45 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 82 (2022) 1, 45—53 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:02/2021; spr eje t o/ Accep t ed:10/2021 UDK/UDC: 378.6:2(497.4Ljubljana)“19“ DOI: 10.34291/B V2022/01/K olar © 2022 K olar , CC B Y 4.0 Bogdan Kolar »Ni normalno, da na Teološki fakulteti predavajo tuji državljani« »It Is not Normal That Foreign Citizens Teach at the Faculty of Theology« Povzetek : Ok oli le t a 1970 se je na T eološki f ak ult e ti z ačela k az a ti s tisk a z ar adi po - manjk anja učit elje v določenih t eoloških pr edme t o v . K er v pr edhodnih le tih spe - c ialis tič ni š tudij v tujini ni bil m og oč, ni bila m og oč a niti r e dna m e nja v a g e ne - r acij. P omanjk anje učit elje v se je najbolj k az alo pri bibličnih v edah, saj je bil š tudij t eg a podr očja mog oč samo na us tr e znih specializir anih šolah in inš titutih v tujini. Da bi pr oblem r ešili, so se v eliki k ancler nadšk of Jo ž e f P og ačnik, v ods tv o f ak ult e t e in posame zni učit elji z a v z emali, da bi v saj obč asno k ot pr eda v a t elji na f ak ult e ti g os t ov ali uv elja vljeni slov enski biblicis ti iz tujine. P olitične r azmer e t emu niso bile naklonjene, z a t o ni bilo mog oče dobiti v seh potr ebnih soglasij. T o je pr epr eči l o , da bi ugl ed na sl o v ensk a bi bl i ci s t a Al ojzi j M. Ambr o ži č i n Jo ž e Ple vnik, ki s t a delo v ala na univ e rzi v T or on tu, pos t ala učit elja na f ak ult e ti v Lju - bljani. Ključne besede : T eološk a f ak ult e t a, učit elji, biblične v ede, Jo ž e Ple vnik (1928–2010), Alojzij M. Ambr o žič (1930–2011) Abstract : A lack of t eacher s of cert ain theologic al subjects sho w ed a t the F aculty of Theo logy in Ljubljana in the early se v en ties. Bec ause of the impossibility t o specialise abr oad in the pr e vious y ear s, a r egular chang e of g ener a tions w as not possible. A particular lack of t eacher s w as f elt b y the Biblic al sciences since specialisa tion in tha t field w as possible only in specialised schools and ins titut es outside Slov enia. In or der t o c ope with the ques tion, the Gr and Chancellor Ar chbishop Jo ž e f P og ačnik, the leader ship of the F aculty , and diff er en t t eacher s s u g g es t ed i n vi ti n g , a t l eas t t emp o r ari l y , as t each er s w el l - kn o wn S l o v en i an Bi b - lic al scholar s fr om abr oad. The politic al situa tion w as not in f a v our of such a solution and it pr e v en t ed ob t aining the necessar y permissions. Ther e f or e, tw o known biblicis ts of the Slov enian backgr ound t eaching in T or on t o , On t ario , Canada, Jo ž e Plevnik and Alojzij M. Ambr o žič, did not bec ome F aculty member s. Keywords: F aculty of Theology , t eacher s, Biblic al sciences, Jo ž e Plevnik (1928– 2010), Alojzij M. Ambr o žič (1930–2011) 46 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 1. Uvod K onec šes t dese tih in v z ače tk u sedemdese tih le t pr e t ekleg a s t ole tja je v učit eljsk em zboru T eološk e f ak ult et e prišlo do menja v e g ener acij. S v oje življenjsk o poslans tv o so z aključe v ali učit elji, ki so na f ak ult e ti delov ali ž e pr ed drug o s v e t ovno v ojno ali celo od vseg a z ačetk a ljubljansk e univ erz e. Za t o se je z ačelo k az a ti pomanjk anje učit eljev . Pri k a t edr ah se je t o najbolj čutilo v biblični sk upini. Razlogi se v eda niso bili samo v v ods tvu f ak ult et e. Gla vni r azlog so bile nenormalne r azmer e v slov enski družbi, ki ni omogočala, da bi š tudentje t eologije v letih po k oncu druge s v et ovne v ojne lahk o od- hajali na specialis tični š tudij v tujino (k ar pa je bilo omog očeno š tuden t om iz družin, ki z a politično oblas t niso bile vpr ašljiv e). Šele od sr edine šes t desetih let so se ponov - no pok az ale mo žnos ti, da so šk ofje š tuden t e, ki so se pripr a vljali na učit eljsk o delo na T eološki f ak ult e ti, lahk o z ačeli pošilja ti v tujino (le t a 1965 so na nadaljnji š tudij v Rim odšli trije prihodnji učit elji na f ak ult e ti: na P apeški biblični inš titut Fr ance R o z- man; na V zhodni inš titut dr . Fr ance P erk o in na La t er ansk o univ erz o Rafko V alenčič). 