.^morski dnevnik n {61 izhajati v Trstu BrMhT!'a 1345, njegov 0NlS"ik partizanski “,aE?9«Pa 26 "°-m-nad r”3.'' ^ Zakriž na ^ ^erknim* razmnožen "a c">lostil. Od 5. do 17. Su?? 1944 se i« v n« tls'• Sv •- ^ O Q C 7;= o 71 r O m z z z c rp Sh rn ~ z ?_ • ke: Z C •0 o- 3> Na včerajšnji seji senatne komisije za globalno zaščito Slovencev Napovedana nov krog avdicij v deželi in pospešitev postopka za uzakonitev Odločen poseg senatorke Gerbčeve in drugih komisarjev KPI BOJAN BREZIGAR je — Senatna komisija za ustavna vprašanja s 1 včeraj nadaljevala razpravo o globalni zaščiti alpf123^6 manišine. Na dnevnem redu je bil pre-avdicij, ki jih je ožji odbor komisije opravil teden, vendar o vsebini avdicij niso go-^sek zaradi odsotnosti poročevalca Garibaldija. Priti or Pa ie bilo- seja zelo pomembna, saj je ial- izraza soglasje, da komisija čimprej na-wje 2 razpravo in je predsednik Bonijacio že Povedal, da bodo o tem vprašanju ponovno (hZPravliali na seji, ki bo prihodnji teden, predvi-v sredo. prevodoma je o zadnjih avdicijah poročal prav oJsednik Bonifacio, ki je dejal, da ima ožji j?01] za potrebno, da opravi še en krog avdicij v pTZeli Furlaniji - Julijski krajini. Zaslišal naj bi sorf-ZSem PVodstavnike institucij, to je vredsednike č. prefekte in predsednike odvetniške zborni-^ ler inženirske zbornice tržaške, goriške in vi-^ske pokrajine, seveda poleg vladnega komi-Verjetno bodo ob tej priložnosti zaslišali Perf skrbnike, kar je že pred časom napo- “a! poročevalec Garibaldi. s..y razpravo je prvi posegel načelnik komunike skupine Taramelli, ki je dejal, da je treba v najkrajšem času zaključiti z avdicijami in izdelati poenoteno zakonsko besedilo. Senatorka Jelka Gerbec je dejala, da soglaša s temi dodatnimi avdicijami; čeprav je izrazila nekatere pomisleke v zvezi z avdicijami prefektov, se je pridružila zahtevi senatorja Taramellija, da odbor čimprej izvede to fazo in preide k sestavi zakonskega besedila. Izrekla je tudi mnenje, da bi morala vlada sodelovati pri delu komisije, kajti ni mogoče čakati, da vlada predloži svoje zakonsko besedilo, ki ga je predsednik vlade napovedal že v januarju. Senator neodvisne levice Pasquino je soglašal, da je treba sestaviti poenoteno besedilo in da bo vlada, ki še ni izdelala svojega osnutka, pač povedala svoje mnenje o besedilu, ki ga bo izdelala komisija. Po tem sklicevanju na vlado je demokristjan Murmura vprašal, ali sploh obstaja formalna izjava vlade, da bo predložila svoje zakonsko besedilo, na kar je predsednik Bonifacio pojasnil, da takega zagotovila ni, in zato komisija nadaljuje z delom. Kolikor bi vlada napovedala svoj zakonski osnutek, bi komisija lahko prekinila z delom za največ mesec dni, kot to predvideva pravilnik. Na to izjavo sta ponovno posegla senatorka Gerbčeva in senator Perna (KPI), ki je kritično ocenil zadržanje vlade in poudaril nujnost, da ožji odbor čimprej opravi vse avdicije, da lah- ko začne s stvarnim delom za sestavo poenotenega besedila. Končno pa je spregovoril še komunistični senator De Sabbata, ki je dejal, naj komisija določi rok za izvedbo avdicij. Nujnost je še večja tudi zaradi zagotovil predsednika vlade' v Beogradu in jo potrjuje sama izjava tajnika ene izmed strank vladne večine. Razpravo je sklenil predsednik Bonifacio, ki je dejal, da soglaša z nujnostjo tega postopka in je določil, da bo komisija o tem vprašanju ponovno razpravljala na seji prihodnji teden, ko bo senator Garibaldi poročal o doslej opravljenem delu. Vse kaže torej, da se bo razprava o globalni zaščiti nadaljevala še pred poletjem. Zadnji krog avdicij je nedvomno prikazal celotno problematiko v stvarnejši luči, tako da so poročevalec Garibaldi in drugi člani ožjega odbora lahko ugotovili, da zastopajo nacionalistične organizacije in razni odbori samo majhen del tržaškega prebivalstva in nikakor niso reprezentativni, kot sami trdijo o sebi. Prav tako pa so senatorji lahko ugotovili, da je v Trstu in drugod v deželi Furlaniji -Julijski krajini širok krog italijanskega prebivalstva, ki je prepričan, da je dober zaščitni zakon prava osnova za utrjevanje sožitja in da se nacionalistične težnje pojavljajo tudi zato, ker vprašanje manjšinske zaščite še ni urejeno. Mod konvi h oborož BRUSELJ — rti a včerajšnjem spomladanskem zasedanju odbora za obrambno načrtovanje NA TO so obrambni ministri atlantskega zavezništva sprejeli okvirne smernice za modernizacijo konvencionalne oborožitve zahodnega pakta. V ta namen bo vsaka država zvišala za 3 odstotke letne vojaške stroške. Po zamisli udeležencev bi moral ta sklep omiliti razkorak v konvencionalni oborožitvi med silami NATO in varšavskega pakta, obenem pa naj bi zmanjšal nevarnost jedrskega spopada. Na včerajšnjem zasedanju, ki se ga kot običajno ni udeležila Francija, so spregovorili tudi o ameriškem programu strateške o-brambe (SDI), bolje poznanem kot »vojna zvezd«. Ameriški o-brambni minister Weinberger je ponovno pozval Evropo, naj sodeluje s svojo tehnologijo in finančnim potencialom. Preklical je tudi pred časom navedeni rok 60 dni za odločitev Evrope, češ da so ta rok navedli iz birokratske vneme njegovi uslužbenci. Po vsem sodeč se Reaganova administracija zaveda evropskih pomislekov glede militarizacije vesolja. Reagan okregal predstavnike svoje stranke Washington — Ameriški |jr(‘dsednik Reagan je videti če-aalje bolj nejevoljen zaradi negativnih reakcij, ki jih povzroča tegova politika v Srednji Ame-'a', še zlasti do Nikaragve. Vče-je sklical v Belo hišo pred-^avnike republikanskih senator-’ev in poslancev ter jim, po pri-J;evanju prisotnih, grozil in tol-lu S Itestmi po pisalni mizi, češ *Woja uprava mora voditi zuna-te politiko tako, kot jaz hočem, ® da moram poslušati 535-član-?ao komisijo, ki ima vedno kak-Sa<» pripombo . . .«. , Reaganov izpad je predstavni-jte republikanskih -senatorjev in Poslancev presenetil, saj kaže, da kongres v prihodnjih dneh o-8obril neke oblike pomoči nika-:agovskim kontrarevolucionaren», tako da bi njegov pogovor a Predstavniki lastne stranke lahno imel pravzaprav popolnoma Oro gač n e posledice, kot bi sam . eagan želel. Skratka, Reagan tedalje bolj izgublja živce Danes nadaljevanje srečanj De Michelisa s sindikati in industrijci Vse bolj se oddaljuje možnost uspeha prizadevanj za preprečitev referenduma RIM — Tri dni j'e časa za odločitev: ali sporazum in nova struktura plač ali vsi na volišča 9. junija. Maraton proti referendumu, torej, z zelo negotovim in zapletenim potekom, bolj ali manj kot lansko leto do dekreta 14. februarja, z mnogimi zvijačami, mnogo taktike, z razdvojenimi zasebnimi industrijci, z razdvojenostjo med sindikati in v njihovi notranjosti, z vlado, Id se skuša v merjenju sil v skoraj nemogočem posredovanju. De Mi-chelis igra svojoi srečo v prihodnjih 72 urah. Minister za delo se je včeraj srečal najprej z zastopniki industrijeev, nato pa sindikatov, nakar se je spet sestal s predsednikom Confindustrie Luc-chinijem. V bistvu »no stop« pogajanja od včeraj popoldne. Takoj na začetku pa mrzla prha: tajnika CISL Camiti in UIL Benvenuto sta takoj napadla Lamo (CGIL) zaradi njegove prisotnosti na tiskovni konferenci KPI, včeraj zjutraj v Rimu, na kateri so predstavili odbor za »da« na referendumu. . Pred srečanjem s sindikalisti je De Michelis dal v javnost bistvo svojega predloga. Po eni strani naj bi osnova za pogajanja bila odložitev znanega »praga« za ceno dela: 7 odstotkov naj bi veljalo za junij 1986, torej 6 mesecev pozneje od časa, ki ga je bila postavila vlada, kar naj bi omogo- čilo prožnejša pogajanja. Na drugem mestu pa odprtost do razprave o skrajšanju delovnega časa, toda v okviru splošnega izdatka za vso operacijo. Ta. sicer zgolj splošni, predlog naj bi ustvaril vedrejše vzdušje za splošna pogajanja. Ko so se pa pojavili sindikalisti, voditelji CGIL, CISL in UIL, se je ozračje potemnilo: prisotnost Lame na tiskovni konferenci KPI nikakor ni ugajala Carnitiju in Benvenutu. Tajnik UIL je dejal, da so se s tem skvarili celo osebni, odnosi. Voditelj CISL pa je šel še dalje, ko je izjavil: »Izid tega srečanja je bil že vnaprej skvarjen, še preden smo se sestali. Tiskovna konferenca pomeni, da hočejo referendum, pomeni, da bomo šli volit. To je namen KPI, sam pa ne bom storil ničesar, da se mu protivim.« Polemika je torej odprta in bo v prihodnjih dneh prešla v notranje organe sindikatov: CGIL je sklical svoj izvršni odbor za danes popoldne, CISL in UIL pa za nedeljo. Širijo se vztrajni glasovi, da bo Carnitijev CISL ob tej priložnosti sprejel sklep, da bo propagiral vzdržanje pri referendumu, kot je že napovedal prav tajnik tega sindikata. Prvi krog srečanja De Michelis - sindikati se je zaključil sinoči z odhodom sindikalnih voditeljev. Nihče ni kazal posebnega zadovoljstva. Lama in Camiti sta odrekla vsako izjavo, ostali so le obrazložih ministrove predloge. Gre v bistvu za pridobivanje časa, vsak govori o tem, kar ga najbolj zanima, CGIL o davkih, CISL o delovnem času. Danes zjutraj se bodo sindikati vrnili na ministrstvo (prav tako tudi zastopniki Confindustrie), kjer je predvidena razprava o davčnem grabežu in o zaposlovanju. Srečanju bosta verjetno prisostvovala tudi ministra za zaklad Goria in za finance Visentini, ki bosta zastopala vlado. De Michelis namreč za sedaj se še ne more lotiti problema scela, a se rajši spoprijema sproti s posameznimi argumenti. Toda pogajanja se zdijo v slepi ulici. Na sinočnjem ponovnem srečanju z Lucchinijem je bila glavna tema razprave vprašanje, ali obstaja enoten predlog sindikatov. Ždi se, da postavlja predsednik Confindustrie ta pogoj, še preden se loti pogajanj. Vse gre torej naprej, toda ob čedalje ražličnejših stališčih med možnimi pogajalci, sindikati, delodajalci in vlado. Ne gre več samo za to, da je pač časa zelo malo: vsi že pravijo, da bi bila preprečitev referenduma o draginjski dokladi že pravi čudež. R. G. Film Pozdravljena, Marija bodo umaknili 2. junija 0 RIM — Sklep italijanskega distributerja, da bo z 2. junijem umaknil iz Žp režja Godardov film »Je vous salue, Marie« (Pozdravljena, Marija), je Povzročil prve reakcije in polemike. Radikalec Paolo Guerra je v pismu Prosa predsednika republike Pertinija, naj si ob povratku iz Argentine io e^a Posreduje pred iztekom svojega mandata. Guerra navaja, ciif>S° riagradili predstavniki mednarodne katoliške filmske organiza- v Berlinu, da je dobil vsa dovoljenja za predvajanje in da ga cerkveni » a9i in sodstvo neupravičeno preganjajo. Pertini naj se torej ^ zavzame, ne bodo potlačili svobode izražanja, ki je zapisana v republiški ustavi. j. S sklepom distribucije pa ni povsem zadovoljen niti rimski vikariat, jjt ie umik le tehnične narave in ga ne narekuje »spoznanje«, da je film ^^Bokleten« in da bi ga bilo treba umakniti, ne samo iz italijanskih, tem-c iz kinodvoran vsega sveta. Konkretna pogajanja na Tržaškem o novih okoliških občinskih upravah NA 4. STRANI Pokoli v Libanonu Krščanski reševalci odnašajo trupla žrtev atentata v Bejrutu (Telefoto AP) KLJUB SINOČNJEMU PORAZU Real Madrid osvojil pokal UEFA MADRID — V sinočnjem povratnem finalnem srečanju nogometnega pokala UEFA je Real Madrid na domačih tleh pred 120-tisočglavo množico sicer z 1:0 izgubil proti madžarskemu Vi-deotonu, vendar mu je prednost 3 golov iz prvega srečanja povsem zadostovala za končno zmago. A Španci si sinočnjega poraza tudi niso zaslužili, saj so bih vseskozi boljši, i-meli so vrsto lepih priložnosti (med drugim tudi 11-metrovko), vendar je bil vratar Videofona vedno na mestu. Madžari sicer niso igrali podrejene vloge kot v prvi tekmi doma (tokrat so nastopili v popolni postavi) a tudi niso zapustili vtisa, da lahko nadoknadijo tri gole razlike. Zmagoviti zadetek so poleg tega dosegh le nekaj minut pred koncem, v bistvu z edinim nevarnim strelom v vrata dotlej sitan 2 □ dogodki v svetu PRIMORSKI DNEVNIK — 23. Kohl tarča hudih kritik BONN — Kancler Kohl je sklical včeraj predsedstvo svoje stranke ter predsednike vlad posameznih dežel, kjer ima CDU večino, da bi proučili vladni pro-grair in se domenili o morebitnih spremembah pred političnimi volitvami, ki bodo čez dve leti. Do srečanja je prišlo po zadnjih volilnih neuspehih CDU na krajevnih volitvah. Kohl pripisuje ta neuspeh nezadovoljstvu volivcev zaradi naraščajoče brezposelnosti, medtem ko je večina demokristjanskih voditeljev drugačnega mnenja. Zasedanje je potekalo v znamenju hudih kritik na račun kanclerja in njegovega vodenja vladne politike. Še