Zgodnj a
Katolišk [cerkven list.
¿fí Jj fc a-1 » a	£
Tečaj XXXTT.
V Ljubljani 17. vinotoka 1879.
List 42.
Rythmus
ad SS. Cor Jesu.
Cor Jesu, Cor purissimum, O ara sanctitatisl
Cor meum purga sordidum Infectum tot peccatis.
Qui movet Tibi vomitum, Auferto hinc teporem;
Infundo novum špiritom, Et 8piritns fervorem.
Cor mite, Cor homillimum, Cor plenum bonitatis,
Cor Tibi da simillimum, Da ignem caritatis.
Sed quid? Si vel Serapbico Amore cor flagraret,
Non tarnen hoc incendio — Non satis Te amaret
Ut ergo Te diligere, Cor Jesu, possim satis;
Immensum da, quo amas me, Ardorem caritatis.
Hoc, boo amoris jaculo Cor meum accendatnr,
Et hujus ab incendio In ciñeres solvatnr.
O mors exoptatissima! Sic mori vi amoris.
Amoris sit Cor victima Pro corde Redemptoris.
Amore tui moriar, Cor Jesn, amor meus!
Ut novo corde ordiar Amare Te, o Dens!
Amen.
Himna
o presvetem Sercu Jezusovem.
Prečisto Jesusa Sercč, Oltar Ti vae svet6sti,
Ismij is serca mtdefte, In grehov ga oprosti!
Odvaemi mlačnost mi serci, Ker ona Ti se studi;
Dodeli novega dobi, Gorečnost v njem obudi.
Se reč poniino in krotkč Prepolno vse dobrote;
Da moje Tebi alično bo, Ljubesni daj gorkote.
Pa kaj? Ak' tod' serafiska Ljubezen v njem se vnime, —
Se ta gorečnost angel j ska Premajhina je sa me.
Da toraj bo ljubiti moč Dovelj Te, Serce sveto,
Od sgorej pošlji mi pomoč, Ljubesen vlij mi vneto.
Nsj ognja tega plam ™ikd£r Is serca mi se dvig*,
Pismena tega naj požir Sercč v pepčl požiga.
O lepa smert in blažena: Ljubesni sile vmreti.
Ljubezen serce naj končA, Zveličarju v dar sveti.
Ljubesni Tvoje naj v mer jem, Ljubesni Ti naj slaja!
Da s novim sercem kdaj sačatas Ljubiti Te brez kraja!
Ames.
Poslovenil J. Bile.
šzgirdi bo&oifubnih otrok iz rsih časov kersanstra. 11.
12. Sv. Frančišek Šaleški.
(Konec.)
e) Vsim vse.
Dobri izgled in podučljive besede mladega grofa so bile posebno zato tako koristne in izdatne, ker je vsak lahko videl, da izhajajo iz prave keršanske ljubezni. Kajti ljubil je vse svoje součence in ljubil jih je iz vsega serca. Vsakemu izmed njih ie bil pripravljen karkoli na ljubo storiti, ko bi mu bilo tudi samemu neprijetno ali težavno. Kar je nje veselilo, veselilo je tudi njega; njihove britkosti so bile tudi njegove britkosti. Kazni, ki so jih morali drugi prestati, ao mu šle tako do serca, da si je večkrat resno želel mesto njih kaznovan biti.
Nekega dne je imel njegov sorodnik Gašpar Šaleški kaznovan ter tepen biti. Ves preplašen in objokan ter neznansko kričeč se ubožec verže učitelju k nogam; France to viditi priskoči med učitelja in kaznjenca pa priserčno prosi, naj njega pretepejo mesto onega; učitelj ga odganjajo, France pa ne odjenja od svoje prošnje. Slednjič učenik sprejmejo ponudbo; Gašpar sme iti, nedolžni terpi kazen za njega, ki jo je zaslužil. Ko so iz šole grede nekteri tovariši nejevoljno godernjali, Češ, da so mu učitelj krivico storili, jih France za verne in se prav odločno potegne za učitelja.
Ob drugi priložnosti se je služabnik nekaj pregrešil zoper domačega učitelja, in ta ga je hotel kaznovati za pregrešek. France je lepo prosil zanj, naj mu odpusti;
{>a ni bil uslišan. To ga ni ujezilo ali ostrašilo, ampak e še dalje je prosil zanj. Tu pa mu je učenik v nagli razdraženosti mesto odgovora dal gorko zaušnico. Dobrega Franceta tudi to ni kar nič razjezilo, ampak tako mirno in veselo je odhajal, kakor bi bil uslišan.
Posebno skerben je bil doma med počitnicami za svoje brate. Imel je tri; imenovali so se Gal, Ljudovik in Janez. Vsi trije so se mu zdeli kakor nežne rastlinice, ki jih mora oskerbovati in varovati, mlade duše in nedolžna serca, ki jih mora proti Bogu voditi in k čednosti nagibati. Skušal si jih je tedaj pridobiti s tem, da jim je v vseh rečeh, kar je le mogel, veselje delal, jim otročje želje spolnjeval in se po otročje ž njimi igral, kakor bi bil še sam enako majhen. Po tej nedolžni zvijači se mu je posrečilo, da jih je popolnoma pridobil v svojo oblast; in ko je videl, da so mu mlada serca z bratovsko ljubeznijo tako udana, začel jih je učiti, kako naj molijo, kako naj Boga ljubijo in kako radi se morajo med seboj imeti. Tako je vodil kakor dober angelj svojih bratov perve njihove stopinje na poti ker-šanskih čednosti.
Mati so hvalili gorečnost ljubljenega sina in so ga podpirali v njegovem prizadevanji. „Ljubi otroci!" so djali njegovim mlajšim bratcem, „svojega brata Franceta morate posnemati; poslušajte njegove dobre svete in storite, kar vam poreče." To je pomagalo, in materi
|"e bila zelo olajšana odgoja mlajših, ker so si pred to-iko prizad jali za starejšega. Šaleški grad je postal prava šola čednosti, izgled keršanske družine. Priserčna ljubezen je vse združevala in storila, da veČega veselja niso poznali, kakor sami bivati skupaj.
Se prav posebna prijaznost pa je nastala med Francetom in bratom Ljudovikom; kajti to dvoje an-geljskih sere se je tako med seboj vjemalo, da je bilo viditi, kakor bi ne moglo nikdar eno druzega zapustiti. Ljudovik si ni ničesar tolikanj želel, kakor da bi mogel svojega priserčno ljubljenega brata v vseh rečeh ubo-
gati in posnemati ter ga smel povsod spremljati. Janeza pa ni imel tako rad, ker je bilo njegovo serce bolj k nasprotnosti, zamerljivosti in nezadovoljnosti nagnjeno. Da bi ta napaka za ljubeznjivo družinico ne imela neljubih nasledkov, se je prizadeval blagodušni France vselej njemu prednost nakloniti. Če so si kdaj kaj delili med seboj, je znal s čudovito spretnostjo že tako oberniti, da je bil naj boljši del vselej njegov; in če je oni kazen zaslužil, se je koj ponudil, da bi jo sam namesti njega prestal. Tako se je ohranila zmiraj bra-tovska edinost in ljubi mir med njimi in ko je bilo ne-kikrat govorjenje, kako so si bratje dobri in prijazni med seboj, se je France pošalil reltoč: „Mi trije skupaj bi napravili kaj dobro salato: Janez bi bil jesih, zato ker je tako močan, Ljudovik bi bil sol, ker je tako moder, ubogi France bi bil pa olje, ker mu je toliko za krotkost."
Tako je osrečeval France svoje, kadar je prišel domu na počitnice.
f) Pobožni Marijin otrok.
