Poštnina plačana v gotovini
Leto XX., št« 193
Ljubljana, nedelja 20, avgusta I939
Cena 2 Din
upravuisivo. <-juoijan&. tinafljeva a — telefon St. 3122. 3123, 3124, 3120, 3120. Iiiserat.ru x»delek: Ljubljana, Seien-ourgova ui. — TeL 3492 tn 2492 Podružnica Maribor: Grajsfc) trg 7.
TelefoD St. 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2
relefoD SL 190 Računi on post ien zavodih: Ljubljana it 11.842, Praga «slo 78 180 W1en $t 105.241
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg dt. ?. telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon 6L 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Naši učitelji
V Banjaluki se je včeraj pričela XIX. redna glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, vse-narodne in vsedržavne stanovske organizacije naših narodnih prosvetite-Ijev. Vrši se po burnih peripetijah in borbah lanskega leta, ko je razmeroma majhni skupini organiziranih strankarskih karieristov uspelo razbiti glavno skupščino v Zagrebu in je izgledalo, da je naša stanovska učiteljska organizacija obsojena na razpad. Toda zdrav duh jugoslovenskega učiteljstva je premagal vse intrige in nasilja, in trezno ter požrtvovalno vodstvo udruženja, kateremu načeluje. kar smemo s ponosom podčrtati, slovenski učitelj, je uspelo, da z modrostjo in odločnostjo očuva učiteljske vrste v enotni fronti in izpelje udruženje iz vrtincev notranjih sporov k novemu delu in napredku. Danes je Jugoslovensko učiteljsko udruženje zopet enotno in solidarnost jugoslovenskega učiteljstva je v polni meri vzpostavljena. Organizacija je silnejša, nego je bila kdaj, in uživa nedeljeno zaupanje svojega članstva. V tem znamenju se vrši banjalu-šk a skupščina in simpatije vseh, ki vedo ceniti pomen, vlogo in dolžnosti narodnega učitelja, spremljajo njeno delo in želijo stremljenju naše vsenarodne učiteljske organizacije polnega uspeha.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje šteje danes okrog 18.000 organiziranih članov, ki so po banovinah razdeljeni v deset samoupravnih sekcij. Najiačje sekcije so novosadska s 3475. ljubljanska s 3220 in zagrebška z 2590 člani, naimaniši sta banialuška z 845 in splitska s 519 člani. Beograjska sekcija, ki obsega samo učiteljstvo prestolnice, šteje 920 članov. Te številke so zanimive ne le z organizacijskega vidika. V njih se zrcali tudi še dokaj neizrav-nana slika našega občega prosvetnega stanja. Ob njih se nailenše vidi. kako ogromno prosvetnega dela v posameznih pokrajinah še čaka naše kulturne pionirje in kako široko polje je še odprto osnovnemu šolskemu poduku. V Sloveniji je analfabetizem že zdavnaj redka izjema in vendar imamo še skoraj 6 odstotkov nepismenih. So pa kraji v naši državi, kjer polovica naroda in več ne zna ne pisati ne čitati. Imamo kotičke v Jugoslaviji, ob albanski meji n. pr.. kjer le 7 odstotkov vseh prebivalcev čita in piše.
Toda šola in posebej še narodna šola ni samo učilnica za črko in številko Ona je in bi morala biti poleg tega v isti meri tudi narodno vzgajali-šče. Naš pokojni veliki kralj je v posebnem pismu, naslovljenem na jugoslo vensko učiteljstvo. podčrtal učiteljevo poslanstvo z besedami: »Vi ste graditelji narodne duše, narodne zavednosti in narodne kulture«. V resnici narodna šola v mnogočem oblikuje narodova pokolenja. Ona polaga poleg očetovske hiše in materinskega okrilja glavne temelje ne samo znanja, temveč tudi duševnega in duhovnega zdravja. moralne in narodne značajnosti v otrokovo srce in glavo. Ona razvija v mladem rodu krepost pravega krščanstva, ljubezen do vsega dobrega, poštenje v mislih in delu, spoštovanje napram naporu in uspehu, čuvstvo bratstva in povezanosti brez ozira na stan in položaj, a ne najzadnje ima dolžnost vzgajati mladino v požrtvovalni ljubezni do lastnega naroda in njegove države. Morda je ena izmed najtežjih pogrešk naše Jugoslavije v toku prvih 20 let njenega obstanka, da si v svojem narodno — in državno-vzgojnem programu ni od vsega pri-četka začrtala čvrstih in neporušnih smernic, temveč je dopustila, da se je z dnevno strankarsko politiko menjaval tudi obči vzgojni pravec naše prosvetne politike. Iz tega nerazveseljive-ga dejstva bi najbrže nastale še težje škode kakor so, da ni jugoslovensko učiteljstvo, mnogokrat celo v borbi, pogumno sledilo pravemu instinktu narodnega vzgojitelja ter se zavedalo svoje odgovornosti pred narodno bodočnostjo.
V resnici, težko je mnogokrat bilo in je še vršiti prosvetiteljsko narodno službo. V obiemni knjV podaja Glavni odbor JUU banjaluški skupščini tudi značilne primere težkih preizkušenj, ki jih je doživljalo naše učiteljstvo zlasti od leta 1935. sem. Neutrudno je vodstvo JUU zastavljalo svoje sile in svoj ugled, da učiteljstvu zopet omogoči mirno in uspešno šolsko in prosvetno delo. Zal. ne moremo ponatisniti vsaj nekaj najbolj značilnih odstavkov iz banjaluškega poročila. Iz vsega srca pa se priključujemo izraženim nadam. da gre doba žrtev h koncu. in da bodo učitelistvu kmalu zasijale milejše zvezde. Seveda Pa mu bo naisigurneiša zaščita za bodočnost, ako si pribori stalnost svoje namestitve, in ako se oddaja učiteliskih mest v bodoče osigura po načelih strokovne in socialne kvalifikacije. S to zahtevo organiziranega učiteljstva se danes solida-
Spominsko slavje na ponosnem Ceru
Narod je včeraj z velikim spoštovanjem proslavil 25 letnico viteške zmage na Ceru in se z veliko hvaležnostjo spominjal vseh herojev, padlih v borbi za našo svobodo
šabac, 19. avg. p. Pocerovina, Podrinje in Mačva pa z njimi vsa bivša mala Srbija in današnja velika Jugoslavija so danes na kar najslovesnejši način proslavile 251etnico velike štiridnevne bitke, kije v začetku svetovne vojne, od 16. do 19. avgusta 1914, prinesla ne samo tedanji Srbiji, nego z njo vred tudi njenim velikim zaveznicam prvo slavno zmago nad toliko močnejšo avstro-ogrsko vojsko, katero je vrgla s srbskega ozemlja. Po balkanskih vojnah skoraj do kraja izčrpana Srbija se je v obrambo svoje svobode in neodvisnosti z junaštvom in požrtvovalnostjo, ki jima ni primere, postavila v bran proti avstro-ogrski »kazenski ekspe-diciji«, ki naj bi bila po oholi domišljavosti avstro-ogrskih civilnih in vojaških mogotcev v nekaj tednih ali celo dneh pokorila Srbijo. Sijajno opremljene, spočite in dobro pripravljene divizije generala Potioreka so kakor na kako ogromno zabavo z godbo na čelu prodirale na srbsko ozemlje, a so, ko so zadele na prvi srbski odpor, po silnih, štiri dna trajajočih krvavih bojih, pokazale hrbet —eni in Iverku ter v paničnem begu pobegnile čez Drino. Petindvajset let je minilo odtlej in na pobočjih cerskega in iverskega gričevja je danes le še malo sledov tedanjih ljutih bojev. Kosti junakov, ki so padli v obrambi domovine, pa so zbrali in shranili v skupni grobnici v Tekeriču, kjer jim je pokojni Viteški kralj Aleksander postavil spomenik, pred katerim seje vršila današnja veličastna spominska svečanost.
Narod poljublja stare srbske zastave
Ogromne množice ljudstva so že včeraj ves dan romale na Cer. Bili so med njimi v prvi vrsti pripadniki onih 12 polkov, ki so se tedaj borili na tem gričevju, in deca tistih, ki so tu dali svoje življenje za kralja in domovino. Šabac se je že tedne in tedne pripravljal na to svečanost in je včeraj, ves v zastavah in slavolokih, sprejel tisočere goste. Z Oplenca so prinesli stare srbske zastave onih 12 polkov, ki so
se udeležili bitke na Ceru. Razcefrana, vse križem prestreljena in z neštetimi odlikovanji okrašena stara znamenja srbske vojne slave je prebivalstvo s solzami v očeh poljubljalo. Ob vhodu v mesto jih je sprejela zastavna četa rezervnih oficirjev, nosilcev Karadjordjeve zvezde, in jih skozi špalirje navdušeno vzklikajočega ljudstva ponesla do saborne cerkve. Sredi mesta je pozdravil zastave šabački mestni svet z županom na čelu. Pred cerkvijo pa je govoril učitelj Protič, ki je zaključil svoj govor z besedami: Prišle ste z Oplenca, da obiščete te slavne kraje, zato po-nesite, ko se vrnete, naše pozdrave kralju vitezu in sporočite, da bomo varovali Jugoslavijo ter jo krepko in močno izročili njegovemu prvencu, našemu mlademu kralju Petru II.
Zastave je nato blagoslovil patriarh Ga-vrilo, nakar so jih izročili zastavonošem, bivšim cerskim bojevnikom, da ao jih odnesli na Cer v spremstvu zastavnega oddelka rezervnih častnikov m bojevnikov. Zvečer je bila v Sabcu svečana akademija, na kateri je general 2ivko Lava-dinovič predaval o cerski bitki.
Narod hiti na sveto bojišče
Vso noč so prihajali nešeti gostje, katere so potem z avtomobili in drugimi vsakovrstnimi vozili odpravili na Cer. Tisoči ljudstva iz Podrinja in Mačve so s svojimi vozovi in tudi peš pohiteli na nekdanja bojišča. Od Sabca do Tekeriča le bila vsa 32 km dolga cesta ena sama nepretrgana veriga vozil. Pred spomenikom v Tekeriču so bili določeni prostori za rame delegacije, tako za nosilce Karadjordjeve zvezde, Belega orla. Albaske spomenice, za invalide, vojsko, prostovoljce, rezervne oficirje in bojevnike, četnike in Sokole, Rdeči križ in Jadransko stražo.
Spominski govori
Davi so se svečanosti pričele že na vse zgodaj. Na obeh straneh spomenika se je postavilo po 6 zastavonoš s starimi zastavami. Na posebni tribuni je zavzel svoje
Sporazum v Zagrebu
dosežen
Strokovnjaki so v glavnem končali svoj posel — Njihovo delo odobreno — Dr. Maček v Zagrebu, predsednik Cvetkovič se vrača na Bled — Za ta teden se napovedujejo odločilni dogodki
se vodili o novi državni organizaciji, ki
Zagreb, 19. avg. Kakor poroča »Hrvatski dnevnik«, se predsednik vlade Cvetkovič po proslavi bitke na Ceru vrne na Bled. Dr. Maček je stalno v Zagrebu in v neposrednem kontaktu s strokovnjaki, ki so danes dovršili glavni del svojega posla. Njihovo delo je na obeh straneh odobreno in prihodnji teden je pričakovati odločilnih dogodkov. Na obeh straneh vlada optimistično razpoloženje. V tem oziru je zlasti značilen uvodnik nocojšnjega »Hrvatskega dnevnika«, ki pravi med drugim:
»Pretekli politični teden je bil izpolnjen z veliko aktivnostjo. Vodili so se zelo važni razgovori med politiki o vprašanjih, ki globoko posegajo v življenjske interese hrvatskega naroda in državne skupnosti. Ti razgovori še niso povsem končani, pa je zato razumljivo, če se o njih ničesar podrobnejšega ne javlja. Tak običaj obstaja po vsem svetu Razgovori o teh vprašanjih morejo biti objavljeni, kar je tudi potrebno, šele potem, ko se stvar popolnoma prouči v ožjem krogu. Medtem ima javnost pravico zahtevati, da se ji pove, za kaj gre in da se ji ne zataji, kar je glavno v teh razgovorih. Zato bomo sedaj tudi mi, opuščajoč rezerviranost politikov, opozorili na nekatere momente, o katerih mora biti javnost na čistem. Razgovori so
naj bi prinesla izpremembo položaja hrvatskega naroda — razume se — na bolje. Slo je za določitev ozemlja, na katerem naj bi hrvatski narodni ljudje razvili v najkrajšem času vso svojo aktivnost in konstruktivnost. To seveda ne pomeni, da se hrvatski vpliv ne bi imel Čutiti tudi na dragih področjih, za katere bodo kasneje potrebni prav tako nadaljnj razgovori in pogajanja. Šlo je torej za to, da se doseže sporazum v oni meri, v kateri je to danes že mogoče. Seveda je več razlogov, zaradi katerih je pravilno tako postopanje, ali v te razloge se naravno danes ne moremo spuščati, vendar pa bo prišel čas, morda kmalu, ko bo mogoče tudi o tem govoriti podrobneje. Razen tega je bilo tudi govora o novi organizaciji izvrševanja oblasti in sicer na čisto hrvatskem narodnem področju ter prav tako v celotni državni skupnosti. Pokazalo se je, da je tehnična izvedba tega lahka, če se le hoče pristopiti k jedru stvari. To je tem lažje, ker imamo izkušnje iz dosedanjih let. V zadnjih 20 letih se je videlo, kaj ne velja in kaj je treba izpremeniti. Vemo, da imamo še elemente, ki bi hoteli, da bi Hrvatje še nadalje ostali v podrejenem položaju. Oni bodo morda v tej smeri tudi poskušali kako akcijo, vendar pa Je eno gotovo, da ni od hrvatske strani izšel noben predlog, niti pobuda takega značaja, ki bi kršila pravice drugih.
rizirajo vsi, ki jim je zdrav napredek naše narodne prosvete pri srcu.
Vsakoletno glavno učiteljsko zborovanje daje široki narodni javnosti ne le povod, da izraža vzgojiteljem naše mladine svoje simpatije, temveč tudi priliko, da reče besedo hvaležnosti. Kajti jugoslovenski učitelj opravi le polovico svojega dela v šoli med našo šolsko deco. Drugo polovico opravlja z občudovanja vredno požrtvovalnostjo izven šolske sobe med narodom v najlepšem pomenu te besede. Če je v našem narodu organizirano prosvetno in nacionalno delo imelo uspeha in je nas dvignilo na raven ostalih kulturnih narodov Evrope, potem je to v veliki meri zasluga našega učitelja in učiteljice, ki neumorno v sokolstvu, v čitalnici, > ljudski knjižnici, v pevskem zboru, gledališkem odseku, v obrambnem društvu kmetijski podružnici, na vrtu in v sadovnjaku in ne naposled v sami naši kmečki sobi vršita poslanstvo smotrnega dela za narodno po-vzdigo. Ko naš narod vedno bolj otvar-ja svojo dušo vsemu napredku kulture, se niti ne zaveda, da ga rahlo vodi
| skromna a zanesljiva roka najboljšega njegovega prosvetnega prijatelja — našega narodnega učitelja, bi ko se naš moški naraščaj pripravlja, da bo v slučaju potrebe samozavestno in požrtvovalno do skrajnosti branil svoj narod in svojo državo pred vsako zunanjo opasnostjo, je ta, ob katerem dorašča, njegov bodoči vodja tudi na bojnih poljanah. Srbijo so pripravili za njene junaške borbe in jo v mnogočem v teh borbah tudi vodili njeni vzgledni narodni učitelji kot rezervni
a* • • •
oficirji.
Kar smo na splošno rekli o jugoslovenskem učitelju, velja še posebej o njegovem slovenskem tovarišu. V težkih borbah si je naše učiteljstvo krčilo svojo pot. Ni je sile, ki bi ga mogla trajno potisniti nazaj v dobo Cankarjevih »Hlapcev«. Prekaljeno v borbah in žrtvah, ni niti trenutek moralno podleglo in niti za trenutek ni omagalo v svojem narodnem prosvetnem delu. Sigurni smo, da prihajajo tudi našemu učitelju boljši dnevi in v tem duhu pozdravljamo banjaluSko skupščino.
mesto kraljev namestnik dr. Radenko Stankovič. Prisotni so bili ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič z več ministri, ministra vojske je zastopal divizijski general Djordje Lukič, rumunski veleposlanik Cadere, grški poslanik Bibiča Rossetti. poljski poslanik Dembicki, šefi vojaških delegacij zaveznikov iz svetovne vojne, zastopniki senata in skupčine, organizacij Poilus d' Orient in Fidaca, kasacijskega sodišča, državnega sveta, poglavarjev drugih cerkva, mnogo generalov in oficirjev, aktivnih in rezervnih, ter predstavnikov raznih združenj in organizacij.
Cerkvene obrede je opravil patrijarh Gavrilo, ki je nato v svojem govoru poveličeval nesmrtne cerske viteze, branilce velike nacionalne misli, neustrašene borce za pravico in svobodo.
Nato je govoril ministrski predsednik i Dragiša Cvetkovič. Kratko je obeležil pomen cerske zmage in dolžnosti, ki jih nalagajo žrtve osvobodilnih bojev današnjemu pokolenju. Svoj govor je zaključil z naslednjo izjavo: Težki in mučni časi. ki so prišli nad svet okoli nas, nas morajo ob 12. uri pomiriti, nas izmodriti in prepojiti z duhom cerskih herojev Naj bi brezuspešna medsebojna trenja napravila prostor bratski ljubezni Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki jim je ta država skupna, ki jim je edina rešitev, edina nada in edino jamstvo za njihovo boljšo in srečnejšo bodočnost. V teh naših prostranih mejah, pod tem našim lepim nebom in ob bogastvu, s katerim nas je narava obdarila. se lahko ustvari srečna, velika in zadovoljna lugoslovenska domovina, ki se bo s silo uprla vsem sovražnikom, pa naj pridejo od koderkoli.
Predsednik združenja rezervnih oficirjev in bojevnikov Nikodej Bogdanovič je kratko orisal boje na Ceru. Iverku Vido-jevici, Gučevu in Mačkovem kamnu, se zahvalil pokojnemu kralju Aleksandru za postavitev in mlademu kralju Petru II. ter knezu namestniku Pavlu za vzdrževanje spomenika. Poudaril je, da bi moralo biti na prvi strani zgodovine svetovne vojne zapisano: Prva zmaga zaveznikov na Ceru. izvoievana s srbskim orožjem 19. av-
gusta 1914. Povedal je nadalje, da je združenje rezervnih oficirjev in bojevnikov dalo sedaj spomenik vklesati dva reliefa, ki predstavljata velika vojvoda Putnika in Stepanoviča, ki sta neizmerno zaslužna za cersko zmago. Zaključil je svoj govor z vzkliki pokojnemu vladarju, mlademu kralju Petru, knezu namestniku, zmagoslavnim zastavam, vojvodoma ter neminljivi ter nerazdeljivi Jugoslaviji.
Generalštabni brigadni generali Uroš Tešanovič in upokojeni divizijski general Dušan Trifunovič sta dokumentarno predavala o poteku cerske bitke. V imenu pododbora Združenja rezervnih oficirjev in bojevnikov je govoril rezervni kapetan Zivojin Vasiljevič, ki se je Tahvalil vsem, k: so pripomogli, da se je ta svečanost mogla opraviti tako veličastno. Prosil je kraljevega namestnika, da sporoči ljubljenemu kralju zaobljubo vseh bojevnikov, da so zmerom pripravljeni na njegov poziv žrtvovati svoje življenje za kralja in obrambo naše velike, močne in nerazde-ljive domovine. Tisoč in tisoč glava množica se je z mogočnimi vzkliki »Slava Junakom!« oddolžila spominu na cerske heroje. Preko gričevja so mogočno odmevali vzkliki kralju in njegovemu domu
Mogočen sprevod
Sprevod z vojaško godbo in zastavami na čelu, v katerem so se razvrstili rezervni častniki in bojevniki, prostovoljci in četniki. Sokoli, člani Rdečega križa in Jadranske straže, skavti in predstavniki ostalih organizacij, je nato defiliral mimo spomenika in predstavnikov oblasti. Po končani smotri se je ljudstvo pričelo razhajati. Velika množica udeležencev, zlasti pa bivših cerskih bojevnikov in njihovih otrok, pa je medtem še ure in ure ogledovala nekdanja bojišča in marsikdo je iskal gomilo, pod katero počiva ta ali oni njegovih najbližjih, ki je v prvih dneh avgusta usodnega leta 1914. odšel zdoma in se ni več vrnil, pa še danes nihče ne ve, kje mu trohne kosti. Večna slava vsem. ki so s svojo srčno krvjo prvi podpisali poroštva za našo sedanjo svobodo v naši veliki Jugoslaviji!
Previdna Madžarska
Ostati hoče v dobrih odnošajih z vsemi sosedi in ne bi mogla pristati niti na protektorat niti na pohod tujih
čet skozi lastno ozemlje
Budimpešta, 19. avg. br. Zunanji minister grof Csaky, ki se je teden dni mudil na »zasebnem oddihu« v Nemčiji ln Italiji, se je danes popoldne z letalom vrnil iz Rima v Budimpešto. Po razgovorih, ki jih je imel v Solnogradu z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom — po uradno nepotrjenih. z nemške strani ponovno de. mantiranih vesteh pa tudi s kancelarjem Hitlerjem — bi se bil moral po prvotnem načrtu že včeraj popoldne vrniti iz Solno-grada v Budimpešto, kjer so se že včeraj zbrali vsi člani vlade, da bi jim zuananji minister poročal o svojih razgovorih. Na splošno presenečenje pa je prispela vest, da je grof Csaky nenadno odpotoval v Rim. Nemška vlada mu je v ta namen stavila na razpolago posebno letalo. V Rimu je imel grof Csaky najprej razgovor z zunanjim ministrom grofom Cianom, nato pa sta se oba podala k Mussolini ju, s katerim sta konferirala nad dve uri. še pozno v noč sta imela nato grof dano in grof Csaky razgovore v zunanjem ministrstvu. Danes se je takoj po povratku grofa Csakyja v Budimpešto sestala vlada k izredni seji. Na tej seji so sprejeli poročilo zunanjega ministra, ki je nato skupno z ministrskim predsednikom grofom Telekyjem odšel k regentu Horthyju.
O razgovorih, ki jih je imel grof Csaky na svojem »počitniškem« obisku v Solnogradu, Berchtesgadnu in Rimu, čuvajo v madžarskim vladnih krogih slej ko prej najstrožjo tajnost. Le z nemške strani se poudarja, da je pri teh razgovorih šlo za to, da se končnoveljavno razčistijo odno-šaji Madžarske do Nemčije in Italije. Madžarska sedaj ve, kakor piše »Volkischer Beobachter«, kaj ima pričakovati »v slabem in dobrem«.
V madžarskih merodajnih krogih samo izjavljajo, da želi Madžarska ohraniti svoje sedanje dobre in prijateljske odnošaje tako z Nemčijo in Italijo, kakor tudi s Poljsko. Sedanja vlada odklanja vsako misel na to, da bi Madžarska pristala ali sprejela kak protektorat in tudi ne U mogla spraviti v sklad z neodvisnostjo in suverenostjo države, če bi pristala na to, da H smele tuje čete korakati preko madžarske, ga ozemlja. Iz razlogov, ki jih narekuje na eni strani želja po dobrih odnošajih z vsemi sosedi, na drugi strani pa sam zemljepisni položaj. Madžarska tudi ne želi pristopiti k nemško-italijanski vojaški zvezi. V madžarskih političnih krogih je to zagotovilo, ki ga je nocoj dal domačim in tujim novinarjem zastopnik zunanjega ministrstva, izzvalo splošno zadovoljstvo.
Razširjenje nemške oblasti na Slovaškem
Praktične posledice vojaške pogodbe med Nemčijo in
Slovaško
London, 19. avg. z. IfemSko-slovaška v«-jaška pogodba, ld je bila včeraj sklenjena, pomeni po informacijah merodajnih Ion. donsklh krogov nadaljnje razširjenje nemške oblasti na Slovaškem ter je v prvi vrsti naperjna proti MadžarsKl in Poljski. V Londonu računajo s tem, da bo Nemčija izvajala sedaj Se večji pritisk na Madžarsko, da bi jo tako prisilila k opustitvi njene dosedanje previdne politike. Kljub ber. Enakim demanti jem potrjujejo v merodajnih londonskih krogih informacije, da je Nemčija zahtevala prost prehod nemških čet preko madžarskega ozemlja. »Times« naglašajo. da so v angleških krogih že dolgo pričakovali sklenitev vojaškega pakta med Nemčijo in Slovaško. Dejansko se s tem ni nič spremenilo. Nemške čete so že davno na Slovaškem in Nemčija je itak gospodar te navidezno neodvisne države. Praktične posledice te pogodbe pa bodo po mnenju »Timesa« naslednje:
L Madžarska se mora sedaj končno veljavno vdreti svojim sanjam, da bi s kaJcr. šnimkoli aranžmanom z Nemčijo prišla zopet v posest slovaškega ozemlja, kakor so v Budimpešti še do nedavnega zatdrno pričakovali.
2. Nemčija bo lahko sedaj izvajale večji
pritisk na Madžarsko, ker stoje nemške čete neposredno ob madžarski meji.
3. Položaj Nemčije napram jugovzhodni Evropi se bo s tem znatno okrepil.
V londonskih krogih so prepričani, da bo Hitler že v prihodnjih dneh pričel izvajati svoj načrt. »Times« posebno podčrta-vajo, da sedaj Nemčije ne bo več mogoče pridobiti za kako popuščanje in navaja v zvezi s tem izjavo nekega zelo vplivnega narodno-socialističnega voditelja, da »Nemčija raje izgubi vojno, kakor pa da bi se še umaknila.«
Grof Ciano v Albaniji
Rim, 19. avg. o. Davi ob 8.20 je zunanji minister Ciano odpotoval z letalom v Ti-rano. Po prihodu je odšel v prefekturo, kjer je imel z balkona nagovor na zbrano množico. Nato je prisostvoval položitvi temeljnega kamna nekaterim novim zgradbam ter je otvoril novi tiranski vodovod. Jutri bo Ciano odpotoval v Korčo, od tod pa bo odšel z letalom v Valono. Zvečer bo odpotoval iz Valone z motorno ladjo v Sv. Ivan Meduanski, v ponedeljek zjutraj pa bo odšel v Skader.
Poljsko-angleški pakt
Podrobnosti o vojaški pogodbi med Poljsko in Anglijo, ki bo podpisana prihodnji teden
London, 19. avg. z. O vsebini angleško-poljskega vojaškega pakta, ki bo podpisan prihodnji teden, se doznavajo nekatere podrobnosti. Pakt bo določal, kakor je že napovedal Chamberlain v spodnji zbornici, za obe državi medsebojno pomoč za primer, da bi bila ogrožena posredno ali neposredno neodvisnost ene izmed obeh pogodbenic. Pakt vsebuje posebno klavzulo, ki določa, da je Gdansk življenjskega pomena za Poljsko in da bi vsaka sprememba v dosedanjem položaju Gdanska pomenila neposredno ogrožanje poljske neodvisnosti. V pogodbi je podana tudi točna definicija medsebojne pomoči. Iz besedila je jasno razvidno, da mora priti pomoč avtomatično takoj, brez vsakega predhodnega posvetovanja in z vsemi sredstvi. Obe državi morata takoj napovedati vojno napadalen in vztrajati skupno do konca vojne. Nobena izmed obeh pogodbenih držav ne more skleniti brez pristanka druge premirja ali separatnega miru. V primeru napada na Poljsko mora Anglija enako kakor Francija, čim to zahteva Poljska, z vsemi sredstvi na kopnem, v zraku in na morju priskočiti Poljski na pomoč. Angle-ško-poljski pakt je docela sličen francosko-
poljski vojaški pogodbi in enakim pogodbam Anglije in Francije s Turčijo.
V Londonu slej ko prej naglašajo, da so določbe tega pakta veljavne že sedaj tudi brez oficielnega podpisa, ker predstavlja ta pogodba le pismeno ugotovitev angleških jamstev Poljski. Tako v angleški kakor v poljski javnosti so sprejeli vest o sklenitvi te pogodbe z največjim zadovoljstvom, pri čemer opozarjajo na to, da tudi vojaška pogajanja v Moskvi napredujejo proti ,rse-mu pričakovanju izredno naglo in ugodno, tako da bo tudi moskovska pogodba sklenjena v najkrajšem času, s čimer bo mirovna fronta končno veljavno. ustvarjena.
London, 19. avgusta, d. Glede na vesti, da vojaška pogajanja v Moskvi bolehajo na tem, ker se Poljska brani privoliti v prihod ruskih čet na poljsko ozemlje, poročajo »Times« iz dobro poučenih poljskih virov, da ta problem ne dela niti najmanjših težkoč. Rusija namreč prav nič ne sili na to, da bi poslala na Poljsko svojo pehoto in konjenico. Vsekakor pa je med Poljsko in Rusijo že dogovorjeno, da bo Rusija dala Poljski na razpolago ne samo vse svoje zračno brodovje, temveč tudi ar-tiljerijo z oficirji in moštvom vred.
Nemški tisk zahteva
razdelitev Poljske
časopisna kampanja se je poostrila — Nemci odklanjajo vsak kompromis, ki ne bi ustregel njihovim zahtevam
Berlin, 19. avgusta, br. Ves nemški tisk je dobesedno poplavljen z vestmi o ukrepih proti nemški manjšini na Poljskem in jih prikazuje kot nove provokacije s strani Poljske. Vsebinsko in stilistično docela enaka poročila objavljajo listi pod zelo kričečimi protipoljskimi naslovi. Dejstvo, da je ta tiskovna polemika zavzela tako ostre oblike, tolmačijo nevtralni opazovalci v Berlinu kot znak, da se naglo bliža vrhunec krize. To naziranje se opira tudi na dejstvo, da nemški tisk enodušno odklanja vsako konferenco, ki bi proučila način kompromisne poravnave. Kar se tiče Gdanska in poljskega koridorja, naglaša nemški tisk na naslov Anglije in Francije, da gre v tej stvari za nezadržen razvoj, ki pa se ne giblje po poti, ki bi bila za Anglijo in Francijo prijetnejša in ugodnejša, kakor pa »nemška rešitev«, to je brezpogojna odcepitev Gdanska in vsega ostalega od Nemčije zahtevanega ozemlja od Poljske. Pri tem postavlja nemški tisk zahteve, ki gredo daleč preko prvotnega Hitlerjevega programa ter obsegajo poleg Gdanska in likvidacije koridorja tudi priključitev vse Gornje Šlezije in vseh ostalih pokrajin, ki so bile do leta 1914. v sklopu nemške države. Nekateri listi kar odkrito zahtevajo razdelitev Poljske.
Berlin, 19. avg. br. Listi z ogorčenjem poročajo, da je poljska vlada postavila komisarja zvezi nemških zadrug na Poljskem. S tem ukrepom je postavljenih pod strogo oblastno kontrolo okrog 800 nemških kreditnih, mlekarskih in kmetijskih zadrug. Poljske oblasti utemeljujejo svoj ukrep s tem, češ da so te zadruge prekoračile svoj delokrog, ker so se bavile s politiko in podpirale protidržavno rovarjenje nemških agentov.
Nurnberškega
kongresa ne bo?
Curih, 19. avg. z. »Neue Zurcher Zeitung« poroča iz Berlina: Nemčija razvija silno agitacijo, ki jasno kaže na to, da
postaja položaj z vsakim dnem bolj resen. Ne da se še jasno videti, kam prav za prav hoče Nemčija. Na vsak način si je težko zamisliti, kako bi mogla Nemčija pričakovati kake koncesije glede Gdanska, če se stopnjujejo njene zahteve tako daleč, da hoče imeti ne le Gdansk in koridor, marveč tudi vse one poljske pokrajine, ki so bile kdajkoli pod nemško oblastjo. Na vsak način je Nemčija s tem razbila vse iluzije, da bi se zadovoljila s priključitvijo Gdanska. V Nemčiji vlada danes docela enako razpoloženje, kakor ga je bilo opažati meseca marca, tik pred zasedbo Prage. V Berlinu so začeli že dvomiti, da bi se kongres narodno socialistične stranke, ki je bil določen za čas od 3. do 11. septembra, v tem času res tudi vršil. Priprave za kongres se vrše skoro brez vsake dosedaj običajne vneme. Vsi mednarodni opazovalci v Berlinu resno dvomijo, da bi se letos ta kongres sploh vršiL
Mirna Francija
Pariz, 19. avg. z. Kljub naraščajoči mednarodni napetosti kaže vsa francoska javnost neomajno odločnost, da vzdrži do kraja v dosedanji »živčni vojni«. Nikdar ni bila Francija bolj mirna, kakor je v teh dneh. Vse življenje se razvija popolnoma normalno. Kopališča so prenapolnjena, gospodarska delavnost se stopnjuje in vsakdo docela mirno vrši svoje delo. To nikakor ni posledica nepoznavanja položaja, nego realistično ocenjevanje dejstev in neomajno zaupanje v lastno moč in v moč francoskih zaveznikov. Vsi nevtralni opazovalci soglašajo v tem, da je danes slehernemu Francozu docela jasno, za kaj gre in ga zato dogodki ne morejo presenetiti. Še tako rafinirani manevri nič ne zaležejo in nikakor ne morejo omajati tega zaupanja. Brez razlik na strankarsko pripadnost vedo vsi Francozi, da gre za obrambo svobode in da mora Francija izvršiti svojo dolžnost. Vsi ukrepi, ki jih izda vlada, se izvršujejo mirno in disciplinirano.
»Gdanska vojska"
Remilitarizacija Gdanska — Gdanska vojska zaprise* žena v imenu Hitlerja — Nagla gradnja žičnih ovir
Gdansk, 19. avg. br. Snoči je bila svečano instalirana novo osnovana »gdanska vojska«, tako zvana »SS-Heimwehr«, ki je sestavljena iz dvanajst bataljonov strelcev ter posebnih motoriziranih divizij, protiletalskih, tankovskih in tehničnih oddelkov., Skupno šteje po uradnih objavah okrog 15.000 mož. Dosedaj se je z gdanske strani odločno oporekalo vsem vestem o remilitarizaciji Gdanska, včerajšnja svečanost pa je javno potrdila, da se je Gdansk v zadnjih tednih mrzlično oboroževal. Pokrajinski voditelj Forster je imel pri tej priliki govor, v katerem je naglašal, da je prva naloga te vojske braniti Gdansk proti nepričakovanemu napadu s strani Poljske, poleg tega pa mora ta »vojska« braniti Gdansk tudi proti »notranjim sovražnikom«, ki bi utegnili napraviti poskus, da preprečijo načrte narodno-socialističnega vodstva. Forster je nato izročil posameznim oddelkom gdanske »vojske« posebne zastave s kljukastim križem in jih zaprisegel v imenu Hitlerja. Poveljnik »gdanske vojske«, »upokojeni« nemški general, je takoj po paradi izdal povelje, da se nemudoma zgrade žične ovire vzdolž vse meje Gdanska proti Poljski, ki bodo zgrajene v petih pasovih v širini 50 m in morajo biti dogotovljene najkasneje do 25. avgusta. Zato morajo člani gdanske »vojske« delati noč in dan, po potrebi pa bodo v smislu naredbe gdanskega senata pritegnjeni tudi civilisti. Za nastanitev gdanske »vojske« so rekvirirali samostan nemških redovnic, ki so se morale v roku treh dni izseliti.
Poljaki grade utrdbe ob slovaški meji
Berlin, 19. avg. w. Po vesteh s poljske meje so začeli Poljaki z vso naglico graditi utrdbe in strelske jarke sedaj tudi vzdolž poljsko-slovaške meje. Vse ceste, ki vodijo iz češko-moravskega protektora-ta in iz Slovaške na Poljsko, so na poljski strani podminirane, razen tega pa so zgrajena močno utrjena strojniška gnezda. Vsi prehodi so zaprti z žičnimi ovirami.
Berlin, 19. avg. br. Listi poročajo, da so bila x bližini poljske meje x Gornji Šleziji
ustanovljena tri večja taborišča za nemške begunce iz Poljske. Po prihodu preko meje pridejo begunci najprej v ta taborišča, nakar jih porazmeste po drugih krajih. Mlajši moški bodo uvrščeni v posebno poljsko-nemško legijo, po zgledu svoječa-sne sudetske legije, starejši moški so dodeljeni delovnim bataljonom, ženske pa pošiljajo na kmete, da pomagajo na večjih kmetijah, kjer primanjkuje delovnih moči. Otroci pridejo v posebna zavetišča.
Nov most preko Visle
Gdansk, 19. avg. br. Danes je bil na svečan način izročen prometu nov most preko Visle, ki predstavlja najkrajšo zvezo med Gdanskom in Vzhodno Prusijo. Ta most je zgrajen po vojaškem načinu na pontonih in je bil dograjen v osmih tednih. Uradno utemeljujejo zgraditev tega mostu s tem, da je bil doslej zaradi pomanjkanja primerne zveze zelo oviran gospodarski promet med Gdanskom in Vzhodno Prusijo, ker je bilo treba na primer na poti iz Gdanska v Marienburg, ki je dolga vsega 50 km, kar štirikrat prekoračiti mejo. V poljskih krogih pa so prepričani, da je bil ta most zgrajen zgolj iz vojaških strateških vidikov, da bi se v danem primeru omogočil čim lažji prehod nemških čet v Gdansk.
Beležke / Anglija bo še nadalje
Poslanik Henderson
pojde v Solnograd
London, 19. avgusta. AA. (DNB) Z me-rodajne angleške strani poročajo, da bo angleški veleposlanik v Berlinu sir Neville Henderson obiskal Solnograd, kjer bo prisostvoval motociklističnim dirkam, pri katerih sodeluje tudi zastpostvo angleške vojske. To izjavo so dali zaradi tega, ker se je pojavila verzija, da bo sir Henderson odpotoval v Solnograd na politične razgovore.

Postani in ostani član Vodnikove družb«!
Sava Kosanovič v Srbiji
V Krigujevac je dospel iz Zagreba generalni sekretar SDS g. Sava Kosanovič, ki se je sestal s tamošnjimi voditelji združene opozicije. Sestanek se je pretvoril v konferenco, na kateri je poročal Kosanovič o političnem položaju v zvezi z urejevanjem hrvatskega vprašanja. Po konferenci v Kragujevcu je odpotoval g. Kosanovič v Kraljevo, kjer je obiskal episkopa dr. Velimiroviča, ki je postal znan naši javnosti posebno tekom konkordatske borbe, ko je stal na čelu pokreta pravoslavne duhovščine proti politiki dr. Milana Stojadinoviča. Epeskop dr. Velimirovič, ki je iskren privrženec sporazuma, je ostal dolgo časa v prisrčnem razgovoru z g. Kosanovidem, ki si je nato ogledal starodavni samostan Žiča.
Komu pripada Bosna?
»Jugoslovenska pošta« ostro zavrača razne nepoklicane elemente, ki se oglašajo sedaj z vprašanjem, komu naj pripade Bosna po sklenitvi sporazuma. Pri tem je značilno, da se v tej razpravi doslej še ni javil noben pomemben politični človek iz Bosne, ali kaka druga politična organizacija na tem ozemlju. »V tej polemiki imajo glavno besedo ljudje, ki Bosne sploh po-bližje ne poznajo. Na vprašanje, komu naj pripada v bodoče Bosna, je mogoč samo en odgovor: Jugoslaviji, s katero se je združila 1. 1918. in postala njen neraz-družni del. Kdo je prelil največ krvi in doprinesel najtežje žrtve za osvoboditev Bosne, ni težko ugotoviti. Sigurno je tudi to, da so doprinesli najmanj žrtev tisti, ki hočejo imeti danes prvo in odločilno besedo o bodoči usodi Bosne. V Bosni žive danes narodno zavedni Srbi in Hrvati. Kar se tiče muslimanov, je tudi jasno, da so slovanskega porekla in deloma srbske, deloma hrvatske krvi. Kako se posameznik opredeli v tem pogledu, je čisto njegova zasebna stvar. S svojo politično, kulturno in socialno organizacijo so dosegli bosanski muslimani možnost, da se sami opredeljujejo kot celota napram vsem našim nacionalnim in političnim vprašanjem. Dejstvo je, da so danes v Bosni Srbi in Hrvati vseh treh ver tako pomešani med seboj, da ni mogoče potegniti med njimi nobenih mej Mogoče jih je samo pridelitl posameznim zaokroženim teritorijem, s katerimi bodo Srbi, Hrvati in Slovenci prevzeli odgovornost za povzdigo vsega narodnega življenja v skladu z državnimi interesi In to ne po etičnih merilih ali zgodovinskem pravu ne samo po sporazumu, ki bo slonel na medsebojnem dogovoru in zaupanju.«
Ku-kuk, kaj pa to?
Včeraj opoldne je naša radijska postaja prenašala v svojem opoldanskem programu potek svečanosti o priliki proslave 25 letnice bitke na Ceru, kjer se je junaška srbska vojska kot prva izmed zavezniških vojsk izkazala z zmago, ki jo danes slave po vsem zavezniškem svetu. Za vse nacionalne ljudi v Sloveniji je bil to gotovo redek užitek — navzlic zelo slabi oddaji. Napovedovalec ljubljanske radijske postaje pa je — hot% ali nehote, to ne bomo raziskovali — zaključil prenos z naslednjimi besedami: »Cenjene poslušalke in poslušalce prosimo, da nam oproste, ker smo zaradi prenosa z bivšega bojišča o priliki proslave 25 letnice bitke na Ceru morali (!) prekiniti oddajanje našega rednega programa...« Kakor pa da bi to še ne bilo dovolj, je točno ob 14. uri drugi napovedovalec takole napovedal nadaljnji program: »Ker bomo po nalogu (!) Osrednjega tiskovnega urada prenašali ob 14.30 slavnostne govore iz Sabca itd... n bomo
do tedaj itd____«
Vprašamo: Ali je bilo naši »kukavici« zares tako nerodno prenašati tako pomembno nacionalno svečanost, da je bilo to dvojno opravičilo na »ukaze od zgoraj« sploh potrebno?...
Uvaževanja vredne
papeževe besede
»Nova Pravda«, glasilo narodnega delavstva, se vprašuje, komu so veljale besede, ki jih je izrekel papež Pij XII na naslov italijanskih bogoslovcev. Papež Pij XII. je namreč bodočim italijanskim dušnim pastirjem še prav posebno položil na srce sledeče besede: »Pustite plemenske polemike in politične borbe ter sovraštvo drugim in stojte nad vsemi temi razprtijami, vedoč. da mora ljubezen pravega kristjana objemati vse jezike in narode preko ba-rier. Naposled je treba, da vlada ljubezen med verniki samimi, da bodo res ena sama družina.«
»Nova Pravda« dostavlja: »Tako je papež govoril bodočim svečenikom, ki DOj-dejo oznanjat božjo becedo med ljudstvo. Kako lepo bi bilo. če bi padle besed® svetega očeta na rodovitna tla tudi v Sloveniji, kjer so politične borbe še posebno ostre in polne najrazličnejšega sovraštva. Zlasti delavci bi želeli, da bi v naše javno življenje prišlo več ljubezni in plemenitosti srca.
podpirala Kitajsko
Ako se bodo nadaljevale protiangleške demonstracije, bo tudi odpovedala trgovinsko pogodbo z Japonsko
Nejasna nanmgavamia
»Deutsches Volksblatt« v Novem Sadu poroča iz Kočevja, »da je postala Kočevska poslednje čase prizorišče številnih pretepov in napadov, ki se redno ponavljajo posebno ob nedeljah in praznikih. So kraji na Kočevskem, kjer je ponoči življenjsko nevarno hoditi okoli. Vzroke za to neznosno stanje je iskati v nacionalnih sporih.«
Hvaležni bi bili, če bi bil glavni organ naše nemške narodne manjšine nekoliko bolj jasen v svojem namigavanju glede vzrokov neprestanih pobojev na Kočevskem. Na ta način bo nudil priliko za zelo zanimivo polemiko, ki bo v marsikaterem pogledu osvetlila prilike na Kočevskem.
Vojna na Stradunu
V Dubrovniku imajo po slovitem, starodavnem Stradunu že nekaj dni sem pravo državljansko vojno. Izzvale so jo razne dame, ki so bile po mnenju dubrovniških mož in žensk organiziranih v »Ligi katoliških društev«, malo preveč zračno oblečene. Sprva je Liga poslala samo pismen ultimat, napisan v vseh mogočih jezikih, na naslov 38 dubrovniških hotelov. V ultimatu prosi Liga tujce, posebno tujke, naj ne pohajajo v kopalnih oblekah in sličnih uniformah po dubrovniških ulicah. Ultimat ni zalegel. Zato so jeli deliti člani Lige »nedostojno« oblečenim ženam in možem, ki so se sprehajali po dubrovniških ulicah, li-
London, 19. avg. o. Sedaj je povsem jasno, da se je Anglija v polni meri odločila za nadaljnje podpiranje Kitajske. Ta izprememba angleškega stališča je razvidna predvsem iz dejstva, ker je angleška vlada službeno obvestila japonsko vlado, da se ne bo več pogajala o kitajski narodni valuti in kitajskem srebru v Tiencinu. Prav tako se množe vesti, da bo Anglija sledila vzgledu Zedinjenih držav ter odpovedala trgovinsko pogodbo z Japonsko, če se bo ponovila na Kitajskem protiangleška agitacija. Nadalje je Anglija dovolila Kitajski nov kredit 3 milijonov funtov šterlingov, ki se bo uporabil za dobavo strojev in vojnih potrebščin.
Tokio, 19. avg A A. (Reuter) Dopoldne so se sestali vodilni krogi japonskega zunanjega ministrstva ter zastopniki vojnega
ministrstva, da bi prerešetali sklep angleške vlade, ki je odklonila nadaljnja pogajanja z Japonsko, če se ne bodo udeleževale pogajanj ostale velike sile pri vprašanju kitajske valute v Tiencinu. Agencija Domej je izvedela, da je bil sprejet sklep, po katerem si Japonska pridržuje pravico odločitve, kdaj naj bi se pogajanja nadaljevala, sicer pa smatra, da je Velika Britanija odgovorna za morebitni neuspeh pogajanj. Nadalje se je zvedelo, da pri nadaljevanju konference, ki ga zahtevajo angleški predstavniki, ne bodo navzoči zastopniki japonske vojske iz Tiencina.
Tokio, 19. avg. o. Predsednik japonske vlade je odložil svoj odhod na nedeljski oddih ter je ostal v Tokiu, da poroča o mednarodnem položaju mikadu, ki ga je za jutri pozval k sebi.
Atletski trobof v Zagrebu
Ljubljana dohiteva Zagreb, Beograd je precej zaostal
Zagreb, 19. avgusta Na današnji drugi dan troboja je Ljubljana kljub veliki smoli, ki je ni tudi danes zapustila, močno dohitela naskok Zagrebčanov in je zmanjšala razliko od 20 na 7.5 točke. Zlasti veliko smolo je imela Ljubljana pri teku na 110 m z zaprekami. Najprej je pri osmi zapreki padel Beograjčan Mikič, za njim pa približno 3 m pred ciljem še naš Pleteršek, ki je bil do tedaj na tretjem mestu. Pleteršek se je z naporom vseh sil dvignil in je še kot šesti po eni nogi prispel na cilj. Njegova poškodba pa je tako huda, da pozneje ni mogel nastopiti v predtekmovanju na 400 m in tudi v nedeljo ne bo mogel startati na 400 m z zaprekami, kjer se je plasiral v finale.
Razen teh neugodnih vesti so pa druge bolj razveseljive. Zlasti velja pohvaliti naše sprinterje. Na 200 m je le za las manjkalo, da ni Klinar zasedel prvega mesta. V predtekmovanju na 100 m so se vsi trije Ljubljančani prerinili v finale, dočim so vsi Zagrebčani izpadli. Na 400 m finale jc pripadla zmaga Zagrebčanu Kaiserju le zato, ker je bil Ljubljančan Klinar utrujen od teka na 200 m, ki je bil komaj nekaj minut pred to točko. V teku na 1500 m je Ljubljana beležila dvojno zmago. Košir si je v izrednem finishu priboril drugo mesto za Gorškom. Izredno so nas presenetili metalci, ki na nje zaradi odsotnosti inž. Stepišnika nismo računali. Priborili so Ljubljani 11 točk, česar ni nihče pričakoval. Ker je spored zadnjega dne za Ljubljano precej ugoden, obstoja še upanje, da bo nadoknadila naskok Zagrebčanov. Če ne bi bilo Pleterškove nezgode, bi pa bila končna zmaga Ljubljane izven dvoma.
Današnjemu tekmovanju je prisostvovalo 2000 gledalcev, kar je prav lepo število Burne proteste je povzročilo, ko so na koncu javili stanje točk in sicer 100.5 za Zagreb, 85 za Ljubljano in 57.5 za Beograd Pravilno stanje je namreč: Zagreb 101.5, Ljubljana 94 in Beograd 56.5. Ker je slednje stanje izven vsakega dvoma, je pričakovati, da bodo pomoto do nedelje popravili.
Tehnični rezultati so bili: 110 m zapreke finale: 1. Ehrlich (Z) 15.8, |
2.	Jovič (B) 16.5, 3. Jurkovič (Z) 16.7, 4. Lončarič (L), 5. Mikič (B). 6. Pleteršek (L.).
Stanje točk: Z 45, L 19, B 17.
400 m: prvi predtek: 1. Poljšak (L) 54.6, 2 Skušek (L) 55.1, 3. Markovič (B) 55.3.
Drugi predtek: 1. Kaiser (Z) 53, 2. Kling (B) 54.1, 3. Klinar (L) 54.4.
100 m: prvi predtek: 1. Jovanovič (B) 11.4, 2. Musnik (L) 11.4, 3. Kling (B) 11.5.
Drugi predtek: 1. Stevanovid (B) 11.4, 2. Badel (L) 11.5, 3. Račič (L) 115.
Met krogle: 1. Kovačevič 14.27, 2. Nova-kovič 13.65, 3. Obradovič (vsi Z) 13.01. 4. Hlade (L) 12.85, 5. Klinar (L) 11.86, 6. Spa-hič (B) 11.79.
Stanje točk: Z 60, L 24, B 18.
Skok v višino: 1. Martini (L) 180, 2. m
3.	Lazarevič (B) in Žgur (L) 175, 4. in 5. Bratovž (L) in Abramovič (Z) 175, 6. Mikič (B) 175.
Stanje točk: Z 62.5, L 37, B 23.5.
200 m finale: 1. Stevanovid (B) 23.4. 2. Klinar (L) 23.5, 3. Skušek (L) 23.5, 4. Kling (B), 5. Dremil (Z), 6. Bedek (Z).
Stanje točk: Z 65.5, L 46, B 32.5.
400 m finale: 1. Kaiser (Z) 51.6, 2. Klinar (L) 51.7, 3. Markovic (B) 51.7, 4. Poljšak (L), 5. Skušek (L), 6. Kling (B).
Stanje točk: Z 71.5, L 56, B 37.5.
Troskok: 1. Lazarevič (B) 13.61, 2. Le-nert (B) 13.57, 3. Smolej (L) 13.08, 4. Zor-ko (L) 1299, 5. Gal (Z) 12.95, 6. Bergman (Z) 12.81.
Stanje točk: Z 74.5, L 63, B 48.5.
1500 m: 1. Goršek (L) 4:04.2, 2. Košir (L) 4:04.4, 3. Kotnik (Z) 4:05.6, 4. Flass (Z), 5. Schmiederer (L), 6. Hornik (Z).
Stanje točk: Z 82.5, L 76, B 48.5.
Met diska: 1. Kovačevič 40.92, 2. Manoj-lovic 40.40, 3. Marjan (vsi Z) 39.55, 4. Kosec 38.73, 5. Jeglič 37.04, 6. Lužnik (vsi L) 36.10.
Stanje točk: Z 97.5, L 82. B 48.5.
Balkanska štafeta: 1. Ljubljana (Naber-nik, Gaberšek, Račič, Musnik 3:28.4, 2. Beograd (Čošic, Markovic, Radonic, Stevanovid) 3:33.2. 3. Zagreb (Gvardijan, Takač, Tauber, Dremil) 3:35.4.
Stanje po drugem dnevu: Zagreb 101.5, Ljubljana 94 in Beograd 56J točke.
Prvi nastop
Ljubljana, 19. avgusta. Danes ob 20.30 se je v kopališču Ilirije začel plavalni dvoboj med Češkim plavalnim klubom iz Prage in reprezentanco ljubljanskega podsaveza, ki je sestavljena iz članov Ilirije. Prvi večer je prinesel razen v eni točki na vsej črti zmago Ljubljančanov, čeprav niso postregli z najboljšimi rezultati Plavalne točke so se končale ob 21.45, nakar je sledila še tekma v vvaterpoolu. Rezultati dvoboja so bili naslednji: 100 m hrbtno moški: 1. dr. Vilfan (L) 1-15, 2. Buchta (C) 1:17.8, izenačen češki rekord, 3. Pestevšek (L) 1:20.2, — 100 m
plavačev v Ljubljani
prsno moški: 1. Binder (L) 1:21, 2. Hribar (L) in Sehrig (<5) v mrtvem teku oba 1:22.4. — 100 m prsno ženske: 1. Martin (L) 1:34.6, 2. Schneider (C) 1:42.5, 3. Fi-lipič (L) 1:49.6. — 200 m prosto mOšk|: 1. Landkamaner (C) 2:30.1, 2. Frič (L) 2:31.2,3. Mihalek (L) 2:32.5, 4. Novotny (č). — Sx 100 m mešano moški: 1. Ljubljana (Pelhan, Cerer, dr. Vilfan) 3:35, boljše jug. rekorda. 2. ČPK (Buchta, Sehrig, Landkammer) 3:49.
V	okviru dvoboja so bile še vmesne točke domačih plavačev.
V	waterpoIu so gostje zasluženo zmagali s 4:2 (3:0). Bili so za razred boljši.
Skupščina JUU
v Banjaluki
Banjaluka, 19. avg. e. Danes se je tu pričela glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. 2e včeraj je prispelo večje število učiteljev iz savske in drin-ske banovine, za nocoj pa se je zbralo v Banjaluki poleg 500 učiteljskih delegatov še 1500 drugih učiteljev. Davi je prispel tudi predsednik udruženja Ivan Dimnik, ki so mu priredili prav svečan sprejem.
Nekaj skupin učiteljev je imelo popoldne privatne sestanke, a zasedal je tudi glavni odbor zrduženja. V poznih popoldanskih urah se je pričela glavna skupščina. Otvo-ril jo je predsednik Dimnik z govorom, v katerem je opozoril med drugim na izjavo Stjepana Kranjčeviča, da so hrvatski uči. tel ji pripravljeni sodelovati s tovariši iz Srbije in Slovenije, ker niso pri njih nikoli opazili kakšnega nerazumevanja za svoje upravičene zahteve. Zato so Hrvati ostali v stanovski organizaciji in bodo tudi v bodoče navdušeno sodelovali s Srbi in Sloven-
stiče z napisom: »Vi vzbujate pohujšanje. Prosim Vas, da se preoblečetc, sicer lahko doživite kaj neprijetnega.« Ker pa tudi ti letaki niso še dovolj zalegli, so pričeli člani Lige obmetavati premalo oblečene tujce sredi belega dne z gnilimi jajci in paradižniki. Pri tem je prišlo do zelo nevšečnih prizorov. in pretepov. V enem izmed teh pretepov so razbili med drugim tudi nos dubrovniškemu podžupanu Francu Banidu, ki je kot član Lige katoliških društev pre-vneto pomagal pri preganjanju nagote iz dubrovniških ulic.
Bog ve, kako dolgo bi se vesela vojska še nadaljevala, toda tujci so pričeli kazati, da so se je naveličali in so odhajali Ob tem je tudi Liga postala zamišljena, razni posredniki so stopili na plan in na Stradunu vlade že nekaj dni premirje,
ci. Predsednik Dimnik je citiral tudi izjavo predsednika zagrebškega društva Miholje-viča na zadnjem zborovanju, v kateri ja poudaril, da je dolžnost vsakega hrvatskega učitelja pripadati strokovni organiza. ciji, ki je izšla iz težkih borb ojačena.
Učitelje je nato pozdravil predsednik društva za savsko banovino Milan Stano-bolija. Za tem je skuščina izvolila verifi-kacijski odbor in svoje tajništvo. Nazadnje je Lazar Bijelič iz Užica poročal o učiteljskem kreditnem zadružništvu. Skupščina bo trajala še dva dni.
Iz državne službe
Beograd, 19. avg. p. Primarij dr. Ivan Marinčič pri splošni bolnici v Ljubljani je bil imenovan za šefa oddelka bolnice.
Strokovna učiteljica Franja Feigl v osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani je napredovala v 5. pol. skupi, no.
V	poštni službi je bil premeščen pomožni uradnik Milan Kafou iz Cankove v Mursko Soboto.
V	železniški službi so napredovali v 9. pol. skupino prometnika Vučič Radovič in Dušan Jovičevič, za pomožna oficiala Ludvik Groznik in Ivan Hočevar, za pomožnega prometnika Jožef Dolgan, za po. možnega vlakovodjo Martin Podboj, za pomožnega poslovodjo Ivan Klarer in za pomožnega progovnega nadzornika Henrik Gradišnik, vsi v Ljubljani.