zlasti kritičen je bil vodja bavarske CSU Franz Josef Strauss, ki je zahteval spremembo vladne davčne politike. Strauss zahteva predvsem večje olajšave za zasebnike in podjetja, kar naj bi i-melo kot posledico okrepitev notranjega popraševanja in naložb. Vlada ima že nekaj takega v programu, le da bi hotela to reformo uresničiti v dveh letih. V' • Italijanski predsednik na potovanju, ki ga je prekinil ob Cernenkovi smrti Pertinija toplo sprejeli v Argentini Pričakujejo ga tudi v sosednem Urugvaju Predsednik Pertini se rokuje z rektorjem univerze v Cordobi Piantonijem (AP) BUENOS AIRES — Italijanski predsednik Pertini je včeraj preživel svoj drugi dan v Južni Ameriki v drugem največjem argentinskem mestu Cordobi. Guverner Eduardo Angeloz je ob tej priložnosti proglasil prazničen dan, tako da je< Pertinija pozdravilo na letališču in po mestnih ulicah veliko število ljudi. Sicer pa se je obisk odvil po vnaprej določenem sporedu. Najprej je bila na vrsti otvoritev vi-sokotehnološkega centra, ki ga je I-talija podarila Argentini. Nato so Pertiniju podelili na univerzi častni doktorat, zvečer pa je bil gost italijanske skupnosti, ki je njemu v čast priredila večerjo s 4 tisoč udeleženci. Pohtično zanimivejši je bil prvi dan obiska v Argentini, kamor se je Pertini vrnil potem, ko je 11. marca prekinil svoje potovanje po Južni Ameriki, da se je lahko udeležil pogreba sovjetskega voditelja černenka. ^ ^ rek se je namreč sestal v Buenos Isednd ^ Alfonsinom. Govorila sta o bilaleraj resu z argentinskim pre «S»' o bilatefj nih odnosih med državama, Pa j o problemih mlade argentinske dci® kracije. Alfonsin je med drugi® j zval Italijo, naj se pridruži ar» I tinskim protestom proti Veliki B0 ^ ni ji, ki namerava zgraditi novo , jaško letališče na Falklandsko-1'1 vinskem otočju. Danes bi moral italijanski ■ nik odleteti v Montevideo na 24-® j | obisk Urugvaja. Medtem pa 50 Vj,. tahji zbudile precejšnjo pozornost ^ jave, ki jih je Pertini dal na P00^ ! Južno Ameriko glede možnosti, _ bj bil spet izvoljen za predsednika publike. Odločno je zavrnil hip01* o dveletnem oz. triletnem manda®- Sonia Gandhijeva v muzeju Med uradnim obiskom indijskega predsednika vlade Rajiva Gandhija v Moskvi si je njegova italijanska žena Sonia (na sredi z dolgo obleko) ogledala umetnine v muzeju Aleksander Puškin (Telefoto AP) Letos manj zapletov ob prazniku mladine BEOGRAD — Tako kot vsako leto bodo jugoslovanski mladinci tudi letos 25. maja na stadionu JLA v Beogradu pripravili prireditev ob izročitvi štafete mladosti. Letošnja predstava, v kateri bo sodelovalo 5.200 mladih z vseh koncev države, bo potekala pod naslovom »Da bo dan svetlejši«. Letos je bilo ob pripravah veliko manj zapletov kot prejšnja leta, scenarij pa je predvidel, naj bi prireditev (ki bo stala 45 milijonov dinarjev) govorila o zmagi — skozi u-sodo neke družine. Ustvarjalci, ki so sodelovali pri pripravi letošnje zaključne proslave ob Dnevu mladosti, menijo, da gre za resnično ustvarjalno in delovno afirmacijo mladih. Kljub vsemu pa čisto brez aferic tudi letos ni šlo. Del jugoslovanskega tiska je na primer pred časom objavil besedilo ene izmed pesmi, ki naj bi bile vključene v program na stadio- nu. Vsebina je približno takšna: »Pojdi in spočij se, očka, saj obstaja tudi upokojitev. Pojdi in spočij se in sprosti svoje mesto zame . . .« Mladinski funkcionarji so menda že sami črtali omenjene verze, čeprav na drugi strani del »odraslega« tiska to potezo obžaluje. Tako je beograjska revija Duga zapisala, da je škoda, ker teh verzov ne bodo mogli slišati ljudje, ki si na vse načine prizadevajo ohraniti svoje položaje. Kdo drugi če ne mladi ima pravico reči: Pojdi in spočij se, očka. Saj gre navsezadnje za proslavo njihovega dneva. Med mlado generacijo zagotovo ne bi bilo nesporazumov glede razumevanja osnovnega sporočila v omenjenem besedilu, meni komentator Duge, ki pa seveda ne bo mogel bistveno vplivati na vsebino prireditve. To so si mladi že »scenzurirali« in dokončno oblikovali. Z. š. Proces proti turškim policajem ANKARA — Turško vojaško sodišče je včeraj oprostilo žara' di pomanjkanja dokazov vseh D obtožencev, od katerih je bil° 11 policajev in carinikov, ki 50 jih dolžili, da so omogočili Alija Agce v Bolgarijo. Alija Agco v Turčiji obtožujejo umora časnikarja Abdija Ipekcija, v Ita- | liji pa so ga obsodili zaradi aten- j tata na papeža Janeza Pavla n. Tožilec je za dvanajst obtožencev zahteval od 3 do 5 let strogega zapora, češ da so Agc° leta 1980 dvakrat spustili čez mejo v Bolgarijo, njegovega paJ' daša Bayraklija pa enkrat. Za Bayraklija sumijo, da je stopil 1 Agco v stik, ko se je slednji potepal po Evropi in da mu je dobavil pištolo, s katero je streljal na Wojtylo na Trgu sv. P®" tra. Po včerajšnji razsodbi °' staja nepojasnjeno, kako je Ah Agca pobegnil iz Turčije. Porušila so se zavezništva v logiki »vsi proti vsem« Stopnjevanje libanonske tragedije BEJRUT — Bejrut se je znašel v nepojmljivem vrtincu nasilja, v kateiem so se zabrisala vsa aosedanja zavezništva, da se vsi borijo proti vsem. Palestinske havbice in težko topništvo je včeraj s Šufa odprlo pravi zaporni ogenj in preprečilo nov prodor borcev šiitskega gibanja Amai v palestinska begunska taborišča Sabra, Šalila in Burž el Baražne. Prosirsko palestinsko topništvo pa je obenem pričelo sistematično bombardirati šiitske mestne četrti v zahodnem Bejrutu. Da bi bil nepopisno dolg seznam mrtvih še daljši, je včeraj v vzhodnem, krščanskem Bejrutu eksplodiral z 200 kilogrami trotila natrpan avtomobil. Včeraj ob zori je Bejrut zadihal v upanju, da bo novo premirje med Palestinci in šiiti trajalo dalj časa. ’Re-šilcem je res uspelo odpeljati nekaj ranjencev, ko pa so Palestinci spoznali, da je šiitski poziv civilnemu prebivalstvu, naj zapusti taborišča, le izgovor za zajetje novih talcev, se je razvnel še hujši spopad kot prej. Le za las je manjkalo, da bi borci Amala v kritju oklepnikov šeste, šiitske brigade redne libanonske vojske prodrli v taborišča, ko so se z višavja Šuf nad Bejrutom oglasile havbice in težko topništvo prosirskih palestinskih enot. Nad muslimanske šiitske četrti Bejruta se je usul pravi plaz ognja in jekla, da je bil šiitski napad na taborišča odbit. Le nekaj ur prej je Sirija med vrsticami sporočila voditelju Amala Beriju, da ne bo dopustila likvidacije Palestincev. Druzi niso torej zaustavili palestinskega topništva v Šufu, Po zadnjih vesteh je bilo v spopadih med šiiti in Palestinci do sedaj ubitih več kot 160 oseb, ranjencev pa je že 500. V tem- srhljivem seznamu so včeraj dodali še 50 mrtvih v samomorilskiem atentatu v vzhodnem Bejrutu, ko je med vožnjo v eni najbolj prometnih ulic krščanskega dela mesta eksplodiral z 200 kilogrami trotila natrpan avtomobil. Eksplozija je na cestišču povzročila o-sem metrov široko in tri metre globoko luknjo. Pod eksplozivnim valom so se pročelja hiš dobesedno rušila, da bo končni obračun žrtev in ranjencev znan, šele ko bodo odstranili vse ruševine. Jutri bo v Bejrut prispel italijanski zunanji minister Andreotti, da bi proučil možnosti novih pobud EGS. Voditelj PLO Jaser Arafat pa je pozval varnostni svet OZN, naj posreduje in prepreči napad na palestinska taborišča. Položaj v Bejrutu je namreč ušel iz rok tako Sircem kot libanonskim voditeljem, da lahko po logiki krvne osvete pričakujemo novo nasilje. Gverila na Filipinih Agenti vojaške policije v civilu so včeraj ob pomoči 200 filipinskih policaj^ in vojakov napadli stanovanjsko poslopje v predmestju Manile, ki 80 Si zasedli komunistični gverilci (Telefoto A* V prvem trimesečju letos le 0,7-odstoten porast Resna nevarnost »recesije rasti« ameriškega gospodarskega ustroja NEW YORK — Po novih podatkih, ki so jih objavili v Washingtonu, je gospodarska rast v Združenih državah v prvem trimesečju letos znašala samo 0,7 odstotka. Po dosedanjih ocenah oddelka za gospodarstvo je bila gospodarska rast v omenjenem obdobju 1,3-odstotna. Vodilni ekonomisti ameriške administracije so zaradi u-padajoče gospodarske rasti začeli govoriti o »recesiji rasti«. Osnovno vprašanje, ki si ga zastavljajo, je ali je »najhujše že mimo ali pa šele prihaja«. Sedanji trendi so nadaljevanje upadajoče gospodarske rasti, ki se je v zadnjem trimesečju lanskega leta zmanjšala na 4,3 odstotka (povprečje za celotno lansko leto je bilo kljub temu še vedno 6,8 odstotka). Administracija pričakuje, da bo v tem trimesečju padanje gospodarske rasti zaustavljeno in da se bo jeseni začel nov ciklus hitrejšega gospodarskega vzpona. K temu naj bi v prvi vrsti pripomoglo zmanjšanje eskomptne stopnje z 8 na 7,5 odstotka, ki jo je pretekli petek objavil predsednik Federalne uprave ameriških rezerv Paul Vol-cker. Ta poteza je povzročjlff začetek padanja obrestnih mer na primarna posojila. Analitiki Hanover Trust Bank ocenjujejo, da bi obresti na primarna posojila, ki te dni znašajo 10 odstotkov, lahko v naslednjih mesecih padle še za nekaj desetink odstotka, čeprav so temeljne obrestne mere najnižje v zadnjih sedmih letih. Pocenitev kapitala naj bi spodbudila nadaljnjo gospodarsko rast, tako da bi ob koncu leta v povprečju za letošnje leto znašala okoli 2,5 odstotka (v majski analizi je Mednarodni denarni sklad še vedno sodil, da je sedanji zastoj samo prehoden in da bo rast v letošnjem letu povprečno 3,5-odstot-na — administracija je načrtovala 3,9-odstotno gospodarsko rast). Ohrabrujoče je, da je vodilni gospodarski indikator Dow Jones v ponedeljek, ko so začeli veljati novi u-krepi, prvikrat odkar so uvedli ta indikator, narastel na 1300. To naj bi dokazovalo, da je kapital še vedno »optimistično razpoložen«, in da se bo v Združenih državah začel v naslednjih mesecih nov val investiranja. Stopnja investiranja je po zadnjih podatkih v prvem trimesečju znašala le 2.6 odstotka, medtem ko je bila v lanskem letu kar 19,8-odstotna. Padec gospodarske rasti se je poznal tudi na korporacijskih dobičkih. V prvem trimesečju lanskega leta so znašali 150.6 milijarde dolarjev, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa so padli na 140 milijard dolarjev. Tudi drugi indikatorji kažejo, da je ameriško gospodarstvo še vedno v »fazi upadanja«. Stopnja izkoriščenosti industrije je v aprilu padla še za 0,5 odstotka, tako da znaša 80,5 odstotka, kar je najmanj v tem ciklusu. Nezaposlenost ostaja na 7,2 odstotka. Glavna skrb je trenutno kako spodbuditi gospodarsko rast, možnost, da bi padec obrestnih mer povečal inflacijo pa je zavestno zanemarjena, kljub opozorilom nekaterih ekonomistov, da bodo verjetno že v zadnjem trimesečju postala znova glavna skrb. Po neuspelem gospodarskem vrhu v Bonnu (gledano z ameriške stranO’ so vodilni ameriški gospodarski ^ črtovalci spoznali, da ameriškemu 9° spodarstvu, ki se je upehalo, ost01 zahodne države ne bodo pomagale bolj agresivno gospodarsko rastjo, je zahteval predsednik Reagan. to so morali poseči po lastnih ukrepu1’ Zaradi nevarnosti, da se bodo sede nji gospodarski trendi nadaljevali W di v prihodnjih letih, kar bi repub11^ kance že vnaprej spravilo ob zrnoB na prihodnjih predsedniških volitva77 je administracija v zadnjih tednw začela, kot pravijo nekateri komentB^ torji »zelo resno razmišljati o znUirt šanju proračunskega primanjkljaje11’ kj je po splošnem prepričanju osnoF ni vzrok za sedanje gospodarske zave. V kongresu pripravljajo ko11;, promisni predlog, po katerem noj® se primanjkljaj v prihodnjem le1" zmanjšal za 50 milijard dolarjev, naslednjih treh letih pa za 300 mu1’ jard dolarjev. Ti ukrepi naj bi o4U° gočili nov gospodarski zagon in Pe'_ prečili, da se sedanje upadanje 9°' spodarske rasti ne bi spremenilo recesijo. UROŠ LIPUŠČEK Razgovor z dr. Rafkom Dolharjem Prvi zdravniški dnevi v Zabnicah vzpodbuda za podobna srečanja slovenskih zdravnikov t trst in Kot smo že poročali, so bili preteklo sobo- j lri nedeljo v domu Mangart v Žabnicah v Kanalski »ni prvi zdravniški dnevi, ki jih je organiziralo Slo-nsko zdravniško društvo, udeležili pa so se jih zdrav-■ 11 s Tržaškega, Goriškega, iz Koroške ter iz raznih kra-rj Slovenije, predvsem s Koprskega in področja Nove Med približno 50 udeleženci — zdravniki in okrog L Njihovimi družinskimi člani, sta bila tudi dr. Ivan Ci- W ki je pri Zvezi slovenskih zdravniških društev zadol- Kolenc, predsednik omenjenih društev za obalno jj” stike s slovenskimi zdravniki v zamejstvu in dr. ^aško področje. lt|, 8r. Rafka Dolharja, predsednika Slovenskega zdrav-skega društva in enega glavnih pobudnikov teh prvih ravnišldh dnevov v zamejstvu, smo vprašali, kako je s prireditvijo zadovoljen. »Mislim, da smo lahko s potekom dnevov zadovoljni, •N se nam je posrečil naš glavni cilj, da namreč zdru-. Nto na takšnem skupnem zasedanju zdravnike s Koro-j,6' z Goriškega, Tržaškega, pa tudi z raznih krajev ‘ °venskega Primorja, Štajerske in še drugih krajev Slonje.