Da je tako dober otrok, kakoršen je bil France Šaleški, tudi Marijo priserčno častil, to se pač že tako vč. In sam ne vem, kako bi rekel: ali je bil ta izvoljeni mladenček zato tako ljubeznjivo dober, ker je Marijo tako goreče častil, ali pa je zato Marijo tolikanj goreče častil, ker je bil tako priserčno dober. Toliko sem prepričan, da po svetosti se meri tudi ljubezen do Marije: Čem veča svetost, tem veča Marijna ljubezen! In blago življenje, ki ga vam tukaj popisujem, me vnovič poter;uje v tem prepričanji.
Francek je bil še majhno dete, ko se je pri dobri materi učil Mater Božjo častiti in pozdravljati. V gro-fovskem gradu mu je bilo namreč naj veče veselje, da si je narejal oltarčke, jih olepšaval z mnogoverstnimi podobami in cvetlicami in potlej večkrat pred njimi glasno molil molitve, kterih se je bil že naučil. Pri tem detinsko pobožnem opravilu pa so mu bile naj ljubše Marijne podobe in molitve Matere Božje. Z leti je rastla tudi njegova ljubezen do Marije.
Ko je v Parizu hodil v Šolo, je vsak dan obiskal kako cerkev ali kapelo, ki je bila Materi Božji posvečena. Naj r*jše je hodil v cerkev sv. Štefana, kjer mu je bil posebno priljubljen krasen oltar Matere Božje. Tu je razodeval svete želje svojega ginjenega serca naj svetejši Devici, ki jo je ljubil kakor svojo Mater. Ni se mogel ž Njo pogovarjati, da bi mu ne bile priigrale gorke solze v oči. Njej je izročeval in priporočeval svoje težave in svoje veselje. Večkrat ga je tako prevzelo neko sveto navdušenje, da je zaklical: „Oh! kdo bi Te ne ljubil, preljuba Mati? Tvoj hočem biti na veke; in kakor jaz, naj vse stvari živč in merjč iz ljubezni do Tebe!" In pri tem se je vnetost njegove serčne gorečnosti tudi na obrazu kazala.
Pogostoma je daroval svoje serce Jezusu Kristusu, pa naj rajše tako, da mu je presveta Devica posredovala to daritev; molil je to le molitvico: „O Bog mojega serca! Nd tukaj serce, ktero je Tvoje; vzemi ljubezen, ki Ti jo darujem po rokah Tvoje najslajše Matere. Sprejmi, o sveta Devica! ta dar, shrani mi to darilo in daj, da ne bo nikoli nič druzega ljubilo moje serce, kakor Tvojega Božjega Sina in Tebe!"
Da bi ga Marija tolikanj rajse sprejela v svoje milo varstvo, je v ravno tej cerkvi obljubil in večkrat Materi Božji ponavljal obljubo, da hoče do smerti ne-omadežano ohraniti deviško čistost, tisto prelepo čednost, ki je nebeški Kral jici med vsemi naj bolj všeč. To naj lepšo čednost si ohraniti, so si od nekdaj vse blage duše resno prizadevale; tudi France, ta angeljski ljubljenec Marijin, je kar gorel za njo. S povzdignjenimi
rokami in solznimi očmi je prosil Kraljico devic, Daj sprejme njegovo čistost za zmiraj v svoje mogočno varstvo.
V tej cerkvi je bil tudi rešen nekih prav hudih in nevarnih skušnjav.
Lotila se ga je namreč naenkrat silno velika žalost in obupnost. Začela se je ta grozovita otožnost s tem, da si je mislil sam pri sebi: .,Znabti nisem v gnadi Božji, in ko bi bila nevarna priložnost, bi znabiti v velik greh privolil. Take otožne misli si je sicer iz glave spravljal, vendar skušnjava ni hotela odjenjati, le še čedalje hujše mu je bilo. Vsa tista sladkost, ki jo je pred čutil v molitvi in ljubezni Božji, je zginila; pred tako vneto serce mu je omerznilo za vse, kar mu je bilo nekdaj naj veče veselje. Začnejo ga begati mračne misli, češ, da ga je Bog zapustil in za vekomaj zavergel, da ni in ne bode med izvoljenci Božjimi. Lahko si mislite, kako grozovito hudo je bilo to za tako dušo, ki je Boga tolikanj goreče ljubila! Skušal se je samega sebe utolažiti ter si mislil, da ni treba naprej vediti, ali bo zveličan ali ne bo; dosti, če voljo Božjo spolnuje kolikor more; da je Bog dobrotljiv, usmiljen itd. Vse ni nič pomagalo. Pa ta misel, da bi imel v peklu vekomaj terpeti, ga še ni tako terpinčiia; še hujše mu je djalo, če je pomislil, da v peklu Boga ne ljubijo, ampak sovražijo. „Oh Gospod!" tako je zdihoval, „če mi ni dano, da bi Te ljubil na onem svetu, hočem Te vendar v sedanjem življenji vsak trenutek tako priserčno ljubiti, kolikor morem. Vendar nikar ne daj, da bi Te vekomaj sovražil! Ali res, da ne bi jaz nikdar gledal lepote nebeške?"
V tem britkern času mu je telo zelo shujšalo in opešalo; lepa cveteča barva mu je zginila z obraza; obličje mu je upadlo in obledelo; ni mogel ne jesti, ne piti, ne spati, toliko, da je še ostal po konci. Vendar vsled tega ni prenehal svojih navadnih molitev, ampak še več je molil, če tudi pri molitvi ni čutil nikakoršnega veselja in nobene sladkosti. „O Gospod", je molil, „moje serce je ravno tako pripravljeno za Te terpeti, kakor veseliti se s Teboj. Zgodi se mi po besedi Tvojih božjih ust: Nočem smerti grešnikove, ampak da se poboljša in živi."
Vendar ura rešenja se je približala. Nekega dne pride ves otožen iz šole ter gre v cerkev sv. Štefana pred tisto podobo molit, kjer je bil storil sklep, da hoče vedno ohraniti deviško čistost. Pridši v cerkev poklekne pred podobo Matere Božje in začne moliti tako priserčno in zaupljivo, kakor še malokdaj, sv. Bernarda znano molitev : „Spomni se, o presladka Devica itd.; tudi še stori obljubo vednega devištva ter se zaobljubi, da bo v spomin te obljube vsak dan sv. rožni venec molil. Pri tej priči začuti prečudno prenovljen je na duši in na telesu; zopet se mu poverne cveteče zdravje; solnce čistega miru zopet zašije v njegovi duši in ne neha sijati do konca njegovih dni. O kako je Boga častil in hvalil za toliko dobroto! Kajti prepričan je bil, da neskončno dobri Bog je bil v njegovo korist p.ipustil tako skušnjavo. Tudi je odsihdob vsak dan molil rožni venec in prelepo molitev, s ktero si je bil po Mariji sprosil re-šenje tolikih težav.
Mladi grof je po doveršenih šolah stopil v duhovski stan. Kot duhoven si je posebno mnogo trudil krivo-verno Kalvince nazaj pripeljavati k pravi veri. Zato je imel silno veliko preterpeti; pa njegovim svetim besedam in izgledom se je posrečilo, da je 72.000 krivover-cev za katoliško cerkev pridobil. V letu 1602 je bil izvoljen za škofa genoveškega; umeri je v veliki svetosti 55 lčt star. Vstanovil je tudi ženski red „obiskanja Device Marije"; nune tega reda, Salezijanke, do sedajnih časov silno vspešno delajo za keršansko odgojo ženske
mladine. Papež Pij IX so sv. Frančiška Šaleškega prišteli „cerkvenim učenikom" in on je devetnajsti, ki ima to nenavadno veliko čast
jErope/sho pravo in novo »eg ne juri-Mihe sisteme.
