ISSN 0040-1978 RENAULT - prodaja in servis vozil - karoserijska dela - optika vozil - nadomestni deli Terbnc Franc s.p., Dornava 116b tel.: 02/75«)0-80 <= H It Y I I- l-ř Jeep AVTOSERVIS in TRGOVINA DOMINKO Dominko A. s.p., Ptuj, Ob studenčnici 4 Prodaja: 788-5350, Servis: 782-1021 KEDR NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI Vošnjakova6,Ptuj, tel.: 778 24 01 Kulinarični icotičeic Ptuj, 29. marca 2001, letnik LIV, št. 13 - CENA 150 SIT PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO TA TEDEN / TA TEDEN Kultura je vzbrstela Pomlad je tu. Nep'reklicno se je raz^'vetelo bogastvo narave. Poleg takšnega naravnega razcveta pa v zadnjih letih v Ormožu opažamo tudi kulturni razcvet. Vedno več je tistih, ki se z lepimi umetnostmi ukvarjajo profesionalno. V zadnjih desetih letih pa je bilo opaziti tudi zagon delovanju ljubiteljske kulture in ustanavljanju kulturnih društev. Ne le tistih, ki so se po novem zakonu morala tudi uradno registrirati, ampak tudi povsem novih. Po grobih ocenah, ker konkretnih podatkov ni, gotovo ne bomo zapisali nič narobe, če trdimo, da se s kulturnim udejstvovanjem v občini ukvarja okrog 20 odstotkov prebivalcev. Na področju območne izpostave Ormož deluje okrog 30 odraslih kulturnih društev z različnimi sekcijami in vsaj 50 interesnih dejavnosti v vrtcih in šolah, ki so povezane z negovanjem kulture. V zadnjih letih je opaziti tudi kakovosten napredek pri delovanju društev. Številne skupine vodijo profesionalci, amaterjem pa so na voljo številni seminarji za pridobitev potrebnega znanja. O kakovosti govorijo tudi strokovnjaki, ki si ogledujejo nastope naših skupin. Razveseljivo je, da imamo letos v Ormožu prvič območno srečanje odraslih gledaliških skupin, v veselje nam je lahko, da se otroci tudi na ormoški šoli spet zanimajo za folkloro, da raste število nastopajočih in da se aktivnosti otrok ne nehajo v šolskih klopeh, ampak pre-rasejo v aktivnosti odraslih. Na tem mestu bi morala pomembno vlogo odigrati mlada ormoška gimnazija in bi z leti izkušenj, ki bodo prišle, morala postati bolj razpoznavna in prisotna v kraju. Zdi se, da je korak naprej naredila tudi publika. Večina srečanj in nastopov ni več namenjena prazni dvorani. Poraja se občutek, da so se otoplili tudi odnosi med različnimi društvi, in najbrž ni daleč več večer, ko bo polna dvorana ob gostovanju kulturnikov iz sosednjih vasi. Svojevrsten primer pa so šole, ki vsaka za svojim "plotkom" obdelujejo svoj vrtiček in doslej še nisem opazila, da bi na svoje pogosto zelo lepe šolske prireditve povabili kolege iz drugih šol, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo. Prva publika kulturnih prireditev so gotovo še vedno sorodniki in prijatelji, počasi pa se je izoblikovala tudi stalna publika, ki se udeležuje večine kulturnih prireditev. Med njimi pa gotovo pogrešamo tako imenovano inteligenco mesta, ki se v Ormožu uspešno skriva pred kulturo, ljudi, ki zasedajo ključne pozicije v ključnih dejavnostih — gospodarstvu, izobraževanju, zdravstvu, različnih javnih zavo-djh poMkyn verskem življenju. Vabljeni! iSRCKEREi DELNICE pou tel.: 78-78-190 PC DOMINO. Tirstanlakova 5,2250 Pluj mmunmo-siudioÁ UOKVnJMUE VREOmTOV g 02/78 78600 I PTUJ, Minoritski trg 2, fotografiia@foto-tone-sp.si\ V MARCU LENART / OBVOZNICA IN AVTOCESTA DVIGUJETA PRITISK OBČANOV Lenarške cestne zdrahe V Lenartu so se prejšnji teden pospešeno ukvarjali s cestno problematiko. Najprej so sklicali sestanek prizadeti občani, živeči ob Cmureški cesti, ki jih moti načrtovana gradnja obvoznice, v četrtek pa so v prostorih lenarške občine predstavili še osnutek lokacijskega načrta avtoceste Maribor - Lenart, pododsek med Jakobskim in Partinj-skim potokom. Slednje je krajanom Močne in Zamarkove močno dvignilo pritisk: prvim, ker v načrtu ni kanalizacije s čistilno napravo, ki jo zahtevajo, drugim, ker o trasi avtoceste doslej sploh niso bili obveščeni. Lenarškim cestnim zdraham, sodeč po dogajanju prejšnji teden, še ni tako kmalu videti konca. Prebivalci ob Cmureški cesti in stanovalci nekaterih sosednjih ulic v Lenartu nasprotujejo gradnji obvoznice, ki naj bi razbremenila promet v sredi{cu mesta, saj bi ta razdelila naselje in tja usmerila težji tranzitni promet, ki sedaj hromi mestno jedro. Na sestanku, ki se ga je udeležil tudi lenarški župan Ivan Vogrin, so prizadeti od občine zahtevali, da skupaj z načrtovalci in investitorji poišče alternativno traso. Župan Vogrin je občanom zatrdil, da konkretnih pogovorov o obvoznici doslej še ni bilo ter da osnutek lokacijskega načrta pripravlja resorno ministrstvo. V nadaljevanju je izrazil bojazen, da bo občina težko vplivala na načrtovanje trase, saj naj bi cesto predvideval že prostorski plan izpred 20 let. Župan je še poudaril, da ne bo nikoli nasprotoval gradnji cest, prizadetim občanom pa obljubil, da bo v mesecu dni sklical sestanek z načrtovalci, investitorji in občani. A sklicatelji sestanka s tolažilno obljubo župana niso bili najbolj zadovoljni, saj so prepričani, da bi morala biti občina prijaznejša do občanov in sama razmišljati o rešitvah, dokler je še čas in Lenart ni ravno velemesto. "Ni mi vseeno, kaj se v Lenartu in z Lenartom dogaja, a kot župan moram gledati razvoj širše. Razumem pomisleke," je v pogovoru z občani še povedal župan Vogrin, za tolažbo pa Župan Ivan Vogrin pri ogledu načrtovane trase obvoznice, o kateri pa, sode~ po sredinem sestanku, ni dovolj informiran. Foto: Slavica Pi~erko Peklar, Ve~er dodal tudi, da ponekod, denimo na Dunaju, živijo tudi nad cesto in preživijo. Gradnja obvoznice naj bi se po zagotovilu Ivana Vogrina pričela sočasno z gradnjo odseka avtoceste, vendar se stanovalci ob Cmureški cesti bojijo, da bodo gradnjo zaradi povečanega prometa skozi Lenart pričeli že prej. Prizadeti so na pogovor povabili tudi poslanca Janeza Krambergerja in predsednika krajevne skupnosti Lenart Karla Vogrinčiča, vendar se sestanka nista udeležila. Nadaljevanje na str.3 9770040197015 ISSN 0040-1978 RENAULT - prodaja in servis vozil - karoserijska dela - optika vozil - nadomestni deli Terbnc Franc s.p., Dornava 116b tel.: 02/75«)0-80 <= H It Y I I- l-ř Jeep AVTOSERVIS in TRGOVINA DOMINKO Dominko A. s.p., Ptuj, Ob studenčnici 4 Prodaja: 788-5350, Servis: 782-1021 KEDR NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI Vošnjakova6,Ptuj, tel.: 778 24 01 Kulinarični icotičeic Ptuj, 29. marca 2001, letnik LIV, št. 13 - CENA 150 SIT PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO TA TEDEN / TA TEDEN Kultura je vzbrstela omlad je tu. Nep'reklicno se je razc'vetelo bogastvo narave. Poleg takšnega naravnega razcveta pa v zadnjih letih v Ormožu opažamo tudi kulturni razcvet. Vedno več je tistih, ki se z lepimi umetnostmi ukvarjajo profesionalno. V zadnjih desetih letih pa je bilo opaziti tudi zagon delovanju ljubiteljske kulture in ustanavljanju kulturnih društev. Ne le tistih, ki so se po novem zakonu morala tudi uradno registrirati, ampak tudi povsem novih. Po grobih ocenah, ker konkretnih podatkov ni, gotovo ne bomo zapisali nič narobe, če trdimo, da se s kulturnim udej-stvovanjem v občini ukvarja okrog 20 odstotkov prebivalcev. Na področju območne izpostave Ormož deluje okrog 30 odraslih kulturnih društev z različnimi sekcijami in vsaj 50 interesnih dejavnosti v vrtcih in šolah, ki so povezane z negovanjem kulture. V zadnjih letih je opaziti tudi kakovosten napredek pri delovanju društev. Številne skupine vodijo profesionalci, amaterjem pa so na voljo številni seminarji za pridobitev potrebnega znanja. O kakovosti govorijo tudi strokovnjaki, ki si ogledujejo nastope naših skupin. Razveseljivo je, da imamo letos v Ormožu prvič območno srečanje odraslih gledaliških skupin, v ves na ormoški šoli spet zanimajo za folkloro, da raste število nastopajočih in da se aktivnju, zdravstvu, različnih javnih zavo- - i / dih, politiki in verskem Um^^'^ l(;oac življenju. Vabljeni! PTUJ / NEODVISNI SINDIKATI y Evropi se ne cedita V razpravi o vsebini zakona o delovnih razmerjih so po besedah predsednika Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastka Plohla vsi sl da bo. Po besedah Rastka Plohla prihajajo na sedež Neodvisnih sindikatov Slovenije v Ptuju najrazliresa za letni z. Tudi klečeplazenje ter brezpogojno siljenje v Evropsko unijo, ki je predvsem . M. Ozmec Zadnja novica mnAuii¥0T0-STum4 UOKVnJMUE VREOmTOV g 02/78 78600 I PTUJ, Minoritski trg 2, fotografiia@foto-tone-sp.si\ V MARCU LENART / OBVOZNICA I DVIGUJETA PRITISK OBČANOV Lenarške cestne zdrahe V Lenartu so se prejšnji teden pospešeno ukvarjali s cestno problematiko. Najprej so sklicali sestanek prizadeti občani, živeči ob Cmureški cesti, ki jih moti načrtovana gradnja obvoznice, v četrtek pa so v prostorih lenarške občine predstavili še osnutek lokacijskega načrta avtoceste Maribor - Lenart, pododsek med Jakobskim in Partinj-skim potokom. Slednje je krajanom Močne in Zamarkove močno dvignilo pritisk: prvim, ker v načrtu ni kanalizacije s čistilno napravo, ki jo zahtevajo, drugim, ker o trasi avtoceste doslej sploh niso bili obveščeni. Lenarškim cestnim zdraham, sodeč po dogajanju prejšnji teden, še ni tako kmalu videti konca. Prebivalci ob Cmureški cesti in stanovalci nekaterih sosednjih ulic v Lenartu nasprotujejo gradnji obvoznice, ki naj bi razbremenila promet v središču mesta, saj bi ta razdelila naselje in tja usmerila težji tranzitni promet, ki sedaj hromi mestno jedro. Na sestanku, ki se ga je udeležil tudi lenarški župan Ivan Vogrin, so prizadeti od občine zahtevali, da skupaj z načrtovalci in investitorji poišče alternativno traso. Župan Vogrin je občanom zatrdil, da konkretnih pogovorov o obvoznici doslej še ni bilo ter da osnutek lokacijskega načrta pripravlja resorno ministrstvo. V nadaljevanju je izrazil bojazen, da bo občina težko vplivala na načrtovanje trase, saj naj bi cesto predvideval že prostorski plan izpred 20 let. Župan je še poudaril, da ne bo nikoli nasprotoval gradnji cest, prizadetim občanom pa obljubil, da bo v mesecu dni sklical sestanek z načrtovalci, investitorji in občani. A sklicatelji sestanka s tolažilno obljubo župana niso bili najbolj zadovoljni, saj so prepričani, da bi morala biti občina prijaznejša do občanov in sama razmišljati o rešitvah, dokler je še čas in Lenart ni ravno velemesto. "Ni mi vseeno, kaj se v Lenartu in z Lenartom dogaja, a kot župan moram gledati razvoj širše. Razumem pomisleke," je v pogovoru z občani še povedal župan Vogrin, za tolažbo pa dodal tudi, da ponekod, denimo na Dunaju, živijo tudi nad cesto in preživijo. Gradnja obvoznice naj bi se po zagotovilu Ivana Vogrina pričela sočasno z gradnjo odseka avtoceste, vendar se stanovalci ob Cmureški cesti bojijo, da bodo gradnjo zaradi povečanega prometa skozi Lenart pričeli že prej. Prizadeti so na pogovor povabili tudi poslanca Janeza Krambergerja in predsednika krajevne skupnosti Lenart Karla Vogrinčiča, vendar se sestanka nista udeležila. Nadaljevanje na str.3 Župan Ivan Vogrin pri ogledu načrtovane trase obvoznice, o kateri pa, sode~ po sredinem sestanku, ni dovolj informiran. Foto: Slavica Pi~erko Peklar, Ve~er AKTUALNO VELIKA NEDELJA - MOBITEL PRULE 67 22:26 (8:13) Rokometaši Velike Nedelje vedno igrajo pred številnim občinstvom. GOSPODARSTVO TK&EL STOJNCI - HAJDINA 2:0 /1:0/ Dušan Čeh, trener Stojn-cev, je bil zadovoljen z osvojitvijo novih treh točk str. 26 KULTURA ORMOŽ - KROG BAKOV-CI 28:19 /12:8/ Pomembna zmaga roko-metašev Ormoža v boju za obstanek v 1. B SRL. str. 26 SLOVENSKE GORICE Rogina je bil na sobotni dirki v Poreču za malenkost ob zmago in je osvojil 2. mesto. Ostali d str. 5 PREDLOG ZA SPREMENJENO NASLOVNICO (Slavko) Z + - em označi pozitivno oziroma z - - em prehod na slabšo podobo. (na spodnjem robu predloge) Če imaš predlog za boljše uravnoteženje etike in estetike, z njim nikakor ne odlašaj. spremembe: - na račun pridobitve prostora za predstavitev vsebine manjša naslovka - »kratek« uvodnik, ki je zaradi optičnega ravnotežja glede na naslovko drugače obarvan - ravnotežje oglasnega prostora preko horizontale (material, ki je služil za izdelavo predloge ni v kontekstu z predpisano vsebino na strani) 9770040197015 AKTUALNO PTUJ / medmestno sodelovanje s tujino Nove in obnova starih povezav Zadnja leta se Ptuj ni pretirano ukvarjal z medmestnim sodelovanjem, ki dobiva vse večjo težo tudi v Svetu Evrope, kjer še posebej podpirajo sodelovanje srednjeevropskih mest in mest jugovzhodne Evrope. Gre za finančno in moralno podporo, ki daje prednost predvsem srečevanju ljudi v najširšem pomenu besede. Do razpada Jugoslavije in osamosvojitve Slovenije je Ptuj največ delal pri negovanju bratskih in prijateljskih vezi s pobratenim mestom Arandjelovac v srbski Šumadiji. Tradicionalno prijateljstvo je imelo korenine še iz vojnih časov, ko je bilo v Srbijo izgnanih veliko število Slovencev, ki so dobili kot pregnanci varen in topel dom v srbskih domovih. Po II. svetovni vojni se je to prijateljstvo nadaljevalo s tradicionalnimi vlaki bratstva in prijateljstva, ki so izmenično vozili v Srbijo iz Slovenije in obratno. Ptujska občinska delegacija je vsako leto pobrateno občino obiskala tudi na praznični dan občine Arandjelovac 19. september. Ob prvih razpokah nekoč skupne države so se stiki pretrgali. Zadnja leta se je v mestni občini največ govorilo in tudi naredilo pri utrjevanju prijateljskih vezi s francoskim mestom Saint Cyr-sur-Loire. ;"pobratenje" sta že leta 1998 potrdila oba sveta občin. Saint Cyr je precej podoben Ptuju: ima staro mestno jedro, obdano z vinogradi, leži pa ob reki Loari. Mesto ima zelo razvito obrtništvo in industrijo. Sodelovanje med mestoma se je pričelo najprej na kulturnem področju, zatem so iniciativo prevzeli športniki - Francozi so tako lani sodelovali tudi na ptujskem maratonu. Ob lanskem pustu je bil govor tudi o razširitvi sodelovanja na gospodarskem področju. V mestni hiši v Saint Cyru so lani pripravili tudi razstavo o Ptuju, nekaj podobnega pa bodo pripravili tudi letos. Do sodelovanja s tem francoskim mestom je prišlo čisto po naključju. Neki član mariborske delegacije (Maribor je pobraten z mestom Tours, ki leži v bližini Saint Cyra) je župana pripeljal na Ptuj. Kot pravi ptujski župan Miroslav Luci, je bila to "ljubezen na prvi pogled". Lansko leto so se Ptujčani udeležili velikega slavja, ki so ga v tem mestu pripravili ob svojem prazniku, ko so se srečali tudi s preostalimi sedmimi mesti, s katerimi so povezani v okviru medmestnega sodelovanja. Ob tej priložnosti so bili Ptujčani deležni še posebne pozornosti. Saintcyrčani so izdali tudi zloženko s fotografijami županov vseh mest, s katerimi sodelujejo. SODELOVANJE PONUJAJO BOSANCI Ob koncu lanskega leta se je za poglobljeno sodelovanje s Ptujem zanimalo tudi bosansko mesto Novi Travnik, kamor so iz Ptuja odpeljali večjo količino oblačil in obutve, ki so jih Ptujčani in drugi darovali v okviru ekološko-humanitarne akcije Tekstil - usnje 2000. Najprej se je ptujski župan Miroslav Luci srečal s podžupanom Novega Travnika, sledilo pa je pismo travniškega župana, v katerem ta izraža željo po tesnejšem sodelovanju. Kar zadeva Arandjelovac, nekih konkretnih namigov po obnovi prijateljskih vezi Ptuj še ni dobil, bolj ti namigi prihajajo iz vrst gospodarstvenikov. Demokratizacija na tem delu nekdanje Jugoslavije pa odpira vse mož- Župan Bonske Stiavnice inženir Marijan Lichner je Ptujcane povabil na praznik močeradov, ki ga praznujejo vsako leto septembra. Foto: Črtomir Goznik nosti po obnovi stikov na gospodarskem, političnem, kulturnem in športnem področju. Povezavo z območjem Balkana na nek način spodbujajo tudi v Svetu Evrope: mesta srednje Evrope, kamor sodi tudi Slovenije, naj bi navezala čim več stikov z nekdanjo skupno državo. Stikov z drugimi mesti je za zdaj toliko, kolikor dopuščajo proračun- ska sredstva, ki pa niso velika, pravi ptujski župan Luci. Lahko pa bi na račun medmestnega sodelovanja pridobili sredstva Sveta Evrope. BAVARCI "ODKRILI" PTUJ Cel avtobus turistov - občanov Burghausna, ki jih je vodila Christa Seeman, v tem mestu odgovorna za mednarodno sodelovanje, je za pustne dni obiskal Ptuj. Kot so povedali ob odhodu, so se v našem mestu imeli zelo lepo, pustovali so kot le redkokdaj. Burghausen je majhno nemško mesto na avstrijski meji v bližini Salzburga in je prav tako kot Ptuj bogat s kulturnozgodovinsko dediščino, ima staro mestno jedro in najdaljši grajski kompleks v Evropi, dolg 1034 metrov, ki leži ob reki Salzach. Od Ptuja je Burghausen oddaljen le 420 kilometrov, kar omogoča najširše možne povezave na gospodarskem, političnem, kulturnem, turističnem in športnem področju. Mesto razvija projekte, ki lahko tudi Ptuju odprejo pot do evropskih projektov. Ima dobro rešene infrastrukturne probleme, tudi sežigalnico in čistilno napravo. Že v kratkem naj bi se znanstvenoraziskovalno središče Bistra srečalo s podobno organizacijo v Burghausnu. Zgodba o tem, kako je prišlo do prvih stikov med mestoma oziroma do spoznavanja, je zelo zanimiva. V Burghausnu so možnosti za medmestno sodelovanje iskali na Poljskem, Češkem, Madžarskem, in Slovaškem, v Slovenski turistični organizaciji Ptujska veduto je premamilo že marsikaterega obiskovalca, po tudi župane nekaterih mest v tujini. Župan Burghausna je Ptuj obiskal inkognito in se vanj zaljubil »na prvi pogled«. so se zanimali za stara mesta v Sloveniji, napotili so jih v Piran, Skofjo Loko in Ptuj, obiskali so tudi Kamnik. Župan se je po ogledu Ptuja odločil, da bo Ptuj tisto "pravo" mesto, s katerim se bodo pogovarjali o različnih oblikah sodelovanja; tudi v tem primeru je šlo za "ljubezen na prvi pogled". Ptujski župan Miroslav Luci je prepričan, da lahko mesti razvijeta pričakovane oblike sodelovanja, saj od vsega začetka med njima poteka enakopravna komunikacija. Kmalu se bodo o konkretnejših oblikah sodelovanja med mestoma pogovarjali tudi v mestnem svetu. Prvi je od ptujskega občinskega vodstva Burghausen lani poleti obiskal podžupan Ervin Hojker. S slovaškim mestom Banska Stiavnica so se Ptujčani bolj spoznali na mednarodnem tekmo- vanju Narodi v razcvetu. Prve stike so navezali že v Arabskih emiratih, dobri prijatelji pa so postali na lanskem finalnem tekmovanju v Washinghtonu, kjer so Slovaki bili zmagovalci za prizadevanja na področju kulturne dediščine. Tudi Banska Stiavni-ca je staro zgodovinsko mesto, sicer bolj znano po rudarski tradiciji. Ptujčani ga bodo obiskali septembra letos ob prazniku močeradov, ki je tamkajšnji tradicionalni praznik. V vseh teh nakazanih možnostih sodelovanja, poudarja ptujski župan Miroslav Luci, so v ospredju vsebine partnerstva in možnosti za zbliževanja občanov teh mest, srečevanje na ravni županov je drugotnega pomena. Preden pa se bodo odločili za oblike sodelovanja, bodo dobro premislili, je še poudaril. MG Zaposlitvene priložnosti za ženske Podatki kažejo, da je v državah OECD med samozaposleni-mi še vedno prevladujoč delež moških. Delež žensk je leta 1995 znašal v povprečju samo 8% oziroma največ do 20% v posameznih državah (med slednjimi so tudi države vzhodne Evrope). Samozaposlene ženske je mogoče razdeliti na dve značilni skupini: na visoko izobražene ženske, ki so v samozaposlitvi našle možnost za razvoj svoje poklicne kariere (poslovne storitve, informacijska tehnologija), medtem ko so na drugi strani ženske, praviloma z nižjimi stopnjami izobrazbe, ki so s sa-mozaposlitvijo našle možnost za lažje usklajevanje zaposlitve in družinskih obveznosti (nove dejavnosti v kmetijstvu, obrt, socialne storitve ipd.). Aktivnosti, usmerjene v zagotavljanje novih priložnosti za zaposlitev žensk, morajo temeljiti na splošnem razvoju terciarnega sektorja in uveljavljanju novih oblik zaposlovanja, zajemati pa morajo zlasti promocijo podjetništva, ustvarjanje ustreznega institucionalnega okolja ter zagotavljanje neposredne pomoči pri razvoju novih dejavnosti. Vključevanje novega znanja v vse delovne procese je zato zapoved za vse, ne le za podjetništvo. To postavlja pred vsakogar predvsem dve nalogi: - stalno usposabljanje na delu — izobraževanje mora postati redna delovna obveznost vsakega zaposlenega; - stalno inoviranje kot bistveni sestavni del upravljanja ter spodbujanje vseh zaposlenih za oblikovanje predlogov. Svetovno gospodarstvo se naglo spreminja tudi zahvaljujoč ženskam, ki pomembno spreminjajo odnose v svojih okoljih pri zaposlovanju, v podjetništvu, pa tudi v drugih sferah življenja. Ženske prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest in na nek način ustvarjajo ''generacijo novih priložnosti'', vendar se soočajo tudi z ovirami, ki jih z različnimi oblikami pospeševanja ženskega podjetništva želimo odstranjevati ali še bolje podreti. Za bistveno hitrejše in širše uveljavljanje umsko intenzivnih tehnologij potrebujemo ves svetovni talent. Danes je še velik del talenta žensk (polovice svetovnega prebivalstva) zanemarjen zaradi predsodkov in diskriminacije v manj razvitih državah in zaradi dvojne ali trojne delovne obremenitve ženske v razvitejših državah. Ne le vlade in druge institucije, ampak vsaka organizacija in vsak posameznik mora zavreči predsodke, odklanjati diskriminacijo vseh vrst ter podpirati talent, ta redki dar narave, enakopravno pri moških in ženskah. Program spodbujanja poklic- slovenija Doma v Evropi. nega uveljavljanja žensk, ki ga je podprla Vlada Republike Slovenije, se usmerja prav k tistim ženskam, ki so premalokrat upoštevane kot zaposlitveni potencial, na katerega je potrebno računati in ki lahko prispeva h gospodarski rasti celotne države. V prvi fazi bo Pospeševalni center za malo gospodarstvo: z izvajalci v okviru Informacijskega središča META po vsej Sloveniji izvajal vrsto enodnevnih srečanj s predavanji in pogovori za ciljne skupine žensk, ki so že sa-mozaposlene, in s tistimi, ki to šele načrtujejo. Po zgledu razvitejših držav v Evropi in izkušnjah mednarodnih žensk poslovnih združenj managerk, obrtnic in podjetnic pa bo že v letošnjem letu uresničenih kar nekaj konkretnih aktivnosti. Že sedaj deluje brezplačni svetovalni telefon 080 1150, na katerem svetovalci sprejemajo vprašanja, pripravljajo odgovore ali preusmerjajo iskalce informacij na svetovalce specialiste, pripravlja se osrednja mednarodna predstavitev ženskih dejavnosti spomladi, mednarodnih izmenjav in pomoči pri iskanju novih tržnih poti. V okviru nacionalnega programa za poklicno uveljavljanje žensk poteka hkrati tudi usposabljanje večje skupine promotork ženskega podjetništva, katerih naloga bo, da v lokalnih in regionalnih podjetniških centrih oz. razvojnih agencijah koordinirajo akcije na področju uveljavljanja ženskih podjetniških aktivnosti, ob informacijskem središču Meta pa skupina uspešnih podjetnic in obrtnic razvija učinkovito podjetniško mrežo mentoric, v katerem bodo začetnice v podjetništvu našle zanesljive svetovalke, ki jim bodo neposredno stale ob strani s svojimi nasveti in podjetniškimi izkušnjami od 3 do 6 mesecev, pa tudi kasneje s pomočjo slovenske mreže. Za področje dela v Spodnjem Podravju se usposabljajo Franja Čeh, Animacija, d.o.o., Simona Kašman, ZRS Bistra Ptuj, in Sonja Mrgole, HALO, d.o.o.. Program izvaja PCMG (Pospeševalni center za malo gospodarstvo) in so ga sprejeli Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vse zainteresirane ženske vabimo na seminar Žensko podjetništvo, ki bo v četrtek, 29. marca, ob 15. uri v prostorih podjetja ANIMACIJA, d.o.o., Aškerčeva 1, Ptuj. JAVNI RAZPISI Naziv: Javni razpis za sofinanciranje informativno-komuni-kacijskih in izobraževalnih dejavnosti nevladnih neprofitnih organizacij v zvezi z EU in slovenskim vključevanjem v EU v letu 2001 Razpisnik: Urad vlade Republike Slovenije za informiranje Rok prijave: Do 30. marca 2001. Predmet: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje tistih informativno-komunikacijskih in izobraževalnih dejavnosti nevladnih neprofitnih organizacij v Sloveniji, ki obravnavajo vključevanje Slovenije v Evropsko unijo in posledice članstva v EU. Višina sredstev: okrog 25 mio SIT. Pogoji prijave: UVI želi s tem razpisom še posebej spodbuditi: - aktivnosti (namenjene bodisi splošnim bodisi specifičnim ciljnim javnostim), ki bodo neposredno prispevale k širjenju obsega in dvigovanju ravni javne razprave o temi (npr. okrogle mize, javne diskusije, javne tribune, debatni klubi ipd. in druge aktivnosti, ki bodo spodbujale in animirale javno razpravo); - aktivnosti, namenjene mladim od 10. do 25. leta starosti; - aktivnosti, namenjene kmetom in podeželskemu prebivalstvu. Vir: ULRS št. 16-17/2001 z dne 09.03.2001; stran 1002 - 1003; Ob — 44782. Razpisno dokumentacijo lahko dobite na UVI Ljubljana, Slovenska 29, od 12.03.2001 naprej, lahko pa jo zahtevate pisno na naslovu Urada ali na e-naslov: evrofon@gov.si. Dodatne informacije v zvezi s tem razpisom lahko dobite na Uradu vlade za informiranje, tel. 01/478-26-21, Lidija Herek. *** Naziv: Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa in javnih sredstev na državni ravni v Republiki Sloveniji v letu 2001 Razpisnik: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Rok prijave: do 17. aprila 2001. Predmet: Predmet razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa. Višina sredstev: Okrog 1.402.000,00 SIT Vir: ULRS št. 19/2001 z dne 16.03.2001; stran 1246; Ob — 45011. Predlagatelji lahko prevzamejo razpisno dokumentacijo na MSZS, Sektor za šport, Celovška 25, 1000 Ljubljana, do 12.04.2001 vsak delovni dan med 10. in 12. uro (tajništvo Sektorja za šport, Suzana Pečnik). Dodatne informacije so vam na voljo na naši spletni strani: www.bistra.si in na telefonu 02 748-0257. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bracic, Majda Goznik, Viki Klemencic Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribaric (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412. Celoletna naročnina: 7.800 tolarjev, za tujino 15.600 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikaamis.net, nabiralnikaradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO Izvedeli smo ZAPOSUTVENE PRHOZNOSTI ZA ŽENSKE Danes ob 15. uri se bo v prostorih Animacije v Ptuju pričelo srečanje pod naslovom Zaposlitvene priložnosti za ženske. Na njem bodo govorili o ustvarjanju pogojev za razvoj podjetništva v mestni občini Ptuj, o sodelovanju, povezovanju, družinskem podjetništvu in pomenu mednarodnih mrež, vlogi obrtne zbornice in postopku pridobivanja obrtnega dovoljenja, o programu pospeševanja samozaposlovanja, o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji ter o pomenu invencij in inovacij pri pospeševanju gospodarske rasti. Program spodbujanja poklicnega uveljavljanja žensk, ki ga je podprla vlada Republike Slovenije, je namenjen tistim ženskam, ki so premalokrat upoštevane kot zaposlitveni potencial. PREDSTAVITEV TURISTIČNE PONUDBE PTUJA Na povabilo Vinarstva Slovenske gorice - Haloze KK Ptuj, d.d., ptujskih Term in Ptujskih vedut se je včeraj s ptujsko turistično ponudbo seznanila večja skupina predstavnikov turističnih agencij, ki v svojih programih ponujajo ogled Ptuja in okolice ter njegovih zanimivosti. Poldnevni program obiska so pričeli v Termah in ga končali v vinski kleti. Vmes so si ogledali mesto, dominikanski samostan z arheološkimi zbirkami in grad. PRIZNANJE MESTNE OBČINE JANEZU ZEMUIČU ptujski župan Miroslav Luci je prejšnji konec tedna obiskal Frankfurt, kjer se je 24. marca udeležil največje letne prireditve društva Sava ob materinskem prazniku. Proslava materinskega dneva s kulturnim praznikom je sočasno tudi družabno srečanje vseh Slovencev, ki živijo v Frankfurtu in okolici. Mestna občina Ptuj, ki je že vrsto let pokroviteljica Slovenskega kulturno-prosvetnega društva Sava, je za prireditev sponzorirala ansambel Prijatelji. Ptujski župan Miroslav Luci je na letošnji Savini prireditvi dolgoletnemu predsedniku društva Janezu Zemljiču izročil priznanje mestne občine Ptuj - pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija. Novi predsednik društva Sava je Jože Lopič. APRILA V KLUBU OBZORJE Aprilske aktivnosti Kluba Obzorje na Potrčevi 34 bodo potekale po ustaljenem programu. Začetek tedna je v znamenju ročnih spretnosti kvačkanja, vezenja in pletenja, v torek je na programu učenje nemščine in klekljanja, v sredo obiskovalci kluba slikajo na steklo in porcelan, v četrtek se učijo nemščine in likovno ustvarjajo, v petek so na sporedu učenje angleščine, in kot koncu tedna pritiče, družabna srečanja. Aktivnosti kluba potekajo vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Sestavni del njihove ponudbe je tudi središče za samostojno učenje, ki omogoča izpopolnjevanje znanja iz tujih jezikov s pomočjo računalnika, prav tako pa nagradnjo znanja iz računalništva. KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV Četrtek ob 21. uri: V filmskem kotičku bo na sporedu film z naslovom "Romper Stomper". Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V informativnem delu oddaje bodo v sliki in besedi predstavljeni gospodarski dosežki ptujske Perutnine, ptujski Zeleni so ob dnevu Zemlje izvedli tradicionalno delitev drevesnih sadik, v Miheličevi galeriji so odprli razstavo Božič-Langusove zbirke, v pekarni Serdinšek pečejo odličen kruh, Mercator je 17. marca v Kidričevem pripravil že tradicionalni ples z modno revijo, humanitarno plesno prireditev pa je organiziralo Sožitje. V zaključnem delu oddaje bosta na sporedu oddaji o zgodovini Slovencev v freskah in o avtomobilizmu. MG G^^om SE... ... DA zidovi ptujske gimnazije že dolgo zaman čakajo na opremo. Zaenkrat ne vemo, ali naj bi bila oprema zlata ali si zlato od opremljanja obetajo tisti, ki se pritožujejo nad izbiro izvajalca. ... DA na Kogu definitivno ne bo toplic. Bo pa toliko plina, da se bo dalo segreti vodo za kopanje v domačem lavorju. ... DA se bodo pred naslednjimi lokalnimi volitvami občine še nekoliko razdrobile, da bo v novem mandatu kaj združevati. Politika pa~ mora biti zaposlena, sicer lahko po~ne še ve~je neumnosti. ... DA bo Ptuj po devetih letih znova pleskal svoja stara vrata. Da mu skoznje ne bi ušla zgodovina ali vstopila Evropa. ... DA je po zadnjem nasvetu stoletnice ljubezen varovalo pred staranjem. Zakaj torej zakonci drug drugemu ne dovolijo, da bi se še izvenzakonsko pomlajevali? ... DA se ne sekirajte, ~e vas bo v nedeljo kdo nategnil. Pri tem namre~ ne bo mislil ni~ hudega, saj bo prvi april. ... DA se je v ~etrt stoletja sladkorna pesa v Sloveniji prijela bolj kot v Evropi v štirih desetletjih. Saj predvsem zaradi naše nadarjenosti Evropa tudi tako težko ~aka, da postanemo njeni ~lani. ... DA nas je brez potrebe strah številnih evropskih inšpektorjev. Mislimo, da nas kontrolirajo, dejansko pa se hodijo k nam u~it. ... DA imajo trgovski sindikati povsem prav, ko se borijo proti v nedeljo odprtim trgovinam. Saj morajo biti potrošniki vendar kak dan prosti zapravljanja. P¥UJ / s 25. seje sveta mestne občine Koliko bo obiina plaiala za cerkveno fasado Ptujski svetniki so si tudi v okviru 25. seje v uvodnem delu vzeli skoraj dve uri za vprašanja in pobude. Skrbi jih usoda dominikanskega samostana, ki je že v tako kritičnem stanju, da ogroža ljudi in zbirke pokrajinskega muzeja. Za nujno krpanje strehe bo letos na voljo le 15 milijonov tolarjev, čeprav naj bi po zagotovilih ptujskih oblastnikov za sanacijo tega kulturnozgodovinskega spomenika iz naslova kulturnega tolarja moralo v občino priti že 100 milijonov tolarjev. Objekt je občinska last, zato se samo na kulturni tolar ne bi smeli zanašati, tudi v občinski blagajni bi se zanj moral najti denar. Ptujska poslanka v DZ Lidija Majnik, tudi občinska svetnica, pa je na ponedeljkovi seji spodbudila širšo razpravo o ptujski obvoznici, ki se, kot kaže, vse bolj oddaljuje - po nekaterih napovedih naj bi jo dobili šele 2010. leta. Med drugim je opozorila, da se bomo morali tudi v ptujski občini navaditi, da je potrebno izdelati prednostni vrstni red in strategije na nekaterih področjih in se tako pripraviti na poteze države. Tako sedaj tudi že zamujamo glede obvoznice na magistralni cesti Slovenska Bistrica -Ormož: od Ormoža do Markov-cev je njena trasa že določena, na Ptuju pa je še nismo uspeli uskladiti. Ptujski župan Miroslav Luci je v zagovor povedal, da so si v mestni občini sicer prizadevali najti najugodnejšo različico, vendar so imeli prebivalci na desnem in levem bregu pripombe, tako da je še ni bilo mogoče uskladiti. V tem trenutku pa je občina DARS in ministrstvo za promet in zveze le uspela prepričati, da je gradnja tretjega mostu nujna, ne glede na preostale povezave. Vsaka trasa za državo ni sprejemljiva iz finančnega in prometnega vidika, občina pa tudi ne more delati proti volji svojih občanov, odvisna je od njihovega soglasja in si ne želi postopkov na sodišču, je še povedal ptujski župan. Puhov most je sedaj stvarnost, je povedal podžupan Milan Cucek, ne glede na različice trase. Odločanje o trasi ptujske obvoznice, je povedal v nadaljevanju, so prvotno sicer vezali na odločitve o poteku avtoceste Zagreb - Maribor, vendar tega ne bi smeli povezovati, ker se bo sicer gradnja ptujske obvoznice v resnici zavlekla do leta 2010. Na problematiko parkiranja ta- ksistov, ki so po zaprtju ptujske avtobusne postaje z zapornicami ostali brez parkirišč, je opozoril svetnik Franc Štrucl. Pravo rešitev, ki bo po volji tudi taksistom, v mestni občini še iščejo. Po zadnjih podatkih jim ne ustrezajo več tudi zanje določena parkirišča v mestu. Kar pa zadeva parkiranje drugih avtobusov na ptujski avtobusni postaji, tudi turističnih, pa je tako, da to stane. Do sedaj je bila cena za en avtobus tri tisoč tolarjev, po novem pa jo bodo za polovico znižali. Vlado Aracki se je zanimal, kakšne načrte imajo v občini glede ureditve parkirišč za tovorna vozila. Stanislav Napast iz skupne uprave občin je povedal, da imajo v industrijski coni že sedaj na voljo okrog 100 parkirnih mest, ki še niso v celoti zasedena, po zazidalnem načrtu pa je možna tudi širitev. Slavka Brgleza je zanimalo, ali je res, da bo v bodoče ministrstvo za obrambo obdržalo le pet vojašnic, med njimi pa ni ptujske, in kakšno vizijo ima v zvezi s tem ptujska občina. Župan Luci je povedal, da so te informacije prišle tudi že na mestno občino in da bodo v najkrajšem času skušali od ministrstva pridobiti pisni dokument o tem. Ce bo tako, bodo razmišljanja o novi lokaciji šolskega prostora v mestni občini umaknjena z dnevnega reda. V okviru 25. seje so ptujski svetniki razpravljali o 15 točkah dnevnega reda, v 12. točki so ob-ravnali osem poslovnih poročil o delu zavodov s področja izobraževanja in športa v lanskem letu, v točki informacije pa o izvedbi kurentovanja 2001, pripravah na razstavo Dobrote slovenskih kmetij in o poročilu o izvedbi nadzora plač v občinski upravi in fukncionarskih plač. O ureditvi področja javnega reda in miru ter o ustanovitvi zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj so razpravljali v okviru delovnega gradiva. Ptujčani še vedno čakajo, da se jim bodo pri ustanovitvi lokalne turistične organizacije priključile tudi druge občine, odgovore pa pričakujejo v roku 14 dni, je povedala v.d. direktorice GIZ Poetovio Vivat Minja Vučinič. Prav tako želijo v ustanoviteljstvo vključiti Območno obrtno zbornico Ptuj in večje turistične organizacije. Za zdaj obrtnike, ki naj bi bili obvezni člani, če se ukvarjajo z dejavnostjo, ki je neposredno povezana s turizmom, skrbi članarina, ker kot pravi svetnik Franc Štrucl, obrtniki ne podpirajo dvojnega plačevanja članarine. Janez Ver-tič je prepričan, da bi mestna občina Ptuj morala sredstva nameniti tudi za "ustvarjanje klime za razvoj turizma", ker sicer rezultatov ne bo. Slavko Brglez se je zavzel za proračunsko omejitev financiranja nove turistične organizacije. Vlado Cuš pa se zavzema za financiranje skozi projekte in nosilce, tudi članarina ne bi smela biti avtomatična, sprejeti pa bi morali tudi konkrektne kriterije za ocenjevanje uspešnosti dejavnosti lokalne turistične organizacije. Svetniki upajo, da z ustanovitvijo LTO ne ustanavljajo novega "turističnega bolnika". KAJ JE FASADA IN KAJ PROČELJE še pred sejo so po hodnikih občinske stavbe in širše krožile različne govorice o tem, kako se bo odvila razprava o točki 25. seje, ki se je nanašala na sofinancerski del fasade nove ptujske minorit-ske cerkve, za katero naj bi denar prispevala mestna občina Ptuj in ministrstvo za kulturo. V prvem identifikacijskem dokumentu so bile navedene tri različice izvedbe baročne fasade: prva naj bi stala nekaj več kot 411 milijonov tolarjev, druga več kot kot 334 milijonov, tretja pa nekaj več kot 263 milijonov. S prvim gradivom, ki so ga dobili svetniki, naj bi se na predlog župana svetniki odločili za prvo varianto investicijskega programa, 21. marca pa so prejeli dodatno gradivo, po katerem naj bi se odločili za drugo varianto. štiri dni pred sejo pa je v mestno občino prišel dokument z mnenjem zunanjega sodelavca Uprave za kulturno dediščino o načrtu rekonstrukcije baročne fasade minoritske cerkve, v katerem se zavzemajo za tretjo različico. Ceprav je bilo v zakulisju slišati, da ga ne bodo predstavili, so se svetniki z njegovo vsebino vendarle seznanili. Poslanska skupina LDS pa je tudi predlagala, da bi pred dokončnim sklepanjem o fasadi pridobili jasno stališče ministrstva za kulturo. Da bi se svetniki lažje odločili, so na sejo povabili tudi koordi-natorko projekta rekonstrukcije ptujske minoritske cerkve z baročno fasado Kristino Šamperl Purg in Borisa Volka, univ. univ. dipl. inž. arh., avtorja načrtov. Svetnike je v glavnem zanimalo, kaj vsebuje investicijska cena v vseh variantah, Boris Volk je povedal, "da ne samo frontnega okna fasade, ampak tudi konkretno konstrukcijo fasade". Na vprašanje, katera od variant pa se najbolj približuje originalu, pa je Kristina Šamperl Purg odgovorila, da prva. Ceprav so se nekateri svetniki otepali odgovornosti glede izbire variante, to bi morala opraviti stroka, in čeprav kljub dolgi razpravi niso imeli razjasnjenih vsebinskih in finančnih dilem glede omenjene investicije, kaj bodo financirali v resnici in s kolikšnim denarjem, za kar se je zavzemal svetnik Vlado Cuš, in tudi ne dogovora z ministrstvom za kulturo, so potrdili projekt idenfifikacije investicijskega projekta rekonstrukcije baročne fasade minoritske cerkve. O varianti se bo mestna občina Ptuj uskladila še pred pripravo nadaljnjih dokumentov za izvedbo investicije z ministrstvom za kulturo. Za takšen sklep je na koncu glasovalo petnajst od 28 na seji navzočih svetnikov. Izglasovali so tudi sklep o izvze-mu zemljišča iz javnega dobra na Vodnikovi ulici za potrebe gradnje minoritske cerkve. Pri tem so podprli predlog svetnika Milana Križeta, ki se je zavzel za to, da bi tudi Cerkev morala pokazati dobro voljo, ko gre za vitalne potrebe Ptuja. V mislih je imel upravno stavbo ptujskega gledališča, ki jo cerkev zahteva nazaj v naravi (čeprav je res, da gre v tem primeru za drugo župnijo - po denacionalizacijski odločbi naj bi upravni objekt gledališča dobila vrnjenega župnija sv. Jurija). MG LENART / obvoznica in avtocesta dvigujeta pritisk občanov Lenarške cestne zdrahe Nadaljevanje s strani 1 UKOP PRI MOČNI DA, KANALIZACIJA NE Bolj kot sredin sestanek o gradnji obvoznice je bila razburljiva četrtkova predstavitev predloga lokacijskega načrta avtocestnega odseka Maribor - Lenart, s po-dodsekom med Jakobskim in Partinjskim potokom, ki so se ga množično udeležili krajani Močne in Zamarkove. V predlog so po besedah glavnega projektanta Dušana Ogrizka vključene glavne spremembe, kot so jih zahtevali krajani, živeči neposredno ob trasi predvidene avtoceste -tudi ukop avtoceste, vendar pa se krajani Močne po četrtkovi predstavitvi s tem ne strinjajo. Lokacijski načrt namreč ne pred- Krojani Zamarkove so nezadovoljni s potekom avtoceste skozi svoj kraj videva gradnje kanalizacije s čistilno napravo, ki naj bi jo Močna dobila za odškodnino, zato ponovno nasprotujejo gradnji načrtovane avtoceste. Načrt trase odseka avtoceste so si prišli v Lenart ogledat tudi krajani Zamarkove in ogorčeni ugotovili, da bo avtocesta uničila šest kmetij oziroma jih bo pre- polovila), o čemer pa doslej niso bili seznanjeni. Tako krajani Za-markove kot Močne so na četko-vi predstavitvi pogrešali župana Ivana Vogrina, ki ga je nadomeščal podžupan Franc Krivec, državnega podsekretarja v ministrstvu za promet in zveze Angela Polajnka in Jožeta Novaka iz ministrstva za okolje in prostor, saj so menili, da bi jim konkretne odgovore lahko dali le oni. Vnete strasti je v imenu investitorja skušal pomiriti Aleš Arhar iz Darsa. Poudaril je, da tudi drugod po Sloveniji gradnja avtocest ne vključuje gradnje kanalizacije, in dodal, da ljudje za odškodnino zahtevajo vse mogoče, nakateri tudi vodovod. Prav to pa, je še menil Arhar, zavlačuje in draži gradnjo avtocest v državi. ak PTUJ / kako naprej v gledališču KULTURA, IZOBRAŽEVANJE Najprej kravca, potem pa štalca Prejšnji teden je bil v Mestni hiši razširjen sestanek v zvezi z razvojem ptujskega gledališča. Udeležili so se ga župan in dva podžupana mestne občine Ptuj, strokovne službe, člani mestnega sveta in odbora za družbene dejavnosti ter predstavniki kulturnih zavodov in institucij s področja kulture, vodil pa ga je podžupan Ervin Hojker. Dosedanje delo in razvojne trende Gledališča Ptuj je predstavil direktor Samo Strelec. Gledališče Ptuj je začelo delovati 1996. leta na pobudo mladih ptujskih gledali{~nikov, ki so z gledališčem ZATO. postopoma za~eli razvijati projekt poklicnega gledali{~a na Ptuju. Od ustanovitve do danes je Gledališče Ptuj pod vodstvom Sama Strelca nanizalo lepe kakovostne in količinske uspehe. V letu 1996 je organiziralo 103 prireditve, v letu 2000 že 203 ali skoraj dvakrat več; obiskovalcev je bilo v 1996. letu 15.000, v letu 2000 že 31.800. Obenem je raslo tudi v kvalitetnem pogledu, saj so v Celju na 10. dnevih komedije pobrali od štirih možnih kar tri nagrade, in sicer: za najboljšo predstavo, za najboljšega (najžlahtnejšega) komedijanta in žlahtnega režiserja. Te uspehe so dosegli s šestimi zaposlenimi delavci, brez zaposlenih igralcev. Sredstva za delovanje gledališča je v začetku zagotavljala zgolj občina Ptuj, v začetku 8 milijonov, lani 12,7 milijona, postopno so prišla tudi republiška sredstva, lani recimo 15 milijonov tolarjev. V primerjavi z drugimi slovenskimi gledališči, ki letno ustvarijo približno isto število premier (celjsko, kranjsko), je teh sredstev v Ptuju skoraj desetkrat manj. S strani obiskovalcev Gledališča Ptuj že dolgo prihajajo pobude za uvedbo abonmaja (kot je običaj v vseh gledališčih), tega pa si Ptujčani ne morejo privoščiti, saj nimajo svojih profesionalnih igralcev in so vezani na proste termine gostov. In kako naprej? Za sistemizacijo oziroma za zaposlitev treh do štirih igralcev je potrebno seveda več denarja, zato bo potrebna velika angažiranost vodstva mestne občine Ptuj, da prepriča ministrstvo za kulturo, naj vključi delovanje ptujskega gledališča v nacionalni kulturni program, ki se bo sprejemal v naslednjih letih. Do tedaj je potrebno obdržati sedanji nivo delovanja, ki pomeni tri premiere na leto ter bienal-no organizacijo festival monodrame in izbira najboljše mlade drame (razpis za mlade avtorje - študente, najboljše ocenjena predstava se nagradi in se vključi naslednjo sezono v repertoar ptujskega gledališča). Kaj bo z gledališko stavbo? Vodstvo ptujskega gledališča se zaveda, da mestna občina Ptuj ob sedanjih projektih ptujske gimnazije in minoritskega samostana trenutno finančno ni sposobna obnove gledališke stavbe, zato predlaga, da se z obnovo počaka še nekaj časa, potem pa se renovira in v celoti nameni za gledališče. Ptujsko poklicno gledališče ima lepo tradicijo; v času, ko ni delovalo poklicno gledališče, je to vlogo prevzelo amatersko v sklopu Svobode, ki je s svojimi mentorji doseglo zavidljive rezultate in bera tega dela se kaže v današnjem poklicnem gledališkem kadru, ki se uveljavlja po vsej Sloveniji. Danes gledališki ljubitelji delajo v slabih razmerah (stara steklarska delavnica) in tudi na njih se ne sme pozabiti, saj se tu vzgaja novi rod ustvarjalcev in gledalcev gledališke umetnosti. FL PTUJ / prva letošnja razstava v galeriji zula Svet v oieh slikarja Z. Huijana 22. marca so v galeriji Žula 3 na Ptuju odprli prvo leto{njo razstavo. Svoja dela je razstavil akademski slikar Zdenko Huzjan, ki se je pred 52 leti rodil v Lendavi. V Ljubljani je kon~al akademijo za likovno umetnost, oddelek za slikarstvo, kjer je obiskoval tudi specialko za slikarstvo. Leta 1988 mu je Univerza v Ljubljani dodelila priznanje za umetni{ko delo, leta 1997 pa tudi naziv rednega profesorja za risanje in slikanje. Doslej je razstavljal na več kot 70 samostojnih in blizu 300 skupinskih razstavah doma in v tujini. S svojimi deli, za katera je bil več- krat nagrajen, leta 1988 je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada za leto 1987, bogati marsikatero zbirko sodobne umetnosti doma in v tujini. V galeriji Žula 3 na Ptuju bodo dela Zdenka Huzjana na ogled do 23. aprila, ko se bo s svojimi deli predstavil akademski slikar Boris Zaplatil. V svojih delih, v Ptuju so na ogled 16 vzglavnikov neba in zemlje, trije kipi in nekaj drugih del, na likovno izviren in mojstrski način neponovljivo govori o splošnosti tega sveta. MG MARKOVCI / 42. območna revija otroških pevskih zborov Petje v zboru - priložnost za glasbeno izobraževanje Revija otroških pevskih zborov, bila je 20. marca na OŠ Markovci, je letos proslavila že 42. jubilej. Tradicija, ki daje otrokom in zborovodjem priložnost, da slišijo drug drugega, hkrati pa dobijo zborovodje tudi strokovno oceno in možnost posveta s strokovnim svetovalcem. Letos se je v organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Obmo~ne izpostave Ptuj ter v sodelovanju z ob~ino Markovci in tamkaj{njo osnovno {olo predstavilo 17 otro{-kih pevskih zborov s 582 pevci in 12 zborovodij. Zavidljive {te-vilke, ~eprav nekaterih otro{kih pevskih, ki sicer delujejo, na reviji ni bilo. Nastope je strokovno spremljala Branka Poto~nik. Ugodno je ocenila splo{en vtis revije, organizacijo in pozornost otrok - pevcev, ki so poslu{ali vrstnike, žal pa ni mogo~e v telovadnici pri~akovati kak{ne posebne akustike. Ob videnem in sli{anem in ob {tevilu zborov je menila, da kulturno ministrstvo upravi~eno financira to dejavnost, in izpostavila, da je za otroke, ki ne obiskujejo glasbene {ole, prepevanje v zboru priložnost za glasbeno izobraževanje. Repertoar je sicer Slovenci smo pevci že od mladih nog; na fotografiji zbor OŠ Juršinci, ki ga vodi Robi Feguš. Foto: Langerholc potrdil, da zborovodje sledijo aktualnostim na tem podro~ju, žal pa vedno ni usklajen z zmožnostmi otrok, kar bi moralo odlo~ati o izbiri pesmi. Ljudskih pesmi je vse manj, {e posebej kak{ne koledni{ke. Ve~ poudarka bo treba v prihodnje nameniti skrbi za ~isto intonacijo in vstopom pri klavirski spremljavi, ki je bila v~asih nerodna. Dobrodo{le so bile tudi spremljave Orffovega instrumentarija, pa "teatrskega" nastopa ob izvajanju pesmi, vendar bi si želeli ve~ istega petja, oziroma bi morale biti najprej glasbeno "uležane" in {ele nato je mogo~e dodajati teater. Sicer pa je Branka Poto~nik, zaveda-jo~ se, da je v kratkem nastopu na reviji težko oceniti celostno delo posameznega zbora in upo-{tevaje, da je veliko ~asa namenjenega v tej starostni skupini otrok sami vokalni tehniki in drži, opozorila tudi na pravilno razporeditev energije in potrebo po estetskem oblikovanju besede in izpovednosti pesmi. Zanimiv je bil tudi njen komentar, da se, kot kažejo evropske raziskave, glasovi generacij slab{ajo, da imajo generacije, ki prihajajo, slab{i