« . Prav gotovo je bila tudi izbira kraja za izvedbo zdrav-skih dnevov posrečena in dobro utemeljena? s? udeležence. Razen tega je tudi dom Mangart izredno jVlačen in tudi primeren za takšna srečanja. Razpola-a namreč z lepo in primemo dvorano, ima na razpela-jj° ^udi dovolj ležišč, okolic sama pa je tako lepa, da aravnost vabi na izlte. Imeli smo lepo vreme tako, da »Že kraj Žabnice je bil približno enako oddaljen za smo se počutili resnično dob.ro ter da so se gostje iz dru- gih krajev lahko vsaj bežno spoznali s kraji, kjer tudi žive Slovenci.« Prireditev ste imenovah zdravniške dneve. Torej so se po svoji vsebini razbkovali od že ustaljenih srečanj, oziroma predavanj, ki jih organizira vaše društvo? »Vsako naše predavanje traja uro, največ dve. Po predavanju se udeleženci ponavadi zadržimo v družbi še dve tri ure, nato pa se razidemo. Na teh zdravniških dnevih pa smo skupno preživeli kar dan in pol, kar pomeni, da smo imeli čas za strokovne razgovore, pa tudi čas za razvedrilo in za utrditev medsebojnih prijateljskih stikov. Udeleženci smo poslušali zanimivo predavanje o medicini dela, oziroma o pogojih delazmožnosti, o čemer je izčrpno poročal dr. Janko Sušnik, direktor Zdravstvenega doma na Ravnh na Koroškem, ki je tudi predavatelj na medicinski fakulteti v Ljubljani. Sam sem prikazal tudi več diapozitivov o lepotah Kanalske doline, nato smo se v soboto v razgovoru zadržali še pozno v noč. V nedeljo smo opravili še skupni izlet ter si med drugim ogledali Belopeška jezera, Žabnice, Ukve in Ovčjo vas. Vreme je bilo, kot sem že rekel, ugodno, razpoloženje pa tudi.« Ste se kaj dogovorili za prihodnja podobna srečanja? »Predvsem smo ugotovili, da to ne sme biti prvo in tudi ni zadnje takšno srečanje. Zdravniški dnevi v zamejstvu se morajo nadaljevati. Tega mnenja smo bili vsi, naši gostje pa so izrazili željo, da bi se še kdaj vrnili v Kanalsko dolino, ki jim je bila zelo všeč, kot jim je bil všeč dom Mangart, kjer šo bili deležni domače postrežbe in tople prisrčnosti. Lahko zapišete torej, da smo S temi prvimi zdravniškimi dnevi povsem zadovoljni.« NEVA LUKEŠ Na proslavah 40-letnice osvoboditve Kriška sekcija VZPI v Beogradu KRIŽ — Sekcija Zveze borcev VZPI - ANPI iz Križa je pred kratkim priredila za svoje člane 4-dnevni izlet v Beograd, in to v sodelovanju s tamkajšnjo avtomobilsko zvezo. Križani in izletniki iz drugih okoliških vasi (izleta se je udeležilo približno 100 zamejcev), so se udeležili raznih proslav 40-let-nice osvoboditve jugoslovanskega glavnega mesta izpod nacističnega jarma, prisostvovali pa so tudi slavnostni paradi po beograjskih ulicah. Glavni organizator izleta je bil Bograjčan Dragan Ilič, čigar mati je bila po rodu iz Križa. Izlet pa je omogočil generalni konzulat SFRJ v Trstu. Izletniki so v Beogradu počastili Titov grob, si ogledali razne mestne znamenitosti in bili gostje beograjskih družbenopolitičnih organizacij. Posebno prisrčno je bilo njihovo srečanje z vodstvom beograjske Zveze borcev in s predstavniki organizacij mesta Arandjelovac, ki so jim pripravili topel sprejem. V pogovorih s predstavniki Arandjelovca so se odborniki kriške VZPI -ANPI domenili tudi za nekatere zelo konkretne oblike sodelovanja, zlasti na kulturnem področju. Na sliki: Udeleženci izleta v Beogradu. V Trstu bodo povečali sedež za teoretsko fiziko Skupina študentov tržaške ekonomske fakultete v industrijskih obratih v Krminu in Benečiji ftlM — Senatna zbornica je pred-^ ttočnjim soglasno odobrila ratifika-|.l|sjh zakon o izmenjavi listim med a ijo in mednarodno agencijo za ' 0,Hsko energijo o povečanju sedeža ,,'rinorodnega središča za teoretsko ,;^o v Trstu. Na osnovi teh listin u Italija dala omenjenemu središču a razpolago še dodatno poslopje. ' razpravo o tem vprašanju je po-e8la senatorka Jelka Grbec, ki je ^Udarila prestižno vlogo tržaškega Nvoda v katerem se zbirajo znan-,.Veniki z vsega sveta. To predstav-p veliko pridobitev tudi zaradi bli-i."1® dveh univerz ter drugih razis-'.lva'nih ustanov, med katerimi je tu-1 tržaško raziskovalno območje. S razširitvijo poslopja pa se poten-lal tržaškega središča ni izčrpal, saj lahko glede na veliko zanimanje vaJa zavod njegova dejavnost še po-tudi zato, ker mu z veliko po- zornostjo sledijo v številnih državah, med drugim tudi v sosednji Jugoslaviji. Obenem si je treba prizadevati za uresničitev vseh tistih pobud, ki bi predstavljale dopolnilo obstoječemu središču. Med temi je senatorka Grbčeva navedla sinhrotron, ki ga je Trst predlagal a ga ni dosegel, morda tudi zaradi premajhne učinkovitosti na mednarodni ravni. Treba je torej pomisliti vsaj na naprave, ki bodo komplementarne sinhrotronu v Grenoblu, da bi se lahko tržaški znanstveni potencial primerno okrepil. Senatorka Grbčeva je poudarila, da je že pred časom naslovila na ministra za znanstvene raziskave Granellila vprašanje s prošnjo, naj si prizadeva, da bi Italija ne zamudila tudi te priložnosti in je izrazila upanje, da ji bo minister Granelli v kratkem odgovoril. BOJAN BREZIGAR v Ob 40-Ietnici izhajanja PD čestitali so nam 40-letnici izhajanja želimo, da i1 Naslednik Partizanskega dnevni-Nadaljeval v duhu izročila naro-Noosvobodilnega boja, pa čeprav v j'I'Nh okoliščinah, bitko za mir, pri-, teljstvo med narodi, za osvobodi-v v dela in socialno pravičnost, pred-* SetN pa, da bi tudi v bodoče ohranil jJdeljno vlogo glasnika celokupnih Jiteresov slovenske narodne manjšine ». kaliji in vseh naprednih sil ve-■'Nskega naroda, ki se v naših kra-N borijo proti ostankom fašizma in šovinizma, za enakopravnost med narodi in človeka vredno življenje. Delovnemu kolektivu in uredništvu Primorskega dnevnika tovariško čestita Uredništvo Dela - glasila KPI za slovensko narodno manjšino Ob pomembnem jubileju vam v imenu vseh slovenskih osnovnih šol in državnih otroških vrtcev najtopleje čestitam ter želim, da bi bil za naše učence šo -•*t-"* -' nosrednik slovensko misli in besede. Didaktični ravnatelj na Opčinah Lucija Barej Križman GORICA — Približno dvajset slovenskih študentov ekonomske fakultete tržaške univerze, se je na povabilo društva slovenskih ekonomistov v Italiji Ekonomist prejšnjo soboto u-deležilo skupnega ogleda industrijskih obratov v Krminu in v Benečiji. Skupaj z vodstvom društva so obisk začeli v krminskem Mipotu. Tu jih je sprejel inž. Starc, ki je študentom orisal razvoj in delovanje te mlade, a zelo priznane tovarne. Krminska tovarna izdeluje elektronske sestavne dele za profesionalno uporabo, predvsem za telekomunikacije in telefoni- jo za civilne in vojaške namene. Z zelo visoko tehnologijo izdeluje Mipot zelo majhna hibridna in uporovna vezja, poleg tega tanke filme z zelo naprednimi tehnologijami fotojektira-jo na substraktne ploščice. Inž. Starc je poudaril tudi važnost raziskave in visoko tehnično pripravljenost delovne sile. Sledil je obisk mešanega italijansko-jugoslovanskega podjetja Hobles v Špetru Slovenov. To je zelo mlado podjetje, saj je s proizvodnjo začelo šele leta 1983. Hobles proizvaja kakovostna okna iz lameliranega lesa, predvsem borovega in jelkinega. Inž. Mrakič je povedal, da so okna narejena po nemških standardih, torej zelo dobra in odporna proti vetru in vodi, in jih povečini delajo po naročilu. Skupni obisk se je zaključil v Če-murju, v morda najbolj znanem zamejskem podjetju, to je v Benecu. Tudi Beneco je mlado podjetje, ki si je v nekaj letih zagotovilo še kar dober delež zelo konkurenčnega trga. Beneco proizvaja poletne in zimske športne čevlje ter smučarske palice, ki jih potem prodajajo pod raznimi blagovnimi znamkami, med katerimi je Kronos gotovo najbolj poznana. Inž. Milič je povedal kako deluje ta tovarna. V Čemurju imajo vso administracijo, finančni in komercialni odsek, skladišča, razvojne urade ter del proizvodnje. Velik del proizvodnje pa izdeluje spremljajoča industrija, in sicer majhne obrtniške delavnice, kar je sicer značilno za to področje v Italiji. Milič se je dalj časa ustavil pri razlagi važnosti prodora na tržišča, razvoja, stalnega raziskovanja in izboljšanja telovadnih copet, razvoja komerciale, ki je zelo kompliciran in cbenem zelo važen. Poudaril je tudi sodelovanje, predvsem komercialno, z Elanom in z Alpino, ter tehnično pomoč in sodelovanje prvih uporabnikov njihovih izdelkov. V tem vidiku so stalni stiki z vrhunskimi športniki zelo važni, saj bomo njihove izboljšave lahko čez nekaj časa sami na lastnih nogah poskusili. ALEKS ANDER WALTRITSCH MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 6. Stal je pred pragom svoje hiše in čeprav ga je Erej tako prevzelo, je ta trenutek bil že spet stari T^štrca, nekoliko trd in okoren, ki ne zna niti z roko P°migniti, da bi pokazal ljudem, kako rad jih ima, .--ihveč se mu obraz še bolj izostri z že tako rezkimi 11 določnimi gubami. Korenovi te trdote na njegovem obrazu niti j.iSo opazili, poleg tega pa so prav dobro pozna-človeka, ki je imel še premehko srce, le da si eSa ni upal nikdar pokazati. Zato mu je Ivan že l^aj korakov naprej pomahal z roko in vzdignil aPo v pozdrav. »Dober dan, Koštrca! Ali ste še živi in zdravi?!« Obraz mladega moža petintridesetih let se 1® Pahljal. Bil je v resnici zadovoljen, ko je zagledal tarega moža, ki je pravkar otresal pipo, ne da bi rekel. j »Bog daj,« je pokimal Jožef in se dotaknil svo-r^a starega, že zakrpanega klobuka. »Živ sem, zdrav j he posebno. Pa vi? Dolgo vas ni bilo. Z Ano sva 6 hiislila, da vas ne bo več k nama. No, da ste le «šli. Toda ali ste tudi vi zdravi pretolkli leto?« »Tako po malem, Koštrca. Pa kaj, saj to ni to-važno! Glavno je, da človek živi. — A kje so Ana, da jih ne vidim?« je vprašal mladi mož nekoliko negotovo, če Koštrčka medtem morda ni umrla. »Saj veš, kje je njen prostor: v kotu pri peči. Tja se je pomaknila, kar smo imeli mrzel dež in sonce ni več toplo.« Mladi mož je stisnil Koštrci raskavo in trdo roko in ker je ta še vedno otresal pipo, v kateri najbrž ni bilo ščepca tobaka kakor prečesto, je vzel iz žepa cigaretnico in jo odprl rekoč: »Vzemite, da se ne boste mučili s pipo! — še dve vzemite, da boste kadili kasneje!« je dejal, da se je Koštrca ozrl po prijetnih cigaretah in se ni mogel ubraniti skušnjavi, da si ne bi bil vsaj ene privoščil. Medtem je pristopila mlada Korenova žena Marta in prav tako stisnila Jožefu roko. Veselo se je smejala in mu kazala bele zobe. Bila je lepa, prav čudovita ženska; ko ji je Koštrca pogledal v obraz, je videl, da je postala še lepša, kakor je bila spomladi, ko je odhajala. Vsa leta, kar j0 je Koštrca poznal, se je razvijala v čudno svojevrstno lepoto, kakršne Koštrca v življenju še ni srečal. Vendar je moral sprevideti, da je pri triintridesetih letih, kolikor jih je imela, prevzela nase nekaj ženskega, medtem ko je bila lani še nekoliko dekliška. Ta nova poteza je ni prav nič kazila, marveč še samo, povzdigovala njeno lepoto. »Vidite,« je rekla mlada ženska veselo, »pa smo vas le našli, čeprav ste vedno trdili, da nas več ne dočakate. No, da ste le živi! Večkrat se mi je sanjalo o vama, pa tudi Katica je sanjala in se nekoč celo močno prestrašila, ker se ji je nekaj posebnega sanjalo. Kajne, Katica?« Katica, drobno in majhno dekletce štirinajstih let, zavita v volnen robec, zaradi česar je bila videti kakor kaka gomila, lepega obraza, a z mrtvimi očmi, je pokimala, potem pa tudi sama iztegnila svojo drobno ročico in se dotaknila Koštrčeve. »Saj vam bom še povedala, kaj vse se mi je sanjalo,« je rekla Katica, »ko bomo z mamico sedeli v kotu.« Njen glas je bil čist in mehak, kakor bi pel slavec. »A kako je zdaj z našo sobo?« je vprašala Marta. »Ali ste si morda premislili in nam je ne daste več? Ali pa še lahko ostanemo pri vas? Vsaj to zimo bi radi še bili tu. Oh, tako smo se navadili na vašo hišo in težko nam bo, ko se bomo nekoč morali posloviti. Že letos sva hotela z Ivanom kupiti neko hišo v krajih, kjer prek poletja delava; pa sva si premislila. Predvsem bi se zaradi tega morala nekoliko zadolžiti, potem pa se nam je zdelo predaleč od rodnega kraja. Po teh krajih bi se nam kdaj pa kdaj le stožilo. Zato se doslej nismo odločili. Ivan je za to, da bi živeli kje na kmetih, jaz pa pravim, da bi bilo bolje živeti v mestu, ako bi našla tam kako službo. No, bomo že videli, kako bo. — A zdaj moram pozdraviti mamico. Pojdi z menoj, Katica.