Premeščeni so bili železniški pristav inž. Viktor Cerne iz Niša v Maribor, tehniški uradnik Vladimir Juvanec iz Sarajeva v Kraljevo, poslovodja Franjo Pilko iz Zagreba v Kraljevo, pomožni poslovodja Robert Rener iz Sarajeva v Maribor ter ofi. cial Franc Plemenitaš iz Niša v Maribor.
Zemunska: Nekoliko se bo ohladilo. Pretežno oblačno, ponekod dež, razen v Pri-morju, kjer bo vedro.
Dunajska: Slabo oblačno, za sedanji letni čas precej* hladno, ponekod krajevne nevihte,
Sokolska proslava kraljevega rojstnega dne
Sokolstvu Ljubljane in okolice
Bliža se 6. september, naš veliki sokolski in narodni praznik, bo bo praznoval naš starešina Nj. Vel. kralj Peter n. svoj vzvišeni rojstni dan.
Meddrnštveni odbor ljubljanskih sokolskih draštev je sklenil soglasno, da se bo ta praznik proslavil svečano na večer pred kraljevim rojstnim dnevom 5. septembra s slavnostnim zborom vseh pripadnikov na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju in s sprevodom po mestu.
Naša sokolska dolžnost in spoštovanje do vzvišenega starešine nam narekujeta, da se na pomembni večer zberemo prav vsi in manifestiramo za kralja itn domovino.
Vse podrobnosti in navodila za to proslavo bodo še objavljena.
CJUBLJANA, dne 19. avgusta 1939.
LJUBLJANSKI SOKOL — SOKOL I TABOR — SOKOL LJUBLJANA H — SOKOL LJUBLJANA m — SOKOL LJUBLJANA IV — SOKOL LJUBLJAIfA-&IŠKA — SOKOL LJUBLJANA-MOSTE — SOKOL LJUBLJANA-ŠTEPANJA VAS — SOKOL LJUBLJANA-VIČ — SOKOL LJUBLJANA-ZGOSNJA SISKA
Nj. VeL kralj na Ljubelju
Kakor smo ie poročdL, je motodtdt-
gfično gorsko dirko »a Ljabetj minuli foirefc počastit s svojim posetom ta» di naš mladi krali Nj. Vel. Peter R. V družbi princa Aleksandra se je pripeljal s svojim spremstvom z Blede in se ustavil na serpentinah ljubeljske ceste nad našo carinarnico, od koder je imel izvrsten pregled preko dolgega in zelo zanimivega kosa dirkalne proge. Čim se je razvedelo za kraljev prihod, se je brž nagrmadila v njegovo bližino množica gledal siva, ki je kralja navdušeno pozdravljala. Kralj je z velikim zanimanjem spremljal naše dirkače, ko so se na svo jih grmečih
strojih vzpenjati v strmo steno ljubeljskega prelaza. S svojim fotografskim aparatom je napravil nekateri zanimiv posnetek o napetih situacijah na progi m mnoge dirkače je že tudi vnaprej ocenil, kako bodo odrezali. V odmorih med dirko se je kralj živo zanimal za razmere v našem motornem športu, o katerem ga je predsednik MK Ilirije g. Pr. Borštnar vsestransko informiral. Po prvem delu tekmovanja se je kralj prijazno poslovil od prirediteljev in se med navdušenim vzklikanjem gledal-stva spet odpeljal proti Tržiču in Bledu.
Kemični fanstltut naglo raste
Po univerzitetni knjižnici Jn gavo<lu»u «
strojništvo, je kemični institut tretja imi-Vcmitetna stavba, ki se gradi po ustanovili oniverze kralja Aleksandra L v Ljob-Ifani. S to zgradbo se bo vsaj deloma od-
Eomoglo nevzdržnim razmeram in tesno-i, ki vlada na naši tehniki. Kemiki se bodo preselili po dograditvi instituta, iz tesnih m zatohlih kletnih prostorov na I. državni realni gimnaziji v prostorne in naj-moderneje urejene laboratorije.
Stavbo, ki je železobetonske konstrukcije, je projektiral g. univ. prof. inž. Vurnik, statično jo je preračunal g. univ. asist. inž. Jezeršek, gradi pa jo gradbeno podjetje
Tomažle. Institut, ki leži tik za tehniko ob Marnikovi ulici, so pričeli graditi v marcu. Ker je stavbišče, na katerem stoji, ilovnato in je zaradi tega nosilnost tal j ako majhna, so morali zabiti v tla okoli 500 železobetonskih pilotov. Kole so zabijali z elektromotorjem s pomočjo 500 kg težkega ovna. Nosilnost takega kola je približno 25 ton.
Dosedaj so zabetonirali temelje ter srednji in južni del pritličja. Sedaj pa postavljajo opaže za prvo nadstropje in bo zgradba, ki bo trinadstropna zgrajena v surovem stanju do pričetka novembra.
Nevaren požar sredi Šenčurja
Zgorelo jo gospodarsko poslopje župana Urnnika
Kranj, 19. avgusta.
Danes ob 11.25 so bili kranjski gasilci te-lefonično poklicani na pomoč v Šenčur, kjer je gorelo gospodarsko poslopje župana Janeza Umnika. Z vso naglico so odbrzeli z motorko v Šenčur in so bili v 12 minutah že na kraju požara. Gospodarsko poslopje je sredi vasi in je zato grozila nevarnost sosednim poslopjem, ki so v tem delu vasi precej strnjena. K sreči ni bilo hudega vetra, sicer bi se ogenj razširil na ostala poslopja in bi nastal požar sličen onemu, ki je pred 30 leti uničil skoraj pol vasi.
Ko so prihiteli kranjski gasilci, se je ogenj že razširil tudi na Umnikovo stanovanjsko hišo in na osnovno šolo. Domači gasilci so bili brez moči, ker vodovod ni imel dovolj močnega pritiska. Šele kranjskim gasilcem se je z motorko posrečilo udušiti ogenj na sosednih poslopjih. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Britofa. Združenim gasilcem se je posrečilo po eni uri ogenj omejiti in rešiti, kar se je dalo. Razen zidanega dela hleva je do tal pogorelo vse gospodarsko poslopje z veliko za-kgo sena in poljskimi pridelki. Znatno ško-
do je ogenj napravil tudi na osnovni šoli in na stanovanjskem poslopju, kjer je že zgorel del ostrešja To pot so se izkazali kranjski gasilci, ki so pod spretnim vodstvom g. Ricija Mayrja že po eni uri odstranili nevarnost, pretečo sosednim poslopjem. Kako potrebna je na vasi brizgalna, dovolj dokazuje ta primer. Kot kronisti moramo omeniti, da je bila pred letom dni razpuščena stara gasilska četa, ki je bila dobro izvežbana. Sicer imajo novo četo, kateri načeluje pogoreli Umnik, toda ta šteje samo 17 članov. Sodijo, da je ogenj nekdo zanetil iz maščevanja. Baje je bil to neki občinski revež, ki je Umniku že delj časa grozil, da mu bo zažgal. Ogenj je povzročil veliko škodo, ki je tem večja, ker je bil Umnik le malo zavarovan.
P ostani in ostani Stan Vodnikove drnžbe!
| Matija Babsek f j
V Štepanji vasi je umrl v petek g. Matija Babšek, ugledni posestnik in zadnji podžupan dobrunjske občine. Štepanja vas je z njim izgubila enega izmed svojih vzornih gospodarjev, ki je daleč naokrog oživa! splošno spoštovanje kot mož beseda. Dosegel je starost 71 let, toda pri svoji kre-menitosti bi bil lahko še dolgo vztrajal pri dete, katero je Ljubil, da ga ni zadnje dni napadla bolezen srca, ki % je naglo podlegel
Večkrat je Se prepozno, nikoli pa ni prezgodaj, da se začne s pravilno nego zob.
Matija Babšek je bil mož. kakršnih si moramo v današnji dobi le želeti. Vedno je stal v naprednem taboru, bil je požrtvovalen odbornik krajevne organizacije JNS, član in odbornik štepanjskega Sokola od njega ustanovitve, zvest sodelavec povsod, kjer je bilo treba kaj dobrega storiti za oapredno stvar. Vzorno je vzgojil 8 sinov in hčera, vsem je lepo ugladil pot v življenje. Dober kakor naš domači kruh je imei odprte roke za pomoči potrebne. Lepota njegovega značaja in njegova marljivost je žela mnogo blagoslova v napredovanju njegovega gospodarstva, ki slovi daleč naokoli. Mnogim je tudi pomagal z nasvetom, zato bo njegov spomin trajno živel med številnimi njegovimi ožjimi rojaki in znanci. Še prav posebno bo napredni tabor ohranil Matijo Babška v častnem spominu. Zadnjo pot bo ugledni pokojnik nastopil danes ob 16. iz hiše žalosti v Štepanji vasi 7, na pokopališče pri Božjem grobu. Sokol Štepanja vas kakor tudi krajevna organizacija JNS pozivata vse svoje člane, da počastijo zaslužnega brata in odbornika Matijo Babška ob slovesu. Ugledni družini izrekamo odkritosrčno sožalje!
Razburljiv
nočni požar
Zalog, 19. avgusta
Na Veliki šmaren ponoči je nenavadno piskanje železniških lokomotiv naznanilo ogenj. Prav v bližini zaloške postaje med Požarjevo hišo in poslopjem železniške hiše je začela goreti hiša železniškega za-virača Berčiča, po domače Urbančevega Franci ta. V Berčičevi hiši sta bili na stanovanju še dve železničarski družini, Ko-kaljeva in Tomšičeva. Vse tri družine so le spale in jih je zbudil iz spanja železničar Ambrož Franc. Prvi so prihiteli na pomoč gostje iz Požarjeve gostilne in železniška premikalna skupina, ki ao rešili obroke in živino ter spravili iz gorečega poslopja pohištvo in druge vrednosti. Na pomoč je prišla z motorno brizgalno zgor-njekašeljska gasilska četa, ki ji je pa šele po eni uri uspelo dobiti vode iz Gradiško-vega bazena. Trdijo, da je zlobna roka prerezala dovodno cev in se je voda odtekala.
Pa tudi pri reševanju imovine so se pripetih obžalovanja vredni dogodki. Pokradeno je bilo nekaj obleke, perila in zlatnine. Kokaljeva žena, ki je pred nekaj dnevi porodila, se je tako prestrašila, da so ji morah poiskati zdravniško pomoč. Sostanovalec zavirač Tomšič Albin je bil v službi in se je šele okoli 1. ure vrnil na dom, ki ga je našel opustošenega. Njegovo imovino so znosili svojci v Požarjevo dvorano.
Berčič je bil za malenkost zavarovan, hiša za 13.000, kozolec pa za 12.000 din. Kozolec k sreči ni zgorel. Slednji je bil zato tako visoko zavarovan, ker so pred leti v občini neprestano goreli kozolci. Dopoldanski dež, ki je sicer nagajal gasilskemu kongresu, je Imel vendar dobro stran, da je namočil in ohladil zgradbe, zaradi česar se ogenj ni polastil tudi Požarjeve hiše, ki Jo loči le oeka občinska pot od Berčičeve hiše.
Spominu gospe Mil]utine Trampuževe
Današnjo nedeljo polože v Kamniku na Žalah k večnemu počitku gospo MOJatfno Trampuževo, soprogo odvetnika g. dr. Fr. Trampuža. 2 njo je legla v prerani greto ena nacionalno najzavednejših ki delav-nejših kamniških dam, saj ni v Kamniku nacionalnega društva in organizacije, kjer bi ne bila aktivno sodelovala. Kot zavedni narodnjakinji ji je bila najbolj pri srcu Družba sv. Cirila in Metoda.' V njeni kamniški podružnici se je z največjo vnemo
udejstvovala in opravljala ves čas nehvaležni blagajniški posel.
Ko se je osnovalo v Kamniku Kolo ju-goalovenskih sester, je bila med njegovimi ustanovnicami in ves čas v odboru podpredsednica. Z veliko ljubeznijo je delovala tudi ▼ podružnicah narodno-obramb-nega društva Branibora, Jadranske straže in Bdečega križa, saj je bila v vseh teh društvih marljiva odbornica S posebnimi simpatijami je spremljala delovanje Sokola, ki ga je smatrala za najidealnejšo nacionalno organizacijo. Ves čas je bila njega članica in je kot taka sodelovala pri vseh sokolskih prireditvah. Takisto sta jo Čitalnica in ]>evsko društvo Lira šteli med svoje člane. Pokojnica je bila dama, polna srčne dobrote. Zato so se nanjo obračali vsi, ki so potrebovali pomoči in podpore. Nikdar zaman! Kdor je potrkal na njena vrata, ni nihče odšel od
nje praznih rok. Posebno pri srcu ji je bila siromašna mladina. Nešteto božičnih in drugih obdaritev je omogočila s svojimi prispevki in s svojimi zbirkami! Kot izobražena žena, ki ve, da so človeški družbi potrebne najrazličnejše organizacije, ne samo strogo nacionalne, je visoko cenila tudi delovanje naših gasilskih društev in jim tudi v dejanjih kazala svojo naklonjenost. Gasilsko društvo v Kamniku jo je zato izvolilo za svojo častno članico, gasilska župa pa jo je izbrala za kumico svojega prapora. S svojim delovanjem v društvih, s svojim udejstvovanjem na karitativnem polju, predvsem pa s svojo srčno dobroto in darežljivostjo si je pokojna gospa pridobila simpatije vsega Kamnika, zato je tudi žalost za njo splošna. Bodi pokojnici ohranjen svetel spomin!
Studenci izhodišče Roganove družbe
Odkrita zaloga Roganove tolpe — Z izkupičkom plena so uprizarjan pravcate orgije
Maribor, 19. avgusta
Na dan prihajajo nova, zanimiva odkritja v zvezi z razbojniškimi in rokovnjaškimi akcijami zloglasne Roganove druščine. Sedaj se je ugotovilo, da je ta draščina izvršila v zadnjem času razne vlome tadl v bližnji mariborski okolici. Zanimivo jo bilo odkritje vrlih studerških orožnikov, ki so izsledili pri nekem Studenčanu pravcato zalogo najrazličnejših predmetov, _ ki jih je nakradla Roganove tatinska druščine m ki jih je prodajal neki Stodenčan, za katerim sedaj poizvedujejo. Zsmn«w to* povedbe sta podala danes Koganova pajdaša Peša in Rupnik, ki so ju akupoo s PeČo*-nikom prepeljali ne studenško arožn3fa> postajo. Tukaj »ta jih temeljito zasfcse*®-k orožniski narednik pri štab« čete g. Zo-renč in komandir studenške orožojšfee postaje g. Žagar. Roga nova pajdaša ste tepo-
Demantna poroka na Dolenjskem
Praznovala sta jo zakonca Poreber v žabji vasi
Na praznik Velikega Šmarna, 15. t. m. sta praznovala stara zakonca Poreber iz Žabje vasi pri Novem mestu 60-letnico poroke. Za to redko slav-nost so jima sosedje pred hišo postavili lep smrekov slavolok z napisom. Ob 10. uri dopoldne sta se slavijenca
se je izučil mesarske obrti, je bil sprejet kot policijski stražnik pri mestnem županstvu v Novem mestu in to službo je opravljal do visoke starosti. Žena Marija, ki je nekaj let mlajša od moža, je tudi rojena v topliški občini in sicer v vasi Cerovcu. Bila je vsa leta zvesta in pridna družica. Ko je mož opravljal vestno službo redarja, je žena bila oskrbnica m postrežnica v nekdanji zasilni mestni bolnišnici v No* vem mestu. S trdim delom, varčnostjo in pridnostjo sta nahranila toliko, da sta si kupila hišico v Žabji vasi in nekaj zemljišča, ki jima je polagoma ra-slo. Gojila sta marljivo prašiče in govedo tako odlično, da sta večkrat prejela priznanje in nagrado. Tako sta si mtvarila lepo imetje ter skrbno vzgo-jevala številno deco, ki jima je na staro«t v radost in ponos.
vedaia, da Sta pri številnih pohodih sodelovala poleg Rogana še dva Studenčana, ki pa sta pobegnila. Zanimivo je, da so se vsi člani Roganove tolpe seznanili v tukajšnjih sodnih zaporih, kjer je prestajal Peša 1® mesečno zaporno kazen. Preiskava jc nadalje dognala, da so si ti rokovnjači vzdrževali z izkupičkom plena razne ljubice in da so si privoščili v nekem studen-šketn zatočišču pravcate orgije. Načrte za svoje zločinske pohode so delali v Studencih, kjer so se pretežno zadrževali in kamor so se vračali. Ukradene predmete so potem po tretji osebi prodajali, izkupiček pa zapraviiL
Bto ugotovitvah dosedanje preiskave narašča obseg kriminalnih dejanj zloglasne druščine. Pričakovati je novih aretacij. Za Roganom in njegovo ljubico, ki se zadržujeta baje v mariborski okolici, je bila iz-dtaa tiralica (glej obe sliki).
v kroga svojih otrok in vnukov &ar bližnjih sorodnikov odpeljala v farno cerkev v Šmihelu, kjer se je vršila redka cerkvena slovesnost demantne poroke. Stara zakonca sta kljub visokim letom še vedno zdrava in trdna, le bo* ja jima je nekoliko težja. Vzgojila sta več sinov in dve hčeri. Izmed sinov je eden posestnik v Žabji vasi, eden živi že dalje časa v Ameriki, najmlajši pa je sodnik sreskega sodišča v Teto-vem v južni Srbiji, ene hči je poročena s prof. Andreejem na prvi realni gimnaziji v Ljubljani, druga pa živi na domu kot žena Radija jetniškega paznika v Novem mestu. Več sinov je umrlo eden je padel v svetovni vojni;
Slavijenec Franc Poreber se je rodil l. 1852. v vasi Dolenjem Gradišču pri Toplicah kot sin ubožnih staršev. Ko
Stavtjenca sta ob pritiki 60-letnice poroke prejela od znancev in prijateljev nebrojno čestitk, katerim pridružujemo tudi svojo ter jima želimo še mnogo tet tihega in zadovoljnega življenja.
Gospodarstvo
Pred 80 leti so na vrtali prvi petrolejski
vrelec
V prihodnjih dneh bo poteklo 80 let, od-4ar je bil v Pennsylvaniji v Zedinjenih državah navrtan prvi petrolejski vrelec. Letnica tega odkritja sicer ni zaznamovana v zgodovinskih učnih knjigah, vendar pa pomeni začetek novega obdobja v zgodovini človeštva. Morda bi bilo preveč rečeno, da ne bi nikdar preleteli Oceana, če ne bi bilo prišlo do tega odkritja, da se ne bi razvil avtomobilski promet, in tudi moderna tehnika se ne bi mogla razviti v tako naglem tempu, kakor v zadnjih desetletjih. Ves tehnični razvoj bi bil gotovo mnogo bolj počasen, če ne bi 27. avgusta 1859. ameriški polkovnik Edwin E. Drake navr-tal prvi vrelec zemeljskega olja. 2e prej je bilo znano to zemeljsko olje in so ga pridobivali na ta način, da so kopali jame na področjih, kjer so ležišča nafte tik pod zemeljsko površino, iz teh jam pa so potem zajemali olje, toda produkcija po tem načinu pridobivanja se ni mogla razviti v večjem obsegu. Polkovnik Drake pa je prišel na misel, vrtati za petrolejem enako, kakor so že preje vrtali, če so hoteli pridobiti vodo in sol. Njegova zamisel je bila pravilna in 6 let potem, ko so navrtali prvi vrelec, je dosegel ameriški izvoz zemeljskega olja že vrednost 16 milijonov dolarjev
Produkcija mineralnega olja se je v naslednjih desetletjih naglo dvigala in je leta 1900 dosegla že 20 milijonov ton. Toda pravi razvoj se je šele začel z motorizaci-jo prometa. Leta 1914 je produkcija mineralnega olja narasla na 53 milijonov ton, leta 1930 na 150 milijonov ton, lani pa je dosegla 272 milijonov ton.
Malokatero odkritje je imelo v novejši zgodovini tako dalekosežne posledice, kakor Drakejevo, ki ni bilo morda slučajno, temveč rezultat dobro premišljenega načrta. Ko je Drake pričel vrtati, so se mu smejali, danes pa se čudimo, da nihče prej ni prišel na to misel, kajti že dolgo prej so poznali zemeljsko olje v raznih državah, tako tudi v Perziji, Mezopotamiji, Rusiji in Rumuniji. Nihče pa prej ni odkril erup-tivnih vrelcev, ki omogočajo pridobivanje v velikih množinah in nihče si ni mogel predstavljati, da so pod zemeljsko površino tako ogromna ležišča tekočega olja. Tudi noben drug zemeljski zaklad ni ostal tako dolgo neizkoriščen, kakor ravno petrolej. Prav zaradi tega pa je njegovo odkritje v razmeroma kratkem času docela spremenilo zunanje lice sveta.
Industrija, ki si je nadela nalogo, pridobivati in predelovati zemeljsko olje, se je kmalu razvila v velepodjetje in svetovne koncerne. Danes so ogromni kapitali investirani v tej produkcijski stroki, ki se ne peča samo s pridobivanjem in prodajo, temveč zlasti tudi s predelovanjem zemelj-, skega olja. Tehnika predelovanja je v povojnih letih pokazala ogromen napredek. Nagli razvoj avtomobilizma in letalskega prometa je povzročil, da se je potrošnja bencina mnogo hitreje dvigala nego potrošnja težjega olja. Pri običajnem rafini-ranju nafte pa se pridobi le določen odstotek bencina, toda tehniki je uspelo s tako zvanim »kraking« procesom predelati po kemični poti težja olja v lažja olja in poljubno povečati produkcijo posameznih vrst olja.
Današnja svetovna produkcija
Petrolejsko Industrijo sta ustvarila dva moža, ki sta šele pred kratkim umrla, namreč John Rockefeler in Henri Deter-ding. Prvi je umrl 1. 1937 v visoki starosti 98 let, drugi pa šele letos.
Po odkritju petrolejskih vrelcev v Pen-sylvaniji so petrolejske družbe rasle kakor gobe. Po prvi konjunkturi pa je prišel velik polom in so podjetja propadala drugo za drugim. Preko noči je bilo uničenih na stotisoče eksistenc. Rockefeler je tedaj spoznal, da 30 težkoče, v katere je zašla petrolejska industrija, le prehodnega značaja. Izkoristil je ugodni trenutek. Pričel je kupovati delnice onih petrolejskih podjetij, ki so imela vse pogoje za obstoj. Te delnice je dobil skoro zastonj. Na tej podlagi je v teku desetletij zgradil najmočnejši petrolejski koncem na svetu, koncem Standard Oil, ki danes izkorišča petrolejska ležišča skoro. po vsem svetu. Matična družba tega koncema Standard Oil of New Jersey ima danes glavnico 665 milijonov dolarjev, to je v našem denarju 36 in pol milijarde dinarjev. Njen dobiček je leta 1937 znašal 148 milijonov dolarjev, odnosno v našem denarju preko 8 milijard dinarjev. Družba Je torej v predlanskem letu zaslužila več kakor znašajo vsi davčni dohodki v naši državL Investicije te
družbe pa znašajo 1146 milijonov, to je 63 milijard dinarjev.
Tudi znana nizozemsko-angleika družba Konlnklijke Nederlandsche Maatschappij tot Exploitatie von Petroleumbronnen in Nederlandsche Indie, ki je življenjsko delo sira Henrija Deterdinga, tudi ta družba izkorišča petrolejska ležišča po vsem svetu zlasti v Venezueli, v Zedinjenih državah ln Nizozemski Indiji. Njena delniška glavnica znaša sicer le 503 milijone holandskih goldinarjev, to je 14.6 milijarde din, vendar je po produkciji koncema, ki ga predstavlja, enako pomembna kakor Standard Oil. Produkcija obeh navedenih koncernov predstavlja približno eno četrtino svetovne produkcije, v svetovni trgovini z mineralnim oljem pa je vloga teh dveh koncernov še mnogo bolj pomembna.
V svetovni produkciji mineralnega olja zavzemajo tudi danes prvo mesto Zedinjene države, katerih delež je znašal leta 1900 43% svetovne produkcije, leta 1924 preko 70%, sedaj pa znaša okrog 61%. Lanska produkcija Zedinjenih držav je znašala 165 milijonov ton. Na drugem mestu v svetovni produkciji je Rusija z 29.3 milijona ton. Njen delež je znašal leta 1900 skoro 51%, leta 1924) pa samo 4.5%; od tedaj pa se je zopet dvignil na 10.8 %. Na tretjem mestu je Venezuela, ki si je šele v zadnjem desetletju pridobila v svetovni produkciji tako važno mesto. Produkcija Venezuele je lani znašala 27.7 milijona ton, to je 10.2% svetovne produkcije. Nadalje sledijo Iran (Perzija) s produkcijo 10 milijonov ton (3.7% svetovne produkcije), Nizozemska Indija s produkcijo 7.3 milijona ton (2.7%), Rumunija s produkcijo 6.6 milijona ton (2.4), Mehika s produkcijo 4.8 milijona ton (1.8%), Irak (Mezopotamija) s produkcijo 4.3 milijona ton (1.6%), Tri-nidad s produkcijo 2.5 milijona ton (0.9 odstotka), Argentina s produkcijo 2.4 milijona ton (0.9%), Peru r produkcijo 2.1 milijona ton (0.8%) itd.
Vojni pomen mineralnego olja
Petrolejska ležišča so bila že v prejšnjih desetletjih predmet mednarodnih zaplet-Ijajev, kjer pa je šlo predvsem za to, kdo bo izkoriščal ta zemeljski zaklad v kolonialnih državah. Z motorizacijo vojske in z razvojem vojnega letalstva pa je mineralno olje postalo eden prvih faktorjev v oboroževanju. V začetku svetovne vojne se nihče ni prav zavedal, kakšen pomen bo imelo mineralno olje za končno odločitev. Clemenceau pa Je kmalu spoznal njegov pomen. V tem pogledu je značilna brzojavka, ki jo je poslal leta 1917 predsedniku Wilsonu. V tej brzojavki je pozval Zedinjene države, naj nujno pošljejo za zavezniško vojsko čim več bencina, češ da je »kaplja bencina toliko vredna kakor kaplja krvi«. Tudi Anglija, ki je že pred vojno kurila kotle na vojnih ladjah z nafto, je spoznala pomen mineralnega olja/plasti pa važnost petrolejskih ležišč V Rujnu-niji. Zato je dala še pred zasedbo Rumu-nije po nemških četah uničiti naprave" ru-munske petrolejske industrije, ki je bila pod kontrolo angleškega kapitala.
V primeri z današnjo potrošnjo mineralnega olja v primeru vojne pa je bila seveda potrošnja tudi zadnje leto svetovne vojne še zelo skromna, če bi danes prišlo do nove svetovne vojne, bi ena sama velesila potrošila več mineralnega olja, kakor vse vojskujoče se države leta 1918. Od tedaj ge je početvorila tudi svetovna produkcija nafte, ki je znašala v zadnjem letu vojne le 70 milijonov ton, sedaj pa se giblje na višini okrog 280 milijonov ton. čisto vojaški razlogi so bili merodajni, da, je Nemčija že pred leti pričela v velikem obsegu izdelovati bencin iz črnega in rjavega premoga, čeprav so produkcijski stroški takega umetnega bencina neprimerno večji. Nemška strokovnjaka dr. Steinberg in dr. Frledensburg računata, da bi danes v primeru vojne Anglija potrebovala na leto okrog 35 milijonov ton tekočega goriva, Francija okrog 15 milijonov ton, Italija pa okrog 8 milijnov ton. To so tako ogromne količine, da ne bi mogle pomagati še tako velike zaloge, in bodo v primeru vojne vse države navezane na dovoz pogonskega olja po morju. Tudi ameriške cenitve se gibljejo na enaki višini in navajajo vrhu tega, da bi Nemčija v primeru vojne potrebovala na leto okrog 20 milijonov ton pogonskega goriva, medtem ko bi znašala nemška lastna produkcija mineralnega olja, sintetičnega bencina skupaj z nadomestki (bencol in špirit) v najboljšem primeru 3 in pol milijona ton. Ker je poleg Rusije Rumunija edina država v Evropi z obsežnimi ležišči mineralnega olja, ki so obenem dostopna po suhi poti, zato je razumljivo, da je Rumunija danes središče političnega zanimanja in diplomatskih akcij.
v kliringu s Češko-Moravsko smo postan zopet aktivni
Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom zaznamuje v klirinškem plačilnem prometu s Češko-Moravsko važno spremembo. Kakor je znano, je sredi leta v klirinškem prometu s Ceško-Moravsko nastal znaten saldo naših klirinških terjatev, kar je dalo naši Narodni banki povod, da ie začasno uvedla klirinške čeke. V smislu sporazuma, ki je bil dosežen na zasedanju nemško-jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora v Kolnu, smo potem ukinili klirinške čeke in je bil uveden prejšnji klirinški sistem, obenem pa je finančni minister izdal odlok, da bo Narodna banka izdajala, kadar bo kliring s Češko-Moravsko aktiven, klirinške nakaznice, ki se bodo izplačevale po kronološkem vrstnem redu in po klirinškem obračunskem tečaju. Kmalu zatem pa so pričele naše klirinške terjatve v Češko-Moravsk! nazadovati in sredi julija smo postali nasproti Češko-Moravski zopet dolžniki. Saldo našega klirinškega dolga je sredi julija dosegel 17 milijonov K, potem pa je pričel znova nazadovati. Tako smo bili 8. avgusta še dolžni 5.1 milijona K. V drugi četrtini avgusta pa je prišlo do popolne likvidacije salda našega dolga in 15. avgusta smo imeli v kliringu s Češko-Moravsko zopet saldo naših terjatev v višini
3.3 milijona K. če se bo ta saldo še dvignil, bo Narodna banka pričela zopet izdajati klirinške nakaznice.
Znatno povečanje našega klirinškega dolga v Italiji
Naš klirinški dolg v Italiji je ob koncu julija prvikrat prekoračil 100 milijonov din. V prvi četrtini avgusta se je sicer nekoliko zmanjšal, najnovejši izkaz pa zaznamuje zopet novo znatno povečanje našega klirinškega dolga, in sicer za 20.4 na 118.6 milijona din.
Naš klirinški dolg v Poljski se je povečal za 1.1 na 26.7 milijona din, naš dolg v Rumuniji pa za 0.1 na 8.7 milijona din. Izkaz Narodne banke zaznamuje prvikrat tudi kliring s Slovaško, ki je zaznamoval 15. avgusta saldo našega dolga v višini 0.08 milijona K. Saldo našega dolga v turističnem kliringu z Bolgarijo pa je ostal na skoro nespremenjeni višini 1,4 milijona din.
Naše terjatve v Nemčiji se zopet dvigajo
Med aktivnimi kliringi je omeniti predvsem kliring z Nemčijo. Saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji se je v drugi četrtini avgusta pričel zopet dvigati; narasel je za 1.47 na 11.63 milijona mark. Povečal se je tudi saldo naših klirinških terjatev nasproti Madžarski za 0.4 na 30.4 milijona din. Saldo naših terjatev v Turčiji se Je le malenkostno povečal, in si-'-cer za 0.05 na 17.46 milijona din. Redni
I kliring z Bolgarije p« je nebistveno nazadoval, namreč za 0.02 na 0.84 milijona
din.
V plačilnem prometu % Grčijo je bilo 11. avgusta v prometu za 35.5 milijona drahem grško-jugoslovenskih bonov. Saldo naših blokiranih terjatev pri Grški banki pa je znašal 0.6 milijona din.
Novi devizni Ukrepi
Poročali smo že, da je devizni odbor pri Narodni banki stavil finančnemu ministru predlog, da se kontrola uvoza in nekllrih-šklh držav razširi na 10 nadaljnjih predmetov. Sedaj poročajo, da gre pri tem za kozmetične proizvode (kolonska voda, dišave, puder, pomade, zobne paste itd.), katerih uvoz znala na leto okrog 10 milijonov din.
Ko ao bile pred iti rimi tedni odobrene olajšave za izvoz določenih vrst blaga v neklirinike države z uporabe »internih« dinarjev, je bilo določeno, da te olajftave ne veljajo za izvoz v Francijo in Švico. Po Informacijah iz Beograda pa bodo ti predpisi spremenjeni v toliko, da bo pri izvozu svežega sadja in sočivja, vina, jajc in konzerv v Francijo dovoljeno uporabiti 25% internih dinarjev, pri Izvozu zaklane perutnine 10% in pri izvozu kunke 15%. Pri izvozu v Švlzo bo veljal sploinl odstotek 25%, za uporabo internih dinarjev, le pri izvozu perutnine in jajc v Švico se bo smelo uporabiti le 10% internih internih dinarjev.
Povečan obtok bankovcev
Najnovejši izkaz Narodne banke od 15.
avgusta . zaznamuje nadaljnje povečanje obtbka bankovcev za 17.2 milijona din. medtem ko Je v prejšnjih dveh tednih obtok narasel za 821 milijonov din. Dne 15. t. m. je dosegel obtok bankovcev 7292.4 milijona din (lani ob tem času 6099.1). Kakor smo že prejšnji teden poudarili, je to povečanje obtoka predvsem v zvezi z odkupom letine (zlasti pšenice), za kar so potrebna znatna gotovinska sredstva. Obveznosti na pokaz so se v drugi četrtini avgusta zmanjšale za 58.4 na 1635.9 milijona din (lani 2300.5); predvsem so nazadovali privatni žirovni računi za 17.3 na 839.9 din (1222.4) in razni računi za 30.8 na 772.4 milijona din (1060.5).
Zlata podlaga se je v drugi četrtini povečala le za 0.1 na 1922.2 mil. din (lani 1839.0), devize izven podlage pa so se skrčile za 144 na 503.6 (374.7). Postavka raznih aktiv pa je narasla za 12.0 na 2363.3 milijona din. Menična ln lombardna posojila, ki so se v zadnjem tednu julija dvignila za 86 milijonov, so v prvem tednu avgusta nazadovala za 17 milijonov, v drugi četrtini avgusta pa za nadaljnjih 38 milijonov, tako da znašajo sedaj 1804.8 milijona din (lan! 1565.9).
Vrednost zlate podlage skupaj z oficielno premijo je znašal 15. t. m. 2470.1 milijona din, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na pokaz kritje v višini '27.35% (prejšnji teden 27.23%).
Hmelj ~
Žalec, 19. avgusta
Obiranje hmelja Je v polnem teku. Na sušnih legah je nekaj drobnejši pridelek, kakovost pa je. v .barvi in kompaktnosti kobul odlična. Kotffina pridelka Je razočarala? mnoge hmeljarje In bo letina dosegla komaj 20.000 metrskih stotov. Včeraj in danes So se kupne cene gibale od 25 do 38 din Za kg. Razen malih količin za vzorce ni bilo večjih prodaj, ker ie n! dovolj suhega blaga na razpolago. Hmeljarji so glede een zelo optimistični.
Gospodarska literatura
Dr. Janko šuman: Nelojalna utakmica. Komentar zakona o suzbijanju nelojalne konkurence. Dr. Janko šuman, član Mednarodne lige za pobijanje nelojalne konkurence, je Izdal leto* v Beogradu obSir-no delo o gornjem problemu. Na približno 300 straneh nas avtor seznanaj z vprašanji dovoljene in nedovoljene konkurence, kaj se v trgovinskih krogih smatra za dopustno konkurenco, kaj ustreza dobrim običajem in kako se je treba braniti pred nelojalno konkurenco. Knjigo bodo z uspehom uporabljali gospodarski krogi, služila pa bo tudi pravnikom, ki se s to tvarino bavijo po službeni dolžnosti. Delu je na koncu dodan tekst zakona o pobijanju nelojalne konkurence ter teksti drugih mednarodnih konvencij, tičočih se teh vprašanj. Knjiga je pisana v srbohrvaščini in se naroča v Beogradu (štamparija i knjigoveznica »Prlvrednik«, Knez Mihajlo-va 3).
Ivan Bratko: Gibanje cen in naše kmetijstvo. Izdalo »Obzorje«. Maribor 1939. Kot ponatis iz revije »Obzorja« je Izšla v posebni brošuri razprava Ivana Bratka o »gibanju cen in našem kmetijstvu«. Razprava je nekak sestavni del cele vrste študij o našem agrarnem vprašanju, ki Jih je avtor priobčil v »Sodobnosti«, »Tehniki in gospodarstvu« in drugod. V tej razpravi je obSlrno obdelano vprašanje cen kmetijskih pridelkov in cen industrijskih izdelkov. Z obširnim gradivom ,1e dokumentirana in pojasnjena tožba našega kmeta: »Kar kupim, je drago, kar pa prodam — nima eene«. Razprava je razdeljena na dva dela: v prvem delu so obdelani vzroki, zakaj so padle cene pridelkom ln zakaj vztra-jaio cene industrijskim izdelkom; kje so tiste skrite sile, ki »delajo cene«. V drugem delu pa so podani proračuni nekaterih tipičnih slovenskih kmetll. V teh proračunih se nazorno zrcalilo posledice krize na naši vasi. Trdni kmet s Korolkera. ki ie imel po podatkih avtorja 1. 1928 173 000 din dohodkov, Ima 1. 1935 samo 33 000 din. »Tendenca je očHna: veliki kmet pada na nivo srednlega, »r»dn1l se približuje malemu kmetu, mnll kmet sam pa se ie po-greznll v nfllelohHl rawriwm « Tzh^d iz tega r>n!r>*«H<» vld» pvtnr v	sktivl-
zaciil kTnf>i*Vppra Hn*«tva. >PoHHka i« postala klluč za reševanje gospodarskih vprašanj.«
V razpravi so zbrani še iK>rf»tki o gi-baniu cen živine, lesa. sadja itd., o oo-sredniklh, ki »od kmeta poceni kuouiejo in konstimentu dra^o proda 1»lo«. K*kor po v zadnjem času nekateri naši nlsfttel.1l osvetlili položaj na vasi s posebne strani, tako nam pričuloče dHo osvptH vtrn lz perspektive gibanja cen. Problematika naše va*l nam tako postala z vsakim* dnem boli Jasna. V tem Je glavni porr>*n te razprave. Razprava se naroča v Mariboru na. unravi »Obzorij«. KonallSVn 6. ftll pri avtorju v LJubljani, Wolfova 12.
Postani fn ostani 21 an V odnth ovedružb e!
Gospodarsko vesti
= Pred spremembo plačilnega sistema sa telefonski abonma. Iz Beograda poročajo, da pripravlja poštno ministrstvo uredbo, s katero naj se spremeni plačilni sistem za telefonski abonma, in sicer tako, da bo višina takse za telefon odvisna od števila pogovorov v lokalnem prometu.
=*■ Iz trgovinskega registra. Vpisale so
se nastopne tvrdke: Donava-Jadran, trgovska družba z o. z. v Ljubljani (trgovina in uvoz premoga, koksa, katransklh proizvodov iz Črnega premoga, železa, kovin in surovin vsake vrste ter izvoz vseh v Jugoslaviji proizvedenih produktov; osnovna glavn. 240.000 din; poslovodja Dobroslav I. Milenkovič, divizijski general v p. iz Beograda); Pihler Ferdo, trgovska agentura s tekstilnimi potrebščinami »Tek-zas« v Mariboru; »Zitarna«, družba z o. z. v Ptuju (nakup in prodaja žita, poljskih pridelkov, mešanega blaga, surovih kož in izvoz sadja; osnovna glavn. 20.000 din; poslovodje: Ignac Sonnen-scheln ln Olga Sonnenschein. oba iz Ptuja). — Pri Prometni banki d. d. v Ljubljani je bil izbrisan član upravnega sveta Matija Skrbeč, dekan v Kranju, vpisana pa sta bila člana upravnega sveta Roman Golob, trgovec, in dr. Jos. Mal. direktor, oba v Ljubljani. — Pri Stavbni dražbi d. d. v Ljubljani je Izbrisan kot prokurist Inž. Fric Hengerer. — Pri tvrdki Mirim, tvornica čokolade, kakava in bonbonov, družbi z o. z. v Mariboru Je vpisana ustanovitev podružnice v Zagreba
= Iz zadružnega registra. Pri Zvezi gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v LJubljani so bili izbrisani člani načelstva Mirko Danilovič, Viktor Zore in Franc Kob-ler, vpisani pa so novi člani načelstva dr. Celestin Jelene, odvetnik v Ljubljani, Blaž Korošec, železniški uradnik v Ljubljani, in Gojko Gerberovič, privatni nameščenec v Beogradu.
= Zelen jadna razstva na letošnjem jesenskem velesejmu od 2. do 11. septembra bo obsegala tele oddelke: a) vzgoja domačega zelenjadnega semena (solata, leden-ka, fižol, grah, kapusnlce, kumare, čebulj-ček, motovileč itd.); b) pridelovanje in vzgoja zelenJadi; c) vrste naie zelenjadi; d) »zelenjadna hrana; e) modeli šolskih vrtov; f) zelenjadni vrtovi v delavskih kolonijah; g) zelenjad v tujskem prometu; h) Izvoz zelenjadl na naš jug.
= Licitacije. Dne 29. t. m. bo pri itabu za utrjevanje licitacija za dobavo deset sanitetnih avtomobilov. Pri itabu komande dravskega žandarmerijske ga polka ▼ LJubljani bo 22. t. m. licitacija za prodajo starih suknenih. volnenih, lanenih in bombaževih krp ter 730 parov starih čevljev.
Zdravilno delovanje
Rogaške mineralne vode: Pri žolčnik kamnih in kroničnem vnetju iolčnega mehurja
je treba piti štirikrat na dan 100—200 g segrete vode Donat! — Hitro piti !
Borze
Borza
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 7.08 milijona din nasproti 9.86. 8.04, 9.26 in 13.12 milijona din v zadnjih štirih tednih.
DEVIZE
Curih. Boegrad 10. Pariz 11.73, London 20.73, New York 442.8125. Bruselj 75.2250. Milan 23.30. Amsterdam 237.6250. Berlin 177.70. Stockholm 106-85. Oslo 104.15. Ko-benhavn 92.55. Sofija 5.40. Praga 15.15, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Blagovna triiiča
SITO
+ Chlcago, 19. avgurta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 65.375, za dec. 65.875; koruza: za sept. 43.125, za dec. 42.25. BOMBAŽ
+ Liverpool, 18. avg. Tendenca stalna.
Zaklj. tečaji: za avg. 4.59 (pr. dan 4.57), za dec. 443 (4.31).
GLAVNA KOLEKTUBA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A. R E I N IN DRUG Zagreb,
GAJEV A 7.	ELICA 15.
obvešča neobvezno: Pri današnjem žrebanju V. razreda 88. kola državne razredne loterije so bili izžrebani sledeči dobitki:
DIN 100.000__it. 8778«
DIN 80.000.— št. 97253, kupljena pri nss
DIN 50.000.— it. 54567, kupljena pri nas
DIN 40.000.— it. 80064 98769
DIN 24.000— it. 24040
DIN 20.000— it. 80948 86651
DIN 16.000.— it. 9824
DIN 12.000.— št. 46367 51865 77139 81254
PO DIN 10.000— 27707 33341 42589 43368 43591 44860 51832 65462 67570 83629
PO DIN 8.000—
831 3207 5346 6386 17620 19086 23057 26234 29585 S010S 54067 59380 68407 80204
81498 83360 88753 89103 93223
PO DIN 6.000— 2636 4585 16485 19802 28091 30063 89820 71157 73749 74596 76790 82126 82371 89S79 41504 44575 56367 57120 58608 61759 65281 96849 97456 98832 99677
PO DIN 5.000— 1790 3806 9684 10091 13225 14805 17750 21762 24334 27562 31698 33364 34649 89689 56699 57981 74163 81661 82005 88856 88460 89020 96230 97604 99219
PO DIN 4.000— 5588 11665 11780 21597 21954 22958 28581 23531 26088 27823 36947 40008 48183 48399 46516 46681 47335 49472 60788 61204 85993 66537 76926 77132 77248 85019 85425 86702 88289 92240 95153 95985 97838
Razen tega je bilo izžrebanih ie 1800 številk dobitkov po din 1.000.—. Prihodnje žrebanje V. razreda bo 21. t. m. Popolno uradno Usto dobitkov, izdano tn kontrolirane od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, pošljemo vsakomur na zahtevo.
Za pravilnost številk, zaradi telefonskega prenosa tvrdka A« Belo la drug m nosi odgovornosti.
Koliko izdajajo države za oboroževanje
Agencija »Associated Press« je po svojih poročevalcih, ki jih ima po vsem »vetu, sestavila približne podatke o trenutnih datkih raznih držav za oboroževanje. O^ lokupni vojaški izdatki vseh sedmih vel*, sil na svetu znašajo za tekoče leto blizu 20 milijard dolarjev. Zelo verjetno je, da se bodo prihodnje leto še povečali. Anglija izdaja za svoje oboroževanje približno 50% svojega državnega proračuna, Francija 40%, Italija 50%, Nemčija 60% Japonska 70®/«, Rusija 50% in Zedinjene države doslej okoli 12«/«. Podatki v številkah, izraženih v milijardah dolarjev, znašajo za posamme velesile, kakor sledi (v oklepaju izdatki leta 1938, ko so se demokratične države prav za prav šele začele temeljito oboroževati): Anglija 3.5 (1.8); Francija 1.8 (1.1); Nemčija 4.5 (4,4); Italija 0.5 (0.5); Japonska 18 (1.7); Rusija 5.4 (7.3); USA 1.1 (1.3).
V te izdatke niso šteti izredni stroški za že mobilizirane vojske, ki jih računajo danes na okroglo 300 milijonov din dnevno.
Bolgarija ln Rusija
Švicarski list »Neue Ziircher Zeitung« objavlja dopis svojega poročevalca iz Sofije, v katerem čitamo med drugim: »V zadnjem času se v Sofiji mnogo razpravlja o bolgarsko-ruskih odnosa jih. Dne 25. julijs je poteklo pet let, odkar sta obe državi obnovili diplomatske odnosa je. Vsi bolgarski listi so tega dne proslavljali prijateljstvo obeh slovanskih narodov. Demonstrativni način poudarjanja odnošajev z Moskvo se da razložiti s pripisovanjem aktivne vloge Rusiji v bodočem razvoju Balkana. Nedvomno je to domnevo potrdil nedavni obisk Potemkina v Sofiji. Po bolgarskem mnenju začenja Rusija spet igrati v Črnem morju vlogo, ki se je nekoč že obrnila Bolgariji v korist. Ako se sedaj Rusija odpove vmešavanju v bolgarske notranje zadeve, lahko spet prevzame zgodovinsko vlogo, ki jo je nekoč glede Bolgarije že igrala caristična Rusija. Nobenega dvoma ni, da Bolgari vežejo pri tem na Rusijo tudi svoje račune glede južne Dobrudže.«
Iz Julijske krajine
Populacijski neuspehi v Trstu
Upadanje rojstev v Trstu povzroča oblastem in fašistični javnosti znova znatne skrbL V primerjavi z lanskim letom je število rojstev v prvih pet mesecih nazadovalo. Sicer je nazadovalo tudi aževilo smrtnih primerov, vendar je bilo teh skoraj 80 več kakor rojstev. Od januarja do maja se je letos rodilo 1641 otrok, umrlo pa Je 1718 ljudi. V prvih dveh mesecih t. L je bil razvoj v primerjavi z lanskim januarjem in februarjem še vse neugodnejši. Umrljivost, ki je pozimi v Trstu obče precejšnja, se je takrat ie stopnjevala.
Tržaški »Piccolo« je v petek objavil daljši članek o tem vprašanju ln v njem razočarano ugotovil, da je rojstev v Trstu obče znatno manj kakor v ostalih krajih države ln da je tudi umrljivost večja. Tako znala odstotek rojstev v državi sedaj povprečno 2.36, odstotek smrti 1.39", v Trstu pa 1.55 odnosno 1.60. Se pred meseci so listi nekaj majhnih znamenj, ki so kazala, da se bo v tem pogledu položaj v Trstu spremenil, sedaj pa tržaški list ugotavlja, da je bil v omenjenem času odstotek rojstev v Trstu le za malenkost večji od odstotka rojstev v Franciji, kjer je obče najmanjši v Evropi in je znašal 14.6. Odstotek smrtnih primerov v Franciji pa je bil vsekakor manjši kakor v Trstu.
Vendar Je prebivalstvo Trsta tudi v prvih pet mesecih t. 1. spričo presežka priseljevanja nad odseljevanjem, narastio za 1802 osebi, tako da je po podatkih »Picoo-la« narastio malo pred sredo 1.1. na 260-384 ljudi, če se pri tem vračunajo tudi vojaške nosadke in tujci, ki so se ob koncu maja le začasno mudili v Trstu, a ki jih je bilo le nekaj sto.
Javna dela v Istri
Ko je bil puljski prefekt Cimoroni premeščen v Padovo, so listi objavil seznam javnih del ter podatke o občem gospodarskem napredku v Istri, doseženem v zadnjih šest letih, ko je Cimoroni deloval v Pulju. Objavljeni podatki se nanašajo zgolj na nekatera gospodarska področja. Tako so izostali podatki o spremembah zemljiške posesti, ki se je v zadnjih, letih močno koncentrirala v rokah nekaterih denarnih zavodov in zasebnikov. Tudi niso bile objavljene podrobnejše številke o razvoju razmerja plač in mezd ter indeksa življenj, skih potrebščin itd.
V omenjenem času so zgradili ali obnovili 15 cest za skupno svoto okrog 23 milijonov lir. Za istrski vodovod, katerega glavne cevi merijo sedaj že 23 km in ki obsega poleg tega 19 rezervoarjev, dve sterilizacijski centrali, tri dvigata« naprave, mostov v dolžini 2500 m in predorov v dolžini 6 km, le bilo Izdanih okrog 9 milijonov lir. Osuševalna dela in regulacija Mirne so zahtevala 12 milijonov lir izdatkov, osuševalna dela ob Raši pa 17 milijonov. Za razna druga javna dela v istrskih lukah in na deželi je bilo izdanih še nadaljnjih 30 milijonov lir. Produkcija premoga se je dvignila od 266 na letnih 865 tisoč ton. Bavkaita so nakopali 1. 1933 skupno 94. 1. 1938 pa 382.000 ton. Produkcija cementa se je dvignila od 120 na 180 tisoč ton. Silicija je bilo pridobljenega pred 6 leti 8, lani pa 70 tisoč ton. Produkcija konzerv ae Je dvignila od 22 na 73 tisoč stotov, mila od 8 na 12 tisoč, število delavstva se Je dvt_ gnilo od 14 na 27 tisoč. Promet blaga se js dvignil od 1.2 na 4.6 milijona stotov. Pri-hran ki prebivalstva, ki ga Je preko 800.000 in od katerih odpade 204 520 na kmečki stan, pa »o ce dvignili od 23 na 33 milijonov lir, tako da odpade sedaj na vsakega prebivalca približno 100 kr.
> JUTRO« ŠL 193.
JfteletH 20. VIIL«09
Na torišču slavne In pravične zmage

Planjava Cera, kjer so vihrali pred 25 leti krvavi boji
fta planotah in pobočjih Cera je žito že požeto. Bogato je rodilo, kakor že dolga leta ne. Bogati so tudi sadonosniki in na videz je ves okoliš v sreči in blagostanju. Življenje teče pač dalje in mnogi se danes komaj spominjajo, da se je obetalo okoli-iu in njegovemu prebivalstvu tako blagostanje tudi l. 1914., a da je potem imela *mrt svojo bogato, strašno žetev---
Zmagoslavni vojvoda Stepa Stepanovic
Na Ceru je bil pred 25 leti spopad srbskega vojaštva in jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev z dosti močnejšo avstrijsko oboroženo silo in, ko je bil ves svet že od prvih dni svetovne vojne prepričan, da bo močna Avstrija pomandrala malo, šibko in povrh tega še v balkanskih vojnah močno izčrpano Srbijo, je bil izid cerske bitke v največji meri presenetljiv za prijatelje, sovražnike, sploh za ves svet. Ogromno premoč je sijajno premagala srbska vojska in je moral ves svet priznati, da je
jugoslovenska zmaga na Ceru zmaga branilcev svobode in pravice ter veličasten primer nadčloveške moralne sile. Cerska bitka dokazuje, kaj lahko doseže narod, ki je na zavraten, podel način napaden ter postavljen na pot, ki ima samo eno izhodišče: svobodo ali smrt in ki se ves zaveda svoje pravice ter nasprotnikove podlosti in krivice.
Na Ceru so že davno preorani stari rovi, zemlja, ki jih je zasula, bogato rodi, srca ljudi, ki živijo in delajo na s toliko krvjo pognojeni zemlji, pa še vedno krvavijo ... V vasi Tekerišu in tudi v drugih krajih je še mnogo ljudi, ki ne bodo nikdar pozabili, kako je tam divjala avstroogrska soldateska. V Tekerišu in drugod živijo vdove in sirote borcev na Ceru, ki so bog-zna kje strohneli in je ohranjen njih spomin samo v srcih sorodnikov in sobojevnikov. Cer je veliko svetišče naših osvobodilnih bojev.in nacionalne revolucionarnosti vseh Jugoslovenov. Usoda je hotela, da se tam proslavi kot zmagovalec vojvoda Stepa Stepanovic, ki je tudi po svojem značaju najizrazitejši predstavnik junaških in
požrtvovalnih borcev, ki so vznikfi in najčistejše ljubezni do rodu, rodne grude ter
pravice in svobode. Veliki vojskovodja, ki je umrl pred 10. leti, je takrat, ko so po slavni cerski zmagi na dolgo in široko pisali poročevalci tujih listov, zavrnil vse, ki so k njemu hodili po podatke, z besedami: »Kar se je storilo, so storili moji vojaki in oficirji. Če že morete in hočete pisati, zapišite to in nič več. mene pa pustite v miru«. — Zmagovalec se proslav s\r>-je velike zmage ni udeležil in je velikega moža brezprimerna skromnost do smrti za-državala v njegovem skromnem domu v Cačku. Ko so bili boji končani se je veliki vojvoda vrnil k običajnemu življenju in delu rodne kmečke vasi, a ko je umiral, je ponovil svoje besede iz dni cerske bitke in zmage: »Pojdite naprej!«
Jubilej cerske bitke je jubilej svobode in pravične zmage. Kakor vselej, tako veljajo tudi ob tem jubileju zadnje besede vojvode Stepe. V tolikih letih svobode smo tolikokrat zaostajali in hodili po krivih potih in naj nam bo 25-letnica bitke na Ceru opomin in zapoved, da moramo naprej po poti in zgledu cerskih junakov.
Vas Tekeriš, ki je največ trpela od avstrijske soldateske
Pred devetdesetimi leti je prisopihala prva lokomotiva v Ljubljano
Z velikim trudom je bila zgrajena proga od Celja do Ljubljane
Predvčerajšnjim, v petek je minilo 90 let, odkar je v Ljubljano prvič prisopihal lukamatija. Poročali smo že letos ob pomladnem velesejmu, kako se je železnica bližala Ljubljani. Vso progo od Dunaja do Trsta so pred 90 leti zidali v šestih etapah. Prvi del od Dunaja do Gloggnitza pod Semeringom je zidala zasebna družba, vso ostalo železnico je pa zidala avstrijska država sama, ki je poverila vodstvo graditve slavnemu inženjerju vitezu Ghegi. To je bil edini mož, ki si je drznil zamisliti vzpon železnice po strminah Semeringa in je svojo zamisel tudi genialno izvedel Go Gradca je pripeljal prvi vlak z Dunaja dne 21. oktobra 1844. Tretji del proge je tekel^ že po slovenskem ozemlju. Delo ni bilo težavno in že 2. junija 1846. sta popeljali dve
slavnostno okrašeni lokomotivi, imenovani »Aussee« in »Drava«, najodličnejše goste iz Gradca skozi Maribor v Celje. Veliko je bilo navdušenje, mnogo pa je tudi bilo strahu pred železno cesto, pred hudičevim delom. Dotlej je po cestah plalo veselo furmansko življenje, katero pa je želcznica čez noč pregnala. Ceste so opustele, utihnile so prej noč in dan bučne gostilne. Vzroka jc torej bilo dovolj, da jc marsikdo preklinjal lukamatijo.
Prav težavno je bilo delo na četrti etapi, po ozki dolini od Celja do Zidanega mosta in po soteski ob Savi proti Ljubljani. Niso smeli ovirati živahne plovbe po Savi in konjičev, ki so po. ozki cesti vlekli po vodi navzgor ladje, natovorjene z žitom in vinom s Hrvatskega za Ljubljano, za
Grozoten gtrab pred »bsdičevjja delom« »Eoric«).
večji del Kranjske, za Trst in ostalo Primorje. Narava jc tu postavila navidezno nepremagljive zapreke. Obiti je bilo treba i ogromne pečine ob najostrejših savskih j ovinkih. Toda inž. Ghcga je premagal tudi i tc ovire s krivinami proge, da se je zvrstil ! ovinek za ovinkom, kakor dotlej še nikjer ' na svetu. Ti kraji so bili takrat sila redko | naseljeni in je bilo treba zgraditi nujno po-j trebna zavetišča in stanovanja za železni-! ške uslužbencc na progi. Zidani most je i bil določen za glavno postajo proge, kjer naj bi se tovorilo s savskih ladij in voz vse blago s Hrvatskega in odkoder naj bi pozneje stekla tudi železnica proti Zagrebu.