posluh, kar vse je posledica splo{nega onesnaženja okolja. Podelitev viktorjev Slovenci nismo nič slabši od Američanov. Medtem ko imajo oni oskarje, se mi lahko pohvalimo z viktorji. Pa se s podelitvijo jih prehitimo za nekaj ur! Seveda, čisto kosati se viktorji z oskarji ne morejo, saj pri nas ne moremo podeljevati prestižnih filmskih nagrad, ko pa posnamemo kakšne tri filme na leto. Zato imamo pač nagrade za dosežke v popularni kulturi. Glavno, da nekaj podeljujemo. V odločitve žirije se ne gre spuščati: svoje so povedali revija Stop, glas ljudstva' in Akademija Viktor, karkoli že to je. Nedvomno pa je bil zmagovalec letošnjih Viktorjev Jonas Znidaršič, ki mu je ob prejemu kipca zmanjkalo besed za karkoli bolj originalnega kot 'Hvala!' Vzrok naj bi bilo njegovo začudenje nad nenadno priljubljenostjo, ko pa so ga vsi zmeraj blatili. To v časih oddaje Brez zapor niti ni bilo tako nenavadno, toda z novo oddajo je Jonas pokazal nov obraz, ki se ob navdušeni množici na žalost še prehitro lahko spremeni v starega neotesanca. Zanimivi pa niso bili samo gostje in podeljene nagrade, pač pa tudi voditeljski par in posebna scenografija. Vesoljski frizuri Tanje Ribič je lahko delala konkurenco le Tinkara Kovač s svojo naglavno umetnino, celo prireditev pa nam je vztrajno kodral živce Rifletov robotiziran glas. Scena je bila zamišljena kot vesoljska postaja, samo da bi dogodek bil bolj nenavaden. Pri tem so televizijci pozabili, da bodo prireditev spremljali navadni ljudje, ki bi bili čisto zadovoljni z navadno prireditvijo. Mar res zahtevamo preveč? Kljub vsemu je prireditev zelo dišala po kakšni hollywoodski podelitvi. Glamuroznost se je začela še celo pred Cankarjevim domom — avtomobili so pomembne goste pripeljali do vrat doma, čeprav je od vseh strani obdan s stopnicami. Toda drugo leto se bodo prireditelji morali bolj potruditi — manjkale so trume oboževalcev, ki bi pozdravile prihajajoče zvezde. Roko na srce — morda pa so manjkale tudi zvezde. Nataša Zuran TEDNIKOVA KNJIGARNICA Pravljice so tolaiilne Kakor velja od vekomaj - menjave sonca in dežja, smeha in solz -, sem se sama oni dan počutila precej pritlehno. Temačen pogled mi je narisalo občinsko razsipništvo v ptujski stavbni lišp, ki bi bil sicer povsem na mestu, če bi bila občina bogata in urejena ter bi lahko obirala sadove dosedanjega pametnega gospodarjenja iz davkopla-čevalske blagajne. A vrtinec visokih naložb, ki jim ni videti pozitivnih finančnih posledic, kar in kar navdušuje občinske može. Mojemu bledikastemu razpoloženju krepko pomaga nemogoča knjižnična klima ustanovitelja, ki je ob veličastni zgradbi Malega gradu povsem zanemaril bistvo: še tako lepa stavba ni pogoj za dobro knjižnico. Postaviti stavbo in odriniti vsebino skoraj onkraj mogočega delovanja je kratkovidno dejanje. Dobra knjižnica ima predvsem dovolj strokovno izobraženih ljudi, ki skrbijo za knjige in bralce. Doslej sem poudarjala modrost Celjanov, kjer je knjižnica primerljiva naši, a imajo že dolgo čez štirideset zaposlenih. Pred kratkim je bila odprta nova knjižnica v Novem mestu, kjer je knjižni fond manjši od ptujskega, a skrbi za obdelavo gradiva devet bibliotekarjev. Hm, v Malem gradu sta v oddelku za obdelavo le dve knjižničarki, da ne govorim o ... Ne bom govorila, ker so ušesa pristojnih gluha, a ni, da bi se togotila, saj za dežjem in oblaki prihaja sonce. Moja sonca so največkrat knji- VABILO NA PRAVLJICO Z JOGO Danes, 29. marca, je zadnji četrtek v mesecu in ob 17. uri vas vabimo na pravljico z vadbo joge v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Pričakujemo otroke od četrtega leta dalje, naj imajo lahna športna oblačila in co-patlke. Vstopnine ni. Vabljeni. ge - tako sta mi prišli oni temačnih misli polni dan v roke dve knjižni novosti založbe Kres. Dve pravljici. Dve slikanici: Jabolčni kralj avtorja Francessca Bosca, ilustratorja Giuliana Ferra in Tičfiriči Uda Weigelta in Julie Gukove. In misli so se mi preselile v pravljične pokrajine, ki na srečo so in bodo, vsem neumnostim in grdobijam navkljub, večne spremljevalke in tolažnice zemeljskemu veku. Tako se začenja prva pravljica: "V starem gradu, obdanem z visokim obzidjem, je živel bogat in mogočen kralj. Na grajskem vrtu je imel posajeno košato jablano, ki mu je vsako leto obrodila najlepša in najbolj sočna jabolka. Bil je silno ponosen nanjo. Poleti je vsak dan hodil na vrt gledat jabolka, kako se de-belijo. Jeseni pa se je dostojanstveno povzpel na vrh lestve in jih slovesno obral. Nato jih je vsa očistil in zloščil, da so se bleščala kakor dragulji, in jih razstavil po grajskih sobanah kot kake neprecenljive dragoti-ne. Razen njega se jih ni smel nihče dotakniti - in seveda tudi jesti ne ... " Tičfiriči se imenuje skupinica vihravih, zvitih in korajžnih vrabcev, ki bi se jim zelo rad pridružil majhen in mlad vrabček Fran-ček. A premetencem se zdi prezelen, da bi ga sprejeli medse. Kako se je Franček junačil po nasvetu mačke Brunhilde in dramatičnimu zapletu navkljub postal upoštevani član vrabčje skupnosti, pa preberite sami. Liljana Klemenčič OD TOD IN TAM PTUJ / tretji festival monodrame Izjemne igralske izvedbe Nocoj ob 19.30 uri se bo v ptujskem gledališču pričel tretji festival monodrame Ptuj 2001. V tekmovalnem delu, ki bo potekal na odru ptujskega gledališča, predstava Kleščar pa bo v hotelu Mitra, se bo predstavilo šest mo-nodram, ki jih je kot selektor izbral direktor ptujskega gledališča in režiser Samo Strelec. V zadnjih dveh letih je nastalo dvajset novih monod-ram. V naslednjih dveh letih naj bi festival monodrame, ki naj bi dobil stalno mesto v slovenskem nacionalnem kulturnem programu, dobil tudi programskega oziroma umet-ni{kega vodjo, ki bo spremljal produkcijo. To bo režiser Aleš Novak. Leto{nje monodrame predvsem izstopajo s svojo igralsko izvedbo, je na petkovi tiskovni konferenci poduaril direktor ptujskega gledali{ča Samo Strelec. Novost tretjega festivala, na katerem bomo od 29. marca do petega aprila videli Mimi je pozitivka Alenke Vi-drih, Rekviziterja Bogomirja Verasa, Devetsto Janka Petrovca, Kle{carja Aljo{e Ternov-{ka, Dobro jutro Radka Poli~a - Raca in Jooj, tako sem pri-{el na svet?! Ga{perja Ti~a, je tako imenovani ob-program, ki ga bodo zaceli s premierno izvedbo glasbene predstave Clove{tvo v A-molu Ksenije Jus. Ta naj bi postal stalnica bodočih festivalov monodrame na Ptuju. Strokovno žirijo leto{njega festivala sestavljajo Katja Pe-gan, Tatjana Doma in Ale{ Novak. Nagrado za najbolj{o monodramsko uprizoritev bodo podelili 5. aprila. Leto{-nji festival bo stal 2,4 milijona tolarjev, od tega je mestna občina prispevala 1,4 milijona, samo gledali{če pa milijon. Prvič se je tudi zgodilo, da je festival ostal brez generalnega pokrovitelja. Razveselji- vo pa je, da bo festival podprlo državno ministrstvo za kulturo in ga tudi v krovnem zakonu o kulturi predvidoma uvrstilo v "mrežo" slovenskih gledali{kih festivalov. Na petkovi tiskovni konferenci je direktor ptujskega gledali{ča Samo Strelec ob programu tretjega festivala monodrame, lanskoletnih dosežkih, ki so imeli vrhunec v trikrat nagrajeni komediji Marjetka, str. 89, pa občinske oljenke niso dobili, predstavil {e "usodo" gledali{kih prostorov oziroma načrta obnove ter {iritve dejavnosti. MG VIDEM / sedmi dan sole Tudi torta ni manjkala 21. marca, ko se je vrnila pomlad, so imeli v osnovni šoli Videm 7. dan šole. To je dan sprostitve, veselja in zabave. Kot se za rojstni dan spodobi, so se učenci in učitelji posladkali tudi s torto. Dopoldan je bila v telovadnici osnovne {ole prireditev za otroke, popoldan pa so povabili {e star{e in druge goste. Videm-ski u~enci so se predstavili s spletom spomladanskih pesmi, plesov in obi~ajev, zatem pa je nastopil godalni orkester glasbene {ole Karola Pahorja iz Ptuja. Po slovesnem delu so se u~itelji, star{i in drugi gostje zbrali v u~ilnicah ter se ob kavici in sla{~icah spro{~eno pogovorili o življenju in delu v {oli ter morda {e o ~em. JB Veselje ob prihodu pomladi in 7. dnevu šole. Foto: Longerholc CIRKOVCE / delaven osnovnošolski pevski zbor Tri dni na Boiu Mladinski pevski zbor OŠ Cirkovce pod umetniškim vodstvom Marjana Krajnca je že v preteklih letih s številnimi projekti dokazoval uspešnost delovanja. Tako so med drugim v preteklem šolskem letu uspeli posneti CD ploščo, ki je požela številna odobravanja tako publike kot tudi strokovne glasbene javnosti. Tudi na pevskih revijah so bili vedno deležni ugodnih strokovnih kritik. Vsa leta so pripravljali odmevne samostojne koncerte, posebna odlika zbora pa je, da se je uspešno integriral v krajevno kulturno umetniško dogajanje. Tako so pred časom s tamburaško skupino iz Cirkovc izvedli božično-novoletni koncert, letos pa so v sodelovanju s Prosvetnim društvom Cirkovce pripravili zelo odmevno prireditev Od miklavža do fašenka, ki jo je posnela tudi slovenska nacionalna televizija. Člani mladinskega pevskega zbora OŠ Cirkovce z učiteljema Marjanom Krajncem in Ivanom Kojcem V teh dneh se zbor intenzivno pripravlja na revijo mladinskih pevskih zborov, kjer se bodo predstavili skupaj z otro{kim zborom. Zato so bili v za~etku marca na tridnevnih pevskih pripravah v planinskem domu na Bo~u. Pevci in pevke so pod taktirko Marjana Krajnca, korepetitorke Danijele Krajnc in spremljevalca Ivana Kojca preživeli nepozabne ustvarjalne trenutke, ki jim bodo gotovo {e dolgo ~asa odzvanjali v spominu. Kot pravi zborovodja, pri tak{nem pristopu ne gre le za pevsko tehni~ni dril, ampak za ustvarjanje nekak{ne kolektivne zborovske du{e, ki je zaradi specifi~no senzibilne narave ni mogo~e aktivirati pri rednem {olskem delu. Priprave zbora so gotovo nad-standardna ponudba {ole, ki ni odvisna le od materialnih pogojev, ampak tudi od {irše kulturne ozave{~enosti {olskega kolektiva in {e posebej ravnatelja Bogomirja Jurtele, ki je vselej izkazoval posluh za tak{no obliko zborovskega delovanja. Zahvala gre tudi ob~ini Kidri-~evo in še posebej županu Alojzu Šprahu, ki je razumel hotenja mladih pevcev in v okviru danih možnosti podprl projekt. MK V__V __V_ _ _______ PISE DR. LJUBICA ŠULIGOJ / PRED ŠESTDESETIMI LETI (I.) Kaj se je pisalo slovenstvu na Ptuju Pomlad, lepa kot vedno. Po vrtovih so vzcvetele breskve. Toda tisto pomlad, leta 1941, se je vse ustavilo, vse je čakalo, kaj bo. Slovence je prevzela topa tesnoba. Vse je kazalo, da bo prišlo do vojne. Zasijalo je sončno nedeljsko jutro 6. aprila, ko se je začelo ... Obudimo zgodovinski spomin. Pred prvo svetovno vojno je veljal Ptuj za eno najmočnejših nemških postojank na slovenskem Stajerskem. Po vojni se ptujski Nemci z novonastalo jugoslovansko državo nikakor niso mogli sprijazniti. Medtem ko se je 76 nemških družin od novembra 1918 do oktobra naslednjega leta izselilo iz mesta, si je ostalo nemštvo prizadevalo doseči priključitev ptujskega območja k nemški Avstriji. Ob podpori graškega propagandnega žarišča so ptujski Nemci svoje zahteve utemeljevali s trditvijo, da je Ptuj nemško mesto oz. da v mestu živi večinoma nemško prebivalstvo. Ptuj je po vojni doživljal čas nemške pro- pagande, nestrpnosti do slovenstva in nasprotovanj novim oblastem. Vsaj na videz so se razmere umirile po koroškem plebiscitu, ko so se pripadniki nemške manjšine iz zagrizenih nasprotnikov jugoslovanske države spreobrnili v njene lojalne državljane. Do zmage hitlerizma v Nemčiji se je ptujsko nemštvo spretno prilagajalo političnim razmeram v državi - vsakokratnemu režimu in vladajoči stranki. Svoja politična hotenja so pričeli ptujski Nemci javno izkazovati po letu 1933. Zažarela je misel o "vitanjski črti", o življenju mesta Ptuja v nemškem rajhu. Stare ideje nasilne germanizacije slovenskega ozemlja kot "nemškem življenjskem prostoru" so naglo zaživele. Priključitev Avstrije k Nemčiji je bila za tukajšnje nemštvo nova vzpodbuda. V prepričanju, da bo sledila tudi priključitev slovenskih krajev, tega v javnosti Nemci na Ptuju niso več prikrivali. Samozavestne politične nemške nastope je krepila zavest o njihovi gospodarski moči. O veljavi nemškega kapitala na Ptuju kažejo naslednji podatki: več kot 46 % industrijskih obratov v mestu je bilo izključno v nemški lasti, v Mestni občini Ptuj je bilo nad 60 % nemških trgovin in brez gostilniških obratov ok. 50 % nemških obrtniških delavnic. Ob tem upoštevajmo, da so bili mnogi od teh lastnikov tudi zemljiški posestniki. Tudi primer nemških denarnih zavodov (Vorschuss Verein Pet-tau, Stadtische Sparkasse), ki so laže prebrodili gospodarsko krizo kakor slovenske ustanove, priča o moči nemškega kapitala. Hkrati je bil za ptujske Nemce pretok sredstev iz nemškega zamejstva skozi Vorschuss Ve-rein moralna opora in vzpod- buda, tako da so lahko gradili svoje velikonemške načrte na majavih političnih razmerah v državi in oportunizmu oblasti. Celotno delo ptujskega nem-štva je slonelo na trdni politični organizaciji, za katero so nem-{ki statistiki tik pred okupacijo ugotovili, da {teje na obmo~ju ptujskega okraja 1549 ~lanov Kulturbunda (KB). Upoštevaje njihove družinske člane, ki so jih prištevali k organizaciji, je bilo vseh 2920, od tega na Ptuju 542 (34,9 %) ali 12,7 % (glede na število mestnega prebivalstva 1931. leta). Kulturbund kot največja opora zamejskim institucijam je zavestno in smotrno pripravljal priključitev tukajšnjih krajev k nemškemu rajhu in natančno skoval načrte o iztrebljanju slovenskega življa. Pod njihovim "kulturnim" udejstvovanjem so se prikrivali politični cilji. Nemška društva so bila podaljšana roka Kulturbunda, njihovo dejavnost pa je podpiral nemški kapital. Na gospodarsko nerazvitem ptujskem območju je ta kapital spravljal v odvisnost odvečno slovensko delovno silo, med katero se je v ekonomski stiski zasejala hitlerjanska demagogija in s tem pojavi nem-škutarstva. Na podeželju se je slišalo, kako bo Hitler z novim "redom" uredil težko gospodarsko stanje. Celotna propagandna dejavnost je tekla ob tesni povezavi KB z rajhom, od koder je prihajala raznovrstna nacistična literatura. Zvezo med Slovenijo in Nemčijo je vzdrževala "Vere-in fur das Deutschtum im Au-slande" (VDA). Referent VDA za slovensko Štajersko, dr. Helmut Carstanjen, in poznejši vodja graškega "Sudostdeutsches Institut", ki je vzdrževal zvezo s slovenskimi volksdeutscherji, je npr. l. 1937 poslal na Ptuj cele pakete propagandne literature. V povezavi z omenjenim inštitutom in s Pokrajinskim obmejnim uradom NSDAP (Gaugrenzlandamt) je KB pripravljal vse potrebno, da se dežela čim prej spremeni v nemško. Potrebno se je bilo pripraviti na okupacijo in uničenje slovenskega naroda, na deportacije Slovencev in vrnitev volksdeuts- cherjev, ki so po vojni zbežali iz Spodnje Štajerske. Kljub očitnim pripravam in izzivalnim nastopom ptujskih Nemcev (kot so bili javni shodi KB, nedeljska sestankovanja v evangeličanski cerkvi, shajanje nemškutarskih druščin in nemških "gostov" iz Avstrije po gostinskih lokalih, kjer so glasno razmišljali o priključitvi k rajhu, o maščevanju nad zavednimi Slovenci in njihovi odstranitvi) oblasti niso kaj dosti odgovarjale. Pregled kazenskih spisov nam pove, da so sodni organi v glavnem zaznamovali nekatere izpade, da so storilce tudi kdaj kaznovali, marsikomu pa se ni nič zgodilo. Tudi grob izziv - izobešanje hitlerijanske zastave na ptujskem cerkvenem stolpu 20. aprila 1938 - ni bil kaznovan; ob "olajševalnih" okoliščinah se ob-dolženim ni nič zgodilo. Oblasti so brezbrižno spremljale številne nemške obiskovalce, ki so na ptujskem območju zbirali različne podatke o obstoječih razmerah. Z avtobusi so prihajali na Ptuj in se ustavljali v mestu le za nekaj ur. Tujski promet na Ptuju je v letih 1938/39 porasel za 7,7 %, in to največ zaradi prihoda sorodnikov iz Nemčije. Nadaljevanje prihodnjič NASI KRAJI IN LJUDJE PTUJ / ŽIVINSKI KLAVNICI GROZI ZAPRTJE Rešitev v sovlaganju Bo živinska klavnica v Ptuju kmalu dočakala posodobitev? V ptujski živnski klavnici, ki je v lasti Perutnine Ptuj, letno zakoljejo okoli 3000 govedi, 22 tisoč prašičev, 600 telet in 3200 odojkov. Živinska klavnica je edini del podjetja Perutnina Ptuj, ki ne dosega zastavljenih proizvodnih ciljev, obenem pa Perutnina v svoji razvojni viziji nima zagotovljenih sredstev za vlaganje v razvoj tega obrata. Nujna investicija v posodobitev bi znašala dobrih 200 milijonov tolarjev, sicer klavnica ne bo izpolnjevala strogih kriterijev in jo bo potrebno zapreti. Perutnina je pred meseci začela iskati partnerje, ki bi s sovla-ganjem zagotovili sredstva in izpolnili pogoje za njeno obratovanje v prihodnosti in izpolnjevanje pogojev za industrijsko klavnico. Pri občinah na območju Ptuja pa tudi pri drugih poslovnih partnerjih v začetku ni bilo večjega zanimanja, zato je grozilo, da bodo klavnico zaprli, kar bi tako za živinorejo kot zasebne mesarje na tem območju pomenilo precejšen problem. V zadnjem času pa so se začele stvari obračati na bolje, saj je interes za prevzem odgovornosti za klavnico pokazalo zasebno podjetje s tega območja, prav tako pa želi pri njeni nujni ureditvi sodelovati Kmetijska zadruga Ptuj. V Perutnini tako vidijo možnost za ustanovitev mešane družbe, v kateri bi sodelovali tudi Perutnina in mestna občina Ptuj, okoliške občine pa bi v projetku obnove klavnice sodelovale v skladu s svojimi možnostmi, vsekakor pa morajo tudi te občine pokazati interes za nadaljnji obstoj klavnice. V Perutnini Ptuj pričakujejo, da bodo dogovori o tem končani v naslednjem mesecu, do junija pa bodo sledile konkretne poteze za ohranitev klavniške dejavnosti v Ptuju. Sicer pa imajo v Perutnini tudi rezervni scenarij v primeru morebitnega zaprtja njihovega klavniškega obrata. V tem primeru bi zaposlene v živinski klavnici zaposlili v perutninski klavnici čez Dravo. J. Bračič PTUJ / ODPRLI AVTOSALON IN SERVISNE DELAVNICE SKODA Nov poslovni izziv podietja Kaass-avto Družba Kaass-avto, d.o.o., ki je registrirana za trgovino, servis vozil in mednarodne prevoze, je v Puhovi ulici 12, Ptuj, v prostorih bivšega Štajertoursa, uredila sodobni av-tosalon in servisne delavnice Škoda. Za kupce delajo že od ponedeljka, 26. marca, poslovne in druge partnerje pa bodo na svečano odprtje povabili ta konec tedna. Kaass-avto je družinsko podjetje Stanka in Simone Cvetko iz Gajevcev v občini Gorišnica, ki se je do razširitve dejavnosti ukvarjalo z mednarodnimi prevozi za nemškega poslovnega partnerja Trans Bavaria Tex. Desetletnico uspešnega dela v Simona in Stanko sta desetletno uspešno delo v mednarodnih prevozih, kronala z odprtjem avtosalona in servisnih delavnic Škoda. Foto: Črtomir Goznik mednarodnih prevozih so kronali z odprtjem sodobnega avto-salona in servisnih delavnic za avtomobile znamke Škoda. Kot sta povedala lastnika, direktorica podjetja je Simona, Stanko je njen namestnik, sta v začetni fazi novega projekta bolj razmišljala o ureditvi parkirnih prostorov za svojih deset tovornih vozil, potem pa se jima je ponudila priložnost za odprtje servisnih delavnic in prodajo avtomobilov Škoda, ki sta jo sprejela kot nov poslovni izziv. Podjetje je s tem dobilo nove tržne možnosti, dodatno pa so zaposlili deset delavcev. V kraticah podjetja KAASS se skrivajo kratice imen vseh družinskih članov: otrok Kristjana, Andreja in Aljane ter Stanka in Simone. Zavedajo se, da si bodo njihovo zaupanje strank pridobili le s kvalitetnimi storitvami tako v servisnih delavnicah kot prodajnem salonu, kjer jim avtomobile znamke Škoda ponujajo pod ugodnimi plačilnimi pogoji. MG PODLEHNIK / DELITEV PREMOŽENJA TREH OBČIN Za dobre sosedske odnose Župani občin Videm, Podlehnik in Majšperk Franc Kirbiš, Vekoslav Fric in Franc Bezjak so prejšnji četrtek, 15. marca, v Podlehniku podpisali delitveno bilanco, s katero so razdelili skupno premoženje, ustvarjeno v prvem mandatu občine Videm. Iz te občine se je namreč izločila sedanja občina Podlehnik, v občino Majšperk pa je odšlo 18 gospodinjstev oziroma 65 prebivalcev Bolečke vasi. S slovesnim podpisom, ki so mu prisostvovali tudi svetniki in drugi predstavniki omenjenih treh občin, so končali pogajanja in dogovore o delitvi nekdanjega skupnega premoženja. Franc Kirbiš, videmski župan, je poudaril, da gre za pomembnem dogodek, ki dejansko ne pomeni razdruževanja, temveč zgolj urejevanje medsebojnih odnosov, kar je pogoj za prihodnje dobrososedsko sodelovanje treh občin, ki jih združujejo tudi skupni razvojni interesi haloškega območja. Medtem ko je bila sedanja občina Podlehnik v prvem mandatu nove slovenske lokalne samouprave del občine Videm in se je pred drugim mandatom osamosvojila, so se prebivalci Bolečke vasi odločili iz občine Videm "preseliti" v občino Majšperk. Njihovo odločitev je narekovalo dejstvo, da so bili že od nekdaj bolj povezani s krajevnimi središči v sedanji občini Majšperk, s seboj pa so vzeli del vrednosti krajevnega doma v Doleni, ki so ga pomagali graditi. Kot smo izvedeli, bodo ta sredstva namenili za gradnjo doma na Ptujski Gori. Vrednost razdeljenega premoženja znaša 136 milijonov tolarjev, od tega je pripadlo občini Podlehnik 27 odstotkov, občini Majšperk 0,9 odstotka, ostalo pa občini Videm. Po podpisu sporazuma o delitvi premoženja so vsi trije župani poudarili, da bi lahko bil njihov dogovor zgled pri delitvi premoženja bivše skupne občine Ptuj, katere delitvena bilanca kljub šestletnemu dogovarjanju še vedno ni podpisana. J. Bračič Trije župani po podpisu delitvenega sporazuma; z leve: Franc Bezjak, Majšperk, Franc Kirbiš, Videm, in Vekoslav Fric, Podlehnik. P E R U T N I O T I Č E K Piščančja obara Sestavine za 5 oseb: Piščanec PP 1200 g Čebula 50 g Korenje 100 g Grah 100 g Zelena 50 g Cvetača 100 g Olje 0,5 del Sol, poper, timijan, kis, moka, limona, vegeta. Priprava: Piščanca razkosamo, zelenjavo narežemo na rezance. Kose piščančjega mesa opečemo na olju, dodamo čebulo, jo svetlo prepražimo ter dodamo ostalo zelenjavo. Dušimo 10 minut, dodamo moko, vse skupaj prepražimo, zalijemo z vodo ali kostno juho, začinimo in pustimo, da prevre. Kot prilogo predlagamo vodne žličnike. Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si Stoletje dobrih okusov m Perutnina Ptuj PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / z letne konference filatelisticnega društva Rast razstavnih aktivnosti člani ptujskega filatelističnega društva so na letni konferenci, ki je bila 25. marca v gostilni Rozika na Ptuju, podali obračun dela za lansko leto. Lansko leto so imeli 52 ~lanov, dosegli so napredek v delu z mladimi in pri pridobivanju novih mladih filatelistov, še posebej pa so zadovoljni s podatki o razstavni aktivnosti, ki so jo pove~ali v {tevil-čnem in kvalitetnem pogledu. Mladih članov imajo trenutno 12. Dva med njimi, Aleš Zorec in Sebastian Voljč, sta lansko leto pripravila ob mentorski pomoči Srdana Mohori-ča uspešni zbirki Junaki Walta Disneya in ^"vet dinozavrov, ki sta na razstavi Alpe - Jadran v Codroipu v Italiji prejeli srebrni medalji. Zbirki bodo septembra letos predstavili tudi na mladinski razstavi na Poljskem, že maja pa v Kopru na državni razstavi Koperfila 2001, kjer bodo aktivno sodelovali še trije člani ptujskega filatelističnega društva. Z zbirko Železnice na Slovenskem se bo predstavil Zvonko Vertač-nik, Srdan Mohorič z zbirko Aids ubija, borimo se s spoznavanjem dejstev, ki jo je že lansko leto uspešno predstavil v ptujski gimnaziji, ter Božidar Koželj z zbirko Avtomatske znamke Francije. Mohoričevo zbirko o aidsu bodo junija videli tudi na mednarodni razstavi Belgi-ca 2001 v Bruslju. Kot je na nedeljski letni konferenci povedal predsednik ptujskih filatelistov dr. Božidar Koželj, so se lani še posebej trudili pri pripravi zbirk za udeležbo na mednarodnih in domačih razstavah. V začetku leta so največ delali pri pripravi in organizaciji razstave in priložnostnega ovitka ob kuren-tovanju 2000 in mednarodnem festivalu kurentu podobnih likov, ki ga je Ptuj pripravil v okviru evropskega združenja karnevalskih mest. Ob razstavi o aidsu pa so pripravili tudi razstavo na temo turizma v okviru 12. esperantske konference Alpe - Jadran. Letos bodo sodelovali še na meddruštveni in mladinski razstavi Filmera 2001, ki bo novembra v Trbovljah. Nezadovoljni pa so z udeležbo članov na rednih sestankih, ki jih organizirajo dvakrat mesečno. V bodoče jih nameravajo pritegniti z drugačnimi vsebinami, tudi takšnimi, ki bodo še posebej zanimive za mlade člane. Nadaljevali pa bodo tudi aktivnosti po šolah pri pridobivanju potencialnih mladih filatelistov. Takšna srečanja so lani organizirali na osnovnih šolah Ljudski vrt in Mladika, kjer že uspešno dela filatelistični krožek, ki ga vodi Franci Golob. V okviru programa dela in aktivnostih si bodo ptujski filatelisti v tem in naslednjem letu prizadevali za izboljšanje organiziranosti društva, popularizaciji filatelije in dejavnosti v zvezi s tem, razmišljajo tudi o uvedbi kotička za filateliste v regionalnem časopisu Tednik, v okviru filatetelističnih aktivnostih pa se bodo še posebej trudili za izdajo priložnostnih znamk s tematiko, ki je povezana s preteklostjo in sedanjostjo Ptuja v obdobju 2003-2005. V naslednjem letu ali leta 2003 pa bodo pripravili večjo društveno razstavo. V prihodnjem delu bo izdan še zadnji sklop znamk iz serije foklorni liki iz Markovcev. Ptujski filatelisti se želijo vključiti tudi v te aktivnosti. Člane so pozvali tudi, da sodelujejo v anketi Pošte Slovenije o dvojnih žigih. Sprejeli pa so tudi etični kodeks Filate-listične zveze Slovenije, ki pa po njihovem mnenju potrebuje pregled lektorja. MG In memoriam dr. Zlati ^^etii - Drahotusky Mar prav zares odšla si tja, v neznano.? Kako si mogla, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) Z bolečino v srcu smo se v petek, 16. marca, poslovili od drage nam dr. Zlate Ivetic. Odšla je tiho in brez slovesa. Njen tako nenadni in boleči odhod nas bolj kot k besedi sili k molku in razmišljanju o tem, kako je skrivnost življenja nerazložljiva, kako razum pred njo onemi in zaman pričakuje logični odgovor na nešteto krat izrečeni ZAKAJ. Težko je zbrati besede slovesa za človeka, ki ti je bil drag, ki je bil del nas, del našega časa, del našega Ptuja. Dr. Zlata Ivetic - Drahotusky se je rodila 21. junija 1943 v Zagrebu. V življenju ji ni bilo postlano z rožicami - rodila se je v viharju II. svetovne vojne, šolala se je v Sisku in Zagrebu, kjer je 1970. leta končala študij medicine. Življenje jo je usmerilo v Slovenijo - najprej v Kidričevo, potem v Ptuj, kjer je že od leta 1980 opravljala svoj plemeniti poklic zdravnice v Šolskem dispanzerju. Zlata je bila vztrajna, požrtvovalna za druge in je s svojo dobroto marsikomu olajšala življenje in pomagala premagovati najhujše trenutke v življenju. Marsikdo je pri njej poiskal na- svet, tolažbo; zdravila je mladino in odrasle, delila z njimi njihovo in svojo bolečino, in tudi srečo pri uspešnem zdravljenju. Svoje delo v ordinaciji je opravljala temeljito, neutrudno - iz nje je sevala toplina, občutek za stisko in trpljenje drugih, bila je kot angel varuh razpetih kril za svojo Mirelo in za nešteto otrok v svoji ordinaciji. Slehernemu problemu je s kančkom svoje človečnosti in topline vselej skušala odvzeti pridih pomembnosti in je tako znala človeku pregnati žalost in vzpodbudno nakazati pot. Bolniki so jo imeli radi in jo spoštovali, saj je zanje vsa leta nesebično skrbela. A le malokdo ve, koliko stisk, bolečin in razočaranj je skrbno skrivala globoko v sebi v vseh teh letih. Vsak izmed nas mora nositi svoj križ v življenju; včasih so naša ramena prešibka in križ pretežek. Če razmišljamo o smrti, je ta vedno velika neznanka - je naravni del človekovega življenja. V smrti smo si vsi enaki, samo odhod je različen. Ob življenju, ki se je izteklo, se nehote sprašujemo tudi o smislu in namenu lastnega življenja. Zato drži, da mrtvi živim odpirajo oči. Zato podarimo cvetje ljubezni živim takoj, tukaj, sedaj, sedaj v dejanjih in mislih - doma, v službi in se spomnimo vsak trenutek na to, da nam ne bo trnje v življenju, cvetje na grobu. V sončno pomladno jutro nas je osupnila kruta resnica, da je draga Zlata brez slovesa za vedno zaspala tiho in neslišno, kot je tudi živela. Ko umrem se na svetu ni~ ne zgodi in ni~ ne spremeni le nekaj src kot cvetje ob rani zori v rosi zadrhti! Zlata sanjaj svoj večni sen! In kaj naj ti povem še nazadnje ob slovesu? Hvala ti za vse dobro, kar si storila, hvala ti tudi za tisto, kar je med nami, ki smo se dolga leta poznali in smo si marsikaj povedali, ostalo nedorečeno ter odhaja s teboj v grob in ostaja del tvoje skrivnosti. Bog naj ti povrne za vse dobro v življenju. Ostajaš za zastrtimi okni svojega doma in v naših lepih spominih. Naj bo zato teh nekaj besed v tvoj spomin, draga Zlata, skromna svečka hvaležnosti za vso toplino, ki si nam jo dala v svojem duhovno bogatem, sicer pa skromnem in žal prekratkem življenju. Slava tvojemu spominu! Draga Zlata, počivaj mirno tukaj pod ptujsko grudo! PTUJ / z občnega zbora društva diabetikov ptuj Priznanje za ptujsko bolnišnico V Narodnem domu na Ptuju so v soboto zborovali ~lani Dru{tva diabetikov Ptuj. Pripravili so sre~anje, posve~eno materinskemu dnevu, izvedli zdravstveni predavanji in 27. redni občni zbor društva, ki združuje sladkorne bolnike 15 občin na Ptujskem in Ormoškem. Že po tradiciji je bil zbor dobro obiskan, v kulturnem programu so nastopile Spominčice in trio Vetrnica. Mestno občino je na zboru predstavljal podžupan Mitja Mrgole, občino Videm pa Bernarda Galun; drugih predstavnikov občin na sobotnem zboru ni bilo. Dermatolog Dušan Rems je predstavil temo o diabetesu in koži. Nobena sprememba na koži namreč ni takšna, da bi bila značilna za sladkorno bolezen. S pomočjo diapozitivov pa je vendarle skušal predstaviti vse tiste spremembe na koži, ki pa bi lahko kazale nanjo in na katere naj bodo pozorni tudi sladkorni bolniki. Ob tej priložnosti jim je predstavil vso problematiko, s katero se srečuje kot izvajalec dermatološke dejavnosti. Ima samo polovično koncesijo, kar pomeni, da lahko na stroške zdravstvenega zavarovanja dela le tri in pol ure dnevno. To pa je premalo, ker gre za veliko gravitacijsko območje - že okrog sto tisoč prebivalcev naj bi sodilo k njegovi ambulanti. Junija letos bo predvidoma odprl že de- settisočo kartoteko, od tega je polovica kroničnih bolnikov. V tem tičijo glavni vzroki za dolgo čakalno delo pri njem, tudi nujni primeri niso izjema, čakati je potrebno tri mesece. Prej pridejo na vrsto le v mariborski bolnišnici, s tem pa ljudje niso zadovoljni. Diabetologinja Lučka Kostajnšek pa je podrobneje predstavila osnovne krvne in urinske laboratorijske preiskave pri sladkornih bolnikih. Društvo diabetikov Ptuj ima okrog tisoč članov in je eno najbolj dejavnih tovrstnih društev v Sloveniji. Lansko leto so v celoti izvedli predvideni plan dela. Temeljne aktivnosti so štiri: vključevanje novih članov, zdravstveno izobraževanje oziroma prosvetljevanje, družabne in športne aktivnosti. Na tem bodo delali tudi v letošnjem letu. Kot je povedala predsednica društva Marija Velikonja, si bodo še naprej prizadevali, da bi se tudi letos organizirano udeležili šole diabetikov, ki jo organizira Krka zdravilišča. Letos je takšno ponudbo dalo tudi zdravilišče Dobrna. Občine na Ptujskem bolj ali manj finančno podpirajo dejavnost, ki jo društvo izvaja v korist sladkornih bolnikov z njihovih območij. Še najbolj sta lani denarnico odprli ptujska in ormoška občina, vsaka je prispevala po sto tisoč tolarjev, dornavska in hajdinska občina pa po 50 tisoč tolarjev, druge pa med deset in dvajset tisočaki. Vse tiste, ki pa jim prispevke za zdaj odtegujejo, bodo v letošnjem letu osebno obiskali. Na sobotnem občnem zboru so predlagali, da bi Zveza društev diabetikov Slovenije ob svoji 45-letnici podelila priznanje ptujski bolnišnici za vso njeno dosedanjo zdravstveno in drugo skrb za sladkorne bolnike na Ptujskem in širše. Zagotavlja jim namreč tudi društvene prostore. MG ... PA BREZ ZAMERE Homo raiunalnikus STVARI SE PREMIKAJO - HITREJE, KOT SI MISLITE Živimo v hudo moderni družbi. Ni kaj. Našim prednikom izpred sto let bi se ta realnost, ki jo sedaj živimo, v najboljšem primeru zdela vsaj zelo motena blodnja, če ne še kaj hujšega. Kakšen srednjeveški prebivalec pa bi itak mislil, da je prišel na drug planet. Najmanj. Če so se pred sto leti naokrog prevažali še s kočijami (razen redkih izjem), se mi prav fino guncamo v svojih jeklenih konjičkih. Včasih je bilo prenašanje informacij v obliki pisem izključno v domeni poštarjev, danes pa si brez e-maila ne znamo več predstavljati normalnega življenja. Če so si naši predniki pred kakimi petsto leti kričali s hriba na hrib in hiteli kuriti kresove, kakor hitro so zagledali kakšnega Turka, bi si danes tole novičko elegantno sporočili z mobiteli. Ali pa s kakšnim SMS-om. Včasih so morali svoja monetarna sredstva vlačiti s seboj v obliki težkih in nerodnih kovancev, sedaj pa vsa svoja sredstva naokoli lahko prenašaš na koščku plastike. Kovanci pa so itak že pozabljeno plačilno sredstvo. Se posebej v Sloveniji. Ko so bili naši dedki in babice še otroci, so po mleko hodili tja, od koder res tudi pride, se pravi h kravi, sedaj pa mularija v Nemčiji baje že riše vijolične krave. Ja, deklice in dečki so prepričani, da na kravah piše Milka. In seveda, da potem svizec zavije čokolado. Ko je Jules Verne pisal o podmornicah in o kapitanu Nemu z njegovim Nautilusom, so vsi dejali, češ, Jules, saj si car in vse to, ampak včasih nas resno zaskrbi, da se ti je odpeljalo. Ko pa jih je nato direkt v glavo zadel še s Potovanjem v središče Zemlje, pa jim itak ni bilo več nič jasno, tako da so na koncu mislili, da so sami nori in da je ta možak, ki jim prijazno pripoveduje o nekakšnih podvodnih ladjah in podobnih izmišljotinah, dejansko to vse tudi izkusil na svoji koži. Če bi jim pa takrat še pokazal kakšno Odisejo 2001 ali pa morda katerega od Arnijevih spektaklov, recimo katerega od Termina-torjev, bi se pa tipu tudi dejansko odrolalo. Zagotovo. Če bi kakšni kleni slovenski kmečki gospodarici pred sto ali še več leti pod nos pomolil majhen zavitek ter ji dejal, da je to juhica in da mora vsebino tega paketka le še stresti v vodo, pa bo iz tega nastala fina domača goveja župica, bi uboga ženica verjetno na ves glas začela vreščati ter klicati možička, da naj čimprej prihiti z vilami, saj je pri bajti sam peklenšček ali pa v najboljšem primeru vsaj kakšen njegov podanik. Če bi ti pa v tistem trenutku začel v žepu zvoniti še mobitel, pa bi ubogo ženico verjetno kar na mestu kap. Pa še možička z vilami tudi. Ja, če pogledate nazaj, si verjetno tudi vi ne morete pomagati, da se vam ob napredku človeštva (oziroma vsaj njegovega premožnejšega dela) ne bi vsaj malo povesila čeljust. Dandanes se nam stvari, ki so se še pred sto, kaj sto, pred petdesetimi leti človeku z normalnim mentalnim stanjem zdele na meji blaznosti, če ne že kar krepko preko te meje, zdijo popolnoma normalne, kot da so čisto naraven del življenja, kot recimo drevesa, trava in ptice. Zdi se nam normalno, da lahko kupujemo dobesedno vse preko računalnika, denar nosimo na koščku plastike, da nam ni potrebno več vstajati, če hočemo zamenjati program na televiziji, ne znamo si več predstavljati normalnega življenja brez našega najboljšega prijatelja mobitelčka, če slučajno za kako uro zmanjka elektrike, se nam hoče zmešati, uh, in seveda brez plehnatega prijateljčka nam ni več živeti, ne? Vse, kar je več kot petsto metrov, je že hudo velika razdalja in jo je potrebno premagati z avtomobilčkom. Stos vseh teh raznih produktov naše ere pa je naslednji. Hočeš ali nočeš jih moraš imeti. Če hočeš vsaj kolikor toliko normalno funkcionirati v moderni družbi, jih nujno moraš imeti. Recimo: če nimaš računalnika, si pečen. Če nimaš mobitela, si totalno out. Brez e-maila nam ni živeti. Da o kakšnih bugi ribah in ekspresnih mašinah za hujšanje niti ne govorimo. In finta pri vseh teh hi-tech stvareh je v tem, da čeprav veš, še več, si zagotovo prepričan, da bodo te stvari že jutri ali pa celo danes popoldan totalno zastarele, jih pač moraš imeti. In da, jutri boš seveda moral kupiti novo, boljšo stvar. Vzemite na prim,er računalnik. Zagotavljam vam, da bo škatla v trenutku, ko jo boste kupili, že zastarela. Ali pa v najboljšem primeru pol ure zatem. Imeti pa ga seveda morate. In jutri boste, če boste želeli normalno živeti, obvezno morali imeti novega. Ja, tako hitro gre to. Če ste slučajno mnenja, da je bilo dvajseto stoletje tisto, v katerem je bil storjen največji napredek, in da so se stvari sedaj umirile, se ne bi mogli bolj motiti. Če se vam dozdeva, da se stvari v enaindvajsetem stoletju odvijajo počasneje kot v dvajsetem, je to zgolj zato, ker ste v sedanjosti vključeni tudi vi sami. Razumete? Če lahko v eni sekundi z mislimi zaobjamete celotno stoletje, je povsem normalno, da se vam zdijo napredek in razlike tako v nebo vpijoče očitne za razliko od sedanjosti, v kateri ste vključeni tudi vi sami. Približno ista stvar kot pri balonu na vroči zrak. Če se peljete v njem, baje tudi ne čutite vetra, saj se peljete vzporedno z njim, pravzaprav v njem. Če pa še vedno niste prepričani v vedno večjo hitrost sprememb, pa naredite majhen miselni poskus. Zamislite si, da se daste zamrzniti, nato pa vas čez deset let odmrznejo. Vidite? Bili bi totalni bebec, nesposobnež, sami bi zelo težko normalno funkcionirali, če sploh. Ja, stvari se premikajo skoraj s svetlobno hitrostjo. In nič ne kaže, da bi se ustavile. Se več, cela stvar se celo pospešuje. In povem vam, ni več daleč čas, ko ne bomo samo mi buljili v računalnike, ampak nam bodo ti začeli poglede tudi vračati. PO NAŠIH KRAJIH GORISNICA / v proračunu 566 milijonov tolarjev Odslej poudarek varstvu okolja Prejšnji četrtek je svet občine Gorišnica sprejel proračun za leto 2001. V občinsko blagajno se bo v tem letu steklo dobrih 566 milijonov tolarjev. Proračun natančno opredeljuje tudi porabo na posameznih področjih: največ sredstev je namenjenih prostorskemu planiranju in razvoju, kar zajeten seznam potreb in želja pa je ostal za relizacijo s sredstvi rebalansa proračuna. Začetek seje so namenili pro-metnovarnostnim razmeram na območju občine Gorišnica. Poročilo o tem je pripravila koman-dirka Policijske postaje Zavrč Otilija Medved. Povedala je, da policija ugotavlja porast kaznivih dejanj, predvsem na premoženjskem področju. V letu 2000 so obravnavali kar 181 kaznivih dejanj, čedalje več je kršitev javnega reda in miru v domačem (družinskem) okolju. Povečuje se tudi število nedovoljenih prehodov meje, prav tako promet s prepovedanimi drogami. Pozitivna ugotovitev v letu 2000 je, da je bilo v kaznivih dejanjih udeleženih manj mladoletnikov. Policija je odkrila, da prek tega območja, proti mejnemu prehodu Zavrč, poteka pot ukradenih vozil. Tako so policisti odkrili tri ukradena tovorna vozila. Prek mejnega prehoda Zavrč in območja občine Gorišnica se povečuje promet: tovorni promet je porasel za 33 odstotkov, mejo pa je prestopilo 2,3 milijona potnikov. Policisti so obravnavali 117 prometnih nesreč, 18 s pobegom, dve s smrtnim izidom. Svetniki so nato obravnavali predhodno poročilo Računskega sodišča, ki županu očita preko- Župan občine Gorišnica Slavko Visenjak. Foto: Laura račitev pooblastil. Iz poročila je razvidno, so ugotavljali svetniki, da ne gre za kakršnokoli osebno okoriščanje, očitki računskega sodišča se nanašajo na dejstva, da je bilo narejenega več in hitreje, kot je bilo določeno s sklepi sveta, to pa je rezultat uspešnega pridobivanja sredstev, mnogokrat nad v proračunu predvideno višino. Med drugim so na 18. seji sprejeli odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Odlok ureja BORL / zlata poroka zakoncev korenjak Znova poroiena župan občine Gorišnica Slavko Visenjak je v soboto na gradu Borl za zlatoporočenca razglasil Antona in Ano Korenjak iz Medribnika 29. Zlatoporočenca sta na skupno življenjsko pot stopila 24. januarja 1951 v Zavrču. Zlatoporo~enca Ana in Anton Korenjak. Foto: Laura, Gori{nica Zlata nevesta Ana (rojena Faj-farič) se je rodila 15. februarja 1932 v Belskem Vrhu, Anton pa 1. januarja 1926 v Medribniku. V skupnih 50 letih je Ana gospodinjila in skrbela za vzgojo petih otrok, Anton pa je bil zaposlen na Elektru Ptuj. Na zlati poroki se je zbrala številna družina, saj imata že devet vnukov in tri pra-vnuke, četrtega pa pričakujeta. Zlatoporočencema iskrene čestitke in dobre želje tudi v imenu uredništva Tednika. JB obvezno priključitev gospodinjstev in poslovnih objektov na javno kanalizacijo povsod tam, kjer bo ta zgrajena, občina pa ima na tem področju v naslednjem obdobju velike načrte. Na dnevnem redu seje je bila tudi razprava o predhodnih aktivnostih ustanovitve nove občine Cirkulane. Iniciativni odbor je namreč občinskemu svetu predlagal sprejem sklepa o nadaljnjih aktivnostih pri ustanavljanju občine. Večina svetnikov pa se je v razpravi in pri glasovanju odločila za sklep, da naj aktivnosti pelje iniciativni odbor sam, saj je svet občine tisti, ki je dobil mandat za njeno vodnje, ne pa za razdvajanje. Bo pa svet občine Gorišnica pri nadaljnjih postopkih spoštoval voljo ljudi na območju Cirkulan. POMEMBNE PRIDOBITVE LETA 2000 Potem ko so svetniki potrdili zaključni račun občine Gorišni-ca za leto 2000, je prav, da se spomnimo nekaj najpomembnejših pridobitev v tem letu. Na prvo mesto velja postaviti nadvoz nad železniško progo v Zamušanih, ki je odpravil dva nevarna prehoda. Investicija je veljala dobrih 160 milijonov tolarjev. Na pokopališču v Gorišnici je bila zgrajena nova mrliška vežica v vrednosti 65 milijonov tolarjev. Osnovna šola v Cirkulanah je dobila prizidek in dočakala notranjo ureditev, vse skupaj pa je veljalo 120 milijonov tolarjev. Pripravljeno je bilo vse, da bo mogoče v letošnjem letu zadnjih 30 vodovodnih priključkov v ha-loškem delu občine priključiti na slovenski vodovod, sedaj so namreč še priključena na vodovod s hrvatske strani meje. Sicer je oskrba z vodo na območju občine Gorišnica omogočena prav vsem gospodinjstvom v haloš-kem delu občine, kar je nadvse pomembna pridobitev, predvsem ob dejstvu, da je vrednost posameznega priključka dober milijon tolarjev. Okoli 100 milijonov tolarjev je bilo leta 2000 namenjenih modernizaciji cest. Vsako leto na novo asfaltirajo približno 4 kilometre, na isti dolžini pa obnovijo asfaltno plast. V lanskem letu Čistilna naprava v Cirkulanah se je začela tudi gradnja komunalne čistilne naprave v Cirkula-nah, ki je doslej veljala okoli 20 milijonov tolarjev, občina pa je s 3 milijoni sodelovala tudi pri obnovi cerkve sv. Ane. Pomembna sredstva so v prejšnjih in v letu 2000 vložili v obnovo gradu Borl, ki je statično saniran ter zaščiten pred vrmenskimi vplivi in nadaljnjim propadanjem. Rednih vzdrževalnih in investicijskih dejavnosti na celotnem območju občine je bilo še precej. NACRTI ZA LETO 2001 Občina Gorišnica je v letošnjem proračunu planirala za prostorsko planiranje in razvoj 250 milijonov tolarjev. Največji pro- Moderna mrliška vežica v Gorišnici jekti na komunalnem področju bodo gradnja kanalizacije v Cirkulanah in dokon~anje ~istilne naprave, skupaj v vi{ini dobrih 29 milijonov tolarjev. Prav toliko sredstev bodo vložili v projekte, s katerimi bodo ugotovili možnosti gradnje kanalizacije in čistilnih naprav na območju preostalega dela občine. Ena pomembnejših nalog prihodnjih let bo namreč okoljevarstveni program. V letošnjem letu bo dokončan že omenjeni povezovalni vodovod v Gruškovcu, ki bo veljal okoli 12 milijonov tolarjev, 10 milijonov bo zahteval novi most v Muretincih, 28 milijonov bo veljala modernizacija ceste Do-lane - Meglošak in nadaljnjih 7 milijonov modernizacija ceste v Pohorju. Za gramoziranje cest planirajo 5 milijonov, prav toliko za sanacijo plazu v Okiču. Intenzivno razmišljajo o plinifikaciji, vendar zaenkrat za ta projekt še ni bilo zanimanja potencialnega dobavitelja. Med večjimi investicijami bo tudi letošnji 20-milijonski vložek v osnovno šolo Cirkulane, kjer bodo obnovili streho in fasado, najmanj 40 milijonov pa bo znašala investicija v osnovno šolo Gorišnica, kjer je potrebno zagotoviti pogoje za enoizmen-ski pouk in devetletno šolanje otrok. Za razvoj gospodarstva, kmetijstva in turizma bo občina v letošnjem letu namenila 35 milijonov tolarjev. Omenimo še vzdrževanje zdravstvenega doma v Gorišnici, kjer bo občina zagotovila 2 milijona tolarjev, z lastnimi sredstvi pa bodo sodelovali tudi najemniki. J. Bracic PTUJ / igor weigl, novi magister umetnostne zgodovine Nemška nagrada za mladega Ptujiana Umetnostna zgodovina je za mladega Ptujčana Igorja Weigla, ki je pred mesecem dni magistriral, svojevrsten izziv, ki se mu ne namerava odreči. Magisterij je opravil pri profesorju Nacetu Šumiju v okviru projekta, ki ga je financiralo ministrstvo za znanost in tehnologijo. V jeseni bi rad študij oz. znanstveno pot nadaljeval na Dunaju, ker si želi iz umetnostne zgodovine pridobiti tudi doktorat. Slika: Igor Weigl: »Sedaj proučujem možnosti, da bi študij oziroma znanstveno delo nadaljeval na Dunaju.