« Prijela je dekle za roko, čeprav je Katica poznala pot in vedela, kam je treba stopiti. »Vidva pa,« je naročila Ivanu in Jožefu, »se medtem pomenita in pogodita zastran sobe. Če smo že prišli sem in če je soba prazna, bo najbolje, vsaj tako mislim, da ostanemo tu. Napotja ne bomo delali, saj nas poznate že od prej, da smo bili mimi.« Kmalu pogajanja med Listo Frausin in laiko-socialisti V Miljah obstajajo možnosti za izvolitev večinske uprave Tudi na stadionu Grezar ne prenašajo V Miljah obstajajo možnosti za izvolitev občinskega odbora, sad sodelovanja med Listo Frausin (KPI in neodvisni) in med laično - socialističnimi strankami PSI, PSDI in PRI. To je na včerajšnji tiskovni konferenci podčrtal dosedanji župan Willer Bordon (KPI), ki je povedal, da je Lista Frausin že razposlala tem strankam vabilo za srečanje, ki dejansko pomeni poziv za politično sodelovanje pri bodoči upravi. Konkretnega sicer ni še ničesar, upoštevajoč vzdušje, ki je vladalo med tamkajšnjo volilno kampanjo in razmere, ki so svojčas privedle do razkola med KPI in PSI, pa pomeni tó vsekakor spodbuden korak, čeprav se vsi zavedajo, da bodo pogajanja dolga in težavna. Odprtost in pripravljenost za pogajanja so pokazali tako voditelji Liste Frausin kot predstavniki miljskih sekcij PSI, PSDI in PRI, saj se zavedajo, da danes ni ne političnih, še manj pa številčnih alternativ za upravo brez Bordona in njegovih somišljenikov. Za strogo, in za dejansko brezperspektivno opozicijo so se poleg MSI izrekli še KD in melonarji, ki so dejansko skoraj izginili z miljske-ga prizorišča, kljub temu, da so imeli za nosilca liste predsednika pokrajine. Morebitni propad pogajanj bi privedel do komisarske uprave in to- rej do novih volitev, ki pa jih danes v Miljah nihče ne želi. Bordon je na včerajšnjem srečanju z novinarji poudaril, da je treba o bodočnosti miljske uprave odločati v Miljah, torej na krajevni ravni, kot so se že neposredno ali posredno izrekli tako socialisti kot republikanci. Lista Frausin postavlja na prvo mesto soočanje o programih, šele nato pa bo tekla beseda o morebitni sestavi odbora. KPI je za potrditev župana Bordona, ki je na volitvah prejel kar 1660 preferenc. V delegaciji Liste Frausin, ki bo vodila pogajanja, so trije komunisti in trije neodvisni, med katerimi je tudi Slovenec Jurij Vodopivec, kar še enkrat potrjuje zavzetost te politične grupacije do vprašanj naše manjšine. Danes zvečer bodo medtem stekli prvi razgovori tudi za izvolitev devinsko - nabrežinske uprave, za katero je kot stranka relativne večine dala pobudo KPI. Krajevna partijska sekcija E. Berlinguer pa je imela sinoči skupščino članov, na kateri so o-cenili volilne rezultate in zavzeti stališča, ki jih bo KPI zagovarjala v pogajanjih s SSk in s socialisti. Šport združuje ljudi. Pri športu so vsi enaki, ne glede na rasno, narodnostno ali ideološko pripadnost, šport premaguje napetosti in je lahko pomemben dejavnik v boju za mir med narodi. Taka in podobna gesla lahko vidimo na vseh športnih prireditvah. Toda z žalostjo moramo ugotoviti, da povsod ni tako in da še posebej v Trstu miroljubno sožitje tudi na športnem področju nekatere moti. Ta naša trditev se nanaša na neljub primer, ki se je dogodil preteklo nedeljo na stadionu Pino Grezar v Trstu neposredno pred tekmo Triestina -Empoli. Združenje Union je namreč že zjutraj na notranji strani zidu stadiona izobesilo velik transparent, na katerem je bilo v italijanščini in slovenščini izraženo voščilo Triestini, da se uvrsti v A ligo. Toda transparent je mimo visel le do 13.30, ko sta se predsedniku združenja Union, ki je stal pod transparentom, približala dva mladeniča in zahtevala, da se transparent odstrani, ker slovenski napis moti prisotne. Poudarila sta tudi, da je Trst v Italiji in ne v Jugoslaviji in zagrozila, da bo transipanent nasilno odstranjen in zažgan, če ga ne odstrani samo združenje Union. Ker sta mladeniča predsedniku Uniona tudi fizično grozila, je skušal najprej najti pomoč pri članih društva, obrnil pa se je tudi na karabinjerje in digos. Toda ne karabinjerji ne digos dogodku niso posvetili posebne pozornosti in tako dvojezičnosti je skupina mladeničev nekaj ' pred začetkom tekme z noži n ^ teno odstranila transparent, ki »žalil« njihova nacionalna čustva-^ O tem dogodku je združenje u -j, izdalo tudi posebno tiskovno spOjrl lo, v katerem ostro obsoja n. vorno početje skupine mladih ih ^ hteva od oblasti, športnih in kU* » nih društev ter vseh dobronafflSjj,, prebivalcev Trsta, da javno obso^j tako ravnanje z željo, da se P0®0 tc. primeri ne bi več ponovili. ga pa namerava združenje Union vzeti vse korake, ki jih zakon v kih primerih predvideva. Na sliki: dvojezični transparent so ga pozneje odstranili. V Dolini sta KPI in PSI potrdili potrebo po nadaljnjem sodelovanju Dolinski komunisti in socialisti so pripravljeni na potrditev dosedanjega zavezništva ter za izvolitev naprednega in levičarskega občinskega odbora. To je jasno prišlo do izraza na torkovem prvem povolilnem srečanju med domačima sekcijama KPI in PSI, na katerem so kritično pregledali vzdušje in tudi nekatere polemike med volilno kampanjo ter hkrati potrdili željo in potrebo po sodelovanju strank pri nadaljnjem vodenju občine. Bilo je to kot smo že omenili prvo srečanje, medtem ko bo do novega sestanka prišlo v torek. Takrat bo tekla že beseda o programu in tudi o morebitni sestavi občinskega odbora. V sklopu razgovorov o bodočnosti občine se bodo danes komunisti srečah s Slovensko skupnostjo, v ponedeljek pa z demokristjani. Morebitna nova koalicija KPI - PSI bi imela v občinskem svetu široko absolutno število glasov, kar štirinajst na dvajset (11 KPI in 3 PSI). Tako komunisti kot socialisti menijo, da se morajo pogajanja odvijati na krajevni ravni. pisma uredništvu O prepuščenosti mladine same seb! Dovolite mi, da v imenu odbora našega prosvetnega in športnega društva ŠD Sokol in SKD Igo Gruden, napišem par vrstic občanu iz Devina Nabrežine, ki se je oglasil v našem dnevniku 17. t.m. s pismom uredništvu o odgovoru mladine na fašistične provokacije. Predvsem bi rad preciziral, da so bili kot vse kaže, mladinci trije, od katerih e-den slovenske narodnosti. Torej mislim, da vsaj del odgovornosti nosijo tudi starši, ki niso znali usmeriti teh mladincev v katerokoli organizacijo, ki skuša po svojih močeh nuditi mladini zdravo in usmerjeno razvedrilo ob spoštovanju tradicij in vrednot kot so narodnost, poštenost, delavnost in strpnost. Med te organizacije spadata tudi naši dve društvi in si nimamo kaj očitati, saj so vrata odprta vsem in prav zelo delavni mladinski krožek ter številen otroški zbor jasno dokazujeta, da gre naše prizadevanje v pravo smer. Naša mladina je torej »prepuščena sama sebi«, samo v kolikor se ne odzove vabilom naših in drugih organizacij k pristopu k organiziranemu delu. A. Terčon Še eno pojasnilo v zvezi s slovensko mašo v Barkovljah S precejšnjo zamudo, ker me iz službenih razlogov nekaj dni ni bilo v Trstu, sem v torkovem Primorskem dnevniku prebrala članek o Barkovljah, ki ga je podpisala Nadja Filipčič. Ker sem povabljena sodelovala pri pogovoru, ne morem mimo tega, da ne opozorim na nekatere netočnosti. Pravzaprav smo se v razgovoru lotili številnih argumentov in je torej novinarka lahko povzela, kar se ji je zdelo važnejše. Jasnega pojasnila zahteva odstavek, ki govori o-verskih potrebah slovenskih Barkov-Ijanov. Izjavila sem — in to tu ponavljam — da smo globoko prizadeti, ker nimamo več slovenskega župnika, a sem takoj nato dodala, da to ne gre »ad personaim na g. Elia Stefa-nuta. Podčrtala sem, da je zelo odprt, pozoren in dovzeten za naše probleme. S predstavnico KPI v rajonskem svetu g. Ditko Giraldijevo sva ugotovili, kako je bilo lepo na dan njegove umestitve, ko je slovesnost potekala dvojezično in so bili vsi barkovljanski katoliki bratsko strnjeni okoli njega. In še sem rekla — tudi to jasno ponavljam, da hudo občutimo pomanjkanje stalnega (podčrtala sem stalnega) slovenskega kaplana, takega namreč ki bi pri nas stanoval, ki bi z nami živel, zlasti zaradi potreb naših otrok in starejših vaščanov. In v tem smislu smo se za pomoč obrnili na g. škofa. Ne vem, od kod novica, da v Barkovljah ni slovenske maše. O maši v Rojanu je sicer bil govor, tudi o nekaterih naših ljudeh, ki so primorani hoditi k maši v Rojan, a ne ker bi v Barkovljah ne bilo slovenske maše. Gre za tiste naše starejše Barkov-Ijane, ki gredo z avtobusom v Rojan, ker ne morejo v domačo cerkev zaradi naših nemogočih »klancev«, ki so prava sramota za občinsko u-pravo. Elvi Miklavec - Slokar Prireditvi bosta 31. maja in 2. junija v Kulturnem dom11 V vrtcih in na šolah se pripravljajo na proslavo 40. obletnice obnovitve soh V slovenskih otroških vrtcih, osnovnih šolah, nižjih in višjih srednjih šolah se te dni mrzlično nadaljujejo priprave na slovesno proslavo 40. obletnice obnovitve slovenskih šol v Italiji, ki bo v petek, 31. maja, in (v ponovitvi) v nedeljo, 2. junija, v Kulturnem domu v Trstu. Odbor za proslavo je prvotno nameraval prirediti proslavo v gledališču Rossetti, ki je prostornejše in bi lahko sprejelo naenkrat vse udeležence, goste in številno občinstvo, zaradi preure janja italijanskega gledališča pa so bili organizatorji prisiljeni spremeniti program. Ker sprejme«1 dvorana Kulturnega doma manjše število gledalcev, se je pripravljalni odbor odločil za ponovitev prireditve v nedeljo, 2. junija, da bi tako omogočil vsem staršem naših otrok, sorodnikom in drugemu občinstvu ogled proslave. Organizatorji upajo, da bodo sprejeli udeleženci proslave to odločitev z razumevanjem, saj v danih pogojih ni bilo mogoče dobiti boljše rešitve. »Prireditev v Kulturnem domu .bo izraz narodno-vzgojnega utripa naše šole. Na njej bodo prvič nastopili predstavniki celotne naše šolske po pulacije, od otrok, ki obiskujejo otroške vrtce, do osnovnošolcev in dija kov nižjih in višjih srednjih šol. Skupno se bo na dveh prireditvah zvrstilo na odru več kot 500 otrok, fantov in deklet, ki že nekaj mese- cev z vzgojiteljicami, učitelji in pro fesorji vestno vadijo za nastop,« nam je povedal včeraj ravnatelj Humbert Mamolo, ki bo na proslavi vodil šolski zbor. Njihove priprave se sedaj počasi stekajo v skupne vaje. Tako vajo bo prav danes imel pevski zbor dijakov nižjih in višjih srednjih šol. Zbor šte je kar 280 pevcev, od katerih se je velilo večina prav ob tej priložnosti prvič resneje »spopadla« s petjem. Pevci so začeli z vajami na posameznih šolah v oktobru, ko so bile pri pravljene tri originalne in prav za to priložnost napisane pesmi zamejskih pesnikov in skladateljev. Pesem »Be sede naše, sveti hram« Ljubke Šorli-jeve je uglasbil Tomaž Simčič, »Šolarjevo« Brune Pertotove Humbert Mamolo, »Živela šola naša« Borisa Pangerca pa Ignacij Ota. Pevci bodo po režijski zamisli A-drijana Rustje skozi celo predstavo na odru. Sami bodo tako dopolnjevali odrsko sceno, ki jo tačas pri-, pravljajo na učiteljišču Slomšek. Zbor bo s pesmimi tudi povezoval dogajanje na odru, ki je bilo zamišljeno kot celoten prikaz udejstvovanj v naših vrtcih in na šolah. Prek dogajanja v imaginarnem razredu se bodo na odru s posameznimi vrinki zvrstili otroci iz vrtcev s folklorno točko, os-novnošolčki s prizorčki iz šolskega življenja, nižješolci z veznimi prizori in višješolci; le ti bodo podali izbor odlomkov 'iz del primorskih Pesnl^;j|i in pisateljev, pa tudi nekaj sV°fJ.. misli o šoli. Nastopila bo tudi kor,U na skupina gojencev Glasbene h) ce (le-ti tudi obiskujejo naše s° ' želi0 da bi tako na slovesni proslavi s jo prisotnostjo že spet iznesla m zahtevo po publicizaciji naše e" ne glasbene šole. Originalno bese _ za celoten splet prizorov, ki nosi . slov »Naš veliki, mali svet«, je " spevala Lučka Peterim Susič. ^ Po posameznih vajah bodo Pr® p. kot rečeno, sedaj priprave v sk e no fazo skupnih vaj. Pevski zbor ^ imel že dve taki skupni vaji; ^ rek, 28. maja, bodo na vrsti ] ženci iz nižjih in višjih srednjih ^ dan kasneje otroci otroških vrtce ^ osnovnošolci; 31. maja dopoldne na sporedu generalka, zvečer slavnostna prireditev, s katero D ^ naše šole proslavile 40. obletnico novitve. • V soboto, 25. 5., ob 18. uri miljski Beneški hiši odprli v čipk, ki jo prireja miljska obči113^. sodelovanju z društvom »Fameja g iesana«. Razstava bo odprta o0 junija. • Jutri, 24. 