Od petka dalje Maraton v New Yorku - najnovejša predstava Slovenskega stalnega gledališča /^12 Škabrijelova ulica iz spokojne periferije postala glavna arterija Milje so z obsežno razstavo počastile domačega ustvarjalca Giuseppa Negresina / 10 Primorski SREDA, 9. JANUARJA 2008_ Št. 7(19.097) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Sramota za Neapelj in tudi za Italijo SandorTence Sramota za Neapelj in za Italijo. To je edina beseda, s katero lahko človek ocenjuje neverjetna dogajanja o (ne)odva-žanju odpadkov v neapeljski pokrajini. Televizijski posnetki, ki so v teh dneh obkrožili svet, so prikazali tragedijo Neaplja in Italijo kot državo tretjega sveta, kjer si starši zaradi ton odpadkov na ulicah in smrada sploh ne upajo pošiljati otrok v šolo. Odgovornosti za to sramoto so, kot vedno, enakomerno porazdeljene. Zeleni in nara-vovarstveniki odklanjajo naprave za uničevanje odpadkov, češ da onesnažujejo okolje, pri čemer pozabljajo na posledice odpadkov po ulicah. Tako razmišljajo tudi nekateri škofje. Organizirani kriminal nadzoruje odlagališča, javne uprave, začenši z Deželo Kampanjo in Občino Neapelj, pa niso naredile nič, da bi se stvari rešile. Velike odgovornosti nosijo tudi osrednje vlade, ki so v vseh teh letih molčale in dovolile, da je situacija ušla iz rok. Vsi odgovorni in torej nihče ne odgovarja za nič po stari italijanski politični navadi. Romano Prodi se je pred nekaj dnevi razjezil, ko so nekatera občila objavila novico, da je Španija v gospodarskem pogledu v preteklem letu prehitela Italijo. To menda (še) ni res. Gospodarsko in družbeno razvita Italija pa si ne bi smela privoščiti takšnih dogajanj, kot smo jih v teh dneh priča v Neaplju in okolici. Razen, če smatramo, da Neapelj ni Italija in da je ta del države nekaj posebnega in pravzaprav za državno skupnost odpisanega. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) evropska unija - Uvodno srečanje v slovensko predsedovanje Evropski komisarji pri slovenski vladi Pregledali prednostne naloge ter govorili o ključnih izzivih neapelj - Vse hujše težave z odpadki Izredni ukrepi Prodijeve vlade so za sedaj neučinkoviti NEAPELJ - Tudi včerajšnji iz- annija De Gennara za novega izred- prišlo do neredov, Neapelj pa , kot redni vladni ukrepi niso normalizira- nega komisarja, Romano Prodi pa ob- priča fotografija ANSA, se vse bolj li situacije z odpadki na neapeljskem ljublja tri sežigalnice odpadkov za pri- pogreza pod odpadki. območju. Vlada je sicer imenovala Gi- dobivanje energije. Tudi včeraj je Na 13. strani BRDO PRI KRANJU - Člani evropske komisije in slovenske vlade so na srečanju na Brdu pri Kranju, ki je bilo uvod v predsedovanje Slovenije Svetu EU, pregledali prednostne naloge slovenskega predsedovanja ter govorili o ključnih izzivih EU v prvi polovici leta. Med njimi je tudi Zahodni Balkan in evropska perspektiva tega območja. Podpredsednica komisije Margot Wallström, ki je komisarsko ekipo vodila namesto obolelega predsednika komisije Joseja Manuela Barrosa, je izrazila prepričanje, da bo slovensko predsedstvo uspešno. Primarni največji politični interes EU je, da ratificiramo Lizbon-sko pogodbo in tako opravimo popravni izpit, pa je poudaril predsedujoči EU, slovenski premier Janez Janša. Komisarsko ekipo pod vodstvom Wallströmo-ve je popoldne sprejel tudi predsednik republike Danilo Türk. Na 18. strani Na treningu na Višarjah se je poškodovala Mladinina smučarka Na 9. strani Podpis dogovora o železniški trasi po goriškem Krasu nima soglasja vseh županov Na 15. strani Goriški prevozniki se za nakup dizelskega goriva pogajajo s slovensko družbo Na 16. strani bližnji vzhod - Ameriški predsednik bo danes začel svojo turnejo Olmert in Abas skušata spodbuditi mirovni dialog pred Bushevim obiskom JERUZALEM - Izraelski premier Ehud Olmert in palestinski predsednik Mahmud Abas sta se včeraj, dan pred začetkom turneje ameriškega predsednika Georga Busha po Bližnjem vzhodu in arabskih državah, srečala v Jeruzalemu, da bi dokončno izoblikovala dogovor, kako voditi oživljena mirovna pogajanja. Na srečanju Olmert-Abas sta sodelovala tudi vodji njunih pogajalskih ekip, izraelska zunanja ministrica Cipi Livni in nekdanji palestinski premier Ahmed Kurej, da bi se dogovorila o proceduralnih vprašanjih glede pogajanj. Livni in Kurej vodita osrednji pogajalski odbor, ki bo urejal ključna vprašanja izraelsko-palestinskega konflikta, vključno z mejami, Jeruzalemom in begunci. Če bo pogajalski odbor zašel v slepo ulico pri reševanju ključnih vprašanj, se bosta o njih pogovorila Olmert in Abas, je povedal tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Arieh Mekel. Ostali odbori strokovnjakov bodo urejali tehnična vprašanja, ki zahtevajo posebna strokovna znanja, vključno z vprašanjem voda, je po poročanju dpa povedal Olmertov tiskovni predstavnik Mark Regev. Ob tem so se v novih izraelsko-palestinskih pogajanjih že pojavile hude ovire. Pogajalski ekipi sta se po bližnjevzhodni mirovni konferenci v Annapolisu novembra lani sestali dvakrat, a sta dosegli le malo napredka. Palestince so razjezili izraelski načrti za širjenje judovskega naseljevanja na palestinskih ozemljih, pa tudi okrepitev operacij na Zahodnem bregu in v Gazi. (STA) ljubljana - Uradni začetek Leto medkulturnega dialoga priložnost za Evropo in svet LJUBLJANA - S slovesnostjo v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki so se je včeraj udeležili najvišji predstavniki slovenske države, člani Evropske komisije in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering, se je tudi uradno začelo evropsko leto medkulturnega dialoga. Govorniki na slovesnosti so bili enotni, da je medkulturni dialog priložnost za Evropo in svet. O tem so govorili predsednik Republike Slovenije Danilo Türk, slovenski premier Janez Janša, predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering in evropski komisar za izobraževanje in kulturo Jan Figel. Leto 2008 je bilo v EU razglašeno za leto medkulturnega dialoga, medkulturni dialog oziroma sožitje med različnimi kulturami v EU in onkraj njenih meja pa je tudi ena od prioritet slovenskega predsedovanja EU. Na 5. strani 2 Sreda, 9. januarja 2008 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Razmislek o individualnih in skupinskih pravicah H > Ace Mermolja_ Ob raznih priložnostih sem med politiki, sociologi in zgodovinarji naše dežele zasledil razpravljanje o individualnih in skupinskih pravicah. Marsikatera teza je tendenčna ali vprašljiva. Na straneh tržaškega Piccola in drugih medijev so pomembni člani Demokratske stranke (ne le te) ali njeni sopotniki npr. na-glašali in naglašujejo pomen individualnih pravic ter pas ti ta ko ime no va nih ko lek tiv nih ali skupinskih pravic. Tovrstne razprave in teze so bile najbolj mastno natisnjene, ko je šlo za vprašanje deželnega zakona za Furlane, a tudi (v manjši meri) zakona za Slovence. Ni bila pa to edina priložnost, vendar značilna. Znani profesor mi je v razgovoru pojasnjeval, da bi npr. Slovenci več dobili in bili za večino bolj »razumljivi« in »sprejemljivi«, ko bi naglaševali predvsem individualne pravice, skratka, ko bi izraziteje poudarjali »jaz« kot pa »mi«. Naglašanje manjšine kot skupine naj bi de lo va lo »blo kov sko«, skrat ka, kot za pr to jedro, ki deluje v nasprotju z večinskim telesom. Tudi mimo izrazito manjšinskega vprašanja obstajajo zelo jasni primeri, kdaj in kako je ne ka ob last v ime nu sku pin skih in te re -sov tlačila posameznike. Nacionalizmi, fašizem in nacizem so v imenu nacije ali rase storili v Evropi strahovite zločine. Milijone ljudi je Zame je italijanska ustavodajna skupščina odlično opredelila pojma individualnega in kolektivnega v osnovnih načelih italijanske ustave. Ustavodajalci so na lastni koži občutili preganjanje posameznikov in norijo ideologij, niso pa izgubili treznosti. Osebno ne vidim boljše rešitve od tiste zapisane v ustavi in zato se mi zdijo polemike in najrazličnejše teze odveč. umrlo z odsekano glavo ali s prebitim srcem v imenu vere. Milijoni so trpeli, bili ubiti ali preganjani v imenu delavskega razreda. Vse to pa ne pomeni, da obstaja med individualnimi in skupinskimi pravicami nepremostljiva ločnica. Tlačenje posameznika v imenu skupnosti je tipično za ideologije in fundamentalizme. To pa ne pomeni, da naj bo postideološki svet (?) le nebuloza individualcev. Zame je italijanska ustavodajna skupščina odlično opredelila pojma individualnega in kolektivnega v osnovnih načelih italijanske ustave. Ustavodajalci so na lastni koži občutili preganjanje posameznikov in norijo ideologij, niso pa izgubili treznosti. Osebno ne vidim boljše rešitve od tiste zapisane v ustavi in zato se mi zdijo polemike in najrazličnejše teze odveč. Naj torej opredelim razmerje med individualnim in skupnim s citati iz italijanske ustave. Uporabil bom izvirno, italijansko dikcijo, saj je večini bralcev Ogledala italijanščina razumljiva. Obstajajo sicer prevodi italijanske ustave, vendar je izvirnik najbolj avtentičen, sam pa nisem tak prevajalec, da bi izboljšal ostale prevode. Dikcijo bom kvečjemu poslovenil v oklepaju ali v komentarju. V prvem členu ustave piše:»La sovrani-ta appartiene al popolo, che la esercita nelle forme e nei limiti della Costituzione«. Beseda popolo se nedvomno nanaša na kolektiv posameznikov. Lahko bi to bilo ljudstvo ali pa na-rod-nacija. Najverjetneje gre besedo popolo interpretirati kot ljudstvo, ki je nosilec neke identitete in ne za neko »razpršeno« in brezimno gmoto. Vsekakor gre za kolektiv. V dru gem čle nu naj de mo ome nje no enunciacijo razčlenjeno in opredeljeno takole: »La Repubblica riconosce e garantisce i di-ritti inviolabili dell'uomo, sia come singolo sia nelle formazioni sociali ove si svolge la sua perso na li ta, e ri chi e de l'adem pi men to dei do ve -ri in de ro ga bi li di so li da ri e ta po li ti ca, eco no -mi ca e soci a le.« Tu ni nobenega dvoma. Republika priznava in jamči človekove pravice in to bodisi ko gre za po sa mez ni ka in bo di si ko gre za druž be ne sku pi ne, v ka te rih po sa mez nik ob -likuje svojo osebnost. Ravnotežje med posamez nim in skup nim ali sku pin skim je po pol -no. Ko je pozneje Habermas diskutiral o problemu s Taylorjem, je naglasil individualne pravice ter v isti sapi dodal, da se posameznik brez skupnosti preprosto ne more razviti. Habermas je mislil v smislu svoje teorije o medsub-jektivni mreži, s katero je kot nadaljevalec frankfurtske šole skušal demontirati ideolo-ško-sakralno skupnost (delavski razred). Italijanska ustava je pred temi razpravami še natančneje opredelila razmerje med posameznikom in skupnostjo, ki ji posameznik pripada. Pravice je dodelila tako posamezniku kot skupi ni. Katere so skupine, ki imajo omenjene pravice? Tretji člen ustave se glasi: »Tutti i cit-tadini hanno pari dignita sociale e sono ugu-ali davanti alla legge, senza distinzione di ses-so, di razza, di lingua, di religione, di opinio-ni politiche, di condizioni personali e socia-li.« Ponovno je naglašeno razmerje med državljanom in skupinskimi pripadniki. Spol deli človeštvo v skupini oziroma skupine. Rasa je nujno nekaj nadindividualnega, čeprav je npr. vsak temnopolti tudi oseba. Jezika ni, če nima govorec sogovornikov. Vera zaobjema posameznika in skupnost vernikov. Politična stališča so posamezna, vendar so npr. stranke skupine. Najjasneje pa je razmerje določeno, kjer člen piše o osebnih in socialnih razmerah. Ko bi ustava ne polagala važnosti na skupinskih pravicah, bi se člen zaustavil pri osebnemu statusu. Skratka, osnovne skupnosti so nosilke pravic in to po ustavi. Manjšinci dobro poznamo 6. člen ustave, ki pravi:»La Repubblica tutela con apposite norme le mino ran ze lin guis -tiche«. Ustava tu izrecno omenja manj ši ne in ne po sa mez nih dr -žavljanov, ki pripadajo neki manjšin ski skup nos ti. To po me ni, da je pri manj ši nah skupinska pravica izrecno izpostavljena. Ne bi nadaljeval z naštevanjem členov italijanske ustave, ki praznuje 60-letnico. V poglavju o načelih pa je očitno, da so imeli njeni pisci pred očmi zelo jasno izpostavljena pojma individualnih in skupinskih pravic. Odločili so se za uravnoteženo razmerje med pojmoma in sprejeli v bistvu najbolj logičen in obenem demokratičen princip. Pronicljiv opazovalec današnjosti, kot je Bauman, je v pisanju o sodobnem individua-lizmu izpostavil jasno misel: sam pojem državljanstva je brez pojma skupnosti brezpredmeten. Državljan priznava dva osnovna principa, ki predpostavljata relacijo. Prvi princip je, da se moje pravice zaključijo tam, kjer jemljejo pravice drugemu. Drugi torej omejuje moje individualne pravice. Naslednji princip je, da se posameznik za lastno dobro odpoveduje določeni meri osebne suverenosti in jo daje na razpolago državi, torej telesu, ki združuje posameznike v skupnost. Od tod je povsem logično, da ustava povzema tako individualne kot skupinske pravice. Italijanska to počne zelo poudarjeno, celo več, kot problem občutijo sami državljani, ki živijo v pretirano individualističnem svetu. Diskutante in polemike, ki se ukvarjajo z razmerji med individualnimi in kolektivnimi pravicami bi torej pozval, naj sežejo po italijanski ustavi. V njej je odličen vodič, do kod lahko sežejo individualne pravice in kje lahko postanejo kolektivne pravice krivica za posameznika. Oba pojma, individualni in skupinski, pa sta deležna pravic. P.S. Ob zapisanem razumem, da imajo nekateri težave s tako jasnimi stališči. Ustavo-daj na skup šči na ni ime la pred sa bo sli ke tis te sodobnosti, ko v isti državi prebivajo, ob tradicionalnih manjšinah, nove rasne, etnične in verske skupnosti, ki objektivno spreminjajo podobo družbe. V Evropi je danes približno 20 milijonov muslimanov. Del (manjši) teh prebiva tudi v Italiji. Zato je npr. težko reči, da je krščanska (v njenih variacijah) edina evropska ali italijanska vera z določenim številom vernikov. Dogaja se celo, da se krščanske in rimskokatoliška vera šibijo v razmerju z ostalimi. Vse to ustvarja tudi napetosti. Prav dosledno uvajanje italijanske ustave pa bo preprečilo medetnične, verske, ideološke in drugačne konflikte. Zoprstavljeni najde namreč vedno način, da se »postavi«. Integracija v smislu uravnilovke ustvarja napetosti, ki postanejo kmalu protiustavne. Skratka, strah pred družbenim razkrojem ne sme postati močnejši od ustavnih načel. POZORNOST SPANSKEGA TISKA Zanimanje za Slovenijo narašča tudi v Španiji Gorazd Vesel »Domov ga bomo poslali,« mi je v španskem turističnem mestu Benidorm barman odgovoril na moje vprašanje, kakšni so izgledi za socialističnega voditelja španske vlade na letošnjih parlamentarnih volitvah. Na hitro in brez velikega premisleka izrečeno mnenje med eno strežbo in drugo. Drugačnega mnenja so bili tisti, ki so temeljiteje razmislili. Njihova stališča je dnevnik El Mundo objavil v anketi z vprašanjem, kakšne namere ima Zapatero z Baski, se pravi z vprašanjem njihove avtonomije. Napovedujejo, da bo Zapatero začel pogajanja z baskovsko teroristično organizacijo ETA, ki postaja vedno bolj spravljiva in zahteva za svoj narod popolno avtonomijo. Pred dnevi je špansko časopisje objavilo vest, da bo ETA razglasila avtonomijo, podobno kot to nameravajo storiti Albanci na Kosovu. Kar 65 odstotkov vprašanih Špancev je mnenja, da se bo Zapatero lotil tega gordijskega vozla in da bo na parlamentarnih volitvah ponovno izvoljen. Španija je prejšnji dan počastila 70. rojstni dan svojega kralja Juana Carlosa I. Juan Carlos je v mladih letih, ko je še vladal diktator Franco, imel za zgled Karla V., ki je vladal v začetku 16. stoletja in je šel v zgodovino zaradi svojega izreka: V mojem kraljestvu sonce ne zaide. S poudarjanjem inštitucije kralja izpostavlja tudi enovitost države. V Španiji je vprašanje avtonomije njenih dežel vedno bolj aktualno. Katalonija z glavnim mestom Barcelono je v tem pogledu najbolj daleč. Njen napredek se kaže v izrednem gospodarskem vzponu, znanstveni in intelektualni moči in dvigu regi- onalne, morda celo narodne zavesti, kar se kaže, med drugim, tudi v vedno večjem številu dvojezičnih napisov. Tale prispevek sem namenoma začel z vprašanjem, ki je aktualno tudi v Italiji in nam je blizu zaradi narodnostnih značilnosti, zavedajoč se zatona imperialističnih teženj, pojemanja moči centralističnih držav in vedno večje osveščenosti narodov, kar vodi k njihovemu narodnostnemu osvobajanju in neodvisnosti. Koordinate, ki so omogočile Slovencem, da so na zemeljski obli našli svoj kotiček, se pravi narodno svobodo in neodvisnost, iz katerega sedaj predsedujejo Evropske skupnosti, te iste koordinate so bile kažipot španski časnikarki Pilar Rubio Remiro, daje v sobotni številki vodilnega španskega dnevnika El Pais, skupno z barvno fotografija zasneženega Zmajskega mosta, odkrila Slovenijo in čez celo stran objavila reportažo o »mali in koketni Liu-biani«, prestolnici »Eslovenie«. Večji del članka je posvetila arhitektu Jožetu Plečniku, ki ga po nekaterih detajlih in vizionarstvu primerja z njihovim Gaudijem. Obširno piše o njegovih stikih z Wagnerjem, navaja pa tudi njegova dela v Pragi, predvsem pa ljubljanske mojstrovine, kot so Tromostovje, Žale, Univerzitetna knjižnica in njegov sklepni del življenja v Trnovem. Ljubljana je zanjo živahno srednjeevropsko mesto z eno petino študentske populacije, hitro dosegljiva z vlakom iz komaj 220 km oddaljenih Benetk, nekdanje republike dožev. pisma UREDNIŠTVU Božični prazniki in proslavljanje padca meje bi lahko bili še lepši Božični in novoletni prazniki se iztekajo. Izteka se tudi praznično ozračje, ki ga je povzročila ukinitev mejnih pregrad. Vse je bilo lepo, veselo, zabavno in uperjeno v pričakovanje uresničitev želja in sanj v novem letu in v novih razmerah v pojmovanju Goriške brez meja. Da sem se odločila za teh par misli, so me spodbudile nekatere pomanjkljivosti in nekateri dogodki, ki so po mojem mnenju rahlo skazili praznično vzdušje prejšnjih dni. Ne gre za velike in v nebo vpijajoče zadeve, gre le za zadevice, ki bi si jih dalo le s trohico dobre volje tako urediti, da bi razpoloženje prejšnjih tednov bilo še za kanjček bolj vedro in veselo. Doma sem z Oslavja, ki skupaj s Pevmo tvorita skupen naselitveni, družbeni in kulturni prostor. V prejšnjih letih je bila navada, da je občinska uprava na trgu pred šolo postavila božično drevo z lučkami. Tega letos ni bilo ne pred šolo in ne pred cerkvijo. Sprašujem se, ali je domača Kon-zulta sploh rekla kakšno na ta račun, kajti mislim, da za namestitev smreke in nekaj lučk z napisom »Veseli prazniki in srečno 2008« res ni potreben velik finančni in delovni napor. V Štandrežu imajo to lepo urejeno, kar kraju daje prazničen in bolj prisrčen značaj. Druga zadevica je vezana na padec meje. Veliko ljudi iz Pevme in Oslavja ni bila zadovoljna z načinom, ki ga je Konzulta izbrala za skupen družabni večer na bivšem mejnem prehodu ob Pev-mici pri Podsabotinu. Skoraj nihče z Oslavja in Štma-vra ni vedel, da se pripravlja praznik s Podsabotin- ci. Mali pozivni letaki so bili namreč razdeljeni samo v Štma-vru. Razumem, da so v tej vasi zelo dobro organizirani in pripravljeni na kakršno koli zadevo, ne morem pa sprejeti dejstva, da sta ostali dve vasi marsikdaj odrezani od dogodkov, katerih nositelj je Krajevni svet za Pevmo, Oslav-je in Štmaver. In ker sem že pri besedi, mi dovolite, da Krajevnemu svetu postavim še nekaj vprašanj, s katerimi naj se sooča v letošnjem letu. Naj Kozulta končno vzame v pretres dejstvo in opozori nadrejene uprave, da Oslavje še ne razpolaga z grezničnim omrežjem. Vse se neha v Pevmi. Cesta skozi Pušče in Koštabon je v zelo slabem stanju. Sedaj, ko je pritisnil mraz, se na mnogih odsekih nabira led, kajti podjetje, ki je pred leti gradilo podporne zidove, je zasulo vse odtočne kanale. Tretji problem zadeva prisotnost motoristov v pevmskem gozdu. Kljub prepovedi, se v dopoldanskih urah ob nedeljah in praznikih podi po stezah, kolovozih in po brezpotju večja skupina motokrosistov, ki s svojim divjanjem spravljajo v nevarnost številne sprehajalce. Velik del pevm-skega gozda spada namreč v deželni naravni park. Hvala lepa za pozornost in srečno 2008. Neda Dornik ljubljana - Izbor 1 00 najlepših evropskih filmov V kinoteki šestmesečna retrospektiva evropskega filma LJUBLJANA - S projekcijo animiranega češkega filma Stare češke povesti se je včeraj v Slovenski kinoteki začela šestmesečna retrospektiva evropskega filma Euroteka 2008, ki jo bodo sicer uradno odprli jutri s češkim filmom Ekstaza. Retrospektivo so pripravili okoli osrednjega dogodka - izbora stotih najlepših evropskih filmov, vendar pa ne bo omejena samo na najlepše filme, temveč bo, kot napovedujejo, pregledno predstavila zgodovino evropskega filma. Euroteka 2008 temelji na izboru stotih najlepših evropskih filmov, ki jih je leta 1995 v knjigi z naslovom Ustvarjanje podob - stoletje evropske kinematografije predstavila Evropska zveza direktorjev fotografije (IMAGO). Retrospektivo najlepših filmov bosta pospremila program s predstavitvijo kinematografije posamezne države in splošni sprem- ljevalni program. Kinoteka je namreč skupaj s filmskimi arhivi pripravila še dodaten nabor filmov, ki temelji na treh postavkah: na mej ni kih v film ski zgo do vi ni po sa mez ne dr -žave, na filmih s samega začetka filmskega ustvarjanja ter na izboru ne-igranih filmov. Pripravila pa je tudi nabor filmov, ki morda v filmski zgodovini ne pomenijo veliko in so zdrsnili v pozabo. Projektu seje pridružilo 27 filmskih arhivov, filmi, kijih bodo predvajali, pa prihajajo iz celotnega evropskega kulturnega prostora, ne samo iz Evropske unije. Tudi države, kot so Švica, Norveška in Rusija, bodo prispevale svoj delež. "Na ogled bodo dela, ki jih v naši dvorani še niste videli, nekatera z novih restavriranih kopij, druga morda nekoliko slabše ohranjena," napovedujejo v kino-te ki. ( STA) / ALPE-JADRAN Sreda, 9. januarja 2008 3 ljubljana - S slovesnostjo v Cankarjevem domu uradni začetek evropskega leta Medkulturni dialog priložnost za Evropo in svet Na dvodnevni mednarodni konferenci poudarili, da medkulturni dialog ni nekaj danega, zanj je potreben trud LJUBLJANA - S slovesnostjo v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki so se je včeraj udeležili najvišji predstavniki slovenske države, člani Evropske komisije in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering, se je tudi uradno začelo evropsko leto medkulturnega dialoga. Govorniki na slovesnosti so bili enotni, da je medkulturni dialog priložnost za Evropo in svet. Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je v nagovoru dejal, da je "Evropa danes možna samo kot del globalnega sveta". Ob tem je poudaril, da tudi medkulturni dialog razvijamo v globalnem kontekstu, zahteva pa resno prizadevanje. "Poleg krepitve dialoga znotraj posameznih evropskih kultur in v naši skupni evropski kulturi so pred nami tudi izzivi, ki jih prinašajo potrebe po dialogu z neevropskimi kulturami. Del tega dialoga nujno poteka v Evropi sami." Evropa namreč vse bolj postaja prostor priseljevanja, kar je zanjo zgodovinsko nov položaj. Kot je dejal Türk, so med evropskimi državami opazne razlike glede stopnje kulturne integriranosti priseljencev. Poudaril je še, da je medkulturni dialog danes tudi univerzalna potreba. "Evropa se mora odgovorno vključiti vanj. Odpraviti mora vtis, da se zapira, da postaja trdnjava, v katero lahko vstopi samo nekaj izbrancev." Slovenski premier in predsedujoči EU Janez Janša pa je poudaril, da je leto medkulturnega dialoga "dvojna priložnost, da Evropa okrepi vero vase in da okrepi dialog z drugimi kulturami". Evropski komisar za izobraževanje in kulturo Jan Figel, ki je spregovoril v imenu obolelega predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, je izrazil zadovoljstvo, da leto medkulturnega dialoga sovpada s slovenskim predsedovanjem. Predsedovanje prve novinke je po njegovih besedah tudi dokaz, da je Evropa prešla pretekle delitve. Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering je dejal, da je bistvo medkulturnega dialoga strpnost, to pa pomeni spoštovanje in razumevanje stališč drugih, čeprav so drugačna od naših. Opozoril je še, da dialoga med kulturami ne smemo omejiti le na letošnje leto, temveč mora biti ta trajen. V Ljubljani pa mu "danes želimo dati dušo". Napovedal je, da se bo v leto medkulturnega dialoga dejavno vpel tudi Evropski parlament, ki mu namerava dati zagon z vrsto dogodkov. Pöttering je tudi poudaril, da je potrebno dialog med kulturami razvijati tako znotraj članic unije kot tudi z območji zunaj nje. Pri tem je še posebej izpostavil pomen dialoga z Bližnjim vzhodom, kjer si po njegovih besedah želijo prispevek EU k miru. Kot za stabilnost pomembno območje je izpostavil jugovzhodno Evropo. Filozof Edvard Kovač pa je predstavil nekaj misli s konference o medkulturnem dialogu kot temeljni vrednoti EU, ki je od ponedeljka potekala v Cankarjevem domu. Udeleženci so govorili o kulturi in umetnosti, o izobraževanju in znanosti, o medijih in o trajnostnem gospodarskem razvoju. Pri tem je Kovač poudaril, da vizija medkulturnega dialoga odpira nove razsežnosti. Evropa bo tako lahko postala kontinent sožitja, kjer bo ljudem omogočena nova varnost, izpopolnitev in upanje v jutrišnji dan. Simbolno gesto so na temo medkulturnega dialoga izvedli tudi predstavniki nacionalnih televizijskih in radijskih hiš iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Potem ko je vsak od njih pojasnil, kako v svoj program vključujejo vsebine za manjšine, so podpisali izjavo o pomenu javnih servisov na področju medkulturnega dialoga. Kako konkretno se bodo povezovali, še ni jasno, toda namen je vsekakor dober, so se strinjali podpisniki. (STA) Podpis skupne izjave o pomenu javnih servisov na področju medkulturnega dialoga televizijskih in radijskih hiš iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije STA MEDKULTURNI DIALOG - Poseg predsednika Corecom Franca Del Campa Pomen medijev pri ustvarjanju skupnega evropskega državljanstva LJUBLJAN A - Med razpravljavci na mednarodni konferenci o medkulturnem dialogu je bil v sekciji medijev včeraj tudi predsednik deželnega odbora za komunikacije Corecom v Furlaniji Julijski krajini Franco Del Campo. V svojem posegu je govoril o vlogi, ki jo lahko imajo komunikacija in mediji v tem »izrednem obdobju za vse nas, ko je Slovenija že polnopravna članica Evropske unije, njeno predsedovanje EU pa daje vsebino in simbolično moč novi Evropi«. Del Campo je uvodoma spregovoril o posebnosti tega dela Evrope, ki sta ga 50 let ločevali železna zavesa in hladna vojna. »Teh petdeset let je v nas ustvarilo duševne meje, zaradi katerih se nam je zdela politična, gospodarska, kulturna in jezikovna meja nekaj naravnega, čemur se ni mogoče izogniti,« je poudaril predsednik Core-coma in dodal, da danes lahko ugotovi mo, da te mu ni ta ko, » saj smo vsi postali državljani Evrope, ki dokazujejo, da lahko demokracija in dialog Franco del Campo res spremenita in izboljšata svet«. V zvezi z idejo o ustvarjanju nove, združene, svobodne in demokratične Evrope Evrope pa se je Del Campo spomnil Altiera Spinellija, ki je svoje nasprotovanje fašizmu plačal s konfinacijo in zaporom. »Njemu podobnim ljudem se lahko zahvalimo, da se je ta del Evrope zahvaljujoč padcu meja iz obrobnega spremenil v centralnega. Toda to central-nost moramo utrditi s skupnim delom, saj imamo skupne interese in skupne cilje,« j e še dej al Del Campo. Kar zadeva komunikacije in medije pa imajo po njegovem te v celotni Evropi vsej tri strateške cilje. Prvi je, da morajo razmišljati o skupni zgodovini, ki pa ima ločene spomine. Ob tem morajo mediji ovrednotiti in še bolj poudariti vlogo zgodovinskih manjšin, ki živijo na tem območju, predvsem pa morajo pripovedovati in omogočiti, da vsi lahko spoznajo ozemlja, ki danes živijo v enotnem gospodarskem in političnem sistemu. V zvezi s tem j e Del Campo analiziral tragične dogodke, ki so v zadnjem obdobju ločevali narode ob »železni zavesi« in poudaril, da je treba manjšine, ki so v preteklosti za marsikoga predstavljale moteč problem, jemati kot dragocen vir, ki ga je treba zaščititi. Za evropsko integracijo pa je poleg infrastruktur, avtocest in železnic po Del Campovem prepričanju nujno ustvariti tudi »avtoceste za komunikacije in informacije«, brez katerih integracija ne bo popolna. javna debata Kaj zdaj, ko meje ni več? LJUBLJANA - Slovensko društvo za mednarodne odnose prireja jutri v Ljubljani javno razpravo na temo "Meje ni več, kako naprej?'