»Novice« so takrat pogosteje poročale o zidanju proge. Čeprav je delo ob silnih terenskih težavah naglo napredovalo, je vendar vlada še priganjala, kakor to razberemo iz »Novic« dne 13. junija 1849: »Te dni je prišlo vnovič ministrsko povelje v Ljubljano, da železnica mora do meseca avgusta dokončana biti. da se bo potem vožnja po nji berž začela. « — In res je Ghega zmagal, da je 30. julija že vozil prvi poskusni vlak od Celja do Zidanega mosta. Izdelan pa jc bil v glavnem že tudi najtežji del proge ob Savi do Ljubljane, da so »Novice« lahk« dne 15 avgusta sporočile svojim bralcem; "Zlo se govori in ta vesela novica se tudi v mnogih dunajskih časopisih bere, dc prihodnji mesc. ko se bo pervikrat splo:na vožnja po želcznici iz Celja do Ljubljane odperla, sc bodo cesar v Ljubljano pripeljali, odkoder se bojo tudi v Trst podali... Kolera se je na železnici krog Zagurja začela.«
Tako se jc torej približal slavnostni 18. avgust, rojstni dan takrat komaj 19-Ietne-ga cesarja Franca Jožefa ko je prihrumel iz Celja prvi poizkusni »hlapon«. O tem so poročale »Novice«, da se je »popoldne ob treh pervikrat po železni cesti iz Celja v Ljubljano perpeljal hlapon (Locomo-tiv), kateremu kmetje lukamatija pravijo. Brez vse spodtike se je pripeljal lično ovenčan v 4 urah in pol iz Celja. Drugi pot pa ba lahko v treh urah prišel, ker ne bo imel na poti nič preiskati, kakor zdej, ko je bila perva poskušnja. Neizrečena množica ljudi, deželni poglavar in več druzih uradnikov je hlapon z veseljem sprejelo v kolodvoru (Banhof)«. Tako se je torej železnica prvič dotaknila Ljubljane. Poteklo pa
| je * meaec dni, da Je bfe proga slovesno otvorjen«. Veliko je bilo razočaranje, ker cesarja k otvoritvi ni bilo in je kot svojega zastopnika poslal nadvojvodo Albrehta. O vseh teh razočaranjih, ki so motila slavnostno razpoloženje kakor o otvoritvi sami bomo i spregovoriti v septembru.
Profe dr. Ae Zalokar
2o let šef ženske bolnišnice
Danes pred 20 leti je prevzel vodstvo ginekolosko-porodniskega oddelka splošne bolnice v Ljubljani gospod profesor dr. Alojz Zalokar. Takoj ob prevzemu je u\i-del, da v tesnih prostorih, ki so mu bili odmerjeni v sedanjem rentgenoloskem paviljonu splošne bolnice v Ljubljani, ne bo mogoče uspešno delovati v tako važni so-cialno-medicinski panogi kot fe porodni-št\>o. Skrb za materinstvo ga je napotila na mnel, da najde za porodniško-gineko-loški oddelek primernejše prostore. Ijeta 1923 ma je uepeto, da je oddelka osamosvojil tn jih preseHt v sedanjo zgradbo, Bof-rtibmoo za ženske bolezni v Ljubljani. Ker rffradtba prvotno ni bila namenjena tem niham, je bik) potrebnih mnogo adapta-ci% Zaradi pommjUijkiih denarnih sred-
ZtneUca Vtdfi
in razkroji nesnago
Ženska hvala
stev je bilo mogoče šele v teku nekaj let zavod dvigniti na primerno višino.
Kot odličnemu ginekologu in porodničarju in kot človeku, ki mu je dana izredna organizatorna sposobnost, je prav kmalu uspelo, da je dvignil zavod na vzorno višino, ki nadkriljuje mnogo domačih in inozemskih sličnih institucij. Ljudstvo, še pred 20 leti nezaupljivo do bolnišnic nasploh, je hitro spoznalo, da se lahko popolnoma zaupa skrbnemu vodstvu. Število porodov v zavodu je naglo raslo; leta 1936 jih je bilo čez 2000, petkrat več kot leta 1919.
Kot pedagog je izvršil v 20 letih ogromno delo. Vzgojil si je kader mladih zdrav-nikov-porodničarjev in sposobnih babic. Nivo porodništva v Sloveniji se je pričel naglo dvigati. Ni pa deloval samo v mejah zavoda. Njegovo delo v strokovnih organizacijah, znanstvenih časopisih, socialnih in kulturnih ustanovah je veliko in zaslužno. Ob jubileju, ki ga gospod profesor Zalokar praznuje v vsej tišini, mu številni učenci iskreno čestitajo.
Koroška se predstavlja študentu
Počitnice so med drugim tudi zato tu, da ima študent priliko spoznavati svojo domovino. Zadnji »Koroški Slovenec« nudi slovenskemu študentu prijeten kažipot po slovenski Koroški, jia bi ta lepi kos zemlje tem laže spoznal in dojeL Takole pravi:
»Kakšna je ta zemlja, ki jo naj spoznava naš študent? Slovenska je in lepa, nadvse lepa, ker je naša! Tam zgoraj pri Brdu se začenja, kjer je sedaj določena meja slovanstvu. Tam, kjer teče bistra Zilja, najdete prave slovenske korenine, v Mostah, na Plesišču in na Potoku. Na Brdu počiva naš Grafenauer. Ljubil je svoj rod, posebno vesel pa je bil naših študentov. Rad se je pogovarjal ž njimi, jih učil in bodril, naj se ne bojijo težkoč in trdot življenja. Le boren križ nad njegovim grobom govori študentu, da je trpljenje bilo delež njegovega plodovitega delovanja. Onkraj na sončni strani Zilje pa sta doma Potokar Urban Jarnik, poznani slavist, in veliki Matija Majar Ziljski, ki je nekdaj odgovoril cesarju na vprašanje, kod še bivajo tod Slovenci: »Od tu pa do Črnega morja nas je, Veličanstvo!«
Poznate U ziljske vasice od Brda do Brnce? V vsaki stoji lipa, znamenje slovanske preteklosti in znak slovenske sedanjosti! In rdeči nageljni — ali vam ne govorijo o slovenski ljubezni, o preliti krvi in trpljenju? — Se jih prištevamo k Ziljanom, naše Brnčane! Kdo ne bi poznal tega pevskega zbora, ki je zaslovel po vsem našem slovenskem svetu in po radiju še preko meja?
Čisto blizu leži Baško jezero, kjer valo-
vi neprestano šepetajo o tistem starčku v duhovniški obleki, ki je prvi zapel himno koroških dobrav: Nmav čez jizaro. — Poznate kraje ob Dravi v Rožu in Gorjancih: Kostanje, kjer je prvič zapel Drabos-njak »slovenski pasijon«, Rožek in Št. Jakob, kraj narodne junakinje Miklove Zale, ki nam govori o hudem trpljenju koroške zemlje v tistih davnih časih. Sredi ponosnega Roža, v Svečah, je bil doma naš oče Andrej Maternik-Einspieler. največji politik. kar jih je rodila slovenska koroška mati.
Naprej hitimo mimo udarjene šent-janžke in tihe žihpoljske Matere božje tja do Gospe Svete z našimi narodnimi svetinjami! Kdor je stal ob teh slovenskih prestolih, nikoli ne bo klonil, večno bo živela v njem zavest o neumrjočem slovenstvu. Naš svoboden narod si je tam volil svoje kneze, da bi mu vladali kot »pravični sodniki, branilci vere, vredni knežje časti«. Naši so tudi kraji tja do Sinje planine, trdnjava Djekše in Kneža. ki vabita v svoje planinsko zatišje in mir.
Srce Podjune, Klopinjsko jezero nam je »domače tako, da nikjer tako ni«. Nedaleč proč počiva v Škocijanu pravi štu-dentovski oče — Vinko Poljanec. Ob njegovem grobu smo pred letom zapeli: »Borci vi zvesti, ki prej ste odšli...« Kako nam je že dejal svoje dni: »Naši so hribčki tja do Obirja in sive Pece, ki čuva pravljico o kralju Matjažu Pa še Pliberk, Kapla, Libuče, Suha in kraji, ki jih najmanj poznate tam za reko Dravo — vse to je naša zemlja, naša kri tod vedno Se živi..
Krasen sokolski praznik v Radomljah
Radomlje, 18. avgusta •Sokolsko društvo v Radomljah je ▼ dneh 5 in 6. avgusta na zelo svečan način proslavilo 20-letnico obstoja. Društvo se je ustanovilo kmalu potem, ko je bila dana narodu svoboda. Kal sokolske misli je pognala tu iz semena, ki ga je položilo v rodovitna tla prvo sokolsko društvo slovanskega juga po svojem propagandnem nastopu v tem kraju. Seme je obrodilo obilen sad. Sokolsko društvo je učvrstilo v kraju in njegovem okolju narodno in sokolsko zavest ter doseglo mnogo vidnih uspehov. Tako je oh svoji 15-lctnici otvo-rilo svoj lepi Sokolski dom, ki je postal torišče vsega narodnega izživljanja. Ob 20-letnici pa je društvo razvilo svoj društveni prapor, pod katerim naj se zbira pripadni-štvo Sokola in ta prapor naj ga vodi po besedah kumice s. Nastranove: »V duhu Tyrševih idej, v čast in slavo domovine in slovanstva — od uspeha do uspeha!«
Proslava 20-Ictnicc se jc pričela 5. avgusta zvečer s telovadno akademijo na čast s. kumice. Telovadišče je bilo okrašeno z državnimi zastavami in zastavami vseh slovanskih narodov. Najprej so prikorakali vsi oddelki, pred katerimi je razvil zgodovino sokolskega društva br. Lovšin. Po govoru se je pričela akademija ob svitu reflektorjev, šviganju raket in pokanju petard. Akademija je pokazala delavnost sokolske telovadnice v Radomljah in ob v^mjurni simbolični vaji »Družina« tudi
številčno moč. Drugi dan so se vršile do« poldne tekme naraščaja in dece kamniškega okrožja, na kateri so bili doseženi lepi uspehi zlasti Sokolskega društva Domžale. Društvo Radomlje se je poklonilo spomina umrlih bratov na pokopališču ter je imel<| slavnostno sejo, katero je vodil br. starosta dr. Potokar. Dopoldanski spored je zelo motilo deževno vreme, dočim se je po« poldanski slavnostni del izvršil nemoteno ob lepem sončnem popoldnevu.
Točno ob 15. se je pričel najsvečanejši del proslave, razvitje društvenega prapora oh sodelovanju vsega kamniškega sokoW skega okrožja ter številnega občinstva, ki je prihitelo ta dan v Radomlje. Razvitje samo se jc izvršilo najsvečaneje in menda ne bo nihče pozabil teh trenutkov. Po razvitju sc jc razvila povorka, v kateri je bilo veliko število narodnih noš in okoli 500 pripadnikov sokolstva. Po poverki je bil okrožni nastop kamniškega okrožja, na katerem je tudi sodelovala tekmovalna vrsta Ljubljanskega Sokola ter žela silno odobravanje. Med telovadne točke je bil vpleten tudi narodni ples, ki so ga izvajali člani in članice v narodnih nošah pod vodstvom br. Umeka iz Domžal. Vsa prireditev je bila dostojna društvene dvajsetletnice ter je dala društvu novih pobud iq moči za nadaljnjo delo. Zato k tako lepemu doseženemu uspehu čestitamo Sokol« skemu društvu v Radomljah in mu 'kliče« mo: »Le naprej brez miru!«
ZAKAJ
ne varujete svojcem s pravočasnim plačilom naročnine pravic iz nezgodnega zavarovanja »J u t r o v i h« naročnikov za slučaj smrti
pri »ZEDINJENI ZAVAROVALNICI D. D.".
domače vesti
Narodna vzgoja
Mislim, da bo najbolj potrebno, da se o ten le pomenimo. Pri nacionalni vzgoji je potrebno, da sodelujeta šola in dom, da se ne podira doma tega, kar sliši otrok v šoli lepega in resničnega o svoji domovini in njeni slavi.
V splošnem je naš narod zaveden in samozavesten. žal pa se najdejo, čeprav redki, ki z raznimi izmišljotinami begajo ljudstvo ravno v odločilnih trenutkih. Ti imajo od tega dobiček. Ljudje jim nasedejo in kmalu se širijo prav neverjetne govorice. Nevarnost vidijo tam, kjer je sploh ni, ljudstva pa se polašča nepotrebno maJo-dušje.
Vse take govorice slišijo otroci. Ce še kaj rečejo starši, je to otroku sveto ln verjame. Ni čudno, da postanejo tudi otroci plašni in zbegani.
Kdo je tega kriv? šola prav gotovo ne. Tudi doma nimate morda slabega namena. Slabo pa je, da dopuščate take pogovore vpričo otrok. O domovini: nihil, nisi bene! Ničesar slabega! žal je nekaterim domovina že sam režim. Bes je, da smo lahko s kako upravo nezadovoljni. Toda zavedati se moramo, da so naši kraji vedno enako lepi, ljudje enako dobri, naša vojska vedno enako hrabra, naša slavna zgodovina pa vedno ista. So trenutki v zgodovini naroda, ko mora biti enoten.
In odkod malodušje? Ali nimamo dovolj jasnih dokazov o izredni hrabrosti naše vojske in našega naroda ? Prav v tem šolskem letu, ob dvajsetletnici osvoboje-nja, smo podrobno obravnavali vse junaške podvige naših borcev. In vendar se nam zdi, da se je tu in tam nekaj podiralo, čemu verjamete plačancem in plašite sebe in otroke?
Vzgajajmo otroke, da bodo srčni. Taki bodo imeli v življenju uspeh. Bojazljivec večkrat umrje, preden sploh umre. Vzgojiti moramo zavedne Jugoslovane, take, ld bodo pripravljeni se boriti za svojo zemljo. V nas vse, tudi v najmanjšega učenčka, mora priti zavest, da je naša zemlja jugoslovanska in da rajši umremo, kakor da M jo odstopili komurkoli. To je glavni smoter naše vzgoje.
Otrokom tudi ne bomo govorili o grozotah vojne, čemu bi jih plašili! Propaganda «a mir se vrši tudi po šolah in je hvalevredna, če ne vceplja straha pred vojno. Sicer pa nas ne bo nihče vprašal, ali naj bo vojna ali mir. Zato vzgajajmo rajši po latinskem reku, da je sladko žrtvovati se za domovino.	Vzgojitelj.
Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj na
Trgovskem učilišcu Robida
s pravico javnosti se vrši vsak dan v pisarni ravnateljstva, Ljubljana, Trnovska ulica 15
* Rezervni oficirji aa področju dravske divizijske oblasti, ki se želijo prostovoljno udeležiti trupnih vaj konec septembra t. L, dobijo podrobnejše informacije pri pododborih Udruženja rezervnih oficirjev v Ljubljani, Celju, Mariboru in Ptuju. Udeležba se vpošteva pri rednih orožnih vajah in pri splošni oceni. Vožnja, prehrana in stanovanje so brezplačni
* žrebanje efektne loterije Gasilske zajednice za dravsko banovino v Ljubljani se je vršilo dne 16. in 17. t. m. nepretrgoma od 9. zjutraj do drugega dne popoldne. Člani komisije so bili: predsednik g. banov, svetnik Josip Doldnar, g. šol. upravitelj v pok. Mikuž Zdravko, poverjenik fin. oblastva g. Lokin in javni notar g. dr. Bartol; za osrednji odbor Gasilske zajednice pa je bil navzoč g. Josip Jenko. Ves čas so bili navzočni tudi zastopniki občinstva. Postopek žrebanja je naši javnosti že znan. Ko. misija je z vso vestnostjo izpotoila svojo nalogo, kar je ugotovil tudi zastopnik občinstva s pohvalnim priznanjem. Ves čas žrebanja so prihajali imetniki srečk v pisarno poizvedovat, če se jim je sreča z obrazkov dveh deklic, ki sta številke vlekli iz bobenčka, že nasmehnila in ji naklonila — vsaj avtomobil. Toda med tolikimi de-settisoči poklicanih je bilo le tisoč izvodje nih, o čemer se na drugem mestu današnjega lista objavlja seznam izžrebanih srečk.
PRIVATNA DVORAZREDNA TRGOVSKA SOLA
(s pravico javnosti)
Zbornice TOI, Ljubljana, Trgovski dom, Gregorčičeva 27 (poleg banske palače).
Zavod je pod nadzorstvom Ministrstva za trgovino in industrijo ter kraljevske banske uprave — in pod pokroviteljstvom najvišje gospodarske korporacije dravske banovine: Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Vpisovanje v I. razred vsak dan od 10.—12. ure.
*	Himen. Snoči sta se poročila v trnovski cerkvi ing. arh. Stanko Murko, sin znamenitega slavista, univ. prof. dr. Matija Murka v Pragi in gdč. Nada Pleterski iz Ljubljane. Mladi dvojici želimo mnogo sreče!
Spor v pisarni	?
*	Elektrifikacija Podravine od Varaždina
do Virovitice. V Novem gradu je bila konferenca predstavnikov vseh občin hrvatske Podravine s strokovnjaki banovinskega električnega podjetja iz Zagreba. Po dolgo trajni razpravi je bil sprejet načrt banovinskega električnega podjetja, po katerem bo dobila vsa Podravina do Virovitice električni tok že do konca letošnjega leta po ceni 4.50 din po kw. Tako bodo podravski kraji od Varaždina do Virovitice že o božiču razsvetljeni z električno lučjo in bo do ustanovitve samostojne velike centrale dobivala Podravina električno strujo iz Fale.
*	Opera »Ero z onega sveta« v italijanskem radiu. Znano opero »Ero z onega sveta«, delo odličnega hrvatskega skladatelja Jakova Gotovca, ki je v izvedbi ljubljanske opere doživela številne uspehe v Sloveniji, Dalmaciji, v Trstu in na Reki, bo izvajalo prvič v italijanskem jeziku ra-diofonsko združenje »Eiar« v nedeljo, 20. t. m. in v torek 22. t. m. Izvedbo iz glasbenega študija »Eiar« v Torino bo prenašala v nedeljo milanska, v torek pa rimska skupina italijanskih radijskih postaj. V obeh dneh se začenja prenos ob 21. uri.
Spor v delavnici	^ ?
*	Dekliški internat Franje Tavčarjeve
javlja, da ima še nekaj prostih mest. Pro. spekti na razpolago. Bleiwedsova cesta 5. parter, Ljubljana.
4 čemu služijo Maggijeve kocke za govejo juho? Da na najpreprostejši način, brez truda in potrate časa hitro pripravite čisto, redilno, zelo okusno govejo juho, kakršno rabimo dnevno v kuhinji. Cena Maggijevih kock za govejo juho je znižana; 1 kocka velja odslej 1 dinar. (—)
▼ prekrasnem filmu, ki obravnava zelo aktualno temo
Magda Sehnelder in Hans Stthnker Predstave ob 17, 19. in 21. url
Kino Union, teL 22*21 ŽENA NA RAZPOTJU
ZUNDAPP
KVALITETNI
MOTOCIKLI
Gl.ZASTOPSTVO
O.ŽUŽEK
LJUBLJANA TAVČARJEVA 11
Vsak modei uooite takoj.
•	Novi grobovi v ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Vera Milost, soproga magi. stratnega uradnika. Zadnjo pot bo nastopila jutri ob pol 18. — Na Bizeljskem je umrl v nežni dobi Dušan Vrstovšek. Pogreb bo jutri ob pol 10. — Pokojnima lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Vpisovanje v drž. priznano trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 — s pravico
Foto-aparati
Samo kvalitetna dela
Aparati za povečanje in projekcijo po najnižjih cenah.
aa amaterje.
DROGERIJA
IVAN RANČ
LJUBLJANA Nebotičnik
* Smrt zaslužnega pravoslavnega cerkvenega dostojanstvenika in požrtvovalnega nacionalnega delavca. Na povratku iz So-ko Banje, kamor je šel iskat leka svoji bolezni, je umrl blizu Topole banatski epi-skop dr. Vikentije Vujič. Njegovo truplo so prepeljali v Beograd, od tam pa v Vršac, kjer je bil opravljen lep pogreb. Dr. Vikentije Vujič je bil doma iz Dalje, kjer se je rodil 1.1874., dovršil gimnazijo v Osi-jeku, pravne študije na Dunaju, pravoslavno bogoslovno fakulteto pa v Cerno-vicah v Bukovini. Najprej je služboval v raznih samostanih, a že leta 1903. je postal predavatelj na pravoslavni teologiji v Srem-skih Karlovcih. Svetovna vojna ga je zatekla kot rektorja bogoslovja. Med vojno je moral zaradi svojega nacionalnega udejstvovanja mnogo pretrpeti, po osvobojen ju pa je zavzemal v pravoslavni cerkvi važna mesta, epiškop banatski pa je postal pred 3 leti. Dr. Vujič je spadal v vrsto najpomembnejših pravoslavnih teoloških pisateljev, mnoga njegova dela pa so služila tudi nacionalni in prosvetni vzgoji naroda. Najlepši spomin nanj bodo ohranili njegovi bivši dijaki bogoslovne šole v Karlovcih, na katere je deloval vzorno dolgo vrsto let.
Gnbiiti fi
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
tranio Kanovar
pokopališče Sv. Krt* — Ljubljana — TeL 49-09.
* Kongres pravnikov v Rogaški Slatini in Mariboru. Za kongres, ki se bo vršil od 25. do 27. septembra, je minister pravde Odobril pravnikom svojega resora dopust jod 22. septembra do 2. oktobra brez zaračuna v redni letni odmor. Za vse druge pravnike je predsednik vlade izdal razpis na ocstala ministrstva s priporočilom, da dovolijo enak dopust Prijave za kongres je izvršil do 3. septembra z istočasnim plačilom članarine 60 din (za svojce 50 din). Podrobne informacije pri generalnem tajništvu kongresa v Ljubljani, ju-
javnosti — se prične 21. t. m. in se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Zavod pripravlja učence (ke) za vsakovrstne pisarniške službe. Izpričevala pa služijo tudi kot dokaz dovršene vajeniške dobe in dve leti pomočniške prakse v trgovski obrti. Učenci imajo vse pravice glede dijaških voznih kart in rodbinskih doklad kakor na drž. trgovskih šolah. Sprejemajo se učenci (ke), ld so dovršili meščansko šolo ali nižjo gimnazijo. Učenci (ke) z manjšo predizobrazbo se sprejemajo v posebni enoletni trgovski tečaj, ki je tudi odobren od ministrstva. Informacije daje ravna, teljstvo pismeno ali ustno. Na razpolago letošnja šol. izvestja in novi ilustrirani prospekti brezplačno. Lastno novo šolsko poslopje! Največji in najmoderneje urejeni zavod te vrste v državi! Strojepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. (—)
— Pri zlati žili, bolečinah v križu, za. stoja krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro pre-neso tudi pri večkratni porabi. _Ogl ttg. H. M. S0474/5J
* Tekme gasilskih rojev ob priliki II. jugoslovenskega gasilskega kongresa. Ob priliki našega poročila o rezultatih tekem smo potoma poročali, da je roj p. g. č. Stara Vrhnika prejel kot ni. darilo med drugim tudi srebrn ven*>" mestne občine ljubljanske. Ker je to darilo poklonila tvrdka Josip štirn kovnica znakov Ljubljana, Dravije, ki je krasen ldvorjev venec tudi sama izdelala, to s tem rade volje popravljamo.
OMILJENI PUDER PARI2ANKE
DRI ATI CA
INFORMACIJE:
»ITALIA" - Lloyd Triestino
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 15 b.
* Ravnateljstvo Legatove šole v Mariboru naznanja, da je ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu podelilo Ant Rud. Legatovemu Enoletnemu trgovskemu tečaju pravico javnosti. Državni uslužbenci oziroma njihovi otroci dobivajo ®raginjske doklade, kakor na vseh javnih šolah, učen. ke in učenci uživajo ugodnost glede dijaških voznih kart na železnici, končno izpričevalo nadomešča vso učno dobo in dve leitl pomočniške prakse. Vpisovanje dnevno, tudi ob nedeljah, od 10. do 12. v šolski pisarni, Maribor, Vrazova ulic« 4. šolski in pojasnilo brezplačno. Lastni di-internat. (—)
Podpisani se tem potom zahvaljujem tvrdki
Dovžan Ivan, trgovina strojev,
Ljubljana — Frančiškanska ulica 4,
ker mi je v razmeroma kratkem času
preskrbela zelo ugodno PRVOVRSTEN MIZARSKI STROJ Gosp. Dovžan mi je v vsakem oziru jako solidno postregel ln lahko vsakomur priporočim, naj se z zaupanjem obrne k njemu, kadar bo kupoval stroje.
MIZARSTVOŠICRJANC
Duplje prt Tržiču.
•	Izleti v septembru: Od 6. do 8. v Benetke in Padovo, od 6. do 8. v Gorico, Trst in Vipavo. Zahtevajte podrobne Informacije v izletnl pisarni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50. (—)
•	Maturantke (sošolke ljubljanskega učiteljišča leta 1919. se sestanejo k dvajsetletnici mature v ponedeljek 28. t. m. Ob 3. popoldne v kavarni Emoni.
JIK"
trikotažno perilo
dobite po tovarniških cenah na Gosposvetski cesti IS (Kolizej)
* Koncesionlrano prevozništvo ge. Ane Čolnar iz Novega mesta je pričelo voziti vsak torek in petek tovore iz Novega mesta v Ljubljano in nazaj s svojim novim tovornim avtomobilom, ki ga vodi šofer g. Ivan Dolmovič. Vse, ki si žele hitre in toč. ne postrežbe, priporočamo, da se poslužujejo tega avto-prevozništva, za katerega je gotovo veliko jamstvo naš znani in vestni šofer g. Ivan Dolmovič. Ob otvoritvi je prevozništvo tudi zavarovano. Naročila v Novem mestu nrevzeima šofer g. Dolmovič in sicer do 31. t m. na stanovanju v Poštni ulici 1.	»entembra	pa v gostiM
Skaberne na Llubljanski cesti, I. nadstropje. Tovor*1 nh boste pošiljali po vozilih tega podjetjqa iz Ljubljane proti Novemu mestu, je treba dostaviti v skladišču pri »Figovcu« v Ljubljani Naročila in dosta-vitev pošiljk lahko izvršite vsaki dan v Ljubljani od 10. do 17. ure, v Novem mestu pa lahko vsaki čas. Podjetje se naj-topleje priporoča za vso naklonjenost. (—)
Iz LimMiane
u— Prihodnja nedelja — Komar jeva nedelja. šiška, nekoč najznamenitejša vas na robu Ljubljane, se je sicer že zdavnaj strnila v eno z mestom, starodavni običaji seL skega življenja, a zlasti še vedra gostoljubnost, ki je od nekdaj dičila naše vasi, pa so v šiški do danes ostali ohranjeni v občudovanja vredni, verni obliki. V četrtek bo godoval šišenški patron sv. Jernej, nedelja nato pa je šišenska žegnarjska nedelja. Pol Ljubljane bo takrat poromalo v prijazne štibelce in na senčnate vrtove ši. šenskih gostiln, da pokusijo dobrote, kakršne zmorejo samo stare šišenske gospodinje. Jutrišnja številka pcneoeljskega »Jutra« bo prinesla o tradicionalnem Komar-jevem praznovanju zanimivo reportažo.
Spor v tovarni	^ ?
u— Poljski slavist v Ljubljani. S štipendijo poljske vlade potuje že delj časa po Jugoslaviji odposlanec svojih profesorjev znamenitih jezikoslovcev K. Nitscha in T. Lehra-Sptawinskega asistent Jagiellonske univerze v Krakovu g. Stanis*aw Lr-banczvk, naslednik našega starega znanca in raziskovalca naših istrskih narečij M. Mateckega. Po enomesečnem študijskem bivanju v Zagrebu je prispel v Ljubljano, kjer si je včeraj pod vodstvom svojega ljubljanskega tovariša g. Zvonka Bizjaka ogledal na naši univerzi Institut za slovansko filologijo, nad katerega polnostjo zlasti starejših vseslovanskih tiskov je bil prijetno presenečen, kakor ga je na dragi strani v njegovih domorodnih čustvih dir. nila vrzel izredno procvitajočih poljskih tiskov, pa je obljubil s svojo intervencijo izpopolniti po možnosti na podoben način,
l
KINO MATICA
Premiera francoskega filma Danes ob 15., 17., 19. in 21.
SAPHO
življenjski roman kurtizane po zapiskih Alphonsa Daudeta.
r
KINO SLOGA, teL 27-30
ob 15., 17., 19. in 21. url
Paul Kemp — Lucie Englisch Theo Lingen — R. Romanowsky V glavni vlogi BENJAMIN GIGLI! — Najlepše operne arije.
MARIONETE
I
kakor je svoj čas čsL vlada oskrbela našo univerzo z dragocenimi znanstvenimi deli. Iz Ljubljane, kjer kani s študijskimi smotri prebiti še kak teden, se poda mladi simpatični poljski aaanstvenik v Beograd, da pričaka tam 3. mednarodni kongres slavistov, ld bo od 18. do 25. septembra.
Odvetnik
dr. STANKO JUG
je preselil svojo pisarno v Cigaletovo ulico št. 11-L
Specialistka za otroške bolezni
dr. Tavčar Kovalinka
zoper redno ordinira — Telef. 85-95.
Dr. med. Ivan Pintar
specialist za ženske bolezni in porodništvo, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1/IL
ZOPET REDNO ORDINIRA.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SI8K1 — Telefon 41-79.
Najboljši film, nagrajen na lanski bienali v Benetkah! Izredno napeta ljubavna drama v srcu Sahare! Krasni posnetki čarobnih orientalskih pokrajin!
časti
Charles Vanel, Pierre Renoir in Marie Bell — Danes premiera! Predstave: danes ob 5., 7. in 9. uri ter jutri ob ^9. uri
Prihodnji spored:
Tom Sawyer
Primarij dr. JEŠE
zopet redno ordinira
u— Obletnica smrti botanika Rajka Justina. Včeraj je minilo leto dni, kar je omahnil na Triglavu v smrt Pokojni Raj-ko Justin je slovel kot velik prijatelj narave, ki je z odkritjem nekaterih rastlin, imenovanih po njem, dobil svetovni sloves. Ugledni planinec je živel svojevrstno življenje. Zdravniki so mu že pred leti svetovali, naj opusti turistiko, ki je bila prenaporna za njegova leta in za opešano srce. Toda upal je premagati vse slabosti z voljo in utrjeno naravo. Ker je na starost prestopil v pravoslavje, bo danes ob pol 12. v pravoslavni cerkvi parastos. Zanimiv je bdi povod njegovega prestopa Ko je bil še mlad učitelj na Preloki ob Kolpi, je začasno opravljal tudi pouk na šoli v pravoslavnem selu v Bojancih. Tu se Je pobratil s svečenikom Gruičem iz Marindoia, poznejšim vladiko. Vneto sta razpravljala o verstvu, posebno o pravo-slavju. In tako je Rajko Justin obljubil, da bo kot zaveden Slovan ob prvi priložnosti prestopil v pravoslavje. Vendar je odlašal. Ko je prišel po vojni v Ljubljano, Je neko noč sanjal o Gruiču, kakor da ga opominja na dano besedo. Takoj drugo Jutro se je zglaedl na pristojnem uradu, in si, kakor je sam poudarjal, »olajšal vest«.
Spor v spalnici	w ?
u— Težkoče v ljubljanski operi. Doslej so že mnoga gledališča objavila repertoar-ne načrte, povsod se za kulisami že živahno gibljejo, le iz reprezentativnega slovenskega gledališča v Ljubljani ne izvemo nič posebno razveseljivega. Medtem ko v drami še vedno vlada negotovost, kdo bo vodil prihodnjo sezono — odtod tudi začasen značaj vseh priprav za bližajočo se otvoritev sezone — so dobili v operi novega šefa in še novega glavnega režiserja povrh. Sedaj ko vemo. kdo bo dirigiral in režiral, je skoraj prav tako važno vpra šanje, kdo bo igral in pel. Osnova vsakega repertoarja so seveda solisti. V tem oziru so težkoče velike. Naš solistični kader se je hudo zmanjšal. G. Robert Primožič ne bo mogel nastopati, kar pomeni, da zgubi naša opera ne le težko nado-mestljivega pevca njegove vrste, marveč tudi režiserja. G. Franci ostane do novembra na dopustu, prav tako je že prej dobilo študijski dopust nekaj mlajših članov. Ze v prejšnji sezoni je bilo čutiti pomanjkanje solistov in so si morali precej pomagati z gosti. Za novo sezono je položaj še težji.
u—- Vpisovanje na »Slogini« glasbeni šo_
11 bo od 1. septembra dalje vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 18. ure v šolski pisarni v Pražakovi ulici št. 19. (Ljubljanski dvor), šola poučuje: solo-petje, klavir, gosli, violo, čelo, kontrabas, flavto, klarinet, oboo, trompeto, rog, pozavno, kitaro—po potrebi tudi druga glasbila, in teoretične predmete. Goji tudi komorno glasbo, orkestralno igro in mladinsko zbor no petje. (—)
BAŠKA NA KRKU
okoli 2 km peščene plaže. 15 komf. hotelov in penslonov. Električna razsvetljava, vodovod, kop. zdravnik, lekarna. Kompl. pension z vsemi taksami od din 55,— do 75.—.
u— Na III. državni realni gimnaziji v
Ljubljani se prično popravni izpiti rednih in privatnih učencev ter razredni izpiti 24. t. m. popoldne po razporedu, ki je objavljen v šolski veži. Popravni nižji tečajni izpiti bodo 28., popravni višji tečajni Izpiti pa 28. in 29. t. m. Vpisovanje lanskih učencev bp 2. sept. od 8. do 11. v prostorih, kakor je objavljeno na deski v avli. Vpisovanje v I. razred bo v ravnateljev! pisarni 2. septembra dopoldne od 8. do 12. za začetne črke A—H, popoldne od 15. do 18. za črke I—L, 4. sept. dopoldne za črke M— š, popoldne za črke T—ž. Vpisovanje tujih učencev bo 5. sept. dopoldne od 8. do 12. in od 16. do 18. v ravnateljev! pisarni.
Jutri vsi na
»Prvi trnovski sejem«
na telovadišču Sokola II!
u— prvi »Trnovski sejem<r bo priredilo Sokolsko društvo Ljubljana n. na letnem telovadišču v Trnovem danes ob 15. Na sejmu bodo prodajali vse mogoče, pred vsem pa dobro jedačo in pijačo. Mlado in staro bo rajalo in plesalo zastonj. Godbe bodo igrale, kar bo kdo želel. Možje bodo tekmovali v streljanju s puškami, žene in dekleta pa v streljanju z loki. Za mladino bo vrtiljak in razni nastopi akrobatov. V luči reflektorjev in raket bo nastop mlade skupine igralcev. Vstopnina bo kljub veliki režiji samo 5 din. Vabimo vso belo Ljub. ljano v Trnovo, da z nami preživi prvi »trnovski sejem«. (—)
Hotel »JADRAN« — Supetar otok Brac Pension 40—45—50 vključno taksa. Vsakodnevne zveze s Splitom, hotel poleg samega kopališča.
KRUPP
KVALITETNI
TOVORNI AVTO
GL ZASTOPSTVO
O.ŽUŽEK
LJUBLJANA TAVČARJEVA 11
Dramatska šola Šentjakobskega gle. dališča. Uprava obvešča vse, ki nameravajo obiskovati dramatski tečaj, da se lahko prijavijo danes od 10.30 do 11.30 in jutri od 19.30 do 20., ko se tečaj prične v Mestnem domu. I. nadstropje. Tečaj je brezplačen.
Kdor hoče dobro fotografirati,
naj kupi naše sveie filme!
Edina specialna fototrgovina
Janko Pogačnik
Ljubljana — Tyrieva cesta 20 Kvalitetna amaterska dela!
Sokol Ljubljana—Vič vabi svoje članstvo, naraščaj in deco, da ae danes v polnem številu udeleži nastopa bratske sokolske čete v Notranjih goricah pri Bre. zovnicL Odhod dece in naraščaja v krojih in s praporoma bo danes ob 12.30 Izpred sokolskega doma na vozovih. Članstvo naj posluži potniškega vlaka, ld odhaja iz Ljubljane ob 13.45. Udeležba v kroju, kdor nima kroja, v civilni obleki z znakom. Pokažimo danes z veliko udeležbo, da cenimo delo sokolstva na deželL Vičani, danes vsi v Notranje gorice. Uprava.
Zadnji dnevi počitnic naj bodo vašim otrokom lepi in koristni za zdravje Pošljite jih v plavalni počitniški tečaj na Ilirijo, ki bo trajal še vse lepe dni do šole, vsak dan ob 9. uri dopoldne. Sonca in zdravja naj si s praktičnimi plavalnimi vajami naberč, da bodo uspešneje napredovali v šoli. Mladini zdravja in okrepitve, to bodi nas vseh skrb in temu naj pripomore vsak po svojih močeh, vi starši pa izkoristite prilike, ki se vam nudijo za mladino.
Kup nesreč. Mestni reševalci so včeraj popoldne pripeljali na kirurški oddelek 20-letno Ivanko Novimčevo, zaposleno v Oeimažarjevi litografiji v Igriški ulici. Opravka je imela na visoki polici pa je padla in dobila precej hude poškodbe. Prav tako so pripeljali delavca Lojzeta Benčino fa Segove vasi, zaposlenega pri Joštovi lesni industriji v Loškem potoku. Drevo se je zrušilo nanj in mu zlomilo desno nogo. Pri Šmarju pa je neki kolesar na cesti podrl 75-letno preužitkarioo Marijo Javornikovo iz Zgornje Slivnice In Jo nevarno poškodoval po vsem telesu.
i— Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov ima izredni občni zbor v četrtek 24. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih.
Parno ln kadno kopališče hotela »Slon« bo od 22. t m. naprej spet odprto. (—)
- Opozarjamo na Putnikov posebni vlak v Beograd z odhodom iz Ljubljane dne 2. 9. t. 1. zvečer in povratkom dne 5. 9. zjutraj. Cena din 145 po osebi. Vse informacije v bdletarnah Putnika. (—)
Val v Šiško! Na komarjevo nedeljo 27. t m. priredi gasilska četa Sp. šiška veliko veselico na znanem Kozlarjevem vrtu nasproti pivovarne Union. Vsi vljudno vabljeni (—)
ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ V NOVEM MESTU
sprejema samo določeno Število učencev-enk. Nemščina dnevno, šolnina din 150._.
DObra stanovanja din 350.—. Vpisovanje dnevno. Začetek pouka 11. septembra.
Zahtevajte prospekt!
Državno priznani
Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti
pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani
Kongresni trg z
vpisuje
vsak delavnik med običajnimi uradnimi urami, na željo tudi pismeno. Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti je organiziran kot redna enoletna trgovska šola, Ki se ravna v vsem po določilih, veljavnih za državne trgovske šole. Izpričevalo, tti ga prejmejo dijaki (nje) po uspešno dovršenem zaključnem izpitu, služi absolventom kot dokaz sposobnosti m izvežbanosti za praktično zaposlitev kot uradnik v raznih gospodarskih podjetjih; obenem velja to izpričevalo kot dokaz redno iovršene vajeniške dobe in dve leti pomočniške prakse v trgovski obrti. Starši, ki so državni, banovinski ali mestni uradniki, prejmejo rodbinsko doklado. Enako uživajo učenci tečaja železniške ugodnosti. — Lega zavoda je edinstvena v središču mesta. Učni prostori so najmodemeje urejeni in zares veliki (bivši prostori Državne dvorazredne trgovske šole). Vodstvo in učno osebje je kvalificirano. Prospekti so interesentom brezplačno na razpolago.
u— Srečke so ponarejali. V neki mizarski delavnici na Gosposvetski cesti je po. Beija odkrila pravcato ponarejevalnico arečk, tombolskih tablic in podobnih vred-notnic. Na delu so bili mizarski pomočniki. ki jim je nekdo oskrbel kar lastno livarno črk in druge priprave za tisk. Dva člana ponarejevalske družbe sta aretirana. Policija je uvedla strogo preiskavo.
Cene fotoaparatov in filmov smo ponovno znižali!
Imamo na zalogi FILME
najnovejše emulzije
Vaše fotoaparate pa zamenjate za Contax, Leico, Roleiflex ali Retino prav gotovo
najkulantneje pri nas. Predno se odločite za nakup fotoaparata si oglejte našo največjo zalogo zadnjih modelov in reklamne cene v naši Izložbi. — Se priporoča:
Foto Tourist — Lojze Šmuc
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8.
Iz Maribora
a— Odličen gost. Na oddihu se mudi v Mariboru s svojo rodbino ataše pri bolgarskem poslaništvu v Beogradu g. Mihail Georgijev, ki je gost Jugoslov. bolgarske lige. V spremstvu liginega predsednika prof. šedivyja si je ogledal mariborske zanimivosti, napravil je tudi izlete v bližnjo okolico. Zelo pohvalno se je izrazil o mu. zeju in drugih kulturnih ustanovah teh ogromnem napredku Maribora v svobodni Jugoslaviji.
si— Mariborčan, diplomiran v Parizu. G. Danilo Jejčič, ki je absolviral srednjo šolo v Mariboru, je diplomiran v Parizu v elektrotehniški in zraven še optični stroki. Čestitamo!
a— Razvanje vabi... Danes. 20. t. m. pri redi vrla razvanjska sokolska četa svoj javni telovadni nastop na letnem telovadišču. Vabimo vse narodno zavedno občin, stvo, da se te prireditve udeleži v velikem številu. Razvanje je lepa izletna točka pod vznožjem zelenega ^ohorja. Zveza z avtobusi iz Maribora je prav ugodna. Kdor pa ljubi sprehode, jo bode ubral kar peš, saj maša razdalja iz mesta komaj dobre 3 km. Za trud boste poplačani z uživanjem dobrot iz paviljonov, agilna razvanjska godba pa bo preskrbela za dobro voljo. Geslo naj bo: Danes vsi zbor v Razvanju!
Spor v čakalnici	"Vof ?
Iz mestnega vojaškega urada. Lastniki živine, ki imajo še nepregledane ko. nje, pa jih še niso prijavili, se opozarjajo, da to store in jih najkasneje do 21. t. m. prijavijo pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu št. 11.

CIMEAM
ZOBNA KREMA
a— Na drž. nepopolni mešani realni gimnaziji v Mariboru bodo izpiti v avgu-stovem roku 25. in 26. t. m. po razporedu, ki je nabit na uradni deski. S šolskim letom bo na zavodu otvorjen V. razred.
a— Zdravniško dežurno službo za nujno (pomoč članom OUZD in njihovim svojcem ima danes v nedeljo zdravnik dr. Ivan Tu-rin, Linhartova ulica št. 12.
a— Cigaretni ogorek je zanetil požar. V Šetarovi pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je nastal požar, ki je upepelil gospodarsko poslopje posestnika Franca Toplaka, ki je oškodovan za 20.000 din. Preiskava je dognala, da je vzrok požara cigaretni ogorek, ki ga je v škednju vrgel neki 121etni fant.
a— Sprejem revnih otrok v otroški vrtec. Mestna občina bo sprejela na svoje Stroške 40 otrok revnih staršev iz IV., v nujnih primerih tudi iz I. mestnega okraja v otroški vrtec šolskih sester v Samostanski ulici. Sprejemali se bodo le otroci od 4. do 6. leta. Revni starši naj se v to svrho zglasijo do 1. septembra v socialno-političnem oddelku mestnega poglavarstva na Rotovškem trgu 9.
32. zagrebški velesejem
Mednarodni splošni veliki vzorčni sejem in
televizija
razstava
26. vni.
— 4. IX. 1939
Na železnicah ^^^^ brezplačen po-vratek, na jad-ranskih parni-JBOr" kih višji razred za ceno nižjega avionih 10% od 21. VUL do 9. IX.
Strela povzročila 200.000 din škode.
V gospodarsko poslopje Ivana Fromana v Stražišču pri Prevaljah je udarila strela, ki je zanetila požar. Gospodarsko poslopje je popolnoma zgorelo, razen tega poljedelski stroji orodje, seno, slama idt. škode je 200.000 din.
a— Dvakrat so morali gasiti. Včeraj je bilo plat zvona. Gasilci so odbrzeli na glavni kolodvor, kjer se je valil gost dim iz zaprtega vagona, v katerem je bilo oglje, namenjeno v Nemčijo. Oglje so preložili, ker bi bilo sicer gašenje brezuspešno. Tleti je pričelo že predsnočnjim, ko so gasili železniški gasilci. Preko noči pa je oglje spet zitlelo.
Spor v trgovini
Prebivalstvo Dravskega polja si je oddahnilo. Slovenjebistriški orožniki so zajeli nevarnega vlomilca K. Lubeja iz Sp. Prebukovja, ki je delj časa strahoval slo-venjebistriško okolico in Dravsko polje. Samo v Kovači vasi je ukradel tamošnjim posestnikom 80 kokoši in druge perutnine. Lubeja so peljali v razne kraje Dravskega polja, kjer je vlamljal in kradel. Prebival, stvo Dravskega polja in slovenjebistriške okolice si je ob njegovi aretaciji oddahnilo.
a— Ukradena zlatnina. y stanovanje Marije škodičeve na Aleksandrovi cesti 65 so se vtihotapili neznani zlikovci, ki so odnesli zlato zapestnico z dragocenim kamnom in zlat prstan. Skupna vrednost preko 3000 din.
Iz Celja
e— Proslavo rojstnega dne Nj. Vel. Petra H. bo priredilo Sokolsko društvo matica na dan 6. septembra v Narodnem domu. Natančnejši spored proslave bomo še sporočili Redna telovadba Sokola matice se bo pričela 12. septembra.
e— Izbirne tekme v lahki atletiki, katere priredi sokolska župa Celje za sestavo reprezentance za medžupne tekme v Zagrebu, bodo danes dopoldne od 8.30 dalje na celjski Glaziji. Tekme so za člane in članice.
e— Kolodvorsko poslopje v Celju. Kakor vsa znamenja kažejo, se bodo adapta-cijska dela na celjskem postajnem poslopju vendar letos končala. Naj bo že kar hoče, kdo je dela svoječasno ustavil in zakaj so bila ustavljena in zakaj so tako dolgo počivala, ni znano, pa bi tudi po tako dolgem času ne bilo več zanimivo. Ugotavljamo le, da so zopet začeli delati, pa upamo, da bo šlo sedaj do konca brez kakih novih zaprek.
e— Avtobusni izlet v Gradec prireja Putnik, Celje, 8 — 10. septembra! Vožnja tja po sloviti Packer-cesti. Cena din 170. Prijave do 2. septembra.
e— Prijave za avtobusni izlet 17. do 19. septembra iz Celja v Maria-Zell, Dunaj (ogled jesenskega velesejma) sprejema Putnik Celje do 10. septembra. (—) e— Tragična usoda savinjskega gospodarja. V celjski bolnišnici je umrl g. Anton Korun, posestnik iz Zaklja pri Gomil-skem v Savinjski dolini. Pri delu se je nedavno neznatno ranil v nogo. Majhni poškodbi rti posvečal pozornosti, a ko so se javljale hujše posledice, se je odpravil v celjsko bolnišnico, kjer mu pa žal niso mogli več pomagati. Strup prisada je že opravil svoje in je gospodar Korun že naslednje jutro po prevozu v bolnišnico izdihn'il. Prepeljali so ga v domači krajin ga pokopali ob splošnem sočutju prebivalstva.
e— Smrt v samostanu. V kapucinskem samostanu je včeraj umrl 18-letni klerik Ferdinand Borag iz Križovljanov, srezva-raždinski. Pogreb bo iz samostana na okoliško pokopališče jutri.
e— Nesreča ali samomor? Včeraj zjutraj so našli v sobi mrtvega Franca Pod-pečana, kolarskega mojstra v Vojniku. Prejšnji večer je šel nekoliko vinjen spat. Danes zjutraj, ko ga ni bilo iz sobe, je hotela njegova žena pogledati, kaj se je zgodilo. Ker so bila vrata sobe zaklenjena, je a silo odprla vrata ter našla na postelji mrtvega moža. V sobi je še tlela žerjavica oglja, katerega je Podpečan prejšnji dan kupil. Vsled povzročenega plina se je ponoči najbrže zadušil. Ni izključena možnost, da ga je mogoče tudi zadela kap. Obdukcija bi najbrže najbolje pokazala vzrok povzročene smrti, prišlo bi se tudi laže do zaključka, ali gre za samomor ali nesrečo.
e— Danes dopoldne vsi v mestni park, kjer priredi pevsko društvo Jadran iz Maribora koncert narodnih in domoljubnih pesmi. Koncert, ki bo obsegal 17 naših najlepših pesmi, se bo pričel ob pol 11. Vsi, ki ljubite našo lepo narodno pesem, ne zamudite današnjega koncerta.
Iz Novega mesta
n— Novomeški Kolesarski klub »Dolenjec« priredi dne 1. oktobra t. 1. svojo vsakoletno tradicionalno kolesarsko dirko na Gorjance. Start in cilj v Gotni vasi pri mostu točno ob 10. uri dopoldne. Vse prijave sprejema predsednik kluba tov. Mat-ko Joško ml. do 15. septembra t. 1. (—) n— Ker hočemo poživeti delovanje Mo-tokluba Ilirije, podružnca Novo mesto, vabimo vse, ki se zanimajo za ta lepi šport, da pristopijo v našo sredo in da na katerikoli način pomagajo sodelovati v našem motoklubu. Vse prijave sprejema tov. Matko Joško ml., Novo mesto poštni predal.
Iz Kočevja
kč— Usoda slovenske trgovine. 2e dolga leta imamo v mestu slovensko trafiko in papirnico, znano Lovšinovo, ki jo je pred kratkim prevzel g. Pakiž iz Ribnice. Lastnik hiše je že nekdaj zmanjšal s prezidavo lokal na minimum. Sedaj pa hoče. da se trafika preseli na manj primeren kraj v nemogoč prostor.	*
kč— Izvoz živine. Kočevski Nemci a»
za svoje ljudi organizirali izvoz živine in to baje po zelo ugodnih cenah. Kdo se bo pa pozanimal za slovenskega kmeta na Kočevskem?
kč— Medu ne bo. Po Kočevskem je razmeroma dosti čebelarjev, ki imajo v mestu tudi svoje društvo. Letos bo po njihovih izjavah izredno malo medu, tako da ga niti bolnikom ne morejo več prodajati.
Iz Gornje Radgone
gr— Ponovna licitacija. Banska uprava je razpisala ponovno licitacijo za oddajo del pri tlakovanju ceste od državnega mosta mimo carinarnice do železniške postaje v Gornji Radgoni in sicer na dan 7. septembra t. 1. ob 11. v sobi št. 13 na Blei-weisovi cesti v Ljubljani. Proračun znaša baje 900.000 din ter je bila prvotna licitacija brezuspešna, ker ni bilo nobene ponudbe. Mnenja pa smo, da bi bila za Gornjo Radgono mnogo bolj potrebna gradnja šolskega poslopja za ljudsko in meščansko šolo ter bi bilo gotovo večjih koristi, če bi se ta denar porabil začasno v druge svrhe. Vsota je za tlakovanje prenizka.
gr— V borbi proti jetild. V ljudski šoli je bil redni občni zbor PTL. Izčrpno je poročal o delovanju PTL od ustanovitve pa doslej ligin zdravnik dr. čremošnik. Iz poročil funkcionarjev je povzeti, da je krajevni odbor podelil doslej več podpor je-tičnim bolnikom, ker pa se je izkazala nujna potreba ustanovitve dispanzerja, je skrbel tudi za dotok prostovoljnih prispevkov v fond, ki je doslej narasel že na 24.398 din. Sklenjeno je bilo, da se takoj ustanovi prepotreben dispanzer v Gornji Radgoni, katerega vodstvo je poverjeno zdravniku dr. čremošniku. Pregled za jetiko obolelih se bo vršil spočetka 14dnevno, t. j. dvakrat mesečno in sicer brezplačno ter bo tozadevne stroške kril začasno krajevni odbor deloma iz dosedanjih prostovoljnih prispevkov ter podpore občin, banske uprave in zveze, deloma pa še z nadaljnjim zbiranjem prispevkov. Za doslej v dispanzer v Mursko Soboto iz tuk. okoliša zatekle je-tične bolnike je bilo sklenjeno prispevati primerno vsoto. Ko bo odbor izvršil vse potrebne priprave za dispanzer, bo sklican izredni občni zbor, na katerem bo predložen točen proračun glede dohodkov ln izdatkov za vzdrževanje istega. Za bodočo poslovno dobo bodo uvedene tri vrste članskih legitimacij in to bele po 12 din, pla-ve po 24 din in rožnate po 36 din. Lastniki barvnih legitimacij bodo imeli na račun PTL pravico do enkratnega brezplačnega obiska in preiskave pri katerem koli zdravniku na področju tukajšnjega sodnega okoliša. Občina je bila zaprošena za brezplačen odstop majhne sobe, ki bo primerna za uradovanje. Pristopajte k ligi zaradi skupne borbe proti morilki jetiki. Prijave sprejema blagajnik g. Anton Fabjan.
Radin ^materi'
pri nakupovanju baterij zahtevajte baterije »SUNCE« ker so dolgotrajne in zanesljive. Proizvaja:
J. IVKOVIČ.
Vodnikova ulica 4.

i . K. j v': tA
gr— Iz carinske slnžbe. Dosedanji upravnik gornjeradgonske carinarnice Lovro Mi-klavčič je premeščen v istem svojstvu k carinarnici v Dravograd-Mežo, tamkajšnji upravnik Milan Kuder pa v Gornjo Radgono. Nadalje so premeščeni cariniki Pa-pič Ivo iz Gornjega Cmureka k carinarnici v Zagreb, Randič Ivo iz Cankove k carinarnici na Sušak in Radetič Kosta iz Ge-derovcev k carinarnici v Beograd, vsi torej iz področja carinarnice v Gornji Radgoni.
gr— Rokomavhi na delu. Gostilničar in posestnik ter lastnik električne žage v Gornji Radgoni Martin Ritonja nekaj tednov ni obratoval z žago. Ko pa je ta teden spet hotel pričeti, je ugotovil, da mu je neznan storilec med tem časom, ko je žaga stala, ukradel in odnesel vse transmisijsko jermenje, vredno nad 5000 din.
Iz Murske Sobote
ms— V Selu bo zgrajena evangeličanska cerkev. Kakor smo že svoječasno poročali, je bila akcija evangeljske verske občine Selo za nabiranje dobrovoljnih darov za novo cerkev uspešno končana. Blagoslovitev temeljnega kamna nove cerkve bo 20. t. m. ob 10. dopoldne. Blagoslovitev bo izvršil g. Štefan Kovač st. iz Murske Sobote s sodelovanjem duhovnikov iz Kri-ževcev. Moravcev in Lendave. Po cerkvenih svečanostih bo slavnostna seja filial-ke verske občine.
ms— Poroka. V Mariboru sta se poročila g. Miroslav Ravbar, profesor na gimnaziji v Murski Soboti ln gdč. Štefka Jazbečeva, učiteljica na Tišini. Priljubljenima mladima zakoncema želimo obilo sreče.
ms— Vrnjen obisk. Uprava »Mariborskega tedna« je v juniju obiskala razstavo »Prekmurskega tedna«. Ta obisk je sedaj ob priliki MT uprava PT vrnila. 22 udeležencev je obiskalo pod vodstvom predsednika PT g. Ferdinanda Hartnerja lepa razstavišča MT. Po ogledu jim je bilo prirejeno kosilo v restavraciji g. Kle-šiča.
ms— Konec mlačve. V času mlačve je po vseh prekmurskih vaseh mnogo življenja. V teh dneh so mlatilnice že v večini vasi utihnile. V soboško bolnišnico so pripeljali še zadnja dva ponesrečenca: Avgusta Rengela, kurjača iz Pucincev, in Jožefa Kocena iz Hodoša. Prvemu je zmečkalo roko pri prepeljavi mlatilnice od soseda k sosedu, drugi je pa pri delu padel in si zlomil desno nogo.
ms— Najavljene kmetske manifestacije. Okrožje kmetskih fantov in deklet je najavilo tri tekme koscev v zvezi s kmet-skim zborovanjem in sicer: 20. avgusta v Sulincih (blizu tromejnika). 27. avgusta v Puconcih in 3. septembra v Adrijancih. S tem bo poletni spored zaključen in pridejo na vrsto predavanja po posameznih vaseh.
ms— Tatovi koles spet na delu. Se ni
dolgo, ko se je čisto do naključju našlo kolo g. Novaka iz Zenkovcev, ki so mu ga ukradli v Gornji Lendavi. V gostilni Benkič v Murski Soboti je namreč tat zamenjal ukradeno kolo ter ukradel za svoj okus primernejše. Na ta način je dobil prvi okradenec kolo vrnjeno. Pred dnevi je pa spet zmanjkalo v Soboti kolo. Tokrat nekemu Contali. Le za trenutek je stopil v trgovino Sukič, a čim se ie vrnil, kolesa več ni bilo. Tatvino je prijavil. orožnikom.
I
Nežna otroška koža potrebuje moje zaščite. Ostri sončni žarki pečejo, in prav otroci *o posebno občutljivi za sončarico. NIVEA vsebuje EUCERIT, uspešno okrepčevalno sredstvo za kožo, ki daje otroški koži večjo odpornost, da dobijo otroci zdravo in lepo rjavo barvo.