« Foto: MG Ptujčan Igor Weigl je prvi prejemnik nagrade in priznanja za razvoj kulture mladih, ki jo je lansko leto pričel podeljevati Rotary Club Freilassing - Lau-fen iz Nemčije; ta je pobraten s ptujskimi rotarijanci. V letih 1999/2000 je mladi raziskovalec raziskoval zgodovinsko povezavo med Salzburgom, Freillasin-gom in Ptujem. Svoje delo je opravil zelo profesionalno in na visoki ravni, zato so mu člani RC Freilassing - Laufen podelili nagrado z listino, ki vsebuje še srebrno plaketo kiparja Fridri- cha Kollerja in denarno nagrado tri tisoč nemških mark. S tem, ko so nagrado, ki so jo komaj ustanovili, podelili mlademu strokovnjaku iz Slovenije, so premagali ozkosrčnost pri premagovanju meja, je na svečani podelitvi nagrade povedal Josef Flatscher, prvi župan Freillasin-ga. V praksi so potrdili, da kultura in znanost ne poznata nobenih meja. Ze maja se bo novopečeni mag. umetnostne zgodovine znova srečal s prijatelji iz Freillasing-Laufna, člani tamkajšnjega zgodovinskega društva. Ob tej priložnosti jim bo v živo skušal približati lepote Ptuja, pred tem pa jih je očaral z besedo. Maja bodo Ptuj obiskali tudi člani Rotary kluba iz Freilassing-Laufna. Čeprav je Igor Weigl še zelo mlad, je objavil že več študijsko-raziskovalnih del, ki so rezultat arhivskih raziskovanj. Prvo objavljeno delo sega še v Igor Weigl gimnazijska leta, v njem je opisoval dornavske pritlikavce. Konec aprila bo strokovni javnosti na Dunaju predstavil izsledke svoje magistrske naloge, v kateri je raziskoval arhitekturo in družbo sredi 18. stoletja na Sta-jerskem, Kranjskem in deloma Goriškem. Ze nekaj časa pa pripravlja vodnik o dvorcu Dorna-va, ki bo izšel v okviru zbirke Naravni in kulturni spomeniki Slovenije do konca tega oziroma v začetku prihodnjega leta. Poln je načrtov, del pa jih želi uresničiti tudi v sodelovanju s priznano strokovnjakinjo na področju umetnostne zgodovine dr. Marjeto Ciglenečki. V naslednjih letih bo tako tudi z Igorjevo pomočjo na svetlo prišlo še kakšno novo spoznanje, ki se za zdaj še skriva v arhivih. Mladi mag. Igor Weigl veliko razmišlja tudi o turistični podobi Ptuja, kjer bi se dalo z malo truda veliko stvari narediti bolje. MG ORMOŠKE NOVICE VELIKA NEDELJA / premiera radikalne kure Rogaška Slatina je pravi raj ••• člani KD Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje so se v zadnjih letih ukvarjali z velikimi spektakli na prostem in eno glavnih ugibanj v kulturni{kih krogih je bilo, kako se bodo lahko spet sformatirali na predstavo v dvorani in ali bo predstava vzdržala primerjave s dedi{čino uspe{nih minulih let. In seveda so spet poskrbeli za svojevrstno presenečenje. Predstavili so komedijo s številnimi pevskimi zahtevnimi vložki, ki je povzročila smeh in dobro voljo. Pri predstavi je spet sodelovala cela vas, le da jih je bilo tokrat na odru le peščica, drugi pa so našli mesto v dvorani. Ali pa tudi ne. Zanimanje za predstavo je bilo namreč večje od možnosti, ki jih ponuja veliko-nedeljska dvorana, zato se bodo ljubitelji gledališča tudi pri nas morali navaditi, da je premiera posebna predstava, na kateri so lahko prisotni le tisti, ki mislijo teden dni naprej in si zagotovijo vstopnice. Radikalno kuro, ki jo je v tridesetih letih minulega stoletja napisal Rudolf Dobovišek, je velikonedeljsko društvo že uprizorilo v šestdesetih letih. Za tokratnjo predstavo so besedilo nekoliko modernizirali in prikrojili potrebam časa. Nove melodije so dobile tudi vse pesmi, ki jih je s pevci vadila Slavica Cvitanič, na predstavi pa na klavirju spremljala Tatjana Rajh. Tako smo spoznali, da marski-kateri amaterski igralec premore tudi prav prijeten pevski glas. Sicer pa predstava poleg pevskega talenta zahteva tudi nekaj poliglotskih sposobnosti, predvsem pri gledalcih, ki poleg knjižne slovenščine spremljajo prleško narečje, nekaj (bolj za šalo kot za res) pa je tudi hrva- Po dolgem času v Veliki Nedelji spet igra v dvorani škega in madžarskega jezika. Zgodba Radikalne kure govori o žalostni copatarski kreaturi Ožbaltu Bombeku, ki ga dobri ljudje rešijo trpljenja, ki mu ga je namenila žena Cecilija. Izvrsten sirotek Bombek, ki se na koncu le izkaže za moža, je bil Lojzek Matjašič, ki je imel v rokah tudi režijo in scenografijo. Zelo dobro se je z njim v vseh pogledih kosala žena Cecilija, ki jo je uprizorila Karmen Rihta-rič. Nastopilo je nekaj dobrih starih odrskih znancev, ekipa pa je bila pomlajena tudi z nekaj debitanti. Nastopili so Renata Brinjevec, Gordana Černivec, Tomi Cvetko, Peter Kirič, Matej Vesenjak, Tonček Žumbar, Sonja Meško, Tonček Lah, Darja Hergula, Janja Cvetko, Vida Cizerl in Marta Lah. Če si torej srčno želite naučiti madžarsko, pa nimate časa in potrpljenja za jezikovni tečaj, si lahko željo uresničite z ogledom Radikalne kure, saj vsebuje vse življenjsko pomembne izraze v madžarščini ... viki klemenčič ivanuša ORMOŽ / SREČANJE FOLKLORISTOV Kakovostno in številčno Zelo {tevilčne skupne, odete v dokaj primerne obleke, so pele in plesale v spremljavi zanimive kombinacije starej{ih in mlaj{ih godcev na nedavnem območnem srečanju otro-{kih folklornih skupin. Strokovni spremljevalec srečanja Branko Fuchs je bil z videnim zelo zadovoljen in ni skoparil s pohvalnimi besedami. Dejal je tudi, da se v {tevilnih nastopih vidi napredek mentoric, ki se udeležujejo različnih strokovnih izobraževanj. Gotovo pa je mentoricam na razgovoru namignil na to in ono drobno malenkost, ki jo lahko pri svojem delu izbolj{ajo, da bo celoten vtis nastopov {e bolj{i. Na srečanju se je predstavilo osem skupin. Program je bil zelo raznolik: nastopile so skupine, ki so se predstavile le s plesi, pa tudi tiste, ki so pripravile prave scenske uprizoritve. Najmlajši so bili folkloristi otroškega vrtca iz Velike Nedelje. V nastopu, ki si ga je zamislila mentorica Stanka Špindler, so prikazali otroško igro nekoč in danes. Središki osnovnošolci so z mentorico Mileno Orešnik pripravili štajerske plese. Zelo razveseljujoče je, da se je tudi na mestni šoli obudil spomin na tradicijo in folkloro, kar je po mnenju Branka Fuchsa prej ena prijetnih izjem kot pravilo, saj folklora živi predvsem v vaškem okolju. Danica Obilčnik in Mateja Kovačič sta namreč Utrinek s srečanja z ormoškimi osnovnošolci pripravili nastop V kovačiji. Mentorica Irena Cerovič z osnovne šole Ivanjkovci je na srečanje pripeljala dve skupini, ki sta nastopile kar trikrat. Mlajša folklorna skupina je prikazala, kako so nekoč prali "cote na mlaki", starejša skupina pa si je zadala zelo velik zalogaj. Najprej so predstavili običaj "gos- tuvaja", nato pa so pokazali še, kako izgleda gostuvaje po pu-noči. Mali Kogovčani so v svojem nastopu, ki ga je pripravila mentorica Anica Pevec, posejali pšenico, folkloristi osnovne šole Tomaž pri Ormožu pa so zaplesali in zapeli Sem šuštarja prosil. Njihova mentorica je Jožica Rep. Nastope so spremljali tudi številni muzikanti. vki ORMOŽ / uspesni mladi rokometasi V priiakovanju finala Ekipa starej{ih deklic in dečkov z mentorjema Marjano Ozmec in Vladom Hebarjem O velikem uspehu rokome-tašev OŠ Ormož, ki so se z ekipo starejših dečkov in deklic uvrstili v finale državnega prvenstva, smo v Tedniku že poročali. V teh dneh pa so na vrsti finalni obračuni in že danes bo jasno, ali bo Ormož dobil kar dva naslova državnih prvakov, enega ali pa nobenega. Včeraj so fantje v Ivančni gorici nastopili na finalnem tekmovanju. Pomerili so se z ekipami OŠ Dol pri Hrastniku, OŠ Ivana Dolenca Šklofja Loka in OŠ Stična. Dekleta bodo tekme odigrala danes v Škofji Loki. Nastopile bodo proti ro-kometašicam OŠ Oskarja Ko-vačiča Ljubljana, OŠ Petrovče in OŠ Ivana Groharja Škofja Loka. Športnike in športnice bodo na njihovih nastopih spremljali navijači, predstavila pa se bo tudi plesna skupina OŠ Ormož. vki ORMOZ / koncertni večer ormoSkega okteta En hribiek bom kupil HRIBČEK BOM; KUPIL... • J m Iz mo{kega pevskega zbora je pred 11 leti zrasel Ormo{ki oktet. V lanskem letu, ko so praznovali desetletnico delovanja, so izdali priložnostno kaseto in bro{uro o svojem delu. Od začetka jih je vodil Rado Munda, a je letos zaradi preobilice dela svoj prostor odstopil Mirku Prelogu, sam pa je ostal v oktetu aktiven kot pevec. Ormoški oktet se predstavlja z različnim repertoarjem. Pojejo ljudske in umetne pesmi, pogosto se predstavljajo na koncertih, različnih nastopih, promocijah, zapojejo pa tudi na pogrebih. V zasedbi je trenutno enajst pevcev in vodja. Nedavno so se predstavili na celovečernem koncertu. Zapeli so osem pesmi, skupaj z gosti, Ljutomerskim oktetom, pa so ob koncu zapeli še štiri. Kot gostje so poleg Ljutomerčanov, ki jih prav tako vodi Mirko Prelog, nastopile tudi pevke Dekliškega kvarteta Kog, ki deluje pod umetniškim vodstvom Darje Žganec Horvat. Program je povezoval Peter Kiric. vki ORMOŽ / območno srečanje lutkarjev Ostrzkov dan Mali lutkarji ormo{ke občine so se predstavili na območnem srečanju. Nastopili so z različnmi lutkami, ki so jih pod vodstvom mentorjev sami izdelali - od ročnih lutk pa vse do marionet. Najmlajši lutkarji so bili člani lutkovne skupine vrtca Miklavž pri Ormožu. Predstavili so se s predstavo Lunino kraljestvo. Režijo in mentorstvo je imela v rokah Ljuba Fišer, ki si je zadala za cilj razvijati sposobnosti domišljijskega sooblikovanja in doživljanja literarnega sveta pri otrocih. Lutkovni krožek osnovne šole Ormož vodi Mateja Meško. Letos so se lotili za otroke izjemno zahtevne predstave z marionetami, ki je govorila o miši, ki je jedla mačke. Lutkovni krožek osnovne šole Ivanjkovci deluje pod mentorstvom Andreje Žinko. Otroci so z ročnimi lutkami predstavili igrico Snežaki korenjaki. Lutkovna skupina osnovne šole Tomaž pri Ormožu deluje pod vodstvom Zvonke Lalic. S svojim nastopom so številne gledalce poučili, da prijatelja v nesreči ne pustiš samega. Mali gledalci so zavzeto pomagali prepoditi napadalnega volka. Kot zadnji pa so se predstavili lutkarji iz osnovne šole Središče ob Dravi. Vodi jih Sonja Kosi, njihova predstava pa se je imenovala Zakaj je smreka tudi pozimi zelena. Srečanje je organizirala ormoška območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. Strokovni spremljevalec prireditve je bil Tine Varl. vki Utrinek iz zakulisja Ostržkovega dneva OD TOD IN TAM PTUJ / perutnina ptuj predstavila svoje poslovanje Za desetino vei dobiika Mesna industrija po Evrope je bila leta 2000 pod pritiskom povečanega nezaupanja v uživanje mesa, suša, trdnost dolarja in draga nafta pa so vplivale ne veliko podražitev surovin. Perutnina Ptuj je za nakup svojih najpomembnejših surovin - koruze in soje, ki sta se podražili tudi do 80 odstotkov, porabila 442 milijonov tolarjev več kot v letu 1999, kljub temu pa je dosegla ugoden poslovni rezultat in dobiček prejšnjega leta presegla za desetino. Perutnina je v letu 2000 ustvarila 14,4 milijarde prihodka, skupaj s Perutnino neposredno povezanimi podjetji pa 16,3 milijarde tolarjev prihodka. Ustvarjeni bruto dobi~ek zna{a 582 milijonov tolarjev, skup{~i-na družbe pa bo sredi poletja odlo~ala o delitvi 508 milijonov tolarjev ~istega dobi~ka. Perutnina je v letu 2000 utrdila svoj položaj na trgu in prodajo pove~ala za 6,6 odstotka, izvoz pa se je finan~no pove~al za skoraj 9 odstotkov. 72 odstotkov celotne prodaje je družba realizirala na slovenskem trgu, 28 odstotkov pa v izvozu. Uspe-{nemu trženju so sledili uspehi v proizvodnji: vzreja pi{~ancev pri zadružnikih je porasla za ve~ kot 6 odstotkov in je dosegla 32.327 ton. Predelava mesa je dosegla 24.300 ton, proizvedenih je bilo 9 tiso~ ton klobas, poleg tega pa pomembne koli-~ine {tevilnih drugih specializiranih izdelkov iz perutninskega mesa. Trendu pove~ane prireje je sledila proizvodnja krmil, ki je zna{ala dobrih 69 tiso~ ton krmnih me{anic. V valilnici se je izvalilo 17 milijonov pi{~an-cev, kar za 24 odstotkov pa se je pove~ala proizvodnja valilnih jajc - na 24,6 milijona. Podjetje je v letu 2000 nadaljevalo tradicijo visokih investicijskih vlaganj v znesku 3,2 milijarde tolarjev. Najve~ja investicija v teku je posodobitev perutninske klavnice, ki bo kon~ana do konca leto{njega aprila. Nove razsežnosti je dosegla Perutnina v svoji mednarodni dejavnosti, kjer je z nakupom druge najve~je perutninske firme na Hrvaškem (Pipo Čakovec) izboljšala svoje možnosti vzreje in trženja. Proizvodnja v Pipo Čakovec se je namreč že v prvih mesecih povečala za tretjino, načrtujejo pa 50-odstotno povečanje. Tudi v leto 2001 zrejo v Perutnini Ptuj z optimizmom, ki sloni na že uresničenih in načrtovanih poslovnih potezah. Tako bo s koncem aprila začela delati že omenjena nova perutninska klavnica. Nadaljevali bodo reinženiring podjetja v smislu procesnega vodenja. Na področju prodaje bodo nadal- jevali povečevanje prodaje in utrjevanje blagovne znamke Perutnine Ptuj, na kadrovskem področju pa nadaljevali izobraževanje zaposlenih, ki je v letu 2000 zajelo kar 1.055 zaposlenih. Med pomembnimi nalogami je predsednik uprave in generalni direktor dr. Roman Glaser poudaril obvladovanje stroškov in povečanje prihodkov podjetja, kot naslednji velik investicijski projekt pa napove- dal gradnjo nove predelave II, ki bo še obogatila ponudbo končnih izdelkov. Do polletja bodo pripravljeni podatki o zahtevnosti investicije, ki bo stekla v letu 2002. In še pomembna informacija za iskalce dela: Perutnina bo v letu 2000 za določen čas zaposlila 50 do 60 delavcev, omogočila pa bo tudi počitniško delo 200 dijakom in študentom. J. Bračič ZADNJA VEST: Uspeh na zagrebškem velesejmu Na zagrebškem velesejmu, kjer so v mednarodni konkurenci pred sejmom prehrane, ta bo konec aprila, ocenjevali kakovost živil, so izdelki Perutnine Ptuj dosegli izjemen uspeh. Komisija, ki je poleg senzoričnih lastnosti izdelkov upoštevala tudi rezultate laboratorijskih analiz, je 15 vzorcem, kolikor jih je Perutnina Ptuj poslala na ocenjevanje, dodelila 10 zlatih in 3 srebrne medalje ter dve priznanji za kakovost. Ker sta klobasa poli in jetrna pašteta z orehi bili z zlatimi medaljami odlikovani že v minulih letih, sta letos v Zagrebu zasijali v lesku velike zlate medalje kakovosti 2001. To je najvišje možno odlikovanje v konkurenci mednarodnega ocenjevanja živil, zato so tega v Perutnini Ptuj še posebej veseli. Gre za izdelka, ki sta tako v sosednji Hrvaški kot tudi v Sloveniji tržno izjemno popularna. Poleg dveh najvišjih odličij je Perutnina Ptuj prejela zlate medalje kakovosti 2001 za štiri različice klobase poli, piščančje hrenovke, tri različice paštet (v ovitku, z orehi in s šampinjoni) ter za piščančji cordon bleu in paniran piščančji file. Perutnina je pomembne uspehe na tem sejmu dosegala že v prejšnjih letih, tokrat pa je uspeh še pomembnejši. Hrvaški trg je namreč postal pomemben člen internacionalizacije, saj v sosednji državi sedaj poslujeta že dve podjetji v večinski lasti Perutnine Ptuj, v Čakovcu in Zagrebu. V Zagrebu odlikovani izdelki lahko pomembno prispevajo k poslovni uspešnosti Perutnine Ptuj na Hrvaškem. CIRKOVCE / široke aktivnosti prosvetnega društva Letos 70-letnica folklorne skupine V prosvetnem društvu Cirkovce, kjer je v osmih sekcijah povezanih več kot 100 članov, so na letnem občnem zboru v petek, 23. marca, kot zelo uspešne ocenili aktivnosti v lanskem letu. Med letošnjimi pa je ena najpomembnejših proslava 70-letnice folklorne skupine Vinka Koržeta, ki jo bodo izvedli sredi junija ob prazniku občine Kidričevo. Kot je povedal predsednik prosvetnega društva Janko Celofiga, je med aktivnejšimi prav odrasla folklorna skupina Vinka Koržeta, ki jo vodi Vida Brglez. Nastopili so na številnih prireditvah doma in na tujem, od 22. do 25. junija letos pa bodo v okviru praznika občine Kidričevo proslavili 70-letnico. Sočasno bodo proslavili še 30-letnico šolske folkorne skupine, ki jo vodi Marija Jurtela, na proslavi obeh jubilejev pa bodo sodelovale tudi folklorne skupine iz tujine. Zelo uspešno so bile tudi aktivnosti tamburaškega orkes- tra, ki ga vodi Drago Klein in je letos ob 25-letnici izdal svojo prvo kaseto in zgoščenko. Zelo odmeven je bil tudi njihov jubilejni koncert, na katerem so nastopili s številnimi solisti. Do konca leta jih med drugim čaka nabava nekaterih dodatnih instrumentov in garderobe. Vse uspešnejši in obetajoč je tudi mešani pevski zbor, ki ga vodi ambiciozen Danilo Jeza in se te dni pripravlja na pevsko srečanje v Stični, sicer pa si želijo še več mladih pevk in pevcev. Precej aktivne so tudi mu- zikantke ljudske skupina Vesele Polanke in ljudske pevke Žan-jice, ki igrajo na stare ljudske instrumente, ter skupina ljudski pevcev, saj nastopajo skoraj na vseh prireditvah, te dni pa se pripravljajo na snemanje kaset in zgoščenk na temo ljudske pesmi. Člani likovne sekcije se pripravljajo na slikarski ek-stempore, ki ga bodo junija pripravili na temo folklora - ples. V knjižnici pa želijo letos obnoviti svojo zbirko in predvsem še bolj razširiti kulturo branja v Cirkovcah in okolici. Precej zanimiva je bila razprava o vsebini novega pravilnika o delu prosvetnih društev. Nekateri namreč dvomijo v takšno delitev sredstev, kot jih predvideva pravilnik. Nasploh pa bi za tako veliko število sekcij in članov prosvetnega društva po mnenju predsednika Janka Čelofiga potrebovali več denar- ja. Zagotovo tudi visoki jubileji več stanejo. Ena najodmevnejših, zagotovo pa najbolj množična prireditev prosvetnega društva v lanskem letu je bila Od miklavževega do fašenka, v kateri je nastopilo okoli 150 članov vseh sekcij in so jo zaradi velikega zanimanja izvedli kar dvakrat. Posebej pa so ponosni, ker jo je posnela in predvajala slovenska televizija. Podobno prireditev načrtujejo tudi v letošnjem letu. Članom prosvetnega društva je ob uspešnem delu čestital ki-dričevski podžupan Zvonimir Holc, žal pa so pogrešali katerega od predstavnikov ptujske izpostave sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost, saj načrtujejo prihodnjo soboto revijo folklornih skupin prav v Cirko-vcah. M. Ozmec PTUJ / PRED 12. RAZSTAVO DOBROT SLOVENSKIH KMETIJ Prve dobrote ie ocenili 12. razstava Dobrote slovenskih kmetij bo od 20. do 23. aprila v prostorih ptujskega minoritskega samostana. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pribožič, potekajo priprave že dlje časa v okviru kmetijske svetovalne službe Slovenije. Projekt vodi ptujska služba v soorganizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in mestne občine Ptuj. Izdelke za letošnjo razstavo je prijavilo 544 kmetij, ki so skupaj prijavile 734 vzorcev dobrot, z izdelki pa sodelujejo tudi kmetije z območja Kmetijske gozdarske zbornice iz Gradca v Avstriji. Doslej so strokovne komisije ocenile suho sadje, meso, olja in kise, skupno 128 vzorcev; od tega je bilo 40 zlatih, 22 srebrnih in 20 bronastih izdelkov, 46 pa jih je ostalo brez priznanja. V~eraj pa so v dvorani Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj ocenjevali vzorce žganja. Kmetije so v ocenjevanje prijavile 145 vzorcev. Na leto{nji razstavi se bo s svojimi zna~ilnostmi podrobneje predstavila Primorska, ki bo poskrbela tudi za kulturno predstavitev. Od {ol se bo s tega obmo~ja predstavila Poklicna in tehni{ka kmetijsko-živilska {ola. Že tradicionalno pa na ptujski razstavi Dobrote slovenskih kmetij sodeluje Poklicna in tehni{ka kmetijska {ola Ptuj. V strokovnem posvetu leto{nje razstave bodo govorili o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, na okrogli mizi, na kateri bodo sodelovale tudi kmetice iz sosednje Avstrije, pa bodo izmenjali izku{nje pri izdelavi in prodaji dobrot na kmetijah. Od dobrot naj bi se {ibile tudi stojnice pod arkadami samostana. Čim ve~ razstavljenih dobrot naj bi namre~ na{lo pot do kupcev. Turisti~ne organizacije s Ptujskega pa naj bi s pomo-~jo organizatorjev na leto{njo razstavo pripeljale ve~ gostov kot v prej{njih letih, ko jih je bilo ponavadi med osem in deset tiso~. MG LENART / 19. SEJA SVETA BREZ DALJSlH RAZPRAV Za nairt avtoceste vseh 18 svetnikov Lenarški občinski svet je v torek zvečer brez vsakršne razprave soglašal s predlogom lokacijskega načrta avtocestnega odseka Maribor - Lenart na pododseku med Jakobskim in Partinjskim potokom, potem ko so načrt po četrkovi predstavitvi znova razgrnili projektanti. Za gradnjo sporne kanalizacije s čistilno napravo, ki so jo kot odškodnino za avtocesto v svojem kraju zahtevali krajani Močne, se je zavezala občina, ki bo v prihodnje za naložbo iz proračuna primaknila okoli 50 milijonov tolarjev. Seja sveta je tako po vroči četrkovi predstavitvi lokacijskega načrta gradnje avtocestnega odseka na lenarškem območju minila mirneje, kot je bilo pričakovati, brez vseh pomislekov svetnikov in svetnic. Vest o financiranju gradnje kanalizacije s strani občine je prišla kot strela z jasnega, verjetno pa tudi kot rezultat dalj časa trajajočih pogajanj med občino in krajani Močne. V imenu krajanov se je svetu zahvalil "vodja pogajalcev", sicer tudi predsednik krajevne skupnosti Lenart Karl Vogrin~i~, ki pa za govorniškim Ena najuspešnejših in najbolj množičnih prireditev v lanskem letu je bila Od miklavževega do fa{enka, v kateri je nastopilo okoli 150 članov vseh sekcij prosvetnega društva. Foto: M. Ozmec JURSINCI / S 24. SEJE OBČINSKEGA SVETA O nairtih v Pesniški dolini še nii dokoninega Juršinski občinski svet je na ponedeljkovi 24. redni seji sprejel odlok o zaključnem računu proračuna občine za lansko leto, potem ko je tega predhodno obravnaval nadzorni odbor. Svetniki so sprejeli predlog razpisa za dodelitev sredstev za finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini. Na osnovi tega naj bi bilo kmetijstvu namenjenih 8 milijonov tolarjev. Svet se je tokrat seznanil tudi z medobčinskim projektom gradnje mostu čez Pesnico s cestno povezavo, vendar dokončnih odločitev še ni sprejel. Soglašali so z razrešitvijo Lidije Majnik, vršilke dolžnosti ravnateljice, in z ime- novanjem Tjaše Mrgole Jukič za novo ravnateljico knjižnice Ivana Potrča na Ptuju ter ugodno rešili vlogo za priodobitev koncesije ptujskega podjetja KA UP za opravljanje sanitetnih nenujnih prevozov. Odločili so se tudi za sponzorstvo Kmetijske svetovalne službe Ptuj pri izvedbi projekta Dobrote slovenskih kmetij. pultom ni mogel skriti prizadetosti, ker bo avtocesta vseeno razdelila Močno. Kakorkoli, svet je tokrat šel na roke krajanom Močne, ki so se organizirali, in prezrl njihove sosede iz Zamar-kove, ki se traso nove avtoceste šele seznanjajo. Lenarški občinski svet je v torek v drugo razpravljal tudi o preoblikovanju lokalne turistične organizacije Slovenske gorice v javni gospodarski zavod za turizem. Kljub nasprotovanju Območne obrtne zbornice Lenart, ki bi v upravnem odboru novega zavoda želela več predstavnikov iz gospodarstva, svetniki zahtevam predsednika OOZ Lenart Jožeta Petroviča niso ugodili in so potrdili predlagani odlok z enim predstavnikom iz gospodarstva v upravnem odboru. Ob tem so svetniki nasprotovali še predvidenemu povišanju cen vode in sprejeli višje cene pogrebnih in pokopaliških storitev, odobrili pa tudi brezplačni prenos zemljišča Zavodu za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate. Ta bo na zemljišču zgradil pralnico in v njej predvidoma zaposlil tudi nekaj invalidov. PO NAŠIH KRAJIH 04 f^J Ml fanti SV. TOMAŽ / O lokalni samoupravi Koalicija Slovenija pripravlja v soboto ob 19. uri v Meškovem domu pri Sv. Tomažu okroglo mizo z naslovom Lokalna samouprava. Gosta bosta poslanca koalicije Slovenija Franci Pukšic in Alojz Sok, k udeležbi pa vabijo vse, ki jih zanimajo vprašanja v zvezi z delovanjem občin. ^vki) ORMO@ / Poslanec A. Sok odpira pisarno Poslanec Nove Slovenije Alojz Sok bo te dni odprl poslansko pisarno na Kolodvorski cesti 8 v Ormožu. V njej se bo z njim mogoče srečati vsako soboto med 8. in 10. uro. Sicer pa je poslanec Sok prisoten tudi v uradih krajevnih skupnosti: v prostorih KS Kog vsak prvi ponedeljek v mesecu, v KS Miklavž pri Ormožu vsak drugi ponedeljek v mesecu in v KS Sv. Tomaž vsak tretji ponedeljek v mesecu, vedno med 8. in 10. uro. (vki) MARKOVCI / Podpis »gasilske« pogodbe Po dogovoru z župani mestne občine Ptuj ter občin Markovci, Hajdina in Zavrč bo danes, v četrtek, 29. marca, ob 16. uri v prostorih občine Markovci krajša slovesnost, na kateri bodo podpisali aneks k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe na območju omenjenih občin. Poleg vseh štirih županov Miroslava Lucija, Franca Kekca, Radoslava Simoniča in Mirana Vuka se bodo podpisa udeležili tudi predsedniki in poveljniki gasilskih društev, ki so združena v Gasilsko zvezo Mestne občine Ptuj. (-OM) PTUJ / Zbor brigadirjev Danes ob 15.30 se bodo v delavskem domu Franca Kramber-gerja sestali na letnem zboru člani Kluba brigadirjev MDB in udeležencev prostovoljnega dela občin s ptujskega območja. Uvodoma bodo prisluhnili poročilu predsednika kluba Feliksa Ba-garja o aktivnostih v minulem letu. Dogovorili naj bi se o proslavitvi 55. obletnice velike slovenske mladinske delovne akcije Pesnica 1946, katere praznovanje bo v Dornavi predvidoma 15. septembra. Dogovorili naj bi se tudi o petem pohodu Po poteh upora in mladinskega prostovoljnega dela ter o tretjem brigadirskem prazniku v Kicarju 27. aprila. (-OM) ZAVRČ / Jutri 25. redna seja sveta Svetniki občine Zavrč se bodo v petek, 30. marca, na 25. redni seji s svojim gostom župnikom Jože Pasičnjekom uvodoma pogovarjali o pripravljalnih delih na Slomškovem domu. Predstavnik skupne občinske uprave Milan Pavlica jim bo predstavil poročilo o pripravljalnih delih za modernizacijo cest, skupaj z njim pa bodo obravnavali še pritožbo občanov s Turškega Vrha zaradi nasutja gramoza na teraso. Po potrditvi zapisnika 24. seje naj bi sklepali še o zaključnem računu za leto 2000, o povišanju priključnine na vodovodno omrežje, se dogovorili o izvedbi akcije Tolar na tolar, razpravljali o stroških za izdelavo ge-otehničnega poročila pri plazu Zebec, se dogovorili o izvedbi akcije Drugi haloški cug ter ob koncu razpravljali še o vlogah občanov in nekaterih nujnih nalogah. (-OM) MARIBOR / 37. zborovsko tekmovanje nasa pesem V dveh dneh 600 pevcev iz 24 zborov Minilo je 17. tekmovanje slovenskih pevskih zborov Na{a pesem 2001, ki je potekalo minulo soboto in nedeljo, 23. in 24. marca, v unionski dvorani v Mariboru. Na petih razli~nih koncertih je v obeh dnevih prepevalo 600 pevcev iz 24 slovenskih zborov, njihovo petje pa je spremljalo ve~ kot 2.200 poslu{alcev in pet~lanska strokovna komisija, ki ji je letos predsedoval Matjaž Hauptman iz Ljubljane. Med mo{kimi zbori so v soboto dopoldne nastopili ~lani Komornega mo{kega pevskega zbora Ptuj pod dirigentskim vodstvom Franca La~na in si s 77 to~kami pripeli bronasto odli~je. Tudi letošnji tekmovalni nastop je bil sestavljen iz obvezne pesmi za posamezno zasedbo ter iz treh skladb, od katerih je ena morala biti slovenska ljudska pesem, ostali dve pa izvirni zborovski skladbi. Za moške zbore je bila letos obvezna pesem Na livadi Alda Kumarja. Tekmovanje so pričeli v soboto dopoldne, ko so po uvodnem delu nastopili moški zbori: mo-{ki pevski zbor Slava Klavora iz Maribora pod vodstvom Bojana Goriča, komorni mo{ki zbor Ptuj pod vodstvom Franca Lačna, komorni mo{ki zbor Celje (zborovodja Samo Iva~i~), mo{ki pevski zbor Vres iz Prevalj (zbo-rovodka Almira Rogina), fantovska vokalna skupina Domen KUD MIK Črnuče (zborovodka Karmen Banko), primorski akademski zbor Vinka Vodopivca iz Ljubljane (zborovodja Gregor Klančič) ter komorni mo{ki zbor Izola (dirigent Walterj Lo Nigra). Popoldne so se predstavili dekliški zbori: dekli{ka vokalna skupina Ajda iz Črnuč (Simona Zaver{nik), ženski pevski zbor Petrol iz Ljubljane (Željko Ulč-niko Remic) ter vokalna skupina Freja iz Smarij pri Jel{ah (Mihaela Pihler), zatem pa so nastopili mešani pevski zbori, ki so bili tudi letos naj{tevilčnej{i, zato so se predstavili v dveh delih -prvi v soboto, drugi v nedeljo. V soboto so zapeli: me{ani pevski zbor Viva iz Brežic (Simona Rožman Strnad), Domžalski komorni zbor (dirigent Tomaž Pir-nat, me{ani pevski zbor Svoboda iz So{tanja (Anka Jazbec), me-{ani pevski zbor Postojna (Matej Penko), me{ani pevski zbor Cantemus iz Kamnika (Sebas-tjan Vrhovnik), akademski pevski zbor Maribor (Jožet Furst) ter komorni zbor Ipavska iz Vipave (Matjaž Sček). Zadnji dan Dirigenti sedmih moških pevskih zborov med proglasitvijo rezultatov; drugi z leve je dirigent Komornega mo{kega zbora Ptuj Franc La~en. Foto: M. Ozmec pa so nastopili {e me{ani komorni zbor Carinthia cantat iz Slovenj Gradca (Tone Ga{per), me{ani pevski zbor Hrast iz Doberdoba (Hilarij Lavrenčič), me-{ani pevski zbor Adoramus iz Logatca (Marjan Grdadolnik), komorni zbor Nova Gorica (Ambrož Čopi), me{ani pevski zbor Gallus Resonet iz Trsta (Janko Ban), komorni zbor De pro-fundis iz Kranja (Branko Potočnik) ter me{ani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti (Matjaž Sček). Ocenjevalno komisijo Na{e pesmi 2001 so sestavljali: pred- sednik žirije Andraž Hauptman iz Ljubljane ter člani Stojan Ku-ret iz Trsta, dr. Borut Smrekar iz Ljubljane, Karmina Šilec iz Maribora ter Marko Vatovec iz Ljubljane. Proglasitev ter podelitev zlatih, srebrnih in bronastih odličij so opravili po vsakem od koncertov, razglasitev vseh drugih rezultatov in posebnih priznanj Na{e pesmi 2001 pa so opravili po zadnjem, nedeljskem popoldanskem koncertu. Za najbol{i mo{ki zbor so proglasili fantovsko skupino Domen iz Črnuč, ki si je z 89,7 točke pripel srebrno plaketo Na{e pe- smi, za najbolj{i me{ani zbor pa Ljubljanske madrigaliste, ki so prejeli zlato plaketo in med vsemi največje {tevilo točk - 93,7. Priznanje za najbolj{o izvedbo slovenske ljudske pesmi je prejel komorni zbor De profundis iz Kranja, ki si je s 93 točkami pripel zlato plaketo. Priznanje za najbolj{o izvedbo sodobne slovenske skladbe in denarno nagrado je prejel komorni zbor Nova Gorica, ki je prejel 93,3 točke in zlato plaketo. Priznanje in denarno nagrado zborovodij za najbolj{o izvedbo obvezne pesmi za me{ani zbor je prejel Matjaž Sček, zborovodja Ljubljanskih madrigalistov, nagrado za najvi{je uvr{čeni zbor, ki je prvič nastopil na Na{i pesmi, je prejel komorni zbor Nova Gorica, nagrado perspektivnemu zborovodji za strokovno izpopolnjevanje pa so dodelili Se-bastjanu Vrhovniku, dirigentu me{anega pevskega zbora Cante-mus iz Kranja. Zaključni koncert je neposredno prena{al Radio Slovenija, ki je vse koncerte posnel. Posnela jih je tudi Televizija Slovenija. Vse nastopajoče zbore so nagradil z možnostjo arhivskega snemanja v studiih v Mariboru, Ljubljani in Kopru. M. Ozmec HUM, VELIKA NEDELJA,ORMOZ, IVANJKOVCI / prireditve ob materinskem dnevu Za matere z ljubeznijo V domala vsej ormo{ki ob~ini so najrazli~nej{a dru{tva združila mo~i in ob materinskem dnevu pripravila vrsto proslav. Osrednja je bila v ormo{kem domu kulture, kjer so se predstavili otroci iz vrtca, u~enci osnovne in glasbene {ole ter pevci cerkvenega otro{kega zbora. Župnija Svetinje in KO NSI Ivanjkovci so organizirali proslavo v Ivanj-kovcih, na kateri so nastopili otroci iz vrtca, harmonikarji, folkloristi in mladi župnije Svetinje. Podobna proslava je bila tudi v Sredi{~u ob Dravi. Nekoliko drugače pa so se odločili praznik proslaviti v Veliki Nedelji, kjer so v obnovljenih razstavnih prostorih gradu pripravili priložnostno razstavo Iz pridnih rok. Z več kot tridesetimi deli se predstavljata ljubiteljska slikarja Vida Rajh in Oto Žnidarič iz Ormoža. Njune dopadljive slike se sprehajajo po okoliški pokrajini, kjer so ju prevzeli posamezni prizori: krajina v doživetju naravnih elementov, klečaje, cerkve, tihožitja in lepota cvetja. Prav tako pridne roke pa so potrebne za številne umetelne izdelke, ki so predstavljeni v prvem nadstropju gradu. Te roke pa so bile hudo različne: od majcenih ročic otrok velikone-deljskega vrtca, ki so se predstavili s svojimi izdelki, do spre-tnejših rok domačih šolarjev, varovancev Varstveno-delovnega centra iz Ormoža, pacientov Psihiatrične bolnišnice Ormož. Razstavljena so ročna dela, ki so nastala izpod spretnih ženskih rok — našivavan-je, kvačkanje, pletenje, gobelini. Nekaterim pa njihove spretne roke tudi služijo kruh. Med drugim so razstavljene poslikane steklenice, različni izdelki iz slanega testa, spominki, izdelki iz bakra, lončarski in pletar-ski izdelki ter zasaditve okrasnih rastlin. Razstava bo na ogled vse do velike noči, pripravili pa so jo aktiv kmečkih žena, turistično dru{tvo in župnijski urad Velika Nedelja ter kmetijska svetovalna služba iz Ormoža. Na Humu pa je za veselo dru- ženje ob domači pesmi in klepetu poskrbela neutrudna Anica Ratek. Kljub {tevilnim proslavam se je v prostorih stare {ole zbralo veliko slavljenk, ki so s seboj pripeljale tudi otroke, nekatere pa so spremljali tudi možje, tako da je nastalo prav prijetno družinsko druženje. Med ženskami je zelo živo zanimanje za pozabljene ljudske spretnosti, predvsem za izdelavo rož iz papirja. To ljudsko umetnost je Anica Ratek pripeljala do popolnosti, saj je ni cvetlice, ki je ne bi bila sposobna pričarati v papirju. Hiacinte, marjetice, krokusi, zvončki, kalužnice, ger-bere, mak, nageljni - vsi so na{li svoj prostor na stenskih dekoracijah. Otrokom pa so namenili izdelovanje igrač, s kakr{nimi Utrinek z lepo pripravljene razstave v Veliki Nedelji so se nekoč igrale njihove babice in dedki. Mlinčki na vodo, klo-potci, fučkeci, stolčki - vse je na prvi pogled zelo preprosto, za izdelavo pa je le potrebno nekaj znanja in spretnih prstov. Se posebej zanimive so vuge, ki se izdelajo iz izdolbenega oreha. Želodove kapice pa so med drugim uporabne tudi za izdelavo gumbov. Za dobro zabavo je s svojo harmoniko skrbel mali Tadej, sicer pa je bilo razpoloženje že samo po sebi veselo. viki klemencic ivanuša Mlini, klopotci, vuge, fu~keci, knofi iz želodovih kapic in rože iz papirja so le del zanimivih izdelkov, ki so jih naredili udeleženci SP. PODRAVJE / gobarska sezona se začenja Prve leto{nje mar~evke Če je res, da se po jutru dan pozna, potem se nam letos obeta obilna gobja letina. Začetek je že dober, pravi prekaljeni gobar Anton Krajnc iz Ptuja, ki se mu je minulo nedeljo med prvimi v leto{njem letu gobarska sreča na {iroko nasmehnila. V gozdu na območju Slovenskih goric, kje točno, je baje vo-ja{ka skrivnost, je skupaj z gobarskim prijateljem na sicer starih in znanih mestih na{el kar za dve ko{ari marčevk. Se več sta jih morala pustiti v gozdu, saj so bile že prestare. O tem, kako je teknila slastna gobja juha ali morda pražene gobice z ja-čjko, nimamo podatkov, zagotovo pa je oboje teknilo. (Foto: M. Ozmec) OD TOD IN TAM PTUJ / neodvisni sindikati opozarjajo pred evropo V Evropi se ne cedita med in mleko V razpravi o vsebini zakona o delovnih razmerjih so po besedah predsednika Neodvisnih sindikatov Slovenije Ra-stka Plohla vsi slovenski sindikati zavzeli enotno fronto, da pri delavskih pravicah ne bodo popuščali niti za milimeter, vsi pa so tudi trdno odločeni in enotni pri zahtevi, da bo imel ta zakon vse socialne varovalke. Posebej opozarjajo na klečeplazenje pred Evropsko unijo, ki Sloveniji na prinaša nič dobrega. ne gre le za dva milijona brezposelnih, kot je uradni podatek, ampak z upoštevanjem sezonskih in neprijavljenih delavcev celo čez sedem milijonov. In vse to je posledica trde roke Evropske unije. Tudi v Španiji vedo, da v EU ne tečeta med in mleko, saj je zaradi ukrepov unije brezposelnost že več kot 13-odstotna. Pri nas v Sloveniji je brezposelnost sicer še okoli 7-odstotna, z vstopom v EU pa se bo po mnenju Neodvisnih sidnikatov zagotovo vsaj podvojila. Nekoliko nižja kot v Španiji je brezposelnost v Italiji, Franciji in v Nemčiji, sicer pa prihajajo podatki, da je vse več ljudi, ki se zavedajo, da so se z vstopom v EU pošteno opekli in zaradi hitrega padca standarda zahtevajo celo izstop iz nje. Sicer pa bodo o teh in drugih aktualnih politilčnih in gospodarskih razmerah razpravljali tudi na letni skupščini Neodvisnih sindikatov Slovenije, ki bo ta petek, 30. aprila, v Celju. M. Ozmec Po besedah Rastka Plohla prihajajo na sedež Neodvisnih sindikatov Slovenije v Ptuju najrazličnejše za delavce nedopustne in pogubne informacije, med drugim, da v morajo v nekaterih podjetjih sočasno s podpisom pogodbe o delovnem razmerju podpisovati tudi dokumente, v katerih se odrekajo pravici do prevoza na delovno mesto. Zaskrbljujoče je tudi, da v nekaterih podjetjih že nekaj let niso dobili regresa za letni oddih ali povrnjenih stroškov za prevoz. Tudi od ministrice nespretno predlagani pravilnik o odpiralnem času trgovin je bil po mnenju Rastka Plohla premalo dogovorjen in sploh neusklajen s sindikati. Zaradi tega so posledice še bolj negativne, kot bi bile sicer. Delavni teden delavcev je treba dosledno spoštovati in nesmiselno je odprte trgovine primerjati z bolnišnicami in drugimi ustanovami oziroma državnimi službami, ki morajo biti na voljo tudi ob nedeljah ali praznikih. Ogorčeni so tudi zaradi razprodaje državnega premoženja tuj- cem. Plohl sicer zatrjuje, da mu je všeč vladni program socialne pomoči in boja proti revščini, zelo kritično pa gledajo na privatizacijo in lastninjenje državnih podjetij, bank in drugih finančnih ustanov, saj obstaja bojazen glede posledic. Po njegovem mnenju se namreč dogaja nezaslišana razprodaja naših bank in tudi podjetij tujim lastnikom. Takšne divje privatizacije bodo na slovenskem gospodarstvu zagotovo zapustile dolgoročne negativne posledice. Tudi klečeplazenje ter brezpogojno siljenje v Evropsko unijo, ki je predvsem kapitalistična unija ali še bolje unija kapitalističnih interesov, je po mnenju Rastka Plohla za majhno slovensko državo nesmiselno. Njihova alternativa je demokratična Evropa brez Evropske unije. Za tako Evropo se zavzemajo tudi napredna gibanja v Evropi, recimo danska Rdeče-zelena aliansa, ki govori o Evropski uniji kot o nedemokratični organizaciji, kot o združenju evropskih policajev in celo predlaga opustitev evra, dokler je še čas. Iz Anglije prihajajo podatki, da PTUJ / zupani o ustanoviteljstvu zdravstvenega doma Ena ali vei ustanoviteljic? Prejšnji teden so v ptujskem županstvu napisali dopis za vse župane občin in svete občin, ker želijo v dveh oziroma treh tednih od njih pridobiti stališča glede predlogov o ustanoviteljstvu javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj. Zdravstveni dom tudi v okviru nacionalnega programa zdravstvenega varstva Republike Slovenije Zdravje za vse do leta 2004 ostaja nosilec osnovne zdravstvene dejavnosti. Da bi se lahko razvijal v želeni smeri, potrebuje jasne pogoje delovanja in tudi ustrezno rešeno ustanovi-teljstvo. To naj bi župani dogovorno rešili v kratkem. Kot je povedal ptujski župan Miroslav Luci, so pri ustanoviteljstvu možne tri rešitve: po prvi bo ustanoviteljica mestna občina Ptuj, po drugi ga ustanavljajo vse občine na Ptujskem, po tretji pa so njegove ustanoviteljice le nekatere občine. Pri tem pa je zelo pomembno poudariti, da se ustanoviteljstvo v SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Upor proti delu kakršnikoli že obliki v prvi vrsti povezuje s prevzemom pravic in obveznosti. V primeru, da so ustanoviteljice vse občine, si delijo tudi vse pravice in obveznosti. To pomeni tudi udeležbo pri vsaki investiciji, ne glede na lokacijo in namembnost, uskladiti pa morajo tudi vsako spremembo ali dopolnitev dejavnosti, oddajo prostorov v najem in podobno. Občine, ki niso ustanoviteljice zdravstvenega doma, urejajo zdravstveno varstvo za svoje občane z zdravstvenim domom po pogodbi. Ptujski župan Miroslav Luci je prepričan, da je najbolj smiselno, če je ustanoviteljica JZ ZD le ena občina - tista, v kateri ima zavod sedež, z ustanovitvenim aktom pa se zdravstveni dom pooblasti za izvajanje zdravstvenega varstva v dogovorjenem obsegu za potrebe preostalih občin na Ptujskem. To tudi pomeni, da se s tem ohranja že utečeni obseg dela na območju, ki ga s svojo dejavnostjo pokriva ptujski zdravstveni dom, po dogovoru pa ga je možno tudi spreminjati. V tem, da je svet Zdravstvenega doma Ptuj pred kratkim imenoval novo vršilko dolžnosti direktorice, ki ima podporo v dveh sindikatih in med zaposlenimi, župan ne vidi nič spornega, ker bo v takšnem ozračju lažje reševati zdajšnjo problematiko, je prepričan. Svetnik Miroslav Letonja pa je na zadnji seji mestnega sveta to dejanje ocenil kot nezaupnico mestni občini Ptuj. MG Kdo pravi, da Slovenija ni dežela paradoksov? "Konkurenčni" sindikati so se v zaščiti "ogroženih" trgovskih prodajalcev enotno združili proti gospodarski ministrici dr. Tei Petrinovi, "rdeči" Svobodni sindikati so dobili na svojo stran Cerkev, najmanj pol slovenskih medijev se zmedeno odziva in ne zna opredeliti, na čigavi strani so ... Prvi paradoks je v tem, da se slovenski sindikati ne bojujejo za "delavce" zato, ker bi jih morda ministričin ukrep metal na ulico ali kako drugače zmanjševal njihove socialne pravice, ampak zato, ker v bistvu omogoča dodatne možnosti zaposlovanja in - zaslužka. Odločitev Petrinove namreč samo odpravlja dosedanje (nerazumno) administrativno omejevanje trgovske dejavnosti pri nudenju uslug potrošnikom in (brez nepotrebnih zapletov) omogoča odpiranje in poslovanje trgovin tudi ob nedeljah. Drugi sindikalni nesmisel je v tem, da se sektaško tolčejo za "pravico do nedeljskega počitka in urejenega družinskega življenja" zgolj za en del svojega članstva, kot da bi bilo "dostojno življenje" nujno rezervirano zgolj za trgovske delavce, medtem ko je za delavce v gostinstvu, zdravstvu, prometu, policiji in še marsikje drugje pač vseeno in povsem "normalno", celo nujno, da delajo na petek in svetek ... Seveda pa je največji paradoks v tem, da ne pomnim, da bi sindikati kdaj tako vztrajno in tako bučno protestirali, ko je šlo za neodgovorno zapiranje tovarn, za dejansko problematično metanje delavcev na ulico, za resne napake državne uprave in vlade pri praktičnem izvajanju ekonomske politike, ki je najbolj neposredno ogrožala in ogrozila socialne pravice zaposlenih. Svobodni sindikati zdaj zahtevajo odstop ministrice Petrinove, hkrati pa doslej niso zahtevali odstopa niti enega ministra, ki je s svojim delom in ravnanjem veliko bolj ogrožal delavske interese ... NA ČIGAVI STRANI JE SINDIKAT Sindikati so tokrat evidentno pomešali svojo vlogo in pristojnosti. Namesto da se ukvarjajo z določanjem delovnega časa, bi se morali bolj (ali še bolj kot doslej) zavzemati za striktno spoštovanje splošnih pravic zaposlenih, za boljšanje delovnih razmer, za striktno spoštovanje delovne zakonodaje, za pravilno vrednotenje dela. Prej ko bodo sindikati dojeli, da je pogoj za zagotavljanje vsega tega boljše splošno gospodarjenje, stalno in striktno prilaganje vseh potrebam in zahtevam trga, prej bodo usposobljeni za dejanske in ne samo namišljene bitke za delavske interese. Sestavni del nujnega boja za poslovno uspešnost in preživetje pa je tudi zavest o potrebnosti bolj fleksibilnega prilagajanja delovnega časa, s čimer pa se očitno sindikati - in ne samo oni - ne znajo sprijazniti. To pa jih žal peha v nepotrebne nesporazume in rezultate s problematičnimi rezultati. V odzivu na sindikalne napade je gospodarska ministrica dr. Tea Petrin poudarila, da novi pravilnik o odpiralnem času tr- govin ne posega v pravice zaposlenih. Po njenih navedbah uvaja zgolj enotna merila za vso Slovenijo, odpravlja možnosti za kršenje zakona in nezakonitosti na tem področju. Dejala je, da je ukrepala samo v okviru pristojnosti, ki ji jih daje zakon. Pač pa je Petrinova dejala, da je nekaj drugega nespoštovanje delovne zakonodaje. "To je velik problem, in sindikati, ki se bodo borili proti temu, bodo dobili v našem ministrstvu vso podporo," je dejala dr. Petrinova. Ministrica za gospodarstvo je opozorila, da novi pravilnik določa, da lahko trgovci odpirajo trgovine tudi ob nedeljah, dogovori med zaposlenimi in delodajalci pa morajo urediti, ali so zaposleni pripravljeni sprejeti takšno delo in pod kakšnimi pogoji. Delodajalci lahko za nedeljsko delo zaposlijo tudi nove ljudi za določen čas, seveda če menijo, da je nedeljsko delo trgovin ekonomsko upravičeno. Vsekakor pa je značilno, da mnogi, ki veliko govorijo o brezposelnosti, tako na nož sprejemajo možnost novega zaposlovanja. Dr. Petrinova je dejala, da sindikati od nje zahtevajo odstop zato, ker je odpravila nezakonitosti in nered v tržnem redu. Prepričana je, da novi pravilnik varuje konkurenco in enotnost trga ... Večer poroča, da je predsednik slovenske obrtne zbornice Miha Grah zahtevo predsednika Svobodnih sindikatov Dušana Semoliča, da naj ministrica Petrinova odstopi, označil za absurd. "O tem, kdo hoče delati tudi ob nedeljah, naj odloči trg." Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin pa je dejala, da mora biti obratovalni čas stvar ponudbe in povpraševanja. "Dejstvo je, da vse več ljudi nakupuje ob nedeljah ... " Sekretar sindikata trgovcev v okviru Svobodnih sindikatov Sandi Bartol meni, da je ravnanje ministrice dr. Tee Petrin "ignoratsko, neevropsko in da posega v temeljno celico - družino. Prava ironija je, da je pravilnik, ki bo stopil v veljavo ravno na materinski dan, podpisala prav ženska ... " Komisija Slovenske škofovske konference za pravičnost in mir je sporočila, da odločno podpira zahteve sindikatov, da ministrica za gospodarstvo takoj umakne pravilnik o obratovalnem času trgovin, s katerim je po njihovem mnenju popolnoma liberalizirala obratovalni čas trgovin in dopustila, da so trgovine odprte tudi ob nedeljah. Komisija je že 8. januarja letos objavila posebno izjavo proti izkoriščanju zaposlenih, s katero je opozorila na nesprejemljivost podaljševanju delovnega časa trgovin zaradi škodljivih posledic za zaposlene delavke in delavce ter njihove družine ... KAJ "ZDRUŽUJE" Sindikat delavcev trgovine Slovenije, ki ga vodita predsednik Franci Lavrač in sekretar Sandi Bartol, se je zadnjo soboto v plačanem oglasu zahvalil za vso dosedanjo podporo "prizadevanjem za omejevanje nedeljskega obratovalnega časa prodajaln". V oglasu med drugim tudi poudarjata, da sindikat veseli, da v "tej bitki ni sam - še posebej razveseljivo je, da nas podpirajo tudi drugi sindikati, pa tudi nekateri direktorji velikih trgovskih družb. Ugotavljamo, da so na naši strani tudi nekatere stranke, župani lokalnih skupnosti, cerkvene skupnosti ... Vse nas združuje skrb za družino kot osnovno celico, v kateri vzgajamo otroke ... " Komentator Dela se ob vsem tem sprašuje, na čigavi strani je pravzaprav sindikat. "Kot smo slišali, je Sandi Bartol (sekretar sindikata delavcev trgovine Slovenije) ravnanje ministrice označil za ignoratsko, neevropsko. Vendar ne zato, ker oži itak invalidne pravice delavcev v trgovini, ampak zato, ker posega v temeljno celico - družino(!?). In tako bi naj bila po Bartolu prava ironija, da je pravilnik, ki bo stopil v veljavo ravno na materinski dan, to je 25. marca, podpisala prav ženska. Kakšne neumnosti pa so to? Kakšen materinski dan, kakšne temeljne celice? Si predstavljate ta absurd: sindikalni voditelji ne znajo artikulirati svojih zahtev na ravni, ki jo je zmoglo sindikalno gibanje 18. stoletja - torej kot delovno pravico, ampak jo definirajo kot pravico, ki izhaja iz neke druge vloge ali celo - bog pomagaj - poslanstva. S tem se sindikalni voditelji približajo cerkvenemu stališču. Tako imamo pravo veselico: javnost podpira sindikate, sindikati podpirajo cerkev, cerkev pa reducira pravico iz dela na materinsko pravico in najbrž predvsem na pravico do nemotenega obiskovanja nedeljskega bogoslužja ..." Jak Koprive M^iinJm PTUJ / Pomoč v stiski Sodelavci dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč vabijo 29. marca ob 19. uri v refektorij minoritskega samostana na predavanje dr. Jožice Gamse z naslovom Pomoč v stiski. (DT) TRNOVSKA VAS / Svet danes ponovno o proračunu Občinski svet Trnovske vasi je sredi prejšnjega tedna potrdil osnutek proračuna v višini 178 milijonov tolarjev prihodkov, ki v skladu s sprejetimi proračunskimi usmeritvami predvideva kar nekaj investicij. Med njimi izstopajo: ureditev okolice občine, modernizacija ceste Bišečki Vrh -Markež, izgradnja vodovoda v So-vjaku, gradnja prvega kanalizacijskega kanala v Trnovski vasi in začetek gradnje mrliške veže. Svetniki bodo proračun dokončno sprejeli na današnji 19. seji, ki se bo pričela ob 18. uri. (ak) SVETA ANA / Marčevska seja jutri ob 17. uri Svet občine Sveta Ana se bo na marčevski seji sestal jutri, v petek, 30. marca, ob 17. uri. Svetniki naj bi sprejeli več pomembnejših sklepov in odlokov, med njimi o dimnikarski službi in ustanovitvi medobčinskega zavoda za turizem ter podprli sklepe o dvigu cen pokopaliških storitev. Jutrišnja seja naj bi prinesla spremembe poslovnika o delu sveta in statuta občine, razpravljali naj bi še o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana, postavitvi spominske plošče Janku Šlebingerju in se seznanili s poročili o varnosti in komunalnih zadevah v občini v preteklem letu. (ak) VITOMARCI / Svetniki jutri o poslovanju občine Andraški občinski svet bo na redni 20. seji, ki bo jutri, v petek, 30. marca, ob 18. uri razpravljal o zaključnem računu občine za leto 2000 in se seznanil z varnostjo na območju Svetega Andraža. (ak) OPRAVIČILO V prejšnji številki Tednika smo na strani 12 v vesti o seji jur-šinskega občinskega sveta nehote pozabili zapisati, da bo ta razpravljal o razrešitvi vršilke dolžnosti ravnateljice in imenovanju nove ravnateljice v knjižnici Ivana Potrča in ne šoli, kot so morda razumeli nekateri. Prizadetim, zlasti ravnateljici osnovne šole Juršinci Francki Petrovič, se za neljubo pomanjkljivost iskreno opravičujemo. (Uredništvo) PTUJ / Občni zbor društva Sožitje Jutri, v petek, se bodo ob 16.30 v sejni sobi Centra za socialno delo na Ptuju srečali na občnem zboru člani medobčinskega društva za pomoč duševno prizadetim Ptuj Sožitje. Govorili bodo o aktivnostih v preteklem letu in o načrtih za letos, proučili pa bodo tudi uspehe akcije Sožitje je pogled s srcem, s katero zbirajo denar za nujno potrebni varstveno-delovni center.