IP

ZJ
Največji
▼ Združenih dfžtrth g VeUtuTteleto
I *
I Z
Za pol leta ....
Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto
r
nstrsfc^^sKihL^ISVcev^Affiferiki.
i
Hm largest Skraan Daily m tke United States.
hmri every day except Sundays and legal Holidays. 75,(JOO Readers. r
TELEFON: COETLANDT 2876.	Entered aa Second CUn II	tettar. September 21, 1903, at the	Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congraas of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 94. — ŠTEV. 94.		NSW YORK, WEDNESDAY,	APRIL 22, 1925. — SREDA, 22. APRILA 1925.	VOLUME XXXm. — LETNIK XXXHI.
UPOR SE JE RAZŠIRIL
NA VZHODNO BOLGARSKO
Nemiri so se razširili na Iztočno Bolgarsko in velesile so postale vznemirjene. — Uveljavljen je bil beli teror. — V diplomatičnem poročilu, ki je dospelo v London,.se glasi, da so dobili vstaši v Fi-lipopolisu topove in municijo od sovjetskega čr-nomorskega brodovja. — Napad je baje inšpi-riralo rusko poslaništvo na Dunaju.
Poroča John Balderston.
LONDON, Anglija, 21. aprila. — Neprestani boji se vrše v iztočni Bolgarski med oboroženimi komunisti ter vladnimi četami. Stroga cenzura o-vira vsa drobna poročila, namenjena za inozemstvo v kolikor se tičejo vstaje, ki je izbruhnila pretekli teden, vendar pa je znano, da se boji nadaljujejo.
Ta dejstva so bila vsebovana danes v diploma-tični brzojavki, ki je dospela iz Sofije. Vsebina sporočila je bila takoj izročena angleški vladi in iz istega vira sem izvedel, da smatrajo položaj
re-
snim
Hindenburga hvalijo in grajajo.
Časopis je desnice ga hvali na vse pretege ter pravi, da je tekom svojega prvega javnega nastopa pokazal duševno in telesno svežost. — Dru-
gače pa se izrazajo geblatt" in drugi levice.
"Ta-Hsti
Bolgarska je naprosila zaveznike, naj dovolijo takojšnje oborožen je deset tisoč mož milice. Anglija ni še privolila, ker se hoče posvetovati z drugimi balkanskimi vladami.
Poročilo ugotavlja, da je bolgarska vlada v pri-četku tekočega meseca zaplenila podrobne načrte za komunistično ofenzivo v severni Bolgarski. Vlada Zankova je prišla vsled tega do prepričanja da je bila komunistična vstaja zatrta takoj v v početku, a dejanski so komunisti le izpremenili svoje načrte.
Njih poskusi, da umore kralja ter raztreje katedralo, so imeli namen odvrniti javno pozornost od glavnega udarca, ki naj bi bil izveden v iztpčni" Bolgarski. Diplomatično poročilo, katero smo o-menili, izjavlja, da se vrše boji v bližini Filipopo-lisa in da so se pričeli boji tudi v Zagori. Omenja tudi poročilo, da so spravili municijo in topove z ruskih bojnih ladij v Burgas, pristanišča v Črnem morju, odkoder vodi železnica do Zagore.
Danes sem dobil besedilo komunističnega načrta za vstajo na Bolgarskem. Vsa znamenja kažejo, da so ta načrt sestavili izkušeni štabni častniki in da je bil načrt delo glavnega središča balkanske komunistične internacijonale, ki je baje panoga ruskega poslaništva na Dunaju.
Takozvani komunistični dokumenti, posebno z Balkana, so pogosto ponaredbe, a ta načrt je oči-vidno pristen. Vstaški izbruh se je za vršil natančno ob času kot je bil določen v načrtu.
Soglasno z informacijami, katere so dobili Angleži, je "vojaška sekcija" ruskega poslaništva na Dunaju odgovorna za revolucijonarne poskuse na Balkanu in da ji načeluje politični komisar Slezin-ski. Eden glavnih pomočnikov je ženska, Katarina Nedeljkov, ki je bila nekoč zakladničarka Rdečega križa v Moskvi. Vojaški ravnatelj sekcije je baje polkovnik Kazimirkov, kojega prste vidijo v sedanjih razvojih na Bolgarskem.
Pismo vsebuje podrobna mobilizacijska povelja za vse člane komunistične internacij onale na Balkanu ter je naslovljeno: — Absolutno tajno. Uničite po izvedenju. — Naslovljeno je iz Moskve, dne 12. marca.
Poznejši dogodki so potrdili pristnost tega doku-
BERLIN, Nemčija. 21. aprila. Politični nastop maršala von Hin-denburg v Hanovrii lia preteklo nedeljo ssmatrajo nacionalistični li-sti za popolen uspeh. Ne soglašajo le z njegovim programom, temveč tudi isyavljajo, da ni kazal nobenega sledu luševnega aH telesnega izčrpanja.
Rfpublikantek i. uredniki izjavljajo. da je upravičena najhujša borba, da porazi Hindenburga kot predsedniškega kandidata, ker je postalo jasno, da je obdan od skupine notortčnih reakcijo-narjev. Njegov program odklanjajo listi, ibi stoje za dr. Marxom in sieer iz razloga, da se je izognil oni en it vi najbolj nujnih dnevnih vprašanj.
Kritiki maršala zahtevajo bolj prepričevalno izjavo za republiko weimarsko ustavo ter povsem določno izjavo -glede varnostnega dogovora.
Vorwaerts" piše:
—	Njejrov govor nam pojasnjuje takoj razliko med kandidaturo dr. Marxa ter ono If indent ur^ga, kajti prvi zastopa demokratično republiko, dočim se slednji zavzema na laži-ustavuo monarhijo.
Ne\vvorška Times" je objavil naslednje sporočilo iz Berlina:
—	Zadovoljiva točka v sedanjih razpravah glede položaja je dejstvo, da je eden. kandidaturi Hindenburga naklonjen list priobčil uvodni članek, v katerem kara inozemske časnikarske poročevalce raditega, ker so se baje "odpeljali v Ilanover s .sovražnimi mislimi, započetimi vnaprej". Takoj pod uvodnim člankom pa je priobčil lisi brzojavko svojega newvor-škega poročevalca, v kateri se je gladilo, da ko bila poročila ameriških poročevalcev, navzočih v Ila-novru, "povsem objektivna" in da niso vsebovala nikakih napadov na Nemčijo".
Morilna afera v v Pearl River N. J.
Tretja ženska zapletena v dvojni umor v Pearl River. — Neka učiteljica, koje imena se ni objavilo, se j* Vozila s Fer-neeke-jem. i
Tretja ženska je pričela igrati svojo vlogo v zadevi Henrv Fer-neeke-ja. ki je bil aretiran v zvezi z umorom - dveh uslužbencev Fir^t National banke v Pearl River. N. Y.. dne 29. decembra leto 1921. Ta ženska je zaposlena kot učiteljica v nekem majhnem kraju v bližini West wood, N. J. Oblasti niso objavile njenega imena. Nadaljne ženske so neka bi-bliotekarka v Chieagi, ki je opozorila policijo na Fernecke-ja ter Mrs. G us Saunders, žrtia nekega tovariša Ferneeke-ja, ki je Živela s slednjim, dve leti skupaj, pod imenom Henrv Darehe.
Kot se je izvedelo sedaj, je občevala učiteljica* z Darchnn ali Fernecke-jem šetat mesecev pr?d bančnim ropom in.dvojnim umorom. Tri večere pred ropom se je odpeljala ž njim na izprehod v avtomobilu. Ko je govorila ž njim 3 bančnem ropu, se je pričel sumljivo obnašati in dva dni pozneje je Fernecke ali Darehe izginil s svojo ženo in dve leti staro hčerko. Učiteljica je nato obvestila policijo ki je uerotovila, da je Darehe človek, ki je znan pod imenom Fernecke.
CHICAGO. I1X_ 21. aprila. — Razni bankirji so identifieirali včeraj Fernecke-ja kot moža, ki jih je oropa]. Fernecke, kot načelnik obupane roparske tolpe, ni nosil nikdar maske in vsled te«ra je bila njegova identifikacija žrtvam povsem lahka.
Fernecke-j a so skrajno dolgočasile te identifikacije. — Pokličite Darrowa. — je vzkliknil. — ta me bo hitro spravil iz zadreg.
Fernecke se boji le ene stvari na svetu, namreč električnesra stola ter bo napel vse svoje sile. da mu uide.
Značilna izjava japon. poslanika.
Japonski poslanik je izjavil, da ni sklenila Japonska nikake tajne pogodbe ne z Rusijo in tudi z nobeno drugo deželo.— On omalovažuje vse govorice o vojni. — V bodočnosti vidi le mir.
UsmrČeni afriški izgred-niki.
BLOEMFONTEIN, Južna Afrika. 21. aprila. — Štirje domačini so bili ubiti in Številni nad al jn i so bili ranjeni, ko je včeraj polieija streljala na štiri tisoč izgreduikov v mestnem delil, kjer žive domačini.
Mir je bil zopet uveljavljen, ko so bili aretirani štirje voditelji upora proti oblastim.
Bivši župan v zaporu.
CHICAGO, IiL, 31. aprila. — jZvezno okrožno sodišče je zavrnilo priziv bivšega župana iz
menta. Soglasno z neko tukajšnjo vojaško avtori-	■• Ž^t^ZT
teto, s katero sem razpravljal o tem načrtu, je po-popolnoma nemogoče, da bi bil t^.dokument pona-lnar mesecev v jetnišnkH, Jter je
rej en.	kt^il prohibicijsko postavo.
Zaplenjeni načrt se tiče le vstaje v severozapa-dni Bolgarski, v okraju Vratca. To pa ni uspelo, ker so oblasti zaplenile vse načrte ter s tem preprečile njih izveden je.
Pod pogojem, da so vsi ti dokumenti pristni, o čemur sem osebno prepričan, kar, pa je treba še dokazati ter uveljaviti, da je bilo v zvezi s to vstajo rusko poslanistvo na Dunaju, — je povsem jasno, lcmatične posledice skrajno važne, ne temveč tudi po vsej Evropi.
Velik požar v železniških delavnicah«
BUFFALO. N. Y., 21. aprila. — Včeraj pomoči je izbruhnil v železniških delavnicah New Yo^k Central železnice velik ipožar, "ki je povzročil za pol miljoua dolarjev škode.
Kolizija na morju.
LIVERPOOL, Anglija, 21. apr. Malo prej, predno je izkrcal par-nik " CaHic'' svoje potnike, se je zadel vanj obrežni pa mik * Hampshire Coast\ Parnik ''Celtic" je le malo poškodovan ter bo lahko odplul dne 2. maja.
Rudarji, ne hodite v Montano!
Japonska nima nobene tajne po-yodhe z Rusijo ali katerokoli drugo deželo, ki bi bila militaristič-na ali drugega 'značaja. — To je izjavil včeraj Tsuneo Matsudaira. japonski poslanik v Združenih državah pred Zveznim svetom eer-kve Krista v Ameriki v Harvard klubu v New Yorku.
