Službeni red in pokojninske ter odprauninske določbe zn uradnike in sluge pri mestni hranilnici v Novem mestu. V Novem mestu. Založila mestna hranilnica. Tisk J. Krajec nasl. 62641 030052W I. Službeni red. V dopolnitev opravilnega reda mestne hranilnice v Novem mestu določuje se v smislu § 6 al. 2 sledeči služ¬ beni red za hranilnične uradnike in služabnike. § 1 . Pravico nameščati hranilnične uradnike (§ 41, točka 3 in § 46 hranilničnih pravil) ima upravni odbor mestne hra¬ nilnice novomeške; provizorične uradne sluge in diurniste (§ 6, odstavek 3 izvrševalnih določb) pa ravnateljstvo mestne hranilnice. Samo ob sebi se umeje, da je s to pravico spojena tudi pravica, odpuščati dotičnike iz službe, upokojevati jih, oziroma dovoljevati preskrbnine in vzgojnine ostalim rod¬ binskim članom vsled smrti hranilničnih uslužbencev. § 2. Uradno osobje je podrejeno predsedniku upravnega odbora, oziroma ravnateljstvu, in če je on zadržan njegovemu namestniku, t. j. podpredsedniku. Neposredno, zlasti v notranjem uradnem poslovanju pa je uradno osobje v smislu § 7 izvrševalnih določb k pravilom podrejeno pisarničnemu ravnatelju. § 3. Vse poštne pošiljatve in vsi uradni spisi se morajo pisarničnemu ravnatelju neodprti predložiti. Tudi o vseh drugih, hranilnice se tikajočih dogodkih mora pisarnični rav¬ natelj obveščen biti. 4 § 4 . Vsak uradnik ali sluga je dolžan udom upravnega odbora in ravnateljstva dostojno čast skazati. Točno ima iz¬ vrševati vse ukaze in naročila, ki mu prihajajo od uprav¬ nega odbora ali ravnateljstva. § 5 . Pravico, pregledovati spise in knjige imajo vsi člani upravnega odbora in ravnateljstva in to le z vednostjo pisar- ničnega ravnatelja; uradno osobje ima torej dolžnost, dajati tem članom vsa zahtevana pojasnila. § 6 . Predno svojo službo nastopi, mora vsak uradnik, prak¬ tikant ali sluga predsedniku ravnateljstva s podano roko v seji ravnateljstva slovesno obljubiti, da bode vse dolžnosti po pravilih in po opravilnem redu hranilnice, naznanjenih mu navodilih in naročilih, danih mu v posebnih slučajih, ter po določbah ravnateljstva vestno izpolnjeval in vse uradne tajnosti strogo varoval. V dokaz te obljube, ki nadomestuje službeno prisego, mora podpisati vsak uradnik in sluga izjavo sledečega be¬ sedila: »Obljubim namesto prisege, da bodem svojo službo »pri mestni hranilnici v Novem mestu opravljal po svoji naj- »boljši vesti in zmožnosti v njen prid, po pravilih, opravilnem »redu, službenem redu in drugih navodilih in naročilih, katera »dobim od ravnateljstva hranilnice in ki so mi dobro znana, »ter da bodem uradne tajnosti strogo varoval." * § 7 . Nastavljen uradnik ali sluga dobi po storjeni službeni obljubi dekret, ki obsega pogoje in dogovore, pod katerimi je bil v službo sprejet. Izroči se mu tudi po en iztis pravil, opravilnega in službenega reda, ter mirovninskih in od- pravninskih določb in drugih poslovnih predpisov. 