Jaz sem tudi otroški prijatelj!
Iz Kamnika
ka— Kolodvor Kamnik-mesto bodo pričeli graditi v ponedeljek. S prvimi deli bo pričela kamniška občina, ki se je obvezala, da bo izravnala teren za gradnjo in navo-zila potrebno kamenje za zidavo. Občinski odbor je v ta namen odobril znesek 40.000 dinarjev.
ka— Smreško rido v dolini črne bodo razširili in dvignili zunanji rob, da bo varna za avtomobile. Dela bodo pričeli takoj, ker bi vsako zavlačevanje samo povečalo stroške. Teren okrog smreške ride je precej plažo vit in zaradi talne vode še posebno neugoden za gradnjo.
ka— Protijetični dispanzer bo od 21. t. m. do 4. septembra zaprt, Zdravstveni dom pa od 24. do 31. t. m.
Iz Kranja
t— Kino Narodni dom prikazuje danes ob 5., 7. in 9. napeto pustolovsko filmsko delo »Džim iz džungle« L del. Drugi del sledi 25.. 26. in 27. t m. (—)
Z Jesenic
s— Zvoni kino Radio predvaja danes v nedeljo ob pol 9. zvečer (v nedeljo ob 3. ur' pop. S3""- "-b slabem vremenu) velefilm »Nočna roža«. (V tajni misiji). Med dodatki domač kulturni film in Paramoun. tov zvočni tednik. Sledi velefilm »Mir na Renu«. (—)
Iz Ptuja
j— Sprejemni pogoji državne moške obrtne šole za pletarstvo v Ptuju. Ta šola ima značaj nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom Sola daje učencem obojega spola poleg obče .vzgoje teoretično in praktično strokovno izobrazbo v pletar-stvu in vrbogojstvu ter jih usposablja za pletarske pomočnike. Tem pomaga po dovršeni učni dobi tudi do zaslužka. Na zavodu se poučujejo razen praktičnega pouka v pletarstvu slovenščina, obrtna korespondenca, aritmetika, algebra, geometrija, pripravljalno risanje, lepopis, kalkulacije, knjigovodstvo, drža vozna nstvo. higiena, opisna geometrija, strokovno risanje, slogi umetnosti, tehnologija in vr-bogojstvo. Vse šolske potrebščine prejemajo učenci na zavodu brezplačno. Učna doba traja tri šolska leta. Šolsko leto se začne 1. septembra. V prvi .razred se sprejemajo učenci obojega spola, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in so stari najmanj 12 let. Prijave, kolkovane s kolkom za 10 din, je poslati do vštetega 3. septembra. Vsak prijavljenec prejme pismeno rešitev o sprejemu. Stanovanje in hrana se dobi v Ptuju od 200 din mesečno navzgor. Pridnim podpore potrebnim učencem se bodo po možnosti priskrbele podpore za vzdrževanje. Za podrobnejša pojasnila se je obrniti na upravitel j stvo.
j— Uprizoritev »Verige« pri Sv. Marjeti niže Ptuja. V nedeljo je uprizorilo Kulturno-prosvetno društvo »Zarja« pri Sv. Marjeti Finžgarjevo ljudsko "gro »Verigo«. Čeprav je na isti dan iz strankarske nestrpnosti prestavilo svojo prireditev neko drugo društvo, je bil prireditveni prostor »Zarje« nabito poln. Od blizu in daleč so prihiteli ljudje, da vidijo nastop izvrstnih igralcev mladega naprednega društva. Vsi igralci brez izjeme so svoje vloge odlično podali. Priporočljivo bi bilo, da to igro ponovijo za tiste, ki si v nedeljo iz kakršnegakoli vzroka igre niso mogli ogledati.
j— Zadnja pot mlade Sokolioe. V petek popoldne se je razvil iz Kremljeve ulice dolg sprevod proti pokopališču. Na zadnji poti so spremljali v cvetu mladosti umrlo vneto Sokolico Velkavrhovo Ladico. Pogreba se je udeležila tudi četa Sokolov. Njeno s cvetjem zasuto krsto so spremljale Sokolice. Na pokopališču se je v ganljivem govoru od pokojnice poslovil ptujski prošt g. Greif, v imenu Sokolic pa je govorila poslovilne besede s. praprotnikova. Bodi zavedni mladenki ohranjen blag spomin!
j— Drava je naplavila truplo. V bližini Sv. Marka je Drava naplavila truplo posestnikovega sina Blaža Bezjaka, kije bil pred tednom dni utonil. Truplo so prepeljali na pokopališče k Sv. Marku.
j— Telovadba v Mladiki. Zaradi bližajočega se nastopa ob priliki otvoritve Sokolskega doma v Markovcih se vrši telovad ba v Mladiki vsak ponedeljek, sredo in soboto, in sicer za moško deco ob 16. uri za dijake višjih oddelkov in moški naraščaj pa ob 17. uri.
j— Na gimnaziji v Ptuju bodo poprav* ni Izpiti rednih učencev za I. b, n. a, UL b, in VI. razred dne 25 .t. m., za I. a, IL b, V. in VTI. razred 26. t. m. Privatisti bodo delali popravne izpite 28. t. m. Popravni višji tečajni izpiti bodo 26. in 28. t. m., popravni nižji tečajni izpiti pa 28. t. m. Podroben razpored je razviden na oglasni deski v gimnaziji.
j— V mlati lni stroj je padla. V Ruc-mancih so mlatili na velikem mlatitaem stroju žito. V stroj je polagala snope Punderlova Ana iz Rucmanoev. Pri tem delu pa ji je spodrsnilo in je padla v mla-tilnico, ki jo je hudo poškodovala povsem telesu.
j— Ogenj. V Sestržu je ogenj upepelil posestnici Koroščevi Tereziji gospodarsko poslopje z vsemi pridelki in orodjem, škoda znaša nad 40.000 din in je le delno poravnana z zavarovalnino. Ogenj je bal nedvomno podtaknjen in je sum padel na neznanega berača, ki mu gospodinja ni hotela dati prenočišča prav zaradi strahu pred ognjem.
j— Divjaški napad na cesti. Na praznik zvečer se je vračala Malekova družina iz Lancove vasi proti domu. Tik pred vasjo pa sta jih napadla dva pretepača. Eden izmed napadalcev je zavihtel kol nad gospodarjem Malkom, da bi ga udaril po glavL Hči Katarina pa se je postavila pred očeta in je s tem udarec prestregla. Medtem ko imata mati in oče le lažje poškodbe, je Katarini zlomil udarec roko. Divjaka sta isti večer poškodovala še osem drugih potnikov. Mnogo mladine tod okoli je čisto poživinjene največ zaradi alkohola. To so razmere, ki kličejo odgovorne činitelje, da se nekaj ukrene.
Iz Moravč
mo— Elektrifikacija Moravč. Kakor se doznava, bo v najkrajšem času podpisana pogodba med občino Moravčami in Kranj, skimi deželnimi elektrarnami glede elektrifikacije Moravške doline. Elektrificiranih bo okoli 25 vasi. Celoten prispevek elektrarnam znaša okoli 180.000 din. Na račun so interesenti že plačali 70.000 din, 50.000 din bodo m^—H plačati do konca januarja prihodnega leta, a ostanek se bo poravnail s priključkom onih vasi, ki bodo pozneje vzele elektriko. Občina bo morala poravna>-ti vse odškodninske zahteve, ki nastanejo pri gradnji, in bo morala vzdrževati krajevno omrežje. Do zime bodo elektrificirali Moravče, Krasce in Vrhpolje, a ostale vasi zgodaj pomladi. Prebivalstvo se kljub veli. kim izdatkom veseli električne struje, ki bo velikega gospodarskega pomena m bo nudila tudi udobnost.
mo— Tujskoprometno društvo smo dobili. Prejšnjo nedeljo je bil v Moravčah v šolskih prostorih ustanovni občni zbor Tuj-skoprometnega in olepševalnega družtva. Zbor je posetil tudi zvezni delegat g. Vala-šek iz Ljubljane in orisal pomen tujsko-prometnih društev na podeželju. Pri volit, vah je bil izvoljen za predsednika g. Cerar Lojze, gostilničar v Moravčak. Za prvo nalogo si je nadelo društvo zgraditev kopališča, ki je prvi pogoj vsakemu letovišču. G. Valešek si je ogledal terena v Zalogu ob Drtijščici in v Tustanju ob Rači. Kje se bo kopališče gradilo, bodo odločili
mo— Gasilska tombola. Agilna gasilska četa v Moravčah, ki je ena najstarejših v srezu in ji načelu je g. Tome Ignac, prirecK v nedeljo 20. t. m. ob 15. v zaloškem gradu veliko tombolo s krasnimi dobitki. Glavni dobitek bo krava s teletom. Vsi, ki računate na srečo, pridite v nedeljo v Morarvče.
mo— Prodaja zaloške graščine. V Mo. ravški dolini je več gradov. Najlepši med njimi je zaloški grad, katerega namerava-jo zdaj kupiti sestre uršuldnke iz Ljojbljar ne in ga preurediti v samostan. Grad je bfl pred vojno last državnega poslanca g. Pow-šeta, zdaj pa ga ima v posesti kmetica gospa Bregarjeva. Lega gardu je zelo lepa in bi bila primerna tudi za sanatorij.
MAGGI zabEla ~
sedaj bistvena CeiiejSa
Cena:
Brej:
sedaj:
Originalna Nadopolnjena Ortainalna Nad opomnjena steklenica: steklenica: steklenica: ^steklenica:
St 0 Din 12.- Din 6.50 Oin ti;* Din 6.50
18.75	• 13.-
•	51.50	• 22.-
•	60.-	• 44.-
•	120."--
• 225.---
18.-	<? 12.v-
2a.f	j 19.50
54>	• 35. r
108.-	—
2oa- ---
6 MA66H"* kock stane sedaj samo5dinarje» (camo 1 Kocka po 1 dinar)
Teden svetovne politike
V Evropi je bil zunanjepolitični razvoj preteklega tedna tesno navezan na razvoj gdanskega spora, odnosno nemško.poljskih odnošajev, ter na nadaljnje diplomatsko kosanje med obema taboroma velesil. O tako zvani »beli vojni« ali »vojni živcev« se po lanski septembrski krizi, ki ji je sedanja precej podobna, nikdar ni toliko pisalo in govorilo kakor prav pretekle dni, ko so se sredi največje napetosti pojavili tudi razni mirovni poskusi in načrti, katerih namen je bil zelo prozoren: vplivati na razpoloženje in popuščanje prizadetih držav.
Napetost zaradi Gdanska
Med dogodki, ki jih je treba v tem raz. voju zabeležiti, zasluži največjo pozornost predvsem nenadni obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Nemčiji, kjer je imel ob koncu preteklega tedna dolge razgovore najprej z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v Solnogia-du, nato pa še s kancelarjem EPtlerjem v Berchtesgadenu. O teh razgovori pa ni bilo izdano uradno sporočilo ln je bila vse. bina ves pretekli teden samo predmet najrazličnejših ugibanj. Le iz izjave zastopnika nemškega zunanjega ministrstva je bilo razvidno, da je bilo gdansko vprašanje glavni predmet solnograških in berchtesga-denskih razgovorov, kar je takoj nato potrdil tudi nepričakovani obisk komisarja Društva narodov v Gdansku Burckhardta pri Hitlerju. Izjava zastopnika zunanjega ministrstva pravi nadalje, da je bilo med ItaJijo in Nemčijo v vseh vprašanjih, ki so še bila na dnevnem redu razgovorov, doseženo popolno soglasje. V tem smislu so izzveneli tudi vsi nemški in italijanski komentarji teh razgovorov.
Slovaška in Madžarska
Spričo raznih mirovnih pobud in načrtov za mirno rešitev gdanskega vprašanja pa so se navzlic temu pojavila v evropskem tisku vsa mogoča ugibanja o nadaljnjih na. merah Nemčije in Italije. Mnogi inozemski opazovalci v Berlinu in Rimu so izrazili domnevo, da iščeta Nemčija in Italija glede Gdanska mirno rešitev, da pa pri. pravljata sicer široko zasnovano diplomatsko akcijo proti tako zvani politiki obkro-ževanja, ki jo izvajata proti njima Anglija in Francija s snovanjem »fronte miru«. Pisalo in govorilo se je zlasti o razčiščenju odnošajev s Slovaško in Madžarsko. Glede prve so se ob koncu tega tedna raznesle govorice o vojaški pogodbi z Nemčijo, ki 3ih je Berlin demantiral, glede druge pa so vzbudili pozornost ponovni razgovori madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v Solnogradu takoj po Članovih razgovorih, še večjo pozornost pa je vzbudila petkova vest, da je grof Csaky z letalom, ki mu ga je stavila na razpolago nemška vlada, nemudoma odpotoval tudi v Rim, iz česar bi se dalo sklepati, da zahte. vata i Nemčija i Italija popolnoma jasno in dokončno opredelitev Madžarske za vsak primer. Zdi se, da se bliža definitivni pristop Madžarske k osi Rim-Berlin ne le v političnem, temveč tudi v vojaškem pogledu.
Vplivi na jugovzhod
Kakor kažejo že nekateri dosedanji znaki. bo to gotovo vplivalo tudi na politiko Rumunije. ki je že v tem času imela nekaj resnih incidentov z Madžari, posredno pa na politiko vsega evropskega jugovzhoda. Rumuni, Turki in Grki so zaradi novega položaja že pred tednom vpoklicali več letnikov pod orožje in izvedli manevre v j______
večjem obsegu. Govorice, da bi se bile Tur. I Gambaro. čija, Rumunija in Grčija odločile za skle-
nitev vojaške zveze, kar se je spravljalo v zvezo zlasti z razgovori rumunskega kra-lja Karola H. s predsednikom turške republike Izmetom Inenijem v Carigradu ob koncu preteklega tedna, so na merodajnih mestih sicer demantirali, toda nobenega dvoma ni, da so se stiki med navedenimi državami v zadnjem času zelo poglobili v znamenju večje obrambne pripravljenosti.
Evropski zapad in Poljska
Pobude za mirno ureditev gdanskega vprašanja so sicer povsod pozdravili, vendar jih na priimer Angleži in Francozi niso sprejeli takoj z obema rokama. Iz pisanja angleških in francoskih listov je bilo razvidno, da smatrajo v Londonu in Parizu te pobude za manever, ki naj prepriča Poljake, da bodo v primeru vztrajanja pri njih sedanjem stališču ostali osamljeni. Poljsko stališče pa je 16. avgusta tega leta ponovno razložil predsednik poljske republike Moscieki z izjavo v Vilni, da Poljska ne bo klonila pred nobenim pritiskom, četudi bi ostala sama. Iz Pariza in Londona pa so iz najbolj poklicanih virov, ne le časopisnih (»Times« in »Temps«), temveč tudi diplomatskih prišla nova zagotovila v Varšavo, da bosta Anglija in Francija brez pomislekov izpolnili svoje obveznosti, ako bi morala Poljska zaradi kršitve svojih življenjskih interesov — o čemer sama odloča — zgrabiti za orožje. Informacije iz Londona zagotavljajo nadalje, da bo dokončna pogodba o vzajemni pomoči med Anglijo in Poljsko v kratkem podpisana. Nemški listi so med tem pojasnili nemške zahteve glede Poljske in jih preko Gdanska razširili tudi na poljsko Pomorjansko (»poljski koridor«) ter na predele z nemško manjšino. Dne 17. avgusta sta obe državi zaprli mejo v šleziji za ves lokalni promet, Poljska pa je to zaporo raztegnila tudi na češkomoraivsko in slovaško me. jo.
Pogajanja v Moskvi in Tokiu
S prihodom angleške in francoske vojaške misije v Moskvo so se tam že preteklo soboto 12. avgusta začela vojaška pogaja, nja med Anglijo in Francijo na eni ter Rusijo na drugi strani. O pogajanjih niso znane podrobnosti, ker potekajo v strogi tajnosti, toda po delovnem programu sodeč se vodijo z vseh treh strani z resno voljo in željo, da bi se čimprej zaključila. Medtem ko se pogajanja v Moskvi nada. ljujejo, pa so se pogajanja med Anglijo in Japonsko v Tokiu prekinila. Japonci so očividno dobili vtis, da Anglija ta pogajanja zavlačuje, ker se čuti močnejša in ne želi več popuščati. Zato Japonska vedno bolj grozi z vojaškim sodelovanjem z osjo Rim-Berlin.
Politika Španije
Pozornost je končno pretekli teden vzbudila tudi deklaracija nove španske vlade, ki jo je moral general Franco sestaviti zaradi trenj, ki so se pojavila v njegovem taboru zlasti med vojaki in ekstremnimi elementi v falangi. Na znotraj najavlja sedaj Franco program obnove, na zunaj pa politiko dobrih odnošajev z vsemi državami brez izjeme, vendar s prvenstvenim upoštevanjem onih, ki so nacionalistom pomagale do zimage. Seveda pa bo Španija rabila za svojo obnovo precej denarja in ta bo igral še veliko vlogo pri zunanjepolitični vsmeritvi nove Španije. Povezanost diplomatskih odnošajev z onimi med državljansko vojno pa je Italija manifestirala s tem, da je imenovala za svojega novega poslanika pri generalu Francu poveljnika italijanskih legionarjev v Španiji generala
šče. Izreden ugled, ki ga je takrat užival dr. Samec, pa je prinesel slovenski stranki velikanski uspeh.
Tudi kot zdravnik je dr. Samec užival velik ugled. Takrat sta bila v kamniškem okraju samo dva zdravnika, zato je moral cesto napraviti dolge poti do svojih pacientov. Ob vsaki uri je hitel k bolnikom v oddaljene vasi in izkazoval siromašnemu ljudstvu pomoč. Vsako bolezen je vestno študiral in iskal vse možnosti, kako bi lahko pomagal. Njegovo vestnost kaže v jasni luči posebno primer, ko se je z velikim veseljem pripravljal na obisk električne razstave na Dunaju. Ker je medtem zbolel eden izmed meščanov, ni šel z dogovorjeno družbo na Dunaj, ampak je počakal.
dokler bolnik ni bi! izven nevarnosti.
Na razstavi na Dunaju je di. Samec videl električne reflektorje in je takoj hotel to novost uporabiti v Kamniku in zgraditi na Bistrici majhno električno centralo, da bi na Malem gradu postavil dva reflektorja, enega za glavni trg drugega pa za Šutno. Zal mu je prcrana smrt prekrižala mnogo načrtov. Zasluženega župana in iskrenega rodoljuba se ob 50-letnici smrti ne spominjajo samo njegovi sorodniki med katerimi je sin dr. Maks Samec dosegel visoko čast rektorja univerze kralja Aleksandra v Ljubljani, ampak se njegovemu spominu v globoki hvaležnosti klanja ves Kamnik.
Prestopanje učencev meščanskih šol v gimnazije in učiteljišča
Pred dobrim tednom je objavila Agencija Avala v časopisih, da so med uredbami, ki jih bo izdal min. za prosveto po pooblastilu finančnega zakona, že izdelane in za podpis pripravljene tudi uredbe k zakonom za meščanske, srednje in učiteljske šole. Te uredbe bi na vsak način morale urediti vprašanje prestopa učencev meščanskih šol v gimnazije in učiteljišča.
Vedno se poudarja in zahteva, da se morajo gimnazije razbremeniti, nihče pa ne pove, kako naj se to zgodi. Zabraniti se državljanom študij ne more in ne sme. Nobena država ne ovira razvoja izobrazbe svojih državljanov, nasprotno, vsaka država je dolžna, da svoje državljane v stremljenju po nadaljnji izobrazbi podpira in jim omogoča doseči čim višjo izobrazbo.
Zato mora dati država priliko, da smejo učenci s potrebnimi dopolnilnimi izpiti prestopati iz ene šole v drugo. Učenci vstopajo po veliki večini z 10 leti v meščanske in srednje šole, torej v dobi, ko še niti otrok in niti starši ne morejo spoznati. za kateri življenjski poklic bi bil otrok najsposobnejši. Zato v glavnih počitnicah premišljajo, kam z otrokom.
Ker pa ima učenec-gimnazijec več nad za prestop v katerekoli strokovne šole, uradniške in druge gosposke poklice, se odločijo za gimnazijo, ki v prvi vrsti pripravlja učence na vseučiliški študij. In tako drvi vse v gimnazijo. Sprejemni izpit, ki je le formalen, napravi vsak. Ob koncu prvega polletja pa se slabiči in oni, ki nimajo inštruktorjev, odslavljajo, s Čimer se zagreni otroku veselje do nadaljnjega študija in puste mu že tako mlademu grenak občutek manjvrednosti, čeprav siromak morda ni sam kriv. Velika razlika v načinu učenja v osnovni in srednji šoli je za marsikaterega učenca večkrat nepremost-
ljiva. Zato učenci te starosti laže izhajajo v meščanski šoli, četudi je tu več predmetov, ker je učni postopek bližji postopku v osnovni šoli.
Zato bi moral biti učencem meščanskih šol dovoljen prestop v gimnazije, če položijo dopolnilni izpit iz onih predmetov, ki se jih v meščanski šoli niso učili Na ta način bi učenci ostajali dalje časa v domači oskrbi, rasli in se razvijali v negi staršev (tudi na deželi) in v teku šolanja na meščanski šoli bi marsikateri pokazal, ali je ali ni za študij v srednji šoli in na univerzi. Gimnazije bi se na ta način delno razbremenile in postale bi dobre šole, kar danes žal niso. Zato bi se moral prestop učencev meščanskih šol v gimnazije z uredbo k zakonu za srednje šole uzakoniti.
Tudi bi morali imeti absolventi meščanskih šol pri sprejemu na učiteljišča prednost pred gimnazijci; kajti oni so absol-virali svojo šolo, in če hočejo nadaljevati svoj študij, morajo prestopiti v drugo šolo, gimnazijci pa predčasno zapuste svoj zavod po večini iz vzroka, ker jim en ali drug predmet dela preglavice Zato je čisto psihološko, da se bo meščanskošolski učenec z večjim veseljem oprijel študija na učiteljišču kakor gimnazijec. Za prednost absolventov meščanskih šol govori tudi dejstvo, da je večina meščanskih šol na podeželju in da bi na ta način iz meščan-ikih šol prihajali na učiteljišča po večini kmečki sinovi, ki bi radi ostajali na deželi, razumeli kmeta ln mu pomagali. Klic učiteljske izobrazbe v to smer je iz dneva v dan večji!
Ostali meščanskošotski učenci pa naj se 2 veseljem posvete kmečkemu stanu in oprimejo praktičnih poklicev v obrti, trgovini in industriji!
A. F.
Čatež vas vabi
Čatež pri Trebnjem bo danes prizorišče mofcociklističnih borb. Na Dolenjskem ie ni bilo takšne športne prireditve. Moto-sekcija Hermes v Trebnjem prireja zdaj prvo dolenjsko motociklistično gorsko dirko na progi Vel. Loka — Čatež. Doslej je prijavljenih že okrog 60 tekmovalcev. Daleč na okrog se bo čulo bobnenje dirkalnih motorjev, ki bo razglašalo, da je tudi Dolenjska vstopila v motociklistične vrste ter pričela gojiti to športno panogo, ki je važna v športnem, obrambnem in tujsko prometnem pogledu. Motoklub Hermes iz Ljubljane bo danes krstil dolenjske motocikliste. Za ta krst so se Dolenjci dobro pripravili. Dirkalno progo ao skrbno zavarovali. Zgradili so na najnevarnejšem mestu proge velikansko tribuno, s katere bo mogoče opazovati oorbo na cestnem odseku, ki ga tvorijo 4 ostri zavoji.
Dolenjska dekleta bodo v narodnih no-
šah sprejemala goste, železničarska godba iz Ljubljane bo z milimi melodijami blažila od nervoznosti zaradi hude in drsne borbe trepetajoče živce gledalcev. V gostilnah ob progi bo preskrbljeno za dobro jedačo in pijačo.
Lju ta bo borba med tekmovalci! Skoraj vsi klubi s področja dravske banovine pošljejo svoje najboljše in tudi hrvatski klubi so prijavili znatno število tekmovalcev, med njimi zmagovalca na letošnji ljubelski dirki Jurčiča iz Zagreba. Se to naj izdamo: prvič v zgodovini jugoeJoven-ske motoristike bodo tokrat tudi dame tekmovale v svoji posebni kategoriji Prijavljenih je 8 udeleženk, samih korajžnih deklet, ki jih bo gotovo veselje gledati.
Nihče od gledalcev ne bo razočaran, vsak bo imel užitek. Ljubitelji prirode bodo očarani nad idilično krasoto tega še skoro nepoznanega slovenskega kota. Gurmani, sladkosnedneži in prijatelji dobre kapljice bodo prišli na svoj račun ob najboljših darovih dobre dolenjske kuhinje in naših vinskih goric.
Prometne zveze z Veliko Lolko na Dol. so prav ugodne. Tik pred početkom dirke pripelje ljubljanski vlak (odhod iz Ljubljane ob 11.30), vrača pa se turist ob 21. zvečer. Avtamobilisti naj bodo na startu odnosno cilju najkasneje ob 14 uri, ker bo potem proga brezpogojno zaprta za vsa vozila.
slinavki na Dolenjskem se morajo
oblastva posluževati
Dr. B. V.
Tragična smrt Frana Vovška
Obupal je v Dubrovniku zaradi trpljenja v bolezni
Braslovče, 19. avgusta Iz Dubrovnika je prispela žalostna novica, da je končal tragične smrti namestnik sreskega načelnika g. Franjo Vovšek. Ugledni pokojnik je že dalje časa bolehal na srcu in trpel zaradi bolezni v ušesih. Trpljenje ga je spravljalo v obup in je svoji gospe večkrat potožil, da bo sam napravil konec mukam. Gospa je bila zaradi moževe usode v skrbeh in je zlasti zadnje dni, ko je bila kriza najhujša, naprosila nekega uradnika sreskega sodišča, da ji pomaga tolažiti in varovati moža.
V vili »Kosovki« v bližini gruškega pristanišča, kjer je imel pokojni Franjo Vovšek lepo stanovanje, je naprošeni uradnik prebil noč od četrtka na petek pri Vovšku. Ko pa je zjutraj za trenutek zapustil sobo, je Vovšek izkoristil usodno priliko in se obesil na oknu. Že prej je bil v obupu napisal poslovilna pisma in jih zalepil. Eno pismo je bilo naslovljeno na ženo, drugo pa bratu zdravniku na Polzeli v Savinjski dolini. Poudarjal je v obeh pismih, da ga trpljenje zaradi bolezni tira v smrt. Tragedija sreskega pod-načelnika Vovška je v Dubrovniku kakor
v domačih krajih in v širokem krogu njegovih znancev po Sloveniji vzbudila globoko sočutje.
Franjo Vovšek je bil iz stare narodne družine, njegov oče je bil dvorni svetnik in deželni poslanec dr. France Vovšek, njegova mati ga. Pavla pa je bila iz ugledne braslovške družine Paurovih. Rodil se je 15. julija 1894 v Mariboru ter je študiral gimnazijo v rojstnem mestu, pravne študije pa je opravil v Gradcu in Ljubljani. Posvetil se je politični upravni službi ter je služboval v različnih slovenskih mestih, tako v Celju, v Gornjem gradu, kot sreski načelnik v Kamniku in naposled v Črnomlju. L. 1936. je bil premeščen kot sreski podnačelnik v Dubrovnik, kjer si je takisto pridobil splošno spoštovanje. Poročen je bil z go. Hildo iz znane Gaj-škove družine v Loki pri Zusmu. Bil je vedno vesten uradnik in zvest nacionalist. Blagega pokojnika bodo prve dni prihodnjega tedna prepeljali v Braslovče, da bo užival želj eni večni mir v domači zemlji. Naj mu bo ohranjen časten spomin, žalujočim družinam izrekamo odkritosrčno sožalje!
Kamnik se spominja vzornega župana
Ob petdesetletnici smrti zdravnika dr. Maksa Sanica
Kamnik, 18. avgusta
Pred 50 leti se je Kamnik v dolgem sprevodu, kakršnega starodavno mesto ob Bistrici še ni videlo, poslovil od svojega najboljšega župana, zdravnika dr. Maksa Samca. Pod Samčevim vodstvom se je Kamnik popolnoma spremenil, postal je lepo urejeno in prijazno letovišče, ki ga leto za letom poseča več tujcev. Zasluge dr. Samca za prospeh in razvoj Kamnika so tako velike, da bo njegovo ime za vse čase v zgodovini razvoja Kamnika blestelo na prvem mestu.
Dr. Makso Samec je bil doma iz Arcli-na pri Vojniku, kjer je bil rojen 10. okto-bro 1844. Po gimnaziji v Celju je končal medicino v Gradcu m služboval v Ljubljani, Kamniku, Trstu in Postojni, dokler se ni leta 1877 stalno naselil v Kamniku. Kam-ničani so koj spoznali njegove izredne sposobnosti in neumorno delavnost in ga leta 1879. izvolili za župana, naslednje leto pa za predsednika meščanske korporacije. Kot župan je dr. Samec takoj pričel preurejati Kamnik. Izvedel je kanalizacijo in izravnal glavni trg, tako da je dobil današnjo obliko. Na najlepši točki trga pa je zgradil novo šolsko poslopje, ki je še zdaj najlepša kamniška stavba.
Največja prometna ovira v Kamniku je
bil zloglasrj klanec. Od šutne se je vzpenjala cesta strmo do Potočnikove hiše. Promet je potem šel po Samostanski ulici naprej. Dr. Samec je odstranil to prometno oviro s posrečeno regulacijo in izkopal predor, ki danes nosi ime po njem. Pri tej regulaciji so morali prerezati današnjo Grčarjevo in Skalovo hišo in podreti dve drugi hiši. Kakor so Kamničani spočetka nasprotovali tej regulaciji, tako so bili po končanem delu iskreno hvaležni svojemu županu, ki je tako posrečeno presekal najhujši kamniški prometni vozel.
Dr. Makso Samec je bil velik rodoljub in Slovan. Še kot medicinec je prvi poslovenil Turgenjevljev roman »Dim« in pozneje »Pomladne valove«, napisal razpravo o opojnih pijačah in vzgajal narod z jedrnatimi članki o raznih aktualnih vprašanjih v dnevnikih, predvsem v »Slovenskem Narodu«. Kot kremenit in dosleden mož je užival veliko spoštovanje v vseh krogih.
Leta 1883. je bil kandidat za deželnega poslanca v mestni skupini Radovljica—Tržič—Kamnik. Proti njemu je kandidiral kot eksponent nemčurske stranke deželni glavar grof Walsassina. Volitve so bile nalašč v takrat močno nemčurskem Tržiču,
da bi slovenski volilci iz oddaljenega Kam- . tUUt ow«s. Xu groano zivai, je <mo. po nika in Radovljice ne mogli priti na voli- J nas pred leti <fc> malega iztrebljenj bQ
Novo mesto, avgusta.
Kmalu bo poteklo leto dm, ko se je po več desetletjih pojavila v novomeškem Srezu živinska kužna bolezen slinavka in paridjevka. Bolezen, ?ki jo je težavno za-treti, je bila prenešena v naše kraje z živino, ki je bila prignana iz krajev onkraj Gorjancev po naših cestah in ki je bila namenjena za Ljubljano in za industrijske centre Gorenjske. Domača živina, ki je bila okužena od te tuje živine, je bila seveda takoj izolirana in hlevi, kolikor se je dalo, razkuženi. Storilo se je vse mogoče, da se bolezen ne razširi Organizirale so se v vaseh, ki stoje pod Gorjanci, vaške straže, ld bi naj preprečile prehod vtihotapi jane živine. Vendar kaže, da tudi ta obramba dosti ne zaleže, ker imajo Gorjanci nešteto skrivnih poti. ld so znane tihotapcem, ld jim gre samo za dober zaslužek, pa jih malo briga, če okužijo s tujo živino vso dolenjsko živino. Na drugi strani pa imamo brezvestne kupce, ki stremijo zgolj za cenenim blagom, pa naj si bo zdravo ali bolno.
Zaradi slinavke in parkljevke so že čez celo leto zaprti na Dolenjskem vsi sejmi za rogato živino. Kmetovalci imajo zaradi ukinjenja sejmov velikansko škodo. Ker kmetovalec ne more prodati iz navedenih vzrokov svoje Sivine, zato tudi ni v stanu, da izpolnjuje svoje obveznosti v pogledu javnih dajatev. V eni izmed največjih kmečkih občin v naši banovini, to je v šmihelu — Stopičah, je okuženih od slinavke dvanajst vasi. Te dni pa se je bolezen razširila še v vasi občine Brusnic, kakor na primer v Gaber)e. Na novo okužene vasi sta tudi Hrušica in Pangerč-grm.Tedni se je bolezen pojavila tudi v Velikem Cerovcu.
Zatiranje bolezni v največji meri preprečuje velika vročina, ki je najboljši zaveznik te živalske epidemije. Smihel — stopiško občino so stali obrambni ukrepi proti tej bolezni doslej že lepe tisočake, toda ves denar je vržen proč, kajti bolna živina se še vedno vtihotapi ja preko Gorjancev in raznaša kužne klice po še zdravih živinskih hlevih, cestah, vrtovih, gozdnih poteh, senožetih <n drugod. Pred dnevi so tihotapci prignali v gorjansko vas Maline par volov, katere so ljudje spravili v neM samotni hlev. Ker trna vas skupno živinsko napajališče, je čez nekaj dni obolela vsa živina v vasi Naj v ilustracijo današnjih razmer v zvezi s tem navedemo samo en primer. Na neko občino je prišel kmet, ki je zaprosil za žMnski potni list za enega vola. županstvu je bilo znano, da mož ni imel opisanega voda, vendar so mu dali zaprošeni živinski list, a so moža strogo nadzorovali. To umestno nadzorstvo je ugotovilo, da je prosilec prejel prej opisanega voda od nekega Vlaha, ki je na ta živinski potni list prodal vola naprej, županstvo je zadevo prijavilo pristojnim oblastvom.
Ker dozdajšni varnostni ukrepi odgovornih činiteljih niso roddM uspehov, saj se je bolezen še razširila, se je treba v obrambi proti tej boleaii poalužiti učinkovitejših in strožjih varnostnih ukrepov. Spričo teh se bolezen gotovo ne bo širila s tako naglico kakor doslej. Za zgled naj nam služi primer Iz mariborske okolice, kjer se je z energičnimi ukrepi v razmer-no kratkem času bolezen zajezila in zatrla. Pri nas pa vsak dan prihajajo nove neugodne vesti s podeželja. Te dni so dospela od gorjanskih lovcev poročila, da so v tamošnjih revirjih okužene od Slinavke tudi srne. To gozdno žival, ki je bila pri
ukrepov
Izdaj uničila ta epidemična bolezen. Iz Hinj pa poročajo, da se je v tamošnji občini pojavil na živini vranični prisad. Ljudje, ki so imeli z obolelo živaljo opraviti, so oboleli. Naši dolenjski kmetovalci spričo te nesreče prosijo pristojna mesta, naj se v prvi vrsti zanesljivo zavarujejo vsi prehodi preko Gorjancev, predvsem iz Skemljevca, in naj se brezvestni tihotapci kar najstrože kaznujejo. Po enem letu trajanja bolezni bi bil že čas, da se bolezen odpravi Ce bo šlo tako naprej, bo naš žiivnorejec doživel popoln polom. Tudi pri nas bi bil umesten tak postopek, kakršnega se poslužujejo na nemškem Koroškem. Tam so zaradi slinavke cernirane cele vasi iz katerih ne sme nihče niti v cerkev.
Naši veterinarji so storili vse, kar jim je bilo mogoče v obrambi zoper to živalsko epidemijo. Ne more pa se od njih zahtevati, da bi v Gorjancih lovili tihotapce. Da ne bo čisto uničena dolenjska živinoreja, naj se oblastva nemudno lotijo učinkovitejših ukrepov za pobijanje te silno lahko nalezljive živalske bolezni
Kmečka mladina v Zagradcu je priredila tekmo koscev
Zagradec, 19. avgusta
V Zagradcu je 13. t m priredilo Društvo kmečkih fantov in deklet tekmo koscev s kmečko-mladinskim zborovanjem. Kmalu popoldne se je začela zbirati množica delovnega ljudstva pred hišo g. Lobeta, kjer je stal slavolok, okrašen z zelenjem in vencem iz pšeničnega klasja in z napisom: »Kmet — žuljem čast in oblast«. Ob pol 15. se je formiral sprevod, ki ga je vodil tov. Lukanič Lojze. Na čelu so šli konjeniki z državnimi in slovenskimi zastavami in društvenimi prapori. Njim so sledili kosci s harmoniko, grab-ljice, med katerimi je nosila tov. Grmova Ivana društveno zastavo, kolesarji in ostalo občinstvo. Med vzklikanjem državi kralju, kmečki misli in njenim borcem, svobodi in demokraciji je dospela množica na njivo tov. Hrovata. Na obronku gozda je bila postavljena tribuna, raz katero je pozdravil množico tov. predsednik, začel zborovanje in podal besedo zveznemu tajniku tov. Ivanu Nemcu, ki je z lepim, živahnim govorom razgibal množico. Predvsem je govoril o potrebi zavednosti med kmečkimi ljudmi in vrednosti kmečkega dela. Za svoja izvajanja, ki so mu privrela iz dna duše. je žel viharno odobravanje zbranega naroda.
Sledila je tekma koscev in si je orvo mesto priboril z 29 točkami tov. Kikel Anton iz Višenj, občina Ambrus. Drugo mesto je dosegel tov. Bajt Veni iz Za-gradca, tretje tov. Uršič Janez in četrto tov. Škufca Slavko, oba iz Gabrovčca. občina Krka. Sledijo ostali. Med splošnim navdušenjem se je vrnil sprevod na veselični prostor g. Lobeta, kjer so bile med tekmovalce razdeljene nagrade: klobuk, kosa, vile, kladivo in drugo.
Nato se je razvila prijetna kmečka veselica s harmoniko, plesom, šaljivo pošto in srečolovom. Dobro voljo je podpiralo krasno vreme z ohlajenim ozračjem, ker je bilo ponoči padlo baš prav dežja, da se je tudi otava odlično rezala.
S to drugo proslavo v čast kmečkemu delu je društvo pokazalo, da je zelo delavno. Uspeha prireditve ne oporekajo niti nasprotniki.
Postani in ostani član Vodnikove dragbel
Sokol
Sokoli ,danes v Notranje g°Hce! Marljiva sokolska četa v Notranjih goricah bo imela danes ob 15. svoj letni telovadni na. stop. ki zasluži, da ga sokolstvo pose ti v polnem številu. Po prihodu popoldanskih vlakov bo sprejem na postaji, nato sprevod skozi vas, potem pa javen nastop na prijaznem telovadišču poleg postaje. Ker sokolska četa nima lastnega doma in se mora težko boriti za svoj obstanek, je naša dolžnost, da danes pohitimo vsi do zadnjega v Notranje gorice. Zveze z vlaki so zelo ugodne. Iz Ljubljane odhaja vlak ob 13.45 in nazaj se tega vlaka poslužijo vsa ljubljanska sokolska društva. Pridite vsi v krojih in s prapori, da tako poveličate naše slavje. Naj velja danes geslo za vse zavedne Sokole in Sokolice: Popoldne vsi k nastopu sokolske čete v Notranjih gori. cah! Na svidenje!
Novi orehi
Skrivalnica
SVOBODA — LEPOTA — POROKA — NEVARNOST — ZNANOST — PRAVICA — POGLAVJE — PRIČA — LOPATA — SVEČA — KAVARNA.
Iz vsake besede je treba vzeta po dve zaporedni črki in sestaviti iz njih pregovor.
Dopolnllniea
OKOVSOUUKSRA xxxxxxxxxxxxxxxx ETASATAAPOKA
Srednjo vrsto je treba taJoo izpolniti s pravilnimi črkami, da dobite v navpičnih vrstah besede, srednja vrsta sama pa da potem ime in priimek slovenskega pesnika.
Zamenjalnica
TROP BOKA VRAN ZAPOR ARENA TESLO SMER ROBA BRON
Prve črke teh besed jc	za-
menjati z drugimi da nastanejo nove besede. Nove začetnice dajo pregovor.
Premikalnica
VSAKDANJOST
PREPOVED
2AROMTL
PATAGONIJA
APENINT
ANATOMIJA
Besede je treba premikati tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah kraj na Primorskem, reko na Hrvatskem in mesto ob Dunavu.
Rešitve je treba poslati do petka, na uredništvo »Jutra«. V kotu naj bo pripis »Oddelek za uganke«. Za reševalce je stric Matic spet pripravil nekaj lepih knjižnah nagrad.
Strti orehi
Stara knjiga: Stara knjiga ima 1027 strani.
Dopolnllniea: Kar te ne peče ne pihaj.
IzlofiUnlca: Po slabi tovariši ji rada glava boli.
Skrit pesnik; Valentin Vodnik.
Množenje s številkami: Število 666 pomnožiš s 36.
Med reševalce je stric Matic razdelil po žrebu šest knjižnih nagrad. Dobe jih naslednji:
Lso Domioelj, Ljubljana, Subffeva 9, Jožef židaniK slap pri Vipavi 40 in Tatjana ftettna, Maribor, Tomšičeva 8 dobe po en roman iz »Jutrove knjižnice«.
Metod Sila, Trst, Via Roma 17/IH., Marija Hočevar, Oelje, RazJagova 8/1 in Anica Gottwaldova, Domžale, Kamniška 1 pa dobe po eno knjigo revije »življenje ha ■vet*
©Mušu iensha
Ločitev zakona v luči zgodovine
Odkar obstoja zakon, so poznali ljudje tudi ločitev zakona. Značilno pa je, da se je vprašanje ločitve zakona pri vseh narodih pojavilo v dobi, ko je narod aa-čel moralno propadati.
Ločitveni običaji so bili v raznih dobah in pri raznih narodih kaj različni.
Judje, ki so živeli po predpisih Svetega pisma, so se lahko ločili že, če j« postala žena možu neljuba. Zadostovalo je, da. je napisal mož ženi ločitveno pismo in zadeva je bila urejena; žena je morala od hiše. Bili pa so redki tisti, ki so znali pisati, zato so se zatekali k duhovniku, ki pa ločitvenega pisma ni hotel napisati, če se mu vzroki ločitve niso zdeli dovolj tehtni. Mojzesov zakonik je dovoljeval ločitev zakona tudi v slučaju, če Je ostala žena 10 let brez otrok.
Tudi Egipčani so poznali ločitev zakona, vendar v zelo omejeni meri. Strogo so kaznovali nezvestobo: mož je prejel za njo sto palic, ženi pa so odrezali nos.
Povsem drugačne so bile razmere v Babilonu. Tam si je mož običajno kupil ženo na vsakoletnem semnju in jo je lahko zavrgel kadai koli se mu je to zahotelo, ne da bi bil kaznovan ali bi zapuščeni ženi moral dati odškodnino.
Tudi v stari Kitajski je Confucijev zakonik dovoljeval ločitev zakona: mož je lahko pognal ženo že, če je bila malo bolj klepetava, ali če se ni razumela s taščo.
Pri starih Grkih je bila ločitev zakona silno lahka v slučaju, če žena ni imela otrok — čeprav po moževi krivdi. Ločitev pa je bila tudi mogoča, če sta oba zakonca sporazumno pred sodniki izrekla željo za ločitvijo. Ločeni ženi pa ni bilo dovoljeno, da bi si izbrala moža, M bi bil mlajši od nje, če se je hotela vnovič poučiti. Nezvestobo so Grki sprva zelo
strogo kaznovali, neredko s smrtjo. Kasneje so se te razmere seveda omilile, žena je postala neodvisnejša in bila neredko hkratu edina soproga več bratov.
Tudli Rimljani so poai&li ločitev zakona. V dobi najvišjega gospodarskega raa-cvita so bili pri njih vzroki za ločitev že: nezvestoba, ostarelost, pijanstvo, zanemarjenost ali če je šla žena brez moževega dovoljenja v cirkus.
Cezar, slavni rimski državnik, je bil štirikrat poročen; slavni govornik Cicero pa je zavrgel svojo zakonito ženo, da je lahko vzel bogato Publijo. Nič drugačni niso bili drugi znani rimski vladarji. Razumljivo je. da so vladarjevemu zgledu sledili tudi podložniki.
Srednjeveška Italija, Benečani in z malimi izjemami ves srednji vek očitve zakona ni poznal. Krščanstvo, ki se je najmočneje razbohotilo na razvalinah nekdanje mogočne rimske drŽave, je trdno vztrajalo pri nauku, da človek ne sme ločiti, kar Je zvezal Bog.
Mohamedov zakonik dopušča ločitev zakona. Mož enostavno napiše ženi očitve-no pismo. Ena prvih zahtev mohamedan-skih feministk je, da se z zakonom omeji možnost ločitve.
Tudi Indijanci poznajo ločitev zakona, ločim črnci Sicer žive v mnogoženstvu, svojih žen pa ne odslavljajo. Prav tako je pri Eskimih.
že od nekdaj dovoljujejo ločitev zakona evangelijske in pravoslavne države (Nemčija, Holandflka. Švedska, Norveška. Danska, Severna Amerika, Rusija, Bolgarija in Rum unija). Ločtev brez cerkvenega pristanka pa so uvedle tudi katoliške države.
Med vsemi katoliškimi državami Je ločitev zakona najtežja v Angliji.
M. K.
Glasbena vzgoja otroka
Glasba in petje je umetnost, ki je dostopna slehernemu človeku, tudi najrevnejšemu, ki, če že ne zmore denarja za instrument ali šolanje, lahko vsaj zapoje ali zažvižga. Je pa včasih tudi edino razvedrilo in uteha človeku v njegovih žalostnih dneh. In prav v tem Ima glasba svoj veliki pomen.
Navajaj otroka že v najzgodnejši dobi h glasbi in razvijaj v njem čut za ritem in melodijo, Otrok sprva sicer še ne loči glasov; dojema jih le kot ritmično zapore dbo ušesu ugodnih zvokov. Zato usmerjaj otroka v predšolski dobi v ritmičnem pravcu in negovanju ritmičnega čuta. Z ritmičnimi vajami ima otrok mnogo veselja in se jih igraje navadi. Najlaže ga opozoriš na ritem z enakomernim tiktakanjem ure, ki naj ga otrok strogo ritmično oponaša ter spremlja s ploskanjem rok. Kot podlago in spremljavo tem vajam lahko vzameš tudi pesem zvonov bim-bam, ropot mlinov klip-klop, mlatičev pika-pok, pri čemer naj otrok prvi zlog močneje naglaša.
Tudi s korakanjem navadiš otroka ritma. Moraš ga le opozoriti, naj začne korakati z levo in z njo krepkeje stopa, da je »eden« vedno bolj poudarjen kot »dva«, če imaš doma inštrument, zaigraj nanj koračnico, po kateri naj otrok koraka. Pomagaš si seveda tudi s petjem ritmičnega napeva, s štetjem, ploskanjem.
šele ko je otrok dopolnil štiri leta, ga lahko začnemo vaditi pravega petja, seveda previdno, ne pesmic, nego melodičnih
Praktična gospodinja
Pravilna nega linoleja
Da se linolej ne obrabi prehitro pod ostrimi podstavki težkega pohištva, podloži noge z lesenimi, gumijastimi ali klobu-Čevinastimi podložki. Poslednji so najpri-pravnejši.
Pred vsakim krtačenjem obriši linolej do čistega z mehko krpo. če je potrebno, ga prav tanko namaži z voščilom, kakršnega uporabljaš za parketna tla. Ko se je osušil, ga zgladi s krtačo. Mazanje linoleja s prašnim oljem ni priporočljivo, ker je preostro in se na njem nabira preveč prahu.
Za umivanje linoleja, če je ree umazan, nikoli ne uporabljaj vode ali ostrega mila, niti ne vroče vode, ker izpere olje, ki je v linoleju, in se potem iinolej začne luščiti. Najlepše in brez vsakršne nevarnosti za barvo in kakovost umiješ linolej z mlaČ-
vaj. V tej dobi namreč otrok razpolaga komaj s kakimi petimi toni. Pesmic, ki obsegajo več tonov, ga ne smeš učiti, ker mu lahko za vse življenje pokvariš glas. Preden priČneŠ 2 melodijo, nauči otroka dodobra besedilo, pazi obenem na pravilno izgovarjavo in dihanje. Ko zna otrok takšno preprosto besedilo zapeti, jo lahko spremlja tudi z udarom rok, ploskanjem ali drugimi gibi.
V	predšolski dobi niti ni važno, da otrok sam poje, tem bolj pa, da sliši čim več dobre glasbe, ker se mu bo tako vcepila ljubezen do te umetnosti in bo dobil tenka uiesa — posluh.
V	šolski dobi ne vprezi otroka prezgodaj v študij klavirja ali gosli, ki zahtevajo že precejšnjo stopnjo zrelosti, ki pa je otrok pred 10. letom ne doseže. Tudi daj otroka učiti kakšnega instrumenta, le če je res nadarjen za glasbo, ker bi sicer iz-gubil veselje do glasbe sploh. V izbiri inštrumenta naj obvelja otrokova želja. Tudi za nadarjenega otroka ni vsako glasbilo. Zelo odločujoč ČinitelJ je tu posluh, ki prihaja v poštev 2lasti pri gosllh, dočim pri klavirju lahko shaja tudi s slabšim posluhom. Sicer pa vaje same izbistrijo otrokov posluh. Poleg posluha je važna tudi ritmična nadarjenost in čut za dinamiko, kar pride bolj v poštev pri klavirju kakor pri goslih. Na vse te momente obračaj pozornost, toda če je le mogoče, daj otroka j učiti enega ali drugega inštrumenta ali vsaj petja.
nim mlekom. Nato ga odrgni z mehkimi, čistimi krpami.
Ko je linolej tako umazan, da ga ne more« čistiti niti z vodo niti z mlekom, ga previdno ln hitro odrgni s terpentinom. Takoj nato pa ga zgladi s krtačo ali krpo. špirit, bencin ali salmijak škoduje linoleju.
Od časa do časa očisti linolej voščene plasti, ki se je nabrala na njem. Operi ga z mlačno vodo in milom, ki ne vsebuje luga in ne sode. Ko si ga dobro izplakniia in posušila, ga lahko znova namažeš in j zlikaš s krtačo.
Tla pod linolejem ne smejo biti vlažna, ker bi ga sicer napela in bi se napravili na ' njem mehurji. Primeri se tudi, da se površina linoleja loči od jutovega jedra in se začne luščiti, če so tla valovita ali viju-
strun
gasta, se linolej na njih neenako obrabi. Zato je treba tla skrbno zravnati ln vse Žeblje zabiti dovolj globoko v les, da glavice ne štrle iz tal. Ce hočemo z linolejem pokriti vsa tla, je najbolje, da damo napraviti betonsko, 2 do S oentimetre debelo podlago.
Uporaba terpentina v gospodinjstva
Veliki sovražniki terpentina so molji. Zato namaži z njim notranjost vseh omar, skrinj in zabojev, kamor spravljaš obleko ln druge volnene reči.
Z uspehom uporabiš terpentln tudi pri odpravljanju drugih hišnih golazni (Ščurkov, stenic). Namaži in poSkropi s terpentinom vsa mesta, kjer se skriva golazen. To seveda večkrat ponovi.
Mastne madeže spraviS z obleke, če jih drgneš s krpico, namočeno v terpentinu. Oljnate madeže spraviš iz stekla, če ga umiješ s terpentinom. Prav tako medene ročaje, ki jih nazadnje še drgneš s suho krpo.
Tudi oljnate slike snaži z zmesjo terpentina in mlačne vode, v katero namočil gobo ali krpo in z njo nalahno brišeš sliko.
Terpentin se uporablja tudi kot zdravilo. Ako te bole noge, zlasti kurja očesa, namoči krpo v terpentinu in jo položi na noge in kmalu ti bo odleglo.
Ko si nahodna, vlij v vrelo vodo terpentina ter vdihavaj paro, ki izhlapeva. Dobro je, da si pri tem ogrneš glavo z ruto. da pride pod njo tudi posoda, tako se sopara ne izgublja okoli.
ISedensGi jedilni It st
Kako bi kuhala, Če • • •
PONEDELJEK. Obed: Na goveji juhi
nž z buč-cami. Govedina garnirana z bučlcami, paradižnikovo solato in p rtu-ženim krompirjem. Hitri krapki. —Večerja: Gratmiranl makaroni 2 gnatjo. Solata.
TOREK. Obed: Na juhi fritatni rezanci. Mrežna pečenka 9 posiljenim zeljem. Mešan kom pot. — Večerja: Parjen riž z nadevanimi paradižniki. SREDA. Obed: Grahova juha. Pečen telečji bočnik garnlran z dušeno čebulo in praženim krompirjem. Jabolčna pita. — Večerja: Toasti z možgani, špinača. Kompot. ČETRTEK. Obed: Na juhi krpice. Govedina garnirana s praženim krompirjem m paradižnikovo omako. Mandljev narastek z marelično peno. — Večerja: Telečji jezik z jajčno OmakO. PETEK. Obed: Vinska ali ja bočna juha. Kuhana riba za beljena s presnim maslom. S rove omlete. — Večerja: Ocvrte sardelice in solata. Ali: Prežgan ka. Zdrobov pražtnec. SOBOTA. Obed: Na Juhi ječmenček. Nadevane goveje bržole v kratki omaki. Vodeni polžki. Kompot. — Večerja: Preslaninjeno telečje srce, pečeno na mreži. Solata. NEDELJA. O bed: Na Juhi moagovi cmoki. Pečena Jareica. Ocvrti krompirjevi žličniki. Različne solate. Orehova ruia-da s smetano. — Večerja: Riioto š perutninsko drobnjavo. Kompot.
Kako moram kuhati, ker • • •
PONEDELJEK. Obed: Paradižnikova Juha z rižem. Cešpljevi cmoki. — V e-čerja: Polenta s sirom (mamaliga). TOREK. Obed: Zeljnate klobas.ee v paradižnikovi on akl. Parjen riž. — Večerja- Mlečna kaša. SREDA. Obed: Na juhi močnik. Govedina s praženim krompirjem in kumarč-no omako. — Večerja: Koruzni žgan-ci s kislim mlekom. ČETRTEK. Obed: Na juhi fritatni rezanci. Polpete. Pražen krompir. Solata. —Večerja: Strožji fižol v solati. Ocvrt krompir, PETEK. Obed: Prežganka. Ajdovi sirovi štruklji. — Večerja: Ocvrti me-lancani. Solata. SOBOTA Obed: Na juhi zdrobovi cmoki. Goved na z bučicami. Krompir v kosih. — Večerja: Jajčni praženec. čežana.
NEDELJA. Obed: Na juhi rezanci, (čista od prejšnjega dne). Domače peče-nice zav te v pečico. Posiljeno zelje. Sirov zavitek. — Večerja: Telečji pa-prikaš. Krompr. Solata.
Emil S. Petrovič:
Dva neuresničena sestanka
Dan, ki se ga je dotaknila senca poletnega dežja je stal pred oknom in se ni upal v lahno zamračeno in otožno, lepo opremljeno sobo. Rdeče bele in rumene rože v vrtu pred oknom so se v tej zastrti svetlobi zdele kakor mehak sen, podobne so bile duši mladeniča, nasmihajočega se pod mokro čepico. Sveži izgled stvari je vzbudil v srcu pozabljene spomine, ki so se le neradi pojavljali in vračali v Življenje, ki že ni bilo več njihovo...
Sedela sva, dva stara mladenič«, v prijateljevi sobi. Udobno pogreznjena v naslonjač, z iztegnjenimi nogami, že poštama gospoda, sva razpravljala mirno, počasi in z utrujenimi premišljenimi kretjami. Z ne prav duhovitimi opombami sva kritizirala Spenglerjevo stališče o ravni poti, ki jo hodi kultura. Ura nad najinimi glavami je odbila štiri zamolkle udarce Prijatelj je bežno pogledal na uro. Njegov obraz je bil miren, pa vendar sem v kotu njegovih oči opazil tajen nemir.
Ob štirih bi moral* priti njegova nova prijateljica. Bila je, kakor mi je pripovedoval. majhne in čedne postave, s trmastim noskom, velikih oči in svežih ustnic. Spoznal jo je v nekem baru, pri čestitanju Novega leta. Zdelo se je. da je ponosen na njo in mi jo je hotel pokazati V kotu je čakal šopek rož in tri skodelice iz kitajskega porcelana s čajnim priborom. Nekaj mirnega in prisrčnega je bilo v tej pripravi.
»Dovoli, da ti povem eno izmed svojih zanimivih dogodivščin,« Je predlagal prijatelj in prekrižal noge. Morda bol našel v
njej neko podobnost in tako laže doumel moj položaj v tem trenutku. Kait, so stvari, ki še ne dajo drugače osvetliti kakor s primerjavo — umetno govorico ...
»Misliš, da je primer in podobnost isto?«
»Podobnost... Aristoteles nima prav, ko pravi, da je umetnost upodabljanje prirode. Za primer — in to je zame umetna beseda, je treba novega življenja, za podobnost ne. Zato je umetnik tvorec . Toda o tem se pogovoriva drugič.«
»Morda bi lahko rekli, da je umetnost v umiranju — da bi mogel zaživeti nov svet« sem dodal z nasmehom.