Japonski poslanik, ki je označil vojno med Združenimi dfržavami in svojo lastno deželo <kot nemogočo ter povd'aril. da sovražijo Japonei tajne pogodbe, je rekel odločno, da ne bodo vprizorjen«* nikake povračevalne odredbe za izključenje Japoncev iz Združenih držav. Pripomnil je tudi. da lahko lastujejo inozemci zemljišča na Japonskem, na temelju nove postave.
—	Pred kraitkim se je glasilo, da nasprotujejo gotove -klavzule rusko-japonske pogodbe principu odprtih vrat v Rusiji. To je v resnici za lase privlečena interpelacija in veseli me, da so Amerikafici sami tedeom zadnjih par tednov uveljavili-bolj primemo razlago.
—	Tudi je krožilo poročilo, da ,sta. sklenili Japonska hi Rusija tajen dogovor več ali manj vojaškega značaja. Tajna diplomacija, gospoda moja, je stvar preteklosti. Ta ideja nasprotuje duhu pogodb, .sklenjenih na washington-ski konferenci, katere smo se udeležili. Veseli me zagotoviti vam. da nima Japonska nobene tajne pogodbe in obemega sličnega dogovora z Rusijo ali katerokoli d m go deželo.
—	Japonska je danes prepojena z željo, da živi v miru z vsemi narodi sveta. Sklenila je biti poštena v vseli svojih mednarodnih odnošajih.
Izjavil je nadalje, da se je Japonska prav tako kot Združene države iu Anglija držala določb wasliingtpnske razoroževalne konference in da je uničila petnajst bojnih ladij iprvega ratzreda. Že samo zadostuje, da se stavi na laž govorice in preteči vojni*
FRANC. MIN. PREDSEDNIK
' IZPOSTAVLJEN NAPADOM
Caillauxa bodo napadli v poslanski zbornici člani opozicijo, ko se bo pojavil kabinet Painleve-ja. Herriot pravi, da bo pomagal novi vladi, če bo '"sledila metodam padlega kabineta.
Štirinajst Kurdov obsojenih in obešenih.
LOXDOX, Anglija, 21. aprila. Iz Carigrada poročajo, da je vojno sodišče v Diabeikiru obsodilo na smrt ter dalo obesiti štirinajst kurdskih vstašev.
PARIZ, Francija, 2 1. aprila. — K.o bo nastopil v francoski poslanski zbornici Joseph Caillaux, v družbi Painleve-jevega kabineta, bo izpostavljen preiskušnji, ki bo težka in mučna celo za njegovo železno voljo.
Opozicija je sklenila vprizoriti oseben napad na Caillauxa ter je znano, da ne zna zbornica zadrževati svojih čustev. Če bo, kot preti opozicija, namerila svoj og^nj na Caillaufca, bo zasedanje skrajno značiln9 glede svoje osveteželjnosti.
Dve skupini opozicije nadaljujeta z ofenzivo celo po ministrski izjavi. Charles Bertrand, pariški poslanec, je vložil interpelacijo proti pravici Caillauxa do mesta v vladi.
Loucheurjeva stranka, ki je podpirala Herriota in njegovo vlado, ni hotela izjaviti, na kateri strani stoji. Painleve je poklical k sebi voditelje te stranke ter drugih skupin levice, da jim obrazloži vladni program. Ostale stranke so obljubile svojo podporo. Stranka Loucheurja se je le zahvalila novemu ministrskemu predsedniku za njegovo obzirnost, ko jo je informiral, a je izjavila, da ne more obljubiti podpore radi odsotnosti načelnika stranke Paula Morela.
Vsled tega so se pojavile govorice, da ni mogoče zanašati se na Loucheurja, kojega odpad od Herriota je pomenjal poraz slednjega, da bi podpiral ministrstvo Painleve-ja, Brianda in Caillauxa. To pa pomen j a seveda bolj za večino v poslanski zbornici in tudi v senatu.
Prejšnji ministrski predsednik Herriot je izjavil, predno je odpotoval iz#Pariza v Lyons:
—	"Ministrstvo Painleve j a je izpostavljeno težkemu, dvostročnemu problemu. Zadeve Vatikana in financ ga bosta stavile v težavno pozicijo pred parlamentom.
Na vprašanje, če bo podpiral novo vlado, je odgovoril :
—	Sodelovali bomo z novo vlado tako dolgo, dokler bo delovala za ekonomsko in finančno rehabilitacijo na isti demokratični način, katerega smo uvedli mi. Vatikansko vprašanje je glavni vzrok mojega padca, vendar pa je bilo le plašč, ki je pokrival vse reakcij onar ne finančne interese.
—	Lahko bi dobil večino v senatu, če bi se po-
fNadaljevanje na 3. strani.)
Avstrijci porazili Francoze.
BILINGS, Montana, 21. aprila. Tajnik unije montanskih rudarjev in premogarjev je odločno posvaril rudarje po Združenih drža vali, naj ne hodijo i^kat dela v Montano. Veliko rudnikov je zaprtih in na -tisoče rudarjev je brez dela.
Pod zaveso stroge cenzure se završujejo v Sofiji neizrecne grozote. To je znano diplomatom, ki so imeli priliko citati necenzurirana poročila. "Beli teror*' je v polnem cvetu, in vladni agenti streljajo na komuniste kot na zajce, brez sodnijskih obravnav in brez vsakega, čeprav navideznega pravnega postopanja-
Oči vidno noče nobena stran popustiti. Boj, ki se vrši, je glede svoje krvoločnosti značilen celo za

PARIZ, Francija, 20. aprila. — Prvikrat izza izbruha svetovne vojne sta si stala včeraj nasproti dva sovražna narodla. zastopana po svojih tennis igralcih in prejšnjemu sovražniku se je celo "posrečilo izvojevati sijajno zmago.
Avstrijski narodni klub igralcev je zmagal s štirimi proti eni in navzoči francoski gledalci strogo kritizirali počasni in neokretni nastop svojih lastnih igralcev.
Italijanskega razsodnika, kojega odločitev ni vedno ugajala navzočim, je izžvi&gata več kot 30 tisoč glav broječa Ijudfcka množica. Narodne himne obeh narodov so bale izpuščene iz programa godbe, a navzoči so pokazali pravega športnega duha, ker so z veseljem nazdravljali zmagalcem.
DENARNA IZPLAČILA
y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZA0BDENEM
Pum go nait om iUdiiil
JUGOSLAVIJA J
1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 6000 Din. — $85.50
M —IretfHh. U snmftaj« manj kot In« m IS antev a pottntoo in drn«*
ITALUA IH ZASEDENO
200 lir .......... $ 9.40
300 lir .........., $13.80
M —ninm, U mm pofttniM in
500 lir ..........$22.50
1000 lir ..........$44.00
b poHljatre, ki presegajo PETTTROfl DINARJEV «11 pa DVATISOfl LIB dovoljujemo po mofoCDoatt Ba vumbm popust.
POŠUJATVB PO BRZ^VNJP!%SSlU JSVBSUJBMO 9 NAJKRAJŠEM ČASU TEB EAČUNAHO EA 8TRO&KB

- * . - ; ... .
^•Ssr«®'*
•-. - • * •• • • : - : '	7
GLAS NARODA, 22. APR 1925.
GLAS
(SLOVENE DAILY)
Owned and PubtUked by
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president	Lowa Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NAEODA" "Voice of tke People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list ta Ameriko
in Kanado ......................... $6.00
Za pol leta ___________________— $3.00
Za četrt leta ___________________ $1.50
Za New York ta celo leto _ $7.00 Za pol leta %3j50 Za niorsmstva M celo leto _ $7.00 Za pol leta__________—______$3JS0
Subscription Yearly $6.C0.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in prasnžkov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčuje^. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče na gnani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
PATRIOTICNO SLAVLJE
Sponi lati i (iaspodwega.lttu 177"» jo dosojglo gibanje proti An-
/*m v angleških kolonijah Nove Anglije svoj višek. Kolonisti so pričeii ustanavljati tajne zaloge orožja in municije ter obenem tu-<ii iiriličarttkc organizacije. Angleški poveljniki, ki so seveda to izvedeli, >o odposlali oddelek vojaštva, tla zakleni v takrat zelo point mbtum mestu Concord v državi Massachusetts tajno zalogo orožja Ter areiira oba ameriška domoljuba, Johna Haneocka ter Samuela Adamsa.
Paul Revere, mlad Amerikanee, je čul, da so bile odposlana ain-gV^ke čete v Concord. Hitro je skotil na konja te jahal brez pre-.stanka od Charestowna, Massachusetts, v Lexington iai Concord ter pozval farmer je na hoj.
Nič manj kot osemsto Angležev, večinoma nemških plačancev, katt rt je njih vladar prodal v suženjstvo, je prodiralo proti Coni eoi iu. Amerikanei >o jim mogli staviti nasproti le nekako sedemdeset mož. Nadaijnih sto in dvajset mož je dospelo na lice mesta kot pomožna četa, a Amerikanot so bili še vedno izdatno v manjšini. Borili pa >o Ne z levjim pogumom, in Angleiai so prišli koneeno do prepričanja. tla je najboljše, če >e umaknejo. S tem je bil končan prvi .spopad v ameriški revoluciji, take slavni v ameriški zgodovini. Mrtvih je bilo komaj pol ducata ranjenih pa nekako dvajset.
Po Novi Angliji praznujejo sedaj obletnico prvega spopada in .-lav j« najde seveda odmeva po vsej prostrani deželi. Marsikdo se bo čudil, zakaj vpošrevajo v toliki meri majhen spopad, ki bi ne !m danes niti zaznamovan ali omenjen v zgodovini.
Za to lahko navedemo tiva razloga.
V	prvi vrst; so izprosili pri Lexingtonu prve strele ameriške i .'VMUrijo in v drugi \r>ti je pokazal spopad, da se lahko farinerski mibčarji dobro postavljajo poleg izvežfcanih plačancev, angleškega kralja. To dejstvo je napravilo velikanski nioraii-čm učinek ter taki« ojaeilo živce kolonistov. da'niso od tedaj naprej nikdar, prenehali z bojem, katerega so enkrat za počeli.
Razveseljivo je. da so ta dogodek praznovali na tako izvan-rpden način in da j»- podpredsednik Dawes, kojega praočetje so <se borili v vrstah farmer-.kili miiHčarjev, pohitel v svojo prvotno domovino. da se udeleži slarvlja.
Prijateljem Angležev v naši deželi, katerih je, odkrito rečeno preveč, seveda to sfavlje posebno ne ugaja, a vsled sile razmer so prisiljeni udeležiti oe tozadm-nih slovesnosti, čeprav skušajo zadati stvari drugačen pomen, kot pomen, resnično ameriškega č ust v ova nja in razpoloženja.
Tako je naprimer v nedeljo episkopaini škof, dr. Manning, pripomnil, da je bila revolucija-majh en družinska spor, ki bi ne imel nobenih posebnih posledic. Anglija in Amerika sta baje kljub temu korakali skupaj.
Visoko častiti gospod škof se v tem grdo moti.
V	ameriški revoluciji >ta se spoprijela dva povsem različna svetovna nazora, in kar se iiee skupnega korakanja abeii narodov, bo to korakanje prenehalo v trenutku, ko ne bo videla Amerika v tem n i kakega dobička.
Ravno isto velja tudi glede Anglije.
