Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 46.
Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar (4 K.) za večkrat popüst od 5% do 40%.
Prekmurski dijaki prle i zdaj.
Že večkrat ste čüli, vrli Prekmurci i čtevci našij „Novin,“ to reč „dijak.“ Mogoče so Vam vsem znam tak zvani „iz čarne škole dijaki,“ šteri so vsegamogoči. Pravijo, da tej dijacje hodijo od vesi do vesi, da majo čarne knige i gda v te molijo ali čtejo, te lehko napravijo lepo vreme ali pa točo, kak je njim ljüdstvo naklonijo ali ne. Pravijo tüdi, da tej dijaeje včasih idejo z Lendave v Soboto i gda pridejo do Gred, gde je jako globoka voda, takzvana „Džilinjek,“ te si tam ,v senco vsedéjo, vzemejo naprej ..Čarne knige" i tak dugo Čtejo v nje, dokeč ne pride iz Džilinjeka pozoj, na šteroga si le oni vse-dejo, i jij nese naprej.
Či je to istina ali ne, mi o tom zdaj ne pišemo, što pa šče znati ali je to istina ali ne, naj ide- po leti k Džilinjeki i naj pazi i nam te pove, Či je vido z Čarne škole dijake i pozoja ali ne.
Že ta pripovest o tej- dijakiih z Čarne škole nam svedoči, da so v Prekmurji v našec lepoj Slov. krajino bili že, od nekdaj dijaki i da jij je ljüdstvo rado melö.‘ Ali do zdaj jih je malo bilo, ar so pravili ljüdje, da je to samo za bogatce, itd. No, hvala Bogi, zdaj že mamo doma v Soboti svojo gimnazijo, zdaj že majo študénta ne samo bogatci, nego tüdi menjši kmetje. Pa ravno tej majo ešče bole kak bogatci. Mnogo našij očov i mater se ne prestraši nikšega trüda; radi se žrtvüjejo za svojo deco, ar znajo, da je to njüva dužnost pred Bogom i pred ljüdmi, da jim spravijo lepo bodočnost. Da, áldov je to za stariše, pa tüdi za sestre i brate, ali mnogo- mnogokrat pa je to ešče vekša žrtev za dijaka samoga, posebno pa zdaj. Ravno zavolo toga, ar so naši prekmurski dijak! po večini Siromaški] starišov Sinovje i Hčeré, so vse hvale vredni njüvi starišje, sestre i brati da jij .vseedno dajo študirat v tom dragom časi; hvalevredoi so pa ešče bolje dijaki sami, šteri se morejo dostakrat po cele duge večere, včasih daleč v noč močno včiti, dostakrat v mrzloj sobi, da jij do čont Zebe. Mnogi teh dijakov hodijo po 1, 1 Vs, celo po več \ vür daleč peški ali z biciklini. Doma pomagajo delati, včijo se i ešče vsakši den idejo po 10 km, daleč po tom dežji, blati i poznej v snegi. Sto bi to napravo zobston ? Lehko pravim, da v celoj Jugoslaviji nega dijakov, šteri bi se telko morali trüditi, samo da se kaj navčijo, da postanejo ednok düševni i telovni dobrotniki i voditelji svojega ljüdstva, kak tvoji, našprekm. narodi Za tebe se včijo naši dijaki v Soboti, Maribori, Ljubljani i indri, prekmursko ljüdstvo! Kak ste jim pa vl zahvalni zato ? Ali v zadostnoj meri podpirate naše študente? Dužnost vsakoga poštenoga našega rojaka je, da, darüje po možnosti za naše dijake v penezaf ali inači. Njim trebe küpüvati drage knjige, zvezke, (deke) itd. Morajo meti toplo obüteo i obleko, da ne dobijo na poti kakše bolezni, šteroj so ravno
