Fttbliahed and dlstribptad under permit (Ho. P66) authorized by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Hew York, H. T. — By order of the President, A. 8. Burleson, Postmaster General.
Največji slovenski dnevnik v Zed i njenih državah
Velja za vse leto . .. $3.50 Za pol leta......$2.00
GLAS NARODA
B
E3Č'
List slovenskih delavcev v Ameriki*
0 The largest Slovenian daily in the United States:-
Issued every day except Sundays and Leeal Holidays. qj S0,000 Readers p
Telephone: CORTLANDT 4687.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879.
Telephone: CORTLANDT 4687.
NO. 183. — ŠTEV. 183.
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 6, 1918. — TOREK, 6. AVGUSTA, 1918.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
Zavezniška intervencija.
ZDRUŽENE DRŽAVE SO SE POGODILE Z JAPONSKO GLEDE SKUPNEGA POSTOPANJA V SIBIRIJI. — STRAZILI .BODO VLADIVOSTOK IN IZTREBILI IZ SIBIRIJE OBOROŽENE AV STRIJSKE IN NEMŠKE VOJNE UJETNIKE. — DOLOČENA JE ARMADA 25 TISOČ MOŽ.
--u< »o-
AMERIŠKI VOJAKI SE POSLAVLJAJO OD PADLEGA TOV/RISA.
Washington, l>. ('., ."». avgusta — I'm konferenci meil predsednikom Wilsonom in vojnim t a jni kom Bakerjeiy je danes poslučo »"i državni tajnik Polk^formalno objavil načrt /a ameriško-japon >ki» pomoč Rusiji.
Oficjelna objava pravi, da sr predsednik Wdson ne mara vmešavati v notranje zadeve Rusije nt ti v krajevne vlade v okrožju k j'M* bodo nastanjene zavezniške in ameriške čete.
Najprej bo vojatka ekspedicija ki bo prišla v Sibir jo v Vladivo-•*tkn. pomagala eeško-slovaškinr četam v njihovem boju proti prej šnjim avstrijskim in nemškim voj nim ujetnikom. Kjer >e boljševiki bore skupno / Nemci, bodo sta« nasproti ameriško-japonskim vo jakoin.
Cela ekspedicija bo štela okoli I_M» ti*oč mož. <M t<>b bo 1U tisoč .laponeev. 7 tisoe Amerikancev, okoli -"» tisoč Angležev, ostali pa bodo Francozi in haljam.
\'rliovno poveljstvo bodo imeli .'apoiici. .lapoiici »o hoteli poslati večjo armado, toda poslujoči tajnik l*oik je prepričal japonskega poslanika viskonta Išja. da mora
bodo zavezn ki v bodoče storili namen pomagati Rusiji in porabiti centralne države.
Poleg vojaške sile bodo zavea ;iki poslali v Rusijo tudi eko-jomno komisijo, ki bo pomagali' Rusom organizirati deželo in zo pet vpeljati red v velikanske /.mešuja vo.
Da se j t* predsednik odločil po slat i le majhno armado v X'biri je delal po nasvetu mož. ki s lolgo vrst let živeli v Rusiji in s« %e pred kratkim vrnili iz te deže le. Ti možje so namreč prepriča >»i. da bo prihod zaveznišk li čel '.na men je vsem lojalnim Rusom da pridejo naprej in jim poundij*. -voji, pomč.
To se je zgodilo tudi v slučaji' češko-slovaških čet, ki so bile direktni povod strmoglavijenja bol ševišk:h oblasti v mtiojrili mestih kjer so imeli kontrolo prejšnji nem ški in avstrijski vojni ujetniki.
lire/ izjeme so ti možje bili pro ti temu, da 1»' >e poslala večja at iiiada v Sibir jo. ali pa Rusijo, kaj li » tem bi bi! uničen prvotni lih men: organizirati Rusijo.
Ccho-Slovaki drže v Rusiji re
BUPOY'S" GRAVE/S'OMEWHERE zn (&) COMMITTER CM
FRANCE
tN roR M v i -N
Iz Rusije.
Umor velikih knezov. — Aretacije vsled umora feldmaršala von Eichhorna. — Vedno večji nemiri.
pra-
Amerikanci v Arh-angelsku.
Ameriške čete so se zkrcale v Ar-• hange'sku. — Severni prebivale so jih navdušeno sprejeli.
biti celo delovanje kar iiajve*,k,> Voljfo v razdalji 200 mili od
Ka/ana do točke južno od Sama ie. s tem pa je vstavljen ves dovoz žita i/ južne Rusije, ki j«' edi ni rodovitni del evropske Rusije katerega ne kontrolirajo Nemci. 'A za vzet jem Orenbur«ra in Sa
združeno in tla se mora pričeti z omejenim številom vojaštva.
Zveza Združenih držav z Japon >ko je silen udarec za centralne "•ile. katerih časopisje je zagotavljalo javnost , da je taka zvez i
Pariz, ."». avgusta. — Kakor vi neko poročilo iz Moskve na moiiakovsko "Bavrische Zeit-uug". so boljševfki usmrtili tri J*1- •>■ avgusta ruske velike kneze, med kateri- mi četami, ki mi je bil najbrže tudi bivši vrbo- izkrcale v Arhangelsku. so b;le tu velike kneze v Ekaterinburgu. ,lt ameriške. Prvi oddelek medna kuez Nikolaj Nikolajevič.
O Nikolaju N kolajeviču
Kandanlaska, Ruska Uaplandi — Med zavezniškimi se prejšnji tedei L i hangels
meriške
»rodnih čet vsebuje tudi nekatere člane ruske častniške zveze.
neniogoi-a. da sta ti dve deželi mare < i »"že turkestansko železni pn-di<ler narazen. da bi s,- mogle	" tem	'»'li dovoz ži-
združiti v t h ki akeiji.	!,a bombaža iz centralne Azije
Prvikrat >e sliši, da Združen«;	t ml i Ural otl Orenburg;
držav«« sodelujejo z Angleži in do Ekaterinburga ter N tem kou-Franeozi v bi žini Arhungelska in trolirajo petrograjski del proge Murnianska.	>ibir>ke železnice.
Znano j«-, da so avstrijski vojni! Čeho-Slovaki drže tudi dolgo ujetniki drugih slovenskih in la-jprogo sib rske železnice od Frala triiskih narodnosti položili svoje j do Hajkalskega jezera. Ta del Si-usodo v roke Ceho-Slovakov n birlje zalaga severno Rusijo 7 več t-so,"- Jugi»slovanov. Italjanov moko. surovim maslom in sirom, m Hiiiiiuncn tvorijo sedaj češko- Prva in najslavnejša naloga slovaško armado. Dobro so zalo- Čeho-Slovakov je. očistiti Sibir'-ženi / navadnimi in strojnimi pu I jo nemško-madžarskih čet, ki so škami ter bombami in o,I rdeči dobro oborožene in katere podpi garde so vplenili nekaj art le rije j rajo boljševiki. toda v tem ožini so vedno še zelo Čeho-Slovaki se morejo zoper ', vstaviti vsaki sili, katero jim po Om del armade, ki operira za- šljejo nasproti boljševiki. Ako pe padno itd Vlad vostoka se z« I a p;; pridejo skozi Moskvo dobroobo potrebnim vojnim materijalou) roženi Nemci do Volge, potem se i/ zavezniških zalog ob pacifiški z njimi ne more meriti njihova «* 1 * j« 1 i.	j mala armada, ako j m ne prisko-
Ruskemu narodu se bo zagoto '.-ijo na pomoč zave/niki in bi s-. x ll"- da imajo vsj koraki, katere morali umakniti za Fral.
se je
i. junija lfllT poročalo, da je bil v Tiflisu aretiran, začetkom tega leta pa so nemški listi poročali. da je bil ubit. Te vesti pa niso bile potrjene in so j li poznejša poročila iz Rusije zanikala.
Po zadnjih poročilih je bil Nikolaj Nikolajevič 14. julija aretiran.	I
Koncem jut ja je neka amster- velikim navdušenjem sprejelo čc-daniska brzojavka sporočila, da te- —
-o nepoznani ljudje aretirali štiri; K<»	vojaki izkrcali, so ko-
je velike kneze v Ekaterinburgu., "'»kali proti Arhangelsku, kjer j» Imena teh velikih knezov so : Kon-iže izbruhnila protiboljševiška re-
Vdcležba Amerikancev pri iz kreaiiju je izzvala veliko navdušenje v severni Rusiji. Ljudstvo meni. da Združene države uimajt sebičnih namenov glede Rusije in gledajo na Amerikanee kot na jamstvo za prijateljstvo za vezni kov napram Rusiji.
Prebivalstvo Arhangelska je >
štantin. Igor. Ivan Konštantino-vič in Sergij Mihaelovlč.
London, f». avgusta. — Poročilo Exchange Telegrapha iz ( u riba pravi;
— Brzojavke i/, K rakova zatrjujejo, da je bilo po umoru feld-
volueija. Voditelji tega gibanja sf prosi'i zaveznike za varstvo. ! Zadnji odpor so pokazali bolj ševiki v soboto, ko so bili popob [noma premagani pri postaji v Visoki gori. na levem bregu Dvine V svojem begu iz Arhangelska
Poslanica Lloyd !-a.
tdarji Nemčije namenoma zavrgli I pravično in primerno uravnavo f*n	predlagano od zaveznikov. S trni
UvUI	da so vrgli na stran zadnjo ma
__-ko zmernost, so razkosali Rusi
Ob rričetku petega leta svetovne^»žnjili Rumunsko ter sku vojne jc obelodanil Lloyd Georgenajvšje sile s str poslanico, v kateri izjavlja, da "»"slavljenjem zaveznikov v ko vojna šc ni končana n da je treba! "<',;,H',a in °bnpnem navalu. Vsled vzdržati.	i nepremaglijive hrabrosti zavezni-
____jških armad |»a je postalo se<laj ja-
London, Anglija. .">. nvgusta.	xt'	teh sanj o i»svo-
Naslednje sjmročilo mini-trskega Jltv' -veta. radi katerili so tak<» predsednika. Mavida Lloy.l Geor-1lielH,ln*l,,,M podaljšali vojno, ne
gf-a na angleško cesarstvo je bilo objavlejno t>o celi kraljevini:
Sporočilo, ki ga pošiljam na-rodu angleškega cesarstva na če-lrti» obletnico njega vstopa \ vojno, je naslednje :
- VZDRŽI TE!
V tej vojni se ne nahajamo iz sebičt« h namenov. Nahajamo se v njej, da dobimo prostost naro-dom. katere se je brutalno napadlo ter oropalo in zato. da dokažemo da se ne sme noben narod, in naj bo še tako mogočen, izročiti ne-postriviiim ambicijam militarizma ne da bi dobil takoj hitrega, gotovega in usmlepolnega povračila i/, rok prostih narodov sveta. Ne zmagati /.a tako stvar, bi pomenilo kompromitirati bodočnost človeštva.
--laz pravim: — VZDRŽ1TE!
— ker niso bili naši izgledi za zmago nikdar tako jasni kot so, danes. Pred šestimi meseci so vla-
niore nidkar izpolniti.
Hitka pa ni še izvojevana. Velika avtokracija Prusije bo še vedno skušala z nasiljem ali zahrbt-nostjo preprečiti poraz ter takfi • lati militarizmu nov odlog za ži\ lenje. Ne moremo skušati izogniti se grozotam vojne za nas same s tejn da jih naložimo tla naše otro ke. Ker *ino se poverili nalogi, jo moramo izvrševati, dokler se nt doseže pravične in trajne uravnave.
—	Na noben drug1 način ne mo remo trpeti sveta, oproščenega vojne.
—	VZDRŽITE!
Llovd George.
maršala Eichhorna aretiranih več s° b"Uševiki vzeli s seboj 4-0 mili-kot :>(J0 jseb, vključno bivšega j°nov rublje v v gotovini in mno-min. predsednika Viuešika, tajn - drugih dragocenosti, pustili pa ka Mil ju kova in mnogo članov u- so »"»»g« vojnega materjala. Tu-stavno-demokratičiie stranke. |,!i železniške proge in mostov ni-Obsedno stanje je bilo lazgla- s° razdejali.
seno po celi kijevski guberniji. '	-
Na razi čnih krajih Kijeva so potu v Arhangelsk dvakrat v-našli 10 nemških vojakov u morje- ] -ta vi jen : ponavadi pa A meri kanili}) ; vstaja med ukrajinskim« '< ev ne nadlegujejo, kmeti se nadaljuje.	I Poslaniki, ki so prišli iz Volog-
Nemci so odkrili zaroto strmogla-'de v Kandalasko, že niso slišali viti generala Skorojiadskija in ničesar od svojih vlad od začetka menovati nadvojvrxlo Viljema, si julija. \* Vologdi so oblasti IKIV-ua avstrijskega nadvojvode Karo- /e'e poslanikom pravico rabiti ka-la Štefana, za kralja ali htemana bel; toda fizično niso bili nadle Fkrajine.	j go van i.
V brzojavki, v kateri se je za ! l*o umoru poslanika grofa Mir hvalil generalu Skoropadskemu za bacha se je neprestano jioskuša izražene mu s inpatije ukrajinske- li prisiliti poslanike, da bi se i^ ga naroda ob priliki umora feld- Vologde preselili v Moskvo. Bolj maršala Eichhorna. je nemški ce- ševiški zunanji minister Cičerin je sar rekel: ^	I poslal svojega osebnega prijatelja
— Izdajalski morilci so izvršdi v	^ bi vse pripravil za
sramoten čin proti mojemu feld-	t"'1" P« izmenjavi not je
maršalu. Brezvestni naši so vraž-	odločil, da ostanejo. 'Pa-
niki, ki so obenem tudi sovražni- k<"a t<} I>a Je b,la poslaništvom ki miru in reda v Fkrajini, se odvzeta pravica do kabla, toda ne strašijo pred podlimi sredstvi	je ponudil, da se bodo
V dosego svoj'h zlobnih namenov. IPošiljala f>o brezžičnem F|»am. da bo h. mor lci in njihovi	Moskve. Izrazil je bo-
pomagači dobili zasluženo kazen.1 Jilz,>11 P';ed neiniri' t<Kla dogodile
Kakor pravi neka kijevska br- >0 1,1 IUc-20javka, je bilo po celi Ukrajini Peking, 5. avgusta. — General razglašeno obsedno stanje. Ves Horvat, ki se je proglasil za dik, železniški sistem bo stavljen pod taturja Sib rije. je poslal 400 Ja-vojaško administracijo.	jponeev s {^oljskimi topovi na po-
Od 18. do 45.>leta.
Žrebanja bodo razširili tudi na >ne v starosti od 18. do 45. let. — Sedem m lijonov vojakov.
Kdo je rešil Rheims?
! • —T	__
PEI OBRAMBI TEGA MB6TA SO SE POSEBNO ODLIKOVALE KOLONIJALNE ČETE. — VOJAKI IZ VSEH OKRAJEV FRANCOSKEGA TERITORIJA SO ZA VSTAVILI S0VRAŽNIŠK0 PRODIRANJE. — DOŽIVLJAJ ČASNIKARSKEGA POROČEVALCA
BOJEVANJE V GORAH. — PIŠE P. A. ROCKWELL -
S francoskimi armadami v Fran. I nih akcij ter so pree.-j nupredo-ciji, ."». avgusta. — Noben sektor vale. Senegalski bataljon je zavzel na zapadui fronti ni tako zanimiv vas Courinas, »ozd IVtit Flraiup in kot je sektor pri Rheinisu, kjer seiConietniil (_'hate<iu. Nemci so se stikata Aisne in Champagne t'ion-(vstrajno vstavljali. ]>a kljub temu ti. Nad mestom, ki je toliko časa,niso ničesar dosegli. Frapin-ozi >0 vstavljalo nemško prodiranje pro-jjih veliko pobili, v»-Liko pa .j.-li. li Parizu, se dvigujejo gott-o, polne V parku Cometrui! Fhatrau so vinogradov, ki tvorijo eno izmed zaplenili Francozi	st ojmh
uajbidj močnih naravnih obramb.-pušk in S topov. Core niso visoke, komaj ]»o tritsto| (Jovoiil sem z velikim črnim S--metrov. ]>a so izborilo pripravne ilegalcem, ki se je vddežjl pn»ti->:n vsakovi-s-tno obrambo.	j napadov. Z velikim pom soiu 1 11 je
Za gorami sta Epe may in reka pokazal nož, s katerim je |-..klal Murne, na desni strani pa Mame- obilo Nemcev. V nož jc biio Aisne prekop. Za obrambo upo- njeno: "Maščtvalie leta l>7i)." rablja jo te gore že izza leta 1014. | Nek italjanski ariuailni zi»-.r je Dandanes so vse preprežene z žič-Jopei-iral nekaj easa na levi strani natimi ograjami, strelnimi jarki in kolonijskih čet. Na^lonicst.iJc s., ga aikopi. Nemci to prav dobro \edo'angleske čete. ki vj zavzele S . Eu-in so prišli do prepričanja, da je'praise, gozd Court on in druga me mogoče zavzeti te pozicije s fron- sta. Kolonijalne čete s<< pred krat-taluim napadom. Na tem sektorju kini zavzele vas Vri«n>
so sc borili francoski kolonialni vojaki. To mi ljudje iz raznih francoskih kolonij: Zuavi. Alžirei,
V bližini Prunay je studenec. Elinor hodijo pit finucoski in nemški vojaki. Ponavadi vlada \
Washington, I). C.. .">. avgusta.
-S tem da >c bodo morali registrirati tudi niožki v starosti od 18. do let. bo štela ameriška armada sedem milijonov mož.
Tega mnenja so že vsaj uradniki vojnega departmenta.
Pripomniti je treba, tla bi se Vf,nJC lobilo toliko vojakov v najslao -*< ni slučaju. Toda možje, ki bi pripadali tej 7-niiljonski armadi >i lii! v vseh ozirih. posebno pa v f žičnem, ravno taki kot se seda. iiahajajo v Franciji.