2. Učiteljski zbor fakultete po koncilu P o drugi s v e t o vni v ojni so bili na T eološki f ak ult e ti š tirje učit elji bibličnih pr edme - t o v: z a s t ar o z a v e z o d r . Ma tij a S l a vi č ( r o j en 1877, u mrl 1958) i n d r . Jak o b Al ek si č (r ojen 1897, honor arni pr eda v a t elj 1947, 1952 izr edni, 1967 r edni pr of esor), z a no v o z a v e z o dr . Andr ej Snoj (r ojen 1886, umrl 1962) in dr . St ank o Cajnk ar (r ojen 1900, izr edni pr of esor 1947, umrl 1977). P o smrti dr . M. Sla vič a in dr . A . Snoja s t a pri biblični k a t edri os t ala samo še dv a pr of esorja: z a s t ar o z a v e z o dr . J . Alek sič in z a no v o z a v e z o dr . S. Cajnk ar . K ot honor arni pr eda v a t elj je le t a 1968 z ačel sode - lo v a ti dr . Fr ance R o zman (v Rimu je biblične v ede š tudir al od 1965 do 1967) (R o z- man 1990, 54–55). V en d ar je b i l o ču titi p o tr eb o p o d o d a tn i h u čn i h mo čeh , k aj ti r azmer e na f ak ult e ti so nar ek o v ale v eč pr eda v anj, seminarje v , v aj in men t or s t e v . Z ar ad i v el i k eg a n ap r ed k a b i b l i čn i h v ed so b i l i u v ed en i n ek a t eri n o vi p r ed me ti. Če- pr a v so se t akr a t z a učit elje bibličnih v ed pripr a vljali trije slo v enski duho vniki (Jo ž e K r ašo v e c, Mar ijan P e k laj, Jur ij Bizjak ), je bilo z njiho v o v k ljučitv ijo v učit e ljsk i zbor v endarle mog oče r ačuna ti šele od sr edine sedemdese tih le t dalje. V saj z a nek aj le t je bil o t or ej tr eba najti z ač asno r ešit e v . K ot najbolj r ealis tična se je k az ala mo- žnos t, da bi del pr eda v anj pr e v z ela t akr a t ž e po znana slo v ensk a biblicis t a, ki s t a pr eda v ala na T eološki f ak ult e ti Univ erz e v T or on tu – je z uit dr . Jo ž e Ple vnik in du - ho vnik t or on tsk e nadšk ofije dr . Alojzij M. Ambr o žič. Računali so na mo žnos t, da bi en seme s t er pr eda v ala v T or on tu in en semes t er v Ljubljani. N ad t ak šno r ešitvijo je bi l na v dušen v eliki k ancler T eološk e f ak ult e t e dr . Jo ž e f P og ačnik in tudi v ods tv o f ak ult e t e. Znans tv eni s v e t f ak ult e t e je o t em v ečkr a t r azpr a vljal ž e v le tu 1971 in slednjič napr a vil k or ak e, ki bi do t ak šne r ešitv e lahk o pripeljal i. K er pa je pri odlo - čitv ah o učit eljih na T eološki f ak ult e ti s v ojo besedo imela tudi K omisija R epublik e Slo v e nije z a v er sk a vpr ašanja, je bilo tr e ba najpr ej pridobiti nje no mne nje in na t o soglasje. T o je jasno k az alo , da je bila T eološk a f ak ult e t a po le tu 1952, k o je bila izključena iz ja vneg a šolsk eg a sis t ema, samo na vide zno z asebna in neodvisna šola 47 Bogdan Kolar - »Ni normalno, da na Teološki fakulteti predavajo tuji državljani« K a t olišk e cerkv e v Slov eniji; pomemben vpliv pri spr ejemanju k adr ov skih odločit e v je v v sak em primeru imela omenjena k omisija. T a je na podlagi pr egleda osebne in družinsk e z g odo vine k andida t o v , še posebej glede njihov eg a r a vnanja v č asu drug e s v e t o vn e v o j n e i n o d n o sa d o n o v e o b l as ti p o v o j n i , o d l o č al a o n j i h o vi p ri mern o s ti in politični spr ejemljiv os ti – ne pa s tr ok o vnos ti. 3. Kanadska biblicista Med člani slov ensk e sk upnos ti v T or on tu in njeg ovi ok olici, kjer je po drugi s v e t ovni v ojni našla dom močna sk upin a z a v ednih Slo v ence v , s t a bili us t ano vljeni dv e na- r odnos tni ž upn iji: ž upnija Marije P omag aj (1954) in ž upnija Marije Br e zmade žne ( 1961) ; o b e so o r g an i zi r al i i n n a t o v o d i l i d u h o vn i ki i z sk u p n o s ti Mi si j o n sk e d ru žb e (laz aris ti). Raz gibano življenje v okviru ž upnij in mnogih or g aniz acij je pripomoglo , da so iz slo v enskih družin iz šli nek a t eri duho vni poklici. Vključ ili so se v t or on tsk o nadšk ofijo ali v posame zne r edo vne sk upnos ti. J o ž e P le v nik je bil r oje n v Ljubljani 1 8 . de c e m br a 1 9 2 8 . M aja 1 9 4 5 je s sor odni- ki z apus til Slo v