Prijatelj se ie zresnil.
»Morda ne povsem, vendar je misel blizu resničnosti. Poslušaj, kaj ti bom povedal. Bilo je takole pred tridesetimi leti Takrat mi je bilo dvajset let. Nekega večera sem igral v hiši očetovega prijatelja, na rodbinski slavnosti; srebrna ali zlata poroka, odlikovanje, ali so njegovi konji zmagali na dirkah — danes se tega ne spo minjam več natanko. Smatrali so me za majhnega virtuoza. Toda čudno, vedno sem čutil, da so gosli eno in jaz drugo. Bile so mi pokorne, sam ps sem bil hladen, naučen pedantifien. Ni bilo vročega odnosa do glasbila, niti sozvočja čuvstva s smislom in podobo zvoka — bilo je pač, kakor če nekdo t lepimi in pravilnimi črkami na* p»e — davčno prijavnico. Zavedal sem se tega svojega oedostatka in sem bil pogo-gosto obupan. Toda na rodbinski večerji, ob dobri spremi lavi klavirja je prišlo tudi moje igranje do izraisa...«
Prijatelj je pogledal na uro, si pogladil goste sive brke in vzdihnil.
»Med gosti je bila tudi mlada svetlolasa gospa, žena nekega diplomatskega uradnika. Njene velike modre oči so bile podobne oknom, za katerimi se modri nebo. P( debne so bile dvema vazama ki se v n;ih odražajo sončni prameni. Vsa njena postava je bila bolj podobna nežnemu oblačku kakor človeškemu bitju. Prišla je iz sosedne sobe, da sem jo opazil šele v trenutku, ko sem že poleg klavirja oglašal gosli. Sedla je med gostitelje in mojo mater in me gledala z onim občudovanja vrednim pogledom, lastnim le nekaterim ženskam: s plaho začudenim in odsotno sprasujočim, trdo sprasujočim.. Kakor sem ti že povedal, mi je bilo dvajset let, doba, ko vre kri in ko izgubiš razsodnost že spričo nehotenega nasmeha!«
»Kaj šele spričo namišljenega...«
Ne, ona je bila čisto resna, rekel bi, hladna. Le oči kakor da So se oddvojile od nje in zaživele svoje življenje; z modrim jasnim, ognjenim' žarom so ogrevale ozračje okoli mene.. Kakor da so pronicale v slednjo celico, v slednjo razpoko, v slednjo gubo... Teta je nestrpno udarila-po tipkah, kakor bi nekaj slutila in potegnil sem z lokom preko strun. Igrala sva Griega.
Tu besede resnično nič ne pomenijo. Vsem kar bom povedal, bo kakor delo dr-varjeve sekire. Nenadoma so postali zvoki gosli srebrnokrili angeli, ki Jokajo in prižigajo svečke v tihi, mrtvi dolini, polni žalostnih cvetk Nekje s solzami Sume in šepetajo besede ljubezni, ki tiho valovi, umira in se izgublja nad Širnimi vodami... Nisem več čutil gosli: postale so del mojega srca. čigar trepet je saje! vse moje telo; v božanski grozi pred nečem, kar se odkriva sem se vrgel v valvanje zvoka, ki se ie blestel in rasel. Le enkrat sem videl njene bele roke, ki so ji mirno počival« v
DOLGE, SVILENE, LEPO ZAOKROŽENE
TREPALNICE
Takšne bodo že danes Vaše trepalnice, ako uporabite eno od 9 modernih ln nežnih nians ARCANCILA. To novo kozmetično sredstvo daje trepalnicam temen, priroden sijaj, podaljša jih in zaokroži, odporno je proti vlagi in solzam in se ne razkraja. ARCANCIL ne peče oči in trepalnice ne postanejo lomljive, ker ne vsebuje mila, niti jedkih sestavin. Sestavljen na podlagi želvinega olja krepi ARCANCIL korenine trepalnic ln pospešuje njihovo rast. Za one dame, ki žele samo polepšati, podaljšati in zaokrožiti trepalnice, a da jih ne barvajo, Je pripravljena posebna kompozicija: ARCANCIL-SANCOLOR. Prodaja se povsod. Generalno zastopstvo: Ljudevit Schčn, Zagreb, Jelačičev trg L
Povabili ste goste na večerjo
Bolj prijetna in tudi zabavnejši od Javnih družabnih prireditev so intimni družabni sestanki na domu ljubeznive gostiteljice, ki potekajo v znamenju prijateljske domačnosti. Za taktne neoficielne, toda elegantne večerne sestanke Je moda ustvarila male večerne obleke ki jib lahko Imenujemo poivečerne, tolikanj so neprisiljene in preprosta — navzlic Tvojim dolgim krilom.
Pod vplivom bližajoče se jeseni so poivečerne obleke izdelane iz mehkega volnenega blaga, iz težke svile ali iz temnega žameta. Zaradi sveje ljubeznive enostavnosti M podajo vsaki postavi ln tudi izpremembi niso preveč podvržene, tako da jih bomo lahko delj časa z veseljem nosile. Nekaj povsem novega je večerna p lama, ki jo je moda ustvarila nalašč za takšne prilike: to novo. sicer nekoliko ekscentrično oblačilo sestoji iz širokih ob členkih nabranih hlač. ki učinkujejo na prvi pogled kakor krilo in iz lepe svilene bluze ali fino pletšnega puloverja. Gladek, tenak pulover okrasimo potem 2 bleščečimi ogrlicami ln mu tako vtisnemo večerno obeležje Prav tako spada v vrsto malih večernih oblek lepi večerni kostum, ki ga ob vratu po zadnji modi okrasimo s tremi vrstami biserov in 2 bisernimi zapestnicami na manšetih.
Zelo zanimivo in moderno je krojena polvečerna obleka, ki jo vidite na prvem mestu naše skice. Zamišljamo si jo iz finega volnenega blaga ali tudi iz tankega žameta. Tesni život podaljšamo epredaj in zadaj v močno zaokroženem loku. krilo pa ob straneh slikovito naberemo. V skladu s krlom so tudi dolgi rokavi ob zapestju in na ramenih bogato nabrani ter učinkujejo povsem starinsko. Gladki izrez okrasimo s trojno biserno ogrlico, život pa zapnemo z enakimi bisenrmi gumbi (1. skica).
Naslednja obleka ima obliko večernega plašča ln je postrani prekrižana ter zapeta z dvojnim nizom bleščečih gumbov. Tudi ta obleka je izdelana iz fnega vol-
nenega žoržeta, mali steznik, ki zožuj* spodnji del Životka pa je iz kontrastnega gros-graina. Ovratnik Je ob lepem, koničastem izrezu lahno in ljubko drapiran (2. skica).
Nekaj posebnega je večerno krilo te temnega satina v obliki spodaj nabranih, širokih turških hlač, ki Jih ob pasu stisne dokaj široka, z gumbi zapeta proga. Svetla bluza te večerne pižame je iz finega jerseya m jo okrasimo z bleščečimi ogrlicami (3. skica).
K lepemu večernemu kostumu iz temnega žameta predpisuje moda gladko pleten pulover iz posebno fine, tanke volne, ki ga osvežimo z velikimi, barvastimi ruticami iz svilenega muselina. Kostum, ki
Brez fesav
deluje Oarmoi « temu prijetnoal pri uporabi: nobenega kuhanja ea-/ iev.niti polirania drogljie In ne gren. jjp kih soli Oarmoi ie okusen kakor Čokolada Ne poikuSajte i nepreizkušenimi preparati, temvef uredita svojo prebavo i dobrim odvajalnim sredstvom
ŠOTETI
MJ«fM»
naročju. Bile so stkane iz prekrasnih zvokov, ki so se zbali resničnosti in se le dotaknili sveta...
Ko sem končal, sem imel občutek,, da sem ižpovedal neko resnico, ki sem jo doslej skrival. Mlada žena me je gledala in čutil sem, kako mi njen pogled pronica v dno duše. Mahoma mi je postalo jasno, da je razumela mojo izpoved in postalo me je sram. Potem je govorila, najbrže kake resne stvari, S starejšimi, ne da bi mi posvečala kako pozornost, čeprav mi je umiralo srce. Pri slovesu pa mi je naglo zaše-petala: »Opolnoči vas bom čakala na vrtu za hišo« in mi povedala naslov V glavi se mi je zavrtelo. Nisem mogel doumeti, da je res: spomnil sem se tisočerih ovir, ki so mi bile napoti, bal sem se strogega materinega obraza. Solze so mi tekle iz oči — toda nisem šel.«
Prijatelj si je prižgal cigareto, puhnil dim in dodal:
»Naslednjega dne Se je vrnila k svojemu možu v Bologno in nikoli več je nisem videl. Sem bil mar norec?... Toda kar je minilo, se ne vrne več.«
Dolgo, zelo dolgo sva sedela brez besede. Potem je prijatelj rekel:
»Ker dekle ne pride... bi šla v kavarno ...?«
Vstala sva. Stopil je pred ogledalo in si česal lase. Omenil Je, kakor bi govoril šam s seboj: »In • takole osivelimi lasmi čakam mladega dekleta.«
Nasmehnila sva je s nasmehom, ki je odkrival dušo: tam je bilo sleherno upanje zaman.
Ko sem šel iz sobe, sem se osrl v kot: v poltem! so stali tam porcelan, vate in
po
role: zdelo se mi je, da je tam ostalo vedno nasmejano £i vi j en Je. midva pa sva šla...
ga vidite na naši skici, ima dolgo, ob straneh lahno nabrano krilo in srednje dolgo, spredaj odprto jopico z nabranimi žepi. Male reverje lahko podčrtamo s kito velikega cvetja v barvi rutice, ki jo nosimo, na puloverju (zadnja skica).
\\ . ..A o U- v
*»'." ".vi/	•-> -.
, P C MASA VEDNO NAJNOVEJŠE
Prvi jesenski sprehodi
V barvah se moda že naglMje k jeseni: prve volnene obleke, ki jih bomo nesle konec poletja se bodo Skladale z barvami septembrske narave. Zlatorjava, kostanjeva, siva, zelena kakor mah ln si-vozelena, kakor barva uvenelih mirt so nova volnena blaga za lahke športne Obleke. Lepe športne obleke si zamišlja moda iz drobno vzorčastih tvoariv, toda novi karirasti in v obliki ribjih kosti Črtasti vzorci so tako diskretni, da ae koanaj odražajo od temeljne barve blaga. Za aportM jopice predlaga moda impregniran, črt** sto izbočen Aamst v lepih, sočnih barvah.
Posamič stoječe In smreke
se varujemo strele
Se nevarnejše od blokov — Nevarni hrasti, Ravnanje z ranjenci in navideznimi mrliči
V letošnjem letu so nevihte prilično pogoste, tako da je tudi nevarnost strele precej velika. V dobi tehnike še nismo tako daleč, da b: lahko rekli o tej nevarnosti. da je enaka ničli, še vedno je število tistih, ki izgube življenje zavoljo bliska
vse prej nego majhno.
Samo 1. 1935. je bilo v Nemčiji n. pr. po streli ubitih 133 ljudi, 107 moških in 26 žensk. Kolikšno je število tistih, ki jih je strela začasno ali tudi trajno poškodovala, da nit: ne govorimo o gmotni ■škodi, pa se da statistično težko ugotoviti. Tudi za modernega človeka torej ni brez t>omena, da se navzlic strelovodom in drugim varnostnim ukrepom seznani z vprašanji, ki imajo namen zaščititi ga pred nevarnostjo strele in določati pravilno obravnavo
ponesrečencev po streli.
Pred vsem nekoliko be=-ed o tem, kako se tej nevarnosti sploh izognemo. Tu je povedati predvsem to, da so posamič stoječe hiše vedno bolj ogrožene nego skupine hiš in da je nevarnost za poslopja z mehko streho večja nego za poslopja s trdo. Ce bivamo v hiši. o kateri vemo ali domnevamo, da je posebno ogrožena, tedaj je priporočljivo, da se izogibamo vsaj
vseh večjih kovinskih mas
vodovodnih napeljav, lučnikov, vrat in podobnih stvari
Kar se tiče dreves, je znano že od starega veka, da jim strela preti v različni meri. Staro nravilo veli, da se v nevihti izogibaj hrastov, vrb in smrek, bukev pa se ni treba V splošnem takšna pravila drže, ker ima električna prevodljivost lesa in mera vlažnosti na kraju, kjer stoji drevo pač neki pomen. Na noben način pa takšna pravila ne drže stodstotno, kakor so pokazala nova raziskovanja. Načelno je tedaj potrebno, da se v nevihti
dreves sploh Izogibamo.
če smo v nevarnosti, tedaj je še vedno najbolje, da ležemo v kakšen jarek ali brazdo, tudi če se pri tem umažemo.
Ponesrečenca, ki je vanj treščilo, ne moremo v vsakem primeru razločiti od človeka, ki je postal žrtev n. pr. kapi ali kakšne notranje bolezni. So primeri, ko je videti na njem zelo malo zunanjih poškodb zavoljo bliska. Pogostoma
manjkajo ožgalnine,
kakršne vidtaio n. pr. pri žrtvah toka visoke napetosti, še najčešče vidimo na koži temne rjavordeče razvejane figure, tako zvane »bliskovne figure«, ki sicer ne predstavljajo pravih ožgalnin, temveč samo sledove poti, po kateri so šle električne iskre na koži. Ožgalnine po blisku pa kažejo popolnoma drugačno obliko. Pogostoma se nam predstavljajo kot
trakovi, široki kakor prst,
i ki se vlečejo n. pr. od desne rame do levega boka, včasih pa potekajo zavojičasto okrog kakšnega uda. Točna geometrična ! omejitev, razsežnost in potek vzdolž kak-! šne skupine mišic, pri. čemer ostane obleka lahko popolnoma nepoškodovana, so posebno značilen znak za rane, kakršne povzroča blisk.
če naletimo na človeka, ki je vanj treščilo, veli prvo pravilo, da ne smemo izgubljati časa z ugotavljanjem, ali je še živ alli ne, z ugotavljanjem njegovih osebnih podatkov in podobnim. Nemudoma moramo
i poskusiti z umetnim dihanjem,
! kakor velja to za utopljence. To nadalju-; jemo toliko časa, dokler ne prične pone-: srečenec sam zadostno in redno dihati. Znani profesor Jellinek, ki ima posebne izkušnje v področju električnih nezgod, je navedel dovolj primerov, da so poškodovanci, ki so jih proglasili že za nrtve, po večurnih poskusih z umetnim dihanjem vendarle oživeli.
V vsakem primeru je treba Istočasno, če je le mogoče, pozvati seveda zdravnika, ker more ta pogostoma z vbrizgavanjem primernih pripomočkov
oživiti delovanje srca in pljuč.
Nič nam ne more v	primerih vse-
kako bolj škodovati nego brezglavost.
šest mesecev pod orožje
-V
Vojaški rekrutJ odhajajo v vojašnico East Surrey
Največja drevesa na svetu
Sekvoje v Kaliforniji visoke lzo m, debele Zo m
Rockefellerjeva ustanova je dala raziskati pragozdove na severu Kalifornije. Razprostirajo se v dolžino kakšnih 700 km ob pacifiški obali. Tu je najti največja drevesa sveta. Tako zvani »gozd velikanove sestoji iz sekvoj, ki so nekoč morda pokrivale prostrane predele zemlje, a so jim pravi pogoji danes dani samo v severnem delu Kalifornije. Ta drevesa se dvigajo v povprečno višino 120 in imajo obseg kakšnih 2C m. Iz enega samega takšnega drevesa so zgradili cerkev, ki ima
prostora za 300 oseb, iz debla drugega drevesa pa so zgradili dva tucata enodružinskih hiš.
Sekvoja doseže povprečno starost 2000 let, so pa poedina drevesa, ki jim starost cenijo tudi na 400 let. V teh gozdovih živijo Indijanci Juroki, ki niso podrejeni nobenemu poglavarju, temveč neki vrsti du. hovne aristokracije. Odlične rodbine tega rodu imajo dolžnost, da gojijo in čuvajo staro duševno dediščino, ki .prehaja od po_ kolenja v pokolenje.
Barva oči je de
Dva temeljna odtenka: modra in rjava barva
Francoski raziskovalec de Candolle je objavil uspeh mnogoletnih raziskav o barvi človeških oči. Izkoristil je pri tem statistike, ki se bavijo s tem vprašanjem. Po njegovih raziskavah sta dve temeljni barvi, iz katerih se sestavljajo vse druge, to je modra in rjava. Kakor kažejo sta. tistike, imajo ženske v pretežni večini rjave oči, pri moških so pa češče vse barve ki so v svojih odtenkih različne ob obeh temeljnih barv. Najbolj redke pa so tako pri ženskah, kakor pri moških modre oči.
Po de Candollu je barva oči dedna. Osemdeset odstotkov vseh ljudi ima isto barvo kakor starši, seveda če sta barvi oči pri starših enaki, če temu ni tako. tedaj se očesna barva ravna po starih starših. če imajo starši raznobarvne oči, to je če sta temeljni barvi rjava in modra, te.
KVALITETNO BLAGO
je trpežnejše, zato tudi cenejše! Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro prtstoja!
Obiščite znano domačo tvrdko
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA a 7 kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah
daj se podeduje pred vsem rjava barva. Iz tega razloga je čedalje manj ljudi, ki imajo modre oči, čedalje več pa je oseb z rjavimi očmi.
Brivec: »Gospod, prosim, oprostite ampak rrw"i odpovedo živce, kadar vidim hd.. „ c
J>Paastag Show<)
Krištof Kolumb
postane svetnik
Neki kardinal v Rimu je nedavno izjavil, da kani papež Pij XII. 1. 1941. sklicati ekumenski koncil, katerega si je želel že pokojni papež, pa ni učakal tega zaradi krhkega zdravja. Na ekumenski koncil bo papež pozval vse kardinale, patriarhe, nad. škofe in škofe, ki so podrejeni njegovi avtoriteti. Po sodbi Pija XII. bo svetovni politični položaj do L 1941. že toliko razčiščen, da bo takšen setanek mogoč.
Na tem koncilu se bo razpravljalo o na. tančni definiciji dogme Marijinega vnebovzetja, možno pa je tudi da bo proglašen Krištof Kolumb za svetnika. L. 1924. bo namreč 450 let, odkar je bila odkrita Ame. rika.
Mesto levičarjev
Neka holandska znanstvena odprava je v pristanišču Tominiju na Celebesu ugotovila svojevrstno dejstvo, da so skoraj vsi tamkajšnji preb valci levičarji. V mestu, ki šteje okrog 5000 prebivalcev, je devetdeset odstotkov levičarjev, ki se delijo enakomerno na vse poklice in na oba spola. Ker takšnega primera doslej še niso nikjer opazovali, se znanstveniki trudijo, da bi dognali njegove vzroke. Gre pred vsem za ugotovitev, da-li gre za podedovano lastnost ali navado.
Otroška paraliza
v protektoratn
V zadnjem času se silno množijo primeri otroške paralize v češko-moravskem protektoratnem ozemlju. Bolezen razsaja posebno v Pardubicah, Jaromeficah in Nahodu. Dosflej se ni pojavila ta bolezen na ozemlju bivše češkoslovaške nikoli v epi-demičnem obsegu. Bolnike, med katerimi so tudi žene zdravnikov, leči jo s serumom, M ga že sedem let proizvajajo v Pragi.
Dohodki newyorških beračev
Newyarški župan La Guardia je naznanil, da se bo izvršila nemilostna kampanja proti newyorškim beračem, zlasti še iz tega razloga, da se obiskovalci svetovne razstave zavarujejo pred izkoriščanjem s strani te nadloge. Z anketo so namreč ugotovili, da je mogoče dejansko govoriti o izkoriščanju newyorškega prebivalstva s strani beračev. Vsote, ki si jih ti vsako leto naprosjačijo, so velikanske. Pri tem pa ima večina beračev toliko imetja, da bi ji ne balo treba beračiti.
Centimeter zemeljske
Prostornost
Opazovalnica na Pic-du-MidLde-Bigorre (2877 m) v Pirenejih je napravila zanimive poskuse, da bi ugotovila prozornost ozračja v višjih višinah.
V ta namen so .postavili na opazovalnico električno žarnico s svetlobnostjo 30.300 sveč, razen tega oddajnik za ultrakratke valove. Opazovalna postaja, ki naj bi za. beležila svetlobo žarnice in sprejem radijskih valov, je bila oddaljena 60 km ob
skorje
v višjih višinah
vznožju Pica Crabera. Opazovanja v jasnih nočeh so pokazala razmeroma visoko prozornost ozračja v višini 3000 m.
Pic-du-Midi, do katerega vodi nova avtomobilska cesta do višine 2640 m, je znamenit po svojem razgledu. Pokrajina, ki se da pregledati z vrha, obsega 400 km dolžine, to je stoti del zemeljskega obse. ga. Iz tega razloga so ta razgled imenovali tudi »centimeter zemeljske skorje«.
Teža sončnega žarka
Tehtnica v hermetsko zaprti stekleni komori
Neki kemični laboratorij je pred kratkim dobil novo tehtnico, ki je po vsej priliki najnatančnejša na svetu. Nje kazalec se razločno premakne, če »obremeniš« eno njenih skodelic z milijontinko grama. Občutljiva je v visoki meri tudi za toploto. Tako zadostuje, da zadene sončni žarek skodelo in že se ta zniža. Prav tako zadostuje, da ae tehtnici nekdo približa na
meter razdalje. Pod vplivom človeške telesne toplote se takoj nagne na to stran.
Samo ob sebi umevno, da običajna ste. klena omara, s katerimi čuvajo občutljive tehtnice, ni zadostovala. Izdelati so morali za to tehnico posebno stekleno komoro, ki je hermetsko zaprta in v kateri so svetloba. toplota, vlaga in zračni pritisk stalno enaki. S to tehtnico se da dobesedno stehtati sončni žarek.
Usodna pomota
Mrtvec je tožU za odškodnino
I
Pred kratkih »o v francoskem mestecu Arc-les.Gray ob veliki udeležbi javnosti pokopali zidarskega mojstra Carnettija. Moža te dalj časa ni bilo na spregled, potem so potegnili njegovo truplo iz Saone, v katero se je bil vrgel domnevno v napadu duševne zmedenosti. Vsaj njegovi sorodniki so mislili z vso gotovostjo, da je mrtvec Carnetti in so dejali, da je tudi modra obleka, ki jo je imel na sebi, njegova nedeljska obleka.
V Carnetti je vera stanovanju ao našli 4500 frankov in to je zadostovalo za svečan pogreb drugega razreda, ki so mu ga priredili sorodniki. Kako ao se pa ljudje začudili, ko je nekoliko dm pozneje Car. netti sam, živ in zdrav, prišel na policijo in protestira; proti svoji »smrti!« Nemudoma se je vrnil s svojega počitniškega potovanja, ko je v listu bral, da so ga mrtvega potegnili iz Saone.
42 žensk se hoče omožiti
z morilcem
Novo življenje po prestani kazni
Pred kratkim so v kanadskem mestu Momtrealu pamJJostili 421etnega Henryja Gabbitasa, ki so ga bili zavoljo umora žene obsodili na dosmrtno ječo. Osemnajst let je prebil za zamreženimi okni. še iz svoje celice je dal Gabbitas objaviti ženitveno ponudbo, v kateri je odkrito priznal svoje dejanje in izjavil, da je svojo ženo umoril, ker ga je varala. Vendar hoče ue enkrat poskusiti svojo srečo, je velel v oglasu, kajti dovolj dolgo je živel osam-
ljen. Prosi zato, naj bi se javile ženske, ki jih njegova preteklost ne bi motila.
Gabbitas je oa ta oglas dobil nič manj nego 42 odgovorov lz Kanade tn Zedinjenih držav. 42 žensk v starosti od 26 do 53 let je bilo pripravljenih, da se poroči z njim. Gabbitas je prosil ravnatleja jetnii-šnice, naj izbere zanj, ker se je sam že enkrat dovolj hudo zmotil in prepušča odločitev rajši komu drugemu. Izbrali somu primerno ženo. a sedaj so ga izpustili, da lahko prične novo življenje.
Krvnik je znorel
Potem ko je spravil na drugi svet 300 obsojencev
Najbolj znanega ameriškega rablja, Roberta Elliota ki je skoraj dvajset let izvrševal svoj poklic v šestih unijskih državah ln spravil v tem času na oni svet okrog 300 obsojencev, so morali oddati v norišnico. Poročajo, da je njegova bolezen neozdravljiva.
Elliot je bil Sacca ta Vanzettija privezal na električni stol in enako tudi Bruna Hauptmanna, ugrabitelja Lindberghovega sinčka. Njegova zadnja usmrtitev je bila usmrtitev Ruth Snyderjeve. Ta usmrtitev je bila posebno grozotna in je bila vzrok, da se mu je omračil um.
Elliotovo življenje je bilo, kakor pišejo ameriški listi sploh neprestana muka. i Gangsteri so ga bih javno obsodili na j
smrt, dvakrat so izvršili bombni atentat na njegovo hišo. Mnogo let se ni upal ustaliti se v kakšnem mestu, potoval je s svojo družino stalno od kraja do kraja.
Nevarnosti, ki so pretile njegovemu življenju, je bil videl v naprej in zato si je izposloval dovoljenje, da bo vršil rabeljSki posel s krinko na obrazu. A že pri eni prvih usmrtitev so njegovi pomočniki nekaj napačno napravili, sam je moral poseči vmes in pri tem mu je krinka padla z obraza Neki fotoreporter je tako dobil njegov obraz na ploščo in naslednji dan je vedela vsa Amerika, kaokšen je Elliot. Potem ni pomagalo nič več. da je živel pod tujim imenom, živel je vsa leta v neprestanem strahu.
oSSm<9
ov ni mogoče
privezati na zemljo
Neuspela poskusna kolonizacija ob Amurju
Pred desetimi leti je Moskva ustanovila na željo nekaterih židovskih zanešenja-kov posebno avtonomno židovsko republiko Birabidžan ob Amurju na Daljnem vzhodu. Središče nove republike, določene za naselitev vseh ruskih Židov, je postala postaja Tihonjkaja na progi Čita— Habarovsk. Ozemlje, ki se je določilo Židom za naselitev, pa leži ob rekah Bira in Bidžan. po katerih je dobila republika svoje ime.
Prvih pet let se je res priselilo nekoliko tisoč židovskih družin in republika je imela skoro tretjino židovskega prebivalstva. Židje so si ustanovili nekoliko vasi, ki so jim dali'imena Birefeld. Stalindorf in podobno, kajti državni jezik te republike je postal znani žargon »jiddiš« Ker pa je vlada vztrajala na zahtevi, da smejo židje živeti samo v kolhozih, priseljenci pa so bili po večini strastni pristaši zasebne lastnine, so začele židovske naselbine kopneti in kmalu je bilo židovskih naselnikov samo neznaten odstotek. Izkazalo se je namreč, da židje niso znali brati, da se niso hoteli niti lotiti obdelovanja zemlje in da so bili vsi napori poljedelskih inštruktorjev zaman. Tako je republika životarila in od prejšnjega židovskega eksperimenta ji je ostalo samo ponosno ime Jevrejskaja avtonomnaja sovjetskaja socialističeskaja respublika — brez židov. Da pa zemlja ne
ostane prazna, so začele oblasti naseljevati vanjo druge narode in so predvsem Be-lorusi vzljubili to rodovitno deželo, ki ji ne manjka prav ničesar. Bogata polja, obširni gozdovi, polni divjačine, zlasti kožu-harjev, znatna rudninska ležišča in izredno zdravilni rudninski vrelci — vsega tega židje niso znali ceniti, ker ni bilo nikogar, ki bi sezidal hiše, izkrčil gozd, potegnil prvo brazdo. Zdaj je vlada pokrenila novo akcijo za naselitev bogatega kraja. Iz Sta-lindorfa je prišlo v zapadno Rusijo večje odposlanstvo, ki vabi nove naseljence v obljubljeno deželo. To odposlanstvo pa obstoja iz samih Belorusov, ki tudi nabira naseljence med samimi Belorusi. Židje po sramotno neuspelem poskusu ne prihajajo več v poštev.
Naseljenci bodo imeli tudi dolžnost, da v primeru potrebe pomagajo amurski obmejni straži. Zato bodo dobivali posebne redne podpore. Oblast jim že sedaj pripravlja nova bivališča in odmejuje zemljišča. Kolhoz ▼ Stalindorfu je že v rokah beloruskih naseljencev, ker so ga bili židje popolnoma zapustili in zanemarili. Tako se je ponesrečil širokogrudni poskus moskovske vlade, da Žide zopet priveže na zemljo in jih nauči prirodnejšega življenja. Krivda za neuspeh ne leži na strani vlada.
Ko je z dokumenti dokazal, da je resni-čno Carnetti in da je živ, so morali pri. znati pomoto ln ga proglasiti uradno za živega. Slabo je bilo s sorodniki, proti katerim je vložil tožbo za odškodnino, kajti svoje prihranke v znesku 4500 frankov, ki so jih bili potrosili za njegov pogreb, je hotel Imeti nazaj. Izjavil je, da nima nobenega povoda, da bi na svoje stroške finansiral tujim ljudem pogrebe drugega razreda in da zahteva zato denar nazaj.
Krotak krokodilček
L-	.........• J
V živalskem vrtu v Los Angelesu se otroci takole zabavajo na hrbtih krokodilov
ANEKDOTE
Za vlade Henrika vm. je angleški parlament sklenil zakon, ki je zabranil duhovnikom ženitev. Eden največjih zagovornikov tega zakona, Norfolški vojvoda, se je nekaj časa nato sestal z nekim duhovnikom in ga vprašal, kaj meni o novem celibatu.
»Seveda je mogoče z zakonom duhovnikom zabraniti zvezo z ženskami, toda nobeni ženski ni mogoče prepovedati, da ne bi imela duhovnika za prijatelja.«
Louis XIV. je nekoč sprejel goslača Lol-lyja, ki je bil silno ošaben zaradi svojih uspehov na koncertnem odru. Ta ošabnost ga je tako napihovala, da se je vedno povzdigoval nad druge občane.
»Ti si torej tisti umetnik, o katerem gre glas, da ume s svojo violino in lokom vse, kar si kdo izmisli?« je vprašal kralj goslača ter ga skrbno motril od glave do pete.
»Tako je, Veličanstvo, tako vsaj govore o meni,« je odvrnil goslač in dvignil gosli k bradi in prijel lok v ščepec, da bi pokazal svojo umetnost.
»če je temu teko, ti priporočam, da najprej z lokom zašiješ luknjo v svoji nogavici, z violino pa isi osnažlž umazan ovratnik«, je dejal kralj in namignil ošabnemu Lollyju, da lahko odide ...
VSAK DAN ENA
»Dragec, zakaj pa si nisi kupil nekoliko večjega dežnika?« »Zato ker ne morem prenesti, da bi aa daleč pd ttbM j>Maro AuxeUo<||
ŠPORT
Danes je pester spored
Današnjo nedeljo imamo prav obilen športni spored. Nastopili bodo nogometaši, motoristi, atleti, plavači in zastopniki drugih panog. V Ljubljani bodo nogometaši po dolgem presledku spet pozdravili zagrebško Čoncordio, zvečer pa bo na kopališču Ilirije drugi nastop čeških plavačev. Dopoldne bo občinstvo lahko prisostvovalo kolesarskemu državnemu prvenstvu. Najboljši jugoslovenski kolesarji, ki dirkajo na 150 km dolgi progi od Zagreba do Ljubljane, bodo prispeli na cilj na Rudnik (pri gostilni Jelačin) približno okoli 11. Spored prireditev je naslednji:
V Ljubljani:
Kolesarstvo: okoli 11. cilj državnega kolesarskega prvenstva na Rudniku pri gostilni Jelačin.
Nogomet: ob 17.30 prijateljska tek-
ma Ljubljana : Concordia na igrišču ob Tyrševi cesti. Ob 15.30 predtekma.
Plavanje: ob 20.30 v kopališču Ilirije nadaljevanje plavalnega dvoboja med Češkim plavalnim klubom iz Prage in reprezentanco ljubljanskega podsaveza.
Športni dnevi:
V	Kranju, na Jesenicah in v Radečah pri Zidanem mostu imajo športne dneve SK Kranj, SK Kovinar oziroma SK Radeče.
Motociklist!:
V	Vel. Loki priredi danes 2SK Hermes prvo gorsko dirko na Dolenjskem.
Atletika:
V	Zagrebu je danes tretji in zaključni dan troboja med Beogradom, Ljubljano in Zagrebom.
Da bo Ljubelj še boljši!
Nekaj umestnih in dobro mišljenih pripomb k ljubeljskim dirkam
»Po tej vožnji vem, da je v Alpah en sam prelaz, ki ima res nekaj v sebi, in to je Ljubelj. Vse drugo, s / proslulim Kačbergom vred, je nasproti Ljubelju igrača.«
To je sodba dopisnika neke moto-turi-stične revije, ki je zaradi primerjave prevozil zadnja leta na motorju s prikolico vse gorske prelaze v Evropi. Nedvomno bo sloves našega Ljubelja v bodoče še bolj narasel in tudi ljubeljske motorne dirke bodo postale od leta do leta bolj popularne, če bo tudi njih organizacija držala korak z naraščajočim zanimanjem zanje. In prav glede organizacije se nam vsiljuje nekaj pripomb po izkušnjah pri zadnji dirki.
Nam, pasivnim gledalcem ob progi, ne imponira samo tempo posameznega vozača, ampak si tudi na splošno želimo temperamenta v celotni prireditvi, v prvi vrsti hitrejšega sosledja posameznih dirkačev. Pri zadnji dirki smo ta temperament precej pogrešali. Za 9. uro je bil napovedan start in šele ob 3. popoldne smo lahko spet zgenili svoje odrevenele okončine k sestopu v dolino. Za samo 59 startov je to več ko debelo odrejen čas. Pač ne hodimo na Ljubelj zato, da bi gledali 10 ali celo 20 minut trajajoče pavze. Zlasti ne, ker ni nikjer prilike za količkaj udobno sedenje in če je zemlja mokra od dežja, ti ne preostane drugega kot dolge ure balanci-ranja z ene noge na drugo. Za prihodnjič torej večji tempo, da bomo laže prestajali.
Napaka vseh naših motornih dirk, ki spravlja človeka v slabo voljo, je zmerom spet startna lista. Za ljubeljsko dirko je bilo napovedanih 73 dirkačev, startala pa ni niti polovica, še tako slabo vreme bi ne smelo biti vzrok tako velikemu izpadku. Pri dirkah v inozemstvu le redko kdaj dosežejo 10 odstotkov. Kdor ni popolnoma zanesljiv, naj ne pride na predhodno startno listo. Gledalci bomo zmerom bolj zadovoljni, če se bo program naknadno povečal za nekaj vozačev, kakor pa če bo samo
polovica napovedanih prišla na start. *
Stojiš nekje sredi dirkalne proge. Mimo tebe švigne številka za številko, skupina za skupino in kakor veš in znaš, se skušaš orientirati po startni listi. Skozi vrzeli v vrsti napovedanih tekmovalcev se za silo sicer zmerom znajdeš na tekočem, ali kdaj je konec ene kategorije in kdaj prične voziti druga, pa ni zmerom tako lahko uganiti. Nič tudi ne veš, čemu ta pavza, čemu druga, kje je obtičal en dirkač, kje drugi in zakaj. Vse neštete sltuacijske zanimivosti, ki dirko šele napravljajo intere-santno, ostanejo gledalcu prikrite. In vendar bi bilo temu lahko odpomoči z zvočno napravo. V bodoče bo treba to od vsega početka jemati v organizacijski načrt. Da-
Železničar v Kranju
Danes bo v Kranju športni dan z lahko-atletskimi prireditvami, table-teniškim turnirjem in nogometnimi tekmami. Sprva je bil predviden nogometni brzi turnir, ker pa je moštvo SK Bratstva sodelovanje odpovedalo zaradi športnega dneva SK Kovinarja na Jesenicah, je bil Kranj prisiljen brzoturnir odpovedati. Namesto brzoturnir-ja sta sedaj na sporedu dve nogometni tekmi, in sicer v predtekmi igrata moštvi SK Most in B-moštvo SK Kranja. V glavni tekmi pa nastopita SK Kranj in večkratni podsavezni prvak SK železničar iz Maribora- Pričetek bo ob 14.30.
Športni dan v Radečah
Danes praznujejo radeški športniki svoj vsakoletni praznik. Pokazali bodo pred javnostjo, da upravičeno nosijo naslov prvaka Posavja
Spored je naslednji: Ob 8. table-tenis turnir za prvenstvo Posavja. Zmagovalec prejme krasno darilo. Ob 15.30 nogometna tekma juniorjev Laško : Radeče. Ob 17. glavna tekma, SK Celje proti domači enaj-storlci.
Učite se reševalnega plavanja
6« en reševalni tečaj! Plavalna šola razpisuje na Iliriji reševalni tečaj za izurjene plavače. Po javni produkciji zaključenega prejšnjega reševalnega tečaja je toliko poraslo zanimanje in povpraševanje po tečaju za neizurjene plavače, da se je šola odločila razpisati še en tečaj od 28. avg. do 5. sept. dnevno z izjemo nedelj na kopališču Ilirije ob 17. uri. Prijavnina znaša 10 a vsakokratna vstopnina po 1 din. Prijave je poslati do vključno 27. t. m. na naslov šole na kopališču Ilirije. Po končanem tečaju bo izpit za udeležence ter bo prejel vsak potrdilo o usposobljenosti za reševanje. V tečaju se zahteva strogi red in disciplina in se vsaka kršitev kaznuje z izključitvijo iz tečaja
Mladinske tekme na Iliriji. Plavalna
nes se nikjer na svetu ne vrše nobene pomembnejše dirke več brez električnih zvočnih naprav. S tem osnovnim organizacijskim pripomočkom se bo treba tudi pri nas sprijazniti.
★
Da mrtvaška glava na stroju še ne pomeni zmerom bombnega vozača, nam je na Ljubelju lepo dokazal neki »prikoličar« iz Varaždina, ki se je tako počasi klamo-tal proti vrhu kakor postrežček s polno cizo. Tudi med solisti so bili dva ali trije, ki so menda pozabili, da so startali k dirki, ne pa k nedeljskemu izletu. Motorji jim gotovo niso opešali, ker ao imeli od vznožja do vrha zdrav glas. Torej pač premajhna »duševna kompreslja« za Ljubelj, ki zahteva v vsakem pogledu celega športnika. Ce prihodnjič takih motoriziranih ljubeljskih izletnikov ne bomo videli v vrstah
dirkačev, nam ne bo prav nič žal.
★
Ljubeljska cesta je za navadno makadamsko cesto v naravnost odličnem stanju. Vsa čast tistim, ki se brigajo zanjo. Seveda pa tudi najvestnejša oskrba ne more preprečiti, da se cesta zlasti v ostrih obratiščih serpentin ne bi zmlela. Tu so bile tiste opasne točke, kjer je bilo kolesa težko obdržati v zaželenem tiru in kjer so zlasti motorji s prikolicami improvizirali kar vratolomne poskoke. Drugod po svetu so proge za dirke mednarodnega značaja skoraj brez izjeme vse utrjene. Na Ljubelju bo treba začeti misliti vsaj na utrditev obratišč z betonom ali kockami. Le na ta način bo proga postala stabilna, da bo nudila vsem vozačem enake pogoje in ne kakor zdaj, ko imajo zadnji vozači v ovinkih progo slabšo kot prvi. Končno je tudi v samem interesu cestne uprave, da se ljubeljska cesta nekako utrdi, saj vzdrževanje makadamskega cestišča pri sedanjem
prometu ogromno stane.
★
Vzmeti na zadnji osi so najnovejša izpopolnitev na motornih kolesih. Prednost elastično obešenega kolesa napram togi zadnji osi je bila tudi na Ljubelju kar očitna Zlasti se je to videlo v težki kategoriji, n. pr. pri motorjih BMW, ki jih je bilo pač največ iz te najmodernejše vrste. Vobče je Ljubelj letos videl skoraj vse nove športne stroje, na kakršnih se vozi tudi na velikih dirkah v inozemstvu, tako da se res ne moremo pritožiti, da bi bili v tem
pogledu kaj prikrajšani.
★
Glavno pa je tole: Letošnji Ljubelj je pokazal zvrhano mero dobre volje ln resnega prizadevanja po napredku. Ce pojde tako dalje, bomo tudi začetnim težavam ln nedostatkom kaj skoraj ko« ln ljubeljske dirke bodo postale športna prireditev mednarodnega formata.	T. J.
šola priredi javno produkcijo udeležencev mladinskih počitniških tečajev na dan 27. t. m. dopoldne na kopališču Ilirije, združeno z lahkimi mladinskimi tekmami. Že danes opozarjamo - vse udeležence, da se zanimajo za udeležbo na tekmah in produkciji, pa tudi starše otrok in one, ki nameravajo poslati mladino v počitniške tečaje prihodnje leto, da spoznajo koristnost te ustanove za njihove otroke. Podrobnosti bomo še objavili.
Otroci še plavajo na Iliriji ln bodo vse lepe dni do pričetka šole. Plavalna šola ima letos že tretji počitniški tečaj. Za šolsko mladino je še prilika, da izkoristi zadnje dni pred šolskim letom za koristne plavalne vežbe na toplem soncu. Tečaj je vsak dan ob 9. zjutraj. Pohitite, da koristno zaključite počitnice. — Prva jugosl. plavalna šola.
V nekaj vrstah
Herman Bizjak, bivši igralec Primorja, Maribora, Mure in slednjič SK Mislinje v Slovenjem Gradcu, je te dni slavil 201et-nlco udejstvovanja na zelenem polju. Ob tej priliki je Mislinje igralo s Trbovljem in zmagalo z 2:1. V odmoru tekme so jubilantu čestitali.
KID na Jesenicah bo za uspelimi zimskimi prireditvami organizirala zdaj še razne poletne športne igre, na katerih naj bi sodelovali vsi nameščenci ln delavci podjetja. Prva prireditev bo na koncu avgusta ali v začetku septembra. Na sporedu bodo atletske in nogometne tekme. Tekmovali bodo moški in ženske. Pravico nastopa imajo vsi nameščenci KID in otroci staršev, ki so zaposleni pri KID.
V ligaškem plavalnem srečanju med Viktorijo in Jadranom v Splitu je v plavanju zmagala Viktorija s 66 : 42 točkam, v waterpolu pa Jadran s 3:2. Na tekmovanju je bilo postavljenih 6 novih jugoslovenskih rekordov: Smolikova na 100 m hrbtno 1:22.5, Kohn v prsnem plavanju na 300 m 4:43.6, na 400 m 6:22.2 ln na 500 m 8:00.4. Oba imenovana sta člana Viktorije. Peti rekord je postavila Finčeva (Ilirija)
na 50 m prosto s 32.7 in slednjič Jadrano-va ženska štafeta 4 X 500 prosto s 2:16.
Japonci so se odločili, da bodo poslali na olimpijske igre v Helsinki 21 plavačev. Devet so jih že določili, ostali 12 pa bodo izbrali po končnem srednješolskem prvenstvu
Na V. zimske olimpijske igre v Garmisch Partenkirchen so se nedavno prijavile še Jugoslavija Francija Finska Grčija, Anglija Holandska in Slovaška ter bo s prejšnjimi prijavami sodelovalo 15 držav. Prireditveni odbor je povabil v goste 1200 inozemskih smučarjev.
Maribor : Atletik. Danes ob 8. zjutraj se bodo pričele izločilne tekme v tenisu za in. kolo klubskega prvenstva v tenisu med najboljšimi teniškimi igralci Maribora in Celja Za Maribor bodo igrali gg. Al-baneže, Tončič, Mali in škapin, za SK Atletik pa škoberne, Rakusch, Dabjan in KreL Tekmovanje se bo vršilo na Raku-schevih igriščih.
SK Celje — nogometna sekcija. Redni treningi prvega moštva in rezerve vsak torek in četrtek. Vsi določeni igralci se morajo treningov redno udeleževati. Mladina trenira vsako sredo in petek. Sprejemajo se novi člani.
SK Svoboda, Ljubljana. Zaradi današnjega gostovanja v Duplici mora biti določeno moštvo ob 13.15 na glavnem kolodvoru. Opremo dvignite danes od 8. do 9. v klubovi garderobi.
SK Jadran. Juniorji Igrajo ob 9. na našem Igrišču prijateljsko tekmo ln naj bodo zaradi tega pol ure pred pričetkom v garderobi. I. garnitura istotam ob 10. zaradi gostovanja v Litiji.
Zahvala gasilskega kongresnega odbora
Gasilska zajednica dravske banovine m kongresni odbor nam pošiljata zahvalo, v kateri z izrazom neomajne zvestobe izražata hvaležnost za visoko pozornost, ki je je bil gasilski kongres deležen s strani Nj. Vel. kralja Petra n. in najvišjega pokrovitelja kongresa Nj. Vis. kraljeviča
Tomislava.
Kongresni odbor se zahvaljuje dalje najvišjim predstavnikom države, cerkve in naroda, civilnim in vojaškim oblastvtm, banovini in mestni občini ljubljanski za vso naklonjenost in uslužnost Prav tako se zahvaljuje vsem darovalcem daril, tek-
movalcem-zmagovalcem.
Zahvalo vsem, ki so kakorkoli sodelovali v pripravah in pri poteku kongresa, tako predvsem železničarjem, ki so vložili vse napore, da se je srečno izvršil prevoz velikih množic, policiji za vzdrževanje reda, vsem rediteljem, trgovcem, ki so tako lepo okrasili svoja Izložbena okna, delodajalcem ,ki so dovolili, da so njihovi uslužbenci sodelovali pri kongresu, cestni železnici za ugodnosti, ki jih je iovolila lastnikom hiš, ki so okrasili Ljubljano v kongresnih dneh z zastavami ln zelenjem, organizacijam, ki so s toliko vnemo pospeševale kongres in njegove vzvišene namene kakor n. pr. društvo Rdeči križ in vsem tistim, ki so pripomogli za tako lepo število narodnih noš, vsem dobaviteljem, novinarjem za vestno in točno poročanje. lastnikom avtomobilov, ki sojm dajali na razpolago ob dnevih kongresa zdravnikom, samarijanom, bolniškim sestram, skavtom, telovadcem ln sploh vsem, ki so kakor koli duhovno ali gmotno pomagali do končnega veličastnega uspeha. Vsem tisočera zahvala,
Globoko priznanje ln hvalo izreka kongresni odbor ne v najzadnji vrsti vsemu slovenskemu in jugoslovenskemu gasilstvu ki mu ni bilo mar ne gmotnih ne osebnih žrtev da se pred očmi vsega sveta pokaže vrednega sprejeti v svojo sredo kongres za napredek in dVig države tn naroda ob gasilski misli.
IZID
žrebanja efektne loterije Gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani
Žrebanje se je pričelo dne 16. avgusta t. L ob 21 uri in je trajalo brez odmora do 915 dne 17. avgusta t 1. Žrebanje se je izvršilo v prostorih imenovane Gasilske zajednice Javno ob navzočnosti občinstva in pod stalnim nadzorstvom Javnega notarja in kontrolnega organa finančnega
oblastva.	„ .
Izžrebane so bile tele številke srečk m
so zadele:	_ __ ... ,
29.215 (dobitek št. 1 avto). 3.488 (dobitek št. 2 avto). 44.611, 41.389. 43 393. 44.653 (dobitki št. 3—6 — motorna kolesa). 39.867, 2246 (dobitka št. 7 in 8 — šivalna stroia). 45 012 18.133, 24.707. 23.852. 28 358. 48193 4 069 25 952. 45.216. 4 350 (dobitki št. 9 do 18 — moška dvokolesa). 30.949. 40.504. 49.086. 14 030. 10 984. 8.473. 35 617. 12 274. 29 367 11.762 (dobitki št. 19—28 — ženska dvokolesa). 37.365. 25 576. 25.652. 8 524. 17 575. 8.184. 14.750. 28.745. 31.359. 17 ™. 10.098. 18 640, 26.137. 9.398. 45031 (dob^ki
št 29_43 — moška d^ok^l-^fO 33.984.
94 777 T7 361 15^46. 8 762 T> *«6 47 099. 4fi.07fi'	27 872. «260 * *65. 99.600,
96 490 22.808 (dobitki št 44—58 — ženska
dvokoiesat.
Dobitke št 59—1 ono ca radele:
?n	931	232	299	355	453	756
»34	R«2					1 459
101«	io<?o		1133	1914	1395	
1 4A1	1485	1523	1745	1751	1756	1911
IflSl						2498
2019	9107	2974	931 n	2353	2460	
		9009	29«7			3517
	317«	3994	3?>oo	3WI1	3512	
3703	3«71	300«	3933	3934		42««
401«	4167	4197	4221	4229	4277	
49««	431«	43K?	43K«	4402	4425	44*>0
44«0	44««	4K79	4««7	4735	4 «01	
504?	50«3	50«8	519A	•»932	K251	5*>79
5399	«!39«	543	430«	K 4 9«	K439	5<>fiQ
5fi*7	5650	5728	5758	5771	5803	5826
5949						«?99
6007	602*	611«	6131	6167	«190	
69K?	«302	«43«	6474	«537	«K«8	
6«11	6692	««99	6655	6659	6730	6736
6769	6937	6973				
7045	7208	7327	7371	7449	7505	7*48
7604	7681	7819	7«K?	78«4	78R9	7«««
8050	8132	«910	8378	«45«	«484	8595
8605	8625	««58	8686	8774	8869	8876
8908	8938	8955				
904«	9099	9172	9939	9313	9395	9343
9414	9429	9440	9505	9S95	PR4«	9668
9695	9697	9769	9930	9958	9988	
10018 10333 10545 10960
11016
11302
11519
11978
12072
12636
13068
13260
13887
14016
14174
14405
15009
15265
15550
15919
16194
16509
16947
17104
17426
17945
18015
18224
18418
18773
19314
19722
10042 10348 10663 10980
11020 11305 11588 11993 12121 12723 13118 13592 13917 14038 14205 14997 15011 15376 15575
16225 16669 16963 17129 17511 17960 18057 18256 18652 18859 19344 19782
10081
10381 10724 10996 11052 11390 11617
12131 12748 13129 13630 13936 14049 14243
10170 10418 10818
11057 11418 11645
12281 12862 13164 13700 14968 14058 14264
15012 15037 15438 15455 15624 15628
16226 16671
17141 17512 17993 18101 18281 18667 18862 19434 19848
16297 16672
17172 17520
18116 18367 18674 19000 19502 19908
10225 10246 10267 10441 10451 10474 10849 10878 10909
11070 11078 11158 11459 11460 11486 11728 11800 11904
12304 12436 12579 12971
13192 13224 13228 13737 13777 13842
14070 14120 14139 14342 14361 14371
15066 15104 15154 15464 15484 15543 15635 15794 15899
16382 16466 16470 16834 16889 16920
17201 17404 17418 17533 17843 17909
18117 18131 18139 18373 18382 18386 18699 18733 18740
19518 19630 19667
20015 20282 20580 20624 20757 20772 20964 20969 21047 21078 21275 21313 21516 21533 21713 21733 22058 22134 22284 22392 22582 22596 22995
23041 23131 23302 23308 23944
24032 24038 24505 24538 24784 24799 25038 25047 25206 25215 25565 25587 25889 25981 26022 26095 26366 26372 26590 26632 27008 27062 27306 27498 27797 27838 28029 28110 28785 28920 29026 29138 29500 29531 29874 29879
20511 20546 20552 20656 20658 20667 20849 20861 20891
21094 21316 21606 21769 22149 22480 22628
21110 21387 21607 21868 22197 22488 22653
21209 21467 21645 21953 22205 22499 22658
23156 23198 23230 23408 23471 23554
24039 24562 24823 25070 25223 25691 25998 26101 26389 26719 27103 27542 27847 28164 28968 29219 29574 29881
24220 24315 24652 24693 24829 24844 25077 25160 25368 25401 25730 25758
20554 20563 20726 20743 20946 20951
21211 21252 21503 21509 21683 21694
22238 22260 22528 22556 22733 22780
23284 23286 23582 23804
24385 24393 24734 24759 24861 24884 25168 25183 25453 25496 25761 25800
26103 26391 26754 27109 27597 27924 28234
26251 26414 26914 27160 27632 27942 28349
26263 26569 26929 27223 27678 27952 28396
26329 26574 26996 27266 27735
28784
29277 29279 29576 29601 29949 29955
29472 29486 29721 29786
30149 30160 30168 30206 30261 30308 30317 30434 30509 30539 30559 30684 30726 30727 30788 30842 30873 30972 30996
31006 31489 31680 32021 32264 32703 32817
31010 31500 31782 32047 32370 32713 32870
31097 31151 31275 31310 31383 31568 31611 31624 31672 31674 31833 31847 31876 32158 32173 32183 32223 32254 32391 32455 32562 32576 32630 32744 32748 32788 32799 32816
33092 33230 33243 33347 33373 33393 33394 33434 33463 33486 33654 33692 33717 33849 33890
34028 34052 34124 34167 84169 34186 34194 34204 34496 34549 34639 34657 34700 34963 34971
35007 35245 35843 36100 36694 37043 37210 37693 38119 38662 38860 39001 39375 39639 39926
40007 40530 40773 41019 41308 41688 41962 42059 42614 42860 43220 43619 43847 44017 44189 44409 44649 45183 45628 45978 46066 46364 46675 46814 47016 47666 47935 48035 4 S 260 48635 49061 49195 49408 49610
35024 35363 35801 36205 36727 37064 37355 37802 38220 38679 38906 39123 39390 39662 39953
40143 40581 40854 41021 41378 41702 41964 42114 42642 42899 43410 43631 43907 44032 44225 44460 44741 45297 45720
46078 46402 46681 46865 47247 47744 47965 48040 48377 48672 49069 49221 49422 49681
35027 35518 35846 36355 36853 37099 37415 37857 38265 38695 38945 39140 39448 39753
40185 40678 40862 41058 41381 41755
42348 42625 42913 43439 43877 43934 44058 44233 44503 44748 45329 45755
46084 46446 46697 46971 47253 47790
48050 48400 48829 49118 49251 49445 49784
35032 35526 35871 36373 36881 37106 37531 37921 38273 38727 38969 39145 39501 39773
40250 40681 40877 41062 41383 41810
42398 42730 42951 43514 43693 43991 44138 44236 44523 44844 45355 45777
46115 46593 46737 46936 47281 47868
48074 48441 48873 49131 49253 49495 49924.
35046 35051 35181 35554 35713 35731 35875 35972 36385 36497 36605
37124 37590 37978 38313 38771 38993 39270 39524 39818
40373 40689 40941 41197 41405 41897
42467 42798 42983 43517 43731 43997 44140 44296 44533 44987 45577 45888
37156 37187 37620 37659
38494 38540 38834 38844
39278 39327 39586 39638 39898 39917
40416 40476 40735 40742 40955
41287 41306 41489 41544 41933 41942
42552 42559 42818 42824
43543 43609 43733 43845
44170 44179 44355 44378 44546 44635
45598 45627 45906 45949
46178 46240 46248 46630 46634 46654 46760 46775 46797 46973
47337 47471 47575 47871 47887 47925
48083 48141 48163 48457 48480 48491
48881
49132 49169 49181 49277 49307 49388 49546 49564 49606
Člani loterijskega odbora: Dolinar Josip L r., Lah Mihael L r., Mikuž Zdravko L r.
Kontrolni organ finančnega oblastva: Lokin Vjekoslav L r.
Dobitki se bodo dajali počenši od 21. avgusta t. L do 21. oktobra t. 1. vsak dan od 10.—12. ure in od 16.—18. ure (z izjemo nedelj in praznikov) pri Gasilski zajednici dravske banovine v Ljubljani, Tyrševa c. št. 29 (dvorišče) proti izročitvi dotične izžrebane srečke. Dobitki se morejo prejeti tudi potom gasilskih čet, a se morajo stroški morebitnega prevoza po železnici plačati. Ce pa kdo zahteva, da se mu dobitek pošlje na kakšen drug naslov, se bodo stroški zaračunali proti povzetja Dobitki, ki bi ne bili dvignjeni do vključno 21. oktobra t. 1. zapadejo v korist podpisane Gas. zajednice.
Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani dne 19. avgusta 1939.
Predsednik:	Tajnik:
dr. Kodre Anton 1. r. Mežek Franc 1. r.
Iz življenja na deželi
BLED. Zvočni kino predvaja danes v nedeljo najlepši film maJe Shiriey Temple »Heidi«. Od torka do četrtka Wernerjeva komedija »Na ledeni plošči«. (—)
Iz Hrastnika
h— Tombola gasilske čete steklarn© bo danes popoldne pri šoperju za Savo. Začetek bo točno ob pol 16. Dobitki so zelo krasni. Oglejte se jih še pred tombolo. Srečke po " din se dobe vsepovsod.
h— Pomotoma je bila priobčena v torek notica o tekmi naših malih harmonikar, jev. Bila je pa tekma samo odraslih harmonikarjev. — Naši mali harmonikarji bodo imeli pod vodstvom g. prof. Rančigaja iz Ljubljane koncert šele v mesecu septembru.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
NOVO PREUREJENA
GOSTILNA »LL0YD«
NA SV. PETRA CESTI nudi vsakovrstna topla ln mrzla jedila, kakor tudi štajerska in dalmatinska vina,
cviček itd. Abonenti se sprejemajo! Krasen senčnat vrt. — Velika dvorana za zborovanja na razpolago! VSAKO NEDELJO GODBA ZA PLES. Priporoča se
Velikovrh Rezika
gostilničarka
, M. DRENIK
Sa autie tiuMialIa
zavijačke ■■■■■■■i
ln
Kongresni trg St 7
zlate niti, luskinice, rožnati trakovi 1. t. d. Volna, preja, predtiskarija itd.
