oblek, ki jih Vera imenuje kar
'ksponati, sploh nimajo odnosa,
f To so stvari, ki ti jih prinese manekenska
. i" če te nimaš si čisto podivjan in o stvareh
maš pojma. Manekenska šola te nauči tudi
civilnega ličenja, pa odnosa do kolegic in
podobno.«
Vera ne pozna nespodobnih
povabil
prav tako ne more razumeti, ko iz ust Nataše
nobelšek in še kakšne svoje varovanke sliši,
jjaj vse se dogaja v slovenskih manekenskih
krogih in še posebej na lepotnih tekmovanjih.
Vsiljivi moški, nespodobna povabila in podob-
no, tega Vera iz svojih izkušenj v tujini ne
pozna. »Mi smo nastopali vedno v luksuznih
hotelih ali dvoranah, nikoli v kakšni gostilni,
prav tako si nas organizatorji niso nikoli drz-
nili nadlegovati. Na turnejah smo stanovale
v luksuznih hotelih. Nekoč sem v enem takš-
nih, v Italiji, imela neko ponudbo šejkov, ven-
dar sem jo zavrnila in sem imela nemudoma
mir. V takšnem hotelu bi se namreč lahko
pritožila portirju, da me nekdo nadleguje in
potem bi imel nadležnež precej neprijetnosti.«
Iz svojih mladih manekenskih let se rada
spominja tudi začetkov, ko je nekoč na Gra-
škem sejmu nastopala na reviji z za številko
premajhnimi čevlji, pa se je morala kljub vse-
mu več ur smehljati in sprehajati v njih. Rada
se spomni tudi prestižne modne revije, v kateri
je nosila dragocen nakit izdelan pri Tiffanyju.
Takrat je imela vsaka manekenka svojega de-
tektiva, ki je čuval dragocenosti, ki so jih no-
sile.
Lepotnih tekmovanj pa se ni udeleževala.
Niso je zanimala. Lepota je relativna, zato na
takšna tekmovanja ne da veliko, obenem pa
prisega na tisto lepoto, ki prihaja iz človekove
notranjosti.
Ves čas je bila tudi poročena in pravi, da je
bil mož kar ponosen nanio, ljubosumnost pa
da je dobro skrival zase. Se danes sta skupaj,
zato Vera Menhart-Hohnjec ne vidi razloga,
zakaj ne bi mogla imeti uspešna manekenka
urejenega družinskega življenja.
V Avstriji iskane manekenke
v letih
Vera Menhart-Hohnjec se tudi danes še ak-
tivno ukvarja z manekenstvom. Kar nekaj kri-
žev si je že naložila na pleča, čeprav leta iz-
vrstno skriva. Približno si lahko mislite koliko
je stara le po tem, da ima mamo, ki bo vsak čas
dopolnila sto let. V Avstriji, pravi, so zelo
iskane manekenke, ki so že v letih. Stranke se
namreč lahko identificirajo z njimi, obenem pa
nosijo te manekenke damske modele, krzno in
podobno. Tudi takšne, ki so težje od 80 kilo-
gramov se pojavijo na pisti. »Te so zelo samo-
zavestne, vesele, in na pisti naredijo štimung,«
zagotavlja.
S tečajem manekenstva za moške in ženske in
z Lady's school bo Vera Menhart-Hohnjec pri-
čela zopet 15. septembra. Prijave sprejema od
ponedeljka, 11. septembra dalje, od 9. do 12.
ure, do vključno četrtka, na telefonsko številko
27-816. Starostne omejitve ni.
Sicer pa Vera pravi, da je mogoče starost
zavreti za kakšnih dvajset let, če si obraz red-
no negujemo z ustreznimi kremami, če enkrat
mesečno obiščemo kozmetičarko, če se pravil-
no prehranjujemo, se gibamo in mislimo pozi-
tivno. Lepotne operacije pa odsvetuje.
Vera se je kasneje posvetila tudi kozmetiki.
Opravila je šolanje v Gradcu in na Dunaju, ter
v Parizu pri znanem monsieurju Aubryu, ki je
bil tudi slavni visažist za zvezde kot so Eliza-
beth Taylor in druge. On je Vero iz temnolaske
spremenil v svetlolasko in takšna je še danes.
Učila se je tudi pri priznani kozmetični firmi
Lancome. Svoje kozmetično znanje pa uporab-
lja že vrsto let v svojem kozmetičnem salonu
na Jožefovem hribu v Celju. Tam sprejema
pretežno stranke, s katerimi sodeluje že vrsto
let in s katerimi ima pravzaprav že prijateljske
odnose. Ves čas namreč živi med Celjem in
Gradcem zato si klasičnega salona, z delovnim
časom, ne more privoščiti.
V svojem življenju je še posebej ponosna na
doživljaj izpred več let, ko se je vračala domov,
v Gradec, iz zadnje manekenske turneje.
Z menedžerko, ki je bila za volanom, je le
nekaj minut od doma iz ceste zdrsnila v vodo.
Ko sta se v avtu potapljali, se je spomnila, kaj
ji je nekoč svetoval mož, kako ravnati v takš-
nem primeru. Ni izgubila glave, zato ji je uspe-
lo rešiti svoje in življenje menedžerke. Za to je
bila kasneje tudi nagrajena. Mesto Gradec ji je
podelilo nagrado za pogum.
Danes težko srečate žensko, ki bi bila tako
umirjena, urejena, graciozna, olikana in nabi-
ta z optimizmom, življenjsko energijo in pozi-
tivnim nabojem kot je Vera. Mlada dekleta, ki
prihajajo k njej v manekensko šolo, skuša koli-
kor je mogoče zaščititi pred vsiljivci in jim je
pravzaprav druga mama. Pelje jih v Gradec in
jih nato dostavi do hišnih vrat. Z njimi gre po
nakupih. Dokler so v njenem varstvu, jih ne
izpusti izpred oči. Z njimi je v prijateljskih
odnosih, rada pa ima, če so resna, natančna,
točna in pripravljena držati se pravil.
Na svoj način pomaga tudi malim begunč-
kom v Celju. V Avstriji prijateljuje s premožno
družino Robinson, ki imajo v Gradcu avto hišo
Mazda. Oni zbirajo pomoč za begunčke v Ce-
lju, Vera pa jo ob svojih pogostih obiskih v Ce-
lju pripelje.
Vera je tudi za avstrijske razmere situirana
bolje od povprečja, a ji to ne pomeni kaj dosti.
Pravi namreč, da jo najbolj osrečuje to, da je
njena mama še živa, da ima moža, s katerim se
razume in prijeten krog prijateljev. »Bogata
sem na izkušnjah, materialno pa niti ne, ker mi
to niti ne pomeni veliko,« pravi.
NATAŠA GERKEŠ
Vera v časih, ko je bila se mlada manekenka in
temnolasa.
Vera danes, ko se še vedno pojavi na modnih
pistah.
Konjički škrebljajo, ker voz'jo težko
Furmani so furali
en sodeč zrel'ga vinca.
Sredi klanca pridejo,
vsta'v se jim živinca.
Pripregli so konjičke tri,
le pij ga, pij ga ženin ti,
le dol ga ženin spij.
(ljudska napitnica)
Konj je bil tisočletja to,
kar je dandanes motorno vo-
zilo. Moč motorjev, ki poga-
jajo premične in nepremič-
ne naprave, so še deset let
nazaj merili s konjskimi sila-
®i- Zdaj je vedno manj konj-
skih vpreg za prevoz tovo-
rov. Lažji konji so ostali in se
•nnožijo v turizmu in športu,
vpreženi v kočije in zaprav-
Ijivčke ter osedlani za ježo.
v Nekoč je bil konj nepogre-
šljiv za hitrejše premikanje
Judi in blaga, za vojevanje,
J°v in za prenekatero za-
bavo.
Tudi kmečkemu človeku je
konj veliko pomenil. Kmet,
ki je imel konje, je veljal za
Pomožnega. Kmetje, zlasti
hribovski, so za opravila na
Posestvu uporabljali tudi go-
v*do, težke vprežne vole, na-
vadno par. Voli so bili za
okorne vozove in strme voz-
poti celo bolj uporabni.
°ui so počasnejši, vendar
{Močnejši. Par volov je nav-
kreber lažje speljal enak to-
v°r kot par konj.
, Vendar, na belih cestah so
^raljevali konji. Ob koncu
15- stoletja je Franc Taxis
izvijal hitro pošto najprej
Jezdnimi konji, nato še jav-
,1 Potniški prevoz s poštnimi
J^ijami. Zanimiv je poda-
da je leta 1505 potovalni
** °d Niirnberga do Benetk
trajal 14 dni. Bržčas čez
Brenner ali po Kanalski do-
lini. Torej je bila pot od Du-
naja do Trsta skoraj za polo-
vico krajša. Taxis je seveda
imel vpeljano menjavo konj.
Zato toliko občudovane
poštne kočije na Divjem za-
hodu, ki jih kažejo v kavboj-
skih filmih sploh niso ameri-
ška iznajdba.
A ostanimo pri manj ime-
nitni, pri vsakdanji rabi
konj. Najbrž jih naši kmetje
pred zemljiško odvezo niso
imeli veliko. Konj je bil
v vseh časih »vojaški obvez-
nik«, celo z gospodarjem
vred. Kmetje so se zato raje
oklepali goveje vprege. S ko-
nji so prevažali blago pred-
vsem trgovci. V mestih in tr-
gih konjski hlevi niso bili nič
nevsakdanjega. Vsak trgo-
vec, obrtnik in veljak jih je
premogel. Poklic konjskega
hlapca, ki je bil pri bogatinih
tudi voznik ali kočijaž, se je
šele pred stoletjem pojavil
na bogatejših kmetijah, zla-
sti na tistih v bližini mest in
trgov, a tudi na območjih
z bogatimi gozdovi. Konj je
bil predraga vprežna žival,
da bi ga ne uporabljali tudi
v času, ko ni bilo na kmetiji
dela, za katera je bila nujna
vprega. Zato so jih tudi
kmetje vse bolj uporabljali
za prevozne usluge drugim.
Tudi po vaseh so se pojavili
»furmani«. Največ je bilo
kmečkih konj, s katerimi so
opravljali vožnje včasih go-
spodarji sami, vendar so bili
za to pogosteje zadolženi kar
konjski hlapci. Gospodar se
je težje »vkrušil« za celod-
nevno odsotnost, ker je pač
moral obvladovati delo na
celem gruntu. Konjski hla-
pec je lahko tako z zasluž-
kom in napitninami, s prid-
nostjo in z varčnostjo prig-
nal tudi tako daleč, da je po-
stal samostojni furman. Do-
gajalo se je, da je kateri od
sirtov, tudi hčera, dobil konje
z vprego vred za doto. Za
občasno delo na gruntu so
imeli furmani hrano in stre-
ho nad glavo, prostor v hle-
vu, seno ter oves za živali.
Furmanstvo je bilo tako do-
nosno, da so lahko vzeli hlev
v najem, hrano, seno in oves
pa kupovali. To so bili pravi
furmani, na katere pa so pre-
žale mnoge pasti. No, tudi
kmetje, ki so se postrani uk-
varjali tudi s furami, so bili
v nevarnosti. Da se je to rado
dogajalo, potrjuje ljudska
pesem v naslednji kitici:
Sin v gostilno pride,
očeta lepo pozdravi:
Konjičke ste prodali,
za sladko vince dali,
zdaj pa orajte
z mačkami doma!
Če se je gospodar ukvarjal
tudi s furmanstvom, je bilo
to nekaj podobnega, kot če je
bil lovec in se je preveč pre-
pustil zeleni bratovščini.
Zlati časi za furmane so
bili do izuma bencinskega
motorja, pravzaprav še dlje,
dokler niso izdelali pogon-
skih motorjev večje moči.
Tudi ko so že vozili »luka-
matije« po železnih cestah,
s konjskimi vpregami še dol-
go ni bilo konec. Najprej so
dobro služili pri gradnji že-
leznic, potem pa z dovozi in
odvozi tovorov v zaledje že-
lezniškega omrežja.
Naše celjsko območje je že
bilo takšno. Vse dokler niso
zgradili savinjsko-koroške,
konjiške in obsoteljske pro-
ge, in dokler niso zagospoda-
rili na cestah tovornjaki in
avtobusi, vse težji in težji so
bili furmani kralji cest. Ob
deželnih cestah in na vhodih
v mesta in trge so bila ureje-
na napajališča, gostišča so
imela na voljo hleve ali vsaj
prostrana dvorišča z nad-
streški za vprege.
V spomin na te čase ima
gostišče »Ojstrica« v Celju še
vedno »rinke« v steni in
konjski »komat« v veži za
okras. Vozniki, ki so bili
varčni, so spali kar na vozo-
vih, se prehranili s tistim,
kar so imeli od doma, bolj
zapravljivi so sedali k mi-
zam, najemali čumnate, ko-
nje in tovor pa spravili pod
ključ. In takim se je dogaja-
lo, da so za mizo vrgli karte,
praznili liter za litrom. Naj
je bil konjski hlapec, še rajši
gospodar ali furman, za pre-
nekaterega je veljal izrek, da
je ni tako rogovilaste smre-
ke, ki bi ne šla skozi stekle-
ničin vrat. Zato so bili bolj
previdni in varčni furmani
pogosto zasmehovani, tudi
razne hudobije so si privoš-
čili nad njimi. Da so bili
v prejšnjih časih furmani in
njihov tovor mamljivi za
cestne roparje, neredko tudi
njihove žrtve, priča kakšno
osamljeno znamenje, kapeli-
ca ali križ na samotnem
kraju.
Kmetje z obrobja mest so
prevažali blago trgovcem
v skladišča, premog mešča-
nom, na gradbišča opeko,
pesek cement in les. Pozimi
je recimo celjska mestna ob-
čina najela na desetine konj-
skih vpreg s sanmi in vozovi,
da so vozili sneg z mestnih
trgov in ulic na kapucinski
most, kjer so ga težaki zme-
tali v Savinjo.
Težki »parizarji« širokih
kolesnih platišč so ravnali in
gladili bele ceste, da so tudi
kočije tekle kot po mizi. Av-
tomobili so jih razrili s svo-
jim kopanjem pri speljeva-
nju. Konji tega niso mogli.
Močno so morali pretegniti
mišice, preden so odpeketali
ali odkrevsali. Odvisno od
tovora.
Škrebljali so res samo
pred sodčkom zrel'ga vinca.
Bobekova iz Lahomnega, Franci in Marko Knez, sta se še pred
leti, vse do smrti, preživljala na kmetiji in s prevozi, s spravilom
lesa s strmin in grap, ki so bile za mehanizacijo nedostopne. Še
posebej sta bila ponosna na svoja »šimeljna«, ki sta ubogala
tako na besedo kot na vajeti.
Št. 36. - 7. september 1995
PISMA BRALCEV
a;
Pojasnilo
V Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano z
imenom, priimkom in toč-
nim naslovom.
Če je mogoče, pripišite
tudi telefonsko številko, ka-
mor vas lahko po potrebi
pokličemo. Pismo ne sme
presegati 45 tipkanih vrstic.
Daljša pisma bomo v ured-
ništvu krajšali tako, da ne
bo prizadet smisel sporoči-
la.
Po zakonu o javnih gla-
silih so uredništva dolžna
objaviti le odgovor na ob-
javljeno informacijo ter po-
pravek objavljene informa-
cije, s katero sta prizadeta
pravica ali interes pisca, o
ostalih pismih pa se odloča
v skladu z uredniško poli-
tiko.
ODMERI
Protestna
izjava I.
V sredstvih javnega obvešča-
nja seje pojavila neverjetna go-
nja, ki jo je sprožila Bojana Špe-
gel iz tednika Naš čas, s pomoč-
jo kolegov iz DNS iz Celja.