•Južnoafrikauei itd. i'osebno so seitem prostoru mir. toda Nt uici po-otilikovale senegalske čete.	Išiljajo vseeno včasih p;'v granat
\* sredo sem oil pri tem zboru in proti vrelcu, če mislrjo. da -si tam sem slišal značilni« zgodbo o borili ua.se Francozi žejo. Verzenay mlin v gornh. Isti francoski kolonijski1 na veter, veliko leseno poslopje, polk. katerega sem dobd luni zgo-'je tudi nepoškodovan. iaj. je vstavlja! Nemce že meseca! V četrtek sem se odpravil \ do-inaja in jim je preprečil napredo-'liuo j»ri Ludcs. Ljudje se popolno-
n<a nič ne brigajo za obsirc'.jeva Naj.hu j še jw bilo menda 15! ju- nje, ampak mirno obdelujejo s\o-lija. Nemška fronta se je vilajjo zemljo. V vinogradih so p.»na-krog Rheimsa v obliki konjske vadi mlada dekleta »n starci, podkve. Nemci so imeli na n;icpo j Na neki kmetiji v gorah /.i v i lago veliko imiu.žrno težkih topov, ženska, katere mož je padel v !»•»-Nemški izstrelki so padali ne»pre-|ju z Nemci. V vrt je padlo vte
d is. do 20. let bi a 110 v francoske poziciji.
toda izstrelkov, toda hiša je .se \edno
Žensk.i redi ko-
razred
b'4
na mož
je že dal deželi tri miljonc naj- Padi in protinapadi. Nemci so po-jvo. Za vojno sc ]»opobiom.i ni'-
o mogoče rekrutirati dva miljo. kolonijske čete so ostale na o jih luipoškodovana.
Razred od 21. do 31. leta mestih. Vsak dan so sc vršili na-, koši in zajec ter prideluje zelenja-
ni
boljših vojakov. V razredu od sijali v boj vedno nove čete.	bri
lo 4-"». leta bi bilo mogoče rekruti-	julija so Nemci osvojili tlet
rati dva miljona vojakov.	g<*zda pri Vtrignv, ki je nekak
ra.
— Ce mi je namenjeno, boni 11-bita, če mi pa j»i namenjeno, bom
Potemtakem bi znašalo skupno ključ onih gora, katere obdajajo živela, — pravi in se bavi s svojim
število sedem milijonov mož.
Rheims. Nemci so vprizoinli na delom.
Ko smo se vračali z avtomobilom v Kheiuis. bi bili postali kma-
Na ta način bi imela vlada Zdr. bi-Lb št. 240 pet napadov. Kolonij-lržav največjo rezervno armado	so ob 114)no vstavljale,
kar jih je videl svet.	ker so vedele, da mora pasti nu^to lu žrtve strupenih plinov.
Predsc4ln k Wilson je prav do Rheims, če pade enkrat ta gora.j Sreča, da je bil avtomobil < !-*•» "iro vedel in vsled tega je tudi iz- Nemci so napredovali bolj jn-oti zaprt in da je imel nas .šofer ma-(»regovoril one usodepolne besetle » zajiadu ter zavzeli M ar faux. [>Uo. Na nekem ovinku saio bili — Zakaj bi omejili armado sami Kolouijske čete so dobile pove-j prisiljeni olistati. Ce bi stali t am :a pet miljonov mož?	'je, Jmj se umaknejo, toda pove-1še dve 'minuti, l»i nsus zadel težak
To se pravi, da ne potrebujem! 1 ju joči general ni hotel imee^ar sli- 11 mišk i izstrelek. Ko smo se nnm-nobene omejitve. Če bi seden' 0 tem. — Mi ostanemo tukaj reč v<»zili naprej, je za n uni stra-aiilijonov ne zadostovalo, bi jih tb> svoje smrti. — se je glasil nje-!hovito jxK-ilo. Ozrli smo se in vi-aliko vpokl cali osem milijonov gov odgovor.	jileli, da je padla granata ravni* na
u če bi jih osem milijonov ne za-' Kolonijalne čete so začele izvr- ono mesto, kjer amo bili malo prej lostovalo. bi jih vpoklicali devet sevati eelo serijo izv-rstmih lokal- obstali.
Po novj naredbi bi se registri j	3
•a!o pribl žn>> šestnajst milijono nož. Umevno je, da izmed onih ii se bodo registr rali, najbrže po ovica ne bo nikdar nosilo vojaj1 ske puške.
Se celo več kot sto članov kon
0FICIJELNA POROČILA
FRANCOSKO POROČILO. Pariz, Francija, 5. avgusta.
■jresa bo moralo registrirati Nočno poročilo. — Na celi fronti Med njimi bo tudi enajst senator, Vesles se položaj ni izpreme-
,iev.
Hindenburg
tri ofen
Kandalaaka, Ruska Laplamli- m°č kozaškemu generalu Seme/-ja. r». avgusta. — Ker pričakujejo novu.
zavezniške intervencije, boljše v i-j Nemški agenti kupujejo velike ki naglo zapuščajo Arhangelsk 111 množino živine v Mongoliji, gredo proti Vologdi, Konzuli o«ta
jajo tam.
Angleškim in francoskim poda
olij
Pariz, 5. avgusta. — Ruski re-
volucjonar Vladiin r Burčev, ki je v nasprotju z boljševiškuni vo-
tiikom ni dovoljeno odpotovati in ditelji, je prišel iz Londona 'Petrograda in Moskve v Arhan-1 Pariz. V kratkem bo odpotoval \ gelsk. Nek ameriški sel je bil 114 Zdr. države.
namerava žive.
Rotterdam, Nizozemsko, 5. avgusta. — Dasiravno se ne more
polagati nikake vrjetnosti 11a ve-	1".""""*'
. prekoračili \ esles, so povsod na
..i!. Na severnem bregu reke so se vršili krajevni spopadi med našimi lahkimi četami ter postojankami sovražnika. Dan je bil m.ren na vseh ostalih točkah.
Dnevno poročilo. — Z bojne fronte ni poročati ničesar važnega. Majhni frane. oddelki, ki so
sti. vendar se z vso resnostjo zagotavlja, da namerava feldmar-sal Uindenburg za prihodnji mesec največjo ofenzivo tega leta..
letel; na odpor Nemcev.
ANGLEŠKO POROČILO. London. Anglija, 5. avgusta.
September je skrajni mesec, do ka Nočno ^ročifo. - Tekom dneva lerega morejo Nemci odložit, ko- smo prj pacaut ^^ i2togno o(J
morejo
nečni poskus doseči odločitev ; ozirom na naraščajočo ameriško armado. V ta namen se nameravajo tri ofenzive obenem: ena v Champagne, druga bolj proti severu, <da si pribore pot do obrežja tretja pa pri Verdunu v zadnjem poskusu priboriti si južno pot proti Parizu.
Kobec<(. tekom dneva nekoliko potihnili naprej svoje postojanke. Sovražna artilerija je bila delavna na sektorju južno od Vpres.
V Flandriji, severno od Albert ter na obeh straneh reke Somme se je zavrnilo napade sovražnika.
Severno od Montdidier smo ti-maknili svoje kompanije na za-padni breg reke A vre in Dom Brook, ne da bi bilo s strani sovražniki. opaziti kako akcijo.
Ujeli smo jetnike pri manjših podjetjih južno-azapadno od Mmit didier.
Ob Vesles se je povečalo delovanje urtilerlje. Vršili so >. uspešni spopadi južno od Conde 111 /a-padno od liheims. Po zavruenju sovražnih napadov so naše zadnje straže, soglasno s povelji, umaknile svoje postojanke severno r, l Vesles preil močnimi na:skoi.i »n; vražnika »i^ Fismes.
Zapadno o»l M osel ter v g»»reiijih j Vogezih se je zavrnilo naskoke so-
Dnevno poročilo. — Ujeli smo j vražnika. V Sundgau smo ujeli par jetnikov tekom noči v bližini j VQ,'ie števil« sovražnikov. Neuville-Vitossa, južno-itočno o<l;
Sibir'ja bo napovedala vojno.
.-wtras.
Sovražna artilerija je Idla zelo aktivna tekom pretekle noči na-spioti La Basse prekopu ter je London, Anglija, T., avgusta. — kazala nekaj delavnosti tudi se-Polofieijelna lista "Pravda" in verm, oci liethune ter na različnih "'izvestja pišeta, da namerava točkah med Hazebrouck in Ypres. provizorična vlada Sibirije tekom j
uekaj dni formalno napovedati NEM8K0 POROČILO.
vojno sovjetovi vladi,
Berliii, Nemčija, 5. avgusta. — iCorone.
ITALJANSKO POROČILO.
Rim, Italija. ."». avgu^la. — Na Dosso Alto se je ujelo dva sovražna častnika ter par mož. Sovražni orldelki so skušali napasti Molite Coruo ter Rio Freddo. kar se j m pa ni posrečilo. Zavrnilo .se je tudi napad sovražnih oddelkov pri
\


GLAS XABODi^J6,	1918.
MQLAS NARODA"
SSOSKJtlQ PUBLISHING COMPAHT
Svarilen glas iz domovine.
PUBLISHING (Uoraii&n Daily.) ud pabHafaed fay tkm 4« porpotadon.)
LOUIS BENEDIK,
ZAKAJ
Place of Baaioen of tfae corporation and addresses of above ofOcerai 82 Oortlandt Street, Poroogfa of Manhattan, New York City. N. Y.
lo leto velja list aa Ameriko Za celo leto ca mesto New York 95.00 la Canado^ — -,f&SOZa pol leta aa mesto New York.. S.00 Em pol leta 2.00Za četrt leta aa mesto New York L80 Za četrt leta .................. 1.00 Za Inozemstvo za celo leto......
mora rsak razumen človek rabili	j
Bolgarski Krvni čaj. '
Kaj hi rekla stara domovina, k>* hi vedela, kako se aim risk Slovenci prepirajo ra«Ji ;»«»!«* i"orm<> .pnšcaju pa v in-mar t»>. kar nam je g'avno: nsvobojenje in zedinj i.j •!
Osvoboditi in ze liniti pa :ii mogoče euega naroda, z uvodniki in
drugimi članki o republiki in republikancih. Za to je treba i-:>tt» dm i	---
j^-a revohn-ionariiefia dela, požrtvovalnosti, pripravljenosti žrtvoval K#.r ^ ^jt-vatr** Ifan|V|l„ tlari,„ 11 vse eni veliki stvari.	iu-zu \ w«ki
Socjalistična stranka v starem kraju je slaba in mala. Niti v J i jen iz korenin
"tiLAii NARODA" Izhaja vsak dan lxvaemSl nedelj ln praznikov.
"GLAS NAHODA"
("Voice of the People") Overy day except Sundays and Holiday*
Subscription yearly $3.50.
Adverting«cat so agreement.
Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blago vod pošiljati po — Money Order. Pri gnawiM kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejlntt tiralUfc naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS N A K O D A"
« Oortlandt St..
New York Olty
Telefon : 2870 Cortland t.
Čuden narod«
-900-
Kdo je Columbia in kaj jo, da jo vsi Nemci obžalujejo?
Študiran jc najnovejših definicij, katere je podalo nemško časopisje v zadnjem času, ob priliki, ko se je splošno praznovalo 4. julij ter pojasnjevalo nemškemu narodu, kaj je Amerika, nas pušča pblne začudenja glede tega, v kakšni luči se prikazujemo svo jim sovražnikom.
Precej znano jc nazlranje, kateremu je dal v "Hamburger Naclirichten'' izraza polkovnik Hervvatli, ki je bil preje nemŠKi vojaški ataše j v Washington«. Povedal je, kako je Anglija potom svoje diplomacije konečno zopet opravila jiod svojo oblast itstaške kolonije. Obletnico ameriške vojne napovedi na naslov Nemčije, "ko je narod, nalagati in izdan od svoje vlade in svojega časopisja, potegnil m<v v službi Anglije", naj bi se praznovalo skozi vse čase kot — Dan Odvisnosti...
S to sliko osramočenega in zasužnjenega naroda pred očmi je malo težko videti **,\nglijo. Francijo in Italijo, ki trepečejo pred vsakim migljajem Wilsona". kot hoče to imeti '"Koelnische Volks-zeitung"*. — V-e kaže, da se borimo mi in da hočemo doseči nič manj kot ''severo-ameriško nadvlado sveta", potem ko smo že podjarmili zapadno hemisfero.
"Ligo narodov pa m je zamislilo le kot orodje, .s katerim hočejo Združene države zavladati svetu".
List nadaljuje na naslednji način:
—	Prostosti pijana Amerika i/, leta 177»; ni danes, v notranji in zunanji politiki, ničesar druzega kot postojanka tirana, kateri poveljuje neprimerno domišljav despot. V temnicah te trdnjave pa naj bi se prikovalo na verige prostost narodov. —
Kdo pa jc ta strašni despot, kojega gorostasne ambicije je soglasno s *'Volkszeitung" mogoče zavrniti v primerne meje le z zmago centralnih sil?
('e verujete "Berliner Tageblattuje to diskreditiran in polomljen politik, ki je moral ravnokar opustiti svoj neuspešni boj proti trustom. Dokaz, da je bila bitka izgubljena, je lahko najti.
Mr. Schwab jc eh priliki, ko je prevzel ladjedclni program, izjavil, da je mogoče pospešiti produkcijo za 60 odstotkov. "Tageblatt" pravi, da bi s«, to lahko že preje zgodilo, če bi veliki interesi name noma ne zadržavali akeijc toliko časa, dokler ni bil imenovan njih človek. Pred kampanjo pasivnega odbora proti njegovemu poškilil, da oslabi trust0 z ojačenjem birokracije, je Mr, Wilson onemogel.
—	Njegova osebnost je prenehala biti zanimiva, razen v psihološkem smislu. — je izjavil li-t nadalje. — On ne more ustaviti sil. katere jo spravil v tek. Njegovi govori so sedaj zlomljeni in neosebni.
Mogoče pa vendar ni popolnoma slab, temveč le zaveden na — stranpota. "Kreuzzeitung" je tako dobra, da navaja iz nevvyorskega "Titnesa" — "najbolj čitanega in uplivnega časopisa v Ameriki" — naslednji stavek, ki je bil objavljen v nekem uvodniku že 1. 1914:
—	Svet ne more dovoliti, da i»i Nemčija zmagala v tej vojni. Soglasno s tem listom jc bil ta stavek vodilna zvezda Wilsonovc politike, ki tra j*- z ravne in ozke poti v zelo dvomljive politične toke. Ka-korhitro pa se je doseglo navidezno rešitev, se je pojavila nadaljna težkoea. Ameriško časopisje je sng lasno z izjavo tega lista kontrolirano od "interesov" ter bi v .ded tega zavedlo svojega sovražnika Wil j.ona v karijero. ki ga je napravila tako mogočnega kot brezobzirnega — kot pravi list.
Čuden narod je to, med katerim so morejo pojaviti taki fenomeni. Čuden narod z;;to, ker ji1 bilo soglasno z "Dresdener Naeh-liehton" pro-zavezniška manjšina 25,000,000 v stanu potegniti v vojno "()•"».000.000 . vključno politično uplivne Irce, ki mi za centralne zaveznike in kojih simpatija zanje so bile odkrite, d oči in so bili ostali deseti milijoni prijatelji zaveznikov, a sc niso hoteli boriti zanje. —
Tsti list trdi. sklicujoč se na avtorieteto dr. Barthelme, da "Amerikam' i ne morejo nik dar postati one vrste vojaki kot se jih potrebuje v sedanji vojni." — Vojna in njeni problemi so postali preveliki 7.a nezreli ameriški intelekt. — katero ugotovilo bo prineslo olajšave za nemške generale, ki poveljujejo ob Marnc.
"Simplici'-simus" je dekoriral {»ar kartonov z naslednjim besedilom :
—	Na nevvrorški borzi plačujejo ljudje po sto dolarjev za privilegij, da smejo brcniti v nemško pikolhavbo, a Amerikanci, ki vidijo tako pikelhavbo na fronti, bi rail i dali »totisoč dolarjev, da bi bili zopet doma. —
Zadnji dogodki komaj potrjujejo resničnost toga.
Te čudne politične razmere pa so povsem razumljive pri narodu, kojega neobstoječa armada, potopljena do zadnjega moža od nemških čolnov na poti preko oceana, katero se je po prihodu v Francijo našlo kot popolnoma nepripravno za boj iia fronti, je biLa ravno kar uničečana na fronti z naglico "par stotisočev na dan", — S* vrjamete jutranjemu poročilu Wolfi'ovega urada, ki je popoldne popravil številke na "desetine tisočev '*.
Ta armada je obstajala v pondeljek popolnoma iz črncev, v torek iz Indijancev, v sredo pa popolnoma iz nemških Amerikancev, ki so pa popolnoma za — Ameriko.
--000--
Vsi na delo za boljšo bodočnost našega naroda.
Tega dola je toliko, da ga ima vsak čez glavo, kdor se ga hoče lotiti. Komur jezik boljše teče kot pero, naj agitira pri sosedih in domači naselbini, kdor je pa mojster peresa, naj poskuša uplivati potom časopisja na splošno javnost.
Stranke so potrebne. Ostanejo naj, da bo medsebojna kontro-, la. Vse delo naj bo pa posvečeno gradnji, ne pa uničevanju,
jetrne iu ledičuc bolezni ter re v -
niatiz-iu.
Blaži in urejuje jetra, c-isti in oiiere ledice, šeišti iu osladi žel«-dec. iMstra-ujnje iz telesa striij>e ter napravijn iKi^ato. nleeo. muciio kri. Vsaka -družina l»i morala imeti eno škatljo pri roki — eaj je dober za stare in mlade.
Cena velike škatlje za družino, trajajoče šest mesecev, širine ih> »kisu $1.10, šest škatelj i»o pošti $r».gr». Pošilja se jh» prejemu zneska, ali pa j>o O. <>. 1». Zavarujemo vsako pošitjatev. Naslovite na Marvel Product Co., t) Marvel ItMg., Pittsburgh, Pa.
»■žili. ker j»*	-
Niti v 1 'jen iz korenin, lubja, listja, semena,
0,00 < enem državnozborskeni volilnem okraju ni mogla zmagati; nit: ene- rastlin, »-lix-. jau.-i iu cvetov in ima
jga zastopnika niso imeli slovenski soejalisti v dunajskem parlainen- jv,*lik" Pravimo n,,*- nad boleznimi. — ■tu. Pa to nas ne moti. tla v pošte v am o tudi njen glas.	' odstrani zaprtje. slabost. l«.Ux-iue v
Dr. Terfolja, goriški Slovence je eden mlajših voditeljev stran-j^'1'*11'"- l»'varne žeh-dčue pline, glavo-ke. V Trstu že deluje dolgo vrsto let kot socjalistični organizator, izobražen mož, jiošteji in pameten. Zasluži, da poslušamo njegove besede, ki so besede slovenskega in jugoslovanskega rodoljuba.
Kar pravi Ferfolja, ni nič novega v svojem jedru. Znano nam je vsem. Vemo mi vsi, da so vsi jugoslovanski soejalisti, vključivši slo-^ enske, sprejeli platformo narodnega edinstva, da so oni povsem solidarni z meščanskimi strankami.