Vsak dan sedanjim narodom z močnejšim glasom kliče: „Brez pravice je vse zastonj! Vernite se k pravici!" To tudi prevtdLi in učeui možje čutijo. Katoliški pravoslovci se torej že od nekaj časa zbirajo v občasne posvete, ki imajo namen pravoslovje zopet povzdigniti na kersauske načela, n» velike kersanske izročila. Letošnje leto so si izvolili mesto Angers na Francoskem, in silo učeni škof tega mesta, milgosp. Karol Freppel, je pričel djanje pri teh juridiškib delavcih, — pnččl pa s kaj modrim govorom. Omenil je, da „vera, tirava in pravo —• to so tri velike moči, ki morajo svet vladati, imajo začetek pri Bogu; če pa Boga odmakneš, trava nima začetnika, ne pravila in ne posvčtbe (sankcije); tako tudi pravo, brez ideje dolžnosti, zabrede v nasilstvo, ki razdere pravu njegovo zavezo. Proudbon je rekel, da v dnu vsacega prasanja je bogoslovje, in mi smemo pristaviti, da dno vsih prašanj, ki tičejo razmčre med deržavo in Cerkvijo, ali deržavljanov a deržavo in med seboj, je zastavljeno ravno na rabo človeških postav, ki morajo biti izraz volje Božje, je zastavljen verski in nravDi napredek, očitni mir, in v obče, prava vravnava človeškega občinstva. Torej je potreba, da postava, ki je predsednica teh raznih razmer, naj se vravnA po pravih načelih, ne pa da bi zašia v zmote!
Ali dan danes, da moram k nesreči reči, ni ideje, ki bi bila v veči nevarnosti, kot je postave. Ne govorimo o vravnavah pozitivne postave, ki se more o mno-zih reči, da so bile razglašene za poniževanje človeškega uapuha; omenim pa podstavno idejo prava. Na Angleškem šola „Bentham" ima številne učence, kterim je natorno pravo goli nič in le očitna korist jim je podstavno vodilo vse pravice. To učijo Stuart Mili, Herbert Spencer, Austin, Summer Maine, Grote, — in ako bi njihove načela zmagale, bi bilo treba v kot vreči vse zakonike (postavne bukve), pri vsakem členku postave pa sprejeti za vodilo všečnost in korist.
Na Nemškem okolišine niso boljši. Ondi so od Hegel-na sprejete v šole zisteme juridiske in veljajo za načela, po kterih je posamezni čiovek absorbiran (zatopljen) od deržave, to se pravi: ti sam za se niii nič; vreden si, če deržavi koristiš. (Potem n. pr. so vse pokojnine za visoke in nizke gospode odveč.) Maks Stir-ner n. pr. se ni ustrašil terditi: „Kar moram pridcbiti s svojo močjo, to v posest vzamem in imam; odrečeta se tistim rečem, ki si jih ne morem prilastiti, in ne baham ^se s kako predtvezano pravico." Tako tudi modrijan Soperbave pristavlja in laže, da pri človeku kakor pri živali vlada le moč in ne pravica!
Na Laškem in Francoskem do tolikih br»zglavi?ost še ni prišlo, ker se je ta tvarina le malo obravnavala na univerzah.
Rovarstvo je pričelo oklicevati prava človekove, njegovo svobodo, njegovo osebno vrednost; v manj kot enem stoletji je tega človeka, ki se j« tolikanj visoko dvigoval, deržava požerla (absorbirala)! Iz tega dmniš-ljevanega bistva je nastal nekak bog, kteremu so se žertvovale pravice posameznega človeka, družine, človeškega družbinstva in Cerkve! „Deržava morala bi biti na pervem mestu, deržava — pravi mon*ig. Freppel, — ki je na vse zadnje majčkeno število hudi, ki jo predstavljajo ali personificirajo; deržava, ki se podtika
v družino ▼ naukih in odreji malih, in to pri vsih nasprotnih glasovih in prednostih očeta in matere v tej aadevi. Deržava, ki si prilastuje natorno pravico nadzorstva in nadstražništva, kar ima Cerkev, in ob enem vesoljno in edioo vodstvo vsih dobrotnih in milih naprav; ob kratkem, deržava, da bi bila neobmejena gospodinja uma in volje, pričakovaje, da postane po nekakem omovanji in nesrečnih nasledkih edina lastnica aemlje in isločljiva pcsestnica vsih dobrin : lejte, to je misel, ki jo naši nasprotniki nastavljajo in se péhajo jo v djanje spraviti."
Zato se monsig. Freppel veseli in čestita s katoliškimi juristi, zbranimi vAngers-u, kteri bodo pod pe-rutimi vere saterdili, da , pravo se ne smé mešati s koristjo in ne s silo; da taisto ni kak goli proizvod človeške volje, bodi si posameznih, bodi si zbranih; da ima zgodovinsko predatvo pred postavami, kterih naloga je le, da to pravo konštatirajo (njez'>vo resnično bivanja izrečejo), v obliko denejo, vterdijo ali sankcijonira]o; dalje, da so načela storjene za narode in ne narodi za načela; da domače družbinstvo je umoslovno in po zgodovini prednje pred civilnim družbinstvom, ker njegova oblika, bistveni živelj, je pervotna; — dalje, da Orkev, ker ima više poslanje in namen memo poslsnja in namena deržavinega, bi ji ne mogla podveržena biti ne v nauku, ne v bogočastu, ne v disciplini; da v djaniu naučnosti in odreje deržava sama na sebi ima le svojo natorno dolžnost oserčevanja, čuvanja in brambe, v no benem oziru pa nima kacega pretvezanega dušnega pa-stirstva, kakoršno po nobenem načinu ne Bega v področje njene (deržavine) lastnije; da ako ona ima pravico ne motena biti od kogar si bodi v obsežku svojega djanja, ki je nji lastno; ima tudi — čez vse dolžnost braniti človeško osebnost, družino in Cerkev v doseganji njih natormh in čeznatornih namenov, in da poslednjič pravo glasilo njenih razmér je tá : Različek in soglasje povsod, zatopljevanja in sovražljivosti nikjer ne."
Kar se je godilo na Francoskem, to tudi dr ^od ni prizaneslo. Jurisprudencia se je pébala že tri s' rja kopičiti zaderžke cerkveni oblasti, misleč, s tim »de pomagano deželski oblasti, ako jo v boj zažene e cerkveno. Mudilo se jim je vsled tega segati z roko čez cerkvene meje; toda roka, ki je rszdjala Cerkvi njeno oblast, je nastopila razdirati tudi deržavino oblast; in sdajci, ko ginejo cerkvene naprave, ae zgubljajo in kvarijo tudi politiške. Kakor pa se na Francoskem zbirajo naj slavniši juristi, da se na novo vstanovi keršansko postavoda j stvo, tako so si jeli prizadevati na Italijan skem, in tako se trudijo sv. Oče Leon XIII, ki ¡ažnjivi novi filozofiji ter izpeljavam nasproti stavijo velikega Tomaža Akvinskega, na čigar načela se morajo opirati nauki, predpisi, sodbe, ako se hočejo zlagati z večno pravico, no kteri vladajo kralji in pod ktero se nahajajo narodi. (Prim. „Uoitk" 7. vinot. 1879.)
Brmlovmine in drugi pripomočki v pomoč dumam v vioah.
Spisuje V. K.
(Dalje.)