Javno se da razbrati, daje de-
lovanje NSZS za novinarje iz
Celja in aktiva DNS Celje na
prenizki ravni, zato smo se od-
ločili novinarske konference
pripravljati na Koroškem, seve-
da pa s tem ne žalimo novinar-
jev na Koroškem, ampak zato na
Koroškem, ker so ti dosedaj ko-
rektno poročali, za razliko od
nekaterih na Celjskem.
Ob tej gonji zoper Nacional
socialno zvezo Slovenije in nje-
ne člane, pa moramo poudariti,
daje nerazumljivo, da mediji ni-
so objavili niti odgovora na tr-
ditve zapisane s strani Bojane
Špegel in aktiva novinarjev iz
Celja, kar že samo po sebi de-
mantira trditve o profesionalno-
sti, kije za gospo novinarko Bo-
jano Spegel tako poudarjajo v
aktivu DNS v Celju. Očitno je
odgovor na njene izmišljotine
bil prehud, zato tokrat v mili ob-
liki.
Bojana Špegel je kot tudi ne-
kateri novinarji iz aktiva DNS
Celje poprej, objavljala o NSZS
in o predsedniku NSZS zlona-
merne tekste v zvezi s stvarmi o
katerih se ni niti ustno pozani-
mala pri drugi strani NSZS, če-
prav ji to njen profesionalni ko-
deks zapoveduje.
Na zapise "ogrožene" novi-
narke NSZS in njen predsednik
nista imela niti možnosti odgo-
vora in popravka, kar je v nas-
protju z zakonom o javnih gla-
silih.
Novinarki Bojani Špegel nih-
če nikoli ni grozil, ampak je ona
zlorabila pismo, ki ga je prejel
njen direktor, torej je protiprav-
no razpolagala s pismom, kar je
kršitev tajnosti pisemskih po-
šiljk.
Navkljub temu, da sta bila
Bojana Spegel in predsednik
NSZS v sporu (verbalnem), ga
je ista novinarka letos obiskala
na domu in opravila kasneje in-
tervju za lokalno TV, pa seji ni
skrivil las na glavi.
Kakšna so nepravna sredstva,
če odmislimo kakšno klofuto, ki
bi si jo sicer zaslužila, pa je ne
bo,' pa je bilo že večkrat obraz-
loženo, verjetno pa je gospe
Špeglovi to dobro znano, ven-
dar je pač enkrat več hotela pop-
ljuvati Gerlanca!
MATJAŽ GERLANC,
predsednik NSZS
svojčas prebolela 3 težke ope-
racije kolka. Stanujeva na hri-
bovitem kraju. Prevoznega
sredstva nimam, Silvo Memon
pa je nesebično pripravljen do-
staviti nabavljeno blago iz trgo-
vine. Za prevoz ne zahteva no-
benega plačila, vseeno pa se po-
čutim dolžnega.
V znak hvaležnosti sem se
poslužil javne zahvale v Novem
tedniku. "Pisma bralcev" imajo
lahko tudi pohvale, ne samo kri-
tike, ob katerih se "nekateri"
slastno vživijo.
STANKO MIKLAVC,
Dobrna
Trgovina
Memon II.
Spoštovana gospa F. Š. iz Do-
brne, obžalujem Vaš prehiter
občutek nejevolje. "Memonovo
trgovino" sem objavil podpisa-
ni, zato ste se ob to zmoto ne-
rodno spotaknili.
Sodim, da vsebine sestavka
niste povsem razumeli, zato
imate nanj vrsto pikrih pripomb.
Kaže, da Vam omenjena trgo-
vina ne ustreza povsem. Nisem
se dolžan opravičevati, vendar
naj objasnim razlog za svoje pi-
sanje. Prekoračil sem 70 let. No-
ge mi močno pešajo. Žena je
MiJEM
iHi
Srečna mlada
generacija
Danes je prvi dan šolskega
pouka. Gledam razposajene šo-
larje in hkrati razmišljam o
predsedniku vlade Janezu Dr-
novšku, kako je tem našim otro-
kom znal omogočiti srečno in
brezskrbno mladost.
Razmišljam o ministrici Rini
Klinarjevi, ki velik del svojega
prodornega in nadvse uspešne-
ga dela posveča našim najmlaj-
šim. (Vsi otroci prejemajo so-
lidne doklade, še posebej v ti-
stih družinah, kjer so starši os-
tali brez dela in zaslužka.)
Moje misli oblegajo tudi
predsednika DZ Jožefa Skoljča,
ki je skupaj s svojimi koalicij-
skimi kolegi razumel in občutil
stisko naše najmlajše generaci-
je, saj je brez pomislekov podrl
predlog opozicijske stranke
SDSS o brezplačnem obroku to-
ple hrane za šoloobvezne otro-
ke.
Največjo mero srčne kulture,
optimizma in smelega duha pa
je našim otrokom vlil minister
Slavko Gaber, ki je pravočasno
poskrbel za učbenike (pred za-
četkom šolskega leta jih je celo
pocenil), šolski program očistil
vseh ideoloških navlak in na po-
dročju sistematizacije in orga-
nizacije šolstva odpravil vse
mogoče nerodnosti in zadrege.
Krona uspeha naših zaslužnih
političnih veljakov je tako do-
sežena v brezplačnem šolanju.
Tako stanje ne morejo doseči ni-
ti v tako božanskem sistemu, kot
je zahodni "gnili kapitalizem".
Prav to pa je naša posebnost, ki
nam odpira pot v vse napredne
dežele sveta.
To so vsekakor velika in po-
gumna dejanja slovenskih vodi-
teljev, ki jim, prepričan sem,
mladi zlepa ne bodo pozabili.
Prihodnje leto bodo gotovo na-
govorili starše in vso sosesko,
naj se jim na volitvah primerno
oddolžijo, ko bodo odrasli, pa
bodo kar sami poskrbeli, da v
slovenski in svetovni zgodovi-
ni zdajšnji vodilni slovenski po-
litiki ne bodo nikoli pozabljeni.
Ko jih takole prvi dan pouka
gledam, jih povsem razumem in
verjamem, da so svojim vodite-
ljem brezmejno hvaležni. To-
krat jim v zahvalo pošiljajo le
iskrene čestitke za vse, kar so
doslej storili zanje. Trenutno so
premajhni, da bi jim poslali kaj
bolj konkretnega.
V imenu mnogih slovenskih
otrok:
IVE A. STANIČ,
Kočevska Reka
Protest krajanov
Glinskega
Spodaj podpisani krajani se
pritožujemo zoper gospoda Bo-
risa Platovška, stanujočega v
Glinskem 4, ki si svoji uporabo
javne površine - ceste in s tem
uničuje družbeno lastnino, torej
lastnino vseh spodaj omenjenih
krajanov. Cesta naselja Glinsko
je bila zgrajena pred 3 leti, tudi
z velikimi sredstvi občanov,
krajanov, ne samo naselja Glin-
sko, temveč tudi bližnje okoli-
ce in občine Celje.
Gospod Platovšek je od prev-
zema ceste naprej uporabljal to
površino za dovoz nasipnega
materiala s težkimi kamioni (od
tovarne Opekarna Ljubečna).
Na posredovanje občanov je ne-
koliko prenehal, v mesecu av-
gustu pa ponovno začel dova-
žati nasipni material iz Celja
(Interspar) na svoje zemljišče v
Glinsko. Dnevno so opravili
težki kamioni po 25 voženj. Ce-
sta je ozka (2,5 m širine), zato
so pri vožnji uporabljali banki-
ne, pri srečevanju z vozili pa ce-
lo sosednja zemljišča (travniki,
...). Cestna površina je sedaj
poškodovana, razpoke so
vzdolž celotne trase naselja Že-
pina in naselja Glinsko (1 km).
Poškodbe so nastale izključno
zaradi prevelike obremenitve,
teže kamionov, ki so prevažali
nasipni material.
Občani zahtevamo popravilo
cestišča in bankin. Pripominja-
mo, da smo se že večkrat obrni-
li tudi na Krajevno skupnost
Ljubečna, a brez uspeha.
Gospod Platovšek sodeluje v
delu krajevne skupnosti - zasto-
pa naselje Glinsko v njenih or-
ganih - zato zahtevamo, da nas
v organih KS Ljubečna ne za-
stopa več.
Naj ponovimo - zahtevamo,
da se opravi ogled cestišča, po-
pravi nastale poškodbe in da
gospod Platovšek ne zastopa
več naših interesov v KS, ker s
svojim delom uničuje pridoblje-
ne dobrine, ki so jih krajani sku-
paj z ostalimi občani zgradili.
Gospod Platovšek po cestišču
zelo pogosto prevaža tudi svoje
delovne stroje (bager in kopač).
Občani zahtevamo odgovor in
rešitev.
Krajani Glinskega,
18 podpisov
ZAHVALI,
POHVALE
Srečanje
sorodnikov Sajtl
Minilo je osem let, odkar smo
se prvič zbrali sorodniki druži-
ne Sajtl iz Tevč pri Laškem. Pri-
jetni spomini so ostali pri vsa-
kem posamezniku in vse večje
bilo želja, da bi se to srečanje
ponovilo.
Tako smo 2. septembra 1995
doživeli ponovno snidenje in to
predvsem zaradi peščice neu-
mornih sorodnikov, ki so odlič-
no izpeljali organizacijo. Prav
njim gre ta zahvala. Hvala vam,
Jože, Slavko, Franci in Drago
ter Dani in Ferdo. Hvala tudi
Darku in Jani za izdelano drevo
družine. Za okusne slaščice pa
naj gre zahvala teti Slavici.
V pričakovanju novega sreč
nja sorodnikov družine Sajtl
Tevč,
VIDA SLEMENŠEl
Tevi
Urejeno
telefoniranje
Upokojenci našega Don
upokojencev iz Celja, Jurčič
va 6, se prav lepo zahvaljujen
gospe direktorici Marin!
Muck, ki nam je že v sporni;
danskih mesecih dala preured
ti telefonsko omrežje v celo
nem domu, v vseh sobah.
Nekaj časa smo "godrnjali
ker je bila telefonska hišna gi
vorilnica na žeton izključen
Gospa direktorica ali kdo drti
iz uprave nas ni obvestil o vi
selem telefonskem napredki
glede povezav v vsako sobo i
iz sobe. Danes, če le imaš tek
fonsko številko od kogarkoli1
Sloveniji ali v kakšni drugi i
žavi; Avstriji, Grčiji ali Hrv4
ki, z vsemi dobiš zvezo, cel da
celo pozno zvečer, mogoče ti
di ponoči! Posebej pomembri
je, da imamo možnost pozvon
ti ob vsakem času v ambulanti
tudi iz stranišča - če se komu ki
zgodi, naprimer če pade in r
more nikamor.
Hvala vam, spoštovana go:
pa direktorica, vsi smo vam Z!
to hvaležni!
ANA BABNN
Celj
Hvala
SIP Šempeter
Kupil sem SIP-ovo rotacijsk
kosilnico. Priključil sem jo
traktorju in pričel košnjo na hri
bovitem travniku. S traktorjer
in kosilnico sem zdrknil v gra
ben. Nova kosilnica je bila p«
vsem uničena, saj se je vse ra2
bilo.
Hudo je bilo tudi s traktorjer
in menoj. Dal sem popraviti ko
silnico v SIP. Del stroškov s<
mi odpisali. Ob tej priložnost
se lepo zahvaljujem za naklo
njenost in dobro opravljeno de
lo.
ZORAN BOSTIČ
Hrastnil
Vljudno Vas vabimo,
da nas v dneh od
8. do 17. septembra 1995
obiščete na mednarodnem
obrtnem sejmu MOS '95 v Celju.
Našli nas boste v HALI Cl,
kjer si boste lahko ogledali
prodajni program
elektronskih tehtnic
ter filtracijske sisteme.
Novost letošnjega sejma -
predstavitev
aluminijaste opreme
podjetja ZARGES iz
Nemčije*
Veselimo se vašega obiska
in Vas prisrčno pozdravljamo.
Št. 36. - 7. september 1995
p?*
FOTO REPORTAŽA
»»Gospod župan, vas imajo volivci radi?« je Miša Molk povprašala Janeza Jazbeca. »Žena pravi,
; ja me ima...«, je bil sramežljiv odgovor.
Miša je bila tudi druga ženska, ki ji je župan podaril viteško vino Zlatega griča. Pomaga direktor
Jelena Boris Klančnik.
Konjičani so spletli dobro pajkovo
mrežo. Že prve dneve se je vanjo ujelo
toliko znanih in še bolj znanih obra-
zov, da je bilo zaradi neopaženosti kar
nekaj užaljenosti. Saj veste, kajne?
V Slovenskih Konjicah, če smo na-
tančnejši, v hotelu Dravinja je podjetje
Jelen odprlo če že ne največje, pa za-
gotovo najsodobnejše zabavišče na šir-
šem celjskem območju. Vsekakor pa
naj bi bilo po zagotovilu direktorja
podjetja Borisa Klančnika edinstveno
po svoji tehnični opremljenosti in vse-
binski ponudbi.
Za zabavo bodo v njem skrbeli vsak
dan od 21. do 3. ure zjutraj, na svoj
račun pa bi naj prišle prav vse genera-
cije. Obetajo se torej večeri večno zele-
nih melodij, jazza in drugih glasbenih
zvrsti, povrhu pa še matineje za šolsko
in predšolsko mladino s primerno
glasbo, filmi, risankami in seveda:
brez cigaret in alkohola. Pa brez
vstopnine tudi. Hura!
Zabave željnih seveda ne zanimajo
podrobnosti, kakršne so skoraj 950 ti-
soč mark vredna naložba v velikosti
500 kvadratnih metrov, pa redna za-
poslitev petih ljudi, pa cela vrsta po-
godbenih sodelavcev, pa štipendija za
študij računalništva, pa... Ni pa za
prezreti domiselno urejen prostor,
skoraj neomejene možnosti svetlobnih
in zvočnih efektov, pa... Ni kaj, vred-
no je pogledati. Za degustacijo pa ne-
kaj posnetkov.
FOTO: MATIJ NAREKS
Skupina Power dance se je predstavila oba večera.
lrretja ženska z viteškim vinom pa je bila večno mlada, tako kot njene pesmi,
dereza Kesovija.
Da njene pesmi vžgejo, so najbolje dokazali kar obiskovalci, ki so se, kot bi trenil, spremenili v razgrete plesalce.
^Petek je skupina Victory pokazala, kako se naredi prava zabava.
Seveda brez modne revije, na kateri so nastopila ugledna manekenska imena,
ni šlo. Simona Bohak.
Št. 36. - 7. september 1995
KRONIKA
3«
•	Milena iz Zadobrove je
v ponedeljek sporočila, da
znanec njene hčere Laure
pred hišo grozi, da bo vse
požgal. Policisti so zadevo
vzeli resno in ugotovili, da
gre za alkoholno omamlje-
nega Rudolfa iz Zgornjih
Hoč, ki pa je prizorišče za-
pustil pred prihodom poli-
cistov. Toda nekaj ur kas-
neje jih je Milena zopet po-
klicala, češ da Rudolf vrača
udarec in da stoji z vozilom
na dovozni cesti. Policisti
so se zopet odpravili k za-
skrbljeni Mileni in ugoto-
vili, da Rudolf ni počel nič
nezakonitega, saj je mirno
sedel v avtu. Ven pa ni mo-
gel, ker je zagreznil v ob-
cestni jarek.
•	Milan z Otoka je v torek
zaprosil za intervenco celj-
ske policiste zaradi verbal-
nega spora s sosedom Jani-
jem. Jani je namreč Milanu
očital, da ima njegova hči,
ki naj bi Janija pred dnevi
zmerjala, bogat besedni za-
klad. Užaljeni oče Milan je
poklical policiste, ker je
slišal več kot je bilo v res-
nici izrečeno. Mislil je na-
mreč, da je šlo za mednaci-
onalni spor oziroma očitek.
Včasih pač velja, da misliti
pomeni nič vedeti.
•	Rezika in Monika sta so-
sedi v stanovanjskem blo-
ku na Malgajevi. Obe imata
vsaj eno skupno lastnost.