5., ob 18.30 se bo s«5^. tržaški občinski svet. Na dnevnč1^ ^ du ima interpelacije svetovalcev. ratifikacijo nujnih sklepov obci*1^ ga odbora. Več kot petsto delavcev arzenala v izredni dopolnilni blagajni Sindikalni predstavniki CGIL - CI SL - UIL za ladjedelniški sektor in tovarniški svet Tržaškega arzenala San Marco so včeraj sklicali v Novinarskem krožku tiskovno konferenco, da bi tržaško javnost opozorili na hudo krizo, ki že več kot eno leto pesti delavce, ne da bi bilo konkretnih perspektiv za izhod iz nje. Oziroma, perspektive bi že bile, zaradi neučinkovitih izbir vodstva ladjedelnice in Fincantierija pa ostajajo na papirju, delavce pa vpisujejo v dopolnilno blagajno. Po redni dopolnilni blagajni, ki se je začela januarja lani in se bo končala jutri, je vodstvo podjetja napovedalo za prihodnjih šest mesecev novo, tokrat izredno dopolnilno blagajno. S ponedeljkom bo tako več kot 500 delavcev ostalo doma. Vodstvo u-temeljuje ukrep s pomanjkanjem novih naročil. Tržaški arzenal lahko namreč opravi v svojih treh sektorjih (posebne gradnje, popravila in pre- oblikovanje) milijon in tristo tisoč delovnih ur letno: od teh lahko razvije samo specializirani oddelek za posebne gradnje več kot polovico. Naročila za naslednjih šest mesecev predvidevajo le 217 tisoč delovnih ur, vključno z naročilom platforme Micoperi. O slednji so sindikalisti včeraj dejali; da je bilo Tržaškemu arzenalu v začetku dodeljenih 150 tisoč ur, dejansko pa je vodstvo načrtovalo le 78 tisoč. Sploh pa je pod vprašajem začetek del. Delavci so upravičeno zaskrbljeni, saj imajo že bogate izkušnje z zavlačevanji in črtanji naročil. Toda, kar bi resnično lahko dvignilo delovno raven arzenala, je gradnja podmornice, o kateri so v teku dogovori med Fincantierijem in družbo Sai-pen. To naročilo zahteva specializirano delo, ki ga v Italiji še najbolj jam či prav oddelek za posebne gradnje Tržaškega arzenala, ki bi imel z njim dve leti zagotovljenega dela. Delavci torej zahtevajo od Fincantierija, naj čimprej sklene pogodbo in naj poveri naročilo Trstu, tako da bi začeli z deli že jeseni. V ta namen pozivajo javne uprave, politične sile in še posebno deželo, naj posežejo pri Fincan-tieriju in odgovornih oblasteh, da se v bližnjeročnem času Tržaški arzenal izkoplje iz krize. Kar je izšlo iz včerajšnje tiskovne konference, ni samo obramba delovnih mest, ampak tudi strah, da hoče vodstvo ladjedelnice z vpisovanjem v izredno dopolnilno blagajno dejansko krčiti in znižati potencial tržaške ladjedelnice. Nobena skrivnost ni, da so v ladjedelnici pritiski za predčasne upokojitve in da vodijo nejasne perspektive k razkroju delavske zavzetosti. Tovarniški svet in sindikalisti pa so prepričani, še posebno po sprejetju zakona za razvoj ladjedelništva, da ima Tržaški arzenal bodočnost in so pripravljeni nadaljevati svoj boj. Tudi o tem bodo razpravljali v petek, ko se bodo vsi delavci zbrali na skupščini. Zanimive pobude v korist Zavoda združenega sveta V prejšnjih dneh so v senatu o-dobrili zakonski osnutek, ki predvideva finančni prispevek v višini 3 milijard lir v korist Zavoda združenega sveta v Devinu. Znesek bodo v celoti krili s prodajo 300 tisoč srebrnikov, ki jih bo državna kovnica izdala in poslala na numizmatično tržišče že letos. Omenjeno vsoto bodo namenili v poseben sklad, ki ga bodo nato uporabili za podelitev nekaj desetin štipendij. Omeniti pa velja še drugo zanimivo novost: pred kratkim so v parlamentu začeli postopek za priznanje mednarodne diplome ba-kalavreta. Odobritev zakonskega o-snutka bi bila za devinski College nedvomno pomembna pridobitev, saj je Zavod edina šolska ustanova v Italiji, kjer podeljujejo omenjeno di-'plomo. O tem je bil govor na tiskovni kon ferenci, ki so jo včeraj priredili na sedežu Zavoda združenega sveta v Devinu. Parlamentarne pobude v korist Zavoda je orisal bivši poslanec in sedanji predsednik devinske ustanove Corrado Belci, za njim pa je v zvezi z delovanjem Zavoda prego- ial voril rektor David B. Sutcliffe- Pe u je, da je bila dejavnost šolsk6 ^ stanove v iztekajočem se šolskeh) tu še kar živahna, saj je dijakom^ seveda šolnikom uspelo izpeljal j di več zanimivih izvenšolskih Pr^ji-Med pomembnejše je uvrstil PrXt ^o-tev, ki jo je Zavod organiziral v rist UNICEF pred nekaj tedni v ^!0. žiču, omenil pa je tudi pome« 0 ^ ritve nove knjižnice. Povedal Je’y.r so se odnosi med Zavodom in ,:;ti jevnim družbenim tkivom v zagLje letih primemo razvili, v prih00^ pa je napovedal povečanje dijakov. Vzporedno s številom ^ kov bi se moralo predvidoma P%j. čafci tudi število držav, ki so pane v Zavodu : teh s šolskim }e -Ci 1985 - 86 bi bilo 55. OmeniU veljak]jU' da se je pouk prvega letnika za ega letnika pa pravkar opravljajo čil že prejšnji teden, dijaki drug letnika pa pravkar opravljajo P!®, ne in ustne izpite. Uradni zaklJ ^ šolskega leta bo jutri, ko se av-vesnosti, ki jo s tem v zvezi P1"1? ^ Ijajo, udeležil miniter za znanst raziskave Luigi Granelli. y Kusturica v Po prejemu zlate palme v Cannesu ospredju zanimanja filmskega sveta Emir Kusturica CANNES — Francoski dnevni tisk, je na dolgo in na široko poročal o festivalu v Cannesu, je prvi zabeležil VeJik uspeh mladega jugoslovanskega režiserja Emira Kusturice in njegova filma Otac na službenom putu (Oče na službenem potovanju). In francoski tisk je tudi tisti, ki je brez V£iikih polemik sprejel letošnji »Pab ^ares« in pustil drugim, da si belijo Slavo, kako je mogoče, da je zlato Palmo odnesel režiser, ki je v štirih *etih posnel dva filma, njegov prvi frjn Sjećaš li se Dolly Bell? (Se spominjaš Dolly Bell?) pa je bil nagra-lf‘n z zlatim levom na -beneškem festi-yalu, kot najboljši prvenec. Če gremo Se malo bolj nazaj v njegovo filmsko kstvarjanje, bomo lahko odkrili, da je ^a Emirova avtorska pot posuta z Nagradami in priznanji, pa čeprav za Kratkometražno produkcijo ali za diplomska ustvarjanja, (npr. 1978. leta, je dobil prvo nagrado na Mednarodnem študentskem festivalu v Kar-l°vy Vary s filmom Guernica). Vcn-oar bo prav gotovo letošnja zlata Palma tista, ki bo najbolj uplivala na nadaljnje delo komaj trideset letnega Sarajevčana. Predsednik mednarodne žirije, Miloš Forman, je ob branju imena letošnjega nagrajenca poudaril, da je žirija podelila nagrado soglasno, kaj takega pa se ni primerilo od 78. leta, ko je bil nagrajen Ermanno Olmi. Vehka dvorana nove filmske palače, ki jo iz leta v leto obnavljajo, tako tehnično kot arhitektonsko, je bila torej pripravljena sprejeti z velikim vesoljem mladega nagrajenca. 2.800 gostov in filmskih u-metnikov pa je zaman čakalo na Ku-sturico. Ni prišel, da bi dvignil zabojček z rdečo podlago, v katerem se je lesketala zlata palma - simbol najvažnejšega evropskega filmskega festivala. Namesto njega je moral stopiti na oder producent Sarajevskega »Foruma«. Medtem ko so v veliki dvorani uradni povabljenci ploskali nagrajencu, filmu, nagradi in še Jamesu Stewartu, ki je nagrado izročil, so vsi predstavniki tiska, fotografi, zasebne televizijske firme in državna občila, vsi tisti, pač, ki nis‘o smeli v veh ko dvorano, noreli v dvorani Debussy, kjer so sledili neposrednemu prenosu nagrajevanja na velikem e-kranu. Čisto slučanjo sem se v globoki temi usedla zraven predstavnikov jugoslovanskega tiska. Na odru so sc vrstili dobitniki manjših nagrad in napetost v jugoslovanski »četrti« je bila skoraj otipljiva. Kusturica je bil namreč že dalj časa med uradnimi favoriti letošnjega festivala in to iz več razlogov. Najprej seveda zaradi naključja, da je bila letošnja uradna selekcija razmeroma povprečna; nekateri filmi so bili sicer solidni, najboljših del letošnjega Cannesa' pa ni bilo v uradni konkurenci (to pa ne zaradi slabe volje organizatorjev, ampak zaradi prevehke opreznosti nekaterih produkcij, ki niso hotele prijaviti svojih filmov sekciji Competi-tion). Drugo pozitivno naključje je predstavljala žirija, ki je bila dejansko zmožna poštenega presojanja filmov, v smislu, da ne bi mogli letos govoriti o kaki »prodani« nagradi, kot pa je žal kdaj v navadi. Prav zaradi bojazni, da bi lahko prvo nagrado »prodali« je bila Kusturičeva palma do zadnjega v predikatu. Vedeli smo, da bi bila ta edina zaslužena palma, in da je Miloš Forman človek, ki se ne boji zunanjih uplivov, vedeli pa smo tudi, da žirija ni on sam in da se v filmskem »businessu« nikoli ne pride do bistva stvari. V takem pričakovanju smo zvedeli, da je dobil posebno nagrado žirije film Birdy (Ptiček) Alana Parkerja. Bil je edini veliki favorit programa, edini, ki bi lahko ogrožal Kusturico. Birdy je predstavljal tisto možnost kompromisne nagrade, ki bi zadovoljila producente in organizatorje in obenem nagradila zvestobo ameriške produkcije, ki je izbrala Cannes za u-radno bazo filmov Made in Usa v Evropi. Jugoslovanska »četrt« filmskih kritikov je ob proglasitvi nagrade Bir-dy-ju v trenutku ponorela in to čisto upravičeno. Kusturica je njegov Oče na službenem potovanju sta dobila največje priznanje evropskega filmskega sveta, te nagrade niso bili veseli le Jugoslovani ampak tudi vsi tisti, ki so štirinajst dni begali po Croisetti, od ene projekcije do druge in brezupno iskali take filme, o katerih bi bilo res vredno pisati. Ti, v glavnem filmski kritiki, so nedvomno najbolj pristna žirija kateregakoli festivala in prav ti so v tujini odkrili vrednost Kusturičevega filma, potem ko ga je jugoslovanski tisk nekoliko zanemaril. Oče na službenem potovanju je film, ki dokazuje viden napredek v Kusturičevem odnosu do snemanja filmov. Tokrat je Emir obogatil svojo analizo nekega družbenega stanja (glavni junaki filma so sarajevski »muslimi«), dovolj prepričljivo', obenem pa na nesporen način se1 je lotil tudi pohtične problematike (Informbiro), ni pa pozabil na humoristično komponento, na grotesko in sur-realno mežikanje glavnega junaka — šestletnega debelušastega fantiča. Prav on, mali Malik opazuje svet okoli sebe v Jugoslaviji med letom 1950 in letom 1952 z isto svežino, s katero je opazoval tisti drugi dečko cesarjeva nova oblačila. Kako mu lahko zameriš, če se edini posmeje cesarjevi očividni goloti. Kako lahko Maliku zameriš, če med domačim običajem obrezovanja in pobiranja lipovih cvetov, beleži očetovo »službeno« potovanje v oddaljeno kaznilnico na prisilno delo, mamino iskanje neke motivacije očetovega aresta, vlogo strica v vsej tej aferi, pa tudi vlogo vseh raznih očetovih ljubic. Ko so odrash do njega preveč »nerazumljivi«, ko pretrgajo z njim dialog, ker je »še pre-. majhen, da bi to vedel«, si Malik postavi svet zase, v katerem lahko živi kot hoče in lahko dela kar hoče. Postane mesečnik, hodi po strehah in po mostovih, nam pa pomežikne, tako smo v dvomu kdo je koga vodil za nos. Pa saj to ni tako važno, saj nima pomena ali je res Malik meseč- nik ali ne, ali je res njegov prijatelj Joža (»debela ti koža«) falot, ali je res njegov brat, ki bi stalno gledal filme Kusturičev alter ego, ali je res kriv očetovega zapora mamin brat, ali še velja geslo, da moramo pri vsaki nezgodi »cherchez la famme«. Življenje gre naprej, sumimo, da bo Malik dorastel v takega moža, kot je bil oče in da bodo njegovi sinovi ravno taki, predstavniki bosanskih musli-mov, predstavniki jugoslovanskega juga, del Jugoslavije. Prav malo bomo morali čakati, da si bomo film ogledali tudi pri nas. Manfredi in Varda Taxler, lastnika distribucije Academy, sta ga namreč takoj kupila tudi za Italijo. EVA FORNAZARIČ Prizor iz filma »Oče na službenem potovanju« Živa nit med italijansko in slovensko kulturo Pronicljivi eseji A. Bressana v knjigi »Pustolovščina besede« Knjiga Arnolda Bressana »Pusto-l°vščina besede« — v podnaslovu Slo ženski eseji — ki sta jo pred krateni izdali Založba Lipa in Založni-.:o tržaškega tiska, je izjemno pričevanje o možnostih resničnega in Bhjbokega sodelovanja med različnimi narodi, v našem primeru med iovenskim in italijanskim. Kot smo iv0 t-Hkšmh dejanj več kot veseli, alCo moramo v isti sapi še enkrat Ponoviti oznako »možnosti«, ki jih . U(ii sosedstvo dveh različnih kul-v? in izvorov. Zakaj siceršnje staje govori o tem, da je pač še daleč ko bi bila takšna dejanja, kot ]. izpostavlja Arnaldo Bressan, šte nnejša, da ne rečemo splošnejša. čeprav rojen leta 1933 v Izoli — orej podatek, ki bi avtorja lahko °dil v povsem druge in drugačne kot so aktivnosti v prid kul-,“Diega sožitja in spoštovanja — je oko rekoč vse življenje naravnost oseden od dolžnosti do ustvarjalne-vj »zidanja« pravega in resničnega m°f}u med dvema narodoma, ki vsaj ^ kontekstu manjšinskega vprašanja verjetno pa tudi v drugih kontek- sUh Ji pomeni istočasno »rušenje« e3o in predsodkov, zapiranja in zvišenosti, ignorance in elitizma. ■ animivo je, da je omenjeno poslan-km° v Bressanu zelo daleč od več-p .minljive in spremenljive dnevne Verh^e' ^i skuša reševati probleme daino ali večkrat zgolj jormalno; tegov življenjski projekt je vseskozi cr!0Jj>ne narave,'še več, je življenjski ki ga sili v poistovetenje fcnif e.s formalnim spajanjem dveh Pa ■Tn^x izhodišč. Za takšen načrt p l.e Potrebno pravzaprav celo živ- . ^ — tnlcn v> ^”2) : n- D- Košuta (MIL) 435 (buT6’54”3): 12- v- Triolo (MIL) 433 (Rn 4”3) : 13- R- Pilat (ŠIR) 431 (1*r5,54”3); 14. A. Raffa (ŠIR) 429 7s';6’54”1); 15- A- Jurkič (ŽUP) (151-16. S. Serra (G-S) 420 (148-> in K. Banica (RIB) 420 (148-18. K. Spangaro (MIE) 415 iOo' 'j"j4”6): 19- l- Posega (ŽUP) S?;6-3 ______________. 