5 V nobenem slučaju ni opravičen uradnik ali sluga, kateri ni po hranilničnih predpisih ravnal, do izgovora, da jih ne pozna. — Vsak uslužbenec ima sam skrbeti, da popolnoma pozna pravila in poslovne predpise in da jih tudi prav razume. § 8. Službo mora opravljati vsak uslužbenec pridno, na¬ tančno in kolikor mogoče naglo. Vsak uslužbenec je zavezan povrniti škodo, katero napravi hranilnici ali kateri stranki s svojim poslovanjem, nasprotujočim veljavnim pravilom in službenim predpisom ali s svojo drugačno krivdo. Povrnitev škode od stranke, ako bi ona bila v to zavezana, mora si iskati uslužbenec sam. Razsodba pa, ali je stranka v povr¬ nitev zavezana, in na kakov način si jo sme uslužbenec iskati, pristoji ravnateljstvu hranilnice. § 9. Uradne ure določi upravni odbor; nedelje in večje praznike, to je Novo leto, Velikanoč, Binkošti, Sv. Telo in Božič se ne uraduje. Uradne ure se morajo strogo držati, sicer bi se proti nerednemu disciplinarno postopalo. Sleherni uradnik, praktikant ali sluga je zavezan po¬ slovati v hranilnici tudi v izvanrednih urah, če ne more opraviti njemu pripadajočega dela v navadnih urah, ali pa če to zahteva ravnateljstvo v izvanrednih slučajih, ne da bi imel pravico, zahtevati za to kakšno odškodnino. § 10 . Vsak uradnik in sluga, ki nastopi službo, mora pisar- ničnemu ravnatelju ob vstopu v službo podati osobnostni izkaz, ki obsega ime, kraj in leto rojstva in pristavek, je li oženjen ali ne; študije in izpričevalo o njih, katere jezike govori in kje in kako dolgo je poprej služil. Temu izkazu pridejati je izkazujoče priloge. Pisarnični ravnatelj pregleda 6 izkaz, ga potrdi s svojim podpisom, ter ga primerno hrane, priloge pa uradniku ali slugi vrne. Tak izkaz imajo vložiti tudi sedajni uradniki in sluga. § 11 . Vsak uslužbenec mora naznaniti ravnateljstvu, ako se hoče oženiti in dati upravnemu odboru vsa zahtevana pojasnila o osebi svoje neveste. Ako ravnateljstvo naznani pismeno uslužbencu, da ima zadržek proti ženitvi z nazna¬ njeno nevesto, uslužbenec pa se vkljub temu z isto nevesto poroči, odpustiti se sme iz službe, ne da bi imel on, njegova soproga ali otroci pravico do pokojnine, odgojnine ali od¬ pravnine. Vsak uslužbenec mora ravnateljstvu nemudoma naznaniti svoje vsakočasno stanovanje. § 12 . Hranilnični uslužbenci so strogo zavezani, molčati o vseh uradnih dogodkih, posebno tudi o lastnikih vlog in o dolžnikih hranilnice. Ako uslužbenec o uradnih dogodkih nepoklicanim kaj naznani, kaznuje se disciplinarno. Vstop v manipulacijske prostore ni nikomur dovoljen brez dovo¬ ljenja ravnateljstva. S strankami in drugim občinstvom naj ravnajo uslužbenci uljudno in kolikor mogoče postrežljivo. V zasebnem življenju bodi vsak uslužbenec častnega obna¬ šanja, trezen, in naj ne daje povoda do kakoršne si bodi sumljivosti, in naj skrbi, da izhaja s svojo plačo. § 13 . Ako se zvrši proti uradniku ali slugi sodnijska pre¬ poved ali rubežen njegove plače pri hranilnici, določilo bode ravnateljstvo dotičnemu uslužbencu obrok, v katerem ima dokazati, da je poravnal dolžnosti, zaradi katerih se je vršila prepoved ali rubežen njegove plače. Ako uslužbenec v tem 7 obroku svoje omenjene dolžnosti ne poravna, odpustiti se sme po sklepu upravnega odbora iz službe brez daljšega postopanja, ne da bi imel on in njegova obitelj pravico do pokojnine, odpravnine ali odgojnine. § H. Dolžnost vseh uslužbencev je, vesti se v službi in izven službe primerno in dostojno časti hranilnice, in po¬ speševati korist hranilnice po najboljših