Neznosno jima gre na živce
glasna glasba iz kafiča Sta-
lin, ki jo morajo stanovalci
bojda prenašati pozno
v noč. Ko se temu pridruži
še hrup avtomobilov in
žlahtni vonj scalnice pod
okni spalnic na Malgajevi
6, iz mehurjev narave bolj
vajenih gostov, je mera
polna, zato sta v četrtek
o svojih opažanjih seznani-
le tudi policiste.
•	Včasih je bolje, če je člo-
vek tiho. To ve Darko iz
Celja, ki se je v četrtek celj-
skim policistom potožil, da
je zato, ker je vprašal, dobil
batine. Zgodilo naj bi se
v lokalu As na Ostrožnem.
Tja je Darko prišel zato, da
bi lastnika Romana vpra-
šal, koliko dni porodniške-
ga dopusta še pripada nje-
govi življenjski sopotnici,
sicer zaposleni v tem loka-
lu. Namesto odgovora naj
bi Darko dobil batine. Če je
bilo res tako, policisti mo-
rajo namreč slišati obe pla-
ti medalje, se bo Roman
srečal s sodnikom za pre-
krške.
N.G.
Na tirih ugasnili
dve mladi življenji
Četrtek, zadnji dan v avgu-
stu, je bil usoden za družino iz
hrvaške Luke Poljanske.
Zjutraj, nekaj minut po
osmi uri, je po lokalni cesti iz
Harinih Zlak proti Podčetrtku
vozil z osebnim avtomobilom
znamke Alfa Romeo Miljenko
F. (27), državljan Hrvaške. Ko
je pripeljal do prehoda ceste
preko železniške proge v Pod-
četrtku, ki je zavarovan s stop
znakom in Andrejevim kri-
žem, je zapeljal na tire v tre-
nutku, ko je iz Celja pripeljal
tovorni vlak, ki ga je upravljal
strojevodja, Slavko T. (29) iz
Dobovca. Lokomotiva tovor-
nega vlaka je trčila v desni bok
osebnega avtomobila in ga po-
tiskala pred sabo kar 135 me-
trov.
Voznikova žena Judita (26)
je med prevozom v bolnišnico
umrla, kmalu po prevozu
v bolnišnico pa je umrl tudi
štiriletni sin Kristjan. Hudo
telesno poškodovan, in še ved-
no v kritičnem stanju v celjski
bolnišnici je Miljenko, prav
tako pa se zdravniki ljubljan-
skega Kliničnega centra borijo
za življenje njegove dveletne
hčerke Patricije.
Tragični dogodek v Podče-
trtku, ko se je v delcu sekunde
pretrgala nit življenja mlade
matere in štiriletnega sinčka,
ter življenje na nitki očeta in
dveletne deklice, je gotovo
presunil vsakogar, ki je slišal
za to nesrečo. Dvainštirideset
žrtev na cestah na Celjskem je
po tej nesreči zapisano v suho-
parni statistiki.
Ko ugašajo na cestah mlada
življenja, nam je še posebej
hudo. Zmrazi nas. Morda se
komu utrne celo solza. Morda
kdo vendarle pomisli, da se
lahko jutri to zgodi vsakemu
od nas. Neprimerna hitrost,
neprevidnost, alkohol, vozni-
ška nekultura, nespoštovanje
cestnih predpisov, vse to bo-
truje prometnim nesrečam. In
vsi vemo, da je tako. In večina
bo že naslednji trenutek, ko
sede za volan, na to pozabila.
In takšne fotografije, kot jo
objavljamo danes in takšne
tragične usode, o katerih piše-
mo, se bodo, žal, še pojavljale.
In še bomo imeli kaj pisati.
žal-
N.G.
Foto: Policijski arhiv
V električni drog in
nato v bolnišnico
Na Ljubljanski cesti v Celju
se je v torek, 29. avgusta, po-
poldne zgodila prometna nez-
goda, v kateri se je ena oseba
hudo telesno poškodovala, na
vozilu in objektih pa je nastalo
za okoli 750 tisoč tolarjev
škode.
Voznik osebnega avtomobi-
la Djuraj D. (42) iz Celja, je
vozil osebni avto po Ljubljan-
ski cesti v Celju iz smeri Med-
loga proti Čopovi ulici. Pred
križiščem Ljubljanske in Čo-
pove ulice je zapeljal na levo
in trčil v robnik štirikotnega
otoka poraslega z grmičevjem.
Od tam je trčil še v električni
drog in se pri tem hudo telesno
poškodoval. Odpeljali so ga na
zdravljenje v celjsko bolniš-
nico.
Trčenje v križišču
Zadnji dan avgusta, nekaj
minut po 20.uri, se je na regi-
onalni cesti v naselju Polzela
zgodila prometna nezgoda,
v kateri sta se ena oseba huje
in ena oseba lažje poškodovali.
Na vozilih je nastalo za okoli
500 tisoč tolarjev materialne
škode.
Iz smeri Tovarne nogavic
Polzela proti križišču s pred-
nostno cesto je vozila osebni
avto Branka T. (24) iz Založ
pri Polzeli. Ko je pripeljala do
križišča, je kar nadaljevala
vožnjo naravnost v smeri Za-
lož. V tem trenutku je iz smeri
Polzele pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila Janko M. (27)
iz Rakovelj. Prišlo je do trče-
nja, v katerem se je voznica
hudo telesno poškodovala,
voznik pa lažje. Oba so prepe-
ljali v celjsko bolnišnico.
Trčil v leseni valj
Na prvi septembrski 4
komaj dobro uro čez polnoč
je na Celjski cesti v Roga
Slatini pripetila prome
nezgoda, v kateri se je ena o
ba hudo poškodovala.
Po Celjski cesti v Roga
Slatini je vozil kolo z moti
jem domačin Zoran P. (19)
je pripeljal v neposredno bij
no Zdravstvenega doma,
z vozilom trčil v leseni valj,
je bil postavljen na levem ro
makadamskega vozišča.
je padel po vozišču in se hi
telesno poškodoval.
Padel s kolesa
V	soboto zvečer se je na
kalni cesti v Polzeli zgod
prometna nezgoda, v kateri
bila ena oseba hudo teles
poškodovana.
Kolesar Alojz S. (52) iz L
čice ob Savinji se je pel
s kolesom iz smeri gostii
Cimperman proti tovarni G
rant. V bližini stanovanjs
hiše Polzela 116 je s kolesc
padel in se hudo poškodov
Z reševalnim vozilom so
odpeljali v celjsko bolnišnici
Rajko pa kar peš
domov
V	nedeljo zjutraj, nekaj pn
šesto, se je na regionalni ce;
Radmirje-Bača zgodila pr
metna nezgoda, v kateri sta
dve osebi hudo in tri lažje p
škodovale. Na vozilih je nasfc
lo za okoli milijon tolarji
škode.
Iz Gornjega Grada prt
Radmirju je vozil osebni av
Ciril K. (38) iz Ljubnega. Ko
pripeljal izven naselja Florj;
pri Gornjem Gradu, je vem
doma zapeljal v levo, na dj
sprotni vozni pas. Istočasnoi
iz nasprotne smeri pripelj
voznik avtomobila Rajko 1
(21) iz Šmiklavža. V nezgo
sta se voznik Ciril in sopotnii
Marija Z. (18) iz Gornjej
Grada hudo poškodovala, dri
gi dve sopotnici Cvetka Z. (2
iz Radmirja in Irma V. (32)
Kamnika pa lažje.
Rajko, ki je bil v nesreči s
udeležen, ni pa je povzročil,
takoj po trčenju vzel pot p<
noge in odšel domov peš. Ka
neje se je izkazalo, da je t
tudi on lažje poškodovan.
Prehiteval v škarje
V	ponedeljek, 4. septembi
popoldne je prišlo do prome
ne nesreče na regionalni ces
v kraju Krtince, pri kateri se
ena oseba huje, ena pa laž
poškodovala.
Iz Podplata proti Pečici;
vozil osebni avto Martin !
(30) iz Spodnjega Gabernik:
Pred blagim desnim ovinkon
kjer je po sredini ceste neprt
kinjena bela črta, je pričel pr<
hitevati avtobus. V tem trt
nutku je iz nasprotne smei
pripeljal voznik osebnega a\
tomobila Edvin S. (58) iz Po'
žanske vasi. Med vozili je pri
šlo do trčenja, v katerem sta s
Edvinova sopotnica Ivan
S.(56) hudo, Jernej (4) pa lažj
telesno poškodovala.
Zbila peško
V	ponedeljek, 4. septembr
zvečer, se je v Žalcu pripeti'
prometna nezgoda, v kateri s
je ena oseba hudo poškodo
vala.
Iz osrednjega križišča v ža'
cu proti centru mesta je osebi
avto vozila Božena P. (39) 1
Ložnice. Ko je pripeljala "
Ulico heroja Staneta, nasprf
trgovine in bistroja RR, je ij
ven prehoda za pešce prečka'
cesto Marija A. (61) iz 2alc;
Pri trčenju in padcu po vozi*
ču se je peška hudo poškodf
vala.
Divjak Martin in
njegova Jawa
Celjski policisti so v pone-
deljek, na prvi šolski dan, za
zagotovitev prometne varno-
sti, na teren poslali kar 106
policistov. Nadzorovali so 495
udeležencev v prometu, pri
tem pa izrekli 58 opozoril, 194
kršiteljev so mandatno kazno-
vali, 56 pa se jih bo srečalo
s sodnikom za prekrške.
V prometnih nesrečah sta bila
udeležena dva šolarja, k sreči
pa ni šlo za hujše poškodbe.
Vzorčni primer voznika, ki
to ne bi smel biti, je Šmarčan
Martin K. (38). Ta je na prvi
šolski dan že ob sedmih zjutraj
dirjal na svoji Jawi 350, zato
so ga v centru Šmarja ustav-
ljali policisti. Pobegnil jim je
v smeri osnovne šole in z divjo
vožnjo ogrožal pešce, med ka-
terimi je bilo več otrok.
Ko so Martina policisti pri-
jeli, so ugotovili, da je vozil
brez vozniškega dovoljenja,
elektronski alkotest pa mu je
pokazal kar 2,3 promile alko-
hola v organizmu. Ker je Mar-
tin abonentski kršitelj pre-
metih predpisov, so mu poli-
cisti začasno zasegli motorno
kolo.
N.G.
Kozjanski akcijski spektakel
Na prvi septembrski dan je za pravi kozjanski akcijski spek-
takel popoldne poskrbel Jožef P. iz Zagaja pod Bočem.
Policijska patrulja iz Bistrice ob Sotli je v Imenem, ob nadzo-
rovanju zelene meje, ustavljala voznika osebnega avtomobila
znamke BMW, Jožefa P. (40). Voznik je na znak policista vozilo
najprej ustavil, ko pa je videl, da z obračanjem ne bo uspel
pobegniti, je sunkovito zapeljal proti policistu, ki je uspel v zad-
njem trenutku odskočiti.
Jožef je z avtom odbrzel proti Kristan Vrhu in Podplatu, kjer
pa se je srečal z drugo policijsko patruljo. Med službenim
vozilom in Jožefovim vozilom je prišlo do trčenja. Ker Jožef
vožnje ni mogel nadaljevati, je pobegnil peš, vendar so ga
v bližnjem grmovju policisti vendarle zasačili.
Kozjanski akcijski spektakel ni zadal poškodb udeležencem,
na vozilih pa je nastalo za 500 tisoč tolarjev škode. Jožefa pa so
se odločili pridržati do srečanja s sodnikom za prekrške.
N.G.
28.
Mednarodni obrtni sejem v Celju
Med 8. in 17. septembrom 1995
nas obiščite v hali L
MOBITEL d.d., PE CELJE
Lava 7, Celje, tel 063 451 334, fax 063 451 811
MOBITEL d.d.. DC VELENJE
Stari trg 36, Velenje, tel./fax 063 852 890
Št. 36. - 7. september 1995
JS
KRONIKA
Minister Andrej Šter čestita novemu načelniku UNZ Celje Sta-
rtu Venigerju.
Stane Veniger na
čelu UNZ Celje
V petek je na čelo UNZ Celje
stopil Stane Veniger, štiriin-
tridesetletni diplomirani orga-
nizator dela, ki je zadnje leto
in pol opravljal dela namestni-
ka direktorja OKC v Ljublja-
ni, prej pa je bil od leta 1980
na številnih pomembnih funk-
cijah na celjski UNZ. Stane
Veniger je v petek na mestu
načelnika zamenjal doseda-
njega načelnika Borisa
Ostruha.
Ob uradnem prevzemu dolž-
nosti Staneta Venigerja so se
u UNZ Celje v petek mudili
tudi minister za notranje za-
deve Andrej Šter, državni se-
kretar Borut Likar in podse-
kretar mag. Vinko Gorenak.
Minister Šter je na novinar-
ji konferenci poudaril, da je
zadovoljen z zamenjavo na če-
lu UNZ Celje, čeprav je dejal,
da so bili na ministrstvu izred-
no zadovoljni tudi z doseda-
njim načelnikom Ostruhom.
Ker pa je slednji izrazil željo
po spremembi delovnega oko-
lja, kot pravi sam iz povsem
osebnih in zdravstvenih razlo-
gov, so se uklonili njegovi želji
in mu poiskali dostojnega na-
mestnika.
Dejal je, da Stanetu Veni-
gerju ne bo težko priti delati
ponovno v to sredino, kjer ga
skorajda vsi že poznajo in ce-
nijo njegovo delo in dodal:
»Stane Veniger bo odslej prvi,
ki bo zaslužen, odgovoren ali
kriv za vse kar se bo dogajalo
na področju varnosti v Celju.«
Novi načelnik pa je dejal, da
lahko obljubi, da bo policija
tudi v prihodnje vsaj tako kot
doslej, če ne še bolj, odprta za
medije in javnost, ter da se bo
kot načelnik trudil, skupaj
s kolegi seveda, za čim boljšo
varnost občanov.
Tudi z občinsko oblastjo, ki
včasih ni najbolj zadovoljna
s sodelovanjem s policijo,
predvsem glede statičnega
prometa v mestu, je prepričan,
da bo našel skupen jezik. Da bi
bili vsi maksimalno zadovoljni
pa je ideal, ki se mu je sicer
mogoče približati, ne pa ga tu-
di doseči.
NATAŠA GERKEŠ
FOTO: SHERPA
S sekiro nad
mater
Kaj je pičilo Ervina G. (32)
iz Kavč pri Velenju, da se je
spravil s sekiro nad mater še ni
znano. Doslej vemo le to, da je
v ponedeljek, 4. septembra,
okoli 13. ure, Ervin prišel v so-
bo, kjer je na postelji ležala
njegova mati Marija G. (71) in
gledala televizijo. S topim de-
lom sekire, ki jo je prinesel
s seboj, je mater brez besed
udaril v predel glave. Takoj
zatem je s sekiro razbil še tele-
vizijo. Marija je zelo hudo po-
škodovana in se zdravi v celj-
ski bolnišnici, Ervina pa so
v torek, zaradi suma poskusa
umora s kazensko ovadbo pri-
vedli k preiskovalnemu sod-
niku.
*	N.G.
Stisnilo ga je
V	Bohor lesni opremi v Me-
stinju se je v četrtek zjutraj
zgodila delovna nesreča, v ka-
teri je bil hudo telesno poško-
dovan Slavko S. (42) iz Brezne
Gore na Hrvaškem. Nesreča se
je zgodila, ko je Slavko odpiral
vrata sušilnice. Med odpira-
njem so ga vrata sušilnice stis-
nila ob bližnji stop lesa, ker se
je le-ta prevrnil na vrata. Po-
nesrečenca so rešili sodelavci,
nato pa so ga z reševalnim vo-
zilom prepeljali v celjsko bol-
nišnico.
Eksplozija plina
razdejala
stanovanje
V	ponedeljek zvečer, 4. sep-
tembra, je Zofija S. iz Liboj na
plinskem štedilniku priključi-
la plinsko jeklenko. Ko je priž-
gala plin na gorilniku, je zaz-
nala, da iz nje uhaja plin, zato
ga je ugasnila in odšla po sose-
da Stanislava Z., da bi napako
odpravil.