enijo in tri le t a pr e živ el v begunskih t aboriščih v A v s triji: v Št. Vidu na Glini, v K e lle r be r gu pri Be ljak u, v Špit alu na Dr a vi in v P e g g e tz u pri Lie nz u. N je - g o v s t ar ejši br a t je bil vrnjen v Slo v enijo in je umrl nasilne smrti. J . Ple vnik je imel mo žnos t obisk o v a ti slo v ensk o t aboriščno gimnazijo. Junija 1948 je odšel v K anado in mor al spr eje ti delo , k ot so g a v si priseljenci: delal je na f armi v pr o vinci No v a Sc otia. V Halif a x u je na t o obisk o v al Je z uitski k olegij in sep t embr a 1950 v s t opil v je z uitski novicia t v Guelphu, On t ario. K o je pos t al član sk upnos ti, se je pos v e til študiju klasičnih jezikov ( gr ščin e in la tinščine) in se na t o pr ese lil v T or on t o , kjer je š tudir al filo z ofijo (1954–1957). Bil je učit elj na gimnaziji Campion Colleg e v R egini na z ahodu K anade. Duho vnišk o pos v ečenje je pr ejel po š tudiju t eologije le t a 1964 v T or on tu (Jak opič 1964). Le t a 1966 je z ačel š tudij bibličnih v ed v W ürzbur gu v Nemčiji in le t a 1971 z ag o v arjal dok t or sk o delo iz P a vlo v e t eologije pri pr of . Rudol- fu Schnack enbur gu („ The P ar ousia of the Lor d Acc or ding t o the Le tt er s of P aul: an Ex e g e tic al and The olog ic al In v e s tig a tion “). P o v r nitv i v T or on t o je pos t al učit e lj na je z uitski t eološki šoli R egis Coll eg e, ki je bila del t or on tsk e t eološk e f ak ult e t e in s t em t or on tsk e univ e rz e . Pr e da v al je pr e dv sem o N o vi z a v e zi, zlas ti e v ang elijih in P a vlo vih pismih. P o le tu 1984 je bil v odja višjih pr ogr amo v (Adv anced Degr ee Stu- d i es). Ob vr s ti čl ank o v v speci al i zi r an i h znan s tv en i h r e vi jah (The Catholic Biblical Quarterly, Biblica, The Way) je iz dal ose m k njig , od k a t e r ih so bile ne k a t e r e pr e - v edene v slo v enščino; iz dal jih je ž upnijski ur ad Ljubljana-Dr a vlje (Umrl je je z uit dr . Jo ž e Ple vnik 2010, 19). Njeg o v o življenje in delo je celo vit o pr eds t a vil pr of . dr . Mak similijan Ma tjaž (2010, 663–665). Dr . J . Ple vnik je bil pov e z an s slov ensk o sk upnos tjo v T or on tu in se je udele ž e v al r azličnih prir edit e v , ki s t a jih pripr a vljali obe slo v enski ž upniji. Napisal je vr s t o pri - spevk ov z a slov ensk o r evijo Božja beseda, ki izhaja v T or ontu. P o upok ojitvi je v ečkr a t nadomešč al slov ensk eg a župnik a v cerkvi Marije P omag aj. Umrl je 4. junija 2010 v R ene Goupil House, Pick ering , On t ario (Umrl je je zuit dr . Jo ž e Ple vnik 2010, 167). 48 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 Alojzij Ambr o žič je Slo v enijo z družino z apus til maja 1945 k ot pe tnajs tle tni f an t. R ojen je bil 27. januarja 1930 v Gaberju pri Dobr o vi. V begunskih t aboriščih na K or ošk em P eg g e tz in Špit al na Dr a vi je obisk o v al gimnazijo in le t a 1948 ma turir al. Sep t embr a is t eg a le t a se je družina iz selila v K anado in si našla dom v bližini T o- r on t a. Filo z ofijo in t eologijo je š tudir al k ot bog oslo v ec t or on tsk e nadšk ofije v kr a- ju Sc arbor ough pri T or on tu; junija 1955 je bil pos v ečen v duho vnik a. K ot duho vnik je službo v al v v eč ž upnijah in bil učit elj v semenišču s v . A v guš tina v T or on tu. Spe- cialis tični t eološki in biblični š tudij je opr a vil v Rimu na P apešk em bibličnem inš ti- tutu (1957–1960) in v Nemčiji na univ erzi v W ürzbur gu (1967–1970). Men t or pri dok t or sk em delu s podr očja Mark ov eg a e v ang elija („St. Mark‘ s Concept of the King dom of God : a R edaction-C ritic al Study of the R e f er ence s t o the King dom of God in the Sec ond Gospel“, W ürzbur g 1970) mu je bil pr a v t ak o pr of . Rudolf Sch - nack enbur g. P o vrnitvi v T or on t o je pos t al r edni učit elj bibličnih pr edme t o v No v e z a v e z e na t or on tsk i t e ološk i f ak ult e ti. Bil je tudi r a v na t e lj se m e nišč a in č lan š t e v il- nih šk ofijskih delo vnih t eles. Alojzij Ambr o žič je mar c a 1976 pos t al t or on tski pomo žni šk of in dese t le t k a- sne je