Da, oni ne postavljajo programov, ki so z ozironi na narodno disciplino to, kar pest na oko.	V
Ferfolja se obrača vsem onim, ki niso zadovoljni z majsko deklaracijo in zahtevajo več in to so v pravem pomenu besede — boljšc-viki. Tak republikanizem je prav poceni.
Ovira skupno delo, zabija klin med prej enotno stranko. Jn v teh besedah jc cela zlata resnica. Radi tega nas vladni žandarji ne bodo zasledovali; s prezirljivim nasmehom nas puščajo, da se gremo republikance. —
To pa je jedro stvari. Makjavelističui dunajski politiki je dobro došel republikanizem, ker ni boljšega sredstva izzvati neslogo, kot je to. To je pravo avstrijsko sredstvo, ki ima edino s vrh o razdvojiti jugoslovansko gibanje. Avstrijski dvorni svetnik in avstrijski žan-(iarm imata nad tem svoje dopadauje.
Da so nam to rekli socijalisti v starem kraju, to je njihova zaslu ga v prid naši dobri stvari.
Od nasprotne strani se nam očita, da mi imamo kralja m kraljevino na ustih, republikancem pa štejemo v zlo, ako zahtevajo republiko. Taka trditev je čisto navadno zavijanje.
Kdor čita celo krfsko deklaracijo, ne pa one v boljševiški okrajšani in deloma konfiscirani izdaji, ve dobro, da je njeno glavno načelo — samood loče vanje naroda. Ustavodajna skupščina j.- garancija samodoločevanja naroda. Odločilno besedo bo imela ustavodajna skupščina kot najvišji izraz ljudske volje. Tako postopamo mi.
Ameriški boljševiki pa govore čisto drugače, prav nič demokrat sko. Oni pravijo:
— Jugoslavija mora biti republika. Ako ne bo republika, pa no-čemo v Jugoslavijo. Mi Slovenci hočemo biti za sebe. To je razlika med njimi in nami.
Mi se pokoravamo narodni volji in narodnemu pravoreku, oni p) hočejo z glavo skozi zid. Vseeno jim jo, ako trpijo pri tem narodni
interesi ali ne; vseeno je, čeprav je njihovo delovanje voda na _
avstrijski mlin.
Soejalisti v stari domovini so ostro obsodili samomorilno poče-njanje čikaških generalov. Dr-tge stranke na Slovenskem pa itak ni- ":lailuJO >o imele nikdar zaupanja v te gospode. * *
Pa prišel bo čas, ko bo domovina zahtevala račune od teh gospodov iu tedaj se oni ne bodo mogli izgovarjati, da jim ni bilo znano, kaj mislijo in so mislili še celo soejalisti v starem kraju o značaju njihovega delovanja.
Ameriški Slovenci si pa naj dobro premislijo besede iz stare domovine. Rodile so se iz trpljenja in preganjanja, one so posledica zrele sodbe treznega našega naroda..
Ako bodo ameriški Slovenci metali v koš svete in priporoe-la h. stare domovine, za to ne bodo odgovorni samo čikaški papeži in ~c-
n/>r;i 1 i ii m nu 1» t 11 j i t t' k i	i 1. ! Z Z___ ! , . I T "
&
Jugoslovanska
iCI
J5J
Kalol. Jedncfa
(g
Vaš brat Lojze je o-.tal za menoj v Rusiji, a kje je sedaj, ne vem. t'ita! sem Vaš list "Glas Na r^da", katerega ste mu Vi pošiljali. Iz Soluirci Vaan boni poslal moj naslov itd.
Pozdravlja Vas	Tam ko.
Novice iz Clevelanda
UfUaovIre«* ieta IS93 - taUr^rkaM k ta I90Q.
Glavni urad v EL.Y, MINN.j
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVAN^ITK, Box 2M, (V.rm8ti?h. Pa-Po<lpredsednik: LOP1S BALA NT, Box 10ti Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PlSnLER, Elv. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO SaliJa Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOTTŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M'\ So. Chicago, III. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:	' .
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn., Box 480. JOHN RUPN1K, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHX MOVERN, 624 — 2nd Ave-, W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. Ill
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland. Ohio. FRANK &KRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo.
Anton Kast el ie. star 66 let, doma iz Zdcntske vasi, župnija l)o-bro^iolje. je umrl. V domovini jo zapustil ženo in hčer. Sorodniki iu prijatelji tukaj so mu oski beli [n>-gre'o; zavarovan je bil za malo svirto. ki bo komaj pokrila po-grebne stroške, ker je bil mož bolan dalj časa. Sprcvidcn je bil za večnu.-t.	[ženica misli, da bo moida njene-jp« nedeljek 22. julija operirana so-
Starišeta Germ jc umrla hčerka 1,1,1 ^i11^ najbižc znano, kdo da je ptoija rojaka Biizjaka i/. Vim var-
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo*
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Marija, stara 4 mesece.
V jezeru je utonil 2-Metni Ante<r. Likačcnič, 20->0 Davenport Ave.
tat. o!
potu okrevanja bila zopet kmalu
nerali, ampak tudi vsi oni, ki jim sledijo.
Pa dobro vemo, da je srce slovenske Amerike za stari kraj in da ho sledilo besedam, ki prihajajo od tam, kajti to so besede, ki'pri-hajarjo iz borbe, iz političnih bojev, ker se naši bore, krvavo umirajo in živijo za največjo stvar, ki je pod nebom:
— Našo neodisnost in zedinjeno državo Slovencev, Hrvatov Sl bov- __Dr. Bognmil Vošnjak.
JU
Pismo vojaka.
Na fronti, 20. junija 1!.»JS. Veleecujeni g. II.!
Vaše pismo sem prejel 16. jim. Oju-ostite mi. ker Vam nisem takoj odgovoril. Bil sem do včeraj na fronti in od tam se težko pLše; podnevi spiš, ponoči pa vršiš službo, ali sedaj sem v rezervi.
Tu. kjer sem sedaj, je zelo hri-bovilo; sama božja stena. Mi smo pod hribom, a sovražnik na hribu, tio vseeno nam je bolje nego njemu.
Macedonija! Predstavljal sem si to zomljo drugačno kakor je v resnici. Tu ne vidiš onih goric, onih lepih vasi, kakor pri nas. Vse opustošeno! Nedaleč od tu je mesto Bitolj (Monastic), nekdaj cve-teče iu lepo. a danes jc razvalina, poslediea švaibsko-tatarskega div-j a-št va.
Iskali smo svobodo, aH nismo je dobili; bili smo predani na milost
Krščeni so bili v nedeljo 21. julija v cerkvi sv. Vida: Marija Si-niončič, Josipina Prijatelj, Ana Somrak, Helena ( var, Zetija Žagar, Frank Jerman, Rajumnd Ve-hovec, Viktor Arko. John Mohor-čič in Viliem Gornik.
V poneileljek 22. julija je bilo mesto Cleveland staro 122 Ie.l. Ta dogodek se je ptaznovtil s primerno islovcsnostjo. Na Publie S«juari; se je razvilo zastavo iti vršili so se razni govori, v katerih sc je siaviio hrabrost naših niladeiiičev ua Francoskem. C. A. ('levolatul i;/. Iia veri v, pravnnk \ sta no v i tel j a tega mesta, je imel glavni nagovor.
'i;r in je zc na fveh ponoči sta hotela vlo- Bog daj, da bi miti dva ria]>arja v gostilno Atfol-j zdrava, terja na ."),'». ees; i blizu Kuelid Av.| Naši bolni so: Ten /ija Nočni stražnik ju je :i<ip:izil iti j.-: ;:i .Marija šeme. Obe spadata k dr. začel streljati nanju. Pribitevši i 1'resv. Kešnjega Telesa. Obe ima-stražnik Wolfe'je tudi ipotegnil ta še malo otroke, ka>tcri ju zelo svoje **moariluo orožje " in jc p<»- poircbujcjo. Nadalje s«; bolni: Jo-bežečima. Ker žel' Trček \ lirooklvnn. Slavo Pe-
v za
da je najmanj ene-se<la j poizvedujeje>
s!al nekaj s;i j'1 prepričati ga obstrelil, po bolnišnicah, ako ni prišel tak in Jak človek po poimn^ "na oi>-\ i -zo\ a lišče *
Iz Collinwooda.
K večnemu počitku je bil sprejet V ponedeljek 2julija Peler KiNsiuski. Sorodniki iu prijatelji so mu prcskrl»eli dostojen pognib.
Novi naraščaj: Slavko Ki apen* iu Marija Namet ; 21. julija {»a: Mojzij Kadiš, Margareta Jiirato-
l^eeej pozno se je zuiisiil An -, d rej Foteh za oilšk-Ktnino. Pred V;i<*' Viljem Mramor, Gabrijela 2-! leti namreč, ko je bil fctar pet.
let. ga je obstrelil v oko ter mu	. .	.
vzel vid z otroško puško Karol!Lskrelle *»*thkc, iiovi.rojenceni pa lu'lu avtomobilu. Ne, to m bil nas
Mazek, 2044 Woodhili Ave. stanu- .kravje.
f vanka iVkolj.
Kozel in .Magdalena H. Starišeni in botrom naše
joč. In po 2-! letih jc vložil Foteh
zdra
I Vrč S!.
Iiiše	>
'John U<: i-'. 5av i
»vencev si nanovo n'-la • jih nanovo prebarva, i-var ita l.u«-kioi\v Ase.
ja N p'» iii.š-> aa
11 "ttes
Luka Ti ček n,i I pa hi^o inrbar\
ilru-
Avc.
bo na
probaiv al Hoilmes A
Fivuk
e.
narod so poslali v boj, da se bije
in bori za tujca — lia-šega tiraira, ali narod je bil pameten. Pali so tisoči mladih slovenskih fantov in mož; plakale so žene in otroci, u-mira narod od glada — idi prišel je dan osvete.
Poslali so nas, da se vojskujem^ za pililo Avstrijo, ali mi smo bili pametni. Čakali <smo Ruse in dali smo se vjeti ter smo končno prršli sem. Mi smo danes tu v vrstah jugoslovanske vojske. Tisoče naših jugoslovanskih pušk in nožev je vprto proti noprijatelju ' našega nareda, tisoči junakov čakajo samo trenutka, da se jim reče: "Bračo, naprcdF' To jo vojska, mlada, polna morčle in ona hoče. da uniči vse. kar ji stopi na poti.
Mi vemo, da vedo za nas vse, kdo je tu, ali njih je strah, oni se nas bojijo — bojijo se naše osvete. Mi hočemo svobodno državo — Jugoslavijo. Lepo piše Gregorčič: Prost mora biti, prost moj rod, .
|Na svoji zemlji — svoj gospod F* Mi borci tki želimo, da se preliva kri, mi hočemo samo naše, ali ker nam tega ne dajo, naj sodi nož in puška — Bog je na naši strani, mi se borimo za pravico.
Prišli smo sem od vsdi strani: iz Rusije, Amerike iu Italije, vsak j tožbo za odškodnino, dan prihajajo novi. Nikdar nisem Tožbo za loeiSev zakona j<> \io-«acjal. da se bo razlegala slovon-jžda Ana Te m por na Si. rhiir Ave. ska Izselil po Belem in Severnem in sicer zato, ker ni Ido zadosti. Ledenem morju, Sibiriji, Japmi-ikttknr ona ptavi. da je igrala ulo-ski. Rumenem in Rdečem morju, I go hišne uospodinje En da j<- mati' Arabiji ter tu po planinah mace-idesetih otrok, ampak iwilcig „ doiiuskih — to je bilo našo potova-1 tega je morala biti v luši še zal	I/. Nevvhumiia.
nje iz Rudije senu. Naš prvi odde- brivca ter briii iuoza vsak teden! J);, poveuo, tt-tao n,.. pil--lek je potoval po Bdlcni in Sever- najmanj po trikrat in ostreči v.schlmk je j.rincsol čisie.rS, dobička nem Ledenem morju, dt ugt pa po desetero o! rok. kadar je bilo tre : «7.v»'|ti |	j,. . illlltI|I>
ostalih itaznaeenih mestih.	ba. Te dni pa je iu,povedala -gc-8,,opomogla' k Mum d t	diaii
-Mijmanjsi smo slovenski narod,fueia 1 ni štrajk'". za kar ji je vrgel zopet eue-a "atoža'- m« del,,. aM. jprej>otovaii srno celi svet, da pri- mož v glavo en lonč-k žajiuice in; kakor hi pod ,u,ače rekel en • -.m-
demo na pomoč bratom Srbom, j s tem je bilo konec -barber'jra obreti za novo e.-kev To i-kateri se borijo za svojo in našo shopajlep napredeK: in ' svobodo. Prišli smo. da z orožjem! Tomaž Davis, stanujoč na ^J.'ijivim ran, mm v roki pokažemo, da smo liarodJec^i, je u-trclil >w>j«» ženo. ker	v nedeljo 2,S. julija j
Kateri hoče obstanka in zodinje ni hotela ž ujim s^H-ijaziiiti. Žive-Lv. Autoua pik"iL
la sta že nekaj čiasa ločeno.	jwuirdi-. Bilo je
Nočni stražnik Karol BronkaM. i>-»zq>oIago. ki je zaposlen pri Cleveland Steel: k vojakom v Pasiip fiordon j;-Casting Co. na ce-vti in i^akr- o<lšc! v ponedeljek '11. julija An-side Ave., se bo moral laagovarjati J ton Hočevar iz S2. ee : •. Anton pred sodiščem, ker je strelja
kolj v Raudallu in Ana liTjnič na so. ei sii. Bojr jjia ,| , j li;tri povra-t*'k zdiavja!
Mala naselbina ".V. B. (I J,ne St.,p :»■• vedno rast«-. Ako oni ljudje na noben način ne morejo od nas dobiti nobenega novega člana, ga pa od kje drugod! Tako so pri Vrčkovih tam .geti pred kratkim prišteLdi od nekod malo dcklieo, katero so dali kratiti za Agues. Saj smo mi vedno trdili, da j,- A. 11. ('. Line Slr.p '.)" n;( preden iu se ne da prekositi v nobeni stvari.
Kaj pravite, da je bi i to Rockefeller. ki se i'- peljal v tako kras-
- ne Roekelellcr, amip. k bil je le l.ouis perko v svojom krasnem n vl oi:o»i: ;!u. Louis je prifjen in v;iič. i. zato jc pa lahko p|" šef t' ; i. da j" do'*i! I;ra.ven \ • 1
! 1. 11 ! i ,J( i t.. 11;;,'. < i i j;
n«'kaj za^lu>iil. >' n«i pra^m di n;!' itirniia v m d' » dne ' a dan '»o t udi bU
ri*o, ;» y;\- t ;i \
,'tcia je V h-, s. avl j pa ;, m ■ 'i: i o o i, .!
pripravijo. |-:-i t,-j patriot«.
lil i m ii,I veda tud
L. ti •'a i nega i : n .ta. slovi i^na

• ura t:i
<lo
ka-
11.
go-Serv ico \ delu. ■ i jm /.nejše. a naj r>e vsa la be lo ua-•ni slavno.sti.
.1
:lil !>< iflt i!! iii.'(i
lija.
in nemilost tujca. Naš treimemf Jaz sem prišel sem iz Rusije in
sem že tretje leto prostovoljec. Ze-
nik- na vsej" a t
lo se mi "dopade to. <la se vsi vo Jaki dobro razumejo med seboj. Tu ni nobeno razlike med Srbom ' Hrvatom in Slovencem — vsi smo' esnaki, vsi imamo enake pravice.
Kar se tiče življenja, je tu zelo dobro. Vojak ima do.>xi vsega: hrane, pijače, obleke, a kar je glavno, tudi odmora. Čisto t a je v največjem stenenu. Zavetniki dobro gledajo na vse in ravno tako -srbska vrhovna komanda. 7, vojakom se postopa lepo in on je dovoljen — samo vsaki težko čaka na mir. Vsaki želi, da bi prišli naprej iu da pridemo do naše zemlje.
Na tej fronti sem 8 mesecev, a-Ii
• imelo dr vj tu <ira obrega na
•H-
zdaj grem v Solun, kjer ostanem 'polici ji je izjavila, da je hranita nekaj meseeev, da nadaljujem šo- vse svoje življenje ter si j a prihra-lo. Ko pridem na nitznačeno me- nila $2525 in si je hotela za to «vo-sto. od tam Vam bom večkrat pi-jto kupiti malo hišico, kjer hi preživela se teh pfc,r let žavljokija. Te
sal.
Drugače ni tu nič novega, froui-ta dosti dobra in
Kunce	...................i
Srhi delajo za Avstrijo. London, Anglija. 4. julija, »z zam Jjivcga srbskega viru se jb i /.vede lo, da sc j,, v belgrajskih !:stil, liaznaitih*. ki poživlja vse moško prebivalstvo 17. do 55.
!cla. - Domneva s-, la tna ta poziv namen zbrati srbsko pre bi valstvo, tla bo pospravilo poljske ut velik in korenjaški ter bo kar po- pridelke v Avstriji ranil PJletnegt. Jurija Kaatur, sta- metal z drugimi.	,)a opraviči to kršenje narodne-
nujoc.ega na telo Lakeside Ave Družina Hočevar na 81. cM-sti ga prava, je avstrijsko-o-rska vla-St razni k se izgovarja, da >o ga ho- veseli poslanca, ki je od nje prišel da objavila sledečo izjavo-dih dečki dražiti, to ga je .tako-;,t«astopa sam -ebe, a pokorno -Ta o;|redba je opravičena po raztogotilo. da je za njimi streljal j mu je vse. Pri krstu so mu dali točki haaške pogodbe Vsled ter je aadel v i>eto omenjenega, j ime (Imrley.	skušnje se je našlo," d«r je abso-
Obravnava je prelozona do časa,! V .Mmricsoto k svojim staram lutno potrebno napraviti natančni da pride deček iz Jjolni^nice. hta ohi^k je odpotovala gdč. !i;i- iu popolni seznam vseb moških ki John Rokič, 291 i St. Clair Ave J git* BlenkuŠ. Ijuiim^. d.'s- prav so sposobni delati, posebno trgov-
kmalu naveliča življenja na iar- cev iu onih, ki imajo legitimne mi ter se povrne.	služb . Kdor bo sposoben, hn v go-
Radi velike draiHnje mesa sku- .oveni času poklican k delu, °ki ša vsak doma rediti kaka žival iu bo seveda plačano." si takti pomagati. Nekateri imajo pod bolgarsko vlado je bilo p,> kokoši, drugi »Jajce, tretji golobe, stopanje - Srbi še bolj'brezobzir-nekaten pa imamo samo podgane, no. Izčrpani, na pol oblečeni in se-ki se najlažje redijo.	stradani so morali hoditi več sto
Frank Brieeij iz okolice Rose- milj na kraje, kjer so morali dela-vvood pravi, da je napredovale ti ob žetvi. 28. junija je bilo na-njegova družina za enegti Č4ana. znanjeno. da bodo vse osebe me« katerega so krstili ea Stanislava. 11. in G0. letom poklicane na de-V bolnišnici sv. Aleča je bila v lo. —
je skril v omari za obleko .f47.00. Nekdo je izvohal skrivališče ter brez dolgega premišljevanja mu je ipokuzmal ^peneaki".