deca v tej letij podvržena. Kak se naj občuvajo pred tov boleznijov, če so sirote, da si ne morejo küpiti vsega, ka jim je potrebno? Či pa zbolijo i vmrjejo, ali či püstijo svoje včenje zavolo tebe, da si jim ne privoščo par koron v podporo, gda bi je lejko; što ma od toga škodo? Samo ti prekmursko ljüdstvo, ar iz dijakov bodo uradniki na sodniji, vučitelje v školi, dühovniki v cerkvi itd. — Vidite, či bomo meli svoje domače uradnike, se bodo tej gotovo bolje skrbeli za nas, kak pa tüjinci, šteri v prvoj vrsti krüh slüžijo i te se v drügoj vrsti brigajo za nas. Inda smo v dijakij vidili gizdave, lepo spravljene mlade gospode, zdaj je dijak manternik, šteri si mora skrbeti za krüh, obleko i ešče za to, da ne zaostane, da kaj bo ž njega. Prle smo ne znali i niti mislili smo ne na to, da so dijaki potrebni, da tisti kraj, tisto ljüdstvo bo melo lepšo i srečno bodočnost, štero ma več študentov med sebov. — Zdaj znate i ste gotovi, da na mnogij i dobrij dijakij sloni lepo, zadovoljno bodoče življenje Slov. krajine, zato mamo samo to prošnjo do vas, rojaki, da date radi svojo deco v školo i podpirate po možnosti naše dijake. Uredništvo Novin rado sprejme vsakšo podporo i jo razdeli na knjige, obleko i prehrano med potrebne šolare.
Mislimo, da nam toga niti pisati ne bi trebalo, da so dijaki tüdi potrebni za državo. Ministri, poslanci, generali i vsi vsi uradniki od najvekšega do najmenšega gospoda, so prišli iz dijaškij vrst, zato bi država v prvoj vrsti morala skrbeti za dijake. Istina je, nam je nova država dala gimnazijo i mi smo njoj zahvalni za to, ali mi zahtevamo več, ar smo država mi i zato naši predstavitelje nam morajo dati najprle takšo gimnazijo, kakšo mi želemo, to je humanistično. To je naša prva zahteva, ar samo iz take pridejo ven delavci, kakše ljüdstvo želi i kakši so njemi potrebni. Ob drügim nam naj pošljejo sem vučitele, šterih skrb naj bo vzgajati deco i ne biti jo, ropati jim njüvoga dobroga prepričanja ali s svojim slabim vzgledom kvariti jo. Tretjič morajo naši predstavitelje: ministri i poslanci, vlada, dati tüdi materialno pomoč našim dijakom. Kama pa idejo skrvavimi žüli pridobljeni penezi, s šterimi plačüjemo strašne davke? Ka je dobilo dozdaj Prekmurje od vlade? Most je iz našega lesa, nad mnogimi uradniki se den za dnevom pritožüjemo v Novinaj, kredita, za železnico iz Sobote v Ljutomer ali v Lendavo nam neščejo dati, za ceste nega kamla, da se bomo glizdaj vtopili v blati, drv nam ne dajo, da bomo zmrznoli po zimi, od drüge strani pa jij na vagone vö vozijo, dijaki smo inda meli svoje zavetje v Kősegi, dobivali smo kakšo pomoč, zdaj nega nindri nikaj. Visokošolci sploh nemrejo študivati, ar ne dobijo podpore. Za Sokole i ruske Vranglovce je je zadosta. Vse to so v nebokričeče krivice, štere se morajo kak najprle poravnati. Čüješ nas, vlada? Čteš te vrstice, iz šterij kričijo za maščevanje pred Bogom
i pred ljüdmi od tebe nam jij kak najprle, to je tvoja dužnost, vlada, ar jij lehko popraviš, či ščeš, ar je naša država bogata, ar bi mi v njoj lehko živeli kak v paradižomi, v raji, či bi jo le ti dobro vodila, vlada! Či šteri dijak zboli, či nemre dokončati svojij študij, si kriva pa samo ti, vlada! Zdaj ti prosimo pomoči, štero nam lahko daš, ar nam moraš dati i či ščeš, moraš dati. — Čakamo i pričaküjemo jo.