408 (,l?2-6-4”5) ; 20. E. Matkovič (G-S) U31-6,5-4”4); 21. L. Prašelj (ŠIR) 3()p 030 6-4”5) ; 22. S. Balde (ŽUP) J (139-5,5-4”6) ; 23. F. Frassinelli Dosežki na troboju osnovnošolske olimpiade Malčki so tekmovali takole... (B-J) 393 (131-5,5 4”5) ; 24. P. Marconi (ŽUP) 284 (132-5,5-4”7) ; 25. M. Brecelj (FIN) 381 (134-5-4”5); 26. S. Mohorčič (ŠIR) 372 (120-4,5-5”l) ; 27. M. Fachin (KET) 371 (129-6-5”); 28. B. Maglica (RIB) 366 (124-3,5-4”5) ; 29. K. Zanella (KET) 363 (126-3,5 4”6) ; 30. M. Vecchiet (KET) 360 (123-5-4 9) ; 31. T. Siviz (B-J) 355 (108-6 4”9); 32. T. Dolhar (B-J) 350 (113 5 4”9); 33. I. Pahor (ŠIR) 337 (100-5,5-55”); 34. M. Kovač (ŽUP) 330 (98-4,5-4”9) ; 35. N. Ciliberto (G-S) 327 (115-5-5”2). 4. razred dečki 1. G. Hervatin (RIB) 502 (185-8,5-4”) ; 2. K. Volpi (ŠIR) 485 (173-7,5-3”9); 3. M. Grbec (ŽUP) 478 (171-7-3”9) in A. Porporati (RIB) 478 (166-94”2); 5. A. Jurinčič (RIB) 477 (160-8-3”9); 6. D. Marconi (RIB) 476 (169-8-4’T) ; 7. A. Moreu (MIL) 474 (167- 7.5- 4”) ; 8. S. Cupin (MIE) 473 (166-7,5A”); 9. M. Hervatin (RIB) 469 (162-8-4”l); 10. Š. Samec (G-S) 459 (162-8-4”3) ; 11. V. Čuk (G-S) 451 (159- 6.5- 4’T) ; 12. M. Crevatin (ŠIR) 450 (156-6-4”); 13. A. Žerjul (G-S) 447 (160-6-4”l) in M. Križmanič (G-S) 447 (155-7-4”2) ; 15. P. Bandi (RIB) 442 (165-5.5V2)) ; 16. I. Božjeglav (MIE) 435 (148-5,54”); 17. M. Qrfanò (MIL) 434 (157-6-4”3) ; 18. N. Visentin (KET) 425 (138-6-4”l) ; 19. I. Giacomini (B J) 4242 (142-7,5-4”5) ; 20. F. Giacomini (MIL) 423 (136-6,5-4”2) ; 21. D. De Paolis (KET) 398 (141-7,5-5"); 22. D. Pisani (B-J) 391 (19-64”6); 23. P. Canciani (ŽUP) 381 (129-64”8); 24. M. Cossi (MIE) 375 (118-7-4”9); 25. D. Rizzo (KET) 341 (119-4-5”); 26. D. Tavčar (G-S) 219 (52-4,5 6”2). 5. razred deklice 1. M. Macchiut (RIB) 577 (205-12-3”6); 2. G. Ugrin (G-S) 491 (179-8,5-4”D; 3. V. Mezgec (RIB) 490 (173-8,54”); 4. K. Corva (RIB) 485 (163-8-3”8); 5. M. Mamolo (B-J) 480 (168-8,54”1) in S. Maglica (RIB) 480 (164-8,54”); 7. M. Mozetič (ŽUP) 479'(172-84”1); 8. T. Bastia (MIE) 478 (176-3-4”2); 9. K. Pelizon (FIN) 474 (172-74”); 10. K. Race (ŽUP) 470 (170-74”); 11. I. Obreza (RIB) 471 (164- 9,5-4”4) ; 12. A. Blaževič (ŠIR) 456 (158-8,54”2) ; 13. T. Biondi (GRB) 463 (161-74”); 14. V. Kranjec (MIL) 461 (154-94”3), V. Franca (B-J) 461 (164-7,54 ”2) in P. Puzzer (RIB) 461 (164-6,54”); 17. D. Tomazini (RIB) 459 (157-74”); 18. D. Jevtič (ŠIR) 458 (151-84”1) ; 19. K. živec (GRB) 452 (145-7,54”); 20. B. Baša (ŽUP) 449 (137-8,54”1) ; 21. E. Crevatin (ŠIR) 448 (156-6,54” 1) ; 22. V. Codarin (MIE) 443 (156-7-4”3) ; 23. K. Bubola (MIE) 441 (149-74”2) in F. Puntin (ŠIR) 441 (144-6,54”); 25. N. Tiepolo (MIE) 438 (156-64”2) ; 26. T. Boan-no (ŽUP) 437 (135 84”2) ; 27. T. Stupar (RIB) 435 (148-8,54”6) ; 28. A. Magajna (RIB) 434 (157-84”7) ; 29. M. Kodrič (GRB) 429 (137-7,54”3) ; 30. T. Nicolai (GRB) 422 ( 135-7 4”3); 31. M. Samec (G-S) 418 131-74”) in M,-Legovini (FiN) 418 (1514 4”1); 33. C. Ravasi (MIL) 416 (128-7,54”4) ; 34. N Košuta (ŽUP) 415 (153-64”6); 35. D Colombin (MIE) 413 (136 64”3); 30. M. Oppelli (MIL) 411 (154-2,54”); 37. I. Šiškovič (B-J) 402 (140-6-4”6); 38. E. Bussani (KET) 401 (149-4,5-5”5) ; 39. I. Gornik (FIN) 399 (142 5,5-4”6) ; 40. L. Musina (ŠIR) 397 (145-44”4) in I. Bessarione (B J) 397 (135-G,54”7) ; 42. I. Marc (ŽUP) 393 (126 G,54”6); 43. N. Panizon (G-S) 386 (124-64”6); 44. N. Mulas (B-J) 343 (116-2,54”6); 45. M. Zotti (FIN) (89-G-5”3); 46. B. Makovič (MIL) 314 (112-3,5-5”3). 5. razred dečki 1. I. Filipčič (B-J) 546 (199-10 3”7); 2. A. Samec (ŠIR) 536 (194-10-3”8) ; 3. I. Bajc (B-J) 515 (193-8,5-3”9) ; 4. F. Žiberna (G-S) 511 (164-10'54”4) ; 5. M. Padoan (MIL) 505 (168-9-3”7); 6. L. Švab (MIE) 504 (192-84”); 7. Š. Livon (RiB) 503 (171-104”); 8. M. Brus (MIL) 499 (177-8,5-3”9) ; 9. M. Posega (B-J) 496 (184-8,54”1) ; 10. M. Legiša (RIB) 494 (167-8,5-3”8) ; 11. I. Vodopivec (FIN) 488 176-8,54”1); 12. R. Esina - Baldassari (ŠIR) 487 (195-64”); 13. M. Chert (MIE) 479 (177-7,5-4”!); 14. A. Giacomin (MIE) 474 (172-84”2) ; 15. I. Zoch (G-S) 471 (164-8,54”2) ; 16. A. Čok (ŽUP) 466 (159-8,54”2) ; A. Škerlj (RIB) 466 (154-9-4”2) in M. Eva (KET) 466 (174-6,5-4”1) ; 19. D. Puntel (ŠIR) 465 (1884-3”9); 20. A. Majcen (B-J) 459 (162-94”5) ; 21. M. Sancin (B-J) 457 (165-7,54”3) ; 22. P. Magajna (KET) 449 (162-64”1); 23. A. Fabris (ŽUP) 448 (156-74”2) ; 24. Š. Turk (FIN) 447 (145-84”2); 25. K. Jakomin (MIE) 439 (157-64”2) ; 26. P. Biekar (G-S) 431 (134-84”3) in M. Korošec (B-J) 431 (154 6,54”4) ; 28. Š. Gec (MIL) 430 (153-6,54”4); 29. S. Sosič (KET) 429 ( 127-8,5-4”3) ; 30. B. Colja (RIB) 424 (142-7,54”5); 31. M. Germani (ŠIR) 423 (151-5,54”3) in V. Tomšič (ŠIR) 423 (146-84”7) ; 33. D. Giovan-nini (KET) 397 (140-54”5); 34. E. Bajc (B-J) 396 (129-74”7); 35. M. Rizzo (KET) 394 (142-54”6); 36. D. Bartoli (ŽUP) 384 (132-5,54”7) in M. Brecelj (B-J) 384 (117-74”7); 38. M. Rolič (G-S) 373 (131-54”8); 39. M. Maver (MIL) 372 110-74"8); 40. D. Strani (ŽUP) 334 (132-5-5”6). Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/11. nad - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (Šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglas« iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul. Montecchi 6 tel. 775275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI primorski 23. maja 1985 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tht 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja m tiska ZTT Trst Član lt«ni*'sk' zvoza Casopi^ zaloIn*o»f,B’ Po volilni sezoni »darilni« paket? RIM — V prihodnjih mesecih, ko bo šla mimo volilna sezona (upravne volitve, referendum in predsedniške volitve) lahko pričakujemo vladni »darili« paket v obliki omejitev kul-ne moči na domačem trgu. To možnost so na tiskovni konferenci napovedali predstavniki družbe za mednarodne vede v svoji knjigi Mednarodno in domače gospodarsko dogajanje v aprilu. Prof. Inocenzo Cipolletta je izjavil, da skromno domačo rast spremlja zunanjetrgovinski primanjkljaj. Pojav je mogoče razložiti s povečanjem uvoza zaradi večjega povpraševanja na domačem trgu. Cipolletta nadalje sodi, da bodo odgovorni s primernimi ukrepi zaustavili rast potrošnje. Najbolj verjetno bodo s posegi na področju javnih financ zmanjšali stroške in s tem tudi potrošnjo. Zagorelost: za kakšno ceno? 'RIM — Zagorela koža, up in sen mnogih na pragu poletja, postaja vse bolj predmet znanstvenega proučevanja. S tem pa prihajajo na zatožno klop najrazličnejše kreme, olja in ekstrakti za sončenje, po katerih segamo iz navade ali pa zato, ker so nas o njihovi učinkovitosti prepričali bolj ali manj improvizirani strokovnjaki. Naj navedemo nekaj takih primerov, ki bi utegnili zanimati tudi naše bralce. Surovo bergamotovo olje že dolgo slovi kot odličen preparat za hitro zagorelost. Najnovejše laboratrijske raziskave pa so pokazale, da ne gre za mazilo, ki bi v resnici omogočilo hitro zagorelost, temveč, za snov, ki trajno spremeni strukturo kože, kar lahko ima hude posledice. Zato je uporabo tega olja za sončenje pred kratkim prepovedala posebna komisija EGS. Strokovnjald nadalje odsvetujejo uporabo kokosovega olja, ki kljub razširjenemu zelo slabo ščiti kožo pred sončnimi opekbnami, priporočajo pa veliko previdnost pri seganju po propolisovem eskstraktu. Ta utegne namreč povzročiti hude težave zlasti pri astmatikih in tistih, ki so nagnjeni k ortikarji. V zadnjih letih se je pod naturalističnimi gesli dokaj razširila uporaba rastlinskih zmletkov, ki naj bi pripomogli k hitri zagorelosti. V številnih primerih pa gre ali za povsem neučinkovite preparate ali pa za snovi s konzervanti katerih pretirano uživanje lahko resno ogrozi zdravje. Tako je na primer s pritiranim uživanjem zelene in korenja. Vitamin A v manjših količinah res koristi koži, v velikih količinah pa kožo postara. Pretirano uživanje korenja poleg tega pogosto povzroči nastanek temnih Us na koži. V zvezi z rastlinskimi olji pa na splošno velja, da kožo slabo ščitijo pred ultravioličnimi žarki. CONCORD — Pod gozdarjevo sekiro je padlo drevo, v katerem je duplina z družino sov. Samica se je ubila, mladiči pa so se rešili, ven so izgubili mater in varno gnezdo. S klaftrskega polena se zvedavo # rajo okoli sebe Za spolno vzgojo mejanaBrennerjii BOČEN — Odločitev šolskega skrbnika, da iz knjige biologije, tiskane v Zahodni Nemčiji, odstrani poglavje o spolni vzgoji, češ da je pisni in slikovni del nepremeren za južnotirolske Nemce, je sicer naletela na ugoden sprejem pri deželnem odborniku za kulturo Antonu Zeglerju, predstavniki Alternativne liste za drugačno Južno-tirolsko pa so bili drugačnega mnenja. Njihov voditelj Alex Langer je vložil interpelacijo, v kateri je polemično o-pozoril nemškega deželnega odbornika, da sprejema mejo na Brennerjn. Pande nič več »ambasadorji« PEKING — Kitajska, ki je edina domovina nenavadno prikupnih in popularnih pand, je doslej poklonila na tuje 23 primerkov te vrste, zdaj pa se je odločila, da preneha s to prakso. Pande ne bodo več dobivali vloge kitajskih »ambasadorjev« v tujih državah. Grozi jim namreč izumrtje in kitajske oblasti so začele pravo borbo za zaščito redkih preživelih predstavnikov teh malih medvedov. Odločitev, da ne bodo več pošiljali pand na tuje, je sprejel namestnik ministra za gozdarstvo Dong Zhiyong. Po uradnih ocenah je na svetu vsega kakih tisoč pand. Vsi živijo na Kitajskem razen tistih, ki so jih kitajske oblasti darovale drugim. Vprašanje njihovega preživetja je postalo posebno pereče 1983. leta, ko je bambusove gozdove zajela prava katastrofa. To je ne- posredno prizadelo pande, ki se hranijo z bambusovimi vršički. Kaj se je zgodilo? Pred dvema letoma so bambusi predčasno vzcveteli in oveneli. Tako je propadlo 47 od sto bambusovih gozdov in to njih umiranje se bo nadaljevalo še nekaj let. Kljub vsem naporom, da bi zaščitili pande, jim nevarnost izumrtja še vedno grozi. Tako bo še precej časa, ker bo treba počakati okrog deset let za to, da bodo mladike bambusa dovolj zrele in postale užitne. Lani so v gozdovih našli 38 poginjenih pand, drugih 11 pa bolnih in so jih odvedli v posebne inštitute na zdravljenje. »To izumirjanje je treba preprečiti,« js dejal minister za gozdarstvo. »Dolžni smo pred bodočimi rodovi Kitajcev in sploh pred človeštvom, da rešimo to edinstveno živalsko vrsto.