svojih močeh. Ta dolžnost veže tudi vse umirovljene uslužbence hranilnične, njih vdove in one, ki od nje odgojnino dobivajo tako ojstro, da se jim sme pokojnina ali odgojnina vzeti in vstaviti, ako delajo na škodo in kršijo čast hranilnice. § 15 . Uradnikom in slugam je prepovedano brez dovoljenja ravnateljstva: a) Jemati darove ali prejemati druge koristi za službo¬ vanje pri hranilnici. b) Voditi trgovino ali obrt na svoj, svoje žene ali na tuj račun. c) Posredovati bančne ali druge spekulacijske posle na svoj ali na tuji račun. d) Sprejemati in opravljati kakoršne si bodi druge'posle in opravila. e) Posojevati eden drugemu denar ali druge vrednostne stvari. Postranske opravke sme ravnateljstvo uslužbencu do¬ voliti, sme pa dano dovoljenje tudi vsakokrat razveljaviti, če se mu to potrebno vidi. § 16 . Vsakemu uradniku in slugi dovoli se vsako leto 14 dnevni dopust. Čas tega dopusta določi ravnateljstvo. Daljši dopust nego 14 dni dovoli upravni odbor. 8 § 17 - Redna plača se izplačuje prvi dan vsacega mesca; ako tisti dan ni uradni dan, pa dan poprej. Definitivni uradniki dobe svojo mesečno plačo za mesec dnij naprej, provizorični uradniki in sluge pa za minoli mesec. Predujem uradnikom, praktikantom in slugam na nji¬ hove plače dovoljuje hranilnično ravnateljstvo samo v po¬ sebnega ozira vrednih slučajih in sicer vedno le v zneskih do četrtega dela redne letne plače proti povračilu v mesečnih jednakih obrokih, katerih število pa ne sme iznašati več kakor dvajset. — Predno se dovoli nov predujem, poplačan mora biti stari. Prejem predujema potrditi mora dotičnik pismeno in se obvezati, kako in kedaj bode povrnil predujem mestni hranilnici. Za slučaj smrti vrne predujem vdova iz njene pokojnine. Vsa navedena mesečna izplačila, tudi redno mesečno plačo nakazuje mestni hranilnični blagajni specificirano pi- sarnični ravnatelj. To nakazilo ima podpisati predsednik mestne hranilnice oziroma njegov namestnik. § 18 . Ako uradnik ali sluga zavoljo bolezni ali iz drugih vzrokov ne more opravljati svoje službe, naznaniti mora to pisarničnemu ravnatelju in ako ima ključe do denarja ali do listin, izročiti jih ima onemu članu ravnateljstva, katerega pisarnični ravnatelj pismeno imenuje. Ako bi uradnik ali sluga zaradi naznanjene bolezni čez osem dni izostal iz službe, predložiti mora zdravniško spričevalo o svoji bolezni. Rav¬ nateljstvo ima pravico, se o istinitosti bolezni prepričati. § 19 . Službena pogodba definitivnih uslužbencev mine: n) S smrtjo; bi s prostovoljnini izstopom iz službe, katerega mora uslužbenec naznaniti ravnateljstvu tri mesece naprej; c) z umirovljenjem; dl s kazenskim odpustom iz službe. Ta kazenski odpust se izvrši ali vsled sodnijske obsodbe zaradi hudo¬ delstva (razen političnih zločinov) in vsled sodnijske obsodbe zavoljo prestopkov tatvine, poncverjenja ali goljufije ali pa vsled udeležitve teh prestopkov (§§ 460, 461 in 464 kaz. zak.) ali vsled disciplinarnega sklepa; e) vsled odpovedi ravnateljstva, ki se. sme izreči iz tehtnih vzrokov, posebno, če provizorični uradnik ni več potreben ali tudi difinitivni ni za službo spo¬ soben; uradniku četrtletno, slugi mesečno. II. Pokojnina in odpravnina uradnikov in slug. § 20 . Vsak