Ko sta prišla s sosedom do
vhodnih vrat je prišlo do eks-
plozije plina, ki je poškodova-
la vrata, okna, vmesni zid ter
inventar v notranjosti. Delci
stekla in roleta so padli tudi
na parkirani osebni avto ob
stanovanjski hiši. Ob eksplozi-
ji je nastalo za več kot milijon
tolarjev škode, Zofija in Stan-
ko pa sta dobila nekaj opeklin,
vendar zdravniška pomoč ni
bila potrebna.
GORELO JJE
Vnel se je bombaž
V	četrtek je okoli 20. ure za-
gorelo v predilnici Tekstilne
tovarne Prebold. Požar je iz-
bruhnil na brezvretenskem
Predilnem stroju in povzročil
za okoli 600 tisoč tolarjev ško-
de. Do nesreče je prišlo zaradi
okvare krogličnega ležaja na
jermenici napenjalnega meha-
nizma. Zato se je pričela bru-
Slti kovinska jermenica ob
ohišje, nastajalo je iskrenje in
pregrevanje, nato pa se je vnel
bombaž. Takoj ko sta delavki
Frančiška J. in Romana P.
°Pazili dim in plamene, sta
stroj ustavili in ob pomoči so-
delavcev pričeli gasiti. Požar
80 povsem pogasili preboldski
gasilci.
V	soboto popoldne se je vnel
P°žar v cvetličarni Rovišnjak
v Rogaški Slatini. Pri požaru
zgorela večja količina spuž-
v®> plastični cvetlični lonci,
°krasni papir in drugi pred-
ati. Poškodovana sta tudi
Parket in omet. Do požara je
Prišlo zaradi kratkega stika na
^flektorju v cvetličarni. Požar
s a Pogasila lastnik Marjan R.
1,1 sosed, pomagali pa so tudi
§asilci iz Steklarne Boris Ki-
Gmotna škoda znaša
°k°li 800 tisoč tolarjev.
Do tretjega požara je prišlo
Ponedeljek zvečer na gospo-
darskem poslopju Jožeta L. iz
j°Pate. V požaru je zgorelo se-
0 m del ostrešja, živino pa so
Pravočasno rešili iz hleva,
j Požaru je nastalo za dva mi-
tolarjev škode.
Štirje vlomilski
»podvigi« v eni noči
Branko I. iz Gornje Radgone
je bil v noči iz zadnjega pone-
deljka v avgustu na torek na
vlomilskem nočnem šihtu.
Najprej ga je zamikal vrtec.
Vlomil je v prostore WZ
Tončke Čečeve na Kocenovi
ulici v Celju in vzel manjšo
količino denarja in vrtec oško-
doval za 50 tisoč tolarjev. Nato
se je spravil nad pisarniške
prostore TEKA Slovenskih že-
leznic v ulici XIV. divizije.
Tam mu ni nič dišalo, kljub
temu pa je povzročil škodo za
36 tisoč tolarjev. Nato se je
lotil odvetniške pisarne Marka
M. v Prešernovi ulici. Očitno je
bil nervozen, saj je pometal
predale iz pisalnih miz in do-
bro preiskal pisarno, vendar se
na odvetniške posle očitno ne
spozna, saj ni imel kaj odnesti.
Nato je hotel obiskati še kroja-
ško delavnico mojstra Meška,
pa mu naval na vhodna vrata
ni uspel.
Ko se večina državljanov
prebuja, ob šestih zjutraj, pa je
že utrujeni Branko vstopil še
v nezaklenjeno stanovanje Bo-
ruta C. iz Razlagove ulice
v Celju. Tam bi se mu skoraj
nasmehnila sreča, saj je iz
dnevne sobe ukradel žensko
torbico v kateri je bil denar.
Toda »nesrečni« Branko je
med begom padel v roke last-
nika Boruta, ki mu je pokazal,
kje je bog doma in ga pridržal
do prihoda policije. Policisti
so ugotovili, da je Prlek Bran-
ko stari znanec mož v modrem.
V prihodnje se bodo še bolje
seznanili.
Avtomobili vroča
tatinska roba
V	noči na torek, 29. avgusta,
je neznanec iz parkirnega pro-
stora na Kraigherjevi ulici
v Celju odpeljal osebni avto
Cimos AX alure. Mateja K. je
oškodoval za debelih 880 tisoč
tolarjev.
V	isti noči je iz parkirnega
prostora na Ljubljanski cesti
v Celju izginil terenec Mitshu-
bishi pajero 2,8 TDI. Lastnik
vozila Kovinotehna Leasing in
Aleš I. sta lažja za dobrih šest
milijonov tolarjev.
V	noči na 30. avgust pa je
nekdo iz parkirnega prostora
na Dečkovi cesti v Celju odpe-
ljal Audija 80 in Romana Z.
oškodoval za dva milijona to-
larjev.
V	isti noči je iz garaže AMD
Šlander na Ljubljanski cesti
v Celju izginil golf. AMD
Šlander je ob dober milijon to-
larjev.
V	isti noči pa je izginil še
mercedes s parkirnega prosto-
ra na Trubarjevi. Štefan H. je
oškodovan za sedem milijonov
tolarjev.
Poškodovani
počitniški prikolici
V	času od srede junija do
konca avgusta je neznanec
prišel do kletnih prostorov
zdravstvenega doma Rogatec,
kjer sta bili parkirani dve po-
čitniški prikolici, last Zdrav-
stvenega doma Šmarje. Na
prikolicah je razbil šipi in
v notranjosti poškodoval in-
ventar. Zdravstveni dom je
olajšal za 400 tisoč tolarjev.
Verižica dobila noge
V	torek, 29. avgusta popold-
ne, sta prišla v Zlatarstvo
Krajnc na Kidričevi cesti v Ve-
lenju neznanca, ki sta zamoti-
la lastnika in mu ukradla zlato
verižico, vredno 113 tisoč to-
larjev. Toda oškodovanec je
tatvino hitro opazil. Storilca
sta pobegnila, toda policisti so
na podlagi osebnega opisa
kmalu ugotovili, da je tatvino
storil Bogdan B. ob pomoči
Mirana Z.
Nepazljiva
prodajalka
V	torek, med 18. in 19. uro je
neznani storilec izkoristil ne-
pazljivost prodajalk v proda-
jalni Naša knjiga v Celju in
izza pulta odnesel plastično
kaseto, v kateri je bilo nekaj
več kot 643 tisoč tolarjev. Ka-
seta bi sicer morala v trezor,
pa je prej zamenjala lastnika.
Vikendi na udaru
Zadnje dni avgusta je nez-
nanec vlomil v vikend v Zgor-
njih Polulah, last Dominika U.
iz Celja. Vlomilec je vikend za-
pustil bogatejši za dve bundi,
kasetofon, posteljnino, foto-
aparat, kamero in hrano, vse
v skupni vrednosti okoli 500
tisoč tolarjev.
Prav tako zadnje dni avgu-
sta je neznanec vlomil v vi-
kend v Podvrhu pri Podvinu,
last Borisa S. iz Gomilskega.
Od tam je odnesel več pre-
hrambenih artiklov, nekaj je-
dilnega pribora, aparat za
britje in še nekaj drugih pred-
metov v skupni vrednosti 30
tisoč tolarjev.
Predzadnji avgustovski dan
pa je neznanec nepovabljen
vstopil v nedograjeni vikend
v Strmcu pri Svetem Florjanu.
Vikend je preiskal, ker pa je
bil izbirčne sorte, ni našel ni-
česar zase. Kljub temu je last-
nico Cecilijo G. iz Rogaške
Slatine oškodoval za okoli 30
tisoč tolarjev.
V	nedeljo ponoči pa je nekdo
vlomil v vikend Zorana V. iz
Žalca, ki ga ima na Polzeli.
Pritlični del vikenda je prei-
skal in odnesel nekaj alkohol-
nih pijač, z vlamljanjem pa je
povzročil za 50 tisoč tolarjev
škode.
Delovna baraka
zamikala vlomilca
V	času od torka, 29. avgusta
popoldne, do srede prihodnje-
ga dne je neznanec vlomil v že-
lezno barako na gradbišču lo-
kalne ceste Radeče-Hrastnik
v kraju Podkraj. Iz barake je
odnesel motorno žago znamke
Jonsered in rezilko za beton
znamke Stiller. Vodno gospo-
darsko podjetje Novo mesto je
oškodoval za okoli 150 tisoč
tolarjev.
Vlomi v avtomobile
V	sredo, 30. avgusta, je po-
noči nekdo vlomil skozi prt-
ljažnik v osebni avto znamke
yugo koral, ki je bil parkiran
na Čopovi ulici v Celju. Iz vo-
zila je demontiral avtoradio,
odnesel je še poslovni kovček
in več drugih predmetov, in
lastnika Esada D. oškodoval
za okoli 55 tisoč tolarjev.
V	isti noči je nekdo vlomil
v osebni avto yugo, ki je bil
parkiran v ulici V. prekomor-
ske brigade v Celju. Vlomilec
je iz vozila odnesel avtoradio
in še več drugih manjših pred-
metov, s tem pa je lastnico
Karmen P. oškodoval za okoli
40 tisoč tolarjev.
V	noči na nedeljo je nezna-
nec vlomil v tovorni avto Ive-
co, ki je bil parkiran na par-
kirnem prostoru podjetja Ga-
rant na Polzeli. Iz vozila je
ukradel CB postajo in lastnika
Milana C. oškodoval za okoli
17 tisoč tolarjev.
Od nedelje opoldne do pone-
deljka je neznanec odprl neza-
klenjeni avto Mirka Š., ki je bil
parkiran na dvorišču v Trnov-
ljah pri Celju. Iz avta je ukra-
del štiri tisoč nemških mark,
kar pa sploh ni veliko, če ve-
mo, da je lastniku v avtu pustil
še večjo vsoto denarja kot jo je
odnesel.
Drugič v isti vrtec
Vrtec Tončke Čečeve v Ko-
cenovi ulici v Celju je na vlo-
milskem udaru. Prejšnji teden
so vanj vlomili kar dvakrat.
Prvič v noči iz zadnjega avgu-
stovskega ponedeljka na to-
rek, drugič pa v noči na četr-
tek. Drugi vlomilec je bil manj
izbirčen, saj je iz vrtca odnesel
barvni televizijski sprejemnik,
videorekorder in tri videoka-
sete. Vrtec je tako oškodoval
za 75 tisoč tolarjev.
Vlomilec bo žagal
V	noči iz četrtka na petek je
nekdo vlomil skozi garažo
v stanovanjsko hišo Danijela
M. v Lipju. Iz kurilnice je od-
nesel dve električni krožni ža-
gi, električni skobelnik, elek-
trično motorno žago, vse
znamke Black and Decker in
vrtalni stroj znamke Iskra.
Lastnika je oškodoval za okoli
sto tisoč tolarjev.
Sladkosnedi
vlomilec
V	petek ponoči je nekdo vlo-
mil v Lovski dom v Konjiški
vasi. Od tam je odnesel 14 ti-
soč tolarjev gotovine, poleg te-
ga pa še 120 zavojčkov različ-
nih vrst cigaret in več manjših
čokoladic. S tem je Stanislava
R. oškodoval za okoli 50 tisoč
tolarjev.
Odnesel zlato in
razmetal stanovanje
Na prvi septembrski dan je
neznanec vlomil v stanovanje
Aleksandra J. v Celju Pod li-
pami. Vlomilec je v stanovanju
povzročil velik nered, med
razmetavanjem in pregledova-
njem vsebine omar in predalov
pa je našel in odnesel več ko-
sov zlatega nakita in lastnika
oškodoval za okoli 600 tisoč
tolarjev.
Kapitalni plen
V	času od 16. ure torka, 29.
avgusta, do sedme ure nasled-
njega dne je neznanec vlomil
v trgovino Elektrotehna na
Stanetovi ulici v Celju. Iz trgo-
vine je ukradel: pet videore-
korderjev, glasbeni stolp, dva
radiokasetofona, tri avtoradie,
CD player, sintisajzer, enajst
električnih brivnikov, telefon
s tajnico, več videokaset in
neznano količino multimetrov.
Z dejanjem je trgovino oško-
doval kar za 900 tisoč tolarjev!
Pogrešate glasbo v avtu?
Delavci policijske postaje Celje so te dni zasegli avtoradio
s CD playerjem znamke Alpine. Ukraden je bil pri vlomu v avto-
mobil neznanega lastnika. Če le-ta po tej sliki prepozna svoj
avto radio naj vzame pot pod noge in odide na celjsko policijsko
postajo.
Kratkoročna posojila
z devizno klavzulo
i V SKB banki nudimo občanom in
obrtnikom kratkoročna gotovinska
posojila.
•	Letna obrestna mera:
-	če sodelujete z banko: D + 11 %
-	če ne sodelujete z banko: D + 12°/
•	Rok vračila: do 1 leta.
Podrobnejše informacije dobite v
vseh enotah SKB banke in na
Zelenem telefonu: 080 15 15.
Št. 36. - 7. september 1995
GLASBA
a«
Jubilej s fanfarami
Od petka do nedelje, 8. do
10. septembra, bo na Ljubečni
15. Zlata harmonika, največje
tekmovanje harmonikarjev na
svetu.
Letošnjih desetih pred tek-
movanj se je udeležilo rekord-
no število harmonikarjev 422,
26. pa se jih je uspelo preko
dveh polfinal uvrstiti v veliki
finale. Po mnenju enega izmed
dveh selektorjev Alberta Za-
vršnika (ob njem še Zoran Ko-
lin) je konkurenca vsako leto
hujša, saj prav harmonika med
mladimi postaja vodilni in-
strument.
Letos bo Zlata harmonika
olepšana z uvodnimi in zak-
ljučnimi fanfarami, ki jih je
izmed šestdesetih predlogov
slovenskih pesmi izbral Albert
Završnik, ki se je odločil za
pesem »Sem fantič zelenega
Stajerja« Učinkovite fanfare
so posneli mladi trobilci celj-
ske glasbene šole v studiu Co-
da v Celju, dobil pa jih bo na
kaseti vsak udeleženec Zlate
harmonike.
V petek se bo srečanje vete-
ranov harmonikarjev, starih
več kot 60 let, začelo ob 18. uri
v dvorani Zadružnega doma.
Prireditev bo vodila novinarka
Radia Murski val Smilja Bara-
nja, ki bo na odru predstavila
naslednje veterane, ki se bodo
potegovali za naj godca leta
95: Jože Škrlj (Ilirska Bistri-
ca), Darij Kralj (Sežana), Šte-
fan Cor (Murska Sobota), Va-
lentin Dolinar (Uršna sela),
Karlo Logar (Sežana), Franc
Fabijan (Zg. Besnica), Jakob
Ermenc (Gornji Grad), Franc
Govekar (Kranj), Hinko Sernc
(Šmartno na Pohorju), Anton
Springer (Novo mesto), Franc-
ka Mlekuš-Pesjak (Beljak),
Anton Hrovat (Novo mesto) in
Pepca Blejc (Mengeš).
V soboto bo finale Zlate
harmonike, ki se bo začelo ob
15. uri na prostoru pri gasil-
skem domu na Ljubečni. Pro-
gram bo vodil Tone Vrabl, na
odru pa se bodo zvrstili na-
slednji finalisti: 4. skupina (od
41 do 60 let) Ludvik Žiberna
(Sežana), Viktor Kotnik
(Šmartno), 3. skupina (od 26
do 40 let) Zdravko Detmak
(Ljubno), Franc Rajgl (Kozje),
Brane Jankovec (Ljubljana), 2.
skupina (15 do 25 let) Robert
Goter (Velenje), Simon Cerar
(Radomlje), Aleksander Pacek
(Krško), Tomaž Škerjanec
(Grosuplje), Robert Kožar
(Ribnica), Damjan Pasarič
(Štore), Boštjan Kovše (Vita-
nje), Bernarda Podlesnik
(Ljubno), Joško Gnidica (Sev-
nica), Robert Furer (Artiče),
Rok Vovko (Ratež) in 1. skupi-
na (do 14 let) Dejan Raj
(Kranj), Tomaž Hribar
(Kranj), Tanja Čretnik (Fran-
kolovo), Jernej Kočevar (Pre-
voje), Jaka Jane (Straža), Kle-
men Leben (Mengeš), Viki Ma-
rinšek (Postojna), Primož Ke-
lenc (Gorišnica), Boštjan
Cmok (Šentjur) in Boris Žer-
jav (Artiče).