. Izhodišče za zanimivo soočenje bo nedavna izjava o graditvi novih odnosov med Italijo in Slovenijo po decembrski odpravi državne meje, ki jo je objavil tudi naš časopis. O tej nadvse aktualni temi bodo razpravljali Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze, Boris Peric, predsednik finančne družbe KB 1909, ki je pravkar pridobila lastninske deleže v slovenskem tedniku Mladina, tržaški zgodovinar Jože Pirjevec in novinar Bogo Samsa. Pirjevec in Samsa sta tudi med podpisniki omenjene izjave. Srečanje bo, kot rečeno, jutri, četrtek, 10. januarja ob 17. uri v konferenčni dvorani v pritličju poslovne stolpnice TR3 na Trgu Republike v centru Ljubljane. politika - Priprave na deželne volitve SIK o združeni levici in odnosih z Illyjem Spetič: Demokratična levica je z Beltramejem doživela krivico TRŽIČ - Deželno tajništvo Stranke italijanskih komunistov je obravnavalo združevalni postopek Levičarske mavrice in tudi priprave na spomladanske deželne volitve. SIK je maksimalno angažirana za federacijo levičarskih sil, istočasno pa napoveduje, da se ne bo razpustila in da se ne bo odpovedala svoji zgodovinski identiteti in tudi ne lastnim simbolom. Deželni tajnik stranke Stojan Spetič je izrazil željo, da bo predsednik Dežele Riccardo Illy (včeraj si je vzel še dodatni čas za razmislek in odločitev) čimprej sprejel kandidaturo za ponovno vodenje koalicije Demokratične zaveze. V ta namen SIK predlaga sklicanje sestanka koalicijskih strank, na katerega bi morali vabiti tudi predstavnike Demokratične levice, ki je nastala po odločitvi Levih demokratov, da vstopijo v novo Demokratsko stranko. Spetič izraža solidarnost Demokratični levici, ki je bila žrtev krivice, ko je na mesto pokojnega Mirka Špacapana v deželni parlament vstopil Ezio Beltrame, sicer deželni odbornik za zdravstvo. In to v kričečem nasprotju z načelom nekompatibilnosti med funkcijo odbornika in svetnika, ki jo je uvedel predsednik Illy. Špacapana bi moral v skupščini, če bi veljalo pravilo o nekompatibilnosti, nadomestiti videmski kandidat Levih demokratov, ki se je potem opredelil za Demokratično levico. Za svetnika pa je bil vseeno imenovan odbornik Beltrame, ki bo dvojno funkcijo torej opravljal do spomladanskih volitev. Stranka italijanskih komunistov smatra za potrebno oblikovanje enotnih levičarskih sil za občinske in pokrajinske volitve v Vidmu. Zelo koristno bo po Spetičevem mnenju tudi soočenje o možnosti enotnega levičarskega nastopa na deželnih volitvah. čedad - Župan Attilio Vuga na Dnevu emigranta Občina Čedad bo v kratkem aktivirala urad za slovensko manjšino V okviru Dneva emigranta je vse prej kot le formalen pozdrav prireditvi prinesel čedajski župan Attilio Vuga. Predvsem je izpostavil oceno, da je naša dežela in pri tem tudi območje Čedada s padcem meje doživelo enega najlepših možnih trenutkov. Občutki svobode in odprtosti niso zajeli le ljudi, ki bivajo tik ob meji, pača pa tudi čedajski okoliš, saj ljudje vse bolj razumejo, kaj pomeni za prihodnost teh krajev tesno medsebojno sodelovanje. Čedad sam je po oceni župana v preteklosti nosil mejno breme, saj je bil dolga leta poln vojaštva in je občutil težo vojaških služnosti. Sedaj vse to ni več potrebno, odprla se je namreč povsem drugačna perspektiva prihodnosti. Vuga je pri tem naglasil pomen prisotnosti Slovencev Nadiških dolin in njihovega doprinosa vsej krajevni skupnosti. Navedel je zaščitni zakon, ki se je začel izvajati in v tem smislu je bilo na videmski prefekturi že srečanje glede aktiviranja okenca za slovensko manjšino, ki ga bo vzpostavila tudi čedajska občina. Župan je ob tem opozoril tudi na pomen zaščitnega zakona, ki ga je v lanskem letu izglasoval deželni svet FJK. Tako se odpira tudi za območje Čedada nov scenarij in občina ima vsekakor na programu tudi spoznavanje bližnjih teritorijev. Vuga je glede uresničevanja manjšinske zaščite v kratkem napo ve dal no vo sre ča nje z vse mi pris toj ni mi in sti tu ci o nal -nimi dejavniki. Čedajski župan Attilio Vuga NM 4 Sreda, 9. januarja 2008 GOSPODARSTVO / cene - Slovenski sindikati so izvedli precej »obrtniško« primerjavo V Sloveniji cene še znatno nižje kot v Italiji in Avstriji Največja razlika med Italijo in Slovenijo je pri ceni svežega mleka TRST, LJUBLJANA - Slovenski sindikati so ugotovili, da je nakup hrane v Sloveniji, kljub visoki rasti cen, še vedno cenejši kot v sosednjih Italiji in Avstriji. Največja odstopanja cen v slovenskih trgovinah so ravno v primerjavi z italijanskimi cenami. Sindikalni analitiki so ugotovili, da stane liter svežega mleka v italijanskih trgovinah skoraj dve tretjini več kot v slovenskih, kruh, olje in bencin pa so dražji za približno tretjino. Manjše razlike so v primerjavi z Avstrijo, kjer sta kruh in olje od slovenskega dražja za četrtino, mleko in bencin pa za dobro desetino. Na Hrvaškem je mleko za desetino dražje, olje za dve desetini, bencin eurosuper pa za tri odstotke. Opazno najdražje pa je v Sloveniji piščanč-je meso, v primerjavi z Italijo celo za več kot dve tretjini. Poglejmo natančneje primerjavo cen, ki so jo izvedli na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije: kilogram piščančjega mesa stane v Sloveniji 5,90 evra, v Avstriji 4,55 in v Italiji 3,50; kilogram belega kruha v Sloveniji 1,67 evra, v Avstriji 2,07, v Italiji 2,25; liter olja v Sloveniji 1,50 evra, v Avstriji 1,90, v Italiji 1,98; liter bencina eurosuper 95 v Sloveniji 1,055 evra, v Avstriji 1,21, v Italiji 1,37; liter pasteriziranega, torej svežega mleka pa stane v Sloveniji 0,70 evra, v Avstriji 0,78 in v Italiji v povprečju 1,13 evra. Če naj verjamemo tem številkam, se torej po hrano in bencin še naprej splača v Slovenijo, ker so cene živil (in tudi bencina) v povprečju nižje kot v Italiji. To je nesporno, čeprav tega ne moremo trditi za primerjave, ki so največkrat narejene »obrtniško« in nimajo prave statistične podlage. Pri primerjavi cene olja je na primer treba upoštevati, da Italijani kupujejo oljčno olje, ki je neprimerljivo dražje od sončničnega olja v pretežni uporabi v Sloveniji. Če govorimo o razlikah v cenah pa je treba upoštevati tudi kakovost, ki mora biti izenačena, zato bi bilo treba za pravilno primerjavo izbirati izdelke istih proizvajalcev v različnih državah. Pa še to ni zanesljivo, saj nekatere multinacionalke določajo cene svojih izdelkov glede na kupno moč območja, kateremu so namenjeni. Razlike v cenah glede na severne in zahodne sosede je včeraj komentiral tudi predsednik uprave slovenskega Spara Igor Mervič, in sicer na primeru kruha: v Spa-ru stane kilogram belega ali polbelega kruha od 0,93 do 0,98, kilogram bagete pa 1,08 evra. V Italiji je ta kruh po njegovih besedah dvakrat dražji, enako v Avstriji. Glede primerjave plač pa je Mervič dejal, da se lahko po tej plati Slovenija primerja s Češko ali Madžarsko, kjer so plače nižje, kruh pa dražji za pet odstotkov. Pogled na bogato obložene in ustrezno drage sadno-zelenjavne police v enem od tržaških marketov KROMA sporazum Med Italijo in Slovenijo hitrejša pošta MARIBOR - Pošta Slovenije je v dogovoru z italijansko pošto v začetku leta cestni prevoz poštnih pošiljk, ki je doslej potekal na relaciji Ljubljana-Trst-Ljubljana, nadomestila z relacijo Ljubljana-Milan-Ljubljana. Pošiljke iz Slovenije bodo tako v Milan prispele hitreje kot doslej, ko je bila Pošta Slovenije na relaciji Trst-Milan odvisna predvsem od italijanskega letalskega prevoznika. Če bo tudi italijanska pošta izvedla svoj del prenosa v skladu s predpisanimi standardi, bo kakovost prenosa pisemskih pošiljk in paketov, predvsem prednostnih, zagotovo boljša, so prepričani v Pošti Slovenije, kjer si od uvedbe nove relacije obetajo povečanje tranzitnega prometa, saj bo italijanska pošta prek Slovenije odpravljala poštne pošiljke tudi v nekatere sosednje države. Cestni prevoz poštnih pošiljk v organizaciji Pošte Slovenije trenutno poteka tudi z Avstrijo in Hrvaško. transport Lani Adria Airways rekordno LJUBLJANA - Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je lani prepeljal 1.136.431 potnikov, kar je za 12% več kot predlani in za 8% nad načrti. Družba je leto 2007 sklenila s skoraj 182 milijoni evrov prihodkov in s 420.000 evrov dobička. Lani je Adria v primerjavi z letom 2006 število rednih letov povečala za 10%, število čarterskih letov pa za 21%. Izboljšala je tudi odstotek zasedenosti kabine, ki je v povprečju znašal 67,06%. Sektor vzdrževanja letal je lani opravil servisne preglede na 94 letalih v lasti drugih letalskih družb (66 letal tipa CRJ in 28 letal iz družine Airbus) in s tem ustvaril za 28% višje prihodke kot predlani in načrte pre se gel za 17%. V lanskem decembru je Adria prepeljala 72.551 potnikov, kar je za 25% več kot decembra 2006. V rednem in čarterskem prometu je opravila 1734 letov ali za 15% več. hotelirstvo Pomembno naročilo za grupo Interna VIDEM - Gruppo Interna, furlansko podjetje za opremljanje luksuznih hotelov, je pridobilo 40 milijonov evrov vredno naročilo nove hotelske verige citizenM. Dobavna pogodba zadeva opremo prvih pet tisoč sob hotelov citizenM, ki jih bodo zgradili v prihodnjih petih letih, prvega v Amsterdamu. CitizenM je nova znamka v hotelirstvu, ki jo je ustanovila neka nizozemska družba (pri projektu sodeluje tudi Philips) in ima za seboj naravnost revolucionarni koncept sprejemanja gostov: sobe teh hotelov, ki so navzven arhitekturno nezahtevni in preprosti, imajo za osnovo montažno enoto, ki spominja na pomorski kontajner. Standardno velike sobe (2,20 krat 6,90 metra) pa bo furlansko podjetje na osnovi dizajna nizozemskega studia Cocrete opremilo izredno razkošno, v stilu luksuznih jaht in z možnostjo prilagajanja posebnim zahtevam gostov. trgovina - Podpis dokumenta včeraj v prostorih tržaške Trgovinske zbornice Na osnovi konvencije Confidi-Coface bodo podjetja plačevala davke po obrokih TRST - Tržaški jamstveni konzorcij za trgovino Confidi in zavarovalna družba Coface, ki deluje na področju komercialnega kredita, kavcij in podjetniških ratingov, sta včeraj v prostorih tržaške Trgovinske zbornice podpisala konvencijo, ki bo podjetjem omogočala obročno plačevanje davkov, kot to dovoljuje veljavna zakonodaja. Posredniško vlogo je pri pripravi konvencije odigrala zavarovalna posredniška družba Several Srl, katere predstavnika vidimo na posnetku med predsednikom tržaškega Confidi Beniaminom Nobilejem (levo) in pooblaščenim upraviteljem Co-face Lionellom Albertazzijem. Tržaška podjetja se bodo lahko na osnovi te konvencije posluževala edinstvenega operativnega instrumenta v Furlaniji-Julijski krajini, ki ga je sicer na kreditnem trgu težko najti po zasebnih kanalih. Zavarovalno jamstvo bo podjetjem, ki ne bodo sposobna plačati celotnega zneska davkov in dajatev, omogočilo obročno odplačevanje in torej pravočasno porav- navanje vseh davčnih obveznosti. Znano je, da se lahko podjetja kaj hitro znajdejo v položaju nelikvidnosti in tako ne morejo plačati davčnih položnic v enem samem obroku. To se še posebej rado dogaja podjetjem, ki delajo za javne uprave, te pa jim navadno plačujejo storitve z znatnimi časovnimi zamiki. Jamstvo, ki ga bo tem podjetjem na osnovi konvencije nudila družba Co-face, jamstvo druge stopn je pa bo zagotovil konzocij Congafi, bo lahko uporabljeno pri vseh oblikah davčnega postopka. »V ekonomskem scenariju, ki je že sam po sebi zapleten, lahko zaostale davčne terjatve resno ogrozijo podjetniško dejavnost,« je komentiral Alber-tazzi. »Po zaslugi sporazuma s tržaškim Confidi bo lahko Coface dal podjetniškemu sistemu na voljo svoje instrumente in specialistične kompetence, s čemer bo podjetjem olajšano načrtovanje njihovih davčnih tokov, na splošno pa olajšano srečanje med podjetjem in davkarijo v predvidenem času.« Evropska centralna banka 8. januarja 2008 evro valute povprečni tečaj 08.01 07.01 ameriški dolar 1,4705 1,4723 japonski jen 161,23 160,65 kitajski juan 10,6822 10,7021 ruski rubel 35,9950 35,9950 danska krona 7,4485 7,4498 britanski funt 0,74450 0,74625 švedska krona 9,3806 9,3625 norveška krona 7,8695 7,8685 češka krona 26,125 26,145 švicarski frank 1,6428 1,6396 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 254,45 255,32 poljski zlot 3,5944 3,6050 kanadski dolar 1,4724 1,4714 avstralski dolar 1,6712 1,6856 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,5914 3,5955 slovaška krona 33,413 33,418 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6977 0,6984 islandska krona 91,38 91,01 turška lira 1,7055 1,7228 hrvaška kuna 7,3476 7,3500 Zadružna Kraška banka 8. januarja 2008 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4914 1,4608 britanski funt 0,7543 0,7369 švicarski frank 1,6670 1,6264 japonski jen 165,3325 157,2675 švedska krona 9,6046 9,1453 avstralski dolar 1,7152 1,6428 kanadski dolar 1,5033 1,4460 danska krona 7,5928 7,3067 norveška krona 8,0975 7,7025 madžarski florint 261,7030 248,9370 češka krona 26,7986 25,4913 slovaška krona 34,2534 32,5825 hrvaška kuna 7,5337 7,1662 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 8. januarja 2008 _evro_ nakup prodaja 0,7612 7,6000 ,5024 163,79 ,6729 8,0285 9,5533 ,7201 7,50 0,7301 7,3013 1,4435 167,36 1,6072 7,7136 9,1786 1,6526 7,20 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 8. januarja 2008 Indeks MIB 30: 0,00 delnica cena € var. % AEM 3,0625 -1,08 ALLEANZA 8,615 +0,22 ATLANTIA 25,33 -2,84 BANCA ITALEASE 7,4 +0,58 BANCO POPOLARE 14,36 -1,31 BPMS 3,455 +0,55 BPM 8,53 -0,35 EDISON 2,2 +2,09 ENEL 8,185 -0,24 ENI 25,47 -0,43 FIAT 16,06 +0,29 FINMECCANICA 20,73 -0,34 FONDIARIA-SAI 25,97 -0,88 GENERALI 31,35 +1,52 IFIL 5,575 -0,20 INTESA 5,185 -1,59 LOTTOMATICA 22,99 -2,05 LUXOTTICA 19,98 +1,31 MEDIASET 6,69 +0,68 MEDIBANCA 13,75 -0,78 PARMALAT 2,6025 +2,46 PIRELLI 0,691 -1,29 SAIPEM 27,39 +0,11 SNAM 4,4575 +0,78 STMICROELEC 8,96 +0,43 TELECOM ITA 2,09 +1,36 TENARIS 14,42 +1,36 TERNA 2,885 -0,45 UBI BANCA 18,08 -1,22 UNICREDITO 5,435 -0,17 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / ALPE-JADRAN Sreda, 9. januarja 2008 5 ljubljana - Dvojezični krajevni napisi na avstrijskem Koroškem Rupel: Dvojezična topografija lahko postane tudi tema EU O, • f J • •• • • ( • I V * V • V • • t * * I * * • •• tem je slovenski zunanji minister govoril na včerajšnjem srečanji z avstrijskimi novinarji LJUBLJANA - Slovenija bi lahko vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem kmalu prenesla tudi na raven Evropske unije, je včeraj v Ljubljani ob robu delovnega zajtrka z dopisniki iz Bruslja za avstrijske medije povedal zunanji minister Dimitrij Rupel. "Nič nimamo proti, da se ob pravem času - a očitno ne sedaj, saj predsedujemo EU - o tem odpre evropska razprava, če bo to potrebno," je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA nekaterim avstrijskim novinarjem dejal slovenski zunanji minister. Rupel po pisanju agencije APA tudi ni izključil možnosti tožbe glede dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem na katerem od evropskih sodišč. Na vprašanje, ali obstaja možnost tovrstne tožbe, je namreč odgovoril: "Da, zakaj ne?" Ob tem je sicer zavrnil možnost sodnega postopka na evropski ravni v času predsedovanja Slovenije Evropski unij i, ocenil pa j e tudi, da ne ve, katero sodišče bi bilo v tej zadevi lahko višje od avstrijskega ustavnega sodišča. Do se da nje ne ures ni če va nje od -lo či tev av strij ske ga ustav ne ga so diš -ča glede dvojezične topografije na Ko roš kem je slo ven ski mi nis ter ozna -čil kot "ironičen in tragičen dogodek". Slovenija ima "odlične odnose" z avstrijsko vlado in ohranja s svojo sever no so se do tes ne po li tič ne in go -spodarske vezi. Toda na lokalni ravni predstavlja vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel problem za slovensko manj ši no, je po uda ril Ru pel. Obe nem pa je Ru pel oce nil, da se bo ta problem verjetno rešil sam od sebe skozi evropsko integracijo. Med avstrijsko Koroško in Slovenijo prihaja po njegovih besedah do živahne čezmejne izmenjave, na Koroškem pa so ljudje zainteresirani za učenje slovenskega jezika. "Harmoni-zacija naših odnosov se nadaljuje. Toda tu je seveda politična trdnjava gospoda deželnega glavarja avstrijske Koroške Jorga Haiderja in ta blokira nekatere rešitve," je še dodal minister Rupel. (STA) Dvojezični krajevni napisi na Koroškem bi po Ruplovih besedah lahko postali tudi predmet obravnave v EU zagreb - Včeraj podpis dogovora med HDZ, HSS in HSLS Po podpisu koalicijske pogodbe ima Sanader trdno večino v saboru Ivo Sanader bo še naprej predsednik hrvaške vlade ZAGREB - Mandatar za sestavo nove hrvaške vlade in predsednik Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Ivo Sanader je včeraj na sedežu stranke podpisal koalicijsko pogodbo s predsednikom Hrvaške kmečke stranke (HSS) Josipom Friščicem in predsednico Hrvaške socialno-liberalne stranke (-HSLS) Durdo Adlešič. Skupaj z osmimi mandati ze-leno-rumene koalicije ima HDZ, zmagovalka novembrskih parlamentarnih volitev, zagotovljenih 82 poslanskih glasov in s tem večino v saboru. Sanader je ob podpisu izrazil zadovoljstvo z vsebino koalicijske pogodbe, ki bo po njegovih besedah tudi program vlade v prihodnjih štirih letih. Med strateškimi cilji nove koalicijske vlade, ki jo podpirajo tudi poslanci manjšin, so odprava državnega primanjkljaja do leta 2010, zmanjšanje anketne stopnje nezaposlenosti na sedem odstotkov in sedemodstotna rast BDP. Friščic je izpostavil, da bo šest milijard kun (816 milijonov evrov), ki jih koalicijski program letno predvideva za razvoj podeželja, pospešilo tako enakomerni razvoj Hrvaške kot tudi njeno prehrambeno industrijo. Koalicijska pogodba sicer obsega 119 strani, za njeno uveljavitev pa bo skrbel do se da nji pod pred sed nik vla de za go spo -dar stvo Da mir Po lan čec. Po podpisu pogodbe so predsedniki omenjenih treh strank, ki so se jim pridružili še predstavniki Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS), nadaljevali pogovore o sestavi nove vlade. Mesto v vladi naj bi namreč dobili tudi predstavniki manjšin, najverjetneje iz SDSS. Mandatar Sanader je napovedal, da bo najpozneje pa v petek razkril kaj več o imenih novih ministrov. Stranke morajo sicer najpozneje do četrtka dopoldne prijaviti svoje poslance za petkovo ustanovno sejo sabora in takrat bo verjetno znano, kateri od izvoljenih poslancev so sprejeli položaje v vladi ter kdo bo namesto njih sedel v poslanske klopi. Dosedanji predsednik saborskega odbora za zunanjo politiko Gordan Jandrokovic za STA ni niti potrdil niti zanikal številnih ugibanj hrvaških medijev, ali bo ravno on novi zunanji minister Hrvaške. Povedal je le, da je treba počakati na konec koalicijskih pogovorov o sestavi vlade. Na novinarsko vprašanje glede morebitne izpustitve haaškega obtoženca in vnovič izvoljenega poslanca Branimira Glavaša iz pripora, da bi se lahko udeležil ustanovne seje sabora, je Sanader potrdil, da so Glavašu poslali vabilo za sejo ter da se je bo zagotovo udeležil, "saj je to tudi parlamentarna praksa v svetu". (STA) Jankovic: Država se hvali s presežkom, Ljubljana jo bo tožila LJUBLJANA - Ljubljanski župan Zoran Jankovic je na prvi letošnji novinarski konferenci ponovil očitek na račun vlade, ki je "Ljubljani naredila krivico" z odvzemom okoli 60 milijonov evrov. Kot je dejal, se država hvali s 35 milijoni evrov proračunskega presežka v lanskem letu, Ljubljana pa jo bo tožila za odvzeta sredstva. "Predsednik vlade in finančni minister se hvalita, da ima država presežek 35 milijonov evrov. Seveda ga ima, če sta Ljubljani vzela," je dela Jankovic in dodal, "naj ga Ljubljani vrneta, pa bo mirno". Zupan sicer ne zanika, da je ostalih 206 občin dobilo dodatnih 77 milijonov evrov, in je to po njegovem mnenju tudi prav. Napredka pri vračilu odvzetih sredstev ostalim štirim občinam, poleg Mestne občine Ljubljana (MOL) od države vračilo sredstev zahtevajo še občine Trzin, Log-Dragomer in Šem-peter-Vrtojba, po Jankovicevih besedah ni.Napovedal je, da bodo na MOL v tem mesecu s pravnimi zastopniki pripravili osnove za začetek sodnega postopka. Umor na Krapju It v v • zaradi maščevanja MURSKA SOBOTA - Na Policijski upravi Murska Sobota so včeraj pojasnili podrobnosti nedeljskega napada v Spodnjem Krapju pri Ljutomeru, kjer je 34-letni moški ustrelil 24-letnega partnerja svojega nekdanjega dekleta, nato pa si je sodil sam. Vzrok za dejanje naj bi bili večletni spori, storilca pa je policija večkrat obravnala, med drugim zaradi ogrožanja varnosti in telesnih poškodb. Policisti so prijavo o streljanju dobili v nedeljo popoldne od 24-letne ženske, ki je v svoji hiši živela s 24-letnim partnerjem. K njima je prišel njen nekdanji partner in večkrat ustrelil njenega sedanjega partnerja, sama pa je pobegnila k sosedom. Za njo je prišel tudi storilec, vendar ni uspel vstopiti, ustrelil je v ključavnico, nato pa odšel proti reki Muri. Policisti so med tem blokirali okolico, dobro uro po dogodku pa storilca našli mrtvega. Kot je povedal direktor Policijske uprave Murska Sobota Drago Ribaš, so pri partnerjih večkrat posredovali, nazadnje 24. novembra 2007, storilcu so za tri kršitve izdali plačilne naloge, podali dve ovadbi zaradi suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti in dve zaradi suma storitve lahke telesne poškodbe, enkrat so ga tudi pridržali. Ribaš je še povedal, da so imeli le podatek, da si je storilec poskušal priskrbeti pištolo, ne pa tudi, da jo je imel, osnove za hišno preiskavo pa niso imeli. dražgoše - V nedeljo slavnostni govornik predsednik Danilo Türk Pripravlja se že 51. slovesnost v spomin na dražgoško bitko ljubljana - Univerzitetni klinični center S pomočjo izraelskega kardiokirurga opravili prvo operacijo prirojene transpozicije velikih žil pri novorojenki KRANJ - Priprave na obeležitev 66. obletnice dražgoš-ke bitke so pred nedeljsko osrednjo slovesnostjo v Dražgo-šah že v polnem teku. Sklop prireditev Po stezah partizanske Jelovice, ki bo letos že enainpetdesetič obudil spomin na Cankarjev bataljon in dogodke v Dražgošah, se je pričel 22. de cem bra z dve ma po ho do ma, po sve če ni ma po ljan ski vsta -ji. Kar deset pohodov pa bo v nedeljo predvidoma več tisoč ljudi popeljalo na slovesnost v Dražgoše, kjer bo zbrane nagovoril predsednik republike Danilo Tiirk. Predsednik organizacijskega komiteja omenjenih prireditev Zdravko Krvina je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da letos v Dražgošah znova pričakujejo več kot 10.000 ljudi, kolikor se jih je prireditve udeležilo lani. Letos je organizatorjem namreč znova naklonjeno vreme, medtem ko so bile v primerjavi z leti pred tem, Dražgoše prekrite s snegom in ovite v mraz. Tako so spominjale na bitko med Cankarjevim bataljonom in nemško vojsko, ki se je v kraju začela pred 65 leti in v kateri je življenje izgubilo devet partizanov, bitka pa je terjala tudi življenja 41 Dražgošanov, nad katerimi so se znesli Nemci. Tisti, ki se bodo v Dražgoše podali v dveh najbolj tradicionalnih in najštevilčnejših, pa tudi najtežjih organiziranih pohodih s Pasje ravni in iz Železnikov prek Ratitovca, se bodo s snegom vendarle srečali. Organizatorji zato opozarjajo udeležence, naj bodo pripravljeni na težak, od 10 do 12-urni nočni pohod v zimskih razmerah. Kljub težavnosti spominski pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše vsako leto privabi več sto udeležencev. V 28. letih, kolikor časa omenjeni pohod organizirajo, je udeležba že presegla 6.500 ljudi. Največ jih je bilo lani, in sicer kar 539. Dva pohodnika, Vinko Hafner in Lojze Ko-vič sta od leta 1979 opravila vseh 28 pohodov, tistih, ki so j ih opravili najmanj 20 pa je kar 13. Za najtežjega velja sicer nekoliko krajši a najbolj naporen 9. rekreativni pohod Zelezniki-Ratitovec-Dražgoše. Izmed desetih organiziranih pohodov pa velja omeniti tudi pohod iz Tržiča, ki ga letos pripravljajo prvič. Precej pa se naj bi jih v Dražgoše bodisi peš bodisi z avtom odpravilo tudi neorganizirano ter v okviru zimsko-kolesarskega vzpona. Ni pa še znano, ali bosta slovesnosti prisostvovala tudi dva še živa borca Cankarjevega bataljona, ki živita v Kopru in Tržiču. Vse zbrane bo v Dražgošah, kjer bodo domačini poskrbeli za hrano in pijačo, uvodoma pozdravil Dražgošan Franci Lušina Dražgošan, slavnostni govor pa bo imel predsednik Türk. V kulturnem programu bodo sodelovali Orkester Slovenske vojske, mešani pevski zbor dr. Bogdan Derč Pediatrične klinike Kliničnega centra v Ljubljani ter učenci osnovne šole Železniki. V celoti pa naj bi bila prireditev nekoliko krajša zaradi tragedije, ki se je lansko jesen zgodila v Železnikih, saj želijo tako privarčevati nekaj sredstev, ki bi jih namenili za zdravstveno pomoč v Železnikih in za gasilce v Dražgošah, ki so dva tedna pomagali v ujmi prizadetim soobčanom. (STA) LJUBLJANA - Univerzitetni klinični center Ljubljana je znova obiskal izraelski kardiokirurg David Mishaly, ki je že dvakrat sodeloval pri operacijah novorojenčkov. 19. decembra lani je na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike UKC Ljubljana ob asistenci kirurga UKC Roberta Blumauer-ja opravil tudi prvo operacijo prirojene transpozicije velikih žil na odprtem srcu pri novorojenki v Sloveniji. Med posegom je kirurg izrezal obe veliki žili in ju všil na fiziološko pravi mesti, s tem pa omogočil telesu normalno kroženje krvi in normalno oskrbo s kisikom. Čeprav se zdi rešitev preprosta, pa gre za tehnično zahteven poseg. Novorojenka je bila zaradi življenjske ogroženosti nekaj ur po rojstvu premeščena na Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo UKC Ljubljana, kjer so diagnosticirali prirojeno transpozicijo velikih žil. Po stabilizaciji vitalnih funkcij s pomočjo umetne ventilacije s kisikom in uvedbi zdravljenja z zdravilom, ki začasno omogoča povezavo med sistemskim in pljučnim krvnim obtokom, so deklici opravili balonsko at-rioseptostomijo, s katero so naredili luknjo v pregradi med srčnima preddvoroma. To je novorojenki omogočilo preživetje do dokončnega kirurškega zdravljenja, pojasnjujejo v UKC Ljubljana. Prirojena transpozicija velikih žil pomeni, da se pri otroku srce v embrional-nem razvoju napačno razvije, tako da sta veliki žili, ki vodita kri iz srca, zamenjani: pljučna arterija izhaja iz levega srčnega prekata, aorta pa iz desnega srčnega prekata. Posledica te napake je, da telo otroka po rojstvu ni zadostno oskrbljeno s kisikom. Ker je kisik ključen za življenje in tvorbo energije v telesu, pomanjkanje privede do postopnega odpovedovanja organov, zlasti srca in možganov, kar vodi v smrt otroka. Pri zdravljenju male novorojenke so sodelovali poleg omenjenih kirurgov še kardiologi Tomaž Podnar, Uroš Mazic in Samo Vesel, anesteziologi Maja Šostarič, Nina Kosmač, Nenad Danojevic in pediatri intenzivisti Gorazd Kalan, Ivan Vidmar, Silvo Kopriva ter Andreja Škofljanec, vsi dolgoletni specialisti na svojih področjih. (STA) 6 Sreda, 9. januarja 2008 ŠPORT / APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Devet nadstropij, namenjenih raziskovanju, nova velika dvorana, dvonadstropno podzemsko parkirišče in največja zbirka vrtnic v Evropi. To bo nov videz bivše bolnišnice Santorio pri Obelisku, kjer bodo sredi leta 2009 ali najkasneje v začetku leta 2010 odprli nov sedež Mednarodne visoke šole za višje študije Sissa. Dela so namreč v polnem teku in naj bi se končala v predvidenem roku: pod Obeliskom bo zrasel pravi znanstveni park, prekrit z zelenjem in namenjen celotnemu mestu. V njem bodo delovali vsi raziskovalci in uslužbenci šole Sissa, ki so trenutno razpršeni v štirih poslopjih v Miramaru, v Rojanu in v Bazovici. Gradbišče sta si včeraj ogledala deželni predsednik Riccardo Illy in deželni odbornik za univerzo in raziskovanje Roberto Cosolini v spremstvu direktorja Sisse Stefana Fantonija, njegovega namestnika Luigija Daneseja in predstavnikov grupe Maltauro, ki je zadolžena za ob no vo San to ri a in ki je za če la z de -li marca lani. Projekt za obnovo poslopja je omogočil poseben programski sporazum, ki so ga podpisali Dežela FJK, Občina Trst, Sissa in podjetje Maltauro. Spomnimo naj, da bo slednje povsem obnovilo devet nadstropij in dve manjši stavbi v bolnišnici Santorio, ki obsegajo 25 tisoč kvadratnih metrov -celotno območje meri 114 tisoč kv. metrov, od katerih 4.400 na pokritem - in jih bo prilagodilo zahtevam visoke šole. Poleg tega bo v zunanjosti (nekje med vhodom in bolnišnico) zgradilo veliko dvorano (okrog tisoč kv. m), kjer bo prostor za 600 do 700 ljudi. V načrtu so tudi manjši amfiteater, kjer naj bi prirejali gledališke in kinematografske predstave, pa tudi jasli in telovadnica. Vzporedno bodo zgradili obsežno podzemsko parkirišče, ki bo namenjeno tako uslužbencem šole Sissa kot tudi širšemu občinstvu, ki bo zahajalo v njene prostore. Vse to, poudarjajo načrtovalci, bodo seveda zgradili ob strogem spoštovanju okolja. Cilj Sisse je vrniti mestu ogromno bogastvo, in to ne samo na znanstvenem področju. Novi sedež visoke šole bo pač postal pravi znanstveni park, posvečen celotnemu Trstu. Obnova Santoria je v tem smislu te melj na za Sis so, ki je v okviru univerzitetnih struktur v deželi FJK cvet v gumbnici, je naglasil Illy. V novi strukturi se bo namreč šola lahko še razvijala, tako po številu študentov kot po znanstvenem in tehnološkem raziskovanju, ki mu bodo namenjeni obsežni prostori in delavnice. Sissa bo skratka v dobi znanja imela pomembno vlogo na mednarodni ravni, je dodal Illy, in bo na izobraževalno-raziskoval-nem področju sposobna nuditi poglaviten prispevek rasti in razvoju v tržaški pokrajini in v deželi. Obnovo Santoria in spremembo namembnosti je omogočilo financiranje deželne uprave, ki bo v ta namen prispevala 28 milijonov evrov v 20 letih oz. 1,395 milijona evrov vsako leto, je poudaril Cosolini. Dežela FJK je v tem smislu prva finančna sredstva posredovala že pred tremi leti. Temu gre dodati novo letno deželno financiranje 350.000 evrov za skupno 7 milijonov evrov v 20 letih, ki jih je deželna vlada dala na razpolago prek deželnega finančnega zakona za leto 2008. Namen dodatnega financiranja je gradnja velike dvorane, ki bo poleg Sissi na voljo tudi širši javnosti. Deželnim finančnim sredstvom gre prišteti še denar iz Rima, saj bo pristojno ministrstvo (Miur) temu namenilo okrog 11 milijonov evrov. Svoj delež bo prispevala tudi sama šola. Vodstvo Sisse bo v obnovo Santoria vložilo denar, ki ga bo unovčilo prek prodaje ali predaje v najem stavb, ki so v lasti šole. Predsednik Dežele FJK Illy si je ob udeležbi direktorja Sisse Fantonija in deželnega odbornika Cosolinija ogledal gradbišče in naglasil, da se bo šola zdaj še razvijala ter prispevala k rasti in razvoju v tržaški pokrajini in deželi sissa - Illy obiskal gradbišče za gradnjo novega sedeža visoke šole »Sissa cvet v gumbnici univerzitetnih struktur v FJK« Sedež bo v bivši bolnišnici Santorio - Dežela financirala obnovo s 35 milijoni evrov Šola Gruden išče suplenta Nižja srednja šola Iga Grudna iz Nabrežine išče šolskega sodelavca z znanjem slovenskega jezika za določen čas. Gre za krajšo su-plenco, vsega 36 tedenskih ur, do 29 januarja letos. Interesenti lahko predstavijo prošnje pri Okencu za delo tržaške pokrajine na Stopnišču Cappuccini 1 (nekdanji sedež Irfop), in sicer v ponedeljek, 14. januarja od 9.30 do 12.30 in od 15. ure do 16.30 ter v torek, 15. januarja od 9.30 do 12.30. V istem roku bo možno predstaviti prošnje še za nekatera druga delovna mesta. Devinsko-na-brežinska občina išče socio-skrbstvenega operaterja (delovna kategorija B4), in sicer za en mesec (z možnostjo podaljšanja delovnega roka). Miljska občina išče upravnega izvrševalca (kategorija B1) v davčnem uradu za nedoločen čas. Večstopenjski šolski zavod Marco Polo iz Trsta pa išče šolskega sodelavca za določen čas do 30. junija letos. Žrebanje mest za sejem antikvariata Urad za trgovino na javnih površinah pri tržaški občini sporoča, da bo žrebanje mest (skupno 25) za sejem antikvariata in rabljenih predmetov za prvo polletje 2008 v ponedeljek, 14. januarja, ob 12. uri v sobi št. 101 v prvem nadstropju v Ul. Genova 6. Pomoč potrošnikom Združenje potrošnikov Confcon-sumatori sporoča, da bo v januarju eden od članov združenja na razpolago občanov vsak torek in vsako sredo od 19. ure do 20.30 ter vsak petek in vsako soboto od 10. do 12. ure na Šentjakobskem trgu. V soboto kongres Di Pietrove stranke Na strankinem sedežu v Ul. Milano 15 bo v soboto, 12. januarja ob 15. uri pokrajinski kongres stranke Italia dei valori (Italija vrednot), ki jo vodi minister Antonio Di Pietro. Skupščino je sklical deželni koordinator stranke Paolo Bassi, za garanta sobotnega kongresa je bil imenovan Oli-viero Paoletti. opčine - Nova kraška občina 3.000 podpisov Nadaljevanje zbiranja podpisov na Opčinah, nato tiskovna konferenca Po božičnem in novoletnem prazničnem premoru bodo zagovorniki samostojne kraške občine nadaljevali z zbiranjem podpisov v podporo novi upravni enoti na Vzhodnem in Zahodnem Krasu. Zbiranje bo osredotočeno na Opčine, saj se je v drugih vaseh končalo že pred iztekom preteklega leta. Doslej so predstavniki delovnih skupin po posameznih vaseh zbrali več kot 3 tisoč podpisov. Prekinitev zbiranja podpisov v prazničnem obdobju je bila razumljiva, saj so bili v številnih trgovinah in javnih lokalih, v katerih je potekalo zbiranje, v teh dneh preobremenjeni z delom, številni člani vaške delovne skupine pa so si - prav tako razumljivo - privoščili dopust in počitnice, je včeraj pojasnil koordinator delovne skupine za razpis referenduma za novo kraško občino Dario Vremec. Po predvidevanjih naj bi se zbiranje podpisov na Opčinah zaključilo prihodnji teden. Zatem naj bi se člani posameznih vaških delovnih skupin spet sestali, da bi pregledali opravljeno delo. Dario Vremec Rezultate bodo nato predstavili na tiskovni konferenci, na kateri bodo ponovno predstavili cilje njihove akcije in namene. Vremec je izrecno podčrtal vprašanje sredstev, ki bi jih bila deležna nova občina. Gre za prispevke iz deželnih skladov, je pojasnil, omenil pa je tudi možnost uporabe sredstev za čezmejno sodelovanje. Spet se je obregnil ob ukinitev Kraške gorske skupnosti, ki je - po njegovih izračunih - prikrajšala kraško ozemlje za prispevek kakih 25 milijonov univerza - Odprt vpis na fitoterapijo Izpopolnjevalni tečaj zdravljenja z rastlinami Fakulteta za farmacijo pri tržaški univerzi bo letos v sodelovanju s pordenonskim univerzitetnim konzorcijem uvedla izpopolnjevalni tečaj fitoterapije. Tovrstni tečaj prireja univerza že sedmo leto, podpirajo ga družbe Aboca, Indena, Pharbenia ter Bayer in je namenjen študentom, ki so diplomirali iz farmacije, medicine in kirurgije oziroma drugih biomedicin-skih ved. Udeleženci tečaja bodo spoznali osnovne fitokemične, farmakološke, toksikološke in klinične značilnosti zdravilnih zelišč in priprave primernih zdravil iz njih. Tečaj bo tudi letos vodil prof. Roberto Della Loggia in se bo začel 26. januarja; trajal bo devetdeset učnih ur za skupnih 6 vikendov (26.