Če misli gospod škof, da bodo Amerikanei še enkrat vlekli kostanje iz ognja na korist Angležev, se grdo moti.
V	s ve tom i vojni in po njenem zaključku so dobdli Amerikanei lekcijo v realni, sinotreni i»oiitiki, katere ne bodo pozaibili tekom Številnih naslednjih generacij.
Spmznali so, da gleda vsak narod na svoje lastne Interese rn da se posltiži premoči drugih izkljuihio le v dosego svojih lastnih ciljev. V.,a govoričenja o bratstvu, vezeh m drugem so prismodarije, ki spadajo v davno preteklost ter nimajo mesta v modernem življenju narodov.
— Vsak zase in Bog za vse. — je edino geslo, ki obvladuje medv narodno politiko današnjih dm.
Raznoterosti
Tatvine pri ameriških posiljatvah
se vedno bolj množe. V zadnjem eosu je ugotovila ljubljanska pošta pet večjih tatvin. Iz plombiranih vreč je izginilo po 50 an več priporočenih pisem. Samo v enem slučaju je bila jug. držaiva oškodovana v.sled reklamacij za 270 tisoč dinarjev. Sprva so sumili jug. pošte. Sedaj <pa je dognaino. da izvršuje te tatvino doslej neznana družba ae mod transportom iy inosematvu. Dnifta iaže dolar-
vedno pošiljajo v pismih. T art o ve zasledujejo sedaj jug. država, Francija in Združene države ter, je upati, da pridejo kmalu pod
ključ.
Za zaščito umetni« t zračni vojni.
Italjanska vlada namerava pod-vzeti pni	narodov imeijativo,
da naj se vsa mesta izkl jučno ego-dovin&ega značaja, kakor tudi mesta, v katerih se nahajajo odlična maafaiifika deia, proglase V
J
neprevidni ljudje iejeraoni vojni aa odprta
Prireditev v korist slepcev.
Pred tecShi je* razposlal* GlaM domain o»ter ft par nadaijnih
bena Matica z Ljubljane slovenskim novinam in društvom v A-meriki prošnjo odnosno poziv, da bi tukajšnja slovenska pevska in ■ostala podporna ter kulturna društva priredila 'koncerte in zabave, katerih čisti prHbitek naj bi šel v korist projektiranega Doma oslepelih v Ljubljani. Ugledni lovenski dnevnik *'Ola's Naroda" je zavzel ineijativo. ponatisnil prošnjo' ter »pozval slovenska društva v New Yorku in drugod, naj kaj ukrenejo v prospeh te prekorisrtne humanitarne stvari, da so čimprej uresniči plemenita želja, da dobe naši slepci, ti največji reveži vseh reveže v, svojo lastno streho.
Temu pozivu se je takoj odzvalo Slovensko Samostojno Podporno Društvo (največje slovensko podporno društvo v New
lepih skladb.
Po oficijelnem programu se je razvila neprisiljena prosta zaba va in ples. Xa plesišču so se pojavile ljubke in elegantne slovenske Dive ter za rajale v veselem plesu. — Izžrebani so bili tudi lepi dobitki, med temi 14-karatna zlata ura. ki jo je doibila rojaki nja Ana Ko»s.
Kmalu po pod noč i so se pričeli udeleženci razhajarti in odšli so z najlepšimi vtisi proti domu, v zavesti, da so imedi krasen, užitka poln večer, naši oslepeli siromaki v domovini pa znatno vso to za svoj Dom. Naj bo na tem mestu v imenu teh neisrečnikov izrečena Iskrena zahvala vsem u-deleženeem te prireditve, v prvi vrsti dičnemu Slovenskemu Samostojnemu Podpornemu Drust ru. ki se je — neoziraje se na
Yorku), ter sklenilo, da priredij relike stroške — širokogrudno v ta namen dne 18. aprila veselico, katere čisti prebitek ima biti poslan odboru Doma si epe* v v Ljubljani. To naše ugledno druš-Uo je pa na svoji seji določilo, da plača vse stroške te prireditve v/, svoje lastne blagajne ter da se pošlje čisti prebitek bres vsakega odbitka odiboru za Dom oslepelih, tako da ne bodo nesrečniki v ničemer prikrajšani.
Požrtvovalna .slovenska Per-shakova godba je na veselici svi« rala -brezplačno, vsaj vkolikor se tiče njenih članov-Sloveneev, in ;>itot£teko »o sodelovala naša new-vorška slovenska pevska društva, ki so* s svojim ubranim petjem pripomogla do popolnejšega uspeha tega lepega večera. Prire-iitev je bila v vseh oziri'h ipapolen uspeh, tako v moralnem, kakor v materijalnem oriru. Kolikor je lozdaj znano, je prišla v blagajno čedna svota, nad petsto dolar-;ev; natančni račun bo v teku prihodnjih dni priobčen v tem listu.
V New Yorku menda še ni bilo slovenske zabave, ki bi bila tako obiskana, 'kakor je bila ta, ki se je vršila pod avspicijami Slovenskega Samostojnega Podpornega J)ruštva. Velika Arlington dvorana je bila že zgodaj zvečer zasedena <So zadnjega kotička, in 5Iovek je sestal na prireditvi ro-i®ke, katerih ne bo poslej spet .*idel leta in leta, kajti newyor-ki Slovenci ne živimo kompakt-io naseljeni, marveč smo raztre-icni po vseh četrtih »te^a velike-ra, modernega, kozmopolitan-»kega Babilona. Dotičnega večera pa nas je privel skupaj ple--lieniti motiv, da se vsakdo, ki čuti Slovensko in človeško, oddolži našim največjim siromakom ler prispeva svoj kamen k zgradil i prepotrebne stavibe Doma slepcev. Na to veselico je prihitela mnogo nažih najodličncgših rojakov, in med njimi smo opazili tudi Nestorja newvorakih Slovencev. Mr. Frairk Sakserja ter njegovo gospo soprogo.
K umetniškemu višku večera so pripomogla slovenska pevska društva: Slovan, Domovina in kvanter Slovenija, ki so zapela nekaj krasnih pdsml Kot pr\ro pevsko društvo je nastopil Slovan, ki je pod dirigentstvom svojega pevovodje, g. Ivan Adamiča zapel večno krasno pesem "Slovan na dan!" Pevei so želi za izvajanje težke pesmi buren aplavz. Mešani zbor Domovine je zapel pod vodstvom g. H-udeta pesem "V goizdu*' tn zatem "Ven-ček narodnih pesmi". Da je tudi ubrano pctfje Domovine splošno ugajalo, to je svedočilo glasno ploskanje, ki je pozvalo Domovi' no .pono^'no na oder. Končno je zapel kvartet Slovenija pod vodstvom istega pevovodje dvoje pesmi: Dekle, daj rdečih rož, in Milka — oj srček moj. Če- omenim, da so pri tem 'kvartetu gg. Pot usek, Stariha, Muc m Der-ganc, potem je povedano vse, kajti to so pevci glasu in slovesa.
Pcnshakova godba je pod vodstvom svetega neumornega ka-pcAn^ka Mr. Joseph Penabaka
Peter
hm \
pridno sviMa in pred plesnimi komadi je i«|ii1i kot t nekako, introdukcijo ameriško in sloven-, sko narodno himno- Lepo nefej
za\~zelo za to plemenito idejo ter s sodelovanjem ostalih društev priredilo to krasno uspelo prireditev, ter cenjenhn pevcem in pevkam, člauom Slovana, Domovine in Slovenije, ki so s svojo umetnostjo toliko pripomogli k
sijajnemu uspehu, večera!
*
New York, k j cm- sličimo Slovenci kapljici vode v vesoljnem morju, 3a je oddolžil našim slepim nesrečnikom ter prispeval svoj obulus plemeniti svrhi. . . In o-stale naše slovenske naselbine v Ameriki? Kaj je ž njimi? Cleveland, ki se s ponosom nazivas metropolo ameriške Slovenije, gani se! V svoji sredi imaš močna nodfporna, pevska, dramatična in ^vstala prosvetna društva, ki bi nedvomno lahko mnogo pripomogla k čimprejšnji dogradbi Doma slepcev. Dramatična društvi "Ivan Cankar" in "Triglav"! Priredita vsak po eno q: red stavo ali skupno predstavo v kortsl Doma slepcev! In kje so še vsa ona pevska društva, ki jih je v Clevelandu in Collinwoodu nebrojfl Zdaj, ko je napočila doba- piknikov in izletov v zeleno naravo, ali ne bi bilo umetno, če bi clevelandski Stlovenski Sokol priredil v Nottinghamu zlet z javno telovadbo, čijjar prebitek bi šel v korist Doma slepcev i Udeležba tega izJeta bi bila o-gromna, o tem ni dvoma! in tudi gmotni uspeh ne bi izostal!
In vse ostale nase velike slovenske nasel/bine s svojimi podpornimi in prosvetnimi društvi: Lorain, Jiarberion, Pittsburgh, Chicago, Pueblo. San Francisco itd. ? Z nekoliko dobre volje bi se dalo doseči ogromnih uspehov! Ameriški Slovenci so imeli vsik-dar odprto srce in odprte roke. kjerkoli se je v domovini pojavila potreba blagodejne leeilne roke. Nihče, ki je bil v potrebi in nesreči, ni še 'zaman trkal na čuteča srca ameriških Slovencev. Polfg svojih lastnih potreib, ki se nam dan za dnem pojavljajo, smo tleli denarje za dvomljivo in v geste megle zavito politično in narodno svobodo naših bratov onkraj morja, za zvonove, gasilne domove, za pogorelce in ostale pomoči potrebne. In zdaij naj zapremo svoja srca klicu največjega usmiljenja vrednih revežev-f tepcev, katerih oči se ne bodo nikoli več opajale nad blagodejnimi žarki zlatega solne a t Oči in srca so 'jam enako mrzla in mrtva in zastnta s kopreno večne noči. . . Ne moremo jim p°da|-rti nazaj luči njihovih mrtvih oči. moremo in moramo jim pa pomagati do lastne strehe, kjer bodo preživljali brez vseh zarij ozalj-san večer svojega bednega življenja. . . To je naša moralna in humanitarna dolžnost! — Šabec.
Ravnanje z zdravniki.
Kitajski cesar Kaen-Long je v-3prasal 'nekoč Sir Georga Staninto-na kako ravnajo na Angleškem s zdravniki. Ko mu je povedal, 9e je Zkčudil kitajski cesar in rekel: Potem mi je jasno, zakaj imate na Angleškem tako veliko bolnikov. Jaz plačujem zdravnike na teden..Od treuotka pa. ko se po-čtrtim slabo, preneha honorar, dokler nisem zopet zdrav. Sodite, katero ravnanje je boljše.
Ne samo na Bolgarskem, tudi na Pcifugaiskean je izbruhnila \fitaja.
Bolgarska, je kraljevina, dočdm je Portugalska republika.
Vstaja dokazuje, da se tudi po republikah ne tfedita mleko in med, da tudi v republikah ni tako kot bi moralo >biti.