(MS) PTUJ / Srečanje bolnikov z multiplo sklerozo člani ptujske podružnice Zveze multiple skleroze Slovenije se bodo v soboto, 7. aprila, ob 10. uri v motelu Podlehnik srečali na rednem letnem občnem zboru. Kot ponavadi bodo srečanje začeli s kulturnim programom, sledilo bo poročilo o delu podružnice v letu 2000 in predlog programa dela v letu 2001. (ms) PO NAŠIH KRAJIH OdiUndintam, KIDRIČEVO / Predavanje za podjetnike o ISO standardih V organizaciji odbora za gospodarstvo občine Kidričevo so v petek, 9. marca, pripravili v avli tamkaj{nje osnovne {ole predavanje na temo Pomen in koristi uvajanja sistema kakovosti po standardih skupine ISO 9.000 ter sistema ravnanja z okoljem po standardih skupine ISO 14.000 v malih podjetjih. O obeh za podjetnike zanimivih temah sta predavala Simona Mesari~, univ. dipl. ing. kemije, in Viktor Cafuta, ing. kem., predavanja pa se je poleg predstavnikov občine udeležilo 12 podjetnikov z območja občine Kidričevo. Po predavanju so bila zastavljena {tevilna zanimiva vpra{anja, slu{atelje pa so zanimale predvsem podrobnosti o HACCP standardu, katere certifikacijske hi{e presojajo skladnost v podjetjih uvedenega sistema, o varstvu na delovnem mestu, o zakonodaji poslovanja ter pravicah delodajalcev oziroma delojemalcev. (-OM) PTUJ / Konec tedna v znamenju gasilstva Ta konec tedna bo na ptujskem območju minil v znamenju gasilstva. Pet let je minilo od razpada nekdanje gasilske zveze Ptuj in kar 17 sestankov je bilo potrebno, da so se predstavniki 12 novoustanovljenih ob-~inskih gasilskih zvez kon~no dogovorili o usodi gasilskih delavnic. Ob predaji tega gasilskega objekta bo to soboto, 31. marca, ob 17. uri v gasilskih delavnicah ob Nata{ini poti 1/a kraj{a slovesnost, ki se je bodo udeležili predstavniki vseh gasilskih zvez in Gasilske zveze Slovenije. Zatem pa se bodo ob 18. uri v dvorani gasilskega doma Ptuj sestali na 6. rednem občnem zboru Gasilske zveze Mestne občine Ptuj. (-OM) [IKOLE / Ob~ni zbor Gasilske zveze Kidri~evo V Gasilski zvezi Kidričevo, kjer je povezanih 680 gasilcev iz osmih gasilskih dru{tev, bodo ocenili svoje delo to soboto, 31. marca, ko se bodo ob 19. uri zbrali v prostorih gasilskega doma v Sikolah na rednem letnem občnem zboru. Po sprejemu poslovnika in izvolitvi organov skup{čine bodo prisluhnili poročilu predsednika zveze Franca Kacjana o požarih in aktivnostih v minulem letu. Sklepali bodo o potrditvi člana poveljstva iz PGD Mihovce-Dragonja vas, izvolili člana za plenum Gasilske zveze Slovenije, ob koncu pa si zastavili {e program dela in finančni načrt za leto 2001. (-OM) PREJELI SMO / Izbira {portnika leta 2000 Z odgovorom {portnega zavoda v Tedniku se strinjam in se jim tudi opravičujem. Do nejasnosti pa je pri{Io, ker na dru{tvu ob razpisu za {portni-ka Ieta nismo dobiIi praviI oziroma kriterijev in tudi nismo vedeIi, kam na{o {portno pIe-zaIko spIoh Iahko predIagamo. Pred svojim pisanjem v Tednik sem se posvetovaI s čIanom {portne zveze, ki pa prav tako ni poznaI praviI oz. kriterijev za izbiro oziroma za {oIski {port. (D. Segala) ZAVRC / osnovnosolske aktivnosti Od Cankarjevega do Vegovega in Vesele šole Pod motom Delo je veselje za danes in znanje za jatri je po februarskem razrednem tekmovanju, ko si je diplome priborilo 11 učencev, minuli petek, 23. marca, na podružnični osnovni soli Cirkulane v Zavrču potekalo tekmovanje iz Vesele sole za učence druge stopnje. Ta mesec so uspešno potekala tudi tekmovanja za Cankarjevo in Vegovo priznanje ter številne druge šolske aktivnosti. Kot je povedala pomočnica ravnatelja Marta Bosil, so na šoli v Zavrču, kjer nabira znanje za življenje skupaj s programom za devetletko 138 šolarjev ter dve skupini vrtca, ta mesec izvedli tudi tekmovanje iz slovenskega jezika za bronasto Cankarjevo priznanje, iz katerega sta se dve učenki uvrstili na vseslovensko tekmovanje v Mariboru. Za njimi je tudi tekmovanje iz zgodovine za učence 7. in 8. razredov, prejšnji teden so izvedli šolsko tekmovanje v matematiki za bronasto Vegovo priznanje, pr-vošolčki pa so sodelujejo v projektu knjigobube, katerega osnova je slikanica Pobarvana pravljica, ki pomeni povabilo otrokom in odraslim v svet branja in skupnega druženja. Na šoli v Zavrču pa že drugo leto zapored uspešno deluje tudi lutkovna skupina Rožica, ki je nastopila na območnem srečanju lutkovnih skupin 7. marca v Trnovski vasi. Tine Varl, ki je spremljal nastope skupin, je pohvalil izvedbo igrice Strah in ročne lutke, ki nastopajo v igrici. Dober vtis je nanj naredila tudi zanimiva scena, ki je bila narejena iz valovite lepenke. Še to: prihodnji teden, 3. aprila, se bodo završki šolarji udeležili knjižnega kviza pod naslovom S knjigo v ekologijo, ki bo v prostorih mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju. M. Ozmec Učenci 7. razreda OŠ Zavre med tekmovanjem iz Vesele šole VITOMARCI / REGIJSKI KVIZ MLADIH O KMETIJSTVU V Ribnico mlade Lenartianke V Vitomarcih je bil v petek, 23. marca, regijski kviz Mladi in kmetijstvo, ki ga je kmetijska svetovalna služba Ptuj pripravila v sodelovanju z lani ustanovljenim vinogradniško-sadjarskim društvom Vitomarci in občino Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Ekipe so bile dobro pripravljene, zmagovalna je pravilno odgovorila na vsa vprašanja, kar kaže, da se mladi zanimajo za probleme, ki se pojavljajo v kmetijstvu, dodaja Tonček Horvat iz KSS Ptuj. Na kvizu je nastopilo sedem ekip: po dve iz Ptuja, Ormoža in ena iz Slovenske Bistrice, po- ORMOŽ / center za starejSe občane Že sprejemajo evidenine prijave Od 1. marca v Centru za starejše občane, ki od nedavnega deluje v občinski zgradbi v Ormožu, že sprejemajo evidenčne prijave vseh zainteresiranih za bivanje in varstvo v bodočem domu. Za vse informacije je vsako sredo med 8. in 10. uro na voljo Mihaela Voršič, dipl. soc. del., ki jo zainteresirani lahko pokličejo tudi po telefon 02 74-15-325 ali 02 74-15-300. Dom za starejše občane bo svoje prve stanovalce sprejel že v februarju 2002. Domišljena lokacija v bližini zdravstvenega doma in drugih ustanov bo bodočim stanovalcem skrajšala marsikatero pot, hkrati pa nudi slikovit pogled na reko Dravo. V domu bodo na voljo eno-in dvoposteljne sobe ter apartmaji z delno ali celotno oskrbo. Center za starejše občane namerava organizirati tudi dnevno varstvo starejših ljudi v prostorih centra, še naprej pa bodo izvajali nekajurno dnevno pomoč starejšim ljudem na domu. V jedilnici doma bodo poleg obrokov za svoje varovance kuhali tudi hrano, da jo bodo naročnikom dostavljali na dom. Poleg tega načrtujejo še številne dejavnosti, ki bodo starejšim v veselje in zabavo. (vki) merile pa so se v znanju iz ekološkega kmetovanja, varnosti in varovanja zdravja na malih kmetijskih obratih, uspešnosti turističnih kmetij in slovenskega kmetijstva in Evropske unije. Barve Ptuja sta zastopali ekipi Društva vinogradnikov in sadjarjev Vitomarci in Kmetijske šole iz Ptuja. Prvo mesto je dosegla druga ekipa Lenarta pred prvo ekipo Lenarta in dijaki Kmetijske šole Ptuj. Domača ekipa v sestavi Andreja Kolar, Ksenja Druzovič in Simona Vršič je bila četrta. Na državno tekmovanje, ki bo 7. aprila v Ribnici, pa gredo mlade Lenart-čanke Simona Kraner, Natalija Hojs in Nata Hojs. Kviz v Vitomarcih je bil dobro pripravljen, organizatorji so poskrbeli tudi za lep kulturni program in pogostitev nastopajočih, za kar pa gre največja zasluga predsedniku Vinogra-dniško-sadjarskega društva Vi-tomarci Ediju Kupčiču. ak DRAZENCI / dolgoletna gledališka tradicija Letos Burka o jeziinem dohtarju Člani dramske sekcije kulturnega društva Draženci so letos pripravili tretjo premiero v svojem delovanju od leta 1997, ko so se predstavili z Glavnim dobitkom, nato pa z veseloigro Maksek, sicer pa kulturna dejavnost živi že od leta 1848. Letos se predstavljajo z veseloigro Burka o jezičnem dohtarju, prirejeno po francoski farsi iz 15. stoletja. Igra ni izbrana zgolj po naključju: čas, v katerem živimo, je dokaj trd in turoben, zato smo velikokrat potrebni vsaj malo razvedrila in zabave. Poleg tega pa ima vsebina dela mnogo podobnosti z življenjem, ki ga živimo danes. Ježični dohtar ( advokat) si na pameten način služi denar, a ga je seveda vedno premalo. Sku-puški trgovec (suknar) na oderuški način prodaja blago. Drug Igralci in režiser letošnje veseloigre drugega želita pretentati in se okoristiti, zato se hudo spreta. Tudi trgovčev ovčar (Jur) išče svoje koristi. Zvesto "služi" svojemu gospodarju Alešu, suknar-jevemu sinu. Aleš na veliko zapravlja denar za svojo izvol-jenko Jerico, saj je do ušes zaljubljen vanjo. Ta pa je premetena kot njena mati, saj s poroko želi pridobiti bogastvo. Da je zmeda še večja, pa je Jerica hči jezičnega dohtarja Petelina. A zvita sluškinja Mina izpelje stvar tako, da je vse prav. In tudi sodnik ima zadnjo besedo, saj razsodi "pravično" in "pošteno". Laži spletke in prevare se tako v igri kot tudi v življenju vedno razkrijejo. Režiral je Alojz Matjasič, nastopajo pa Stanko Bauman, Elvira Janžekovič, Tina Celigo, Brigita Peršoh, Tonči Kosta-njevec, Aljaž Godec, Marijan Bratušek, Boštjan Podbrežnik in Gorazd Bukovič, šepetalki sta Saška Serec in Irena Cestnik, za sceno in luči pa skrbi Robi Sijanec. MS SVETA TROJICA / območno srečanje otroških pevskih zborov Nastopilo vei kot 500 mladih pevcev Kulturni dom pri Sveti Trojici je v četrtek popoldne napolnilo blizu 550 mladih pevcev iz 16 otroških pevskih zborov na lenarškem območju in zapelo kar 45 priljubljenih slovenskih in tudi nekatere tuje pesmi. Prireditev je povezovala Inga Šipek - Vodnjov, strokovno pa je nastope spremljala Branka Potočnik. BELGIJA / 23. KARNEVAL V ARLONU Koranti iz Spuhlje ponovno navdušili Skupina dvajsetih korantov z dvema medvedoma in hudičem iz Spuhlje pri Ptuju se je 17. in 18. marca v belgijskem Arlonu udeležila 23. tradicionalnega karnevala. Koranti so sodelovali v povorki 40 skupin iz Belgije, Francije, Švice in Slovenije ter izstopali med etnografskimi maskami. Koranti so sodelovali na karnevalu prvič lansko leto. Z nastopom so tako navdušili organizatorje in obiskovalce, da so se že domov vrnili s povabilom za letos. Po besedah Tanje Osterman Renault, ki se je skupaj s koranti mudila v Belgiji, so imeli vsi veliko dela. Koran-ti, ki so v lepem sobotnem sončnem popoldnevu pozvanjali po starih ulicah Arlona, in tudi medveda in hudič, saj so jih gostinci vabili v svoje lokale ter jim ponujali pivo in slaščice. Veliko obiskovalcev je korante že poznalo in vedelo, da odganjajo zimo, otroci pa so se kosmatih mask letos manj bali in z veseljem zaplesali z njimi. Ko-rantov ni zmotilo niti nedeljsko turobno vreme, ko so po štirih urah povorke v šotoru še zadnjič zaplesali v slovo. Sledila je izmenjava karnevalskih medaljonov, spuheljskih iz lesa in arlonskih iz kovine. Arlon pa slovi po tudi konfetih, ki so jih menda letos razdelili in natrosili celih 5 ton. Koranti so belgijski Arlon zapustili z obljubo, da se prihodnjo leto spet vrnejo, organizacijski odbor s člani Združenja evropskih karnevalskih mest pa povabili, da se drugo leto udeležijo ptujskega kurentovanja. ak Območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti iz Lenarta pod vodstvom Brede Slavinec je na letošnjem srečanju otroških pevskih zborov vseh štirih lenarških občin gostila mlade pevce enoglasnih otroških pevskih zborov iz os- novnih šol Voličina, Sv. Trojica, Sv. Ana, Lenart, Sv. Jurij, Cer-kvenjak in Benedikt ter dvo- ali triglasnih zborov iz osnovnih šol Voličina, Sv. Ana, Benedikt, združena zbora osnovnih šol Sv. Trojica in Benedikt, Lenart, Sv. Jurij in Cerkvenjak. Kot gostje srečanja so v kulturnem domu pri Sveti Trojici nastopili otroci JVVZ Lenart pod vodstvom Nataše Rodež. ak Otroški pevski zbor osnovne šole Sv. Trojica pod vodstvom Boža Cobca PO NAŠIH KRAJIH MIKLAVŽ / 15. festival turističnih podmladkarjev Turizmu pomaga lastna glava Minuli petek so se mladi raziskovalci iz desetih osnovnih šol ptujskega in ormoškega območja zbrali na 15. festivalu TUrizmu pomaga lastna glava. Njihove raziskovalne naloge so se ukvarjale s temo Turizem in dediščina, saj sta tako kulturna kot tudi naravna dediščina vedno bolj ogroženi oziroma toneta v pozabo. Festival je imel tekmovalni značaj in strokovna komisija je imela kar težko delo. Najprej so morali oceniti raziskovalne naloge, nato so predmet svojega ukvarjanja učenci predstavili še z razstavo in v odrski predstavitvi. Osnovna šola Ivanjkovci se je ukvarjala z dediščino prednikov — križi, kapelami in znamenji. V krajevni skupnosti so jih odkrili enajst ter o njih poskušali izvedeti čimveč podrobnosti. S peročesom in po njem, kako je potekalo samo delo in kaj so med tem počenjali možje. Učenci OŠ dr. Franja Žgeča iz Dornave v svoji nalogi opozarjajo na usodo baročnega dvorca gradu. Poleg tega pa so raziskovalci predlagali, da bi organizacijo modernih viteških iger, ki so jih na Ptuju organizirali že dvakrat, prevzelo več društev, šol in organizacij skupaj, da bi se delo in stroški porazdelili. Igre bi se lahko selile iz kraja v kraj, šole pa bi jih lahko porabile kot vsebino za kulturne in športne dneve. Dediščina domačih mojstrov in obrtnikov je zanimala mlade Kogovčane, ki so se seznanili s kovaštvom, pletarstvom in izdelovanjem rož iz papirja. Ugotovili so tudi, da je bilo nekoč Turistični podmladkarici z OŠ Ivanjkovci svojo nalogo so želeli ljudi spodbuditi k varovanju kulturne dediščine in da bodo odgovorni poskrbeli za obnovo znamenj, ki propadajo. Peročes je ljudski običaj, ki so ga ob zimskih večerih negovale žene in dekleta. Učenci OŠ Tomaž pri Ormožu so natanko raziskali, kako so perje pripravili, kako so ga shranjevali pred Dornava, ki je najpomembnejša posvetna poznobaročna stavba v Sloveniji. Kot vedno se zatika pri denarju, marsikaj pa je mogoče narediti tudi z dobro voljo, kot to počne turistično-etnografsko društvo Lukari. Osnovna šola Olge Meglič Ptuj, je letos prvič sodelovala na festivalu, učenci pa so predstavili viteške igre na ptujskem v njihovem kraju veliko obrtnikov: apnar, furman, kolar, vrvar, žgač. Svoje raziskave bodo pokazali tudi na Tednu turizma in prijateljstva na Kogu. Z oblačilno modo in narodno nošo nekdaj in danes so ukvarjali učenci OŠ Središče ob Dravi. Raziskali so, iz kakšnih materialov je bila nekoč obleka, kam se je shranjevala, s čim negovala, kakšna obleka je bila značilna za posamezne družbene sloje SV. TROJICA / prvi kri@ev pot ob obnovljenih stopnicah turistov in popotnikov Na prvo postno nedeljo, 11. marca, dopoldne je potekalo ob križevem potu, ki je ob obnovljenih romarskih stopnicah od Trojiškega jezera do cerkve sv. Trojice, versko bogoslužje križev pot, ki ga je vodil župnik pater Lavrencij. Zbralo je večje število vernikov, ki so prehodili stopnice in se ustavljali ob 11 postajah kri-ževega pota, ki se s tremi postajami zaključi v cerkvi sv. Trojice. To je bilo prvo slovesno bo- goslužje križevega pota ob romarskih stopnicah, ki jih je lani obnovilo turistično društvo Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Danes je obnovljeno in razsvetljeno stopnišče in ob njem postavljeni križi priljubljeno sprehajališče turistov in popotnikov. Leseni križi so te dni dobili po zaslugi krajevne skupnosti Sv. Trojica v Slovenskih goricah, lepo izdelane bakrene nadstrešnice, ki jih je izdelal mojster oblikovanja pločevine Franc Škrlec s Stare Gore pri Benediktu. Ludvik Kramberger in priložnosti. Zbrani material bodo razstavili v domačem kraju, rezultate naloge pa bo s pridom uporabila folklorna skupina in krajevno turistično društvo. Učenci OŠ Martina Koresa iz Podlehnika so svojo nalogo o kulturni in naravni dediščini občine namenili hitrejšemu razvoju turizma. Predstavili so lepote svojega kraja in okolice. Raziskovalci OŠ Juršinci so raziskovali zgodovino stolpa na Gomili in kaj se tam dogaja danes. Predstavili so tudi gostišče Amur in nanizali možnosti razvoja — jahanje, izposoja koles, tekmovanja v ribolovu, ureditev spominske sobe dr. Slodnjaka. Med številnimi okrušenimi lepoticami, s katerimi je posejano podeželje, so se učenci OŠ De-strnik še posebej ukvarjali s To-plečkino hišo, ki leži v centru kraja. Nanizali so kar nekaj idej, kako bi z obnovo hiše obogatili turistično ponudbo kraja. Vse o poticah pa so odkrili učenci OŠ Miklavž pri Ormožu. Večina nas pozna orehovo, ro-zinovo, rožičevo, makovo in marmeladno potico. Nekatere gospodinje pa pripravljajo še pehtranovo, biskvitno-kvašeno, kokosovo, ocvirkovo, jabolčno, ajdovo, sirovo, čokoladno in ko-renčkovo potico. Osrednjega dela festivala so se udeležili številni gostje in zbrane je pozdravil Alojz Šoster, glavni tajnik Turistične zveze Slovenije. V imenu gostiteljev pa je dobrodošlico voščil Miroslav Tramšek, ravnatelj miklavževske šole. Na festival so se prijavile 104 slovenske šole z 2500 mladimi raziskovalci. Na petkovem tekmovanju sta si zlato oceno in s tem uvrstitev na nadaljne tekmovanje prislužili OŠ Olga Meglič s Ptuja in kogovska podružnica OŠ Miklavž pri Ormožu. viki klemenčič ivanuša LOVRENC / zlata poroka pri leskovarjevih Po 50 letih zno^a da Po 50 letih zakonskega življejnja sta minulo soboto, 24. marca, stopila pred oltar cerkve sv. Lovrenca na Dravskem polju zlatoporočenca Katarina in Karl Leskovar iz Apač 249. Zlatoporo~enca Katarina in Karl Leskovar pred oltarjem lov-ren{ke cerkve. Foto: Langerholc Kot mladoporočenca sta se pred 50 leti sicer poročila v cerkvi na Ptujski Gori, tokrat pa so se skupaj s svati, najožjimi soprodniki in godci zbrali v lo-vrenški farni cekrvi, kjer sta njuno zakonsko zvezo potrdila farni župnik Karel Pavlič ter kidri-čevski župan Alojz Šprah, ki je zlatoporočencema ob pomoči občinske referentke Zdenke Frank izročil tudi spominsko listino in darilo občine. Zlati ženin Karl je bil rojen 20. januarja 1925 v Apačah in je bil najprej zaposlen na ptujskih Gradnjah, do upokojitve pa v takratni TGA Kidričevo. Zlata nevesta Katarina z dekliškim priimkom Skledar pa je bila rojena 10. novembra 1929 prav tako v Apačah in je v glavnem gospodinjila. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, danes pa ju razveseljujeta še dva vnuka in pravnuk. Zlatoporočencema tudi naše iskrene čestitke! -OM PTUJ / urejanje drevoredov v mestu Da bi bil Ptuj še bolj urejen V okviru vzdrževanja objektov skupne rabe so te dni delavci ptujske komunale in mariborskega podjetja za urejanje okolja Moga očistili oziroma na novo uredili nekaj ptujskih drevoredov. V soboto so skupno uredili hrastov drevored v Volkmerjevi ulici, pred tem pa so delavci ptujske komunale obrezali kostanje v Župančičevi ulici in drevesa na Levstikovi poti. Teh posegov ne bi bilo, če se ne bi "sprostila" sredstva, rezervirana za zimsko službo, saj jih zaradi mile zime niso uporabili. Drevoredi so bili že v takšnem stanju, da so bili posegi nujni. V pomanjkanju zelenih površin na Ptuju je takšna skrb toliko bolj upravičena. Mesto, ki se ponaša s sedmimi naslovi najbolj urejenega kraja v Sloveniji, se mora vedno znova truditi, da ta status ohrani. MG Delo pri obrezovanju hrastov je zahtevalo izredno zbranost. Drevesne kro{nje so delavci družbe Moga očistili suhih vej. Foto: Črtomir Goznik 29. mar.- 4. apr. 2001 RADIO PTUJ 98,2 IN 104,3 FM Četrtek, 29. marec SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Risanka 9.15 Pod klobukom 10.05 Zgodbe iz školjke 10.35 Nosorog in druščina, poljudnoznanstvena serija 11.25 Razgledi slovenskih vrhov: Krn 11.50 Čari začimb: Zelenjavni narastek 12.20 Gospodarski izzivi 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.35 Krog je zdaj moje okno, portret Gustava Januša 14.25 Zoom # 16.00 Slovenci po svetu 16.30 Poročila # 16.45 Pustolovščine pod vrbami, risanka 16.50 Volkovi, čarovnice in velikani, 3/13 17.00 Na liniji, oddaja za mlade 17.45 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 13/16 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi 22.50 Opus 23.20 Novi raziskovalci, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.30 TVprodaja 9.00 Videospotnice 9.35 Rad imam Lucy, nanizanka 10.00 Costanza, nadaljevanka 10.45 Caroline v velemestu, nanizanka 11.05 Frasier, nanizanka 11.30 TVprodaja 12.00 Vremenska panorama 12.30 Kvalifikacije za SP v nogometu 2002: Slovenija : Jugoslavija, posnetek 14.30 Svet poro~a 15.00 Zadnji koncert, film 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 2. epizoda 17.00 Costanza, nadaljevanka, 4/4 18.00 Eden, ameriški film 19.55 Suproliga v košarki: Krka Telekom : Panathinaikos, prenos 21.45 Emily z mesečeve domačije, nadaljevanka, 12/13 22.30 Socializacija bika, slovenski film 23.50 Francoska svila, ameri{ki film 1.20 Videospotnice POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Večna ljubezen, ponovitev 11.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TVprodaja 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, nanizanka 15.00 TVprodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 Moja usoda si ti, nadaljevanka 18.15 Večna ljubezen, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Romance Danielle Steel: @enina smrt, ameriški film 22.30 Urgenca, nanizanka 23.20 JAG, nanizanka 0.10 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.40 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nanizanka 9.30 Mladenič v modrem, nanizanka 10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka 11.20 TVprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Adrenalina 13.45 Mladoporočenci, ponovitev 14.15 TVprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Xena, nanizanka 16.35 Herkul (IV.), 1. del ameriške nanizanke 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Will in Grace, humoristična nanizanka 18.30 pa me ustreli!, humoristična nanizanka 19.00 Čarovnice, nanizanka 20.00 Vprašajte Harriet, humoristična nanizanka 20.25 Košarka Evroliga: Kinder Bologna : PAF Bologna, prenos 22.15 Tretji kamen od sonca, nanizanka 22.45 Seinfeld, humoristična nanizanka 23.15 Košarka Evroliga: AEK : TAU Ceramica, posnetek TROJKA 8.30 Za dobro jutro 9.30 TVprodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TVžprodaja 11.30 Peti as, ponovitev 13.00 TVprodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.00 Info 14.30 Iz domače skrinje, ponovitev 16.00 Jukebox, kontaktna oddaja 17.30 Vera in čas 18.00 Avto šou 18.30 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Glasba 20.00 Na sceni 21.00 V sedlu, oddaja o konjeništvu 21.30 Sijaj 22.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 0.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.30 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (14/150). 13.25 Stoletje žensk, dokumentarna serija (2/4). 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Spored za mlade. 16.00 Informativno-politični program. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Mystery of Sagala, serija za mlade (1/14). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Naj ...Kljub vsemu najboljši, izobraževalna oddaja. 18.55 Pink Panther in sinovi, risana serija (5/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 V modrini, britanski film. 22.05 Pol ure kulture. 22.35 Narava politike. 23.20 Odmevi dneva. 23.40 Narodov spomin: Hrvaški šolski muzej. 0.10 Policija, serija (180/300). 0.35 Reševalna služba VII., serija (4/22). 1.20 "Na zdravje!", humoristična serija (24/53). 1.45 Nevidni človek, serija (4/23). 2.40 Željka Ogresta in gosti. 3.40 Dokumentarni film. 4.20 Hit depo. 6.20 Pink Panther in sinovi, risana serija (5/13). HTV 2 10.05 Divja Amerika, poljudnoznanstvena serija (9/10). 11.05 Luški delavec, dokumentarna oddaja. 11.35 Globalna vas. 12.20 Navadna smrklja, serija za mlade (21/26). 12.45 Poslovni klub. 13.20 Montrealska policija, serija (4/8). 14.05 Duhovni velikani: Marija Razpetega Kristusa Petković. 14.55 Ekumena. 16.05 Naša dežela, serija (14/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 "Na zdravje!", humoristična serija (24/53). 19.30 Policija, serija (179/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Reševalna služba VII., serija (4/22). 21.10 Polni krog. 21.30 Željka Ogresta in gosti. 22.35 Nevidni človek, serija (4/23). 23.30 Filmska noč z vestrnom: Sedmerica veli~astnih, ameri{ki film. 1.35 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 17.30 Shane, ameriški film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Športni program / Zabavni program. 22.00 Šport danes. 22.10 Hit depo. 0.10 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.15 Ferdy, risana serija, otroški program. 8.00 Princ z BelžAira, serija. 8.25 Sam svoj mojster, serija. 8.50 Močna družina, serija. 9.10 Vsi županovi možje, serija. 9.35 Obalna straža, serija. 10.15 Narednik Bilko, komedija, 1996. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailor-moon, risana serija. 14.05 Zorro. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija (Gedeon Burkhard). 21.05 Sinan Toprak, serija. 21.55 Nova, ženska s kalibrom, serija (Doris Schretzmayer). 22.50 De Luca, serija. 23.20 Umetnine. 1.35 Beneška kurtizana, drama, 1996. 3.20 Strupena Ivy 2: Lily, triler, 1994. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1242). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 En vohun ^preveč, kriminalka, 1965 (Robert Vaughn). 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Dežela in ljudje, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1243). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Iskanje večnega življenja, dokumentarec. 21.05 Vera, talkshow. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 V hiši, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Iskanje večnega življenja, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof.1 5.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chciago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu, kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Za vsak primer Stefanie, zdravniška serija. 22.15 Alphateam - Reševalci življenj v OP zdravniška serija. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier. 1.00 Novo v filmskih studijih. 1.30 Kviz. 2.00 Nakupovanje, pon. 3.00 Franklin, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi. 8.05 TV trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti!, kviz. 16.00 Frizer, show. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1564). 18.00 Dober večer. 18.15 Novice. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2199). 20.15 Alarm za Kobro 11, akcijska serija, 1998 (Erdogan Atalay). 21.15 Sinan Toprak, krimi serija, 2000 (Erol Sander). 22.15 Straža, policijska serija. 23.15 Cž16: specialna enota FBI, kriminalna serija, 1997. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster, pon.ovitev 1.30 Varuška. 2.00 Oliver Geissen Show, ponovitev. RTL 2 6.10 Otorški program. 7.30 Il buy. 8.00 Smrček. 8.30 Polna hiša. 9.00 Veliki brat. 10.30 King of Queens. 11.00 Princ z BelžAira. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta. 12.30 Najlepša leta. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon. 16.40 Pokemon, risana serija. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z BelžAira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.15 Hunley, potopitev v smrt, akcijski, 1999 (Armand Assante, Donald Sutherland). 23.15 Destruktorji, gangsterski, 1991 (Traci Lords, Zach Galligan). 0.55 Veliki brat. 2.55 Skinny Tiger, debeluh s hitro pestjo, akcijski, 1990 (Karl Maka). Petek, 30. marec SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Prisluhnimo tišini 9.00 Zverinice iz Rezije, lutkovna nanizanka 9.15 Pustolovščine pod vrbami, risanka 9.25 Volkovi, čarovnice in velikani 9.35 Na liniji, oddaja za mlade 10.05 Oddaja za otroke 10.25 Novi raziskovalci, dokumentarna serija 11.20 Slovenski magazin 11.50 Krila angelov, angleška drama 13.00 Poročila # 13.15 Prvi in drugi, ponovitev 13.35 Zadnja nomada, dokumentarna oddaja 14.30 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila # 16.45 Zares divje živali, dokumentarna nanizanka, 18/26 17.10 Sanjska dežela, raziskovalnožpotopisna serija 17.45 Gore in ljudje 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Garači, nadaljevanka, 10. del 20.55 Deteljica 21.05 TV Poper, oddaja TV Koper 22.00 Odmevi 22.45 Gledališče Rok - Claudio Cinelli 22.50 Polnočni klub 0.00 Zoofobija: Kinofobija - strah pred psi 0.05 Ustrelila sem Andyja Warhola, ponovitev filma SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.45 TVprodaja 9.15 Videospotnice 9.50 Rad imam Lucy, nanizanka 10.10 Costanza, nadaljevanka 11.00 Suproliga v košarki: Krka Telekom : Panathinaikos, pos. 12.30 TVprodaja 13.05 Preskus ljubezni, ponovitev filma 14.35 Rdeči čeveljčki, ponovitev filma 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 3. epizoda 17.00 Ljubica, nemška nanizanka, 1/10 18.00 Inšpektor Zguba, francoski film 19.40 Videospotnice 20.05 Bratranci pod kožo, japonska dokum. serija, 1/2 21.00 Nočni taksi, francoski film 22.40 Elton John, koncert: največji hiti v živo 23.40 Rojstva, poroke in smrti, angleška nadaljevanka, 1/4 0.30 South park, ponovitev 0.50 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Večna ljubezen, ponovitev 11.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TVprodaja 13.10 Urgenca, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, nanizanka 15.00 TVprodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 Moja usoda si ti, nadaljevanka 18.15 Večna ljubezen, zadnji del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 [piclji, nanizanka 21.00 Črni sneg, ameriški film 23.00 Zlata krila, nanizanka 23.50 Milenium, nanizanka 0.50 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nanizanka 9.30 Mladenič v modrem, nanizanka 10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka 11.20 TVprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Pop'n'Roll, ponovitev 14.00 Bravo, Maestro 14.15 TVprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Xena, nanizanka 16.35 Herkul, nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Will in Grace, humoristična nanizanka ć 18.30 Pa me ustreli!, humoristična nanizanka 19.00 Čarovnice, nanizanka 20.00 Štirje možje in ena žena, ameriški film 22.00 Felicity, nanizanka 23.00 Trije, akcijska nanizanka 0.00 Policisti, nanizanka 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 8.30 Za dobro jutro 9.30 TVprodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TVžprodaja 11.30 Videostrani 12.00 Ježek Show, ponovitev 13.00 TVprodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.00 Info 14.30 Iz domače skrinje, ponovitev 16.00 Jukebox, kontaktna oddaja 17.30 Razvoj avtomobilizma 18.00 Novodobna pomenkovanja 18.30 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Glasba 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Popotovanja z Janinom 22.30 Iz domače skrinje 0.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.30 Jukebox, ponovitev HTV 1 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (15/150). 13.25 Stoletje žensk, dokumentarna serija (3/4). 14.20 Poročila. 14.25 izobraževalni spored. 15.10 Spored za mlade. 16.00 Turistični magazin. 16.30 Hrvaška danes. 17.00 Televizija o Televiziji. 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Hrvaška kulturna dediščina. 18.55 Superman, risana serija (41/41). 19.30 Dnevnik. 20.15 Klub seni-orjev, zabavno-glasbena oddaja. 21.10 Fires Within, ameriški film. 22.40 Odmevi dneva. 23.00 Night Watch, ameriški film. 0.40 Pisarniški morilec, ameriški film. 2.00 Brez sramu, britanski film. 3.25 Policija, serija (181/300). 3.50 Na meji mogočega, serija (20/44). 4.35 Planet Glasba. 5.05 Stoletje žensk, dokumentarna serija. 6.10 Mojstrovine svetovnih muzejev. 6.20 Pravi čas. 7.50 Superman, risana serija (41/41). HTV 2 9.50 Hit depo. 11.50 Mystery of Sagala, serija za mlade (1/14). 12.15 Narava politike. 12.55 Pol ure kulture. 13.25 Reševalna služba VII., serija (4/22). 14.10 Željka Ogresta in gosti. 15.10 Nevidni človek, serija (4/23). 16.05 Naša dežela, serija (15/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Zakonske vode 8., humoristična serija (168/210). 19.30 Policija, serija (180/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (3/22). 21.10 Polni krog. 21.30 Latinica: Birokracija proti razvoju. 23.10 Pravi čas. 0.40 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 17.25 Sedmerica veličastnih, ameriški film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Roswell - prikrivanje in bližnja srečanja, dokumentarna serija (2/2). 21.05 Planet Glasba. 21.35 Ekran 2000 - Nebojša Sljepčevič: "O kravah in ljudeh" in Zrinka Matijevič: "Zlati sladoled". 22.25 Šport danes. 22.35 Na meji mogočega, serija (20/44). 23.20 Čas je za jazz: Dieter Kohnlein Kvartet. 0.30 Košarka NBA pregled. 1.00 Košarka NBA liga: Toronto - New Jersey, prenos. AVSTRIJA 1 6.15 Ferdy, risana serija, otroški program. 8.00 Princ z BelAira, serija. 8.25 Sam svoj mojster, serija. 8.50 Močna družina, serija. 9.10 Vsi županovi možje, serija. 9.30 Obalna straža, serija. 10.15 Vitezi za volanom, serija. 11.00 Sinan Toprak, serija. 11.45 Confetti tivi. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Ninin alibi, komedija, 1989 (Tom Selleck). 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Formula 1, VN Brazilije, trening, prenos. 19.00 Prijatelji, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Kongo, pustolovski, 1995 (Laura Liney, Tim Curry, r: Frank Marshall). 22.50 Najboljši med najboljšimi 2, akcijski, 1993 (Eric Roberts, r: Robert Radler). 0.20 Screamers, smrtni kriki, znanstveno fantastični film, 1995 (Peter Weller). 2.00 Sedem veličastnih, vestern, 1960. 4.05 Vrnitev sedem veličastnih, vestern, 1966. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Skrivnostni dr. Lao, komedija, 1963 (Tony Randall). 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Hitlerjevi pomočniki: Roland Fre-isler, rabelj, dokumentarec. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1244). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Primer za dva, krimi serija. 21.20 Hitler in ženske, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 Komisarka, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nemška nogometna liga. 0.45 V hiši, serija. 1.10 Zlata dekleta, serija. 1.35 Pogledi s strani. 1.40 Modern times, magazin. 2.15 TV kuhinja. 2.40 Komisarka, serija. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja. 17.00 Vsak proti vsakemu. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Star Trek - Voyager. 21.15 Doktor, zabavna serija. 21.45 Hišnik Krause, serijska komedija. 22.15 Kaj pa zijaš?. 22.45 Nogomet, nemška liga. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier, serija. 1.00 Hišnik Krause, pon. 1.25 Doktor, pon. 1.50 Nakupovanje, pon. 2.50 Alphateam, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi. 8.05 TV trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja, zdravniška serija. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Frizer. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška, serija. 17.30 Med nami (1565). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2200). 20.15 Kdo bo milijonar, show. 21.15 Kampisti, zabavna serija, 2000. 21.45 Urad, serija, 2000. 22.15 7 dni - 7 glav. 23.15 Petkova noč. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 1.30 Moesha. 2.00 Kampist. 2.30 Urad. 2.50 Poročila. RTL 2 6.10 Otroški program. 7.30 Il Buy. 8.00 Srebrna dekleta: celo življenje je kviz. 8.30 Polna hiša. 9.00 Veliki brat. 10.30 King of Queens. 11.00 Princ z BelAira. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Papež mora umreti, satira, 1991 (Robbie Coltrane, Beverly D Angelo). 22.10 Veliki brat. 23.10 Nepremagljivi, Najboljši med najboljšimi, akcijski, 1992 (Eric Roberts). 0.50 Veliki brat, kviz. 2.45 Posiljevalec za masko, triler, 1996 (Adrian Pasdar). Sobota, 31. marec 8.00 8.30 9.15 10.05 11.35 12.00 13.00 13.10 13.25 14.30 15.00 16.30 16.45 17.05 17.30 17.45 18.10 18.15 18.40 19.00 19.05 19.30 20.00 21.35 22.05 22.35 23.10 0.00 8.00 9.05 9.35 10.00 10.55 11.25 13.45 14.20 15.55 17.45 19.30 20.05 21.30 22.15 0.15 SLOVENIJA 1 Odmevi Zgodbe iz školjke Pod klobukom Kino Kekec: Počitnice s Silvestrom, avstrijski film Lingo, TV igrica # Tednik, ponovitev Poro~ila # Vremenska panorama Mostovi, ponovitev Pod Piramido, oddaja TV Maribor Tistega lepega dne, slovenski ~bžfllm Poro~ila # Fran~ek, risanka Lete~e dvigalo, nadaljevanka, 2/7 Risanka Na vrtu, oddaja TV Maribor Ozare Svet ~udes, dokumentarna serija, 2/13 Risanka Danes Utrip Dnevnik # Slovenska polka in valček 2001 Za devetimi gorami: zgodbe iz Mongolije, 2. oddaja Frasier, nanizanka, 18/24 Poro~ila # Sopranovi, nadaljevanka, 12. del Brezno belega ~rva, angleški film SLOVENIJA 2 Vremenska panorama TVprodaja Videospotnice Jasno in glasno: Vse se (ne) vrti okoli denarja TVprodaja Vremenska panorama Ko{arka NBA action Ko{arka NBA: New York : Portland, posnetek DP v nogometu: Olimpija : Maribor Pivovarna Laško, prenos Povratna tekma polfinala lige prvakov v rokometu (m): Celje Pivovarna Laško : San Antonio, prenos Videospotnice [kratje, angle{ki film Praksa, nanizanka, 25. epizoda Sobotna no~ Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji, ponovitev 10.00 Družina Zakaj, risanka 10.30 Navihanka, nanizanka 11.00 Šolski hodniki, nanizanka 11.30 Šolska košarkarska liga 12.30 Viktorji 2000, ponovitev 14.30 TV Dober dan, ponovitev 15.20 Bes angelov 2, nadaljevanka, 3/4 16.10 Bes angelov 2, nadaljevanka, 4/4 17.05 Mo~no zdravilo, nanizanka 18.00 Formula 1, prenos treninga 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Smrtonosno orožje 3, ameriški film 23.15 Ljudstvo proti Larryju Flyntu, ameriški film 1.30 24 ur, ponovitev KANAL A 8.20 Dnevnik Anne Frank, ameriški film 11.00 Kung fu, akcijska nanizanka 12.00 Highlander: Nesmrtna, nanizanka 13.00 Mladoporo~enci, ponovitev 13.30 Stilski izziv 14.00 Košarka, Evroliga: AEK : TAU Ceramica, posnetek 16.00 Košarkarski pregled 16.30 Živalim na pomo~, dokumentarna oddaja 17.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 18.15 Beverly Hills 90210, nadaljevanka 19.10 Prijatelji, humoristična nanizanka 19.40 Dvakrat v življenju, nanizanka 20.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 21.00 Prva tarča, ameriški film 22.40 Osumljenec, ameriški film 0.45 Policisti, nanizanka TROJKA 7.30 Jukebox, ponovitev 9.00 TVprodaja 9.30 Naj N nogometni studio, ponovitev 10.30 Videostrani - TVprodaja 12.00 Koncert 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.00 Motor Show Report 14.30 Iz doma~e skrinje, ponovitev 16.00 Novodobna pomenkovanja, ponovitev 16.30 Vse za zdravje, ponovitev 17.30 SQ Jam, glasbena lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Avtodorom 20.00 Ježek show, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Španska nogometna liga, prenos 23.00 Avto šou, ponovitev 23.30 Pikolovec 2333, ponovitev 0.30 SQ Jam, ponovitev HTV 1 8.30 Poro~ila. 8.35 Navzkrižna igra, ameriški film. 10.00 Poro~ila. 10.10 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.30 Žumber-ske slike, dokum. oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Poro~ila. 14.05 Oprah Show (272). 14.55 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 15.30 Divja obzorja, pz serija (6/15). 16.05 Zlata dekleta, humoristi~na serija (23/180). 16.35 Divje ma~ke, risana serija (13/13). 17.05 Turbo Limach Show (13.). 18.35 Risani film. 18.40 Pozivnica, oddaja o kulturi. 19.10 Vesela vest. 19.30 Dnevnik. 20.15 007 - tedenski pregled. 21.05 Vonj ženske, ameriški film. 23.40 Poro~ila. 23.50 Only Love, mini-serija. 2.50 Bele laži, kanadski film. 4.20 Policija, serija (182/300). 4.45 Glamour Cafe. 5.30 Svet zabave. 6.00 Čas je za jazz. 7.05 Otroci Avstralije. HTV 2 11.00 Potovanja: Karibski otoki (12/24). 11.55 Vrnitev na Osamljeno golobico, serija (4/8). 12.35 Glasbena matineja: Zagrebški kvartet. 14.05 Hišni ljubljen~ki. 14.50 Dokumentarna oddaja. 15.25 Briljanteen. 16.15 Ksena - bojevniška princesa, serija (5/24). 17.00 Črno-belo v barvah. 17.50 That Lady, ameriški film. 19.30 Policija, serija (181/300). 20.10 Družina Soprano I., serija (26/26). 21.05 Tril~ek: Dirigent Barenboim. 22.10 Glamour Cafe. 23.05 Seks in mesto, humoristi~na serija (24/30). 23.30 Svet zabave. 0.00 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 10.20 Policija, serija. 13.15 Roswell - prikrivanje in bližnja sre~a-nja, dokumentarna serija (2/2). 14.15 Košarka NBA liga: Toronto - New Jersey, posnetek. 15.55 Hrvaška nogometna liga: Hajduk -Zagreb, prenos. 17.55 Rokomet EHF - polfinale: Metkovi~ - Hankar, pr. 19.20 Risani film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Sre-~anje s Porinom (3/3). 21.00 Rock Club. 22.00 Mati in sin, humo-risti~na serija (25/42). 22.30 Cosbyjev Show (26/26). 22.55 Šport danes. 23.10 Rde~i škrat 8, humor. serija (7/8). 23.40 "Na zdravje!", (24/53). 0.05 Aya - izmišljena avtobiografija, izraelski film. AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program. 8.00 Confetti tivi. 9.55 Twipsy, risana serija. 10.20 Otroški program. 11.20 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 12.15 Drew Carey, serija. 12.40 Življenje in jaz, serija. 13.00 Sim-psonovi. 13.25 Princ z BelAira. 13.45 Nimaš pojma, serija. 14.10 Jesse, serija. 14.30 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.20 Simpatije, serija. 16.05 Beverly Hills 90210, serija. 16.50 Sr~ece, show. 17.40 Formula 1, VN Brazilije, kvalifikacijski trening, prenos. 19.10 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 L.A. zaupno, kriminalka, 1997 (Kevin Spacey, r: Curtis Hanson). 23.20 Rožnati cadillac, akcijski film, 1989 (Clint Eastwood, r: Buddy Van Horn). 1.15 Kongo, pustolovski film, 1995. 2.55 Sr~ece, show. 3.40 O3 Austria Top 40. AVSTRIJA 2 9.00 Poro~ila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Danes se gremo zabavat, komedija, 1949 (Gene Kelly). 11.05 Rožnati panter, komedija, 1963 (David Niven). 13.00 Čas v sliki. 13.10 Prevara srca, komedija, 1953 (Ruth Leuwerik). 14.50 Veliki mali ljudje, domovinski film, 1959 (Bibi Johns). 16.25 Dežela in ljudje, magazin. 16.55 Religije sveta: Tibetžve~arj in danes. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Konflikti, magazin. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Denninger: Mož z dvema obrazoma, kriminalka, 2000 (Bernhard Schir, r: Gloria Behrens). 21.45 Čas v sliki. 21.50 Vse je komedija: O~ka bo strmel, gledališka komedija, 1998 (Danny Siegel). 23.45 Čas v sliki. 23.50 Rimske po~itnice, drama, 1953 (Gregory Peck, r: William Wyler). 1.45 Pogledi s strani. 1.50 Dežela in ljudje, magazin. 2.20 Pogled v deželo. 2.50 Živalski magazin. 3.10 Konflikti, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 6.05 Kviz, pon. 6.30 V bliskavici, pon. 7.05 Sandokan. 7.30 Otroški program. 10.45 Smrkci. 11.15 Tiny Toon. 11.40 Kremen~kovi. 12.10 Zaj~ek Bunny. 12.40 Oreš~ki. 13.05 Ghostbuetserji. 13.30 Alf, serija. 14.00 Vesoljska ladja Enterprise. 15.00 Star Trek ž Voyager, zf serija. 16.00 Pacific Blue, Obalna straža na kolesih, serija. 17.00 Res je. 17.30 Poro~ila. 18.00 Košarka. 18.30 Nogomet, nemška liga. 20.00 Šport. 20.15 Manta, komedija, 1991 (Sebastian Rudolph). 22.15 Šaljive novice. 13.15 Šaljive novice. 23.45 Drive: Nih~e neudari trše, akcijski, 1996 (Mark Dacascos, Kadeem Hardison). 1.25 Vesoljska ladja Enterprise. 2.15 Striptis za mrtvega, pon. St. Pauli serije. 3.15 Pacific Blue, pon. RTL 5.50 Power Ranters, serija. 6.15 Otroški program. 11.00 Življenje in jaz. 11.25 Življenje in jaz. 11.55 Moesha. 12.15 Moesha. 12.40 Varuška. 13.15 Mo~na družina. 13.40 Princ z BelAira. 14.10 Tretji kamen od sonca, serijska komedija. 14.35 Divja sedemdeseta. 15.05 Beverly Hills, 90210. 16.05 Top of the Pops. 17.00 Formula 1 : trening. 17.45 Vikend. 17.55 Formula 1, prenos kvalifikacijskega treninga. 19.10 Explosiv, magazin. 20.15 Kdo bo milijonar. 21.15 Veliki brat ž odlo~itev 23.15 Policijska postaja. 0.00 South Park, risanka. 0.30 7 dni - 7 glav. 1.20 Divja sedemdeseta. 1.40 Princ z BelAira. 2.05 Tretji kamen od sonca, pon. 2.30 Top of the Pops. RTL 2 5.35 Dr. Quinnova, pon. 6.20 Novo v kinu. 6.45 Prisr~na gospodinja. 7.10 Ellen. 7.35 Ellen. 8.00 Polna hiša. 8.25 King of Queens, serija. 8.50 Princ z BelAira. 9.15 Bravo TV. 10.40 Srebrni žrebec, pustolovski, 1993. 12.20 Alarm v vesolju. 13.15 Sliders, Paralelni svet, serija. 14.10 F/X, serija, 1996. 15.10 Nekateri so za neumnosti, komedija, 1990. 17.05 Walker, teksaški ranger. 18.05 Veliki brat. 19.00 Najbolj neumni prestopniki na svetu. 20.00 Poro~ila. 20.15 Zakrament smrti, mafijska drama, 1988 (Tom Berenger, Daohne Zuniga). 22.20 Speed Rage, akcijski, 1995 (Gary Daniels). 23.55 Nepremagljivi, Najboljši med najboljšimi, akcijski, 1992. I.35 Speed Rage, pon. 3.20 Obleganje brez milosti, triler, 1992. PRO 7 7.20 Kakšen svinjak. 7.45 Freakazoid. 8.05 Ace Ventura. 8.35 Hig-hladner. 8.55 Flash Gordon: Nove pustolovš~ine. 9.30 Čarovnik. 9.50 Robocop Alpha Commando. 10.10 Batman in Robin. 10.35 Superman. 11.00 Batman of the Future. 11.25 NightMan. 12.15 Kurja polt, serija. 12.40 Grown Ups - Kon~no odrasel?! 13.10 Prijazna družina. 13.40 Prijazna družina. 14.05 Dharma in Greg. 14.35 Prijatelji. 15.05 Simpsonovi. 15.35 Sabrina. 16.00 Charmed, ~arovnice. 17.00 Roswell, fantazijska serija. 18.00 Vrtnice od bivšega. 19.00 Pogovor. 19.30 MAX. 19.55 Poro~ila. 20.15 Govorica denarja, komedija, 1997 (Charlie Sheen, Chris Tucker). 22.10 L.A. zaupno, kriminalka, 1997 (Kim Basinger, James Ellroy). 0.50 Me~evalec, akcijski, 1992. 2.30 Golo nasilje, akcijski, 1994. EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi. 9.00 Ekstremni športi. 9.30 Motociklizem: pred sezono 2001. 10.00 Nogomet, kvalifikacije za SP 2002 na Japonskem in Južni Koreji. 12.00 Tenis: Sanex WTA turnir 2001 v Miamiju. 13.00 Hitrostno drsanje. 15.30 Racing Weekend. 16.00 Turni avtomobili, prenos. 17.30 Superbike: SP 2001 v Kyalami. 18.15 Poro~ila. 18.30 Formula 3000, prenos iz Brazilije. 20.00 Tenis: Sanex WTA turnir na Floridi. 21.30 Jahanje. 22.30 Eurosport special. 23.00 Poro~ila. 23.15 Boks. 0.45 Formula 3000. DŠF 5.00 Jutranji program. 9.15 Speed Zone. 9.30 Takeshis Castle. 10.15 Lumberjack. 10.45 Hokej na ledu. 11.15 Košarka, NBA. II.45 Normal, magazin. 12.15 Nogomet. 13.15 Potovalni magazin. 14.00 Snowboard. 14.30 Rally. 15.00 DSF reportaže. 15.30 Šport po svetu. 16.00 Tenis: ATP turnir v Key Biscayneu. 17.45 Nogomet. 18.30 Košarka, NBA, pon. 19.00 Hokej na ledu. 19.30 Stoke, magazin. 20.15 Košarka, poro~ilo. 20.30 Košarka: Braunschweig : Wurzberg, prenos. 22.30 Formula 1 : VN Brazlije, povzetek treninga. 23.30 Wrestling. 2.30 Lumberjack. 3 SAT 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 10.45 Tuja domovina, magazin. 11.15 Report, magazin. 12.00 Reševalci življenj (1), dokum. 12.15 Pre~no, magazin. 13.00 Avo Session 2000: Angelo Branduardi, posnetek koncerta. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Nebeški jezdeci z Jarlagalana, dokum. 15.15 Ženska TV, magazin. 15.45 Pogovor s Charlesom Regnierjem. 16.00 Grizli Adams, vestern, 1995 (Tom Tyback). 17.30 Nasveti: dom. 18.00 Mine do obzorja: nemški strokovnjaki za strelivo v Zimbabveju, dokum. 18.30 Narava ka~e, dokum. 19.00 Danes. 19.20 Preddverje, literarni magazin. 20.00 Dnevnik. 20.15 Uni~enje naroda ali Moje življenje je nesmiselno, gledališka komedija, 2000 (Johanna Tomek). 21.50 Z Beckettom v zaporu, gledališka igra, 2001. 22.35 Tikanje, glasbeni videospot._23.10 Bulevar Bio, talkshow. 0.10 Pogledi s strani, revija. 0.35 Športni studio. Nedelja, 1. april SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: Telebajski; Tabaluga; Pika Nogavi~ka; Mikin Makin ~rkopis: Pravljica o ~rki L 9.55 Nedeljska maša, prenos 11.00 Hutan, poljudnoznanstvena serija 11.25 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha # 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Kala, slovenski ~bžfilm 14.35 Gara~i, nadaljevanka 15.