Tri Božje Čednosti. (Še nekaj o tej tvarini.)
Tri Božje čednosti, naj se obudijo bolj ob dolgem ali bolj ob kratkem, da imajo le nagibe vere, upanja in ljubezni v sebi, so kaj lepa, živim in mertvim zelč koristna molitev.
Ker je bilo že poprej v „Danici" pojaanjeno, kako da ao tri Božje čednosti lepe, kako da verne k pobož-
nosti in ljubezni do Boga in do bližnjega vnemajo; naj sledi sdaj še nekaj zastran vernih duš v vicah, kakošne misli io občutki naj bi na3 navdajali, ko vero, upanje in ljubezen molimo.
Pri veri se spominjajmo božje neskončne pravice v vicah, kjer verne duše silno veliko terpijo, svoj dolg do zadnjega včoarja plačujejo; spomiojajmo se verske resnice od občestva svetnikov. Kako da smo z dušami v vicah v duhovni zvezi, da njim zamoremo in tudi moramo pomagati; d« je Marija ne samo naša mati, ampak tudi mati ubogih duš v vicah, in njim kot taka po svoji priprošnji zamore silno veliko pomagati že sama ob sebi, in še več, če jo tega prosimo.
Pri upanju se spomiojajmo božjega usmiljenja, ki nam daje priložnost na pomoč priti dušam v vicah, ki si same ne morejo pomagati; in kako so one po naši, posebno pa še po priprošnji Matere Božje od ondod re-ševane.
Pri ljubezni serčno željo in terden sklep obujaj mo, da hočemo dušam v vicah djansko priti na pomoč; zakaj zapoved Božja, ki nam zapoveduje Boga ljubiti čez vse, nam veleva ljubiti tudi svojega bližojega kakor sami sebe, ljubiti torej svoje duhovne brate in sestre v vicah, ki nam kiičejo: „Usmilite se me, usmilite se me, saj vi prijatli moji, ker roka Gospodova me je zadela!" Ako dušam v vicah v resnici pomagamo, kažemo da tudi Boga ijubimo, ki zapoveduje svojega bližnjega ljubiti; s tim storimo bogoljubno in zaslužljivo dobro delo, za kar nas tudi čaka obilno plačilo, kakor je Jezus sam razodel sv. Jed^rti, rekoč: „Kdor kako dušo iz vicreši, mi stori tako veselje, kakor da bi bil mene samega iz sužnjosti rešil." Rekel ji je dalje, da je to silo imenitno delo, in da ga bo po vsi neskončni moči in dobroti po-plačeval.
Lepoto in korist tr<-h Božjih čednost daje tudi Cerkev na znanje s tim, da }e za nje odpustke razpisala, kakor je brati v P. Sajevic-evih bukvah o odpustkih,
str. 90:
Odpustki. — 1. Odpustek 7 Ičt in 7 kvadragen (ali 280 dni), kolikorkrat pobožno v sercu in z ustmi obudiš vero, upanje in ljubezeo.
2.	Popolnoma odpustek enkrat v mcscu za vsacega, kdor jih obudi večkrat; pa se mora spovedati, sv. Obhajilo prejeti in moliti za »v. Cerkev.
3.	Popolni odpustek v smertni uri za tiste, ki so večkrat v življenju obupovali tri Božje čednosti. (Benedikt XIV, 28. prosenca 1756). —
Do zdaj je bilo govorjeno od lepote posameznih molitev in zdihljejev t*ga „rožnega venca" in koliko je od njih odpustkov za vsaki pot. Zdaj pa lahko sam prešteješ, koliko se je mogoče odpustkov vdeležiti od celega ,.rožnega venca", ako se moli ves skupaj in sicer po enkrat ali po večkrat na dan, in kako je priporo-čevanja vreden, da bi se ga ljudje navadili, ter ga po-gostoma molili v pomoč dušam v vicah.
(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
„Cvetje iz vertov sv. Frančiška." V spomin perve petindvajsetletnice po razglašanju neomadežanega spočetja Marije Device namčrja frančiškanska okrajina sv. Križa v družbi s slovenskimi samostani tirolsko štajerske okrajine sv. Leopolda vstanoviti mesečni list za tretji red po slovenskih deželah s naslovom: „Cetje iz vertov sv. Frančiška". Namen tega lista ima biti: po zgledu lani vstanovljenega nemškega „Sanct Francisci Glock-lein" in mnogih dragih listov, ki jih tretji red ie dalj
¿asa ima po Laškem, Francoskem, Španjskem, Angleškem itd., bratom in sestram tega reda na Slovenskem podajati potrebnega poduka in pripravne dušne hrane ter pripomoči, da bi se tretji red sv. Frančiška, kakor to sv. Oče Leon XIII priserčno želč, čedalje bolj širil in vkoreninjal tudi po naših deželah. Primerno temu svojemu namenu ima list obsegati, kar koli utegne bratom in sestram tretjega reda kviško pomagati k pravi keršanski popolnosti in kar bi moglo služiti k temu, da oni in drugi častitljivost in korist tega reda čedalje bolj spoznavajo. Zlasti pa bo skušal list svoje bravce natančneje soznati z življenjem in deli svetega Frančiška in drugih velikih mčž in znamenitih svetnikov in svetnic, ki so v njegovih redovih Bugu služili. Prinašal bo v ta namen ali primerne spise v priprostih prestavah, ali pa samostojne življenjopise, kolikor mogoče vestno in natančno po naj boljših virih sostavljene. — Ako ne bo kakih zaderžkov, se bo razglasil natančneji program in povabilo k naročbi prihodnji mesec. Izdajati pa se bo list začel z novim letom ter bo izhajal v Gorici pred pervim dnem vsakega meseca v snopičih po dve poli. Cena mu bo, kar se bo dalo nizka (ne čez 1 gld., ako se bo le kolikaj mogoče videlo, še manj). Natanko in za gotovo se bo dalo to povedati še le v povabilu. Za zdaj se torej tudi še ne sprejemajo naročbe.
Od Device fflarije V Polju, 13. vinotoka. (Nova maša. Slovesno prenašanje in blagoslovljenje Marijine nove podobe.) Vsako leto imamo po navadi v Polju čveterokrat cerkveni shod; letos imamo paše nenavadne slovesnosti. Perva je bila 3. vel. serp. nova maša č. g. Janeza Smre-karja, od sv. Helene. Le prav stari ljudje v Polju se spominjajo zadnje nove maše v Polju; zato je bilo po Polju in sosednjih farah splošno veselje, ko se razglasi novica, da bo v Polju nova maša. In res, ljudstva je bilo prišlo silo veliko. Slovesnost so povzdignili vis. č. g. Janez Flis z izverstnim, zelč lepim govorom; fantje 60 pa bili postavili pred cerkvijo visok mlaj in več manjših, ktere so dekleta po slovenski navadi okinčaie. Obed sta oskerbela preč. gosp. župnik Fr. Levičnik in Janez Primar, po domače Perles, iz Zaloga, ki je mizo skoraj sam pogernil.
Drugo nenavadno slovesnost smo pa imeli 5. in 12. tega mesca. Oltar, prav za prav tron v velikem oltarji, ki predstavlja vnebovzetje Marije Device, je bil že popolno červiv postal; treba je bilo toraj omisliti drugega. Delo je po večem že končano, 5. t. m. je bila podoba med silnim veseljem občinstva iz Ljubljane v Polje prenesena, 12. t. m. pa slovesno blagoslovljena. Kako so bili ljudje povsod veseli, kaže tudi to, da vasi, koder so podobo nesli, so bile ozališane z mlaji, slavoloki, tudi domd je bil prostor pred cerkvijo okinčan z mlaji in primčrnimi napisi, pri čimur gre posebna hvala Poijski mladini. Ob meji Poljske fare je bil postavljen slavolok čez cesto in mlaji, in strel se je razlegal. Vae to je oskerbela blagorodna, preblaga gospa Josipina Terpin-čeva, kteri bodi priserčna hvala! Res, častitljivo je bilo, ko možje prinesč podobo, dekleta angeljce in je ljudstva toliko pričujočega.