-27. januar, 23.-24. februar, 29.-30.- marca, 19.20. aprila, 17.-18. maj a in 14.-15. junija), potekal pa bo v bivšem samostanu sv. Frančiška v Pordenonu. Tečajniki se bodo najprej spoprijeli s temeljnimi kliničnimi aspekti fi- toterapije in bodo spoznali zdravilne rastline ter njihove preparate oziroma kombinacije ekstraktov zelišč. Postopoma se bodo lotili izdelovanja novih zdravilnih sestavin, ki krepijo imunski sistem in pomagajo pri večji odpor-nostji organizma. Seveda bodo študenti preučili glavne patologije, ki jih je mogoče zdraviti z rastlinskimi preparati ter vse morebitne reakcije in interakcije z drugimi zdravili. Natečaj za vpis na tečaj je na razpolago na spletni strani tržaške univerze (www.units.it) pod geslom »didat-tica-perfezionamento-elenco corsi-fitoterapia«. Prošnje za vpis morajo interesenti predstaviti do petka 18. januarja, ob 11.30 samo z on-line varianto. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.units.it/farmacia pod geslom »attivita post-laurea e per-fezionamenti« oziroma pri dr. Silviu Sosi na tel. 040/558 3165/7839 oz. po elektronski pošti silvio.sosa@econ.-units. it. 7 S reda, 9. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI skupnost san martino al campo - Obisk v stanovanju v Ul. Udine V enem letu brezdomcem pripravili nad 8000 postelj Zanje skrbijo številni prostovoljci, vsakdo pa se jim lahko pridruži Tristo šestindevetdeset oseb. Toliko jih je med 1. januarjem in 31. decembrom 2007 prespalo v stanovanju Skupnosti San Martino al Campo: ne po lastni izbiri, ampak ker ni imelo druge strehe, pod katero bi se lahko zateklo. Tudi Trst ima svoje brezdomce: nekateri preživljajo svoje večere in noči v stanovanju v Ulici Udine. In to niso le tujci, ki so k nam pribežali pred epidemijami in vojnami ali »s trebuhom za kruhom«: med njimi j e tudi ve li ko Tržačanov. Med jut ra njim obis kom dor mi -torija na hišni številki 19 obiskovalca presenetita tišina in čistoča. »Sestra Gaetana je nepopustljiva in zahteva skoraj manično čistočo,« pojasnjuje upokojenec Sandro, eden izmed petdesetih prostovoljcev, ki se izmenjujejo v stanovanju. Sestra Gaetana je odgovorna za strukturo v Ulici Udine in ker je dvajset let delala v bolnici, ve, da so higienske razmere lahko odločujoče. Predvsem, ko obiskuje prostore na desetine ljudi, »ki niso ravno Windsorske vojvode,« dodaja Sandro s spoštljivo ironijo. »Obiskovalce našega dormitorija lahko delimo v dve veliki skupini. Prvo sestavljajo ljudje, v večini primerov moški, s stalnim bivališčem v Trstu. Iz naše izkušnje izhaja, da je glavni vzrok za njihovo »brezdomsko stanje« razpad družine. K sreči se seveda vsi ločenci ne spremenijo v klošarje, to so predvsem ljudje, ki so že prej imeli ekonomske težave. Največkrat morajo zapustiti stanovanje, saj ostanejo v njem žena in otroci, in ker nimajo denarja za novo najemnino se znajdejo na cesti. Prepustijo se malodušju in zabredejo v težave ... « Kaj pa druga skupina? »To so tujci: naši lanski obiskovalci so prihajali iz devetintridesetih različnih držav, med katerimi je bilo po Italijanih največ Romunov, a tudi nekaj Slovakov, Hrvatov, Srbov, Bosancev, Slovencev, Tunizijcev, Ma-ročanov, Iračanov ... V Trst prihajajo predvsem v iskanju zaposlitve, ki jim jo večkrat obljubi kak znanec, a se stvar na koncu ne izide. Med njimi so tudi taki, ki ostanejo v Trstu le nekaj dni.« Železniške postaje vsega sveta so že tradicionalna stičišča brezdomcev. Tu najdejo streho nad glavo, relativno segreto okolje, klopi, na katerih lahko posedajo ... »in pijejo. S tistim evrom, ki ga izprosijo mimoidočim, Tržaškim brezdomcem k sreči ni treba spati na železniški postaji, saj jim Skupnost San Martino al Campo in Karitas nudita streho nad glavo. ANSA gredo do bližnje trgovine Pam in kupijo steklenico vina. Veliko drugega jim tudi ne preostane.« Gospod Sandro pa pravi, da nihče med njimi ne strada, saj dobi v Trstu vsakdo, ki zanj zaprosi, topel obrok. »Vsak dan jih delijo v menzah pri kapucinih in pri Karita-su, tako da ni nihče lačen. Velik problem tržaških brezdomcev je, kje preživeti noč. Zato je s pomočjo Občine Trst stekel projekt »Emergenza fred-do«, ki bo trajal do 31. marca. Vsak dan je med 18.30 in 21. uro pred železniško postajo parkiran kombi, ki jih usmerja k nam, ali v Karitasovo središče Teresiano pri Sv. Jakobu. Mi lahko sprejmemo do petindvajset ljudi, oni okrog deset ali petnajst: na tak način lahko vsem zagotovimo streho nad glavo.« V stanovanju v Ulici Udine se lahko gostje ustavijo od 19.30 do 8. ure. Ob prihodu jih čaka registracija (kot v vsakem penzionu ali hotelu), nato večerja, možnost gledanja televizije ali branja. Na razpolago imajo seveda tudi kopalnico, posteljo in omaro. Ob 7. uri zazvoni budilka, nato jim je na voljo zajtrk, ob 8. uri pa morajo zapustiti strukturo, ki je nato podvržena vsakodnevni čistilni akciji. »Vlanskem letu smo zabeležili 8.274prisotnosti, kar seveda ne pomeni, da je pri nas prespalo toliko ljudi, saj so ne nekateri brezdomci naši stalni gostje, ki se dan za dnem vračajo.« To pa pomeni, da so prostovoljci, kot sta gospod Sandro in gospa Annamaria, ki med našim pogovorom skrbno lika posteljnino, pripravili preko osem tisoč postelj ... »S Karitasom in Občino si prizadevamo, da bi odprli tudi center, v katerem bi brezdomci lahko preživljali dnevne ure, čeprav ni rečeno, da bi ga obiskovali. Tem ljudem je večkrat težko pomagati, saj so se nekateri tako navadili na življenje brez pravil, da tudi urnike našega dormitorija doživljajo kot nesprejemljivo prisilo. Rečeš jim na primer: zapadla ti je osebna izkaznica, pojdi in obnovi jo. Če jih ne pospremimo, vemo, da tega ne bodo storili. In veste zakaj? Ker kljub temu, da nimajo nobenega opravka, nočejo stati v vrsti in čakati! A prostovoljci smo se že zdavnaj odvadili obsojati njihovo obnašanje ... « Sandro je med prostovoljci Skupnosti San Martino al Campo, ki jo je ustanovil Mario Vatta, že osem let. V stanovanju v Ulici Udine deluje ob njem in Annamarii okrog petdeset ljudi, ki vsak po svojih močeh nudijo pomoč tržaškim brezdomcem. Hrano za brezdomce jim brezplačno nudijo nekateri mestni supermarketi. »Dela nikoli ne zmanjka, eni kuhajo, drugi likajo, tretji čistijo, nikoli se ne dolgočasimo, zato je vsaka pomoč dobrodošla. Tudi zato je vsakdo, ki želi ponuditi tem ljudem nekaj svojega prostega časa, tudi dve uri tedensko, pri nas dobrodošel. Prepričan sem, da mu ne bo žal, saj je delo z brezdomci zanimivo in hvaležno. Tu vsakdo dobi veliko več kot vloži. V nasprotnem primeru ne bi najbrž nihče vztrajal med temi zidovi ... « Poljanka Dolhar briščiki - Tradicionalna prireditev zgoniške občinske uprave Srečanje za »manj mlade« Voščila starejšim občanom ob novem letu z lovskim golažem, glasbo, tombolo in nagradami Tudi letos je uprava Občine Zgonik priredila ob novem letu srečanje za starejše občane, ki so se zbrali v soboto, 5. januarja pri Briščikih. Tu so jih sprejeli člani zgoniške občinske uprave z županom Sardočem na čelu, ki je vsem prisotnim čestital in zaželel vse dobro v letu 2008, ter člani KRD Dom Briščiki in Društva slovenskih lovcev FJK, ki so za goste pripravili odličen lovski golaž. Za dobro razpoloženje in vesele viže so poskrbeli člani ansambla 3 prašički in Tjaša Ruzzier. Dodatno pa je do gaja nje popestril pri hod dveh simpatičnih in razposajenih stark (befan), ki sta obdarili vse prisotne ter jim zaželeli vse lepo v novem letu. Prav tako je vse prisotne razveselila tombola z uporabnimi in okusnimi nagradami. Razposejena druščina se je v druš tve nih pro sto rih zadr žala do poznih večernih ur, kar dokazuje, da se je le to zanje začelo res pod srečno zvezdo. Srečanje o globalizaciji Klub Lions Trieste Europa prireja v petek, 11. januarja, v hotelu Greif Maria Theresia ob 19.30 javno srečanje na temo globalizacije »Danes internet, včeraj Rimljani«. Udeležili se ga bodo odvetnik in docent rimskega prava Giancarlo Muciaccia ter docent Maurizio Fermeglia, ob njih pa bodo nastopili še mladi Leo, Vittoria Merlo in Alessia Sbroiavacca. Sledila bo tradicionalna družabnost. Petletnica delovanja kinokrožka Charlie Chaplin Filmski krožek Charlie Chaplin stopa v peto sezono delovanja. Da bi proslavilo pomembno obletnico, vabi v petek, 11. t.m., ob 19.30 vse prijatelje in simpatizerje na krožnik pašte v ljudski dom Giorgio Cancia-ni v Podlonjer (Ulica Masaccio 24). Na večeru bodo predvajali tudi nekaj komičnih prizorov Charlota oziroma Charlija Chaplina ob 30-letnici smrti; na voljo pa bodo tudi nove izkaznice za leto 2008. Olmijev film na Kontovelu Novonastali filmski krožek bratov Marx, ki ima sedež v dvorani društvene gostilne na Kontovelu (Kontovel 152), prireja v petek, 11. januarja, ob 18. uri predvajanje filma »Il mestie-re delle armi« režiserja Ermanna Ol-mija. O filmu bodo spregovorili Andrej Papucci, Alessandro Radovini, Gianni Ursini, Alessandro Paronuz-zi in Edoardo Kanzian. Strast miljskih Mustangov skozi fotografije Milanska fotografinja Daniela Lo Pinzino, ki že nekaj časa živi v Trstu, je v svoj objektiv ujela igralce miljske ekipe ameriškega nogometa Mustangs. Fotografije, ki prikazujejo strast in borbenost mladeničev »v oklepu«, bo predstavila na razstavi, ki jo bodo odprli v četrtek, 17. januarja, ob 19. uri v baru-knjigarni Knulp (Ul. Madonna del mare 7/a) in bo na ogled do 12. februarja. Maša za dobrotnike škofijskega Karitasa Tržaški Karitas obvešča, da bo v petek, 11. januarja, ob 17.30 v cerkvi roženvenske Marije v Ul. Rettori 1 maša za vse dobrotnike krajevnega Karitasa. Prošnje za Erasmus V petek, 25. januarja, zapade rok za prijavo prošenj študentov za izpo-polnjevalne tečaje v ustanovah in podjetjih v 30 evropskih državah v okviru programa Erasmus. Prošnje sprejema Center za mednarodne odnose videmske univerze v Ul. Palladio 8 v Vidmu. Pri Salezijancih delo Rovereda Gledališka skupina La Barcaccia bo konec tedna v Salezijanskem gledališču v Istrski ulici št. 53 uprizorila delo Pina Rovereda Mercoledi (Sreda). Predstava bo v soboto, 12. januarja, ob 20.30. Ponovitve bodo v nedeljo, 13., v soboto, 19., in v nedeljo, 20. januarja, ob 17.30. Vstopnica stane 8 evrov, po znižani ceni 6 evrov. Pred-prodaja v uradu Ticket Point na Kor-zu Italia 6/c (tel. 0403498277) in v gledališču. Parkirišče na dvorišču gledališča, vhod v Ul. Battera. Amor in Psihe v muzeju Sartorio S predavanjem o skulpturi Amor in Psihe kiparja Antonia Canove se bo zaključil ciklus srečanj, ki ga je priredilo tržaško združenje prijateljev muzejev na temo Velike mojstrovine, majhni učenjaki. Predavanje bo v petek, 11. januarja, v dvorani Costan-tinides muzeja Sartorio ob 17. uri, o skulpturi pa bo govoril Enrico Luc-chese. 8 Sreda, 9. januarja 2008 ŠPORT / dsi - Prvo srečanje v letu 2008 Škoda in posledice Hitlerjeve okupacije za Slovence Predstavili so zbornik Hitlerjeva dolga senca, ki je nastal po istoimenskem projektu Po prazničnem premoru je delovanje Društva slovenskih izobražencev pretekli ponedeljek spet zaživelo, in sicer s predstavitvijo zbornika Hitlerjeva dolga senca, ki je nastal po istoimenskima projektu in razstavi, obravnava pa moralno in materialno škodo, ki stajo Slovencem povzročila Hitlerjeva okupacija in njene posledice. Na večeru, ki ga je vodil Ivo Jev-nikar, so nastopili zgodovinar Jože Dež-man, novinarka in publicistka Alenka Pu-har ter zgodovinarja Renato Podberšič in Monika Kokalj Hočevar. Dežman je poudaril, da bo celostna zgodovinska obravnava slovenskega 20. stoletja trajala še dolgo. V povojnem času so bile sicer narejene določene statistike, tedanji režim pa med žrtve nacizma prisilno mobiliziranih v nemško vojsko enostavno ni prišteval. Dežman v tem vidi nezmožnost obsoje nekega totalitarizma s strani drugega. Po vojni so bili kot posledica internacije v nemške lagerje izvedeni tudi nekateri procesi (med njimi dahav-ski). Danes je seveda najbolj pomembno to, da se pričevanja preživelih posnamejo in shranijo. Potrebno pa je seveda tudi, da se v družbi najdejo tudi taki, ki so pričevalcem pripravljeni prisluhniti. Projekt Hitlerjeva dolga senca je v tem oziru v javnosti doživel precejšenj odmev, kot njegovo nadaljevanje pa bodo v kratkem izvedli raziskavo o fašističnem nasilju nad Slovenci. Dežman je v sklepu svojega posega nav-grel svoj predlog, in sicer da bi v bivšem taborišču Rajhenburg (Brestanica v Posav-ju) uredili spominski park žrtvam vseh totalitarizmov. Slovenci smo namreč med redkimi evropskimi narodi, ki smo izkusili vse tri velike ideologije dvajsetega stoletja. Zgodovinarka in publicistka Alenka Puhar je v svojem prispevku podrobno obravnavala usodo slikarja Zorana Mušiča, ki se je kot veliko drugih Slovencev med vojno znašel zaprt v bavarskem taborišču Dachauu. V času svojega življenja se je Mu-šič rad izogibal pripovedovanju o svoji mladosti, še danes pa ga ni mogoče zaslediti v slovenskih zbornikih, ki pišejo o umetnosti v času NOB. Mušič namreč spada med tiste Slovence, ki so bili dvakrat kaznovani. Po koncu vojne se je namreč vrnil v Jugoslavijo, ker se pa tu ni znašel, je pobegnil čez mejo v Italijo, kjer je v Benetkah preživel večino svojega življenja. Zakaj je Mušiča nova oblast tako preganjala? Imela ga je namreč za plavo-gardista, saj je v vojnem času priredil dve razstavi in objavil nekaj člankov ter s tem kršil zapoved kulturnega molka. V Slove- Udeleženci ponedeljkovega večera DSI KROMA niji bi ga zato čakal zagovor pred sodiščem narodne časti. Mag. Renato Podberšič pa se je lotil vprašanja judovske problematike na Slovenskem v času med drugo svetovno vojno. Danes je Judov na Slovenskem le za peščico, morda nekaj stotin. Pred drugo svetovno vojno jih je bilo največ naseljenih v Prekmurju, tako da je leta 1929 Murska Sobota veljala za prestolnico slovenskih Judov. V tem času sta v Prekmurtju delovali kar dve sinagogi, in sicer v Murski Soboti ter v Lendavi. Takoj po nemški okupaciji se je leta 1941 začelo preganjanje štajerskih Judov, medtem ko so fašisti v t.i. Ljubljanski pokrajini s tem začeli nekaj mesecev kasneje. Zanimivo je, da so se Judje v Ljubljanski pokrajini ob popisu prebivalstva julija 1941 proglasili za Nemce, kar jih je veliko stalo v povojnem času. Prekmurski Judje pa so svojo žalostno usodo doživeli spomladi 1944, ob nemškem vdoru na Madžarsko. Holokavst je bil tako usoden za približno 550 slovenskih Judov. Po vojni je nova oblast veliko Judom zaplenila premoženje in jih nemalokrat obtožila ko-laboracije z nemškimi oblastmi. Monika Kokalj Hočevar pa je prisotnim obrazložila, kako je potekalo zbiranje pričevanje preživelih. Od prisilno mobiliziranih v nemško vojsko so jih do danes zbrali kar triinštirideset, posebno pozornost pa so posvetili tudi prisilnim in suženjskim delavcem. Primož Sturman licej slomsek »Športni« obisk Dijake sta obiskala Fabio Ruzzier in Alen Corbatti V okviru projekta »Spoznavajmo naše športnike« sta v decembru obiskala pedagoški in družboslovni li-cej A. M. Slomška športnika Fabio Ruzzier in Alen Corbatti. Pri omenjenem projektu se dijaki seznanjajo z različnimi oblikami športnega udej-stvovanja, kot so tekmovalni šport, vrhunski šport, rekreacijski šport, šport za masterje-veterane, šport za invalide... Fabio Ruzzier je iz Lonjerja in je pričel svojo športno kariero pred 40 leti. Treniral je atletiko, in sicer de-seteroboj oz. met kopja. S tem je prenehal, ker sije večkrat izpahnil ramo in si pretrgal vezi. Zaradi teh poškodb se je začel ukvarjati s hitro hojo. Večkrat j e osvoj il prva mesta na evropskem in tudi na svetovnem prvenstvu masterjev. Bil je priča mnogim epizodam, pri katerih so bili starejši 70-letni atleti tako željni uspeha, da so celo posegali po dopingu. Proti temu se Ruzzier zvesto bori. V zvezi s tem nam je povedal, da imajo pri tem športniki hude posledice za zdravje. Tekmoval je na vseh kontinentih sveta v 27 državah. Alen Corbatti iz Boršta se je ukvarjal z gorskim tekom in nogometom. Pred sedmimi leti se mu je zgodila huda nesreča, ko je skočil v bazen z nizko vodo. Poškodoval si je hrbtenico in s tem izgubil možnost hoje. Po enoletnem obdobju rehabilitacije se je odločil, da bo nadaljeval s športom. Ze nekaj let se aktivno ukvarja z namiznim tenisom pri ŠK Kras . Udeležuje se tudi državnih in mednarodnih tekmovanj, na katerih, kot sam pravi, ni najbolj uspešen, a zelo mu je všeč družabnost ob koncu športnih srečanj. Alen nam je posredoval zelo močno sporočilo, da se je po trajnih poškodbah, ki so ovira za celo življenje, možno pobrati in vztrajati naprej. 2. razred družboslovnega liceja A.M. Slomšek iz Trsta Predstavitev knjige Devane Lavrenčič Cannata Danes bo v Narodnem domu predstavitev knjige Novega ni pri nas nič, Slovenci in Slovenke v italijanskem koncentracijskem taborišču Moni-go. V knjigi, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska, avtorica Devana Lavrenčič Cannata ponuja zanimivo pričevanje o taboriščni izkušnji skupine gimnazijcev iz Novega mesta. Ob pismih, ki jih je trinajstletni Devani pošiljal novomeški prijatelj iz Moniga, je tudi avtoričina pripoved o dogodkih iz tistega obdobja. Gre za zanimiv dokument, ki razkriva novo stran v zgodovini koncentracijskih taborišč saj, kot je v uvodni besedi zapisala urednica Marta Ver-ginella, »Devani Lavrenčič Cannata gre zahvala, da je z avtobiografskim pristopom in objavo dragocene intimne korespondence poskušala pretrgati verigo molka in preprečiti, da bi tudi taboriščne izkušnje tistih, ki jih je poznala in imela rada, dokončno utonile v pozabi.« Na predstavitvi, ki bo v Narodnem domu ob 17.30, bosta spregovorili avtorica, Devana Lavrenčič Canna-ta in urednica, Marta Verginella. Fotografija v Mehiki V tržaškem naravoslovnem muzeju (Ulica Ciamician 2) bo jutri ob 18.30 srečanje z naslovom »Naturaleza Viva: trideset let fotografije v Mehiki«. Prisoten bo tržaški biolog in fotograf Fulvio Eccardi, ki se je pred leti odselil v Mehiko in je sedaj med najbolj priznanimi fotografi na mednarodni ravni. Restavrirana violina V okviru prireditve Inner Wheel Day bodo jutri v mestnem muzeju Sartorio (Trg Papa Giovanni XXIII) ob 16.30 predstavili restavrirano violino Carla Stuparicha. Delo je opravil Antenore Schiavon, violinist Lucio Degani pa bo nanj zaigral nekaj Bachovih in Yasyejevih skladb. Prometna nesreča v Gabrovcu Pri društveni gostilni v Gabrovcu je prišlo sinoči nekaj pred 22. uro do trčenja med dvema avtomobiloma, pri čemer je eden od udeležencev nesreče utrpel močan udarec v glavo in so ga z rešilcem 118 odpeljali v bolnišnico na Katinaro. Izvide o nesreči so naredili nabrežinski ka-rabinjerji, ki pa so bili v trenutku, ko zapiramo redakcijo, še na mestu dogodka, zato več informacij o nesreči in udeležencih nismo mogli dobiti. pokrajina trst - Predstavitev poletne pobude Gledališča v gledališču Gledališče razkriva bogastvo teritorija Sodelovanje vseh občin v tržaški pokrajini za ovrednotenje kulturnega in arhitektonskega bogastva teritorija - Klasične in srednjeveške drame, baleti, plesi in branja na sporedu junija Pressburger in Bassa Poropat med včerajšnjo konferenco KROMA Po lanskoletnem uspehu pobude Gledališča v gledališču, je njena pobudnica, tržaška pokrajina umetniško vodstvo tudi letošnje izvedbe poverila režiserju Gior-giu Pressburgerju. Pobuda, pri kateri sodelujejo vsa tržaška gledališča, vključno s SSG, želi z gledališkimi uprizoritvami ovrednotiti kulturno in arhitektonsko bogastvo našega mesta in pokrajine. Tudi letos bodo predstave zaživele na pomembnih lokacijah kot sta na primer starorimsko gledališče in Miramarski grad oziroma park, ob njih pa si bodo posebno mesto zagotovile tudi druge zanimivosti v sosednjih, manjših občinah. Kot je na včerajšnjem novinarskem srečanju poudarila predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat sta pobudo finančno podprli tudi Dežela FJK in pristojno ministrstvo za kulturne dediščine. »V januarju se bomo srečali z župani bližnjih občin in skupaj odločili kako na najboljši in najsmotrnejši način ovrednotiti teritorij, tako da bi lahko bil vabljiv tudi za turiste,« je povedala Poropatova in omenila na primer kamnolom pri Repnu ali cerkvi- co v dolini Glinščice. Kot povsem neumestne pa je ocenila kritike opozicije na račun visokega Preessburgerjevega honorarja in pojasnila, da si 70 tisoč evrov delita s sodelavcem, vsota pa krije enoletno delo in organizacijo. Lani si je publika lahko ogledala šestdeset kakovostnih predstav (med drugimi tudi Evripidove Bakhantke v izvedbi SSG in Slovenskega narodnega gledališča iz Nove Gorice) na štiriindvajsetih različnih mestnih lokacijah, odziv publike pa je bil izreden. »Program smo začeli snovati pred meseci, prav gotovo pa bo ob branju klasičnih avtorjev vključeval več dram, klasičnih baletov in sodobnih plesov,« je opozoril. Pravo novost pa predstavlja sodelovanje z bližnjimi Slovenijo, Madžarsko in Slovaško: v načrtih je celo nastop mednarodne zborovske zasedbe, »saj živimo danes vsi pod isto evropsko streho.« Posebno mesto si bodo zagotovili srednjeveški teksti, ki jih malokdo pozna in so po Pressburger-jevi oceni zelo kvalitetni. Dokončen program bodo predstavili najbrž februarja, predstave pa se bodo začele junija. (sas) 9 S reda, 9. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI višarje - Med treningom športne gimnazije »I. Bachmann« Mlada smučarka utrpela močan udarec Meri Perti, članica ŠD Mladina, je v bolnišnici v Vidmu - Pretres možganov Mladi up slovenskega zamejskega smučanja Meri Perti, 16-letno dekle, ki obiskuje gimnazijo zimskih športov »Ingeborg Bachmann« na Trbižu, je med včerajšnjim treningom na Višarjah padla in utrpela pretres možganov. Meri, sicer članica kriškega ŠD Mladina, je ob padcu izgubila zavest, za ušesom pa ji je rano morda povzročila čelada. Po nudenju prve pomoči so jo s helikopterjem odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer so ji na oddelku za reanimacijo opravili dve računalniško aksialni tomografiji (CAT), dekle pa so uspavali z močnimi pomirjevali. Upati je, da se bo njeno stanje danes ali jutri bistveno izboljšalo, vsekakor pa kaže, da ni v smrtni nevarnosti. Včeraj dopoldne se je mlada smučarka s svojim razredom udeležila treninga su-perveleslaloma. Jutro je na gimnaziji Bachmann namenjeno športnim aktivnostim, medtem ko je popoldan posvečen pouku v razredu. Na Višarjah so bili pogoji za smučanje včeraj odlični, saj je dan prej zapadlo 15 centimetrov snega, proge niso bile ledene in sijalo je sonce. Meri je med enim prvih dnevnih spustov po progi Limerca (na območju stare višarske žičnice) okrog 11. ure naredila tehnično napako na srednji strmini. Padla je in najverjetneje udarila z glavo ob tla, nato pa je zdrsela do topa za zasne-ževanje in se ustavila ob varnostnih mrežah. Nekateri so sicer navajali možnost, da je z glavo udarila ravno v top. Dekle se je onesvestilo, prvo pomoč pa so ji nudili policisti, ki so odgovorni za varnost na progah; na kraju je bilo tudi osebje družbe Promotur. Zatem je priletel helikopter službe 118, zdravnik in bolničar sta ponesrečenko pregledala, jo imobiliziralain namestila v helikopter. Odpeljali so jo v Videm, kamor so takoj prihiteli starši. Smučarko so sprejeli na oddelku za reanimacijo: po navedbah Lojzeta Popoviča, člana deželnega odbora zveze zimskih športov FI-SI, se je Meri nekaj časa po nesreči prebudila, zdravniki pa so jo spet uspavali. Opravili so dve CAT, njeno stanje pa naj bi se stabiliziralo. Kaj več bo znanega danes. »Gre za vsakdanje napake, udarci so pogosti. Upam, da bo z dekletom vse v redu,« je dejala Tiziana Candoni, odgovorna za tehnični sektor pri gimnaziji Bachmann. Odbornica ŠD Mladina Sonja Sirk je povedala, da so pri društvu vsi na trnih, a upajo v srečen konec. Aleš Sever, trener Meri pri združeni tekmovalni ekipi Gadov (med počitnicami sta se poškodovala dva njegova varovanca) je bil prav tako stalno na vezi z Vidmom: »Predsednica šole nas je nekoliko pomirila, ko je izjavila, da poškodba ni zelo huda«. Prijatelji, sorodniki in trenerji še niso nikoli tako strastno navijali za Meri. (af) Meri Perti ARHIVSKI POSNETEK nesreča - Sindikalist UIL Nesrečna zadnja smuka Marino Kermac se je hudo ponesrečil v Avstriji Marino Kermac, pokrajinski tajnik sindikata javnih uslužbencev UIL, se je pred dnevi hudo ponesrečil med smučanjem v Avstriji. Sprva je kazalo, da je bila poškodba zelo resna, na srečo pa se je njegovo zdravstveno stanje nekaj dni po nesreči bistveno izboljšalo. Ker mac je bil pre te kli te den na smučanju v bližini Salzburga. V četrtek po novem letu je popoldan nameraval odpotovati proti domu, pa si je pred odhodom privoščil še zadnjo smuko. Po novicah, ki jih je včeraj posredoval njegov namestnik pri sindikatu UIL Francesco Amatulli, se mu je med smučanjem odpela smučka. Kermaca je zaneslo s proge, padel je in se kotalil kakih 200 metrov v dolino, dokler ni obležal nezavesten. Zdravniki so ugotovili, da se je pri padcu udaril v glavo in hrbet. Ostal je negiben, saj ni mogel premikati niti rok, niti nog. Ponesrečenca so odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Marino Kermac v mesto Schwarzenberg ob nemško-avstrijski meji. Njegovo zdravstveno stanje se je po nekaj dneh ustrezne zdravniške terapije močno izboljšalo: začel je premikati tako roke kot noge. Amatulli se je včeraj telefonsko pogovoril z njim in si - po prvih zaskrbljujočih novicah o nesreči - pošteno oddahnil. Pogovoril se je tudi z zdravnikom, ki je napovedal, da bo sedaj ponesrečenec - po vrnitvi v Trst - potreben primerne rehabilitacije. barkovlje - Poskus goljufije po pošti Pokojna profesorica »zadela« nagrado 615 tisoč evrov... na lažni španski loteriji Prevaranti tvorijo kriminalne združbe, ki zbirajo osebne in bančne podatke v nezakonite namene Zmaga na loteriji je najbolj enostaven način, s katerim si lahko človek zagotovi velik zaslužek, pa čeprav verjetnostni računi dokazujejo, da so možnosti za dosego bajnih vsot minimalne oz. skoraj nične. S človekovo željo po lahkem dobičku, pa tudi z njegovo naivnostjo, se poigravajo številne kriminalne združbe, ki simulirajo lažne loterije. Po elektronski in navadni pošti pošiljajo v svet pisma, v katerih sporočajo, da je določena oseba zmagala veliko vsoto denarja, pa četudi ni kupila srečke. Ob obljubah po debelih nakazilih pristavljajo zahtevo po določenem odstotku »plena«, od časa do časa pa jim uspe koga pošteno olupiti. Pred časom je podobno pismo dospelo v nek poštni nabiralnik v Barkovljah. Prihajalo je iz Španije, naslovljeno je bilo na gospo Ado Hyhlik, nekdanjo profesorico na raznih slovenskih šolah v Trstu. V pismu v angleškem jeziku je pisalo, da je gospa zmagala nagrado v višini 615.810 evrov z loterijo »Spanish Sweepstake Loteria«, v okviru programa za mednarodno promocijo loterije same. Zmagovalce naj bi bili izžrebali med 25 tisoč imeni na štirih celinah, vsega skupaj pa naj bi podelili slabih 11 milijonov evrov. Gospa Hyhlik, ki ni bila nikoli v Španiji, že deset let počiva v miru. Njeno pismo je odprla snaha, ki je takoj posumila, da gre za prevaro. V besedilu sta ba- jnim vsotam sledili številki telefona in faksa kontaktne osebe, neke »Madame Gloria Idalgo«, denar pa naj bi bilo treba zahtevati najkasneje en mesec po datumu na poštnem žigu. Zadnji odstavek je navajal, da bo treba po prejetju denarja odplačati deset odstotkov celotne vsote (se pravi 61.581 evrov) agenciji Santalucia - osebku, ki naj bi bil odgovoren za uspešnost celotne transakcije. Ob podpisu »podpredsednika Castel-la Martineza« je bil žig družbe El Gordo, ki prireja v Španiji resnično in zelo poznano loterijo. Priložen je bil obrazec zgoraj omenjene agencije, v katerega bi morala zmagovalka vnesti svoje osebne podatke in številko bančnega računa, na koncu pa naj bi podpisala izjavo, s katero bi pooblastila agencijo Santalucia, da deluje v njenem imenu. Obenem bi se s podpisom obvezala, da bo eno desetino nagrade odštela agenciji sami. Na tržaškem sedežu organizacije za zaščito potrošnikov v FJK še niso imeli opravka s podobnimi pismi. Mnogo informacij na to temo pa je mogoče najti na spletu: številne italijanske in tuje spletne strani opozarjajo na široko mrežo goljufov, ki uporabljajo na desetine nazivov, lažnih in resničnih loterij. Obljubljajo mastne nagrade, ob tem pa zahtevajo del zneska in predvsem bančne podatke »zmagovalcev«. S to stra- tegijo zbirajo bančne podatke stotin ljudi in na podlagi tega organizirajo računalniške in druge goljufije. Nekateri naivneži pa jim ob tem še nakazujejo denar: v Italiji je neka gospa v pričakovanju na denarno nagrado baje izplačevala obroke samozvani agenciji in izgubila petnajst tisoč evrov, nakar se ji je porodil dvom, da so jo prevarali. Primorski dnevnik je prejel omenjeno špansko pismo in zavrtel številko kontaktne osebe Glorie Idalgo. Odgovorila je ženska, ki je najprej preverila šifro zmagovite srečke (navedena je bila na začetku pisma) in nato potrdila nagrado ter vsa navodila. V svoji španščini s tujim naglasom je čestitala, posredovala novo številko faksa in poudarila, da mora zmagovalka takoj poslati obrazec z bančnimi podatki. PD je nato pisal na elektronsko pošto uradne španske loterije El Gordo in v glavnih obrisih opisal celotno zgodbo. Odgovor iz Madrida je prišel par ur pozneje: »Razna kriminalna združenja se nezakonito poslužujejo imena uradnih loterij. Tolpe imajo povečini sedež v državah jugovzhodne Azije, njihov osnovni cilj pa je zbirati bančne in druge podatke, da bi jih uporabili v nezakonite namene. Mednarodna policija jim je že dolgo na sledi. V vašem primeru gre za tovrstno goljufijo.« (af) benetke - Primer unabomber Po včerajšnjem soočenju v ospredju pozornosti Zernar Včerajšnje soočenje pred sodnikom za predhodne preiskave v Benetkah je dejansko poskrbelo za pomemben zasuk v primeru unabomber. Ekpertiza na medeninasti ploščici je potrdila, da so predmet manipulirali, do tega pa je prišlo v letu 2006, ko je bila ploščica v laboratorijih za kriminalistične preiskave. Sredi medijske pozornosti ne bo več inženir El-vo Zornitta, njegovo mesto bo po vsej verjetnosti dokončno prevzel policist Ezio Zernar. Protagonista dolge zgodbe sta se včeraj srečala v dvorani sodišča v Benetkah, Zornitta je bil prisoten kot oškodovana stran. Inženir Elvo Zornitta, ki je v Trstu preiskovan zaradi atentatov zloglasnega unabomberja, bo najverjetneje oproščen obtožb, saj je bila ploščica, ki so jo našli leta 2004 na neeksplodirani napravi v cerkvi v Portogu-raru, glavni element preiskave. Nekdo je ploščico pazljivo obrezal, da bi se ujemala s škarjicami, ki jih je imel doma Zornitta. Glavni osumljenec je Ezio Zernar, pa čeprav ni edini, ki j e v letu 2006 imel opravka s ploščico. Zornittov odvetnik Maurizio Paniz je napovedal, da bo zahteval arhiviranje tržaške preiskave, nato pa še odškodnino za svojega klienta. Glavni tožilec Nicola Maria Pace pa je v Trstu pojasnil, da preiskavi nista povsem vzporedni. »Podatki in zaključki iz Benetk niso enaki onim iz preiskave o Zornitti. Slednji ostaja preiskovan.« boljunec - Pograbno podjetje Lipa - San Giusto Širjenje dejavnosti Dvajsetega decembra 2007je podjetje uradno odprlo nove prostore Pogrebno podjetje Lipa - San Giusto je v drugi polovici decembra podružnico odprlo v Boljuncu KROMA —/ Včeraj danes 150 Sreda, 9. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI milje - Razstava na ogled še do 12. januarja Lep prikaz opusa domačega ustvarjalca Giuseppa Negrisina Razstavljenih je približno sedemdeset umetniških del iz različnih obdobij Do 12. januarja si je v Miljah mogoče ogledati razstavo posvečeno umetniku Giuseppu Negrisinu. V mi-ljskem muzeju moderne umetnosti Ugo Carra in v občinskem razstavnem prostoru, poimenovanem po umetniku Negrisinu je razstavljenih približno sedemdeset eksponatov, ki skušajo zaobjeti celotno obdobje njegovega delovanja. Pobuda nudi na ogled kipe iz lesa, brona in mavca, slike, lepljenke, risbe in mešane tehnike. O začetkih umetnikove ustvarjalne po ti pri ča ta dve olji na plat nu, ki prikazujeta Milje, kjer se je umetnik rodil leta 1930. V delih lahko zasledimo slikarsko nadarjenost in ročno spretnost, ki sta ga spremljali že od mladih let. Kljub temu da se je zanimal bodisi za slikarstvo kot kiparstvo, ga je slednje bolj navduševalo in mu kasneje tudi zagotovilo veliko zadoščenja. Ko je ime devetnajst let, se mu je ponudila možnost izpopolnjevanja pod mentorstvom kiparja Marcella Mascherinija. Leta 1951 se je umetnik prvič predstavil v javnosti na IX. bie-nalu »Arte Triveneta« v Padovi. Veliko odobravanje s strani kritike na VII. državni Quadriennali v Rimu pa mu je leta 1955 zagotovilo »Nagrado Pariz« za kiparstvo, in sicer za kip z naslovom »Poletje«, ki si ga na razstavi lahko tudi ogledamo. To delo - kot večino ostalih kiparskih izdelkov - izrazito označujeta vertikalno stegovanje ogrodja podobe in enostavnost oblik, kar je tipično za Mascherinija. Učiteljev vpliv ni pogasil učenčevega nemirnega duha. O tem pričajo ostali kiparski eksponati, ki v svoji raznolikosti namigujejo na nenehno raziskovanje novejših vplivov in oprijemov. V njegovih delih zasledimo namigovanja, ki spominjajo na značilnosti bizantinskega in romanskega obdobja, kultur Majev ter Etruščanov, kubizma, afriške plastike in Modiglianijevega dela. To so poskusi, ki beležijo oddaljene odmeve izgubljene človečnosti. Sinteza svetlobnega podčrtavanja stalnega spreminjanja telesne površine in klasične enostavnosti oblik lahko spominja na arhaičnost prvobitnih sakralnih po dob. Umetnikova vsestranska ustvarjalnost ter velika občutljivost do različnih pristopov je še bolj zaznavna v delih »milanskega obdobja«. Razen ne ka te rih ki pov iz dru ge po lo vi ce umetnikovega milanskega bivanja, med leti 1962 in 1979, ostala dela iz- Milje so želele počastiti domačega umetnika KROMA stopajo zaradi svoje pripadnosti slikarskim prvinam, ki se oddaljujejo od kiparskega izražanja. Negrisin se je namreč v prvih letih svoje milanske izkušnje moral spoprijeti z logističnimi težavami. Zaradi prostorske stiske, ki mu je one mo go ča la ki par sko iz ra ža -nje, je po sve til - l svojo pozornost slikarstvu. Spoznavanje in soočanje z drugimi umetniki sta mu omogočili spoznanje neskončnih možnosti geometrijske abecede kot pisave v prostoru, mnogovrstnih kom bi na cij v du hu ne o da da in po e ti - ke, ki se je sklicevala na »object trouvé«. V sklopu tistega vzdušja so nastale na primer razstavljene ploščice iz mavca. Tak pristop je izrazitejši v kompozicijah iz trganega papirja. Večjo radovednost in zanimanje pa vzbujajo lesene materične slike dveh ciklusov poimenovanih »casseforti -trezorji« in »tombini - cestni jaški«. Posebno očarljiva so dela pripadajoča drugemu ciklusu, v katerih se figurativni elementi usklajujejo z geometrijskimi oblikami v površinsko celoto v odnosu s pokrovom. Uporaba lepljen- ke nudi možnost številnejših kombinacij, ki še bolj podčrtajo simbolično pred po no med oseb nim in stvar nim bistvom oziroma vsega, kar pripada življenju in se istočasno izmika kot skrivnost. Dejstvo, da vsi eksponati prihajajo- i iz zasebnih zbirk, daje pobudi še večji pomen. Razstavo si je mogoče ogledati od tor ka do so bo te od 10. do 12., od 17. do 19.; v nedeljah pa od 10. do 12. ure. Štefan Turk Danes, SREDA, 9. januarja 2008 JULIJAN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.39 - Dolžina dneva 8.54. Luna vzide ob 8.39 in zatone ob 17.37. Jutri, ČETRTEK, 10. januarja 2008 VILJEM VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 3,5 stopinje C, zračni tlak 1019,0 mb ustaljen, šibka burja, nebo oblačno, vlaga 55-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,0 stopinje C. □ Lekarne Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. januarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mascagni 2 (040 820002), Žavlje - Ul. Flavia 39/C(040 232253). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 367967). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »Irina Palm«. AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Natale in crociera«. ARISTON - 16.30 »I vicere«; 18.25, 20.20, 22.15 »Lezioni di cioccolato«. CINECITY - 18.10, 20.05, 22.00 »Una mo-glie bellissima«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »La bussola d'oro«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Natale in crociera«; 16.30, 19.30, 22.00 »Il mistero delle pagine per-dute«; 20.00, 22.00 »La promessa dell'as-sassino«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Leoni per agnelli«; 16.10 »Uibü - Fantasmi-no fifone; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Halloween the beginning«. EXCELSIOR - 15.40, 18.25, 21.15 »Lussuria - Seduzione e tradimento«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Caramel«. FELLINI - 17.15 »Uibü - fantasmino fifone; 18.50, 20.30, 22.15 »La promessa dell'as-sassino«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 19.00 »Come d'incanto«; 17.50, 20.00, 22.10 »L'amore ai tempi del cole-ra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 17.35, 20.40, 22.15 »Leoni per agnelli«. KOPER - KOLOSEJ - 17.10 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 17.20, 19.30, 21.40 »Alieni proti predatorju«; 18.50, 21.00 »Hitman - Agent 47«; 17.00 »Čebelji film«; 18.10, 20.40 »V dolini smrti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Halloween - The begin-ning«; 18.15, 20.15, 22.15 »Una moglie bellissima; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bussola d'oro«; Dvorana 4: 16.30 »Bee mo-vie«. SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Natale in crociera«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.10, 22.20 »Una mo-glie bellissima«; Dvorana 3: 15.30, 17.00, 19.50, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«; Dvorana 4: 15.00, 16.45, 18.30 »Bee movie«; 20.00, 22.10 »La promessa del-l'assassino«; Dvorana 5: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »La bussola d'oro (The golden compass)«. stalno gledališče fjk - Plesni niz Neminljivi čar tanga Plesno-koreografski par Adrian Aragon-Erica Boaglio je z mlado plesno skupino gostoval s predstavo Istinto - tango y musical \ Tudi vizualno je bila predstava dodelana Najprej je bila strast, nato nagon: govorimo o tangu, točneje o predstavah, ki jo na temo pripravlja uveljavljen ples-no-koreografski par Adrian Aragon-Erica Boaglio. S svojo do bro, mla do ples no sku pi no je par v pr vem ja nu ar skem vi -kendu gostoval v tržaškem Rossettiju, in sicer v okviru priljubljenega plesnega abonmajskega niza Stalnega gledališča FJK. Adrian Aragon in Erica Boaglio, ki sta tudi glavna solista skupine, sta predstavo, ki je bila v Trstu na sporedu dvakrat in obakrat je bila dvorana polna, naslovila Istinto tango y musical. Tradicionalni tango se je v raznih prizorih prepletal s sodobnejšimi glasbenimi ritmi in tudi z uličnim bučnim »glasbenim poustvarjanjem«, se pravi s tolčenjem po metalnih predmetih, po čemer je zaslovelo več mladih skupin. Tango se v zelo dobri plesni interpretaciji skupine predstavlja kot spomin na nekdanji čas, kot nagonski odgovor na izzive današnjega, kot kompleksen ples, ki izraža močna čustva. Plesna predstava, v kateri so glasno in zaznavno prisotni tako elementi folklornega plesa kot sodobnih oblik plesa v urbanem okolju, je prijetna, ker ne gre zgolj za nizanje plesnih točk, temveč za nekakšno pripoved v plesu. Razumljivo se slednja večkrat podredi plesni vituoznosti osrednjega para; vendar pa prav dovršen nastop ognjevitega tanga najbolj navdušuje občinstvo, kar se je ponovilo tudi v Trstu. In tako so morali interpreti zaključno točko v celoti ali deloma večkrat odplesati, da so bili gledalci le potešeni. (bip) / TRST Sreda, 9. januarja 2008 1 1 Slovensko stalno gledališče - mala scena predstava (plus) v abonmaju Edoardo Erba MARATON V NEW Y0RKU predstava...ki v^ame sapo Primož Forte in Romeo Grebenšek Režija, scene In kostumi: Miha Golob prevod: Gašper Malej Slovenska praizvedba_ premiera v petek, 11. januarja, ob 20.30 z italijanskimi nadnaplsl ponovitve januarja: 12.(it.n.), 13. 15., 16., 18., 19.(it.n.), 20., 22., 23.7it.nJ; ponovitve februarja: 19., 20. (It.n.), 22., 23., 29. Nujna predhodna rezervacija, ki zapade 30 minut pred pričetkom predstave. Abonerrti dvignejo vstopnico po simbolični ceni (2 €). brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 tensumirii-M IUUM« Slovensko stalno gledališče in ZTT-EST Pesniški večeri - sezona 2007/08 Mi. Tukaj. Zdaj. Večer z Marijem Čukom in Acetom Mermoljo v četrtek, 10. januarja, ob 20.30 Vstop prost! Predstavitveni večer pesniških zbirk »TO NI ZAME« Aceta Mermolje in »ZIBELKA NEBA IN DNA« Marija Čuka (ZTT-EST, 2007) Z gostoma se bo pogovarjal Janko Petrovec Realizacija: Janko Petrovec in Martina Kafol Bari 74 70 52 81 43 Cagliari 57 8 60 54 33 Firence 17 39 16 35 25 Genova 72 53 73 28 26 Milan 81 48 41 40 4 Neapelj 84 72 59 45 58 Palermo 30 65 89 90 64 Rim 23 42 29 66 80 Torino 46 56 40 77 79 Benetke 55 82 12 15 30 Nazionale 49 76 17 18 58 Super Enalotto št. 4 17 23 30 74 81 84 jolly 55 Nagradni sklad 3.034.762,54 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 29.577.347,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 13 dobitnikov s 5 točkami 46.688,66 € 1.227 dobitnikov s 4 točkami 494,66 € 51.792 dobitnikov s 3 točkami 11,71 € Superstar 49 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 49.466,00 € 148 dobitnikov s 3 točkami 1.171,00 € 2.528 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.212 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 36.312 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: danes, 9. januarja 2008 ob 16.30 OV Palčica RICMAN-JE; OV Pika Nogavička DOLINA - 10. 1. 2008 ob 16.00; OV Mavrica MILJE - 14. 1. 2008 ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - 7. 1. 2008 ob 16.15; COŠ »A. Bubnič« Milje - 7. 1. 2008 ob 16.15; COŠ »M. Samsa« Domjo - 7. 1. 2008 ob 17.00; COŠ »F. Venturini« Bolju-nec - 14. 1. 2008 ob 17.00. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. do 14. ure; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 30. 1. 2008. Loterija 8. januarja 2008 Založništvo tržaškega tiska in Narodna in študijska knjižnica vabita na predstavitev knjige NOVEGA NI PRI NAS NIČ Slovenci in Slovenke v koncentracijskem taborišču Monigo prisotni bosta avtorica Devana Lavrenčič Cannata in urednica Marta Verginella SREČANJE BO V NARODNEM DOMU, DANES,9. JANUARJA OB 17.30 DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Ivanu vabi starše otrok rojenih v letu 2005, da se udeležijo »dnevov odprtih vrat«. V Lonjerju, na Lonjerski cesti, 240 (tel. 040-910073) imajo možnost obiska ob torkih in četrtkih, in sicer 15. januarja ter 10. in 17. januarja. V Barkovljah, v Ul. Vallicula, 11 (040-417393) pa ob ponedeljkih in četrtkih, in sicer 14. januarja in 10. in 17. januarja. NA OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, bo potekal teden odprtih vrat ob vpisu v 1. razred do petka, 11. januarja 2008, s sledečim urnikom: torek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, petek od 8. do 13. ure. Vabljeni so vsi otroci, ki so godni za vpis v 1. razred ter njihovi starši. OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 4, prireja informativno srečanje o delovanju šole ob vpisu v 1. razred v ponedeljek, 14. januarja 2008, ob 17.30. Vljudno vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prve razrede osnovnih šol na »dneve odprtih vrat«, ki bodo potekala na posameznih šolah po sledečem urniku: OŠ Trubar/Kajuh-Ba-zovica 15. januarja 2008, ob 16.30; COŠ Tomažič-Trebče danes, 9. januarja 2008, ob 15. uri; OŠ Gradnik-Repen 14. januarja 2008, ob 15.30; OŠ Sirk-Križ 14. januarja 2008, ob 15. uri; OŠ Čer-nigoj-Prosek 15. januarja 2008, ob 8.30; OŠ Bevk-Opčine 15. januarja 2008, ob 15. uri. OŠ F.S. FINŽGARJA v Barkovljah, vabi starše bodočih prvošolcev na dan odprtih vrat, ki bo danes, 9. januarja 2008 od 8. do 15.30 na sedežu šole; ob 16.15 pa informativni sestanek. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo skupni informativni sestanki in dnevi odprtih vrat ob vpisih za šolsko leto 2008/09 potekali po sledečem razporedu: v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu (Ul. Frausin, 12) v četrtek, 10. januarja ob 15.30; v otroškem vrtcu J. Uk-marja (Staroistrska cesta, 78) v petek, 11. januarja ob 11. uri; na osnovni šoli J. Ribičiča-K. Široka (Ul. Frausin, 12) v četrtek, 10. januarja ob 15.30 ter na osnovnih šolah I. Grbca in M. G. Ste-pančič (reber De Marchi, 8) v ponedeljek, 14. januarja ob 14.30. Na sestankih bo možno vpisati otroke v posamezne vrtce oz. šole. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI prireja informativni sestanek za vpise v prvi letnik vrtca in v I. razred osnovne šole, v petek, 11. januarja ob 17.30 na sedežu didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini. DPZIO J. ŠTEFAN vabi učence in starše na »dan odprtih vrat« v petek, 11. januarja 2008 od 15. do 19. ure in v soboto, 12. januarja 2008 od 9. do 13. ure. Toplo vabljeni! DPDL ANTON MARTIN SLOMŠEK vljudno vabi starše in dijake, ki se odločajo o izbiri višje srednje šole na dneve odprtih vrat v soboto, 12. januarja 2008 od 14. do 17. ure in v nedeljo, 13. januarja od 9.30 do 11.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da bodo dnevi odprtih vrat v vrtcih sledeči: OV Na-brežina 18. januarja, od 10.00 do II.30; OV Devin 17. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Mavhinje 15. januarja, od 10.00 do 11.30. OŠ FRANA MILČINSKEGA vljudno vabi na informativni sestanek ob vpisu v 1. razred za šolsko leto 2008/09. Srečanje bo v lonjerskem vrtcu v torek, 15. januarja 2008 ob 16. uri. NIŽJA SREDNJA ŠOLA Sv. Cirila in Metoda (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari - navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri in ki bosta: v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu pri sv. Ivanu, Ul. Cara-vaggio 4 v Trstu in v četrtek, 17. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Ka-tinari, Reška cesta (Str. di Fiume) 511. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da poteka vpisovanje do 30. januarja 2008; v otroške vrtce za otroke, ki dopolnijo 3. leto starosti do 31. januarja in v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki dopolnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Nabrežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30. M Izleti SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 13. januarja 2008, avtobusni izlet na Gerlitzen. Odhod bo ob 6.30 z ul. F. Severo pred sedežem Rai in iz Sesljana ob 6.45. Za prijave in informacije lahko pišete na »smucanje@spdt.org« ali pa v uradu ZSŠDI, ul. Cicerone 8, tel.: 040 635627. Vabljeni! tf Čestitke Naš pevec in član GUIDO GRI-ZONIČ moškega zbora Fran Venturini je praznoval okroglih 80 let. Pevci mu želijo veliko zdravih in veselih let. □ Obvestila BARKOVLJE - v cerkvi Sv. Jerneja, bo v nedeljo, 13. januarja 2008, blagoslov otrok med mašo od 11. ure. PILATES-SKD IGO GRUDEN obvešča, da se nadaljuje redni tečaj vadbe s sledečim urnikom: ob torkih: 18-19, 1920, 20-21, ob petkih 18.30-19.30, 19.3020.30 ter ob sobotah 9-10. Uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v petek, 11. januarja, od 18. ure dalje. Za vpis in pojasnila 040- 200620 ali 349- 6483822 (Mileva). SKD TABOR obvešča, da se nadaljuje tečaj »Aerobika s Katjo« v četrtek, 10. januarja 2008 po dveh običajnih urnikih: ob 18.30 ter ob 19.40. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi člane in prijatelje filatelije na prvo redno sejo, ki bo v sredo, 16. januarja 2008 ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ulici sv. Frančiška 20. ZDRUŽENJE AS.TR.A. - Dejavnosti Združenja za zdravljenje odvisnosti od alkohola AS.TR.A imajo že dalj časa namen opozarjati, informirati in preprečevati vsa tveganja, ki nastajajo kot posledica prekomernega uživanja alkohola. S tem v zvezi AS.TR.A obvešča, da nudi slovenska skupina PE-GAZ vsem občanom pojasnila in to 15 minut pred pričetkom sestanka. Skupina PEGAZ se sestaja vsak ponedeljek od 18.30 do 20. ure na sedežu KD Rdeča Zvezda v Saležu, pod občinsko knjižnico. EKIPA 10 obvešča članice rekreacijske odbojkarske ekipe, da se srečamo danes, 9. januarja 2008, ob 20. uri. Prinesite darilce. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo seja izvršnega odbora danes, 9. januarja ob 11.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Glede na važnost obravnavanih točk, so člani vabljeni, da se seje zagotovo udeležijo. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 10. januarja 2008 ob 20. uri na svojem sedežu na Prose-ku št. 159. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je za četrtek, 10. januarja 2008, sklican deželni svet stranke, ki bo potekal v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah (bivša osnovna šola) s pričetkom ob 20.00 uri. KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI E. An-tončič-Stojan in SKD Vesna, vabita na predavanje prof. Jožeta Pirjevca »Zakon džungle v današnjih mednarodnih odnosih?« v petek, 11. januarja 2008, ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 14. januarja 2008 ob 20.30, ob začetku Ku- gyjevega leta na predstavitev publikacije Enrica Mazzolija »Kugy v prvi svetovni vojni«. Sodelujejo: Rafko Dolhar, prevajalka Marija Cenda in avtor. Predstavitev bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 14. januarja 2008 ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, tel. 040 360072. SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev monografije Matejke Grgič »Logos, simbol in mit - Vprašanja se-miotike in filozofije jezika«, v torek 15. januarja 2008 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20). O delu bosta razpravljala docenta Igor Škam-perle in Ivan Verč, ki bosta skupaj z avtorico spodbudila prisotne k globljemu razmisleku o predstavljeni problematiki. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo prva pevska vaja v letu 2008 v petek, 11. januarja, druga v torek, 15. januarja na sedežu v Padričah ob 20.45. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degusta-cije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19.00 do 20.00. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 3406294863; email: lucandek@tiscali.it. 0 Prireditve SKD TABOR IN ZSKD - »Openska glasbena srečanja«: v nedeljo, 13. januarja 2008, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah bo naš gost za novoletni koncert Policijski orkester Slovenije, dirigent Tomaž Kmetič, solist-kla-rinetist Jože Kotar. Na sporedu: Viktor Parma, C. M. von Weber, Martin El-lerby, Alfred Reed. Vabljeni. GLASBENO VOŠČILO 2008 prinaša godbeno društvo Prosek z dirigentko Evo Jelenc. V petek, 11. januarja 2008, ob 20.30 v športnem centru AŠD Zarja v Bazovici. Prireditelj SKD Lipa toplo vabi k polnoštevilni udeležbi. Skupaj bomo nazdravili novemu letu! SKD VALENTIN VODNIK v sodelovanju s Pihalnim orkestrom Breg vabi v petek, 11. januarja 2008, ob 20.30 na Dolgo Krono, na tradicionalni pozdrav Novemu letu. Nastopili bodo Pihalni orkester Breg, MoPZ Valentin Vodnik ter Zmaga in Vittorio. Sledi veliko presenečenj. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM IN GLASBENA MATICA prirejata pod pokroviteljstvom Slovenske Prosvete v soboto, 12. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Rojanu BOŽIČNI KON-CERT.Sodelujejo: harfistka Tadeja Kralj, učenka GM iz razreda prof. Jasne Merlak Corrado, Rojanski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Bogdana Kralja in mešani pevski zbor »F. B. Sedej« iz Števerjana pod vodstvom Mirka Ferlana. Priložnostno misel bo podala Tanja Prinčič Mamolo. Vabljeni! OBČINA ZGONIK IN OBČINA REPEN-TABOR v sodelovanju s krajevnimi društvi ter ob podpori Pokrajine Trst vabita v soboto, 12. januarja, ob 21.uri v Športno-kulturni center v Zgonik na »Novoletni koncert« gospel glasbe Queens of Christmas s skupinama Cadmos Ensemble in Le Pleiadi. RAZVOJNO ZDRUŽENJE REPENTA-BOR IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST RE-PENTABOR vabita na Božični koncert, ki bo v soboto, 12. januarja 2008, ob 18. uri v cerkvi Marije Vnebovzete na Ta-bru. Sodelujejo: otroška pevska skupina župnije Repentabor, Združeni mešani pevski zbor Repentabor in mešani pevski zbor Žaga (gostujoči zbor). Vljudno vabljeni! ŽUPNIJA SV. ROKA V NABREŽINI prireja tradicionalni božični koncert v nedeljo, 13. januarja 2008 ob 16.uri v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Pel bo Mešani cerkveni pevski zbor iz Vrhnike. RADIJSKI ODER obvešča, da se bo v nedeljo, 13. januarja, spet zavrtel gledališki vrtiljak. Na sporedu bo predstava »Osel Nazarenski« v izvedbi Mini teatra Ljubljana. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (ul. Brandesia 27), ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). S Poslovni oglasi DELAVNICA V NABREŽINI, ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovaštvom, takoj zaposli vajenca z voljo do dela ali delavca. Ponujamo resnost, zahtevamo resnost. Tel. 040/200329. PODJETJE IŠČE izkušene zidarje in vajence. Tel. 335-284754. 0 Mali oglasi MALA BELA MUCA, KITTY se je zgubila 28. decembra v Mačkoljah. Stara je približno 8 mesecev. Kdor jo najde naj pokliče na tel. št.: 348-2230840. KEFIRJEVO »GOBO« vodno ali mlečno iščem za nakup. Pokličite na tel. št. 3408222194. MLADA ŽENA nudi pomoč na domu v gospodinjstvu. Tel.040-225786. MLADA GOSPA z izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica enkrat do dvakrat tedensko. Tel. št.: 040-43602. PRODAM otroške pancerje Sanmarco št. 38-39 za 40,00 evrov. Tel.: 040200910. PRODAM Citroen C3, črne barve, leto 2004, prevoženih 30.000 km, v dobrem stanju. Tel.: 335-6407258. PRODAM kuhinjski pralni stroj Whir-pool 6th-Sense, zelo malo rabljen, še v garanciji. Tel. na št. 348-5183106. PRODAM skoraj novo vrstno hišo v Tržiču, veliko 130 kv. m.: mirna lega, veliko zelenja, dnevna soba, opremljena kuhinja, dve kopalnici, dve spalnici, shramba, terasa, podstrešje z možnostjo dveh sob in kopalnic, garaža, klet. Cena: 200.000 evrov, pokličite na tel. št. 347-2391220. TRISOBNO STANOVANJE v centru Opčin dajem v najem za urad ali am-bulatorij, 450,00 evrov mesečno. Za informacije pokličite ob večernih urah na tel. št. 040-420604. V BORŠTU dajem v najem udobno opremljeno stanovanje veliko približno 80 kv.m., s samostojnim ogrevanjem in pečjo na drva, balkonom, lepim razgledom, parkiriščem, prostorom za psa, avtobusno postajo pred vhodom. Klicati v jutranjih ali večernih urah na tel.: 339-4484840. Id Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Mario Milič, Zgonik 71. OSMICO je v Medjivasi odprla Nataša Pernarčič. OSMICO so odpri pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. V PREČNIKU ima odprto osmico Radovan Šemec. ZAHAR ima odprto osmico v Borštu 57. Prispevki V spomin na ljubljeno mamo Silvo Da-nev vd. Černe daruje sin Sergij z družino 100,00 evrov za spomenik padlim na Kontovelu. Ob 2. obletnici smrti Rajmonda DAron-co daruje teta Nada 30,00 evrov za Sklad Oton Berce. V spomin na svojega moža Milana Mi-liča daruje žena Irena 50,00 evrov za zbor Fantje izpod Grmade. Pred 80. leti, 30. januarja je umrl najin brat Rudi, istega leta marca je umrla nona Frančiška Špiler. V njun spomin darujeta Uča in Nada 50,00 evrov za dobrodelno društvo. V spomin na dragega očeta Božidarja in brata Teodora daruje Elda Šušmelj 50,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v Nob na Opčinah. V spomin na dragega Karletota Zocchija darujejo družine Dibello - Fancellu 50,00 evrov za cerkev na Katinari. V spomin na mamo in nono Silvo daruje družina Cerne 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Ivana Lesizzo darujejo sošolci V. A razreda liceja F. Prešeren 240,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Malalan Luciano daruje 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje. 12 Sreda, 9. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI slovensko stalno gledališče - Predstavili najnovejšo produkcijo Maraton v New Yorku odpira novo gledališko ponudbo SSG Delo Edoarda Erbe je režiral Miha Golob - Tečeta Primož Forte in Romeo Grebenšek Gledališče je danes eden redkih prostorov refleksije o družbi, človeku in času, prostor, ki skuša razgrniti resnični obraz sodobnega sveta in človeka, njegovih stisk, iluzij, hrepenenj in konfliktov. Taka naj bi bila tudi letošnja najnovejša produkcija Slovenskega stalnega gledališča, komorna predstava Maraton v New Yorku, ki so jo včeraj predstavili na tiskovni konferenci. Slednja je potekala v četrtem nadstropju Kulturnega doma, v tako imenovani mali dvorani, ki se počasi spreminja v novo Malo sceno Slovenskega stalnega gledališča. Kot večina sodobnih gledališč naj bi namreč tudi naše v kratkem dobilo tak izvedbeni prostor, ki bo, kot je pojasnil umetniški vodja Marko Sosič, »omogočil idealno komunikacijsko pot med igralsko izpovedjo in gledalčevo percepcijo«. Skratka manjši prostor, v katerem lahko zaživijo tudi tiste predstave, ki pridejo bolj kot na velikem odru do izraza v drugačnem, nekoven-cionalnem prostoru. Tak bo tudi Maraton v New York, ki ga je leta 1991 napisal italijanski dramatik Edoardo Er-ba. Tekst je doživel nešteto postavitev in trinajst prevodov, med katere se sedaj vpisuje tudi SSG s slovensko praiz-vedbo v prevodu Gašperja Maleja. Kot je uvodoma pojasnil predsednik gledališča Boris Kuret, gre za predstavo, ki dobesedno vzame sapo, saj jo bosta njena protagonista Primož Forte in Romeo Grebenšek odigrala v teku. Gre za dialog med dvema prijateljema, ki se pripravljata na newyorški maraton: po So-sičevi oceni izjemno bogat tekst, ki spregovori »o utopiji uspeha, ranljivosti, tenkih in trdnih mejah prijateljstva, o praznem teku skozi življenje in njegov spomin, o tistem neizgovorjenem, ki prebiva v vseh nas in utegne pogos-toma zaznamovati pot našega življenja«. Delo je režiral Miha Golob, bivši direktor Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, mlajši slovenski režiser, ki je prejel številna mednarodna priznanja, za diplomsko predstavo Malomeščanska svatba pa tudi študentsko Prešernovo nagrado. Tek je v Erbovem tekstu metafora življenja, neke vrste ritual sodobnega časa, ki je usmerjal (in pogojeval) tudi ves postopek študija oziroma priprav na petkovo premiero; kot je pojasnil režiser, so bile slednje neobičajne prav zaradi fizičnega napora, kateremu sta bila podvržena protagonista, ki pa sta se kljub te mu spro šče no in poglobljeno prepustila študiju. Tek je vplival na njuno dihanje, na način go- V mali dvorani Kulturnega doma so včeraj predstavili najnovejšo produkcijo Maraton v New Yorku, protagonista Primož Forte in Romeo Grebenšek pa sta že začela s tekom ... KROMA vora, njegove posledice pa so se poznale predvsem po vajah, saj ju je mišična bolečina spremljala tudi ves dan. Kot nam j e ob koncu zaupal Romeo Grebenšek, jima je je v najhujših trenutkih pomagal ravno Erbov tekst: »Vztrajat moraš, ko začneš trpet!