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Maribor 16.00 Čari za~imb: Sadno zelenjavna ploš~a 16.30 Poro~ila # 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.40 Slovenski magazin 18.10 Piš~al iz divjih bab 18.40 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik # 20.00 Zoom 21.35 Ve~erni gost: prof. dr. Jože Kastelic # 22.35 Poro~ila # 22.55 Zgodbe o knjigi 23.00 Brez reza 0.00 55. mednarodno pevsko tekmovanje Ženeva 2000, posnetek finala SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.25 TVprodaja 8.55 Videospotnice 9.30 Noro zaljubljena, nanizanka 9.50 Emily z mese~eve doma~ije, nadaljevanka 10.40 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 11.10 Zborovska in folklorna glasba 11.40 TVprodaja 12.10 Vremenska panorama 13.00 Šport 16.00 SP mladincev v plesih, reportaža iz Grosuplja 16.15 SP v umetnostnem drsanju: revija, posnetek 17.45 1. tekma polfinala lige prvakinj v rokometu: Krim Eta Neutro Roberts : Budučnost, prenos 20.05 Nove pustolovš~ine N. Hulota, dokum. serija, 13/13 20.50 Cik cak 21.20 Homo turisticus 21.55 Kon~nica 22.55 Temni angeli usode, slovenski film 0.30 Videospotnice POP TV 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji 10.00 Družina Zakaj, risanka 10.30 Navihanka, nanizanka 11.00 Šolski hodniki, nanizanka 11.30 Šolska košarkarska liga, ponovitev 12.30 Ameriška gimnazija, nanizanka 13.00 Neko~ v gozdu, risani film 14.20 Prva izdaja, nanizanka 15.10 Tragi~ni udarec, ameriški film 16.55 Hollywoodski zakon, ameriški film 18.30 Formula 1: Interlagos, prenos dirke za VN Brazilije 21.00 24 ur 21.45 Športna scena 22.30 Sijaj, avstralski film 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ana Karenina, ameriški film 10.50 TVprodaja 11.00 Kung fu, akcijska nanizanka 12.00 Highlander: Nesmrtna, nanizanka 13.00 Komedija zmešnjav, ponovitev 13.30 Pop'n'Roll, ponovitev 14.45 Cvetje strasti, film 16.30 Divja Amerika, dokumentarna oddaja 17.25 Zamenjava ob rojstvu, nadaljevanka, 3/4 18.15 Merlose Place, nadaljevanka 19.10 Prijatelji, humoristi~na nanizanka 19.40 Roswell, nanizanka 20.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 21.00 Prijateljici, ameriški film 22.30 Zaljubljena vdova, ameriški film 0.30 Adrenalina TROJKA 7.00 TVžprodaja 9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 V sedlu, ponovitev 11.30 Sijaj, ponovitev 12.30 Vera in ~as, ponovitev 13.00 Miss turizma sveta 2000 14.00 Videostrani 14.30 Čestitke iz doma~e skrinje 16.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev 17.00 Peti as, nagradna ugankarska igra 19.00 Štiri ta~ke 19.30 Avto šou 20.00 Reporter X 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Knjiga, ponovitev 23.00 Popotovanja z Janinom, ponovitev HTV 1 7.55 Poro~ila. 8.00 Princesa in lete~i ~evljar, ~eški film za otroke. 9.30 Dvigalo, oddaja za otroke. 11.00 Pleme, serija za otroke in mlade (15/26). 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Poro~ila. 15.10 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 15.45 Raziskovalec: Aligatorski doktor, poljudnoznanstvena serija (19/36). 16.45 Inšpektor Rex 2., serija (7/15). 17.40 Mon pere des jours pairs, francoski film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Naši in vaši, dramska serija (3/7). 20.55 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 21.50 Poro~ila. 22.05 Vse je v genih, dokumentarni film. 23.00 V nedeljo ob dveh. 0.00 Policija, serija (183/300). 0.25 Potovanja: Po~itnice na Bahamih (13/24). 1.20 Inšpektor Rex 2., serija (7/15). 2.10 Vse je v genih, dokumentarni film. 3.05 Raziskovalec: Aligatorski doktor, pz serija (19/36). 4.00 The Gauntlet, ameriški film. 5.35 Hit HTV, glasbena oddaja. 6.20 Otroci Avstralije. HTV 2 8.55 007 - tedenski pregled. 9.45 AGAPE - verski kontaktni program. 10.45 Portret cerkve in kraja. 11.00 Gori~an: Prenos maše. 12.05 Pot v Avonlea, serija za otroke (59/78). 12.55 Vabilo, oddaja o kulturi. 13.25 Glamour Cafe. 14.25 Neznani film noir: Desperate, ameriški film. 15.40 Bob in Margaret, risana serija (12/13). 16.05 Ethno Ambient Live - Salona 2000. 16.35 TV razstava. 16.50 Opera Box. 17.30 Ujemite lopova, zabavna oddaja. 18.30 Hit HTV, glasbena oddaja. 19.15 Iz zakladnic hrvaških muzejev - Ignjat Job: "Bajami". 19.30 Policija, serija (182/300). 20.10 Potovanja: Po~it-nice na Bahamih (13/24). 21.15 The Gauntlet, ameriški film. 22.55 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 23.35 Latinskoameriški film: Kot voda za ~okoladu, mehiški film. 1.25 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 11.50 Naša dežela, serija. 16.00 Košarka NBA pregled. 16.30 Nedeljski šport. 16.55 Kaštela: PH v odbojki: Mladost - Reka, pr. 18.55 Sao Paulo: Formula 1 za Veliko nagrado Brazilije, prenos. 20.45 Hrvaška nogometna liga. 21.45 Šport danes. 22.00 Italijanska nogometna liga: Lazio - Milan, posnetek. 23.40 TOP DJ MAG. 0.40 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program. 7.10 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 8.30 Otroški program. 10.40 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 11.35 Šport. 12.05 Prsa ali bedro, komedija, 1976 (Louis de Funes). 13.45 Motorsport magazin. 14.15 Formula 1, VN Brazilije, ogrevanje. 15.05 Udarci pravice, serija. 15.50 Magazin nogometne lige prvakov. 16.20 Nogomet, avstrijska liga: Salzburg : Tirol, prenos. 18.30 Formula 1, VN Brazilije, prenos dirke. 21.05 Specialist, akcijski film, 1994 (Sylvester Stallone, r: Luis Losa). 22.50 Columbo: Umor po telefonu, kriminalka, 1978 (Peter Falk). 0.00 Podzemlje, kriminalka, 1997 (Kevin Pollak, r: Rod Holcomb). 1.20 Specialist, akcijski film, 1994. 3.05 Najboljši med najboljšimi 2, akcijski film, 1993. 4.35 Sliders: Paralelni svet, serija. AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Umetnost klavirske igre, dokumentarec. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija. 13.00 Poro~ila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.15 Univerzum: Otok vampirskih pti~ev, dokumentarec. 14.55 Heidi in Erni, serija. 15.15 Planšarica iz St. Kathreina, domovinski film, 1955 (Anita Gutwell). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strany. 20.15 Ko glasba zaigra, show naro-dnozabavne glasbe. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Moon Water, balet. 0.25 Mrtvi ne lažejo, drama, 1997 (Andy Griffin). 1.50 Kulturni tednik. 2.15 Pogledi s strani, revija. 2.35 Lepše življenje. 3.25 Dober dan, Koroška. SATELITSKA TV SAT 1 6.15 Na poti: Capetown. 6.45 Brooklyn Blues, mladinska drama, 1974. 8.10 Weck Up, jutranji magazin. 9.10 Šaljive reklame. 10.10 Alf, pon. 10.40 Otroški program. 11.05 Koenig. 12.05 Wolkensteinovi. 13.05 VI.P - Telesni stražarji. 14.05 MacGyver. 15.05 Pensacola, Zlata krila, serija. 16.00 J.A.G., akcij. serija. 17.00 Farscape: Izgubljeni v vesolju, 10 novih nadaljevanja zf serije. 18.00 V bliskavici, magazin. 18.30 Poro~ila. 18.45 Nogomet, nemška liga. 20.15 Šaljive novice iz sveta - gala ob 5. obletnici (Annette Frier, Ingolf Luck). 22.15 Šaljive reklame (Fritz Egner). 22.45 Planetopia, znanstveni magazin. 23.30 News & Stories. 1.15 The Crude Oasis, triler, 1995. 2.50 Pensacola, pon. RTL 5.30 Otroški program. 9.05 Veliki brat - odlo~itev, pon. 11.05A-Team. 12.10 Pogumna ~arovnica v lete~i postelji, fantazijski, 1971. 14.15 Formula 1, trening za VN Brazilije. 15.15 Sam svoj mojster. 15.50 Xena. 16.45 Veliki brat - družina in prijatelji. 17.45 Formula 1, VN Brazilije. 18.45 Poro~ila. 18.55 Formula 1, dirka za VN Brazilije, prenos. 20.45 Formula 1, povzetek dirke za VN Brazilije. 21.45 Urad, serija (Jochen Busse). 22.15 Spiegel TV, reporterski magazin. 23.00 Junaki vsakdana. 23.40 South Park, pon. 0.10 Prime Time, kulturni amgazin. 0.30 Veliki brat, pon. 1.25 Xena. 2.15 Oliver Geissen Show. 3.00 Barbel Schafer, pon. RTL 2 5.00 Novo v kinu pon. 5.40 Flipper. 7.10 Dih z neba. 8.00 Countdown X: Alarm v vesolju, pon. 8.45 Življenje je težavno, komedija, 1994. 10.50 Nekateri so za neumnosti, pon. komedije. 12.50 Vohunka v postelji, agentska parodija, 1985 (Geena Davis). 14.30 Reklamni spoti. 15.35 Bravo TV. 17.00 Halo. 18.00 X-Factor. 19.00 Multimilijonar. 20.00 Poro~ila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Najbolj neumni vozniki na svetu. 23.10 Redakcija special, magazin. 0.10 Electric Blue. 1.05 Veliki brat, kviz. 3.00 Zbiralec, triler, 1999. PRO 7 5.40 Sabrina. 6.10 NightMan, pon. 6.50 Cosby & Kids. 7.15 Otroški program. 10.35 Simpsonovi. 11.00 CinemaxX TV. 11.45 Viper. 12.40 Na jug. 13.35 Dva moška, ena ženska in ena poroka, ljubezenska komedija, 1998 (Jason Lee). 15.15 Dinozavri, v kraljestvu velikanov. 15.25 Izgubljeni svet. 16.20 Relic Hunter: Lovka na zaklade. 17.15 Undercover Blues - Simpati~na trojka, krimi komedija, 1993 (Kathleen Turner, Dennis Quaid). 19.00 Čudežni svet, doku. serija (Hendrik Hey). 19.55 Poro~ila. 20.15 Tin Cup, komedija, 1996 (Kevin Costner, Rene Russo, Don Johnson). 22.55 Focus TV. 23.55 Za sovražnikovimi linijami, akcijski, 1996 (Thomas Ian Griffith). 1.25 Grdoba, grozljivka, 1997 (Paolo Rotondo). 2.55 Roswell, pon. EUROSPORT 8.30 AdNatura. 9.30 Motociklizem. 10.00 Hitrostno drsanje: SP 11.45 Superbike, prenos. 13.00 Motorsport. 13.30 Avtomobilske dirke, prenos iz Monze. 16.30 Motociklizem. 17.30 Športna poro-~ila. 17.45 Curling (m): SP v Laussanni: Finska : Nem~ija,prenos. 19.00 Hitrostno drsanje. 20.00 Superbike, posnetek. 21.00 Športna poro~ila. 21.15 Nascar serija. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 WATTS. 23.45 Motociklizem, pon. 1.00 Športna poro~ila. dSf 6.00 Jutranji program. 8.30 Potovalni magazin, pon. 9.15 Nogomet, 2. liga. 10.00 Nogomet. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 Nogometni magazin. 13.45 DSF reportaže. 14.15 Potovalni magazin: Južna Tirolska. 15.00 Motociklizem. 15.45 Automagazin, pon. 16.45 Nevzdržni. 17.15 Športna poro~ila. 17.30 Nogomet. 18.45 Intervju. 19.15 Automagazin, pon. 20.15 Automagazin. 21.15 Športna poro~ila. 21.45 Nogomet, nemška liga. 22.45 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Overtime, hokejski magazin. 0.00 Formula 1 ž VN Brazilije. 1.00 Košarka, NBA. 3.30 Monster Trucks. 3 SAT 9.00 Čas v sliki. 9.05 Lirika za vse. 9.15 Gustav Mahler: simfonija št. 4. 10.15 Fotograf Jakob Tuggener, dokum. 11.15 Židovska bukev, drama, 1980. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let: Nemci in družina, dokum. 14.00 Berlinska sre~a-nja. 15.00 Pustolovš~ine pogumnega vojaka Švejka (12), komedija (Fritz Muliar). 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Hladna vojna: Sputnik: tekma raket in satelitov, dokum. 17.20 100 let-odštevanje: 1969: Pot na Mesec, dokum. 17.30 Nasveti doma~ega zdravnika. 18.00 Dnevnik. 18.15 Razgled, magazin. 19.00 Danes. 19.10 Markwort, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 Po Donavi: potovanje po neznani Evropi: Romunija - Bolgarija, dokum. 21.00 Zakladi sveta: Avignon (Francija) - Papeški eksil. 21.15 Roglerjeva svoboda, kabare. 22.00 Puškinskaja 10, St. Petersburg - Umetnost preživetja, dokumentarec. 23.20 Fitz, krimi serija, 1993 (Robbie Coltraine). Ponedeljek, 2. april 8.00 8.20 8.40 9.10 9.35 10.00 10.35 11.30 11.55 12.20 13.00 13.10 13.25 14.15 15.25 16.00 16.30 16.45 16.50 17.15 17.45 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 22.50 0.20 8.00 8.30 9.00 9.35 10.00 10.45 11.15 12.35 13.30 14.00 16.00 16.30 17.00 18.00 18.30 19.30 20.05 21.00 22.00 22.30 23.00 0.25 2.15 SLOVENIJA 1 Utrip # Zrcalo tedna # Pod Piramido, oddaja TV Maribor Zares divje živali, dokumentarna nanizanka Sanjska dežela, ponovitev Oddaja za otroke Gore in ljudje Na vrtu, oddaja TV Maribor Svet čudes, dokumentarna serija Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Maribor Poročila # Vremenska panorama Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor Polnočni klub Opus Dober dan, Koroška Poročila # Mikin Makin črkopis: Pravljica o črki L Telebajski, 20. oddaja Radovedni Taček: Mlinarica Recept za zdravo življenje: Okužbe dihal Žrebanje 3x3 plus 6 Risanka Kronika Dnevnik # Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka, 12/13 Begunci - ilegalni tujci, dokumentarec meseca Odmevi Veliki briljantni valček, posnetek predstave SNG Drama Ljubljana, 2/2 Recept za zdravo življenje, ponovitev SLOVENIJA 2 Vremenska panorama TVprodaja Videospotnice Rad imam Lucy, nanizanka Ljubica, nanizanka TVprodaja Vremenska panorama Bratranci pod kožo, dokumentarna serija Cik cak Sobotna noč Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski Rad imam Lucy, nanizanka, 4. epizoda Ljubica, nanizanka, 2/10 Tele M, oddaja TV Maribor Štafeta mladosti Videospotnice Skrivnosti vojne, dokumentarna serija, 7/13 Studio City South park, risana humoristi~na nanizanka Metropolis Brane Rončel izza odra Pot pred nami, angleški čbžfilm Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Večna ljubezen, ponovitev 11.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TVprodaja 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, nanizanka 15.00 TVprodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 Črni biser, 1. del mehiške nadaljevanke 18.15 Moja usoda si ti, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, nanizanka 20.55 Sedma nebesa, nanizanka 21.50 Možje v belem, nanizanka 22.40 JAG, nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nanizanka 9.30 Mladenič v modrem, nanizanka 10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka 11.20 TVprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 Zmenkarije, ponovitev 14.15 TVprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Xena, nanizanka 16.35 Herkul, nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Will in Grace, humoristična nanizanka 18.30 Pa me ustrelil, humoristična nanizanka 19.00 Čarovnice, nanizanka 20.00 Helikopterska enota, nanizanka 20.55 Pobeg iz Absoloma, ameriški film 23.10 Dosjeji X, nanizanka 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 8.30 Za dobro jutro 9.30 TVprodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TVprodaja 11.30 Španska nogometna liga, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Motor Show Report 17.45 Vzgoja in nega balkonskih rož 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Glasba 20.00 Top Gol 21.00 Politična konferenca 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (16/150). 13.25 Stoletje žensk, dokumentarna serija (4/4). 14.20 Poročila. 14.25 Izobraževalni spored. 15.10 Spored za mlade. 16.00 Korenine - hrvaške manjšine v Evropi. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Zrcalce, zrcalce, serija za mlade (5/30). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Ivanka, dokumentarna oddaja. 18.55 Prostars, risana serija (4/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Saat der Hoffnung, dokumentarna serija (1/6). 20.50 Kirstinine stvari, danska drama. 21.35 TV intervju, misli 21. stoletja. 22.35 Odmevi dneva. 22.55 Evromagazin. 23.30 Policija, serija (184/300). 23.55 Zahodno krilo II., serija (4/22). 0.40 Petica, evropski nogomet. 1.50 Saat der Hoffnung, dokumentarna serija (1/6). 2.20 Slačil-nica: Voda - Gordan Kožulj, Ana Sršen, Veljko Rogošič. 3.20 Mon-trealska policija, serija (5/8). 4.05 Stoletje žensk, dokumentarna serija. 5.00 Amerika - življenje narave. 5.30 Mesečina. 6.15 Prostars, risana serija (4/13). HTV 2 10.05 Oprah Show (272). 10.50 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (3/22). 11.35 Latinica: Birokracija proti razvoju. 13.15 Moj rojstni kraj, serija za mlade (15/40). 13.45 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.25 Družina Soprano I., serija (26/26). 15.15 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 16.05 Naša dežela, serija (16/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Mati in sin, humoristična serija (26/42). 19.30 Policija, serija (183/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Zahodno krilo II., serija (4/22). 21.10 Polni krog. 21.30 Slačilnica: Voda - Gordan Kožulj, Ana Sršen, Veljko Rogošič. 22.30 Obljuba, nemški film. 0.20 Filmska noč z Morganom Freemanom: Nasloni se na mene, ameriški film. HTV 3 15.45 Lepotice noči, francoski film. 17.10 Plodovi zemlje. 18.00 Hrvaška nogometna liga. 19.00 Planet Internet. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Petica, evropski nogomet. 21.20 Mon-trealska policija, serija (5/8). 22.05 Šport danes. 22.15 Portret sodobnega hrvaškega likovnega umetnika. 23.00 Mesečina. 23.45 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.50 Otroški program. 8.05 Simpsonovi. 8.30 Princ z BelAira. 8.50 Divji bratje s šarmom, serija. 9.15 Prijatelji. 9.35 Savannah. 10.20 Ninja Dragons, akcijski film, 1993 (Ted Jan Roberts). 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija (David Hasselhoff). 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi župani možje, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Grosse Point Blank: En mož, en umor, krimi komedija, 1997 (John Cusack, r: George Armitage). 22.00 Vklenjeni, triler, 1996 (Jennifer Tilly, r: Larry in Andy Wachowski). 23.40 Nikita, serija. 0.25 Detektiv Anthony Del-laventura, serija. 1.10 Grosse Point Blank: En mož, en umor, krimi komedija, 1997. 2.50 Vklenjeni, triler, 1996. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 9.30 Bogati in lepi, serija (1243). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Prevara srca, komedija, 1953. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Julija: nenavadna ženska, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura, magazin. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Rdeča veverica, triler, 1993 (Emma Suarez). 2.20 Pogledi s strani. 2.25 Kraj srečanja kultura. 3.55 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV SAT1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir, krimi serija. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Heli-Cops, helikopterska enota, akcijska serija, 2001. 21.55 SK Kolsch, krimi serija, 2001. 22.15 V St. Pauliju, serija, 1999. 23.15 Spiegel TV reportaže. 23.50 24 ur. 0.20 Poročila. 0.40 HeliCops, pon. 1.30 Kviz. 2.00 Nakupovanje, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 TV trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši letil, kviz (Sonja Zietlow). 16.00 Frizer, frizerski show. 16.30 Sam svoj mojster, serija. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1566). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi (2201). 20.15 Kdo bo milijonar (Gunther Jauch). 21.15 Za rešetkami, ženska kaznilnica, dramska serija, 2001. 22.15 Extra, RTL magazin. 23.30 Trend. 0.00 Polnočni žurnal. 0.35 Kulturni magazin. 1.00 Sam svoj mojster. 1.30 Varuška, pon. 2.00 Oliver Geissen Show. RTL 2 5.20 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.05 X-Factor - Nepojmljivi. 9.00 Veliki brat ž zmaga. 10.30 Multimilijonar pon. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta. 12.30 Najlepša leta, pon. 13.00 Pokemon, pon. 13.30 Otroški program. 16.10 Digimon, risana serija. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta, serija. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Nsrečna do konca. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z BelžAira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.15 Zaljubljena trojka, ljubezenska komedija, 1993 (Kelly Lynch, William Baldwin). 23.15 Pest, akcijski, 1998 (Don Wilson). 1.00 Veliki brat. 2.55 Fist of Doom, pon. PRO 7 6.20 Bulevarski magazin, pon. 7.15 Kdo je tu šef. 7.45 Vrtnice od bivšega, pon. 8.40 Pogovor. 9.10 Dinozavri, pon. 9.25 Undercover Blues, pon. filma. 11.05 Matlock. 12.05 Bill Cosby Show. 12.30 Roseanne. 14.00 Opoldanski magazin. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Dosjeji X, fantazijska krimi serija. 21.15 Simpsonovi. 21.45 Futurama. 22.15 TV total (Stefan Raab). 23.15 Policijska parada. 23.45 Nekako v L.A.-ju, začetek ameriške serijske komedije, 1/26, 1999 (Christopher Eigeman). 0.15 Seinfeld. 0.45 CinemaxX TV, pon. 1.30 Futurama, pon. 1.55 Krava in piščanec. EUROSPORT 8.30 Curling ž SP v Laussanni. 9.45 Motorsport. 10.45 Nascar serija. 12.00 Motorsport, pon. 13.00 Superbike: SP v Kyalami. 14.00 Namizni tenis. 15.00 Curling: SP v Lausanni: Nemčija : Rusija. 18.00 WATTS. 18.30 Eurogoals. 20.00 Curling: SP v Lausanni: Nemčija : Kanada, prenos. 22.30 Curling, pon. 23.00 Športna poročila. 23.15 Eurogoals. 0.45 WATTS, pon. dSF 8.30 Stoke, pon. 9.15 Nogomet, 2. nem.liga. 10.30 nogomet, nem. liga. 12.00 Overtime, pon. 13.00 Xapatan, pon. 13.30 Takeshis Castle. 14.15 Pago Pago, pon. 15.00 Jet Sprints, motorsport magazin. 15.30 Motorsport, pon. 16.00 Tenis: ATP turnir v Key Biscayneu. 18.00 Športna poročila. 18.30 InTeam, magazin. 19.00 Športna poročila. 19.30 Nogomet, poročilo. 20.15 Nogomet: Borussia M-gladbach : Waldhof Mannheim, prenos. 22.30 LaOla. 23.30 boks. 0.15 Takeshis Castle. 1.00 Speed Zone. Torek, 3. april SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Srebrnogrivi konjič, risanka 9.25 Radovedni Taček: Mlinarica 9.40 Oddaja za otroke 10.25 Recept za zdravo življenje: Okužbe dihal 11.15 Naokoli po Nemčiji: Saška in NBuBrnberg 12.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.40 Begunci - ilegalni tujci, ponovitev 14.30 Slovenska polka in valček 2001 16.05 Duhovni utrip 16.30 Poročila # 16.45 Glasbena šala (šola), 5. oddaja 17.00 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nadaljevanka, 13/14 17.30 Risanka 17.50 Frank Lloyd Wright, dokumentarna oddaja 18.40 Risanka 18.55 Olimpijski 123 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Vrtičkarji II., nadaljevanka, 5/12 # 20.35 Nadnaravno, dokumentarna serija, 4/7 21.10 Aktualno 22.00 Odmevi 22.50 Alma, avstrijska drama, 1/3 0.20 Frank Lloyd Wright, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.30 TVprodaja 9.00 Videospotnice 9.35 Rad imam Lucy, nanizanka 10.00 Ljubica, nanizanka 10.45 Skrivnosti vojne, dokumentarna serija 11.35 Nove pustolovščine N. Hulota, ponovitev 12.20 TVprodaja 12.50 Vremenska panorama 13.35 Tistega lepega dne, ponovitev filma 15.00 Studio City 16.00 Metropolis 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 5. epizoda 17.00 Ljubica, nanizanka, 3/10 18.00 Izgubljeno zaupanje, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.25 Četrtfinale lige prvakov v nogometu: Manchester United : Bayern, prenos 22.35 Alica, evropski dokumentarni film - tekmovalna točka 23.05 Uran, francoski film 0.40 Svet poroča 1.10 Kraljica plesišča, ponovitev filma 2.45 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.00 Črni biser, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TVprodaja 13.10 TV Dober dan, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, nanizanka 15.00 TVprodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 Črni biser, nadaljevanka 18.15 Moja usoda si ti, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Prezgodaj oče, ameriški film 21.45 Naša sodnica, nanizanka 22.40 JAG, nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nanizanka 9.30 Mladenič v modrem, nanizanka 10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka 11.20 TVprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Pop'n'Roll, ponovitev 14.00 Bravo, Maestro 14.15 TVprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Xena, zadnji del nanizanke 16.35 Herkul, nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Will in Grace, humoristična nanizankać 18.30 Pa me ustrelil, humoristična nanizanka 19.00 Čarovnice, nanizanka 20.00 Vprašajte Harriet, nanizanka 20.25 Košarka, Evroliga: PAF Bologna : Kinder Bologna 22.15 Tretji kamen od sonca, nanizanka 22.45 Seinfeld, humoristična nanizanka 23.15 Košarka, Evroliga TROJKA 8.30 Jutarnji program 9.30 TVprodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TVprodaja 11.30 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Na sceni 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Glasba 20.00 Pikolovec 2333, slovenski lovec na znanje 21.00 Naj N: nogometni studio, pregled slovenskih nogometnih lig 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (17/150). 13.25 Dokumentarna serija. 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. Spored za mlade. 15.50 TV razstava. 16.00 Žumberske slike, dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Gusarji, serija za mlade (^/12). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Govorimo o zdravju. 18.55 Čarobna rokavica, risana serija (5/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 V iskanju minulih časov: Častnik in čast, dokumentarna oddaja. 20.55 Forum. 22.30 Trenutek spoznanja. 23.05 Odmevi dneva. 23.25 Koncert ob 15-letnici dela Tria Orlando (1/2). 0.25 Policija, serija (185/300). 0.50 Prijate- lji VII., humoristična serija (8/24). 1.15 Cosbyjev show VI. (1/26). I.40 Newyorški policaji VII., serija (19/22). 2.25 Čist in trezen, ameriški film. 4.25 Slike resničnosti: Car Crashes, dokumentarna serija (5/12). 5.05 Start, Športni program. 5.45 Monoplus. 6.25 Čarobna rokavica, risana serija (5/13). HTV 2 10.15 Prizma, multinacionalni magazin. 11.10 TV intervju - misli 21. stoletja. 12.05 Saat der Hoffnung, dokumentarna serija (1/6). 12.35 Zrcalce, zrcalce, serija za mlade (5/30). 13.00 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.35 Zahodno krilo II., serija (4/22). 14.20 Slačilnica: Voda - Gordan Kožulj, Ana Sršen, Veljko Rogošič. 15.20 Evromagazin. 16.05 Naša dežela, serija (17/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Cosbyjev show VI. (1/26). 19.30 Policija, serija (184/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.30 Prijatelji VII., humoristična serija (8/24). 20.55 Polni krog. 21.10 Čarobna Hrvaška, dokumentarni film. 21.30 Newyorški policaji VII., serija (19/22). 22.20 Filmska noč z Morganom Freemanom: Čist in trezen, ameriški film. 0.20 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 15.25 Petica, evropski nogomet. 16.35 Bambusova hiša, ameriški film. 18.15 Slike resničnosti: Car Crashes, dokumentarna serija (5/12). 19.00 Animavizija. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Start, Športni program. 20.40 Nogometna Liga_ prvakov - četvrtfi-nale: Manchester Utd. - Bayern, prenos. 22.35 Šport danes. 22.45 Nogometna Liga prvaka - četvrtfinale: Galatasaray - Real, posnetek. 0.25 Monoplus. AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program. 7.50 Princ z BelAira. 8.10 Sam svoj mojster, serija. 8.35 Sam svoj mojster, serija. 9.00 Vsi županovi možje, serija. 9.20 Obalna straža, serija. 10.05 Prsa ali bedro, komedija, 1976. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija, otroški program. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Dolce vita&co., serija (Gundula Rapsch). 21.05 Dva angela na obhodu, kriminalka, 2000 (Manuel Witting, r: Michael Karen). 22.40 Nogomet, avstrijski pokal. 23.15 Nogomet, liga prvakov, posnetki. 0.05 Pogled skozi ključavnico, triler, 1996 (Jennifer leigh, r: Bob Kubi-los). 1.35 Erotični dnevniki, serija. 2.05 Rdeča veverica, triler, 1993. 3.55prizorišče zločina, kriminalka, 1949 (Van Johnson). AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Veliki mali ljudje, domovinski film, 1959. II.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euroavstria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1245). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Kongožčrno srce Afrike (2), dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Življenje Jane Goodall, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 V hiši, serija. 0.55 Zlata dekleta. 1.20 Univerzum: Kongožčrno srce Afrike (2), dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Tema, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope. 17.00 Kvizovska vročica. 17.30 Magazin 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.30 Kviz. 20.15 Mali mož išče veliko srce, drama, 2001 (Mark Keller, David Kotter). 22.15 Akti 2001/14 (Ulrich Meyer). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poročila. 0.35 Frasier. 1.00 Franklin, pon. 1.50 Nakupovanje. 2.50 Peter Imhof, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 TV trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši letil 16.00 Frizer, frizerski show. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1567). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi (2202). 20.15 Angela na nalogi, fantazijska komedija, 2001 (Manuel Witting, Udo Kroschwald). 22.15 Veliki brat. 23.15 Nogomet, liga prvakov. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster. 1.30 Varuška, pon. 2.00 Oliver Geissen Show. RTL 2 5.20 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.00 Srebrna dekleta. 8.30 Polna hiša, pon. 9.00 Veliki brat. 10.30 King of Queens. 11.00 Princ z BelAira. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta. 12.30 Najlepša leta. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon, risana serija. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Najbolj neumni vozniki na svetu. 22.10 Exklusiv, reportaže: Napačno parkiranje. 23.00 Redakcija. 0.00 Peep (pogovor o erotiki, Verona Feldbusch). 1.05 Veliki brat. 3.00 Morilske sanje, triler, 1994. PRO 7 7.00 Bulevarski magazin, pon. 7.55 Kdo je tu šef. 8.15 Roseanne. 8.45 Velika družina. 9.25 Pod krinko, akcijska kriminalka, 1987( Jason Leigh). 11.05 Matlock. 12.05 Bill Cosby Show. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo, magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Urgenca, zdravniška serija. 21.15 Klinika v središču Berlina, zdravstvena serija, 2001. 22.15 TV total. 23.15 Gospodarski magazin. 23.45 DeltaTeam, Skrivnostno naročilo, akcijska serija, 1998. 0.35 Dosjeji X, pon. 1.30 Urgenca. 2.20 Klinika v središču Berlina, pon. EUROSPORT 8.30 Curling: SP v Lausanni. 10.00 Hitrostno drsanje. 11.00 Namizni tenis. pon. 12.00 Eurogoals, pon. 13.30 WATTS, pon. 14.00 Motorsport. 15.00 Curling: Nemčija : Danska, prenos. 18.00 Moto-kros. 19.00 Nori športj, magazin. 19.30 Speedway na ledu. 20.30 Boks, prenos. 23.00 Športna poročila. 23.15 Motociklizem. 0.15 Curling: SP v Lausanni, pon. 1.15Športna poročila. dSf 5.00 Jutranji program. 8.30 Nogomet. 9.15 LaOla, mednarodni nogomet, pon. 10.15 Nogomet, 2. nemška liga. 12.00 World Soccer, pon. 13.00 Xapatan. 13.30 Takeshis Castle. 14.15 Pago Pago. 15.00 Jet Sprints. 15.30 Motorsport. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshis Castle. 17.15 Pago Pago. 18.00 Športna poročila. 18.30 InTeam.1 9.00 Športna poročila. 19.30 Športna borza. 20.00 Športna poročila. 20.15 Formula 1: VN Brazilije. 21.15 Motorsport magazin. 22.15 Športna poročila. 22.30 DSF reportaže.23.00 Hokejski magazin. 23.30 Košarka, NBA: Sacramento : Dallas Mavericks. 0.30 Takeshis Castle. Sreda, 4. april SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Risanka 9.05 Babar, risanka 9.30 Leteče dvigalo, nadaljevanka 9.50 Glasbena šala (šola) 10.10 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nadaljevanka 10.35 Lingo, TVžigrica # 11.00 Frank Lloyd Wright, ponovitev 11.50 Vrtičkarji II., nadaljevanka # 12.20 Nadnaravno, dokumentarna serija 13.00 Poročila # 13.15 Obzorja duha # 13.45 Veliki briljantni valček, posnetek predstave 15.15 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila # 16.45 Male sive celice, kviz 17.50 Nosorog in druščina, pz serija, 11/13 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Onstran tišine, nemški film 22.00 Odmevi 22.55 Svetovni izzivi 23.25 Valerij Gergiev dirigira Rotterdamskim filharmonikom SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.30 TVprodaja 9.00 VIdeospotnIce 9.35 Rad Imam Lucy, nanizanka 10.00 Ljubica, nanizanka 10.45 Ljubim vas, francoski film 12.25 TVprodaja 12.55 Vremenska panorama 13.35 Homo turisticus 14.05 Alica, evropski dokumentarni film, ponovitev 14.35 Štafeta mladosti 15.30 Zvočna iskanja, oddaja o elektronski glasbi 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 6. epizoda 17.00 Ljubica, nanizanka, 4/10 18.00 Deček Journey, ameriški film 19.35 Videospotnice 20.05 Četrtfinale lige prvakov v nogometu: Arsenal : Valencia, prenos 23.30 V Frostovem slogu, nanizanka, 4/5 1.00 Mrtva pred zoro, ameriški film 2.35 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.00 Črni biser, ponovitev 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 12.40 TVprodaja 13.10 Naša sodnica, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, nanizanka 15.00 TVprodaja 15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.25 Obala ljubezni, nadaljevanka 17.20 Črni biser, nadaljevanka 18.15 Moja usoda si ti, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Učiteljica, ameriški film, 1/2 21.45 Newyorška policija, nanizanka 22.40 JAG, nanizanka 23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nanizanka 9.30 Mladenič v modrem, nanizanka 10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka 11.20 TVprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 Komedija zmešnjav, ponovitev 14.15 TVprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Herkul, nanizanka 16.35 Stražar (III.), 1. del ameriške nanizanke 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Will in Grace, humoristična nanizanka 18.30 Pa me ustrelil, humoristična nanizanka 19.00 Čarovnice, nanizanka 20.00 Komedija zmešnjav 20.30 Mladoporočenci 21.00 Spet zaljubljena, nanizanka 22.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka 22.30 Seinfeld, humoristična nanizanka 23.00 Družinski zgled, 1. del ameriške nanizanke 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 8.30 Za dobro jutro 9.30 TVprodaja 10.00 Za dobro jutro, ponovitev 11.00 Družinska TVprodaja 11.30 Top gol, ponovitev 12.30 Politična konferenca, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Knjiga, oddaja o kulturi 17.45 Štiri tačke 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Kdor zna, zna, kviz 19.15 Glasba 20.00 Brez ovir z Jano, kontaktna oddaja 21.00 Reporter X 21.30 Avtodrom 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Spored za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Naša dežela, serija (18/150). 13.25 Dokumentarna serija. 14.10 Poročila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.00 Spored za mlade. 15.55 TV razstava. 16.00 Usode: Terezija, dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Navadna smrklja, serija za mlade (22/26). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Gaudeamus, oddaja o šolstvu. 18.55 Ninja želve, risana serija (5/13). 19.30 Dnevnik. 20.10 Dnevnik plus. 20.45 Klemperer, serija (1/11). 21.35 Glasbeni mesečnik. 22.40 Poslovni klub. 23.15 Odmevi dneva. 23.35 O znanosti z razlogom. 0.35 Policija, serija (186/300). 1.00 Klemperer, serija (1/11). 1.50 Rdeči škrat 8, humoristična serija (8/8). 2.20 Vrnitev na Osamljeno golobico, serija (5/8). 5.35 Globalna vas. 6.20 Ninja želve, risana serija (5/13). HTV 2 10.35 Govorimo o zdravju. 11.05 Koncert ob 15-letnici dela Tria Orlando (1/2). 12.05 Newyorški policaji VII., serija (19/22). 12.50 Gusarji, serija za mlade (1/12). 13.15 Forum. 14.55 V iskanju minulih časov: Častnik in čast, dokumentarna oddaja. 15.25 Trenutek spoznanja. 16.05 Naša dežela, serija (18/150). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Rdeči škrat 8, humoristična serija (8/8). 19.30 Policija, serija (185/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Globalna vas. 21.15 Polni krog. 21.30 Divja Amerika, poljudnoznanstvena serija (10/10). 22.30 Vrnitev na Osamljeno golobico, serija (5/8). 23.15 Filmska noč z Morganom Freemanom: Izven kontrole, ameriški film. 1.20 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 17.30 Quality Street, ameriški film. 18.50 Start, Športni program. 19.20 Hrvaški glasbeni program. 20.00 Amerika - življenje narave. 20.30 Nogometna Liga prvakov - pred tekmo. 20.40 Nogometna Liga prvakov - četrtfinale: Leeds - Deportivo, prenos. 22.35 Šport danes. 22.45 Nogometna Liga prvakov - četrtfinale: Arsenal -Valencia, posnetek. 0.25 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.10 Ferdy, risana serija, nato otroški program. 7.55 Življenje in jaz, serija. 8.15 Princ z BelAira, serija. 8.40 Sam svoj mojster, serija. 9.05 Močna družina, serija. 9.30 Vsi županovi možje, serija. 9.50 Obalna straža, serija. 10.30 Columbo: Umor po telefonu, kriminalka, 1978. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, liga prvakov, četrtfinale, prenos ene izmed tekem. 23.05 Maščevanje po načrtu, serija. 23.50 Policaji iz El Camina, serija. 0.35 Zlate verige, kriminlalka, 1990 (John Travolta). 2.05 Pogled skozi ključavnico, triler, 1996. 3.35 Dva angela na obhodu, kriminalka, 2000. AVSTRIJA 2 6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Planšarica iz St. Kathreina, domovinski film, 1955. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1246). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Zajtrk za štiri, drama, 1997 (Sissy Perlinger, r: Sven Severin). 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Mednarodni Report. 23.15 Avtomatska puška kalašnikov, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 V hiši, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizorišču, reportaža tedna. 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Mednarodni Report. 2.40 Avtomatska puška kalašnikov, dokumentarec. 3.25 Dr. Stefan Frank, serija. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Wolffov revir. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, zdravniška serija. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Komisar Rex, kriminalna serija, 2001 (Gedeon Burkhard). 21.15 Vse razen umora, krimi serija, 1994 (Dieter Landuris, Christiane Paul). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poročila. 0.35 Frasier. 1.00 Komisar Rex, ponovitev. 1.50 Nakupovanje. 2.50 Vse razen umora, ponovitev. RTL 6.20 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 TV trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši letil, kviz 16.00 Frizer, show. 16.30 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1568). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2203). 201.5 Nogomet, liga prvakov. 22.30 Nogomet, liga prvakov. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 1.30 Varuška, pon. 2.00 Oliver Geissen Show. RTL 2 5.20 Otroški program. 7.30 Il Buy. 8.00 Srebrna dekleta. 8.30 Polna hiša, pon. 9.00 Veliki brat. 10.30 King of Queens, pon. 1.00 Princ z BelžAira, pon. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta. 12.30 Najlepša leta. 13.00 Pokemon. 13.30 Otroški program. 16.10 Digimon. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta, serija. 18.00 Nesrečna do konca. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens, serija, 1998. 19.30 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Stargate, Zvezdna vrata, znanstvenofantastična serija, 1998. 22.10 Nikita, akcijska serija, 1998. 23.00 Območje somraka, Twilight Zone, serija, 1987. 0.00 Exclusiv: reportaža: Poznamo samo zabave. 0.45 Veliki brat. 2.45 Motel smrti, triler, 1991. PRO 7 5.05 Andreas Turck, pon. 6.55 Bulevarski magazin, pon. 7.50 Kdo je tu šef. 8.20 Roseanne. 8.45 Velika družina. 9.20 Dva moška, ena ženska in ena poroka, pon. komedije. 11.05 Matlock. 12.05 Bill Cosby Show. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpso-novi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Buffy, izganjalka vamo-irjev, serija (Sarah M. Gellar). 21.15 Angel - lovec teme, zf. serija, 2000. 22.15 TV total. 23.10 Pro 7, reportaže: Ko se premika Castor: transport jedrskih odpadkov. 0.00 Akti seks: Alien Erotica, erotični, 1998 (Manny Gavino). 1.40 Buffy, pon. 2.30 Angel - lovec teme, pon. EUROSPORT 8.30 Curling: SP v Lausanni. 10.30 Motorsport. 11.30 Motocikli-zem. 12.30 Judo. 13.30 AdNatura, pon. 14.30 Olimpijske igre. 15.00 Curling: SP v Laussani: ZDA : Nemčija, prenos. 18.00 Original Sound. 18.30 motorsport. 19.00 AutoMag. 19.30 Speedway. 20.30 Curling: SP v Lausanni: Nemčija : ZDA. 22.30 Curlin: SP v Lausanni, pon. 23.00 Športna poročila. 23.15 Golf. 0.15 Curling, pon. 1.15 Športna poročila. DŠF 5.00 Jutranji program. 9.00 Motociklizem. 10.00 Overtime, ponovitev. 10.30 World Soccer, ponovitev. 11.00 Športna borza. 12.00 Normal, ponovitev. 13.00 Xapatan, ponovitev. 13.30 Takeshis Castle. 14.15 Pago Pago, ponovitev. 15.00 Jet Sprints, motosprot magazin. 15.30 Motorsport. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshis Castle. 17.15 Pago Pago. 18.00 Nogomet: mladi do 18 let: prijateljsko srečanje: Nemčija : Španija, prenos. 20.10 Športna poročila. 20.15 Rokomet: Kiel : Flensburg Handewitt, prenos. 22.15 Športna poročila. 22.30 Predstavitev kopalne mode 2000 z znanimi manekeni. 23.30 Normal, ponovitev. 0.00 Jet Sprints, pon. 0.30 Takeshis Castle. 29. marec - 4. april 2001, radio Ptuj 98,2 in 104,3 MHz - ultrakratki val PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 29. marca: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 18.15 in 18.45). 11.35 HIT Styling. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Z ormoškega konca (Viki Klemenčič-Ivanuša). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.00 SKUPNA ODDAJA. 18.30 POROČILA. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). PONEDELJEK, 2. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Zule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). PETEK, 30. marca: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran GJušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBCJ. 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darka Lukman-Zunec). 21.00 GLASBA VČERAJ,DANES,JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). TOREK, 3. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Za ljudi odprtih src. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 V ZIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). SOBOTA, 31. marca: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.45 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 Oddaja za študente. 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). SREDA, 4. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA: Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA (Marija Slodnjak). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz! NEDELJA, 1. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 PO ROMARSKIH POTEH. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT 20.00 do 24.00 GLASBENE ZELJE PO POŠTI IN TELEFONU, vmes 22.05 ŠPORT 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). h KV^Z O PIRAMIDA (S O o s a ob ponedeljkih med 21. in 22. uro vam bo piramida odkrila svojo skrivnost 2 3 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri poiKočm n 13. Ans. POMLAD - Pomlad prihaja 12. Ans TONETA RUSA - Zvon želja 11. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Slovensko dekle 10.ZASAVCI - Igramo vam 9. Ans. TONIJA VERDERBERJA - Zibka 8. Ans. ROSA - Našjubilej 7. SLOVENSKI MUZIKANTJE - Lepo ženko imam 6. Ans. BRANETA KLAVŽARJA - Vraga bi ljubila 5. Ans. Ml TRIJE IN STIŠKI KVARTET - Me vsak dan rajš' ima 4. BRATJE POUANŠEK - Ti si pa en dob'r štikle 3. Ans. GOLIČNIK - Ti si ribca, jaz sem kit 2.Ans.TINETASTARETA - Trojanski pogon 1. Ans. VESELI REVIRČANI - Pozabljeni rudar mičňmm^ C-- 1. NATALIJA KOLŠEK - Hej prijatelj 2. MARJAN ZGONC - Črno vino 3. PATER JANEZ FERLEŽ - Podaj jim roko 4. BRENDI - Franci na balanci 5. ZLATKO DOBRIČ - Zdaj živim, kot žena hoče 6. HELENA BLAGNE IN HAJNI - Srebrna reka 7. SIMONA WEISS - Ena želja K- ' Glasujem 2 Glasujem za: Poskočnih 13 Veličastnih 7 Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o. p.p. 318,2250 Ptuj Nagrado pokrovitelja BELVIŠPOHI prejme: Ines FERCIČ, Na tratah 10,2250 Ptuj 1 4 5 6 7 8 9 TURISTIČNI TEDNIK mesta, ki očarajo Pariz - dva tisoi let zgodovine človek je tisto, po čemer kopani. In: Kultura je vedno spomin na inteligenco drugih. In: Kultura pomeni kontinuiteto. Njeno nasprotje, ustvarjalnost, pomeni prelom. Sartre piše: človek je tisto, kar dela. Jaz sem bila prepričana o nasprotnem: človek je tisto, česar ne dela. In: Manj ko človek razume, več trdi. In: Včasih je potrebna laž drugih, da prodreš do lastne resnice. In: Mojstrovina je tisto, iz česar vre energija. (N. M.) In: To je Pariz! Pariz je eno najlepših mest na Zemlji! V njegovem središču, ki sega do bregov Sene, so široki bulvarji, slikovite kavarnice, elegantne trgovine in nešteto zgodovinskih spomenikov. Pariz je svetovno znano središče umetnosti in ponuja obiskovalcem toliko muzejev kot nobeno drugo mesto na svetu. Znani francoski chansonier Maurice Chevalier poje, da je Pariz Eifflov stolp, ki s svojo konico sega v nebo. Zgrajen po načrtih Gustava Eiffla je ta monumentalni in drzni železni spomenik, ki gospoduje nad mestom, trajni poklon tehniki. Obišče ga več kot tri milijone turistov na leto, in če lahko kje človek uživa ob čudovi- tem in enkratnem pogledu na Pariz, je to prav gotovo s tega 300 m visokega železnega simbola Francije. Pod njim in pod ne{tetimi mostovi leno teče Sena; na njenih obrežjih se dvigajo nepopisno lepe cerkve in palače, se vijejo ozke srednjeve{ke uličice in {iroki drevoredi. Gotovo je zanimivo, da si je tako stara metropola, katere zgodovina sega v obdobje Rimljanov, izbrala za simbol tako sodobno konstrukcijo, kot je Eifflov stolp. Mesto, ki ga zaznamujeta srednjeve{ka ljubkost in je trnovega venca, ki ga je nosil Jezus med pasijonom; in Pantheon, ki je bil prvotno cerkev, a so ga po dogodkih leta 1789 spremenili v mavzolej junakov revolucije. Nepozaben je sprehod po Champs-Elysees, čudovitemu drevoredu, ki se na zahodu konča s Slavolokom zmage; med letoma 1806 in 1836 ga je dal Napoleon zgraditi v spomin na francosko vojsko. Pa Hotel des Invalides, ki ga je Ludvik XIV. leta 1676 dal postaviti za revne in bolne vojake; danes je v njem izred- no zanimiv voja{ki muzej. Pod njegovo kupolo pa se nahaja Napoleonov grob. In katedrala Notre-Dame, ki so jo začeli zidati daljnega leta 1163 ... s svojim grbavim zvonarjem ... Pročelje te mojstrovine gotske arhitekture krasi čudovita rozeta, ki ima več kot 9 metrov premera, nad njo je gotsko stebri{če z grotesknimi žlebovi, ki se konča z mogočnima stolpoma. najbolj živahna sodobnost, se v glavnem ni spremenilo. Ko gledam Pariz, menim, da so imeli pari{ki arhitekti tako v miru kot v vojni vselej pred očmi en sam cilj - ohraniti skladno dovr{enost mesta. Pariz ponuja vsem avanturistom, radovednežem in potepinom, umet-ni{kim sladokuscem in naključnim popotnikom toliko lepot, da jih preprosto ne morem vseh na{teti, bom pa se potrudila omeniti tiste, ki jih morate videti, ko vas bo srce zaneslo v Pariz. Med {tevilnimi cerkvami v mestu naj omenim le Saint-Chapelle, ki jo je v 14. stoletju zgradil kralj Ludvik IX. in ki v notranjosti hrani relikvi- Najbolj znamenita in svetovno znana stavba pa je Louvre. To palačo so leta 1200 zgradili sprva kot trdnjavo, v 16. st. je bila kraljeva rezidenca, potem pa so jo v naslednjih stoletjih dograjevali, tako da se dana{nji kompleks stavb razteza 800 m po nabrežju Sene. Danes je Louvre ena najboga-tej{ih in najpomembnej{ih galerij na svetu. Hrani dela svetovnega slovesa, kot sta Milo{ka Venera ali Leonardo-va Mona Lisa, ki privabljajo vsako leto na milijone obiskovalcev. Pred kratkim so Louvre "obogatili" {e s stekleno piramido, sodobnim arhitekturnim spomenikom, ki pa, vsaj po mojem mnenju, deluje kot grdi raček v družbi prekrasnega laboda. Vendar Pariza človek ne pomni po njegovih arhitektonskih stvaritvah, no, vsaj jaz ne. Ko se sprehajam po pari{kih ulicah, si ne morem kaj, da se ni bi nalezla tistega "veselja do življenja", ki lebdi v zraku. Pariz je že leta 1715 slovel po svojih živahnih kavarnah - takrat so jih na{teli okrog 300; morda jih danes ni veliko več, gotovo pa so ohranile svoj prvotni čar. Mene tudi vedno znova prevzame vrvež pari{ke podzemne železnice -Metroja in, ne boste verjeli, njihova kanalizacija, zgrajena v začetku 19. st., ki si je pridobila nenavaden sloves s Fantomom iz Opere, saj si jo je ta v slovitem muziklu izbral za svoje domovanje. V jedru živahnega in delovnega Pariza se skriva manj{e mesto, mesto mrtvih, pokopali{če Pere-Lachaise. Ta kraj s čudovito arhitekturo je bil zgrajen v začetku 19. st. in meri 47 hektarov. Tu je pokopanih veliko slavnih osebnosti, na primer Moliere in La Fontaine, Proust in Oscar Wilde, Chopin ... Francoska prestolnica je sredi{če, v katerem nenehno vse vrvi. Najnovej-{e urbanistične stvaritve se prepletajo s starimi, ne da bi moteče posegale v tradicionalni utrip mesta, ki ostaja srce Francije. Kot bi vrtove palač napolnili z opojnim vonjem po ljubezni ... C'est Paris! (To je Pariz) Toplice v Topolšici so bile znane že v 16. stoletju, za javno uporabo pa so jih odprli leta 1838. Ob prelomu stoletja se je v Topolšici že pričelo strokovno vodeno fizikalno-dietno zdravilišče. Zgodovina topolškega zdrav^^^šča in rezultati bolnišnice so v osemdesetih letih vzpodbudili oblikovanju dana{njega modernega zdravili{kega, turisti~nega, rekreacijskega in gostinskega centra z visokokakovostno hotelsko ponudbo. Hotela Vesna in Mladika sta visoke B kategorije ter nudita 390 postelj. V ponudbi so moderni rekreacijski bazeni s savnami (infra, tur{ka, finska), telovadnica, sodobno opremljena seminarska dvorana in prostori za poslovne razgovore. V hotelskih prostorih so na ogled gostujoče likovne razstave. Obča- (^rme (^opolŠica Terme Topolšica Recepcija: (03) 896-3100 E-pošta: info@t-topolsica.si URL: http:llwww.