Preteklo nedeljo, 12. vinotoka, počastili so nas milostni gospod stolni prošt Jožef Zupan ter so nam nove podobe blagoslovili. Njim gre hvala, da imamo veliki oltar zdaj taki, kakoršen je bil v pričetku. Pred 26 leti je bil oltar po nekem lastnem kusu predelan; zdaj pa atoji v pervotni obliki — veličastno. G. stolni prošt so namreč še kot kaplan poznali stari oltar in vedno so vnemali za to, naj oltar pri obnovljenji v pervi obliki sopet kinča Poljsko cerkev. Gosp. domači župnik Fr. Levičnik so blagovoljno sprejeli dani svčt in tako ima v Poljski cerkvi Marija tako Ičp tron, da malokje enako.
Tudi so nam g. prost o tej priliki v pridigi prav na* vdušeno govorili od Marije, so3ebno mično so pojasnili in opisali Marijino krono. Marijina krona, djsti so, so angelji, očaki, preroki, apostoli, mučeniki, device, spo-znavalci, pa tudi vsi pobožni kristjani na zemlji, — Marijina krona ste tudi vi Poljski farmani, ki ste vsikdar lepo častiti Marijo in njen oltar olepševali; — lepa Marijina krona pa ostali bote in vedno lepši krona prihajali, ako bote serčno in detinsko Marijo častili in njeno čednosti posnemali. V spomin za čas skušnjav so podelili nazočim mnogo obsegajoče besede: „Bog me vidi, — Jezus me ljubi, — Marija je moja Mati!" — Sv. mašo so opravili med azistencjo več ptujih gospodov preč. g. stolni župnik in okolični dekan Ant Urbas, in smo tako v resnici lepo in spodbudno slovesnost imeli. Naj serčniši zahvala vsim, ki so Marijo počastili, Poljce razveselili! Odveč bi bilo popisovati, koliko teživ in skerbi prizadeva tako delo; toda, hvala Bogu, č. g. domači župnik se ne bojč truda in so vse premagali; sej gre za čast Božjo, za slavo Marijino, za plačilo nebeško !
Zares! Poljska fara pri cerkveni slovesnosti še nikdar ni gledala toliko ljudstva, ko unkrat pri slovesnem sprejemu nove Marijine podobe. In verno slovensko ljudstvo pri tako slovesnem sprejemu nove podobe glasno poterjuje besede: Za Bogom častimo Marijo naj pred.
Razgled po sveta.
Iz derž&vnega ibora. Predsednik v deržavnem zbora
je izvoijen grof Coronini s 338 glasovi izmed 341; predsednikov namestnik Poljec Smolka, ki je dobil 180 glasov (njegov nasprotnik Klier „vstavoverec", jih je dobil 156). Drugi podpredsednik je slovensko-štajarski poslanec baron Godel Lannoj, izvoljen s 174 glasovi (Klier le 154). Levičarji pri tej poslednji volitvi svoje razdre-ženosti niso mogli več skrivati. Vlada, kakor zdaj kaže, utegne imeti kacih 24 glasov večine, namreč: 58 Poljcev, 54 udov česko-moravskega kiuba, 56 udov desnega središča (s Hohenwartom), 6 ministrov, in kacih 6 (bleso moravskih) velikih posestnikov. Zaupljivo pa se bodo liberalci zlogoma še bolj atesnili.
Po raznih volitvah je zbor enoglasno sklenil, da hoče na prestolni govor z adreso odgovoriti in torej voliti adresni odsek, 24 udov.
V 3. seji je dr. Vitezič ministerstvo prašal, če vč, kolika nadloga je vsled slabe letine po Isterskem, Goriškem, po Dalmaciji, južnem Tirolskem in drugod, in kaj namerja v ta namen storiti?
Spravljivost. Eden naj tehtniših oddelkov cesarskega govora v deržavnem zboru 8. vinotoka so bile besede: „Ker so zdaj tudi poslanci mojega ljubljenega kraljestva Češkega, na moj klic, brez škode svojega pravnega prepričanja io vkljub svojih različnih misel, pristopili vsi na podlago občnih obravnžv; je storjen velik korak, da dospemo do tiste vesoljne sprave, do tiste edinosti, ki je smeraj bila cilj mojih želj, in terdno se nadjam, da pri splošni zmernosti in po nasprotnem spoštovanji pravic se bode našim obravnavam res pospešilo ta cilj doseči..." — Naj bi vsi posnemali Njih Veličanstvo v spravoljubnosti med narodi!
Deržavni zbor boje ima sedsj: 68 juristov, 138 posestnikov, 40 očitnih (djanskih in vpokojenih) in 11 zasebnih vradnikov, 13 profesorjev, 36 obertoikov, 6 železniških vodnikov in mčrjevcev, 6 zdravnikov, 21 cerkvenih oseb rasnih včrstev, 7 vojaških, 4 učenjake ia 2 osebi bres področja ali rokodelstva.
Polttiike prijateljstva is sanlre. Koma je neznano, kolik šum se je delal nedavno z laško-prusasko prijaznostjo ! Zdaj pa je znano, da Bismark je andan na Du-naju poklon naredil skoro vsim tajim zastopnikom, samo laškemu ne. Časniki se pehajo to „visoko" nedvorljivost isgovsrjati s pomanjkanjem časa pri Bismsrko; „Unitk" pa meni, da njih pojasnovanja rasžaljenje bolj svišujejo, kakor pa da bi ga zmanjševale. Našel je B.zmark časa, da je obiskal papeževega nuncija, namestovalca „Gran-Turkovega", republike francoske in sto druzih osebstev; samo sa novo laškega poslanca gr. Robilant-a mu je bilo časa zmanjkalo — kali? Poslal mu je ssmo vizitni listič. Omenjeni list popisuje podobno nedvornost ruskega generala Menčikov-a do turške vlade 1. 1853 v Odesi, kjer je velikega vezirja sicer obiskal, pa v civilni obleki, ▼ „jaketi". To je bilo za Torka rasžaljenje in vstala je naslednjič znana vojska, ktere se je vdeležila tudi Italija. Laški Menčikov tedaj se imenuje Bizmark, meni „Uoita", akoravno Laska ne bo Prusiji vojske napovedovala, ker ve, da bi nič ne opravila. Osoljeno pristavlja: „Ko nas je knez Bizmark potreboval 1. 1866 za zvezo, ktera mu je služila pobijati Avstrijo, je našel čas za obiskanje našega izrednega poslanca generala Govone a. Zdaj mu časa manjka.. ." Ves članek je napolnjen s hudimi pšicami.
Prašati bi se smelo: Cesa pa zdaj Bizmark potrebuje, ko je prišel na Dunaj? Pa še nekaj važnišega: Koliko se je zanašati na zveze, ako jim ni podlaga Bog in vera?	" ° °
Vzrok Bizmarkove jeze soper mlado Laško je pa boje spis generala Lamarmora: „Malo več luči", v kterem so nektere grenke švigale zoper Bizmarka. Le-ti, kakor navadno, je hotel, da naj bode Lamarmora za-pravdan; toda Lamarmora se je branil z novim spisom: „Deržavne skrivnosti", s čimur se je pravde ognil; ali Bizmark ie z*to začel mračno gledati novo zbertavsano Italijo. No, se ve: Bizmark ne potrebuje več Italije, ampak koga druzega.