« Pravica manjšine do zastopstva BOČEN — Jezikovna skupina, ki i° v občinskem svetu zastopata najm^J™ dva svetovalca, ima na Južnem } rolskem pravico do efektivnega obeti1' skega odbornika in ne samo do odb°r nika suplenta. Tako je razsodil državni svet, ki je v teh dneh proučil dol0-čilo južnotirolskega posebnega statuta' ki govori o predstavništvu manjšinski1* jezikovnih skupnostih v občinskih u' pravah. Vprašanje je postalo aktualn v tem času, ko se po nedavnih upra nih volitvah tudi na Južnem Tiro/ skem sestavljajo novi občinski odbP0- SPREHOD SKOZI SRCE BOTTROP (Z. Nemčija) — Po temle največjem srcu na svetu se obiskovalci lahko sprehajajo. Hodijo po žilah, pridvorih in prekatih, stopajo skozi zaklopke in se hkrati — izobražujejo. Svojevrstna zgradba, visoka 12 in široka 8 metrov, stoji v počitniškem parku Dreamland v Porurju Saudska Arabija oborožena do zob RIAD — Kralj Fahd je prejšnji mesec svečano odklenil vrata največjega vojaškega mesta na svetu, ki je Saudsko Arabijo stalo 5,1 milijarde dolarjev in bilo zgrajeno v spomin na Fahdovega predhodnika Khaleda. Mesto zavzema površino 4.000 kvadratnih kilometrov, sprejema lahko 70.000 vojakov s svojci vred, ima enako obliko kot peterokotni tloris ameriškega obrambnega ministrstva v Washingtonu, je pa štirikrat večje od Pentagona. V njem so glavni štabi vseh treh rodov oboroženih sil in vrhovno poveljstvo, v podzemlju je protiatomsko zavarovana operativna centrala, a med drugim je tu tudi prva šola za vežbanje vojaštva za primer kemične in bakteriološke vojne. Obrambni sistem vojaškega meganaselja sloni na dveh divizijah motorizirane pešadije in na oklop-ndški diviziji. Saudskoarabski zunanji minister Saud El Feisal se je predvčerajšnjim mudil na obisku v Iranu. Bil je to prvi uradni predstavnik riadske kraljevine, ki je šel v Teheran po strmoglavljenju šaha Reze Pahlavija. Očitno je obisk v zvezi z iraško-iransko vojno, ki ji ni videti konca in ki resno ogroža varnost saudskoarabskih naftnih pošiljk v ZDA, na Japonsko in v Evropo. No, Fahdovo zaskrbljenost nad spopadi, ki trajajo že od septembra 1980, dokazuje tudi okoliščina, da je vojaško mesto dal zgraditi na območju Hafr al-Batna, to je samih 120 kilometrov od iraško-iranske maje (in 370 kilometrov severnovzhodno od Riada). Šeprav se je prihodek od naftnega izvoza v poslednjih petih letih občutno zmanjšal, saj računajo, da bo letošnji notranji bruto proizvod znašal le 57 milijard dolarjev proti 90 milijardam v letu 1980, namenja Saudska Arabija torej še vedno velikanske vsote vojaški obrambi. Samo •tos se je odločila za ustrezne projekte v skupm vredno-i 11,5 milijarde dolarjev. Februarja je podpisala z amp iško družbo Boeing pogodbo za 3,9 milijarde dolarjev amestitvi komandnega, kontrolnega in komunikacijskeg istema, ki bo močno okrepil učinkovitost saudskoarabske-a vojaškega letalstva, zlasti pa raketno protiletalsK hrambo na kopnem. Sistem so v Riadu imenovali mirov*** čit. Če temu prištejemo še že obstoječi zračni obrambi* larmni sistem, ki ga sestavlja pet radarskih letal UP* iwacs z oporiščem v Dhahranu na sevemovzhodne bmočju države, ugotovimo, da bo Saudska Arabij** ^ ajkrajšem času lahkoimela popolno zračno nadzorsvv iad celim Zalivom. Značilno je, da omenjena pogod*^ avezuje družbo Boeing k reinvestiranju 35 odstotkov d avne vrednosti v industrijske načrte na visoki tehnolos* avni v Saudski Arabiji. _ _ ,g Obrambni mirovni ščit bodo kmalu utrdili še s -U*Iškimi bombniki mirage 2000 v vrednosti 2,5 milijar lolarjev, ki jih bo riadska vladavina kupila od Francd - zameno za 70 milijonov sodov nafte družbama Cfp-Toh* n Elf-Aquitaine. Lani je Saudska Arabija nabavila v ZUp 0 transportnih velikanov boeing 747 v vrednosti ene miri arde dolarjev za 34 milijonov sodov nafte. Prav tako e kralj Fahd kupil v Franciji protiletalski raketni sistei* hahine, ki ga je stal 3 milijarde dolarjev. ,. Francija je lani izvozila za 62 milijard frankov orozj* n vojaškega materiala (leta 1982 za 41 milijard), a P°: deo tega samo v Saudsko Arabijo in Abu Dhabi. Funkc* «ar tovarne Thomson je dejal: »Države tretjega sveh* ^ iripravljene varčevati na socialnem področju, nikakor P/ ie na obrambnem«. Toda to velja tudi za industrializiran Iržave. (dg) PH \ r i ] £ trg ok: in H tet da na ža Zi 0! $] V j( s ž i: \ I 1 1 »Mostiščarji« Tekst in slika : JERNEJ ROVŠEK V gosteh Fausto Bacchetti, Joža Vilfan in Vladimir Velebit Z okroglo mizo o tržaškem vprašanju NŠK zaključila svoj ciklus predavanj 'noči je bila v konferenčni dvorani ^"vinske zbornice v Ul. San Nicolò i miza, s katero je Narodna lej .dijska knjižnica zaključila svoj I snji ciklus o tržaškem vprašanju (jaa 1945, ki je obsegal kar štiri pre-^^anja znanih zgodovinarjev: Duša-, „“‘bfja, Dušana Nečaka, angleške Sodovinarke Elisabeth Barker in tr-fevk a zS(Xl(>v'Iiarja Gianpaola Vab sinočnjo okroglo mizo si je NŠK gotovila udeležbo kar treh vidnih s^®nosti z jugoslovanske in italijan-v ? strani in in sicer italijanskega ■ ePoslanika Fausta Bacchettija, ki si.^eloval na italijansko-jugoslovan-j Pogovorih o vprašanju Trsta, Jo-itn rlfana. P? roclu Tržačana, ki je i-v e' med vojno pomembne dolžnosti u ^^pdnoosvobodilnem boju prav na p^račju Primorske ter je bil tudi vsa tjojna leta močno angažiran poliže’ 'n Vladimira Velebita, ki je bil n 'Psd vojno v diplomatski službi, ^ ^ojni pa je bil veleposlanik v Ri-j a m Londonu in je kot tak tudi so-oval pri pogajanjih za podpis Lon-nskega memoranduma. - Goste je, tokrat resnično izredno ' finemu občinstvu, predstavil pred-onik NŠK prof. Jože Pirjevec, ki s lzrazil prepričanje, da bodo lahko i.,?Vo]imi posegi še dopolnili in osvet-Sr* razdobje, ki je bilo tokratna o-^nnja tema ciklusa predavanj. I^rnbasador Fausto Bacchetti, ki je nied drugim sodelavec ministra osia v času, ko se je pripravljal P's Londonskega memoranduma, svoj poseg omejil na opis razpolo-; nJa na italijanski strani tik pred .°b koncu druge' svetovne vojne, j, '1^1 Je, da je bila tedaj glavna skrb do uaris*ce vlat!e. da ne pride takoj , končne rešitve tega vprašanja ter • Se počaka na razvoj dogodkov, do n./iar je tudi prišlo, je dejal govor-v k. z nastopom vladei, ki ji je načelo-* Parri, sam član italijanskega od-^fništva, ki je bil mnenja, da bosta gibanje in jugoslovansko osvobodil-I? gibanje našli pravo rešitev. Ko je j' a že mirovna pogodba podpisana, . dejal, se je začela akcija italijan-t ^ diplomacije, ki je hotela doseči Ì ,kompromis, ki bi bil najbolj spre-j jiv in dober za Italijo. n J°ža Vilfan je svoj poseg osredotočil svoje osebno doživljanje Trsta in Jegove usode in na začetke osvobo-»ega- boja v Trstu, ki so st povezo-(g,.1 z eno osnov i h očk OF, ki je > da k zedinjenju oziroma k zdru-joK ^lovenÌ3i- Tu je omenil tudi svo-brošuro o Trstu, kj jo jt napisal ,0, disd vojno, pa ni izšla, ker so se n.^Pisi izgubili, tu jfc cmenil pomen šist’ SV°je s^e z italijanskimi antifa-1 in končno telefonsko sporočilo (ril ' Kardelja 1. maja 1945 ponoči, ko Sq ,Je z veselim glasom povedal, da in J-U®.oslovanske čete v Trstu. »Upam se h*’« Je zaključil svoj govor, »da Piis i SVet ^alio sPrernenil' da bo ztn 0 enakopravnosti vseh narodov jjna§ala in da bodo prišle tudi manj-a do svojih pravic.« fu adimir Velebit je v svojem govo-02aaavedel marsikaj, kar je osvetlilo dai S Vvzvezi s tem, kako se je te-šfJ vPrašanje Trsta reševalo in kak-tu 1 So bila politična ozadja, ki so esitev pogojevala. Omenil je, ka- ko in zakaj je prišlo do ustanovitve cone A in cone B, kako je prišlo do podpisa Londonskega memoranduma, ki je, je med drugim dejal, pomenil za tedanji čas tudi najbolj realen kompromis Na žalost moramo ob koncu zabeležiti dve negativni stvari: predvsem, da je tehnika odpovedala in se je simultano prevajanje začelo šele v drugi polovici zasedanja, in pa žolčni izpad skupine listarjev in istrskih be- guncev, ki so napadli predavatelja, češ da so se delale pogodbe med o-bema državama v njiho škodo in na njihovi koži. Izpad, ki ga je bilo končno pričakovati* v sedanjem pobtič-nem vzdušju v Trstu, ne more seveda zmanjšat; vrednosti okrogle mize in celotnega ciklusa, ki je imel prav namen mirnega in dostojnega soočanja s picblemi, ki so nam vsem pri srcu. Na sliki: del zelo številnega občinstva na sinočnji okrogli mizi. Poziv s pokrajinskega kongresa konfederacije obrtnikov SDGZ in CNA za enotno akcijo v tržaškem obrtniškem sektorju Pokrajinski kongres vsedržavne konfederacije obrtnikov CNA je največji poudarek namenil prav nujnosti sodelovanja med tremi sorodnimi organizacijami, to je med CNA, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in združenjem tržaških obrtnikov. Na kongresu je bilo SDGZ aktivno prisotno in je v celoti podprlo prizadevanja pokrajinskega združenja CNA po enotnem nastopu. Manjkali pa so predstavniki tržaškega združenja obrtnikov, kar potrjuje, da stališča na obrtniškem področju še niso enotna, kar marsikdaj škodi temu sektorju. Prav zato je pokrajinsko združenje CNA obema sorodnima združenjema poslala pismo, v katerem vabi predvsem tržaško združenje obrtnikov, da tudi pristopi k skupnemu nastopu, za katerega sta se SDGZ in CNA že izrekla. V ta namen CNA predlaga takojšnje srečanje predstavnikov vseh treh sorodnih organizacij, da se dogovorijo za enotno akcijo v zvezi s problemi in predlogi, ki zadevajo tržaški obrtniški sektor in so predvideni v tako imenovanem vladnem »Tržaškem paketu«. Obnova glavne bolnišnice: korak naprej Pokrajinski nadzorni odbor je odobril sklep skupščine tržaške KZE, ki je ponovno poverjal trem arhitektom iz Trsta izdelavo načrta za obnovo glavne bolnišnice. S tem se je vsaj po formalni plati rešila afera v zvezi z restrukturacijo glavne bolnišnice, za katero so isti arhitekti že izdelali mega-načrt, ki pa so ga zdravstveni upravitelji opustili, ker je bil predrag in neustrezen za nove razmere. Ker pa ga niso pravočasno zavrnili, so arhitekti vseeno zahtevali plačilo za več desetin milijonov lir. Zadeva se je ob številnih polemikah slednjič rešila s kompromisom: KZE bo arhitekte plačala, le-ti pa bodo izdelali nov načrt. Storjen je bil torej korak naprej za sanacijo in ovrednotenje glavne bolnišnice, ki je danes — z zdravstvenega in higienskega vidika — povsem neprimerna za svoj namen. Po novem naj bi v njej bilo prostora za 816 postelj, porazdeljenih med štiri oddelke: urgetni, kardiološki, geriatrični in onkološki. Okvirni načrt, ki ga morajo arhitekti izdelati v treh mesecih in ki ne sme presegati predvidenega stroška 37 milijard in 200 milijonov lir, bo upošteval preureditev vseh zdravstvenih poslopij okrog glavne bolnišnice, finansiralo pa naj bi ga deželno odbomištvo za zdravstvo, z izrednimi skladi. Po zmagi Kusturičevega filma na festivalu v Cannesu »Zlata pabna« je bila včeraj v Trstu Zlata palma, tista, ki ste jo videli tudi včeraj na sliki v Primorskem dnevniku, je šla mimo Trsta. Na poti od Cannesa do Sarajeva sta se namreč predstavnika sarajevske produkcije »Forum film«, za katero je Emir Kusturica snemal film »Oče na službenem potovanju«, ustavila v Trstu. Srečali smo ju utrujena a srečna pri jugoslovanskem generalnem konzulu Milošiču, ki je zanju organiziral neformalen, a zato tobko bolj prisrčen sprejem na konzulatu. Direktor za plasman in distribucijo Dragan Ivanovič jo imel pri sebi zlato palmo, ki sme jo ob zaključku canskega fes-tivala videli najprej v rokah Jamesa Stewarta, nato pa v rokah Mirze Pasica, predstavnika produkcije, ki je nagrado prevzel v imenu režiserja. Emir Kusturica je namreč rajši o-stal doma. Zakaj to? »Nervoza, negotovost, upanje, ne vem, težko reči,« nam je povedal Mirza Pašič. Vprašali smo ga, tudi kako vidi ta izredni uspeh jugoslovanske kinematografije. »Smo srečni, tako srečni, veseli smo, da je lahko mlad talent prišel do izraza, da je tako lahko jugoslovanska filmska proizvodnja predstavila svetu, javnosti, česa je zmožna in kakšna je lahko kvabteta jugoslovanskega filma. Obenem je to e-dinstvena možnost za Jugoslavijo, da prodre na širše tržišče. Naše delo s Kusturico pa je tudi dokazalo, da se to lahko dobro obrestuje, če nudiš mlademu talentu primerne šanse.« Kusturica je naredil dva dolgome-tražna filma: »Dolly Bell« in sedaj »Očeta«. S prvim je zmagal v Benet- kah, z drugim v Cannesu. In zdaj? »Zdaj bo začel snemati še en film, s katerim bo zaključil trilogijo filmov na sarajevsko temo. Že pred »Dolly Bell« je imel Emir to v mislih. Zdaj bo lahko to tudi uresničil.« Kdaj bomo videli njegov film? »V Jugoslaviji ga bomo dali v promet takoj po Pulju, prej ne. Morda bomo počakali na začetek prihodnje sezone.