nadšk of k oadjut or s pr a v ic o nasle ds tv a. F e br uar ja 1 9 98 je bil im e no v an z a k ar dinala. Umrl je 26. a v gus t a 2011 v T or on tu. S s tr ok o vnimi prispe vki se je ogla- šal v r azl i čn i h t eo l o ški h i n p as t o r al n i h r e vi jah . R ed n o j e so d el o v al p ri r e vi ji Božja beseda, ki jo v T or on tu iz dajajo slo v enski člani Misijonsk e družbe. V eč njeg o vih knjig je bilo obja vljenih v slo v ensk em je zik u. Bil je po znan pridig ar na duho vnih v ajah in pr eda v a t elj na r azličnih sr eč anjih, tudi v Slo v eniji in slo v ensk em z amejs tvu. Bil je sodela v ec in član ur edniš tv a Celovškega zvona, no v embr a 1991 mu je t o- r on tsk a univ erz a podelila č as tni dok t or a t (K olar 2015, 597–617). V z g odo vino K a- t olišk e cerkv e v K anadi in nasploh k anadsk e družbe se je z apisal pr edvsem k ot v odit elj najv ečje nadšk ofije v drž a vi – in k ot izjemen po zna v alec pas t or alneg a dela med priseljenskimi sk upnos tmi. 4. Moledovanje za dovoljenje O mo žnos ti, da bi pr of esorja Jo ž e Ple vnik in Alojzij Ambr o žič obč asno pr e v z ela pr e - da v anja na T eološki f ak ult e ti v Ljubljani, je najpr ej r azpr a vljal F ak ult e tni s v e t, ki je v tis t em č asu usklaje v al v se deja vnos ti f ak ult e t e. Pr v e r azpr a v e o t ak šnem načinu isk anja učit elje v z a biblične pr edme t e so bile ob k oncu pr v eg a semes tr a š tudijsk e - g a le t a 1971/72, k o so se z ačele pripr a v e na naslednje š tudijsk o le t o. Decembr a 1971 se je med učit elji f ak ult e t e iz oblik o v ala ideja, da bi k sodelo v anju po v abili omenjena učit elja – in da bi pr eda v ala menjaje v Ljubljani in v T or on tu (A TF , f asc. 9, spisi). P o nar očilu F ak ult e tneg a s v e t a je dek an pr of . dr . Marijan Smolik na K o- misijo z a v er sk a vpr ašanja v z ače tk u f ebruarja 1972 naslo vil in f ormacijo o sklepu in pr osil k omisijo z a mnenje. K er je bil pr edsednik k omisije P a vle Bojc odsot en, s t a dek ana 11. f ebruarja spr ejela njeg o v a sodela v c a Ser gij P elhan in Fr anek Sladič. V z abele žki sr eč anja ber emo: 49 Bogdan Kolar - »Ni normalno, da na Teološki fakulteti predavajo tuji državljani« »Predložil je osnovne podatke za dva slovenska duhovnika, ki trenutno bivata v Kanadi, Lojzeta Ambrožiča in Jožeta Plevnika, s prošnjo, da bi komisija pregledala njuno zadržanje v polpretekli dobi, ker ju namerava fakulteta spričo pomanjkanja predavateljev za bibliografijo pritegniti za predavatelja. Prihajala bi za pol leta v Jugoslavijo predavat; izmenoma vsako leto drug, začela pa bi predvidoma februarja meseca 1973.« (AS 1211, K O V S, šk. 141, Pr edlog z a odobrit e v names titv e dv eh pr eda v a t elje v bibliogr a fije na TF; z abele žk a dne 11. 2. 1972) Dek an dr . Smolik je ur adnik a k omisije spomnil, da se je o mo žnos ti vključitv e omen jen i h u či t el je v v f ak u l t e tn o d el o n a k omi si ji p og o v arjal ž e v el i ki k an cl er n ad - šk of dr . Jo ž e f P og ačnik in da t ak šno idejo podpir a. Iz is t e z abele žk e iz v emo še, da je dek an dr . Smolik z a tr dil, da imeno v ana z ar adi mlados ti medok upacijsk o nis t a k ompr omitir ana, da se tudi v ino z ems tvu nis t a politično udejs tv o v ala – ni pa v edel pojasniti, ali ima t a ur ejene odn ose glede drž a vljans tv a o zir oma čig a v a drž a vljana sploh s t a. Sklep je bil: »Dog o v orili smo se, da bo k omisija imenov ana pr e v erila približno v r ok u 1 do 2 mesece v in se znanila g. dek ana.« (AS 1211, K O V S, šk. 141, Pr edlog z a odobrit e v names titv e dv eh pr eda v a t elje v bibliogr a fije na TF; z abele žk a dne 11. 2. 1972) 15. junija 1972, k o so na f ak ult e ti ž e pripr a vljali se znam pr eda v anj z a naslednje š tudijsk o le t o in določ ali pr eda v a t elje z a posame zne pr edme t e, se je dek an dr . S mol i k pon o vno ogl asi l na k omi si ji , da bi i z v edel z a ug ot o vi tv e. T akr a t s t a g a spr e- jela pr edsednik K omisije P a vle Bojc in njeg o v s v e t o v alec Ser gij P elhan: »Dr. Smolika smo obvestili, da smo zadevo v zvezi s slovenskima duhovnikoma, ki bivata v Kanadi (Lojz e Ambr o žič in Jo ž e Ple vnik) pr oučili, v endar tr enutno ne k až e, da je pr oblem r ešljiv . Gr e namr eč z a t o , da bi lahk o opr a vljala v sak po en semes t er pr eda v anje biblicis tik e na t eološki f ak ult e ti. Zadrž ek je v t em, da je Ambr o žiču bilo odv z e t o drž a vljans tv o , medt em k o Jo ž e Ple vnik po naših in f ormacijah t o vpr ašanje nima ur ejeno.