Uradna naznanila.
Razprodaja blaga za sirmaškejše ljüdi. Tekstilni zavodi Stein & Comp v Pragi so dali na razpolago približno 20. jezér metrov zimskoga štofa po znižanoj ceni za odajo med sirmaškejše prebivalstvo. Blago je dvoje vrste, 10 jezér metrov zelenkasto sivoga prve vrste meter po 60 dinarov i približno 10 jezér metrov zelenkasto sivoga drüge vrste štofa meter po 48 din. Prodajo i razpošilanje štofa je prevzela „Ljudska preskrbovalnica“ drüžba z. o. z: v Ljubljani, na Štajarsko i Prekmurje pa „Ljudska preskrbovalnica“ v Maribori, Gospodska ulica št. 20. Te preskrbovalnice štofe morejo davati po omenjenoj ceni, samo stroške za razpošiljanje si smejo računati. Ki se zanima za to blago, vzorce (minte) si lehko pogledne pri svojem obč. župani. Blago si lehko naročijo pri odzgoraj omenjeni preskrbovalnicah brez vsakoga posredovanja okrajnoga glavarstva. More pa meti vsaki potrdilo od svojega župana, da je za istino sirmak i potreben toga blaga i da je bo rabo samo za sebe ali za svojo drüžino. — Mi bi od naše strani tüdi želeli, da obč. župani te prilike ne zlorabljajo v kakše drüge namene, nego nej dajo potrdila samo za istino sirmakom, šteri so obleke potrebni.
Zakon, po šterom so se vršile volitve dne 28. nov. 1920. se izpreminja etak: Voli se vsaka štiri leta. Na vsakij 40000 prebivalcov se voli 1 poslanec. (Prekmurje voli zato 2 poslanca). Ne smejo voliti: 1. šteri so v vozi. 2. šteri nemajo državljanstvo. 3. šteri so pod skrbstvom. Izvoljen sme biti on: 1. šteri ma 30 let; 2. šteri zna šteti i pisati; 3. šteri je državljan SHS. Policijski, finančni, gozdarski uradniki i uradniki agrarne reforme se ne smejo voliti. Poslanci, ministri ne smejo opravljati podjetniškij i dobavljateljskij poslov (verižiti itd.) 25 dni pred volitvami se predloži kandidatna lista v potrditev svojemi prvostopnomi sodišči. Na čelo liste se zapiše ime volilnoga okrožja i den volitev. Nato nosilec liste, njegov poklic i bivališče, kandidati za sreze z namestniki. Nosilec ne sme meti namestnika. Pod imenom nosilca liste, kandidatov i namestnikov se napišejo imena dvah predstavnika te liste za glavni volilni odbor, dveh namestnikov i ime ednoga predstavnika liste i namestnika za vsakše volišče. Pod te se podpišejo predlagatelji. Kandidati i namestniki morajo dati k vsaki listi pismen pristanek na to. Po glasovanji mora odbor prešteti kroglice v skrinjici. Sküpno število glasovalcov se razdeli s številom poslancov zvišanim za število 1. Tak dobimo volilni količnik. Liste, šteri so niti telko glasov ne dobile kelko je količnik, ne dobijo poslanca. Število glasov liste se razdeli z 1, 2, 3, 4 ... do števila, kelo poslancov voli okrožje. Od tej tak dobljenij števil se vzame telko najvekšij, kelko poslancov
se voli i po njij se razdelijo poslanci listam. Či niedna lista ne dobila količnika, se smatra kak da bi dobile vse i se tüdi tak razdelijo poslanci. Či mata dve listi pravico do poslanca, odloči žreb, štera dobi. (Uradni List štev. 78.)