Sicer se pa ni treba ozirata na Portugalsko. Le malo krof* sebe
poglejmo, pa bomo videli *
K sobotni veselici, ki jo je priredilo Slovensko Samostojno Bd-'niško Podporno I>ruštivo v New Yorku, naj mi bo dovoljena na slednja pripomba:
Ljubljanski slepci bodo od te veselice d ob i J i nekaj nad petsto dolarjerv.
Saloner. pri katerem se je vese Lic-a vršila, je pa tudi spravil nad petsto dolarjev.
Saloner ni ale»p, ampak prokleto dobro vidi.
Precej smo pa zaslepljeni mi newyprski Slovenci, ker si še do-sedaj nismo postavili lastnega Do tea, v katerem bi bili sami {gospodarji.
♦
V	nedeljo Ke bo odločila bodoča usoda Nemčije.
Poleg raznih drugih kandidatov kandidira tudi IDndeinburg za predsedniško mesto.
In če bo stara maršalska mrci-na iz\roljena, bo s tem jasno dokazano, da včasih tudi napreden, inteligenten, energičen in vztrajen narod po dolgih težaivnih izkušnjah ne ve, kaj dela.
*
Bog ve, kakšnega kralja si bo potem izbrala Jugoslavija, ko bo
šel Pašič v penzjon?
*
Da bi oficijelno ime mlade jugoslovanske družave res odgovarjalo svojemu izrazitemu pomenu, b? >e moralo glatedti: Kraljevina monarhističnih Srbov, republikanskih H nv art o v in neodvisnih Slovencev.
*
Italijan D'Annunzio je znan vsakomur, posebnem nam Slovencem zastran komedij, katere je uganjal na Reki
Nihče ne more zanikati, da ni D'Annurnzio slaven pisatelj.
Nekatera njegova dela se sme prištevati med najboljša v svetovni literaturi.
Ko se mu je na stara leta v glavi zmedlo, se je pa možak politike lotil. In s to svojo politiko ga je tako lomil, da je bilo groza.
Toda v Rimu so gospodje posebne sorte.
Ko je D'Anriunzio zasedel Reko, do katere ni imel nobene pravice, je Vatikan Magoslovlial njegovo dejanje.
Ko pa nanese v yatikanu pogovor na njegova pisateljska dela. vsi brez izjeme soglasajo, da je
D'Annunzio velika packa.
*
V	Dowrntownu ni ničesar novega. Že \teaj ne, da bi jaz vedel. Nekaj pa moram vseeno povedati. Tam blizu Osme prodaja pijačo {italijanski rojak Caruso. Carižso-ve ime je OTiano vsem Jatlijanom. Seveda ne ime dowaitownskega Carusa, pač pa znatnega pevca Caruso.
V	soboto pred vetselaco sem stopil tja na kozarec vina.
Rečem le toliko: Če bi bilo Ca-riLsovo petje le malo tako čudno kot je čudna Carusova pijača, bi ga poslušalci že -zdavnaj z gnjili-
mi jajci nagnaJi *
V	ponedeljek je bil precejšen mraz po vzhodnih in severozapad-nih državah.
Nekaterim je bilo pa vseeno gorico, če drugemu ne, zastopniku "Edinosti".
Rojak nam je sporočil, da jo jo t z neke hiše tako adiourtt, da se
je kar kadilo za njim.
*
Patru Koverti slaba prede.
Najbolj® dokaz, da nima de>-narjar je ta, ker ni že dva meseca kupil srogi frsijlici Edinosti novega klobučka.
FARNIK "MAJESTIC* V DRY DOCKU
•••rti;
WMOMWOOP.A UNMHWOOO, K. Y.J
>!nani pamik White Star Lino-amptonu. Anglija.
TEKMOVANJE MED TRSTOM IN HAMBURGOM
"Majestic'* popravljajo v South-
Ker skušajo Italijani za vsako ceno dati Trstu njegovo prejšnjo važnost v trgovanju s Srfxlnjo E-vropo, je poslalo mesto Hamburg pred kratkim v Prago odposlanstvo. zastotjKtjoč njegove brodarske interese, da l»i proučilo sedanje prometne pogoje in se pogovorilo o metodah, kako hi se dal u«pesnejše organizirati čcško-slo-vaški tranzit preko Hamburga. Nemške parobrotlne ■družbe imajo namreč namen, ustanoviti v Pragi specijalni urad ža tranzit.
Znano je, da je Nemčija kon-ct-m leta 1924. prLšla <lo Nix»raxii-ma s češko-slovaisko vlado in določila posebne tarife za tranzitni promot med Hamburgom in čsl. industrijskimi središči. Novi korak pa kaže, da hoče Hamburg energično nadaljevati boj. ki ga je začel s Trstom. Zanimivo jc o-meniti v tem pogledu, tla so zvlo nizki tarifi, bi danes obstojajo med Ceškoslova !ko in Hamburgom, doveclli do protesta saških mest (Chemnitza, Ijipskega. Dra-žtlan itd.), ker morajo plačevati na Hamburg mnogo večji tarif kot Praga, čeiprav je ta bolj odkla ljena. Tudi nemška rečna plovba protestii-a. ker ji delajo znižani železniški tarifi veliko konkurenco.
Hamburški brodarski krogi so zelo vznemirjeni ra<li energije, ki jo razvija Trst. <la si osvoji tržiš-č^ Srednje Evrope. Gotovo je. da ima Trst redne zveze, dobro preračunate tarife in izborilo organizacijo za transport i ran je in vskladiščavanje blaga.
Hamburger Premdenblatt o-brača pokornost na stremljenje Trsta, da se spremeni v uvozno Iu ko za francoska kolonijalne proizvode tako da bi ti mogli prihajati v Srednjo Evropo skozi njegovo pristanišča Druga novost, ki vznemirja Hanvburžane, je pošiljanje argentinskega zmrzlega mesa preko Trsta. jZato ni čuda, da se je na podlagi teh prizadevanj promet med južno Nemčijo in Trstom skoraj podvojil l. 1914 napram 1923.
S pomočjo raznih italijanskih parobrodnih družb se je ustanovilo udruženje za razvoj prometa Trsta s Češkoslovaško. Glavni njegov namen je, dajati čsl. izvoznim tvrdkam vsa potrebna poja-sn'la glede transporta preko tržaškega pristana.
Zato se Nemcem mudi m hočejo takoj ustanoviti v Pragi nrad za tranzitni promet, ki bo deloval ea hamburške interese.
OPROŠČENA BREZ DO KAZOV
V Berlinu se je pripetil zanimiv slučaj, da so porotniki oprostili obtoženca, nc da bi polagali tudi najmanjšo važnost na izpoved be prič in dokazovanja sploh niso dopustili.
Pred porotniki je stala žena bivšega kapetana Erika Holtza, ki je svojega moža ustrelila v si-lobranu. Hoitz, ki je bil vdan pi-jaiK-evanju, je izpil doma celo steklenico ruma. Žena ga je spravila v posteljo, da bi prespal pijanost. Naenkrat pa je mož skočil iz po-stelje, pograbil telefonski aparat iu hotel ž njim ženo ubitn. Uboga soproga je prijela v silobranu za revolver, ki ga je imela spravljenega v nočni omarici, in je v razburjenosti ustrelila proti napadalcu. Krogla je zadela moža v glavo.
' Vsa iz sebe se je obnašala žena potem, ko se jc to zgodilo, kot bla zna in je hitela s smrtno ranjenim možem z vozom na rešilno postajo, kjer mu je žrtvovala pol litra lastne krvi v svrho transfuzije. da bi rešila njegovo življenje. Ranjenec je namreč izgubil silno mnogo krvi. Vendar so bili v*i Ipcskusi zaman in mož je kmalu izdihnil. Žena se je takoj po njegovi smrti stavila na razpolago policiji, ki jo je odvedla v preiskovalni zapor.
Porotniki so uvideli, tla je žena p'-stotpala v silobranu in v silnem strahu in da zato ne more biti odgovorna za svoj "čin, ki ga je itak hotela takoj j>opraviti, pa je že bilo prekasno. Odklonili so zato vsako dokazil no postopanje in oprostili obtoženko.
Ostra napetost med Poljsko in Rusijo.
Umor poijskih revotucijonarjev F>ag.inskejga in "Weezorkiewicza, ki iso ga izvršila poljski policijski agenti ravno ob ruski meji, je povzročil v sovjetski javnosti veLi-ko razburjenje in vznemirjenje. Sovjetska vlada je vzelo ostrem tonu protestirala proti tem dejanju. V Moskvi, Leningradu, Ilar-kovu in posebno v Minsku so se 'vršile velikanske desmon-stratije. Močni oddelki sovjetske milice so morali ščititi poljska diptomatič-na in konzularna zastopstva. Razburjenje v Moskvi je tako veliko, da je izšel predlog, da naj se poljsko diplomat ično zastopstvo deloždra iz dosedanjih reprezenta-cijskih poslopij in se mu nakažejo podobni hotelski profctori, kakor jih ima sovjetska vlada v Varšavi.

NAJBOLJŠO PRILIKO
ea obisk stare domovine nudi Vam veliki izlet v Jugoslavijo, katerega priredi naš zavod z najlepšim in najudob-nejšim parnikom —
44 n A nT O 99
PARIS
dne 16. maja.
Vse potnike bo spremljal en naših v tem skuaenih uradnikov do Ljubljane oziroma Zagreba.. . . Odločite se pravočasno da Vam feamoremo preskrbeti najlepše kabine.	'
Poslužite se te ievanredne prilike in piHte za nadaljna navodila na:
FRANK SAKSER STATE BANK
«8 Oortlaadt Stmt	Hew York, N. T.
=



m
QLAS NARODA, 22. APR. 1925.
Fr. Milčinaki:
(Nadaljevanje.)
Kaj ne bi stavil Stanko: saj je videl. J*>d kateri naprstnik je prišla rdeei krogla! — Ravnatelj jc položil na mizo deset kron, Stanko je storil takisto, potem se je dotaknil naprstnik:«: "Tukaj je rdeča !"
"Ej." j<* r«-&ei ravnatelj. 4*mla-
di in oz. kar veni, da me pripraviš ob desr-tak! — Toda bodi, t?bi <r;i privoščim bolj kakor lastnemu si 1111!" — Dvigal je počasi pokarani naprstnik — Stanku se je sme jalo liee, tako siguren je bil, da je pogodil prav — a4i glej. izpod na-prstrnka jf pokazala bela krogla !
Stanko ni mogel verjeti . . . saj j*- vomlar videl, «la je bila rdeča, ko je prikrival ravnatelj I
"Rdeča je tu!" je rekel ravnatelj iit dvignil drugi naprstnik. "To pot si se zmotil . . . enkrat se lahko zmoti vsakdo. — Ali ne maram tvoje izgifbt*! Na, vs»eh dvajset kron. stavi jih še ti dvajset — uganeš in vse bo tvoje!"
Pokril je krogli in Stanku se je zdelo, da ji je nalaitč prav okonno mešal, nemara res želi, da Stanko dobi stavo . . . Natanko je videl: rdeča krogla je >j>od desnim na-prstnikom — pomota je izključena !
Položi! je svojih dvajset kron poleg ravnateljevih in pokazal desni naprstnik; "Tukaj!"
Ravnatelj ga je> dvignil, krogla je bila — bela!
Kri je zalila Stanku liee.