^--topolsica.si Popeljemo vas na turistične točke, kot so: Kavčnikova domačija v Zavo-dnjah, spominska soba "Kapitulacije 194S" v Topolšici, lončarstvo Bahor -unikatna keramika in lončarstvo, Ro-tovnikova kraška jama, cerkev sv. Jakoba, turistična kmetija Vržišnik, na izletniške poti po strminah Loma (2,5 ure hoje), označene s smerokazi; če pa slučajno zaidete, je to še zmeraj samo bližnja okolica brez medvedov in s prijaznimi ljudmi. Ob stalni razstavi umetniških del dajemo možnost tudi umetnikom, ki se v širšem prostoru še niso pojavili. Prireja- sno organizirajo razstave modnih izdelkov ter druge akcije, povezave s kulturo in turistično ponudbo kraja. Poskrbljeno je za športne dejavnosti (tenis, trim, sprehajalne poti, balinanje, jahanje, kolesarjenje, vodni športi). Organizirajo planinske pohode v bližnje gore, izlete v bližnjo in daljno okolico, pozimi pa je obilo možnosti za smučarske užitke na Golteh (smučarski teki, alpsko smučanje). V bližini je letališče Lajše z možnostjo panoramskih poletov in jadranja v jadralnih letalih. V Termah Topolšica vam nikoli ne bo dolgčas, saj se vsak dan dogaja kaj novega. Dopoldan vam ponujajo telovadbo v telovadnici in bazenu pod vodstvom rekreatorjev, popoldan pa se lahko nasmejete ob zabavnih igrah. Enkrat na teden vas popeljemo na turistično kmetijo s "pravo" domačo hrano, kjer lahko uživate ob zvokih domače glasbe. Vsaj trikrat tedensko pa za ples igra "živa" glasba. mo kulturne večere ob tihih zvokih citer pa vse do gromkega odmeva priznanih slovenskih zborov. Za ljubitelje dobrih knjig pa je na voljo knjižnica. Topolšica si je z naravnimi danostmi in razvojem zdraviliškega turizma napisala zgodbo o zelenem in modrem, ki jo je treba priti prebrat na kraj njenega nastanka - v Topolšico! Tu ni industrijskih podjetij, ne tranzitnih cest, ne železniškega omrežja. Zrak je tu še vedno čist in bogat z ozonom. KURENT TURISTIČNA AGENCIJA - TRAVEL AGENCY MmORITSKI TRG 2, 22B0 PTUJ telefon: 02 748 18 80, 748 18 81 telefaks: 02 778 33 31 - ORGANIZACIJA IZLETOV IN POTOVANJ - POČITNICE DOMA IN V TUJINI - LETALSKE VOZOVNICE tRELAXj RELAX" I NAJNIŽJE MOŽNE CENE 1 Na naših prodajnih mestih katalog POLETNI KLUBI 2001 I CRES, ŠIBENIK, HVAR, DUBROVNIK, OREBIČ ... I 1 otrok od 2. do 12. leta GRATIS ¥ ¥ ¥ I Možnost organiziranega prevoza I Kmalu za Vas tudi katalog POLETJE 2001 (na 160 straneh) I RELAX d.o.o., TURISTIČNA AGENCIJA, PE PTUJ, tel.: 749-31-80 ZANIMIVOSTI, NASVETI strokovnjaki energetske svetovalne pisarne svetujejo Hranilniki tople vode Hranilnike uporabljamo za shranjevanje in pripravljanje tople vode za čas, ko so potrebe po topli vodi največje.Topla voda pripravimo takrat, ko je na razpolago dovolj energije ali ko je ta najcenejša. Velikost hranilnika je odvisna od števila porabnikov tople vode ter deloma tudi od toplotnih izgub. Voda se lahko segreva tako, da so celotni hranilniki potopljeni v ogrevni medij oziroma dvojno opla{~eni. Najpogosteje pa vodo v hranilnikih segrevamo s pomo~jo prenosnikov toplote, ki so vgrajeni v hranilnik ali pa jih vgradimo naknadno. Velikost vgrajenih prenosnikov in njihovo število je odvisno od virov energije, ki jih uporabljamo za segrevanje oziroma od na~inov ogrevanja vode. Ve~ji prenosniki so namenjeni za segrevanje vode s toplotno ~rpalko ali son~nimi sprejemniki toplote (kolektorji), manjši pa za ogrevanje s kotlom centralne kurjave. V hranilnik se lahko vgradijo tudi elektri~-ni grelniki za dopolnilno ogrevanje vode. Na izbiro je precej variant izvedb hranilnikov tople vode, ki jih delimo na dve skupini: - samostojni hranilniki (sto-je~i, leže~i), - hranilniki, vgrajeni v kotel. Slednji so obi~ajno manjše prostornine, zato se mnogi najpogosteje odlo~ajo za samostojne hranilnike vode ob kotlu., ki so primernejši od vgrajenih v kotel. V njih se lahko regulira segrevanje vode neodvisno od temperature vode v kotlu. Kot izhodiš~e za dolo~anje velikosti hranilnikov se zelo pogo- sto uporablja povpre~na poraba tople vode na osebo na dan, ki znaša 50 litrov. Obi~ajna dnevna poraba tople vode in porabe energije je prikazana v spodnji tabeli. Na sliki št.1 je prikazan diagram za izbiro velikosti hranil- KOLIKO VODE PORABIMO Poraba v litrih Temperatura vode Poraba energije Umivanje rok 3 - 6 l 37°C 0,1 - 0,2 kWh Osebna higiena 9 - 12 l 37°C 0,3 - 0,4 kWh Pomivanje posode 4 - 7 l 60°C 0,3 - 0,5 kWh Tuširanje 30 - 50 l 37°C 1,0 - 1,7 kWh Kopanje 150 - 180 l 37°C 5,0 - 6,0 kWh ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA MISA / TEDENSKI KOMENTAR Kovinotehne ponudil zamenjavo njenih delnic v svoje, kar bi po trenutnih tečajih na borzi pomenilo ceno okoli 550 tolarjev za delnico. To je dvignilo ceno Kovinotehninih delnic za 22 odstotkov na 494 tolarjev. Nasprotno pa se je tečaj Merkurjevih delnic znižal za tri odstotke na 13645 tolarjev. V petek je Gorenje odprlo novo tovarno hladilne tehnike in novo galvano, ki je zgorela v septembrskem požaru. Podjetje se je iz težke situacije rešilo brez večjih težav, kar potrjuje tudi uspešen poslovni rezultat v lanskem letu. Slovenska razvojna družba bo prodala svoj 80,6-odstotni delež v papirnici Goričane. Prodajali jih bodo z javnim razpisom, kar pomeni, da ne bo eno izmed podjetij, ki ga bodo ponudili pidom. Za papirnico je že zdaj veliko zanimanja, tako da na Srdu pričakujejo najmanj sedem ponudb. Zanjo se zanima več družb iz Italije, Nemčije, Švice, Finske, dve ponudbi pričakujejo tudi iz Slovenije. Skupina Helios namerava v petih letih prodajo količinsko povečati za polovico, prihodke pa kar za 100 odstotkov. V omenjene rezultate niso vključeni rezultati družb, ki jih namerava Helios prevzeti. Na trgu pidov so porasle vrednosti delnic obeh Zlatih monet. Zlata moneta 1 je narasla za 6,36 % na 80 tolarjev za delnico, dvojka pa za skoraj 15 % na 45,5 tolarja. Cena večine drugih pidov se ni bistveno spremenila. Padanje tečajev se je malce umirilo, a negativni trend je še kar prisoten. Padec je tečaje večine delnic že vrnil na raven, s katere se je začela decembrska rast. Ali so to že dobri nakupni nivoji, pa se bo kmalu pokazalo. Miha Pogacar Zatišje pred novim padcem? Padanje tečajev na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je sicer malce upočasnilo, a medvedji trend še kar traja. Pri relativno majhnem prometu je slovenski borzni indeks SBI20 izgubil nadaljnjih 12 indeksnih točk in teden končal pri 1729 točkah. Malce bolj optimistično je na izvenborznem trgu, kjer se je indeks pooblaščenih investicijskih družb PIX v začetku tedna malce okrepil, v zadnjih dveh dneh pa se je zopet spustil na raven izpred enega tedna ter v petek zaključil pri 1432 točkah. Zaradi majhnega prometa tudi tu vse bolj kaže, da je bil ta teden le zatišje pred novim padcem tečajev. V borzni kotaciji je najbolj narasla delnica Cometa, ki je s 1780 tolarji dosegla najvišji tečaj, odkar kotira na borzi. Od drugih, pro-metnejših delnic se je malce dvignila delnica Kolinske na 2164 tolarjev in Pivovarne Laško na 3880 tolarjev. Ti tečaji pa so še vedno precej nižji kot pred enim mesecem. Nadaljuje pa se padec delnic Krke, Leka, Save in Mer-catorja. Žito je kot novi lastnik splitske Prerade Pekarstva imenovalo novo upravo, katerega predsednik je začasno postal kar predsednik uprave Žita Rudolf Kajtner. Delnice Žita so zaradi ne najboljših poslovnih rezultatov padle za 4 odstotke in pristale pri 17425 tolarjih, kar je najmanj v zadnjega pol leta. Merkur je večini še preostalih delničarjev nika tople vode. Če upoštevamo srednjo porabo tople vode 50 litrov po osebi na dan, znaša dnevna poraba tople vode za šti-ri~lansko družino 200 litrov. Iz diagrama na sliki št.1. je tudi razvidno, da za štiri ~lansko družino potrebujemo primerno toplotno izoliran 300-litrski hranilnik vode, ki ob normalni rabi tople vode zadostuje za dva dni. Za tako velik hranilnik toplote potrebujemo S SE površine 6 m2. Hranilniki so najpogosteje izdelani iz kvalitetnega jekla, dvo-slojno emajlirani in z vgrajeno zaš~itno Mg anodo, ki zagotavlja dolgo življenjsko dobo. Izolacija je iz trdega poliuretana brez freonov in prijazna za okolje. Vgrajena ima dva gladkocev-na toplotna prenosnika. Spodnji prenosnik "A" je namenjen za segrevanje vode s son~nimi ko-lektorji, zgornji prenosnik "B" pa za segrevanje tople sanitarne vode s kotlom centralne kurjave. Shema vgradnje hranilnika in vgradnja obeh prenosnikov je prikazana na sliki št. 2. Možna je tudi izvedba z elek-tri~nim grelnikom mo~i 2 do 6 kW , ki ga lahko koristimo v primeru okvare na solarnem ali kotlovnem sistemu, ki povezujeta oba prenosnika. Za posami-~na gospodinjstva se vgrajujejo hranilniki vode z volumnom od 100 do 500 litrov, ki so postavljeni kot samostojne enote v sto-je~i izvedbi. Hranilniki toplote so lahko tudi v leže~i izvedbi, ponavadi volumna do 200 litrov, ki so zelo primerni v kombinaciji s kotlom, saj lahko kotel postavimo na hranilnik in prihranimo na prostoru Čas segrevanja vode v hranilniku vode lahko od~itamo iz diagrama na sliki št.3. Za spodnji prenosnik "A" v diagramu od-~itamo potreben ~as za segretje 255 litrov vode od 15°C na 80°C, ki znaša 118 minut. Temperaturna razlika med vstopno temperaturo grelnega medija in za~etno temperaturo vode v hranilniku znaša dt = 65°C. Pri tem je upoštevan pretok grel- nega medija 400 kg/h. Na enak način lahko odčitamo čas za se-gretje vode tudi za zgornji "B" prenosnik, kjer je potrebno upo-{tevati 170 litrov vode. Bojan Grobovšek PREJELI SMO Poziv slovenski javnosti in poslancem državnega zbora Parlamentarni odbor za zunanjo politiko je 22. 3. 01 soglasno sprejel predlog slovenske vlade, da naj se spremeni 86. ~len Ustave, ki nakupovanje slovenske zemlje in nepremi~nin pogojuje z vzajemnostjo (recipro~no-stjo). Naj spomnimo, da je 68. ~len ustave do julija 1997 prepovedoval tujcem kupovati slovensko zemljo in nepremi~nine. Pisci ustave so ga tako oblikovali zaradi izkušenj s sosednjimi narodi, ki so na naše ozemlje prodirali ve~inoma tudi z nakupovanjem zemlje in nepre-mi~nin. Leta 1997 so slovenski politiki varovalno naravo tega ~lena odpravili, pustili pa so vsaj pogoj vzajemnosti. Sedaj ho~e-jo odpraviti tudi to zadnjo varovalko. Tako bomo izro~eni na milost in nemilost tujim strateškim interesom, ne da bi imeli pri tem -sicer ve~inoma prazno - tolažbo, da lahko tudi mi nakupujemo zemljiš~a in nep-remi~nine v državah EZ. Slovenski politiki trdijo, da bo naše vklju~evanje v EZ sedaj hitrejše in lažje, res pa je, da bo to vklju~evanje za nas še bolj škodljivo in enostransko. Slovenska politika nas vklju~uje v Evropsko zvezo tako, da nam lomi hrbtenico narodnih interesov in nacionalnega ponosa. Ho~e nas prepri~ati, da je za nas edini interes ta vklju~itev, da moramo priti v EZ, pa ~eprav zopet kot hlapci. Lahko bi bilo tudi druga~e. To dokazujejo drugi evropski narodi, tisti, ki v EZ sploh no-~ejo, in tisti, ki imajo vsaj zaš~i-tno zakonodajo. Leta 1997 nas je slovenska politika prepri~e-vala, da je nobena država kandidatka za vstop nima. Resnica je prav nasprotna: veliki evropski narodi, kot so Poljaki, zahtevajo prehodna obdobja, dolga cela desetletja, preden bi svojo zakonodajo prilagodili zahtevam Bruslja. Slovenski politiki pa ves ~as zavajajo slovenske državljane. Trdili so, da bo možnost nakupovanja slovenske zemlje in nepremi~nin stopila v veljavo z našo v~lanitvijo v EZ, pokazalo pa se je, da bo tako že po štirih letih, ne glede na to, ali bo Slovenija ~lanica EZ ali ne. V pogovoru z novinarjem tujega ~asopisa pa je bivši slovenski državni sekretar na zunanjem ministrstvu pozival Italijo, da naj spremeni svoje zakone, ki tujcem predpisuje stroge omejitve za nakupe v obmejnem pasu, tako da bi takratna slovenska zakonodaja, ki je predpisovala vzajemnost, postala ni~na. Odprava vzajemnosti bi bila torej predvsem zopet velika zmaga italijanske zunanje politike, ki je v službi italijanskega prodiranja na slovensko ozemlje. Sprememba ustave leta 1997, sprejem španskega kompromisa, ukinitev brezcarinskih prodajaln in sedaj ponovna sprememba ustave so le nekateri "dosežki" slovenske politike na poti v evropske povezave, ki nas silijo v razmislek o tem, koliko slovenska politika sploh še dela za naše osnovne narodne koristi. Igor Bav~ar, slovenski minister za evropske zadeve, je v izjavi Primorskim novicam 19. junija leta 1998 dejal, da se v EZ ne vklju~uje samo slovenska vlada, ampak vsi slovenski državljani in da je zato treba spregovoriti o vseh odprtih vprašanjih in omogo~iti javno razpravo. Danes, le nekaj let pozneje, Slovenci ne moremo vplivati niti na najbolj osnovna dejstva, pomembna za naš obstoj in našo prihodnost. Jasno ni niti to, ~e bomo o vstopu v EZ odlo~ali na referendumu(!), saj za vstop v NATO slovenska "demokrati~-na" oblast ne predvideva referenduma. Upamo in pri~akujemo, da bodo poslanci Državnega zbora zavrnili predlog vlade o vno-vi~ni spremembi 68. ~lena Ustave. Gre namre~ za osnovne koristi slovenske države in za dostojanstvo vsakega posameznega državljana Slovenije. Če bomo storili tudi to usodno napako, bomo potem, kot tudi doslej, lahko samo še ugotavljali politi~no škodo, ki smo jo pov-zro~ili z nepremišljeno odlo~it-vijo. Borut Korun, Gibanje 23. december NASVETI Kuharski nasveti Jedi iz listnatega testa Listnato testo se danes velja za eno izmed vrst testa, ki ga doma najmanj pogosto pripravljamo, saj zahteva nekoliko več dela in se njegove priprave lotijo le najbolj spretni. Gre za testo, ki je po peki izredno mehko, rahlo hrustljavo in se v ustih kar stopi. Med peko ga dvigajo tanke plasti maščobe. V pečici se surovo maslo tali in s tem ločuje posamezne plasti testa, hkrati izhlapeva voda in povzroča, da postane vsaka plast tega testa tri do štirikrat debelejša, kot je bila toplotno neobdelana. Danes poznamo tudi hitrejše različice priprave listnatega testa, kot je na pol listanto testo, vendar ni tako rahlo in zra~no, kot je pravo listnato testo. Razmerje med moko in ma{~obo v listnatem testu je 1:1. Listnato testo je narejeno iz vlečenega testa, ki ga vsi dobro poznamo, saj iz njega delamo najštevilnejše zavitke, in maslene kocke. Masleno kocko si pripravimo iz kvalitetne margarine ali masla in moke. Maslo ali margarino pregnetemo v posodi s pomočjo kuhalnice, tako da ni zrnata, temveč lepo vezana in gladka. Dodamo moko in na hitro oblikujemo kocko. Tako pripravljeno kocko damo počivat na hladno ter prekrijemo z vlažno krpo. Masleno kocko pripravimo iz 90 dekagramov masla in margarine ter 20 dekagramov mehke moke. SKUTNO MASLENO TESTO: 25 dag moke (gladke) 25 dag skute 25 dag masla 7 dag sladkorja (sladkor lahko tudi izpustimo) Moko in maslo dobre pre-gnetemo, dodamo skuto in sol ter sladkor po želji. Pripravljamo kar se da hitro, da testo ostane čim bolj hladno. Nato testo valjamo in zlagamo najmanj 3 krat. Pri valjanju odstranimo moko, ki se nabere na testo, da se pri peki lepše lista. Avtorica: Smiljna Zuran, Mihovci 76, Vel. Nedelja Nato si pripravimo vlečeno testo, tako da vzamemo 1 kilogram mehke moke, dodamo žličko soli, 10 dekagramov staljene margarine in prilivamo približno pol litra mlačne vode. Testo pripravimo tako, da med presejano moko vsipamo sol, premešamo, prilijemo staljeno margarino in postopoma prili-vamo mlačno vodo. Testo na hitro zagnetemo, da se sestavine med sabo dobro zlepijo, in ga prav tako damo počivat na hladno pol ure, prekritega z vlažno krpo, da se ne izsuši. Da dobimo bolj aromatično in čvrsto vlečeno testo, lahko po želji dodamo še malo ruma ali kisa (kis podkrepi delovanje lepka, rum pa testu da le boljši okus) ter rumenjake, ki testo naredijo bolj krhko. Na 1 kg moke damo največ 2 rumenjaka, 10 g kisa in ruma. Najpomembnejši del priprave listnatega ali maslenega testa je valjanje in prelaganje testa. Vlečeno testo najprej razvalja-mo na malo pomokani deski v kvadrat. Moko, ki se nam nabere na testu, spihamo oziroma odstranimo. Testo razvaljamo za dober centimeter na debelo. Nanj položimo masleno kocko in jo ovijemo z vlečenim testom, tako da čez kocko prepognemo najprej eno tretjino testa, nato še drugo tretjino. Polovico ostale tretjine testa spodvijemo pod kocko, drugo pa položimo na kocko. Vse skupaj narahlo potolčemo z valjarjem, da se vlečeno testo in maslena kocka dobro sprimeta. Nato testo raz-valjamo v pravokotno obliko, debelo približno 1 cm. Zgornjo tretjino testa prepognemo malo prek sredine, čez položimo spodnjo tretjino testa. Nato prepognemo še desno stran testa čez sredino testa, levo stran pa ponovno spodvijemo po testo, tako da dobimo ponovno kvadrat. Testo zavijemo v vlažno krpo in ga pustimo stati na hladnem pol ure. Nato testo ponovno razvaljamo na že prej omenjeno debelino in ga zložimo tako, kot sem omenila pri zavijanju maslene kocke; to ponovimo 4 krat in vmes vedno pustimo, da testo počiva pol ure. Prvo in tretjo zlaganje je enako oziroma začnemo z desne strani, nato z leve in spodvijemo testo navzgor in navzdol; vsako drugo in četrto zlaganje je enako, ko zavijamo od zgoraj navzdol in spodvijamo desno in levo stran. Med vsakim zlaganjem nastaja vedno več tankih plasti maščobe. Pripravljeno testo pri peki običajno pokaže napake, ki so nastale pri prelaganju; kot posledico vidimo nizke izdelke, neenakomerno visoke izdelke, prevračanje izdelkov ali sesedle izdelke. Najpogostejši vzroki tega so neenakomerno razval-jano testo, premalo pregibano testo, presveže testo, prehitro valjanje, prehladna pečica in podobno. Listnato testo zahteva na začetku pečenja močno vročino, ker se bo le tako stalilo maslo ali margarina, ki je v testu. Hkrati pa se bo vlaga, ki je v testu, uparila in bo omogočila, da se dvignejo posamezne plasti testa. Tako testo pečemo pri temperaturi 200 do 250° C. Rahlo zračno listnato testo je uporabno za slane in sladke jedi; danes ga celo pogosteje uporabljamo pri pripravih slanih jedi. Tako je na tanko razva-ljano testo primerna ovojnica za morske sadeže, za kokošje ragu-je, gnjat, gobe, špinačo in drugo zelenjavo. Listnato testo uporabljamo tudi za ovijanje znamenite goveje pljučne pečenke Wellington, za pastete, polnje- PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 323. NAD. Duševno zdr^^je otrok in mladostnikov - 35. nad. Societalni vidiki duševnega zdravja otrok - 8. nad. Revščina, izključevanje in psihosocialni razvoj otrok - 8. nad. Otrok, ki odrašča v revščini, ob brezposelnosti staršev, je izpostavljen več dejavnikom tveganja kot njegov premožnejši vrstnik. Obenem pa je domet pomoči strokovnih služb, ki zagotavljajo psihološko in psihosocialno pomoč, zelo omejen. Zato je potrebno vgraditi več varnostnih in podpornih dejavnikov v vrtce, osnovne šole in tudi srednje šole, osnovno zdravstveno mrežo, torej v življenjski vsakdanjik otrok in doraščajočih. Ob vsem tem velja opozoriti na epidemiološke ugotovitve, ki kažejo, da psihosocialne motnje niso pogostejše med revnimi otroci, razen nekoliko višje ravni delinkventnosti. Toda izkušnja otroka, ki živi v revščini, je znatno drugačna od izkušenj njegovega vrstnika iz višjih socialnih slojev. Neugodni učinki vplivov okolja se nikakor ne kažejo nujno s povečano vedenjsko odklonskostjo. Kažejo se vsekakor s slabšo kakovostjo življenja v sedanjosti in s slabšimi možnostmi za življenje v prihodnje. In kako vpliva revščina na možnosti izobraževanja otrok? Vpliv revščine na šolanje se kaže v kakovosti šolskih potrebščin, v slabi obleki, v neudeleženosti otroka v različnih prostočasnih aktivnostih v okviru šole, za katere je treba plačevati (šola v naravi), v tem, da otrok ne kosi in ne malica v šoli. Seveda pa imajo vsi ti pojavi motivacijske, učne in psihosocialne posledice. Imeti lepo puščico in lepe zvezke povečuje veselje do šolskega dela. Ostati brez kosila pomeni imeti biološko slabšo situacijo glede učenja, pomeni biti izključen iz socialnega dogajanja pri kosilu, pomeni očitno pokazati, da starši nimajo denarja, da bi plačali šolsko kosilo. Revščina vpliva na družinska stališča do izobraževanja. Za družino je predvsem pomembno materialno preživetje. Manjše in šibkejše so spodbude za pridobivanje znanja s strani staršev, slabše so možnosti za pomoč otroku s strani staršev ob težavah v šoli. Še nekaj o tem pa naslednjič. ne z različnimi nadevi. Pogosto listnato testo razvaljamo, premažemo z razžvrkljanimi jajci, posipamo z do polovice dušeno zelenjavo, na njo položimo na pol pečene ribje fileje, zavijemo in spečemo v pečici. Ribje fileje lahko damo na zelenjavo tudi surove. Tako pripravljene ribje zvitke lahko ponudimo kot hladno ali toplo jed. Tudi slaščice iz listnatega testa poznamo v različnih inačicah, kot so tisočlistni kolač, majni sladki obročki, napolnjeni z mandeljevo kremo, polnjeni rogljički, vetrnice, polnjeni trikotniki, ki jih lahko polnimo s sadjem ali drugimi sadnimi nadevi in nadevi iz lupinastega sadja. Listnao testo pa lahko uporabimo tudi kot odličen dodatek ob kozarcu vina, ko ga narežemo na tanke paličice, po-tresemo s soljo, sirom, pistacijo, mandlji in ponudimo. Nada Pignar -^^ profesorica kuharstva Krvodajalci 13. marec: Rodolf Jernejšek, Stoperce 52, Silvester Bedenik, Kupčinji Vrh 3, Tadej Lukman, Obrež 117, Ivan Lukman, Obrež 117, Darinka Jernejšek, Stoperce 52, Boštjan Zunkovič, Grdina 2, Jerica Galun, Stoperce 7, Silvo Furman, Gorenjski Vrh 30, Anica Zunkovič, Grdina 2, Anton Egartner, Stoperce 34, Alojz Galun, Stoperce 7, Marija Kramberger, Ločki Vrh 33/A, Ivan Sledič, Stoperce 23, Alojz Lubej, Zg. Sveča 16/A, Rafael Hronek, Stoperce 22, Bernarda Sto-jnšek, Kupčinji Vrh 33, Majda Kidrič, Grdina 25, Daniel Kuhar, Senešci 68, Matilda Kamenšek, Stoperce 73, Frančiška Bolčevic, Hrastovec 45, Ivan Golob, Kupčinji Vrh 2, Ambrož Kitak, Stoperce 71, Ivan Stojnšek, Kupčinji Vrh 33, Vesna Jernejšek, Stoperce 78, Adolf Kopše, Stoperce 82, Ciril Kamenšek, Sto-perce 73, Franjo Kumek, Goričak 37, Anton Galun, Grdina 32, Kristina Kokot, Hrastovec 3/A, Mitja Ivančič, Stoperce 73, Marija Lampret, Zg. Sveča 12, Martin Pečnik, Popovci 28, Štefka Frlež, Kupčinji Vrh 17, Antonija Kidrič, Grdina 7, Jožica Vrabič, Kupčinji Vrh 1, Urška Sledič, Stoperce 23, Irena Potočnik, Kupčinji Vrh 23, Aleš Vrabl, Ormoška cesta 87, Ptuj, Ivan Križanec, Cesta v Njiverce 9, Kidričevo, Milan Gajser, Gruškovje 31. 15. marec: Matej Kosi, Orešje 131, Majda Štampar, Skolibrova 9, Ormož, Martina Klemenčič, Mala vas 7, Albin Weingartner, Zagorci 65/A, Herman Prejac, Sv. Tomaž 35/B, Štefka Rep, Sv. Tomaž 12/A, Adolf Brglez, Mariborska 57, Ptuj, Franc Kovačec, Rotman 4, Edi Veršič, Bukovci 152, Anica Jus, Zetale 56, Štefka Majcen, Zagorci 3/A, Zdenka Vidovič, Velika Varnica 32, Angela Slukan, Zg. Ve-lovlak 23, Bojan Cimerlajt, Sv. Tomaž 16, Franc Kralj, Rotman 16, Andrej Ceh, Rotman 58/A, Milan Munda, Zagorci 53/A, Drago Šterbal, Kukava 44, Marija Polanec, Krčevina pri Vurbergu, Franc Ratek, Gabrnik 1, Majda Belšak, Bukovci 85, Janez Rajh, Gabrnik 34/A, Stanislav Rogina, Šturmovci 8, Andrej Horvat, Juršinci 62, Franc Mertuk, Trnovec 20, Marija Novak, Kukava 1, Ivan Bezjak, Prvenci 5/D, Franc Petrovič, Juršinci 19/c, Miran Valenko, Draženci 10/B, Martin Prevolšek, Volkmerjeva 21, Ptuj, Franc Toš, Grlinci 37, Nada Kozar, Industrijsko naselje, Kidričevo, Dragica Toš Majcen, Grlinci 37. PISE: ING. MIRAN GLUSIC / v vrtu Ši^l^^i z domaiega vrta Zeleno pomlad je ozaljsalo se prvo cvetje. V vrtu so vzcvetele marelice, kmalu pa jim bodo sledile slive in breskve. Okrasni vrtovi se bohotijo v cvetju zgodnih okrasnih ~ebulnic, na vrtnih gredicah pa iz dneva v dan bolj zelenijo vzkliti najzgodnejši posevki vrtnin. V SADNEM VRTU je potrebno opraviti prvo predpomladansko škropljenje sadnega drevja proti sadnim škodljivcem, pri čemer pa ni potrebno hiteti, saj lahko {kropimo ves ~as brstenja do popolnega odpiranja listnih brstov in prvih li-sti~ev v fazi mi{jega u{esa in odprtih cvetnih brstov pred odpiranjem cvetov. Predpomladanska škropiva so tako pripravljena, da je njihov učinek proti sadnim {kodljivcem najve~ji, ko se ti prebujajo iz zimske zalege, nimajo pa nobenega škodljivega učinka na vzbrstele in delno že ozelenele brste. Škodljivo delujejo na cvetne organe razcvetelih cvetov in zastrupljajo čebele pri opraševanju. Za škropljenje uporabimo fo-lidol olje, oleodiazinon, frutapon, belo olje ali podoben insekticid v koncentraciji in količinah, priporočenih v priloženih navodilih za uporabo pripravka. Neupoštevanje navodil ima za posledico neučinkovitost škropiva ali zastrupitve ljudi, toplokrvnih živali in rastlinja. S tem škropljenjem uničimo zimsko zalega ameriškega kaparja, češpljevega kaparja, češ-pljevega kaparja, jablanovega in drugih sadnih cvetožerjev, pravih listnih uši, sadne pršice, sa- dnih moljev in podobnih sadnih škodljivcev. To škropljenje sadnega drevja je najpomembnejše, njegova pravočasna in pravilna izvedba pa je lahko tako učinkovita, da že zadostuje za uničenje glavnine sadnih škodljivcev za čas pomladne vegetacije. Škropivu dodamo enega od žveplenih pripravkov: cosan, bayleton ali karat-hane, če imamo v nasadu sadne vrste in sorte, občutljive na pepelovko, in dodin, antracol, delan, dithane ali podoben fungicid za zavarovanje sadnega drevja pred škrlupom in podobnimi glivičnimi boleznimi. Zaključimo tudi gojitveno in rodno obrezovanje pri peškarjih in koščičarjih razen breskev, nektarink in marelic, kjer jo opravimo, ko je razcvetela do polovice cvetnih brstov. Pod drevesci in grmovnicami, ki jim obdelujemo podtalje, potrosimo prvi obrok lahko topnih mešanih rudninskih gnojil, zemljo pa poravnamo, da zatremo mlade kaleče plevele in preprečimo izhlapevanje talne vlage. V OKRASNEM VRTU ob prebujanju narave in prihajajočih vse toplejših pomladanskih dneh pričnemo premeščati okrasne rastline posodov-ke in drugo rastlinje iz zimovnika na prosto. To opravilo je med najzahtevnejšimi, saj se med letom rastlini ne zgodijo večje spremembe in stresi, kot je nenaden prenos iz zaprtih, za življenje rastlin omejenih rastnih razmer v tiste vremenske in talne razmere, ki so na prostem. Rastline, ki so v zimovniku pričele brsteti ali jim je zaradi pomanjkanja svetlobe listje pobledelo, prilagajamo na zunanje razmere postopoma. Nenadna sončna pripeka obledelo listje in nežno brstje poškoduje do uničenja. Rastline iz zimovnika presajamo v svežo, z organskimi in rudninskimi gnojili pognojena zemljo, ko smo jim odstranili poškodovane, odmrle ali nagnite korenine in nadzemne dele, zalivamo pa jih le s postano vodo, ogreto na zračno okolno temperaturo. Zadnje dni marca v ugodne in pred spomladanskimi slanami zavarovane lege okrasnih vrtov že sadimo georgine ali dalije, gladiole, čebulice lilij, perzijske zlatice in druge podobne čebulnice in gomoljnice, ki cveto poleti. Če bi prišlo do kritičnih temperatur za pomladansko pozebo, ko bodo rastline že vzklile, pripravimo prekrivke, da jih zavarujemo. V ZELENJAVNEM VRTU klije in zeleni že precej zgodaj posejanih vrtnin in zelenjavnic, minule dni so na prosto bile posajene tudi čebulnice in gomoljnice, prihodnje dni pa lahko pričnemo na prosto presajati sadike na spomladansko mrazovje manj občutljivih zelenjadnic. Nekoliko zgodnejšo setev in presajanje vrtnin omogoča možnost prekrivanja posevkov in nasadov s ko-prenasto prekrivko, ki preprečuje izžarevanje talne toplote v ozračje, zadržuje vlago v tleh, mladim rastlinam pa omogoča zračnost in svetlobo za neovirano rast. Na ledene može sredi maja, ko bo minulo obdobje nevarnosti spomladanskih slan in pozeb, bo s sajenjem sadik paradižnika, paprike, jajčevcev in podobnih občutljivejših plodovk potrebno še počakati, ker jih s prekrivko ni mogoče uspešno zavarovati. Pri vrtnarjenju vse bolj prihajajo do veljave spoznanja in izkušnje, da je za uspešno in zdravo pridelovanje vrtnin pri razporeditvi vrtnih posevkov koristno upoštevati kolobarjenje in uvajati mešane nasade glede na medsebojni vpliv med rastlinami kot dobrimi in slabimi sosedi. Vzgle-dujmo se v naravi, na travniku ali v gozdu, kjer med samoniklimi rastlinami, rastočimi v združbi, ni prevladujočih, tam je vse usklajeno in zdravo, brez rastnih motenj in poškodb. Poskusimo med jagode posaditi česen. Vpliv česna na jagode bo ugoden, ker preprečuje, da bi se okužile in zbolele za glivičnim boleznimi, med kapusnice posajena por in zelena pa jih zavarujeta pred škodljivci in boleznimi. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 24. do 26. marca ter 3. in 4. aprila, zaradi korenike od 28. do 31. marca ter od 5. do 9. aprila, zaradi cveta 31. marca ter 1. in 2. aprila ter zaradi plodov 27. in 28. marca ter 5. in 6. aprila. ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE PTUJ / pogovor z rokom lasanom, legendo slovenske modne scene "Obleka je del našega življenja, kulture II ••• TUdi za letošnjo modno revijo na tradicionalnem Mercatorjevem plesu v Kidričevem, ki je bil prejšnjo soboto, je poskrbel Rok Lasan, legenda slovenske modne scene. Lansko leto je praznoval 30-letnico ukvarjanja z modo in 20-letnico modnega bazarja, projekta, ki zahteva celoletne priprave. Je Ljubljančan, ki se ukvarja z modo na ta način, da organizira in pripravlja modne revije, piše scenarije, dela scenografijo in modne revije tudi režira. Delo na modni sceni pa je začel kot maneken. Začetkov se prav rad spominja, njegova prva in velika ljubezen je bilo gledališče. @e zelo zgodaj se je za~el ukvarjati z amaterskim gledališčem, od koder ga je zaneslo na manekenski oder. Prvič je na manekenski oder stopil v Kranju na Gorenjskem sejmu. "Maneken sem bil dobrih petnajst let, nehal pa sem, ko sem dosegel vse, kar je bilo mogoče v tistem času v jugoslovanskem merilu. Tudi tujina me je mikala, vendar ne tako, kot so mislili nekateri. V tistem času, ko sem deloval, sem pač bil aktualen. Vabili so me tudi v tujino, vendar sem vedno raje delal doma. Raje sem delal v Beogradu, Splitu, kot da bi se moral za dlje časa odseliti v tujino, najmanj pa za šest mesecev, čeprav pa sem občasno za krajši čas pa delal v tujini," je svoje manekensko obdobje na kratko opisal Rok Lasan, ki se je te dni ponovno sprehodil po nekaterih njemu že dobro znanih ulicah Ptuja. Za dlje časa se je ustavil v Prešernovi ulici, ki ga vedno znova prevzame, in na tržnici, ki ima zanj še poseben čar. Še ko je bil maneken, ga je pot zanesla večkrat na Ptuj. V njem je snemal katalog za NIK Zagreb in Muro iz Murske Sobote na ptujskem gradu. Dela je bilo za dobrih štirinajst dni. Doseči vse v manekenstvu je za Roka Lasana pomenilo to, da je nastopil na vseh velikih in prestižnih revijah v bivši Jugoslaviji ter na nekoč zelo znanem modnem sejmu v Beogradu, ki je privabljal številna znana modna imena. "Drugače je bilo nastopati za dvaj- set milijonov ljudi, kot je morda danes za dva milijona. Drugače je bilo, ko sem potoval v Zagreb, Beograd, Skopje, Sarajevo, Split, Zadar, Šibenik, kot pa danes, ko potujem najdlje v Mursko Soboto, Novo mesto. Vesel sem, da sem deloval v tistem času, ko je bil moj delokrog tako širok, da sem lahko dokazoval samega sebe skozi ljubezen do dela na različnih koncih bivše Jugoslavije. Skozi to, da sem nastopal na velikih in prestižnih modnih revijah, me je začela zanimati tudi koreografija, režija, sama organizacija modnih revij. V tistem času, ko sem že razmišljal, da se bom poslovil od modnega odra, so se pojavile prve koreografsko postavljene modne revije. To me je zanimalo. Lahko s ponosom povem, da je prva ko-reografsko postavljena modna revija v Jugoslaviji bila moja. To si štejem v veliko čast in zadovoljstvo." Ceprav ima danes manekenstvo v Sloveniji že neko tradicijo, tudi ma-nekenov je vedno več, pa Rok Lasan meni, da so v obdobju, ko so mane-kenstvo sicer še odkrivali, delali veliko bolj profesionalno kot danes. Na profesionalni odnos kvarno vpliva tudi to, da se danes z organizacijo in izvedbo modnih revij ukvarja skorajda še vsak, ki komajda pozna modno sceno. "Danes tako rekoč vsi lahko počnejo vse. Sam se že vrsto let trudim, vedno nimamo najboljših pogojev, da z najboljšimi dekleti-manekenkami iz Slovenije, pa tudi gosti iz Hrvaške pripravimo modno revijo, za katero me ni sram, da se pod njo podpišem. Jasno pa je tudi, da se naročniki vedno ne odločajo za variante, o katerih sam razmišljam," poudarja Rok Lasan, ko razmišlja o organizatorjih modnih revij v Sloveniji. Preden se loti priprave modne revije, se temeljito pogovori z naročnikom, da izve za njegove želje. Sicer pa je sam projekt modne revije kar dolgo delo. Revijo pripravi in izvede z ekipo sodelavcev, s stilistko, glasbenim tehnikom, maskerjem, frizerjem, skratka z vsemi tistimi ljudmi, ki jih tak pro- Rok Lasan. Foto: Črtomir Goznik jekt zahteva. Manekensko ekipo bolj ali manj sestavljajo dekleta in fantje, ki še študirajo. Rok je bil profesionalni meneken in je lahko od tega živel. "Danes je manekenom, ki delajo samo v Sloveniji, to nemogoče. Morajo biti študentje, op- raviti kakšno revijo v tujini, vendar tega spet ni toliko. Vsem, ki prihajajo k meni na manekenske tečaje, povem, da se je najprej potrebno izobraziti, da je manekenstvo samo prehodnega značaja. To lahko traja pet do deset let, v življenju pa je potrebno početi tudi druge stvari." Pri izbiri manekenk Rok gleda na to, da so višje od 175 cm in da lahko nosijo kopalke in perilo. Na vprašanje, kakšne so odlike dobre manekenke, je Rok Lasan povedal, da je na prvem mestu višina, ki je dana od matere narave. Med dekleti, s katerimi dela, je zelo malo misic, ker je prepričan, da ni nujno, da mora biti lepotica tudi manekenka. Tudi obline, ki se zahtevajo pri misicah, so drugačne od tistih, ki se zahtevajo pri manekenkah. "Maneken mora biti čim bolj primeren obešalnik oblačila, ki ga oblikovalec - kreator pripravi. V nadaljevanju pa je tako kot pri drugih poklicih: obstajati mora neki notranji naboj, fluid, kar človeku daje nek videz, popolnost in kar gledalci občutijo. To pa lahko dajo le izkušnje in nekoliko starejša dekleta. Štirinajst, petnajst let stara dekleta, ki se v tujini sicer uspešno uveljavljajo na maneken-skem področju, tega ne morejo dati. Pri nastopu na manekenskem odru je najpomembnejša samozavest. Vsa dela, ki so vezana na javne nastope, jo potrebujejo. Tisti, ki je nimajo, si jo morajo pridobiti," je o podobi manekena povedal Rok Lasan. Rok Lasan je po naravi optimist, poln življenjske energije in pričakovanj, da bo zmeda, ki jo je na modno sceno Slovenije vnesla tudi tranzicija, kmalu preteklost. Kar pa zadeva samo modo, Rok pravi, da jo moraš imeti v sebi. "Imel sem to čast, da sem se srečal z zelo znanimi svetovnimi kreatorji. V glavnem so to zelo skromni ljudje, kar se oblačenja tiče. Ko sem se nazadnje srečal s Pacom Rabanom v budimpeštanski operi, oba sva bila člana modne žirije, je bil on oblečen v črne hlače in pulover, jaz pa v obleko. To je stvar osebnega gledanja na to. Sam se vedno rad lepo oblečem, tako je, odkar vem zase. To ni običajno, večina ljudi, ki ustvarja modo, sami sebe ne oblačijo modno. Vsak obisk modnega sejma v meni že vzbudi pričakovanje o tem, kaj bom oblekel v novi modni sezoni. Moda name zelo močno vpliva, moram reči." Pri oceni o tem, kako se oblačijo Slovenci, je Rok Lasan zelo previden. Ponavadi o tem ne želi govoriti javno. "Bojim se, da je ves ta trud, ki ga mi vsi počenjamo, včasih zaman. Ni nujno, da so ljudje modno oblečeni. Pomembno je, da človek ve, da je spalna srajca oblačilo za doma, da veš, da so oblačila za to, da se človek v njih dobro počuti, da pa istovrstnih oblačil ne moreš obleči za vse priložnosti. Zelo me moti, na primer, če vidim človeka v trenirki na pokopališču. Vedeti namreč morate, da tudi z oblačilom človek izraža neko spoštovanje do priložnosti, prireditve, ljudi. Včasih kar pozabljamo, da je obleka del našega življenja, del osebne kulture." Ko se odrske luči ugasnejo, ko Roka ni v javnosti, ga bomo našli doma, z njegovo družino. O sebi pravi, da je predvsem družinski človek, ponosen je na svojo družino. Zelo rad zahaja v naravo, na Koroško, od koder je doma njegova žena. Zelo vesel je, da razpolaga z velikim razponom življenjskih energij, da ima občutek z več vrst estetike. Kar pa zadeva načrte za bodočnost, jih ima vedno zelo veliko na zalogi, vezani pa so v glavnem na modo; to je delo, ki ga veseli in radosti. MG V DAVID BEDRAC: pot v auschwitz (2) V Opole na pivo in dober sladoled Priljubljeno shajališče mladih je tudi dom kulture, v katerem se pleše, ustvarja in predvsem gleda dobre filme. Filme, ki niso ravno komercialno naravnani, so pa umetniško in izpovedno zelo močni. Privlačni, skratka. In kako se prileže dober film pred spanjem, še zlasti, če nimaš televizije v sobi študentskega doma. Hvala bogu nisem bil edini slovenski študent na tej fakulteti. Z menoj je bila tudi {tudentka Barbara, s katero sem nazadnje po vseh zapletih okrog {tudentskega doma in sobe v njem bival v isti sobi. Postala sva kot "rit in srajca". Prvi dan sva {la na odli~ne pa-la~inke v restavracijo Grabówka, kjer ti ob francoskih šansonih postrežejo z izjemnimi pala~inkami. Pred tvojimi o~mi jih kuharica spretno spe~e in opravi vse drugo. Dobra hrana dobro stane. Pala~inke, ki sva jih z Barbaro jedla tukaj, so spadale med dražjo hrano, od 7 do 12 zlotov je stala ena taka pala~in-ka, kar znaša od 350 do 600 tolarjev. Ko sem že omenil slovensko valuto, naj povem, da Poljaki še niso slišali zanjo. Menjalnice cenijo nemško in ameriško valuto. Ce bi ostalo zgolj na tej ravni nepoznavanja. Pa je bilo še huje! Ve~ina za Slovenijo še ni slišala, spet drugi so nas vztrajno postavljali na slovaško ozemlje. Mnogi so naju z Barbaro tolažili tudi, da bo vojne v Jugoslaviji kmalu konec in da bova potem v miru živela. So pa bile zlate izjeme. V spominu mi je ostal zlasti pogovor s študentom, ki ga je zelo navduševala geografija. Sprva sem mislil, da gre zgolj za besedi~enje, pa sem kaj kmalu spremenil mnenje. Vedel je, kje leži Slovenija, celo sloven- sko himno je znal na pamet in da je slišal za Avsenikovo glasbo, je še pripomnil. Najin pogovor je sicer vodila njegova punca, ki je znala angleško, toda pristnost Zdravljice, ki sem jo slišal skozi usta tega Poljaka, me je zelo razveselila. Z Barbaro sva bila najbolj zanimiva objekta tistega večera v nekem večjem baru, v katerem sem popil Opolska Mestna hiša kar nekaj odličnega piva in se naigral biljarda. Naslednji dan je bil tako čas, da se lotim odkrivanja mesta. In sem se ga res. S fotoaparatom v roki sem se trudil narediti tudi kak dober posnetek in si zabeležiti čimveč o tistem, kar vidim. Najprej sem objadral cerkve v tem mestu, ker me arhitektura teh med drugim zelo zanima. Nisem bil razočaran. Še zlasti ne v katedrali sv. Križa, ki je znana po enem najstarejših krstnih kamnov v Evropi. Mogočen oltar in velike orgle v zaledju kažejo na razkošnost te cerkve. Prav tako zanimiva je bila cerkev na drugi strani mestnega trga (kapela sv. Ane), v katerem je družinska grobnica enega prvih županov tega mesta. Na steni znotraj grobnice visi veliko družinsko drevo, katerega korenine segajo v enajsto in dvanajsto stoletje, končajo pa se v sedemnajstem stoletju. V grobnici ležijo tri ogromne skulpture, ki prikazujejo očeta župana, njegovo ženo in sina. @al nisem izvedel, kdo je bil kipar. Verjetno anoni-mnež, kot so radi rekli Poljaki, kadar niso bili prepričani v svoje znanje, čeprav si potem v katerem od strokovnih vodnikov po Poljski našel drugačen podatek. Med zelo lepe zgradbe sodi gotovo tudi Mestna hiša na osrednjem opolskem mestnem trgu. V sprednjem delu le-tega se vleče premica klopi in vrvež ljudi po šesti uri zvečer. Ljudje postanejo zelo živahni. Tako tudi študenti v poznih popoldanski urah, ko dobesedno "visijo" na oknih (tudi v devetem nadstropju!) ali plešejo na uli- ci spodaj. Pikniki in bobnanje so stalni spremljevalci tovrstnih zabav na prostem. Študentje so se mi zdeli sploh zelo odprti in družabni in veliko bolj povezani kot v Sloveniji. Opole so polne pubov. V nekatere smejo le tisti z enaindvajsetimi leti, čeprav ni v njih kaj posebnega doživeti. Zato pa je bilo mnogo bolj poostreno z nakupom pijače pri mladoletnikih. Svojo starost so morali mladi dokazovati z dokumentom, ki je podoben naši osebni izkaznici, čeprav ima podobo nekakšne knjižice ali osebnega indeksa. Podobno se je dogajalo tudi v trgovinah, če se je kdo od mladoletnih pogumno odpravil nakupovat pivo ali kaj podobnega; zato pa so bili do tujcev, kakršna sva bila midva z Barbaro, prijazni in ustrežljivi. Po drugi strani pa se najdejo tudi taki, ki te na vlaku na-derejo in ti grobo suvajo potovalko po tleh. Nekdo drug jim ob tem razlaga, da sva z Barbaro tujca in da ne razumeva, čeprav sva prav dobro razumela njihove grobe kletvice. Največ kletvic sva se naučila od štu- Ljudje na osrednjem opolskem trgu so ves čas živahni, še zlasti zvečer, ko mesto zaživi v vsej svoji podobi dentov, ki so se neizmerno zabavali ob najini "rodi" izgovorjavi besed v poljščini, ki so prava zakladnica soglasniš-kih sklopov. Smejali smo se tudi, kadar so oni poskušali povedati kaj po slovensko. Študentsko življenje pa ni živo samo v domovih in na ulicah, temveč je zelo živahno in dinamično tudi v vseh večjih študentskih klubih. Opole imajo več takih klubov, kjer se lahko zabavaš in družiš s študenti z vseh koncev. V teh klubih tako pogosto prirejajo plesne večere, veliko je koncertov, ki jih prirejajo študenti kar sami. "rij^ glasbene novice Vsak teden se v Veliki Britaniji, ZDA in Nemčiji pojavi več kot 50 novih pesmi. V masi nove glasbe pa je le peščica res kvalitetnih skladb, ki se jih splača zapomniti. Ostanek pa je slaba glasba, vendar glasbena industrija poskrbi še za nekaj pesmi, da postanejo uspešnice. *** JENNIFER LOPEZ še vlada ponekod s hitom Love Don't Cost a Thing, medtem ko je njen spisek hitov slede~: If you Had my Love, Waiting for Tonight, Feelin' So Good in Let's Get Loud. Za nekatere je gospodi~na LOPEZ najbolj seksi ženska na svetu, ki tokrat v komadu PLAY (****) "žica" DJ-ja, naj zavrti njeno pe- sem. Gre za atraktiven ter pester r&b komad, v katerem si pevka privošči tudi sočno kletvico! *** Ameri{ka pevka BRANDY se je vpisala v glasbeno zgodovino s skladbo The Boy is Mine, v kateri sodeluje {e ena mlada pevka Monica. Mlada pevka vokalno dozoreva v glasbeno sveži in prepričljivi priredbi klasike ANOTHER DAY IN PARADISE (****). To pesem je v originalu pel Phil Collins, tokrat pa se je v sodobni groovy r&b priredbi pevki pridružil z rapanjem tudi njen brat Ray-J. *** Britanska skupina SUGABABES je lani navdušila glasbene kritike in poslušalce z nevsakdanjim hitom Overload. Tri najstnice ponujajo glasbeno razgibano novost z naslovom RUN FOR COVER (***), ki jo najdete na zgoščenki One Touch. *** LONYO je novi as garage underground plesne scene, ki je blestel v nekaterih diskotekah z uspešnico Summer of Love. Studijski mojster, producent in raper združuje v novem komadu GARAGE GIRLS (***) elemente garage godbe, ki ji sledijo tudi elementi house in hip-hop glasbe. *** Francosko skupino DAFT PUNK sestavljata Guy Manuel De Homein Cristo in Thomas Bangatter. Vrhunska mojstra elektronske glasbe sta svoje ideje ponudila na glasbenem kolažu navega albuma Discovery, ki vsebuje tudi komad One More Time. Inteligentna ustvarjalca elektronske glasbe sta v novem komadu AERODYNAMIC (**) malo zašla, saj sta uporabila nerazumljive in nezdružljive sample elektronske glasbe ter vrhunsko kitarsko solažo. *** Švedski najstniki iz skupine A*TEENS so v začetku glasbene kariere popolnoma oponašali skupino Abba. Na drugem albumu Teen Spirit kvartet izvaja lastne pesmi in njihova nova igriva ter energična pop pesem novi naslov HALFWAY AROUND THE WORLD (***) *** Britanski rock band OCEAN COLOUR SCENE sestavljajo pevec in kitarist Simon Fowler, bas kitarist Damon Minchella, kla-viaturist Steve Gradock in bobnar Oscar Harrison. Talentiran kvartet izvaja natančno akustično rock pesem UP ON THE DOWN SIDE (***), ki hkrati napoveduje novi album banda z naslovom Mechanical Wonder. *** Sheille Poole in Karen Poole sta osnovni članici skupine ALISHA'S ATTICK, ki je zaslovela s skladbo I Am I Feel. Sestri se po dveh letih vračata v glasbeni svet s svojim dvoglasnim petjem v skladbi PUSH IT ALL ASIDE (***). Sicer pa je to prijetna pop/rock skladba, katere edina slabost je, da se je hitro naveličaš. *** Gordon Summer je pravo ime britanskega pevca Stinga, ki je svojo glasbeno pot začel kot pevec in bas kitarist pri skupini The Police. Bivši "policaj" navdušuje v tradicionalni sentimentalni baladi MY FUNNY FRIEND&ME (****). STING v tej baladi uporablja elemente popa, soula ter jazza in jo je zapel za risanko The Emperor's New Groove. *** NICK CAVE je leta 1983 podpisal pogodbo z založbo Mute in zanjo posnel prvi single In the Ghetto in album From Here to Eternity. Karizmatični avstralski pevec spet blesti s svojo spremljevalno zasedbo THE BAD SEEDS v glasbeno popolni melanholični baladi z naslovom AS I SAT SADLY BY HER SIDE (****). Gospod CAVE bo 2. ali 3. junija koncertiral tudi v Ljubljani. David Breznik ZA KRATEK CAS POPULARNIH 10 RADIA PTUJ 1. Daylight in Your Eyes - NO ANGELS 2. Uptown Girl; I Lay my Love on you - WESTLIFE 3. What a Feeling - DJ BOBO & IRENA CARA 4. It wasn't Me - SHAGGY & RIKROK 5. All for You - JANET JACKSON 6. Don't Let me be the Last to Know - BRITNEY SPEARS 7. Jaded - AEROSMITH 8. Nobody Wants to be Lonely - RICKY MARTIN & CHRISTINA AGUILERA 9. Butterfly - CRAZY TOWN 10. I ain't Gonna Stand for it - ERIC CLAPTON Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ptuj Mladi dopisniki VOŽNJA V KROGU Lani, ko smo bili na morju, sem videla, da ima veliko družin gumijasti čoln in vesla. Takoj sem si ga zaželela. Mami in ati sta mi obljubila, da ga bom dobila naslednje leto. Letos sem ga res dobila. Prva vožnja je uspela, ker je veslal ati. Drugi dan sva se s sestrično Nino šli vozit s čolnom. V čolnu sva imeli brisače in plavutke za vsak primer. Ker pa je Nina prvič veslala, sem si mislila, da bo nekaj narobe. Veslali sva in veslali in nikamor nisva prišli. Bilo je res nekaj čudnega. Vrteli sva se v krogu. Vsi smo se smejali. In na koncu sem se opogumila, si obula plavutke ter šla v vodo in čoln pripeljala do pomola. Na koncu sem bila tako izmučena, vendar ne samo zaradi vleke čolna, temveč tudi od smeha. Tina Horvat, 5. b, OŠ Kidričevo TROBENTICA TROBI Ko je zasijalo toplo sonce, sem se prebudila. Jaz, trobentica, rastem ob robu gozda. Ko mimo priskaklja zajček, me opazuje, kakor rastem. Ko so prišli otroci, so me utrgali in so začeli trobiti. Ko sem pogledala okrog sebe, sem videla belo preprogo zvončkov. Imam velike rumene cvetove in zelene liste. Čebele in metulji so sedali name. Ko sem v gozdu ovenela, sem bila zelo žalostna. Otroci so me utrgali in so me nesli v šolo in učiteljica se je zelo razveselila. Sabina Kelenc, 2. a, OŠ Gori{nica SMETOZER Nekega dne sem se odločil, da bom naredil super robota, ki požira smeti. Potreboval sem veliko materiala. Delal sem ga pet mesecev. Bil je zelo velik. Imenoval sem ga smetožer. Hodil je okrog in pobiral smet za smetjo. Za seboj ni pustil niti najmanjše smetke. Tudi ljudje niso več onesnaževali okolja. Tako je ostal smetožer brez dela. Elvis Arnu{, 3. r., OŠ Jur{inci MOJA MAMA Moji mami je ime Tatjana Fišer. Na videz je zelo mlada. Ker ni našla službe, se je odločila, da bo hodila v vrtnarsko šolo. Na pogled ni preveč velika. Ima svetlo rjave oči. Je svetlolasa. Njeni lasje so kodrasti. Zelo rada ima oblečene hlače. Ne nosi rada oblek. V prostem času pospravlja, kuha, pomiva posodo, lika in gleda televizijo. Dobro ji gre v vrtnarski šoli. Včasih je zelo razpoložena. Je prijazna. Včasih sem tudi kregan. Rad jo imam, ker pokaže, da me ima rada. Sa{o Fi{er, 3. a, OŠ Breg MASKE NEKOČ IN DANES Tudi nekoč v starih časih so imeli pustno rajanje kot danes, vendar na drugačen način. V času otroštva starejše babice mask sploh niso imeli. Če pa so jih imeli, so bile narejene iz papirja in kartona. V otroštvu mlajše babice pa so maske že obstajale. To so bile kakšno ptičje strašilo iz starih oblek ali pa so se našemili v živinozdravnika za kokoši. Oblečeni so bili v stare cunje, v rokah pa so imeli poln cekar s koruzo. Hodili so po vasi in cepili kokoši, vendar so se jih le-te bale. Denarja niso vzeli kot ga maske danes, saj ga ni bilo. Danes maske veliko bolj rajajo kot nekoč in veliko več jih je. Mislim, da bi se danes porabilo manj denarja, če bi si delali preproste maske. Anja Mohorko, 4. r., OŠ Sela NAJ SE PREDSTAVIM Sem Vid Izlakar. Obiskujem 3. a razred, osnovne šole Ljudski vrt na Ptuju. 