Okradena je bila TOletna Anna Fae. 2456 Broadwav stanujoč. Na
dni pa je denar izginil in z denarjem je izginil tudi njen «n, zato
A
GLAS NAHODA, 6. AVG. 1918.
Proti Nemcem v Franciji.
-ooo-
NEMŠKI VOJAKI SI STRASTNO ŽELE MIRU KOT KAŽEJO >TOMA. KATERA SE JE ZAPLENILO PRI UJETIH NEMŠKIH VOJAKIH. — OSTRI NAČIN A MERIŠKIH VOJAKOV NI LJUB HRANA IN ZMAGA TVORITA TEMELJ MORALE NEMŠKE
GA VOJAKA.
-OOO-
. .S francoskimi armadami v Fran
c j ji, 15. julija. — (Pismeno poro rilo). — Dočim se vojno razpolo-žeije Amerike dviga vednc višje iu višje ter prihajajo naši vojaki v vedno večjih trumah v Francijo I je zanimivo čuti, kaj se vrši v du- j ši nemškega vojaka.
Natančen pregled dokumentov, in pisem od Francozov ujetih Nem t rev tekom zadnjih operacij kaze. J da je pričel nemški vojak, kljub pan germanskim proklamacijam o zmagi v Nemčiji, misliti na i>opol-noma drug način. On si strastno želi miru ter >•• je naveličal zmag. ki m» prinesejo nikakega miru. < hi si želi hrane iu soglasno z nje govimi pismi je želodec barometer njegove morale. On piše z sitnostjo človeka, ki trpi na slabi prebavi. Prav posebno pa sc jezi na odločni način kako se bore no-v od oš I i ameriški vojaki.
Prvi nemški uspeh v ofenzivi z dne L'h. maja je oživil navdušenj« on h. ki so se vdeležili te ofenzive. V pismih se je poročalo, kako so našli zaloge vina, inesa. obleke m drugih potrebščin, katere se jc pustilo za zapuščen h krajih in številnim vojakom se je dovolilo jwislati pakete svojim družinam v Nemčiji. Kmalu pa so tež koči prehranjevanja, moreči in utrud Sjivi nagli pohodi ter neprestani artilerijski ogenj ter obstreljeva nje francoskih zrakoploveev iz premenili naziranje "kamerada"
in zopet je postal žalosten. * ^ *
+
Urez vsakega p ret ira van ja se danes lahko reče. da temelji morala povprečnega nemškega vojaka na dveh stvareh, — na vojaških uspehih iu na brani. Govo renje o zmagi prepušča panger manom v notranjosti. Nemčije: Pisma, ki sledijo, so tipična za o-stale, katere sc je našlo v zadnjen času pri nemških vojakih.
Neki prostak 40. polka, drug infanterijske divizije je v svojen pismu na stariše / dne 9, jvm j« izjavil;
—	Sedaj je treba zopet tes ne je stisniti pas. kajti ne mo remo napredovati še nadalje Ponoči moramo kopati /ako pe, ker nas Francozi obstre 1 ju jejo z velik mi izstrelki Sedaj imamo pred seboj Ame rikance. Tudi oni trdno drže
Oni pogosto napadajo, i mi hi rajše sami napadali ko' pa držali te pozicije. Z Ame r.kanci smo videla tukaj vsi druge barve. (Najbrž se misl s tem francoske kolonijaln« čete ali Marokance). Poljska kuhinja še ni dospela. Drag stariši, pošljite mi nekaj več več jedil, vendar pa ne za vijte kruha v papir, ker po stane plesnjiv. ('e morete, po sljite tudi nekaj, kar sc ^tav na kruh, -— surovo maslo, a oso-Ijeuo ali kaj drugega.
Neki vojak !>. kompanije 2H0 polka in 7v divizije je pisat svo
j m sta rišem v Berlinu:
—	.laz sem sedaj sit teg; vojetiga tumulta. Francoz streljajo noč in dati s svoj« artilerijo in nc ho dolgo. k< ne bomo dobili nobene lirami več. Dejanski smo tukaj prenehali z vsem dobavljati jen: hrane. Z grozoto se oziramo naprej naprej na 4 * soup cor vee". kar znači marš triče trt ure in vedno ponoči. (~'lo-vek nikdar ne ve, če bo pri&e živ nazaj, Jaz sem dobesedno sit vojne ter bi jo nad vso rad pustil. Kako pa storiti to* \ se posameznosti vam sporočim pozneje, ko bom imel pri liko nekoliko zbrati svoje misli.
* * *
Naslednje pismo je bilo naslovimo na vojaka na fronti od.nt« kega drugega vojaka, nastanjenega pri nekem depot u v ozadju Pisan« je bilo dne 22. maja.
—- Nobenega razpoloženja nimam iu rajše bi šel v postelj". kjer hi mogel pozabiti, da sen, lačen. Ob številnih ,prili-kah nisem bil v stanu spati Dobivam le "polovico kane" < na jhržc juhe ) in 70 gramov kruha. Nemogoče je tukaj kupiti kruh. Oni. ki ga imajo na prodaj. prodajajo civilistom, ki plačujejo po deset mark za hlebec. Danes imamo »uho soeivje; jutri sok; po-
Nemško razdejanje.1 Stradajoča Avstrija.
Nemci siti vojne.
Nemci so se v soboto in nedeljo z Avstriji pi.-eti lakota. — Delavske zaplenjeni listi kažejo, da hočejo vso naglico umikali. — Pokončali organ zacije so izjavile, da razmer nemški vojaki ali odJočJno bitko
tem karfijolo in nato zopet suho sočivje. Pol ure po obedu jc vaš želodec zpet prazen.. Dobili smo neko novo vrsto tobaka. To je slama. Če pokadite eno pipo, smrdi v sobi kot tla je kak mrtvec poleg. Po drugi pipi si že zrel za bolnico. Boljše bi bilo, če bi nam sploh ne dali nobenega tobaka. Sramota je dajati nam tako blago. Moja žena mi ne more poslati tobaka. V Hamburgu je redek in drag. Le en način je pozdraviti te: — da se vojna konča in da se vrnejo ljudje domov.
V pismih vojakov se kaj malo govori o velikih izgubah, katere so imeli Nemci tekom zadnjJi bojev. Brez dvoma se je izdalo povelje proti tej ind iskreči ji od strain različnih armadnih poveljstev. Naslednje pismo, pisano od nekega vojaka 1. kompanije, 1. bataljona. 21. polka in 105. divizije, govori o napredovanju proti Oise v bližini Noyon, a ni bilo nikdar odposlano:
—	Skozi petnajst kilometrov ni bilo nobenega odpora
od strani sovražnika. Kljub temu smo izgubili najmanj o semnajst mož. Kaj bi se zgodilo. če bi se sovražnik upirali. Doma govore o lahkih izgubah. Nikdo ne vrjame tega, ker ni resnično. (Nemška kompanija ima približno 100 mož iu omenjene izgube so bile najbrž posledica artilerijskega ognja.) Nobene besede se ne more reči glede resničnih izgub. Sovražnik je u-jel en celi naš bataljon s štabom vred. Se tiče najbrž poznejše akcije.) Sedaj je dospelo veliko mož iz Rusije. Oni pravijo, da bi bili rajše jetniki v Rusiji skozi deset let kot pa trpeti tukaj lakoto. Na Ruskem so dobili kar so hoteli in hrana je bila dobra.
Pisino ki sledi, je bilo pisano od lekega vojaka 3. kompanije 81. >olka in 10.1. divizije.
—	Dragi Fric: — Ravno sem sprejel tvojo karto ter ho čem takoj odgovoriti nanjo. Nimam ti sporočiti dosti dobrega. Tukaj je nebo vedno
polno ognja. Ničesar ni videti kot mrtve in ranjene. dO. in 31. maja je izgubila naša kom, panija nekako 45 mož, med katerimi je bilo enajst mrtvih. Ti napadi 30. in 31. mai ja nas stanejo vsake vrste, stvari. Bojna sila kompanije ne znaša več kot 50 mož ill isto velja tudi za druge kompanije.
* * *
Docim kažejo zgoraj omenjena .osma zmanjšao moralo nemških et, jih vendar ni treba smatrati <a znamenje, da se bo vojna hitro končala.
Nemškega vojaka kot nemški narod se je pitalo / vojaškimi u-pehi iu nemško arinadno povelj-stv bo gotovo šlo do skrajnih meja krvoprclitja, da pridobi zadosti ozemlja za objavo uspehov v ofieilejnh poročilih. Nemškega vojskujočega vojaka se bo tudi brez dvoma prehranjevalo po najboljši zmožnosti cesarstva do zadnjega konca.
Nemško armadno poveljstvo spoznava brez dvoma, kot spoznavajo tudi to zavezniki, da temelji navdušen* nemškega vojaka za vojno na vsebini njegovega želodca. Nemški vojaški barometer je barometer morale.
Za sedaj pa je najbolj zanimivo. kako bo učinkovala prva ve-*Hvezn.ška zmaga, ki bo imela posledice, na dušo nemškega vojaka.	**
so mnogo municije, mnogo pa so jo vplenili zavezniki.
Z ameriško armado v Franciji.
5. avgusta. — Ko so Amerikanci v soboto in nedeljo zasledovali bežeče Nemce, so slišali pred seboj mnogo eksplozij. ker so Nemci
ni mogoče v 5 prenašati
London, Anglija. 5. avgusta. — Grda pošast lakote dviga svojo glavo, izzivajoč pruski militarizem, ter ne ogroža samo avstrijske zaveznice, temveč tudi boljše-viškega vazala. Na neki seji dele-razstreljevali zaloge svoje muni- gatov vseh delavskih organizacij eije.
V gozdih in ob cestah je bilo na opičene mnogo munic je in ko so šle naše patrole naprej, Nemci, da se rešijo sami, niso zažigali več municije.
Nemško umikanje jc bilo take naglo, da Amerikanci niso ujeli nobenega Nemca in tudi niso imeli nikak.h izgub. Včeraj pa. ko so
ali pa mir.
Albanci in Wilson.
^ kratkem ca^u bo prišel v \-meriko fzmajil Kemal lx>j bivši provizorični predsednik Albanije. On bo načeloval albriaiski misiji^ ki bo profila predsednika Wilso-na. naj se zavzame za p<#polno avtonomijo Albanije, ("'lan komisije je tudi princ Noureddin de Vlora. kateri je v newyonakih krogih precej znan. ker ima Newvorean-l'o za ženo.
v Avstriji so vsi delegati zatrjevali, da razmere v raznih krono-vinah so neznosne, ker prebivalstvo trpi lakoto in da so razširjene bolezni, vsled česar ljudstvo nasprotuje nadaljevanju vojne.
Tekom debate so bila ugotovlje na naslednja dejstva :
Gradec je bil tri tetine brez krompirja in mesa iu je imel samo Amerikanci pritiskali na Fismes pol racije kruha, jih je pozdravil vroč ogenj stroj lnfluenco se je razširila v Tonih pušk. Anier.kanci so nanj tat plcah (?) in je umrljivost med koj pričeli odgovarjati in Neme'- otroci velikanka. Otroen po 7 let so se počasi umaknili. Ko je bil j delajo po cele noči v tovarnah. Fismeš zavzet, jc mesto na vseh da morejo dobiti sredstev, da ku krajih gorelo.	pijo živež za svoje stariše.
V* vseh vaseh, katere so držali Delegat iz Inomosta, je zaiite-Nemci, je vse opustošeno. V neki val, da zaradi vladne nezmožnosti brivnici med razbitimi stoli in zr-jtnora delavec s silo dob.ti to, kar cali je mirilo seJcl francoski vo 'potrebuje, da odvrne pomanjka-jak in se bril. Včeraj, koso se be- nje.
gunei vrnili v Vaux, niso našli v| Kakor pravi neko poročilo iz svojih hišah ničesar; samo vojaki Bazela, prinašajo praški listi član-so kuhali med praznimi stenami, ke, ki nosijo z velikimi črkami na-l*o tleh so razpoložili blazine in pis:
Helferichačaka smrt
slamo, kamor so položili svoje u-trujene ude.
"Današnji slučaji blaznosti." Današnji članek v "Koelnische Toda duh Francozov ni zlom-'Zeitung" ima namen pripraviti na i jen in navzlic temu ,da so od nji- rod na neprijetne dogodke v Ru-hovih domov ostale samo razva- siji in pravi, da moč sovjetovt line in stene, se smejejo in maha-J vlade polagoma pojema iu da pro-jo z rokami, kadar gredo mimo' tirevolucijonarno gibanje uara-
vojaki. Čutijo se srečne, ker je bil šča. Glavni sovražnik sedanj h'šev. da pa je krožila tudi vest da vpadnik odpoden.	| vladarjev je pomajkanje in vse je bilo izgubljenih (JO,000 mož in
London, Angl.ja, 5. avgusta. —] odredbe sovjetove vlade, da bi se 800 topov.
Pri angleški armadi v Fracčjl
7». avgusta. — V roke Angležev so padli dokumenti, ki kažejo, da s« zadnji dogodki izvedli v nemški armadi največje stanje depresije Najbolj znač.len izmed vseh je mogočei zvleček iz dnevnika nekega nemškega častnika, v katey rem poroča sleUnji, da ga je vprašal divizijski glavni stan. če so njegove čete za mir ali za nadaljevanje vojne. Njegov odgovor se je glasil: — Neposreden m r ali neposredna odločilna bitka.
Ta pripomba je bila zapisana \ dnevnik na dan, predno se je pričela velika nemška ofenziva pri Marne.
Ne dosti manj važno je pismb katerega se je našlo pri nekem nemškem vojaku. Pisal mu ga jc neki drugi Nemec, ki se je nahajal na fronti ob Marne. V pismu se glasi:
— Sedaj se boš nahajal sredi boja. Skrivaj se kolikor moreš. Ne bodi bedast. Mi riskiramo svoja življenja le za velike zmage Sedaj smo pričeli z ofenzivo ob Marne ter ne bomo nikdar prišli ven iz te mešanice. Naš polk je oil skoro popolnoma iztrebljen, n nismo prišli daleč naprej. Vojna je postala večje klanje kot kedaj poprej. Kaj sc bo zgodilo, ne vem Nemčija se počasi drobi na kose Drugi jetniki, katere se je ujelo na angleški fronti, pravijo, da se je v bojih v Champagne ujelo 12.000 Nemcev, to jc njih tovari
Nek ruski revolncijonar je rekel da čaka Helfericha ista usoda, kot je zadela Mirbacha in Eichhorna Cela armada morilcev.
Kdaj se bo konč !a vojna?
Zavezniški voditelji so prepriča-1 preskrbela hrana za lačno prebili i, da »e za nemško črto dogaja- valstve, so se izkazale za
jo dogodki, ki so zelo velike važ-
niceve.
Kmetje branijo svoje žitne za-
nosti. Vsa poročila, ki prihajajo (loire s strojnimi puškami in celo z s črte ovl Rheimsa do Vpresa. se artilerijo proti sovjetovim četam str.njajo v tem, da se pripravlja- ki jih vsled vladnih odredb hoče jo Nemci na umikanje v velikem jo zapleniti.
"bsepu.	I Vstaja ukrajinskih kmetov se
Stara bojna črta v obliki klina nadaljuje, navlie temu. da si so katerega trije vogli so Rheims j vjetove čete z nemško pomočjo Soissons in na jugu Marne, je iz-j prizadevajo zadušiti jo. Ta kmet-gimla kajti nemške armade so ski upor ni v mali meri posledica bile pognane nazaj in na tem o j agitacije duhovnikov, ki se v mno-zemlju je ostalo na tisoče Nem- gib slučajih dejansko vdeležujcj
cev, toda samo mrtvi Nemci.
Dognalo se je, da je nemški prestolonaslednik v svojem uso-depolnem prodiranju proti Mara i porabili 87 divizij; 40 divizij
upora. Vojaška
intervencija
J" verskih
Raz ven žalosti, katere občutijo jetniki radi nemškega poraza p;) j • tudi pomanjkanje hrane, ki tlači duha nemških armad. N?ki jet-n k je izjavil, da je bilo slabe raci-' je opaziti prav posebno v zadnjil treh mesecih. Edini čas, v kate r<*m se deli med nemške vojake do bro hrano, je oni, predno se čete vdeleže kakega večjega podjetja.
London, Anglija, 5. avgusta. — Kakor p'se "Daily Chronicle", jt rekel nc!* ruski soeijalui revoluci-jonar, da bo novega nemškega po slanika dr. Helfericha zadela ista usoda kot grofa Mirbacha in feld maršala pl. Eichhorna, češ. da j< že obsojen na smrt.
Revolncijonar je imel s seboj! tri na videz z nedolžne nevtralne li ste in je pokazal na čisto navaden oglas.
"Ko je bilo to objavljeno, sme vedeli, Ua mora Mirbach v desetih dneh umreti", je reke! revoluel jonar. "Ko je prišel njegov čas je umrl. V tem drugem Kstu smo naznanili, da je bila izrečena ob sodba nad Eiehhornom. v tem li stu pa, ki je prišel ravno danes vidim, da so revolueijonarji sklenili, da mora Helferieh prvi sle diti.
Naše današnje metode so popol noma drugačne, kot pa so bile v dnevih earizma, ko se je žrebalo kdo bo ubil tirana. Zdaj je »drugače. Ker je vojna, ima vsak re volucijonar dovolj bomb. Kadai se naznani, da mora tak in tak zatiralec naroda umreti, se dvigne proti njemu cela armada moril cev. Brali ste, da se je Lenin hva lil da je dal usmrtiti 300 delav cev za umor grofa Mirbacha. Ali veste, da jc bil proti vsakemu r-. med teh If1 ta dokaz, da so našli v njegovem žepu bombo?