« Petkova premiera, ki se je bo udeležil tudi avtor dramskega besedila Edoardo Erba, se bo kot rečeno odvijala v mali dvorani Kulturnega doma. Slednja je bila dolga leta neuporabna, po zagotovilih direktorja SSG Tomaža Bana pa bo že v pri hod nji se zo ni v njej ste -kla posebna ponudba; Dežela FJK je namreč njeni obnovi že namenila desetletni prispevek v višini 280.000 evrov, za kar gre posebna zahvala kulturnemu odborniku Antonazu in slovenskim svetnikom. Ob premieri, ki je resnici na ljubo že razprodana, je predvidenih še štirinajst ponovitev v januarju in februarju (štiri z italijanskimi nadnapisi). Ker je število mest omejeno na petinsedemdeset, je nujna predhodna rezervacija pri gledališki blagajni (od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure) ali na telefonskih številkah 800 214302 (brezplačna) in 040 362542. (pd) slovenija New Swing Quartet se po 40 letih poslavlja Člani New Swing Quarteta so s tradicionalnimi koncerti v advent-nem in božičnem času »z velikim zadovoljstvom, užitkom in v polni formi« pripeljali 40. sezono h kraju, sedaj pa so si vzeli čas za razmislek, je povedal baritonist Tomaž Kozlevčar. Po njegovih besedah še niso odločeni, kako naprej in v kakšni postavi, za zdaj je zagotovo samo to, daje zasedba, v kateri so bili še Dare Hering, Oto Pestner in Marjan Petan, po 40 letih delovanja končala svojo glasbeno pot s koncertom 30. decembra 2007 v Sevnici. Po besedah Kozlevčarja so že kakšni dve leti razmišljali, kdaj bi bil pravi čas za spremembe. Navadno so ob obletnicah vabili legendarne glasbene goste, kot so The Brown Sisters ali Golden Gate Quartet, za40-letni-co pa se jim kaj podobnega ni več zdelo smiselno. V mislih so sicer imeli nenavaden, drugačen družabni dogodek, ki bi vključeval tudi glasbo, toda nazadnje so se odločili, da se poslovijo. »Pogosto so nas primerjali s starim vinom in smo sami ocenili, da je naš jagodni izbor sedaj najslajši,« je odločitev pojasnil Kozlevčar. Poleg tega so uspešno nadomestili bolezen Dareta Heringa, »nismo se ustavili kar tako«. Na decembrskih koncertih po Sloveniji sta namreč izmenično nastopala Samo in Nino Kozlevčar, na enega izmed njih pa so simbolično povabili »tudi že malo okrevanega Heringa«, tako da so se, kot je ocenil, dostojno, z užitkom in v polni formi poslovili od teh štirih desetletij. New Swing Quartet, sprva kot tercet z Daretom Heringom, Gregorjem Bazenškom in Radom Razdev-škom, je nastal leta 1968 v Šentjurju pri Celju po zgledu Golden Gate Quarteta, s katerimi so kasneje tudi večkrat stali na odru. Kvartet je na svoj i glasbeni poti sledil tradiciji belskega in črnskega spirituala, jazza in gospe-la ter občinstvu po vsem svetu približal pesmi iz baptističnih cerkva ameriškega juga. Peli so v koncertnih dvoranah v vseh večjih evropskih mestih, sodelovali na jazz festivalih ter imeli koncerte in nastope v več evropskih TV in radijskih hišah. Svojo poustvar-jalnost so zabeležili na 40 kasetah oz. zgoščenkah, leta 2003 pa je izšla tudi monografija o kvartetu izpod peresa Draga Medveda. (STA) gorica - V sezoni Verdijevega gledališča nastop zbora, plesalcev in orkestra iz Sankt Peterburga »Pohod« ruske armade koralni spektakel Pesmi, plesi, akrobatski elementi in burkaški prizori, barve in kostumi v najboljši tradiciji najprej sovjetske, danes pa ruske folklore in ljudske kulture Po pisanosti scene eden od vrhuncev goriškega nastopa sanktpeterburškeg a ansambla BUMBACA GORICA - Sobotni nastop zbora, plesalcev in orkestra ruske armade je bil koralni spektakel v vseh ozirih. Prišli so iz Sankt Peterburga in goriškemu občinstvu, ki je do zadnjega sedeža napolnilo dvorano Verdijevega gledališča - več deset ljudem žal ni uspel podvig, da bi se dokopali do vstopnice -, postregli s pesmimi, plesi, akrobatskimi elementi, z barvami in kostumi v najboljši tradiciji najprej sovjetske, danes pa ruske folklore in ljudske kulture. Na odru mestnega teatra, kije bil zanje pretesen, se je v brezhibnem sosledju pevskih in plesnih točk zvrstilo devetdeset nastopajočih, levji delež pa je seveda prispeval moški zbor s pevci v uniformah. Podoba o stoglavem zboru nekdanje rdeče armade pripada danes le še preteklosti. Na evropsko turnejo, v okviru katere je bil goriški nastop edini v deželi Furlaniji-Julijski krajini, so se Sanktpeterburžani odpravili z manj številnim sestavom, vendar je bila sugestija ruskih napevov s sladkim in melanholičnim dnom nedotaknjena. V prvem delu programa so ponudili izbor pesmi iz vojaške tradicije, ki so jih po izročilu kovali, zato da so lajšali tegobe vojakom na fronti. Solistično vlo- go so odigrali baritoni in tenorji, sicer ne vsi z isto glasovno intenziteto. V drugem delu sta izstopali Oči čornyje, ki pripada ekstradni sceni, in narodna Večerni zvon, ki jo je izvajal solist z deškim glasom; odzvanjanje so spremljali na zatemnjenem odru delikatni premiki plesalk s svečam podobnimi svetilkami. Pa spet zamenjava scene in ritma, ki so ga spek-taklu odmerjali izvrstno izvežbani plesalci. Tudi v plesnih točkah so postregli z repertoarjem motivov, značilnih za rusko kulturo, kijih prevevata ironija in burkaški pristop, tako na primer dvorjenje pijančka in vratolomna ro-koborba dveh, ki pa sta pod masko v resnici le eden. Goriški publiki so ponudili najbolj značilno pevsko in plesno folkloro Rusov, Kozakov, Ukrajincev v »crescendu«, ki gaje čisto pred koncem zapečatil hit ruske izvozne kulture, Kalinka namreč. Da bi se poklonili gostiteljem, so svoji Kalinki pridružili še Verdijevo »Va, pensiero«, na odru sta se pojavili ruska in italijanska zastava, v njunem pla-polanju in v splošnem navdušenju dvorane pa se je sklenil pohod ruske armade na Goriškem. I.De. / ITALIJA Sreda, 9. januarja 2008 13 neapelj - Še naprej zelo hude težave z odpadki Napovedani izredni vladni ukrepi niso preprečili napetosti in incidentov Bivši vodja policije De Gennaro izredni komisar - Kmalu tri sežigalnice za pridobivanje energije NEAPELJ - Situacija z odpadki na območju Neaplja ostane še naprej zelo dramatična. Vlada je sicer napovedala odprtje treh sežigalnic odpadkov za pridobivanje energije, Romano Prodi pa je imenoval Giannija De Gennara, bivšega šefa italijanske policije, za izrednega komisarja z nalogo, da reši hude težave v neapeljski pokrajini. Vse to pa ni umirilo ljudi in zlas ti ni pre pre či lo no vih in ci den tov v krajih, kjer nameravajo spet odpreti odlagališča odpadkov. Najbolj napeto je bilo znova v Quartu in zlasti v Pi-anuri, kjer so demonstranti sežgali dva avtobusa. De Gennaro bo svojo komisar-sko funkcijo opravljal štiri mesece. Vsaj tako zagotavlja ministrski predsednik, ki je napovedal tri nove obrate za sežiganje odpadkov in za istočasno pridobivanje energije ter odprtje vseh tre nut no za pr tih odla ga lišč. Vključ no s tis tim v Pi a nu ri. Pro di je tudi pozval vse italijanske dežele, naj priskočijo na pomoč Neaplju in Kampanji s tem, da prevzemajo del tamkajšnjih odpadkov. Podpredsednik Furlanije-Julijske krajine Gianfranco Moretton je sinoči izjavil, da naša dežela ne more narediti ničesar, saj se sama na Vi dem skem so o ča s te ža va mi z uničevanjem odpadkov. Imenovanje De Gennara za izrednega komisarja se zdi zadnja možnost, ki jo ima rim ska vla da za re ši tev teh problemov. Smetarjem pri čiščenju ulic in pri odvažanju odpadkov ponekod že pomagajo vojaki. Prodi ne izključuje možnost, da se bo delež vojske v pri hod njih dneh še po ve čal, saj lokalne uprave že zdavnaj niso več kos težavni situaciji. Vlad ni ukre pi ni so pre pre či li inin ci den tov, na pe tost pa se v Ne ap -lju in okolici stopnjuje. V kraju Pianu-ra so so razjarjeni demonstranti spet spopadli s policijo in sežgali dva avtobusa. Demonstranti (v neredih je bilo 11 lažje ranjenih) so tudi včeraj hoteli preprečiti tovornjakom odlaganje smeti v tamkajšnjem odlagališču, ki je po dolgem zaprtju spet odprto, a le na papirju. Policijo je poklical tamkajšnji župan, ki obsoja nasilje skupine skraj-nežev ter podpira miroljubne proteste tistih, ki nočejo novih odlagališč. Predsednik deželne vlade Kampanje Antonio Bassolino je pozdravil imenovanje izrednega komisarja, kar je naredila tudi neapeljska županja Rosa Russo Iervolino. Oba politika in upravitelja sta še naprej tarči ostre politične polemike. Vrstijo se zahteve po njunem odstopu. Bassolino je priznal, da je kot predsednik dežele in kot nekdanji izredni vladni komisar naredil ce lo vrs to hu dih na pak, no če pa od -stopiti. O odstopu ne razmišlja niti neapeljska županja, ki je marsikatero krivdo za nastalo situacijo zvrnila na vla do in na nje ne ga pred sed ni ka Pro -dija. Prizorišča napetosti in incidentov je vče raj obis kal pred sed nik Na -cionalnega zavezništva Gianfranco Fini. Demonstranti imajo po njegovem prav, morajo pa osamiti vandale in nasilneže, ki napadajo policiste in uničujejo javne dobrine. Nekdanji zunanji minister tudi poziva lokalne uprave, naj priznajo hude napake in naj odstavijo odgovorne za to nevzdržno situacijo. Prvo potezo je potegnilo tu di ne a pelj sko sod stvo, ki je na ro -čilo karabinjerjem, da preverijo in po možnosti odkrijejo vse malverzacije v zvezi z odpadki in odlagališči. V kraju Chiana di Posillipo pri Neaplju so kupi odpadlkov praktično zaprli vhod v tamkajšnji dom za ostarele ANSA socialna politika - Včeraj je bilo na sporedu uvodno srečanje Vlada načelno pristala na zahtevo sindikatov po višanju delavskih plač statistika - Najboljši rezultat po l. 1999 Javni primanjkljaj padel na 1,3% DDP RIM - Javni primanjkljaj je v prvih devetih mesecih lanskega leta znašal 1,3% BDP, medtem ko je v istem ob-dobj u v letu 2006 dosegel 4%. Tako j e sporočil osrednji statistični zavod IS-TAT, ki je pristavil, da je to za italijanske javne račune najboljši rezultat po letu 1999. Znižanje javnega deficita je po podatkih ISTAT rezultat dveh bistvenih premikov, in sicer zvišanja javnih prihodkov (+7,2%) in znižanja javnih izdatkov (-5,5%). Podatek je brez dvoma spodbuden, saj potrjuje, da je Prodijevi vladi le uspelo nekoliko izboljšati stanje javnih financ, ki se je v zadnjih letih zaskrbljujoče slabšalo. Zal pa statistike po drugi strani kažejo, da se je v zadnjih časih poslabšalo stanje družinskih blagajn. Tako je raziskava narodne banke Banca d'Italia ugotovila, da se je lanskega oktobra v primerjavi z letom poprej za 8,5% povečalo zamujanje družin oz. zasebnikov pri izplačevanju bančnih posojil ali pri poravnavi primanjkljajev na Gospodarski minister Tommaso Padoa Schioppa tekočih računih. Ob koncu naj navedemo še nekaj podatkov o stopnji brezposelnosti. Po podatkih evropskega statističnega zavoda EUROSTAT je lanskega septembra v Italiji znašala 6%, kar je precej pod evropskim povprečjem (7,3%). S tega vidika se je Italija kar dobro odrezala. Zal pa je Italija med državami EU z največjo mladinsko brezposelnostjo. Septembra je znašala 20,2%. Slabši rezultat so zabeležile le Poljska (20,5%), Romunija (21,0%) in Grčija (22,6%). RIM - »Srečanje je bilo povsem uvodne narave. Lahko bi šlo bolje.« Tako je voditelj sindikalne zveze UIL Luigi Angeletti ocenil triurni sestanek, na katerem so se včeraj popoldne zbrali predstavniki vlade in sindikatov. Do sestanka je prišlo na pobudo delavskih predstavnikov, ki so hoteli vladi predstaviti svojo že večkrat poudarjeno zahtevo po zvišanju delavskih dohodkov. Svoje stališče so podkrepili z grožnjo splošne stavke, ki naj bi jo izvedli 18. t. m., kajpak če bi bil odgovor vlade negativen. V imenu vlade so se srečanja udeležili njen predsednik Romano Prodi, podtajnik pri predsedstvu Enrico Letta, ministri Tommaso Padoa Schioppa, Cesare Damiano, Pierluigi Bersani in Giu-lio Santagata ter podminister Vincenzo Visco. Na drugi strani mize pa so sedeli voditelji CGIL Guglielmo Epifani, CISL Raffaele Bonanni in UIL Luigi Angelet-ti. Kot izhaja iz uvodoma navedene Angelettijeve ocene, sindikati niso bili navdušeni nad potekom in izidom sestanka. Kljub temu kaže, da ne bodo segli po skrajnem orožju splošne stavke. Sicer pa bodo sindikalna vodstva rezultat srečanja dokončno ocenila danes, ko bo tudi de-finitivno znano, kaj bo z zagroženo stavko. Dejstvo je, da vlada ni negativno odgovorila na zahteve sindikatov. Načelno je pristala na to, da bi bilo treba okrepiti Z leve Luigi Angeletti, Raffaele Bonanni in Guglielmo Epifani kupno moč odvisnih delavcev, in to bodisi z odobritvijo ustreznih delovnih pogodb, bodisi z znižanjem davčnega pritiska na njihove dohodke. Toda okrepitev kupne moči odvisnih delavcev bi po oceni Prodija in sodelavcev morala predstavljati del sirše politike za razvoj gospodarstva, pri čemer bi morali upoštevati tudi potrebo po večji storilnosti. Oblikovanje takšne politike pa terja čas, in to iz več razlogov. Najprej zato, da bi pravzaprav vedeli, kako bo z letošnjim davčnim prilivom in torej s kolikšnimi sredstvi naj bi vlada resnično razpolagala. Potem pa tudi zato, ker bi morali dobiti soglasje drugih socialnih partnerjev, se pravi delodajalcev, pa tudi posameznih delov pisane vladne večine. Tu se odpira problem trdnosti Pro-dijeve vlade. Kot znano, so mnoge sile vladne večine ob glasovanju finančnega zakona za leto 2008 postavile zahtevo po programskem in političnem razčiščenju, pri čemer je marsikatera zagrozila z umikom v opozicijo. No, jutri bo na sporedu prvo razčiščevalno srečanje dosedanjih komponent Unije. Posvečeno bo prav gospodarskim temam. Sile t. i. Mavrične levice so že dale vedeti, da podpirajo sindikalne zahteve, toda predstavniki raznih sredinskih skupin z Lambertom Dinijem na čelu ponujajo alternativne recepte, češ da je treba prej pomisliti na rast gospodarstva ter šele nato na pravičnejšo porazdelitev bogastva. Grščina in matematika na letošnji maturi RIM - Na klasičnih licejih bo druga pisna naloga na letošnjih zrelostnih izpitih iz grščine, na znanstvenih licejih pa iz matematike. Tako je določilo šolsko ministrstvo. Kot ponavadi bo prva pisna naloga iz italijanščine oz. na slovenskih šolah iz slovenščine. Na sporedu bo 18. junija, medtem ko bo druga pisna naloga 19. junija. Na jezikoslovnih licejih bo druga pisna naloga iz tujega jezika, na pedagoških licejih iz pedagogike, na umetnostnih licejih pa iz arhitekture. Podrobnejše informacije o določilih ministrske odredbe so objavljene na spletni strani www.pubblica.istru-zione.it. Veltroni za izboljšanje zakona št. 194 o splavu RIM - Zakon št. 194 o prekinitvi nosečnosti predstavlja »civilizacijski dosežek, ki ga je treba braniti«, a po drugi strani se ne smemo bati vsebinske debate o morebitni okrepitvi preventivnih ukrepov proti namernemu splavu, saj le-ta ni »absolutna pravica, ampak je vselej drama, proti kateri se moramo boriti«. Tako je zapisal voditelj DS Walter Vel-troni v pismu, s katerim je odgovoril na vabilo direktorja dnevnika Il Foglio Giuliana Ferrara na srečanje o moratoriju na izvajanje legalizira-nih splavov. Veltroni je v pismu izrazil prepričanje, da gre za koristno srečanje, saj vprašanja, ki jih zastavlja Ferrara, niso »ne banalna ne instrumentalna«. Ferrara je Veltronijev odgovor ocenil pozitivno. Učiteljica obsojena na 2 meseca zapora pogojno MILAN - Milansko sodišče je obsodilo na 2 meseca zapora pogojno 23-letno učiteljico Roso Sciliberto, ki je 20. februarja 2007 s škarjami ranila v jezik 7-letnega učenca. Kaže, da je deček nenehno vrtel jezik in na tak način motil pouk. Sodišče je mlado učiteljico obsodilo zaradi nenamernih fizičnih poškodb, medtem ko je javni tožilec Marco Ghezzi zagovarjal tezo, da je šlo za namerno dejanje. Prav zaradi tega si je Ghez-zi pridržal pravico, da bo vložil pri-ziv. Sicer pa je milansko sodišče tudi odredilo, da bo morala Sciliber-tova plačati odškodnino za otroka. Njen znesek naj bi določili na ločeni sodni obravnavi. 2 0 Četrtek, 10. januarja 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Pričakovana metamorfoza Škabrijelove ulice po odpravi meje Iz spokojne periferije Povečan promet na Škabrijelovi po umiku mejnih pregrad BUMBACA cgil - Zdravstvo »Goriška naj zahteva v centralno prometno žilo več jamstev Protest prebivalcev zaradi povečanega prometnega hrupa in onesnaževanja za občane« Goriško tajništvo sindikata CGIL izraža zaskrbljenost nad potekom razprave o preureditvi deželnega zdravstvenega sistema v goriški pokrajini. Vlada Furlani-je-Julijske krajine načrtuje racionalizacijo zdravstvenih podjetij, pri čemer bi goriško zdravstveno podjetje spojili s tržaškim. »Skrbi ne povzroča dejstvo, da bo pokrajina izgubila tako goriško kot tržiško bolnišnico. To bo namreč rezultat izbire, do katere je prišlo že pred časom, in sicer ohranitve dveh bolnišnic deželne relevance. Sindikat je to možnost odsvetoval in predlagal alternativne rešitve, katerih cilj je bila prisotnost bolnišnice s samostojnim zdravstvenim podjetjem,« piše tajništvo CGIL in poudarja: »Potrebno bi bilo, da bi uprave in politika sedaj iskale prave odgovore, s katerimi bi preprečile, da bi zaradi napačnih izbir nastradali občani. Politika trdi, da so cilji krčenja števila zdravstvenih podjetij racionalizacija, prihranek in učinkovitost deželnega zdravstva. V resnici so te motivacije dokaj dvomljive, saj bi na primer prihranili le dva milijona evrov. Obenem bi ta denar porazdelili med zdravstvenimi podjetji glede na njihovo bilanco, kar pomeni, da bi tisti, ki bi več varčevali, dobili manj.« Po mnenju predstavnikov sindikata CGIL bi bilo treba prihraniti z ukinitvijo dvojnikov, na primer oddelkov kardiokirurgije in univerzitetnih klinik v Trstu in Vidmu. »Ravno te strukture porabijo odstotek denarja, ki ga dežela vlaga v zdravstvo, nihče pa ni dovolj hraber, da bi posegel.« Če ne bodo deželnega projekta za preureditev zdravstva spremenili, bo največjo škodo utrpela Gorica, pravijo predstavniki CGIL, ki nameravajo izdelati lestvico predlogov s sindikatom UIL, ki jo bodo nato predstavili krajevnim upravam. »Logično bi bilo, da bi Goriška zahtevala jamstva na podlagi potreb teritorija. Pogajanje z deželo bi moralo temeljiti na realnih potrebah občanov, ne pa zgolj na bra-njenju bolnišnice. Zahtevati bi bilo treba potenciranje struktur, ki so namenjene rehabilitaciji, pa tudi večjo družbeno in zdravstveno asistenco za ostarele ter duševno in telesno prizadete. Skrbeti je treba za medicino dela in preventivne norme ter okrepiti število in kompetentnost osebja, ki bo zagotavljalo primerno oskrbo pacientov.« Po mnenju sindikata CGIL je treba od dežele zahtevati tudi jamstva za izboljšanje diagnostike in omejiti čakalne liste. (Ale) Protest živečih v Škabrijelovi ulici je bil tako rekoč napovedan in pričakovan. Na dnu ulice je do decembra stal najmanj prepusten mejnih prehod, pa čeprav je to najbolj naravna cestna povezava med Gorico in Novo Gorico, saj sta mestni središči oddaljeni le poldrugi kilometer; ta neprepust-nost je hkrati razodevala ideološki naboj meje. Čez noč je bilo drugače. Že 21. decembra, na dan schengenske širitve, je skozi tamkajšnjo mejo stekel gost promet. Ška-brijelova se je predramila iz svojega 60-let-nega mrtvila, začela je utripati kot glavna arterija med mestoma, obenem se je izkazalo, da je predvsem Gorica prišla nepripravljena na decembrski zmenek s schen-gnom. Reagirali so ljudje, ki živijo v ulici, in sestavili pismo z zahtevami o ukrepih. Zbrali so 62 podpisov in jih s pismom vred včeraj naslovili na goriškega župana, poveljstvo mestnih redarjev in prefekta. Pismo začenjajo z navedbo posledic odprave mejnih pregrad: eksponenten porast prometa, povečana nevarnost za vozila in ljudi, visoka onesnaženost zraku in povečan hrup ter še - po njihovi oceni - pomanjkanje učinkovitih načinov nadzora nad pretokom ljudi in blaga med Italijo in Slovenijo. Prebivalci imajo svoje predloge za zajezitev zgoraj navedenih posledic. Najprej predlagajo uvedbo enosmerne vožnje po Škabrijelovi (iz Gorice v Novo Gorico ali nasprotno); izključno živečim v ulici pa bi še naprej bila dovoljena dvosmerna vožnja. V nadaljevanju zahtevajo prepoved vožnje za tovorna vozila (ta že velja na slovenski strani), namestitev fiksne ali mobilne naprave za periodično merjenje stopnje onesnaženosti, ureditev novih parkirnih mest med drevesi vzdolž ulice (po zgledu ulice Manzoni), ne da bi se dotikali dreves ali posegali v pločnike, dalje še ureditev prehodov za pešce in postavitev osvetljenega cestnega znamenja, kakršno stoji pri spominskem parku na korzu Italia. Zahtevajo namestitev cestnih znamenj z omejitvijo hitrosti na 30 km/h, postavitev ležečih policajev za upočasnitev vožnje, namestitev naprav za mirjenje hitrosti s svetlobnim opozorilom v primeru neupoštevanja omejitev. Predlagajo tudi, naj kolesarska steza teče le po enem pločniku, naj se okrepi nočna osvetljava z namestitvijo novih svetil, čez noč pa naj bodo vsa svetila prižgana (po današnji praksi po določeni uri vsako drugo svetilo ugasnejo), naj se okrepi kontrola sil javnega reda in naj mestni redarji z vsakodnevnimi cestnimi zaporami nadzirajo promet. »Upamo, da bodo pristojne oblasti osvojile naše zahteve, saj naša bojazen je, da bo ukinitev mejnega prehoda prej neke vrste kazen kot pa priložnost za ulico, ki bi morala postati glavna arterija zares evropskega mesta, kakršno sta skupaj Gorica in Nova Gorica. Improvizirani in nepremišljeni ukrepi bi oškodovali celotno mesto in njeno podobo,« so zapisali v pismu, pod katerega se je podpisalo 62 prebivalcev Škabrijelove ulice. škabrijelova - Marko Komel, krajan »Hrup in smrad na ulici neznosna« »Po padcu meje sta hrup in smrad zaradi prometa neznosna,« pravi Marko Komel, ki živi v Škabrijelovi ulici in je sodeloval pri nabiranju podpisov pod protestno pismo z zahtevami o ukrepih. »Pismo je le prvo dejanje,« opozarja in pojasnjuje, da se bodo krajani organizirali v odbor in bodo v kratkem sklicali zborovanje. »Nismo pa reagirali le s protestom, saj predlagamo korektive, ki občinske uprave ne bodo veliko stali,« navaja Komel, ki se, podobno kot ostali, ogreva za enosmerno vožnjo po ulici: »Najbolj primerno bi bilo po Škabrijelovi peljati se v Novo Gorico, v obratni smeri pa naj bi vozniki ubrali Kolodvorsko pot in na trgu Transalpina zavili po ulici Caprin v Gorico. To bi več kot razpolovilo današnji promet po Škabrijelovi, koder pa bi edinole krajani lahko še naprej vozili v obeh smereh.« Za Komela nista sprejemljivi hipotezi, da bi ukinili eno vrsto parkirišč ali pa speljali enosmerno vožnjo po Škabrijelovi in ulici Catterini: »Znašli bi se med dvema ognjema. Problem tiči v okoliščini, da Marko Komel BUMBACA vsa naša stanovanja gledajo na ulico. Zaradi smrada, hrupa in dima si ne moremo več privoščiti niti odprtja oken. Krivično je, da po nas udarijo vse posledice padca meje in odprtja prehoda med mestoma. Goriška občina bi se morala lotiti vprašanja že pred dvema letoma.« Komel tudi napoveduje, da bodo na po lo žaj opo zo ri li no vo go riš ko mestno upravo in tamkajšnjemu županu predlagali, naj privoli v spremembo prometne ureditve z uporabo Transalpine - trga Evrope. gorica - Furlan in Salomoni »Združenja ne škodijo Demokratski stranki« V teku razprava o imenovanju občinskega koordinatorja stranke »Soglašam s pokrajinskim odbornikom Mauriziom Salomonijem glede potrebe po premoščanju ločitev, ki so ošibile goriško levico. Obenem pa ne verjamem, da ustanavljanje združenj in priložnosti za srečevanje, razpravo in rojevanje novih idej za razvoj Demokratske stranke lahko škoduje novi politični sili. Kvečjemu nasprotno. Političnemu življenju mesta in participaciji občanov to daje dodatnega zagona.« Tako je goriški predstavnik DS Oliviero Furlan odgovoril na izjavo Salomonija, ki je izrazil javno nasprotovanje »stru-jam« in združenjem znotraj DS ter podal svoj pogled o bližajoči se izvolitvi občinskega koordinatorja stranke. »Nihče mi še ni predlagal seznama imen za mesto občinskega tajnika stranke, jaz pa nisem dal veta na nobenega kandidata,« je povedal Salomoni in poudaril: »Menim, daje sodelovanje pri DS pravilno, toda brez ustanavljanja pristranskih skupin znotraj nje. Le-ta bi dodatno okrepila ločitve, ki so ošibile go- Oliviero Furlan BUMBACA riško levico, medtem ko se moramo sedaj potruditi, da ponovno pridemo na oblast. Prepričan sem, da najboljši način za izbiro vodilnega kadra nove stranke so primarne volitve. Če pa bi do teh ne prišlo, bi se lahko posluževali list, ki bi izražale različne duše DS.« Furlan pa meni, da so nova združenja, kot sta na primer »Mi za DS« in »Demokratski projekt«, vse prej kot nevarnost. »Gre za stvarne poskuse kulturne, politične, etične in idealne kontaminacije, ki jo je DS zagovarjala od vsega začetka.« (Ale) gorica - Začasna namestitev za podiplomsko šolo EMAS Urad v občinskem parku Tajništvo bo v bivši palači generalnega direktorja občine delovalo eno leto, nakar se bo selilo drugam Tajništvo šole EMAS ima nov sedež. Včeraj so namreč urad v prvem nadstropju bivšega poslopja generalnega direktorja v parku občinske palače predali prestižni mednarodni šoli, ki ponuja udeležencem tečajev možnost, da postanejo okolj-ski svetovalci ali revizorji. Včerajšnjega odprtja so se udeležili občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi, predsednik šole EMAS v Gorici Mario Prestamburgo in odgovorni za stike z javnostmi pri mednarodni šoli Sandro Rossi. Mednarodno šolo, za uresničitev katere so se zavzele goriška občina v času Brancatijeve uprave, dežela FJK, zveza UPI in deželna agencija ARPA, so odprli maja lani. V Italiji je približno dvajset tovrstnih šol, goriška pa je posebna, saj je edina, ki se odpira tudi drugim državam. Tečajev se namreč lahko udeležijo tudi Slovenci in državljani vzhodnih držav, ki se želijo izpopolnjevati na okoljskem področju. Tečaji zaenkrat še potekajo v hiši Mo-rassi v goriškem grajskem naselju, ob koncu obnovitvenih del pa bodo šoli namenili prostore vile Ritter v Stražcah. (Ale) Včerajšnji prevzem nove pisarne BUMBACA / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 10. januarja 2008 15 peti koridor - Župani s tržiškega območja privolili v gradnjo nove železniške povezave Dogovor je politične narave, načrtovanje se mora šele začeti Fontanot: »Imamo zagotovila o zmanjšanju kvarnih učinkov na okolje« - Vizintin: »Skok v prazno « »Dogovor, ki smo ga župani s tržiškega območja podpisali z deželnim odbornikom Lodovicom Sonegom, je izrazito politične narave. Z njim nismo odločali o preliminarnem, definitivnem ali izvršnem načrtu hitre železniške povezave, pač pa smo se izrekli o potrebi, da se železniška trasa med Mestrami in Trstom posodobi in prenovi.« S temi besedami je včeraj ronški župan Roberto Fontanot uvedel v pogovor o ponedeljkovem srečanju z deželnim odbornikom Sone-gom, med katerim so župani s tržiškega območja privolili v nadaljnje izvajanje postopka za odobritev protokola z dne 26. aprila 2007, ki dopolnjuje dogovor z dne 9. septembra 2004 in odpira pot uresničevanju petega koridorja. »Ali si želimo gospodarski razvoj, smo se pred podpisom dokumenta vprašali župani in zatem odgovorili pritrdilno,« je pojasnil Fontanot in nadaljeval: »Zelo pomembno je, da smo župani podpisali protokol, ki poudarja potrebo po prenovi železniške povezave med Trstom in Mestrami, povsem soglasno.« Po njegovih besedah v protokolu župani niso odločali o bodočem načrtu železniške trase in o njenih značilnostih, pač pa le o nujnosti, da se jo čim prej zgradi. »Župani smo se strinjali, da bodo morale biti krajevne uprave aktivno soudeležene pri projektiranju bodoče železniške trase z visoko kapaciteto, načrtovanje pa bo moralo prestati vse postopke o ugotavljanju učinka na okolje,« je poudaril Fontanot in pojasnil, da bo morala biti nova železniška povezava visoko kapacitet-na bolj kot visoko hitrostna. Na ponedeljkovem srečanju je po Fontanotovih navedbah Sonego zagotovil, da bodo italijanske železnice RFI izdelale nov preliminarni načrt, pri katerem bodo upoštevale zahteve in predloge krajevnih uprav. »Zagotovljeno nam je bilo tudi, da bodo sprejeti vsi ukrepi, ki bodo zmanjšali kvarni učinek trase na okolje in družbo,« je še povedal ronški župan in pojasnil, da politični dogovor potrjuje enotnost županov ne toliko glede visoke hitrosti, pač pa predvsem visoke kapacitete. Fontanot je pojasnil, da načrtovanje petega koridorja ni nikakor vezano na gradnjo intermodalnega pola pri ronškem letališču, ki bo občini Ronke zagotovil številne razvojne možnosti. Povedal je tudi, da bodo župani s tržiškega območja zelo pozorni na učinek gradnje nove železniške povezave na Kras. »Ko nam bodo predstavili preliminarni načrt, ga bomo ocenili in bomo povedali svoje mnenje tudi tržič - Včeraj Našli truplo tridesetletnika Po vsej verjetnosti je umrl naravne smrti 30-letni Gioacchino DAntuono po rodu iz Neaplja, a z bivališčem v Tržiču, ki so ga včeraj dopoldne našli brez življenja v njegovem stanovanju v ulici Aulo Man-lio v pristaniškem mestu. Kaže, da je alarm sprožil moški, s katerim je DAntuono delil stanovanje in ki je bil obenem njegov delodajalec; 30-letnik je bil namreč zaposlen pri zasebnem podjetju, ki deluje v ladjedelnici. Na kraju je posredovalo osebje službe 118, vendar za moškega ni bilo več nobene pomoči. Stanovanje so si ogledali tudi tržiški policisti, ki na truplu niso odkrili znamenj nasilja. Zaenkrat zdi se, daje bila moškemu usodna slabost, sicer pa bodo vzrok smrti določili z obdukcijo. DAntuono se je vselil v stanovanje v ulici Aulo Manlio pred kratkim, tako da ga sosedje niso poznali. Po njihovih besedah je bil prijazen, kaj več o njem pa niso znali povedati. Ronški župan Roberto Fontanot ALTRAN glede vpliva gradnje na naravno okolje,« je povedal Fontanot. Po njegovih besedah so ljudje o načrtovanju petega koridorja v glavnem dobro osveščeni, vendar so nekatere politične frakcije, ki hočejo javnost informirati na nepravilen način. O dogovoru, ki so ga župani podpisali v ponedeljek, bodo občinski sveti razpravljali pred koncem februarja. »Vsak, ki bo volil proti, si bo prevzel odgovornost za svojo odločitev. Sonego je dokazal veliko pozornost do participacije krajevnih uprav, saj bi dežela lahko šla naprej po svoji poti. Zato je pomembno, da občine aktivno sodelujejo pri načrtovanju nove železniške povezave. Vprašati se je treba, ali hočemo z gradnjo nove železnice prinesti gospodarski razvoj v naše kraje. Kdor bo odgovoril "ne', se bo odpovedal razvoju. Intermodalnost bi tako lahko dali v drug kraj, ne pred ronško letališče, pač pa mogoče v Slovenijo, saj so Slovenci veliko bolj pametni kot mi pri razumevanju prednosti, ki jih prinaša peti koridor,« je menil Fontanot in nadaljeval: »V Ronkah, kot tudi drugod, bodo vsekakor o zadevi povsem samostojno odločali občinski sveti, sicer pa upam, da bodo ronški občinski svetniki razumeli, katere prednosti prinašata intermodalnost in visoka kapaciteta, ne pa visoka hitrost.« Protokola ni podpisala občina Doberdob, vendar le-to po mnenju ronške-ga župana ne predstavlja problema. »Žal mi je, da niso sodelovali pri podpisu protokola; vem, da v občinskem svetu v Doberdobu so svojčas izglasovali resolucijo, ki nasprotuje gradnji nove železniške povezave. Doberdobski občinski svet je ne nazadnje popolnoma suveren in lahko odloča povsem svobodno,« je menil Fon-tanot in povedal, da se bo vsekakor trasa hitre železnice samo obrobno dotaknila doberdobske občine. (dr) »Nočemo razprodati Krasa.« V to je prepričan doberdobski župan Paolo Vizintin, ki v ponedeljek ni podpisal dogovora med deželnim odbornikom Sonegom in župani s tržiškega območja o petem koridorju. »Ponedeljkov dokument dopolnjuje dogovor, ki so ga župani podpisali aprila lani, vendar ne prinaša nič novega. V bistvu so župani potrdili, da privolijo k gradnji petega koridorja, ne da bi imeli v rokah katerikoli načrta,« je poudaril Vizintin in pojasnil, da so dežela in italijanske železnice RFI zagotovile upravam soudeležbo pri načrtovanju in vpogled v dokumentacijo. »To pa je samo po sebi umevno, saj je vpogled v dokumente že predviden po zakonu,« je povedal Vizintin in razložil, da dogovor ima ve- Župan občine Doberdob Paolo Vizintin BUMBACA ronke - Predvidene nove infrastrukture Revolucija Peti koridor bodo spremljali številni novi nadvozi in podvozi Načrtovalci nove železniške povezave bodo imeli pri svojem delu največ težav na območju Ronk in Tržiča, kjer bodo tirnice speljali sredi gosto naseljenega območja. Zato dogovor med župani s tržiškega območja in deželnim odbornikom Lodovicom Sonegom predvideva celo vrsto infrastruktur, ki bodo omilile negativne posledice prisotnosti nove železniške povezave. Ob vhodu v Ronke bodo železniške tirnice speljane v tunelu, potem pa bodo nad njimi zgradili več nadvozov, ki bodo preprečili prometne težave. Do prave prometne revolucije bo prišlo tudi ob stari železniš- ki progi, ki povezuje Videm s Trstom; če bo tehnično izvedljivo, nameravajo progo delno vkopati, to pa bi omogočilo gradnjo novega nadvoza v ulici Garibaldi. Povsem spremenjeno bo tudi območje ob ulici Rotonda, kjer bodo zgradili nov podvoz, pri severni ronški železniški postaji pa nadvoz za kolesarje in pešce. Dogovor med drugim predvideva, da bodo župani s tržiškega soudeleženi tudi pri načrtovanju trase med Tilmentom in Sočo, tako da bodo načrtovalci na najboljši način upoštevali potrebe občin južnega dela Furlani-je in goriške pokrajine. lik politični pomen, ker so z njim predstavniki tržiškega mesta okrožja privolili k gradnji petega koridorja. Ponedeljkov protokol potrjuje kot rečeno dogovor iz lanskega aprila, ki ga prav tako Vizintin ni podpisal. »V novem protokolu ni govora o načrtih in gradnji, pač pa samo o trasi, po kateri naj bi zgradili novo železnico; ta pa je speljana po območju, ki so ga določile dežela in italijanske železnice,« je poudaril Vizintin in pojasnil, da izbrana trasa predvideva most nad Sabeljskim jezerom in predor pod Sabliči. »Odločno zagovarjamo, da se prevoz ljudi in blaga prenese na železnico, vendar na podlagi pogovorov z izvedenci smo se prepričali, da bi zadostovala posodobitev sedanje železniške proge, ki je precej neizkoriščena. Ne razumemo drugačne politične izbire, ker nimamo na razpolago gradiva in študija o načrtovani trasi, čeprav smo te dokumente že dvakrat pisno zahtevali,« je poudaril Vizintin. Po njegovih besedah bi morali imeti župani in občinski sveti pred odločitvijo popoln vpogled na vpliv železniške povezave na okolje, na razmerje med izdatki in korsitmi, na upravna bremena ter na družbene, okoljske in gospodarske posledice. »Ker nimamo vseh potrebnih informacij, ne moremo privoliti v dokument, ki predstavlja skok v neznano in za katerem se bojimo, da se skrivajo velike politične in gospodarske špekulacije, s katerimi bi se okoristili maloštevilni podjetniki,« je poudaril Vizintin, ki je v svojem nasprotovanju petemu koridorju osamljen, saj so ostali župani s tržiškega območja privolili v protokol. Ne glede na to je doberdobski župan prepričan, da je treba še naprej odločno braniti okolje in vasi doberdobske občine. Ob tem Vizintin meni, da protokol ne bo imel lahke poti v občinskih svetih. »Če občinski sveti bodo volili proti, se ne bo zgodilo nič konretnega, vendar bodo predstavljali nasprotni glasovi zelo močno nezaupnico županom,« je pojasnil Vizintin, ki se ob tem sprašuje, ali bodo občani sprejeli odločitev svojih upraviteljev brez ugovarjanja. Ne nazadnje doberdobski župan opozarja, da se nič ne govori niti o odškodninah. »Številne nove razsodbe na kasacijskem sodišču priznavajo občinam pravico do povračila stroškov za okoljsko škodo, vendar o tem zaenkrat ni ne duha ne sluha,« je povedal Vizintin in pojasnil, da je dežela pri določanju novih zaščitenih območij na goriškem in tržaškem Krasu pustila ozek pas brez nikakršne zaščite. »Za vsako gradnjo na Krasu potrebuješ cel kup dovoljenj, peti koridor pa naj bi gradili po ozkem pasu brez kontrol, ki so predvidene za vsa okoliška zaščitena območja. To je res protislovno,« zaključuje Paolo Vizintin. (dr) redipulja - Vandali pod krinko noči obiskali sedež združenja Pro Loco Brez obzira do Poti miru Kljub neljubemu dogodku bodo v petek razpravljali o letošnjih zgodovinskih uprizoritvah in drugih projektih Razbili so nekaj šip in skozi okno vdrli v leseno hišico, ki stoji nasproti železniške postaje v Redipulji in v kateri združenje Pro Loco upravlja turistični urad IAT. Neznani vandali so zatem začeli brskati po predalih in vse, kar so v njih dobili, so zmetali po notranjosti sobe. Prerezali so tudi žice računalnika ter na tla vrgli razne stare predmete iz časa prve svetovne vojne in italijansko trobojnico. Nobenega obzira niso imeli niti pred staro vojaško čelado, ki so jo pred leti našli v enem izmed jarkov Doline bersaljerjev. Vandali so stopili v akcijo v noči z nedelje na ponedeljek, njihov obisk pa je odkril član združenja Pro Loco, ki je odgovoren za projekt Poti miru. Leseni objekt so si že ogledali karabinjerji iz Redipulje, ki vodijo preiskavo. Predsednik združenja Pro Loco Alessio Bellotto je dogodek prijavil sodnim oblastem, sicer pa v vandal-skem napadu vidi skrunitev kulturnega in turističnega projekta, ki temelji na ovrednotenju ostalin in dediščine prve svetovne vojne. Da se za dejanjem skrivajo nekulturni posamezniki, ki ne ogrožajo var- nosti drugih občanov, je prepričan župan Foljana-Redipulje Mauro Piani. Po njegovih besedah si vandali ne zaslužijo mesta v civilni družbi naših krajev, ki je od vedno nosilka odprtosti in integracije. Kljub neljubemu dogodku se bodo predstavniki združenja Pro loco in partnerji projekta Poti miru, v katerega so vključene goriška pokrajina ter občine Tržič, Ronke, Foljan-Redipulja, Zagraj in San Pier, sestali na ronškem županstvu v petek, 11. januarja. Na zasedanju bodo spregovorili o dogodkih, ki jih bodo priredili med letošnjim letom, obenem pa bodo odločali, kako upravljati kraško dolino, v kateri poteka večji del njihovih prireditev. Spregovorili bodo tudi o vzdrževanju ostalin iz časa prve svetovne vojne in o velikem pokrajinskem projektu Kras 2014. Z združenja Pro loco ob tem sporočajo, da bo zgodovinska uprizoritev na hribu Sei busi potekala maja, Pot spomina pa bo na sporedu novembra. V Zagraju bo tematsko gledališče v juniju, v Tržiču pa v oktobru. Dogodke ob ostalinah prve svetovne vojne bodo med letom priredili tudi v San Pieru. Razmetani predmeti in povzročena škoda ALTRAN 16 Četrtek, 10. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Sekcija prevoznikov pri zvezi industrijcev o posledicah ukinitve proste cone Za nakup dizelskega goriva se pogajajo s slovensko družbo Grosisti oškodovani za 10 milijonov litrov goriva - Odbornica Del Piero: »Rešili smo deželni bencin« PD1T0RI Erminio Gianesini, načelnik sekcije goriških prevoznikov pri zvezi industrijcev BUMBACA Deset milijonov litrov letno, kar pomeni približno deset milijonov evrov. To je količina dizelskega goriva, ki ga namerava preko trideset prevoznih, obrtniških in drugih podjetij goriške pokrajine po ukinitvi proste cone kupovati v Sloveniji. Skupina prevoznikov pri goriški zvezi industrijcev, ki jo vodi Erminio Gianesini, je ta namen izrazila že v mesecu decembru, sedaj pa je grožnja postala realnost. »Stopili smo v stik s slovensko družbo, ki nam je pripravljena prodajati dizelsko gorivo po znižani ceni. Počakali bomo še na ponudbo druge družbe, ki je z nami stopila v stik, nato pa bomo izbrali najugodnejšo ponudbo. Računamo, da bomo z nakupom goriva v Sloveniji imeli od 5 do 10 odstotkov nižje stroške,« je povedal Gianesini. Po njegovih besedah so stiki s slovensko družbo, kije zaenkrat ni še hotel imenovati, že v polnem teku. »Sogovorniki so namreč že pripravljeni, da natisnejo magnetne kartice, s katerimi bodo naši prevozniki lahko kupovali gorivo po ugodni ceni pri vseh črpalkah iste družbe v Sloveniji,« je dodal Gianesini in poudaril: »Podčrtati moram, da se na našo pobudo niso odzvala le prevozna podjetja iz Gorice, Tržiča, Čedada in Trsta, pač pa tudi obrtniki, gradbena podjetja in drugi. Izračunali smo, da bodo grosisti in črpalkarji na tej strani meje s tem letno prodali približno deset milijonov litrov manj goriva, ki odgovarjajo približno desetim milijonom evrov manj do- nova gorica - Za uspešnejše vključevanje na trg dela Računalništvo za invalide Dodatna računalniška znanja bodo nekaterim omogočila tudi delo od doma Medobčinsko društvo invalidov Goriške je skupaj s partnerji v gospodarstvu - družbami SPIN, SAOP in Contall - na javnem razpisu uspelo pridobiti sredstva za financiranje eksperimentalno razvojnih programov. Za prijavljeni projekt Informatika - delo je sreča za invalida, so uspeli pridobiti sredstva, s katerimi bodo invalidom omogočili pridobitev dopolnilnih znanj s področja računalništva in jih tako uspešneje vključevali na trgu dela. V letošnjem letu bo vanj vključenih 72 invalidov na Goriškem. Gre za prvi primer, ko je pro sto volj no druš tvo na raz pi su us pe -lo s projektom kljub hudi konkurenci prijavljenih razvojnih agencij in nacionalnih zvez v slovenskem merilu. Nosilec 57.000 evrov vrednega projekta je Medobčinsko društvo invalidov Slovenije, ki je konec lanskega leta s Skladom Republike Slovenije za spodbujanje zaposlovanja invalidov podpisalo pogodbo, s katero je partnerjem v projektu oziroma vključenim invalidom zagotovljeno sofinanciranje programov usposabljanja v višini 80 odstotkov vrednosti projekta. Razliko bodo partnerji krili z lastnimi sredstvi, pričakujejo pa tudi pomoč prostovoljcev in širše družbe. »Prvič seje zgodilo, daje postala civilna družba na operativnem nivoju nosilka takega projekta,« se veseli Valter Adamič, predsednik medobčinskega društva invalidov Goriške. Invalidi lahko delajo od doma S pomočjo projekta Informatika - delo je sreča za invalida so tako pridobili finančna sredstva za dvig zaposlitvenih možnosti in ohranjanja zaposlitve za 72 invalidov na Goriškem. Invalidi, ki bodo vključeni v projekt, bodo lahko deležni usposabljanja po mednarodnem programu ECDL Evropsko računalniško spričevalo, to je namenjeno zahtevnejšim udeležencem, ali pa usposabljanja po slovenskem standardu Računalniška pismenost za odrasle. Z usposabljanji bodo začeli februarja, zaključili pa jih bodo decembra. Udeležence bodo izobraževanje stalo okrog 20 evrov. »Cena je zanje minimalna. Pridobitev evropskega spričevala EDCL, na primer, sicer stane 600 evrov,« pojasnjuje Liljana Bra-jlih iz SPIN-a. »Naš cilj je zaposliti trinajst brezposelnih invalidov,« pojasnjuje Ada- Valter Adamič, predsednik medobčinskega društva invalidov Goriške FOTO K.M. mič, preostali del udeležencev projekta pa se bo na račun osvojenih znanj lažje prilagajal potrebam na trgu dela. Med cilje projekta so uvrstili tudi oblikovanje zdrave sa-mopodobe, občutka vrednosti, neodvisnosti in aktivno vključevanje v družbo. »Kljub polomljenemu telesu imajo invalidi zdravo glavo. Uspešno lahko delajo tudi doma,« poudarja Valter Adamič. V projekt bodo tako zajeti invalidi III. in II. kategorije, osebe s telesnimi okvarami z gibalnimi omejitvami, osebe s komunikacijskimi omejitvami vida in sluha in osebe z lažjimi omejitvami v duševnem razvoju. Obvezno zaposlovanje Na območni enoti novogoriškega zavoda za zaposlovanje je sicer vključenih 367 invalidov, ki so težje zaposljivi. Po Slovenskem zakonu o zaposlovanju invalidov, ki je uvedel tudi kvotni sistem za delodajalce, morajo vsa podjetja, ki zaposlujejo najmanj dvajset delavcev, obvezno zaposliti tudi invalide, koliko, je odvisno do panoge. Če jih ne, pa morajo podjetja obvezno sklepati poslovne pogodbe o sodelovanju z invalidskimi podjetji v predpisani višini ali pa hodka. Odločitev za nas ni bila lahka, žal pa nismo imeli druge izbire.« Gianesini ter direktor in poddirektor gospodarskega sektorja pri goriški zvezi industrijcev Flavio Flamio in Giorgio Bressan so povedali, da je sektor prevozništva v hudi krizi, ki jo je ukinitev goriva proste cone še dodatno poglobila. »Pred nekaj leti je bilo v pokrajinski seznam prevoznikov vpisanih 400 podjetij, v zadnjih treh letih pa smo jih izgubili približno 90,« so podčrtali. Po Gi-anesinijevih besedah si je goriška zveza industrijcev že od vsega začetka prizadevala, da bi ukinitev proste cone prenesli in da bi je ne vključili v letošnji italijanski finančni zakon, poskus pa seje izjalovil. »Menim, da si deželna vlada FJK ni dovolj prizadevala za ohranitev proste cone. Če bi režim proste cone podaljšali še vsaj za eno leto, bi lahko nato upali v uvedbo goriva za poklicna vozila. Dolini Aosta je namreč uspelo podaljšati pro-stoconski režim in doslej so ji že dodelili 80 odstotkov celotnega kontingenta,« je ocenil Erminio Gianesini in dodal: »Predloga, ki smo ga izdelali v sodelovanju z goriško Trgovinsko zbornico, ni nihče upošteval, žal pa se ni uresničila niti pobuda senatorja Roberta Antonioneja. Le-ta je z amandmajem k 17. členu finančnega zakona predlagal, da bi izbrisali člen, ki predvideva ukinitev režima proste cone v Furlaniji-Julijski krajini.« Predstavniki industrijcev so poudarili, da ukinitev goriva proste cone ni oškodovala le prevoznikov, pač pa je hud udarec za vso Goriško. »Črpalkarji se pritožujejo, da se je prodaja bencina in dizla močno znižala, občani pa bodo za nakup goriva letno potrošili približno 350 evrov več. Zaradi ukinitve proste cone so nastradala vsa obrtniška in industrijska podjetja prevoznega sektorja na Goriškem. Osebje mnogih prevoznih podjetij je že na mobilnosti. Številna podjetja pa se že odločajo za nakup dizelskega goriva pri sosedih. Meje namreč ni več, liter dizelskega goriva pri nas pa stane vsaj 0,249 evrov več kot v Sloveniji,« so podčrtali Erminio Gianesini, Giorgio Bressan in Flavio Flamio. Na kritike o nezadostnem angažiranju dežele FJK v boju za obstanek proste cone in ohranitev goriva po ugodni ceni se je včeraj vnovič odzvala odbornica za finance Michela Del Piero: »Ukinitev goriva proste cone je posledica evropske direktive št. 96 iz leta 2003. Ista direktiva je ogrožala tudi t.i. deželni bencin. Da bi preprečili nevarnost njegove ukinitve, smo uspešno izpeljali dogovarjanje z državno vlado in preprečili morebitne evropske sankcije zaradi prekrškov. Poteza Doline Aosta pa je zelo tvegana.« Aleksija Ambrosi tržič IRIS, poročilo in strategije Župani iz goriške pokrajine so predsedniku družbe IRIS Armandu Querinu poverili nalogo, da naj predstavi poglobljeno poročilo o položaju družbe, na podlagi katerega bodo padle strateške izbire. To je vsebina včerajšnjega sestanka med ožjim odborom županov in Querinom. Stanje ni še dovolj jasno, da bi sprejemali katere koli odločitve, pa tudi gledanja županov si niso enotna, je povedal goriški župan Romoli. »Zbrali smo se, da pregledamo različne predloge strateških rešitev, ki bi iz IRIS-a naredila solidno družbo, sposobno se spopadati s tržiščem in ne bremeniti žepa uporabnikov,« je pojasnil Romoli, čigar predlog je znan: vsaka občina naj odstopi del svoje kvote delnic, s pridobljenim kapitalom pa naj se družba utrdi. Drugi župani, predvsem iz vrst Demokratske stranke, pa zagovarjajo prodajo podjetja, ki upravlja nabavo plina. Po preučitvi Querinovega poročila se bodo župani spet sestali čez petnajst dni. Vpisi v občinske vrtce Iz goriške občine so posredovali podatke o vpisih v občinske vrtce, kjer se rok za vpisovanje izteče danes. Naj pripišemo, da so slovenski vrtci državni, pa čeprav so nastanjeni v občinskih zgradbah, in se bo zanje rok iztekel ob koncu januarja. Do včerajšnjega dne so na občini zbrali 37 prošenj za 23 razpoložljivih mest v vrtcu Clemente na dvoru S. Ilario, 16 prošenj za 10 razpoložljivih mest v vrtcu Furlani v ulici Gramsci, 31 prošenj za 15 razpoložljivih mest v vrtcu Il bosco in-cantato v ulici Romagna in 16 prošenj za 10 razpoložljivih mest v vrtcu Il pettirosso v ulici Brigata Avellino. Iz občine sporočajo, naj družine, ki niso našle mesta za otroka, ne obupajo, saj iščejo zanje rešitev v dogovarjanju z didaktičnimi ravnateljstvi ter tudi z vodstvi državnih in zasebnih vrtcev. Vrteli bodo Iluzionista Nocoj ob 20.30 uri bodo v Modra's galeriji kulturnega društva Jezero v Doberdobu predvajali film »The Illusionist«. Gre za dunajsko zgodbo na prelomu 19. stoleta; glavni junak je čarodej Eisenheim, ki s svojimi nastopi in triki - film jih prikazuje v izvirni obliki tedanjega obdobja - očara občinstvo in ženo princa Leopolda. Spletna športna stavnica V začetku januarja je z delovanjem začela HIT-ova spletna športna stavnica HIT Stars Bets, namenjena izključno italijanskim gostom, saj zakonske omejitve v Sloveniji ne omogočajo registracije in igre Slovencem. HIT-ova spletna športna stavnica, za katero je družba pridobila ustrezno koncesijo, razširja doživljanje zabave tudi na virtualno področje športa in športnih stav. »Ciljna skupina so predvsem moški, športni navdušenci, ki v specifičnih športnih stavah lahko unovčijo svoje znanje o športu,« sporočajo iz HIT-a. (km) Jutri srečanje na pokrajini Azbest: zahtevajo center za zdravljenje plačevati prispevke za namene pospeševanja zaposlovanja invalidov, in sicer 70 odstotkov minimalne plače mesečno za vsakega invalida, ki bi ga morali zaposliti. Predstavniki podjetij pa pravijo, da ni lahko najti ustreznega števila invalidov z ustreznimi znanji oziroma niso vsi invalidi sposobni delati na določenih delovnih mestih. Zato bodo dodatna računalniška znanja nekaterim omogočila tudi delo od doma, saj svetovni splet to omogoča. Medobčinsko društvo invalidov Goriške s sedežem v Novi Gorici združuje več kot 1.100 delovnih invalidov in deluje na območju občin Brda, Kanal, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Renče-Vo-grsko in mestne občine Nova Gorica. Na tem območju živi in dela več kot 6.400 delovnih invalidov. Novogoriško društvo je eno od vodilnih društev, ki je pobudnik opismenjevanja v vseh društvih delovnih invalidov, ki so vključena v Zvezo delovnih invalidov Slovenije, in tudi vodilno društvo pri izvajanju programov na področju vključevanja invalidov v delovne procese. Katja Munih V Tržiču hočejo, da bi v njihovi bolnišnici odprli specializirani cen ter za zdrav lje nje bo lez ni, ki jih povzroča izpostavljenost azbestu. Od prt je od del ka je pred me se ci zah -te val tr žiš ki ob čin ski svet, ki je v ta namen izglasoval resolucijo, zdaj pa se je zanj angažirala Barbara Zilli, načelnica svetniške skupine Demokratske stranke in odgovorna za zdravstvo pri Levih demokratih. Po navedbah Zillijeve je tržiške zah te ve pred ča som pod pr la tu di goriška pokrajina, po posredovanju pokrajinskega predsednika Enrica Gherghette pa so se za odprtje centra za zdravljenje bolezni, vezanih na azbest, zavzeli tudi župani drugih občin goriške pokrajine. »Tržiška zahteva po odprtju centra za zdravljenje bolezni, vezanih na azbest, je bila vključena v pokrajinski dokument o zdravstvu, ki so ga že predstavili tretji deželni svetniški komisiji,« je pojasnila Zil- lijeva, ki je konec decembra pisala pokrajinskemu predsedniku Gher-ghetti. »Z reformo zdravstva imamo priložnost dobiti to, kar že leta zah te va mo, in si cer cen ter, ki bi zdravil bolezni in raziskoval posledice vdihavanja azbestnih vlaken,« je zapisala Zillijeva in nadaljevala: »Nuj no je čim prej ukre pa ti in od -ločno zahtevati odprtje centra, v katerega bi lahko zahajali bolniki iz vse dežele. Kot koordinatorja pokrajinskega omizja za vprašanje zdravstva vas zato pozivam, da čim prej skliče te srečanje, na katerem naj bodo prisotni tudi predstavniki sindikatov kovinarjev, ki so še najbolj pozorni na težave, vezane na azbest.« Na pokrajini so upoštevali zahtevo Zillijeve, saj je za jutrišnji dan pokrajinska odbornica Licia Morsolin sklicala srečanje s sindikalnimi predstavniki. Potekalo bo ob 15. uri v dvorani pokrajinskega od bo ra v Go ri ci. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 10. januarja 2008 17 gorica - Tradicionalna otroška maša v cerkvi sv. Ivana Prijetno dopoldne z igrico in jaslicami Po ogledu diapozitivov so nagradili avtorje najlepših jaslic Gledališka igrica, ogled diapozitivov in nagrajevanje avtorjev najlepših jaslic so bile sestavine prijetnega dopoldneva, ki ga je v nedeljo priredila duhovnija sv. Ivana v Gorici. Po tradicionalni maši za otroke, ki se pripravljajo na prejem zakramentov, je bil v dvorani Franca Močnika na ogled gledališki prizorček Franke Ferletič z naslovom Zimska zgodba. Igro je pod vodstvom Fanike Klanjšček in Cos- Številni udeleženci nedeljske družabnosti BUMBACA tanze Frandolič uprizorila skupina osem- in devetletnih otrok. Nato so si otroci in starši ogledali diapozitive o tekmovanju v jaslicah, ki se ga je udeležila petnajsterica otrok. Za najlepše jaslice je komisija nagradila Mitjo in Tadeja Pahorja, na drugo mesto sta se uvrstila Aleksander in Ferdinand Frandolič, tretje mesto pa si je zaslužila Katja Terčič. Nedeljsko dopoldne se je zaključilo z družabnostjo. (Ale) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olives 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU ZANARDI, ul. Trieste 31, tel. 0481481252. ut Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Il mi-stero delle pagine perdute«. Dvorana 3: 17.30 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«; 20.00 - 22.00 »Una moglie bellissima«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 21.30 »Lussuria«. Modra dvorana: 17.50 »Bee Movie«; 20.00 - 22.15 »Leoni per agnelli«. Rumena dvorana: 17.50 »Irina Palm«; 20.00, 22.15 »Halloween: The begin-ning«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.20 »Una moglie bellissima«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.20 »Il mi-stero delle pagine perdute«. Dvorana 4: 17.30 »Bee Movie«; 20.00 -22.10 »La promessa dell'assassino«. Dvorana 5: 17.30 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«; 20.00 - 22.00 »Irina Palm«. Proza: 14. in 15. januarja 2008 »L'uo-mo, la bestia e la vrtù«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. SSG IN SNG NOVA GORICA: v ponedeljek, 28. januarja 2008, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Edwarda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; informacije na tel. 0481547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51). ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabi v kulturni center Lojze Bratuž v Gorici na niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«: 13. januarja ob 17. uri Boeing Boeing (Dramski odsek prosvetnega društva Štandrež); 20. januarja, ob 17. uri Zupanova Micka (Gledališče Toneta Čufarja - Jesenice); 29. januarja, ob 20. uri Natečaj Mladi oder - nagrajevanje (Gledališka skupina Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske); 31. januarja ob 20.30 Primorske zdrahe (Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež). fl Razstave Gledališče DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ vabi na premierno komedijo Primorske zdrahe (26. januarja ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: »SiparioRagazzi« 13. januarja 2008 ob 16. uri »Hansel e Gretel«; »Sipario-Prosa«: 17. januarja 2008 ob 21. uri »LAvaro« (Molière); informacije v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU KD JEZERO Modra's galerija vabi v soboto, 12. januarja, ob 19. uri na odprtje slikarske razstave Salvatoreja Pudduja »Peresa«. NA GORIŠKEM GRADU bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. OBČINSKA GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču bo do 17. februarja na ogled razstava »IM02 -L'immagine sottile«; od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481494369. V GOSTILNI KORŠIČ v Števerjanu bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja. V GRADU DOBROVO bo do konca januarja 2008 na ogled razstava 40 akvarelov velikega formata in novejše izvedbe Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. uro. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM je do 3. februarja na ogled razstava keramičnih del sedmih članic kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice; razstavo so naslovile Opus Est... Odprta je ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure in ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5) bo na ogled do 14. januarja 2008 multimedialna razstava z naslovom IOS - Podobe Koncerti SREDNJA ŠOLA IVANA TRINKA v Gorici obvešča, da rok vpisovanja otrok v prvi razred srednje šole in prvi razred višje šole zapade 30. januarja. Starši otrok petošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu Didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole dobijo starši na srednji šoli Ivana Trinka. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOBERDOBU sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v Doberdobu (tel. 048178009) do 30. januarja. M Izleti duše Martina Avsenika; od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. V MUZEJU V PALAČI LOCATELLI V KRMINU bo do 3. februarja 2008 na ogled razstava »La luna e i segni«, od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-637152 ali 0481-637110. Vstop prost. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. februarja 2008 na ogled razstava »Abitare il Settecento«. Ob nedeljah bodo vodeni obiski brezplačni. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7/a v Novi Gorici bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tut-te. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI (Prešernova 3) bo do 18. januarja 2008 na ogled razstava fotografij, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK IN SKRD Jadro prirejata tradicionalni božični koncert v nedeljo, 13. januarja, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ron-kah. Pel bo mešani pevski zbor Fran Venturini iz Domja (Dolina pri Trstu) pod taktirko zborovodkinje Cinzie Sancin. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: 18. januarja, ob 20.45 v teatru Verdi v Gorici Trio Matisse; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici do 30. januarja od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15.30 in 16.30. SLOVENSKI VIŠJEŠOLSKI CENTER v ul. Puccini 14 v Gorici vabi starše in dijake 3. razredov nižjih šol na Dan odprtih vrat v četrtek, 10. januarja, od 18. do 20. ure. MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet na sneg na Piancavallo v nedeljo, 20. januarja; informacije in vpisovanje na tel. 328-2580940 (Maja). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi 12. januarja na kondicijsko zelo zahteven nočni pohod iz Prtovča čez Poden na vrh Ratitovca. Po počitku nadaljevanje poti proti Dražgošem, kjer je predviden prihod v nedeljo ob 11. uri. Predvidevajo organiziran prevoz, izlet organiziran skupaj s PD Tolmin. Vodi Simon Gorjup (tel. 0038631-344967), ki daje tudi podrobnejše informacije. Sestanek z udeleženci v četrtek, 10. januarja, ob 18.15 uri na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici (tel. 003865-3023030) PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na že tradicionalni nočni pohod na 974 m visoki Črvov vrh na Šentviški planoti s povratkom iz Baške grape iz Grahovega ob Bači. Predvidene je 3 ure zmerne hoje, obvezna zimska planinska oprema, po končanem pohodu pa družabno srečanje pri lovski koči na Ponikvah. Prijave z vplačili akontacije sprejemajo na sedežu Planinskega društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici (tel. 003865-3023030) do vključno četrtka 17. januarja, ko bo ob 18. uri tudi sestanek z udeleženci. Vabljeni vsi, ki jim tri ure hoje ni preveč, ter povra-tek v jutranjih urah ni odveč.. Vodnika bosta Darko Božič (tel. 0038651814912) in Simon Gorjup. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 13. januarja, na udeležbo na tradicionalnem pohodu v Dražgoše, prevoz z vlakom. Potrebna popolna zimska oprema. Hoje je približno 4 ure. Prijave sprejemajo na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici (tel. 003865-3023030) do četrtka, 10. januarja, kjer bo ob 18. uri tudi sestanek z udeleženci. Vodi Raj-ko Slokar. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 13. januarja, na zahtevno zimsko turo na Sedlo Uršič v kaninski skupini z izhodiščem na Nevejskem sedlu. Prevoz z osebnimi avtomobili. Sestanek z udeleženci v četrtek, 10. januarja, ob 18.30 na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici (tel. 003865-3023030). Vodi Stanislav Jablanšček. SPDG prireja za člane tečaje alpskega smučanja in deskanja, poldnevne in celodnevne. Tečaji bodo potekali 27. januarja, 10., 17. in 24. februarja pod vodstvom društvenih učiteljev. Organiziran bo avtobusni prevoz. Vpisovanje samo na društvenem sedežu 10. januarja od 19.30 do 20.30 ter 14. in 17. januarja med 17. in 19. uro; informacije na tel. 0481-536104 (Dan-ja), tel. 338-5068432(Loredana) ter tel. 0481-22164 (Marta). Ü3 Obvestila LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSK: goriška pokrajina v sodelovanju z no-vogoriško občino tudi letos razpisuje literarni natečaj na temo: »Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah?«; elaborat v slovenskem ali italijanskem jeziku je treba oddati do 9. februarja v uradu za protokol goriške pokrajine oz. na oddelku za družbene dejavnosti novogoriške občine. Natečaja se lahko udeležijo višješolke in ženske nad 30. letom starosti. Slovenski in italijanski razpis za natečaj je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija, Vila Vicen-tini Minuissi, trg Unità 24, 34077 Ron-ke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja 2008. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo potekal 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija). Podrobnejše informacije na sedežu društva (tel/fax 0039-0481-884037)ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri Andrejki Hlede (tel. 0039-0481-884909, mobi 0039-339-5720418, e-mail andrej-kah77@yahoo.it), Franki Padovan (tel. 0039-0481-884160, mobi 0039-3387812271) in Filipu Hledetu (mobi 0039-329-0744269). TEHNIČNI URAD občine Sovodnje obvešča, da je bila sprejeta varianta št. 7 splošnega občinskega regulacijskega načrta, ki je vsem na vpogled v občinskem tehničnem uradu (ponedeljek in četrtek 12.00-13.00, sreda 16.30-18.00; tel. 0481-882876) v roku 30 dni po objavi obvestila v deželnem uradnem listu »B.U.R.« (dne 19. decembra 2007). Vsakdo bo lahko vložil pripombe v roku 30 dni na občini; v istem roku bodo lahko vložili ugovore lastniki nepremičnin, ki jih zadeva omenjena sprejeta varianta. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je za četrtek, 10. januarja, sklican deželni svet stranke, ki bo potekal v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah (bivša osnovna šola) s pričetkom ob 20. uri. 0 Prireditve V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 14. januarja, od 16.30 do 18. ure predavanje z naslovom »L'importante è amare«. Večer bo povezovala Liliana Passagnoli. 0 Mali oglasi PRODAM avto fiat 600 activ, letnik 2005, 53.000 prevoženih km, 4.500 evrov; tel. 335-5387249. Pogrebi DRUŠTVO KARNIVAL obvešča, da je odprto vpisovanje za vozove in skupine, ki bi se želeli udeležiti pustnega sprevoda; informacije in vpisovanje na tel. 0481-882119 (Ladi) ali na ZSKD (tel. 0481-531495, fax 0481550004). Program: petek, 1. februarja, rock koncert skupin Blek Panters in Kraški ovčarji; sobota, 2. februarja, ples s supino Kingston; nedelja, 3. ferbuarja, povorka in ples s skupino The Maff Show. KD JEZERO Modra's galerija vabi danes, 9. januarja, ob 20.30 na predvajanje filma »The illusionist«. DANES V GORICI: 10.00, Graziella Ghersetti por. Maver iz bolnišnice sv. Justa v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V RONKAH: 14.00, Giuseppe Veliscig v cerkvi sv. Štefana v Romja-nu in na pokopališču v Dolenju. DANES V TRŽIČU: 10.50, Giusto Mar-chioli na pokopališču; 11.45, Paola Giovanna Toncig por. Rapozzi s pokopališča v cerkev sv. Odrešenika in v Trst za upepelitev; 11.50, Paolo Roc-co iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na glavno pokopališče. DANES V KRAJU SAN PIER D'ISON-ZO: 11.00, Adelio Andrian v cerkvi in v Videm za upepelitev. DANES V VILEŠU: 14.00, Paolo7 Spangher (iz krminske bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Sreda, 9. januarja 2008 SVET / evropska unija - Uvodno srečanje »slovenskega polletja« Komisija in slovenska vlada o prioritetah predsedovanja Zunanji minister Rupel je napovedal ustanovitev delovne skupine za pomoč Srbiji pri približevanju EU BRDO PRI KRANJU - Člani evropske komisije in slovenske vlade so včeraj na srečanju na Brdu pri Kranju, ki je bilo uvod v predsedovanje Slovenije Svetu EU, pregledali prednostne naloge slovenskega predsedovanja ter govorili o ključnih izzivih EU v prvi polovici leta. Med njimi sta tudi Zahodni Balkan in evropska perspektiva tega območja. Zunanji minister Dimitrij Rupel je napovedal ustanovitev posebne delovne skupine za pomoč Srbiji pri nadaljnjem približevanju EU. Komisarsko ekipo pod vodstvom podpredsednice komisije Margot Wallström je popoldne sprejel tudi predsednik republike Danilo Türk. Wallströmova, ki je komisarsko ekipo vodila namesto predsednika komisije Jo-seja Manuela Barrosa, ki je zbolel, je izpostavila, da ima Evropska komisija na podlagi dosedanjih priprav in tesnega sodelovanja vse razloge, da verjame, da bo slovensko predsedstvo uspešno. Menila je tudi, da slovensko predsedovanje EU pomeni konec ločevanja na nove in stare članice unije. Primarni največji politični interes EU je, da ratificiramo Lizbonsko pogodbo in tako opravimo popravni izpit, je poudaril predsedujoči EU, slovenski premier Janez Janša. "V času predsedovanja bomo naredili vse, da bodo vsi ostali dogodki in procesi potekali tako, da bo ratifikacija tekla nemoteno," je obljubil. Wallströmova pa je menila, da mora Evropska komisija kljub postopku ratifikacije slediti svojim načrtom. Druga pomembna naloga v času slovenskega predsedovanja bo energetsko-okoljski sveženj ukrepov, ki ga bo komisija predstavila 23. januarja in bo po Janševih besedah verjetno tudi vsebinsko najzahtevnejši del. Pri tem je premier mnenja, da je za dober napredek na tem področju zelo pomembno tesno sodelovanje med Evropsko komisijo, predsedujočo državo in Evropskim parlamentom. Wallströmova je menila, da bodo imeli ti ukrepi opazen prispevek k boju proti podnebnim spremembam, obenem pa bodo odločilni tudi z vidika konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Ukrepi bodo med drugim namenjeni zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, glede česar so po besedah evropskega komisarja za okolje Stavrosa Dimasa v igri različne zamisli in predlogi. Cilj je, da bi imele energetsko intenzivne industrije na tem področju na voljo različne možnosti. Veliko pozornosti bo posvečene tudi lizbonski strategiji za večjo konkurenčnost EU oziroma novemu ciklu lizbonske strategije od leta 2008 do 2010, pri čemer sta po Janševih pojasnilih med drugim pomembna povečanje inovativnosti in spodbuda malim in srednje velikim podjetjem. Posebno pozornost so na Brdu pri Kranju namenili Zahodnemu Balkanu. Po napovedih Wallströmove bo Bruselj marca objavil dokument o evropski prihodnosti Zahodnega Balkana, v katerem bo predlagal tudi naslednje korake za regijo. Zunanji minister Rupel je po srečanju vlade s komisarji napovedal ustanovitev posebne delovne skupine, ki naj bi Srbiji pomagala pri nadaljnjem približevanju EU. Sestava skupine po Ruplovih besedah še ni določena, predvidoma pa naj bi bili v njej predstavniki sedanje in prihodnje predsedujoče EU, predstavniki Evropske komisije in Sveta EU. Evropski komisar za širitev Olli Rehn je dejal, da je unija tehnično pripravljena na podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo, do podpisa pa bo prišlo, ko bo na to pripravljena tudi Srbija oziroma ko bo izpolnila znane pogoje. Člani komisije so se drevi tudi udeležili slovesnosti ob odprtju evropskega leta