Malo dni po Bizmarkovem odhodu z Dunaja je prišel na Dunaj iz Petrograda laški poslanik vit. Nigra in je doljo g^nčeval z Robilantom, čemur so d»p!oma-tiški kro^i pripisovali veliko važnost. Ta „mlada Italija", ki je sama s siio in s pomočjo dresih skerpana, se tedaj na Bizmarka ne ir.ore več zanašati in iše koga družeča, ki bi n. pr. Avstriji kake kose kruha odtergal in tem nenasitljivcem v ostr* zobe vergel. Menda saj se Rus v to ne bo pod*l! Ce pa to stori, se je bati, da tudi zan) ena britka u;a udari, kakor je jeio kladvo biti na Bizmarka — z nas edkom sedanjih volitev v pruski deželni zb"r.
Izid volitev v praski deželni zbor je ta le: 35 pro. grenittov (napr> dn akov): 102 narodna liberalca; 17 liberalcev n«-d<»:očeof£» cilja: V3 katoličanov; 46 liberalnih konservativcev; 123 «tar.h kocservativcev: 18 Poljcev; 2 Danca itd. Katoličani imajo neprecenljivo prednost, da večino določujejo.
Praska sprafnost 8 Cerkvijo. Neko zanesljivo naznanilo iz Rima terdi, kako že omenjeno pisanje pruskega miristra Puttkammerja do nekterih nemških škofov jasno d kaznje, da nemška vlada od svojih p< silnih vrav-nav zoper katoliško Cerkev noče nič odjenjati, s* k nik^koršn» spravi s katoliško Cerkvijo ne skloniti. Katoličani, kar je že tako < čitno, naj vedč, da prusaška kulturna borba zoper Kristusovo Cerkev terpi dalje. Če je Bismark na Dunaju apostolskemu poročniku poklon naredil, je to vradna šega, druzega nič ne. Katoličanje nimajo ničesar pričakovati od duše Falkovega minister-Stva, ktero dalje živi y Puttkammerjih. Zato naj kato iičani bodo stanovitni, pri volitvenih boritvah naj se z
ničimur ne dajo oplašiti ter naj si bodo svesti, da le samo na svojo moč se smejo zanašati pri nadaljni kulturni borbi. — Zadnje poročila o Puttk. bolje govorč.
Nesrečno Laiko zadevajo šibe za šibami, pa jekleno-terdi framasoni ne odjenjajo od svojih hudobij. V Ka-taniji je šla toča — tako debela in s toliko ihto, da je
Eovsod napravila silno škodo. Več ljudi je bilo med egom hudo poškodovanih; ni več grozdja, ne čljke, ne pomeranče, — in to ne samo za letos, ampak za druzih par lčt; ves sadež je strahovito razdjan. To pa je bil prebivalstvu za letos zadnji up, ker žita zarad suše niso pridelali. Veliko družin je brez vse pomoči. Po polji je bila tako divja povodenj, da je odnesla seboj več stanovanj, nekaj goved in drčbnice. Ne ve se še, če jo zraven ranjenih ljudi tudi kaj mertvih.
V	Modeni je med vojaki vstala huda vročica; iz vojaške šole je naenkrat zbolelo 56 mladenčev in dva sta že umerla.
Brez števila druzih nesreč te dežele za odpadno politiko smo o več prilikah naznanovali. Ali kakor s luciferjem obsedeni so besni rudečkarji v Benedkah vsta-novili neko stepinstvo, ki se imenuje „brezverna družba'* in ta brezglavna zalega si je starca Garibalda na Ka-preri izvolila za častnega predsednika, kteri je to čudno „čast' tudi hvaiežno sprejel.
Nekaj podobnega naznanja „Ravenate" 26. u. m. o rudečkarjih savignanskih, ki pišejo vsim socijalisti-škim zvezam, odsekom, steblom po Laškem in jih huj-skajo zoper zakon, družinstvo itd.
Za take nauke pa prihaja za petami plačilo. Med Bolonjo in Brindizi em so 21. u. m. cestni tolovaji hotli kar vlak z denarom za Indijo oropati; bili so nastavili, da bi vožnjo zaverli; vendar pa se jim to pot ni spo-neslo. Ravno ta dan, piše „Bersagliere", je oborožena derhal hudodelnikov napadla postajo „Riardo" med Rimom in Neapolom, in sicer vlak, v kterem je popotvai minister Baccarini; napad je bil odbit.
Rudečkarske družbe rijejo po vsih laških mestih in 15. t. m. bodo v Bolonji imeli veliki shod, da se še bolj vcverstijo v svojem rogovilstvu, med tem ko naznanjajo, da v laškem ministerstvu samem je razpor. — V Torinu je bila 2. t. m. napadena vojaška straža, kar se večkrat zgodi pri sedanjem razdianji. V Genovi je boje začetek in glavarstvo teh napadov na straže, in v Neapolu mislijo, da jim prihajajo na sled, da so zasačili niib skrivne zveze.
Ne manj groza je, kakor piše Unita", da se po več krajih zopet hudo množi roparstvo „briganstvo"; v kratkem času so vjeli 18 ljudi, med njimi advokata Jacovetti a; in še veliko druzega groznega in hudega naznanjajo.
V	Montefortinu so liberalni rudečkarji v kratkem zakla!i župana in zdaj hudo razmesarili njegovega namestnika. Blizo S. Severina pa se je sploh spoštovani zdravnik Mari po kosilu podal v svoj vinograd. Na potu mu naproti pridejo trije ljudje s sekirami, tisti, ki mn jft varh pr»vil, da so mu prešnji dan grozdje ropali. Mari jih je svaril; unih dva sta ga spremljala ob straneh, eden pa ga je od zadej tako strahovito mahnil, da mu je precej glava na tla odletela!... Taki so ljudje brez vere in kersanskega nauka; zato bodi ta dogodba v premislek tistim butoglavcem, ki jim je perva skerb: veroznanstvo proč iz vsih učilnic! Skušnja vsak dan bolj jasno priča, kakcšni terdi, divji, nehvaležni, brezdušni so tudi pri nas brezverski čoki in cmoki! Že is oči mnogim živi satan gleda.
Na Angleškem skerbi vlada, dasiravno je luteran-sks, da je pri vojašini pri vsakem polku vmesten vsaj ne katoliški duhoven, in vojni minister je tudi zapove-
dal, da morajo tudi na vojnih barkah katoliški dnhovni pastirovati. Od častnikov so vojaški duhovni posebno čislani in spoštovani. Ko so oo. jezuiti osemdnevni misijon obhajali, je veliko število častnikov in vojakov različnih včrstev poslušalo misijonarje, in po končanem cnisijonu se je vojaška banda, iz samih protestantov, prostovoljno ponudila, da je glasbovala pri sklepni slovesnosti.
Vrel in *ati zre ste molitve*
Zahvale.