« Mirza Pašič in Dragan Ivanovič sta morala takoj nato na pot. Lahko si mislite, kako ju pričakujejo v Sarajevu, še bolj pa, kako čakajo na tisti rdeč zabojček, ki ima v notranjosti piramido glinaste barve, na njej pa pritrjeno 10 centimetrov dolge zlato palmo. EVA FORNAZARIČ Na sliki: predstavnika »Fortun filma« v pogovoru z jugoslovanskim generalnim konzulom v Trstu Mirošičem. • V sklopu pripravljalnih srečanj z maturanti za izbiro univerzitetnega študija, ki jih prireja pokrajinsko odborništvo za šolstvo, bo danes ob 18. uri v veliki dvorani liceja Dante Alighieri predstavitev fakultete za inženirstvo, ladijsko inženirstvo, mehansko inženirstvo in elektronsko in elektrotehnično inženirstvo. Okrogla miza o osmicah in agroturizmu »Agroturizem : od osmič do agrotu-rističnih poti v tržaški pokrajini« je naslov okrogli mizi, ki jo bo jutri priredila ocenjevalna komisija pokrajinskega natečaja o osmicah. Na okroglo mizo so vabljeni predvsem »osmičar-ji«, da bi se skupno z organizatorji pogovorili o možnostih ovrednotenja osmič in agroturistične ponudbe na Krasu in v Bregu. Okrogla miza bo ob 17.30 v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8. Ocenjevalna komisija je medtem doslej pregledala 22 od skupnih^ 34 osmič, ki so se prijavile za natečaj. Med osmicami, ki sodelujejo na natečaju so tačas odprte osmice Dušana Radoviča (Nabrežina 138, do 15. julija), Livie Tul Fontanot (Milje, Ul. Colarich 78, do 26. maja), Bruna Zaharja (Boršt 58, od 25. maja do 9. junija) in Roberta Pipana (Mavhinje 22 d, do 16. junija). Par pingvinov za tržaški akvarij Po nedavni smrti Marka ima tržaški akvarij spet svojo atrakcijo, pravzaprav kar dve. Včeraj so nam-rez iz Južne Afrike pripeljali z letalom v Trst dvojico pingvinov, za kar je poskrbela tržaška letoviščarska u-stanova. Gre za samca in samico, za katera pričakujejo, da si bosta kmalu zagotovila simpatijo obiskovalcev akvarija, še posebno najmlajših. ZLIKOVCI PRITAKNILI OGENJ KIOSKU V LJUDSKEM VRTU eznani zlikovci so se predsinočnjim 22-30 spravili nad kiosk v Ljud-Ig^01 vrtu, last 31-letne Pierine Fur-12 Bazovice. Po ugotovitvah ga- sUcev bili Ki policije kaže, da so pritak-Srin ^a’ če že govorimo o »ženski step'-**’ Ie ^Pisala marsikatera za 0J,: u9a ženskih tez, jo prav gotovo j: - I0 odločno odklanjanje uveljav-n nja fnoči kot metode za reševanje Razumov ali navzkrižnih intere- ko s°v- V trdnem prepričanju, da sta lah- ?amo dogovarjanje in sporazume-in t - osnovi za usklajevanje zahtev Mih ti’'eni vsed. tako znotraj posamez-„o .,držav kot tudi v meddržavnih ed-v Slk so ženske kot posameznice ali štn^iru raznih organizacij spregile žitjV. 00 odmevne akcije za mimo so- C ied take nedvomno sodi tudi mai):-: otac'ija »proti raketam na vzhodu 2ahodu«, ki bo še to soboto v Riški’ ^budnice so ženske petih evrop-Sr o držav (od proglasa do protesta V;w ®*-evdo zainteresiranih držav popih ? na ®es*;’ akc’ji Pa 50 pristo-l 0 àe predstavnice dveh držav), v , crih naj bi namestili ameriške ali ženske loiske rakete. Protestno akcijo so apovedale že osmega marca, a so izdale tudi proglas, s !q 7*1111 utemeljujejo pobudo. Besedi- ,aPti! skih° P°dpisale predstavnice italijan-h-,^1 angleških, vzhodno ter zahodno-n-it ^ih in še čehoslovaških žensk, j- ,0 Pa so ga osvojile še Belgijke in “tandke. f. >>0dprtem pismu državljanom Ev-tiaPe^-?e žunske odločno izrekajo proti ^PvCsčanju raket, proti nasilju, proti vic anju osnovnili človečanskih pra-^ ■ Proti strahu — v imenu lastne 5 1° Po samoodločanju in uvajanju j^reniemb. Poleg tako odločnega sta-a’ ki pa ga sicer ženske niso iz- nesic Prvič, pa je izredno pomembna r*o' p * Sièri zenska enotnost v nastopanju ne Don!0 na državno pripadnost.- Še bolj Pii mbna, tudi zaradi neobičajnosti • ^a. ie karakteristika »neuvrščeno-je' ^ odlikuje žensko pobudo, zato (■ v Italiji proglas o protestni mani-taci ji osvojil širok krog žensk in ‘gartizacij. Tako so se že v kratkem Itat1SOrn P^ib pobudnic, ki so bile v članice skupin »Gruppo 10 mar- tela« (Skupina 10. marec), »la Ragna- Cj;- (Pajčevina), žensk v organiza-k ARCI ter številnih posameznih uistk, feministk in pristašic gibala »zelenih«, pridružili podpisi dr-k*1 *n evi’°Pskih parlamentark, in- ja .želenih«, pridružili podpisi dr-tgl^b in evropskih parlamentark, in-donn alk, ur^n*c ravnih revij (Noi om- ’ Huova ecologia), ženskih ko-0, Uacijskih odborov pri sindikalnih ^ganizacijah CGIL in CISL, žensk, 30 angažirane v pomoči za deže- le v razvoju, krožkov ZŽI, ženskih zadrug, skupin katoličank in pristašev gibanja nenasilja. Glede na število podpisnikov bi se torej morala v soboto v Rimu zbrati precejšnja množica, čeprav se na splošno o tej ženski pobudi za mir izredno malo piše in govori. O uspešnosti protesta seveda lahko zaenkrat samo ugibamo, zato pa je treba povedati kaj več o kvaliteti pobude. Na rimskem trgu naj bi ženske simbolično »razpustile bloke«. Povsem razumljivo je, da gre za »uprizoritev želje«, ki pa izraža odločen protest žensk zaradi oboroževalne tekme. Ta težnja velesil, ki sloni na ostri kontra-poziciji med članicami enega ali drugega bloka, istočasno pa se opira na velik razkorak med bogatejšim in manj razvitim delom sveta, pa vodi, po mnenju organizatork shoda, v skupno pobudo. Tako gledanje na svet, kjer je merilo premoč enega nad drugim, pa poleg zelo konkretnih nevarnih posledic prinaša tudi napad na »človeško fantazijo in razum«, ker skuša vsakega posameznika oropati možnosti po svobodnem odločanju. Resnični mir ne dosežemo torej samo s pogajanji na vrhu, temveč s sprostitvijo domišljije in z možnostjo svobodnega odločanja vsakega posameznika: v tem vidijo ženske tudi u-resničitev teze o gradnji miru na temeljih (iz baze) v nasprotju s težnjo po »spuščanju« odločitev s strehe. Kaj pa naj bi bilo v takem postavljanju vprašanj specifično ženskega ali feministično obarvanega? Dokument, pri njegovi sestavi so seveda prišli na dan različni pogledi predvsem V tolmačenju pojma feminizem, omenja tudi odnos moški - ženska, odnos človek - narava, izrecno pa po udarja »nasilje nad našimi (op. ženskimi) mislimi in nad našimi telesi«. Iz tega, kot iz tolikih drugih, izhaja zahteva žensk po ovrednotenju razlik in specifičnosti, ne po njihovem za-brisu ali utajevanju. Nastop mora biti enoten ne pa eno-zvočen: zato so se italijanske pobudnice protesta odločile, da ne bodo organizirale sprevoda z zborovanjem, temveč, da bodo skušale omogočiti pretok in izmenjavo mnenj in pogledov na to temo. Vprašanje pa so veliko širše zastavile, kajti geslo manifestacije je »nismo ne za tak mir, ki bi nas dušil, ne za vojno, ki bi nas pogubila« in precej jasno izraža o-snovno misel pobudnic. Podobne »ženske manifestacije za mir« bodo ali so že v teku tudi v drugih evropskih dr žavah; protestno noto italijanskih žensk pa bodo še pred rimsko manifestacijo prejeli predstavniki italijanske vlade in diplomatska zastopstva raznih tujih držav, (bip) Druga plošča Tomaža Baldassija di ieri« in na hrbtni strani »Oklahoma express«. Pesmi sta prav gotovo korak naprej v primerjavi s prvo Tomaževo stvaritvijo. Mago Merlino in Velo bianco sta bili pravljici, kateri pa bi lahko prenesli v današnji čas in sta tako pridobili na občeveljavno-sti. Pesmi zadnje Baldassijeve plošče pa sta tehnično in vsestransko zelo dovršeni, glavni argument in rdeča nit teh pa je eksistencialen moment posameznika, ki išče lepoto, hrepeni, ljubi, doživlja majhna veselja in razočaranja, skratka človeka, ki živi to življenje stvarno in obenem sanjavo. Producenta plošče sta Stefano Previsti in Alberto Radius, pesmi pa je napisal in zanje glasbo sestavil sam Tomaž Baldassi, pri tem pa sta mu pomagala Piero Pieri in sam producent Previsti. Tomaž Baldassi je v zadnjem letu opravil veliko glasbeno pot. Nastopal je na vseh mogočih manifestacijah, za las se mu je »izmuznil« nastop na festivalu v Sanremu, zato pa bo dne 6. junija v Riminiju snemal pesem »II mio mondo di ieri« za Festivalbar. To pesem/ bodo nato po televiziji predvajali še nekajkrat, kot se bo pač razvijalo to popularno glasbeno tekmovanje. Prepričani smo v njegov u-speh, Tomaževa trenutna največja želja pa je, da bi košarkarska ekipa Jadrana napredovala v B ligo. . . DUŠAN JELINČIČ je -venski kantavtor Tomaž Baldassi let s 0rn Prav dobro znan. Že mnogo ietrJjf -ukvarja z lahko glasbo, pred fiaren °n' .pa Je P™ založbi plošč Pa-tnaio 0IjcJ. jz Milana izdaj svojo prvo ttij. Ploščo, ki je vsebovala dve pes-bianco'r!00 Mago Merlino in Velo zaVrii ' I’loš&i so prodajali na vsedr-hiet 'piay.n* 'o J6 šla prav dobro v pro-Pil n Uf ' Tomaž je že večkrat nasto-hapo a raznih popularnih odajah z ec;0VaIci kot so Pippo Bando in pse »televizijske svetinje«. Hittin V 4° (^n‘ pa Je v Trstu (v Milanu, tednai * lrencah itd. je že kaka dva la .o Prodaji Tomaževa druga ma-sca s pesmima »II mio mondo Literarni večer v piranski knjižnici ie bil v knjižnici v Piranu literarni večer, na katerem so nastopili ergold Čuk, Marko Kravos in Ace Mermolja ter pisateljica Ivanka eia^eèer se je v bistvu delil na dve enoti. Najprej so pesniki prebrali svoja n ’ nat° Pa je Ivanka Hergold prebrala Esej o Cirilu Kosmaču in odlomek >lefn U^nn6 Kosmačeve knjige pravljic Kamen in njiva. To kot poklon ob pet' 'raiii'!j tlaender por. Vuga, 86Tetna Anna h siach vd. Brumat. ;n OKLICI: trgovec Maurizio Pintar ^ trgovinska prodajalka Angela Draž netto, oficir vojske Saver.o Battian in gospodinja Raffaela Coco, kome cialist Sergio Mogorovich in proff5 rica Caterina Dell’Erba, orožniški in gospodin! Laura Casale, tiskar Francesco n driscina in uradnica Giulia GurtnOP uradnik Maurizio Bidut in uradmc Elvia Cessar. KD za razširitev koalicije z laiko-socialisti povsod O težavah avtoprevoznikov razpravljali na pokrajini Demokristjani seveda pozitivno ocenjujejo volilne rezultate. Občinsko vodstvo KD v Gorici je ugodno ocenilo rezultat v tej občini. Tajnik Mario Leardi je v svojem poročilu pod- SLOVENSKO .-STALNO „ "GLEDALIŠČE V TRSTU V sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete OB 40-LETNICI OSVOBODITVE MITING Zamisel in izbor: Miroslav Košuta Režija: JOŽE BABIČ Jutri, 24. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v GORICI. črtal, da KD ni le ohranila glasov, marveč jih povečala, v Gorici bi skoraj pridobila še enega svetovalca. V rajonskih svetih je povečala število zastopnikov od 47 na 51. Potrjena je bila pravilna ponovna kandidatura župana Scarana, ki da ga je vsa stranka podprla. Mestno vodstvo KD se zavzema za obnovitev prejšnje koalicije, ki naj bo homogena s tisto v pokrajinskem in deželnem merilu. Pogajanja naj se prično takoj, da se lahko nadaljuje z uresničevanjem programov, ki so bili sprejeti v prejšnji mandatni dobi. Tudi pokrajinski tajnik KD Gianfranco Crisci je na seji pokrajinskega vodstva stranke ugodno ocenil rezultate volitev. Zavzema se za sodelovanje z laiko - socialisti v Gorici, Krminu in Gradišču. Pozitivno ocenjuje rezultate v manjših občinah. V upravah naj se še naprej uresničujejo že začrtam programi. To velja še posebej za državni zakon, ki daje podporo 220 milijard lir tržaški in goriški pokrajini. O težavah v avtoprevozništvu na Goriškem, zlasti kar zadeva opravljanje dejavnosti v državah Vzhodne Evrope in Jugoslavije, so razpravljali včeraj na sedežu pokrajinske u-prave. Sindikalni predstavniki avtoprevoznikov so opozorili, kakor izhaja iz poročila za tisk, na nekatera najbolj nujna vprašanja: na težave glede odplačevanja prevoznine, na zelo visoke cestnine, na potrebo po spremembi v sedanji praksi glede izdajanja in veljavnosti prevoznih dovoljenj. Zlasti visoke cestnine, ki so, kakor izhaja iz poročila za tisk, precej višje od tistih v drugih državah, vplivajo na zmanjševanje konkurenčnosti italijanskih prevoznikov. Še zmeraj ostaja nerešeno tudi vprašanje plačevanja prevozov. Avtoprevozniki predlagajo ustanovitev nekakšnega avtonomnega računa za tovrstne storitve, predlagajo pa tudi, da se zamrzne sedanje število dovoljenj za prevoze blaga v Jugoslavijo. Sestanek je bil sklican v pripravah na skorajšnje zasedanje mešane ita- lijansko - jugoslovanske komisije o prevozih, ki naj bi bilo prve dni junija. Na zasedanju naj bi poiskali najbolj primerne rešitve tudi za zgoraj omenjena vprašanja. Sestanka s sindikalnimi predstavniki avtoprevoznikov se je poleg predsednika pokrajine Silvia Cumpete in odbornika za javna dela Edoarda Bressana, udeležil tudi goriški župan Scarano. Občni zbor konzorcija briških vin Člani konzorcija za zaščito tipičnih briških vin Collio se bodo zbrali na občnem zboru v nedeljo, 26. maja, ob 10. uri v dvorani trgovinske zbornice v Ulici Crispi. Na dnevnem redu so poročila o delovanju v lanskem letu ter odobritev proračuna za letošnje leto. __________razstave ^ V občinski dvorani Antiche mur^y Tržiču bodo v petek, 24. maja, ob ^ uri, odprli razstavo del Maura Ton,0 ta in Furia de Denara. Odprta bo konca meseca. V goriškem avditoriju odprò v P® tek, 24. maja, ob 18.30, razstavo o. niformali italijanske vojske od U. do 1985. Prirejajo goriško filatelist1, no društvo, poveljstvo brigade Go' zia in občinska uprava. kino Gorica VERDI 16.00—18.45—21.30 »AmadeUS«- VITTORIA 17.30-22.00 »Audaci, W tastiche e viziose«. CORSO 18.00-22.00 »Arancia mecca' niča«. Prepovedan mladini pod 1 ' letom. Tržič EXCELSIOR 17.30—22.00 »Femmib6 golose« barvni film. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolici SOČA 18.00 »Policijska akademija«- SVOBODA 20.00 »Neonska džungla*’ DESKLE Ni predstave.