Kake varnostne odredbe mote jo obstajati pr > t i taki ta.t.ii mad i vojakov, ki vsi komaj "uia-io, da vdarijo na nemške diktatorje? Naj teče kri po kijevskih ulicah do kolen, ko bo maščevana smrt teh nemških tiranov, toda pomoriti ne morejo polovico teh. ki bi radi umrli, samo da u-nirjc zopet en diktator. Vsaki-krat kadar u bijemo enega tirana se približamo miru bolj, kot pa bi dobili zmago."
V	nekem elevelandskem listu či t a mo :
Veliko vprašanje, kdaj bo končana vojna je sedaj rešeno od nekega "preroka", ki je poslal pismo na blagajnika J. D. Doyle. Great Lake na v t .č ne družbe, v katerem podaja tabelo osmih zavezniških voditeljev.
V	tem navede rojstno leto, leto, v katerem je bil izvoljen na to mesto, leta vladanja iu njegovo starost. Ta navaja pozitivno, ia se bo vojna končala v tem letu. On dostavlja seštero teh številk 3836, ki pa se mora deliti 7 2. kar pokaže številko 1918. Predsednk Wilson rojen ...1856
Izvoljen ............
Doba vladanja .......
Sedaj je star ........
Skupaj Predsednik Francije rojen
Izvoljen ..............
Vlada ................
Star ..................
Skupaj Italijnski kralj rojen .... Zavladal ..............
Nemci v stiski.
elementov je posledica delovanja	TČ^	V°
avstrijsko-nemških oblast , ki	~ Reka Vesle je strahovr-
poskušale odcepiti ukrajinsko ve-
to narasla. — Nov naval.
(540 tisoč) v Champagne, 47 di-|ro od ortodoksne* in jo priklopitil vizij (635 tisoč) 'pa med Aisno ii* k unijatski veri. h kateri pr pa Washington, D. C., 5. avgustai Marno. Zavezniški izvedenci cenirJdajo povečini Rutenei vzhodne'— Vsa poročila naznanjajo, da sr; jo nemške izgube na 400 tisoč Galicije in Bukovine. rnijatskai<ložlveJi Nemci v sektorju Marne mož. od teh odpade na ujetnike1 cerkev je zvezana z rimsko; Av !in Aisne strahovit poraz. tO tisoč mož.	j strga pa želi sedaj ločiti Ukra- Sovražnik je izgubil toliko vo
Bojna črta prestolonaslednika jino od velike Rusije, kakor se jj .iakov. potrebščin in vojnega ma-
'terijala, da dozdaj še ni bilo mogoče dognati velikosti zavezniške zmage.
Nemčija in Avstrija.
Razpoloženje v Nemčji proti A v-stri ji raste vsaki dan. — Nemci se jeze, ker zahteva Avstrija vedno vojaške pomoči.
Rojaki, naročajte s« na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Zdznž. državah,
je skrajšana, in jo bo lahko bra-j je posrečilo nekdaj ločiti ortodok-nil z manjšim številom vojakov.'sne Srbe od katoliških Hrvatov Njegova armada pa jc vsled zad; in Slovencev, njih naporov izerpaiia in omagana in poteklo bo še nekaj časa, da pride zopet do prejšnje sposobnosti in moči, katero je imela 15. junija.
Novice iz Jolieta.
. .Nekaj čudnih povesti glede nine nja, ki vlada v Nemčiji glede A merike je povedal haaškemu poročevalcu londonskega "Times" ne ki prijatelj, ki je živel precej časa v nekem predmestju Berlina Rekel je;
— Sovraštvo do Amerike prevladuje sedaj v gotovih krog h
Dne 17. julija je umrl Nikolaj
loleg teh izgub, pa so imeli SI,oil. star «0 let, oče soproge dr. -semci še druge velikanske izgu- J. Ive<a. Pokopan j* bil 20. julija
be Francoska armada pod gene- na nemškem katoliškem .pokopa-1 lijanom. S tem. da je narasla re-ralom Mangmom je vplenila več lišču.	|ka Vesle za zadnjimi nemškimi
kot oOO topov in ravno toliko za-| Rojak Anton Jakša je zapustil stražami, je postala zmeda v celi kopnih moznarjev. Do sedaj so žc bolnišnico sv. Jožefa cHdravljen.'nemški organizaciji, katere namen
V poročilu -en. Pershinga je o> ter se	živahno širilo, vendai,
menjeno, da so biii Amerikanej pa se uaučil° nemško občin-" deležni vseh sadov velike zma	du smatra uPliv Amerike na
vojno za malenkosten. Nemškega občinstva pa ni lahko izpreobrn ti v enkrat utrjenem mnenju. Najbolj bedaste vesti so krožile gle de ameriških manir in navad. Neka ženska je slovesno zatrjevala da večina Amerikancev sovraž vojno in da se jih je vsililo v si-
ge .
Narasle reke so ravno tako pomagale zaveznikom kot je svoj čas pomagala narasla Piava Ita-
našteli več kot poldni«; miljou 77-inilimetrskih izstrelkov in to šts vilo z vsakim dnem narašča.
Nemci pa so mnogo municije tudi uničili, in ceni se, da so pokončali sedemkrat toliko municii je. kot pa so je vplenili zavezniki.
r »m.	- ji t> ,,. |. ....	., " . ,	stem terorizma, izvajanega od krr
-Metex je se bolan. Pran Mah-'je bd kriti umikanje "lavne nemi ;	,	- •
'	* jevnih komitejev, imenovanih od
angleških in amerikanskih indu
General Pershing je sporočil, da so vjeli Amerikanci 8,400 jetnikov ter zaplenili nad 130 topov.
Poročila, da zbira sovražnik nove sile, s katerimi hoče ojačiti o-majane črte
kovec. šolski otrok, star nad 10 ške sile. let, je ipadel z drevesa ter si zlomil roko in še par drugih udov; zapustil je že bolnišnico ozdravljen. Ste t' an Stukel se je ranil na pivtu.
John Stukel. sin Josipa in Margarete Stukel, se nahaja na Fran-
Bolezen v Nemčiji.
Ženeva, Švica, 4. avgusta. — Zadnje štiri dni ni prihajal premog iz Nemčije v Švico. Med pre> mogarji razsaja španska influenza. vsled katere mora večina de\ I a ve e v pustiti delo. Med premo gar ji je mnogo smrtnih slučajev, vsled te bolezni.
Len'n za Nemčijo.
Pariz, Francija, 4. avgusta. — Poročevalec "Petit Journala" v Bazelu je izvedel, da bo šel Lenin v Berlin in na Dunaj, da se sestane z različnimi nemškimi in avstrij-
coskem p-,d ameriško za«sta,vo. S fronti, niso nikogar presenetile svoj,m očetom se je prod leti pre-
strijaleev.
— Ali veste, kaj se zgodi s člo vekom, ki dvigne v Ameriki glas za mir? Možke in ženske se pova lja v smolo in perje ter jih nato na Soissons-Rheims žive sež"e.
selil v Montano na farmo, odkoder se je podal lani v Chicago in je dobil izvrstno službo. Pred nekaj meseci je bil potrjen v vojake in je moral odpotovati v Camp Fremont. Colo. Pred kratkim so ga poslali preko morja lovit kaj-zerja.
Frank J. Kouda, sin Martina in Uršule Kouda je prejel ]>osebiio pozivnico od iprov ost-maršal a generala Crovvderja. da naj se zgladi v fortu Benjamin Harrison ipri Indianapolisu. Jnd., za sjuejetn v Engineering Corps. Ta poziv je skimi osebnostmi. Ruski ministr- prvi. ki jc prišel naravnost od pro-ski predsednik želi razložiti svoje vost maršala geaierala. Kaka po-nazore in doseči sporazum v ne sebna odlika dojeti naj rajše kake-katerih zadevah, ki si še nasprotujejo. Poroča se tudi. da bo Le-
nin prosi! centralne države za pomoč proti ententnemu postopanju.
O Leonu Trockiju se je pred
Nekateri častniki so mnenja, d bo general Foch vodil svoje armade, ki so že prekoračile rek* Aisne v bližni SoLssonsa, severno in vzhodno od te točke proti črti pri Oise.
Nekateri se pa bolj zavzemajo za to, da je treba sovražika najprej premagati v Flandriji in Pi-kardiji ter šele zatem z vso sile vdariti na njegov centrum.
Sovražnik je več mesecev poskušal doseči velike uspehe ob reki Marni in južno od nje ter je v ta namen žrtvoval ogromno število materija la in vojakov.
Kljub temu pa ni ničesar dosegel.
«jpf*vi poročalo, da je v tajni leto klasičnih naukom; letno iz misiji , Avstriji. Domneva se, da vestje omenjenega zavoda ga na-
ga Slovenca, ali ncI Za vezniška zmaga bo imela ve-Martin Stefanič. ki se nahaja likanski upliv na nemško prebij tzdaj doma na počitnicah, je bd v valstvo, posebno pa na prebival-«adnjem šoJskem letu prav pri- Jstvo Avstrije.
den. Pohajal je St. Bede College Namen ameriških čet na italjar v Peru, ill., kjer je izvr&U drugo ski fronti je potrditi avstrijskid
vojakom, s katerimi se bodo sesta
— Hotel sem protestirati, a ona je izjavila, da je bilo to v štev.i-nih nemških listih in da mora biti vsled tega resnično. Ni hotela vi jeti, da se ti listi, katerih ni hotela imenovati, lahko motijo.
V zadnjih tednih jc bilo v Ber linu opaziti izvanredno slabo razpoloženje proti Avstriji. To raz položenje je dalo povod velikim izbruhom ljudske strasti, posebne ko se jc izvedelo, da se bo v Avy stri jo poslalo živila. Splošno i;i javljajo ljudje da trpi Avstriji' vsled vsoje lastne zmešane politike ali pravzaprav vsled pomauj: kanja politike. Avstrijo se smatr; za cokljo ali oviro na nemškem kolesu. Nemčija je Avstriji vedni pomagala iz zadrege, a slednja ni bila nikdar hvaležna za to.
i. da je vse resnično, kar so sli
njegova misija, ki je imela namen vaja med odličnjaki. Prem i ii rani s zapadne fronte.
lobiti pomoč za Rusijo proti en tent, ni imela uspeha, vsled česat je to nalogo prevzel Len'n osebno. —
jc bil v pianu te>r odlikovan v ka-
Avstrijski narodi so že takoali-
tekizmu, algebri, aritmetiki in ^ko obupani ter se popolnoma fcgodovini. Eden njegovih profe- n'e več ne zanašajo na nemškr? sorjev je Rev. Vincel Šolar, OSB. m°č.
Avstrijska ofenziva?
Pariz, Francija, 5. avgusta. Iz Rima prihajajo poročila, da avstrijski ujetniki potrjujejo govo rice, da se bo v kratkem obnovila avstrijska ofenziva proti Italiji Avstrijci se zanašajo, da bodo ime li uspeh, ko bo padla voda Pi-jave.
Vlada ..............
Star ................
Skupaj Srbski kralj — rojen . .
Zavladal ............
Vlada ..............
Star ................
Skupaj Angleški kralj rojen . .
Zavladal ............
Vlada .............
Star ..............
Skupaj Belgijski kralj rojen . .
Zavladal ..........
Vlada ............
Star ..............
Skupaj
Ruski car rojen ....
Zavladal ............
Vlada ..............
Star ................
Skupaj Vladar Japonske rojen . .
Zavladal ............
Vlada ...............
Star ................
Skupaj
Delite število 383G z L število 1918. v tem letu se konča vojna. —
.1912 ____6
.. .62 3836
1860 .1913 ... 5 .. .58 3836 .1867 .1900 .. .18 . . .51 3836 .1844 .1903 ...15 .. .74 3833 .1865 .1910
____8
____53
3836 .187?> . 1900 ...18 . . . 43 3836 . 1868 .1894 . . .24
----5C
3836 .1879 .1812
-----6
----39
383d
dobite
Te dni je b i pri nas Peter Zgaga, kateremu smo pokazali to "čudno" prerokovanje. Zamislil sc je in rekel:
— Res je tako! Še tega leta bo konec vojne. V Clevelandu so pa šli malo previsoko in so se lotili samih vladarjev. Jaz potrjujem prerokovanje s sledečo formulo;
Zakrajšek je bil rojen v Amer ko je prišel . . v Ameriki agitira ....
star je ..............
Skupaj ..............
Kristan je bil rojen .... v Ameriko je prišel .... s Zakrajšekom sc prepira
star je ................
Skupaj .................
.1878 .1904 ...14 ...40 .3836
Gajžla je bil rojen .. v Ameriko je prišel
pleh prodaja......
star .je ..........
Skupaj .....
Zgaga je bii rojen .. v Ameriko je prišel pamet se mu kisa .
star je ..........
Skupaj ..........
...1868 ...1914
.....4.
....50 .3836
.1884 .1906
...12
----34
.3836
1890 .1912 .....6
____28
.3836
Novi list v Clevelandu je bil
rojen leta ................1918
izhajati začel 1.............1913
izhaja let ..................C
star je let..................o
Skupaj ..................3836
To je samo pet primerov. Sedaj naj pa vsak ki čita to. napravi sledeči račun; zapiše kdaj je bil rojen. Pod to številko naj zapiše k;laj je prišel v Ameriko. Pod to koliko časa je v Ameriki in slednjič koliko je star.
Vse to naj sešteje in naj dob jeno številko razdeli z dvemi, pa bo dobil leto 1918.
Posebne modrosti ni torej potreba iskati pri omenjenem "pre» roku".
Rumunci v Franciji.
Parz, Francija. 5. avgusta. — Prejšnji šef rumunskega generalnega štaba general lliescn je bil določen za poveljnika transilvanske legije na francoski fronti. Ilie-Rcu se nahaja že od novembra v Franciji kot rumunski zastopnik na inedzavezniaki konferenci.
OLASXARODA. fi. AVC. THIS.
Voditelji nase velike republike in njim na nelu predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajnosti, privesti to deželo h končni zmagi.
» * *
In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom.	. * " '
Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati.	•.r * ft't
Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vladk
S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki napa bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj.	' ' ' ■
EVROPA JE IZČRPANA.	. r ~
'	*	I i •
Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati.	f '	-	v	' *	' . r
Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri.
Stvorimo doma, tukaj na varnem, mogočno armado vojnih varčevalcev. Ta armada bo imela namen pomagati armadi na fronti v njenem pravičnem in vzvišenem boju za demokracijo sveta.
Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova, stvar. — V najkrajšem času bodo izprevidc-li, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji.	'
Vojni tajnik Baker pravi, da je odšlo nad mili ion naših fantov na fronto. — Pomagajte jim z varčevanjem do skrajnosti in s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk, da se bodo hitro vrnili.
Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke.
Veliko naših revnih sodržavljanov se podvrže največjim žrtvam, da zamorejo pokazati svoj patriotizem s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk. Če se naši fantje na fronti lahko vzdrže vseh luksurijoznosti, se jih lahko tudi vzdržisno, ki smo doma.
NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu 30 dajejo ljudje doma. POMAG AJTE! Štidite in kupujte vojno-varčevalne znamke!
gŠS < ,>V
Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih. - j - -	\ - >; '
Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevati. Če štedite in kupujete vojno-varčevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv.	-	-	4
Vsak poedinec najboljše ve, kako mu je mogoče na naiuspešnejši način zvečati svoje prihranke, s katerimi bo lahko kupil varčevalne znamke. s MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUB ILi £0 VOJNO. Toda ali ste že pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI?	_	<
Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako znam varčevati jaz ter podpirati vlado v finančnem oziru	' - -; .	'
Kupujte vojne-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! —	" * r r' \\ ? r
Vaš delež v sedanji vojni je, kolikor mogoče producirati, kolikor manj mogoče porabiti ter posojati svoje prihranke vladi Združenih držav. ' ' ^	'
Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti?	T7 x
če se zgražaš nad tem, kar delajo Nemci, pomagaj s svojimi prihranki, da bodo premagani. Slab patriot je oni, ki ne more dobiti pota, da bi sg tako ekono-miral, da bi zamogel kupovati vojno-varčevalne znamke. S tem bi dal vladi več denarja, dela in materijala s katerim bi lahko izvojevala zmago.
Nekdo je rekel: če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Liberty bon« de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnosti.
Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hoteli. ~ ^rs^*-^
\
Vesti iz domovine.
GLAS XAftODA, 6._AVQ. 1918. UČINKOVANJE AMERIŠKEGA ARTILERIJSKEGA OGNJA WABI BOtTRESCHES.
ooo-

o.i Jugoslovan« kega <*-astiik.u-skega urada, Washington. J>. C.)
-ooo-
[Ljubljana proti dr Sustersiču.
t « Ak«» slovaški časnikarski urad Wash i uklonu pniča '2. avgu-ia: Preti kratkim miio javili, da »«• bivši vodja katoliških Sl<»-in di>/<*hii glavar kranjski u. I \ .iti ^usteKič «KljH»\>dal p«»-I	!U d« V a.iju t■ prodal
»jo lastnino, hoteč se naseliti v »viri.
Zadela «r;t je •-«• dru^a oh&odba. Mestni svt'i v Ljubljani, glavnem stu Kranjske, je sklenil proti iti in-niškiin članom, odvzeti dr. >tei>irti častno meščanstvo in ločnem tudi njeffovemu pristašu anoniku Kam peta. (Jklvzt tje east-ieya meščanstva je motiviral s (■m, da sta olut detiuiieiiala škofa Antona l!oi;:m utitru Jegliča du-rnajski vladi in pap^ki Ntoliei ki »t •b-i/.dajalea. Al ni sv« t Ijub-ifciiski jo takoj nato podelil east-> me.seau.-t vo kiiexaskol'ti A. IV ulicu.
hrvatski listi ne izhajali. Stavka je ze ]H>ravnana. Op. .J. C. 1.)
Dr. Trumbič na itnljanski fronti.
"Slovenski Narod" 2~) aprila: Predsednik Jagodovimtega od-j lH«ra dr 'I ruiubič je bil pred krat-j k* ni s še nekaterimi drugimi člani1 r •liiifoslov. odbora ni ital janski J 1' " float i. kjer je bil spre jot o| vr lio\ nega zapoveduika italjanskt vojake.
Manifest Čehov in Jugoslovanov.