Znani SALVAT ČAJ proti žolčnim kamenom m bolez-, nim žolčnega mehurja se i dobi pri glavnem zastopniku \ Lekarna pri Sv. Ivanu, Za-, greh, Kaptoi 17. — Zastonj 1 pošljemo prospekte o zdravljenju.
O. C.S. br. 27870-1936 Rn 5487

It KOLESA
j^M kupite dobro in po-coni tudi na obroke
W pri
H.SUTTNER.UrMjana:
^ Brezob vezen ogledi Aleksandrova S,*
Ta vrstni red je napravljen zaradi lažje- I ga pregleda. Pravilni vrstni red izžrebanih .srečk je posvedočen v notarskem zapisniku.	1
Kdor zida
dobi ves stavbeni material pri
Material
trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA
TELEF. 27-16 — TVRSEVA C. 88/b. Brzojavl: Material.
Brez posebnega obvestila.
f
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Umrla nam je naša srčno ljubljena soproga, hčerka, snaha, sestra in svakinja, gospa
VERA MILOST roj. LETNAR
SOPROGA MAG. URADNIKA
Na njeni poslednji poti jo spremimo v ponedeljek, dne 21. t. m. ob pol 6. url popoldne Izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 19. avgusta 1939.
Globoko žalujoči: JANKO, soprog; rodbine: MILOST, LETNAR, dr. ROBIDA, Ing. PADUBSKY, CUK in ostalo sorodstvo.

Slovenec piše zgodovino tujske legije
Droga plat zvona —Izkninje In dognanja legionarja Stojana drflca
Sidi Bel Abbes, 4 avgusta 1939
Nameravam po petih letih očrtati sliko svojega življenja, toda ne pod nabuhlim naslovom »Beg iz tujske legije« — kolikor je naporno in za Slovenca ali Slovana sploh dostojno uiti odtod, pa naj še toliko trpi. Prej kaže premisliti, si biti na jasnem o svoji volji in svojem podpisu. Naši bratje Srbi prikladno pravijo: Na muci se poznaju junaci.
Za 17-letne fante pa to življenje vobče ni. Zame, poudarjam, telesno ni tukaj težko in vse sem izdržal s stisnjenimi zobmi. Pač pa je druga stvar, ki me žge — ne toliko domotožje kolikor zavest, da bi danes mogel bolje koristiti Domovini.
S svoje strani motrim Legijo popolnoma drugače. To stališče je pravo. Zato mi postaja čedalje lažje, da gledam naprej na nemoteno odslužitev obveznosti, ki sem si jo naložil pred 20 meseci. In tako si mirno govorim: Še 3 leta in 4 mesece me loči od obljubljene dežele. S potrpljenjem se mažem.
Mene je vedno nad vse zanimal vzrok, zakaj je Legija obstala kot samostojno telo nad 100 let, ko je vendar sestavljena iz tako različnih življev, nabranih iz vseh držav, o katerih gre glas, da ne poznajo nobene svetinje več, da nimajo nobene časti, nikakega spoštovanja pred veljavo posameznikov niti pred oblastjo: kako se morejo uvrstiti taki ljudje v eno krdelo, ki zavzema, po pravici in resnici rečeno, najvidnejše mesto v zgodovini francoskega orožja. Saj polki te legije, njih zastave, nosijo najvišja vojna odlikovanja! To je vsekakor čudno, ko se iz nezanesljivih sestavin ustvari četa, ki je znala vselej zmagati ali poginiti, samo ne odstopiti. Četa, ki se je borila po celinah — Afrika, Azija, Evropa, Amerika — za inozemca in njegov sijaj! Kje tiči duhovna vzmet te čete? Vsaka vojska, slednja organizacija mora vendar imeti svoje nravstvo, vir sile in čut za čast. Vprašal sem se: Odkod neki ta neomajna nravnost, ta železna odločnost oseb, ki jih je po večini družba zavrgla in ki so med seboj zmeraj samo neznanci? Oseb iz vseh narodov, ki se v Evropi tolikanj tarejo med seboj — a so brez razlike ravno sinovi teh sovražnih si nacij v enem in istem kroju, spe v istih sobah, jedo isti kruh, služijo pod istim praporom, bojevali so se za isto stvar, kakor dandanes delajo za istega gospodarja — njegovi prvi pionirji.
Njihova preteklost — grehi. Mar naj Francijo skrbi to, kar je bilo, f:o pa so svqjo zablodo oprali na polju slave, sami sebe vodili v zmago nad seboj, v gotovo smrt za ugled francoske zastave, v kateri imajo ves svoj »moral«. Prošlost je zbrisana. Ljudje brez ognjišča, brez svojih dragih, brez svoje stare domovine, brez strahu: ne boje se ničesar, ne boje se nikogar. So se mar prodali? Da bi s« človek prodal za peščico frankov, za skledo leče — potem pa zato še bolj trpel, se pokoril neizprosni disciplini, prenašal žejo, peklensko sonce, saharski pesek, maroške prepade, smrtonosno podnebje v Tonkinu in močvirsko mrzlico na Madagaskarju! Kaj je te ljudi prignal sem strah pred sodnikom, morebitni zločin, storjen nekje po nepremišljenosti, ko je tu vendar hujše nego v ječi? Saj je kot vojak-legionar pač samo za to, da izdahne v danem trenutku. Umreti seveda moraš, a po vrhu te divjaki nemilostljivo razmrcvarijo. Pustolovci ? Prenapeti romantiki? Kolikor je njih prišlo, so se že prve ure po podpisu zaveze prepričali, da tu ne gre za srečolovstvo ali pa za romantiko. Romantika je za turista s polnim žepom in vsemi pritiklinami, ki jih je treba za uživanje afriških mikavnosti in milin ali za lov na dogodivščine. Vse to pa ni za legionarja, posebno ne za mladega junaka, za
katerega legija ni otroški vrtec.
* * *
Naj vam nanizam izreke najvišjih poveljnikov, ki so smatrali legijo za valjar, za poslednji udarec v bitkah celega stoletja.
Zmaga, kdo ve bolje od vas, legionarji, kaj je to — zmaga. — Maršal Franchet d'Esperay 1931.
Ti edinstveni vojaki so nosili po vseh afriških bojiščih svoj najlepši legionarski polet; oni so bih najbolj slavljeni od vseh zmagovalcev našega velikega osvajanja.
—	Polkovnik De Villebois-Mareuil, 1890, Alžir.
Francoska tujska legija je čudovita trupa. — General Cordova, vrhovni poveljnik španske vojske 1836 (ko je legija obstojala komaj 5—7 let).
Na srečo, služite za primer ostalim, legionarji. — Maršal Canrobert, Krim, 1854.
Ko smo videli, kako se vaše »velike suknje« vzpenjajo in zavzemajo naše okope, ne da bi se zmenili za naše streljanje, smo pobegnili — Ujeti poglavar Kabilov po predaji 1858.
Legija je v Magenti, stvar je dobljena.
—	Maršal Mac-Mahon v Italiji 1859. Vojaki legije, vaš prapor ni dovolj velik,
nima zadosti gub, da bi mogel naznačiti vse naslove vaših odlik. — General Deli-gny, Mehika 1863.
Legija more čisto sama opraviti delo cele divizije. — General Peytavin, Francija 1870.
Vi ostali legionarji ste vojaki, da umirate. Pošiljam vas tja, koder smrt kosi. — General De Negrier, Tonkin 1884.
Tu je legija, oddelek, na katerega morete računati v slednjih okoliščinah. Brez njega nikakor ne bi mogel dobro končati odprave v Dahomey. — General Dodds, Dahomey 1892.
Potrebujem 600 mož tujske legije, ki bodo zmožni, da v danem trenutku umro, če tako nanese. — General Gallieni, Madaga-j£MM896.
Ves čas mojega poveljevanja v južnem Oranu in Maroku je bila Legija moja najljubša četa! — Maršal Lyautey, Južni Oran, 1900—06.
Z njimi moramo biti v ognju, potem spoznamo, da je to krdelo, s katerim moremo tvegati vse. — Maršal Lyautey, Maroko 1907—18.
Vi ae ne ustavite v svojih uspehih, kakor ne bom jaz nehal zahtevati za vas novih nagrad. Vaša zastava bo, če treba, Oficir komander Častne legije. — Maršal Pčtain, Francija 1917.
Bataljon Legije je v vseh bojih neprenehoma dajal dokaze največjih junaštev, hladnokrvnosti in zanesljivosti, ki so skozi dolga leta čast stare Legije. — General Boillard, Solunska fronta 1915.
Po svoji legendarni, kvalificirani pripravljenosti, po svoji pogumnosti, požrtvo-vanju ostane Legija najboljša četa, s katero se lahko razpolaga. Njeni bataljoni, spretni v napadu nič manj nego v obrambi, jačajo občudovanje vseh onih, ki so jih gledali v ognju. — Uradno poročilo 3. vojne divizije v Maroku 1926—33.
4. eskadron I. tujskega konjeniškega polka je stvoril legende, ki se lahko merijo z najslavnejšimi podvigi staroveških vojn. — General Billotte, Anam 1930.
Orisati vsa »čojstva« in junaštva bi pomenilo sestaviti delo, ki bi obsegalo debele knjige.
Poznam početja legionarjev skozi stoletje, poznam sedanja podjetja — nič manj nevarna tam po Sahari, Maroku, Siriji in Tonkinu. Na strani moram pustiti vse neznatne, četudi neprijetne vsakdanje zade-vice, ki so popolnoma brezpomembne. Dati moram priznanje, čeprav skromno. Odločil sem se, da po svojih močeh pripravim zgodovino Legije od začetka do danes, in sicer po virih, ki so mi na razpolago. Kar se čita o reči, čeprav v zgoščenem vojaškem slogu, požene človeku navzlic vročini mrzel pot po koži; mravljinci mi gomaze po polti in nehote se vprašujem: Kako so le to zmogli!
Prave knjige sploh ni mogoče napisati, pač pa le pregled najmikavnejših bojev in tehničnih pripomočkov. V ta namen že precej časa zbiram podatke in upam, da uspem v svoji nakani. Kolikor mogoče jasno in nepristransko hočem odkriti skrivnost, ki se vleče že preko stoletja skozi bitek in žitek ljudi brez imena, ki so poznali zgolj eno voljo, zgolj eno geslo: Pour la France (za Francijo). Zadeva je od sile dolga, obrazložim jo v tej knjigi.
Hočeš li razumeti Legijo in njena dejanja, moraš iti kar dva tisoč let nazaj, v dobo rimskih legij. Saj francoska legija ima iste naloge: osvajati, zavojevati, urejati, vzdržati red, pripravljati in čuvati neizmerne prostore za naseljence, ustvarjati ceste, vodnjake, kanalizacijo, naselja. Da je za poedinca to utrudljivo, razumeš. A za celoto, za četo to ni nič.
Marsikomu klone glava od neznanske zmešnjave na prsi. Kruti so zakoni, oso-bito v minulosti — toda docela neznani za legionarja, ki je na svojem mestu. Mladega legionarja seveda ne moremo obsoditi, namreč moralno, če je utekel. To je edina prigoda legionarju, ki nima stalnosti. Ako se mu je beg posrečil, se je le enemu od sto. Drugi hitro sami pridejo nazaj — sestradani, žejni, trudni na smrt. Nekatere pa oblasti kmalu primejo. Prve doleti neobčutna kazen. Drugi pa hajdi v Colomb Bechar!
♦ * *
Nemara je v Ljubljani že tekel film o defileju 14. julija v Parizu, kjer je prvič po svetovnem krvavem obračunu bila Legija sprejeta z največjim navdušenjem. Pred tednom so se vrnili z zmagovitega pohoda, vsi srečni in zadovoljni. Kako naglo so pozabili vse težave! Mi drugi pa smo od zavisti kar pihali. Ali čim smo videli na platnu, kako so nas predstavili Pari-žanom, smo jim najiskreneje ploskali, brž ko so se povrnili. Komaj so bili razpušče-ni, smo jih obsipali z vprašanji, da se niso utegnili niti razkomotati.
Najbolj smo se nasmejali četverici stroj-ničarjev (mitraljezov), ki so prekoračili kosarenski zid, a stražar — francoski vojak — jim je še ramo nastavil, da so mogli po razbojniško preko. Nato smo se pomešali med množico. Dekleta so jim trgala gumbe, ki nosijo napis Lčgion fitrangčre. Trgale so jim z zelenordečih naramnikov (epolet) rdeče resice, ki padajo po ramah: za spomin. Pri tem so se našli s filmsko zvezdo Marleno Dietrichovo, ki je vsaj enkrat naletela na pristne legionarje. a ne samo kulisne kulije. Poslala jim je svoje fotografije od sladčic in čokolade: kapetan jih je za prestopek malo zaprl.
Stevo M. iz Požarevca pa mi pripoveduje: »Ko sem se sprehajal 14. VII. popoldne in zvečer, me je nad 50 Nemcev vprašalo: Govorite li nemški? Jaz pa kratko in malo le francoski. Ako tega ne razumete, pa srbski!«
Nabralo se je toliko zgodbic, da ftotje še povedati ne morejo. Pisem dobivajo od Parižank cele kopice, mnogi tudi — denar! Vrag, pa razumi legijo. Seveda služba zopet teče ko poprej in polahko se vsi »Par rižani« vračajo iz seinskih sanj v vsakdanjo hrapavost.
Mene so zdaj doletele nekake počitnice. Sicer sem jih res zaslužil. Nič ne delam. Samo nekoliko predavam o strojnicah ln topiču 37 mm za novince, žulji na dlaneh so izginili. Sedaj sem že »stari« in me puste pri miru. Meni se to prileže in sem kar zadovoljen.
Vročina je muhasta, do 40»C v senci. Vrta v oči. človek je venomer moker ali vlažen. V opoldanski pripeki imam občutek, kakor da me nevidna roka gladi z razbeljenim fikahritom po lic«. Ob tej žga-
Mni nam pritiče »siesta«, tri ure za počitek. A zaspati ne moreš. Človek tako rekoč plava v znoju. Ponoči pa pritisnejo stenice — z njimi smo večno v besnem vojnem stanju. Desinsekcija: desinfekcija sob, bencin, petrolej. Nobena reč ne zaleže. Pokončati jih ni mogoče. Vojašnica je sto let stara.
Voda, ta nas gonobi! Dobro vemo, da ni prvovrstna, da je celo kvarna, nevarna. Saj znamo brati, povsod piše: L'eau non potable, dangereuse, v vseh jezikih, pa se je moramo včasih le nalokati. Ali potlej je joj in prejoj: bacili rogovilijo po trebuhu, trajno zasedanje v W. C. Legijo kol-neš in Afriko!
Sicer točijo odlično pivo m hladilne pi-
jače,
nje, Tantalove muke. Opoldansko kakor večerno vino se pri jedi kar izgubi. Po
siesti čaša vrelega čaja iz mete, grenkega, proti žeji, zaleže za uro. Potem pa telo znova išče: piti, piti. piti. Nažlevi ae »žabjega sirupa« — strupa — in togotno se zavedaj slovenskega pregovora: kdor vodo žuli, mu po črevih kruli.
To so nevšečne malenkosti našega obstanka. Malenkosti, ki utegnejo postati usodne, če neprevidnež dobi tifus. Vselej se domislim naših klenih studencev, kadar sre bi jem nezdravo afriško stoka vo.
Temu pismu sem priložil foto: vhod v vojašnico glavnega stana Legije. Tu sem stanoval leto dni in neštetokrat stal na straži kakor tale legionar. V ozadju se vidita spomenik in štab. Na stebrovju so napisi, imena mest in dežel, koder so se vršile bitke. Med njimi se blesti za Verdu-nom — Serbie, nato la Marne, Somme...
Lepe pozdrave pošilja Stojan Cirk.
Akademiki v Apaški kotlini
Delovni narodno-oforambni tabor v Stogovcih
Narodno-obrambno dedo smo ¥ teku 20 let svobodne Jugoslavije pustili popolnoma v nemar in šele zadnja leta se je začela mlada generacija zanimati za to vprašanje, da M ob dvanajsti uri storila, kar je v njeni moči. Naša javnost in odgovorni činitelji se za to požrtvovalno in idealno delo akademske mladine premalo zanimajo: bodisi ker ne vedo za delo tuje propagande in ne razumejo potrebe o utrditvi naše narodne obrambe, bodisi ker v svoja praprastosti ne čutijo potrebe takega delovanja, za katero n. pr. Poljska ne štedi s podporami, saj dobi vsak poljski študent, ki žrtvuje del svojega prostega časa zato, da se udeleži narodno-obramb-nega delovnega tabora, v našem denarju preračunano 1500 dinarjev. Pri nas pa morajo akademiki, ki želijo prirediti tak tabor, dolgo časa čakati, moledovati in prositi, da zberejo vsaj toliko, kolikor nujno potrebujejo, da se preživijo. Pa se še zgodi, da porabi študent na takem taboru vse svoje prihranke, ki jih ima od in-štrukcij in ki bi jih lahko, po zgledu večine naših visokošolcev, porabil za prijetno in brezskrbno letovišče na morju ali ▼ planinah...
Iz Stogovcev v Apaški kotlini se je vrnil delovni tabor akademskega društva »Jugoslavije«. Vodja tabora, medicinec Sevnik, nam je o uspehu taborjenja pripovedoval:
Vsak začetek je težak, posebno še, če pri dete z narodno-obrambnim taborom v kraj, M je ves preprežn s tujo propagando. Cim smo se pojavili, so se že začele širiti govorice, ki so nam prve dni zelo otežkočile delo. Pravili so, da smo kazenska ekspedicija, ki je z bombami, revolverji in bikovkami prišla, da bi maščevala marčne dogodke v Apaški kotlini. Težko je bilo prepričati naše Slovence, da smo prišli mednje le zato, da bi jih spoznali in jim pomagali z delom in nasvetom. Nikakor niso mogli razumeti, da bi kar naenkrat prišli na obisk h kmetom študentje iz Ljubljane, med tem ko so imeli priliko neštetokrat videti študente 5z Rajha, ki so se potikali po kotlini No, pa smo z lepo besedo premagali tudi ta odpor in po prvem dnevu našega dela so na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda goreli po vseh slovenskih kmetijah, ki smo jih čez dan obiskali, lepi kresovi v čast slovanskima apostodoma. Taborjani sami smo zažigali »Na pogledu« nad Sto-govbi tako velik kres, da so gasilci v Lut-vercih bili plat zvona, ker so mislili, da gori bližnja kmetija. Z naše razgledne točke, ki je objemala vso kotlino in se je z nje videlo daleč preko Mure, smo mogli našteti kakih 30 kresov. Mislim, da je to kar lepo število.
— Prebivalstvo ApaŠke kotline šteje približno 5000 duš, od teh navajajo statistike le kakih 2000 Slovencev. To število si lahko raztolmačimo le z naseljevanjem Nemcev pred 70 leti in z radikalnim po-nemčevanjem, ki se je pričelo okoli 1860. leta, ko je Schulverein zidal v teh krajih šolo. Ponemčevanje je bilo čedalje hujše. Zelo zanimiv je primer iz leta 1909., ko sta bila v šolsko matrico vpisana dva sinova popolnoma slovenskega kmeta kot Slovenca, takoj nato pa ostali štirje kot Nemci, čeprav je bilo kmetovo pokolenje skozi in skozi slovensko in nosi tudi rodbina lep slovenski priimek. Ta družina se danes priznava za Nemce, čeprav sestra gospodarjeve žene s težavo mlati po nemški! Tudi ne moremo razumeti odkod so se vzeli Nemci s krasnimi sOovanskimi priimki: Zemljič, KoJarič, Senekovič, katere pišejo seveda v nemški transkribciji. ,
aH za nas je to najgroznejše drafe- | pa še katero izmed naflh lepOt
------—~ ----------pesmi »peli, da je šlo lažje rzpod rok,
'abolčnik pa hitreje po grlu. To podtoboo delo, ti obiski medicincev, raznašanje knjig, ki smo jih v veliki meri nabrali v Ljubljani in prinesli s seboj, zbiranje po-latkov o najrazličnejših rečeh, je precej laporno m utrudljivo, posebno če hodite do pripeka jočem soncu po cele ure daleč. Pa kaj b: pravil o tem, sami pojdite enkrat na tak tabor, pa boste videli, fasto teče tako delo ...
— Na našem taboru so bi® tudi trije Slani lutkovnega, odseka ptujskega Sokola. Obnesli so se odlično. Kmetje z veliko večjim zanimanjem gledajo lutkarske predstave, kakor vrtenje nemih filmov, ki po navadi niso najboljši. Na prvem sestanku smo imeli 65 ljudii, po veliki večini ao bile prisotne žene in otroci. Možje ao osrta-li doma, deloma nam niso zaupali. V Stogovcih smo nato prirejali take .sestanke vsak drugi dan. število udeležencev je bilo čedalje večje in je doseglo v nedeljo 16. julija, ko smo priredili majhen shod Slovencev, na katerem je govoril naš predsednik Iskra, številko okoli 230 ljudi. Menim, da je za ta kraj to več kakor uspeh. Poleg 11 sestankov v stogovški šoli smo na pobudo in željo šolskega upravitelja iz Apač g. šnuderla priredili še šari predstave s predavanji v Apačah, ki jih je posetilo povprečno 95 Slovencev. Ne morem vam povedati, kako so nem ta® vsi zato hvaležni in kako so vsi Slovenci obžalovali, da moramo tako hitro oditi iz kotline, čse ne prej, se vrnite vsaj drago leto, so nam vzklikali ob sflovesu. Zanimive so besede, ki jih je dejal g. Resman, upravitelj iz Stogovcev, da ni slišal v 20 letih toliko slovenskega, petje* kakor »r treh tednih našega bivanja med tamošnji-mi Slovenci. Veseli smo bili, ko smo pešali ljudi, ki so odhajali z naših sestankov proti domovom in iz polnih grt prepevat »Hej, Slovani«, da je odmevalo po vaseh.
— Tudd veselega je bilo na preteg. včasih kar preveč, pa o term rajši ne govorim, da bi ne bil kdo užaljen, če bi prišle njo-gove zgodbice na dan. Naj ostanejo spomini samo za nas, če jih le ne bo nafi enodnevni gost g. dr. Kreft raztresel po svetu. Mirno pa vam bi lahko povedal, kaj smo jedli, kako so nam mrtvi petelini še peli, kako smo potovali s kino-aparatu rami iz Stogovcev v Apače s kmečkim vozom, v katerega smo vpregi! pet kolesarjev. kako smo se zadnji dan kopali med žabami, lahko tudi o dobrem in močnem domačem žganju, pa vse to ni posebno zanimivo za širšo družbo. Mirne duše lahko rečem, da smo bili tistega življenja veseHi, čeprav nam je kdaj česa manjkalo. Vsakdo je odnesel s tega tabora marsikaj, kar mu bo še prav prišlo v življenju, predvsem pa spomin na tisto iskreno po« vezanost, ko smo si vsi postali prisrčni prijatelji, da smo se na ljubljanski postaji kar težko poslavljali. Nekaterim so se bleščale solze v očeh... Lepo je bilo, spo* min na Stogovce ne bo pri marsikomu tako kmalu obledel.
Naj bi delo mladih, idealnih ljudi ne ostalo zaman!...
O Slovencih bi lahko rekli, da je dober rod, Id biva tod, vendar zaradi prevelike oddaljenosti od kulturnih središč Maribora in Eijubljane in zaradi premajhnega zanimanje za te kraje s strani teh središč premalo zaveden. Tamkajšnji Slovenci so prepuščena samim sebi in njihovi javni delavci ne najdejo nobenega razumevanja za svoje težko delo pri odgovornih osebnostih in organizacijah. Vidi se le skromno delo CMD, ki pa je šele v povojih.
—	Priliko smo imeli opazovati tri veje Slovencev, ki sicer ne tvorijo razlik med seboj, ki pa so zaradi jezikovne plati in narodne zavednosti važne omembe. Avtohtoni in priseljeni Slovenci iz bližnjih Slovenskih goric so zavedni in ponosni na svoj rod, čeprav čestokrat zelo, zelo revni in odvisni od bogatejših Nemcev, pri katerih služijo bodisi kot dninarji, bodisi kot viničarji. Nekaj je tu emigrantskih rodbin s Primorskega. Ti Slovenci so prežeti z dobrim nacionalnim duhom, vendar pa kažejo otroci veliko lahkoto pri učenju nemščine in jo tudi bahavo uporabljajo. Tretjo skupino, ki je najmočnejša, tvorijo prekmurski rojaki, ki so se v kotlini naselili po prevratu. Kar jih je katoličanov so dobri in zavedni, v kolikor jim ne primanjkuje tozadevne vzgoje, medtem ko je marsikateri izmed protestantov pod vplivom evangeljskega pridigarja. Kljub svoji dolgoletni zapostavljenosti pod Madžarsko pa kažejo ti Slovenci precejšnjo kulturno stopnjo in njihove kmetije, posebno tistih kmetov, ki so bili v Ameriki, daleko prednjačijo, vsaj kar se *iče higiensko, nemškim gruntom. Prekmurci niso bogati kmetje, vendar pa s težkim delom in s sezonskim delom, na katerega gredo najboljše moči izven države, zaslužijo toliko, da lahko živijo in v redu pla-žujejo za obmejno zono daleko previsoke davke.
—	Obmejni ljudje želijo, da da r.aša država doma zaposlitve. Vpraševali so nas, zakaj stoji delo pri regulaciji Mure, ki stalno grozi, da bo preplavila polja na naši strani, in kako da se nihče ne *rm«H, da hi reguliral Plitviški potok in uredil na njem zapornice. Ta potok namreč vsako leto poplavi niižje ležeče kmetije in ljudje trpijo, ko jim zmanjkuje krme, ko morajo orati v nanošeni pesek in zdraviti metljavo živino. Pa dela na cestah so nam omenili: en kilometer in pol dovozne ceste Ivanjkovci—Negova, dalje še cesto iz št. Lenarta v Maribor, pa še precej drugih del, ki pa se jih trenotno ne spomnim, ljudje vidijo potrebo vsega tega in ne razumejo, kako da se za tako nujna javna dela, ki bi zaposlila marsikaterega revnega kajžarja, ne najde posojil... Nujno je potrebna elektrifikacija kotline.
—	Ne pretiravam, da smo na našem taboru storili vse, kar se je dalo ali bolje, kar je bilo v naši moči. 2e sem omenil, da smo hodih od ene slovenske hiše do druge, ki so pogosto na redko posejane in dokaj oddaljene. Seznanili smo se z ljudmi in pridobili med našim bivanjem nekaj prav trdnih znancev, da ne rečem prijateljev. Zanimali smo se za kmetiško delo, pri bolj ubožnih amo včasih pomagali, kolikor smo pač znali, povpraševali smo kmete za njihove težave in potrebe, jim nudili prvo zdravniško pomoč, za kar so nam bih ljudje še posebno hvaležni, pomagali smo pri zdravljenju živine, razlagali - uporabo razkuževalnih sredstev in umetnih gnojil, ki nam jih je 500 kg poklonila tovarna »Ruše«, z gospodar^ smo razpravljali kakšno pametno o politiki in Se nešteto drugih reči smo početi, vmes
Tri marele — en obraz
Nad marelo je marala in ie ena vrhu nje, zdaj pa glejte — gromaka strela! — kaj vam slika ta pove: to je mister Chamberlain, neizprosen mož jeklen.
Tragična smrt
mladega Santa
Zagorje, 19. avgusta Včeraj dopoldne so na izlaškem pokopališču položili v prerani grob 17-letnega fanta Jožeta Jazbeca, ki je postal žrtev dela. Prav pred mesecem dni je Jazbec, ki je doma iz Cerkelj pri Krškem, prišel v službo k lesnemu trgovcu Hribarju na Izlakah, kjer že več let služi njegov stric.
Ko so v sredo v gozdu spuščali po drči težke štirimetrske hlode, se je eden izmed hlodov pri drčanju obrnil, da je zadel smreko, za katero se je bil Jazbec umaknil Udarec je bil tako močan, da je zlomil smreko. Hlod je sunil v oprsje tudi ubogega fatna, ki je obležal nezavesten. Hitro so poslali po zdravnika v Zagorje. Videli pa so že takoj, da je njegovo stanje resno. Zato je bil pripravljen g. Bleiweis, da ga kar odpelje v bolnišnico. Ko pa se je pripeljal avto, pa je bil fant že izdihnil.
Obvestili so mater o nenadni smrti ljubljenega sina, ki je bil šel od doma, da bi pomagal svoji materi. Pa je usoda hotela, da je ne bo mogel podpirati. Ko so ga pokopavali je tako bridko jokala, da se tudi ostali pogrcbci niso mogli ubraniti sols.
Postani tn ostani itan V o dntkov e družbe!
[ »JUTRO VA" POSVETOVALNICA
i Davčna
H; v L. — Državni upokojenec ste in imate vinograde, ki so Vam dali lani 36 bi vina. Ker ga niste mogli prodati, ste zaprosili sresko načelstvo za vinotoč »pod vejo«. Sreska načelstvo pa je Vašo prošnjo zavrnilo z utemeljitvijo, da nimate pravice do vinotoča, ker niste poljedelec. Samo ti imajo pravico točiti lastno vino na malo proti plačilu trošarine. Ali je stališče sre-skega'načelstva pravilno? — Moramo žal soglašati. Ker imate kot drž. upokojenec glavni dohodek od države, se po zakonu ne morete smatrati za kmetovalca, čeprav se bavite tudi z vinogradništvom.
Isti. — Nekje ste čitali, da so po zakonu o trošarini iz leta 1932 vinogradniški — proizvajalci oproščeni vsake trošarine in takse na vino, ako konsufcientom naenkrat prodado v mestu proizvodnje najmanj 5 1 vina. Ali to drži? — Po čl. 2. pravilnika za izvršenje določb tar. post. 62. taks. tarife k zakonu o taksah se ne smatra za točilca alkoholnih pijač, kdor prodaja vino lastnega pridelka in z lastnega zemljišča iz svoje kleti, kjer njegovo zemljišče leži ali iz svoje kleti v hiši, kjer stalno prebava, in sicer na deželi nad 5 1, v mestih pa nad 10 1 na enkrat. Taka oseba se ne smatra za točilca alkoholnih pijač niti tedaj, če prodaja vino lastnega pridelka in lastnega zemljišča zunaj svoje kleti in svojega stalnega prebivališča v količinah nad 50 1 vina. Tega pa ne sme storiti v odprtem lokalu, marveč samo z voza ali s kakega drugega prevoznega sredstva. Pripominjamo, da se v naši banovini pobira trošarina po pravilniku, ki ga je izdal fin. minister na osnovi zakonskega pooblastila v i 23. fin. zak. za leto 1937-38. S tem pa je povedano, da stanje. M ga je uvedel trošarinski zakon iz leta 1932 v naši banovini ne velja. Vinogradnik je torej oproščen banovinske trošarine v naši banovini le glede onega dela vina, ki ga potroši za domače potrebe. Za ostalo vino pa, ki ga vinogradnik proda ali odstopa za protiusluge, pa se mora plačati trošarina.. Trošarino plača vinogradnik sam, ako proda do 50 1 vina osebi, ki ni točalec na debelo ali na drobno, ali če vino ni namenjeno v kraj s trošarinsko postajo. V vseh drugih primerih pa plača trošarino kupec. Dolžnost vinogradnika pa je, da pred prevozom vina prodajo prijavi, ker drugače ne prejme prevozndce. Po našem mnenju je torej najbolje, da skušate vso zalogo vina, četudi za nižjo ceno, prodati.
F. K. — P. — V kupno-prodajni pogodbi ste sporazumno s prodajalcem navedli manjšo kupnino, kakor ste jo prodajalcu za kupljeno posestvo v resnici izplačali. Na uho Vam je prišlo, da je za to dejstvo izvedela davčna uprava, pri kateri ste prijavili kupno pogodbo. Kakšno Kazen imate pričakovati? — Ker nam v svojem pismu ne navajate, koliko je znašala utajena razlika, Vam na stavljeno vprašanje ne mo. rento kratko odgovoriti. Predvsem pripominjamo, da se mora v vseh kupnih in prodajnih pogodbah glede nepremičnin navesti zaradi plačila takse poleg kupne cene še prometna vrednost, ki jo imajo pro. dane stvari ob času, ko se sklene pogodba. Ce se doženerIda je ugotovljena prometna vrednost premičnin večja od prijavljene vrednosti in da znaša ta razlika nad 20"/o. se obsodita prodajalec in kupec, da plačata solidarno poleg redne takse od presežka vrednosti še enkratni znesek te takse kot kazen in tudi stroške za cenitev po izvedencih, če pa se ugotovi, da se je označila v pogodbi manjša vrednost nego se je dejanski dogovorila, je kazen trikratni znesek utajene redne takse, če se končno ustanovi, da je ugotovljena vrednost večja od prijavljene vrednosti, toda znaša ta razlika nad 10 do 20%, plačata prodajalec in kupec samo redno takso od presežka vrednosti in stroške za cenitev po izvedencih. Ako pa znaša ta razlika do 10%, plačata pro dajalec in kupec samo redno takso od pre. sežka vrednosti, stroške za cenitev po izvedencih pa trpi država. Te določbe najdete v tar. post. 12. taks. zakona, pri čemer pripominjamo, da znaša državna taksa za nakup in prodajo nepremičnin 4% vrednosti.	-	:
T. S. — P. — Organ finančne kontrole je našel pri Vas nežigosane igralne kvarte. Sestavil je z Vami zapisnik in Vam kvarte odvzel. Kaj se bo na to zgodilo? — Za vsako edinico kvart je treba po določbi tar. post. 236. taks. zak. plačati takso v znesku 50 din. Po pripombi 1. k tej tar. post. se kaznujejo vsi oni, pri katerih se najdejo žigosane kvarte, poleg redne takse s petkratnim zneskom takse, ki bi jo mo. rali plačati. Kazniv pa je vsak, kdor nežigosane kvarte nabavlja, jih ima v posesti, jih ponuja na prodaj ali prodaja drugemu ali kako drugače razširja ali si jih prizadeva razširjati. Poleg petkratne kazni, ki bo znašala 250 din, boste morali plačati po tar. post. 229. še posebno takso v znesku 50 din. Razsodbo Vam bo dostavila pristojna davčna uprava.
A. C. — K. — Radi davčne utaje je po čl. 142. zak. neposr. davkih proti vam uve. dema kazenska preiskava. Radi vaših znancev se vam zdi stvar neKoliko sitna, pa bi želeli iz poslovati ukinitev preiskave. Kaj vam je v to svrho pod vzeti ? — Dokler raz sodba ni izrečena, se sme po določbi čl. 22. uredbe o postopanju glede kaznivih davčnih dejanj na obdolženčevo prošnjo opustiti že uvedeno kazensko postopanje, če se obdolženec protokolarno zaveže, da je voljan plačati utajeni davek in dvakratno vsoto kot kazen ter se odreče izpodbijanju tega postopanja s pravnimi sredstvi. Ce pa ste bili radi davčne utaje že prej kaznovani, se sme dovoliti opustitev kazenskega postopanja, ako se zavežete plačati kot kazen poleg utajenega davka trikratni znesek davka.
K. S. — B- — Vprašujete nas, ali morete v zgradarinski prijavi navesti vsoto celoletnih amortizacijskih stroškov od najetega posojila, ki ste ga porabili za vašo novo zgradbo. — V tej rubriki smo že po. novno odgovarjali, da odbija vse stroške za vzdrževanje, upravo in amortizacijo od vsote kosmate najemnine odnosno najemne vrednosti po čl. 36. zak. o neposr. davkih davčno oblastvo uradoma. Davčni zavezanec nima pravice odbiti te stroške v davčni prijavi. V vašem primeru bo znašal ta odbitek 30%.
A. P. — Lj. — V naši državi imate dva trgovinska obrata, v inozemstvu pa se prav tako bavite s trgovino. Kakšen vpliv imajo vaši inozemski trgovski posli na obdavčitev dohodka tukajšnjih dveh trgovskih podjetij? — Po čl. 49. zak. o neposr. davkih ni na dohodek od podjetij, ki jih ima tukajšnje podjetje v inozemstvu, samo te-
daj plačevati davka, kadar davčni zavezanec dokaže, da plačuje na ta obrat neposredni davek v inozemstvu. Kjer teh dokazov ni, se mora obremeniti tudfi. dohodek od poslovanja v inozemstvu s pridobnino, če pripada tukajšnjemu podjetju.
Pravna
A. Z. G. L. V Vašem okolišu zdravi neka ženska bolnike. Njeno zdravljenje obsega velik okoliš vaščanov in tudi meščanov. Pa se je izkazalo, da njene diagnoze niso pravilne. — Po kazenskem zakoniku je kazniv z zaporom vsakdo, kdor zdravi bolnike obrtoma ali za nagrado, ne da bi imel predpisano strokovno izobrazbo. Ako bi dotično žensko kdorkoli prijavil varnostnim oblastem, bi moralo oblastvo uvesti zoper njo zakonite poizvedbe, in če bi se ji dokazalo izvrševanje zdravljenja obrtoma ali za nagrado, bi morala biti do predhodni obtožbi državnega tožilca ženska kaznovana po zakonu.
K. M. B. Kakšne pravice imate do tujega otroka, ki ste ga 11 let redili in vzgajali v svoji hiši, nato Vam ga je pa njegova mati šiloma odvzela. — Otroka ne boste mogli zahtevati nazaj, da bi živel poleg Vas, dokler je nedoleten. Rodna, pa četudi nezakonska mati ima namreč pravico imeti otroka pri sebi in ga ji ne sme odvzeti niti otrokov oče. Otrokov oče je po zakonu dolžan zalagati oskrbne stroške, torej plačevati za otroka preživnino v naprej. — Ker ste mesto nezakonskcea očeta trošili za otroka za njegovo oskrbo in vzgojo vse, kar bi moral on sam po zakonu potrošiti, imate pravico terjati od njega povračilo. Opominjajte ga, da naj Vam plača zlepa. Če plačila na lep način ne boste dosegli, boste morali vložiti zoper otrokovega očeta tožbo na povračilo. Zahtevek na povračilo zastara v 30 letih Za tako tožbo bo pristolno sresko sodišče v kraju kjer ima otrokov oče sedaj stalno bivališče, če ne boste utoževali ve«*. k«t din 12.000.—. Ce bi pa znašal Vaš zahtevek več. bo pa pristojno okrožno sodišče Ako boste predložili spričevalo o slabem Vašem imovinskem stanju, boste oproščeni plačevanja taks med pravdo in bi Vam sodišče dodelilo za brezplačno zastopanje tudi odvetnika v primeru, da bi tožili Dri okrožnem sodišču.
J. K. B. Na Vaši zemlji si je zgradil Vaš sin prizidek hiše. Kakšne pravice še imate sedaj po njegovi smrti do zemlje. — Ker s sinom nista napravila nikake pogodbe, s katero bi mu odstopili zemljišče v last, je zemljišče še vedno popolnoma Vaša last. Prizidek, zidan na tej zemlii je last sinovih dedičev, od katerih morete zahtevati, da ga odstranijo. Najbolje bo, da zlepa uredite s temi Vašimi bližnjimi sorodniki to zadevo tako, da jim plačate primerno ceno za prizidek, da postane nato Vaša lastnina.
A. B. Ljubljana! Ker ste zapustili nekdanjega fanta, Vam iz maščevanja žuga s kazensko prijavo. Preti Vam. da Vas bodo najprej izgnali in da Vas bodo sodili v drugi državi, kamor ste pristojni. — Na vsakogar, ki stori v naši kraljevini kako dejanje, za katero predpisuje kazenski zakon kazen, se uporablja kaz. zakon za kraljevino Jugoslavijo od dne 27. V. 1929.. ki je stopil v veljavo 1. I. 1930. V primeru, da bi Vas res kdo prijavil državnemu tožilstvu ali varnostnim oblastem radi odprave telesnega plodu, bi morala torej naša oblastva postopati zoper Vas in Vas morala v primeru, da bi državno tožilstvo vložilo obtožnico, soditi tukajšnje okrožno sodišče na kraju, kjer je bilo storjeno kaznivo dejanje. Zakon predpisuje za tako dejanje kazen zapora do treh let za nosečo ženo. ki sama odpravi svoj plod ali pa, če dopusti drugemu, da ji to stori. V posebno lahkih primerih sme sodišče omiliti kazen po svobodni oceni, nezakonsko mater pa. če je sama odpravila plod. tudi oprostiti vsake kazni. Kdaj nastopi lahek primer, odloči sodišče po okolnostih. pod katerimi je bilo kaznivo dejanje izvršeno. Inozemski državljan se sme izgnati iz naše kraljevine za določeno dobo aH za vselej, toda le, če se mora smatrati glede na način izvršitve ali na nagibe storjenega kaznivega deianja. da bi bilo njegovo bivanie v naši državi nevarno za Dravni red. toda le. če je obsojen na ro-bijo ali na kaz^n strogega zapora, katere kazni se pa za Vaše kaznivo dejanje sploh ne sme izreči.
Zdravniška
P. K.: 18 let ste stari in šele sedaj mu-tirate. Sodite, da je tega krivo homoseksualno nagnenje. — Deloma imate prav. Po mojem mnenju namreč gre za poman-kljiv, odnosno nepravilen razvoj spolnih žlez. Dobro bi bilo, da se posvetujete z zdravnikom glede eventualnega zdravljenja s hormonskimi preparati.
Maša, Ljubljana: Kakšni so znaki nosečnosti v prvem mesecu? — Znaki nosečnosti v prvem mesecu so relativno neznatni in poleg tega še zelo nezanesljivi. Ti so: izostanek mesečnega perila, napetost prsi zlasti v smeri proti pazduhi, eventualno bruhanje. V novejšem času je možno dognati mlado nosečnost s pomočjo posebne reakcije urina. Te reakcija je relativno zelo sigurna.
2elim: 7 let ste poročeni. Pred leti ste splavili. Mnenje specialista je, da imate oba jajcevoda zaradi vnetja neprehodna. Vprašujete, da li bi imela tozadevna operacija toliko uspeha, da bi mogla postati mati?- — Nihče vam ne more jamčiti, da bi bila operacija uspešna. Na drugi strani pa je tudi res, da sploh ni verjetno, da bi mogli brez operacije zanositi. Ako je vaša želja, da postanete mati res tako velika, potem vam ne preostane drugega kot to, da se podvržete operaciji.
Duševna potrtost: 29 let ste stari, poročeni, mati 2Viletnega otroka. Po lastnem mnenju ste v drugem mesecu nosečnosti. Prvi porod je bil zelo težak. Sedaj se vas loteva nekak strah pred prihodnostjo, osobito ker ste že itak slabih živcev. Kot pravite, ste že o priliki poroke resno duševno zbolela. Kako naj postopate? — Povsem razumljivo je, da se taki dogodki pogosto globoko vtisnejo v človeško du-ševnost, kjer se pogreznejo v tkzv. podzavest, da pri najmanjšem neljubem dogodku ponovno planejo na površje. Vendar ni potrebno obupavati. Ako je bil prvi porod težak, ne sledi še iz tega nujno. da bo tudi drugi porod težak. Ne sme- I te torej misliti na slabše, temveč morate upati na boljše. Ker ne poznam potankosti, vam drugih svetov ne morem dati. Priporočam pa, da se obrnete na kakega
psihijatra, kateri vam bo, potem ko mu boste razložili vse podrobnosti, mogel pravilno svetovati v vašem položaju.
Oko Sd: V notranjem kotu levega očesa vas reže in oko se vam solzi. — Kolikor morem na daljavo reči, utegnete imeti vnetje solznega kanala, odnosno, je isti verjetno zamašen. Svetujem, da greste h specialistu za očesne bolezni.
Cvetka Z: 17 let ste stari. S 16 letom ste šele dobili prvo perilo. V zadnjem času imate samo belo perila Vkljub raznim kuram se ne zredite nič. Zelo ste slabotni. — Mislim, da je vzrok vašega stanja nezadosten razvoj in pa malokrvnost odnosno slabokrvnost. Priporočam redilno hrano, zlasti jetra, špinačo, železno vino.
V. L. Lj.: Verjetno gre za motnjo v delovanju tkzv. žlez z notranjo sekrecijo. Potreben je točen zdravniški pregled!
Žirovnica: Ako bo se vam razširjene žile ponovno pojavile, je treba seveda ponovno operirati. Obrnite se pismeno na dotičnega dermatologa, da se domenita glede ordinacije.
Potenje: 40 let ste stari. Ze 18 let imate za časa perila vedno močne bolečine. V zadnjem času se zelo Dotite. zlasti Dri delu. Hitro se upehate. — Kolikor morem na daljavo presoditi, sumim da bi utegnilo biti posredi obolenje srca ali pa pljuč. Potreben je zdravniški pregled!
Kmetfiska
Predenica na travniku
O. N. Loka. Do letos sem imel travnike vedno brez predeni ce. Ob prvi košnji sem opazil med deteljo na nekaj mestih nekoliko lasja ali grint, kakor že pravimo pri nas predenici. Sedaj pa se je toliko razširila, da grozi uničiti vso deteljo, čudim se le, kako se je zanesla predenica na moj travnik, ko ni v bližini detelje. Prosim, svetujte mi najhitrejši način uspešnega po-končevanja predenice.
Na vaš travnik se je zanesla predenica lahko s pomočjo vetra, dalje jo prenašajo tudi ptice in otroci. Otroci kaj radi spletajo vence in kite s predenice, pa jo prenesejo s kraja v kraj. Po lastnih travnikih pa jo razmnožijo navadno kmetovalci sami, ker je sploh ne zatirajo, ali pa jo hočejo odstraniti in se pri tem še bolj razširi. — Predenica se odpravi takole: na vseh mestih in še malo dalje na okrog, kjer je predenica porasla, pokosite. Poko-šeno zmes detelje, trave ln predenice zakurite s pomočjo slame. Ves prostor, ld naj bo do tal ožgan, aedaj podkopljite za lopato globoko ln ga dobro potrosite z živim apnom. Vsako prenašanje predenice z namenom, da se kje izven deteljišča zažge, ima za posledico razmnoževanje za-jedalke.
Uši na ribeznu
M. J. Mr. Ribezel je zelo dobro obrodil. Do pred kratkim bujno zeleni listi so začeli sedaj naenkrat rumeneti in odpadati. Pri pregledu sem zapazila, da so na listih male rumenkaste uši. Ali so krive uši, da listje odpada? Kako se uniči uši?
Ne moremo trditi, da so ravno uši povzročile odpadanje listja. Znabiti je kriva temu kakšna glivična bolezen. Uši napravijo sicer tudi veliko škodo na listih, vendar ne tako hitro, čim boste grozdičje pobrali, poškropite vse vejice s tobačnim izvlečkom. Na ta način uničite zadnji letni rod rumene ribezlove uši, ki položi jajčeca na vejice v svrho prezimljenja. Priporočamo vam, da škropite ribezen že od pomladi dalje in sicer z modro galico (kakor trs-je) proti rastlinskim boleznim in s tobačnim izvlečkom proti ušem.
Sušenje endivije
M. M. M. Na gredici ste imeli nageljne, ki so se posušili, iste sreče ste bili z en-divijo, ki ste jo vsadili za tem. Kako si naj pomagate?
Dvomimo, da bi bile mravlje ali gliste, ki ste jih našli v zemlji, vzrok temu sušenju, zlasti ker so bile korenine plesnive. Morda je zemlja prevlažna, morda jo zalivate z gnojnico, kar vam odsvetujemo. Verjetno je, da je zemlja, v katero ste sadili, okužena. Zato vam svetujemo, da suhe rastline takoj sežgete, zemljo pa globoko prekopljete in jo močno pognojite z živim apnom. Mogoče jo tudi razkužite z žveploogljikom ali s formalinom. Ne priporočamo vam gnojiti s svežim gnojem. Uši na zelenjavi je sploh težko odpraviti, če škropite z mazavim milom in tobačnim izvlečkom, je malo verjetno, da bo zelenjava še užitna. Obtrgajte napadene liste, na drugih pa uši zmanite z roko.
Prehrana slavčka
M. B. Zamet. Slavčka Imate, ki ga želite hraniti pravilno tudi v zimskem času.
Slavčkova hrana obstoji v glavnem iz malih črvičkov in mravljinčnih jajc z dodatkom zelenjave. Od zelenjave je izločiti zeleno in peteršilj. Najboljši je radič in solata, vsak dan sveži listi. V zimi se hrani slavček brez črvov samo z mravljinčni-mi jajci. Suha jajčeca, kakršna se kupijo v trgovinah, shranimo na suhem in zračnem prostoru. Porcijo jajčec, ki je namenjena za prehrano vsak dan, damo zvečer v navadno vodo namočiti. Zmehčana jajca in par listov zelenjave popolnoma zadostuje, da ostane ptiček zdrav in živ. Največjo pažnjo je treba posvečati čistoči in sproti zmenjani sveži vodi in hrani.
ŠAH
V Pečuhu na Madžarskem se bo vršil od 3. do 17. septembra mednarodni mojstrski turnir, ki ga prireja tamkajšnji šahovski klub »Krasznay«. Sodelovalo bo 5 inozemskih in 7 madžarskih mojstrov. Lista udeležencev se glasi: dr. Euwe (Ho-landska), Bogoljubov (Nemčija), Pire (Jugoslavija), Najdorf (Poljska), dr. Naegeli (Švica) ter Madžari Szabo, Barcza, Fiister Rethy, dr. Balogh, Typary in Szlly. Nagradni fond znaša 1500 peng8, od tega prva nagrada 600 pengo.
Za mednarodni turnir, ki bo od 9. do 16. septembra v angleškem kopališču Bath, so določeni sledeči inozemski udeleženci: Flohr, List, Konig (Jugoslavija), Podhor-zer, Snosko-Borowski in Mieses. Njim se bo pridružilo še 6 angleških mojstrov.
Na turnirju v Bournemouthu je bilo v ponedeljek igrano prvo kolo. Flohr je porazil Aitkena, Wallis, ki je vstopil mesto obolelega Winterja pa A. Thomaaa, Par-
tije Euwe-K5nig, Kitfco-Mleses. Lendau-Conde in Abrahams-Klein so bile prekinjene. V nadaljevanju je partija Kitto-Mieses končala remia, Klein pa je porazil Abrahamsa. Ostali dve partiji sta bili ponovno prekinjeni. Dr. Euwe ima izglede na zmago. — V drugem kolu je Klein porazil Wallisa, Flohr Kitto-a. Vse ostale partije so bile zopet prekinjene. Dr. Euwe ima nejasno pozicijo s Condejem, Konig stoji na zmago z Aitkenom.
Turnir za damsko državno prvenstvo v Zagrebu je bil že preteklo nedeljo končan. Zmagali sta skupno ga. Timofejeva iz Ze-muna in gdč. Petrovičeva iz Beograda s 61/* točkami iz 7 možnih. Partijo med seboj v zadnjem kolu sta remizirali, vse druge pa dobili. Za naslov prvakinje morata sedaj še odigrati mateh na dve dobljeni partiji. — Turnir je imel bolj propagandni značaj in malo šahovske vrednosti. Razen obeh zmagovalk, ki sta obe že znani dobri šahistki, je bila med udeleženkami le malokatera, ki bi po moči sploh spadala na turnir za državno prvenstvo. Tokrat so bile enostavno sprejete v turnir vse dame, ki so se sploh prijavile, pa še so jim bili povrnjeni vsi stroški!
Na nac. amaterskem turnirju je bilo stanje po 11. kolu: v A-skupini: Gligorič Rajkovič, Šiška 7'/t. Jerman, Majsto-rovič 7, ing. Feuer, B. Pavlovič 6Vi. Gott-lleb 6, Drašič 51/«. Licul 5. Mlinar, S. Pavlovič 4V*. ing. Ivkov, Muha 31/«, Meden 21/*, Atijas IV«. — V B-skupini: prof Ga-brovšek 9Vi, Sorli 8Vi, Rabar 8, Savič. Ber-ner 71/*, Carev 7, Subarič 6Vj, Ing. Weiss 5Vi, Slokan, Stakič 5, Kohn, Lončarič 4, Muždeka 3Vi. B. Filipčič 3 (1), Cindrič 3, Kurjački Vi. Jutri bo borba v pred turnirjih končana in v torek se začne finalni turnir, v katerem se bodo po štirje Drvi iz vsake predskuDine borili za naslov nac. mojstra. Izmed Slovencev izgleda, da bodo sigurno trije Drišli v finale.
★
Naslednja partija je z nac. amaterskega turnirja v Zagrebu.
Damski gambit.
Beli: Gligorič.	Črni: Licul.
1. d 2—d4	Sg8—f6
2. c2—c4	e7—e6
3. Sbl—c3	d7—d5
4. Lcl—g5	Lf8—e7
5. e2—e3	0—0
6. Sgl—f3	h7—h6
7. Lg5—h4	Sb8—d7
8. Ddl—c2	c7—c6
Bolje in sigurneje je c7—c5. Po ootezi v partiji ima črni zelo pasivno in težko Igro.
9. Tal—dl	Tf8—e8
10.	Lfl—d3	a7—a6
11.	0-0 —
Precizneje Je najpreje 11. a3.
11. —	b7—b5?
Ta manever je bfi pred leti sicer z uspehom uveden v prakso, pozneje pa se je pokazalo, da nato beli ob najpreciznej-ši igri lahko doseže Dreveliko prednost Črni je Imel tu na razpolago enostaven način izenačenja z bc4:, 12. Lc4: b5. 13. Ld3, Db6 in nato ob priliki c5.
12. c4—c5!
V	tem je že dobro znano ovrženje igre črnega.	- - • .....,
-12. ** 7 —	«6—e5
Edina protišansa, sicer črni sploh ne pride do igra
13.	d4:e5	Sf6—g4
14.	Lh4—g3	Lf8—c5
Vse to je z mnogih partij že dobro znano. Navadno pa je v poziciji mesto 0—0 beli vlekel tu a3.
15.	e3—e4!?
V	partiji Flohr-Eliskases (Podjebradi 1936) je našel tu beli ovrženje igre črnega v 15. Se2. (Mesto 11. 0—0 je bilo igrano 11. a3). Res je tudi na to lani v Ljubljani našel dr. Astaloš proti Foltysu še izglede na remis za črnega. V vsakem slučaju pa beli s pritiskom na c-liniji dobi kmeta c6 ln črnemu ostane konec koncev za končnico zelo neugoden izoliran kmet na d5. — Poteza v partiji je mnogo manj jasna nego takoj 15. Se2. ima pa Dribližno isto idejo.
< 15. —	d5—d4
Izsiljeno, ker sicer beli	Drehitro Drodre. na d-liniji.
16.	Sc3—e2	Dd8—b6
17.	Tdl—cl
Sedaj grozi 18. h3 z osvojitvijo figure.
17.	—	H—f6?
V	težki poziciji se črni ne znajde. Imel pa je na razpolago zanimivo izenačenje z Lf8! 18. Dc6: (ne 18. Sed4:, c5! itd.), Dc6:, 19. Tc6:, Sge5:, 20. Se5:, Se5:, 21. Le5:, Te5:, 22. Sd4:, Lb7 in nato Le4:. Črni kljub vsem komplikacijam dobi kmeta nazaj. — Po napaki v partiji pa je takoj izgubljen.
18.	e5:f6!	Sg4:f6
19.	e4—e5!	Sf6—dS
20.	e5—e6!	Te8:e6
Seveda ne Sb4, 21. ed7:!
21.	Ld3—f5	Te8:e2
Vodoravno: 1. vrsta solate; 6. šahovski izraz, 7. obrtnik; 8. ruski knez; 9. ime filmskega igralca (»Ben Hur«, »Mata Ha-ri«); 10. mesto na češkem, znano iz časov husitskih bojev; 12. gozdar; 14. del obleke; 16. velika kača; 17. rastlina.
Navpično: 1. pogonski stroj; 2. dan v tednu; 3. gibanje zraka; 4. na glavi; S. obmejni urad; 6. odlog plačila; 11. ravnina; 12. zločinec^ 18. živalska usta.
Radi grožnje Ld7: ta nato Dc5: mora črni dati kvaliteto. Partija je s tem seveda končana. Sledilo je še:
22.	Dc2:e2	Sd7—f8
23.	Lf5:c8	Ta8:c3
24.	Tfl—dl	Sd5—16
25.	Lg3—e5	Tc8—d3
26.	Le5:f6	g7:f6
27.	Sf3—h4	Td8—d5
28.	De2—f3	Kg8—f7
29.	Sh4—f5	Sf8—g6
30.	Sf5:h6 +	Kf7—g7
31.	Sh6—f5 +;	Kg7—f7
32.	Df3—h5	Td5:f5
33.	Dh5:f5	Lc5—e7
34.	Df5—h5	Le7—f8
35.	Tdl—d3	c6—c5
36.	Td3—g3	f6—f5
37.	Dh5:f5+;	črni se vd
		Vasja Pire.