stalno nameščen uradnik ali sluga novomeške mestne hranilnice, ki je služil neprenehoma deset let temu zavodu in nima nikake obveznosti do urada, n. pr. predujem ali kake druge diference, pa ne more več opravljati službe zaradi bolezni ali oslabelosti, katere ni sam zakrivil, ima pravico do pokojnine, razven slučajev, navedenih v § 23. Službena doba se šteje od dne, katerega je uslužbenec definitivno nastopil svojo službo. Upravnemu odboru je dana pravica, odmeriti posameznim uslužbencem pokojnino za višje število službenih let, kakor jih je dotični v resnici dovršil. Začasno ali brez uradniškega značaja nastavljeni, po zakonu z dne 16. decembra 1906 d. z. št. 1, letnik 1907 za¬ varovanju zavezani uslužbenci in njih zaostali imajo pravico na postavno pokojnino za onemoglost in starost. § 21 . Vpokojenje uradnika ali sluge se zgodi: ni Na lastno prošnjo uslužbencev; 10 — b) vsled odpovedi ^upravnega odbora, ki se sme izreči iz tehtnih vzrokov, posebno, če uradnik ali sluga ni za službo sposoben, uradniku trimesečno, slugi me¬ sečno. Na lastno prošnjo ali vsled odpovedi umi- rovljeni uslužbenec se sme zopet poklicati v službo in sme se mu vzeti inirovnina, ako vsled poklica službe ne nastopi; c) vsled disciplinarne odredbe; d) vsled sklepa ravnateljstva po dosluženi dobi, s katero se dobi pravica do cele letne plače kot pokojnina, to je po dosluženih 40. letih. § 22 . Letni znesek pokojnine znaša za uradnike in sluge po dosluženih desetih letih 30 °/ 0 in za vsako nadaljno leto 2 1 / 3 °/o zadnje redne plače dotičnega uslužbenca. S koncem 40. leta službe dobijo torej definitivni uslužbenci pravico do pokojnine v znesku cele letne plače. Pokojnina gre uradniku ali slugi do njegove smrti, ako se je ne stori nevrednega po disciplinarni odredbi (§ 23). Izplačuje se za mesec dnij nazaj vsak zadnji dan meseca proti zakoniti pobotnici in dokazu, da dotičnik še živi, ako ne stanuje v Novem mestu. § 23. Pravico do pokojnine izgubijo uradniki in sluge a) s prostovoljnim izstopom iz službe, katerega morajo naznaniti tri mesece poprej; b) vsled disciplinarnega kazenskega odpusta iz službe; c) vsled sodnijske obsodbe zaradi hudodelstva, razen po¬ litičnih zločinov, in vsled sodnijske obsodbe, zavoljo prestopkov tatvine, poneverjenja ali goljufije ali pa vsled vdeležitve teh prestopkov; (§§ 460, 461 in 464 kaz. zak.) d) vsled sodnijske obsodbe zavoljo kaznjivega dejanja zoper novomeško hranilnico. n Vpokojeni uradnik ali'sluga izgubi razven v nave¬ denih slučajih sodnijske obsodbe pravieo do nadaljne pokoj¬ nine tudi vsled disciplinarne obsodbe zaradi podkopavanja časti in koristi hranilnice v Novem mestu. Pokojnina mine s koncem tistega meseca, v katerem je pravica do nje nehala. § 24. Vsakemu definitivno v službo sprejetemu uradniku ali slugi, kateri pred končano desetletno službeno dobo zaradi bolezni ali oslabelosti, katere ni sam kriv, svoje službe dalje opravljati ne more, gre ob izstopu iz službe odpravnina v znesku enoletne redne plače. Upravnemu odboru je pridržano, odločiti namesto odpravnine pokojnino iz milosti. III. Pokojnina vdovam. § 25. Vdovi uradnika ali sluge novomeške mestne hranil¬ nice pristaja pokojnina: a) ako se je zakon sklenil pred