« V nadalje v anju z abele žk a dodaja: »Dr. Smolik je obvestilo vzel na znanje, češ bomo pač morali problem predavateljev rešiti kako drugače. Obenem je dejal, da bo imenovana obvestil o stanju in naši informaciji.« (AS 1211, šk. 141, z abele žk a o r az g o - v oru z dek anom T eološk e f ak ult e t e dr . M. Smolik om dne 15. 6. 1972) De k an dr . Smolik je t ak o dobil odg o v or , da je bilo dr . A mbr o žiču slo v e nsk o dr - ž a vljans tv o odv z e t o le t a 1962. 1 Na drugi junijski seji F ak ult e tneg a s v e t a 28. junija 1 Glede na in f ormacije, s k a t erimi r azpola g amo v t em tr enutk u, je po v sem mog oče, da je bilo le t a 1962 d rž a vl j an s tv o o d v z e t o Al o j zi j u Amb r o ži ču s t ar ej š emu , t o j e o če tu – i n n e d u h o vn i k u Al o j zi j u Amb r o ži ču . Oba s t a živ ela v T or on tu in bila k anadsk a drž a vljana. V nek a t erih dok umen tih se k ot let o odv z ema drž a vljans tv a Alojziju Ambr o žiču ml. omenja tudi le t o 1973. Dokler ne bodo dos t opni us tr e zni arhiv ski f ondi, t eg a ne bo mog oče pr e v eriti. P oiz v edo v anje na Minis tr s tvu z a notr anje z ade v e R epublik e Slo - v enije, kjer še v edno hr anijo vso dok umen t acijo , pov e z ano z odv z emanjem drž a vljans tv a, ali bi bilo mog oče pr e v eriti le t o odv z ema drž a vljans tv a in pr a vno podlag o z a t ak šno odločit e v , je bilo z aman. V 50 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 1972 je dek an dr . Smolik člane s v e t a ob v es til: »V er sk a k omisija o zir oma Sekr e t a- ria t z a notr anje z ade v e je spor očil, da dr . Ple vnik in dr . Ambr o žič ne mor e t a pr e - da v a ti na naši f ak ult e ti, k er s t a k anadsk a drž a vljana.« (A TF , seje f ak ult e tneg a s v e - t a, f asc. 5) P ot em k o s t a pr ejela odg o v or iz Ljubljane, s t a se očitno pos v e t o v ala in do r a vnanja slo v enskih oblas ti z a v z ela sk upno s t ališče – a v gus t a 1972 je dr . Ple vnik dek anu dr . Smolik u spor očil, da se k anadsk emu drž a vljans tvu z ar adi slo v enskih oblas ti nima t a namena odpo v eda ti in da bo tr eba v prihodnje r a vna ti skladno s t em (A TF , spisi, f asc. 45). Iz ohr anjenih dok umen t o v je r az vidno , da se je v ods tv o f ak ult e t e v nadalje v anju odločilo v ztr aja ti pri pridobiv anju do v oljenj z a pr eda v anje le z a dr . Ple vnik a, k ajti na dr . Ambr o žič a, ki je med t em v t or on tski nadšk ofiji pr e v z el vr s t o nalog , ni bilo mog oče v eč misliti (od 1971 do 1975 je bil ak ademski dek an v semenišču s v . A v - g uš tina in v t e j v log i c e l se m e s t e r ne bi m og e l m anjk a ti; pos t al je č lan v e č nadšk o- fijskih s truktur in bil vpe t v v odenje nadšk ofije). K er f ak ult e ti drug ačne r ešitv e o či tn o n i u s p el o n aj ti , so sk u šal i d o b i ti so gl asj e v saj z a t o , d a b i d r . Pl e vn i k l ah k o pr eda v al na f ak ult e ti le obč asno – t ak o da bi imel sklop pr eda v anj, z a k ar odpo v ed k anadsk emu drž a vljans tvu (po mnenju v ods tv a f ak ult e t e) ne bi bila potr ebna. K o - nec ok t obr a 1972 so na K omisijo z a v er sk a vpr ašanja poslali pr ošnjo: »Fakultetni svet Teološke fakultete v Ljubljani je sklenil povabiti kot gosta predavatelja – specialista dr. Jožeta Plevnika iz Kanade, da bi slušateljem naše fakultete odpredaval ciklus izrednih predavanj o sv. pismu nove zaveze. Ta predavanja bi prišla v program v letnem semestru štud. leta 1972/73, t o je od mar c a do maja 1973. K er je imeno v ani sicer Slo v enec po r odu, pa k anads ki drž a vljan, pr osi T eološk a f ak ult e t a z a do v oljenje, da bo dr . Ple vnik lahk o pr eda v al na naši f ak ult e ti.