V nedeljo bo še mednarodno
tekmovanje za veliko nagrado
Slovenije, kjer bodo nastopili
harmonikarji petih držav
- Nemčije, Avstrije, Italije, Hr-
vaške in Slovenije. Tekmova-
nje se bo začelo ob 14. uri, vo-
dila pa ga bo Betka Šuhel.
Med gosti gre omeniti tudi na-
stop Slavka in Tončka Pluta iz
Bele Krajine ter sester Zdenke
in Tonike Zaje iz Šentruperta.
Petnajsta Zlata harmonika je
pred vrati in organizator upa,
da bo prav tako lepo sprejeta,
kot vse dosedanje, sicer pa ni
kar tako prisostvovati priredi-
tvi, ki je največja na svetu te
vrste.	TONE VRABL
Leva »Desna scena«
Zgoščenka 18. mladih slovenskih ročk skupin
Prav te dni mineva dobro le-
to in pol, odkar je ljubljanska
diskoteka Palma uvedla četrt-
kove ročk večere. Od takrat do
danes je tam nastopilo več kot
devetdeset slovenskih ročk
skupin, za večino izmed njih
pa je bil Palmin nastop sploh
prvi pravi stik s slovensko roc-
k&rolla željno publiko.
Gavni akcioner Ročk cluba
Palma je vseskozi bombaš Sa-
šo Bole, pred kratkim pa je pri
njegovi založbi Bombe Re-
cords izšla kompaktna plošča
»Desna scena«, s posnetki 18
domačih, še neuveljavljenih
ročk skupin.
Bendi so na tej zgoščenki
razporejeni po abecednem
vrstnem redu (zaradi tradici-
onalne slovenske zamerljivo-
sti). Adrenalina prihaja iz
Ljubljane, bivši člani skupin
Pankrti, Niet in Mad dog pa so
na kompilaciji zastopani s ko-
madom »Tvoj dan«. Kranjski
Apeiron skušajo prepričati
s skladbo »Razbijam adoles-
cenco«, Bombe pa z štiklom
»Denar«, ki ga poznamo že
z njihovega LP »Metafizične
svinje«. Naivni tehno bend
Entropy je prispeval primor-
sko lokalno uspešnico »Speedy
Goes Shopping«, koroški He-
rald IV. komad »Nazaj«, celj-
ski Horse Control pa amater-
sko »Marička«. Iz ljubljanske-
ga predmestja prihajajo Jazz-
va, iz Škofje Loke skupina Ki-
tart, v Železnikih pa so že ne-
kaj časa »ta glavni« Maria Hu-
anita band. »Henrik in Rozi-
ka« prihaja izpod peresa in in-
strumentov že uveljavljenih
Zagorcev Orlek, »Hot As
Night« pa so zaigrali in posne-
li ptujski metalci Pandemoni-
um. Pontiac so iz Velenja, na-
slov njihove skladbe pa je
»Vse, kar je lepo«. Cerkljani
Prezrti pravijo »Živela Svobo-
da«, »Ekstrem« pa je ena iz-
men novejših skladb v nekate-
rih krogih precej čislanih pri-
morcev Revolver. Skupina Si-
lence je svojo skladbo »Za son-
cem« opredelila kot new age
technological ročk pop, zadnji
dve skupini s CD, Six Pack in
Tomo Tomšič band, delujeta
v Ljubljani, na »Desno sceno«
pa sta uvrstili svoja komada
»Meditation« in »Reka teče«.
CD »Desna scena« naj bi bil
nekašen prerez podmladka
slovenske ročk scene, ki, razen
redkih izjem, že dolga leta
brezciljno blodi po ustaljenih
vzorcih, narejenih pred četrt
stoletja v Ameriki in Angliji.
Izmed osemnajstih bendov,
zastopanih na tej kompilaciji,
bi le težko našli kakšnega, ki
sledi trendom svetovne ročk
produkcije, delčki skladb ne-
katerih bendov, ki se trudijo
ponuditi kaj povsem svojstve-
nega, pa so tako kratki ali pa
celo nenamerni, da jih ni vred-
no niti omenjati. Glavna napa-
ka te zgoščenke je, da skupine
niso bile izbrane po normati-
vih, ki bi opredeljevali kvali-
teto ali pa izvirnost. Na »Des-
no sceno« so se uvrstili tisti
bendi, ki so bili v določenem
trenutku zainteresirani za to-
vrstno promocijo; beri: so
uspeli zbrati določeno količino
DEM - CD so namreč financi-
rali bendi sami.
Kakorkoli že, če je kaj iz-
med zgoraj zapisanega ali pa
celo s kompaktne plošče že kaj
slišanega zbudilo vaše zani-
manje, si lahko celotno sloven-
sko »desno sceno« ogledate
danes teden, v četrtek, 14. sep-
tembra, v Ročk klubu Palma,
kjer bo uradna promocija
kompaktne plošče z nastopi
vseh sodelujočih.
STANE ŠPEGEL
Čiščenje poslovnih prostorov
HIK Primož Kidrič
63240 Šmarje pri Jelšah
razpisuje prosta delovna mesta:
1.	snažilka (3 delavke)
2.	manipulativni delavet - upravljalec
s čistilni strojem (2 delavca)
3.	čistilec oken (1 delavec)
za določen čas 3 (teh) mesecev z možnostjo zaposli-
tve za nedoločen čas.
Kandidati morajo poleg splošnih, z Zakonom določe-
nih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
1.	snažilka: I. stopnja strokovne izobrazbe
2.	manipulativni delavec - upravljanje s čistilnim
strojem: I. stopnja strokovne izobrazbe
3.	čistilec oken: I. stopnja strokovne izobrazbe
Delovna mesta se bodo opravljala predvsem na celj-
skem območju ter v cetru Interspar v Celju.
Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju po-
gojev poslati najkasneje v 8. dneh po objavi razpisa
na naslov: Pilon d. o. o., Sernčeva 10, Celje.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30. dneh
po opravljeni izbiri.
Ansambel Slovenila
in Slomškove pesmi
V Založbi Zlati zvoki v Ki-
sovcu pri Zagorju je ansambel
Slovenija izdal zanimivo kase-
to in kompaktno ploščo z naj-
lepšimi Slomškovimi pesmimi,
kar je lep uvod v pripravo na
bližnji obisk papeža v Sloveni-
ji in predvideno razglasitvijo
za blaženega škofa Antona
Martina Slomška.
Izdelek z dvanajstimi naj-
lepšimi Slomškovimi pesmimi
je nastal letos julija, tonski
mojster in producent pa je bil
Igor Podpečan. Priredbe so de-
lo Cite Galič, ki igra tudi na
citre, pojejo pa tercet ansam-
bla Slovenija Erika Fale ter
Cita in Jože Galič, sodelujeta
pa tudi Galičeva otroka Marko
in Katarina. Na kaseti in kom-
paktni plošči so naslednje
Slomškove pesmi: Veselja
dom, Gorski zvon, Svetlo son-
ce se je skrilo, Sirota, Veseli
hribček in najboljše vince za
otroke (stran A) in Večernica,
Predica, V nebesih sem doma,
Vinska trta, Leži, leži ravno
polje in Svet' Ciril in svet' Me-
tod (stran B).
Med drugim je mariborski
škof dr. Franc Kramberger
v spremni besedi h kompaktni
plošči zapisal: »S svojimi pe-
smimi se je Slomšek tako pri-
bližal mladini in odraslim lju-
dem, da so mnoge njegove pe-
smi postale last ljudstva, ki jih
še danes poje v cerkvi med
obredi ali doma pri delu, ob
družinskih in sploh ljudskih
običajih. Nekaj teh pesmi je po
zaslugi Galičevih zdaj tudi iz-
danih na kaseti in CD.«
T. VRABL
Veselo na Graški Gori
Mestna občina Velenje in Zavarovalnica Adriatic iz Kopra sta tudi letos organizirali tradie
onalne glasbeno zabavno prireditev na Graški Gori, ki je bila že dvajseta po vrsti. Na priredij
ki jo je obiskalo preko 2500 obiskovalcev, je nastopilo osem ansamblov, največ aplavza pa s
požele Vesele Štajerke iz Vojnika (na sliki).	l ^
Ekart in Mladi prijatelji
Končal se Je letošnji ptujski festival
Na 26. festivalu domače za-
bavne glasbe Ptuj 95 so v dveh
tekmovalnih večerih organiza-
torji podelili enajst nagrad,
kar šest pa sta jih osvojila an-
sambla Ekart (4) in Mladi pri-
jatelji s Pesnice pri Mariboru
(2). Tako sta bili omenjeni
skupini najuspešnejši, bilo pa
je še precej takih, ki bi si tudi
zaslužili kako nagrado, vendar
niso bili »srečne roke« niti pri
strokovni žiriji niti pri občin-
stvu.
Prvi večer je nastopilo de-
vetnajst ansamblov, ki so
v Škofji Loki in Slovenski Bi-
strici osvojili zlatega in srebr-
nega Orfeja ter si tako zagoto-
vili nastop na Ptuju. Če so bili
»zlati« ansambli dobri, pa tega
ne moremo trditi za vse »sre-
brne«, med katerimi bi lahko
marsikateri ostal doma ali bi
ga zamenjal kdo izmed tistih,
ki so osvojili bronastega Orfe-
ja. S Celjskega so nastopili
Slovenski odmev iz Radeč,
Podkrajski fantje iz Velenja,
Vigred iz Laškega in Šaleški
fantje iz Velenja. Nagrade so
dobili: najboljši med petimi
debutanti (trije zlati) je bil an-
sambel Vita z Jesenic, najbolj-
ši trio Monika, Alenka, Sandi
in Marjan Herceg iz Maribora,
najboljši kvintet Obzorje iz
Železnikov, občinstvo je na-
gradilo Ekarta s Prepilja, Ša-
leški fantje pa so dobili priz-
nanje za trikrat osvojenega
zlatega Orfeja.
Drugi večer Ptuja smo po-
slušali nove skladbe, ki so jih
napisali avtorji, ki so že osvo-
jili zlatega Orfeja. Med osem-
najstimi skladbami sta manj-
kali dve (ansambel Prerod in
pevec Edvin Fliser), tako da
smo jih slišali šestnajst. Ob-
činstvo se je odločilo takole:
1.nagrada Mladi prijatelji iz
Pesnice (Zelena Štajerska av-
torja Rudija Kranerja), 2.
Ekart (Namišljeni bolnik av-
torja Jožeta Ekarta) in 3. Mla-
di prijatelji (Zlata jesen avtor-
ja Rudija Kranerja), odločitev
strokovne komisije pa je bila
taka: najboljši tekst Kolovrat
se vrti je napisala Metka Rav-
njak-Jauk (izvajalec Maribor-
ski kvintet) in najboljšo melo-
dijo Jože Burnik Poti v življe-
nju (izvajalec ansambel
Ekart), medtem ko sta za od-
lično petje dobili Korenovo
plaketo pevki v ansamblu
Ekart Barbara Potrč in Blanka
Akelič.
Prav na večeru novih melo-
dij je bilo še nekaj izvrstnih
skladb, ki bi si tudi zaslužile
nagrado, kot Kaj bi to (Brane
Klaužar), Tomaževa polka
(Šaleški fantje), Upanje (Go-
renjski muzikantje), Podoba
časa (Tržaški narodni ansam-
bel) in morda še katera. Ven-
dar ušesa strokovne komisije
so izbrala drugače, občinstvo
pa je bilo bolj naklonjeno ti-
stim, ki so blizu Ptuja in imajo
tam in v neposredni bližini tu-
di več »navijačev«.
Ob letošnjem festivalu, ki je
še vedno vodilni na področju
domače zabavne glasbe v' Slo-
veniji, pa je treba povedati tu-
di to, da Ptuj v času festivala
- žal - ni več to, kar je bil.
V mestu ni bilo čutiti festival
skega utripa, ansambli se p
nastopu razkropijo kot splaše
na jata ptic in veseljačenja te
igranja celo v nov dan ni nit
za pokušino. Vse je mrtvo ii
otožno, preveč tekmovalne
Vsem se nekam mudi, celo n;
plačane nastope. Včasih pa si
glasbeniki v Ptuju prespali ii
je bilo celo bolj prijetno izvei
dvorane ali Minoritskega sa
mostana. Kot da bi po 26. letil
bili vsi malo utrujeni!
Žal pa tudi letos nismo do
čakali, da bi po festivalu dobi
li posnetke zaigranih sklarffc
Na mnogo mlajšem festival
v Vurberku na dan festivai
izdajo kaseto, na Ptuju so v
počeli pred mnogimi leti
v tehnično bolj zapletenih ča
sih. Danes tega ni in ljudje ta
ko ostajajo brez skladb, ki a
pisane za njih. Nekaj posnet
kov z »živega« nastopa so nan
zagotovili kolegi z radia Ptuj
vendar to ni tisto, kar bi mora
lo biti. Mnoge dobre in nagra
jene skladbe s prejšnjih let nit
zaživele niso in bojimo se, d«
bo tako tudi z letošnjimi.
Na vseh dosedanjih festiva
lih so bili med najuspešnejšim
tudi ansambli s Celjskega, k
pa so letos ostali brez nagrat
(razen Šaleških fantov). In tu
di obisk je bil slabši, kot prejš
nja leta. Ali je vzrok tud
v tem, da ni bilo ljubljenci
zadnjih festivalov Primorski!
fantov, Slapov in ne naaadnji
tudi veterana Francija Zemet<
iz Vojnika, ki je manjkal sam<
na štirih festivalih?
TONE VRABI
PRED 5. LETI:
1.	TOM'S DINER..................................... DNA
2.	ITSY BITSY TEENY WEENY.................BOMBALURINA
3.	TURTLE POVVER................... PARTNERS IN KRYME
PRED 10. LETI:
1.	INTO THE GROOVE...........................MADONNA
2.	HOLIDAY ...................................MADONNA
3.	I GOT YOU BABE.......................UB40 & C. HYNDE
PRED 15. LETI:
1.	VVINNERS TAKE IT ALL............................ ABBA
2.	UPSIDE DOWN ............................DIANA ROSS
3.	9 TO 5................................SHEENA EASTON
PRED 20. LETI:
1.	SAILING ................................ROD STEVVART
2.	I CAN'T GIVE YOU ANYTHING.............THE STYLISTICS
3.	THE LAST FAREVVELL................ ROGER VVHITTAKER
PRED 25. LETI:
1.	TEARS OF A CLOVVN ................ SM0KEY ROBINSON
2.	the VVONDER OF YOU.................... ELVIS PRESLEV
3.	NEANDERTHAL MAN .........................HOT LEGS
Št. 36. - 7. september 1995
\%1.
GLASBA
MONI KOVACIC se je
v slovenskem glasbenem
prostoru uveljavila v prvi
polovici osemdestih z nasto-
pi na Melodijah morja in
■ sonca, nekateri pa se je
spomnijo tudi po njenih »go-
lih« fotografijah objavljenih
na straneh takrat precej pri-
ljubljene zagrebške revije
Start. Na »višku slave«, sredi
osemdestih, je Moni zapusti-
la Slovenijo in odšla živet
v mesto »Bakersfield«, cali-
fornijsko prestolnico coun-
try glasbe. Dobro desetletje
zatem se Moni s pomočjo
ljubljanske založe Corona
spet vrača na slovensko sce-
no, s kaseto in kompaktno
ploščo »Slovenian Boy«.