St. 1. Naj priserčnejši sahvala Naši ljubi Gospej Mariji Devici in sv. Jožefu za veliko milost in dobroto, ktero sta sprosila od ljubega Boga moji sestri v Ljubljani, Alojziji Milohnoja. Imela je strašno hudo bolezen, tako, da smo že vsi, domači in drugi, kakor tudi zdravniki, čisto vse upanje zgubili, da bi se še kedaj ozdravila. Ne zdravila, ne molitev, nobena reč ni več pomagala; z vsimi ss. zakramenti za umirajoče je že bila previdena, in z veliko žalostjo smo le še pričakovali njenega zadnjega izdihljeja. V tej hudi sili sem obljubila, če ji še zdaj Marija pomaga, da jo bom iz imenom po ,.Danici" razglasila, in v tem ji je nekoliko od leglo, — koj pa se je domislila na tisto vodo od Marije Device iz Lurda, da bi morbiti tudi nji kaj pomagala; ■ila sem je res iskat in sem je tudi dobila. Prav s terd-nim zaupanjem, da ji bo gotovo pomagala, jo je izpila nekoliko kapljic; začeli smo zopet moliti devetdnevnico k Naši ljubi Oospej in sv. Jožefu; — in res, v začudenje vsem jelo se je koj drugi dan na bolje obračati, ter se je počasi zopet ozdravila. Očitno spoznamo vsi, da le s pomočjo Marije Device in sv. Jožefa je ona zdaj in že popred večkrat ljubo zdravje zadobila. Za kar naj bo tisuč- in tisučkrat hvaljena Naša ljuba Gospd presv. Serca s svetim Jožefom vred!
Iz Kamnika, 11. vinotoka 1879.	J. TL
Št. 2. Premnoge dobrote dušne in telesne sem po Mariji prejel, pa v zahvalo sem le prekasen bil. Nevarno sem bil obolel; opravljajo 9dnevnico Mariji, sv. Jožefu in sv. Očetu Piju IX na čast obljubivši božjo pot in sv. daritev na Brezjah, ali pa tudi sv. mašo v domači farni cerkvi, in okreval sem res nenavadno urno. Naj mi mila Mati odpusti, kar sem opravil s premalo gorečnostjo in prosi še na dalje za me, zlasti v dušnih in telesnih britkostih, kterih imam vedno dosti. Posebno sprosi mi Marija res bogoljubno življeoje, premagovanje samega sebe, stanovitnost v dobrem in srečno sadnjo uro. To sprosi tudi mojim duhovnim otročičem.
Zahvalo isreka oče, kterega sinček se je v hudi bolezni bil že skoraj ves posušil in ni nikdo izmed nas mislil, da bo fantič še kedaj ozdravel. Zdaj pa je čverst in cveteč.
Zahvalo izreka v imenu neke deklice, ki je na Marijno prošnjo zdravje dobila, oseba, ki se ob enem de z drugo osebo bratovskim priprošnjam priporoča. Deklica želi v red stopiti, pa ima več ovir odpraviti.
Duhoven.
Prošnje.
Nepokorni in poredni otroci so v molitev priporočeni, da bi se poboljšali in popolnoma ne spačili. — Sirota se živo priporoča v bratovsko molitev za dosego namena, da se more pošteno preživiti. — Gospodar, da bi se mu serce omečilo in bi bil s svojo družino usmiljen. — Učenec, da bi bil vbogljiv, pobožen, da bi se ložej učil. *)
*) Zahvala se ho oznanila, kadar hote vredništvu imč povedali; tje v en dan ne smemo.	Vr.
BratoTske sadeve.
Nameni in priporoČevanja pri »v. mali in sploh v molitvi
ta mesec vinotok 1879.
I.	Glavni namen: Zmaga katoliške vere nad posvetnjaštvom.
II.	Posebni nameni:
20.	vinotoka. Sv. Janes Ksncij, tako imenovan od rojstvenega mesta (Kenti, lat. Cantium, v Krakovski škofiji), ie kot duhoven večkrat popotval v Sveto semljo in t 1473. Priporoč.: Uboga Poljska in katoličanstvo ondi. Katoliški duhovni. Razsvitljenje visokih gliv.
21.	Sv. Uršula in njene ss. tovaršice device mnče-nice. Priporoč.: Deklice za obvarovanje nedolžnosti. Deržavni zbor za darove sv. Duha. Katoliški škofje, nadškofje, patrijarhi itd., redovnice sv. Uršule.
22.	Sv. Fides, dev. muč. Priporoč.: Stanovitnost v skušnjavah, zlasti mladine. Goreča ljubezen do Jezusa. Nekteri mladenči.
23.	Sv. Janez Kapistran, frančiškan, je bil glavni vzrok, da so bili 1456 Turki premagani pri Belem grada. Priporoč.: Dar sv. gorečnosti za Božjo čast, posebno sa vojake. Dar tresnosti in spreoberojenje pijancev. Neki bolnik.
24.	Sv. Rafael, viši angel j. Priporoč.: Vsi ljudje v varstvo svojih angelov. Mala Aziia. Cerkev na Laškem.
25.	Sv. Gavdencij, škof I. 410 v Brešiji. Priporoč.: Laška dežela za spreobernjenje. Bég pred grešnim veseljem in pred kerčmami. Več m6ž, posebno vdovci.
26.	Ena in dvajseta nedelja po Bink. Evang.: Od neusmiljenega h!apca. (Mat. 28.) Sv. Evarist, papež muč. pod Trajanom 109. Priporoč.: Italijanska mladina. Mesto Rim, da bi se zmodrovalo. Ponižanje preganjavcev sv. Cerkve.
Listek za raznoterosti.
Sreberno SV. mašo bodo to nedeljo ob 9 obhajali preč. P. Andrej KeržiČ, mnogozaslužni ud reda sv. Frančiška v Ljubljani. Bog daj srečo in še mnogo leti
Prošnja do Slov.Iatičarjev. „Prirodopis živalstva s podobami" se imenuje knjiga, ktero je za spodnje razrede srednjih šol izdelal dr. Alojzij Pokorny, poslovenil Fr. Erjavec, profesor na c. kr. viši realki ▼ Gorici, natisnil Henrik Mercy v Pragi, založila in na svetlo dala Matica Slovenska v Ljubljani 1. 1872, v drugem in pomnoženem izdanji s 490 podobami. To knjigo je c. kr. ministerstvo poterdilo za šole, in vsled tega je pošla do zadnje tako, da so že letos nekteri učenci v pervih gimnazijskih razredih brez nje. V imenu potrebnih učencev prosi podpisana bukvama, naj častiti Matičarji, kteri omenjeno knjigo imajo v lasti, blagovolijo poslati jo nj*j proti pristojni plači, ali pa zastonj z naročilom, da se ubogim dijakom daruje ali pa posojuje, da se zarad pomanjkanja slovenske knjige v nauk ne vrine spet nemška.
Katoliška bukvama t Ljubljani.
Za 251etniC0, odkar je bilo Marijino neomade-žano spočetje razglašeno, so sv. Oče podelili popolnoma odpustek, in sicer v god sam in pa skozi vso osmino, se vč, z navadoimi pogojami.
V	Maribora je dosedaj 15 bogoslovcev v pervo leto sprejetih, in vsih Lavantinskih bogoslovcev je zdaj 33.
V	Zagorju (lavantin<»ki škofiji) bo od 19. do 27. t. m. sveti misijon. Neutrudljivi čč. oo. jezuiti iz Št. Andraža na Koroškem ga bodo obhajali.
Z dežele. Naj bi se več molilo za naše deržavne poslance, ker scrce ima le Bog v oblasti. Kadar bomo Boga res prav po sinovsko prositi pričeli, nam bo tudi pričel prav po očetovsko dobrote deliti. Molimo pri naj svetejši daritvi, vsaj spominjajmo se naših poslancev, molimo tudi o druzih prilikah. Kaj ko bi častiti gospodje duhovni ob nedeljah očitno kak očenas v ta namen zmolili? Vse drugače bi začeli gotovo tudi ljudje v ta namen moliti, ker bi biii potem opomnjeni na Dunajski zbor, s;a kterega drugaČi navadni človek še ne vé, ne da bi še molil za njega dobri vspeh. — Brez blagra z nebes pa prave sreče ni.