vstopom v službo in ni bil ravnateljstvu zamolčan, ali v dobi moževe aktivne službe z dovoljenjem upravnega odbora § 10 in 11; b) če je bila z njim poročena najmanj že dve leti; c) ako je umrli njen mož o svoji smrti imel sam pravico do pokojnine; vendar le, ako je vdova z umrlim možem v skupnem gospodarstvu živela ob moževi smrti ali ako je bila od njega ločena brez svoje krivde. § 26. Vdova nima pravice do pokojnine, oziroma jo izgubi: a) ako je bila sodnijsko obsojena zaradi kaznjivih dejanj navedenih v § 14 d) in 23 c) d); 12 b) vsled krivih napovedb pri ravnateljstvu pred sklepom zakona §11; c) vsled oškodovanja koristi in časti hranilnice § 14; d) ako se zopet omoži. § 27. Pokojnina vdove znaša 60% one mirovnine, katero je mož vžival. ali do katere je mož pravico imel, vendar ne več ko 1.200 kron na leto. Plačuje se vsak mesec nazaj od meseca, kateri prvi sledi na moževo smrt do vdovine smrti, oziroma do konec tistega meseca, v katerem se vdova zopet omoži, oziroma onega, v katerem je izgubila pravico do pokojnine § 26. Vdova uradnika ali sluge, kateri še ni imel pravico do pokojnine, pač pa do odpravnine, ima pravico do od¬ pravnine v znesku 40% zadnje letne moževe plače. IV. Odgojnina otrok. § 28. Vsakemu zakonskemu otroku umrlega uradnika ali sluge, kateri je imel pravico do pokojnine ali že sam bil vpokojen, gre odgojnina, ki iznaša po razmerah, kako se otroci odgajajo, od 75 do 150 kron na leto za vsacega otroka z omejitvijo, da odgojnina vseh otrok in pokojnina matere ne sme presegati dveh tretjin letne plače, katero je zadnji^ imel umrli oče. — Visokost odgojnine določi upravni odbor po nasvetu ravnateljstva. Zakonskim otrokom uradnika ali sluge, ki je umrl v dejanjski službi kot vdovec, ne da bi bil imel pravico do pokojnine, gre za vse skup odpravnina v znesku 40% zadnje očetove letne plače v dejanjski službi. — 13 — § 29 . Odgojnina in odpravnina gre otrokom službenikov samo tedaj, ako o smrti očetovi niso preskrbljeni, še ne 16 let stari in ne žive v zakonu. Pravico do odgojnine pa izgube otroci, ako: a) dosežejo preskrbljenje; b) stopijo v zakon; c) dovršijo 16. leto starosti; v slučaju potrebe se sme ta rok do dvajsetega leta podaljšati; d) umrjejo; el vsled obsodbe zaradi hudodelstva, prestopkov ali drugih kaznjivih dejanj, imenovanih v §§ 14, 23 c) d)\ f) vsled podkopavanja koristi in časti mestne hranilnice novomeške. Odgojnina se plačuje od začetka meseca po očetovi smrti do konca tistega meseca, v katerem mine pravica do nje, vsak mesec nazaj. § 30 . Pokojnine in odgojnine vdov oziroma otrok plačujejo se vdovam oziroma materam ali varuhom samim na zakonite pobotnice, na katerih mora biti potrjena pravica dobivanja tako, kakor jo določi upravni odbor v vsakem posebnem slučaju. Vdovski oziroma samski stan ter življenje mirovnic oziroma odgojencev morata v vsakem slučaju biti potrjena od župnijskega in občinskega urada, v katerega področju sta¬ nuje mirovnica oziroma odgojenec. § 31 . Odpravnina se plačuje na zakonite pobotnice. Pokojnine in odgojnine, oziroma darovi iz milosti plačujejo se, dokler nima hranilnica posebnega zaklada v ta namen, iz tekočih dohodkov mestne hranilnice novomeške. § 32 . Ako bi hranilnica nehala