Povprečen izdelek, narejen
,Jv country pop stilu, nam po-
leg dveh njenih starejših
uspešnic »Brez ljubezni« in
»Nasmeh poletnih dni«, pri-
naša še nekaj njenih lastnih
skladb in pa štiri priredbe
znanih country uspešnic.
Dvojni album »History«
MICHAELA JACKSONA
počasi, a vztrajno zapušča
zgornji del lestvic najbolje
prodajanih LP-jev na obeh
straneh Atlantika. Sum o ni-
koli dokazanih, pa tudi ni-
koli zares ovrženih trditvah
o spolnem nadlegovanju
otrok, je zaenkrat še močnej-
ši od velikanskih vsot denar-
ja, ki ga je založba Epic vlo-
žila v promocijo albuma in
številnih, v svetu show-busi-
nessa, dobrodošlih škan-
dalčkov (poroka, ločitev,
plastične operacije).
V ponedeljek bo pri založbi Warner Bros končno le izšel dolgo
pričakovani album »One Hot Minute« odličnih californijskih
funk-metalcev RED HOT CHILI PEPPERS. To bo njihova prva
velika plošča po letu 1991, ko so izdali v večmilijonski nakladi
prodan »BloodSugarSexMagic«. Na »One Hot Minute« bo poleg
starih članov, Anthonya Keidisa, Flea in Chada Smitha, mogoče
slišati tudi odličnega kitarista Davea Navarroa (ex-Jane's
Addiction). Material posnet na Havajih in v L.A. je tokrat
produciral znani Rick Rubin. Kmalu bo izšel tudi drugi LP
»Good Gods-Urge« skupine PORNO FOR PYROS (na sliki).
Pevec in vodja benda Perry Farrell, sicer bivši kolega prej
omenjenega Navarra v skupni Jane's Addiction obljublja, da bo
album zapolnjen s precej bolj pozitivnimi frekvencami kot nji-
hov lanski izdelek.
Kljub temu, da mega-zvezniki U2 v zadnjem letu dni niso
storili skoraj ničesar, še vedno ostajajo največja in najdobičko-
nosnejša irska ročk institucija. Letos je na njihov bančni račun
nakapljalo le 10 mio dolarjev, kar pa je bilo še vseeno dovolj, da
so na lestvici najbolje plačanih irskih glasbenikov zadržali prvo
mesto, za seboj pa pustili skupini The Cranberries in Boyzone.
Istočasni izid single plošč dveh trenutno najpopularnejših
angleških bendov, BLUR in OASIS, je pretekli teden v Veliki
Britaniji zasenčil vse ostale medijske dogodke. Časopisne in TV
hiše so na veliko poročale o »bitki desetletja« za vrh britanske
lestvice malih plošč, daljšo pa so tokrat potegnili člani skupine
BLUR, ki so s skladbo »Country House« iz prvega na četrto
mesto potisnili kvartet Take That in njihovo »Nobody Else«. Na
drugo mesto so se seveda uvrstili Oasis s komadom »Roll With
It«, ki tudi že najavlja skorajšnji izid njihovega drugega albuma
»Morning Glory«. Na drugi strani Atlantika, v ZDA, so na
lestvici najbolje prodajanih siglov še vedno prve bankrotirane
TLC s skladbo »Waterfalls«, drugi je SEAL s skladbo »Kiss
From A Rose« iz filma Batman Forever, na tretje mesto pa se je
ta teden prebil SHAGGY s pesmijo »Boombastic«. Na angleški
»indie« lestivici so prvi Oasis z že omenjeno »Roll With It«,
drugi so The CHARLATANS in štiklc »Just When You're Thin-
kin'«, tretja pa je islandska pevka BJORK s skladbo »Isobel«,
drugim singlom z albuma »Post«. Na sliki frontmana skupin
Blur in Oasis.
Lanska dobitnika Oskarja za filmsko glasbo, ELTON JOHN
in TIM RICE, bosta po uspešnem sodelovanju v Disneyevi
risanki »The Lion King«, spet delala za to filmsko hišo. Tokrat
se bosta lotila glasbe za Disneyevo predelavo Verdijeve opere
Aida.
STANE ŠPEGEL
Pop loto
Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete
v sredo, 13. septembra ob 18. uri.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
Št. 36. - 7. september 1995
ZA AVTOMOBILISTE
2
Nove težave
z oplom astro
Nemški Opel letos nima
sreče s svojimi avtomobili
oziroma njihovo kvaliteto.
Najprej je bilo veliko te-
žav z astro (problemi pri
natakanju goriva), potem
so klicali na pregled neka-
tere omege, sedaj pa so se
pokazale težave tudi pri
astri z 1,7-litrskim dizel-
skim motorjem (68 KM).
Tako nemška avtomobilska
tovarna prosi vse lastnike
teh avtomobilov, izdelanih
med septembrom 1994 in
aprilom letos, naj pripelje-
jo vozila na brezplačni pre-
gled k pooblaščenim servi-
serjem. Tam naj bi pregle-
dali električno napeljavo.
Volvo in novi
tovornjak
Švedski Volvo ni le znani in
uspešni izdelovalec osebnih
avtomobilov, pač pa predstav-
lja upoštevanja vredno tovar-
no na področju gospodarskih
vozil.
Tako so Švedi pred nedav-
nim predstavili t.i. hibridni to-
vornjak, ki naj bi predstavljal
nekakšno osnovo za izdelova-
nje ekološko ustreznih kami-
onov v naslednjem tisočletju.
Vozilo ima za sedaj še delovno
oznako ECT in je namenjeno
predvsem preizkušanju. Tako
motor oddaja v ozračje le de-
setino izpušnih plinov seda-
njih tovornjaških motorjev,
poleg tega pa so na kolesih gu-
me, ki imajo od 15 do 30 od-
stotkov manjši upor kot sedaj
znane pnevmatike. Tovornjak
so razvili v 18 mesecih, dose-
danji stroški pa presegajo vso-
to 12, milijona dolarjev.
Z bravo/brava nad konkurenco
Italijanski Fiat izpolnjuje svojo na-
poved, po kateri naj bi do konca tiso-
čletja predstavil kar 18 novih avtomo-
bil in v to investiral 4000 milijard lir.
Medtem ko je punto evropska pro-
dajna uspešnica, ki gre zelo dobro
v promet tudi v Nemčiji, kjer je najbo-
lje prodajano tuje vozilo (pri čemer ne
bi smeli zanemariti pomena zelo nizke
lire), se apeninska avtomobilska hiša
na trgu pojavlja s povsem novim avto-
mobilom brava/bravo (na sliki). S tem
vozilom, ki je na voljo v dveh različnih
karoserijskih oblikah, je pa narejeno
na enaki osnovi, bodo nadomestili ti-
po. Slednji je bil dovolj uspešen, ven-
dar hoče Fiat z bravo/brava preseči
njegove prodajne številke in tako ob
pomoči dueta punto-brava/bravo zno-
va resneje konkurirati nemškemu
Volksvvagnu, prvi evropski avtomobil-
ski tovarni. Bravo/brava sta avtomo-
bila, ki ju pri Fiatu namenjajo -vsaj
tako pravijo — različnim kupcem. Tri-
vratni bravo naj bi bil po volji mlajših
in bolj dinamičnih, petvratna brava pa
po okusu družinskih očetov. Tudi to je
razlog za različno dolžino (bravo 4025
milimetrov, brava 4187 milimetrov),
medtem ko je medosna razdalja v obeh
primerih enaka (2540 milimetrov). Ra-
zlična sta tudi prtljažnika, kajti bravo
v osnovni varianti ponuja 280, brava
p^ 380 litrov, vendar je moč oba prt-
ljažnika s podiranjem zadnje sedežne
klopi ustrezno povečati. Zunanja po-
doba obeh avtomobilov je delo doma-
čega oblikovalskega studia (Centro
Stile), količnik zračnega upora je 0,32
in 0,33, ime pa so izbrali izmed 500
predlogov in ga hkrati preverili v ne-
kaj najpomembnejših jezikih - da ne bi
bilo kaj narobe.
Oba, torej bravo in brava, se doka-
zujeta s povsem prijetno notranjo pro-
stornostjo, kjer je še posebej veliko
prostora za višje ali celo zelo visoke;
prijetno oblikovan je sredinski del ar-
mature z radijskim sprejemnikom (so-
delovanje z Grundigom), ki je prav za-
radi svojevrstne oblike vedno sestavni
del opreme oziroma avtomobila. Avto
je ob tem serijsko opremljen s tretjo
zavorno lučjo, ki bo leta 1997 postala
obvezen del opreme za vse avtomobile
v Evropski uniji, v prtljažniku oziro-
ma za zadnjimi sedeži je poseben drog,
ki v primeru trčenja preprečuje izjem-
no nevarno »letenje« prtljage, vsi avto-
mobili so zaščiteni s tako imenovanim
Fiatovim kodnim sistemom (20 tisoč
kombinacij ključa), pa FPS, ki ob trče-
nju zapre dovod goriva in tako prepre-
či morebitni požar ipd. Morda utegne
pri bravo/bravi motiti na oko preveč
cenena plastika na armaturi, slabo je
tudi to, da so Italijani dokaj skopi
z zračno varnostno blazino, ki je se-
stavni del opreme le pri najdražji izve-
denki bravo z oznako 2,0 HGT.
Motorjev je pet, od tega štirje ben-
cinski. Vsi so štiriventilski in z lahko
aluminijasto glavo, razlika je le pri
osnovnem agregatu z gibno prostorni-
no 1,4-litra, ki zmore 80 KM samo
s tremi ventili na valj. Temu sledi 1,6-
litrski motor z močjo 103 KM in prav
nanj so v Torinu še posebej ponosni.
Zmogljivejša sta 1,8 in 2,0-litrska mo-
torja z močjo 113 in 147 KM, pri čemer
je znano, da so si najmočnejši agregat
sposodili pri lancii kappi. Dizelski
agregat zmore pri gibni prostornini
1,9-litra največ 65 KM, vendar že na-
povedujejo novi turbo dizel z močjo
100 KM. Oprem je šest vrst, menjalnik
ročni petstopenjski in z obljubo avto-
matike prihodnjo pomlad, pogon na
prednji kolesni par. Fiat za letos napo-
veduje prodajo 80 tisoč avtomobilov;
sicer pa naj bi v letu dni izdelali od 300
do 350 tisoč vozil. V Italiji bo prodaja
bravo/brave stekla točno 16. septem-
bra, potem pa postopoma tudi v dru-
gih državah; v Sloveniji naj bi bil av-
tomobil uradno naprodaj sredi okto-
bra, kar se sliši zelo prijetno. O cenah
se pri Fiatu ne govori, vendar je slišati
naj bi bila najcenejša izvedenka na
voljo za nekako 21, najdražja pa za 40
milijonov lir.
Opozorilna stavka delavcev Volkswagna
Zgodilo se je tisto, kar so
vsaj nekateri napovedovali:
delavci v Volksvvagnu, sicer
pa člani velikega nemškega
sindikata IG Metali, so opo-
zorilno stavkali. Delavci VW
zahtevajo od vodstva tovar-
ne šestodstotno povečanje
plač, medtem ko vodilni me-
nijo, da se lahko plače pove-
čajo samo za štiri odstotke.
Po drugi strani se je za-
pletlo pri določanju dolžine
delovnega tedna. Dr. Ferdi-
nand Piech, prvi človek kor-
poracije VW, je namreč
predlagal, da bi spomladi, ko
je povpraševanje po avtomo-
bilih večje, delali celo šest
dni, jeseni, ko je kupcev
manj, pa vsega tri dni. Ven-
dar tega različnega dela ne
bi izenačevali, kar pomeni,
da bi bili delavci spomladi
pač bolje plačani kot jeseni.
Po drugi strani vse kaže, da
je v VW kakšnih 30 tisoč de-
lavcev preveč. Za sedaj so
delavci, člani sindikata IG
Metali, stavkali zgolj opozo-
rilno, kajti če ne bo prišlo
o ustreznega dogovora, je
vroča jesen tako rekoč neizo-
gibna.
Renault megane namesto R 19
Po sedmih letih bo franco-
ski Renault zamenjal dovolj
uspešni renault 19 z novim
avtomobilom, ki ga bo ime-
noval megane (na sliki).
Tovarna bo trgu ponudila
pet izvedenk, vendar posto-
poma. Tako bosta letos jese-
ni na trg pripeljali tri in pet-
vratni kombilimuzinski ra-
zličici, kasneje pa še kupe,
kabriolet in tako imenovani
večnamenski avtomobil. Pri
Renaultu pravijo, da bo me-
gane ob dopadljivi zunanji
obliki ponujal tudi veliko
varnosti, kajti serijsko bo
opremljen s po dvema zrač-
nima varnostnima blazina-
ma, omejevalnikom zatego-
valne moči pri varnostnih
pasovih ipd., po drugi strani
pa naj bi bil veliko bolj kot
doslej ekološko ustrezen.
Stanetova 21, Celje
063/26-738, 28-325
0609/613-447, 616-436
POSOJILOJEMALCI:
-	kratkoročna hipotekama posojila od
3 mes. do 1 leta
-	dolgoročna hipotekama posojila
-	leasig vozil in opreme
-	posojilo za nakup novih in rabljenih av-
tomobilov
-	promet z nepremičninami
POSOJILODAJALCI:
- vaša finančna sredstva
plasiramo ob maksimalnih
garancijah. Obresti do 4%
mesečno.
INTERLARO AVTO
®TOYOTA
ŠENTRUPERT 41, GOMILSKO
063/726-064, 0609/613-447
-	servis osebnih avtomobilov
-	prodaja novih in rabljenih osebnih avtomobilov
-	pestra ponudba rezervnih delov za vozila VW, ŠKODA,
ZASTAVA, TOYOTA, RENAULT
-	bogata izbira koles, avtomobilske dodatne opreme,
avtokozmetike
-	posojila za nakup novih in rabljenih vozil že od R + 7%
naprej
-	zelo ugoden leasing za nova in rabljena vozila
AVTO SfilON v ProdajncrfT^Snto^^^^Bno ČcTjc - Hud i njo
Tel.: (063) 32-524, Fax: (063) 34-315
Na sejmu MOS '95 v Celju
Posebna ponudba za vozila
- ROVER 216 in 416 - nova 111 KM
oprema: servo volan, avtoalarm z blokado motorja, centralno zap.,
elektr. dvig stekel, mahagoni
Cena do registracije DEM 26.550
-	ROVER 216 in 416 - rabljena 1.1994
z vso opremo kot pri novem + klima
Cena DEM 23.400
(garancija na motor in pločevino)
Lastni servis in zagotovljeni vsi originalni rezervni deli v roku 3 dni.
- Opel Corsa že od 17.990 DEM
-OpelAstra od23.800DEM
Sprejemamo naročila za nov model vozila Opel Vektra.
-	Na zalogi rabljena vozila Opel Corsa Swing 1.95 - ugodne cene
-	Sprejemamo naročila za nov model Peugeot 406 in vse ostale
modele Peugeot
-	Novo poltovorno vozilo TATA 2.0 z diesel mercedes motorjem
Na zalogi vse barve najcenejšega in najvarnejšega vozila Maruti 800
CityStar DEM 11.290
Sprejemamo naročila za transportno vozilo Pontiac motor 2.31 in 3.81
s sedeži 6 +1
Ugodno odkupujemo stara vozila:
- po sistemu "staro za novo"
-	odkup in izplačilo rabljenega vozila
- komisijsko prodajamo rabljena vozila
Nudimo najugodnejši lastni lizing ali kredit za nakup vozil.