Ravnatelj yra je tolažil. "Bj. žal mi je i Nii ne de . . . sreča se obrne. Z drugim ne bi več igral, ali ker -vi ti . . ."
Stanka je prijemala strast. Že je dvignil nogo, da si izza črevljn vzame še denarja — tedaj se od-pro vrata in prikaže se orožnik. "Policijska ura!"
Od krogr«*!. napr^tnikov. denarja kar hipoma ni bilo ne sledu več na mizi. Gospod ravnatelj je izrto-čil vino. "Da te veliki Bog poživi, neumni Avgust! Plačaj, čas je. da frreva spat!"
»Stanko je plačal, drobiž je spra vil espet ravnatelj in ko sta jo u-birala domov, je Stanko meril cesto . . . Hitro je zaspaJ.
Drugega dne je bil v glumaš-ke m vozu rodbinski posvet- Predmet mu je bilo vprašanje, ali in kako bi se pomnožili dohodki dru ž me, in je rodbinski svet sklenil, da se najstarejši sin Pepe loči od družine in gre na svojo roko glu-mit po manjših krajih proti Trstu in R«-ki. Takih umetniških potovanj j«* Pe>pe že več opravil. Seveda breiz nepritik niso bila —že parkrat so ga bila oblast v a po od-ffonu nazaj poslala staršem . . . Navzlic temu je vad hodil na pot, mikala sta ga prostost in denar.
Stanko je prirejal večerno prizorišče in s te£ko glavo premišljal prelepo igro "rtrululu", ko ga jc počastil s svojim posetom ravnatelj.
Otožen mu je bil obraz, turobno je pokiinal in si s prstom obrisal suho solzo iz očesa. Globoka fcinjenost mu je trepetala v glasu. ko je ogovoril mladega umetnika: "Moj sin! — Zasstonj ti ne pravim tako — izgubil šem i>ina Pepeta. ločil se je od mojje drtiž-be. Zakaj? Ker sem tebe povišal v neumnega Avgusta. Nehvaležne«, naj gre! Odslej mi ti nadomeščaš sina — itzkaži se vrednega moje ljubezni!" Podal je Stanku svojo široko roko in mu jo pritisnil k ustom- "Že prav — ni mi treba poljubljati roke! — Hajdi-va na dele, da opraviva glavno poskušnjo ^a učinkovite prizore z neumnim Avgustom!"
Pokazal jc Stanku, kam in kako se naj postavi. Pa je na mah prekinil pouk in strogo pogledal Stanka. "Neumni Avgust, boga-ini, kje ima£ obleke ? Gkjj ga T Napravil sera te za Avgusta, mar te naj še oblačim T Kje pod vesoljnim nebom se je Že slišalo kaj takega? Ali si Avgltf*. 41 i nisi t Si! Potem si po pojavi zavezan imeti JDbleko, drugače si mi" odgovoren M" vso SMo, d *«to \CPtm vsak
tr- '
Ptički brez
Stanko se je plašno'"oziral, *ka-ko ±>i ušel ogorčenemu ravnata, lju. ta pa je napel prijaaaiejSe strune "No — že dobro! Ker te imam rad. ti poanorem . , . Idi k moji ženi, morebiti ima kako oble ko in ti jo ceno proda!"
Prijel jč Staniča s trdo roko m ga peljal k ženi v voz. Priporočil S toplimi besedami in ravnateljica je bila blagega srca in ni več zahtevala kakor borih pet-10 kron za vso obleko s špičasto kapo vred, dasi je bila med brati vredna cele štiri krone, kvečjemu pet.
Kaj je hotel — kupil je in pla-
čal.
Ali zvečer, ko je raztegnil hlače in so veselja zavrUkali otročaji v občinstvu, mu ni bilo več žal denarja in se je čutil srečnega.
Iz Planine so šli v Postojno, odtod na Sent Peter, tako se polagoma priromali v Ilirsko Bistrico.
Dan je bil enak dnevu in kakor se človek preobje celo sladčic, ?e je tudi Stanko nasitil gluinaš-ke slave: dam za dnem po istem kopitu, edina izprememba le r načinih, kako je ravnatelj 'bezal iz njega bankovce! Misli so nju 2e uhajale drugam in sum nji v o £a je pogledoval ravnatelj.
Deževalo je; predstava je bila nemogoča, ker šotor ni imel strehe.
Ravnatelj je bil pust. kakor vreme. Ravnateljica se ja napotila v bližnje vasi kupovat las in zameji ji vat ogrskih kronie, koder jc te naletela na bistro glavico, da je pustila dolgim njenim prstom šariti po drobižu. Dom in doj^n-ca je Čuvala šestletna Vanda; sedela je na stopnicah votza pod dežnikom in kadila kakor Turek.
MraČilo se je. Ravnatelj je pozval Stanka; "Avgust, moj sin, bajdiva med občinstvo!''
Sla sta v krčmo, sedla sama za se v kot in ravnatelj je naročil. Dolg in resen pogled je uprl v mladega tovariša in ga polglasno ogovoril: "Zaradi tebe sem izgubil sina! Steber je bil moje družbe. Pa to ne preklinjam zaradi tega. Ali vedi, zdaj si ti moje upanje in moja tolažba. Gorje ti. če bi me varal! — Pij, moj sin!"
Natočil je vnovič kozarca in nadaljeval: "Boga tam v nebesih zalivali, da si prišel v moje roke — drugi bi te bili že slekli in odr-Ii! Jaz pa nisem samo tvoj ravnatelj, ampak tudi oče in prijatelj. Zato pij!"
Trčil je s Stankom in izlil kupico ve.se. Stanko je obotavljajoč sledil njegovemu zgledu — ni mu dišal trpki teran.
"Tako je prav!" ga je pohvalil ravnatelj. "Kdor se brani pijače, je hinavec in izdajica! — Jaz vse vem, vidim v srce, berem mi-sH . . Obtro mu je sikal glas: "Nikogar ne držim — ali kdor je v moji službi in hoče proč:" trimesečna odpoved, tako pravi postava!" Potem je spet ublažil' svoj glas. "Ni grše lastnosti, nego je nehvaležnost ... ali ti si pošten dečko, vate zaupam. Pij!"
Spet je moral izpiti. Vino neprijetnega okusa mu je lezlo v glavo, na ni ipostajal vesel, le zaspan.
"Dolg čas je nocoj," je vzdih-nil ravnatelj, "daj da se razvedriva l" Položil je na mizo kroglici in naprstnifca.
Ali Stanka ni nocoj nič zanimala prelepa igra "trululu." Odkar se je naveličal cirkusa, je gledal tudi ravnatelja z drugimi očmi.. "Sle«pari" si je mislil.
"Truden sem, grem spat," je povedal. Položil je na mrzo tolar, ki si. ga jc bil v ta namen že pri pravil v žepu.
Ravnatelj je ostrmel. "Kaj? Kdor KamT" Zarohnel je: "Bo--ga-mi! ..." in je meril Stanka z pčmi. "Ti si mi pravi ptič! Kdo pa si? Ali ite naj peljem k žandar-ijem?" Siknil mu je v uho: "Da te zapro, ker si tat! — Lopov!" Potrkal je s steklenico po mizi. *'Šc en polič!" 'r Krčmarica je prinesla vino. Ravnatelj je naroČil. S prisiljeno pri jasnostjo je napil. "Fi: * —1—
stal te belcebub! Kdo prej?"" Ni jttej izpustil Stanka, oči. da j* izpraznil kozarec.
Stanko je bil pripit, duši l ga je zaspanec, pa vendar se je zavedal, da je v pesteh, sovražnika. Orre-sal se je zapaznosti, kimal besedam ravnatelja, skušal preudariti svoj po loža j — ali omahoval je. trudne, veke so se mu zapirale.
Srepo ga je gledal ravnatelj, '^amrmral je: "Magarac!" — iz-pil vino, Stanku vzel iz rok tolar in plačal. Dregnil je mladega prijatelja v rebra, da je planil kvišku. in sta šla. Vso pot je streljal Ijute bliske na opotekaj^ega se Stanka, zabavljal in klel in v znak svojega globokega ogorčenja pljuval v konfine in v brzojavna droge.
Deževalo je, hladne kaplje so Stanka osvežile. Prišla sta do voza. "Ilajdi noter," je zji-rentačil ravnatelj, "na dežju ne boš ležal!"
*fSaj lahko spim pod vozom." se je branil Stanko, obhajal ga je strah pred ravnateljem . . .
Ta ga je zgrabil za ovratnik in ga kratkomalo .porinil v voz. Zaklenil je duri in šel v zadnji konec voea. Stanko se je kaj pri durih zleknil na tla, zaspati mu pa ni dalo.
Neznan strah ga jp begal, burno mu j? tolklo srce — česa se boji ? V onem koncu je ravnatelj ropotal s erevlji, z ženo sta šepetala . . . Spominjal se je Stanko ravnateljevih grozečih besed In pogledov, trudil se je, da razloči, kaj šepeta — žena je opominjala: •'Tiho bodi! ' Kaj je govoril ravnatelj, ni razumel.
(Zbiral je misli, ali strah mu je ji mal ves preudarek, ni se upal Tcniti, zadrževal je sapo, zalival 2ii je mrzel pot — o. da bi bil že skoro dan in on zunaj voza!
V zvoniku je bilo enajst. Kdaj bo šelč jutro! Pet. šest ur mora preteči, preden se prične daniti , Vsaika ura ima šestdeset minut, vsaka minuta šestdeset sekund. Če bi tako hitro štel, kakor teko >»ekunde, koliko bi moral našteti, da se stori dan! Nehote je pričel: "Ena. dve. tri. štiri, pet ..." pomalem se mu je diremalo in ni vedel, kako je prišlo — ko je mislil, da šteje med dvesto in tristo, ni štel, ampak molil očenaš **n je poleg zaspal.
Sanjalo se mu je, da hodi po go zdu in se ozira po ptičjih gnezdih. Hola, na košatem hrastu je čuti čivka nje! Stopi okoli hrasta, da vidi, kje — joj, v vrhu so! Tako lepih ptičev še ni videl, rdeči so in beli in naprst-nike imajo na glavah 'kakor krone. In se mu je zdelo, če se dobro .stegne, bi. dosege! prvo vejo, potem bi se potegnil kv išku si pomagal od veje do veje v vrh in db čudalepih ptičev. Že se hoče pognati kvišku, pa ne more od tal, noga mu je težka — ujel se je v past, v vrhu pa kraka jo črne vrane! Ali so vrane, ali so čudalepi ptiči s kronami? Ali je le sanjal o čudalepih ptičih? ... O pasti pa vendarle ni sanjal —: nekaj ga drži z& nogo!
Tako se' mu je stopnjema Vračala zavest. Odprt je oči — saj ni niti v gozdu, noč je in on leži na tleh — v ravnatelje*vem vozu
Tisti liip pa je neusmiljeno za-kričal: čutil je tujo roko, ki ga drži za nogo in mu oprezno seza-va črevelj. Kdo je? Kaj ma hoče? Od silnega strahu -zmeden, si mti ni zračilnaf, da je tiiji roki pač le za denar — v smrtnem strahu je mislil, da mu gre za življenje.