"<;las Slovencev, Hrvatov in Srbov 11. maja: Skupni manifest je sevtavil češki soeijalni demokrat Soukop. Sprejet je bil z nekaterimi iaprcnienvbaiui. katere i
Nekaj o zakopih.
so lahko streljali s pitV-ieami teri metali sulice. Jarek je pa iiuel še t | pi-er-ejšnjo vdrtino. v katero so se i
Debeluh.f
M a predlagala jne dr. L. Popačnik,
Zakop. ki i«ra v tej vojni izvan-redno važno uiogo. ima s\ojo pre-/. namenom, da ,.t.j .Jol-o zgodovino. Ta zgodovina ^ ostrejše protestira proti nem- je	važ||„ ]n t.,k<) imuata 4ju
skt mu • draimu proti Jadranu se !ialI1 /Al Vfwhjo vz,.ti 5z aje Jie_ m proti žrtvovanju slovenskih P« ! koliko podatkov.
krajin nemškemu imperijaltanu. j	, •	. ,, „ .
j » sakemu je t/ruano. da odloeuje-
Ceski umetniki re smejo igrati na! Preganjanje na jugu /'V	v"*lli ';L~\Vlovc
slovan.kem jugu. "(Jlas Sloveueev. Hrvatov b^ K tm	^ Isti uiad ponva: Olga Valou j Srbov" ihI 11. maja piše: 31 itii-Škovn, /nana pevka na »praškem Wter grot Tog^enburg pripravlja
Naroiluem gledališ -u, in sklada ! novo odredbo. kako mistoipiti pro-t«ij Jnr<i>l;iv .1 ei . ■ 111 i i i š -t.i vrni-, ti jugoslovanski pro^ajjiuuli na la po vladni odredbi v Prago. Na jugu Avstiije. Ta posel je baje po-uteiav ala sta prirediti koncerte naj verjeli srUeijskemu .šefu ikhrevirju. Sedaj preučujejo majsko dekla racijo.
Tr
po v uwn
i, v Zayrebu, Dubrovniku iu
U, toda ti konec rt i so biLi predani. Pred tem sta s veMkkn
nastopila
L j lit
/.adru. Splitu iu Sibeniku. Vlada je prepovedala koncerte, češ, da se "izprevržejo v lesi ac i je".
Nemci proti Jugoslaviji.
(iraška '*Tagtnpost*" od 1*1. ma-
ja prinaša poročilo o shodil št a- vedanogu o utrjevajijru zcniije, lo-
vojaki lahko >kiili v slučaju so-!
vražnikove premočil Ostanki teh L, ri>vaJJJ:,r Brown je bil izvrsten /akopov se še sedaj vidijo na ne- c5mek-	srce je bilo na
katerih mestih. Zakopi so bili iz-i V1'™11 lllestu- i,a tudi z razumom \ a u red no močni ter res zgrajeni tje,	obdarjen. Ker je bil
za'stoletja.	" ' jzol,J salJ!v. si je kmalu d'jtbil dosti
Enako je bilo tudi v srednjem,d(>briil Prijateljev, ki so ga redno veku. Če je bila kaka armada v!°b^koval1 ter JL* bila ^ priUka. manjšini in se je bala. da jo bo so-|pie,/'lVeli !>n Hjem l,ar v^e!ib ur. , .	... . .. . , .i vražuik s svojo premočjo prenw- Ed"ltx Bro\vnova napaka je bila
dajo /a aokplovi. podmorski čolni: L ^ . zak la ter s d<>_ morda to, da je bil malo predebel.
ni j-led-njie tudi zakqpi.	|se?l-a. da se mu je lahko ubranila. 1J'1	rekli vsled te-a
re tri stvari so pupeliioma pre-| v bojih novejšega časa se pj^cek. Javno se ni jezil nanje, v dnigacile naein bojevanja ter ao lliso toliUo IIJ(lsjuževali 7aktr (n-ga je pa vseeno nckiSj bolelo, mu Zivdale p«>J..,luouia novo ,m-r. S(. l<e,0 Fram.ozL ki S(> sc zna]i feJSami ni vedel, kaj bi dal. da bi se < - bocemo bita pravičii: le^Mi re«-hK;mo utrjevati, so .se pesh,žm-«!i /e VSi,]' liokollko '^kli ^vojc de-i.m-1 na dno. moramo priznati, da j ,eta j870._71 streluih jarkov in bclustl-
Igra zakup v sedanji vojni iz van- okopov le irjemoma.	| Nekega dne je vprašal čisto ne-
mli:o važno ulogo.	Nemci iliso bili v oni vojni pričakovano svojega najboljšega
skrbljeni / lo])a.taini. Vse potrebno'PriJate^a ^anra: delo s<» opravljali pri njih piojiir-i — Dragi Sam. povej mi čisto po ski oddelki, ki so izkopali jarke,! pravici, ali sem re^ tako debel.'
V starih vojaških knjigah in službenih predpisih je veliko po-
maja v
Plebiscit na Koroškem.
Ljubljanski "Slovetiski Narod" z dne aprila p<M-o;a: Jugoslovanski klub je prejel ^ Koroskc^ra i nasledil je i/jave za jugo.s|<»vansko deklaraeijo: skupno izjavo vseh slovenskih duhovnov Sveče i ii47 [todpisov
tli rut
v Cmi
|hpI it ič-iie maui-j jerskih Nemcev, ki seje vršil 12. da v got<^ i meri je ostalo vse to če je bila skrajna potreba. Pio-I Prijatelj se je lia vse grlo za-
nirji pa niso bili določeni edinole! krohotal.
za utjjevalna dela, ampak so sej — Debel.' Seveda si debel, pri-morali boriti, če je prišlo do tega,'ja-tclj. pa še kako! Ti seveda še v prvih vrstah z infanterijo. j^,iii ne veš, ker je vsako ogledalo .Medtem se je pa orožje vedno premajhno, da bi se ogledal v . . . .	kolj izpopolnjevalo. S puškami sej njuni. Ne zameri mi, če li rečeni,
kateri niso pripisovali jc lahko streljalo na veliko dalja-!da si debel kot tista žival, no, pa
vo, še na večjo pa s težkimi tcvpo-lsaj ve-š. katero misiim. l e stoji C SO se Vi,.ie Kje Kake ve!iKejvi. Vsled tega p bilo potreba na- človek slueajno poleg tebe, mora a.'S	J"^'11 ,,l'iviti n,/-uc v.M-nostne Odredbe. |nehote pojesti košček kruha, kaj-
slabo \sied
Mariboru. OLivni govor- ^ Pri predpisih iu ddo'bah. Vo-nik *je bil znani nemški agitator kakor tudi poveljniki se za dr. .Mravlag. poleg njega sta na- vst> "is,> d«-ti biigali. V koj»a-stojnla še profesor dr. Meyer in nJu za!:tpov so se vtžbili poua-/upau <lr. SchitiLderer, ki je rekel; vadi le tedaj, ko niso imeli no<»e-"Naša dežela (Štajorska) naj bi l^'ga <lrugega dela. To so smatrali >e ra/.delila iu .-pojila z j ugaslo- za stvar, viiii,-|;n državo, ki naj se stvori iz nobene posebne važnosti, iz zupnije! razkosane Avstrije. Slovencem j<* ^ (> s" vi.--.;h »d sloveti-! pri-Ia ta ideja iz inozemstva..
It voj
kraja 1 »T {»odpisov < ; od {»rebi-valeev v /iipniji Šm arne nad P!i-berkom fS1podpisov); iz St. Jakoba V li«»/t| i lOld |>od]»isoV}; iz Device Marije na .hv.eru (lls«» podpiso* . «m| otudiiskega odbora v Tolstem Vrhu pri <iuštanju.
Ljiddjai -!.i "Slovenci'" z ilne '-J. af»rtla j.oro, i: Za jugoslovansko deklaraeijo so se izjavili: ž«iie /. ' 'clove;: ( 101 j>od-alst\(» /uptiije St. l.e-dmih Studencih
m d j»is) uait
pre
po« ipisov Po.lkrme
v a I ei * >be sOV ( ; prt
| M mIjw.su v 1 «edeuice
prebivalci župnije >' podjt.wov t : prebi-Oist i iea i 100 podpi-bivalei o Ivi ne Ko/.ek (bi
III«-
u ebiv a 1st
dstvo občine
7''b po<ijti-| Nikoli ne bomo mi Nemci dopu- tovo število vojakov lopate s se-j To se je prvič zgodilo v borbi I ti Mcer mu {»ostane i deklet iz is:eg;, tili, d i se razdtU našii lepa zekna	Vojaki pa niso uporabljali; p,.j i»lcVni jcta 1S77.	Itake mnoŽMie-masti
Štajerska!	teJi lopat, ampak so jih nosili !ej fajH Su izkopali Tlflrki z maniIti	_ za„nud Krovvn
J)r. Al rav lag je izjavil: "Ljub- za! o. da so j. hlahko p o kara* i. ce iufanterijskiaK lopatami dobra! - Zdaj mi je pa iJ dovolj Ce Ijanski škof Jeglič je pozval svoje je padlo povt Ijuiku v glavo, da hHtja. Kakorhitro je nastal pre-' zinefi" še eno besedo, ne bo«"vedel, duhovne, da se zavzamejo za jug o- je kaj takega zahteval.	; mor v bojevanju, so jarke poglo-lkako si prišel i/, moje hiše
slovansko državo in za uničenje \ e^noma vsi poveljniki so prebili. Kuski napudi so bili krvavo! — | r potolaži se div-i tprija habsburške monarhije. Zahteve pisovah najveejo vaznoU li«.ju (MJbiti. Turški strelni jarki so biliUelj - je odvrnil S-,m smeje — slovenskem. poslanca dr. Koroš-a inez prot, ,nožu, vsled;resar Je bi- lilku ,im,,tli> da jim mti niskiUeiil|1 ri ' da Wi v tcm ;cdnu zo.
M- ze strinjajo s srbsko jug.^lo- lo vezbanje z iwijoneU na dnev-krapnehii egenj ni mogel škodo-!pet zredil ./a par funtov v a.nsko krfsko deklaracijo in v »m« redu. \ oja.ski strokovnjaki^	j Ko je i/.pregovo« il te besede, je
<»d onega časa se je začelo vo-:izginii skozi vrata, kajti Brown
''agrebu je on izjavil, da vpraša- so računali I udi z bitko, ki je hi-
I.je dinastije V juiros-luvanski dr- m» končana v spopa&t na bojnem jastV(( VM.|, ^	y ^^ jc 1M)jrledal s pogledom ki niu
žavi še m rešeno. Po v - - j priliki j>«»lju. v kalen pridela mirna r-, vanje,,, zemlje. Infanterija je do | ni obetal ničesar dobrega naj bi se ta dina-tija imenovala :a m junaštvo veliko vp.tstev kot!j,;ia Ilu razpolago pripravne lopa-! KarasjorgjeviČ."	P» nerodna lopata.	j u. katerih st
Dr. M-ver je rekel; "Raje u- Kopanje zakopov se jim je zd-lo ;ki;, vajah posluževala.
je pri vsakih voja-;
Tovarnar se je zavel izprehajati mtertja {)o sobi. Zdajpazdaj je
ko so bile skoraj popolnoma zdrave, se ga je fotil katar. Mislil je, da bo katar prešj že po enem ali dveh dneh, tenia postajal jc vedno hujfei. Kaj mu je kazalo drugega kot iti k -zdravniku? Zdravnik je po neki novi električni inelodi kmalu pregnal katar.
Toda s tem ie ni bilo vsega konec. Brown je {»ostal nervozen. Ta nervoznost je pa od dne do dne naraščala in je odvzemala ono, kur mu je bilo najljubše, namreč spanje.
Kam drugam kot k zdravniku Zdravnik mu je dal broma, razaiiik strupov in tinktur ter mu opravil {
Severova zdravila vrdrzujejo zdravje v družinah.
Bolne ženske
naj bi ne prenašale hudih boledin, krdev in drugih nerodnosu. katerim so tolikrat podvržene. Teh bolečin bi ne bilo nikakor potreba prestajati. Iznebite se jih že sedaj, ali od začetka. Rabite torej občeznano zdravilo za ženske in za dekleta, vzemit«
S
evera s
Regulator'I
(Severov Regulator). To je izborr.a
slednjič živce v red. Živci so nili f tonika in zdravilo, ošobito pri žen-
v redu, začel je pa sta v karti želodec. To je bilo slabo, zelo slabo, j Zdravnik mu je nasvetov id. naj gre v gore ter naj več časa ne uživa ničesar drugega kot samo mleko in sveža jajca.
Brown se je torej podal v leto-, vhšče, kjer se je sklenil temeljito ozdraviti. Natančno se ie držal
skih boleznih. To zdravilo deluje hitro, mirno in z gotovim uspehom. To zdravilo ne vsebuje ničesar takega. kar bi Škodovalo zdravju. Vsaka žena naj bi isto poskusila. Cena $1.25 steklenica; dobiva se v vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
se je ur«. Zarota proti Leninu in Trockiju.
zdravnikovega precqjisa ter pil.
samo mleko in jedel jajca. Želo- [ Amsterdam, Nizozemsko, 5. a v. dee ga je prenehal boleti. Letovi-'— Kakor sc poroča i/. Moški zdrauiik mu je svetoval, naj s^ve 11:1 Vos^ische Zeitung". je uživa malo močnejša jedila, češ,razkrita zarota proti boljše-da je njegov želodec že bolj kie-;vi^°mu ministrskemu predsedni-pak. Najprej je jeilel razne mcsneik" vojnemu ministru Leonu ekstrakte. po par, tednih se nut je' Tr<M;k'j«. Zaradi tega sta oba popa želodec Že toliko okrepil, da jej,lv<1-»lla varnostne odrndbc okoli za-mogel spraviti pod streho §rajsebe* Leilin M'	v Javnosti
funta napol krvavega steaka. I sauio pod močno stražo. V petek >,	i-	i --i Je obiskal novega nemškega no-
Hrownova Ilea so ses pordečila,' . ..	__	1
-	•	•	i	slanika dr. lleiferieha m se je vn,
c u ti 1 -se jc močnega m popolnoma1	. .	.
zdravega. Dovol j je bilo vsega.!*'1, p° ulu'a l\ kater<*.10 kortlou vo' Odpotoval je .proti domu in se jcljakov zaprl •,avnostl-sam pri sebi neizmerno veselil obrazov, ki jih bodo delali njegovi prijatelji, ko <*a .bodo po tako dolgem času videli.
Naslednji dan je odšel v klub, kjer so ga prijatelji prisrčno ipo-zdravili.
No, kaj pravite o meni? —
SPOZNANJE.
5posil Josip Lovrenčič.
Premeril sem p«»t. ob kateri
love k u je ■s v c t.
Platane sn zopet zelene, radostno njih listje v večer Šumi, je vzkliknil iu se pogladil z roko. a jaz — misli nimam ni ene, po trebuhu.	j ki ogenj veselja v očoli ra/žari.
—	Dobro si ohranjen- — je
vzkliknil prvi.	»
,	, 1 pri cvetu Kinehlf il se je evet,
—	i rclmscek je >e vedno tak	,	. • . ^ . . .. . . ... . n1 živel v pnj« t'in sen, ver;, i:«t je bil, - je pra,o,i,ml dnigi;,jH (U)Uvi.
smeje.
Brown je planil presenečen kvi-jivišlo je življenje — z življenjem Si<u-	j	spoznanje
—	Nikar se ne nonču.jte iz me- j„ ,„; brezobzirno odprlo <*či.
ne. Sam. povej mi po pravici, ali zdaj veni. kaj na svetu človeku ju sem kaj prida shujšal.	!	eivanje _
—	Shujšal ' — se je i'ačudi-1 pri- vm mi jc mirno in nemo trpi!. . .
jatelj. — Slrujval .' Nikar se ne _____________^____
norčuj iz nas. Tak si kot vi bil vc- .
dno. Saj veš. kakor tista žival, ka- Pn SpahncpjU ill ^drohljgfljtl t ere nočem imenovati...	Vdrgnit« takoj s Dr. IM-.hter-Jovem
PAIN-EXPELLER
mrimo u<-i,is!vi.
kak
da živimo nerotluo delo. katerega so se. če s<
kot Slovani ali Romani."
ie mogli, iznebili in so ga suialiali
iTi.S [>odpi-»r\
Narodni zbor.
SI .venec" JJ. aprila: V n«-d« -Lil. t. m. se je vršil v fwostorih :»tveiifga Doma v Dol. Logat->IuhI Slov. ljudske stranke.
Dri en
Prisostvoval« J«ogatca in i poslanec .los • i župnik l i •ntpremenil v za jugoslovansko Slov. ljudsko stranko
7<M» »»sob iz
sprejeta je bila I ateri se z:dit -va < i v lad-e. da energično zadu>i prt'-adevanjc »lu-go^bivanniv, "teh zakletih in trajnih sovražnikov našega plemena, katenh cilji s*> jiopohioma strinjajo s cilji naših sovražnikov
n-solucija, v za nekaj ne|)otrebnega Po nji 10-iciii mnenju ni mogel oni vojak,
i »obstal preel ogledalom in se pogle-
Pašičeva izjava.
■ olic<'. liovoiili sta "Slovenski Narod*' 5. aj»rila: ztlcio -l;oda preorati zeiuiljo, ker i <io>tin< ar in doma I/java. katero jc podal v skiij š;i- nis-i imeli natančnih načrtov in n Krone. Shod se jejni srbski ministrski predsednik večkrat tudi ča-:n ne. da bi ga tra-'ii\in> maaiifcMtaeijo, p.-,. po\daija med drugim: "V Z delom, ki je bilo po lijiho-Irzavno miši I, I svet so bili razlrošcni lažnjiv i gla- veni mnenju nepotrebno oziroma 1 - ' * ■ o m.'je zaupanje zavez- brez velike važnosti.
Prepričani so bili, da bodo
klub, posebno in za knezošk t' iadeviic res jete soglasno.
Kar se tiče zakopov. so bili v'dal vanj. n jih veliki mojstri Buri. Angleži j —3loj prijatelj imla prav. —je niso bili na zakope pripravljenijrek«.i slednjič. — Debel sem res. _ ju so bili večkrat, odbiti. liuri so! preveč debel. Temu &e mora na sc je zakopal napadati, ccs, (U:se tudi |ipvi pOS]uževali žlčuatih na vsak način odpomoči. c mu ne nudi nobene juiLike (>yh. tc, so imcU j)0 vt- vsporcd. Zatcm je stdel v lia,loilj.,6 iti
jtih vist zakopov, ki so bili zveza-J začel premišljevati:
ni s povprečnimi jarki, tako da — Ali naj polovico manj jem.
so se vojaki lahko varno uniak-|Moj P.og, to bi bilo m-kiij strašne-
nili v drugi zakop, če je bid prvi i ga. Vse rajši ipretrpim kakor la-v kopanju zakopov, ky se jint je Zavzet
naoredovimje, ker je pretesno zve-r"i z zemljo. K temu so pa prišli -e ilrugi pomisleki. Poveljidki zalo niso dovolili vojakom vežbanija
Ju {purdov.f sovi. da
tkoto. Ah. kaj bi y.l v bij al glavo.