poslovati po § 48 svojih pravil, ima upravni odbor pri likvidaciji primerno skrbeti za zagotovljenje pokojnin, odpravnin in odgojnin. — 14 — V. Disciplinarni red. § 33 . Nadzorstvo nad uradniki ima pisarniški ravnatelj v prvi vrsti, predsednik ravnateljstva in njegov namestnik, oziroma celo ravnateljstvo in upravni odbor. Mali pregreški v službovanju uradnikov in slug skušali se bodo odpraviti s poučevanjem in opominjevanjem. Tu sem spadajo take nerednosti, ki v obče ne motijo občutljivo služ¬ benih opravil, n. pr. zamujanje uradnih ur, nezadostna mar¬ ljivost in pazljivost v službi, neprimerno občevanje s stran¬ kami ali s souslužbenci, ako vse to ne dela škode hranilnici. § 34 . Hudi službeni pregreški so nepokornost, lahkomiselno ravnanje pri blagajni, ponovljena ali mnogokratna zamuda službenih dolžnosti, nepoštenost, podkupljivost, lahkomiselno zadolževanje, opravljanje postranskih poslov, sprejemanje darov, nesložnost s souradniki in z ravnatelji, igranje na borzi, spekulacijski posli, pijančevanje in nedostojno vedenje proti komur koli in nepristojno razodevanje uradnih do¬ godkov in hranilničnih opravil ter pisem in knjig, večkratna ponovitev malih službenih pregreškov vkljub opominom in svarilom. § 35 . V presojo hudih službenih ptegreškov sestavi se di¬ sciplinarni odsek ravnateljstva iz petih udov. V tem odseku imata sedež in glas brez posebne vo¬ litve pisarnični ravnatelj in pravni konsulent hranilnice. Ostale tri ude tega odseka izbere upravni odbor izmed svojili udov. Disciplinarni odsek si voli svojega predsednika in ima pravico, sklepati v navzočnosti vseh petih udov. On preiskuje službene pregrešite uradnikov in slug, daje ob¬ dolženemu priliko, zagovarjati se in stavi koncem preiskave ravnateljstvu svoje nasvete, kakšna kazen naj sejlnaloži ob¬ dolženemu uradniku ali slugi. Ravnateljstvo izreče na to sodbo in kazen. — 15 — § 36. Kazni so: a) pismeno svarilo; b) pismena ostra graja; d odpoved službe; d) znižanje plače; e) vpokojenje, pri katerem se sme določiti nižja pokoj¬ nina kakor je določena v § 22; f) izpust iz službe § 23. brez pokojnine in odpravnine. Te kazni se izrekajo po velikosti krivde in zanemar¬ jenja dolžnosti in z ozirom na škodo ali druge slabe nasledke, ki nastajajo hranilnici iz neizpolnjenja službenih dolžnosti uradnika ali sluge; uvažujoč pa tudi dosedanje življenje in službovanje krivega; vse po prostem, vestnem spoznanju disciplinarnega odseka in ravnateljstva, oziroma upravnega odbora. § 37. Uradnik ali sluga, kateremu se je naložila disciplinarna kazen, pritožiti se sme proti njej na upravni odbor v osmih dneh po dostavljenju disciplinarne obsodbe ravnateljstva, ki se ima zgoditi pismeno po pisarničnem ravnatelju. Ta priziv odlaga izvršitev kazni. Ako pa je ravnatelj¬ stvo sklenilo izpust iz službe, odpustiti se mora uslužbenec zadet od takega izreka, pred razsodbo upravnega odbora iz dejanske službe tako, da dobiva do razsodbe upravnega odbora samo polovico svoje plače. Ako bi upravni odbor prizivljajočega se služabnika oprostil vsake kazni, izplača se oproščenemu plača, kolikor se mu je te pridržalo v dobi začasnega odpusta. § 38. Ako se kaže vedenje in ravnanje uslužbenca škodljivo za hranilnico, odpustiti ga sme ravnateljstvo pred disci¬ plinarno sodbo, v silnih slučajih pisarnični ravnatelj sam začasno iz službe, kar ima za nasledek, da dobiva dotični uslužbenec od začasnega izpusta iz službe do konečne disci¬ plinarne sodbe samo polovico svoje plače. 