« (A TF , f asc. 45, dopis š t. 332/72 z dne 31. ok t obr a 1972) Hkr a ti s t a se na k omisiji oglasila dek an dr . Marijan Smolik in pr odek an dr . Fr anc R ode. Na s tr ani k omisije s t a pog o v oru prisos tv o v ala njen pr edsednik P a vle Bojc in s v e t o v ale c Dr a g o Šč e r nja v ič (A S 1 2 1 1 , K O V S, Z a be le žk a o r az g o v or u z de k a nom in pr odek anom T eološk e f ak ult e t e z dne 31. 10. 1972). Dek an in pr odek an s t a poja - snila, da f ak ult e t a pr eda v a t elja z a biblične v ede no v e z a v e z e nujno potr ebuje in da je dr . Ple vnik ugleden k anadski je z uitski pr eda v a t elj na t or on tski t eološki f ak ul - t e ti. »Oba jamčit a z a njeg ov o k or ek tnos t in pr eprič ana s t a, da jim ne bo delal t e ž a v , k ar je tudi v in t er esu f ak ult e t e, k er je tip člo v ek a, ki je z aprt v ase in nima s tik o v z emigr acijo.« Nadalje v anje pog o v or a ni prineslo prič ak o v aneg a r e z ult a t a: »Pove dano jim je bilo, da sice r ni normalno, da pre davajo na fak ulte ti tuji državljani in da bi se Plevnik kljub iznešenim ar gumen t om lahk o odr ek el k anadsk eg a drž a vljans tv a in spr ejel naše. T ak o bi po normalnem pos t opk u v erje tno dobil names tit e v na f ak ult e ti. K er pa t eg a noče s t oriti, je v e z an na skladu s 35. členom Z ak ona o drž a vljans tvu bi namr eč mor al z a t ak šno poiz v edo v anje ime ti priv oljenje obeh pok ojnih pr of esorje v , česar mi ni uspelo pridobiti. Znans tv enor azisk o v alni namen z a pridobit e v t ak šneg a poda tk a ni us tr e zna pr a vna podlag a. 51 Bogdan Kolar - »Ni normalno, da na Teološki fakulteti predavajo tuji državljani« posebno do v oljenje, ki mu g a lahk o iz da le or g an, ki je pris t ojen z a t ak o do v oljenje.« (AS 1211, K O V S, Z abele žk a o r az g o v oru z dek anom in pr ode- k anom T eološk e f ak ult e t e z dne 31. 10. 1972) Usmerje v alk a celotneg a pos t opk a in pr edlag a t eljic a odločit e v je bila t or ej k o- misija. P ok az al o se je, d a je gl a vn a o vi r a d ejs tv o , d a je d r . Pl e vn i k p ri h ajal i z sl o v en ski h iz seljenskih vr s t, k ar je v tis t em č asu bilo z a slo v ensk o politik o z elo t e žk o – ali sploh ne – spr ejemljiv o. Slo v ensk a politična emigr acija je bila namr eč enačena s so vr a- žniki drž a v e in družbene ur editv e v Jug osla viji. Z a t o tudi z aključna tr dit e v v z api - snik u omenjeneg a sr eč anja: »Pr oblema tik o emigr acije smo po v e z ali s Ple vnik om in jim dali v ede ti, da naj t ak e s tv ari ocenjujejo s šir ših dimenz ij in naj upoš t e v ajo t ak o z unanje k ot notr anje politične pr oce se .« (A S 1211, K O V S, Z abe le žk a o r az g o- v oru z dek anom in pr odek anom T eološk e f ak ult e t e z dne 31. 10. 1972) O obisk u dek ana dr . Smolik a in pr odek ana dr . R ode t a na K omisiji z a v er sk a vpr a- šanja in o načrt o v anju F ak ult e tneg a s v e t a, da po v abi k ot pr eda v a t elja dr . Jo ž e t a P le v nik a, s t a bila ob v e šče na v ods tv o Socialis tične z v e z e de lo v ne g a ljuds tv a Slo v e - nije in R epubliš ki sekr e t aria t z a notr anje z ade v e. 2. no v embr a 1972 je v odja s tr o- k o vn e sk u p i n e P e t er K as t el i c p ri p r a vi l p o r o či l o i n o b e u s t an o vi z ap r o si l z a mn en j e (AS 1211, K O V S, šk. 141, In f ormacija o r az g o v oru na KV V z dek anom in pr odek a- nom T eološk e f ak ult e t e dne 31. 10. 1972). Med drugim je z apisal: »Nastavitev dr. Plevnika na Teološko fakulteto v Ljubljani je aktualna že dalj časa. Komisija je zavirala nastavitev Plevnika zaradi tega, ker je kanadski državljan in ne želi sprejeti našega državljanstva, kar utemeljuje s tem, da mu je kanadski jezuitski red omogočil študije in specializacijo v različnih državah. Jože Plevnik je ob koncu vojne, kot sedemnajstletni mladenič emigriral na Koroško in se leta 1948 preselil v Kanado ter le t a 1950 v s t opil v je z uitski r ed t er do le t a 1971 š tudir al na r azličn ih univ erz ah ek seg e z o no v e z a v e z e t er dok t orir al iz t eologije in filo