2
NOVINE
12. novembra 1922
Glasi.
Slovenska Krajina.
Na znanje tistim dobrim düšam, štere so se zglasile, da dobrovoljne dare pobirajo i v Celje pošiljajo na naš prekmurski misijon, naj poiščejo naprej svoje nabiralne listeke i čeke i za I. 1922. do konca toga leta . dare naj v Celje pošljejo. Ar so čeki ešče v koronaj vö-postavljeni, — pošta je pa samo v dinaraj vzeme gor — naj je na dinare vöpostavijo. Vöpostavljanje na dinare je lejko. Mesto litere K. naj se piše Dim, mesto v — naj se piše p., mesto reči „Koronu pa reč Dinar. Drügo ne trebe. Nabiram! listek} i čeki se dobijo pri uredništvi Novin v Črensovcih'.
Igra. V Žižkih pri šolskih sestrah se bo vršila dnes, 12. nov. po večernici dvoja igra »Mali Kiištofek" i „Od koga se zve istina." Vsi povabljeni.,
Veliki viher je divjao 5. t. m. šteri je dosta kvara včino po celom Prekmurji. Letos popravljeno lepo črensovsko cerkev je tüdi páli odkrio i na jezere kvara včino. Naš g. poslanec bodo prosili pomoč za farnike pri ministerstvi.
Kak lepe düše mamo. En dühovnik so neki že duga leta v posteli ležečoj betežnoj Siroti nekši mali dar poslali. Pa se njim je s tem prelepim pismom zahvalila za dar,; štero posvedoči vse lepoto prave naše Slovenske düše: ,,Nemrem zapopasti kak sem zaslüžo od njih tak lepi dar, šteroga sem sprejeo 30. 3. t. 1. tem bole pa nemrem najti reči,* s šterimi bi se zahvalo za njihovo velikosrčnost i velikodtlšnost, štero majo do siromakov. Naj njim plača to Najsv. Srce Jezušovo i Mati Nevtepena, stojezer-kratl V celom vojnom vremeni, in zdaj, od zdravila niti misliti ne na mojo herbijo i za mladosti prišparane peneze sem že pred vojnov ponüco na zdravila. Zdaj pa — kelkokrat — nemam niti najsiromaškeše hrane niti falajčka krűha, da bi si v dugom betegi vküp zmantrano i vküp. spotreto telo mogo zadosta nahraniti. Nikoga nemam — zvün Boga — bratje, šteri so samo na dva, tri sfrlaje odaljeni od mene, eden me na 2. leti ednok pogledao, drügi me že 5. let ne vido, od kakšega dára, niti guča, če glih njim domo ide. Že pred edenajsti leti sem mogo pobegno od doma, da so mi mati mrli, k Sestri, štera je zdaj Vojna dovica, s petérov decov na malom božnom kamenom grünti i z malov podporov se teško žive. Smilenost i lübav do bližnjega, ta pa vmira v človeški srcah — kem duže bole. Če bi ščeo popisati svoje trplenje, siromaštvo i stradanje, napiso bi cele knige, ali neščem na svetlo ž njimi, to jim na kelko Sem mogoči, sam pred sebov. V tom jih prosim prav i srca Veleč. g. Plebanoš, naj se spomenejo z mene enkrat pred oltarom, naj prosijo z otročjov lübéznostjov Bl. D. Marta, naj ne dopüsti, da bi se izgübo iz trume njeni otrok, Vaj püsti svoje miiostivné oči večkrat na me, da me napadajo grešne sküšnjave v mojoj tužnoj posteli, naj mi odpüsti ona i naj prosi svojega Lüblénoga Sina Jezuša, naj mi i on odpüsti vnoge grehe, s šterimi sem njidvaj razžalo
v mojoj betežnoj posleli. Že vu svojih detečki letaj sem čüto nikše veselje do Marije, že v tistih letaj sem vzeo njeni obleč na svoje grešne rame, od svoje blagopokojne matere sem se navčo lübiti Marijo — i to je moja sréča, — pomaga mi moj- teški kriš nositi. In jaz — ščem, nakelko mogoče. Na tihom vse pretrpeti, in če bi dobo drüge milosti od Boga ali ne, naj bi smeo samo teliko priti enkrat večnosti pred Marijo, da bi njoj zahvalo; Lüblena moja mati Marija zahvalim ti, da si mi pomagala moj teški križ nositi: rad pozabim na vsa moja duga trplenja.#— Njim pa Veleč. g. Plébanoš še enkrat prav srca lipo zahvalim, jezero krat »Bog plati, naj njim plača sam Jezuš, ništeri falajček krűha si leko küpim, da bom leži trpo bolečine že od vnogoga ležanja i sidenja. Prosim še naj ostane to prikrito, zadosta, da zna Bog i Marija zato, Pozdravlam jih s presvetim srcom Jezušovom in Marije in ostánem njim vdani.