RADIO
Nedelja 20. avgusta
Ljubljana 8: Tamburaški septet — •» Napovedi, poročila. — 9.15: Plošče za boljšo voljo. — 9.45: Verski govor (dr. F. Ter-čelj). — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Vir-tuozi svetovnega slovesa (plošče). — 11.30: Radijski orkester, vmes samospevi g. Marjana Rusa, pri klavirju prof. M. Lipovšek.
—	13: Napovedi. — 13.20: Duet harmonik in plošče. — 17: Kmet. ura: Umetna gnojila v kmečkem gospodarstvu (inž. F. Me-žan). — 17.30: Gdč. Poldka Zupanova poje ob spremljavi radijskega orkestra. — 19: Napovedi, poročila, — 19.40: Kakšna naj bo modernizacija in racionalizacija našega poljedelstva. — 20: Plošče po željah. — 21: Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22: Mandolina in kitara (gg. Antu-novič in Novak).
Beograd 18.20: Plošče in narodna glasba.
—	20.10: Zvočna igra. — 21.20: Lahka godba in ples. — 20: Godba na pihala. — 21: Operni prenos. — Praga 20.35: Pevska ura.
—	21: Čajkovskijeve glasbe. — 22.20: Lahka glasba. — 23.20: Plesi. — Varšava 19.35 Poljsko proščenje. — 21.15: Spevoigra. — Sofija 18: Lahka godba in ples. — 19.30: Orkester. — 20: Petje. — 20.50: Operetna muzika. — 21.25: Orkester in solisti. — Dunaj 11: Promenadni koncert. — 18.15: Plošče. — 19.20: Iz opere »Car in tesar«. — 20.15: Lahka godba in ples. — 22.40: Nočni koncert. — Berlin 20.15: Iz italijanskih oper. — 22.30: Kakor Munchen. — 24: Nočni koncert. — Munchen 19.30: Mali orkester. — 20.15: Iz nemških in italijanskih oper. — 22.30: Nočni koncert in ples. — 24: Orkester in plošče.
Ponedeljek, 21. avgusta
Ljubljana 12: Za oddih (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: NapovedL — 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40: Nac. ura: Predavanje insp. državne obrambe. — 20: Plošče.
—	20.10: Zdravstvena ura: Zastrupljanje v obratih in pri obrtih (dr. Joža Herfort). — 20.30: Plošče. — 21: Prenos iz Italije: Go-tovac: Ero z onega sveta. — 22: Napovedi, poročila.
Beograd 18.20: Godalni orkester in narodne pesmi. — 20: Plošče in narodna glasba. — 21: Prenos iz Italije. — Zagreb 20: Klavirski dueti. — 20.30: Godalni orkester.
—	21: Prenos. — 22.50: Lahka godba in ples. — Praga 20.50: Orkestralni koncert.
—	21.30: Godalni kvartet. — 22.10: Plošče.
—	23: češka glasba. — Varšava. 21: Koncert godalnega orkestra. — 22: Plošče in plesi. — Sofija 19.45: Petje in plošče. — 20.50: Lahka godba orkestra. — 21.40: Veseli komadi in plesi. — Dunaj 12: Orkester in solisti. — 16: Vesela muzika. — 18.10: Motivi iz Italije (plošče). — 18.40: Estonske nar. pesmi. — 19.20: Kvartet. — 20.15: Orkestralni koncert, godba na pihala in solisti. — 23: Lahka godba. — Berlin 19.15: Improvizacije za mesec avgust. — 20.15: »Plavi ponedeljek«. — 22.30: Lahka in ples na muzika. — Munchen 19: Plesni večer. — 21.30: Simf. glasba, — 22.35: Vesela muzika. — 24: Mali orkester.
»če boš pa strička vedno brcal, ne boš mogel dobiti novih čeveljčkov.«
(Judge)
Rešitev križanke St. 95
Vodoravno: osel, kava, dama, opij, amen, na, Orinoko, okarina, os, Bali, nate, Adam, atol, rana
Navpično: oda, Samo, Emerik, lani, kolo, pa, vino, aja, nor, Kanada, osat, Abel, Ibar, Alan, ona, ime, to,	->
Križanka št. 96
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, U iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo ogtaaa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5-— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglaaa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5. za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objava oglasa Din 17.—k
JiativgJasi
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« TIS«« 9. m «.
odgovor, priložite UM	▼
Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predaji naroffla, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijaka
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila ln vprašanja, tičoča m oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „JntraM, Ljubljana.
Miren dopust
V lepi vinlčariji, 2 sobi z uporabe Kuhinje z vodo. soba za posia, oddam mesec za nizko odškodnine samo čedni obiteljl. Nasioi v vseh P06lovalnicah Jutra.
23596-38
Prodajalko
kcnlekcijske stroke, ve šeo šivanja sprejmem Ponudbe z navedbo do sedanjih službenih mest pod »/Konfekcija 77« na ogl. odd. Jutra.
23242-1
jGostilna Martine
Zg. Šiška
Danes prvovrsten jazz! Dobra vina, priznana ku falnja! Posebne sobe! Vrt!	23354-13
Za danes
»as Narodna čitalnica vabi na žegnanje v Dravljc Za dobro zabavo je preskrbljeno.
23344-18
Danes »smajna«, jutri »sejm »la«,
► Radomljah pri Zlati kap lji. Prijetna zabava ob veseli godbi. Pridite, ne bo IBjn žal.	233^5-lS
Balincarji
ltam pa danes? Na tekmo k Zeleni trati na Vodovodno cesto. Igrata klub balincarjev Zelena trata proti klubu Moste. Kibici se zamudite.
23284-lS
(Gostilna
»Pod gozdom«
pri Plankarju tudi danes velika vrtna veselica s ple-lom. Zraven drugega če-vapčiči, ražnjiči itd.
23570-18
V gostilni Putrich
Danes zabava z nagradnim plesom. Lep senčnat vrt. Vliudno vabljeni.
23550-1S
Hlapca
mlajšega sprejmem s 1. septembrom v službo. Poleg drugih del je za oskrbovati samo 1 konj. Ponudbe pod »Stalna slu žba 540^ na ogl. oddel. Jutra.	23224-1
Mesarskega
pomočnika
poštenega, takoj sprejmem. Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Priden mesar«.	23220-1
Mlado
praktikantinjo
prodajalko za trgovino sadja Iščem. Plačam 300 din mesečno brez hrane tn stanovanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod: »Praktikantka 300-.
23216-1 ----
Šivilje
za. krznarstvo sprejme Rot, Ljubljana, Mestni trg 5.	23241-1
Urarskega
pomočnika
za Zagreb, starejšega, — prvovrstno moč, za boljše žepne in ročne ure iščemo. Ponudbe z navedbo kako dolgo je pomočnik in kakšno plačo zahteva na ogl. oddelek Jutra pod »Urar«.
23177-1
Dva urarska
pomočnika
za montiranje novih roč nih in žepnih ur, za Zagreb iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra z na vedbo kje in kako dol. go je posiednjič služboval in z zahtevkom plače pod »Urar-.
23178-1
Prodajalko in
učenko
sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra.
23195-1
Prodajalko
sredniih let, ki bi vodila samostojno malo trgovino na deželi sprejmem s 1. sept. ali tudi pozneje. Me sto je stalno. Plača po do govoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalnost 3762«	23133-1
Frizerja ali frizerko
prvovrstno moč za dame iščem. Plača 1200 din. Na slov v vseh posl. Jutra
23129-1
Dva čevljarska
pomočnika
mlajša za stalno delo takoj sprejmem Zorman, Ru še.	23168-1
Šoferja
^a tovorni avto sprejmem. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Šofer«
23161-1
Korespondenta
korespondentko
s perfektnim znanjem nem škega jezika in stenografi ie išče večje industrijsko podjetje. Pismene ponudbe na Publicitas, Zagreb, pod »Slavonija«
23128-1
Izurjeno pletiljo
sprejmem v stalno služ bo. Hrana in stanovanje Zaslužek do 400 din mesečno. Pletarna. Slovenska ulica 26, Maribor.
23259-1
Kotlarske
pomočnike
ter ključavničarja ali kleparja, kateri je vešč v izdelovanju železnih Alfa peči, sprejmem takoj. Glumac. kotlarstvo, Celje, Pred grofijo 9.
23258-1
Dobro frizerko
za stalno službo Iščem. Plača po dogovoru. Ana Hauptmann, Kralja Petra cesta 24, Studenci p Mariboru.
23260-1
Šoferju
ki ima osebni avto, nu dim dober postranski za služek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Kompanjon«
23257-1
Mlade natakarico
prikupno takoj sprejme Frančiška Kržišnlk, Žirovnica, Gorenjsko,
23184-1
Mizarskega
pomočnika
sprejme Josip šolar, mizarstvo, Podnart.
23183-1
Mlajšo frizerko
sprejmem za Ljubljano. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Frizerko«.
Modistko
spretno, sprejmem takoj Salon Vida Kačič, Celovška 67.
23334-1
Več čevljarskih
pomočnikov
za boljša dela. Prednost oni, ki znajo delati na stru jih, iščem. Naslov v vseh posl. Jutra.	23299-1
Žagarja
sprejme takoj Popovič, Križe na Gorenjskem.
:23375-l
Propagandistke
sposobne za obiskovanje strank s trgovsko izobraz bo iščemo. Prednost one z znanjem hrvaškega in nem škega jezika ter s prakso. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep nastop«
23335-1
Trgovskega slugo I Sedlar., tapetniški [ Natakarica I Brivski pomočnik
mladega, poštenega, za i	namorni'( 1' Podnalakarica i£če mlad. išče službo. Naslov
dostavo blaga, sprejmem '	,	1 ' mesto v boljši gostilni v vseh poslovalnicah Jut
Stanovanje in hrana v! !^.ec_7®-'as<:ii?5,.,Prostj v bližini Vrhnike. Pis- ra.	23366-2
hiši. Ponudbe na p0. ! dobi mesto. Prilika za =,ne ponudbe na padr : družnico Jutra Maribor učenje 5ems~L°e- Naitop .'utra v Celju pod >Do- i
pod »Maribor..
23587-1
Gospodinjsko
pomočnico
pridno, vestno pošteno in čisto, ki bi opravljala vsa hišna dela sprejme dvo članska družina. Nastop ta koj. Predstaviti se vsak dan med 10. in 12. Malenšek, Miklošičeva 34-111.
23307-1
Pleskarje
za takoj išče Marjan Ježek, Tržič.
23201-1
Kmečko dekle
16 do 18 letno zdravo in pridno ter pošteno, iščem 23205-1 za vsa hišna in vrtna ' dela. Vstop takoj Pavla Poznič, Dravska 11 (za Stadionom).
23350-1
Kuharico
samostojno, vajeno tudi drugih hišnih del, sprejme takoj v službo trgov ska hiša na deželi. Plača 300 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna služba 540«.
23223-1
Hotelski vratar
(portir) vešč jezikov in zmožen kavcije, — dobi mesto v hotelu v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Stalno mesto 100«.
23433-1
brivskega
pomočnika
in vajenca, sprejmem takoj. Pomočnika samo za 14 dni za pomoč. Kralj Štefan, Tyrševa 55, Ljubljana.	23435-1
Gospodična —
začetnica
za pisarniško službo, — strojepisje, stenografija, se sprejme. Takojšnje ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »15. septem-ber%	23193-1
G. Th. Rotman:
f«
ZAČARANI _ KANARČEK"
1
Bilo je proti koncu velikih počitnic. Tinko Bucek je pasel dolg čas. Mamica ni imela denarja, da bi mu kupila dragih igrač ali ga poslala na potovanje. Bratcev in sestric tudi ni imel. Slonel je torej na oknu in gledal dol v tesno ulico, ki je vodila mimo hiše.
Hoj, glej ga, ta mah se je pokazala pri nasprotnem oknu sosedova glava. Njegove žene najbrže ni bilo doma, in tako je hotel mož sam nakrmiti kanarčka. Bil je pa nekoliko kratkoviden, in Tinko je v svoje veliko veselje opazil, da je bil dobrieina namesto ptičje krme pograbil vrečico s kolački za mačke.
Samostojna
kuharica
srednjih let, vestna in čista, vešča tudi ostalih gospodinjskih del, dobi službo k tričlanski družini na deželo. Nastop 1. septembra. Naslov: D. Masterl, Stražišče pri Kranju.
23294-1 Mlado služkinjo
sprejme takoj trgovina v Savinjski dolini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna kuharica«.
23293-1
Šoferja
spretnega vozača in veščega vrtnarstva, sprejmem takoi ali 1. IX. 1939.. Ponudbe z navedbo zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod »Trezen*.
23302-1
Vrtnarja
mladega, v stroki sposobnega in pridnega sprejme večja vrtnarija v Ljubljani. Istotam se sprejme
vajenca in kmečko dekle
za dela v vrtnariji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vrtnar«.
23053-1
Vrtnarskega
pomočnika
in vajenca sprejmem. Ponudbe na podr. Jutra v Ptuju pod »Vešč vsemu de lu«	23277-1
Natakarico
spretno, samostojno sprejme kavarna in restavrant v Slovenj Gradcu. Dohodki in promet zelo povoljen. Potrebna gotovina za prevzem točilnice. Ponudbe z navedbo dosedanje službe in sliko na ogl. odd. Jutra pod »Slovenj Gradec« 23279-1
Čevljarskega
pomočnika
sprejme za stalno Jeglič I. Podkoren 175, p. Kranjska gora.	23304-1
Dekle k dvema
otrokoma
dva ln tri in pol letnemu sprejmem. Imeti mora dobro prakso iz boljše hiše. Ponudbo je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko«.
23377-1
Mizarski pomočnik
za fino furnirano delo dobi mesto. Weidling, mizarstvo, Kranj.
23305-1
Deklica
dobrega značaja od 16 do 18 let, za pomoč v pe karni, obenem tudi v gospodinjstvu, dobi službo v dobri, mirni hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »150«.
23370-1
Tekača
(pomočnika sluae) snrej-me denarni zavod v Ljub ljani. Prošnje z nravstvenim spričevalom in prepisom zadnjega šolskega spričevala je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Tekač«.
233M-1
Sprejme se
gospodinja
za gospodinjstvo samca Zahteva se prvovrstna kuharica, ki zna kar naj bolje skrbeti tudi za perilo P«' ' r«xi »K. I' na ogl. odd. Jutra.
23343
Prodajalca —
tehnika
po možnosti avtovozača išče za takojšen nastop radio trgovina Por.i.;\^p na ogl. odd. Jutra pod »Agilen 202«.
23380-1
Fotopomočnika
mladega spretnega poštenega se išče za foto-atelije, stalno mesto, zelo dobra plača in prilika se dobro izobraziti. — Ponudbe na ogl. odd. Jut ra pod »Fotopomočnik 31«. _
233r
Sobarica
ki zna šivati in govori francoski dobi stalno službo. Drogerija Hermes, Miklošičeva c. 30.
23437-1
Polir
z dobro prakso, dobi pri gradbenem podjetju v mestu Ljubljani službo. Plača po dogovoru. Nastop takoj ali kasneje. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23424 1
Gospodične
ki znajo necati naj javijo svoje naslove na ogl. odd. Jutra pod »Mreža-.
23430-1
Frizerko
sprejme takoj salon »Fanči«, Ljubljana, — Kongresni trg 3.
23173-1
Kuharica
perfektna ln samostojna z dolgoletnimi spričevali katera Je že služila v velikih restavracijah, dobi službo takoj ali po dogovoru. Ponudbe Je poslati z navedbo dosedanjega službovanja na naslov: hotel »Novi Svet« Mariboi.	23163-1
Prvovrstna
prodajalka
z večletno prakso, za modno trgovino, zmožna slovenskega ln nemškega Jezika, dobi mesto. Ponudbe s sliko ln spričevali na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna ln dobra prodajalka«.
23138-1
Več proJajall<
■o prodajalcev za prodaj«, ■cnjižice, katero potrebuj« vsaka gospodinja, sprejme mo. Vprašai ^loi dom« Ljubljana, Dvorakova g _ 266-1
Služkinjo —
de vojko
išče za svoje gospodinjstvo direktor banke v Novem Sadu. V poštev pridejo kmečka dekleta primerne zunanjo6tl, do-brega vladanja, po mogočnosti z gospodinjskim tečajem, ki znajo nekaj kuhati, prati in m&lo šivati v starosti do 30 let. Služba Je stalna ln se lahko takoj nastopi. Ponudbe (priključiti sliko) z navedbo mesečne plače poslati na adresu: Olga Rusan, Novisad, Cara Nikolaja ulica 13-a 23222-1
takoj. Ponudbe na ogl. j Dra servirka odd. Jutra pod »Zmožen i pomočnik«.
23523-1
Gospodinjo
dobro kuharico, išče samostojen gospod za skupno gospodinjstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cista«.
23498-1
Prodajalko
za modno trgovino, takoj sprejmem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Prodajalka«.
23600-
Natakarica
23256 2 'et iUra želi službo v
___________| iesta\raciii ali boliš) go-
.... n.	i stilni tudi izven Ljubljane
1000 Din	S Ponudbe na ogl. odd. Ju-
dam, kdor ml preskrbi : tra pod »Dobra, agilna
službo v trgovini ali v moč 222«. tovarni. — Zmožna sem	—
nemščine. Ponudbe na p-ogl. odd. Jutra pod šifro »'»arniSKa »Vestna in varčna«.
23431 2
23 11-2
Fotopomočnika
zmožnega vodstva v ateljeju. vestnega, poštene ga sprejme Foto Hudnik Ljubljana vn.
23505-1
Trgovskega
pomočnika
mešane stroke, ki Je vajen tudi železnlne in usnja sprejmem. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod »Dober trgovski prodajalec«.
23186 1
Službo skladiščnika
stalno, nudim osebi, ki položi 10000 do 15000 dm kavcije Ponudbe na podružn Jutra Jesenice □od »Plača ln provizija«.
23176 1
Poverjenike
ki so z uspehom delova U za posmrtne ali kreditne zadruge išče reno mirana zadruga proti dobremu honorarju Po nudbe na Publicitas. Za greb pod št. 53946.
18660-1
Postrežnico
za vsa hišna dela spreime mala družina. Od pol 7-do pol 15. Naslov v poslov. Jutra.	23459-1
Monterja
in vajenca sprejme elektrotehnično podjetje takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elektro«
23458-1
Vestnega
žagovodjo
veščega manipulacije jelo-vine sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vodni pogon«
23449-1
Mesarskega
pomočnika
in prodajalko za delikatesno trgovino sprejmem. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Službo 999«
23(46-1
Mlado dekle
15 do 17 let staro sprejmem k 31etnemu otroku m za manjša gospodinjska de la. Predstaviti se ponedeljek, torek, Christof, Pov-šetova 33a.	23539-1
Prodajalko
zi reprezentativno trgovino s čevlji v centru mesta iščem. Naslov v vseh poslov. Jutra.	23530-1
Praktikantko
za pisarno, pridno z znanjem nekoliko nemščine iščem. Pismene ponudbe osebno predati ▼ poslovalnici Elektroton, Frančiškan ska 10.	23538-1
K fantku
pol leta staremu iščem boljšo deklico aH gospodično za čas od 9. do pol 15., brez hrane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in dobrosrčna«
23537-1
Tvornica kisa
išče delavskega poslovodjo s strokovno prakso. Prednost Ima oni, ki je že opravljal Frlngs aparate. Ponudbe in vprašanja na naslov Rajner Simon, Novi Sad.
23075-1
Služkinjo
ki je zmožna tudi nekaj kuhe, sprejme družina odraslih oseb v Ljubijo ni. — Nastop začetkom septembra. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
22990-1
Tkalnega mojstra
z mnogoletno prakso sposobnega popolnoma samostojnega vzdrževanja statev iščemo. Ponudbe z naved bo vseh dosedanjih zaposli tev ter zahtevki plače (po nudbe brez navedbe plače Se ne upoštevajo) poslati na Motvoz in piatno, Grosuplje.	23231-1
Dobra hiša
v Zagrebu išče k dvema otrokoma (2 in 5 let) za nesljivo dekle z znanjem nem. jezika in ki je pripravljena opravljati tudi druga hišna dela. Ponudbe z navedbo referenc na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva«	23390-1
Ključavničarske
pomočnike
za stavbna dela sprejme ključavničarstvo Geyer Rudolf, Ljubljana, Vošnjako-» & ______■ «4834
Brivski pomočnik
dober delavec dobi stalno službo. Ponudbe na Slavko Konc, Jesenice, Gorenjsko 23514-1
Pisarniško moč
podjetno inteligentno za sa mostojno vodstvo manjše obrti sprejmem. Ponudbe naj vložijo samo res zmož ne moči s priloženo sliko pod »Center Ljubi j.«
2356-1
K otrokom
iščem zdravo in zanesljivo dekle s perfektnim znanjem nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Večletna praksa«
23V54-1
Kuharica
vajena vseh hišnih del, dobi službo v Kranju 1. j septembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zelo čista«.
23503-1
Pomočnico
s kavcijo za podružnico z mešanim blagom in vso oskrbo v hiši sprejmem 15. septembra. Ponudbe z navedbo d ose danjega službovanja na podružnico Jutra Maribor pod »Vešča poslo-rodkinja«.
23577-1
Restavracijsko
kuharico
prvovrstno, iščem. Ponudbe Id pogoje na podružnico Jutra Maribor pod »Letno nameščenje«. _23583 1
Slaščičarja
iščem. Ponudbe ln pogoje na podružnico Jutra Maribor pod »Slaščičarski pomočnik trezen«.	23582-1
Kuharico
starejšo, zdravo, pošte no, vajeno dobro kuhati za 80 oseb. iščem. Po nudbe z navedbo dosedanjega službovanja na podružnico Jutra v Ce-lju pod šifro »Internat« 23594-1
Služkinjo
ki Je vajena nekoliko kuhe, sprejmem. Lavrlč, gostilna Teharje, Celje.
23591-1
Mesarski pomočnik
mlajši, ki j0 vajen nakupa živine ln se razume na poljska dela. dobi mesto. Lavrlč, mesar Te barje - Celje.
23590-1
Službe išče
Lovec
z izpitom, star 34 let. samski, se spozna v višinskem in nižinskem lovu, išče službo. Nasl. v vseh pc»loval. Jutra.
23265 £
Samostojna
kuharica
gospodinja, vajena šivanja trgovine in gostilne, želi službo kot kuharica k boli šl družini, v gostilno ali pomoč v trgovini ali kot natakarica v boljši prometni gostilni. Ponudbe na »Angelca«. Zabukovje, Sev niča ob Savi.
23131-2
Orožnik v pokoju
išče primerne službe kjerkoli. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Pošten 1908-1«	23100-2
Absolventka
trgovske šole
išče primerno zaposlitev v trgovini »li pisarni. Naslov t vseh posl. Jutra.
22999-2
Služkinja za vse
išče službo pri boljši družini. Vivod Brigita, Ruše 23170-2
Žandarmerijska
kuharica
išče mesto ev. pri družini brez otrok. Ponudbe na podr. Jutra ▼ Celju pod »Zanesljiva«
23162-2
Sposoben uoravitelj
z večletno prakso v vele posestniški službi, mlad, poročen, išče nameščenje na večjem po6e6tvu v dravski ali savski bano-
zaeetnica
absolventka trg. tečaja išče primerno mesto v Ljubljani pod »Vestna m agilna«	2353.4-2
Mlajša kuharica
išče službe k manjši
vini".°l}prejm«r tudi taJU	K.1 c^
govodsko-ekonomsko ali	£«Irlu<Ji
uradniško mesto. - Po-	Nasl-ov -y	V5eh T^lo^al-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Praktičen«.
23300 2
Verzirana šivilja v izdelovanju finih dam skih oblek, ter moškega in damskega perila gre šivat na dom po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23210-2
nicah Jutra.
23495-2
Fant
i dovršeno meščansko šolo se želi izučiti radioteh-nične stroke ali kaj slične-ga. Naslov v vseh posl Jutra.	23479-44
Brivskega vajenca
sprejmem takoj. Zupane Ljubljana, Poljanska c. 54 23163-44
Učenko
s predpisano šolsko izobraz bo sprejme modna trgov na P. Egger, Sv. Petra c. 2 23553-44
Vajenca
sprejme specerijska trgovi na v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v vseh posl. Jutra.
23554-44
Mesto trgov.
poslovodje
iščem, star 26 let. vojaščine prost, vešč sloven skeca, srbohrvatskega in nemškega Jezika, kavcije zmožen. Nastopim lahko 15. oktobra t. 1 s strogo ln iskreno pogodbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto poslovodja«.
23500-2
Vajenko
ta večjo trgovino s čev lji, v centru mesta, — iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23529-44
Vajenko
sprejme salon Klobuček— Gajeva 3-1.	23473-44
Absolvent
kmetijske in zadružne šole s prav dobrim spričevalom z 25.000 Din go- . tovlne, išče primerne Brivski pomočnik službe. Ponudbe na ogl. idobei delavec. Išče služ-odd. Jutra pod »Značaj i bo s takojinjim na«to-na<-	j pom. Milan Medvešček.
23361 2 • Novo mesto
23510-2
Šofer
Ki s« spozna v vrtnarstvu in je pripravljen prijeti z vsako delo išče službe. Ko nudbe na ogl. odd. lu tra pod »Trajnost«
23306-j
Gradbeni tehnik
prafcso išče aamest.i Piednost izven Liubltan^ Ponudbe na ogl odd. lu tra pod »Netto 1500«
23295 2
Mesto gospodinje
išče k samostojnemu gospodu samostojna ln čista gospodična. Nasiov vseh poslovalnicah Jutra.
23372-2
Strojnik in risar
šče mesto v Ljubljani al. na Gorenjskem. Naslov v vseb posl. Jutra.
23286-2
Mesto uradnika
ali zastopnika
želi visokošolec širokega razgleda. treznega, mar-kantnega nastopa, parfek ten r drž. jezikih in nemščini ter francoščini » pi savi. Dober risar, prodoren organizator kavcije zmožen Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ambiciozen«
23310-2
Šofer vrtnar
išče službe. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Zanesljiv ln dober šofer« 23367-2
Prodajalka
išče službo 1. septembra. Ima nekoliko kavcije. — Fišer. Maribor, Pobreška cesta 15.
23584-2
Maserka
se priporoča na dom Sprejme pa tudi mesto bolniške strežnice z večletno prakso. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
23422 2
Pisarniška moč
vešča slovenskega, francoskega, nemškega, angleške ga jezika v govoru in pisa vi ter strojepisja in franco ske stenografije išče name ščenja. Izkažem se z 2 diplomama de 1'Ecole Super-ieure des So Vurs de la Vi-sitation Bourg Leopold — Belgija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna« 23467-2
Absolvent
trgovske šole
z znanjem stenografije, strojepisja in precej nem ščlne želi primerno službo. Cen J. ponudbe na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Vesten ln zanesljive.	23255-2
Slikarske in pleskar, pomočnike
trezne, dobro lzvežbane sprejmem takoj. Mihael Dobrave, Celje, Glavni trg 15.	23589-1
Špecerist
železninar, pošten m priden, z znanjem nemščine želi premeniti me-stJ. najraje na prometni kraj na Gorenjskem. Naslov v vseh posl. Jutra.	23209 2
Dekle
z malo maturo
deloma z znanjem strojepisja ln nemškega Jezika v govoru želi primer no službo v pisarni ali pa kot blagajnlčarka. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Ma tura«.
23206-2
Iščem veščega prodajalca konfekcije
Stermecki — Celje
Gospodična
zmožna slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika iiče nameščenje t boljšem bufetu, večji trafi ki ali slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nameščenje«	23481-2
Frizerka
dobra moč išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frizerka«
23487-2
Apreturni vodja
za volno, polvolno, lesno volno. «vilo. popolnoma izvežban v kosmičenju, rezanju to stiskanju, želi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Appretu-renleiter«.
_22244-2
Prodajalka
mlada iz trgovske hiše iz-vežbana v speceriji, vešča nemščine išče zaposlitve v kakršnikoli stroki. Ptednost modna ali trgovina s čevlji na štajerskem, najraje ▼ Mariboru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vest na Ljubljančanka«
23468-2
Skladiščnik
izvežban T trg. z mešanim blagom zanesljiv in pošten star 36 let. samec, išče službe r veletrgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »L. K.«
22646-2
Službo v tovarni ali drugod, ttčem. Nastopim kot sluga, skladiščnik ali stra&ar. Razpolagam t kavcijo od 10—20.000. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod 41-fro »Zanesljiv«.
mi

Vajenci (ke)
Pošteno učenko
vestno, takoj sprejmem. FranJa Kogovšek, modi *tka. Ljubljana. Fran-lškanska pasaža.
23250-44
Učenec
s primerne šolsko izobrazbo dobi mesto v trgovini z mešanim blagom Naslov: Fr. Prijatelj, Tržišče.
____23172-44
Učenec
s 4. razredi mešč. šole, s prav dobrim uspehom želi primerno službo kot začetnik. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v vseh posl. Jutra.
23236-44
Zaslužek
1.0"" din
{aslužite mesečno doma ako kupit,- ročo brzopletil-m strot. Dajemo material, prevzemamo Dlaco. Pišite: ♦Anos«, Maribor.
123 3
Dober zaslužek
audimo vsaki osebi v mestu in na deželi. Pi Site na »Moj dom« Lju-jljana. Dvorakova 8.
261 -3
Akademičar
na orožnih vajah v Ljubljani išče dijakinjo ali aka denaičarko radi družbe in slovenske <onverzacije za katero nudi hrvatsko in pa nemško. Ponudbe z našlo vom na ogl. odd. Jutra pod »Konverzacija«
23274 1
15 leten fant
krepak želi v bližini Maribora, Celja ali Ptuja učiti se ključavničarstva ali me haničarstva. Ponudbe z na vedbo pogojev na ogl. od. Jutra pod »Priden in pošten fant«
23140-44
Brivskega
vajenca
ali vajenko sprejmem. — Naslov v vseh posl. Jutra.	23197-44
Vajenca!
za medičarsko ln sve-čarsko obrt sprejme — Može. Vldovdanska 20, LJubljana.
23415-44
Pekovskega vajenca
sprejme takoj nova pe karna Litija.
23194-44
Vajenca
za trgovino z meš. blagom sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
23316-44
Učenka
/a trgovino s predpisano izobrazbo sprejmem takoj. Naslov vseh posl. Jutra.
23339-44
Učenca za trgovino
dovršeno meščansko šo lo, krepkega, poštenih star šev sprejme Jos. Divjak, tr govina z meš. blagom, — Ribnica.	23270-44
Učenca
za trgovino z meš. blagom sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra.	23280-44
Učenec
dobi mesto v trgovini z mešanim blagom pri Franc Pauko Kozje. Nastop takoj, imeti mora 4 meščanske šole.	23292-44
Trgovsko
pomoemeo
začetnico sprejmem takoj. Istotam dobi mesto učenka z meščansko šolo.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena na deželi«
23308-44
Vajenko
za trgovino čevljev sprt)-mem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
23343-44
Trgovska učenka
ne slabotna dobi meeto trgovini z mešanim blagom na deželi. — Po možnosti naj bt bila vajena nekoliko šivanja. — Ponudbe na ogl. odd. Jut ra pod »Učenka 66«.
23360-44
Učenec
za trgovino mešanega bla ga ob svoji oskrbi se takoj sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana 2«	23365-44
Vajenca
sprejme brivski in frizerski salon Kozina Ivan. Sv. Pe tra c. 19.	23488-44
Učenko
na]ra|e z malo maturo sprejme modni atelje Soma
Šteparico
z znaniem nemščine iščem Ponudbe pod »Pouk« na ogl. od. Jutra.
23252-4
Dekliški pensionat »NADJA«
bo otvorjen I. septembra. Konverzacija v tujih jezikib Ljubljana, Cesta v Rožno
dolino št. 14 Gojeakc bodo imele v pen-tionatu stanovanje. Orano, sodobno vzgojo in konver-zacijo v angleščini, franco ščini in nemščini. Zahtevaj te prospekte. Vsak torek .n četrtek (izvzemši praznike) se gojenke od 10. do U. dopoldne lahko vpišejo v zavod in osebno dobe *s« zaželene informacije.
18729
Potniki
Uglednega potnika
naobraženega, tekstilno kemične stroke išče veliko podjetje. Pismene ponudbe na Publicitas, Zagreb, pod br. 54066«.
23301-5
Zastopnike
za prodajo radio araratu sprejme Banjai, Ljubljana. Miklošičeva 20. 23324-5
Glasbila
Lep črn klavir
prodam vsled pomanjkanja prostora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23428-26
Pianino
normalno uglašen, kupim — Hotel Evropa, Kranj.	23146-36
Pianine in
harmonije
z večletno garancijo, mo derno izdelane, dobavlja tudi na obroke tvrdka IVAN KACIN DOMŽALE Sprejemajo se popravila glasovirjev, uglašenje. prenovljenje, zamenjava cene ugodne. Zahtevajte cenik.
23497-26
Siv ženski plašč
za srednjo osebo, čista nov, ugodno na prodaj. Rožna dolina. Predjam« ska 29.
23213 13
rTWt
Slive
za slivovko in za jesti kupite najugodnejše s posredovanjem tt. šimi-čič Josip, Nova Gradiška.
23180-34
Hruške
maslenke in češplje proda, potem na debelo in na drobno A. Laurič, Langu-sova 12.	23297-34
Slive
za žganjekuho, tepke ia presna jabolka vagonske količine dobavlja Barbič Anton, Videm pri Krškem 23276-34
Dobro vino
prodam po zmerni ceni. Ivan Mestinšek, vinograd-mk. Sv. Peter na Medv. se lu. Podplat. 23132-33
Kislo zelje novo
prvovrstno po brezkonku-renčni ceni vsako množi« no dobavlja Homan, Sv. Petra 81, Ljubljana, telefon 35-39	23330-33
Kislo zelje, repa
tn cele glave za sarmo, novo. prvovrstno dobavlja po brezkonkurenčni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana, Povšetova ul. 47 teL 25-91.
280-31
Koroške brusnice
(Prelselbeeren) dobro iz brane, razpošilja po pošti ali brzovozno od S kg naprej po dnevni ce ni Henrik Zechner. Ll-beliče. Koroško.
18669 $4
Orehova jedrca,
med in voseK
dobae najceneje. Medarna« Ljubljana. Židovska nI. 6.
«4-J3
Zastopstvo
za celo Srbijo sprejmem proti proviziji ali po dogovoru. — Ponudbe na: Anton Breskvar. zastop mk. Kraljevo.
23064-5
3.000 din meseno
zaslužka Iščemo za vsa mesta zastopnike za prodajo vsakemu neobhodno potrebne novosti. — Pišite, priložite znamke din 3 za vzorec. IZVOR, Beograd. Palmotlčeva ulica 13.
22582-5
Zastopnike(ce)
» vseh srezlh iščemo. Majhna kavcija — velik iaslužek. Jugopatent, -LJubljana, Dvorakova 8 263-5
Trgovskim
potnikom
dobre vpeljanim, nudimo nekaj aobrib predmetov proti proviziji. Dober po stranski ali glavni zaslužek. Jugopatent. Ljubljana, Dva tak črva a.	263-)
Potnice
za Ljubljano in okolico in za ostale kraje v dravski banovini, za prodajanje ženskega higienskega pred meta sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra provizija«
23471-5
Zastopnike
za prodajo množinskega predmeta pri priv. stran-kab iščemo. Zglasiti se od 12. do 14. ure Gajeva 6-IV., vrata 11. 23542-5
S
Vsakovrstno clato
<upuje po oajviSjih
cenah CEBNE - jo veli i
LIUBLIANA WOUUVA

Moderen radio
Nov ugodno prodam. Si-mandl, Dvorakova 3
uvi&i
Prodam
Orodje za mehanike
eno kolo in več šivalnih strojev po 300 Din prodam. Beričevo 4o.
23352-«
Kauče
otomane, m-Jdr.-«-:?, se, in vsa v to c-troSo spadajoča dela izvršuje solidno in po zmernih cenah Edvard Pohar, tA petnik in dekorarer, —• Ljubljana, Wolfo/a 12, dvorišče.
232 25-«
Več sodov
od 15 hI naprej, v do« brem stanju prodam. — Naslov v vseh posloval. Jutra.	23206-f
Dvojnih oken
rabljenih, 9 kompletnih, prodamo. Naslov v tovarni na Zaloški cesti štev. 14.	23420
Popolnoma novo
stalažo
velikost 4x2.60 m pripravna za špecerijsko ali galanterijsko trgovino prodam. Cena ugodna. Franc Bobnar, trgovina, Laško.
231794
Ugodno prodam
več m3 kamenja konglo« merata. Perko. Gortano« va ul. Kodeljevo.
23363-«
Štedilnik
zidan, dobro ohranjen po-ceni prodam zaradi prede lave v hiši. Krakovska ul. št. 11. 23326«
Otroški tricikelj
nov. poceni prodam. Gle» dališka 16, podpr.
23268-6
Kuhinjsko gredenco
lepo ln šivalni stroj poceni prodam. Napoleona? trg 6-III.
23373-«
Mamice!
več najnovejših otroških vozičkov poceni naprodaj (stare jemljem v račun) pri »Promet« (Nasproti Križanske cerkve) 23374«
Otroški voziček
avto, lep moderen gla« b«k prodam. židovska steza 6. Mlekarna.
Naprodaj
kompl. postelja z žimo, te pihi, omara, nočna omari ca", perilo, odeja. Heler-, Novi trg 5-III.
23126-t> Otroške vozičke
v veliki tz biri naiugodnei
še kupite pri Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20.
23322-6
Dva avta,
dva dirci na peresih io več težkih vozov pro dam. Vinko Habjan, Industrijska c. 12 — Domžale.
23385-10
OTOMAME
COUCHE
ROLETE
kupite najceneje pn
E. Zakrajšek
L J t B l 4 A > -I Miklošičeva 34
H>repnCai:«s <?e!
Parkete in
parketne odpadke
ugodno pioda ivan Šiška tovarna parketov, Metelkova bi 4. celefon 22-44.
249-0
Vinske sode
od 300 do 600 lit. in voz zaprivljivček nov olinate osi poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutri.
23476-6
Otroško posteljo
železno z modrocem za 300 din in klavirske note prodam Iglič, Gerbičeva 12, Kolezija.	23453-6
Kadi
prodam. Naslov v vseh po »lov. Jutra.
23547-6
Otroški voziček
globok, lep, moderen naprodaj. Hotimirova 8, Si-ika.	23546-6
Stopnice
hrastove, parkete, zelo dobro ohranjene prodam. — Pleteršnikova 32, Bežigrad 23536-6
12 m gumi cevi
poceni prodam. Poizve se mlekarna Sv. Jakoba trg 6 23561-6
Okna, vrata
ln oboknice. še dobro ohranjene, ugodno prodam. Poizve se na stav-bišču, Zalokarjeva ul. 3.
23528-6
Prodam kinokamero
9.5 mm za 1000 din ali zamenjam za malo harmoniko. P S. Predoviče-va 7-1., Moste, Ljubljana.	23515-6
\Kupim
Pisalne mize
dobro ohranjene, kupimo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Pisalne
mize«. ........
• .. 23412-7
Kupim.. .
dobro ohrimen fotometr . l.Belichtungsmesser) za niz ko ceno. Miladinovič, Tyr ševa 47b.	23271-7
Petsedežno
limuzino prodam ali zameni aro za tovorni ali malo vožen. DKW. Voz ie še skoro nov, pripraven za avtotak si, rabi 11 1 na 100 km Štanter, Sv. Peter,
23283-10
Opel Blitz
tovarniško oov. i tonski, tt vorni avto, letošnji model, prodam. Naslov v vseh po sJoval. Jutra.
22633-11
Naprodaj
Rudge 500 ccm, Ardie 125 ccm, Wanderej avto, Meh. del. Klančnik, St. Vid 15.
23456-10
Motorno kolo
DKW 350 ccm
model 38 v brezhibnem stanju prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
23408-1C
Motor
200 ' ccm prodam za 3500 din. Na ogled pri mehani ku M. Nardin, Poljanska 31.	23474-10
Osebni avto
novejše tipe v brezhibnem stanju kupim. Plačam takoj! Ponudbe na ogl. odd jutra pod »Dobro ohranjen avto«.
23198-10
Harley Davidson
500 ccm, -NSU 350 ccm ugodno prodam. Celovška cesta 50.	23469-10
V gostilni
pri »Panju«
Vegova ul. 10 se toči pri znano izborni dolenjski cviček in fina štajerska sortirana vina, zato kdor hoče res piti kozarček dobrega vina, naj se potrudi v Vegovo ul, k Panju, kjer bo vsakdo postrežen tudi z raznimi toplimi in mrzlimi jedili ter večkrat dnevno svežim pivom. Danes in vsak večer se igrajo lepi komadi na klavirju, petje itd. Vas vljudno vabi in se priporoča Tone Huč.	23477-10
Motor
120 ccm prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
23450-10
Motor
prodam Besa 750 ccm s prikolico ali brez. Dobro ohranjen. Cena zelo nizka prhne Franc, Celovška 91 23445-1'
Poltovorni avto
poceni prodam. Mehanična delavnica. Kavčič, Tržaška - . ,	23543-10
" : •• Rudge^v /r'i!
•500 čem -počeni• naprodaj;' Žerjal, Celovška 102 Ljub liana.	23556-10
Prodam
dinamo io volt, 300 amp, 2 polirna • troja, banje in pribor za galvanizira-nje. 1 dinamo 320 volt 3 PS. 1 dinamo 220 volt 4 PS, 1 dinamo 110 volt 14 PS. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
- 23345 29
Šivalni stroj
Durkopp, več Ptalfovih, Singerievih, Westa, Mund-tos m drugih popolnoma novih z 20letno garancijo prav poceni naprodaj pn Promet, nasproti knžanske cerkve.	23371-29
Elektromotor
za 1 HP 220-380 volt am permeter voltmeter, bad-štrom regulator za galvanizacijo kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Galvanizacija«
23551-29
Parna lokomotiva
znamke Hoffer Schratz v brezhibnem stanju naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.	23572-29
Drobi lec
za kamenje prevozen, z
Diesel motorjem ugodno naprodaj. — Zagoričnlk, Dobrna pri Celju.
23588-2»
Iščemo bukovino
parjeno, tudi borovino, vse rezano po naročilu, žage pošljejo naslove pod: »Zimska dobava« na ogl. odd. Jutra v Ma riboru.
23263-15
Hrastovih desk
cca. m od 30 na 60 mm proda Franc šušter-šič, Medvode. -
23356-15
Bukove hlode
in prvovrstna drva preski bim. Potrebujem nakupo-valce božičnih drevesc — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hlodi«
23552-1°
2 bencinski črpalki premični, dobro ohranje
nI, kupim takoj. Ponud- j daj.. Mlekarna Stari trg he na podružnico Jutra štev. 24
Mali avto
In motorno kolo s prikolico, oboje dobra znamka, zelo poceni napro-
v Celju
moto«.
pod »Avto-23592-7
EH23ESE
Avto Opel
dobro ohranjen se poceni proda. Naslov v vseh posl. Jutra.
23254-10
23505-10
Puch 250
t dobrem stanju, nove gu me prodam. Pintar, Lesce 45.	22080-10
Motor BMW
350 ccm,, skoraj nov, u-gočno proda Dobravec. Brod 14, via Tacen, poleg tovarne.
23228-10
Avto Opel
limuzina, vožen 27,000 km, motor AJS, 500 ccm in Miele 98 ccm v brezhibnem stanju proda Ju lij Zevnik, Kranj. Stra-Ži&če.	23191-10
Motorno kolo
»P je h« 200 ccm. malo
rabljeno, naprodaj. — Ogled vsak čas mogoč v garaži Slomškova 6.
23409-10
Ugodna prilika
Prodam dobro ohranjeno motorno kolo s prikolico Harley 1200 ccm po zelo ni2ikt ceni. — Mihelčič, Borštnikov trg.
23410-10
Opel »Super«
v odličnem stanju, kot n m. zelo ugodno naprodaj tz prve roke. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo«.
23397-10
Avtomobile
tovorne, osebne U avto buM. dobro ohranjene vseh jakosti. kupite naj ceaeje pn O 2TJ2KU.
zastopstvo Krupp Ljubljana. Tavčarjeva 11 23290-10
Prostorno limuzino
ekonomično, kot reševalni avto proda Nabav, ijalna zadruga gasilske zajednice, Ljubljana.
23509-10
Opel Kadett
limuzina, nov model, takoj uporabljiv, naprodaj za smešno nizko ceno. Ostrožnik, pasaža Nebotičnika.
r/
Moderne spalnice
kuhinje in drugo pohištvo po nizkih cenah priporoča
mizarstvo Velkavrh, Krakovska ul. 7, Ljubljana.— Sprejemamo vsa naročila in popravila.	23480-12
Malo rabljene
trgovske opreme
jedilnice, »palmce, nove špe jedilnice. spalnice nove šperane spalnice in razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj. Ogle da se pri tv. Ivan Mathian Ljubljana, Tyrieva 12. dvo rišče.	17-11-12
POHIŠTVO
tudi na obrojte 6a stanovanja." trgovsK« -preme Jn,-hotele:dobiti: .uiJhttreje :x, največji j; . jaložl pohištvi ^Spalnice že od . . 1600 Omare ...... 400
postelje ........ 160
kuhinjske opreme 750 tuhinjske kredence modrocl ..... n reže .••••*. itomane - ..... azlični kauči prejemamo naročila p< • ledloženib načrtih.
SAVA
MIZARSTVO
^redjamska ulica 32 in ;5 — Trgovina pohištva Miklošičeva cesta (nasproti sodišča)
23494-12
45C 190 85 500
Lastnik trgovine [ Mlekarno
anulakture. dobro vpelja s stanovanjskim proeto-
manulakture, ae obstoječe 50 let v sred njem kram Slovenije ličt družabnika ali družabnico
s kapitalom 100 tisoč din radi ponovne združitve z novim kompanjonom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometno mesto MS.«	22473-16
Ureditev
premoženja
Poravnave, konkurrnt za Jeve, odkup m inkaao tet latev (tudi kmečkih) os
davo posoul io družbenikov dobičkanosno m varno oa iožitev kapitala. ure. te« uprave in kn: -y>vodstva, bilance. Kalkulacije, upravi nepremičnin. nadzorovanie soudeležb. sploh vse trgo* sko obrtne zadeve poverit« ta u pno itrokovm Disarni
Lojze Zaje
Liubliana. Gledališka al. 7.
16-16
Posojila
oči te ->0.1110 pn doma em solidnem zavodu, "isite ali pridite oseo-uo MoJ Dom, LJublJa-ia. Dvorakova 8.
262-lt
Posojila
različna, preskrbim hitro ln brez kakega
predplačila
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12 Znamka 3 din
23541 16
Hranilne knjižice
vrednostne papirje kupujemo
stalno po najvišjih cenah ln takojšnjemu plačilu
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledal 12 23540-16
Kateri starejši
gospod
bi nesrečni mladi ženi fi-načno pomagal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Starejši« 23532-16
Mesnico ali gostilno
s koncesijo, v industrij skem centru, vpeljano, takoj prevzamem v najem. Anton Zore, Bakov-nik, p. Kamnik.
23207-17
Paviljon
na veseličnem prostoru ve lisejma oddam takoj v na jem. Stražiščar Ela, Pokopališka 35.	23333-17
Vinotoč ali gostilno
vzamem na račun ali v najem. Ponudbe na ogl, od. Jutra pod »Prometni kraj«.
23312-17
Lokal
za- trgovino z mešanim blagom ž vsem inventarjem, nasproti" farne- cerkve od-<la.m v - najema Ponudbe e na -Kobal'Jožefa, Zgornje Gor i& pri Bledu 28.
23513-17
Šupo
ali podstrešno skladišče 200—300 kv. m, lahko na periferiji, iščemo poceni v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lahko blago«.
23447-17
rom event. pohištvom ta ko j oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro
»Ugodno. LJubljana«.
23387-19
Gostilno z mesarijo
ev. samo gostilno nujno oddam pod ugodnimi pogoji blizu Sevnice. Vprašati Gabrič, mesar. Sevnica.	23282-19
Mlekarno
oddam zelo ugodno radi bolezni. Informacije v Cerkveni ul. 19.
23426-19
Večji trgov, lokal
v novi stavbi na glavni ulici sredi mesta oddam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »GT«
23389-19
Najemna hiša
na glavnem trgu v Ro gatcu, enonadstropna. Je po zmerni ceni na prodaj. Naslov v vseh posl. Jutra._23173-20
3-stanovanjska hiša
novejša z vrom ugodno na prodaj. Naslov v vseh po slov. Jutra.	231«-20
Hiio
odnosno vilo, po možnosti blizu centra kupim Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Plačam efektivno«
23202-20
Več parcel
pri tramvajski progi, Celovška cesta, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23414-20
Špec.-kolonijalno
trgovino
dobro idočo, najpromet-nejše zagrebške pozicije v bližini . tržnice in tramvajskih postajališč, odlično urejeno z velikim lokalom, portalnimi izložbami, proda mo nujno radi smrti. Solidnemu kupcu kreditiramo tretjino kupnine. Posloval niča Pavlekovič, Zagreb,— Ilica 144.	23313-19
Zagrebačko mešč.
gostilno
na najprometnejšem vogalu Jclačičevega trga ob glavni tržnici, izvrstno ido čo, dva poslovna lokala, poletni vrt, kuhinja, pivnica, stanovanje, pntikline naprodaj z inventarjem za 55.000 din. Poslovnica Pav lekovič, Zagreb, Ilica 144 23314-19
Večja skladišča
in garaže
izven mitnice oddamo na Rudniku 24 23465-19
Dobro mlekarno
takoj oddam	radi drugega obrta. šubic	Matevž, Celovška cesta	56, kuhinia, Ljubljana.	23484-19
Lokal za trgovino
specerijsko na prometnem kraju iščem v bližini Ljub ljane. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Trgovina na deželi«	23478-19
Prostoren lokal
v trgovske svrhe ali slično takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S stanovanjem ali brez«.
22889-19
Trgovske lokale
i^KOi oddam na Tyrševi ce s ti 47b. Vse informacij -laje vsak čas istotam biš nik.	22893 19
Mesnico
dobro idočo na periferiji Zagreba z avt. vago in po polnim inventarjem za 7 ti soč din. Mesečni utržek 28 tisoč .din. . Milenko Vuče-novič, Dubrava kraj-mak simirske mitnice. ' O-r . . ----------.....23440-19-
Tovorne
avtomobile
rabljene, v dobrem sta-pju ChevTOlet Truck 2 in pol ton. Ford, 8 cil. ter osebne: Chrysler, Ta-tra, Hansa Lloyd proda poceni L Berdais, Mercedes Benz zastopstvo, Maribor, Kopališka ul. 11.	23578-10
Posojila dobe
državni, banovinski uslu AKH1/-1V žbencli upokojenci, posestniki. Informacije daje Dolenšek, Radeče-Podkraj. Priložite znamke.	23235 16
Zamenjam
ali prodam motorno kolo 125 ccm za močnejšo Glince — Vič cesta XVn št. 15.
23342-10
Motorno kol 200
cm, štlrltakten z lučjo novo gumo prodam ev zamenjam za močnejšega. — Botar, Črnuče.
23347-10
BMW avto
dvosedežni poraba benci-. na do 7 1. na 100 km. prodam. Na ogled Zaloška e. 91 Rakuš.
23362-10
Motodkel ARDIE
200 ccm OHV 5000 km vožen ugodno prodam.--Naslov v vseh posl. Jutra.
23269-10
Znižali smo cene
za naša prvovrstna kolesa, izredno ugoden nakup. —
Tehnik, Baniai, Ljubljana, Miklošičeva 20.
23323-11
Moško kolo
poccni prodam. Mestni trg 17-111- Bezrukov.
23490-11
Moško kolo
lepo športno, dobro ohranjeno znamke Styria prodam. Istotam prodam lepo samsko sobo. Naslov v po slov. Jutra.	23548-11
Moško koio
dobro ohranjeno, poceni naprodaj. Smrekar, Kla-dezna ulica 9.
23522-11
Zahvala
Podpisani se tem potom za hvaljujem tvrdki Dovžan Ivan, trgovina strojev Ljub ljana Frančiškanska ul. 4. ker mi je * razmeroma kratkem času preskrbela zelo ugodno prvovrsten mi zarski stroj. Gospod Dov žan mi je v vsakem pogle du jako solidno postregel in lahko vsakemu priporočim naj se z zaupanjem obrne k njemu, kadar bo kupoval stroje. , Mizarstvo Skrjahc, Duplje pri Tržiču.	23089-29
Stružnico
za kovino prodam radi' iz ielitve za 15.00 ..din. WaSlov v vseh. posl. Jutra.
23153-29
Šivalne stroje
Rast sc Gasser, pogrezljl-ve. 201etno jamstvo po din 1830 prodaja Ussar 'Alojz, Maribor. Trubar-1 jjvoi»kot» <
1eva 9	dite osebno.
J	23574-291
Pomoč!
Kdo' ima tako usmiljeno sr ce, da bi pomagal izobraženemu dekletu, ki je šele stopilo v službo iz denarne zadrege? Vrnila bi v obrokih ves posojeni denar. Prosim pomoči. Pisma nasloviti na podr. Ju tra Maribor pod »Pomoč« 23166-16
Zajam —
Gotov novac
doblju odmah svi držav-ni-gradski namještenici, penzionerl, učitelji. Ofi-clrl, flnancl l dr Dugo-ročno event. bez jamca do 5.000 din. Upute daje »Adria«, Zagreb. Juriši-čeva 8. Priložite marku.
23190-16
Prodam sledeče
hranilne
vloge: Ljubljanska kreditna banka din 100.000, Kmetska hranilnica din
100.000, Praštediona din 150.000, Hranilnica in po šojilnica Moravče 30.000. Event. kupim hišo, plačljivo z vlogami. Točno označene najvišje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi manjše vloge^T	23401-16
Financier ja
z gotovino milijon din za ustanovitev edinstvenega do bičkanosnega podjetja — iščem. Ponudbe na o$l. odd. Jutra pod »Riziko izključen«	23340-16
Trgovino na drobno
in debelo, dobro idočo v večjem mestu Julij, krajine zamenjam za e-nako dobro idočo v mestu Slovenije. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sonce 78«.
23245-19
Brivmca
dobro idoča, industrijski kraj, brez konkurence, se takoj proda zaradi dražmskih razmer za 6.500 din. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Dobro idoča brivnica«.
23234-19
Mlekarno
na prometnem kraju — staro, vpeljano prodam zaradi bolezni. Naslov v voeh posloval Jutra.
23229-19
Gostilna s trafiko
na odličnem položaju z vrtom, sadoncenlkom m njivo, gozdom, živinskim hlevom, prodam za din 69.000. Potrebno 50.000 din. Ivan Pančlč, PolJ-čane.
23262-19
Frizerski salon
v okolici Maribora, dobro Idoč, na prodaj. Naslov v podruž. Jutra v Mariboru.
23261-19
Družabnik
za dobro- idočo trgovino se sprejme s 25,000 din kapitala. Ponudbe na ogl. od: lutra - pod »Gorenjska, dober promet«	23267-16
Posojilo
20.000 din iščo državni uradniški par. Vračanje v rednih mesečnih obrokih po 1000. din., začenši z novim letom 1940. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nujno posojilo« .
23317-16
267-1$
Trgovski lokal
na Jesenicah takoj od' dam. Ponudbe na podr. Jutra na Jesenicah pod »Lokal«.	23182-19
lokal
oddam s 1. septembrom, istotam na prodaj hiša s parcelo cca 500 kv. m, oboje na zelo prometnem kraju. Več se poizve v ogl. odd. Jutra
23193-15
. Gostilna
ddbroldoča, z gospodarskim poslopjem na peri fieriji Ljubljane, 10 minut od tramvaja, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23413-19
Lokal
za brivsko ln frizersko stroko že vpeljan v bližini Ljubljane se odda Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokal«.
-	23379-19
Vaši prihranki
so varno 10 plodonoano na-toženi v dotničetn zavodu
n^ikt^S PJite	. Ponudbe na ogf. od-
Dvorakova s. riw«B	jJ.i, i„.r. »Tronvim
Trgovino z meš.
blagom
v. industrijskem in letovi ščarskem kraju oa Gorenj tkem oddam v najem tudi s firmo. Prerttm blaga po
delek Jutra pod »Trgovfna s firmo«	23285-19
Trgovski lokal
majhen iščem kjerkoli ^ Ljubljani. Ponudbe na — Condar, Liubljana, poštni predal 264.	23454-19
Mlekarno
zelo dobro vpeljano v sre dini mesta prodam. Poizve se Ljubljanska ul. 63, Moste.	23448-19
Dvostanovanjsko
vilo
Cesta v Rožno dolino, zelo ugodno naprodaj. Možnost prevzema, hipoteke din 100-000 po nizkih obrestih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varna naložba«.
23402-20
Parcela
lepa, solnčna, v sredini mesta, poceni naprodaj.
Naslov v vseh poslova-nicah Jutra.
22436-20
Hišo na periferiji
Ljubljane kupim blšo vredno do 150.000 Din. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za denar«.
23299-20
Hiša z gostilno
in vrtom v Ljubljani naprodaj. Naslov v vseh po Slov. Jutra.	23327-20
Redka prilika!