z ofije. Od sep t embr a 1971 je asis t en t pr of esor na T eološki šoli v T or on tu. Med t em č asom je v ečkr a t obisk al s v ojo ma t er v Ljubljani in v edno obisk al tudi nadšk of a P o- g ačnik a. V z aup nih pog o v orih ni k az al na v dušenja z a k oncilsk o orien t acijo v cerkvi , posebej pa še ne ž eljo vključiti se na T eološk o f ak ult e t o v Ljublja - ni k ot r edni pr of esor , kjer naj bi bil pod po v eče v alnim s t eklom v er sk e k o- mi si je i n T eol ošk e f ak u l t e t e k ot k ak šen z ače tn i k. « (AS 1211, K O V S , šk. 141, In f ormacija o r az g o v oru na KV V z dek anom in pr odek anom T eološk e f ak ul- t e t e dne 31. 10. 1972) Da je k omisija lahk o pripr a vila t ak o celo vit o in f ormacijo , je mor ala pridobiv a ti poda tk e iz r azličnih vir o v in spr emlja ti r a vnanje v eč us t ano v in posame znik o v . Ob- v eščena je bila tudi o z aupnih pog o v orih, ki jih je dr . Ple vnik imel s posame zniki v Cerkvi. Hkr a ti dok umen t k až e, da je bila pr a v k omisija tis t a, ki je pripr a vljala odlo - čitv e – in s t em bis tv eno oblik ov ala politik o drž a v e do T eološk e f ak ult e t e in do Cerkv e nasploh. 52 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 1 Iz nadalje v anja je r az vidna pr edz g odovina vpr ašanja o vključitvi dr . Plevnik a med učit elje f ak ult e t e (in pr edhodno dog ajanje nasploh). »Fakultetni svet je najprej odklonil, da se omogoči Plevniku občasna predavanja v nekajmesečnem trajajočem kurzu na fakulteti. Pogačnik s tako odločitvijo ni bil zadovoljen. V zadnjem času pa je fakultetni svet znova razpravljal o Plevniku in shemi, da bi Plevniku omogočili take kurze predavanj iz predmeta eksegeze nove zaveze.« (AS 1211, K O V S, šk. 141, In f ormacija o r az g o v oru na KV V z dek anom in pr odek anom T eološk e f ak ul- t e t e dne 31. 10. 1972) K er so se r azmer e na f ak ul t e ti spr emeni l e, k ar s t a ob s v ojem obi sk u po v edal a dek an dr . Smolik in pr odek an dr . R ode, s t a na k omisiji isk ala soglasje. »Oba predstavnika fakultete sta v razgovoru na Komisiji povedala, da jim je Plevnik nujno potreben, ker takega predavatelja nimajo, da jamčita za njegovo korektnost in da je tudi sicer tip človeka, ki je zaprt vase. Prep ri čan a sta, d a ji m n e b o p o vzro čal n i k aki h t e ž a v , k ar n i v i n t er esu f a- k ult e t e. P o v edala s t a, da Ple vnik ni po v e z an z našo politično emigr acijo.« (AS 1211, K O VS, šk. 141, Inf ormacija o r az g ov oru na KVV z dek anom in pr odek anom T eološk e f ak ult e t e dne 31. 10. 1972) P or očilu je bila dodana še in f ormacija, ki so jo ur adniki k omisije spor očili pr ed- s t a vnik oma f ak ult e t e – dr . Ple vnik naj se odpo v e k anadsk emu drž a vljans tvu in z a- pr osi z a slo v ensk o. S t em bo dobil v eč mo žnos ti, da pos t ane učit elj na ljubljanski T eološki f ak ult e ti – k er da ni normalno , da bi na t ej f ak ult e ti pouče v ali tuji drž a- vljani. Pr eden bo k omisija dala do v oljenje, bo poč ak ala še mnenje r epublišk eg a Sekretariata za notranje zadeve. Iz nadalje v anja je r az vidno , da mnenje omenjeneg a sekr e t aria t a ni bilo ug odno. Dr . Ple vnik namr eč ni prišel pr eda v a t v Ljubljano. Je pa s f ak ult e t o ohr anjal s tik e, oskrbo v al jo je z biblično lit er a tur o iz anglešk o g o v or ečeg a s v e t a, sodelo v al pri r az- ličnih pr ojek tih t er se s f ak ult e t o in slo v enskimi biblicis ti še bolj po v e z al po politič- nih spr emembah v Slo v eniji. K o je le t a 1989 ljubljansk a univ erz a in z njo T eološk a f ak ult e t a pr azno v ala 70-le tnic o , je bil dr . Ple vnik, ki je bil t akr a t dek an oddelk a z a podiplomski š tudij R egis Colleg ea v T or on tu, pov abljen na pr aznov anje v Ljubljano. Ob t ej prilo žnos ti je pr eda v al na T eološki f ak ult e ti (Pr of . dr . Jo ž e Ple vnik g os t v Lju- bljani 1989, 174) in sodelov al na okr ogli mizi biblicis t ov , ki jo je pripr a vila f ak ult e t a. T akr a t je spr egov oril o P a vlov em pismu T esalonič anom in bil pr vič podr obneje pr ed- s t a vljen slo v enski ja vnos ti (Pr of esor Ple vnik slo v enskim poslušalcem, 30. 