6. julija bom star 10 let. Stanujem v Kraigherjevi ulici 15 v Ptuju. Pozimi se smučam, poleti pa igram tenis. Rad tudi plavam, se rolkam in vozim s kolesom. Rad se igram s prijatelji, z lego kockami in vlakom. Tudi knjige zelo rad prebiram. V razredu sem četrti po velikosti, saj sem visok 147 cm. Težek sem 49 kg. Moja usta se rada smejijo in lička so večkrat rdeča. Nos pa pogosto smrka. Moje roke so vedno nemirne. Nohte na rokah grdo pogrizem. Noge rade "dirkajo" naokoli. Sem veseljak in prijazen. Rad pomagam drugim. Tudi doma pri gospodinjskih opravilih sem mami občasno v veliko pomoč. Le svojo sobo nerad pospravljam. Vid Izlakar, 3. a, OŠ Ljudski vrt BIL SEM BOLAN Ko si bolan, si slabe volje. Jaz še nisem bil v bolnišnici, a bolan sem že bil. Doma ležim, oče in mama pa skrbita zame. Prinašata mi čaj, zdravo hrano in sadje. Ti- LUJZEK Dober den vsoki den! Ker sma včeraj z Mico muterta-gala, vam pi{em toto pismo v pondelek, 26. marca. Sen malo zmontrani, saj smo v soboto pri znoncih trsje sadili, ke mo lehko za enih por let vino pili. Jaz sen ali že dugo na sveti, pa ne punim, ke bi kerega leta trsje v zemlo pokopali sredi merca. Negda smo rekli, da je za toto delo najbo-lj{i cajt okoli prvega mejnika, najbrž tudi zato, ker smo te meli tri dni fraj in neja bija problem za tožoke oziroma delovno silo, kak to zaj pro-vimo. So pač stručnjaki ugotovili, da se rano v merci ali pa v aprili vsajeno trsje do jeseni najlep{e vkorenini in obrose. Jaz bi verva, da je tudi tak, {e posebno letos, ko narova itak prehiteva sama sebe. Smo pa zaj že tudi tak daleč pri{li, da lehko trsje sadimo tudi s posebnim strojem. Tehnika pač napreduvle na vseh voglih in kuncih. Negda smo {e deco sami duma delali, zaj pa to že v {pitolih in na posebnih klinikah naredijo. Jaz pa provim, da je domače pač domače, če so napete hlače. Tejko naj bo o trsji in napredki tehnike, zaj pa {e malo o {porti. Saj vete, da sen jaz zagriženi navijač za vse {porte, od nogometa pa do žepnega biljarda. V soboto sen tak navija za na{e nogome-ta{e, ki so v Rusiji na ruski fronti remizirali z rusko reprezentanco, ki se je tak pete-linla, kak da bi bili najmanj svetovni prvaki, mi Slovenci pa kok{na divja va{ka nogometna liga. Pa so vidli, da se tudi mi spoznamo na žogobrc, saj so meli vejko srečo, da niso celo tekme čista zgubili. Tak, pa smo tam, ko se začne kunec totega pisma. Ker je snoči fejst dež lija, bom gnes z Mico metule lovija, saj je zemla fejst razmočena in se nede dalo kopati in rovati. Tejko te za gnes, lepo se jemljite. Nič nede hujdega, če bote mi napisali kok{no pismo na naslov Tednika (za Lujzeka). Lehko hvolite, lehko {imflete, samo resnico pi{ite. Vas poda-vljam - va{ Lujzek ste dni ne morem hoditi v šolo. Sošolci mi prinašajo domačo nalogo. Kadar sem bolan, grem k doktorju, da me pregleda in mi napiše zdravilo. Potem grem v lekarno, da dobim zdravilo. A ko zdravilo popijem, sem spet zdrav. Joži Ostro{ko, 2. a, OŠ Gori{nica KAKO SE HIŠA PREBUJA Hiša se prebudi zgodaj zjutraj, ko je še tema. Hitro si poravna zavese, zapre vrata in čaka ... Čaka na očeta, ki se odpelje v službo, da tam anteno drži. Čaka, da se iz postelje priplazi mama in otroke zbudi. Odpelje jih v šolo, nahrani dojenčka, ki joče kot cmera, ter skuha kosilo. Utrujena na stolu obsedi in komaj čaka očeta. Hiša pa se smeji. Maja Hazenmali, 4. c, OŠ Lovrenc na Dravskem polju MOJ NARAVOSLOVNI DAN V petek smo se zbrali pred šolo. Po nas je prišel avtobus. Z njim smo se odpeljali pred bolnico. Sli smo proti laboratoriju. Tam nas je pričakala gospa Aleksandra Nemec. Najprej nam je pokazala, kako se jemlje kri, kje jo pregledajo, kako napišejo izvide. Povedala nam je, da odvečno kri zažgejo. Ogledali smo si tudi lekarno Toplek. Farmacevtka nam je pokazala različna zdravila. Povedala nam je tudi, da nekatera zdravila hranijo v hladilniku. Potem smo šli v Terme Ptuj. Terapevtka nam je pokazala tera- pije. Povedala nam je, da moramo za naše zdravje veliko telovaditi. Videli smo tudi telovadnico. Ko smo si ogledali terapijo, smo imeli še malo časa za malico. Ko smo se namalicali, smo šli na sprehod. Videli smo tudi konje. Konji so bili rjave, črne, belo rjave in bele barve. Božali smo jih in jim dajali travo. Ta dan mi je bil zelo všeč. Upam, da bom še doživela tako lep dan. Anja Kozel, 3. r., OŠ Velika Nedelja DIVJA ODLAGALIŠČA V gozdu bi moralo biti najbolj prijetno. A ni. Gozd ni več čist, ker ljudje mečejo vanj odpadke -avte, železo, plastiko in akomu-latorje, ki onesnažujejo gozdove. Če bo tega onesnaževanja še več, bo iz gozda nastalo dvije odlagališče. Zato bi morala zelena straža varovati gozd. Denis Božičko, 4. r., OŠ Sela MOJA MAMICA Moji mami je ime Marjana piše se Nedeljko. Stara je devetintri-deset let. Po poklicu je administatorka. Dela na informacijah in ima veliko opravka z ljudmi in telefoni. Mislim, da ji je ta poklic še kar všeč. Velika je sto šestdeset centimetrov. Oči ima modre, lase pa svetle. Oblika frizure je malo manj kodrasta in spuščena. Obraz je bolj okrogel. Oblači se normalno, razen če je kakšno slavje, se bolj uredi. Vede se lepo, zmeraj je razpoložena, to me veseli. Odlična je v kuhinji, več pa ne vem. V prostem času gre najraje na sprehod ali pa se vsi skupaj odpravimo na obiske. Od drugih mamic se razlikuje po tem, da me ima bolj rada kot druge mame. Nejc Nedeljko, 3. a, OŠ Breg NAGRADNA KRIŽANKA PIKAPOLONICA PTUJ Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih (številke od 1 do 21). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran!), ga nalepite na dopisnico in ga prinesite ali pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj, do 6. aprila 2001. Rešitev brez kupona pri žrebanju ne bomo upoštevali. Nagrade za nagradno križanko prispeva podjetje Pikapolonica -Trgovina Ptuj. 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 5.000 tolarjev 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 3.000 golarjev 3. nagrada: darilni bon v vrednosti 1.000 tolarjev. Imena nagrajencev bodo objavljena v Tedniku v ~etrtek, 12. aprila. Izžrebani reševalci lahko dvignejo nagrade v trgovini PIKAPOLONICA, Slomškova 22, Ptui. NAGRADNA PIKAPU^LOfVICA 9KR1ŽANK. o T R a i K m LETALSKI VIJAK, ELISA UČITEU LATINŠČINE POSEBNA OBLIKA KISIKA SKOPUH, STISKAC (UUDSKO) 4. IN 16. ČRKA MEHKO USNJE, IRHOVINA NARDINO OUE, MAZILO IGRALEC VELIKOST PLOSKVE, POVRŠINA 0 M ŠIROKA RAZMAK-NITEV NOG ŽLEB V DESKI, UTOR S MLADIČ OSLA LOVSKI PES STARA PASMA KONJ JAR GENERAL (HIDEKi; DRAGO ELI KAN m SVOBODA EVA NOVŠAK ZNAMKA KUHINJ. POSOD m KRVAVI MLEČNIK (UUDSKO) ZVEZDNIK m KREPOST VRLINA (IZ GRŠČINE) IZ BESEDE KRETA SESTAVIL: EDI KLASINC SKORJA HRASTA PLUTOVCA, PLUTOVINA STROJ TEKAČ PISANA TROPSKA PAPIGA NOŽICA INTEGRIRANEGA VEZJA UPADANJE DRUŠTVENA ZASTAVA a ITALU. MOTO-CIKLIST CAPIROSSI NORVEŠKI ALPSKI SMUČAR SKAARDAL il!IJIIll!li!.-tj REKA OB SEVERNEM URALU CESTNO VOZILO m m 0 BREHE-LESNOST ELDA VILER BURMANSKI POLITIK (SITHU) 0 S DVOJICA IRSKI DRAMATIK (SAMUEL) TRENJE NAŠA TURISTIČNA AGENCIJA NASLON KOSOVELOVA PESEM KOŠARKAR ČIZMIČ ČEBEUA TVORBA V PANJU ITALU. POLICUSK UPRAVNIK NOVINARKA PERIŠIN BERILU ŽENSKA PRI ISKAN.JU ŠTRAJK PETRARCOV; UUBEZE^ IZ BESED STOT + SPOR STOPNICA PRED VRATI PRISTAŠ VERIZMA m TKANINA ZA DOJENČKA 0 PLEME, ROD "0 LUČAJ BIVALIŠČE UMRLIH m ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA TELUR TIŠINA, MOLČANJE M DUHOVIT/ SATIRA S m ZNAMKA ŠVICARSKIH UR IZ BESEDE KASTAV m s w Pi^ m PT iFir PT m PIT KUPON NAGRADNE KRIŽANKE PIKAPOLONICA PTUJ Geslo: Ime in priimek:, MpqIDU' Dpunnp Qtpuillťp' TEDENSKI HOROSKOP OD 29. 3. DO 4. 4. 2001 / TEDENSKI HOROSKOP OD 29. 3. DO 4. 4. 2001 OVEN 21. 3. DO 20. 4. I. DEKADA 21. 3. do 30. 3. Nemir v srcu že nelaj časa spremlja vašo ljubezensko zvezo. Tako vi kot vaš partner sta potrebna sprememb, kaj pa morata spremeniti v svojem odnosu, pa vesta najbolje sama. II. DEKADA 1. 4. do 10. 4. Zelo samozavestni in uspešni znate biti in zaradi teh lastnosti ste tako učinkoviti v svojih namerah, saj vedno uspete tam, kjer želite, pa tudi to vam je treba priznati, da je sreča na vaši strani. III. DEKADA 11. 4. DO 20. 4. Ne bodite tako negativni glede svojega posla in poslovnih uspehov ter do sodelavcev, s katerimi delate. Bodite bolj kreativni in prodorni, saj znate biti. Pomoč lahko pričakujete tudi od domačih. BIK 21. 4. DO 20. 5. I. DEKADA 21. 4. do 30. 4. Ne obupajte, čeprav se vam zdi, da so se vam zaprla vsa vrata. Malo se morate ozreti naokrog in videli boste, da imate nekje odprto okno, samo poiskati ga morate, tam je vaša rešitev. II. DEKADA 1. 5. do 10. 5. Ne bodite tako egoistično naperjeni, bolj potrpežljivi morate biti, pa se bodo vse zadeve glede materialnih dobrin rešile v vašo korist. Na tak način kot delate sedaj, si nič ne pomagate. III. DEKADA 11. 5. do 20. 5. Z optimizmom in sposobnostjo, ki ju imate, znate skozi igro postaviti vse stvari na svoje mesto ter na ta način uspešno premagujete vse težave v osebnem življenju in poslov- DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. I. DEKADA 21. 5. do 31. 5. Dobro ste se znašli v komercializiranem svetu, saj ste dobro naložili svoje naložbe, kar se vam danes obrestuje, poleg tega pa imate še trden in srečen zakon oziroma zvezo. II. DEKADA 1. 6. do 11. 6. Ne razmišljajte negativno, saj ste končno prišli iz svoje finančne krize in zaplavali v mirne vode. Sedaj je čas, da zadihate s polnimi pljuči in greste naprej. Ne pozabite na prijatelje. III. DEKADA 12. 6. do 20. 6. Nalijte si čistega vina in si priznajte, da ste storili vse, da bi se rešili pred propadom, pa ni šlo. Sedaj delajte samo na tem, da se dvignete in ponovno uspete, kar za vas ne bo tako težko. RAK 21. 6. do 22. 7. I. DEKADA 21. 6. do 1. 7. Zaradi problemov v vaši ljubezenski zvezi bežite v delo in postajate zaradi izčrpanosti še bolj negativni, kot ste že zaradi problemov, ki vas obdajajo. Le kje je tista va{a mirnost, s katero ste vedno znali re{evati probleme? II. DEKADA 2. 7. do 12. 7. Ne delajte si po nepotrebnem skrbi, ker vse ovire in težave uspe{no premagujete z modrostjo, ki jo nosite v sebi, samo vse premalo jo uporabljate. III. DEKADA 13. 7. do 22. 7. Kljub temu da ste ponovno na začetku svoje osebne in poslovne poti, se ne predajte, ampak se borite, ker vam bo ta pot prinesla moralni in finančni uspeh, predvsem pa nncliičaitp Qunin nntraninct LEV 23. 7. do 23. 8. I. DEKADA 23. 7. do 2. 8. Z močjo volje in notranje intuicije ste premagali bolezen in ponovno zaživeli. Zaljubljeni ste in ljubljeni. Vzemite, kar vam ponuja življenje, in ne premi{ljujte o preteklosti, enostavno jo pokopljite. II. DEKADA 3. 8. do 12. 8. Zasluga va{e intuicije je, da ste se sposobni prepustiti času in spontano jemati, kar vam daje življenje, saj se zavedate, da je življenje reka, ki samo teče in teče, zaradi tega tako dobro krmarite svojo barko. III. DEKADA 13. 8. do 23. 8. Enostavno si priznajte, da vas privlačijo pustolov{čine, saj ste človek avantur. Izkoristite ta čas, da vam nekoč pozneje ne bo žal za izgubljenimi priložnostmi. Za ustalitev bo {e čas. DEVICA 24. 8. do 23. 9. I. DEKADA 24. 8. do 2. 9. Kljub temu da imate trenutno nesoglasja in prepire glede posla, bodite bolj samozavestni, saj ste dovolj ambiciozni in optimistični, da obdržite vse materialne dobrine, ki ste jih dosegli. II. DEKADA 3. 9. do 12. 9. Pot, na katero ste stopili, je uspe{na in harmonično boste premagovali vse težave. Spoznali boste, da ste napravili dobro potezo tako za sebe kot za svoje najdražje, predvsem pa za svojo prihodnost. III. DEKADA 13. 9. do 23. 9. V času svoje bolečine se ne spominjajte samo žalostnih dogodkov, ampak tudi lepih, saj jih je bilo nekaj. O tem svojem obdobju razmi{ljajte pozitivno, saj vam je dalo tudi npliai liar hnctp lahlin nHnpcIi u nrihnHnnct TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. I. DEKADA 24. 9. do 3. 10. Optimistični ste in glede tega lahko premagujete vse težave na poslu. Malo manj ste uspe{ni v domu, kjer se počutite utesnjeni. Dobro bi bilo, da si izborite svobodo, ki vam pripada. II. DEKADA 4. 10. do 13. 10. Preveč se razburjate. Enostavno se prilagodite trenutni situaciji in vzemite od življenja, kar vam ponuja. Včasih je pač bolje imeti razumsko prijateljstvo kot pa ranjeno srce, se vam ne zdi? III. DEKADA 14. 10. do 23. 10. Va{ posel napreduje s polno paro tako finančno kot moralno, pazite samo, da ne pozabite na svojo obljubo, da boste kljub veliki materialni dobrini ostali isti, kot ste bili prej - naravni in dobri. ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. I. DEKADA 24. 10. do 2. 11. Le zakaj se upirate in ne sprejemate vseh tegob in žalosti kot harmonije, s katero pač morate živeti, če želite v bodočnosti uspeti? Prihodnost, ki je pred vami, je prijetna in uspe{na. II. DEKADA 2. 11. do 12. 11. Sprejmite vse spremembe, ki se vam dogajajo, kot nekaj samo po sebi umevnega in ne začenjajte novega projekta od začetka, ampak nadaljujte tam, kjer ste ob stali, ko so se začeli problemi. Sreča je na va{i strani. III. DEKADA 13. 11. do 22. 11. Sreča in ljubezen, ki jo črpate iz svoje zveze, vam dajeta moč, s katero dokaj uspe{no premagujete težave in realizirate vse nove nrniplťtp np Qunii nnQÍnuni nnti STRELEC 23.11. do 21. 12. I. DEKADA 23. 11. do 2. 12. Ne smilite se več samemu sebi, ampak vzemite usodo končno v svoje roke. Ko boste vse svoje spremembe vzeli kot nekaj, kar mora priti, se bo za vas končno začelo novo življenje. II. DEKADA 3. 12. do 12. 12. Le zakaj ne poslu{ate svoje notranje intuicije in se ne uprete bolečini in živčni napetosti, ki vas ubijata? Dovolj ambicioznosti in samozavesti je v vas, da bi vam z malo vztrajnosti in volje zelo lepo uspelo. III. DEKADA 13. 12. do 21. 12. Imate srečno, trdno in uspe{no zvezo, s pomočjo katere ste uspe{ni v poslu. Ste kdaj pomislili, da vam je vse to začelo uspevati takrat, ko ste začeli razmi{ljati drugače in ste spremenili svoje navade. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. I. DEKADA 22. 12.do 31. 12. Vvaši zvezi obstajajovse vrline, ki jih človek potrebuje za svoj notranji razvoj in duhovno rast. Polni ste ljubezni, pa tudi prijateljstvo in spo{tovanje gresta z roko v roki naprej. II. DEKADA 1. 1. DO 11. 1. Ne dvomite več v sebe in svoje kvalitete. Glede posla je potrebna sprememba, ker samo tako boste uspe{ni in si boste priborili priznanje, ki vam pripada. Le naprej v borbo! III. DEKADA 12. 1. do 20. 1. Navdu{enje, s katerim ste sprejeli novo materialno dobrino, vas bo minilo, ko boste ugotovili, da ni vse tako lepo, kot se na prvi pogled zdi. A vso stvar boste uspe{no pop- VODNAR 21. 1. do 19. 2. I. DEKADA 21. 1. do 30. 1. Zaljubljeni ste, usoda in sreča sta vam naklonjeni, v izobilju pa imate tudi navdiha, s pomočjo katerega ohranjajte svojo zvezo in ji dajete vsake toliko časa moči, da se lahko ohranja. II. DEKADA 31. 1. do 9. 2. Sporočilo, ki vas bo doseglo ta teden, vam bo polep{alo dneve, saj boste ugotovili, da ste v kolektivu uspe{ni zaradi harmonije, ki vlada med vami, saj znate kot kolektiv prisluhniti eden drugemu in se posvetiti težavam, ki vas tarejo. III. DEKADA 10. 2. do 19. 2. Bolj zaupajte v sebe in svojo usodo, in kljub temu da imate občutek, da vam gre vse narobe, se vam bo odprlo in "steklo". Pred vami je uspe{en začetek. RIBI 20. 2. do 20. 3. I. DEKADA 20. 2.do 1. 3. Ste kdaj pomislili, da je vzrok za va{e tegobe in živčno napetost prilagodljivost, s katero se posku{ate prilagajati, čeprav v svojo {kodo? Včasih je dobro, če je malo manj prilagodljivosti in več {pekulacij. II. DEKADA 2. 3. do 10. 3. Pred vami je uspe{na in prijetna pot v osebnem življenju in v poslovnem svetu, kjer boste imeli zaradi svoje poslovne žilice veliko uspeha. III. DEKADA 11. 3. do 20. 3. Ker ste po naravi zelo odgovorni, uspe{no premagujete vse težave v svoji ljubezenski zvezi, kjer znate prisluhniti težavam partnerja, in na poslu, kjer vse težave odgo- unrnn in nnyitiunn mčiiiptp I Hnrnclinn ip QPQtauila uača upHpŤpuallía MaiHa lii in lahlin Hnhitp na tpl čt nQO-d^-Qd ROKOMET VELIKA NEDELJA - MOBITEL PRULE 67 22:26 (8:13) Rokometaši Velike Nedelje vedno igrajo pred številnim občinstvom. NOGOMET TK&EL STOJNCI - HAJDINA 2:0 /1:0/ Dušan Čeh, trener Stojn-cev, je bil zadovoljen z osvojitvijo novih treh točk str. 26 ROKOMET ORMOŽ - KROG BAKOVCI 28:19 /12:8/ Pomembna zmaga roko-metašev Ormoža v boju za obstanek v 1. B SRL. str. 26 ODBOJKA Ptujčanke po dveh sezonah izpadle iz prvoligaške konkurence. ŠTEFAN VRBNJAK, MENEDŽER ŽOK ELEKTROLOGISTIKA: "Vsak neuspeh je boleč!" str. 27 KOLESARSTVO Rogina je bil na sobotni dirki v Poreču za malenkost ob zmago in je osvojil 2. mesto. Ostali del ekipe Perutnine je dirko končal v veliki zasledovalni skupini. str. 27 ANDREJ PETROVIČ, TRENER V ATLETSKEM KLUBU PTUJ Usoda ptujske atletike je v rokah politikov Ptujska atletika je zmeraj dosegala dobre rezultate tako v državnem kot mednarodnem merilu, vendar je pred približno šestimi leti zabredla v precej globoko krizo zaradi predčasne "upokojitve" mnogih kvalitetnih atletov. Razlogi za to so bili različni: izredno slabi pogoji treninga, pomanjkanje denarja, slaba notranja organizacija kluba, osebni razlogi (npr študij) in še splet kakšnih nesrečnih dogodkov. V AK Ptuj z veseljem ugotavljamo, da se zadnji dve leti število kakovostnih tekmovalcev povečuje. V lanski tekmovalni sezoni smo v vseh starostnih kategorijah osvojili skupaj 23 medalj na državnih prvenstvih - uspeh, kakršnega klub ni dosegel od tistih zlatih časov ptujske atletike (1985-1993). Porast uspehov je predvsem posledica povečanja števila trenerjev, notranje reorganizacije ter delnega izboljšanja pogojev treninga. Kako izboljšanje pogojev treninga lahko vpliva na rezultate, nazorno pove ta podatek: po izgradnji pomožnega 200-metrskega stadiona iz umetne mase pri ŠC Ptuj se je oblikovala skupina šestih skakalcev v višino in v treh letih tekmovanj v vseh starostnih kategorijah so osvojili več kot 30 medalj na državnih prvenstvih. Tudi kvaliteta krajših sprinterskih disciplin je močno porasla. Za stabilen obstoj in razvoj ptujske atletike pa omenjeni stadion ne zadostuje, kajti nekatere atletske discipline se ob pogojih, ki so nam trenutno na razpolago, sploh ne morejo izvajati (3000 m z ovirami, skok s palico, troskok, met diska, met kladiva, met kopja). Ptuj enostavno potrebuje olimpijski 400-metrski stadion iz umetne mase! Ne potrebuje ga samo AK Ptuj, potrebujejo ga šole za pouk športne vzgoje, potrebuje ga Zavod za šport za kakovostno izpeljavo občinskih atletskih tekmovanj, pa tudi drugi športni klubi za izvedbo svojih kondicijskih priprav in testiranj. Dolgoročno gledano, je usoda ptujske atletike v rokah politikov, vendar smo ne glede na sedanje in bodoče razmere v AK Ptuj trdno odločeni trenutni pozitivni trend razvoja rezultatov nadaljevati. Vedeti je namreč treba, da dokler AK Ptuj ne bo imel enakovrednih pogojev treninga z drugimi klubi (nekateri imajo že dvorane z umetno maso za trening pozimi), bo vsak ptujski atlet na tekmovanju nastopal v podrejenem položaju in medalja na državnem prvenstvu bo za kakšen centimeter ali dva težje dosegljiva. NOGOMET 2. LIGA Rezultati 18. kroga: Aluminij - Železničar Ligro 1:0, Esotech Šmartno - Jadran Šepič 1:0, Brda - Renkovci 6:4, Elan Granit - Nafta 1:0, Živila Triglav - Livar Ivančna Gorica 2:0, Beltinci - Viator&Vektor 0:2, Zagorje - Dravinja 0:0; prost Feroterm Lentrem. 1. ŽIVILA TRIGLAV 18 13 2 3 43:12 41 2. ESOTECH ŠMARTNO 18 10 5 3 35:18 35 3. ELAN GRANIT 17 11 2 4 32:19 35 4. JADRAN ŠEPIČ 18 10 3 5 31:17 33 5. ALUMINIJ 18 9 6 3 33:20 33 6. ZAGORJE 18 8 6 4 26:15 30 7. LIVAR IVANČNA GORICA 18 8 3 7 29:25 27 8. NAFTA 18 7 5 6 21:19 26 9. DRAVINJA 18 7 3 8 17:23 24 10. ŠENTJUR 15 6 3 6 23:27 21 11. VIATOR &VEKTOR 18 5 5 8 27:28 20 12. ŽELEZNIČAR LIGRO 18 5 5 8 27:28 20 13. BELTINCI 18 4 5 9 17:31 17 14. FEROTERM LENTREM 17 4 4 9 17:36 16 15. BRDA 17 3 1 13 24:50 10 16. RENKOVCI 18 1 2 15 20:46 5 Pari 19. kroga - nedelja, 1. aprila, ob 17 .00 uri: Aluminij Esotech Šmartno, Železničar Ligro - Zagorje, Dravinja - Beltinci, Viator&Vektor - Živila Triglav, Livar Ivančna Gorica - Elan Granit, Nafta - Brda, Renkovci - Feroterm Lentre; prost Jadran Šepič. NAJ NOGOMETAŠ 2000/2001 2. SNL........................................................... 3. SNL - SEVER.............................................. 1. UGA MN2 PTUJ....................... Ime in priimek: ......................... k Naslov: ...................................... ALUMINIJ - ŽELEZNIČAR LIGRO 1:0 /0:0/ STRELEC: 1:0 Čeh /v 74. minuti/ ALUMINIJ: Dukarič, Franci, Golob, Kancler /Prapotnik/, Sam-bolec, Pučko, Perkovič, Hojnik /Jevdjenič/, Gojkovič, Emeršič /Koren/. Trener: Branko Horjak. Nogometaši Aluminija so veljali za velikega favorita in to vlogo na koncu upravičili z minimalno zmago nad ekipo mariborskega Železničarja. Vlogi sta bili različni, saj se Kidričani borijo za visoka mesta na prvenstveni razpredelnici, medtem ko njihovi nedeljski gostje bijejo bitko za obstanek v drugoligaški konkurenci. Že na začetku srečanja so domači nogometaši vzeli vse niti igre v svoje roke in imeli nekaj priložnosti za zadetek. Največjo je zamudil Milan Emeršič v 32. minuti, ko mu v dveh poizkusih ni uspelo premagati gostujočega vratarja. V prvem polčasu pa je priložnost za vodstvo nogometašev Aluminija zamudil še Peter Franci. Tudi v drugem polčasu smo gledali igro na polovici gostov. Domači trener je moral zaradi poškodb zamenjati oba napadalca in kazalo je, da so domači v brezizhodnem položaju. Toda vstop Korena je poživil igro. V 74. minuti je Koren lepo prodrl po desni strani, poslal visoki predložek v kazenski prostor gostov in tam ROKOMET Utrinek z nedeljske tekme Aluminij - Železničar. Pred vrati gostov je bilo večkrat »vroče«. je Čeh z glavo zadel levi vratnik, od katerega se je žoga odbila v mrežo. Nogometašem Aluminija je delo olajšal še Pavlin, ki je bil izklju- čen po svoji neumnosti. Gosti iz Maribora bi skorajda uspeli z obrambno taktiko in so dodobra namučili Kidričane, da so prišli do pomembne zmage v borbi za vrh razpredelnice. To nedeljo pa bo na stadionu Aluminija derbi kroga, ko se bodo Kidričani pomerili z drugouvrš-čeno ekipo Esotech Šmartno. 1. A SRL MOŠKI Rezultati 16. kroga: Velika Nedelja - Mobitel Prule 67 22:26 /8:13/, Slovan - Gorenje 22:22 /14:10/, Inles Riko - Prevent 22:27 /10:13/, Trimo Trebnje - Termo 28:25 /15:12/, Dobova - Avtomikolič Rudar 29:29 /14:13/, Pivka Perutninarstvo - Celje Pivovarna Laško 20:34 /10:17/ 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 16 15 1 0 558:367 31 2. MOBITEL PRULE 67 16 13 2 1 467:372 28 3. GORENJE 17 12 2 3 469:404 26 4. PREVENT 16 12 1 3 461:399 25 5. AVTOMIKOLIČ RUDAR 16 8 3 5 460:450 19 6. TRIMO TREBNJE 16 7 2 7 435:431 16 7. VELIKA NEDELJA 16 8 0 8 393:410 16 8. TERMO 16 4 3 9 413:448 11 9. SLOVAN 16 3 3 10 406:492 9 10. DOBOVA 16 1 4 11 405:448 6 11. INLES RIKO 17 3 0 14 392:488 6 12. PIVKA PERUTNINARSTVO 16 0 1 15 376:530 1 Poskus Planinca prek bloka Lubeja. Foto: l. kotar VELIKA NEDELJA -MOBITEL PRULE 67 22:26 (8:13) Velika Nedelja: Mesarec 3, Tro-fenik 2, Potočnjak 2, Bezjak 6, Šoštarič, Planinc 2, Kokol, Belec, Poje 2, Štruc 5, Okreša, Podpečan, Kumer, Gregorič. Mobitel Prule 67: Franetič, Mandič 1, Šimon 1, Šilc 6, Brumen 2, Backovič 1, Lubej, Makovec, Ficko 2, Lapajne, Milosavljevič 7, Puc 2, Kastelic 3, Jovičič 1. Domači igralci so imeli pred polno dvorano v prvem polčasu veliko težav z obrambo gostov, ki so kljub nekaj uspešnim obrambam vratarja Podpečana prvi del dobili s petimi zadetki prednosti. Drugi polčas pa so domači začeli izjemno čvrsto v obrambi in kom-binatorno v napadu ter iz minute v minuto razliko zniževali. Ob velikem navdušenju gledalcev so v 42. minuti izenačili na 16 in nato celo dvakrat povedli (17:16 in 18:17). V tem obdobju se je iz- kazal tudi vratar Belec. Enajst minut pred koncem je pri izenačenju na 19 gostujoči trener v vrata poslal prvega vratarja Bena Lapaj-neta, ki je zapored ubranil nekaj strelov domačih, na drugi strani pa je Iztok Puc z dvema zadetkoma "prebudil" druge strelce ekipe in Prulčani so povedli s 23:19. Kljub temu se domači niso predali in v 56. minuti znižali na 22:23. V zadnjih minutah se jim je znova ustavilo v napadu, kar je ekipa številnih reprezentantov in prvega desnega krila Evrope Milo-savljeviča izkoristila in zmagala. Domače igralce velja pohvaliti za izjemno predstavo v večjem delu drugega polčasa, ko so brezobzirno izkoristili obdobje medle igre Ljubljančanov, ki imajo pa tesnem izpadu iz mednarodnega tekmovanja kar precej težav z motivacijo. Kakorkoli že, igralci Velike Nedelje so pred svojo številno zvesto publiko pokazali in dokazali, zakaj so za novinca tako visoko na lestvici prve lige. l. kotar 1. B SRL MOŠKI Rezultati 17. kroga: Sevnica - Dol TKI Hrastnik 25:22 /14:11/, Nova Gorica - Šmartno 23:23 /10:8/, Chio Kranj - Mitol Pro-Mak Sežana 27:26 /11:11/, Ormož - Krog Bakovci 28:19 /12:8/, Izola - Gorišnica 25:23 /11:13/, Cimos Koper - Preddvor 10:0 b.b. 1. SEVNICA 17 14 0 3 28 2. IZOLA 17 13 0 4 26 3. NOVA GORICA 17 12 1 4 25 4. DOL TKI HRASTNIK 17 9 0 8 18 5. MITOL PRO- MAK SEŽANA 17 8 2 7 18 6. CIMOS KOPER 17 8 2 7 18 7. KROG BAKOVCI 17 7 2 8 16 8. GORIŠNICA 17 7 1 9 15 9. ŠMARTNO 17 6 2 9 14 10. ORMOŽ 17 6 1 10 13 11. CHIO KRANJ 17 5 1 11 11 12. PREDDVOR 17 1 0 16 2 SPORT NOGOMET / nogomet / NOGOMET 3. SNL SEVER Rezultati 15. kroga: Gerecja vas Unukšped - Usnjar 0:0, TK&EL Stojnci -Hajdina 2:0, Montavar Rogoza - Asfalti Ptuj 1:3, Kovinar Mascom - Paloma 4:1, Krško - Kozjak 3:0, Fužinar - Zreče 1:1, Mons Claudius - Vransko 2:0. 1. ASFALTI PTUJ 15 12 1 2 40:14 37 2. USNJAR 15 10 4 1 40:13 34 3. PALOMA 15 8 4 3 30:20 28 4. KOZJAK 15 9 0 6 34:25 27 5. KOVINAR MASCOM 15 6 3 6 27:28 21 6. ZREČE 15 5 4 6 14:18 19 7. MONTAVAR ROGOZA 15 6 1 8 26:31 19 8. TK&EL STOJNCI 15 5 3 7 19:20 18 9. VRANSKO 15 6 0 9 18:32 18 10. KRŠKO 15 4 5 6 21:24 17 11. MONS CLAUDIUS 15 4 4 7 24:33 16 12. HAJDINA 15 3 6 6 14:22 15 13. G. VAS UNUKŠPED 15 4 3 8 17:30 15 14. FUŽINAR 15 2 4 9 18:32 10 Pari 16. kroga - sobota, 31. marca, ob 15. uri: Kozjak - Gerečja vas Unukšped, Hajdina - Kovinar Mascom, Asfalti Ptuj - Krško, Usnjar - TK&EL Stojnci, Paloma - Mons Claudius, Vransko - Fužinar, Zreče - Montavar Rogoza. TK&EL STOJNCI - HAJDINA 2:0 /1:0/ STRELCA: 1:0 Žnidarič v 40. minuti, 2:0 Vilčnik /90/ TK&EL STOJNCI: Grabrovec, Vidovič, Meznarič, Lenart, Obran, Šmigoc, Žnidarič /Vilčnik/, Ljubec, Golob, /Purgaj/, Klajderič /Rižnar/. HAJDINA: Brodnjak, Gaiser, Zelko, Mihael Krajnc /Metličar/, Gorše, Črnko, Hotko /Ladinek/, Marcel Krajnc, Roman Krajnc, Pihler /Princl/. Dušan Čeh, trener TK&EL Stojnci V obračunu ekip, ki prihajata iz MNZ Ptuj in se dobro poznata, je prišla do izraza velika želja po uspehu, saj sta obe v ne preveč varnih vodah na prvenstveni razpredelnici. Igra ni bila na kdo ve kako visoki kvalitetni ravni, vendar pa so igrali borbeno in fer. Prvi so zapretili gostje, vendar je domači vratar Grabrovec dvakrat preprečil žogi pot v mrežo. Nogometaši Stojncev so povedli v 40. minuti po veliki napaki gostujočega vratarja. Gledalci so lahko v drugem polčasu videli dinamično igro. Minimalno vodstvo domačih še ni dajalo zanesljivosti in je bilo praktično vse odprto do zadnjih minut, ko so domačini še v drugo zatresli mrežo gostov in potrdili zmago ter osvojili pomembni točki v borbi za obstanek. MONTAVAR ROGOZA - ASFALTI PTUJ 1:3 /0:0/ STRELCI: 0:1 Jurišič /60/, 0:2 Jurišič /73/, 0:3 Klinger /75/, 1:3 Zemljič /88/ ASFALTI PTUJ: Šeliga, M. Emeršič, B. Emeršič /D. Krajnc/, Bratec, Klinger, Zdelar, Zajc, Krepek /Sluga/, Jurišič /Gojkošek/, Toplak, U. Krajnc. Ptujski nogometaši so v pohodu med drugoligaše dosegli v Rogozi pomembno zmago. V prvem polčasu so bili boljši nasprotnik, vendar so bili njihovi napadalci nespretni v zaključku akcij. V drugem polčasu pa so končno zlomili odpor nogometašev Montavarja, ki so od 44. minute igrali z igralcem manj. Zmagi gostov ni kaj oporekati, saj so bili boljši in kvalitetnejši nasprotnik. GEREČJA VAS UNUKŠPED - USNJAR 0:0 GEREČJA VAS: Trop, Verlak, Pacher, Zajšek, Habjanič, Kmetec, Z. Bezjak, Frangež, M. Bezjak, Korez, Kaučevič. V športnem parku v Gerečji vasi so domačini z borbenostjo premagali goste, ki tokrat niso potrdili svoje visoke uvrstitve. Prikazali so medlo igro in v prvem delu imeli rahlo premoč v sredini igrišča. Ekipi sta zamudili nekaj priložnosti za dosego vodstva. V drugem delu je bila igra enakovredna, domača obramba je že pred kazenskim prostorom zaustavljala napade gostov. Domači napadalci so bili premalo odločni, streli so bili netočni. Sodnik Tratnjak iz Murske sobote je pred 100 gledalci sodil zelo dobro. (anc) 1. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 12. kroga: Bistrica - Goriš-nica 4:0, Eltehšop Rogoznica - Središče 0:3, Pragersko - Boč Anchiinženiring 2:2, Markovci - Skorba 0:4, Holermous Ormož - Videm 7:1, Dornava - Slovenja vas 3:0. 1. SREDIŠČE 12 8 1 3 38:12 25 2. BISTRICA 12 8 1 3 28:15 25 3. SLOVENJA VAS 12 7 2 3 29:20 23 4. SKORBA 12 5 2 5 41:25 17 5. VIDEM 12 5 2 5 29:31 17 6. GORI[NICA 12 5 2 5 11:18 17 7. HOLEROUS ORMO@ 12 5 1 6 31:24 16 8. PRAGERSKO 12 4 4 4 28:34 16 9. ELTEH[OP ROGOZ. 12 5 0 7 19:25 15 10. DORNAVA 12 3 4 5 21:27 13 11. BOČ ANCHIINŽENIR. 12 3 3 6 23:26 12 12. MARKOVCI 12 2 2 8 19:63 8 PRAGERSKO - BOČ ANCHIINŽENIRING 2:2 /2:1/ Gledalcev 100, glavni sodnik Silvester Kornik /Ptuj/. STRELCI: 0:1 D. Lončarič /15/, 1:1 Ramadani /21/, 2:1 Stojnšek /33/, 2:2 D. Lončarič /77/. PRAGERSKO: Lubej, A. Čelan, Štiglic /Reich/, Debevc, Stojnšek, Ramadani, S. Lončarič, B. Čelan /Fištravec/, Furlan, Krajnc, Kmetec. Trener: Zvonko Kacjan. BOČ ANCHIINŽENIRING: Pepelnak, Hrastnik, Curk, Žnuderl, Samastur /Kralj/, Korošec, Berglez, Obrovnik, D. Lonča-rič, Pinter, Habjan /Volavšek/. Trener: Rudi Podjavoršek. HOLERMOUS ORMOŽ - VIDEM 7:1 /2:0/ Gledalcev 300, glavni sodnik Denis Krajnc /Ptuj/. STRELCI: 1:0 Boris Prapotnik /22/, 2:0 Mesarič /30/, 2:1 Dejan Ostroško /48/, 3:1 Tobijas /59/, 4:1 Boris Prapotnik /65/, 5:1 Boris Prapotnik /75/, 6:1 Jurčec /86/, 7:1 Pintarič /89/. HOLERMOUS ORMOŽ: Polak /Ivankovič/, Skoliber, Zebec, Tobijas, Jurčec, Kaloh, Govedič /Janžekovič/, Gaš-parič, Boris Prapotnik, Mesarič /Pintarič/, Borut Prapotnik. Trener: Drago Posa-vec. VIDEM: M. Trafela, Kokol, Ciglar, Ko-prek, Bračič, Skok, Šipek, Fridauer /D. Ostroško/, Ovčar, E. Ostroško /G. Trafela/, Topolovec /Varnica/. Trener: Rudi Štelcer. MARKOVCI - SKORBA 0:4 /0:0/ Gledalcev 60, glavni sodnik Robert Vesenjak /Ptuj/. STRELCI: 0:1 Mohorko /52/, 0:2 J. Šmigoc /56/, 0:3 Mohorko /66/, 0:4 S. Mertelj /80/ MARKOVCI: Tekmec, Janžekovič, Rožmarin, Plohl, A. Kralj, Bratušek, Golob, Mikša, Petek, Silvo Kralj, Samo Kralj. Trener: Stanko Korošec. SKORBA: Brodnjak, Perko, Horvat, Petek, Janžekovič, J. Šmigoc, Strgar /Klaneček/, Mohorko /Šijanec/, Arsič, S. Mertelj, Mlakar /B. Mertelj/. Trener: Branko Krajnc. ELTEHŠOP ROGOZNICA - SREDIŠČE 0:3 /0:1/ Gledalcev 100, glavni sodnik Sandi Verbanec /Ptuj/. STRELCA: 0:1 Fafulič /2/, 0:2 Gašpar-lin /66/, 0:3 Fafulič /74/ ELTEHŠOP ROGOZNICA: Krajnc, Kurbus, Vauda, Herga /Cajnko/, Pihler, Mustafi, Arnuš /Vajdič/, Polanec, Makovec /Lah/, Dokl, Pungračič. Trener: Branko Žgeč. SREDIŠČE: Horvat, Jelovica, Jurkovič, Balažič, Darko Ivančič /Dario Ivančič/, Kolarič, Kolenc, Rajh, Gašparlin /Kosec/, Lesjak, Fafulič /Aleksič/. Trener: Franc Rajh. DORNAVA - SLOVENJA VAS 3:0 /1:0/ Gledalcev 100, glavni sodnik Roman Glažar /Hajdoše/. STRELCI: 1:0 Žuran /40/, 2:0 Cvetko /76/, 3:0 Stergar /82/ DORNAVA: Kristovič, Florjančič /Valenko/, Serdinšek, Metličar, Jurič, Hrga, Žuran, Plohl, Stergar, Trunk /Arnuš/, Cvetko. Trener: Alojz Gomboc. SLOVENJA VAS: Matjašič, Ornik /D. Panič/, M. Panič /Erhatič/, Krajnc, Levstik, Lenart, Vrbanec, Ekart, Pulko /Mlinarič/, Gerečnik, Metličar. Trener: Stevo Peric. BISTRICA - GORIŠNICA 4:0 /2:0/ Gledalcev 50, glavni sodnik Robert Ja-ušovec /Velika Nedelja/. STRELCI: 1:0 Tkavc /35/, 2:0 Skale /38/, 3:0 Stražišar /77/, 4:0 Regoršek /90/ BISTRICA: Hvalec, Romih, Horvat, Fri-drih, Kolar, Skale, Tkavc /Aurednik/, Mlinar, Stražišar, Regoršek, Leva /Modrič/. Trener: Marjan Gojkovič. GORIŠNICA: Roškar, Lapornik, Donaj /G. Bezjak/, M. Bezjak, Levačič, Plohl, Šket, Bohl, Nenad /Žnidarič/, Horvat, Ci-glarič /Alič/. Trener: Gorazd Šket. 2. MLADINSKA LIGA - VZHOD Rezultati 15. kroga: Aluminij - Beltinci 6:0, Dravinja - Nafta 0:0, Šentjur Yurij - Nissan Ferk 1:4, Asfalti Ptuj - Bistrica 6:0, Korotan - Krško 5:0, Železničar Li-gro - Pohorje 4:3. 1. NISSANFERK 13 10 2 1 44:9 32 2. ALUMINIJ 13 10 0 3 48:9 30 3. ASFALTI PTUJ 13 9 1 3 44:26 28 4. NAFTA 13 8 2 3 29:16 26 5. ŽERLEZNIČAR LIGRO 12 8 0 4 33:21 24 6. DRAVINJA 13 6 2 5 23:20 20 7. BELTINCI 13 5 1 7 22:41 16 8. KRŠKO 12 4 1 7 19:31 13 9. ŠENTJUR YURIJ 13 4 0 9 15:34 12 10. BISTRICA 13 3 1 9 15:41 10 11. KOROTAN 13 2 3 8 21:35 9 12. POHORJE 13 1 1 11 21:51 4 2. KADETSKA LIGA - VZHOD Rezultati 15. kroga: Aluminij - Beltinci 5:0, Dravinja - Nafta 0:1, Šentjur Yurij - Nissan Ferk 1:1, Asfalti Ptuj - Bistrica 16:0, Korotan - Krško 2:2, Železničar Li-gro - Pohorje 16:0. 1. NAFTA 13 11 1 1 45:17 34 2. ŽELEZNIČAR LIGRO 12 10 2 0 47:7 32 3. ALUMINIJ 13 9 4 0 54:4 31 4. KRŠKO 12 7 3 2 39:20 24 5. KOROTAN 13 5 4 4 23:30 19 6. NISSAN FERK 13 5 3 5 20:16 18 7. ASFALTI PTUJ 13 6 0 7 41:39 18 8. ŠENTJUR YURIJ 13 4 2 7 20:32 14 9. BELTINCI 13 3 2 8 25:37 11 10. POHORJE 13 3 0 10 22:52 9 11. DRAVINJA 13 2 2 9 24:40 8 12. BISTRICA 13 0 1 12 9:78 1 Danilo Klajnšek ROKOMET / rokomet / ROKOMET 1. B SRL MOŠKI ORMOŽ - KROG BAKOVCI 28:19 /12:8/ ORMOŽ: Šulek, Hanželič, Horvat 4, Juršič, Pučko 3, Prapotnik 8, Grabo-vac 1, Ivanu{a 3, Kiri~ 1, Kava{ 4, Dok-{a, Hrnjadovi~ 4 /3/, Bistrovi~. Trener: Ivan Hrupič. Rokometaši Ormoža so v izredno pomembnem srečanju za obstanek v 1. B SRL uspeli premagati ekipo iz Murske Sobote. Zanimivost srečanja je bila, da sta oba sedanja trenerja v prvem delu prvenstva vodila nasprotni moštvi, tako da ni bilo nobenih skrivnosti. Ormožani so dobro pričeli in povedli s 3:0. Ključ vsega so bile odlične obrambe vratarja Dokše. Gostje so v nadaljevanju izkoristili nekaj napak domačih v napadu ter v 23. minuti povedli s 6:7. V preostalih sedmih minutah igre pa so domači le uspeli priti do prednosti štirih zadetkov, kar jim je zagotavljalo mirno igro. Takoj na začetku drugega polčasa so gostje dosegli dva zadetka in kazalo je, da bodo domači imeli precej težav, da pridejo do zelo pomembne zmage. Toda to je bilo tudi zadnje, kar so gostje naredili, saj so potem domači zaigrali zelo dobro, predvsem pa učinkovito ter si priigrali takšno prednost, da so lahko mirno pričakovali zadnje minute srečanja. Tudi v drugem polčasu sta se izkazala domača vratarja Šulek in Dok-ša, ki sta obranila veliko težkih strelov, v napadu pa je Sašo Prapotnik neusmiljeno polnil mrežo gostov. Točke so tako zasluženo ostale doma, saj gostje razen v prvem polčasu niso prikazali takšne igre, da bi resneje zapretili domačim rokometašem. IZOLA - GORIŠNICA 25:23 /11:13/ GORIŠNICA: Valenko, Tamše 4, Sok, Štorman, Fricelj 4, Kumer 6, Šan-dor, Belšak, Šic, D. Ivančič 3, Cvitanič, Firbas 3, Šterbal, Pisar 3. Rokometaši Gorišnice so bili na pragu velikega presenečenja na gostovanju pri lanskoletnem prvoligašu in trenutno drugouvrščeni ekipi. Trener gostov Marjan Valenko v tem srečanju ni mogel računati na Perčiča in Igorja Ivan-čiča, kljub vsemu pa so gostje dobro igrali in si po prvem polčasu priigrali dva zadetka prednosti. Tudi deset minut v drugem polčasu je bilo za goste ugodnih, nato pa so za-streljali nekaj žog v napadu in seveda so to domači rokometaši izkoristili ter prišli do pomembne zmage v borbi za prvoligaško vozovnico. Rokometaši Gorišnice, ki so prejšnji teden dobro igrali v povratnem četrtfi-nalnem srečanju z ekipo Celja Pivovarne Laško, bodo to soboto gostili ekipo Ormoža. ROKOMET - @ENSKE v _ @RK PTUJ - VIAS [ENTJERNEJ 30:27 (15:15) _ ŽRK Ptuj: Bojeva, N. Potočnik 4, Sijanceva 5-2, Pučkova 6-5, Bezjakova, Majeričeva 3, Mikoli~eva 2, Molnarje-va 3, Maračičeva, Vidovičeva, Srebrn-jakova 1, Podvršnikova 6. V zaostali tekmi v I. B ligi so domačinke zmagale. V začetku so imele gostje pobudo in vodile do 14. min. izmenično ob izenačitvah domačink. , Žal se je kmalu v začetku poškodovala prodorna Srebrnjakova in do konca tekme ostala le gledalka. Gostjam je uspelo v zadnji minuti izenačiti predvsem zaradi razredčene domače obrambe. Obetaven je bil za domačinke pričetek drugega dela, saj so si s prodorno igro pridobile prednost petih zadetkov (21:16) ter nato ponovno popustile in so gostje izenačile na 25:25 pet minut pred koncem. Zadnje minute so ponovno pripadale domačinkam in igralke se lahko zahvalijo vratarki Vidovičevi, ki je nekajkrat odlično posredovala, da so tekmo odločile v svojo korist. (anc) PTUJCANKE DRUGE V Izoli je potekal rokometni turnir veterank, na katerem je sodelovalo devet ekip, med njimi pa so se prvič pojavile Ptujčanke - nekdanje rokome-tašinje Drave. Nastopile so v starostni skupini nad 30 let. V prvem srečanju so se pomerile z ekipo Idrije in zmagale s 6:4. Nato so igrale z rokometašica-mi Reke in izgubile z 8:5. Ker je Reka premagala tudi Idrijo, je zasedla prvo mesto, druge pa so bile rokometašinje Ptuja, ki so pokazale, da še niso pozabile igrati rokometa in so zaradi tega dobile povabila za nastopanje na podobnih turnirjih. Za ekipo Ptuja so nastopile: Darja Sitzenfrei, Jasmina Puž, Andreja Vr-bančič, Marjetka Lašič, Nataša Lačen, Marjeta Malek, Diana Koštro, Mirka Baklan in Mirjana Panič, ki je bila najboljša strelka. Ekipo je vodila Tatjana Kendo. Danilo Klajnšek mali nogomet M.M. Ljutomer - Poetovio Mila Tomaž 5:8 (2:1) 1. SLMN Rezultati 17. kroga: GIP Beton Zagorje - Sevnica 2:2, Naja Ljubljana - Lesna Litija 5:2, Mizarstvo Širovnik - TF Beton Koper 7:4, Maxi Club Celje - Pun-tar Tolmin 3:5, M.M.Ljutomer - Poetovio Mila Tomaž 5:8. Lestvica: Lesna 37, GIP Beton 33, Sevnica 32, Naja 29, Puntar 28, M.M. Ljutomer 26, TF Beton 19, Mizarstvo Širovnik 13, Poetovio Mila Tomaž 11, Maxi 8. M.M. LJUTOMER - POETOVIO MILA TOMAŽ 5:8 (2:1) Strelci: 1:0 Kralj (6), 1:1 Gašparič (10), 2:1 Kamenšek (20-10m), 2:2 Ma-gdič (26-6m), 2:3 Magdič (27), 3:3 Novak (28), 4:3 Stojko (29), 4:4 Jurčec (30), 4:5 Bohinec (31-10m), 4:6 Bohi-nec (31-10m), 5:6 Kurnik (34), 5:7 Prapotnik (37), 5.8 Presečnik (38). Poetovio Mila Tomaž: Bedrač, Špur, Magdič, Presečnik, Bohinec, Gašparič, Horvat, Janžekovič, Jurčec, Školiber, Prapotnik. Trener: Bojan Cunk Malonogometaši Tomaža so v neverjetno dramatičnem srečanju po šestih zaporednih porazih zmagali na prleš-kim derbiju v Ljutomeru in si podaljšali upanje v boju za obstanek. Začetek srečanja je pripadel domačinom, ki so goste popolnoma potisnili na svojo polovico. V začetnih hudih trenutkih je v vratih Tomaža blestel vratar Bedrač, a kljb vsemu ni mogel ubraniti vodilnega zadetka Kralja. Gašparič je v 10. minuti izkoristil slabo postavljen živi zid vratarja Zoubka in izenačil. Tik ob koncu prvega dela so domači iz kazenskih 10 metrov povedli z 2:1. V drugem polčasu so gostje vzpostavili ravnotežje na igrišču in po roki Kosija izenačili iz kazenskega strela. Tretji zadetek za goste je padel po avtogolu Vozliča v 27. minuti. Sledili sta le dobri dve minuti in domači so povedli s 4:3. Z isto mero so vrnili tudi gostje in v pičlih dveh minutah trikrat zadeli ter povedli s 4:6. Domači so zaigrali z vratarjem v polju in znižali na 5:6. Končni izid sta za Tomaž postavila Prapotnik in Presečnik. Pretiranega veselja v taboru Tomaža ni bilo, saj jih jutri čaka odločilni dvoboj v boju za obstanek v ligi proti Širovni-kom. 2. SLMN Rezultati 20. kroga: Murska Sobota - Križevci 2:4, Dolane - Leskovec 6:2, Oplotnica - Mak Cola 6:8, Dobovec -Draža vas 8:4, Slovenske gorice - Vi-tomarci 8:2, Napoli Pernica - Pušenci 4:4. Lestvica: Napoli 53, Dobovec 45, Mak Cola 34, Leskovec 34, Murska Sobota 31, Dobovec 30, Oplotnica 28, Slovenske gorice 22, Vitomarci 21, Križevci 18, Pušenci 16, Dolane 15. Uroš Krstić SPORT ODBOJKA / stefan vrbnjak, menedzer zok elektrologistika Vsak neuspeh je bolei ženska odbojka na Ptuju je v več kot desetih leta obstoja naredila velike korake, se uvrstila v prvo ligo in z osvojitvijo tretjega mesta dosegla najve~ji uspeh v zgodovini kluba. Po dveh sezonah pa so Ptuj~anke izpadle iz prvoliga{ke konkurence. Razlogov za to je vsekakor več. Ko gleda{ srečanje s tribune in vidi{ slabo in anemično igro, se zdi, da je izpad posledica slabe igre. že po lanski sezoni so imele nekaj sreče, ko so ostale v prvoliga{ki družbi, letos pa jim to ni uspelo. Vzrokov je več in o njih ter trenutnem stanju v ptujski ženski odbojki smo se pogovarjali z menedžerjem ŽOK Elektrologistika Štefanom Vrbnjakom. TEDNIK: Vemo kako se je prvenstvo končalo za vašo ekipo. Kakšni pa so bili na~rti pred minulim prvenstvom? "Pred prvenstvom smo se okrepili, vendar sem mišljenja, da s premladimi in neizkušenimi igralkami. Naš cilj je bil, da bi ostali v prvoligaški konkurenci, vendar smo potem spoznali, da je ekipa premlada in se v prvoligaških tekmah. Izpadli smo zaradi svojih napak, temu ni kaj dodati. To so bile napake v igri, pa tudi trener ni znal ali ni mogel motivirati ali prebuditi ekipe, zato iz igralk ni izvlekel maksimuma." TEDNIK: Ženska odbojka se na Ptuju z izpadom verjetno ne bo nehala igrati? "Ne, ne! Načrtujemo mlado enostavno z igro nismo mogli enakovredno kosati ekipam v 1. A DOL. Če bi šlo vse, kot smo si začrtali, bi morali ostati prvoligaši. Po izpadu ni druge rešitve, kot da se poberemo, da sestavimo ekipo z domačimi igralkami, in ker imamo veliko mladih igralk, bomo sestavili mlado in perspektivno ekipo. Ob tem bi dejal, da bomo ekipo okrepili z eno, največ dvema kvalitetnima igralkama. Izpad je seveda neuspeh, saj smo ekipa, ki ima urejeno skoraj vse, a je ekipa naredila toliko napak, da se ni mogla pobrati ekipo in upam, da se bomo z novim, kvalitetnim trenerjem prvo leto ponovnega igranja v drugi ligi uspešno kosali z drugimi ekipami in da bomo v zgornji polovici prvenstvene razpredelnice, naslednje leto pa se bomo poizkušali ponovno uvrstiti v prvoligaško konkurenco." TEDNIK: Precej težav ste imeli z igralskim kadrom: vrnila se je Marjana Horvat, prišla je Jasmina Ivanovič, odšla Regina Terbuc, prišle so mlade igralke iz Maribora, potem so nekatere od teh prenehale igrati. Verjetno je to pustilo kaj vpliva na igro in seveda rezultate, saj ste na koncu ostali pri samo eni zmagi?" "Imeli smo res mlado ekipo, v kateri so bile tri izkušene igralke, in s takšnim igralskim kadrom bi morali narediti vsekakor več. Pri Regini Terbuc je nastala manjša kriza. Enostavno se ni našla v tej mladi ekipi, zraven tega pa je punce niso sprejele tako, kot bi jo morale. Bila je igralka, ki bi lahko potegnila ekipo, ampak se to ni zgodilo in smo se z njo morali raziti. Mislili smo, da bo boljše, vendar je bilo po drugi strani še slabše, kot če bi Regina igrala." TEDNIK: Nekako smo dobili občutek, da vaše mlade igralke niso dobile dovolj priložnosti ... "Trenerju smo dali vsa pooblastila, da je delal nemoteno. Mladih igralk iz neznanega vzroka ni uvrščal v ekipo, da bi jih vsaj malo preizkusil ter da bi si pridobile prepotrebne izkušnje in občutile tekmovalni ritem. Ko je videl, da ni več rešitve, bi moral dati priložnost mladim. Tako smo zdaj zopet na začetku. Ko bo prišel novi trener, bo moral znati delati z mladimi. Tej ekipi pa je manjkal tudi vodja, to je igralka, ki bi potegnila ekipo." TEDNIK: Po izpadu se nekatere ekipe težko poberejo in samo padajo še v večjo krizo. Kaj pa načrtujete v vašem klubu? "Dobro se zavedamo, kaj nas čaka v novi sezoni,ampak v dru-goligaški konkurenci. Nekateri si mislijo, da je druga liga lahka, vendar ni tako, saj je nekaj zelo kvalitetnih ekip, ki se lahko merijo s prvoligaškimi ekipami. Vse bomo poizkušali narediti, da bo ekipa stabilna, in to z dobrim trenerjem. Če tega ni, dejansko ni pravega pomena. Trener bo moral vedeti, za kaj gre, imeti bo moral voljo in željo, da nekaj naredi iz ekipe." Tekst in foto: Danilo Kla^-nšek KOŠARKA / 16. krog rekreacijske lige Prvak lige že znan - ekipa Starš Dva kroga pred koncem je prvak lige znan. To je ekipa KK Starše, ki je na gostovanju premagala ekipo Cirkovc. Čeprav so domačini igrali brez najboljšega strelca, so se upirali do zadnje četrtine, nato pa sta se razigrala gostujoča centra in "postavila stvari na svoje mesto". V drugi zanimivi tekmi sta se pomerili ekipa Taluma in Veteranov. Tekma je bila izenačena do konca, saj si nobena ekipa ni mogla priigrati večje prednosti. V končnici je bila bolj spretna ekipa domačih, gostje pa lahko žalujejo še za eno zapravljeno zmago. Ekipa Majšperka je gostila Orače. Tekma je bila izenačena do prvega polčasa, potem pa so Orači "prestavili " v višjo prestavo in razlika je naraščala do konca tekme. S tem porazom je Maj-šperk izpadel iz igre za tretje mesto, Orači pa bodo v naslednjem krogu odločali v tekmi s Cir-kovcami, kdo bo drugi in kdo tretji. V zadnji tekmi tega kroga sta se "udarili" ekipi iz drugega dela lestvice. "Biki" so imeli kar prelahko delo z oslabljenimi gosti, ki so sicer pokazali veliko volje, vendar je bilo to premalo in visok poraz je bil neizbežen. Ekipi Ptujske Gore in Kidričevega tekme nista odigrali. Rezultati: ŠD Cirkovce - KK Starše 57:76, Ta- lum - Veterani 64:63, ŠD Majšperk - Orači 63:87, KPŠ Breg Bulls - Neman 68:49, ŠD Ptujska Gora - ŠD Kidričevo neodigrano 1. KK STARŠE 16 16 0 + 372 32 2. ORAČI 16 12 4 + 274 28 3. ŠD CIRKOVCE 16 12 4 + 245 28 4. TALUM 16 10 6 + 112 26 5. VETERANI 16 8 8 +55 24 6. [D MAJ[PERK (-1) 16 9 7 +10 24 7. NEMAN 16 5 11 -213 21 8. KP[ BREG BULLS 16 4 12 -208 20 9. ŠD KIDRIČEVO 15 2 13 -186 17 10.