medkulturnega dialoga; slednje je po besedah Janše "pomembna dodana vrednost" slovenskega in tudi francoskega predsedovanja uniji. Janša in njegova sogovornica sta se sicer dotaknila še stanja evropskega gospodarstva oziroma izzivov, s katerimi se to sooča. Janša je med drugim dejal, da bo leto 2008 z gospodarskega vidika bolj težavno, kot je bilo preteklo leto, vendar pa obstaja optimističen pogled naprej. Wallströmova je izpostavila, daje evropsko gospodarstvo na trdnih temeljih, kljub temu pa je potrebna previdnost. Komisarsko ekipo je v Ljubljani sprejel tudi predsednik države Danilo Türk. "Slovenija se je na predsedovanje EU pripravljala z veliko skrbnostjo in razume, da je za dobro predsedovanje najvažnejše delovati v korist vseh članov Evropske unije," je na sprejemu dejal Türk. "Da pa bi lahko delovali v korist vseh, moramo poslušati vse, moramo razumeti vse in moramo delovati v interesu vsakega posameznega in vseh članov EU skupaj. Prepričan sem, da bo Slovenija storila vse, da bi bilo njeno predsedovanje v interesu celotne EU," je dodal. Obisk evropskih komisarjev v Sloveniji, ki kot prvi zahteven uradni dogodek, ki ga v času predsedovanja Svetu EU pripravlja Slovenija, pomeni preizkus organizacije in logistike velikih dogodkov, je bil po oceni direktorja urada vlade za komuniciranje Anžeta Logarja uspešen tudi logistično, odlično deluje tudi kongresni center. (STA) Podpredsednica EK Margot Wallström in slovenski premier Janez Janša Nicolas Sarkozy ANSA francija - Okrepil bi tudi VS ZN Sarkozy bi hotel G-8 spremeniti v G-13 PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je včeraj dejal, da si bo francoska vlada močno prizadevala, da bi Varnostnemu svetu Združenih narodov dodali še štiri stalne člani ce in da bi se sku pi na sed mih naj -razvitejših držav in Rusije G-8 povečala za pet članic in se preimenovala v G-13, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Poleg tega je na novinarski konferenci spregovoril tudi o prednostnih nalogah bližajočega se francoskega predsedovanja EU in o uvedbi nove politike priseljevanja v Franciji. Sarkozy je dejal, da svet v 21. stoletju ne more delovati z organizacijami iz 20. stoletja. "Francoska vlada bo sto rila vse, kar je v nje ni mo či, da bi se Kitajska, Indija, Južnoafriška republika, Brazilija in Mehika pridružile skupini najrazvitejših držav in Rusije G-8, ki bi tako prerasla v G-13. Prav tako je Nemčiji, Japonski, Indiji in 'veliki afriški državi' potrebno zagotoviti stalno članstvo v VS ZN," je svoje načrte pojasnil Sarkozy. Na svoji prvi večji domači novinarski konferenci, odkar je maja zasedel mesto predsednika, je Sarkozy raz kril tudi prednost ne na lo ge šest -mesečnega predsedovanja EU, ki ga bo Francija 1. julija letos prevzela od Slovenije. "Ko bomo zaključili naše polletno predsedovanje, si želim, da bi Evropa imela izoblikovano energetsko, okolj sko in ob ramb no poli ti ko ter politiko priseljevanja," je bil odločen francoski predsednik, ki je še dodal, da bi v Evropi rad enako politiko, kot jo namerava uvesti v Franciji. V nadaljevanju je pozval tudi k spremembi načina, na katerega Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad izvršujeta svoje poslanstvo. Pojasnil je tudi, da bo Francija še naprej vključena v misije v Libanonu in na Bliž njem vzho du. Kar se ti če poli ti ke priseljevanja, je pojasnil, da bo vlada v Franciji število priseljencev omejila z uve de ni mi kvo tami, izpogaja ni -mi z matičnimi državami priseljencev. Sarkozy je izpostavil tudi napoved, da bo obnovil projekt "Širši Pariz", ki naj bi fran cos ko prestol ni co preoblikoval v "najlepše mesto na svetu". "Situacija na širšem območju Pariza postaja neznosna. Težav, s katerimi se zaradi tega sooča preveliko število prebivalcev, ni več mogoče to-lerirati," je dodal. (STA) eu - Obisk Predsednik EP Pöttering v Ljubljani LJUBLJANA - Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering je včeraj med uradnim obiskom v Sloveniji na predavanju na ljubljanski Fakulteti za upravo poudaril, da "moramo pogledati v preteklost, da bi cenili vse pridobitve sedanjosti in načrtovali prihodnost". Kot eden redkih članov Evropskega parlamenta, ki je v tej instituciji od prvih neposrednih volitev leta 1979, je poudaril, daje bila takrat misel na to, da bo leta 2008 Slovenija predsedovala EU, zgolj upanje in vizionar-stvo, danes pa je realnost. Visokega evropskega gosta je v Ljubljani sprejel ves slovenski politični vrh. Predsednik Državnega zbora France Cukjati je po srečanju dejal, da sta z bruseljskim gostom govorila predvsem o vsebini medparlamen-tarnega srečanja, ki bo maja v Bruslju, tema pa bo Zahodni Balkan. Udeležili naj bi se ga tudi predsedniki parlamentov držav z območja. (STA) Srbija kritizirala Rupla zaradi izjav o Kosovu LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister in predsedujoči svetu EU za splošne in zunanje zadeve Dimitrij Rupel je kakim 50 evropskim novinarjem oz. dopisnikom iz Bruslja, ki so na obisku v Sloveniji, predstavil prioritete slovenskega predsedovanja EU, novinarje pa je zanimalo predvsem stališče do reševanja prihodnjega statusa Kosova. Kot je dejal Rupel, bi morala civilna misija EU na Kosovo čimprej, četudi Srbija grozi, da mora EU izbrati med nadaljevanjem srbskega približevanja EU ali podporo neodvisnosti Kosova. To je po Ruplovih besedah namreč povsem lažna dilema. To izjavo je ostro kritiziral svetovalec srbskega premiera Srdan Durič, ki je med drugim dejal, da bi bilo dobro, če si Rupel ne bi jemal takšne svobode, da odloča v imenu Srbije. Iz Libanona v Izrael izstreljeni dve raketi JERUZALEM - Na obmejno mesto Šlomi na severu Izraela sta bili v noči na torek z juga Libanona izstreljeni dve raketi tipa katjuša. Eden od izstrelkov je zadel stanovanjsko hišo, drugi pa je eksplodiral na ulici. Poročil o morebitnih ranjenih ni. Gre za prvi tak incident po juniju 2007, do njega pa je prišlo le dan pred pričetkom bližnjev-zhodne turneje ameriškega predsednika Georgea Busha, ki jo bo slednji začel danes z obiskom Izraela. Kibaki predstavil del nove kenijske vlade NAIROBI - Nedavno izvoljeni kenijski predsednik Mwai Kibaki je včeraj predstavil prvi del članov svoje široke vladne koalicije. Za podpredsednika vlade in notranjega ministra je imenoval enega izmed poraženih predsedniških kandidatov Kalonza Musyoko. Drugi del vlade, ki ga Kibaki še ni imenoval, pušča odprta vrata za opozicijskega voditelja in glavnega Kibakijevega nasprotnika Railo Odingo, ki Kibaki-jeve zmage ne prizna. Medtem je včeraj v Kenijo prispel tudi predsedujoči AU John Kufuor, da bi posredoval pri reševanju krize med Kibakijem in Odingo. Gruzijska opozicija zahteva nove volitve TBILISI - Gruzijska opozicija je zahtevala ponovitev predsedniških volitev, na katerih naj bi po okoli 95 odstotkih preštetih glasov z 52 odstotka slavil sedanji predsednik Mihail Sakašvili, medtem ko naj bi njegov najbližji zasledovalec, kandidat opozicije Levan Gačečiladze, zbral 25 odstotkov glasov. (STA) pakistan - Ne zaupa domačim oblastem Sin Benazir Buto pozval ZN k preiskavi njenega umora Bilaval Buto Zardari ANSA ISLAMABAD - Sin nedavno umorjene vodje pakistanske opozicije in nekdanje premierke Benazir Buto, Bilaval Buto Zardari, je včeraj pozval Združene narode, naj prevzamejo pobudo pri preiskovanju umora njegove matere, saj sam ne zaupa pakistanskim oblastem. 19-letnega študenta oxford-ske univerze so po atentatu na Butovo izbrali, da na čelu Pakistanske ljudske stranke nasledi svojo mater, kljub temu pa je na čelu stranke trenutno njegov oče Asif Ali Zardari. Na novinarski konferenci je Buto Zardari dejal, da ne zaupa pakistanskim oblastem, in da ne verjame, da te pri preiskovanju umora njegove matere zagotavljajo potrebno transparentnost, saj "je bilo že do sedaj uničenih veliko fo-renzičnih dokazov". "V teh kriznih trenutkih stranka potrebuje trdno povezavo z mojo materjo prek krvne linije, prav tako pa je pomembno tudi, da damo upanje mladim generacijam, ki ne mislijo le na prihajajoče volitve, pač pa tudi na svojo prihodnost," je dejal Buto Zardari, kije trenutno v prvem letniku študija na omenjeni britanski univerzi. Kot je še dejal, je politika sicer v njegovi krvi, obenem pa priznal, da so njegove izkušnje omejene, vendar jih namerava v prihodnosti še pridobiti. "Moja trenutna prioriteta je, da se vrnem na Oxford in nadaljujem svoj študij. Dokler ne zaključim izobraževanja in postanem dovolj zrel, se ne počutim sposobnega, da bi vstopil na politično prizorišče," je še dejal sin umorjene Butove. (STA) w Sreda, 9. januarja 2008 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it APrimorski ~ dnevnik odbojka - Spodrsljaj Italije v drugem krogu olimpijskih kvalifikacij Od slovanske naveze deloval samo slovenski del Slab dan italijanskih tolkačev - Najbolj učinkovit je bil Matej Černic - Loris Mania dobro v obrambi - Danes proti Španiji IZMIR - Italija je pristala na trda tla. Poraz proti Poljski na drugi tekmi olimpijskih kvalifikacij predstavlja za »azzurre« pravo hladno prho, saj so po tihem računali, da bodo z njo opravili tako kot dan prej z Nizozemsko, če vemo, da so prišli Poljaki v Izmir še nekoliko bolj okrnjeni kot sami Italijani. Toda pokazalo se je, da so bili varovanci argentinskega strokovnjaka Lozana iz povsem drugačnega testa kot v ponedeljek brezbarvni »tulipani«. Večji del tekme so igrali zelo dobro, s svojim prodornim napadom, ki ga je odlično vodil podajalec Zagumny, pa so popolnoma onesposobili italijanski blok, posledično pa tudi obrambo. Zadnja točka, ki jo je brez bloka dosegel nekdanji igralec tržaškega Adriavolleya Pjotr Gruška, je bila najbolj nazoren pokazatelj, s kakšno težavo so Italijani včeraj »prebirali« nasprotnikove kombinacije. Če k temu dodamo še slab dan glavnih italijanskih tolkačev, je slika menda popolna. Najbolj učinkovit tolkač Italije je bil namreč Matej Černic, ki ima v reprezentanci sicer šele status tretjega tolkača, nosilca napadov po visokih podajah Zlatanov in Cisolla pa sta bila tokrat zelo neučinkovita in lahek plen poljskega bloka, ki je zaustavil ali se vsaj dotaknil večine žog. Cisollo je trener Anastasi v končnici drugega in dober del tretjega seta celo zamenjal s Simeonovom, ki pa je pokazal še manj. Lahko rečemo, daje od štiričlanske »slovanske naveze« italijanske reprezentance deloval samo njen slovenski del, bolgarski pa je odpovedal. Loris Mania je namreč svojo nalogo v sprejemu servisa (kot tudi Černic) opravil skoraj brezhibno, v obrambi pa je bil ob tako slabem bloku soigralcev tudi on brez pravih možnosti, čeprav je nekaj žog vendar le le po pre stre gel. In vendar bi se lahko tekma končala tudi drugače, ko bi »azzurri« osvojili drugi set, ki so ga, ob nekoli- rokomet Reprezentanci se je pridružil Aleš Pajovič VELENJE - Le devet dni (včeraj) pred začetkom moškega evropskega prvenstva na Norveškem je iz ta bo ra slo ven ske ro ko -metne reprezentance, ki zaključni del pri prav oprav lja v Ve le nju, prišla presenetljiva in razveseljiva novica: izbrani vrsti se bo po dolgotrajnem pregovarjanju pridružil Aleš Pajovič. Vztrajni klici njegovih reprezentančnih kolegov, predvsem kapetana Uroša Zormana in selektorja Mira Požuna, so obrodili sadove. Celjski »bom bar der«, si cer član špan ske ga Ci u dad Re a la na za -časnem delu pri nemškem Kie-lu, se torej po dvoletni odsotnosti vra ča v re pre zen tan co, ki ji bo skušal čim bolje pomagati na zaključnem turnirju, kjer se bo v predtekmovanju pomerila s Hrvaško, Češko in Poljsko. Va ro van ci Mi ra Pož una, ki so na pripravljalnem turnirju pus ti li do kaj bled vtis, se na ha -jajo na zaključnih pripravah v Velenju. Tam so včeraj, kot je po ve dal Mi ro Pož un na no vi -narski konferenci, opravili kon-dicijski trening, že na popoldanskem treningu pa so z 29-letnim Pajovičem opravili tudi prvi taktični trening. Tolkač Alberto Cisolla tokrat ni bil najbolj učinkovit ANSA ko slab ši igri Po ljakov, trd no ime li v svojih rokah, saj so vodili kar s petimi (11:6) točkami prednosti. Po drugi tehnični menjavi pa so zgrešili kar nekaj napadov zapored in Poljakom omogočili, da so se nepričakovano vrnili v igro, jih ujeli, naposled pa že skoraj izgubljeni set tudi osvojili. Kljub porazu pa Italija še ni izgubila vseh možnosti za uvrstitev na OI 2008, vendar pa mora danes (pričetek ob 14.30) brezpogojno premagati Španijo, ki je na papirju najtrši oreh te prve faze kvalifikacij (v ponedeljek je premaga- la Poljsko s 3:2). Prednost j e morda v tem, da tega nasprotnika do obisti pozna Anastasi, ki je Špance uspešno vodil na lanskem zmagovitem evropskem prvenstu v Rusiji. Toda Italija bo morala danes vsekakor pokazati precej več: v napadu, bloku in na servisu. Veliko bolj pa bo moral podajalec Coscione zaposliti tudi oba centra, ki sta bila navkljub solidnemu sprejemu včeraj nerazumljivo skoraj povsem odrezana iz italijanske kombinatorike, kar je nalogo krilnih tolkačev le še otežilo. A. Koren Italija - Poljska 0:3 (20:25, 24:26, 21:25) ITALIJA: Cisolla 8, Zlatanov 13, Mastrangelo 4, Coscione 1, Černic 11, Bovolenta 6, Mania (L); Simeonov 3, Savani 0. Sala, Travica, Martino. Trener Anastasi. POLJSKA: Murek 9, Mozd-zonek 7, Gruška 14, Swiderski 9, Plinski 9, Zagumny, Ignaczak (L). Wika 0, Gierczynski 2, Kurek 1, Zygadlo 0, Grzyb. Trener Lozano. Sodnika: Coto-anta (Romunija) in Nesher (Izrael). VRSTNI RED SKUPINE A: Španija, Poljska in Italija 2, Nizozemska 0. NADALJNJI SPORED: Danes ob 14.30 Italija - Španija, ob 19.30 Poljska - Nizozemska, jutri ob 17.00 Španija - Nizozemska. SKUPINA B: Dosedanji izidi: Turčija - Finska 2:3, Finska - Srbija 0:3, Nemčija - Turčija 3:2. VRSTNI RED: Srbija, Finska, Nemčija 2, Turčija 0. NADALJNI SPORED: Danes ob 17.00 Nemčija - Srbija, jutri ob 14.30 Finska - Nemčija, ob 19.30 Srbija - Turčija. POLFINALE: v soboto ob 15.30 in 18.00. FINALE: v nedeljo on 15.00. naš pogovor - Slovenska rokometaša Pungartnik in Kavtičnik o EP in nasprotnikih Slovenije Preboj v drugi del ne bo enostaven Hrvaški manjka samo zlata kolajna na EP Slovenska rokometna reprezentanca se je minuli konec tedna mudi la v Ko pru, kjer je v sklo pu Cro a -tia Slo ve nia Cu pa igra la naj prej pro -ti Bos ni in Her ce go vi ni, na to pro ti Švedski. Tokrat je odpadel najbolj privlačen dvoboj proti južnim sosedom, Hrvatom, saj je žreb na EP uvrs til eki pi v is to sku pi no in zve zi sta se spo ra zu mno od lo či li, da ne bi bi lo pri mer no igra ti med se boj ne ga srečanja niti dva tedna pred začetkom prvenstva. Za napovedi in želje pred bližajočim se evropskim prvenstvom, ki se bo začelo 17. januarja na Norveškem, smo vprašali starosto slovenske izbrane vrste Romana Pun-gart ni ka ter zvez do slo ven ske eki pe Vida Kavtičnika. Roman Pungartnik igra že nekaj let v nemški bundesligi, točneje za Gummersbach, s svojimi 37 leti pa je najstarejši član reprezentance in hkrati naj bolj ši stre lec ( po zad njih sta tis -tičnih podatkih je za Slovenijo zbral 165 nastopov in dosegel 673 zadetkov). Od nje se je si cer po slo vil pred štirimi leti, ko je staknil hujšo poškodbo na domačem evropskem prvenstvu in ta ko pre sko čil tu di OI v Ate nah. Naj prej smo ga vpra ša li, za kaj se je ta -krat odločil, da se poslovi, ter zakaj se je v re pre zen tan co vr nil: » V res ni ci se ni sem ni ko li do -končno odpovedal igranju za sloven- sko izbrano vrsto. Poškodoval sem se na evropskem prvenstvu in sem dalj ča sa po tre bo val, da sem okre val, saj z leti saniraš poškodbe vse počasneje. Ob tem j e bil o takrat na moj em igralnem položaju kar nekaj solidnih zamenjav in talentiranih mladih igralcev, ki so bili vredni zaupanja. Ob tem je bun des li ga ze lo ka ko vost -no in naporno prvenstvo, ki je zahtevalo in še zahteva ogromno energije. A bil sem vedno pripravljen poma ga ti, če je kdo mo jo po moč po tre -boval. Selektor Požun me je zaprosil za po moč in sem za to pri sko čil. Pre -pričan sem, da sem lahko pomemben člen tudi pri 37-letih, če ne bi bilo te dodatne motivacije, bi se nastopu na EP tu di od po ve dal.« Kakšna pa je vaša napoved za EP? »Mislim, da je prvotnega pomena, da se podaš na evropsko prvenstvo Vid Kavtičnik s pravimi motivacijami in prepričan v lastne sposobnosti. Skratka, na igrišče moraš stopiti s pravim pristopom. Če igraš maksimalno, si potem nimaš kaj očitati. Evropska prvenstva pa so po kakovosti celo močnejša od svetovnih, žreb ob tem nam ni bil ravno naklonjen, saj je po mojem mnenju skupina A, v kateri igramo, najtežja od štirih. Najprej se moramo prebiti v drugi del, potem pa bomo videli..« Junak z domačega evropskega prvenstva in torej eden izmed »srebrnih vitezov« Vid Kavtičnik je bil kot najstnik leta 2004 imenovan za najboljše desno kilo Evrope. Sledila je poškodba, kljub temu nastop na OI v Atenah in prestop v nemški Kiel, pravega svetovnega rokometnega velikana. S tem klubom je osvojil najprej nemško prvenstvo in državno pokalno lovoriko, nato pa postal še kralj Evrope z osvojitvijo Lige prvakov in nato še evropskega superpokala pred kratkim v Celju. »Turnir v Kopru je sicer samo ena izmed pripravljalnih etap pred nastopom na evropskem prvenstvu, tako da igra ne more biti na zaželenem nivoju. Sam sem se reprezentanci priključil le dva dni pred turnirjem, tako da uigranost nikakor ni na višku.« Kaj pa menite o nasprotnikih Slovenije v prvi skupini evropskega prvenstva? »Preboj v drugi del EP nikakor ne bo enostaven. Naleteli smo na zelo kakovostne nasprotnike. Naša reprezentanca je odlična, toda evropski vrh je iz leta v leto širši. Po mojem je celo deset reprezentanc, ki bi se lahko potegovale za odličja. Med temi tudi vsaj dva naša nasprotnika. Hrvaško itak vsi poznamo, ima vrhunske posameznike, sijajno ekipo. Manjka jim samo zlata kolajna na evropskih prvenstvih, tako da bodo gotovo motivirani. Poljska je ravno tako zelo dobra ekipa. Nekateri igralci so nosilci igre v nemški bundesligi. O kakovosti Poljakov pa zgovorno priča srebrna kolajna z zadnjega svetovnega prvenstva. Naš kolektiv je dober, pričakujem dokaj odmeven uspeh, a prvenstvo treba začeti s pravo nogo: za nas je namreč najpomembnejša prva tekma proti Čehom.« Iztok Furlanič 20 Sreda, 9. januarja 2008 ŠPORT / košarka - Projekt Kraški Zidar - Acegas Asp za nastop v Jadranski ligi Prvo skupno srečanje pozitivno za oba partnerja Včeraj sta prvič skupaj sedla za mizo - Pogovori so še v povojih, naslednji teden novo srečanje Zamisel o skupni tržaško-sežanski ekipi, ki bi nastopala v Jadranski ligi NLB (letos liga združuje 14 najboljših ekip BiH, Srbije, Črne gore, Slovenije in Hrvaške) in igrala v tržaški športni palači, je za naš dnevnik pred skoraj mesecem dni predstavil športni direktor sežanskega kluba Igor Meden. Izjavil je, da gre za športni in obenem zanimiv ekonomski čezmejni projekt, ki bi najbrž privabil še druge vlagatelje in bi Trstu povrnil spet tisti košarkarski sijaj, ki ga je imel pred skoraj dvema desetletjema, ko je krojil vrh italijanske košarke. Ekipa, ki bi jo sestavljali sežanski in tržaški igralci ter druge tuje okrepitve, bi v naslednji sezoni 2008-09 nastopala v slovenski ligi in bi si prek uvrstitve med prve tri ekipe v slovenskem državnem prvenstvu zagotovila nastopanje v ligi NLB. V naslednji sezoni 20092010 pa bi ekipa v tržaški športni palači igrala regionalno ligo, v Sežani pa slovensko prvenstvo. Združena ekipa bi nastopala pod imenom obeh pokroviteljev, torej Acegas Asp in Kraški zidar, delovala pa bi pod okriljem slovenske košarkarske zveze. Kot so poročale Primorske novice, bi okvirni proračun znašal okrog milijon evrov. Decembra letos je bila ideja še v povojih, korak k skupnemu projektu pa sta kluba opravila včeraj zvečer, ko sta sedla za mizo in se o tem podrobneje pogovorila. Na srečanju sta bila prisotna pred- sednik sežanskega kluba Kraški zidar Ra-doš Lipanje, sicer glavni direktor podjetja Kraški Zidar, in športni direktor Igor Meden, tržaško usodo pa sta krojila upravni direktor Federico Trevisan in športni direktor Maurizio Tosolini. »Pogovarjali smo se, predstavili svoje mnenje in ideje,« je po sestanku pojasnil športni direktor sežanske ekipe Igor Meden in dodal, da se tržaški klub ni opredelil ne pozitivno ne negativno. »Vzeli so si nekaj dni za razmislek: naslednji teden se bosta ekipi srečali na prijateljski tekmi, tako da se bomo takrat pogovarjali naprej,« je povedal Meden, ki je vsekakor srečanje ocenil za pozitivno. Sežanski klub je predstavil tudi sistem Jadranske lige. Tržaški klub bo moral sedaj idejo predstaviti tudi italijanski košarkarski zvezi. Športni direktor Ace-gasa Tosolini je bil po sestanku zadržan: »Idejo moramo najprej predstaviti predsedniku kluba, šele nato bomo lahko zavzeli stališče. Srečanje je bilo vsekakor pozitivno, s sežanskim klubom se bomo še sre čali.« Ideja o povezovanju je sedaj še toliko bolj aktualna, saj sta obe ekipi na dnu lestvic. Sežanski klub je trenutno predzadnji v prvi slovenski ligi. Zaradi vse nižjega proračuna je vedno manj konkurenčen. Tržaški Acegas Asp pa je kljub zamenjavi trenerja še vedno na zadnjem mes tu, čeprav je nje gov pro ra čun eden najvišjih v ligi. (V.S.) Tržaški AcegasAps zaseda zadnje mesto na lestvici v B2-ligi KROMA Triestina: Lima poškodovan TRST - Na včerajšnjem treningu se je poškodoval branilec Triestine Lima (poškodba mečne mišice). Trener tržaškega nogometnega B-li-gaša Maran bo moral za sobotno tekmo proti Trevisu spremeniti obrambno postavitev. Udinese v dobri formi NIKOZIJA - Udinese je na prijateljski tekmi s 5:3 premagal ciprski Ha-poel iz Nikozije. Nasprotnikovo mrežo so zatresli Pepe (2), Di Natale (2) in Quagliarella. Videmčani bodo v nedeljo igrali proti Cagliariju. Košarka: Poraz Koprčanov LJUBLJANA - Košarkarji Geoplina Slovana so v 15. krogu lige UPC Te-lemach premagali Luko Koper s 75:63 (22:19, 38:37, 50:57). Henin in Federer na vrhu VARŠAVA - Evropsko združenje športnih novinarjev (UEPS) je znova izbralo najboljša evropska športnika minulega leta. Tako kot leto poprej sta to znova postala teniška igralca - Švicar Roger Federer in Belgijka Justine Henin. Federer si je omenjeno priznanje prislužil že četrtič zapored, Justine Henin pa drugič zapored.Šestin-dvajsetletni Federer je z 92 točkami prepričljivo premagal dru-gouvrščenega Kimija Raeikoenena (28), voznika formule 1, tretji je bil nogometaš Cristiano Ronaldo (14). Pri ženskah je Heninova, ki je lani naslov najboljše osvojila še kot Justine Henin-Hardenne, je prejela 68 točk, drugouvrščena atletinja Rusinja Jelena Isinbajeva 34, švedska atletinja Carolina Klueft na tretjem mestu pa 32. smučanje - Predstavitev tekem v organizaciji naših smučarskih klubov Devet tekem in novost Primorskega pokala Štiri uradne in pet neuradnih tekem - V Primorskem pokalu ne bo več zamejskega prvenstva, ampak tekma v soorganizaciji klubov notranjsko-primorske regije V prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah so sinoči predstavili smučarske tekme, ki jih bodo organizirali naši smučarski klubi. Skupno bodo od januarja do marca izpeljali kar devet tekem: štiri uradne in pet neuradnih. Deželni odbor smučarske zveze je tudi le tos na gra dil res nost in požrtvo -valnost naših klubov in jim dodelil štiri uradna tekmovanja: tri tekme FISI in tradicionalno mednarodno FIS-tekmo Pokal treh narodov v organizaciji SPDT. Enajsta izvedba smuka in su-perveleslaloma, ki je bila na sporedu že ta konec tedna na progah Na Žlebeh, je bila zaradi neugodnih snežnih razmer sicer odpovedana, organizatorji pa si nadejajo, da bi jo lahko izpeljali kasneje. Ostali smučarski klubi SK Brdina, SK Devin in SD Mla di na pa bodo februarja organizirali tri deželne tekme FISI v kraju Forni di Sopra: SK Devin veleslalom za dečke/deklice in na-raščajnike/naraščajnice veljaven za Pokal Alternativa sport, ŠD Mladina Pokal ZKB za mla din ce/mla din ke in člane/članice (lahko pristopijo vse kategorije masterjev), SK Brdina pa za najmlajše tekmovalce babyje in miške. Vse tri tekme bodo dodelile tekmovalcem de žel ne točke FI SI. Koledar uradnih tekem pa bodo tudi letos dopolnjevala neuradna tekmo vanja, ki so na me nje na tek mo val-cem in vsem rekreativcem naših društev. Stekel bo 4. Pokal Alternativa sport in 3. Primorski smučarski pokal s finančno pomočjo Zadružne kraške banke, ki bo letos nekoliko spremenjen. Tekmovalci bodo kot v prejšnjih izvedbah nabirali točke za skupno končno razvrstitev na štirih tekmah: na Pokalu ZKB za podjetja, Zim skih športnih igrah, Pokalu prijateljstva treh de žel in tek mi no tranj sko-pri-morske regije. Za končno razvrstitev pa bodo upoštevali najboljše tri rezultate, druš tve na les tvi ca pa bo sestavljena iz najboljše uvrščenih v vsaki katego riji vsa ke ga druš tva ( za skup no društveno lestvico ne bodo upoštevali rez ul tata tek me za podjetja). Nova formula, ki so jo podprli pri smučarski komisiji ZSŠDI omogoča, da bodo na Pokalu lahko sodelovali vsi tekmovalci slovenskih smučarskih klubov primorske regije, tako z italijanske kot s slovenske strani ter iz Koroške. Ravno zaradi tega v Pokalu ni več zamej ske ga pr ven stva, ki je bi lo doslej del Pokala, saj lahko tam po pravilniku nastopajo le tekmovalci slovenskih društev v Italiji, ki so včlanjeni v ZSŠDI. Novost predstavlja torej zadnja tekma v organizaciji notranjsko-pri-morske regije (združuje 13 smučarskih klubov od Bovca do Vrhnike), ki bo 22. marca v Cerknem. Organizatorji napovedujejo, da bodo pripravili dve progi: tehnično zahtevnejšo za tekmovalce, lažjo pa za mlajše kategorije in ostale rekreativce. »To bo omogočilo, da bomo hitreje izpeljali tekmovanje in večjo varnost,« je na predsta vit vi pojas nil predsed nik smu čar ske ga klu ba Ka lič iz Pos toj ne Peter Čigon. Na vseh tek mah lah ko tek muje-jo vsi, od najmlajše (super baby sprint 2001 in mlajši) do najstarejše starostne kategorije (super veterani B 1943 in mlajši). Prvi bo na vrsti Pokal ZKB za podjetja v organizaciji SK Brdina v kraju Forni di Sopra, 9. marca bo SPDT izpeljalo 39. Zimske športne igre na Trbižu, 15. marca pa bo na Pi-ancavallu Pokal prijateljstva treh dežel v organizaciji SK Devin in v sodelovanju z ZSŠDI, smučarskim klubom Št. Janž iz Koroške in SK Snežnikom iz Ilirske Bistrice ter pod pokrovitelj -stvom Odbor niš tva za turizem, šport in prosti čas občine Devin-Nabrežina. Najhitrejšim smučarjem mladinskih kategorij (od super baby sprint do na-raščajnikov) bodo na Piancavallu podelili tudi 4. Memorial Lucijana Sosi-ča. Zadnja tekma veljavna za 3. Primor ski pokal bo na spo redu 22. mar -ca v Cerknem. Novo pobudo je na Opčinah predstavil predsednik smučarske komisije pri ZSŠDI Ennio Bogatez, ki je obenem dodal: »Ne verjamem, da se Na predstavitvi je predsednik smučarske komisije Ennio Bogatez (na sliki zgoraj) predstavil novost v okviru 3. Primorskega pokala in 4. Pokala Alternativa sport: v skupno razvrstitev bodo letos vključeni vsi tekmovalci slovenskih društev iz Italije in Avstrije ter notranjsko-primoske regije v Sloveniji KROMA bo tekem udeležilo tako veliko število tek mo val cev, čeprav bodo le tos na -stopala tudi društva iz Slovenije. V naših društvih osebno opažam splošen upad števila članov.« Bogato ponudbo tek mo vanj do -polnjuje še zamejsko smučarsko pr-ven stvo, ki bo na spo redu že 20. ja nu-arja v Forni di Sopra na progi Cima-cuta. Kot smo že poročali, je organizacijo 27. izvedbe tega tekmovanja pre vze lo open sko druš tvo SK Br di na, saj je SPDG odklonilo organizacijo zaradi nestrinjanja s pravilnikom tekmovanja. Vsi tekmovalci bodo startali z najvišje točke: prvi spust bo veljal za društvene točke, v drugega pa se bodo uvrstili samo najhitrejši (16 moških in 8 žensk članskih in mladinskih kategoriji), ki se bodo v finalu pomerili na atraktivnem paralelnem slalomu. Najhitrejši bodo osvojili lovoriko zamejskega prvaka. (V.S.) Tekme FISI 10. 2. 2008 v kraju Forni di Sopra veleslalom za dečke/naraščajnike v orga-niz aciji SK Devin - Pokal Alternativa sport 17. 2. 2008 v kraju Forni di Sopra veleslalom za mladince/člane in veterane v organizaciji ŠD Mladina - Pokal ZKB 22.-24. 2. 2008 v kraju Forni di Sopra gimkana, veleslalom in slalom za babyje in miške v organizaciji SK Brdina - Pokal Brdina, ZSŠDI in Koim-pex Tekma FIS na Nevejskem sedlu superveleslalom in smuk v organizaciji SPDT - 11. Pokal treh narodov (odpadla zaradi slabih snežnih razmer, drugi termin še ni dorečen) 4. Pokal Alternativa sport in 3. Primorski pokal 9. 2. 2008 v kraju Forni di Sopra Pokal ZKB za podjetja v organizaciji SK Brdina 9. 3. 2008 na Trbižu Zimske športne igre v organizaciji SPDT 15. 3. 2008 na Pincavallu Pokal prijateljstva treh dežel v soorganiziaciji SK Devin 22. 3. 2008 v Cerknem v soorganizaciji Notranjsko-primorske regije Zamejsko smučarsko prvenstvo 20. 1. 2008 v kraju Forni di Sopra v organizaciji SK Brdina / ŠPORT Nedelja, 161. januarja 2008 1 Giuliano Cermelj je svojo pot v članskih ekipah začel pri gropajsko-padriški Gaji, pri kateri je bil že zelo mlad prvi strelec 3. AL KROMA Odločil si se za 1. AL? »Tako je. In to po približno 15 oziroma 16 letih igranja v promocijski in elitni ligi. Po odhodu iz Križa, sem nekaj časa treniral pri Bregu. To mi je omogočil trener Davor Vitulič, ki je moj veliki prijatelj. Snubili so me pri San Giovanniju, San Luigiju in še pri nekaterih goriških ekipah. Odločil sem se za San Sergio, ker ni na vrhu lestvice. Pri društvu in trener Fabio Sambaldi pa so ambiciozni in načrtujejo vsaj uvrstitev v končnico za napredovanje. Rad imam nove izzive.« So bila za izbiro kriva tudi leta (Cermelj je star 35 let op. ur.)? »Ma ne (smeh) ali mogoče tudi ja. Nisem več tako čvrst kot pred leti. Vseeno pa se trudim in treniram tudi sam. V Trstu sem ostal tudi zaradi žene in hčerkice. Bilo bi nespametno, da bi se vsak večer vozil na treninge v Gorico ali Videm.« Igral boš še z eno tržaško ikono: to je napadalec Di Donato (bivši igralec Zarje Gaje). »To je bil še drugi razlog, zakaj sem se odločil za San Sergio. Z Di Donatom še nisem igral. Upam, da □ Obvestila naš pogovor - 35-letni napadalec je letošnjo sezono začel pri Vesni Cermelj: »V Križu očitno niso več računali name« Odslej bo igral za San Sergio - Tomizza (Vesna) najboljši branilec, Kneževič (Kras) pa napadalec Simpatični Giuliano Cermelj je prav gotovo eden najboljših napadalcev v tržaški pokrajini in v deželi nasploh. »Pravzaprav ne vem, če to še velja,« je bolj za šalo kot zares komentiral Giuli, kot ga soigralci imenujejo na igrišču in izven. Cermelj, ki kot nam je že sam poudaril, ima slovenske korenine (dedek je v Trst prišel iz Vipavske doline), se je med bo-žično-novoletnim premorom odločil, da bo dru gi del sezo ne igral za tr žaš -ki San Sergio (v 1. amaterski ligi bo nasprotnik Primorca, Primorja in Sovodenj). Začnimo od začetka: sezono 2007-08 si začel pri kriški Vesni v elitni ligi... »Tako je. V Križ sem se vrnil rade volje, saj je društvo zelo ambiciozno, okolje pa zelo pozitivno naravnano. S trenerjem Calojem sva velika prijatelja. Vseeno pa se nisem najbolje vključil v moštvo. Igral sem malo in nisem bil v najboljši strelski formi. Po pravici povedano ni šlo od rok celotni ekipi. Pričakovanja so bila velika, igralci pa smo nekoliko zatajili. Krive so bile tudi poškodbe. Poznala se je odsotnost Velnerja, ki je pri Vesni zelo pomemben igralec. Je nekako kot Gattuso pri Milanu. Vrnil se je proti prvouvrščenemu Manzane-seju in Vesna je igrala neodločeno.« Tako si se odločil, da zamenjaš sredino. »V Križu očitno nisem več prišel v poštev.