16 — Ako se začasno odpuščeni v disciplinarnem postopanju popolnoma oprosti, izplača se mu služnina, kolikor se mu je te pridržalo v dobi začasnega odpusta. § 39. Vsaka disciplinarna kazen se vpiše v osobnostni izkaz. § 40. Sodba upravnega odbora je konečno veljavna in iz¬ ključeno je vsako administrativno in sodnijsko postopanje. Dostavek k poglavju 11. do IV. službenega reda. Sklepno določilo (glavni dostavek). V kolikor po predstoječem za nameščenca ne veljajo ugodnejša določila, zagotavlja s tem mestna hranilnica v Novem mestu svojim nameščencem in njih zaostalim na podlagi plače, ki jo je računiti po § 3 zakona z dne 16. decembra 1906, drž. zak. št. 1 letnik 1907, pravnozavezno vse one dajatve, ki so navedene v §§ 6 do 19 in 25 do 27 omenjenega zakona, ako se strinjajo z zakonitimi pogoji, po v zakonu predpisanem načinu in v zakoniti izmeri. Temu nasprotujoča določila se razveljavijo; posebno se ne sme pravica do teh dajatev omejiti na strožje pogoje, nego jih določa zakon o pokojninskem zavarovanju. Mestna hranilnica v Novem mestu se vrhutega zaveže, da bo vračunjevala pričakovanja, oziroma v zmislu § 31 na¬ vedenega zakona doslužena službena leta proti vplačilu zneskov na oni podlagi, kakor jih vračunja pokojninski zavod. Ob jednem se mestna hranilnica v Novem mestu za¬ veže, tekom štirih tednov po sklenitvi službene pogodbe, kakor i po vsaki spremembi vračunljivih prejemkov in na utemeljeno zahtevanje tudi po preteku tega roka pismeno naznaniti svojim nameščencem ali njih zaostalim vračunljive prejemke v zmislu § 3 zakona z dne 16. decembra 1906, drž. zak. štev. 1 letnik 1907, ter določiti način poslovanja. 17 — Za slučaj prestopa zavarovanju zavezanega nameščenca k pokojninskemu zavodu ali h kateri drugi nadomestni na¬ pravi, se mestna hranilnica v Novem mestu zaveže, preod- dati tolik znesek, kolikršen je enak premijski rezervi, ki bi se za to osebo nabrala na zakonite dajatve v slučaju, ko bi bila zavarovana pri pokojninskem zavodu. Za slučaj prestanka zavarovalne dolžnosti katerega zavarovanju zavezanega nameščenca se mestna hranilnica v Novem mestu zaveže k preoddajam, ki so omenjene v členu 43 štev. 3, in členu 44 ministerske naredbe z dne 22. febr. 1908, drž. zak. štev. 42. Razsodbe o sporih glede pogodbenih zahtevkov zava¬ rovanju zavezanih nameščencev iz naslova pokojninskega zavarovanja in visokosti teh zahtevkov se pridrže rednemu sodišču. Predstoječi službeni red odobruje c. kr. deželna vlada kol nadzor- stvena oblast hranilnic. Hkrati se na podlagi tega službenega reda pravoveljavno skle¬ njene službene pogodbe vsled pooblastila c. kr. ministrstva za notranje zadeve z dne 17. julija 1909 št. 22926, priznajo kot nadomestne pogodbe v smislu §§ 64 in 66 zadnji odstavek zakona z dne 16. grudna 1906, drž. zak. št. 1 ex 1907. Št. 25024. L. S. 0. kr. deželna vlada za Kranjsko. Ljubljana dne 27. oktobra 1909. Za c. kr. deželnega predsednika: Rudolf grof Chorinskv m. p.