Za naše dijake. O priliki odslovilnoga večera bogojinski orožnikov so nabrali udeleženci 100 dinarov za naše dijake. Penezi so odposlani na dijaško knjižnico. Za to dobijo bole Siromaški dijáki zobston šolske knjige. Vsem darovalcom .Bog plati 1“
Pošte pri nas — v Slovenskoj Krajini. — Vsi že znamo, da je vlada povekšala poštne pristojbine za 100°/o, to se pravi, da zdaj moramo piačatigza pismo namesto 2 koroni 4. K. Što ma hasek od loga ? Pri nas pošta tak hodi kak prle. Od Lendave do Sobote je ešče dobra zveza. V drügi krajij je pa sramota za našo vlado, da se bolje .ne pobriga za naše pošte. Pismo iz Beltinec v Bogojino hodi 5 dni., za prejšnje vlade smo- meli vozovno ' pošto med Lendavov, Dobrovnikom, Bogojinov i Martjanci. Zdaj je vse to odpadnolo. Iz Beltinec nesejo peški v Dobrovnik, z Dobrovnika opet peški v Bogojino, z Bogojine na Ivance. Pa kak lepo so plačeni tej poštarje l Kelko mi je znano, dobi bogojanski pismonoša za to, da prinese štirikrat na tjeden pisma 9 kilőmetrov deleč iz Dobrovnika i je raznósi po Filovci i Bogojini, mesečno komaj 1200 koron. To je sramota! Zahtevamo, da se naj uvede názaj redna Pošta iz Lendave prek Dobrovnika i Bogojine.v Martjance, Bogojini se pa naj dá nazaj poštni urad. Mislimo, da iz tisti 30 ali kolko milijonov, štere se dobijo iz , povišanja pristojbin, tüdi lahko dá par jezero koron na leto za naš severni del Slovenske Krajine i da .se poštenej plačajo naši pismonoši. — V kratkom pričaküjemo ukrepov v tole pogledi.
Stanovanjski urad v Soboti na deli. — V tihom šolskom zatišji v Tešanovci so vživali svojo pokojnino naš stari vučiteo, g. Koložvari. S svojim dugoletnim trüdom so si spravili lepo hišo v Soboti i posestvo s hišov v Püconci. Ali stanovanjski urad je dao hišo v Soboti nekšemi uradniki, ovo v Püconci pa orožnikom; tak, so g. vučiteo morali biti deleč vkrej od svoji dve hiš, v školi v Tešanovci. Ar je pa tešanovska škola državna, ma pravico oblast šolsko stanovanje tistomi dati, šteromi šče. Tak se je tüdi zgodilo. Prišli so v Tešanovce novi vučiteo. Kama bodo pa šli stari
upokojenec s svojov ženov. Vsakši bi pravo, da v Soboto ali v Püconce v svojo lastno hišo Ali ne ga takše pravica dnes den. Stanovanjski urad po sili šče vzeti za njij v Bogojini stanovanje. Ali to stanovanje je že prle bilo odano. Zato sem nemrejo. Kama bodo šli, ne vemo. Sodimo pa tak, da bi se spodobilo, da bi g. Koložvari šli mirno vživat svoje stare dni v svojo lastnino v Soboto ali Püconce.