« navijaštvo Cheerdance Millenium na Elite Beach Cup Po uspešni novoletni reviji, ki so jo decembra pripravili člani Cheerdance Milleniuma (s pomočjo Zadružne Kraške Banke, ZSŠDI-ja, podjetij Edilcarso, Alternativa sport, Prodet, Center Hotel ter Body Fashion) se z januarjem začenja prava tekmovalna sezona tudi za zamejske »navijače«, ki bodo 11. januarja odpotovali v Berlin na mednarodno tekmo »III. Elite Beach Cup 2008« v organizaciji nemške federacije cheerleadinga. Na srečanje bo društvo poslalo 30 članov porazdeljenih v kar deset skupin, in sicer z mešano člansko ekipo Škratov, pri kateri ne bo nastopila poškodovana Lara Iskra-Skerl; v partnerskih dvigih bodo na parter stopili Niki Meriggioli in Irena Magliacane ter Mitja Kemperle in Jasna Kneipp; imeli bodo člansko mešano peterko (Niki Meriggioli, Ryan Starc, Mitja Kemperle, Lisa Meriggioli in Daša Ukmar); člansko žensko peterko (Jasna Kneipp, Lisa Meriggioli, Nastja Milič, Ni-kol in Tina Krizmancic); mladinsko žensko peterko (Stephanie Furlan, Katerina Iskra, Kristina Žerjal, Johana Pecar in Martina Ti-meus); otroško pompon skupino Čarovnic in člansko pompon skupino Škratijn ter dva pompon para Ester Gregori/Nikol Krizmancic in Lisa Meriggioli/Deborah Samsa. Čeprav bo konkurenca močna, se bodo varovanci Križ-mančičeve potegovali za najvišja mesta. Prijavljene skupine prihajajo iz vse Evrope, največ preglavic pa bodo modro-belim delale ekipe is Slovenije, Nemčije in Norveške. Fantje in dekleta že dalj časa pripravljajo koreografije, trenirali pa so celo med prazniki in izkoristili proste dni za dodatno vadbo ele men tov. ( nm) bova skupaj uspešna.« V lanski sezoni si igral pri re-penskem Krasu. Kateri je bil glavni razlog, da niste napredovali v elitno ligo? »Imeli smo dobro ekipo. Odličen napad, dali smo precej golov. V obrambi pa smo nekoliko šepali in prejeli preveč zadetkov. Trener Milan Mikuš ni bil kriv za neuspeh.« Kdo so po tvojem najboljši tržaški nogometaši, ki nastopajo v raznih amaterskih prvenstvih? »V vratih me je letos presenetil trener vratarjev Vesne Max Samsa, ki je zamenjal poškodovanega prvega vratarja Donna. Dokazal je, da je še vedno zelo zanesljiv. Dobrih branilec je kar nekaj. Najboljši je prav gotovo Daniel Tomizza (Vesna). Sledijo mu Degrassi (Vesna), Arandželovič (Pro Gorizia) in Zolia (San Luigi). V zvezni liniji bi omenil svojega najboljšega prijatelja Sandra Giorgija (Kras) in Bussanija (San Sergio). V napadu? Prav gotovo Radenko Kneževič. Napadalec Krasa je izredno zanesljiv in z lahkoto pride do zadetka.« Jan Grgič SO SPDT organizira 25., 26. in 27. januarja 2008 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Informacije in vpisovanje na ZSŠDI (tel. 040-635627). SK DEVIN prireja tečaje s šolo smučanja za odrasle in otroke vsako soboto in nedeljo od 12. januarja 2008 dalje z avtobusnim prevozom v kraj Forni di Sopra. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it, ali tel. 040 2024017 ali 348 1334086 (Erika) AŠD SK BRDINA obvešca, da bo vsak torek od 19.30 do 20.45 odprt na sedežu društva urad (Repentaborska ulica, 38 -Opčine). Člani se na urad lahko obrnejo za katerekoli informacije v zvezi z vpisi v tečaje, zimovanje, izkaznic FISI in pripravo smuči. Za informacije lahko kličete na štev 347 5292058 ali pišete na e-pošto: info@skbrdi-na.org. SO SPDT prireja 13. januarja avtobusni izlet na Gerlitzen. Odhod ob 6.30 z ul. F. Severo pred sedežem Rai in iz Sesljana ob 6.45. Za prijave in informacije lahko pišete na HYPERLINK "mailto:smucanje@spdt.org" smucanje@spdt.org ali v uradu ZSŠDI, ul. Cicerone 8, tel.: 040 635627. namizni tenis Krasovci solidni na deželnih kvalifikacijah Stefano Rotella KROMA Namiznoteniški igralci zgo-niškega Krasa so konec tedna uspeš no nas topali na tretjih in hkrati zadnjih deželnih kvalifikacijah za nastop na državnem prvenstvu. Vse tekme so potekale v športnem centru v Zgoniku (organizator je bil ŠK Kras). Prvou-vrščeni v različnih starostnih katego rijah so si zago tovili nas top na državnem turnirju. Na državni del se bodo naj brž uvrs ti li tudi dru go uvr šče ni, čeprav fede ra -cija tega še ni uradno potrdila. Ostali krasovci so si nastop na državnem prvenstvu že zagotovili preko državnih turnirjev. Doda ti mo ra mo še, da je predstavnik Kra sa Ste fano Ro tel -la prejš nji teden nas topil na prestižnem državnem mladinskem turnirju »Top 12« in se kot deveti nosilec uvrstil na zelo solidno četrto mesto. NAJMLAJŠE DEKLICE: 1. Talian (Latisana), 2. Katarina Milič (Kras), 5. Dana Milič (Kras). NAJMLAJŠI DEČKI: 1. Calvo (Rangers Videm), 5. Gabrijel Le-giša (Kras). DEKLICE: 1. Elisa Rotella (Kras). DEČKI: 1. Tosca-no (Rangers Videm), 4. Tomaž Milič (Kras), 7. Denis Doljak (Kras). KADETINJE: 1. Tjaša Do-ljak ( Kras). KADE TI: 1. Bra da -schia (Trieste Sistiana), 2. Stefano Rotella (Kras). MLADINCI: 1. Spa da ci ni ( CUS Videm), 2. Mi -chele Rotella (Kras), 4. Tom Fa-biani (Kras), 9. Simone Giorgi (Kras). U-21 ŽENSKE: 1. Elisa Rotella, 2. Tjaša Doljak (obe Kras). U-21 MOŠKI: 1. Michele Rotella, 3. Tom Fabiani, 5. Stefano Rotella, 7. Simone Giorgi (vsi Kras). 4. KATE GORIJA ŽEN SKE: 1. Morocutti (Azzurra Gorica), 2. Elisa Rotella (Kras), 3. Tjaša Doljak (Kras). 4. KATEGORIJA MOŠKI: 1. Olivo (Pordenone), 2. Michele Rotella, 6. Stefano Rotella, 10. Tom Fabiani, 11. Vinicio Divo (vsi Kras). 3. KATEGORIJA ŽENSKE: 1. Gambini (Rangers Videm), 3. Elisa Rotell a, 4. Tjaša Doljak (obe Kras). 3. KATE GORIJA MOŠ KI: 1. Mi che le Ro tel la ( Kras). košarka - V 14. krogu mladinskega prvenstva U-21 Bor NLB ostaja v stiku z vrhom Okrnjeni Kontovel Sokol je moral priznati premoč videmskega Virtusa - Bor v prihodnjem krogu proti vodilnemu Falconstaru Nuova Pallacanestro Gorizia - Bor Nova Lju- bljanska banka 74:76 (19:17, 43:43, 61:66) BOR: Querinuzzi 2 (2:2, 0:4, 0:4), Corsi 4 (0:1, 2:3, 0:1), Crevatin 33 (4:4, 4:8, 7:9), Bole 19 (3:6, 5:8, 2:9), Bronzato 4 (1:2, 0:1, 1:2), Devčič 4 (-, 2:5, -), Bossi 11 (3:4, 4:8, 0:1), Brian Filipac, Erik Filipac, trener Lucio Martini. PON: Bossi in Querinuzzi. Borovci so v Gorici iztržili zelo pomembno zmago, s katero ostajajo v stiku z vrhom lestvice. Kljub pomanjkanju treninga so Martinijevi varovanci vseskozi vodili, zlasti po zaslugi razigranega Crevatina, ki je nastopil res brezhibno, in ravno tako koristnega Boleta. Nasprotniki so sicer slabše postavljeni na lestvici, vendar so telesno dokaj močni in razpolagajo z nekaterimi dobrimi posamezniki. Po izenačenem poteku so v zadnji četrtini gostje s consko obrambo pridobili do osem točk naskoka, prav v končnici pa so jih Goričani spravili v škripce z obrambno varianto box and one, s katero so skušali omejiti Crevatinov učinek. Tako je domačim v zadnjih sekundah uspelo izenačiti, zmagoviti koš za Bor pa je dosegel ob zvoku sirene Corsi, ki je bil spreten pri odbiti žogi in je soigralcem podaril nadvse dragocen uspeh. V prihodnjem kolu se bodo spet v gosteh pomerili s prvo uvrščenim tržiškim Fal-constarom. Kontovel/Sokol - Virtus Udine 56:75 (15:19, 25:36, 41:55) KONTOVEL/SOKOL: Guštin 21, Bergagna 3, Paulin 9, Starc 4, Bukavec 17, Sossi, trener Danijel Šušteršič. PON: Sossi. TRI TOČKE: Bergagna, Bu-kavec in Guštin 1. Kontovel/Sokol je gladko izgubil predvsem zaradi okrnjene postave, ki so jo hudo zdesetkale poškodbe in bolezni. Povrh vsega večina prisotnih že dalj časa ni trenirala, tako da je fantom kaj kmalu zmanjkalo sape. Začetek je bil sicer obetaven, saj so gostitelji povedli z 10:0. Po minuti odmora pa so se nasprotniki zbrali in polagoma pustili našo ekipo za sabo. Gostje niso sicer pokazali nič posebnega, že od prvih minut so se zatekli v dokaj turistično consko obrambo, ki pa je bila dovolj za visok uspeh. Trener Šušteršič je namreč ugotavljal, da morajo njegovi varovanci resneje poprijeti z delom, če želijo v nadaljevanju prvenstva imeti še kako zadoščenje. Ostali izidi 14. kroga: Snaidero - Don Bosco 79:84, Drago - Santos 51:74, Tarcento - Falconstar sinoči, Dinamo prost. Vrstni red: Falconstar in Don Bosco 22, Bor NLB, Snaidero in Virtus Udine 16, Santos 12, NPG 8, Dinamo in Drago 4, Kontovel/Sokol in Tarcen-to 2. Daniel Crevatin (Bor NLB) KROMA 22 Sreda, 9. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI gledališče verdi - Po dvanajstih letih Na odru Turek v Italiji Od petka do 18. januarja - Ob robu tudi razstava lepakov in drugega gradiva Tržaško gledališče Verdi bo ta petek po dvanajstih letih spet postavilo na oder Rossinijevo opero Turek v Italiji (na sliki utrinek z vaje). To bo prva predstava v letu 2008 (in četrta v letošnji sezoni), zanjo pa vlada veliko pričakovanje, še zlasti zaradi kakovosti iz-ved be. Turek v Italiji je komedija v dveh dejanjih in sloni na libretu Feliceja Romanija ter na glasbi Gioacchina Rossinija. Predstava je v režiji direktorja tržaškega stalnega gledališča Rossetti Antonia Ca- len de, med tem ko je za sce no gra -fijo zadolžen Nicola Rubertelli. Kostumist je Maurizio Millenotti, v zased bi pa so med ostali mi so-pranistki Alessandra Marianelli in Silvia Dalla Benetta, basa Nicola Olivieri in Roberto Tagliavini, baritona Paolo Bordogna in Nicolo Ceriani ter tenorja Kenneth Tar-ver in Bla goj Nacos ki. Predsta vo poleg orkestra dopolnjujeta zbor pod vodstvom Lorenza Fratinija in ples na sku pi na gle da li šča Ver di. Turek v Italiji bo v gledališču Verdi na odru vsak dan od 11. do 18. januarja (razen 14.1.). Komedijo bodo nato uprizorili v porde-nonskem gledališču Verdi 23. januarja in teden kasneje (29. januarja) v videmskem gledališču Giovanni da Udine. V Trstu bodo ob robu predstave odprli razstavo lepakov in drugega gradiva Turka v Italiji. Razstavo prireja občinski gle da liš ki muzej Schmidl. V ma li dvorani gledališča Verdi bodo medtem jutri, v ponedeljek, 14.1., in v ponedeljek, 21.1., z začetkom ob 18. uri srečanja z interpreti Turka v Italiji. SLOVENIJA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Frederick Knott: »Delitto perfetto« / nastopajo: Geppy Gleijeses,Stefano Santo-spago, Marianella Bargilli in Raffaele Pi-su; režija: Geppy Gleijeses. Urnik: v torek, 16. januarja, ob 20.30; v četrtek, 17. januarja, ob 16.00 in ob 20.30; v petek, 18. in v soboto, 19. januarja, ob 20.30; v nedeljo, 20. januarja, ob 16.00. La contrada Noël Coward: »Il divo Garry«. Nastopa Stalno gledališče iz Trsta. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: do 20. januarja, od srede do sobote ob 20.30 ob torkih in nedeljah ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Luigi Pirandello: »L'uomo, la bestia e la virtù« / v ponedeljek, 14. in v torek, 15. januarja, ob 20.45. Režija: Enzo Ve-trano in Stefano Randisi. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Johann Wolfgang Goethe: »Faust«. Nastopa Compagnia Mauri Sturno. Režija: Glauco Mauri. Urnik: od jutri, 10., do 13. januarja, ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče v Kopru William Shakespeare: »Kralj Lear« / od srede, 16. januarja, do sobote, 19. januarja, ob 20.00 ter v torek, 22. januarja, ob 16.00. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 14. januarja, ob 20.00 / Slovensko ljudsko gledališče Celje: »Šah mat«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V torek, 15. januarja ob 18.00 / Raymond Queneau: »Cica v metroju«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Do jutri, 10. januarja, ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. V petek, 11. januarja, ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V soboto, 12. januarja, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V ponedeljek, 14. januarja, ob 19.30 in v torek, 15. januarja, ob 18.00 / Dane Zajc: »Jagababa«. V petek, 18. januarja, ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard Drugi«. V soboto, 19. januarja, ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 9., in jutri, 10. januarja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V petek, 11. januarja, ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V soboto, 12. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 14. januarja, ob 20.00 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V sredo, 16., in v četrtek, 17. januarja, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog ma-sakra«. V petek, 18. januarja, ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. V soboto, 19. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 9. januarja, ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. Jutri, 10. januarja, ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Back, Sheldon harnick: »Goslač na strehi« V petek, 11. januarja, ob 19.30 / Pedro Almodovar, ivana Djilas: »Patty Di-phusa«. V soboto, 12. januarja, ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Back, Sheldon har-nick: »Goslač na strehi«. V ponedeljek, 14., in v torek, 15. ja-nuajra, ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. V sredo, 16. januarja, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Back, Sheldon harnick: »Goslač na strehi«. V četrtek, 17. januarja, ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. Mala scena Danes, 9. januarja ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V petek, 11. januarja, ob 19.30 in v soboto, 12. januarja, ob 19.00 / Andreja Zelinka: »Vse življenje«. V sredo, 16. januarja, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V četrtek, 17. januarja, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V petek, 18. januarja, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V soboto, 19. januarja, ob 20.00 / Ser-gi Beibel: »Mobilec«. Slovensko mladinsko gledališče Hervé Guibert: »Mlado meso« / režija: Ivica Buljan. V petek, 11. ja- nuarja, ob 19.00 in v soboto, 12. januarja, ob 18.00. Šentjakobsko gledališče V petek, 11. januarja, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka«. V petek, 18., ponedeljek, 21., in v torek, 22. januarja, ob 19.30 / V. B. Tartuffe: »Kralj na Fiziki«. KOPER Gledališče v Kopru Jutri, 10. januarja, ob 20.00 / Večer z Iztokom Mlakarjem. V petek, 11. januarja, ob 20.00 gostovanje SNG Opere in baleta Ljubljana z baletom »Yin & Yang«. NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 14. januarja, ob 20.15 / Dušan Sodja - klarinet, Tatjana Kaučič - klavir in Marta Močnik Pirc - sopran. LJUBLJANA Cankarjev dom »Mnémosyne« komorna opera / Linhartova dvorana - glasba Gregor Strniša, režija Iztok Lovrič, solisti: Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran, Aleš Marčič; danes, 9. januarja, ob 16.00, jutri, 10. januarja, ob 11.00 in v petek, 11. januarja, ob 20.00. La La La Human Steps: »Amjad« / Linhartova dvorana - nova predstava ene najboljših skupin sodobnega plesa na svetu. Koreograf: Eduard Lock. V sredo, 16., v četrtek, 17. in v petek, 18. januarja, ob 20. uri. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giachino Rossini: »Il Turco in Italia« / premiera v petek, 11. januarja, ob 20.30; ponovitve: v soboto, 12. januarja, ob 17.00, v nedeljo, 13. januarja, ob 16.00, ter od torka, 15. januarja, do petka, 18. januarja, ob 20.30. Gledališče Rossetti Povzeto iz knjige Federica Moccija: »Tre metri sopra il cielo«, muzikal. Režija: Mauro Simone. Urnik: do 12. januarja ob 20.30, v nedeljo, 13. januarja ob 16.00. Koncertno društvo - sezona 2007/2008 V ponedeljek, 14. januarja, ob 20.30 / Angela Hewitt in Daniel Muller Schott - klavir in violončelo. V ponedeljek, 21. januarja, ob 20.30 / Quartetto Casals. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 13. januarja, ob 18. uri / koncert Policijskega orkestra Slovenije pod vodstvom Tomaža Kmetiča, solist klarinetist Jože Kotar. ZGONIK Športno-kulturni center V soboto, 12. januarja, ob 21. uri / Novoletni koncert gospel glasbe z naslovom »Queens of Christmas«. Nastopata skupini Cadmos Ensemble in Le Pleiadi. GORICA Avditorij V petek, 18. januarja, ob 20.45 / nastopa Trio Matisse - Emanuela Pie-monti (klavir), Paolo Ghidoni (violina) in Pietro Bosna (violončelo). VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Danes, 9. januarja ob 20.45 / Sinfonia Varsovia. Dirigent: Peter Csaba. Klavir: Sergei Edelmann. V nedeljo, 20. januarja, ob 20.45 / SWR Sinfonieorchester Baden-Baden Freiburg, dirigent: Sylvain Cambreling. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: do 14. januarja je na ogled osrednja razstava ob stoletnici rojstva Jožeta Cesarja. Urnik od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 in med predstavami. IV. pomol: do 27. januarja je na ogled razstava »Spacal - umetnik brez meja«. Urnik: od 10.00 do 20.00; ob petkih in sobotah do 22.00. Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Občinska umetnostna galerija G. Ne-grisin: do 12. januarja bo na ogled razstava »Giuseppe Negrisin - 19301987«. Urnik: od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. OPČINE Bambičeva galerija / v soboto, 12. januarja, ob 20.30 bo odprtje fotografske razstave Primoža Hienga z naslovom: »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. ŠTEVERJAN V gostilni Koršič bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PIRAN Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom / v torek, 15. januarja, ob 18.00 bo v Mali galeriji Mirja Kranjca odprtje razstave računalniških grafik Bogdana Sobana z naslovom: »Generative Art - Povratek na Kras«. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova galerija, (Prešernova 3): do 18. januarja so na ogled fotografije, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Razstava bo odprta od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. Mestna galerija, (Trg Edvarda Kardelja 5):do 14. januarja 2008 bo na ogled mul-timedialna razstava z naslovom IOS -Podobe duše Martina Avsenika. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center: do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od 11. do 18. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (8. 1. 2008) Vodoravno: ekosistem, torilnica, araki, Sok, nit, ril, Vodopivec, kolon, Irak, slad, rilec, R. L., totem, Ja-vanci, rajnik, da, rak, Anaksimen, Ana, H. O., Assisi, vir; na sliki: Katja Vodopivec. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 9. januarja 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualna: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde 10.40 Aktualno: Dieci minuti di... 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa (vodi Alessandro Di Pietro) 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodartsvo 14.10 Variete Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta (vodi Michele Cucuzza) 18.50 Kviz: L'eredita (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (vodi Fabrizio Frizzi) 21.10 Film: LAttentatuni - Il grande at-tentato (dram., It. '01, i. V. Pivetti) 23.35 Dnevnik 23.40 Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Rai Due 7.00 Variete: Random 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Tg2.it 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Risanke 14.25 Šport - Košarka: Italia - Spagna (prenos iz Turčije) 16.25 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Streghe - Quel genio di Phoebe 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Piloti 19.10 Nan.: The Sentinel - L'aurea 20.00 Kviz: Pyramid (Vodi Enrico Bri- gnano) 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Harry Potter e la pietra filo-sofale (fant., ZDA '01, i. Daniel Radcliffe) 23.40 Dnevnik 23.55 Variete: Bravograzie ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Agritre 12.45 Aktualno: Le storie 13.10 Nan.: Stargate Sg-1 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: TgR Leonardo 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Dok.: Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Caccia al ladro (krim., ZDA '55, i. Cary Grant) 23.05 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.25 Dok.: Il grande gioco - 100 anni di scuotismo 0.35 Dok.: La storia siamo noi Rete 4 8.30 9.30 10.40 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 16.00 18.50 18.55 20.00 20.20 21.10 23.20 13.40 14.10 14.45 16.15 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 23.15 Nan.: Quincy - Un facile bersaglio Nan.: Magnum P.I. - Un incontro fulminante Nan.: Nash Bridges - Questione di femminilita' Nan.: Hunter - Amore, odio e ira Nad.: Saint Tropez Nad.: Febbre d'amore Nad.. Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenske napovedi Aktualno: Il tribunale di Forum Nad.: Sentieri Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger - Ultimo spettacolo Film: Jane Eyre (VB '06, i. Ruth Wilson) Vite straordinarie: Massimo Troi- Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, Mattina, Insieme Nan.: La missione (i. Massimo Ghini) Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) Realistični show: Amici (vodi Maria De Filippi) Nan.: Barbara Wood: l'anello dello straniero Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Variete: Paperissima Pan (vodijo Gabibbo, Juliana Moreira, Lydie Pages) Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) C/ Italia 1 Risanke Nan.: Happy Days Nan.. Dharma & Greg Nan.: Hope & Faith Nan.: Prima o poi divorzio! Nan.: Still standing Dnevnik in športne vesti Šport: Slamball Risanke Nan.: Instant star Nan.: Malcolm Nan.: Ned - Scuola di sopravvi- venza Risanke Dnevnik in vremenska napoved Nan.: The war at Home - Voglio fare la cantante Risanke Kviz: La ruota della fortuna (vodi Enrico Papi) Nan.: CSI: Miami Nan.: CSI: NY Nan.: 24 Dnevnik - Šport ^ Tele 4 7.00 (8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00, 1.32) Dnevnik 8.00 Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 9.00 Dokumentarec o naravi 10.35 Nan.: Don Matteo 5 11.10 Klasična glasba 13.30 Aktualno: ...Dopo il Tg 16.05 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 20.10 Gledališka sezona - Rossetti 20.55 Nan.: Garibaldi, eroe dei due mon-di 22.45 Aktualno: Vprašanja Riccardu Illy-ju 23.35 Aktualno: Fra ieri e i La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 9.15 Aktualno: Due minuti un libro 9.30 Nan.: In tribunale con Lynn - Ri-covero 10.30 Nan.: Il tocco di un angelo - Il vol-to di Dio 11.30 Nan.: Cuore e batticuore - Omici- dio fatto in casa 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Il commissario Scali - Hamburger e crack 14.00 Film: Lola Montes (biogr., Fr. '55, i. Martine Carol) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Star Trek Enterprise 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa - Ser- vizio silenzioso 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Crozza Italia Exclusive 21.00 Film: Quarto protocollo (krim.,ZDA, '87, i. Michel Caine) 23.30 Law&Order - I due volti della giu-stizia 1.00 Dnevnik (t Slovenija 1 7.00 (8.00, 9.00, 13.00, 15.00) Poročila 7.10 (8.10) Dobro jutro 8.45 Risani film:: Sneženi božič Cofka Cofa 9.05 (9.40) Risana nanizanka 9.30 Nan.: Medvedki 9.50 Otroške pesmice - Medvedek Slad- kosnedek 9.55 (16.45, 18.40) Risanke 10.10 Po sledeh Martina Krpana 10.30 Knjiga mene briga - William Sut- cliffe (pon.) 10.50 Veliki spomladanski koncert Gimnazije Kranj 12.00 Dok.: Hanibal 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Ars 360 (pon.) 13.30 Umetni raj 13.55 Nove podobe prazgodovine na Slovenskem 14.20 (17.30, 17.45, 18.00, 0.30) Dok. oddaja 15.10 Mostovi - hidak 15.45 Ris. nan.: Ana z zelene domačije 16.10 Pod klobukom 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 18.30 Žrebanje Lota 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Film: Gori 21.40 Prvi in drugi 22.10 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.15 Omizje: Stranke o letu 2008 (t* Slovenija 2 7.00 9.00, 9.30, 11.00 14.40 16.40 17.15 19.00 20.00 21.30 Infokanal (14.10) TV prodaja (l3.00) Zabavni Infokanal Otroški Infokanal Proslava EU - Multikult. dialog, posnetek iz Cankarjevega doma (p.) Poljudnoznan. nan.: Zaljubljeni v živali Ruhpolding - Svetovni pokal v Biatlonu, štafete 4x6 km, ženske; vmes poročila Družinske zgodbe (p.) Tarča Pozor! Nadzor! 21.50 Tv priredba predstave SLG Celje: Škof Tomaž Hren 23.30 Slovenska jazz scena 00.40 Angl. nan.: Jericho (p.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.50 16.25 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 21.55 22.10 23.05 23.35 0.25 0.40 10.30 11.00 17.00 18.00 18.40 18.45 19.00 19.55 20.00 20.30 21.00 22.00 23.00 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Globus Film: Veselo življenje Folkest Nautilus Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Šport Odmev Pogovorimo se o... City Folk Glasbena oddaja Vsedanes - TV dnevnik Dok.: Sissi Artevisione - Kulturni magazin Iz arhiva po vaših željah Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV TGR FJK -Deželne vesti i Tv Primorka Dnevnik Tv Primorka, vreme Videostrani Športni ponedeljek Če me spomin ne vara - mladinski kviz Video spot meseca Slovenska vojska Koper-Izola-Piran EPP Dnevnik Tv Primorka, vreme Gospodarska oddaja Odprta tema: Agrarne skupnosti Slovenije Za vas pripravlja Dnevnik Tv Primorka, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga - Drago Jančar: Severni sij (16. nad.); 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Srečanja: Alojz Rebula (pripr. Tatjana Rojc); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Učimo se vse življenje; 18.40 Jezikovne reže; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba,nato zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-14.30 Na rešetu; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Viža meseca; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 14.05 Beseda o letu 2007; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.50 Iz sporedov; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30, Info. oddaja v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.40 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Praznični intermezzo; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Srednjeveški »Oslovski praznik«; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 9. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona ) N. GORICA CELOVEC O -4/0 O TRŽIČ -4/3 o KRANJ LJUBLJANA -1/2 N. MESTO -1/1 PORTOROŽ O 3/9 KOČEVJE •N0 c O> " ČRNOMELJ REKA 6/9 PAZIN O ÍNAPOVED ZA DANES Dopoldne bo povečini zmerno oblačno, čez dan se bo oblačnost povečala. V gorah in podgorju bo spremenljivo, v nižinah in ob morju bo pretežno oblačno. V južnejših nižinskih predelih bo ponoči zamegljeno. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne, ponekod pa tudi večji del dneva, megla ali nizka oblačnost. Že zjutraj se bo pooblačilo na Primorskem, čez dan pa se bo nekoliko povečala oblačnost tudi drugod po Sloveniji. J Naše kraje bo danes prešla oslabljena atlantska fronta. Jutri bo v prizemlju od jugozahoda pritekal bolj vlažen zrak. V noči na soboto bo naše kraje ob okrepljenih jugovzhodnih vetrovih n dosegla nova atlantska fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.39 Dolžina dneva 8.54. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.39 in zatone ob 17.37. Nad severnim Atlantikom je ciklonsko območje z več frontami, nad Sredozemljem, Balkanom in vzhodno Evropo pa je območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in postopno bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo danes postopoma krepila, v drugi polovici dneva bo veliko ljudi imelo z vremenom povezane težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na četrtek bo moteno. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.04 najnižje -11 cm, ob 9.47 najvišje 44 cm, ob 16.44 najnižje -62 cm, ob 23.22 najvišje 34 cm. Jutri: ob 4.42 najnižje -10 cm, ob 10.17 najvišje 41 cm, ob 17.15 najnižje -60 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............ 2 2000 m . 1000 m............6 2500 m 1500 m............1 2864 m . .-1 . .-3 .-5 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. O GRADEC -3/2 TRBIŽ O -5/5 O -5/4 KRANJSKA G. ¿S 83 VIDEM O 1/0 O PORDENON ČEDAD O 2/-1 ČL CELOVEC O -4/1 o TRŽIČ ^^ -2/5 O KRANJ & o-4/3 S. GRADEC CELJE -1/7 O MARIBOR O-2/3 PTUJ O O LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA 1/6 GORICA ° 2/8 POSTOJNA 4/0 ^ 2/8 o-1/5 KOČEVJE ^ o ZAGREB -1/3 O r, (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V južnejših nižinskih predelih bo pretežno oblačno in zamegljeno. Ponekod bo možno občasno rosenje. V podgorju in v predalpah bo spremenljivo oblačno, v Alpah bo zmerno oblačno. Jutri bo na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno. Po nekaterih nižinah bo zjutraj megla. Na zahodu bo občasno rahlo deževalo. Čez dan bo zapihal jugozahodnik. V petek bo na severovzhodu sprva še delno jasno, drugod pa bo oblačno. T II k i z i: M Spoštovani, obveščamo vas, da smo se z dnem 3.1.2008 preselili v novo poslovalnico in sicer na Kosovelovo ulico 4b. To je nasproti vhoda v Kulturni dom Srečka Kosovela. Telefonske števike in e-maili ostajajo isti. obiščite nas, Vaša llirika Last Minute Center" NOVA GORICA SEŽANA KOPER Ul. Gradnikove b. 7 Kosovelova ul. 4b Pristaniška 2 tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410 www.lastminutecenter.si francija - Predsednik javno spregovoril o svoji novi ljubezni Sarkozy potrdil načrte o bližnji poroki z Brunijevo PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je včeraj izjavil, da je njegovo razmerje s pevko in nekdanjo manekenko Carlo Bruni resno in da načrtujeta poroko. »Velika verjetnost je, da boste o najini poroki izvedeli, ko bo ta že mimo,« je dejal Sarkozy na redni novinarski konferenci v Elizejski palači. V odzivu na pisanje francoskega tednika Journal du dimanche, ki je napovedal, da bo poroka v februarju, pa je dejal, da ne bodo mediji določili datuma poroke. Sarkozy je tudi poudaril, da je želel prekiniti tradicijo, ko so francoski predsedniki vztrajno molčali o svojem ljubezenskem življenju, pri tem pa so jih mediji podpirali. Namignil je na primer nekdanjega predsednika Francoisa Mitteranda, ki je dejstvo, da ima ljubico, uspešno skrival praktično skozi oba predsedniška mandata med letoma 1981 in 1995. Ne da bi omenil ime nekdanjega socialističnega predsednika, je Sarkozy spomnil na »nekega drugega predsednika, ki je v Egipt v predsedniškem letalu potoval z drugo družino«. »Vsi so vedeli za to, a nihče ni o tem govoril. Carla in jaz sva se odločila, da ne bova lagala,« je bil jasen Sarkozy, a ob tem dodal, da ne želi soditi svojih predhodnikov, saj »mora vsakdo živeti, tako kot misli, da je prav«. Potem ko se je Sarkozy konec oktobra ločil od žene Cecilie, se je sredi decembra s svojo novo prijateljico prvič predstavil novinarjem v pariškem zabaviščnem parku Disneyland. Od takrat sta skupaj preživela božične in novoletne počitnice v Egiptu in v Jordaniji. Čeprav večina Francozov meni, da je Sarkozyjeva idila z Brunijevo zasebna zadeva, pa je slišati veliko kritik na račun njegovega stila, ki naj bi spominjal na resničnosti šov s televizije, Sarkozy pa naj bi politiko naredil za televizijski dogodek. (STA) avstralija - Filmska zvezdnica Nicole Kidman bo postala mamica SYDNEY - Avstralska filmska zvezdnica Nicole Kidman in njen soprog, pevec Keith Urban, pričakujeta svojega prvega otroka. O igralkini nosečnosti so mediji ugibali že konec lanskega leta, včeraj pa je njena tiskovna predstavnica Wendy Day potrdila veselo novico. »Par je navdušen,« je dodala. Keith Urban in 40-letna igralka, ki so ji filmske vloge prinesle številna priznanja, med drugim oskarja za vlogo v Urah do večnosti, sta se lani poročila v Sydneyju. Av- stralska zvezdnica ima iz prejšnjega zakona z igralcem Tomom Cruiseom dva posvojena otroka, 14-letno Isa-bello in 12-letnega Connorja. Kidmanova, ki si s Cruiseom deli skrbništvo nad posvojencema, je večkrat dejala, da bi tudi sama želela imeti otroka. »Kar bo, bo. Je v božjih rokah,« je lani dejala za eno od ženskih revij. Lani je tudi razkrila, da je imela med desetletnim zakonom s Cruiseom izvenmaternično nosečnost, enkrat pa je tudi splavila. (STA)