Kričal je. Tuj«, roka je odnetia-la; oglasili so se OtrOei, najmlajši je zavekai; že^jnka je vprafiala, kaj je ? — Nekaj je »zaropotalo v vozu, potem je zareračal ravnateljev glas iz dragega konca.: "Zanikam i fante, ne boš dal miru? Drugače ti pomorem!" • . Stanko je tiho sedel pokonci in objel z rokami koleni... Z očmi je skušal predrefci temo,, drhtel je po vsem životu: zaspanec mu je prešel.	!t7f
MAHATMA GHANDI
Slika nam predstavlja Mahafmo Ghandija. voditelja vseh Indijcev. ki se bore za neodvisnost. Njegov poglaviten eilj je, pripraviti Indijce do tega. da bi ne kupovali več angleškega blaga, Gandhi javno razkazuje, kako je mogoče tkati fino platno na priprost domači pletilni stroj.
FRANC. MIN. PREDSEDNIK
IZPOSTAVLJEN NAPADOM
(Nadaljevanje s 1. strani.)
PAPEŽ IN LITERATURA
služil metod, ki so na razpolago vsakemu ministrskemu predsedniku. Padel sem, ker sem rajše o-stal lojalen principijem, za katere se zavzemam.
Ker je bila vlada Painleve j a stvor jena z obzirom na občutljivosti senata, se je precej razpravljalo o pripombah Herriota. Herriot je izjavil sam, da je pripravljen sprejeti mesto predsednika poslanske-zbornice in sicer z naslednjimi besedami:
-t- Napočil je čas, ko ne more nikdo zavrniti po-živa, naj nosi zastavo stranke.
Varnostni dogovor med petimi silami v obliki kot sta razpravljala o njem angleški minister za zunanje zadeve Austen Chamberlain in Herriot, ne bo dosti izpremenjen sedaj, ko je postal francoski minister za zunanje zadeve Aristide Briand.
Čeprav je izjavil Briand, da bo sledil inozemski politiki Herriota, ni s tem še rečeno, da ji bo sledil v vseh podrobnostih. Dal je že razumeti, da hoče nastopiti v tesnem stiku z Angleži za evropsko varnost, a to še ne pomenja, po mnenju Bri-anda, dogovora med petimi silami, v katerem bi
bile Anglija, Francija in Nemčija na enakem sta-i ■» » liscu.
Tekom številnih razprav, katere je imel z voditelji v senatu v času, ko je skušal stvoriti kabinet, je postalo jasno, da je senat proti dogovoru med petimi silami in da je bil ta dogovor eden glavnih vzrokov str mogla vi j en j a vlade Herriota. Predno je sprejel mesto ministra za zunanje zadeve v kabinetu, kateremu načelu je Painleve, pa se mu je posrečilo potolažiti senat.
Senat hoče, da sklene Francija poseben dogovor z Anglijo in Belgijo — mogoče tudi Italijo. Kakorhitro bi bila ta pogodba medsebojno zajamčena, je francoski senat pripravljen skleniti' na-* daljne evropske varnostne dogovore.
V Vatikanu je -sestavljen sea-narm vseli knjig, ki jih je papež prepovedal citati. Katoliški verniki se morajo strogo izogibaiti Tega čtiva, sicer jih cerkvene oblasti izključijo iz verske družbe. Zanimivi tso motivi, ki .-o pripravili papeža do tega. da je prepovedal čitati nekatera dela svetovne literatur". O italijanskem pesniku Gabrijelu d'Anuunzio pravi /papežev indeks, da je najbolj zoprna figura k zgodovini književnosti. Bal-aerva Fiziologij;i zr. kona" in "Marogasta koža" sta prepoveilani. in ,-iie.er prvo delo za to. ker vsebuje nekaj pohujšlji-vili poglavij, druga pa. .ker jt* pisana v nedostojnem tonu. K a za no-'"i "Spomini" so bili v Vatikanu proglašeni brez komentarja za odvratne. Flaulbcrtovi "Sentimentalni spomini" so po papeževem mnenju literarno delo. ki vpliva na čitatelje mučno in nemoralno. "Madame Bovary" istega avtorja je sicer '"sijajno spisana". vendar pa predstavlja za čitatelja "veliko opasnost" V. Hugo je v "divnih frazah opeval vero, vendar pa je v njegovih delih tudi več poglavij, kjer ipisatelj napada, laže in obroku je cerkev, papeža, škofe in duhovščino. Zato jV nemoral ni pisatelj".
Nezgode pri delu v Trbovljah.
Franc Dežman, osrednja delavnica, si je poškodoval desno oko. Franc Fajfar, dnevni kop. si je ■potolkel desno roko. — Alojz Saje, Dukič evo podjetje, si je poškodoval tretji pnst leve roke. — Frane Florjaaičič, zapadno okrožje, na glavi, kamor -mu je padel 'kros premoga. — Jfcmez Žurga, Osrednja delavnica, si je potolkel obraz. — Ciril Posavec. DukLičevo podjetje, si je poškodoval desno nogo ter so ga morali prenesti v rudniško bolnico. — Tomaž Bur-kelc. vzhodno okrožje, stopalo ve noge, kamor ga je zadel velik kos premoga. — Matija Cvet. Du-kičevo podjetje, si je ranil tretji in četrti prst desne roke. — Ga-
brijela Strojanškov^a. istotaan. pa
si jt» poškodovala levo roko. — Frane Brin ar. vzhodno okrožje.
je potolkel na glavi in na desni rami. kamor ga je zadelo tramov je.
VABILO
na veselico,
katero priredi društvo "Hrvatski Cvet" v soboto, dne 25. aprila v »prostorih Antona Peršiča, na 1820 Grove St., Brooklyn, N. Y. Zače-tt-k ob osmi uri zvečer. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
i C2x 22.2Ž)
Rada bi izvedela za naslov brat.j ' ANDREJA KRIZMAX. Pred 4. leti je bil v Piekens. \Y. Va. Kil or izineid raja kov ve za njegov na-lov. naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Joe in Peter Križman, 184 Franklin St., New York, N. Y. j < :5x 22.2H.24)
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
«no že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le se par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki H niso naroČili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. .
SLOVENIO PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. N. Y. O.
Dober in aploien liniment
Pain-Expeller
Ce v»« mučita revrattuem ali nev-ralsija. vdrgnite ta izborcn domači liniment na boleče mesto in sledila bo hitra odpomoč.
35 in 70 centov v lekarnah. Pazite na txrorniiko znamko Sidro.

F- AD. RICHTER ft CO. Berry & South 5th Sts.
Brooklyn, N. Y.
>
Posebna ponudba našim citateljem
Prenovljeni pisalni stroj "OLIV**" £20.
B itrelico sa slovenske 6r-ke, č, M^. <£25#-
'OIiIVEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisali na pisalni stroj nI nOčaEa umetnost, Taltoj Ul-
le vsalf pili. Hitrost pisanji iobits a Tsjq,
11 i-
■LOVSNIO PUBLISHING
■ew Terk, V. ¥.
(Nadalje ran je prihodnjič. V
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poiM knjig in jilt pdajamo po označenih cenah.
Po leh knjigah smo imeli mnogo vprašanj« zato ne odlašajte z naročilom, da katere *e zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s money ordrom, v znamkah aH gotov denar t »varovanem pitna u;
6US NARODA, 82 CorttandtSt, NewYork
Prečita jte pašno oglase o novOt
pokra- ADVKBTB8K tH OIiAS NABQDA
K N J Iti A H N A "GLAS NARODA
POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači sdr&Tnik..................^.fl.25
Vaša sdraTfla ..............................SO
Hajboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 strani.......................0 00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigde), —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, itatisti&ni in
goapod&r^ki pregled in —■ ^ Zgodovina SHB*r 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....S Ji
POVESTI:
Fabijola ali cerkev v Katakombah.............40
Gadje gnjezdo, povest iz dni trpleaja in nad.
Trdo veza no ........ ................. .75
Hadži Murat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. —
Kraljica mnčeniua, trdo vezano ............... .80
Kresalo duhov, trdo vezano .................. .70
i, povest iz ruskega .......................70
Mi plačamo poštnino.
t...:.m, ji "g t
»-.._>---.i.-. -U ... V- .C

ŠOLANA
BOMAN.
Za "<*Las Naroda" priredil G. p.
J. Joseph Renaud:
Sovji most.
(Nadaljevanje.)
Xa koncu deske, onkraj ograje ! lesenega mostu je stal mož. roke j je imel zvezane na hrbtu.
Ohlapno mu je visela okoli vratu vrv ki je bila pritrjena na o-grajo. Mož je bil z hrbtom obrnjen k mostu. Srepo je zrl na divjo reko pod nogami, ki je peneč se drvela trideset -čevljev poti njim. Na drugem koncu deske je stal debelušen seržan ameriške armade. Služil je ikot protiutež. Imel je nalogo, da v določenem ča.su oddroči z deske. de<ka bi se nagnila dn zlezla v glc*bino — in ž njo ujetnik. On bi se sicer obdržal na vrvi — ali vrv je bila privezana okoli njegovega vratu.
Na 'bregu je nepremično stal odred pehote s puškami ob rami. Pred njim je bil kapetan s potegnjeno sabljo: od treuutka do trenutka je pogledal na uro.
Nihče «e ni gaiiil. Smrt vzbuja pač največje spoštovanje tudi v dušah tistih, loi so vami pred njo:
Mož. ki ga je čakata smrt obe-šenja. je bil petintrideset let star in je bil po poklicu farmer z 'juga." Obraz njegov je bil simpatičen, glavo so mu dičili rujavi kodrasta lasje. Nič zločinskega ni bilo .videti na njem. Ali prek i sod ni poznal usmiljenja in ni.priza-nesel nikomur. Iz .pafrijotiičnega čuta je hotel zažgati 'Sovji .most' — in baš ta most je postal njegova poguba. Možu je bilo ime Carton Farouhar.
Carton Farouhar se še enkrat
Profesor je nekega dne presenetil gospo Nežo s sklepom:
—	Hočem napraviti z Margareto par ooiskov. Zima prihaja in v našem majhnem mestecu ni dosti zabav. Vsled tega se moramo udeležiti teh.
—	In zakaj? — je vzkliknila starka jezno. — Ali mislite, gospod profesor, da ne stane plesna obleka ničesar?
—	Nič ne de. To žrtev je treba doprinesti. Kako drugače naj dobi Margareta moža/ Tukaj, v hiši, «e ne potikajo snubači naokrog, a prišel je čas. ko je treba najti primerno partijo za otroka, kajti ia večno vendar ne more ostati v hiši. Vi sama. Neža, sta pravili, da ie razbila mojo najljubšo pipo iz morske pene in da je postavila Homerja poleg Horaca, kamor a;bsolutno ne spada ...
Caspa Neža se je zamislila. Nekaj se ji je zasvetilo v trdi huči.
Poročiti jo! Margareta .se mora poročiti. — a z drugim moškim kot profesorjem! Sveti Bog, zakaj ji ni prišla ta srečna misel že preje?
Seveda, poročiti jo! Ali j«' mogoče kako drugo, boljše sredstvo, da se jo spravi iz hiše .'