Vse informacije v avtosalonu Selmar PC Kovinotehne
tel.: 32-524 ali na MOS '95 - zunanji prostor za halo A tel.: 0609 630-431
Št. 36. - 7. september 1995

NASVETI
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
!«r0 si zaman prizadevamo
k 0viti počitniško zagorelo
h ko nam jutranja megla
°fiži« pričesko, ko nam pogle-
rraZOčarano tipajo mrzle ra-
! torje in nas razveseli le še
'? j na sprehod po mehkem
" dnem listju in bližnjo trga-
0 gj-e zares. Prišel je namreč
fptember in ker ne gre raču-
ti na kakšno indijansko po-
tie, bo treba nemudoma pre-
iti, obnoviti in nakupiti
Up[ejšo obleko oziroma obu-
tev za hladne mesece, ki so
pred nami.
Prej, ko se zapodimo v trgo-
vine oziroma se lotimo tovrst-
nih opravil, je seveda nadvse
priporočljivo seznaniti se z ne-
kaj najbolj udarnimi značil-
nostmi nove mode. Da ne bo
potem skritih solz razočaranja
ob znankini »bežni« ugotovi-
tvi, da je vaša nova bluza rav-
no takšna kot njena, le da je ne
nosi več, ker je čisto iz
mode...
Jesenske silhuete
/ Saj ne, da bi vam hoteli soli-
i pamet, a tisti tako opevani
ti, da »obleka naredi člove-
fesploh ne drži. Bolj logična
ffeofija je tista, ki pravi,da
obleko naredi, oziroma »oživi«
človek, da je vsako oblačilo
pravo, če ga nosi prava oseba.
Moda pri tem sploh nima ta-
ko usodne vloge. Tega se tudi
aveda oziroma se zavedajo ti-
ti, ki modo ustvarjajo. Zato
lam ponujajo celo kopico
smernic, ki se včasih dopol-
Jjujejo, drugič nasprotujejo,
"a nas pa je, da izmed vsega
»vega izberemo tisto, kar
tom je najbolj všeč, dosegljivo
Kiroma nam pristoja.
Pa natrosimo iz letošnjega
Hodnega koša nekaj najbolj
ffočih zanimivosti:
'Strogo oprijete linije kosti-
mov, dolžina ozkega ali plisi-
^ega krila tik pod ali nad
toleni;
^nova širša in dvignjena ra-
"ena, veliki ovratniki, krzne-
le in perjaste obrobe;
-	črno-beli optical efekti,
vzorčki pied-de-poule, relief-
ni, bukle materiali;
-	obleke v obliki svinčnika, po
dolgem času se vrača Chemisi-
er (srajčna obleka) in v 60 letih
modni Twin-set kompleti (do
pasu ali bokov segajoča opri-
jeta jopica in bluza oziroma
puh);
-ogromni rolka-ovratniki na
udobnih pleteninah iz puha-
stega moherja ali kratki pulo-
verčki v žakardnih vzorčkih;
-	svetleči materiali (lurex, sa-
ten, plišasti žamet) tudi za
dnevne obleke, efekti nvlona,
kovine in lakastega usnja na
športnih j aknah in drznih mi-
nimalističnih cunjicah;
-	visoke pete in elegantni čev-
lji, ozki usnjeni pasovi, kovin-
ske zadrge, od nakita pa znova
-	stara dobra broška in biserne
ogrlice.
Toliko za prvo pokušino,
prihodnjič pa bomo tole navi-
dezno zmedo začeli razčlenje-
vati v posamezne stile.
j^ketno nagradno vprašanje meseca septembra:
^ VAM JE V PRIHAJAJOČI JESENSKI MODI NAJBOLJ VŠEČ?
j>/oprijeti, po meri sešiti tvidasti kostimi;
nova dolžina krila - tik nad ali pod kolenom;
c/ lakasto usnje in svetleči se materiali tudi za dan;
ZDRAVNIŠKI NASVET
Diabetiki,
negujte noge!
Nega nog pri sladkorni bo-
lezni prepreči amputacijo. Pri
sladkorni bolezni so prizadeti
živci spodnjih okončin bolj kot
zgornjih. Občutek za bolečino,
hlad in vročino je zmanjšan.
Površinske poškodbe, razpoke
v hrapavi koži, otiščanci, pra-
ske, žulji in glivična obolenja
kože lahko povzročijo odprte
rane, ki se težko zacelijo. Pri
mnogih diabetikih morajo pri-
zadeti prst ali celo nogo ampu-
tirati - odstraniti z operacijo,
ker ob sladkorni bolezni
spremljajoča arterioskleroza
še hitreje napreduje kot pri
drugih bolnikih.
Pri kontroli v diabetičnem
dispanzerju povejte zdravni-
ku, če ste opazili spremembo
na koži nog. Samokontrole so
nujne, posebno pri otiščancih
in žuljih. Z ogledalom, ki po-
večuje, si vsak teden preglejte
podplate nog. Vsak dan si
okopljite nogi v mlačni vodi:
samo 5 minut, da se koža ne
zmehča, dobro jih osušite in
namažite z mastno vitaminsko
kremo. Nohte režite vodorav-
no in ne prekratko. Ne upo-
rabljajte zelo ostrih pripomoč-
kov (škarij, pilic). Debelo kožo
in otiščance si odstranjujte
s kamnom plovcem. Ne upo-
rabljajte nalepk za debelo ko-
žo in kurje oči, ker najedajo
kožo. Ne uporabljajte pudra
za noge, ker se prah strdi in
kožo obriblje. Ne hodite ni ko-
li bosi, tudi doma ne. Za raz-
kuževanje ne uporabljajte jed-
kih snovi, npr. jod, ker dražijo
kožo do vnetja.
Zaščitite nogi pred mrazom
in vročino. Vroč termofor vam
lahko povzroči opekline, ker je
zmanjšan občutek za bolečino,
tudi sončenje ni priporočljivo.
Nosite nogavice iz naravnih
snovi (bombaž,volna), ne upo-
rabljajte podvez za nogavice,
če sedite, ne prekrižajte nog,
ker s tem ovirate pretok krvi.
Rane naj vam zdravi le zdrav-
nik in medicinska sestra. Čev-
lji morajo biti zaprti, usnjeni
in na vezalke, palec, ki je naj-
bolj izpostavljen, naj ima 1 cm
prostora, »špičaki« niso pri-
merni, tudi ne visoki peti.
V večjih mestih Francije in
Nemčije imajo v specialnih or-
topedskih delavnicah aparate
z merilnim sistemom, v katere
bolnik vtakne nogo, napravi
nekaj korakov, aparat elek-
tronsko obdela nogo in jo pri-
kaže na zaslonu z razporedi-
tvijo mest, ki so najbolj izpo-
stavljena pritisku. Na podlagi
slike na zaslonu izdelajo vlož-
ke ali čevlje in tako preprečijo
okvare.
Dr. BLANKA RATAJ
FRANCOSKA
KUHINJA
Popečena blitva
Potrebujemo: 800 g blitve,
750 g krompirja, 1/8 litra mle-
ka, 3 žlice kisle smetane, sveže
mlet poper, nastrgan muškatni
orešek, sol in 200 g naribanega
trdega sira.
Blitvi odrežemo stebla in jih
narežemo na tanke pramene.
V slanem kropu jih kuhamo 10
minut, nakar jih poberemo
s penavko in ohladimo. V isti
vodi kuhamo še blitvine liste.
Krompir olupimo, narežemo
in skuhamo v slani vodi do
mehkega. Ko je kuhan, ga oce-
dimo in pretlačimo. Vmešamo
mu mleko in kislo smetano,
popopramo in dodamo nastr-
gan muškatni orešek. H krom-
pirju primešamo še kuhane
blitvine liste. Ognjevarno po-
sodo dobro namastimo in dno
pokrijemo z blitvinimi stebli
in jih prekrijemo s pirejem. Po
vrhu potresemo z naribanim
sirom in v vroči pečici zlatoru-
meno zapečemo. Vroče ponu-
dimo z zeleno solato in kozar-
cem piva.
Se/te, presajajte, sadite,
zalivajte; negujte rastline;
rahljajte in prezračujte tla,
pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je
najugodnejši za posamezne
tipe rastlin in ki je
razviden iz koledarja.
Šifra: Pomagaj!
Zanima me ali bom prišla na
tisto šolo na katero sem se pri-
javila. Trenutno sem še v zelo
velikem strahu... Prav tako
pa bi rada vedela kako bo
v prihodnosti z mojim zdrav-
jem in ljubeznijo. Upam da pi-
smo ne bo romalo v koš in že
vnaprej hvala za odgovor!
Astrologinja: draga Tehtni-
ca! Pisma kakor vidiš ne ro-
majo v koš, res pa je da se
dolgo zadržujejo v »predsobi«,
preden jih pregledam in vza-
mem v »obdelavo«. Sploh pa
ne more romati mimo mene
v koš pismo, ki je tako lepo
slikarsko opremljeno z akva-
relom, kakršno si mi poslala ti.
Poleg stiske in prošenj moje
srce omehča le še umetnost! Ti
pa si s slikarskim dodatkom še
malce pospešila vrstni red!
Sedaj pa brž k odgovorom. Di-
leme okrog šole ni več, kajti
šola se je že začela - iz tvojega
horoskopa je razvidno, da si
sedaj zadovoljna na šoli, ki si
jo želela. Poleg učenja in do-
brih ocen pa se bodo začela
razcvetati tudi tvoja čustva.
Dogajanje bo zate razveselju-
joče, saj se bo do novega leta
zgodilo veliko pomembnih
stvari. V zadnjih treh mesecih
vsakega šolskega leta moraš še
bolj paziti na zdravje, pa tudi
pri ocenah, nikar se ne uči
v zadnjih dneh, ampak si v pr-
vem polletju ustvari dobro ba-
zo, po novem letu pa napreduj
postopoma. Tak je tvoj ritem:
najboljši meseci so zate vsako
leto od avgusta do januarja.
Od februarja do maja pa bolj
pazi. To velja tudi za zdravje.
Bolj moraš paziti na ženske
organe ter ledvice. Uživaj več
joda v obliki neprečiščene
morske soli, pa tudi veliko
spanja ti bo v napornih mese-
cih hitro povrnilo energijo.
Pazi da ne prideš v konflikt
z avtoritetami (starši, profe-
sorji, nadrejeni) ali sošolci - to
velja nasploh, kajti včasih (ka-
dar se razjeziš) lahko hitro ko-
ga prizadeneš z ostro besedo.
Če boš kontrolirala svojo ener-
gijo, jo lahko zelo poduhoviš
- to pomeni, da bi ti koristila
joga, pa tudi petje, saj lahko
v glas preusmeriš veliko moč-
nih energij, ker imaš v svojem
horoskopu poleg svojega sonč-
nega znamenja tudi veliko
lasntosti škorpijonke in kozo-
roginje - ASC v škorpijonu in
mesec v kozorogu. Ce se boš
veliko ukvarjala s seboj, boš
tudi veliko vsega izboljšala in
spremenila - kakor pravi pre-
govor: kdor lahko sebe spre-
meni, le ta lahko spremeni tu-
di svet. ČE boš tako začenjala
vsak dan, potem ga boš tudi
uspešno končala. Hvala za ak-
varelček in veliko, veliko, veli-
ko sreče ti želim.
Podjetje TOVVANDA d.o.o., Hotunje 9 b, Ponikva
nudi v času MOS 95 uaodne cene svojih proi-
zvodov in sejemski popust-
Ponudba:
-Pocinkano univerzal 4-kotno pletivo v višinah: 100, 125, 150 in
200 cm v roli po 25 m, odprtina 50*50 mm, samo 138,00 SIT/m2
odprtina 60*60 mm samo 120,00 SIT/ m2.
-Merkur pletivo 6-kotno žico 0,8 mm odprtina 25*25 mm, višine
100 cm v roli 50 m, samo 66,00 SIT/ m2.
-Cene so s prometnim davkom.
-Izdelujemo tudi pletivo po želji kupca v različnih višinah oziroma
zahtevah.
Informacije: Tovvanda d.o.o., Cesta v Trnovlje 7, 63000
Celje (Žična Hudinja). Tel.: 37-440, 411-146 ali 31-831.
Št. 36. - 7. september 1995
VRTILJAK
3
RIN60ŠPIL
SPOROČA...
Ha,
starci težijo in težijo, jaz pa, nedolžen mladenič, jih mukoma
prenašam. Kako strašno! Jasno je, da so v šoli začeli s kontrolko
iz matematike, da smo prvi šolski dan prešpricali in da je zadnji
čas, da se v meni ponovno zbudi nekaj delovne vneme. In
žurerske tudi; skoraj cel teden sem namreč že trezen!
Sicer pa sta bila poslednja dva tedna pred pričetkom šole
resnično zanimiva. Nora, odštekana, lepa. Za takšne stvari se
živi. In, seveda, včasih tudi za kaj bolj resnega. Vendar s sled-
njim še nikakor ne smete pretiravati! Peace (predvsem z učitelji,
seveda) — vsaj do prihodnjič!
Reka želja
Tiho in počasi je stopala
po poti, za katero se ji je zde-
lo, da jo je prehodila že ti-
sočkrat. Nemo je zrla v tem-
no noč in njene misli so po-
begnile nekam v neznano.
Ko je prišla do mostu, se je
ustavila in se zazrla v temno,
tiho in globoko reko, ki j«
tekla pod mostom. Bog ve,
kolikokrat je prav na tem
mostu jokala in si želela, da
se ji vse te grozne stvari ne bi
dogajale. Veter je mršil njene
dolge lase in z nežno kretnjo
si jih je popravila. Iz torbice
je vzela zrcalo in se pogleda-
la. V tistem trenutku je zrca-
lo izpustila iz rok, da je pad-
lo na tla in se razbilo. Slika,
ki jo je videla v njem, jo je
namreč prestrašila. Vpadiji-
vo namazan obraz, kričeče
rdeča šminka, prozorna blu-
za... Sovražila se je, ker je,
da bi preživela, prodajala
svoje dostojanstvo, svoj po-
nos, svoje telo, svojo dušo.
V misli se ji je prikradla sli-
ka iz otroštva. Zaprla je oči
in videla svojo mamo, kako
jo objema in videla je... nje-
ga, kako ponoči odpira njena
vrata, jih zaklene in po-
tem ... Zakaj je to počel? Za-
kaj ji je noč za nočjo jemal
otroštvo, jo rušil, zakaj? Ve-
likokrat se je zatekala na ta
most in prejokala na tisoče
dni z eno samo željo — biti
nekdo drug. Na koncu je šla
od doma, bila je brez denarja
in zaslužila bi ga lahko le,
če... Reka želja, tako lepa je,
čista... Upala je, da bodo
solze, ki so se zlivale vanjo,
izpolnile njeno željo. Iz raz-
mišljanja jo je prebudila
močna svetloba avtomobil-
skih žarometov. Star moški
z očali jo je poželjivo gledal
in ji pomignil z glavo. Molče
je požrla ves bes, vso žalost
in bolečino vase, in sedla
v avto.
Stopila sta v hotelsko sobo
in obrnil je ključ v ključav-
nici. Tolikokrat prekleti in
znani zvok bi ji skoraj pre-
paral srce. Počasi je slekel
obleko in ko se ji je približal,
je potihem zajokala...
Počasi se je že danilo, ko je
zapustila hotel. Njen bledi
obraz je imel čuden izraz.
Zdelo se ji je, da jo njegovi
dotiki in poljubi še vedno
žgejo po telesu kot razžalje-
no oglje. Počutila se je uma-
zano; ponovno je namreč iz-
gubila del sebe. Noge so jo
kar same nesle k mostu
— k reki želja. Prvi sončni žar-
ki so zlato obarvali njeno
gladino in vrabci so že neu-
trudno čivkali. Oči je imela
tako zabuhle od solza, da je
komaj gledala. Jokati ni mo-
gla več; le srepo je zrla v re-
ko. Vse se ji je zdelo brez
pomena; življenje, ljubezen,
razum, denar, vse. Nenado-
ma se ji je zazdelo, da se je
v reki nekaj premaknilo. Je
res, ali je to le plod njene
domišljije? Bilo je, dot da bi
jo reka klicala k sebi, jo va-
bila. Prevzel jo je nekakšen
nenavaden občutek. Sezula
je čevelj, nato še drugega,
torbico je položila na tla in
snela nakit. Kar naenkrat je
vse dobilo smisel. Reka jo bo
končno uslišala. Ne bo več
ponižanj, ne bolečine, prete-
klosti, vse bo novo. Stopila je
na most in višina je ni več
motila. Zaprla je oči in se
pognala v globino; šla je
v reko želja...