Y	Teísta je 15. kim. duhovska družba sv. Križa imela svoj véliki shod pod predsedstvom preč. prošta dr. Jožefa Shhneiderja. Dohodkov je imela družba 443 gl., stroškov pa 106 gl. ter ji ostane za prihodnje 337 gl. — Novih udov je pristopilo preteklo let 27 duhov; umerlo jih je, odkar bratovšina obstoji, 62 (t j. od 1. 1863); živih je sedaj 229. Znano je, da vsak ud moli celi officium in opravi eno sveto mašo za vsacega umerlega uda in je torej bratovšina močno dobrotna sa ude.
Y	milijone! V kratkem je iz Neapola in iz drugih krajev 21 redovnikov kapucinov odrinilo v razne mi-sijone. To je vojska zoper satana!
Kakoiei mit?! Franceski vojni minister Gresley se je vernil v Pariz; ogledal je vse posamezne terdnjave zidane po vojski 1870 ob nemški meji. Francija je od tistega časa potrosila na poprave takratnih škod in po-greškov ee nad miljardo denara. Pariz je namesto starih in manj močnih stolpov dobil okrožje novih ostrož-nikov strahovito oboroženih, ki obdajajo mesto desetljej milje daleč od mestnega obzidja. — Ni čudo, če Bis-mark dobiva redke lase in hodi tu in tam.
Božje razpelo najdrajše pohištvo. Bogatemu posestniku je bila cela hiša a vsem pohištvom pogorela. Samo staro britko martro je bil njegov mali sin otel iz pogo-riša. Ko jo prinese staršem, mu rečejo: „Ti bi se bil moral prizadevati, da bi bil otel iz pogoriša kako reč višje cene, kot je to britko razpelo." Fantek pa odgovori: „V zadnji pridigi sem slišal, da je britka martra najdrajše pohišno orodje, ktero nas oči poterpežljivost v vseh naših križih." Ves ginjen mu odgovori oče: „Prav si storil; sakaj, kaj bi nas moglo bolj tolažiti v nesreči, ki je nas sadela, kakor pogled v Njega, ki je vse dal sa nas, da bi nas odrešil!"
Pomoč gluhim, da slišijo. V Ameriki je neki Janké iznašel pripravo, vsled ktere boje zamorejo gluhi slišati. Ta priprava je centimeter visok listek iz vulkanizirane gumi elastike, navezane na roček iz enake tvarine. Na gornjem robou tega listka se vidijo luknice, iz kterih je vsred listka speljana svilna verčica do spodnjega konca deržaja. Ko se potegne za verčico, se listek skrivi, in bolj ko je gluha oseba, bolj se mora listek nategniti in skriviti. Osebi, ki se hoče poslužiti one priprave, ni treba druzega, kakor da nastavi (pritisne, prisloni) gornji del pripognjenega listka na zobé zgornje čeljusti. Glas govorečega človeka bije na listek, naredi gibanje v gumi-listku, a čimur se glas preseluje v zobe, po zobéh pa v čutni živec. Zunanje uho nima pri tem nič vpljiva in se zamore tudi celó zatisniti, ker glas dohaja gluhcu le po zobéh po listku. Treba se je pa poslužiti gornjih zób sato, ker so le ti v najtesneji dotiki (zvezi) s čut-kom. Tudi to boje ne kazi, ako kdo ima le ponarejene zobé, samo da so le ti tesno nastavljeni na čeljustno meso. Iznajdivec te priprave je tudi gluh. Bilo se mu
je namreč prigodilo, da je po naključbi vzel žepno uro med zobč, in je natančno in razločno čutil njene udarce ; ko je pa nasproti uro pritisnil na uho, jih ni prav nič Čutil. Toraj ga prešine misel, da bi iznajdel kako pri-pravo, po kteri bi mogel človeški glas slišati, kakor je čutil udarce ure, — in posrečilo se mu je.
Kako znajo Španati! Anglija in Francija steprašali Italijo, če bi prevzela sodčl volilnega odbora za denar-stvene obnove v Egiptu. Kairoli, minister, je odgovoril, da. samo ako bi laški zastopnik imel polno enakost pravic in moči z anglo-francoskima zastopnikoma.
Poslednje novice. Na Jaksonski železnici v Miči-ganu (Amerika) sta se vlaka terčila; 25 ljudi je mert-vih, 40 ranjenih. — Derhal v Saloniku je psovala ruskega konzula; ruska vlada je zahtevala v Carigrada zadostenje v 24 urah, če ne, da odpravi vojno barko. Tuji konzuli so zahtevali pojasnil za svoje vlade. — V Memfis-u v Ameriki še vedno rumena vročica ljudi davi, pretekli teden jih je umerlo 22. — Afganska vojska se nekako koncu bliža. Car boje želi od Anglije za-gotovljenje, da ne namerja obsesti Herat-a in ne ceste med Amu-Kašmir rekama. — Na Jugu tu pa tam zmeraj kaj kipi. Zdaj Cemogorci namerjajo zasesti Guzinje in Plavo; turški Albanci pa se hočejo protiviti. — Zraven tega v Bosni rogovili goveja kuga in sega tudi v druge dežele, zdaj se je neki prikazala tudi na Šta-jarskem okoli Ptuja, Sevnice itd., kakor pišejo „Nov.". Ubog kmet, če mu goveda poginejo! Tudi tu je treba molitve.
MMuhovshe spremembe.
V Lavantinski Škofiji: Č. g. Alojzij Kreti je postal provizor na Kalobji; č. g. Matija Frecl pride za I. kaplana v Vozenico; č. g. Gregor Hrasti sa kaplana v Laporje, io č. g. Jožef Kotnik za kaplana v Ulimije. — Umeri je č. o. minorit Karol Čučko, vikar slovenske fare na Ptuji, 6. t. m. R. I. P.
MMobroini darovi.
Za Vremske pogorelce na Notranjskem: Dobrotna gospa 20 gl. — Blage gospodičine veliko srajc in enake robe. — 0. g. Ant. Smrekar 2 gl. — Pn. gosp. stolni dekan J. Vole 10 gl. — G. prof. J. M. 1 gl.
Za pogorelce na Blatu v Žaliniški fari: Dobrotna gospa 10 gld. — Pn. g. stolni dekan J. Vole 2 gld. — Pn. g. kan. Fr. Kr. 1 gl.
Za pogorelce v Zagradcu v Žaliniški fari: Pn. g. stolni dekan J. Vole 2 gl. — Pn. g. kan. Fr. Kr. 1 gL — Po preč. g. dek. Silvestru Kešetu iz Begunjske fare 2 gl. 50 sld.
Za pogorelce na Igu: Po preč. g. dek. Silvestra Kešetu iz Begunjske fare 5 gl.
Za pogorelce na Verhniki: Po preč. g. dek. Silvestra Kešetu iz Begunjske fare 5 gl.
Za pogorelce v Terzinu: Po preč. g. dek. Silvestra Kešetu iz Begunjske fare 2 gl. 50 sld.
Za pogorelce v Sarajevu: Po preč. g. dek. Silvestru Kešetu iz Begunjske fare 5 gl. — Iz Mavčič 2 gl.
Za najbolj potrebne pogorelce: Neimenovana dobrot-nica 3 stare dvajset. — Iz Mavčič 50 sld.
Za afrikanski misijon: J. R. 1 gl.
Za sv. Detinstvo: Po pn. gosp. A. Zam. od Fr. C. 24 sld.
Odgovorni vrednik: Loka J eran. —
Tiskarji in saloiniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.