ŠD PTUJSKA GORA 15 1 14 -461 16 Lestvica najboljših strelcev - dani koši: 1. Jože Kolarič (Cirkovce) 444 košev, 2. Izudin Kan-lič (Veterani) 391, 3. Edi Hojnik (Kidričevo) 345, 4. Mi tko Siračevski (Talum) 321, 5. Boris Turk (Neman) 287. Lestvica najboljših strelcev - povprečje: 1. Jože Kolarič (Cirkovce) 37 košev/12 tekem, 2. Izudin Kanlič (Veterani) 26,1 košev/16 tekem, 3. Edi Hojnik (Kidričevo) 23 košev /15 tekem, 4. Mitko Siračevski (Talum) 20,1 košev/16 tekem, 5. Boris Turk (Neman) 19,1 košev/15 tekem. Radko Hojak kolesarstvo V znamenju hitrih dirk Tudi minuli konec tedna je bil za kolesarje Perutnine Ptuj v znamenju predvsem hitrih dirk. Bili so na več krajih: Poreč, Jarun, Percoto, Polcenigo. Značilnost teh preiz-ku{enj so bile velike povprečne hitrosti, ki {e v tem obdobju niso ustaljena praksa. Nekateri tekmovalci niso imeli sreče, saj je bilo izredno veliko padcev. Najhuje jo je odnesel mladinec Aldo Ile{ič, ki si je po{kodoval komolec. V soboto je bila dirka v Poreču za nagrado Plave lagune. Krožno progo v dolžini 127 kilometrov je oviral močan veter in povzročil številne padce. Že takoj od starta so se vrstili pobegi, a prednost ubežnikov ni nikoli narasla na več kot dobre pol minute. Povprečna hitrost dirke je bila na zavidljivih 45,4 km/h, kar pove, da dirka ni dovoljevala večjih presenečenj. Na ciljni sprint sta se pripravila Rogina in Marin; slednji ga je poskušal z veliko hitrostjo pripeljati do zmage. Rogina je za malenkost bil ob zmago in je osvojil 2. mesto, Marin pa je Mitja Mohorič končal na 5. mestu. Ostali del ekipe Perutnine je dirko končal v veliki zasledovalni skupini. V nedeljo je bila dirka v Italiji za 51. nagrado mesta Perco- Motej Marin to. Kar 190 tekmovalcev se je zbralo na startu 148 kilometrov dolge dirke. Od starta naprej so kolesarji ubrali zelo hiter tempo in nekateri so poskusili pobegniti. To je dalo veliki kolesarski karavani povprečno hitrost kar 47 km/h vse tja do 90. kilometra, nato pa so se pričeli prvi vzponi. Prevoziti je bilo potrebno pet gorskih ciljev, na katerih se je odločalo o zmagi. Ptujčani Rado Rogina so uspeli odlično odpeljati čez štiri vzpone v ospredju ubežne skupine. Na zadnjem vzponu se je odločil za silovit samostojni pobeg Mitja Mahorič in si pri-vozil nekaj prednosti ter prevzel vodstvo, ostali kolesarji Perutnine Ptuj pa so poskušali zadrževati visok tempo zasledovalne skupine. Dobra taktična poteza mlade ekipe bi z malo več sreče skoraj v celoti uspela. Mahori-ča je zasledovalna skupina ujela slabe 4 kilometre pred ciljem. V zaključnem delu dirke je 1,5 kilometra pred ciljem masovni padec odločal o vidnih uvrstitvah. V padcu je bil udeležen tudi Ptujčan Čeh. Mitja Ma-horič (PP) je končal dirko na 11. mestu. V prvi skupini so dirko končali tudi Rogina, Marin, Finšgar in Demarin. Tekst & foto Samo Glavnik JUDO / judo / JUDO / judo JK Gorišnica Minuli konec tedna so mladi judoisti Goprišni-ce merili moči na treh turnirjih, V avstrijskem Attnangu je potekal mednarodni kadetski turnir. JK Gorišnica je nasopil s tremi tekmovalci. Dani Rus je v kategoriji do 60 kg zasedel drugo mesto, Renato Tripkovič je bil sedmi /do 46 kg/, Marjan Majcen pa je osvojil deveto mesto /do 55 kg/. V Portotožu je potekalo državno prvenstvo za starejše dečke in deklice. JK Gorišnico je zastopalo pet tekmovalcev in ena tekmovalka. Rene Gabrovec je osvojil drugo mesto /do 38 kg/, Leon Jaušovec tretjo /do 55 kg/, Špela Lilija je bila peta /do 50 kg/. Na 4. yong team Slovenija open za mlade v Portorožu je JK Gorišnica nastopil s 15 tekmovalci. V kategoriji mlajših deklic in dečkov so dosegli naslednje uvrstitve: Špela Černivec /do 35 kg/ peto mesto; Andraž Oravec /plus 40 kg/ drugo mesto; Nejc Bombek /do 35 kg/, Klemen Lilija /do 40 kg/ in Kristjan Mojzeš /plus 40 kg/ tretje mesto. Pri starejših deklicah in dečkih so dosegli naslednje uvrstitve: Leon Jaušovec /do 52 kg/ prvo mesto, Špela Lilija /do 50 kg/ in Rene Gabrovec /do 38 kg/ drugo mesto in Darjan Podgoršek /do 46 kg/ tretje mesto. JK Juršinci Uspešno so nastopali tudi judosti iz JK Juršin-ci. V avstrijskem Atnnangu so dosegli naslednje uvrstitve: Denis Hrga /do 66 kg/, Janja Karo /do 63 kg/ in Martina Fras /plus 70 kg/ so osvojili tretja mesta. Andrej Kuharič /do 60 kg/ je bil peti. Na državnem prvenstvu v Portorožu sta Klav-dija Ljubec /do 40 kg/ in Denis Brumen /do 66 kg/ osvojila prvi mesti ter tako osvojila laskav naslov državnega prvaka. Martina Hrga /do 52 kg/ je bila tretja, Primož Rižnar /do 38 kg/ pa je bil peti. Danilo Klajnšek JK Drava V soboto, 31. marca, bo v organizaciji Judo kluba Drava državno prvenstvo kadetov in kadetinj. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri, finalne borbe pa bodo predvidoma ob 14. uri. SPORT, POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA ŠPORTNE NOVICE NAMIZNI TENIS Petovia - Ilirija 1:6 Namiznoteniške igralke ptujske Petovie so v športni dvorani Mladika gostile vodeco ekipo v 1. SNTL Ilirijo iz Ljubljane. Gostje so po pričakovanjih prišle do nove zmage. Edino točko za Ptujčanke je osvojila Katarina Golič. Rezultati: Mojsilovičeva - Mr-zelova 1:2, Goličeva - Logacka-ja 0:2, Meletova - Halasova 0:2, Goličeva - Lazičeva 2:0, Mojsilovičeva - Halasova 0:2, Meletova - Lokackaja 1:2, Goličeva/ Meletova - Halasova/Logackaja 1:2 Danilo Klajnšek KEGLJANJE / Pomembna zmaga Kegljači ptujske Drave so na kegljišču v Radencih premagali ekipo Carinika s 5:3 /4880:4861/ ter so na dobri poti, da osvojijo prvo mesto in si pridobijo pravico nastopa v kvalifikacijah za uvrstitev v tretjo slovensko keg-ljaško ligo. Posamični rezultati: Arnuš 869, Ivančič 826, Vran-ješ 380, Ilič 360, Haladea 787, Šeruga 790, Čuš 868 podrtih kegljev. Danilo Klajnšek KICKBOXING / Ponovno uspe{ni Ptuj~ani V Novi Gorici je potekal drugi turnir za državno prvenstvo v disciplini semi kontakt, na katerem je nastopilo 117 tekmovalcev iz 13 slovenskih klubov. Rezultati Ptujcanov, Majš-percanov in Ormožanov - mladinci: do 48 kg: 3. Erik Jerič in Jurček Horvat, oba KBV Ptuj; do 56 kg: 1. Robert Simonič, KBV Ptuj; do 63 kg: 1. Andrej Bezjak, KBV Ptuj; do 71 kg: 3. Sandi Kolednik, KBV Ptuj. Mladinke: do 50 kg: 2. Sonja Vuletič, KBV Ormož, 3. Sabina Kolednik, KBV Ptuj; do 56 kg: 2. Mateja Gabrovec, KBV Ptuj; do 60 kg: 1. Maja Volgemut, KBV Ptuj, 2. Darja Šmigoc, KBV Ptuj; nad 60 kg: 2. Mojca Emeršič, KBV Ptuj. Člani: do 57 kg: 2. Milan Breg, KBV Ptuj; do 63 kg: 1. Davorin Gabrovec, KBV Ptuj, 2. Janez Zdavc, Maj-šperk; do 69 kg: 1. Sebastjan Kristovič; do 89 kg: 1. Matej Šibila; do 94 kg: 1. Matjaž Vin-diš, KBV Ptuj. Članice: do 50 kg: 1. Renata Polanec, KBV Ptuj; nad 65 kg: 1. Nadja Šibi-la, KBV Ptuj, 3. Katja Janžeko-vič, KBV Ptuj. Danilo Klajnšek STRELSTVO / Petlja zmagala V devetem krogu tretje državne lige v streljanju z zračno pištolo je SK Ptuj Petlja v sestavi Borut Sagadin, Simon Fras in Boštjan Fras v devetem krogu dosegla 1581 krogov, tretjič zaporedno zmagala in za 23 krogov premagala zelo dobro ekipo SD Štefana Kovača Turnišče. Posamezno je Simon Fras dosegel 538 krogov. Borut Sagadin je dosegel 525 krogov, mlajši mladinec Boštjan Fras pa 518 krogov. SI PLEZANJE / Prvenstvo SVS V soboto, 30. marca, so člani alpinistično—športno plezalne sekcije pri PD Ptuj priredili tekmo v športnem plezanju osnovnošolcev za prvenstvo se-vernovzhodne Slovenije. Letos je sodelovalo devet društev oziroma klubov z več kot petdesetimi tekmovalci. Ptujčani so med uspešnejšimi klubi, saj sta dva pokala v rokah Mine Mar-kovič, enega pa si je priborila Katja Solina. Med mlajšimi dečki je Tomaž Korpar zasedel četrto mesto, nastopila pa sta še Tomaž Mun-da (13.) in Aljoša Toš (18.) Pri starejših deklicah je reprezentantka Mina Markovič zmagala, med starejšimi dečki pa se je dobro odrezal Miha Purg z enajstim mestom. Danilo [egula VETERINARSKA AMBULANTA MIRAN VERNIK, s.p. Moškanjci 79 2272 Gori{nica Telefon: 02 743 03 00, fax 02 743 03 01 Dežurni telefon 041 634 959 OBVESTILO Obveščamo vse lastnike psov v občini Gorišnica, da bomo pričeli obvezno cepljenje psov proti steklini po naslednjem seznamu: TOREK, 3. 4. 2001 ob 8.00 uri ob 10.00 uri ob 11.00 uri ob 12.00 uri ob 14.00 uri ČETRTEK, 5. 4. 2001 ob 8.00 uri Zagojiči pri GD Cirkulane pri žagi Medribnik pri Debeljaku na Mejah pri Silvi Arbajter Slatina pri obratu KK pri Vidmarju v Gradišču 146 ob 8.30 uri ob 9.30 uri ob 10.30 uri ob 11.30 uri PETEK, 6. 4. 2001 ob 8.00 uri ob 8.30 uri ob 9.00 uri ob 10.00 uri ob 11.00 uri Cunkovci "na lednah" Tibolci pri Brezu Moškanjci pri GD Gorišnica pri GD Muretinci pri KZ Mala vas pri GD Gajevci, Placerovci na igrišču Formin pri mlekarni Zamušani pri GD Celjenje je obvezno za vse pse, starejše od štirih mesecev. Lastniki morajo imeti s seboj knjižico o cepljenju psa. Predpisano pristojbino za registracijo, cepljenje, higiensko službo in stroške dehelminitizacije v znesku 5.500 SIT po psu plača lastnik ob cepljenju. Vse lastnike psov, ki se ne morajo udeležiti cepljenja ob navedenih terminih, obveščamo, da lahko pripeljejo svoje pse na cepljenje v ambulanto v Moškanjce vsak delovnik od 7.00 do 10.00 ure in vsako sredo od 14.00 do 19.00 ure ali nas pokličejo na tel. št.74-08-103. posvet športnih pedagogov os Sprejeli kriterije izbire najboliših V sredo, 21. marca, je bil v sejni sobi športne dvorane Mladike sestanek športnih pedagogov osnovnih šol mestne ob~ine Ptuj in predstavnika športnega zavoda. Namenjen je bil izdelavi kriterijev za proglasitev najboljših u~encev športnikov in šolskih športnih društev. Organizator zaključne prireditve, ki bo postala tradicionalna, bo vsako leto druga osnovna {ola; za {olsko leto 2000/2001 bo v juniju, organizator pa bo O[ Mladika. Sklenili so, da bodo pri individualnih {portih proglasili najbolj{ega učenca in najbolj{o u~enko (za najbolj{i rezultat) vsake {ole, lahko pa se proglasi več učencev in učenk ene {ole, če imajo isti rezultat. Upo{tevali bodo rezultati od področnega tekmovanja naprej. Za proglasitev se upo{tevajo vsi {porti iz A-programa in tisti, kjer je bilo izvedeno medobčinsko oziroma podro~no tekmovanje. Pri ekipnih {portih se upo{tevajo {porti iz A-programa (igre z žogo), kros, gimnastika, judo in streljanje, proglasijo pa se najbolj{e ekipe vsake {ole. Za proglasitev se upo{tevajo rezultati od četrt- finalnih tekmovanj naprej. Predloge bo pregledala posebna komisija. Vse osnovne šole so tudi za to, da se medobčinsko posamično prvenstvo v atletiki izvede v Slovenski Bistrici 16. maja; tekmovanje bo razpisal Športni zavod. Športni pedagogi so slišali iz neuradnih virov, da potekajo aktivnosti za gradnjo tartanske steze na mestnem stadionu. Bili so presenečeni, da jih zopet ignorirajo, kot da sploh ne obstajajo, čeprav so ravno osnovne šole in učitelji športne vzgoje tisti, ki učence seznanijo s prvimi koraki atletske abecede, pripravijo učence na prvo atletsko tekmovanje ter jih napotijo v športne klube, kjer lahko nadaljujejo svojo športno pot. Drago S. Ačimovič uspehi ormoških strelskih klubov Šest prvakov in tri ekipne zmage Minuli konec tedna je v Do-brovniku potekalo regijsko prvenstvo v športnem streljanju v treh disciplinah v vseh kategorijah. V dveh dneh se je 193 strelcev in strelk pomerilo v streljanju s serijsko in standardno zračno puško ter zračno pištolo. Ekipe iz ormoške občine so dosegle zavidanja vredne rezultate, saj je šest strelcev domov prineslo naziv regijski prvak, trikrat pa so zmagali tudi v ekipni konkurenci. Vsi pa so dosegli tudi normo za nastop na državnem prvenstvu, ki bo v pričetku aprila. S serijsko zračno puško so pionirke kluba Katja Tomaž s 477 krogi postale regijske prvakinje, odlično pa so se uvrstile tudi v posamični konkurenci: Maja Prejac je s 179 krogi postala pionirska prvakinja, Lea Majcen (152) je bila tretja, Ingrid Kralj (146) pa peta. Pionirji ekipe Katja Tomaž so s 482 krogi zasedli peto, pionirji SD Jožeta Keren-čiča od Miklavža pa s krogom manj 6. mesto. Najboljši posameznik je bil Simon Majcen (170) od Sv. Tomaža, ki je zasedel 7. mesto. Ekipni regijski prvaki so postali tudi člani SD Ormož s 1093 krogi. V posamični konkurenci je Andrej Sta- nic (367) postal regijski prvak, Stiven Vocanec (366) pa je bil tretji. Članica SD TSO Vesna Mele z najboljšim rezultatom tekmovanja (369) postala prvakinja v svoji konkurenci. V tekmovanju z zračno pištolo je Miran Miholic (550), SD J. Kerenčiča Miklavž, odnesel prvo mesto, ekipno pa so bili Miklavževčani tretji (1591). Vesna Mele (340) pa je tudi v tej konkurenci dosegla naslov regijske prvakinje. V konkurenci s serijsko zračno puško pa so članice ekipe SD TSO zasedle vsa tri prva mesta. Monika Bucan-ski Meško (370), Vesna Mele (366) in Marinka Ivanuša (337) so pometle s konkurenco in postale regijske prvakinje. (vki) GALA VPISUJE V ë TEČAJE RAČUNALNIŠTVA d V ponedeljek 9.4.2001 od16.00 do 18.00 - MS Windows - MS Word - MS Excel - Internet in E-maii - MS Power Point - MS Project - MS Outiool< Jadranska 18, Ptuj (vhod iz Vošnjakove) _ Tel: 031/290-399,02/748-1780 DIREKTNA PRODAJA Audi PORSCHE MARIBOR Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor ^âi tflko Uf odno!, V^š področni prodajalec: - Se niKOlI Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 Do novega avtomobila RENAULT na osebno izkaznico in brez poroka • za zaposlene in nezaposlene • za upokojence in študente • za kmetovalce ter zaposlene pri s.p. in d.o.o. petovi^^ Ruj, Ormoška cesta 23; Tel: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si PooblaiSeni prodajalec in serviser vozil Volkswagen Dominko d.o.o. Zadružni trg 8, 2251 Ptuj, tel.: 02/788 11 50 RENAULT AKCIJA * AKCIJA * AKCIJA EVROTAX, EKO BON. LETNIK 2000 PODARllVlO VAIVI: • TWINGO do 260.000 sit • MEGANE BERLINE, COUPE in SCENIC do 300.000 sit • MEGANE BREAK do 350.000"sit • LAGUNA I do 550.000 sit — • MASTER letnik 2001 do 500.000 sit JERUZALEM ORMOŽ SAT d.d. AVTOCENTER ORMOŽ, Hardek 44c tel.: 740-11-06 PE UUTOMER, Kolodvorska 23, tel.: 584-12-20 POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA ZO BO DENT, d.o.o., v Ul. heroja Lacka 10 na Ptuju, odpira sa-moplačniško zobno ambulanto. Informacije za paciente na tel.: 02/774-28-61 ali 02/765-02-44. Nudimo: čiščenje zobnega kamna, izdelavo vseh vrst zalivk, svetovanje in izdelavo standardnih (totalne in parcialne proteze, konusne prevleke) in nadstandardnih protetičnih izdelkov (porcelanske prevleke, wizil proteze). Priporočamo se in vas pričakujemo! ZOBOZDRAVNIK ■ dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10 Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _In popust za upokojence ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 78-24-981 VEDEŽEVANJE TANJA 090-4351 . DEMIT FASADE in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204 02 766 90 91. FASADE DEMIT STYROFAX-ROFIX Izolacija - stiropor -volna - pluta zaključni omet -silikat putz - edi, putz beli - barvni alu vogalniki - bele obrobe - barvanje fasad vsa druga slikopleskarska dela IZVAJAMO HITRO, KVALITETNO IN Z GARANCIJO, Toplak s.p., Sllkopleskarslvo in fasadersivo «041 646 067 ali 062 754 4010. Roletarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 RuJ « 02 771-40-91, 041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71 Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA. BnanniPíFssíkB© Tel./fax: 782-3001, tel.: 780-5910 UGODNO PRODAIVIO: APPLAUSE 1.6 X-1991 -450.000,-TIPO 1.4S-1994-590.000,-MB260E-1988-1.100.000,-MB 300D avtomatik -1992 -1.850.000,-THEMA2.0 16V-1993-950.000,-GOLF 1.6 JX-1991 -550.000,-LADA NIVA 1.6 4x4 -1994 - 450.000,-CX 22 SV-1988-200.000,-XM 3.0 V6-1991 -600.000,-ŠKODA PICKUP 135 -1993 - 250.000,-TIPO 1.6 scioneri5V-1995-850.000,-ŠKODA FAVORIT -1990 -100.000,-SAMARA 1500-1996-400.000,- Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3A, Ruj GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489 (med 13. in 15. uro) REALIZACIJA TAKOJ!! Razpored dežurstev zobozdravnikov (ob sobotah od 8. do 12. ure) - 31. marca: Mirjana Foltin Petrovič, dr. stom., ZD Ptuj Mali oglasi PRODAM telici simentalki, breji 8,5 meseca, eno A kontrole, ter hlevski gnoj in kupim manjše teličke A kontrole. Telefon 745-40-41. PRODAM diatonično harmoniko C, F, B uglasitev. Telefon 041 840-545. HČERKA iz Nemčije išče gospo v Ptuju ali bližnji okolici, ki bi sprejela mojega očeta v oskrbo. Srečno bo preskrbljena. Oče je vdovec, upokojen, s prihranki, zdrav, ohranjen, vsestransko pošten. Sosedje poslovni, ugledni, ga spoštujejo. Več osebno. Prepričajte se. Ponudbe: "Obojestranska sreča". NESNICE, črne, rjave, grahaste, v začetku nesnosti in cepljene dobite vsak dan Babinci 49. Dostava tudi na dom. Vzreja nesnic Tibaut, tel. 582 14 01. PRODAM svinje domače reje. Šturmovci 17, Ptuj. PRODAM stanovanje ali poslovni prooooostor v Ptuju. Tel. 040 398-236 ali 031 302-758. PRODAM dvosobno stanovanje. Tel. 774-23-01. PRODAM SVINJO domače reje od 90 do 100 kg in kupim dvo-redno sejalnico za koruzo. Tel. 777-38-31. KMETIJSKO zemljišče 1,9 ha, od tega 1,1 ha njive, prodam. Zemljišče leži ob cesti Hajdina - Lovrenc 500 m pred odcepom za Apače, nasproti piščanjih farm. Tel. 041 725 671 ali 02 719 05 44. IŠČEMO stanovanja, starejše hiše in gradbene parcele za znane kupce. Gruntar nepremičnine, Krempljeva 6, Ptuj, telefon 02 778-63-11. PRODAM trojna vratna krila, regal, spalnico in sobno kredenco. Telefon 62-92-315. KUPIMO starejšo kravo ter prodamo bukova metrska drva. Telefon 03 58-27-212 ali 041 544-270. PRODAM gradbeno parcelo Ki-car - Pacinje. Telefon 755-86-21 ali 041 509-892. SAMOSTOJNA šivilja za šivanje po meri dobi dobro službo. Možno sodelovanje z Bazar - Milena Jakopič, s.p., Mariborska cesta 15, Ptuj, telefon 040 25-20-78. PRODAM diatonično harmoniko B, ES, As, novo. Vidovič. Telefon 041 579-714. NAKLADALKO SIP 16, kosilnico BCS, tračni obračalnik in puhalnik prodam. Telefon 041 565-005. PRODAMO: stanovanja: 2-sob. Gorišnica novo takoj vseljivo; 2-sob. Zg. Hajdina 2-sob. Dor-nava, takoj vseljivo; 2-sob. Vol-kmerjeva takoj vseljivo; 2,5-sob. Slovenska Bistrica; 2,5-sob. Rimska pl. pritličje; 4-sob. Rimska pl. I. nadst.; 4,5-sob. Ul. 5. prekomorske; 5-sob. Potrčeva I. nadst., takoj vseljivo, 3- in 4- sob. Kidričevo. Velika ponudba stanovanjskih hiš na raznih lokacijah v Ptuju in okolici. Kmetije: Lovrenc na Dravskem polju z dvodružinsko hišo in 3 ha obdelovalne zemlje; večja kmetija v Jakobskem Dolu; manjša v Mali Varnici; manjša Grajenščak itd. Vikendi na raznih lokacijah. Parcele: Rogoznica; Gorišnica zelo ugodno; Ptuj, Maistrova večja itd. Gostinska lokala v starem delu Ptuja. Vse informacije dobite v posl. centru Domino, I. nadst., telefon 02 748-1013, vsak dan od 8. do 15., v sredo do 17. ure in v soboto od 8. do 12. ure, Biš, telefon 02 757-1101 GSM, 041 955-402, tudi popoldan. Agencija Vikend, Biš 8/b, Trnovska vas. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio Tednik, d.o.o. razpisuje delovno mesto PROPAGANDISTA Delo zajema prodajo in planiranje medijskih prostorov. Od kandidatov pričakujemo: - VI. ali VII. stopnjo izobrazbe, smer ekonomija / marketing, lahko tudi druga smer - tri leta delovnih izkušenj - izkušnje v poslovanju z velikimi podjetji - izkušnje v delu z mediji - organizacijske in vodstvene sposobnosti - komunikativnost - odlično poznavanje računalniških programov MS Word, MS Excel, MS Outlook, MS Power Point - osnovno poznavanje računalniškega programa Corel Draw - vozniški izpit kategorije B - obvladanje slovenskega jezika - pasivno znanje nemškega jezika Ponujamo perspektivno delo in stimulativno plačilo. Delo se opravlja tudi na terenu. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s poskusno dobo tri mesece. Kandidati pošljejo vloge na sedež družbe Radio Tednik, d.o.o., Rai-čeva 6, Ptuj, s pripisom "Razpis za propagandista" v 8 dneh po objavi. Rezultati žrebanja nagradne križanke Pikapolonica Ptuj (objavljena v Tedniku 15. marca) Geslo: SREČA ZA MAJHNE IN VELIKE. 1. nagrada v vrednosti 5.000 sit: Lucija Krušič, Stanosina 13 a, 2286 Podlehnik 2. nagrada v vrednosti 3.000 sit: Alenka Moravec, Velika Nedelja 6, 2274 Vel. Nedelja 3. nagrada v vrednosti 1.000 sit: Rok Markež, Janežovski Vrh 1, 2253 Destrnik Nagrajencem iskreno čestitamo. Za nagrade naj se oglasijo v prodajalni Pikapolonica v Slomškovi 22, Ptuj. SVET ZAVODA OŠ JURŠINCI Juršinci 19, 2256 Juršinci razpisuje delovno mesto RAVNATELJA ŠOLE Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (53., 145. člen) ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Začetek mandata je 1. 9. 2001. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in vizijo razvoja OŠ Juršinci naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole z oznako "ZA RAZPIS". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v skladu z zakonom. ZOBNA ORDINACIJA dr Zdenka AntonoviCa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po st. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE. RTV servis in popravila GSM aparatov EL-KO Branko Kolarič, s. p. Mezgovci 2/c, 2252 Dornava tel. 041/677-507 £1 Jercator DaOpODmDffiPDsoG [panj Ormožka cesta 30, Ptuj PRIREDITVE v MARCU 2001 VsobolB.31.3. oh 10. uri - KARAOKE Preizkusite svoje pevske sposobnosti z Andtejo Makoter. Veliko lepih nagrad in zabave za vse. mBrcMarnajholjši sosed OTVORITEV NOVE TRGOVINE! KJE? Trgovina SKOK, posredništvo, Marija Skok, s.p., Videm pri Ptuju 16/b - modra stavba v neposredni bližini pokopališča. KDAJ? V soboto, 31. marca, od 9. ure dalje. KAJ? Izdelki Steklarne Rogaška in steklarske šole iz Rogaške in drugi izdelki iz stekla, keramike, porcelana; mali gospodinjski aparati, sveče ter razstava slik slikarke Ide Šprah. NASA IZVEDBA - VASA TOPLINA DOMA, RADOST ZIVUENJA lílBeiCONTiCrir POSLOVNA SKUPINA Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853 1 OKNA I VRATA 1 SENČILA I ZIMSKI VRTOVI I GARAŽNA VRATA I POLICE Energijsko varčna okna Standardno vgrajena stekla termopan s plinom, k=1,1 W/m2K Z vgraditvijo naših oken ste upravičeni do državne subvencije DANA BESEDA OBVEZUJE Predstavitev EPSON Photo tiskanja! v petek In soĎote 30. la 31.3.01 TISKALNIKA EPSON Stylus Photo 875DC Fomat tiskanja A4, 1440í720 dpi. Super MIcroDot tiskanje, 6 barv, variabilna pika velikosti 4 pi, foto kakovost izpisa, večja obstojnost črnil, USB vmesnik, čitalnik TRONEcono 700 iNTEL Ceieron 700 MHz / 128kB, 64 MB RAM 133, VGA Intel 1810 4MB, trdi disk 15,3 GB 7200o/in CD-ROM 52 X, disketnik 1,44 MB, zvočna kartica, nniSia s podlogo, tipkovnica, zvočniki 120W Prosrmska oprema: -VtlndovisMESioCD, Šah Frttz 4.0 OEM SLO /I44.900,y/ ^_^ doplačilo za modem sen V.90 14.990,-SIT I Ves Epson potrošni material 10* ceneje, tiskalniki pa po posebnih akcijskih cenahi Z veseljem vas pričakujmo v časti: od ponedeljka do petka med 9 in IS uro, ter v soboto med 9 In 12 um. MnlboMigovIna -Ti| Svobode 5, tal.: 02/2523408, mpmligcointion.sl Celje ■Maribo[ska86,tel.:03/490 62 20,ce8coiiitn>n.si , _ MuiskaSobota-Siom9ionl7,tol.:l)2/5371150,msecoinlron.si VS^ COlilCROfl Marlberou. Piidůienurtfílavico do spremembe cen In konngutaolj. doe vHljuíulHo ODV in veljilo do mg: aloi, oO gaMnsJœoi plaSlu. ELEKTRO MERITVE Elektroinštalacij, strelovodnih zaščit, ozemljitev IVIontaža in servis DOlVIOFONOV-elektroključavnlc Elektro Ivančic s.p., tel.: 041/739 197 2250™'®^® ® POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Mali oglasi UGODNO PRODAM dvoinpolsobno stanovanje v bloku, sončna lega, v Ulici 5. prekomorske na Ptuju. Telefon 29-24-324, popoldan. PRODAM obračalnik SIP pajek 340 na 3 vretena, lepo ohranjen. Telefon 740-87-35. PRODAM sejalnico - koruzno Olt in krožne brane, 20 diskov, malo rabljeno, in 6-valne salonitne plošče, telefon 756-20-11. NAJNIŽJE CENE GOSPODINJSKIH APARATOV! Candy * Miele * Blanco. V sodelovanju s Teh-nounionom, d.d., Ljubljana vam trgovina Elektro-Partner Vida Per-narčič, s.p., Cankarjeva 5, Ptuj, telefon 02 779-40-51, nudi najugodnejšo prodajo gospodinjskih aparatov Candy. Od 15.03. do 31.03.2001 akcija - Candy - vgra-dni hladilnik z zamrzov. CIC 32 LE, vgradni štedilnik ter stekloker. ploščo PVS 604 X in samostojna pom. stroja CD 242, CD 353 S, hladilnik z zamrz. CFD 240, pralni stroj CG 434 (400 vrtlj./min.), PS, CE 1049 T (1000 vrtlj./min.) ter pralno-sušilni stroj Alise 085. Možnost plačila na 6 obrokov - čeke. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje. Dobrodošli v naši trgovini. DOLGOLETNEMU delavcu Jožetu Butolenu iz Dobrine 58 in njegovemu sinu, ki sem ju obiskal 18. marca, da smo skupaj pokra-mljali in se poveselili, se zahvaljujem za gostoljubje. Hvala tudi gospodinji za pogostitev. Še enkrat vsem skupaj hvala za odprto prijateljsko družbo. Vaš gost Matevž Cestnik starejši. PRODAM starejšo hišo z gospodarskim poslopjem in z 1,5 ha zemlje, 8 km iz Ptuja. Telefon 02 46-12-524, zvečer. SENO in otavo prodam ali menjam za hlevski gnoj. Sp. Ve-lovlek 46, telefon 755-65-11 ali 461-71-59. PRODAM agregat za elektriko 1,5 kW z Brizovim 4-taktnim motorjem, video kamero Bauer-Bosch z dodatno opremo in travne plošče, osmice, rabljene, 90 kosov, ugodno. Telefon 745-76-11. AVTO-RAK, ugodno prodamo: R 5 five, 1995, mondeo 1.6 CLX, 1993, kadet 1.3, 1989, micra 1.0 LX, 1993, daihatsu applause 1.6 LI, 1990, lantra 1.6 GLSI, 1995, daihatsu coure, 1990, bravo 1.4 S, 1998, marea 1.8 weekend, 1999, polo CL, 1991, tempra 1.6 IE SX, 1996, VW transporter 2.4 D, 1992, astra, 1.6 I, 1992, kadet 1.3 S, 1988, polo 55, 1995, mazda 323 F 1.6 I, 1994, favorit GLX, 1994, rover 214 SI, 1995, ford KA, 1999, uno 1.0, 1999, saxo 1.0 I, 1999 ... Ugodni krediti do 5 let, posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, plačilo takoj. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 A, Ptuj, telefon 02 78-00-550. GOLF I, letnik 82, bencin, prodam za 40.000 sit. Telefon 773-67-51. SENO in otavo prodam ali menjam za hlevski gnoj. Sp. Ve-lovlek 46, telefon 755-65-11 ali 461-71-59. PRODAJAMO prašičje meso iz lastne prireje ter svinjske polovice po naročilu. Telefon 041 212-408 ali 02 757-10-61. Kmetija Požegar, Predelava in prodaja mesa - dopolnilna dejavnost, Bišečki Vrh 30/a. PRODAM 11 arov gradbene parcele, 7 km iz Ptuja. telefon 775-03-51, po 15. uri. PRODAM fiat seicento, letnik 1998. Telefon 041 903-361. SALON POHIŠTVA wreewim Ob Dravi 3a, PTUJ, tel.: 02/783 81 61 Zaradi renoviranja saiona veiii(a AKCiJSiU ODPRODAJA razstavniii ei(spanalov. Zraven golovinsicega popusta Vam priznamo še do 20% dodatnega popusta ob nalaipu razstavnega eicsponata. ^ Dnevno Q 5 malic, " 5 kosil, Z jedi po naročilu, ^ solate, slaščice ^^ in pijače. ...mgn^i^e^...... PPS ptujske pekarne inslošfičarned.d. A okrepčevalnica PEPSI PANDA ^h Novi tr^ 3,2250 Ptuj PRODAJA, SERVIS IN MONTAŽA ! IMAMO JIH 6 ! OBROKOV NAMREČ Informacije o nakupu in dostavi kurilega olja dobite na telefonski številki: 02/780 61 20 ter na vseh prodajnih mestih kurilnega olja. Naročite ga lahko tudi po internetu: ^ petrol si OGLASI ÊN OBJAVE Mali oglasi PRODAM Renault megane coupe, letnik '96, rumene barve. Cena po dogovoru. Tel: 041-758-640. PRILO@NOST za osamljene! Spoznamo vas s primerno osebo za prijateljstvo ali resno zvezo. Posredovalnica AZUR, telefon 041 688-433. POPRAVILO tv aparatov, video-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, su{il-nih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juri~, s.p., Borovci 56/b, telefon 755-49-61, GSM 041 631-571. ODKUP DELNIC: Telekom, Perutnina, Talum, Atena, Infond, Medaljon, Moneta, Zvon, Triglav, Kme~ke in vse, ki kotirajo na ljubljanski borzi. Hitro izpla~ilo, minimalni stro{ki pri prodaji. Agencija Cekin, Osojni-kova 3, Ptuj, telefon 02 748-14-56. PRODAM kravo simentalko, dobro mlekarico, brejo 8 mesecev, staro 7 let. Ivan Ku{ar, Nova vas pri Ptuju 73. POZOR, VINOGRADNIKI! Sidra, objemke, natezalnike dobite pri Kovinarstvo Metli~ar vsak dan od 7. do 19. ure. Potr~eva 28, Ptuj, telefon 771-28-61. NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodam. Sor-{ak, Podlože 1, Ptujska Gora. VEDSŽSVANJE POGOVORI V STISKI. SREČNE ŠT., SANIE 090-42-22 UUBEZEN, DELO. DENAR, POSL. ZADEVE ŠOLA. POMOČ PRI REŠEVANIU TEŽAV PARTNERSTVO. STIKL POKUČITE IN ZAUPAITE IZKUŠENIM IN PRIZNANIM. Ideal s.p. NON-STOP ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Telefon 745-08-51, Prevozni{tvo Vladimir Petek, s.p., Trubarjeva 9, Ptuj. REDNO zaposlitev dobi dekle v bistroju. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije na telefon 03 897-18-50, Trgovina in bistro pri Ciglerju, Fanika Vrta~nik, s.p., Ravne 103, Šo{tanj. PRODAM urejeno son~no parcelo, 15 arov, v Kr~evini pri Vurber-gu, GSM 031 555-285. OKOPALNIK, 6-vrstni, za sladkorno peso prodam. Telefon 02 578-87-84. AKCIJSKO ZNI@ANJE CEN do 31. marca najkvalitetnej{ih, bogato cinkanih, tudi plastificiranih ži~-nih mrež ter pribora za ograje od 5 do 15 odstotkov. Ne nasedajte ponudnikom uvoženih izdelkov dvomljive kvalitete! Najcenej{i nakup je lahko najdražji nakup! Ograje izdelujemo in montiramo. @i~no pletarstvo Rogina, Raj{pova 15 v Ptuju (bivši Agis), od 7. do 17., v soboto do 14. ure, telefon 77-88-751. PREVOZI premoga iz Velenja zelo ugodno. Možnost plačila na čeke. Telefon 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p. Sedla-šek 91, Podlehnik. NOVO - NA PTUJU smo ustanovili farmo južnoameriških činčil. Naša farma deluje že 10 let. Če se hočete ukvarjati s to dejavnostjo, pokličite na telefon 041 770-081 ali 02 47-13-941. IŠČEMO prijazno in skrbno varuško za našo leto dni staro punčko od septembra naprej. Če vas veseli delo z otroki in ste radi v njihovi družbi, obenem pa imate izkušnje na tem področju, pokličite na telefon 041 830-534. VETERINARSKA AMBULANTA MAJŠPERK, LEŠJE 34 2322 MAJŠPERK TEL. (02) 795- 00-60 OBVESTILO Vse lastnike psov v ob~ini Maj{perk in ob~ini @etale obve{~amo, da bo cepljenje psov proti STEKLINI potekalo po naslednjem razporedu: V PONEDELJEK, 2. 4. 2001 ob 8.00 uri DOBRINA pri Polajžarju - mlekarna ob 9.15 uri @ETALE pri Kolar-Butolenu - Stopnica ob 10.15 uri DOBRINA pri Kolarju - mlekarna ob 11.15 uri KOČICE pri @elezniku ob 12.00 uri @ETALE pri KZ Ptuj ob 13.00 uri ČERMO@IŠE pri Bedeniku ob 14.00 uri ČERMO@IŠE pri Kodri~u - mlekarna ob 14.45 uri KOČICE- POTNI VRH pri Plajn{ku ob 15.30 uri DOBRINA pri Oglarstvu Medved ob 16.15 uri KOČICE-SITE@ pri Korezu 13 V TOREK, 3. 4. 2001 Ob 8.00 uri NADOLE pri Poto~niku Ob 9.15 uri PLANJSKO pri trgovini Ob 10.30 uri STOGOVCI pri Korezu - mlekarna Ob 11.00 uri SLAPE - osemenjevalna postaja križi{~e Ob 11.30 uri DOKLECE pri Kolarju Ob 12.30 uri JANŠKI VRH pri cerkvi Ob 13.30 uri KOČICE P{etna graba pri Kru{i~u Ob 14.00 uri KOČICE P{etna graba - kapela V SREDO, 4. 4. 2001 Ob 8.00 uri PTUJSKA GORA - pri Topolovcu Ob 9.15 uri PODLO@E - križi{~e za Sestrže Ob 10.15 uri MAJŠPERK pri KZ Ob 11.00 uri LEŠJU pri Koro{cu Ob 12.15 uri BREG pri Romanu Pi{ku Ob 13.30 uri SPODNJA SVEČA pri Fakinu - zbiralnica mleka ZG.SVEČA - Razbung BOLEČKA VAS - zbiralnica mleka V ČETRTEK, 5. 4. 2001 Ob 8.00 uri GRDINA pri @unkovi~u GRDINA Kosovo sedlo - križi{~e STOPERCE pri va{kem domu STOPERCE SV. Ana pri Korezu KUPČINJI VRRH pri Plav~aku BOLFENK JELOVICE pri Lon~ari~u MEDVECE pri gasilskem domu SESTR@E pri va{kem domu Za pse, starej{e od 4 mesecev, je cepljenje obvezno. Lastnik pla~a za registracijo, cepljenje, higiensko službo in stro{ke dehel-mintizacije 5.500,00 SIT. Cepljenje se lahko opravi tudi na sedežu Veterinarske ambulante Maj{perk v Le{ju 34 vsak dan razen nedelje od 8.00 do 9.30 ali se za cepljenje dogovorite po telefonu 795 00 60 vsak dan med 8.00 in 9.30 uro. Ob 14.00 uri Ob 14.30 uri Ob 8.45 uri Ob 9.00 uri Ob 10.00 uri Ob 10.45 uri Ob 11.15 uri Ob 12.15 uri Ob 13.30 uri KROMPIR za nadaljnje sajenje sorte carling ford - beli in kondor - rdeči ugodno prodam. Miran Klinc, Gorišnica 45, telefon 040 268-128. SENO, balirano, in ječmenovo slamo z dostavo prodam. Telefon 041 678-386. PRODAM semenski krompir, rani, minerva, andora in pozni sante. Cena ugodna. Telefon 02 790-72-21. Anton Pleteršek, Ple-terje 24, Lovrenc. KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, NON-STOP. AVSTRIJSKI FILATELIST išče kolege v Sloveniji, razlog je zamenjavo avstrijskih in liectensteinskih znamk za slovenske. Roland Zini, Werkstr. 6, 6706 Burs, Austria. PRODAM šest visoko brejih krav - simentalke, drugega teleta, in štiri telice za prepust, simentalke. Janez Kristovič, Borovci 27. ADAPTIRANJE dotrajanih kopalnic in splošno polaganje keramike od A do Ž. Telefon 041 688-434, Groint, Dušan Turk, s.p., Gradišče 5, Zgornji Leskovec. SUHA GRADNJA - Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropovi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe - za informacije pokličite 02 788-83-110, GSM 041 675-972, Bojan Štum-berger, s.p., Zg. Hajdina 157. PIPO za umivalnik Armal, novo, še v garanciji, prodam. Telefon 031 508-784. PRODAM TAM 75 T 3. Donaj, Mezgovci 3/c, telefon 754-00-77. Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubeče žene, mame in babice Rozalije Šuen IZ GABRNIKA 50 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako lepem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. ma{e ter cerkev. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, zastavono{u, g. Zvonku za poslovilne besede na domu in pri odprtem grobu ter za molitev. Posebej se zahvaljujemo za pomoč sosedom Pignar in Ro{kar. Prav tako hvala podjetjema GLASO iz Ljubljane in Petoviaavtu Ptuj ter pogrebnemu podjetju MIR in godbeniku za odigrano Ti{ino. Vsem {e enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Franc, hčerka Anica z družino, sin Franc z družino in sin Milan z družino Bolečine zdaj več ne trpiš, v grobu tihem mirno spiš. Dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. In če res je, da kogar ljubiš, mu umreti ni, med nami večno boš živela TI. ZAHVALA Ob izgubi drage mame in babice Marije Murko 23. 5. 1920 - 20. 3. 2001 IZ APAĆ 29 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali, jo bodrili in ji vlivali upanje, vsem, ki ste jo v tako velikem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete ma{e in izrekli pisno ali ustno sožalje. Posebej se zahvaljujemo patronažni službi, dr. Gagičevi in osebju internega oddelka bolni{nice v Ptuju za zdravni{ko pomoč in laj{anje bolečin, g. župniku za opravljen obred, govornikoma za besede slovesa, godbeniku za odigrano Ti{ino, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke. Zahvala tudi kolektivom Perutnine Ptuj, Osnovne {ole Videm, Kmetijskega kombinata Ptuj in Mercator SVS Ptuj. Žalujoči otroci z družinami Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih, mamica, ti živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mamice, babice, hčerke, sestre in botrce Terezije Topolnjak roj. PETEK SOVRETOVA POT 58, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste na{o mamico v tako velikem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete ma{e, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala g. patru Janezu in Francu za opravljen obred in ga. Veri Kokol za ganljive besede slovesa. Hvala pevskemu zboru in godbeniku za odigrano Ti{ino. Posebej se zahvaljujemo tudi biv{im sodelavcem in Agis, d.d., Ptuj, Kleparstvu Martin Kokol in Montavar Ptuj. Vsem, ki ste nam stali bo strani, in vsem, ki ste jo imeli radi, {e enkrat hvala. Žalujoči: mož Ivo, hčerka Renata z družino in sin Bojan z Andrejo Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubečega moža, očeta, dedka, pradedka in brata Jožeta Veroneka NA POSTAJO 50 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje, nam toplo stisnili roko, darovali sveče in cvetje ter ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala g. župniku, pevcem in govorniku za lepo, ganljivo in spoštljivo slovo od dragega pokojnika. Posebna zahvala za pomoč Miji Arnuš. Žalujoči njegovi najdražji Oh, kako boli, ko v rojstni hiši več lučke ni. Dragi oče, le mirno spi, za vse še enkrat hvala ti! ZAHVALA Ob izgubi našega očeta in dedka Damijana Zorca IZ BI[A 18 27. 9. 1930 - 19. 3. 2001 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrekali besede sožalja. Posebna zahvala gre g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Karlu Vurcerju, pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta, g. Zvonku za opravljeno molitev, godbeniku za odigrano Tišino, Veronikinim sodelavcev iz UE Lenart ter Internemu oddelku Bolnišnice Ptuj za nego in pomoč pri kruti bolezni. Žalujoči: otroci Stanko, Marija in Veronika z družinami PTUJ / GASILCI Z MOTIKAMI, VILAMI IN GRABLJAMI Uspešno spomladansko iišienie Za konec pa še "gasilska" fotografija vseh urejevalcev okolja Gasilci iz gasilske zveze mestne občine Ptuj (ta združuje društva iz občin Ptuj, Markovci, Hajdina in Zavrč) so se v soboto, 24. marca, ob 8. uri zbrali pred gasilskim domom Ptuj in lepo uredili okolico doma in novega objekta na dvoriščni strani. 57 gasilcev iz 23 društev ter člani organov zveze so se zbrali na pobudo predsedstva, da bi po kon~anih gradbenih delih okrog gasilskega doma in delavnic uredili okolico. Po uvodnih Samo dobra volja in malo »delodi{a« - pa je okolje postalo prijetnejše Slovensko okno prihodnosti OKNA - VRATA - SENČILA Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611 Napoved vremena za Slovenijo če se sušca prah okrog pometa, prav dobro letino obeta. navodilih predsednika in poveljnika zveze Francija Vogrinca in Janeza Lipovnika so razvozili približno 15 kubičnih metrov zemlje, očistili zelenice in posejali travo. Lep sončen spomladanski dan je bil kot nalašč za tako opravilo. Njihov namen je bil, da pred občnim zborom zveze, ki bo v soboto, 31. marca, olepšajo okolico in dokončajo še zadnja dela okrog novega objekta, ki bo v bodoče nudil vsem gasilcem in drugim boljše pogoje za izobraževalne programe (v njem je tudi mehanična delavnica) in postal središče gasilstva v Spodnjem Podravju. Prav tako pa je to bila priložnost, da se ob izteku mandata organov zveze še enkrat dobijo vsi, ki so vodili gasilstvo v preteklih petih leti, in tisti, ki bodo to opravljali v naslednjem mandatu. Harmonikar iz Prvencev in trobentar iz Hajdoš sta odigrala nekaj zimzelenih melodij, tako da je bilo razpoloženje še boljše. Ob 12. uri pa se je predsednik gasilske zveze po Radiu Ptuj ocenil uspeh akcije. Po opravljenem delu je sledilo še obvezno fotografiranje za spomin in veselje ob dragoceni "pridobitvi" enega izmed članov - novorojencu. J.L. četrtek, 29. marca, ob 20.00: Literarni večer z Beletrino (predstavila se bo Lucija Stupica) petek, 30. marca, ob 20.00: otvoritev fotografske razstave NEPAL - avtor: Primož Trop sobota, 31. marca, ob 21.00: Jazz session (koncert jazz glasbe) sobota, 7. aprila, ob 21.00: koncert jazz skupine SAMO ŠALAMON TRIO sobota, 14. aprila, ob 21.00: Hip-hop večer (Prvi večer hip-hopa na Ptuju) Napoved za Slovenijo Danes oblačno s padavinami, deloma plohami. Meja sneženja bo na višini okoli 1400 m. V vzhodnih krajih bo padavin malo, tam bo popoldne ve~inoma suho. Ob morju bo pihal zmeren jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju 11, najvišje dnevne od 8 do 14 st. C Obeti V petek bo deževno vreme, meja sneženja se ne bo znižala pod 1000 m. V soboto zjutraj bodo padavine ponehale in čez dan se bo razjasnilo. Zapihala bo burja. Kulturni križemkražem PTUJ * Danes, 29. marca, ob 17. uri vabljeni na pravljico z vadbo joge v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Pričakujejo otroke od četrtega leta dalje. DORNAVA * Danes (v četrtek, 29. marca) bo ob 18. uri območno srečanje otroških folklornih skupin. GLEDALIs~E PTUJ * Festival monodrame - program: ~etrtek, 29. marca, ob 19.30: Alenka Vidrih: MIMI JE POZITIVKA, režiser: Marjan Bevk; petek, 30. marca, ob 19.30: Bogomir Veras: REKVIZI-TER, režiser: Iztok Valič; sobota, 31. marca, ob 19.30: Janko Pet-rovec: DEVETSTO, režiser: Marko Sosič; ponedeljek, 2. aprila, ob 19.30: Gašper Tič: JOOOJ, TAKO SEM PRIŠEL NA SVET?!, režiser: Zijah A. Sokolović. PTUJ * Za malim odrom Šolskega centra bo jutri, 30. marca, ob 13. uri srečanje s pesnikom in dramskim igralcem Tonetom Kuntnerjem. Ob izidu svoje zadnje pesniške zbirke Mati Slovenija se bo predstavil z domovinsko liriko. DORNAVA * Otroci iz vrtca bodo jutri, v petek, ob 18. uri vaško-kulturni dvorani pripravili tradicionalno prireditev ob materinskem dnevu. ORMOŽ * Jutri ob 19. uri bo v domu kulture KD Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje uprizorilo komedijo s petjem Radikalna kura. Režija Lojze Matjašič. SLOVENSKA BISTRICA * Dramska skupina DPD Svoboda vabi na ogled gledališke predstave Mama je umrla dvakrat avtorja Vinka Moderndorferja, ki bo v petek, 30. marca, ob 20. uri v domu DPD Svoboda. PTUJ * Klub ptujskih študentov v sodelovanju s plesno družino Gea vabi na tečaj afriškega plesa pod strokovnim vodstvom Maše Knez, ki bo v soboto, 31.3., od 12. do 15. ure, v nedeljo, 1.4., od 10. do 13. ure, v soboto,7.4., od 15. do 18. ure in v nedeljo, 8.4., od 10. do 13. ure v Narodnem domu Ptuj. HAJDINA * V kulturni dvorani bo v soboto, 31. marca, ob 19. uri gostovala dramska skupina KUD Vi-tomarci z veseloigro Micki je treba moža. ZG. POLSKAVA * Mešani pevski zbor Glaska KUD Gaj Zg. Polskava pod vodstvom Mateje Lešnik vabi na svoj 1. koncert, ki bo v soboto, 31. marca, ob 19. uri v kulturnem domu na Zg. Polskavi. Kot gost bo nastopil moški pevski zbor Obrtnik Slov. Bistrica - Polskava. GORIŠNICA * V soboto ob 20. uri bo v domu kulture predstava Radikalna kura, komedija s petjem, v izvedbi igralcev KD Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje. Režija Lojze Matjašič. DRAŽENCI * V kulturni dvorani bo v nedeljo, 1. aprila, ob 15. uri nastopila gledališka skupina KD Skor-ba z veseloigro Vdova Rošlinka. ŽETALE * KUD Vitomarci se bo z veseloigro Micki je treba moža v nedeljo, 1. aprila, ob 18. uri predstavilo žetalskemu občinstvu. ORMOŽ * V nedeljo bo ob 19. uri v ormoškem domu kulture gostovala gledališka skupina Izlake s komedijo Toneta Partljiča Nasvidenje nad zvezdami. KIDRIČEVO * V torek, 3. aprila, ob 11. uri bo v dvorani Pan območno srečanje plesnih skupin. ŠMARTNO NA POHORJU * V torek, 3. aprila, ob 16. uri bo v osnovni šoli Šmartno 28. revija otroških pevskih zborov občin Oplotnica in Slovenska Bistrica. PTUJ * V četrtek, 5. aprila, bo v Narodnem domu 42. območna revija mladinskih pevskih zborov. Ob 16.uri nastopajo MPZ OŠ Zavrč, OŠ Podlehnik, OŠ Majšperk, OŠ Cirko-vce, OŠ Videm, ob 17.15 MPZ OŠ Hajdina, OŠ Destrnik, OŠ Ljudski vrt Ptuj, OŠ Mladika, OŠ Gorišnica, ob 18.30 pa OŠ Juršinci, OŠ Cirkulane, OŠ Markovci, OŠ Dornava, OŠ Olge Meglič Ptuj in Dekliški pevski zbor ptujske Gimnazije. CIRKOVCE * V soboto, 7. aprila, ob 19. uri bo območno srečanje odraslih folklornih skupin. SLOVENSKA BISTRICA * V galeriji Grad je do 8. aprila na ogled razstava članov likovne sekcije KUD Angela Besednjaka iz Maribora. SLOVENSKA Bistrica * V galeriji Val je do 8. aprila odprta razstava del likovne pedagoginje Mete Vovk—Mauser z naslovom Matrone. KINO PTUJ * Ta teden ob 18. uri je na sporedu film Začaran, ob 20. pa Gladiator. CRNA KRONIKA TRČU V NASIP Dne 20. marca ob 20.20 uri je F. M., star 34 let, iz Kicarja vozil osebni avtomobil Renault Clio po regionalni cesti iz smeri naselja Dolane v smeri Stojncev. Na ravnem delu ceste izven naselja Stojnci je iz neznanega vzroka zapeljal na desno bankino, nato na levo stran vozišča v obcestni jarek in s sprednjim delom vozila trčil v nasip. Pri tem se je potnik v osebnem avtomobilu S.V., star 47 let, iz Ptuja telesno poškodoval, na vozilu pa je nastala škoda okrog 300.000 SIT. NOČNI OBISK VLOMILCA V času med 19. in 20. marcem med 18.00 in 08.30 uro je neznani storilec vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hišo v Žvabu. Iz notranjosti je odnesel oblačila, posteljnino, pohištvo, prehrambene artikle in TV sprejemnik, iz kletnih prostorov pa okoli 500 l vina, 400 l kovinski sod za vino, 2 električna vrtalnika in kotno bru-silko znamke Bosch ter motorno kosilnico znamke Stihl. Z dejanjem je S.Č. iz Ptuja oškodovan za okrog 800.000 SIT. 5 PRIKLOPNIKOM ZADEL KOLESARJA 21. marca ob 14.15 uri je M.Ž., star 28 let, iz Rogoze vozil tovorni avtomobil s priklopnikom izven naselja Kidričevo iz smeri Ptuja proti Šikolam. V isti smeri je pred njim vozil voznik kolesa z motorjem J.Ž., star 52 let, iz Sp. Jablan. M.Ž. je s tovornim vozilom pričel prehitevati kolo z motorjem ter z desnim robom priklopnega vozila zadel voznika J.Ž. v levo ramo, zaradi česar je ta izgubil oblast nad vozilom ter skupaj s kolesom z motorjem padel in zdrsel izven vozišča na travnik, kjer je obležal. Zaradi poškodb je bil prepeljan v bolnišnico Ptuj, na vozilih pa je nastala materialna škoda okrog 50.000 SIT. VLOM V ORMOŠKO TRAFIKO Med 21. in 22. marcem med 18.30 in 5.30 uro je neznani storilec vlomil v trafiko 3Dva na Kolodvorski cesti v Ormožu ter odnesel večjo količino tobačnih izdelkov, elektronskih vžigalnikov in telefonskih kartic za javne govorilnice. Trgovsko podjetje 3Dva je s tem oškodovano za okrog 180.000 SIT. TIHOTAPIL OROŽJE IN STRELIVO 25. marca v popoldanskih urah je na mejni prehod Gruškovje z osebnim avtomobilom pripotoval M.D., star 31 let, državljan Nizozemske. Pri prehodu meje policiji in carini ni prijavil ničesar, pri kontroli vozila pa so cariniki pod zaščitno oblogo na desnih vratih vozila v notranjosti našli 6 kartonskih škatlic, v katerih je bilo 295 kosov streliva ter puško-mitraljez s štirimi nabojniki. Orožje in strelivo so mu zasegli, zanj je bila podana kazenska ovadba na Okrožno sodišče v Ptuju, zaradi prekrška pa se je srečal tudi s Carinskim uradom Maribor. OSEBNA KRONIKA RODILE SO - ČESTITAMO: Nevenka Prejac, Kokoriči 5/a, Križevci pri Ljutomeru - Roka; Klavdija Mihorič, Babinci 25/b, Ljutomer - Žana; Jelena Horvat, Bogdanovec 30, Macinec - Jasno; Natalija Resnik Gavez, Potrčeva 50/a, Ptuj - Manco; Bojana Vreže, Slovenja vas 62, Hajdina - dečka; Mateja Ben-sa, Žgečeva 4, Ptuj - Jureta; Anica Verbančič, Gabrnik 50, Juršinci - Sašota; Sabina Muratovič, Ciril-Metodov drevored 14, Ptuj - Roka; Helena Lešnik, Prvenci 29, Markovci - Nejca; Brigita Veselko, Moškanjci 41/a -dečka; Alenka Vrbančič, Slovenjegoriška 6, Ptuj -dečka; Metoda Mencinger, Terenska ul. 8, Jesenice -Patricijo. POROKA - PTUJ: Daniel Mlakar, Slovenski trg 3, Ptuj, in Doroteja Žižek, Volk-merjeva c. 9, Ptuj. Popravek iz prejšnje številke: Branko Jurič, Belski Vrh 64, in Gabrijela Borak, Belski Vrh 64, Zavrč. UMRLI SO: Zlata Ivetic Drahotusky, Ul. 5. prekomorske 4, Ptuj, rojena 1943, umrla 13. marca 2001; Marko Meznarič, Bukovci 88, rojen 1916, umrl 14. marca 2001; Rozalija Šuen, rojena Čuš, Gabrnik 50, rojena 1937, umrla 15. marca 2001; Ana Korpar, rojena Čelan, Apače 50, rojena 1921, umrla 17. marca 2001, Jožef Skok, Spodnja Hajdina 22/b, rojen 1922, umrl 18. marca 2001; Jožef Veronek, Na postajo 50, Ptuj, rojen 1928, umrl 16. marca 2001; Matilda Ladič, rojena Šavora, Šinkova ul. 4, Središče ob Dravi, rojena 1926, umrla 16. marca 2001; Damijan Zorec, Biš 18, rojen 1930, umrl 19. marca 2001; Terezija Topolnjak, Sovretova ul. 58, Ptuj, rojena 1949, umrla 20. marca 2001. ZIHER ZIHER DOSTAVA IN VGRADITEV BETONOV tel 02/744 21 50 gsm 041 331 944 Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj Tel./fax.: 02/782-3001