Prvikrat, odkar se je nahajala Margareta v hiši. ji je gospa Neža prijazno pomežknila z oče -oni.	*
Ne, direktno se je nasmehnila Margareti, a ta smehljaj je po-menjal le bliskanje, ki se pojavi pred velikim neurjem.
Profesor je tekom zime odvedel two j o nečakinjo na številne zabave in neizmerno je lril vzradoščen, ker so vsi gospodje odlikovali in obožavali mlado deklico.	,	-
Kjerkoli se je prikazala, je slavila njena lepota pravcate triom-i fe in druge mlade dame so obledele poleg nje kot zvezde všpričo solnea. Čimbolj pa so gospodje dvorili mični kraljici dneva. tem-, bolj jo je sovražil ženski svet.
^Zavist in ljubosumnost igrata žalibog na colera svetu veliko nlogo, a nikjer tako velike kot v majhnih mestih, kjer poganja nestrpnost proti rivaLkajn najbolj strupene cvetke.
Ponavadi prevladuje v majhnih mestih pomanjkanje gospodov ill vsak prirastek na številu dam je ženskam neušeČ. Če pa se pojavi celo taka zmagovita lepota kot je bila Margareta, ki je združe- 02Te na desko, na kateri je stal, vala v sebi ljubezujivrKt, srčno dobroto in temeljito znanje, potem se prične proti takii deklici zavratna gonja, koje namen .ie nastavljati zanjke ter podreti v prah to, kar se zdi malenkostnim meščankam in stari kav i m devicam previsoko.
Braslorv je bilo majhno provincijalno mesto, v katerem je bil garnizoniran bataljon infanterije. Mladi častniki tega baatljona so bili sicer najbolj priljubljeni plesalci, a ne zakonski kandidati. s katerimi so računale matere.
Matere in obenem tudi očetje in hčere so vedele, da je zakon s častnikom brez sredstev nesreča, kw je kavoija, katero je treba položiti. železna ixytreba. kateri se ni mogoče dzogniti.
Družine, ki so živele v takih razmerah, da so si lahko privoščile razkošje '"vojaškega" zeta, pa so postajale od leta do leta bolj r etike.
Tako so opazile matere deklet, da je potstail neki lep poročnik pravcata senca Margarete, da ji je dvoril na v<o mogoče načine in da si ni niti malo prizadeval prikriti, da je do ušes zaljubljen v Margareto.
Čeprav je tudi lepa Margareta močno zardela, kadar je stopil prednjo in čeprav je zrla nanj s svojimi velikimi in zagonetnimi očmi proseče, ui bilo vendar nobene nevarnosti, da bi sokol odnesel golobico — * po m/»č jo poročnega prstana. — kajti on ni imel ničesar in ona tudi ne.	v
v
Tboga Margareta je postala vsled tega predmet velikega so-Ivraštva drugih deklic, ki so to sovraštvo kazale na vse mogoče in > nemogoče načine. Odmev sega že v velikem svetu daleč ter je indi-slcreten, a v majhnih mestih spada naravnost v kraljestvo čudes, kajti tudi brez telefona se je slišalo v Bra^lovu na severnem koncu mesta povrni natančno, kar so si šepetali ljudje v uho in kar je iia iztočnem koncil pod pečatom, molčečnosti zaupala ženska svoji prij»t<*ljiei.
V slad tega ni bilo prav nič čudno, da je izvedela goespa Neža vse m podroben naoin iu da se hoče grofcpodfrčna Mangareta spustiti z dot ion lin poročnikom v breaupao ljubezensko afero. Rekla je vsled tega. da bi bilo dobro malo boljše nadzorovati gospodična pri drsanju in na samotnih izprehodih preko polja in skozi gozd.
Neža je bila strašno ogorčena.
Ali se je kupovalo plesno obleko za to. da se bo gofcpodična zaljubila v nemaniča. ki se ne more niti zaročita, niti poročiti?
Bil je zadnji čas, da vzame stvar v svoji energični roki. Za trdno je sklenila, da mora biti gospodična do maja ali junija poročena in iz hiše.
Gospa Neža je pričela ratamižijati o mladih moakDi. sposobnih za ženitev in ker je bdo njih število irvanredno majhno, je hitro prišla do zaključka.
Sodnik, sodnik mora biti.
To je bil soliden, resen, že bolj prileten gospod, nekoliko bole-hen. Njegova kuharica je rekla: — To je stiskae, ki ne ve. kaj bi počel od same ozkosrvnosti, napuha an natančnosti! To pa je malo
brigalo «rnsn/> VaJ/1
brigalo gospo Nežo.
l>epa Margareta, ta pravcati angelj nežnosti, naj gleda sama, k ali o bo opravila ž njim.
Sodnik mora podati Margareti« mož, — in konec komedije! DebeJa gospodinja se je takoj napotila v delavno sobo profesorja, se postavila zelo samozavestno in energično p reden j tea- izjavila na kratko, da ne more hi tako naprej z gospodično. Poročnik
* ne more prav nič koristiti in ljubimk o van je ž njim mora prenehati.
Profesor je zrl nanjo skozi očala s presenečenim pogledom
.	^ ->e to'	Mislil som. da bo zagotovo še danes ali
jutri poprohfll za njeno roko.
Gospa Neža se je odurno zasmejal a.
— To mislite vi. gospod profesor, ki ste vsled svoje učene navlake popolnoma pozabili ,kako nzgleda svet. Za tzakon je treba denarja! Posefcno pa poročniku, kajti s svojo plačo ne more preživljati niti samega sebe, kaj še ženo in otroke. Kaj dma ona-in kaj ima on? Ničesar. " '	,
Profesor je bil presenečen.
~ ^h' ■ • • kavcija, Na to nisem mislil. To je žalostno. Kaj t storiti sedaj, Neža?
PodšSim<> ji drugega, — je rekla odločno.
V
(Halje prihodnjič.)
9
I
nato pa mu pogled zablodi dol v penečo se reko. Velik kos lesa .so valovi gibali sem in tja. Sledil mu je z očmi, nato pa je stresel s telesom, jezen, da mu misli uhajajo od žene in njegovih treh otrok. Kako srečno mu je teklo življenje! Njegov zakon je bil sicer boren, ali ljubezen je vladala v njem, S poštenim delom si je ustvaril svojo srečo in trije zdravi otroci so mu jo sladili. V njegovi hiši sta vladala vzoren mir in sloga. Spomnil se je domačih praznikov, rojstnih dni svojih otrok in božičnega večera..Še pred tednom je bila njegova sreča na višku, In danes? Bo li žena zmogla težko delo in mogla preživljati drago decof Ah. otroci so še tako mladi! Ali ob zalo v art i ne more ničesar, ne ničesar. Kot ''državljan z juga" je storil le svojo dolžnost. Ce bi se mu bilo posrečilo podreti "Sovji most", bi zadal armadi generala Lincolna težek udarec. Ali Farouhar ni bil vojak in njegov namen je sovražnik smatral za frantirerstvo. Vojno sodišče ga je soglasno obsodilo, in s polnim pravom. A vendar: umreti, ah! Nikdar več videti svojih otrok, nikoli več pritisniti na srce svojo drago, ljubljeno ženico! Da bri zakril solze — ali pa, da bi čim dlje vsaj v mislih, ostal pri svojih najdražjih, zapre Carton oči. Kako počasi tečejo poslednje minute.
In zopet pomisli: "Če se md posreči, osvoboditi si roke, Ju si morda rešil glavo pred zanjko in padei v reko. Potem bi pod vodo plaval dalje in mogoče ušel zasledovalcem. Oh, in potem, porteni bi se vmi! k ženi in otrokom!"
Obupno se trudi in napenja vse sile. ali vlažna vrv se ne vda niti za las.
Na bregu se posveti. Kapetan je potegnil saibljo! Seržan skoči v-strasn — in deska pade v globino.
*
Carton je padel v vodo liki s vini en kip in se je onesvestil.
Ostra bolečina na vratu in za pest jih mu vrne zavest. Kje se nahaja?
Silen, čuden hlad ga obda, da se v hipu po polo noma zave. Usta so mu polna slane vode in v grlu ga duši. Vrv, tki je bila privezana za 'ograjo, se je morala utrgati. Carton Farouhar je padel v vodo in ni obvasel pod mostom. Meži kaje odpre oči: gosta zelenkasta megla se razteza pred njim in daleč, tam daleč uzre medlo svetli kajooo se luč.
Zopet se pogreme v vodo Hki
maj še razloči. Potem postane v-hovie svetlejša; Carton začuti, da ni več pod vodo . . . Globoko zaja-mne sapo; jutranja zarja mu oslepi oči.
Ah, kako prijetno mu de zdaj pri srcu!" Mogočno zanimanje z toka mi, in ko iztegne noge, se začudi. s koliko hitrostjo ga je zamah pognal naprej. Previdno se ozre na bregova'. Na eni strani brezdanji šumeči gozd, na drugi, toda daleč za njim, obrisi vojakov na svetlomodrem obzorju. Kapetan izteza sabljo proti njemu. vojaki stopijo v četverokot. Njihove puSke se namerijo nanj. vse hkrati: oblaček dima splava V nebo dn izgine v vetru. Voda o-koli Cart on a zašumi in brizgne v zrak.
Ilirtro kot misel se Carton potopi v vodo. in Krač ni mehurčki splavajo na površje. Njegove roke zgratbijo v b'lato in kamenje. Voda mu grmi v ušesih kot niagar-ski slap .
Končno splaiva zopet na dan in globoko zasope. Ko se ozre, vidi. tla ga je voda zanesla daleč proč od usodsnega "Sovjega mosta" in razdalja se veča od trenutka do tremi tka." Njegove sile.se- niso še nič zmanjšale; V glavi mu je ja-zino. Se nikdar v življenju se ni-čutil zmo. Še nikdar v življenju
ni čutil tako krepkega in ditše-vno svežega. Spomnil se je na pla valne tekme, pri katerih je kot šolar odnesel emago in dobil za to srebrn pokal. Ae danes ga ima shranjenega na omari. Nikdar še ni bil bofl je razpoložen, nikdar mu ni bilo taiko lahko . Valčki so mu udarjali oh ikolena. Breg! Že je na nogah in na suhem. -Vsena-okrog nikakega. sledu ljudi in živali. V par hipih je v okrilja gozda. Hvala Bogu, rešen je!
Poišče si jaso, ki je bila ožarje-na od vročega solnea, in razgrne po tleh svoja oblačila. Potem si u-trga par divjih jagod in jih pou-žije. Čuden oku.4 se imele te jagode . . . Vezi dlrroz zapestij so se morale trdo zadrgniti, zakaj začu til je ostro bolečino, ko jih je hotel zrahljati. Ah, končno se je vrv vendar vdala. Roke so m« zaplaval e. kot dsa niso'»bile njegove, za vrat in poskušale raztegniti zanjko. ki mu je rezala v meso.