Naprodaj parcela na Golovcu s krasnim razgledom na Ljubljano, 5 min. od tramvajske postaje m2 po 38 din. Naslov v vseh po slov. Jutra.	23329-20
Travniki
lepi, donoent v Ljubljani zelo ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23386-20
Veliko posestvo
lepo, z vpeljano gostiln' krasnimi gospodarskimi po slopji prodam takoj. Na haja se v okolici Novega mesta ob državni cesti tik farne cerkve. Naslov v poslov. Jutra pod »Zasigura na eksistenca«
23309-2C
Ugodni nakupi HlfiA. 4 - stanovanjska, novozldana, netto donos 28.000. Cena din 310.000. Bežigrad. HISA, enodružinska, kom pleks 700 kv. m. Cena 45.000. Vižmarje.
Dvosob. stanovanje
kabinet, kopalnica oddam. Naslov v vseh posl. Jutra 23439-21
Solidna gospodična
se sprejme v lepo zračno sobo. Mestni trg 19,
L Ufid't-	23203 7-0
Trisobno stanovanje
HISA. 8 stanovanjska, no Na6j?v TvJlseh P0610^"
vozidana. netto dono6 52000. Cena 750.000. PARCELA za trlnadstrop nlco, bližina centra. Cena din 170.000. Brezplačne informacije daje realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana. Go-sposvetska 7.
23493 20
Prodam hišo
z 2 lokaloma na prometni cesti v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23501-20
Vila
na periferiji po ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zg. £lška<.
23509-20
nicah Jutra.
23525 21

*LL
Zemljišče kupim t ljubljanski oko lici 3 do 10.000 kv. m, pripravno za stavbo — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okolica 27«.
23516-20
Kupim
manjše posestvo v bližini Kranja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »30.000«.
23518-20
Industrijsko
podjetje živilska stroke, dobro vpeljano, rentabilno, sta novanjska hiša, prodam. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod šifro »440.000«.
23376-20
Enonadstropna vila v Mariboru, z dvema lepima stanovanjema ln mansardo, do leta 1943 davka prosto, 10 minut od središča, velik sadovnjak, ugodno naprodaj, pod »Gotovo plačilo«.
23573-20
Stanovanje 2 sob oddam za oktober Marmontova 19 Mirje.
23243 21
Snosob. stanovanje oddam. Puntkova 31. —
Stožice.
23404-21
Novozidano hišo
pripravno za letovlščarja ali vpokojenca v bližini kolodvora Medno prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23429-20
Stanovanja
180 din enosobno, 250 din dvosobno, oddam. — Cesta v Zeleni log 5.
2340321
Trostanovanjska
. . . . hiša
so proda Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23427 20
Stanovanjsko hišo v Ljubljani ali v okOUcl kupim v vrednosti do 500 000 din Posredovalci izključeni Ponudbe t navedbo cene na ogl odd Jutra pod značko »Kapital«.
23145-2(
Trisob, stanovanje
oddam. Rimska cesta 19-(Gostilna).
23364 21
Lep velik lokal
z dvema stranskima prostoroma Stari trg 21 oddam. Najemojemalci preurede po potrebi prostore bodisi za pisarno ali delavnico mirne obrti. Interesenti naj se zglase na naslov inž. Ru-deseh, Jesenice-Fužine.
23512-19
Naprodaj hiša
Skofjl vasi pri Celju po ugodni ceni. Vpraša se pri Celjski posojilnici d. d. v Celju. 23006-20
Trgovino, obrt
in lokal oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23526-19
Dvoriščno delavnico
v Čopovi ulici oddam. — Vprašati Kolodvorska ul. 18.	23400 19
WSFTTTTB
Manjše vinogradno
posestvo
na Trški gori pri Krškem
zidana stanovanjska hiša, vinograd, ograjen zelenjad ni vrt, sadovnjak, njiva, ugodno naprodaj. Pojasnila daje: Mile Stoviček, Leskovec pri Krškem.
23130-20
Posestvo
prodam ali dam v najem Posestvo je v industrijskem kraju tik banovinske ceste <ma elektr. razsvetljavo "i .ov od. Pripravno za vsa 'Hrt. Pojasnila daie iz M. Skerbic, 1
b ovije 2.
23152-20
Prodam vilo
enonadstropno s krasnim vrtom ln parcelo na najlepšem kraju periferije Ljubljane ob državni cesti. Potreben kapital 350.000 Din. Naslov vseh poslovalnicah Jutra 23378-20
Hiša v trgu Konjice
23150-23a
z dvemi stanovanji z gospodarskim poslopjem, pol orala dobre zemlje, vinograd in njiva, vse v najboljšem stanju naprodaj ra di bolehnosti. Cena in dru gi pogoji po dogovoru. Neža Miheljak, Slov. Konjice 79.
23151-20
Novo hišo
podkleteno, velik vrt. — prodam zaradi »elitne. Brod ob Savi, St. Vn I. Vižmarje nad Ljubljano Ana Nedoh, Din 36 0W 22742 A
Krasna stavbišča
za vile, v bližini blejskega Jezera, z razgledom na Jezero, ha prodaj. — Ponudbe na ogl. oddel
14 stanovanjsko hišo
novo v Ljubljani prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »14 stanovanj«
23486-20
Večje število parcel
Kompleksov, oareel. gozden rgovskib W stanovanjskih -j,* in «fl ma na proda 'adbeoc ttrokov izobraže-
posredovalec KUN a VEH LUDVIK c*ta 29 oktobra 6. Tele •00 37-33 Pooblaščen gra uteii n tod ni ceniteli ta nasvete brezplačno na raz pnlago.	12}-
Ce kupite
ali prodatte hišo. parce to, posestvo, obrnite ae n* priznano solidno in ku-lantno realitetoo pisarne Franio Pristavec, Ljublja na. Eriavčeva cesta 4a, V»« informacije sc brezplačne 248-2(
Hišo v Ljubljani
blizu centra ali tramvaja kupim. Plačam v gotovin 130.000 drugo hipoteka. — Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Posredovalci izključeni«	23496-20
Tristanovanjsko
vilo
z 2000 m2 vrta pod ce no prodam za 220.000 din in stavbno parcelo za tfi-nadstropno vogalno palačo m2 270 din v centru Ljub ljane. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Pod ce no«	23460-20
Leseno hišico
v Iškem Vintgarju prodam Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Takoj 4.500«
23451-20
Hiša
naprodaj za 41.000 popol noma nova, dvostanovanj-ska tik Save. Brod pod Šmarno goro. Terezija Letnar.	23558-20
Vila
nova enonadstr. na perife riji Ljubljane naprodaj za 200.000 din v gotovini. — Vprašati Ilirska 29-1. levo 23566-20
Parcela
ob državni cesti St. Vid lzvanredno poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23581-20
Dvosob. stanovanje
komfortno oddam za takoj aH s 1 oktobrom. — Beograjska 49.
23351-21
Stanovanje
enofobno f kabinetom nekoliko izven centra išče dr žavna upokojenka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica 879«
23020-21a
Dvosob. stanovanje
s prostorom za garažo v bližini Ljubljane iščem za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«	23l71-21a
Mlad zakonski par
brez otrok Išče v LJubljani z oktobrom ali z novembrom dvosobno sta novanje s kopalnico. Ponudbe na Pušenjak. Bled 22670-21a
Dvosob. stanovanje
komfortno, išče za 1. november blizu centra advokat brez otrok v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »1. november 1939<.
23438-21a
Starejša gospa
točna plačnica Išče eno alt dvosobno stanovanje v bližini centra. Ponudbe na tvrdko St. JapelJ, Tyrševa c. 14.
23368-21a
Eno- ali dvosobno
stanovanje kabinet, blizu centra Ja kobskl. Peterski ali Be ž Igra j ski okraj Išče druži na brez otrok takoj ali za november Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna 55«.
23383 218
Dvosob. stanovanje
Išče mirna stranka brez otrok. Točen plačnik. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna 9«.
23398-21a
Veliko prazno sobo
sončno, elektrika, parket, telefon v centru oddam s septembrom. Naslov v poslov. Jutra.	23444-23
Veliko sobo
zračno z 1 ali 2 postelja ma oddam takoj ali s 1. septembrom. Naslov v poslov. Jutra.	23443-23
Dve sobi
lepo opremljeni sončni od dam na Napoleonovem trgu 7-1, levo. 23565-23
Na Mirju
blizu tehnike, oddam prazno, lepo, solnčno ln parketirano sobo s posebnim vhodom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	23524-23
Elegantno sobo
center, separirano. cou-che - postelja, kopalnica, mirna lega, oddam 1. septembra Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23302-23
Opremljeno sobo Sobico	e posebnim vhodom, —
lepo opremljeno, s po- 1 iščem. Naslov v vseh posebnim vhodom ln ko- slovalnicah Jutra.
palnlco, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	23598-23
Zakonca brez otrok
iščeta trisobno opremljeno stanovanje, mirno Ponudbe oa ogL odd lutra pod »Takoj ali pozneje«.	23093-21a
Enosob. stanovanje
z garažo ali brez iščem za 1. oktober. Ponudbe na ogl: odd. Jutra pod »Novo poročenca« 23466-2la
Dvosob. stanovanje
v mestu ali bližini Išče tričlanska, odrasla, mirna stranka za takoj ali no vember. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Pod enim ključem«.
23240-21a
Dvosob. stanovanje
takoj oddam. Tržaška c. 109.	23357-21
Enosob. stanovanje
s shrambo oddam na Celovški cesti 204.
23321-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, z malim kabinetom blizu centra oddam 1. novembra. Naslov v po slov. Jutra.
23337-21
Trisob. stanovanje
kabinetom in kopalnico oddam. Povšetova ul. 78 Poizve se pri Vrhovnik — Kodeljevo.	23289-21
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami oddam za 1. oktober na pobočju Črnuč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	23419-21
Petsobno stanovanje
v centru, oddam. Poizvedbe dr. CerneJ, Tav čarjeva ul. 5.
23098-21
Štirisob. stanovanje
visokopritl. sončno v vili sredi mesta oddam s i. no vembrom. Informacije Pu-harjeva 12-1,
23417-21
Stirisob. stanovanje
in stanovanje 3 sob z vsem modernim udobjem v novi stavbi sredi mesta oddam s 1. novembrom. Ponudbe pod »GT« na ogl. odd. Jutra.	23388-21
Samsko stanovanje
s kopalnico v sredini mesta oddam s 1. septembrom. Naslov v vseh poslov. Jutra.
23485-21
Petsobno stanovanje
s pritiklinami oddam takoj Poizve se pri hišniku Stan trg 17.	23475-21
2-sobno stanovanje
rioderno, s kopalnico in plinom v strogem centrumu oddam za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Prilika«.
22888-21
4-sobno stanovanje
komfortno, s kopalnico in
vsemi pritiklinami ter dvo sobno stanovanje s štedilnikom in shrambo v bližini bežigrajske gimnazije ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfort.«
22887-21
Hišo ali vilo dvostanovanjsko, nedaleč mesta, novo, majhen vrt. kupim takoj. Po-Ju^a pod »Id^n pro ^d^na^odd^J«.-.
St° *	23187-20 1	23521-20'
Dvosob. stanovanje
parketirano I. nadstr. od dam 2. novembra. Ogled od 9. do 11. ure. Cesta v Rožno dol. 7.
23457-21
Trisobno stanovanje
s kabinetom in komfortom dva balkona oddam takoj ali za mesec oktober v novi hiti Trstenjakova ulica Sv Kriitof. Istotam od. Ham enosobno stanbvattje. ' 239)1-21
Dvosob. stanovanje
balkonom v bližini Tabora iščem za september ali oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dr žavna upokojenka«
23462-21a
Stanovanje
4—5 sob
komfortno, sončno, ev. vi lo, center ali neposredna bližina išče za takoj ali pozneje. Snažnost pogoj Ponudbe na ogl. odd. Ju. tra pod »Nujno«
23535-21a
Sobo odda
Opremljeno sobo
lepo, v mestu takoj oddam gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
23249-23
Dve prazni sobi
tudi posamezno s strogo se pariranim vhodom in upo rabo kopalnice oddam. — Grubarjevo nabrežje 14.
23072-23
Opremljeno sobo
lepo » posebnim vhodom oddam takoj stalnemu solidnemu finemu gospodu takoj ali l. IX. Naslov v posl. Jutra.
23158-23
Dijakinjo
nižjih razredov srednjih šol sprejmem na hrano in stanovanje, v ožjem centru Ljubljane. NasL v vseh posl. Jutra.
-3Z31 22
Prazno sobo
s posebnim vhodom oddam bolišemu, solidnemu go. spodu s 1. septembrom. Naslov v vseh posl. Jutra 23085-23
Lepo sobo
za eno ali dve gospodični oddam s 1. septembrom s hrano ali brez. Suossmayer jeva 4-1 desno nasproti gimnazije n* Poljanah.
23562-23
Opremljeno sobo
z uporabo telefona in kopalnice v centru takoj od dam. Naslov v vseh posl.
Jutra.	23568-23
V Novem mestu
iščem za september »vet« lo sobo. Ponudbe na ogU odd. Jutra pod »Svetla so ba«__ 23311-2?»
Upokojenec
išče za takoj sobo z vso oskrbo pri samostojni mirni gospodinji. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Mir« 23334-23*
Opremljeno sobo
v centru mesta išče gdč. po ugodni ceni, ev. z vso oskrbo. Ponudbe na- og. odd. Jutra pod »Takoj sobo«	23338-23»
Moderno
opremljeno sobo
s posebnim vhodom ta souporabo kopalnice V bližnjem centru, iščem za 1. september Ostanem stalno ln plačam tJčfet. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnica«.
23118-23«
Separirano sobo
v centru ali bližini periferije z uporabo kopalnice išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Snažno«	23461-23»
Prazno sobo
svetlo išče solidna uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljivo čisto«	23567-2»
Sobo
lepo opremljeno s sli «'_((• separiranim vhodom išče uradnik s 15. septembrom. Ponudbe na ogl. odd. Ju« tra pod »Cista soba«
23549-23*
Prazno sobo
za eno	ali dve osebi oddam s	1. septembrom. — Mestni	trg 17-111. Bezrukov.	23491-23
Opremljeno sobo
s pos. vhodom čisto takoj oddam 1 ali 2 gospodoma tudi za čas velesejma. Kra kovska ulica 11.
23325-23
Separirani sobi
ena večja prazna in ena manjša lepo opremljena, oddam takoj, šiška, Verov škova 56-11.
23291-23
Sobo
lepo, sončno s posebnim vhodom takoj oddam. Miši čeva 4 poleg Streliške, dre vored.	23336-23
Dve sobi za
ordinacijo
ali pisarno v centru oddam za 1. november. Na slov v vseh posl. Jutra.
23331-23
23506-23«
Prazno sobo
v centru, veliko, zračno, s strogo separlranira vhodom ali garsoniero. Išče gospa v svrho poučevanja 1. septembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.
23405-23«
Dijaške sobe
Dve dijakinji
ali dijaka iz boljše družine sprejmem v popolno oskrbo v Celju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	' 23593-22
Dva srednješolca
ali -šolke sprejmem V dobro oskrbo. Lepa sončna, parketirana soba V bližini vseh srednjih šol. Pall Antonija, Maribor, Razlagova 24-11
23585-23
Opremljeno sobo
eni ali dvema, osebama (zakoncema) oddam za takoj Pod Rožnik c. V. št. 29.
23381-22
Prazna soba
krasna z lastno kopalnico ali souporabo s posebnim vhodom se odda s 15. septembrom stalni boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23395-23
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice se odda solidnemu stalnemu gospodu. Prjile 27.
23421-23
Lepo solnčno sobo
oddam eni ali dvema osebama s hrano. Kopalnica in dvigalo na raz polago. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
23425-23
Dijakinjo
nižjegimnazijko, sprejmem na hrano in stano. vanje v Zg. šiški, Gale-tova 11, pritličje, desno.
23579-23
Pridnega dijaka
sedmošolca, sprejmem k domačemu sinu, lahko s hrano blizu kolodvora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23508-23
Stanovanje
pri boljši družini v bližini Vegove ul. iščem za. sinčka četrtošolca. Strogo nadzorstvo, pomoč pri uče nju. Ponudbe z navedbo cene pod »Dobro vzgojen« na ogl. odd. Jutra.
23452-22»
Dijaka(injo)
mlajšo vzamem na stanova nje. Zivko, Maribor, Pre šernova 22.	23571-22
Na hrano in
stanovanje
vzamem prvo, drugo ali tretješolca gimnazije. — Dobra hrana, strogo nad zorstvo. Metelkova 5-1.
23597-22
Prazno sobo
veliko, lepo oddam takoj boljšemu gospodu Mestni trg J-II, Atelje Jeni Sprej mem tudi sostanovalko.
23418-23
Sobo
s tremi posteljami oddam takoj. Lahko s hrano ali brez. Naslov v vseh poslov. Jutra. 23489-23
Lepo sobo
snažno ln sončno, od dam 1 ali 2 gospodoma
blizu Tabora. Fugnerjeva ulica 13, II. n., vrata 16.
23411-23
Opremljeno sobo
veliko in mirno z eno ali dvema posteljama, par sto korakov od Zvezde oddam s 1. septembrom. Naslov v vseh posl. Jutra.
23464-23
Veliko sobo
opremljeno, sončno, skoraj v centru, toda v mirnem kraju oddam le boljšemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. Ogled od 11. do 15.
23056-23
Prazno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj gospodu ali gospodični. — Poizve se: Aleševčeva 30. — Buffet Alešovec.
23416 23
Opremljeno sobo
t posebnim vhodom oddam s 1. sept. v Langusovi uli ci 5 Mirje v priti, levo poleg Tržaške ceste in tramvajske proge.
23303-23
Gospodični
ali zakonskemu paru oddam prazno sobo z souporabo kopalnice. Vider, Tyrš'
232X7-23
Opremljeno sobo
posebni vhod, lepo. sončno za dve osebi oddam ta koj ali pozneje. Zvonarska 11.	23492-23
Opremljeno sobo
oddam za eno ali dve ose bi. Tekoča voda. Istotam sprejmem _ sostanovalca r preprosto fn čisto sobo. — 5v. Petra nasip, buffet.
23569-25
Opremljeno sobo
sončno in zračno z lepim razgledom in posebnim vhodom oddam 1 do 2 ose bama z vso oskrbo. Stari trg 28-111, levo 6	23472-23
Sobe išče
Prazno sobo
s posebnim vhodom pri mirni 6trankl iščem za 15. september. Ponudbe pod »Stalna« na oglas, odd. Jutra.
23214-23a
Sobo
z vso oskrbo in klavirjem iščem pri boljši nemški družini. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobra hrana«
23157-23a
Opremljeno sobo
išče gospod v bližini centra, poseben vhod, — pri mirni stranki za stalno. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Z«*™^
Prazno sobo
U£em. Ponudbe na Ogl-
Dijaka nižješoica
sprejmem z vso oskrbo pri bežigrajski gimnaziji. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Pomoč pri učenju«.
23221-22
Eno do dve
dijakinji
ali dijaka sprejme v vso oskrbo uradniška družina. Naslov v vseh posloval. Jutra.
23246-22
Za dva dečka
gimnazijca petošolca in Z» učenca 4 razreda osnovne šole, iščem čisto in sonc no sobo. Pogoj skrbno nad zorstvo v družinskem oko lju in zdrava hrana. Ponudbe do 30. t. m. na na slov: Luxa, upravitelj o-krevališča Jadran, Rab, — Dalmacija
23076-22*
Dva dijaka
sprejmem v polno oskrbo Hrana dobra, bližina šole, klavir na razpolago. Na slov v vseh posl. Jutra
23165-22
Za nižješolko
v Celju iščem stanovanje in oskrbo. Ponudbe na OgL, odd. Jutra pod »Skrb«
23150-22*
Dva dijaka
nižješoica sprejme učite! i-ska družina v Ptuju. Stro go nadzorstvo, pomoč pri učenju. Ponudbe na podr. Jutra Ptuj pod »Uspeh« J	23135-22
Sončno sobo
s hrano oddam dvema boljšima dijakoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	^^
23232-22
Dijaško sobo
za svojo hčerko, dijakinjo H. letnika trg. akad pri boljši družini, s prav dobro hrano, s skrbnim nadzorstvom ln spremstvom, pogoj ljubezniv sprejem v družinsko sku pnost, po mogočnosti tu dl priključek k domači hčerki enake starosti. —
odd*"Jutra**po<f »Snažna | Ponudbe na ogl. oddel. m točna«.___[Jutra pod »V. J>
Dijakinjo
nižje gimnazije sprejme V vso oskrbo učiteljica, ki Ima hčerko v višji gimnaziji Nemška kon verzacija in pomoč pri učenju. Ponudbe pod »Učiteljica« na ogl. odd Jutra.
23215-22
Stanovanje s celo oskrbo
za dijaka drž. dvorazr. trg. šole iščem k sostanovalcu iste šole. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«	23341-22a
Dijaka (-injo)
(nižješolca-ko) sprejme boljša družina na stano oskrbo
1 nadzorstvo event. in-sprejmem v krasno son štrukcija v hiši. Streli-cno sobo. s prvovrstno ška ul. 22-II vrata 18. oskrbo ln nadzorstvom.	23359-22
Kopalnica, vrt in klavir	*""
na razpolago. Nemška konverzacija. Mirje. bll-«u trgovske šole ln tehnike. Verstovškova 27,
Eno ali dve
diiakinii : vanJe 2 dobro uijdKinji , nadzo_t„n pv.
Udobno sobe
e klavirjem ln adravt hrano v bližini unlver-tramvajska postaja Lan- ze. iščem Ponudbe na
gusova.
23244-22
Sprejmem dijaka
do tretje _ gimnazije v lepo, zračno sobo z vso oskrbo. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. __23407-22
Nižješolka
se sprejme na stanovanje in v popolno oskrbo k domači hčeri šestošol-ki — odličnjakinjl. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
__ 23346-22
Dijakinjo
sprejmem v lepo solnčno sobo poceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23369-22
Dijaka srednjošolca
in visokošolca sprejmem v dobro oskrbo v centru. Cena solidna. Naslov v vseh posl. Jutra.
23272-22
podružnico Jutra Ptuj pod »Vlsokošolka*.
23136-22a
Vestna šestošolka
išče stanovanje vso oski bo in uporabo klavirja pri boljši družini, kjer bi poučevala domačo hčerko ali sina nižješolca proti znižani mesečnini. 23394-22a
Dama v črnem	j Frizer
pridem danes.	z lepim salonom, želi
23199-24	poročiti dobro bi pamet-
--:—	no frizerko od 23 do 28
K ran i	let staro. Ponudbe na
"f , J .„	ogl. odd. Jutra pod šifro
Bil v bližini. Sporočilo	^>obra prtilka«
dobiš v hišo.	2a.VM.9s
23406-24	'°504 25
Prehran u
Starejšo osebo
z nekaj kapitala sprejmem na dosmrtno oskrbo k mir ni družini. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Mirno življenje«
23573-14
Dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje. Cena ugodna. Na slov v vseh posl. Jutra.
23320-22
Stanovanje z vso
oskrbo
2a dijakinjo trgovske akademije v bližini trgovske akademije iščem. Po možnosti klavir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra hiša«	23328-22a
Za dijaka
iščem stanovanje z vso oskrbo pri boljši družini v bližini Trgovskega doma. Ponudbe na podr. Jutra Trbovlje pod »Pomoč pri učenju«	23278-22a
Stanovanje
z dobro oskrbo in dru žinskim stikom, iščem za visokošolca blizu gl. kolodvora. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Besen - soliden«.
23073-22a
Višja dijakinja
išče stanovanje pri boljši rodbini s klavirjem. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Dijakinja«
23563-22
Prvošolko
realne gimnazije sprejmem k hčerki. Pomoč pri učenju, klavir, nemška kon-verzacija. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Prvošolka«
23067-22
]l—2 dijakinji
lz boljše hiše, sprejme prof. družina v najboljšo oskrbo. Bližina gimna zije, klavir, kopalnica Ponudbe na og! odd. Jutra pod »Vzgoja«.
22469-22
Srednješolko
kot sostanovalko sprejme uradniška vdova. — Več po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22996-22
Zračno udobno
stanovanje
dobro meščansko tečno hra no, rodbinsko zaščito skrbno nadzorstvo, mir, red, snago nudi za 1 do 2 sred nješolca iz dobre hiše bolj ša energična gospa s sinom odiičnjakom. Naslov v vseh posl. Jutra.
23273-22
Dijakinja
išče stanovanje s klavirjem in prehrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jesen«
23275-22a
Učiteljica
sprejme dijakinje v dobro oskrbo v sredini mesta. Poizve se v trgovini Jos. Podkrajšek, Ljubljana, Jurčičev trg.
23382-22
Dva dijaka
z vso oskrbo sprejmem v vili za Bežigradom. Der-motova 13.
23396-22
Nemško dogo
psa, zanesljivega čuvaja, starega tri leta in več lepih oleandrov prodam. Krošelj, Celje, Gosposka 3.
83253-2?
Bernhardince
pravilno barvane, čiste pasme, 9 tednov stare, proda Skerlj, Metlika.
23203-27
»Poletna «reifa« 1	Gospa
»j-oietna sreča« g ^^ Pogradom,
dvignite pismo.	želi spoznati upokojen-
_23287-24 ca ponudbe na podruž-
-"	nlco Jutra v Novem me-
Brivec in krojač stu pod »Sama«.
želita znanja z dvema _ _ 23511-25
gospodičnama, ne glede na poklic, ki bi pripo- 35 letna ločena mogli z manjšo vsoto g«^«, zunanjosti, dobro-denarja. Dopise na po- srčnega značaja, perfekt-družnico Jutra Maribor na v več jezikih, pridna pod »Sigurna ženitev«. g06p<xUnja, z nekaj tisoč _ 23499-24 želi samo resnega znanja z značajnim ln stal-Inteligentka nlm uslužbencem, ki išče starejšega sltulrane- U*11*1 ot*°*e- Neanonim-ga gospoda, ki bi Ji de- na ponudbe na ogl. odd. name pomagal. Ponudbe	P°®
na ogl odd! Jutra pod dom<-__ 23535-25
»Razumevanje«.
23520-24	Gospod
------------srednjih let, v dobri po-
Muri	zicijl, brez znanja, želi
vezalke prihranijo ne- ®P???atj damo radi po-všečnosti obuvanja, —	ženitve. Cenj. po-
din 2	23586-24 nudbe na ogl. odd. Jutra
00 ^ pod »50.000«.
13519-25
295!
38 letna gospa
inteligentna, dobro vzgo jena, dobra gospodinja, ki ima nekaj premlč nin ln gotovine išče poznanstva radi ženitve, boljšega značajnega gospoda višjega državnega uradnika ali trgovca dobrih razmer. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Idealna sreča«.
23204-25
Razno
Brelp/acen pouk v igranju
Inteligentna gospa
starejša, samostojna, se želi spoznati v svrho že nitve z dobro situlra-nim, dobrosrčnim višjim železniškim uradnikom, upokojencem do 60 let. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Krasno pose-
Psa ovčarja
eno ln pol leta, dobrega stvo na deželi«, čuvaja prodam. Naslov v i	23432-25
vseh poslovalnicah Jutra
23527-27
I
Davčne zadeve
pritožbe zoper pridobnl no. prometni davek, prošnje Itd. izvršuje stro-kovnjaško: Davčna poslovalnica — LJubljana, Kolodvorska ulica št. 41 (dvorišče).
273580-31
Želim spoznati
razumno, pridno, zdravo dekle, ki razume gospodinjska ln kmečka dela z nekaj dote v svrho že nitve. Ponudbe na ogl. od Jutra pod »Srečna lepa bodočnost«.
23237-25
Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljub ljani, Cesta 29. okt. 24-1 proda 19. sept. 1939 na jav ni dražbi cca 2150 plm tehničnega bukovega lesa na panju iz svojih gozdov pri Novem mestu. Razglas pri šumski upravi v Straži pri Novem mesu. Razglas pogoji, tiskovine in pojas nila se dobe pri gornji upravi v Ljubljani in pri šumski upravi v Straži.
22082-32
HI
tj t
Elza
dvigni pismo.
23192-24
Nesrečna v zakonu
želi znanja s starejšim gospodom od 36 do 40 let. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiti«.
23230 24
Gospod išče
mlajšo vdovo
do 35 let s pokojnino nad 500 din. Dobi brezplačno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod šifro »Lep značaj«.
23264-24
Tri gospodične
žele znanstva z gospodi v svrho skupnih izletov. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Nerazdružljiva triperesna deteljica«.
23200-24
Ljubezen
noža si zagotoviš ako mu postrežeš z dobro o fcrsno hrano. Zato kukaj po preizkušenih re ceptih, zbranih v knjigi poklicne kuharice. Knjigo dobavlja Mizerit Deziderij. Zidani most, Cena v predplačilu 10 din	264-24
Gospodična
želi spoznati gospoda v državni službi, ki ljubi resnost in poštenost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro srce«
23545-24
Gospod
vsestransko naobražen, star 37 let, s 100 000 di narji gotovine, želi poznanstvo z gospodično, blage narave v svrho ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif ro »Resno 227«.
23189-25
Dekle
26 letna z 15.000 Din gotovine, bi poročila železničarja ali drž. uslužbenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna gospodinja«.
23349-25 50 letna vdova
z dvema hišama in velikim posestvom v bližini Ljubljane poroči državnega uslužbenca ali upokojenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra že na«	23318-25
Otožna vdova
srednjih let išče iskrenega prijatelja. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Vdova drž. uradnika«
23319-25
Vdova
brez otrok s pokojnino in hišo v Ljubljani želi znanja 2 boljšim gospodom 35 do 45 let, najraje državnim uradnikom ali trgovcem. Pogoj čedna Zunanjost in dober značaj. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo razu mevanje«	23332-25
Simpatičen mlad
trgovec
25 let, rmkt., naobražen, ugleden, visok, soliden, značajen, v najboljšem zagrebškem nameščenju z me sečno plačo 3000 din želi poročiti dobro stoječo gospodično ali se priženiti k trgovski rodbini. Ponudbe diskretno na Rezor, Zagreb pošta 3.	23315-25
Vdovec
41 let star z večjim premo ženjem brez otrok išče go spodično, vdovo ali ločenko s premoženjem v svrho ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča«	23470-25
Oženil bi se takoj
z dekletom do 32 let starim z nekaj premoženja za povečanje obrata. Ponudbe pod šifro »Zakon« na ogl. odd. Jutra.
23441-25
lahfeva/te brezplačen tm*
MEINEL'HER0U)
d.ZX).Z. /a/, fvomtce &OStul
MARIBOR st 101
Vata
* tablah in za odeje, .redno na zalogi — Zahtevajte vzorce tn senik. \rbeiter — Maribor.
Lesena zložljiva
patentna postelja
s tapeciranim mo-drocem Din 220,_
Specialne posteljne
mreže »Patent« ln »Primi-sima«, modroce, oto-mane, kauče m vse tapetniške izdelke nudi solidno ln po nizki ceni
Radovan
Mestni trg 13
Specialna delavnica za previjanje. popravljanje elektromotorjev in dinam. izvršujem instalacije na pO' gon in luč, na skladišču ves elektroznaterial ter motorji za pogon ua diname za luč
Fr. Perčinlič
elektropodjetje. Ljubljana Gosposvetska cesta 16 telefon 23-71.
OKASA tablete
t-fl • p o i o i slabost (ahko poskusite
OKASA
TABLETE
za moške
100 komadov din 220
proti povzetju. Zastopnik: Lekarn* Nt Botraan Miroslav
Beograd — Terazije o Ogl . S. •> »846 v
Novi naslovi (frančiškanska nL 8.
rjt priznano alzkin enab st nabavite iajboljSe moške ;> bleke, perilo m vsa praktična oblačila P«
Preskerju
4 li B L 4 A rs \ S« Petra cesta i4
CV SEKIRA JTE
V »JUTRU«
MOŠKI
Pri spolni nesposobnosti. Pri spolni slabosti poskusite hormonske pilule
»HORMO-SEKS"
Dobivajo se v vseh lekarnah. — 30 pilul din 84.—, 100 pilul din 217.—, 300 pilul din 560.—. Po pošti diskretno razpošilja
LEKARNA BAHOVEC Ljubljana
Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT« — Zagreb — Langov trg 3.
Ogl. reg. S. br. 5846-39.
Po volji Vsemogočnega nas je po težkem trpljenju zapustil v neutešeni bolesti in odšel med nebeške krilatce naš srčno ljubljeni, nepozabni
Dušan
Na poslednji poti ga spremimo v ponedeljek 21. avgusta 1939 ob pol 10. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Bizeljskem.
BIZELJSKO, dne 19. avgusta 1939.
Neutolažljiva Anton in Pavla Vrstovšek, Sonja, Marjana in Erika, sestrice ter ostalo sorodstvo
Razglas
o ofertalni licitaciji
Krajevni šolski odbor v Selnici ob Dravi razpisuje pismeno ponudbeno licitacijo
za prevzem težaških, zidarskih, železobetonskih, tesarskih, krovskih in
kleparskih del za novo
Šolsko poslopje v Selnici ob Dravi
Zapečatene ponudbe se morajo oddati do 12. ure dne 2. septembra t 1. v občinski pisarni v Selnici ob Dravi.
Pripomočki se proti odškodnini 200 dobe v uradnih urah v občinskem uradu v Selnici ob Dravi od 24. t. m. naprej.
Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico, oddati razpisana dela po lastnem preudarku brez ozira na ponujeno svoto.
Krajevni šolski odbor v Selnici ob Dravi,
dne 18. avgusta 1939.
Trgovskega pomočnika
specerijske stroke, ki ima veselje do potovanja, delavno moč, prikupljive zunanjosti z lepim nastopom za obisk trgovcev in vele-trgovcev
živežne stroke
in zavodov, ki popolnoma obvlada slovenski in hrvatski jezik, če obvlada tudi nemški jezik, ima prednost,
išče
podjetje svetovnoznane znamkine stroke. Obširni življenjski popis in ponudbo z navedbo starosti, veroizpovedi, s priloženo sliko, je poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Potnik 1940«.	7314
Tekstilna zastopstva
ščem za Vojvodino, Hrvatsko in Slavonijo. V teh rajonih sem že vrsto let uveden, in potujem z lastnim avtom. Pismene ponudbe na Interreklani dd., Zagreb, Masarykova 28,
pod br. K-4798.	7319
Trgovino za FOTO in galan-erijo, amatersko delavnico itd.
oddam v najem ali sprejmem družabnika-ico ev. se proda radi preobremenitve z drugim poslom. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lep lokal«.
NJIVICE — OTOK KRK
na zapadni obali otoka, druga postaja od Sušaka. Gozdnato, mir, odmor, okrepčilo. Hotel, pensioni, gostilne, privatna stano-
vanja. — Informacije
PRASKI
MEDNARODNI VELESEJEM j
od 3. do 10. septembra 1999, < takoj za tipskim velesejmom \
50% popust na čeških železnicah 25—60% popust na ino-	)
zemskih železnicah, parobrodih in zračnih linijah. —	)
Informacije in sejmske izkaznice pri zastopniku	S
Praškega vzorčnega velesejma za dravsko banovino.	\
TUJSKOPROMETNA ZVEZA, zastopstvo »PUTNIK«, ) Ljubljana In Maribor ter njihove podružnice. /
MSBlRsr^RSvf
za novogradnje
v veliki izbiri po povoljnih cenah — v železnini
Mervar I Hodnikovič, Zagreb
PETRINJSKA 3.
KOLESA
NAJNOVEJŠI OTROŠKI VOZIČKI
MOTORJI T R I C I K L I SIV. STROJI
IGRACNI VOZIČKI, SKIROJI, AVTOMOBILČKI, KOLES DELI
TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA
PODRUŽNICA: MARIBOR	CENIKI FRANKO!
ZAKUP POSESTVA
Zaradi bolezni se da na Hrvatskem pod zelo ugodnimi pogoji v zakup planinsko posestvo. Bližina mesta, prodaja mleka zasigurana za visoko ceno. Odkup ali zavarovanje živega in mrtvega inventarja pogoj. Eventualna prodaja ni izključena. Živine okrog 40 velikih živali. Le resni reflektanti za sebe naj blagovolijo v nemščini ali hrvaščini pisati pod K-4797 Interreklani d. d., Zagreb, Masarj kova 28.

ZAHVALA
Za ljubeznivo in prisrčno sočustvovanje ob priliki smrti našega dobrega in nepozabnega očeta, gospoda
GAŠPARJA BOLTETA
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo, predvsem preč. gosp. dr. Romanu Tomincu, pevskemu društvu »Slavec« za ginljive žalostinke in vsem, ki so s cvetjem obsejali njegov grob ter vsem prijateljem, ki so ga spremili k večnemu počitku.
LJUBLJANA, dne 18. avgusta 1939.
Žalujoči hčeri FRANJA in ROZI
Od Vas
Je
odvisno, da imate obleko vedno kot nove sato je pustite redne kemično Čistiti ab barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-0 'rafadet — SvetloHnlnica
TNSERIRAJ^
V „ JUTRU"!
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili našega ljubega in nepozabnega očka, gospoda
Franca Drašlerja
na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo borov. Sokolu za častno stražo in spremstvo, g. dr. Marušiču za nagrobni govor, častiti duhovščini in končno vsem številnim darovalcem vencev in šopkov. Borovnica, Cleveiand, 20. avgusta 1939.
Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo.
Mednarodna dirka na Ljubelj 1939
Najboljši čas dneva, zmago na vsej dirki in v kategoriji 500 ccm je
dosegel Jurčič na BMW 500 ccm.
Najboljši vozač dravske banovine Cihlar na BMW 500 ccm.
Zmagovalec v kategoriji 600 ccm s prikolico Lužar na BMW 500 ccm.
R M llf. najuspešnejša znamka!
■ ■ WW ilSIMIf tlHIHillflliMtllllKIlItlliltlltl i j| iif Idil tU KJ HHWNi>WWIIiMM<l »M4I f f IIN lil) N i lilij lili lIKMfflHtlillfHflkiliifllčiltlKiifiUitlliiiiti UH *WHU 11! EI Ullilttttll E t 11{ TIUS
Zastopstvo: Ing. 6. Tonnies, Ljubljana, Tyrševa 33, tel. 27-62.
Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v Dubrovniku nenadoma preminul naš ljubljeni soprog, sin, brat itd., gospod
Franc Vousek
sreski podnačelnik
Dragega pokojnika bomo pokopaH y Braslovčah, dan pogreba bo naknadno objavljen med domačimi vestmi.
Dubrovnik, Braslovče, Polzela, Loka pri Žus., Kozje, dne 19. avgusta 1939.
Žalujoča soproga Hilda, rodbine: dr. Voužek, Gajšek in dr. Moser
O&iicitenaie (primorje!
Sušafc
izhodna točka za vse kraje na Jadranu. Ugodno bivališče v vsakem letnem času. Informacije: Gradski turistički ured

Jtah
čaroben otok na hrvatskem Jadranu. Idealno morsko kopališče-letovišče Informacije: Turistički odbor
LIPSKI JESENSKI SEJEM 193*
začetek 27. avgusta:
60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH. ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DR2AVAH.
VSA POJASNILA DAJEJO:
ZVANICN1 BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA — BEOGRAD. KNEZ MIHAJLOVA 33/L
in častni zastopniki:
ing. g. t6nnees, ljubljana, tyrševa 33, tel. 27-62
josip bezjak — maribor,
GOSPOSKA ul. 25, tel. 20-97
CELO LETO
lahko trajno spravite
MOŠT (siru)
od grozdja, kakor tudi vse sadne sokove
BREZ STROKOVNIH PRIPRAV	BREZ IZGUBE ČASA
BREZ KAKRŠNIHKOLI APARATOV
s pomočjo NIPAKOMBINA Ali.
Odlična iznajdba današnje znanosti! Luusiavou: Poceni: Higijenično: . Odobreno od - ministrstva za poi jedel jstvo. Navodila m cenik pošlje brezplačno:
RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ulica 1.
| JRURRNSHR PLOV/DBROD
{SUŠAH I
Brzo-parobrodna služba lz Benetk in Sušaka v Dalmacijo. Odhod iz Sušaka vsak dan razen srede ln petka ob 16. uri. Turistične proge iz Sušaka in Benetk v Dalmacijo ter lz Sufiaka
in Trsta v Grčijo, po zmernih pavšalnih cenah.
Dnevno večkratna zveza za vsa kopališča ln letovišča jugoslovenske
obale.
Prospekte ln navodila daje direkcija na Sušaku, ter vsi uradi
»Putnika« in družbe »VVagons Lits Cook.«
Dražba
tekstilne tovarne
v Kočevju (dravska banovina) se vrši dne 13. septembra 1939 ob 10. uri dopoldne pri sreskem sodišču v Kočevju.
Tovarniška poslopja, stanovanjske hiše, zemljiške parcele, vse strojne naprave in pritikline. Tovarna je v obratu.
Cenilna vrednost znaša din 5,831.315.50, od česar odpade na stroje in pritikline din 3,156.297.—.
Najmanjši ponudek znaša din 3,023*000.—.
Vadi j din 583.132.—. Podrobne informacije — tudi glede ogleda tovarne — daje okrajno sodišče v Kočevju oziroma advokat dr. Oton Fettich v Ljubljani, Dalmatinova ulica 7 (številka sodnega akta je:
J 630,38.).
Uspešno oglaševanje le v »Jutru«!
•..dokler ni videla Radion bele srajce
njegovega tovariša!
Samo slučaj ji je pokazal to presenetljivo razliko v belini. Kot izkušena gospodinja je takoj vedela: to je odvisno od pralnega sredstva! Res, samo pralna sredstvo, ki odpravi prav vse, tudi najmanjše delce nesnage, napravi perilo popolnoma čisto in snežnobelo. Pri kuhanju v raztopini Ra-diona se razvija kisik, ki struji skupaj s peno mila skozi perilo. Na ta način razkroji in odpravi temeljito vso nesnago. Skoz in skoz čisto je Radion belo perilo.
Schichtov
Ni čistejše beline od Radion beline
s
Schichf
RAD
pere
•tam
Sest	BRAND
zlatih angelov
Roman	6
»V tejle pisalni mizi«, je dejal, »najdeš razen listine, ki te bo storila lastnika tridesetih milijonov, tudi še razne druge zanimive reči. — Hišo seveda tudi podeduješ — ta soba bo posebno prikladna za tvoje grške knjige — kaj?«
»Že drugič mi praviš, da bom tvoj dedič — ali misliš zares?«
»Seveda — in kako vpliva nate ta novica?« je vprašal Leggett, radovedno opazujoč nečaka. »Kako ti je zdaj pri duši?«
»Tako nekako kakor človeku, ki je imel doslej samo leseno sabljo«, je počasi odvrnil Ryder, iščoč besed, »in ki mu nepričakovano dado v roko pravo, nebrušeno.«
Leggett je spet zaprl vrata, nato sta stopila v knjižnico.
Luiggi Ravenna, obdaii od šestorice zavzetno lepih žensk, je ležal v globokem naslanjaču ter iztezal noge daleč od sebe, med tem ko mu je na mogočno vzbočenem trebuhu počivala kitara. Trije drugi moški, ki so morali prej zaradi njegovega petja utihniti, so stali na robu skupine, a se niso mogli nič kaj uveljaviti.
Ko je vstopil domačin, se je pesem utrgala. Leggett je glasno zaklical:
»Gospoda, moj nečak Charles Ryder, ki sem ga pričakoval šele čez nekaj dni, je že danes prispel v New York. — Ljubi Charlie, ta debeli gospod je Luigi Ravenna, človek, ki vtika prste v vse politične lonce. — Tole je Jimmy Hickey, slavni kro-ničar in fabrikant škandalov. — Tako, Jimmy, za-vzemi se zanj in mu povej umazane zgodbe vseh navzočih — potem, ko bo vedel, s kom ima opravka, mu jih lahko predstaviš vsakega posebej.«
Jimmy Hickey, ki je bil videti nekam prezgodaj osivel in ostarel, se je zasmejal z vsem suhim podganjim obrazom, segel Charlesu pod pazduho in ga odvedel nekoliko v stran.
Lepotica visoke rasti je pristopila k njima, podala Ryderju roko in se nato obrnila k Hickeyu, rekoč:
»Če se predrzneš brusiti svoj strupeni jezik ob moj dobri sloves, te s tole roko pobijem na tla. — Dragi gospod Ryder, pred vami stoji zakonska žena Erika Claussena — onile vitki, črni dečko je moj mož. Gotovo se čudite, ker je tako nedolžen na pogled? Videz vara, a vendar vam ni treba verjeti niti desetine tega, kar vam bo Jimmy povedal o naju.«
»Bodi brez skrbi, Elizabeta«, je Hickey odvrnil, »o tebi lahko kvečjemu izdam, k^ko imenitno znaš ohraniti dostojno lice, pa naj dobivaš ali izgubljaš.«
Mlada žena se je nasmehnila Ryderju in krenila drugam.
»Res je kar prijazna osebica«, je pojasnil Hic-key, »le škoda, da ne utegne razviti gospodinjskih zmožnosti, ki nedvomno obstajajo, ker ima po nesreči okrog pet tisoč dolarjev obresti na leto. Prevelikih zahtev do življenja vrla Elizabeta nima, a priznali boste, da je pet tisoč dokaj malo, in tako mora gledati, da si na kak način priskrbi, kolikor manjka. — Onale tam je Marlena Sutherland, dama, ki ne stoji tako v ospredju, javnosti in je tudi za spoznanje starejša od ostalih. O nji se najlaže poučite pri gospodu stricu, ki zna njene prednosti bolje čislati kakor jaz. — Če si pravilno razlagam izraz vašega obličja, bi me radi nekaj vprašali?«
»Nič o nji«, je Ryder odvrnil, »a kdo je onale prelepa, očarljiva mladenka?«
»Ž njo sem hotel prav za prav primerno končati svoje poročilo«, je rekel Lickey, »a nedvomno ste Lesliejo Carton že sami spoznali.«
»Ne — kako naj bi jo spoznal?«
»A tako — saj res, dolgo vas ni bilo v Ameriki, kajti pri nas jo poznamo od prstov na nogi do zlatih las bolje kot kar si bodi drugega na tej in na oni strani Hollywooda. Brezvestni izdajatelj nekega magazina je objavil njeno sliko, ki jo od tistih dob vsa dežela lepi na vse mogoče in nemogoče stvari. — Nate — poglejte!«
Tako govoreč je potegnil iz žepa platinasto ci-garetnico, ki je njena prednja stran kazala emajl-no sliko dekleta v kopalni oblekL
»Videti je, kakor da bi hodila po vodi, čeprav ae pc galilejski«, je hudobno dejal. *'
Res je bilo podoba, da dekle teče po morju — hitrost gibanja ji je odnašala lase nazaj, kakor da
bi 30 dvojica rok vlekla zanje.
»Oblečena je bolj s svetlobo kakor z blagom«, je Jimmy Hickey cinično nadaljeval, »svilena kopalna obleka ni bogvekaj na poti, posebno kadar je zmočena. — Kolikor vidite, goji Leslie Carton šport jahanja na vodi — deska, na kateri je stala, ji je izpod nog zdrknila v stran, in trenutek, ko so se le-te dotaknile vode, je ujela srečna kamera na ploščo.«
»In tisti, ki je slučajno napravil to fotografijo, jo je prodal časopisu?« je ogorčeno vprašal Ryder.
»Saj poznate načelo .umetnost zaradi umetnosti* — posebno kadar nam nese dolarje?« se je Hickey zasmejal.« Toda zares: luči, kakršna je Leslie Carton, ne gre postavljati pod mernik, zlasti ko ima vrhu tega še lep, mil obraz. — Grdo gledate, gospod Ryder? Ali ste mar puritanec? — Če prav premislite, ni na sliki nič spotikljivega ali nespodobnega, in stvar je pač taka, da je v Leslieji Carton utelešena lepota našega časa. Phidias bi ji bil najbrže dai nekoliko daljši nos in močnejši tilnik, Rubens več in bolj rožnatega mesa — a takšna, kakršna je, predstavlja vzor dvajsetega stoletja, ki se ji klanja na svoj posebni, priznam, da ne zelo okusni način. Sicer ima pa tudi v zasebnem življenju precej vrlin: zmerom je prijazna, neumna ni in tudi ne lakomna — vsaj ugonobil se ni zaradi nje Se nihče. — Ali vam zadostuje teh nekaj besed ali morda želite podrobnosti? Tudi s temi vam' laKRo poižtrtižem.« 4 "	-	- - J
Tak občutek popolne sigurnosti nudi O. K. gum.. ker je izdelana lz lateksa, izredno tanka, mehka ln izdržljiva. Garantirana trajnost 6 let. Srebrna papirnata škatla s tremi komadi 10 din v lekarnah in drogerijah. Po potrebi Vam lahko javi tvrdka Rave, d. d., Zagreb, kjei morete nabaviti O. K.
INSERIRAJTE V ..JUTRU"
Pozor!
Pozor!
Dolgoletna in znana tvrdka TRIGLAV-SLOVENAC v Beogradu razpolaga z veliko izbiro:
palač in hiš za rento, vil za uživanje in parcel v vseh okrajih Beograda.
Zato je v interesu vsakega kupca, da se pred nakupom obrne na tvrdko TRIGLAV-SLOVENAC v Beogradu, ki bo vsakemu kupcu dala na razpolago svoj voz za ogled brez obveze za nakup.
Gg. kupci zato ne pozabite pred nakupom obiskati tvrdko:
TRIGLAV •SLOVENAC
Hartvigova 3/L Tel. št. 26728 v Beogradu.
Vsem, ki ste z nami sočustvovali, poklonili cvetje in spremili našega nepozabnega očeta na zadnji poti, najlepša hvala.
Posebno zahvalo smo dolžni Sokolom za lepi sprevod in g. Repetu za poslovilne besede.
BLED, dne 18. avgusta 1939.
ŽALUJOČA
RODBINA PRETNAR
1VTOBUSKO PODJETJE
Ing. F. RIBI & C. — GORIZIA
Avtobusni promet GORICA—TRST—LJURLJ ANA—BLED
OTVORITEV 19. avgusta 1939.
Vozni red:
vsako soboto	vsako nedeljo
Gorizia	i prihod 23.50
Trieste	1 odhod 22.50
Postumla	^ odhod 21.40
Ljubljana (Evang. cerkev) S odhod 19.50 Bled (Park-Hotel)	JJ odhod 18.00
Bled -Gorizia m nazaj	Din 160.—
Bled—Trieste in nazaj	Din 149.—
Ljubljana -Gorizia in nazaj Diu 115.— Ljubljana- Trieste in nazaj Din 103.— Cene za delne proge primerne. — Povratni vozni listki veljajo
celo sezijo.
Uporaba proge samo med Plamno in Bledom ter obratno ni
dovoljena.
odhod 14.00 odhod 15.00 odhod 16.10 odhod 18.10 prihod 19.30 CENE:
STROJNIŠTVO, GRADNJA AVTOMOBILOV IN AVIJONOV ELEKTROTEHNIKA	PROGRAM ZASTONJ
Mizarski podjetniki
in slični obrtniki, razstavljale! jesenskega velesejma, ki bi se zanimali za najnovejši že zaščiteni izum mizarske stroke, potreben v vsaki hiši za zimo. — Interesenti naj pošljejo ponudbe do srede 23. t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Masenartikel«.
NAZNANILO
Naši dosedanji trgovski zvezi
gosp. FLORJANCU JOSIPU,
trgovskemu zastopniku v Ljubljani, Miklošičeva c. 30, smo predaU glavno zastopstvo za vse izdelke naše tovarne čokolade, bonbonov in marmelade za vse področje Slovenije. O tem obveščamo vse naše cenj. odjemalce ter jih prosimo, da predajo gosp. Florjancu svoja cenjena naročila s popolnim zaupanjem. Priporočamo se z odličnim spoštovanjem:
„G R I Ču
tovarna čokolade, bonbonov in marmelade, JURIŠIČEVA UL. 18 — ZAGREB.
Urejuje Pavorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubijaai.
O jy	pravi Američan
'iVC kadar se počuti
popolnoma sigurnega
OGLAS
Brez prihrankov —
dobro gospodarim
in najbolje obleče m celo družino, če se obrnem na najugodnejši nakup manufakture
z vedno najnovejšimi vzorci in ogromno izbiro.
NARODNI MAGACIN
LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA 27-L
Povsod	CELJE: Nova vas 49 (Mirko Fajs);
sprejmemo	JESENICE, Gorenjsko: Obrtniška ul. 8 (Anton Cigoj);
pridne	MARIBOR: Vetrinjska ul. 18 (Gustav Lipošek);
zastopnike !	TRŽIČ: Vilim Polakova ul. 5 (Jože Bečan).
1 inženjerja (elektrostrojni ali tehnolog) s prakso v tehnični pisarni ali tvor-niči — poznavalec radiomateriala;
1 mojstra poznavalca električnega in radijskega materiala;
1 skladiščnika poznavalca električnega in radijskega materiala.
*
1 elektro-inženjerja z večletno tvorniško prakso;
1 mojstra poslovodjo za radiotehniko s tvorniško prakso in
1 mojstra poslovodjo za fino mehaniko s tvorniško prakso.
Kandidati, ki bi želeli biti sprejeti na delo v ta zavod, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
a)	da imajo kvalifikacije, kar bodo dokazali: inženjerji z diplomo, tehniki s spričevalom ali diplomo; risarji s spričevalom o dovršeni srednji tehnični šoli; mojstri, mehaniki in elektromehaniki s spričevalom ah uverenjem o položenem mojstrskem ali pomočniškem izpitu v duhu odredb zakona o obrtih ali uverenje o prestanem praktičnem delu in skladiščnik s spričevalom o dovršeni srednji tehnični šoli.
b)	da so regulirali vojaško dolžnost, kar bodo dokazali z uverenjem pristojnega vojnega okrožja ali z vojaško ispravo, v kolikor so državljani kraljevine Jugoslavije.
c)	da imajo uverenje o obnašanju in da niso sojeni niti obsojeni za umazana in nečastna dejanja, katerih posledica je izguba častnih pravic, kar bodo dokazali z uverenjem pristojne oblasti;
č) da imajo delovno knjižico po odredbah obrtnega zakona odnosno izkaz, iz katerega je razvidno: kje je bil dotični prej zaposlen, kakor tudi iz kakšnih razlogov je siapustil prejšnjo zaposlitev;
d)	izvleček iz poročne knjige, a za otroke iz rojstne knjige, če so oženjem;
e)	kandidati, ki niso državljani kraljevine Jugoslavije morajo imeti uverenje, iz katerega mora biti razvidno njih državljanstvo;
Kandidati, ki žele biti sprejeti, naj predlože pismeno prošnjo taksirano z 10 din upravniku zavoda »čačak« in v njej naj navedejo, da se obvežejo pokoriti se vsem pravilom, predpisom in odredbam, ki veljajo glede dela, reda in iscipline v zavodu. Prošnje naj se pre že čim prej.
K prošnji naj priložijo v svojeročnem prepisu tudi dokumente naštete pod a), b), c), č) in e), a dokumente pod d) bodo priložili po sprejemu.
Izbrani kandidati mojstri izven čačka se bodo obvestili zaradi prihoda na izdelavo preskusnega dela in jim za prihod ter eventualni povratek ne pripada nobena odškodnina, a v času preskusnega dela v smislu čl. 41 Pravila Dj. št. 2911/33 leta dobijo kandidati samo polovico dnine po čl. 43 istega Pravila.
V prošnji bo kandidat označil višino dnine-nagrade, na katero reflektira kakor tudi višino dnine za čas preizkusnega dela.
Kandidat, ki bo pozvan na preizkusno delo, mora prinesti s seboj vse zgoraj navedene dokumente v originalu.
Iz pisarne Uprave zavoda »ČAČAK« T. Br. 5362/39.
Uprava zavoda „ČAČAK" potrebuje spodaj navedeno
osebje, in to:
2 inženjerja elektrotehnika z najmanj dveletno prakso v tvornici-radioteh-ničnem laboratoriju;
1	strojnega inženjerja z najmanj dveletno tvorniško prakso v fini mehaniki;
2	tehnika s srednjo tehnično šolo — specialista v radiotehnild; 2 risarja strojna ali elektrotehnika;
1 samostojnega mojstra za fino mehaniko; 1 mehanika konstrukterja mehaničnih detajlov; več mehanikov; več elektromehanikov.
★
Prodaja lesa
DIREKCIJA ŠUM V LJUBLJANI proda ia prvi pismeni dražbi dne 29. avgusta 1939, v primeru neuspele prve, pa na drugi pismeni dražbi dne 12. septembra 1939 v 18 skupinah skupaj cca. 11.445 plm smrekovega in jelovega lesa, ki ga izdeluje v lastni režiji šumska uprava v Boh. Bistrici v drž. gozdu Martinček.
Dražbene in prodajne pogoje, kakor tudi vse informacije dobe interesenti pri zgoraj navedenih dveh uradih.
PREKO ŠTIRI MILIJONE
GRITZNER šivalnih strojev
JE V UPORABI
GRITZNER ŠIVALNI STROJI SE DOBIJO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO EM. FISCHER, ZAGREB, Palmotičeva 82
Veletrgovina dvokoles, motociklov in šivalnih strojev