4. 1989). V dese tle tju 1990–2000 je imel k ot g os tujoči učit elj obč asna pr eda v anja s podr očja ek seg e z e P a vlo vih pisem in e v ang elije v na f ak ult e ti v Ljubljani in na enoti v Mari- b o ru . Hkr a ti j e z ačel z a v z e t o p r e v aj a ti s v o j a d el a v sl o v en ski j e zi k; n amen j en a so bila t ak o š tuden t om t eologije k ot šir ši ja vnos ti. V Bogoslovnem vestniku je iz šlo šes t njeg o vih r azpr a v , k ot samos t ojne publik acije pa pe t njeg o vih knjig. Z z animanjem je spr emljal nas t ajanje Slo v ensk eg a s t andar dneg a pr e v oda S v e t eg a pisma in ob iz- 53 Bogdan Kolar - »Ni normalno, da na Teološki fakulteti predavajo tuji državljani« idu le t a 1996 na znans tv enem simpo ziju sodelo v al z r azpr a v o. Pripr a vil je ob se žno t erminološk o š tudijo o nek a t erih t eoloških t erminih v Dalma tino vi Bibliji, ki je bila obja vljena ob izidu f ak similo v najs t ar ejših slo v enskih bibličnih pr e v odov . Le t a 2007 je sodelo v al na Mednar odnem bibličnem k ongr esu v Ljubljani, kjer je pr e v z el na- log e g ener alneg a sekr e t arja in tudi sicer sodelo v al pri iz v edbi s v e t o vneg a sr eč anja bibličnih s tr ok o vnjak o v (Ma tjaž 2010, 663–665). 5. Zaključek Čepr a v je bila T eološk a f ak ult e t a le t a 1949 najpr ej izključena iz Univ erz e v Ljubljani i n n a t o tri l e t a k asn ej e še i z ja vn eg a šo l s tv a n a S l o v en sk em n asp l o h , je še v ed n o os t ajala pod drž a vnim nadz or om. Pr ek o r epublišk e K omisije z a v er sk a vpr ašanja je slo v ensk a politi k a njeno delo v anje ne le nadz or o v ala, pač pa tudi poseg ala v v se pomembne odločitv e, ki jih je v ods tv o f ak ult e t e spr ejemalo. Sr eds tv o pritisk a so bile le tne dot acije, ki jih je z a delo v anje f ak ult e t e namenjala drž a v a, najbolj k on - kr e tna oblik a poseg ov pa vmeša v anje v f ak ult e tne k adr ovsk e z ade v e. Medt em k o so na drugih f ak ult e t ah tuje drž a vljane lahk o z aposlo v ali, na T eološki f ak ult e ti t o ni bi l o do v ol jen o; pri t em so bi l i posebej dosl ed ni , k o je šl o z a S l o v ence, ki so spr e je l i tuje drž a vljans tv o – da bi lahk o če tudi le obč asno pr eda v al i, bi se mor al i tujemu drž a vljans tvu odpo v eda ti. V dv eh primerih, ki s t a pr eds t a vljena v r azpr a vi, se t o ni z g odilo – z a t o s tr ok o vnjak a z bibličneg a podr očja nis t a dobila mo žnos ti, da bi na ljubljanski T eološki f ak ult e ti pr eda v ala še pr ed političnimi spr emembami. Kratici ARS – Arhiv R epublik e Slo v enije. ATF – Arhiv T eološk e f ak ult e t e. Reference Arhivski viri ARS, AS 1211, KOVS, šk . 1 4 1, 1 4 2. ATF, fasc . 5 ( s ej e f a k u l t e t n e g a s v e t a ). –, fasc . 9 ( s p i s i, v e r s k a ko m i s i j a ). –, fasc . 45 ( s p i s i, l e t o 1 97 2 / 7 3 ). Druge reference In memoriam. 2010. Božja beseda , š t . 7 /8/9:8 9 – 9 0. Jakopič, Marjan. 1 9 6 4 . R o j a k u p. J o že t u Pl e v n i k u k n o v i m a š i . Ameriška domovina , 1 5. j u n i j , š t . 11 8 , 2. Kolar, Bogdan. 201 3 . G e s l o A m b r o ž i č A l o jzi j M a t ej . V: Novi Slovenski biografski leksikon . Z v . 1, 1 53 – 1 55. L j u b l j a n a : Z a l o ž b a Z RC . – – – . 201 5. K a r d i n a l d r . A l o jzi j M a t ej A m b r o ž i č . V : Marija v Leščevju: Dobrova pri Ljubljani , 5 97 – 617. L j u b l j a n a : S a l v e. Matjaž, Maksimilijan. 2010 . Pr o f . d r . J o že Pl e v n i k D J ( 1 92 8 – 2010). Bogoslovni vestnik 70, š t . 4 : 66 3 – 66 5 . P. Dr. Jože Plevnik DJ (18. 12. 1928, Ljubljana – 4. 6. 2010, Toronto) . 2010 . S p o r o č i l a s l o v e n s k i h š ko fi j , š t . 7 : 1 6 7 . Prof. dr. Jože Plevnik gost v Ljubljani . 1 9 8 9 . Božja beseda , š t . 6 : 1 7 4 . Profesor Plevnik slovenskim poslušalcem . 1 9 8 9 . Družina , š t . 1 8 : 1 ; 6 . Rozman, Francè. 1 9 9 0 . K a t e d r a z a b i b l i č n e v e d e. Bogoslovni vestnik 5 0, š t . 1 / 2 :5 4 – 62. Umrl je jezuit dr. Jože Plevnik . 2010 . Glasilo ka- nadskih Slovencev , š t . 3 : 1 9 .