Čez čais je šel zopet dalje. Hodil je venomer proti jugu, srečal pa ni nikogar. Nobeno živo bitje ni tstopilo na njegovo pot. Na vsej naravi je ležala samota in svinčen mir. Gozdu ni hotelo biti kraja, in čim dalje je hodil, tem bolj divja in nedostojna je postajala šuma. Nikdar si ni mislil, da je dežela;- v kateri je živel; tako ne-boljudena. Skoai možgane mu je sinil spomin' na mladost ; videl je pred seboj resni, a prijaizni Obra_z svojega očeta in lahno vpognjeno postavo matere. In potem mu je prišel na misel dan njegove poroke. Jasno je videl vse pred seboj: malo vaško cerkvico in v njej ljudi v svetlih, novih oblačilih, poleg njega pa je stala njegova Žena v fmežnobeli obleki ... In naenkrat je začul ljubki, <1 ob rožna ni glas malega zvona. Prav razločno ga je čul.
V daljavi se je razgrinjala modrikasta megla. Povsod je vladala čudno umerjena tihota.
Napočila je noč, naenkrat kakor v tropih. Pa ni bilo povsem temno: na nebu so sijale velike date zvelzde ... ali povsem drugače razporejene kot sicer. Kakor tajinstvena, usodna prerokba se mu je zdelo nebo.
Med hojo je včasih začul nepoznane glasove . . . šepetanje v tu jem jeziku, ki ga še ni slišal. Ali vse to ga ni več vznemmrjailo. Čete severnih armad so 'bile tako daleč, in druge nevarnosti se mu ni ibi-lo treba bati.
Ooi so mu od utrujenosti oteka-le, pa jih kljub naporom ni mogel zapreti. Tudi golota vratu mU je bala neprijetna. Jezik je bil suh in ga je. žgal; upal je, da mu i>o odleglo, če ga pomoli iz ust v sveži zrak. Pot je po&tajala mehka in voljna in dboraj je ni vee čutil
pod nogami.----
Mar je v tefoi proti volji za-
SAMO 6 DNI PREKO
s ogromnimi parnilcl na olj«
PARIS — 25. aprila
FRANCE — 9. maja.
Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega raxreda. s umivalniki ln tekočo voda u 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
cfreoeh
1« STATE ST..	NEW YORK
ali lokalni afentjt.
je zopet sijalo prijazno jutranje solnce. in malo poprej je bila še noč. Gozd je oživel; ptički so se podili po grmičevju, nevidni potočki so žuboreli in pobočja so bila bela od samih cvetic.
Dospel je na ovinek. Kaj, je li mogoče? Njegova domača hiša? Modrikast dim se je dvigal in dimnika, psi so zalajali, tam na stopnicah pa je .stala njegova žena in mu je iztezala roke v pozdrav, vsa blažena, da je prišel. Z vrta (>em so pritekli ot ročici. najmlajši se je >podtaknil v teku. Sedaj — baš ko se je sklonil k njim, da jih objame in poljubi, je začutil v til niku strašen udarec, bleščeča svetloba. mu. je ožgala oči in silen pok je pretresel njegov bobnič . . . in potem . . ..je hilo vse tiho
in temno.	-
*
Cart on Faronhitr je bil mrtev. Z zlomljenim tilnikom se je njegovo telo zazibalo pod "Sovjim mostom."
— Trenutek pred smrtjo je poln sanj in doživljamo ga ure, da celo dneve.
svinčen tako temačna, da jo ko- spal, kljub bolečinam t Sag zdaj
ODLIČNI POTNIKI NA PAR-NIKU "FRANCE".
Prejšnji četrtek je dospel v newyorsko pristaniišče parnik Francoske proge " France V rekordnem času je bil razločen in znova naložen, tako da je za mogel y soboto že zopet odpluti pro ti Franciji.
Na krovu je imel par jako odličnih gostov.
Ž njim se je podala Njegova Eminenca kardinal Dougherty iz Phialdelphije. Odpotoval bo v Rim. kjer se bo udeležil svečanosti svetega leta. Na -Pennsylvania postaji ga je sprejela veilika množica ljudi ter ga spremila prav do parnika.
Nadalje je bil na krovu znani francoski igralec tenisa Jean Bo-rotra, ki je dobil amer. ša-mpjon-stvo.
Umetnost so zastopali: slavni operni pevec Benjamino Gigli s svojo družino; Roland Young, ki je igral glavno vlogo v "Beggar on Horseback"; znana plesalka Florence Walton, pisatelj A. C. Train in več drugih.
Kretanje parnikov - Shipping News
M
Pori«. Havre; Homeric. Cherbourg; Orduna Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg ln Bremen.
tt. aprila:
Lapland Cherbourg ln Antwerp' Luetxow, Bremen.
t». aprila: Aquitanla. Cherbourg.
M. parila:
Ohio, Cherbourg ln Hamburg: Albert Ballin. Boulogne In Hamburg.
2. maja:
Leviathan, Cherbourg: Maj^sUe, Cherbourg:: Rotterdam, Rotterdam; Mjnnekahda. Boulogne.
5.	maja:
Resolute. Cherbourg, Hamburp: — Stuttgart, Cherbourg. Brmen
6.	maja:
Berengaria, Cherbourg: La Savoie.
Havre: Pies. Harding. Cherbourg. Bremen; Arabic*. Cherhour- Hamburg.
7.	maja:
Zeekind. Cherbourg in Antwern.
9. m?ja:
Olympic. Cherbourg: France, Havre: Veendain, Rotterdam; Duilo, Genoa. 12 maja:
Pre«?. Wilson. Trst.
13.	majaf
iluur«-tania, Cherbourg.
14.	maja:
He Grasse Havre: Columbus, Cherbourg, Ft-emen; Deuischlatid, Bou-Igne. Hambug.
16. mala;	„ _
Paris. FJavre. — s tem parnikom bo apremljal potnike uradnik tvrdk« Prank Sakser State Bank.
19.	maja:
ReHnace, Cherbourg. Hamburg: Pre. men. Bremen.
20.	maJa:
Aq.uitania. Cherbourg; America. Cherbourg in Bremen.
21.	maja:
Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp. 23. maja:
23. ma>a:
Leviathan. Cherbourg; Majestie, Cherboup: Xew Amsterdam. Rotterdam; Orca. Cherbourg; Colcrubo Genoa: Andania. Cherbourg In Hamburg."
26.	maja:
Muenehen. Cherbourg, Premen
27.	maja:
Berengaria, Cherbourg; SuffrenT, Havre.
28.	maja:
Belgenland, Cherbourg Antwern: Cl-veland, Boulogne, Hamburg.
30. maja:
Olympic, Cherbourg: Frame, Havre; President Roosevelt. Cherbourg^ Bremen: Orduna, Cherbourg; Allnne-kahda, Boulogne.
30. junija:
Pres. Wilson. Trst: s tem parnikom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bajik.
Znižana vožnja v in iz
Ljubljane
___$198.00 in več.
Potujte v udobnih kabinah tretjega razreda na ameriških vJanih parnikih iz New Yorka preko Cher-bourga. Poseben izlet pod osebnim vodstvom Mr. V. J. Lazovicha na parniku LEVIATHAN (za tja in nazaj $210), dne 2.. maja. Mr. Lazovich bo skrbel za potnike, prtljago, carinske listine, potne liste, itd. Parnik GEORGE WASHINGTON odpluje
16. maja, parnik AMERICA 20. maja.
VpraSajte svojega lokalnega potniikega agenta ali piiite na:
UNITED STATES LINES
45 Broadway, New York City.
Managing Operators for (J. S. Shipping Board.
Prijeten najemnik.
V	JSaint Quentinu na Francoskem je imel nebi Julij Legal v najemu malo hišo, 'ki se je dala transportirati. Prebival je v hišici prav lepo, toda najemnine ni hotel plačaiti. Lastnik premakljive hiše ga je opeitovano terjal, pa vedno brez. u.speha. Končno je hotel najemnika Legala spraviti iz onega stanovanja. Legal je bil jezen radi teiga in je sklenil, da se maščuje nad gospodarjem. Čez nekaj dni je šel gospodar zopet od doma z namenom, da bo terjal Legala, in ako ne plaea, ga vrže kratkomalo ven. Toda kako je bil zamuden gospodar, ko ni bilo ne o Legalu ne duha ne shiha vež. Hudobni najemnik je odšel s hišo vred, prodal njen posamne sestavne dele in iginil.
Teskoče italijanske armadne re forme.
V	italijanskih parlamentarnih krogih se zatrjuje, da se izvrši vkratkem obsežna rekonstrukcija vlade, ako -hd bila armadna refor ma vojnega ministra di Giorgia v senatu odklonjena.
Tudi ni »izključeno, da bo vojni minister di Georgio podal svojo demisijo, ako propade v senatu njegov predlog.
V JUGOSLAVIJO
TUKAJ SO DOBRE NOVICE
Nove ZNIŽANE cene za tja in nazaj v tretjem razredu oe Zagreba od
$198. do $210.
V Beograd in nazaj —
$198.50 do $210.50 Veliki paraiki za vas,—
vključno Majestic "največji parnik na svetu'*, Olympic, Homeric, Belgen. land, Lapland. Pittsburgh, Zeeland, Minnekahda itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter so vrneta v Združene države z ameriškim vladnim dovoljenjem. Vpra-š;tjre poobla/iiene agente ali
WHITE STAB LINE RED STAR LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
ŽEN ITN A PONUDBA.
Saniec. star 39 let- s $3,500.00 gotovina se želim priženiti na kakšno farmo. Če se katera farmari-ca zanima za to ponudbo, naj se javi. Simo resne ponudbe pošljite na: — Ženin Farmar, c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (3x 22.23.24)
MOŠKI! ZaKMto M Prati i
Nabavit* «t aafboljfc> wMif PREPRElBA mm MOsKE Velika tnbatte. Kit (4 s) «1 ViUnijd S«.Y-Kit Dopt: B ., St. New Terk!
Pozor čilateljL
Opozorite trgovce (b o* Ifartnike, pri katerih kupu Ijete ali naročate in ate ■ I njih postrežbo zadovoljni^ I da oglašujejo v listu "Glaa Naroda", B- tem boste I vslregU vsem«
Uprava "Glas Naroda*
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, Je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagl in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih wmm< dati vsled naSe dolgoletne izkofiajf Vam bodo gotovo v korist; tudi prt poročamo vedno le prvovrstne parnik«, ki Imajo kabine tudi v JU. razredu.
Glasom nove naselnifike postave.
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, ramurejo tudi nedr^avljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniSki komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi t New Torku pred od potovanjem, ter se poflje prosilca ▼ stari kraj gla som nanoveJBe odredbi.
kako dobiti svojce iz starega kraja
Kdor fell dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piSe sa pojasnila. Is Jugosla vije bo pripuSČeolh v prihodnjih' treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
AmeriSkl drfavljanl pa samore) dobiti sem lene in otroke do 18. le ta bres, da bi bili gteti v kvoto. Ti rojene osebe se tudi ne itejejo i kvoto. StariH ln otroci od 18. tk 21. leta ameriških driavljanov p Imajo prednost v kvoti. PUttti s pojasnila.
Prodajamo tone liste as vsi pre
ge; tudi preko Trsta samorejo Jo* goslovanl sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Prav vsakdo—
kdor kaj Išče; kdor kaj ponnja; kdor kkj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da Imajo Sud6vit uspek •
MALI OGLASI
v"Glas lacodc"
Še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-skega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti
Stane 40 centov.
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovtenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York
ABVIRTN
IN -QLAft NARODA«.