V rusko-japouski vojni se ie |>a | K zdravniku bom š«-l. Zdravniki vprvič zgodilo, da sta se posluže-jso zato na svetu, da zdravijo te-vali zakopov rc.be stranki, torej ne!lesne nedostatke. v.imo napadeni, pač pa tudi napa ! Ju res se je odpravil k najbolj-dalee. Vsied tega so tudi bitke vc-jšeuiu tpecijalwtu, kar jih je bilo liku dalje easa trajale,
easa trajale, ker na-|\- mestu
... . iu.se p^daiiee j, likov V zvestobo Srbije. Srbija U Prepričam so bili, da bodo .protllika nista mogla priti tako Zdravnik ga je natančno pre a dr. Jegliča. Vse ,.stala do konca zvesta svojim za- strelni jarki v resnični vojui broz- hitro drug dingemu do -živega. I iskal odkimal z »lavo in rekel-uieije so bile spre- veznikoui. Samo držitva Sloveli- pomembni, ter so mislili, du bo so-j Vsak ru^ki in vsak japonski vojaki _ Preveč masti preveč masti'
Preganjanje Slovencev.
Slovenski Narod" 27. aprila: Zandarnn rijske postaje na Kranjskem so dobile nalog, da pošljejo vladi t< čna porodih, o jugoslovan-sl.em gibanju zlasti pa o osebah, ki vodijo to gibanje.
Zelen papir za časnike.
"Hrvatski l.rt", ki izhaja dnevni« v Pulju, jc začel izhajati iui zeVnem papirju. Vzrok je brez dvoma ]H>manjkanjc belega pa-j 1.1 i v pirja. V prvi izdaji na zeleneinpHavisihe papirju nravi list, <la "sedij vsajlVerri«ter
na vidnem črkami.)
čvrsto vražuik prej i>obit na odprtem je iluel lia razpolago -lopato.
Po rusko-japonski vojni so vojaški strokovnjaki ugibali, če jc i>il le slučaj, da so igiali zikopi tako važno ulogo in če se jih bodo posluževale tudi bodoče armade. Sedanja vojna je pa dokazala, jih poslužujejo v polni
.*cv. Hrvatov in Srbov, združena z Italijo, je v stanu za- polju, predno mu bo dana prilika, preti v bodočnosti pot gemuanske- da se bo zakopal, mu imperijalizmu "	I Kljub temu je pa zgodovina za-
< Opomba: To izjavo so priob kopov staliti. Vpoštevati je treba čili tudi ostali jugoslo^atuski listi, seveda, da se staro orožje ni n,o-Novinc od (i. aprila so jo natisnile glo primerjati z današnjim tor da
mestu in z debelimi s- ga ni moglo uporabljati na ta- da se ko daljavo kot ga uporabljajo da-;lue)rj
nets. V st ilih ča^iii s<j jkn služili i>
o mnenju nekaterih ne bodo
—	Ravno masti bi se rad izne-bil. Kaj naj storim
—	Polovico manj morate jesti, skoraj nič j>iti in veliko hoditi. Vsak dan morate toliko časa hoditi. dokler vam ne bodo začela kolena klecati.
—	IVskušal bom. če bo šlo, — jc odvrnil ter odšel.
Kes se je natančno ravnal po zdravnikovem navodilu. Jedel je
Tej izjavi je sledil sii.Mt smeli, lirovvu je nekaj časa gledail svoje
prijatelje, 'potem je pa vzel Čašo Vr«biie.WI«tprfslnv«nnMbdniii»ahln ,»rll
V roke ,pek<K* •	*	jubljen kot domačo Brrdstvo.
— Na zdravje! Pruprič^ii bo-,edinopraTi s ^rstvenoznamkosidrp. dite, da n<- boni nikdar več skušal odpraviti svoje debelosti.
y.V. afi-Vr. v lekarnah in nanvnos*. cl F. A D. RfCHTER & CO. 14-80 Waaislnstoa Street. New Y«rT< M. k.
Kako nas nalivajo Nemci. zakopi samo v to, da so se skrili.pi.u,c v bodočnosti tidnjave spbrii
"Hrvatska Držav a C. aprila: pred prvim sovražniškiiu nava-'v.»-	\'-tiln >». ,	i ♦ •	*i -
... ... ,,	,	f	, , . i	v nostev. .sajoize Do \>aka dve t ret mi manj, ipil je samo mt-
Sb,venski Mir (v Ceiovcu) lom. Ze Kimljam so delali zakope' ■ -	■»	i
javlja, da uazivajo nemški učite- oziroma nasipe, s katerimi so za-
UPAPOLNO POROČILO VSEM, KI IŠČEJO ZDRAVJA.'
Število «>ij ill. ki rabijo Futser Mul linger jeva zUravila v ZUružciiih Urža-vi.h preseki uad deset tlsoe. Vce sto teh odjemalcev je osebi,« imnuihIo Father Mollingerja. ker so napravili potovanju v njegovo bivališče v Trov Hill, Allegheny, pred 40 leti. Ob oueui času na višku njegove karijere sc je njegova slava razlegala Mt»ali d« obali. V enem sameui dnevu .se je oglasilo tO tisoč Ijudij. »b, si preskrlK; «djH»uoei. Listi s«, priolnHili cele strani izročil o čudovitih zdravljenjih, katere so ljudje dosegli.
Father Mollinger jc bi! prav tako znan zdravnik kot znan duhovnik. No-Imii zdravnik ni nikoli imel tak.- prilike študirati toliko bolezni kot on. kajti predpisal je zdravila za skoro vsako znano ftolrzeu. ki napad.- floveka. Spisal je .So lis,«'- reeeptov ali z drugimi bese<lami rečeno, toliko jK^amezidli Ijudij je sprejelo pismena navalila, katero njigovih luojster^kUi zdravil naj s, vsak i »osa ujezni zagotovi
Mojstrska zdravila za vse bolezni.
\eliko mojstrskih receptov Father Mol I ing.-rja se j.- vedno »lajalo za Kto bolezen. A.safe teh receptov je anaiistvcuo razkrllj««. vsakega s,, lahko imenuje zaduja lieseda za zdravljenje opisane bolezni. Tisoči onih. ki rabijo slavni zeli*,-,,, čaj Father Mollingerja, lahko pričajo za uspehe v izholjšanem zdravju. 1 a ca j se je pr,i>oročilo zvezi z drugimi zdravili ker |M,zitivno odstra-UJUJ.- strujH" v telesu, čisti kri. odpravlja zaprtje, ter pomaga zehnl.-u. jetram led,earn m mehurju. Ta r-aj je tako nesk.wlljiv in zdravilen, da bi moral vsak moški vsaka ženska, vsako dete v družini, če je zdrav ali bolan, redno je-
cTJ* f,rr/I'am faj" Vo,ik •»"'žhiski zavoj hi moral biti ua vsakem d«*i,u Cel zavoj stane en dolar ter se ga pošlje, kamorkoli po pošti
V.,/ "^n- U"~H IISt" m<>ra,i 1Ht7'u>tti	sezimm original.,ih roreptov
Father Mo In,gorja, vsebuj,k: njegovo sliko in podpis pod jamstvom, da se bo vsak recept jzvrsiio. kot je prepisa,, najl-olj čistih in najdražjih snovi
bovnnihT^'r mOMrSka ",n,Vila 1,1	»« -'"Ji -irani paketa vs.
ISiSL'kvalt-žnih l.ohukov, ki so „drav,li.
oli
država zavarovala svoje ozemlje s ne, a4no vodo in je vsak dan po permanentnimi zakopi. Naprav- par ur letal po svojem vrtu. Ijeni bodo iz cementa ter zavaro- Jo je imelo precej dober uspeh, jvani z jeklenimi plohami. Veliko!Obleka mu je postajala vedno
lov^iLske otroke: "Sad-	varovali svojo tzeniljo.
Hunde". *'<>stcrrei'-hs ( e v sedanji vojni vleče od
" I1, alienisehe Freun-	morja p:t na obeh straneh ure dol-i VM->„nvM.iv.uiom t,uii ,wui„M>1	, .	- • . ,	• >
i .,.1:1	i i.	I 1 • j t r 1 ••	-.i	.	•	1 »važnost pt.pLsujejo tuiH ptxlzem-. |iah ohlapna 111 je sldenine visela
ne 1.0 tedi o v <*-t pal a belina ecu- de itd. 1 udi zandarji. ta najini-	ga vrsta zakojnjv. mma to druge-! „1-;.,, r(.Vo»„ l--.i,vtih	-	4 i i i	i-
i . i	i	,	-	. •■	^	iSjniui lovom, po Kaieini je iuojjoee.ua ujeirove u'telesu kakor lia uoli-
zur,ranih mest. ker imkIo ,-tala ta nejsa opora monarhije, ne zao>ta-	ya pomena, kot zavarovati svoje' - -	• ----------1 J w	i J
mesta temnozelena".
.ni »riM
frlnrfnL	* »onik«; u jetr«. kri in
"fjSfi^ P"P«roč»jo jo tu ki *o jo
prah u nadatho:'SOc. in..'.'.'.''.''........
ramalita it. 1.....................
"f"1*; ? fttrinatimn; SOc. In....
Oiwnk b>I*1i
ga pomena Kot zavarovati sv oje, pi.iti Y lul)^redll0 bliži!10 sovraž- skein strašilu. Naročil si je novo lastno ozemlje ter ga braniti pred nika oziroma neopazeuo odda- obleko in se dal fotografirati. To
oivm lilr i m lin i t:i 11. no (i/'roih;. i ■■. • ■	/	___ .	_
jf*«« bolezni.............
Upobonatna tonika'... »odanoij........... .....
'"»». Vi da p!«..
Stavka stavcev.
Večina zagrebških dnevnikov je koncem aprila začasno prenehala izhajati, nekateri pa, ki .v> še izhajali, so imeli zelo zmanjšan tVrr-niat. Vzrok temu je stavka stavcev v Zagrebu. Vodijo pa se .pregovori. ki bodo, kakor se javlja, kmidu utrpeli iu listi bodo začetf zojKt re<lno izhajati. (' Hrvatski List " *2r>. aprila )
(Zanimivo je, da vlada ni hotela poseči in posredovati * tej stavki, kakor da bi želela, da bi'ni j a Vogrče 215 podipisov.
jajo za nemškimi učitelji.
sovražniškim napadam oziroma Slovenski plebiscit.	: prodiia.njem.
Slovenes aprila: Za dekla- Rimljani so bili pred dva tisoč racijo Jugoslovanskega, kluba se leti napravili na desnem bregu je izjavil občinski o ll>or v Jezer- liena od Nicderheiana do Donave skeni na Koroškimi. Jugoslovanski nas-";>, ki je dtal več stoletij. Ta klub je prejel podpise za majsko nasip je obdajal velik del ozem-deklaraeijo iz nasledn*jih korowkih Ija. Na uotovih točkah nasipa »j mest: St. Jakob v Roižu	p<wl- bile močne utrdbe, katere so »lu-
piš. Sveče :»47. Sela 1^7 moških ru žile starim voj^čakom kot branilci 1 žensk iii podpisov, občina Blat- na baza. Prerez rimskega zakopa no. vas Dob, Hn.gc. Vidrntr.aa in je skoraj isti kot je pri današnjih Kouiel. skupaj 280 4H)di»Ls«>v, vasi zakopih. Pred fronto so bile ovire, Cirokovče in Nončavas 74 in ž up- večjidel drevesa in vejevje. Voja """ 4 ~ i1" * "
Ijiti od njega.
Obstreljevanje Pariza.
Pariz, Francija, 5. avgusta. — Po odmoru dveh tednov je danes Debela^ Berta zopet spomnila Pa-rižane, da je ša na svetu. Vsaj domneva se, da so streli prišli iz velikega topa, kajti izstrelki so
sliko je poslal svojim prijateljem.
— Se par dni. — je rekel sam pri sebi, — pa bom tak, kot <so vsi drugi ljudje.
Zgodilo se je pa drugače.
Ker ni bil vajen hoje. so mu noge v členkih otekle. Bolele so ga. da jc bilo groza.
Odpravil se je k zdravniku, ki je bil špecijalist za noge. Zdravnik ga je preiskal ter mu svetoval.
\ I
isti kot pri obstreljevanju prejšnjih dni. Zavezniški avijatiki so j naj jemlje redno ipešeene kopeli se takoj odpravili na delo, da po- ttrovvn ga je ubugal ter držali vsak iščejo kraj, kjer je postavljen ve-'daai po »par ur svoje noge v pesku, ki so bih do prsi v zemlji, tako dajlikauski Up.	J Noge so ga vedno manj bolele, m
$1.00
<tiar«ja in Krila.
•WaSjS!^	in
pitale m jetra..........................
1.00 l.OO 1.00 l.OO SOc 50c l.OO 1.00 l.OO 25c l.OO l.OO
bolezni n« ledicah........................ j 00
leko^iiu »a spiranje katarja................ J *00
arrdatvo za vdihavanje loper katar 25c in 50c
l.OO 25c
l.OO 1.00
1.to
Sle SOc SOr
2.M
SOc S«r l.«» S»t ?V
SOc
l.M
.V.:'"-'
katar v želodcu......................
ženske bolezni .....................
zdravilo za živce....................
idravilo za tn#lj» aacnika..........
zdravilo ca kaialj in prehlad......
lOravilo za zlato ±>lo.....
vdrav'lo z« kaman v mehurja......
b -la iavba..................
be!i obli ž ...........................
P i In Je za ledire S*i> in..............
mazil« ki vleče m zdravi...........
table«* za prehlad in t ripe........
I" • nippMitorief...................
--- tablete za živce in kri SOc in........
KAKO NAROČATI
no krtini tavSOSanm Pir/'n"- ^ trpit° na "ni te ,K',ezni t(*r	iiaroihil-
no Rt dane,. Značilni uspehi so vstvarili sloves Pravil Father Mollinaerja.
Vsak re<fj»t Father Mol 1 inrja se bo i*>slal li-rektDo po pošti. Priložite nadaljnih VU-. rastne stroški- in zavarovanje. P«.sl;.H Im«jk» C. *\ P.. da lahko plačati- pri svojim iH»štn«Mii uradu, r-e sc vara zdi to l.olj primerno. Osel*', ki želijo priporočil ^hfle pozitivnih us|K»cnosti teh zdravil, jih lahko dobijo r-e jih Zahtevajo. Poslati Imiiijo knjiži«-«-, ki pri[Kive«luje živ-Ijen-ko povest Father MfllHugierja. To znanje ho utrdilo zaupanje. f> ste holni. pišite Š4> danes in sledili ImRte t is« »Ti m dnndm na jKiti k lu»!jŠi-noi z«lrsivjn. V.«*i poštna naročila od|xiŠiffaiiM» na dan. ko ilohimo t lena r. znamke ali Money order. Naslovite na MOLLINT.EK MEDICINE C O.. 21 MoUinger Bldg., 14-16 East Parti Way, N. S., Pittsburgh. Pa.
GLAS NARODA. 6. AVG. 1918.
SLOV. DELAVSKA
Ustanovljena do« 16- avgusta
i«oa.
PODPORNA ZVEZA
iDkorportraaa 22. aprila 1909 v državi Pau
Sedež: Johnstown, Pa.
SLAVNI URADNIMI FrtOaadnlk: IVAN PROSTOR, 1096 Norwood B*<L, Olavalaad, OMa. Podpredsednik: JOSIP ZOBKO. R. F. JD. 2. Box IIS. Wert Newtea. ft. Slavni tajnik: BLAŽ NOVAK. Main St, Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClC, 634 Main St., Johnstowa, Fa. a Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemaog*. pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6602 St Clair Are., Cleveland, Ohio, blagajnik; ANTON HOCBVAB, B. F. D. 2. Box 27.
NADZORNI ODBOBi Pradaednlk nadaor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 96, Wlliect. ft. L nadnrnlk: NIKOLAJ POVfiE, 1 Grab St, Noaraj Hill. N. B. Pitt*
a. Jdewulk: IVAN GBO&XZJ. 666 U. 117th Bt, Otovaland. Obla. /
POROTNI ODBOR: rriflt^M^ porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Bos TS.
L porotnik: FRANC TEROPČlC, R. F. D. 8. Box 146, Fort Smltfe. Alft, L porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. I4tb St. Sprlngflald, nt
VRHOVNI ZDRAVNIK t	_ _
Dr. MBIT V. GRAHEK, 848 R. Oblo St, Plttabnrgb, ft,
6S4 Mala Bt, Johnstown. Pa.
URADNO GLASILO s "GLAB BARODA**. 62 Oortlandt Street New Zori
Ganjena drnltva, osi roma njih uradniki, bo nljndno proient poBUJatt vae dopisa naravnost ns (tiavne*o tajnika In nikogar dragega. Denar aaj se poKIJe edino potom PoAtnlh, Ei presnih ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa na potom privatnih Čekov. Nakasnlos naj as naslovi ja jo: RlaZ Novak. Title Trust A Quarantee Co. In tako naslovljene pošiljajo a mesenim poročilom na naslov gl. tajnla.
V slnCajn. da o[«sljo draitvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glai tajnika, da se v prihodnje popravi.

k
LEPA FARMA NA PRODAJ.
Na prodaj je 100 akrov zemlje, eno miljo od lepo razvijajoče se rasi Willard v Clark County, Wisconsin, r največji slovenski naselbini, eno miljo od ZelezniSke postaje s verkvijo in šolo; zemlja je najboljše kakovosti in nekako polovica je polagoma valovita, kar dela Idealno farmo za žito in živinorejo; na farmi nikdar ne zmanjka vode; ceste so ograjene; nad 70 akrov očiščene zemlje, ostalo po-rastlo z drevjem. Poslopja so majhna, vendar pa gre 2 njimi. Ce se jih vzame takoj, nad 21 tisoč čevljev stavklnskega lesa, 5 akrov rži. 6 akrov pšenice, 7 akrov ovsa, 8 akrov ječmena m 6 akrov ajde, seno in voz. Plača se polovica v gotovini, ostanek pa v dolgih obrokih.
L W. Kuhlmann.
UNIČENJE
Spisal: L. OSBOURNE
ZA "QLAS NARODA" J. T.
44
(Nadaljevanje.)
Šestindvajseto poglavje.
4
KRV0PRELITJE.
"Lastavica" jc l> la že precej stara ladja, pa je bila zelo dobro ohranjena. Njen kapitan >e je imenoval Trent.