Našli so jo še isti dan in
izraz na njenem hladnem
obrazu jih je presenetil. Bilo
je videti, kot da je neizmerno
srečna, kot da je našla svoj
mir. Kmalu so pozabili nanjo
in njena smrt je postala le
ena od statističnih številk.
Bila je izmeček družbe, ven-
dar pa ta družba nikoli ni
vedela, da je bila prav ona
tista, ki jo je zavrnila in jo
ubila.
Ko boste hodili po poko-
pališču, poiščite zaraščen
grob, pozabljen od vseh in
popolnoma zapuščen. Priž-
gite svečko in pokažite, da
vam ni vseeno. Naj vam ne
bo vseeno za tiste, ki jih je
družba zavrnila tako, kot
njo. Morda se lahko tudi
družba spremeni. Jo boste
imeli na vesti?
KARMEN
REKLI SO...
V mojem času so bile stvari,
ki se jih je počelo in stvari, ki
se jih ni počelo in bili so tudi
načini, kako početi stvari, ki
se jih ne počne.
(Peter Ustinov)
Looking For A Rainbow
(Chris Rea)
Well we come down to the valley
Yeh we're looking for the honey
I see a rainbow
I said that's theland of milk and honey
Me and my cousin
Me and my brother
My little sister too
Come looking for a rainbow
Yeh we're looking for a rainbow
Well we come down to the
Got or babies in our arms
Yeh we're Maggie's little children
And we're looking for Maggie's farm
Me and my cousin
Me and my brother
My little sister too
Come looking for a rainbow
Oh we're looking for a rainbow
Well we come down to the valley
We ain't far away no more
You can't leave us dying this time
'Cos we're ali around your door
Me and my cousin
Me and my brother
My little sister too
We're coming looking for a rainbow
Oh we're looking for a rainbow
Yeh we're looking for a rainbow
We're looking for a rainbow
Preteklost
Preteklost obujajo sanje...
Nekoč samo jaz in ti.
V	težkih trenutkih potopimo se vanje,
z žarom mladostnih dni.
Preteklost so spoznanja...
Je resnica.
V	spominih so dejanja
in krivica.
Preteklost so prehojene poti...
Mladost in ljubezen.
So nastavljene pasti,
vojna in bolezen.
Preteklost nikoli ne usahne...
Kakor sovraštvo in nasilje.
Iz mlade veje vedno nova moč dahne,
odpadlo zemlja prekrije.
BARBARA VEK
OŠ BRASLOVČE
Devica - moški
Moški, rojen v znamenju
device, zelo spoštuje svoj
svet, ki je zaradi njegove in-
teligentnosti in uspehov pre-
cej velik. Njegova sposob-
nost koncentracije mu prine-
se veliko uspehov na področ-
jih šolskega udejstvovanja,
športa, raziskovalnega dela
in izumiteljstva. Vpliv raz-
mišljanja na njegove spolne
aktivnosti je lahko tako mo-
čan, da bo tipični moški — de-
vica omejil druženja z dekle-
ti zgolj na platonska razmer-
ja. Sploh pa moškega — devi-
co veliko bolj privlačijo žen-
ske, ki so mlajše od njega.
Sicer pa je devica oseba, ki
vztraja v svojih navadah. Te-
ga pri sebi ne opazi, druge pa
graja. Natančen je in rad se
baha z obširnim znanjem, ko
poučuje mladino. Profesor
srednjih let, ki se je poročil
z eno izmed svojih študentk,
je gotovo predstavnik zna-
menja device.
Odnos moškega — device do
zakonskega življenja je ne-
kaj posebnega. Nobenih fi-
zičnih ovir nima, da ne bi
mogel imeti veselega in za-
polnjenega spolnega življe-
nja, vendar misli, da bi pre-
dajanje spolnim užitkom po-
menilo slabo samokontrolo.
Kontrola nad svojim telesom
in umom pa je eden izmed
idealov moškega — device, ki
jih stalno vzdržuje.
Zaradi svoje sposobnosti
analiziranja drugih je pri
moškem, rojenem v tem zna-
menju, preveč razvita rado-
vednost. Moški - devica lah-
ko pri iskanju napak izreče
stavek, ki bo poln predsod-
kov. Še posebej pride to do
izraza v spolnih zadevah.
Vse to pa lahko pokoplje
sentimentalnost, resnična
čustva in spolno možatost.
Negativnost analitične na-
rave moškega — device lahko
človeka gane. Če bi bil nje-
gov trud poplačan z globo-
kim čustvenim zadovolj-
stvom, bi lahko imeli vse to
za pozitivno. Da pa bi ugoto-
vili, ali moški — devica resnič-
no ve, kaj je zgrešeno, je po-
trebno priti v notranjost nje-
gove glave.
Pozitivna stran njegove
analitične narave je v tem,
da si je v večini primerov
sposoben poiskati ljubico,
družico ali ženo, s katero si
bosta delila medsebojno na-
klonjenost in posteljo. V zve-
zi, kjer je prisotno oboje-
stransko zaupanje, bo imel
dovolj strasti, ki mu bo omo-
gočila kaj več kot samo
zmešnjavo.
Sicer pa je moški — devica
zelo muhaste narave in zelo
redko bo romantično razpo-
ložen. Duhovit in magneti-
čen pa je lahko tudi takrat,
ko se želi izpostavljati. Med
starimi prijatelji in v krogu
svojih zaupnikov je večkrat
resen in depresiven. Pozneje
v življenju se moški — devica
večkrat zaloti pri vprašanju,
kam je odšla njegova mla-
dost in ali je ni kar tako za-
pravil.
Prostovoljno gasilsko
društvo
DREŠINJAVAS
VABI
na prevzem novega gasilskega
kombija
v soboto, 9. septembra od
15. ure naprej.
Zvečer bo za zabavo poskrbel ansambel
Vesna s pevko Ireno Vrčkovnik.
VELIKA PRIREDITEV
v letnem gledališču LIMBERK
v Grižah v soboto,
9. septembra 95
ob 15. uri: prihod godb na pihala iz Mozirja, Pre
bolda, Liboj, Štor, Maribora in gostiteljici
- godbe iz Zabukovice;
ob 16. uri: veliki slavnostni koncert ob 115-letnic
domače godbe;
zvečer: veselica z ansamblom MIR/
KUNCA
Organizatorji: DPD Svoboda Griže in
Godba na pihala Zabukovica
EDINA PRAVA POT DO UGODNEGA NAKUPA
-Posebne sejemske cene:
-model RACER z metal barvo in avtoradiem
že od 16.435
-NEXIA 3 vrata + A/BAG + avtoradio + metal barva ,
že od 13.994 DEM,
-ESPERO 1,5 GLX + A/BAG + avtoradio + metal barva
J^ samo 24.372 DEM
-Ugodni krediti R+10 % MR
-leasing	TPP AVTOTEHNIKA CELJE d.o,
-staro za novo	f1 SKftggft, ^
i
Svet Osnovne šole
Miroslav Širca Petrovče
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 137. člena Za-
kona o osnovni šoli ter imeti pedagoške, organizacij-
ske in druge sposobnosti za uspešno vodenje peda-
goškega poslovodnega dela šole.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Začetek dela: 1.11.1995.
Prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanje-
ga dela ter dokazila o strokovnosti pošljite v 10. dneh
po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Miroslav Šir-
ca Petrovče s pripisom "Svet zavoda - imenovanje rav-
natelja". O imenovanju bomo kandidate obvestili v 15.
dneh po končanem postopku.
Srednja vrtnarska, kmetijska,
gospodinjska šola Celje
Ljubljanska cesta 97, 63000 Celje
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	učitelj matematike
2.	učitelj nemškega jezika
3.	svetovalni delavec
4.	vzgojitelj v dijaškem domu
Delovno razmerje sklepamo za določen čas.
Začetek zaposlitve: 1. 9. 1995.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju z Zakonom določe-
nih pogojev pošljite v 8. dneh po objavi razpisa.
Obvestilo o izidu razpisa vam bomo poslali takoj po
izbiri kandidatov.
Št. 36. - 7. september 1995
Ji
ZA RAZVEDRILO
Št. 36. - 7. september 1995
INFORMACIJE
i
Št. 36. - 7. september 1995
G«,
INFORMACIJE
Št. 36. - 7. september 1995
INFORMACIJE

Št. 36. - 7. september 1995
"35
INFORMACIJE
Št. 36. - 7. september 1995
INFORMACIJE - MALI OGLASI
3
Št. 36. - 7. september 1995
37
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 36. - 7. september 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
3l
Št. 36. - 7. september 1995
19
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 36. - 7. september 1995
RUMENA STRAN

Pomoč ubogim
Predsednik avstrijskega Spara je županu mestne občine
Celje Jožetu Zimšku na otvoritvi nakupovalnega centra
podaril simboličen kamion in v njem dva milijona sloven-
skih tolarjev. Župan naj bi jih razdelil vsem ubogim, pomoči
potrebnim Slovencem. V uredništvu tračnic hudobno nami-
gujemo, da jih razdeli kar med celjske trgovce, ki se najbolj
pritožujejo, kako ubogi da postajajo zaradi prihoda konku-
rence.
Rogla je naša!
Župana dveh občin, ki sta
prepričani, da je Rogla nji-
hova: Jože Košir, župan ob-
čine Zreče, in Slavko Krajnc,
župan občine Vitanje. Oba
zadovoljna. Hm. Gasilce
imajo skupne, zakaj pa še
Rogle ne bi imeli?
Težave s slačenjem
Dva moža - predsednik
OZS Miha Grah in celjski
župan Jože Zimšek - sta se
v torek zvečer dolgo neu-
spešno trudila, da bi >slekla<
v kos platna ovito bronasto
Celjanko. Zimšek se je opra-
vičeval, da se Celjanke ne
pustijo kar tako sleči, mi pa
menimo, da je bil vzrok
drugje.
Zaslužni
Kdo je med vsemi najbolj
zaslužen za novo šolo v Hru-
ševcu - ostaja še vedno osred-
nje vprašanje. Eni bolj, drugi
manj, to je znano. In kdo
najbolj? Davkoplačevalci, ki
smo vse to plačali. Brez vsa-
kega dvoma.
Podjetni Konjičani
Konjiški župan Janez Jaz-
bec je ob odprtju zabavišča
Tarantela pohvalil direktor-
ja Jelena: »Boris Klančnik je
bil na volitvah drugi na listi
podjetnikov. Obljubljal je,
da bo v enem letu uredil
v hotelu kavarno in zaba,
če. Oboje je naredil v osi
mesecih. Ce bodo tudi d}
podjetniki tako držali b,
do, se za Konjice ni
O politikih pa niti besedi
Brez komentarja
Novo šolo v Hruševcu
gradili 14 mesecev, kar j?
naše razmere spodbudni <
sežek. Staro šolo Fraj
Malgaja, ki ostaja drugi d
polovice šentjurskih šoi
jev, so zgradili Slovenc.
v gnili Avstro-Ogrski in
v dvajsetih mesecih. Raz
ni tako očitna, kajne?
Polona Užmah je tista, ki ji je s šofersko
šalo uspelo nasmejati največ bralcev
v prejšnji številki Novega tednika. Žreb pa
je določil nagrado tudi Aljoši Šolincu z Lju-
bečne.
Šala tedna
Šoferska
Janez se je peljal z motor-
jem. Strašansko mu je pihalo
za ovratnik, ker se mu j akna
ni dobro zapirala. Pa se pa-
metnjakovič spomni in obr-
ne vetrovko ter jo zapre na
hrbtu. Toda, zgodi se nesreča
in Janez pristane v jarku.
Prihitijo ljudje in mu nudijo prvo pomoč
in z grozo ugotovijo, da mu je glavo obrni-
lo... Ko pride rešilec, poskuša bolničar vse
izvedeti. Najbližji moški se oglasi: »Saj je
bilo z njim vse v redu, ampak, ko smo mu pa
glavo prav obrnili, je pa izdihnil!«
Na sodišču
Priznate, da ste rekli gospodu svinja?
Priznam, a kaj potem. Ob zdajšnji visoki
ceni svinjine zveni to že kar pohvalno, mar
ne?
Taksist
»Preden vas odpeljem mi pokažite, pro-
sim, svojo dlan,« reče taksist potniku.
»Zakaj pa to?«
»Veste, zavore imam bolj slabe, pa spreje-
mam samo ljudi z dolgo življenjsko črto.«
Jecljanje
G-g-g-go-gospod doktor, pomagajte mi,
d-d-da ne bom več jecljal!
Zdravnik ga natančno pregleda in pove:
»V možganih se vam je podrlo ravnotežje,
ker vas predolgi ud preveč naprej nese. Če
vam ga odrežemo 20 cm, bo zanesljivo po-
magalo.
Jecljač pristane, operirajo.
Čez pol leta je spet v ordinaciji, govori
gladko, kot bi pel Homer: »Res, jecljam ne
več. Ampak, zdaj pa žena ni zadovoljna. Mi
ga lahko, lepo prosim, prišijete nazaj!«
Zdravnik: »N-n-n-ne gre! Sem ga že p-p-
ponucal.«
Ko zmanjka materiala
Doma so hoteli pleskati. Med iskanjem
potrebnega pribora so ugotovili, da je oče
kupil vse, razen čopiča. Bila je sobota po-
poldne, zato so bile trgovine zaprte. Pa seje
spomnil vnuk, da ima dedek dolge brke in bi
se iz njih dalo narediti čopič. Poklicali so ga
in mu razložili zadrego. S težavo je privolil,
da so mu obrili brke in naredili čopič. Čez
dva dni je vnuk prihajal iz šole in zagledal
dedka, ki je preskakoval kar po dve stopnici
navzdol.
»Dedek, kam pa tečeš?«
»V kuhinji sem slišal, da mislijo peči pala-
činke, pa nimajo jajc!«
Lepa družina
Neki slikar je razlagal svojo moderno
sliko.
»To sem jaz, to pa moja žena...«
Slika je bila skupek pack.
Neki gledalec je vzdihnil: »Moj Bog!
Upajmo, da ne bosta imela otrok.«
Ni prostora
Dva norca sta navdušena kolesarja. Sku-
paj se odpeljeta na enem kolesu v mesto. Na
poti srečata prijatelja, in ga povabita naj se
jima pridruži. Trio na enem kolesu pa ne
ostane neopažen, zato jih v križišču poskuša
ustaviti policaj. Prvi norec poganja in kriči:
»O ne, gospod policaj. Žal mi je, toda za
vas ni več prostora!«
Zaradi mame ne
»Janezek, pouku ne slediš, domače naloge
nisi naredil, nagajaš sošolkam. Očetu bom
pisala pismo, da se naj oglasi pri meni.«
Tovarišica, lepo prosim, samo tega ne sto-
rite. Zadnjič je prinesel pismonoša očetu
pismo neke ženske, da naj bi se oglasil pri
njej, pa je to prebrala mama. Razburila seje
tako, da je takoj razbila tri krožnike in
komplet za turško kavo.«
Vozniški izpit
Kandidatki za vozniški izpit se pogovar-
jata.
»Veš, moj inštruktor me je včeraj pol ure
gnjavil na klancu.«
»Sama si kriva, zakaj pa nisi zapeljala
v grmovje, tako kot jaz.«
Šale so prispevali: Lidija ANTLEJ iz Gorice
pri Slivnici, Žiga RAZBORŠEK iz Slovenj
Gradca, Jure GRAČNER iz Golobinjeka, Meli-
ta KNEZ iz Galicije, Milka SELIC iz Gorice
pri Slivnici, Irena POVH iz Zibike in Hedvika
NUŠIČ iz Začreta.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:.
Št. 36. - 7. september 1995