Pred par leti se jc bil naselil v nekem pri>tanišču in jc začel na nesramen način odirati mornarje. To je delal toliko ča>a, dokler mu niso prišle oblast, na sded iu jra zaprle. Ko >e jc vrnil i/, ječe, je iz-previdel. da s trgovino ni mogoče več dosti opraviti, nakar je postal zopet kapitan " Last a vice .
Njegov krmar -e je pi-al Elias Uoddedall. Bil je nad šest čevljev visok in /vanredno močan. Na krovu so bili razen tega še tri jc mornarji in kitaj-ki kuhar.
K<> so brodolome! opazili ladjo, mi začeli veselo kričati ter plesati naokoli. Slednjič je vendarle napočil trenutek, ko bodo rešeni vsega trpljenja.
Toda kapitan Wicks jc bil previden možak.
• - Ni- tako hitro, fantje — jim jc rekel. — Naša želja je. da pridemo na ladjo, ki nas bo privedla v bližino človeških bivališč. Pomisliti pa morate, du imamo pri sebi zaboj srebra i" zlata, ki je tako velik, da ga moremo skriti v žep. — Na vsk način se moramo pre j prepričati kakšna je la ladja. — Najboljše je, da se oborožimo. —
Po teh besedah je prijel vsak /.a -voj revolver in ga nabasal.
Stopili so v čoln ter začeli veslati proti ladji.
S krova >o vrgli v morje debelo vrv, katero je bil Wicks spretno v j e I. primakni čoln k boku ladje ter splezal na krov. Zatem je t-topil k najstarejšemu rekoč:
—	Vi ste gotovo kapitan, kaj ne?
—	l>a, je odvrnil nagovorjeni. — Jaz sem kapitan Trent — Kdo ste pa vi?
.laz sem kapitan Kirkup — je odvrnil Wicks. — V čolnu so moji ljudje. -- Mi pr.'padamo k ladji "Sau", ki se je potopila.
—	No, sedaj ste a varnem. Sreča, da smo prišli v bližiuo. — Jaz ^eni opazil ogenj in .sem takoj vedel, da je to feignal.
Mornarji so zatem vrgli v «"*oln vrv, na katero sta začela Madden in Norris privezovati težak zaboj.
Tedaj "»e je oglasil Trent :
—	Ka j je pa t>>.' — Težko je kot /lodej. — Tako težkega zaboja isem še nikdar vide!.
_ Denar je v nji. - S jmiiesrečene ladje smo rešili samo de-
rar. —
Tako. bomo videli. — (»ospod Uoddedal, pustite zaboj pri in — ('ohi naj se pomakne k zadnjemu koncu ladje.
—	Dobro, gospod kapitan je odvrnil krmar.
—	Kaj vraga, da ui v redu? — je vprašal Wiks.
—	Vm- je v redu, saiuo malo . udno je. — Ali bi se vam ne zdelo čudno, če bi m' naenkrat pojavil sredi oceana čoln z oboroženimi možmi, ki imajo s si boj zaboj denarja? — Pojdite v mojo kab no in mi pokažite papirje. — Ostali naj počakajo.
—	Moje listine so v najlepšem redu. — To naj vas nikar nič ne skrbi, — je odvrnil W eks ter rekel svojim možem, naj nekoliko počakajo in odšel za kapitanom.
—	t i os pod Kirkup. ne zamerite, nla *eui tako odredil, toda kakor veste, previdnost je prva in glavna stvar. — Samo prepričati se moram, če je v>e res. kar ste povedali. — To je moja dolžnost. — Kaj ne, da bi tudi vi tako postopal., če bi bili na mojem mejvtu?
Zatem jc vzel ,/. omare steklenico žganja, natočil dva kozarca ter začel pregledovati Wick sove ii>tine.
Wicks mu je pri tem pripovedoval, kakšno trgovino je napra-v i ter mu sploh opisal vse doživljaje na potovanju iz Sidneva.
Kapitan je bil popolnoma zadovoljen.
—	Ali hiH-ete š»- kaj? — ga je vprašal Wicks.
Kakšen jc pa /aliv na otočku? — je vprašal Trent nenadoma.
—	Plitev, zelo plitev.
—	No. potem ne bomo šli tja.
—	Zakaj ne?
__Zato. ker imam že preslabe izkušnje. — Moja ladja je že
parkrat nasedla v kitajskih rekah i- od onega časa mi je dobro znano, kakšne sitnosti so to.
—	Ne bojte se. mi vam bomo pomagali.
—	Ra i bi šel na took, in če bi mi res vi pomagali, bi se morda dal pregovoriti.
Tako se je tudi zgodilo.
Ob osmih zvečer je bila že ladja zasidrana pri Midway otoku. V« Wicksovi mornarji *o prišli ua krov ter večerjali 5 posadko. —
Naslednjega dne so začeli piti in jesti. — Mornarji, že dolgo Časa niso pomnili tako obilnega in razkošnega obeda.
Wicks in Norris sta neprestano sil.la, uaj odrinejo, češ, da je že skrajni čas.
Medtem je pa kapitan Trent poklical Wicksa na stran in mu rekel:
—	Zdi se mi. da tvorite vi s svojimi ljudmi neko trgovsko dru žbo? — Ali je tako, ali 111?
—	I)a, — je potrdil Wicks. — Na vsakega pripade del dobička.
—	Dobro. — Sedaj vas pa prosim da pridete z vsem svojim moštvom v mojo kabino.
Malo kasneje je sedelo šest brodolomeev s Trentom in Godde-daalom pri mizi. — Najprej soi pili čaj, z ajim je pa prišla na vrstq marmelada, surovo maslo, sardine, razne konzerve iu opečen kruh.
Trent jc postajal vedno bolj zamišljen. Sele ko se je odstranil kitapski kuhar .je rekel s tihim glasom:
—	Gospod, slišal sem, da tvorite vsi skupaj nekako trgovsko družbo. — K sebi sem vas vsled tega povabil, da se pogovorimo o neki zelo važni zadevi. — Gotovo ste se že prepričali, <da je moja la dja zelo dobra ladja ter da je na nji vsega, kar človek poželi.
Ljudje so bili zelo presenečeni. — Vsi so nestrpno pričakovali. kaj bo sledilo temu.
Trent je delal iz kruha kroglice ter neprestano strmel v mizo
—	Na vsak način — je nadaljeval — vas bom vzel v San Francesco. — To sem vam obljubil in svojo obljubo hočem držati. — Pq mojem tnnemnju morajo mornarji drug drugega podpirati. — Ce človek časa potrebuje, mora seveda plačati za to.
—	Zatem se je kratko in mrzlo nesmehuil.
—	Nikar ne mislite, da boste trpeli kako posebno škodo — je slednjič zagonetno pripomnil.
—	l e zahtevate, gospod kapitan, vam radi plačamo potrebno svoto — se je oglasil Norris.
—	Potrebno svoto? — je odvrnil kapitan. — Ne vem, kaj bi odvrnil na to. — Pomisliti moraate, da nisem jaz odvisen od vas. pač pa vi od mene. — Trgovina je trgovina. — Vi se morate popolnoma ukloniti mojim pogojem.
—	I11 kakšui so vaši pogoji, gospod? — je vprašal Cartliew.
—	Ce bi bil tak kot ^>te vi bi vam pobral vse, tako približno kot '■te vi pobrali zastopniku one liamburške družbe. — Ker ste videli <Ia je v zadregi, je vam moral dati toliko kolikor ste zahtevali. SS daj ste vi v zadregi. — Če bi bil jaz slab človek, bi vam tudi sta v L nesramne pogoje. — No. ak ui tako? — Z zastopnikom niste imel: nobenega usmiljenja. — Seveda, to jc čisto vaša stvar. — Zatem se je zopet nasmehnil rekoč: — V trgovini in ljubezni je vse dovolje no. — Toda pomisliti morate, da je ta ladja moja. — Če bi bil ja-tak kot ste vi, bi zahteval ves vaš denar. Ker pa polovica tega de na rja pravzaprav ne pripada vam in ker sem jaz pošten človek, se hočem za do volj ti s to polovico.
Goddedaal je sklonil glavo. Najbrže se je sramoval svojega ka pitana.
Wicksu je šinila kri v glavo. — Njegov obraz je bil temnordeč Udaril je s pestjo po mizi iu vzkliknil:
—1 Gospod Trent, vi se gotovo šalite!?
—	Mislite? — Seveda," misli so proste. — Tega vam ne bom odrekal. — Ladja "Lastaviea*' je moja last. — Midway otočje j>a nI moje. — Za stran mene lahko ostanete 11a njem toliko časa. da poginete od lakote.
—	I)va tisoč funtov šterliiigov! — je zakričal Wicks. — Saj toliko ni vendar cela ladja z vami vred vredna.
—	Meni je vseeno, če je vredna ali če ni. — Toda kot sem že povedal, toLko zahtevam.
(Dalje prihodnjič.)
Potop bolniške ladje
Nemci so torpedirali bolniško la-d jo blru obrežja. — Na krovu je bilo 600 ranjencev, 89 bolniških strežnic. — Utonilo nad 100 oseb. Torpedo je zadel v strojnico. — Ubitih je bilo takoj 100 ranjencev. — Luči so ugasnile.
Neko angleško pristanišče, 5.
avgusta. — Torpediranje angleške bolniške ladje "Warilda" y soboto zjutraj je bila naj.^trahovitejša nesreča v podmorskem bojevanju. Število mrtvih se različno ceni od lOo do 130; med uj.mi je mnogo bolniških strežnic.
Ladja je vozila 600 bolnikov in ranjencev. Med njimi je bilo 7 Amerikancev, 2 častnika iu 5 mož. od katerih so bili rešeni vsi razuu enega prostaka.
Na krovu je bilo 89 bolniških strežnic; poi>adka pa je štela 20C mož.
Več kot 650 rešenih je v tem mestu dobilo prvo pomoč, hrano in obleko. Bolnike »o položili v posebne vlake, ki so čakali na do alece.
Torpedo je zadel zadnji konec strojnice, ubivši tretjega strojnika in dva kurjača. Dinamo-stroj je \il takoj uničen, vsled česar »o ugasnile luči.
Kavno nad strojnico je bila soba. kjer je ležalo 100 ranjencev. Večina teh je bila ub ta vsled eksplozije, ostali pa so bili zakopani pod deskami.
Od zunaj jim ni bilo mogoče nuditi pomoči, vsled česar so ve-č noma utonili, razuu onih. ki so skočili v vodo in bili rešeni. Voda je naglo vdrla v ta prostor in ga preplavila.
r<adja je ostala na površju ae dve uri, toda odigravali so se pre-
Vojna divja v Franciji
Ljudje se ne morejo boriti in obenem obdelovati
zemljo.
MI JIH MORAMO PREHRANITI!
United State« Food Administration
DRUŠTVENA VEST.
Tem potoni poživljam člane <Lr. Vodnik št. 102 SDPŽ. v Farrellu, Pa., da se zagotovo udeleže seje, ki se vrši v 'nedeljo 11. avgusta v Slovenskem Domu. Naznanjam, da je članstvo sklenilo na zadnji seji, da ima društvo Vodnik redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu, ne pa več prvo nedeljo kot do sed^j. To se je sklenilo zaradi tega. ker nekateri čakajo polovico meseca, da svoj asesment plačajo. Člani, ne pozabite na to! Vse člane pozivam, da pošljejo svoje naslove tajniku. Od nekaterih članov po celo leto ni duha ne sluha. Več članov je bilo suspendiranih zadnji mesec i/aradi neplačanega asccsmeutu. Vse oddaljene člane opozarjam. da sc ravnajo po plovilih, ker proti pravdam se ne moremo boriti. S so-bratskim pozdravom Fr. Kramar, predsednik, liox 7-1. Farroll. Pa.
JETIKA! JETIKA:
Jetika in kronični bronchitis se zelo uspešno zdravi z novoLznajde-nim zdravilom Noumasan. Dosti^ ui treba govoriti o tem izvrstnem 1 zdravilu, ker veljavo bo samo ska-j zalo pri bolniku. Ko ho bolnik lo| zdravilo samo parkrat rabil, bo žo. videl njesra veljavo. Zdravilo Neu-masan košta	in se dobi pri:}
A. B. KOLA II CO., (27-7 26x) Naslnvauk, Minn.
ZAHVALA.
Tem potom izrekam najtoplejšo zahvalo cenjenemu Slovenskemu samostojnemu bolniškemu in podpornemu društvu ter cenjenim diuštvenikoni v iniemi mojega so-pro*;a in otrok za nepričakovano podporo, katero smo livaletžno ■■•prejeli Z vljudnim «>i>oštovanjetn Loj za Zavrtanik, 26 Central Ave., M moki vii. N. V.
t rešujoči prizori, kajti bila je tema in strojev ui bilo mogoče vstaviti, in ladja je plula z vso naglico dalje. Zaradi tega so bila rest valna dela zelo ovirana, poleg te ga pa so se štirje čolni prevrnili in nesrečneži so padli v vodo.
Nvzlic razburjenja in zmešuja ve je bila {.osadka mirna in j', hladno šla ua delo, noseč bolir-in ranjene na »rov iu puščajoč iih v rešilne r:olne.
Na kraj nesreče so naglo pri pluli spremViači rušilei, ki so * spretnim gibanjem navzlic r;^z burkanem morju mogli ostati * bli/ini potapljajoče se la l;e. I Preživeli popisujejo moralo ra njenih iu bolnih, ki so mirno ča-|kali. da je kdo prišel ponje; ni-kdo se ui pritoževal, nikdo ni 11a-gaujal rešileev. Manj ranjeni so j pomagali bolj ranjenim. Boln ske strežnice so dajali prve v čolne I navzlic protestu, da morajo prvi , biti ranjeni iu bolniki. E11 čoln s 6 strežnicami je zadel ob drujr čoln j n se je prevrnil: tri strežnice so bile rešene, tri so pa utonile.
I " NVarilda*' je bila dve leti \ vojni službi in je prevažala bolnikt in zdaj je bilo prvič, da ni imela na krovu nemških ranjencev.
Po dveh urah je bil zadnji konec ladje v vodi: ' War i Ida' se je nato postavila po konci in ko j» prišla voda tdo kotlov, je nastala strahovita eksploz ja. ki je raz, svetila okolico, nato pa jc zopet nastala tenia.
Ladja je bila le nekaj milj oddaljena od pristanišča, ko jo je o |k>I dveh ponoči zadel torpedo, ki jo je potopil.
Kje je MAUL KEN IK, doma iz Toplih Reber pri Kočevju. Dne1 25. julija je bil še tukaj v Cleve-j landu in je delal v American' Steel & Wire Co. Kam je odšel,' mi ni znano. Prosim cenjene rojake. ako vedo. kje se sedaj na-J haja, da mi naznanijo. — J os. Konte. 1271 E. ."VL Si.. Cleveland. Ohio.	(68—8)
iN .
JT 'li Č rv*"\\ 1


- r--
■' i >
Rad bi izvedel za nas«! o v ALOJZIJA KOŠ( AK. doma iz Šote-' ske pn Novem me tu na Dolenj-j skem. Zadnji čas je bival v Co-loradi. Prosim cenjene rojake, če kilo ve. da mi maiznani, ali naj ■se pa sam oglasi, ker poročati mu imam več važnih stvari. —1 J0I111 Čampa, Box 9b2. Ely, M m 11.	( 6-8——8)
i n1-: »» - -i i. i *
i i .. i
Kadar Je kako druStvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regalje, godbene Instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske, prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. UpraSanJe va» stane le 3c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike več vrst pošiljamo brezplaCno. rtfilte ponj.
IVAN PAJK & CO., 426 Chestnut Street.	Conemaugh, Pa.
Rad bi izvedel za naslov mojega brata LOUISA POHL1N. Pred štirimi leti mi je zadnjič pisal iz Toledo, Ohio. Poročati mu imam neko zelo važno novico. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa naj se sam oglasi. — Anthony Pohlin, It. 1, Woodward, Iowa.	(3-6—8)
644 Penn
^r^ avenue
Pittsburgh, Pa.
Rad bi i/žvedel za naslov svojih dveh prijateljev IVANA DE-B ELI A K in LEOPOLDA TAl-^EŠ. Doma sta iz vasi Hrib. občina I/oški Potok. Prosim, če kdo ve za naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama oglasita. — Jim; Bartol, Box 72, Phelps, Wis.	(3-6—8)
Dr. Koler
SLOVCNSKI 2MAVMK
(38 Pew At*.. PtttaWfk.
Pet wiljonov Angležev na fronti.
Washington, D. C-. 2. avgusta. Lord Curzim. član angleškega vojnefra odbora, je rekel da se nahaja na raznih frontah pet mi ljonov Angležev.
Dr. LORENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ČPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI ^
Moja stroka Je zdravljenje akutnlb ln kroničnih bolezni. Jaa mm že zdravim nad 23 let ter Imam skušnje v vseb boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti tn sporna ti vašo bolezen, oa vas ozdravim in vrnem moč ln zdravja. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju mofikib bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na meB", moja skrb pa Je. da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite Čimprej«.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje in liae po telesa, bo-lerni v grlu, izpadanje Ihh. bolečine v kosteh, stare rane. živCne bolezni, os'abelost, bolezni v mehurju, ledleah. jetrah in ielodcu. rroenleo, revmatizeo.. katar, zlato žilo, navduho Itd.
cr (Jradne ure s«: V ponedeljkih, rredah in petkih od 9. ara ■JutraJ dc 5. popoldan. V torkili, četrtkih in sobotah od 9. nrt sjutraj do 8. tire zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. — Po t*, ti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime In naslov:
Dr. LORENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa.
Nekateri drnci »iravnlkl rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko še Li Si ega kraja, uto vas iaije zdravim, ker vas razumem.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah na.ša potrdila za denarne pošiljat ve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakscr,
Bartol J.
No. 3:10733 Bear Dan.
No. 260638 Besen.s Mar v Mita
No. 330062 Bobič Vajo
No. 260583 Božičkovie Djurc
No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dolar Valentin
No. 330086 Grgurif E.di No. «60573 Gubert Ginaepp« No. 823069
Kastelic J««hn No. 44708
Kovač Frank No. 2H0641
Ktičič Matija No. 45015
Mikolieh John No. 323252
Mfnlic Iran No. 329720
Novak Rozi No. 45313
Oswald Jos. No. 260621
Pinter No. S30848
Sarnide Frank
No. 330721 Sinčič John
No 330762 Spaniček Rozi No. 328894 Starčevi« Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej No. 329741 Žagar Frank No. 44273
« /