Kak je to? Glasom Ljubljanskoga trznoga poročila z dne 29./10. 1922. so bile cene sledečih življenskih potrebščin v Ljubljani na drobno sledeče:
O mela	21—22	 K
domača    mast	120	 „
amerikanska „	106	 „
kristalni cuker	60	 „
v kockaj    „	70	 „
V D. Lendavi so stale te potrebščine tisti den 0 mela	25—26	 K
domača    mast	150	 „
amerikanska „	   136 „
kristalni cuker	70	 „
v kockaj    „	                   80 „
Kak se da tolmačiti te veliki razloček med cenami? Gvüšno nas g. trgovci i po večini velekapitalisti ja ne bodo hoteli sugestirati s tem, da leži diferenca v „vozarini“ v D. Lendavo?? n. p. pri amer. masti pri 10 tonah 30.000 K. Gospodje pri oblastih! ali ne tü temeljita remadura ešče bolj potrebna kak pri gostilničarjih? — Konsument.	
Od naših vojakov. Kak so ešče višji oficirje ljübili i radi meli naše prekmurske vojake, nam kaže pismo, štero je pisao major komandant v Travniki enomi vojaki našemi, da so se poslavljali 1898. letniki od vojaške slüžbe. Pismo se glasi sledeče:
Predragi!
Zavolo toga da ne morem priti v kasarne i Te več ne bom vido, Ti se tem potom zahvalim na dobrom deli i pomoči kak bataljonskomi pisači pa da si nači tüdi odličen vojak, Te bom imenüvao za rezervnoga kaplara.
Žao mi je za Tebe i za drüge vojake, šteri zdaj odidejo, Vi ste zaslüžili i odslüžili kak pošteni državlani morejo včiniti, doma tüdi trbej poštene i dobre delavce i državlane.
Pozdravi mi vse, šteri s Tebo v odido, znajte ka Vam Vaš komandant vse i najbogšo bodočnost želej — najdide vse zdrave doma — a i Vi ostanite zdravi.
Tebe i Vas dobre vojake, šteri ste slüžili na čast Prekmurja pozdravlja i želej srečno pot.
Vaš komandant major 15 pp. v Travniki.
Podlistek.
Kmetijsko poučno potüvanje po Srbiji.
Piše z Bejek Štefan, Krog.
  Eden oča bi pravo, slišiš mati, te najni mali gingav otrok naj ne vživa posebej mleka in finoga mehkoga krűha, nego naj jej samo meso-čareri krűh, grah itd, kak jaz, da več prišparala, kaj boš to mleko in žemlo njemi küpüvala in čas tratila. Mati bi pa pravla; ja ljubi oča, kaj pa vendar misliš, z mesom, trdim krühom in grahom bi nam pa vendar otroka vničila, ne veš da mali otrokov žalodček toga ne mora prekühati, Čije tak, te njemi še lehko motiko v roke daš pa ga stiraš okapat pa či ne bo šo ga še lahko na-biješ itd. Šteri je tedaj imeo prav, mati ali oča? Či je Samouprava ali domače ravnanje že potrebno v rodovini, koliko bolje pa v državi, gde Živijo še različni navad in organstev plemen-, da autonomija, Samouprava, ali domače ravnanje ne rüši države, nego jo sigdar jači, krepi, da kak deca nemrejo zrasti večinom dnevi ali vednom tjedni vu velke ljüdij, tak se tüdi centralizem na ednók nemore vpelati brezi kvara, gde so različni plemeni ljüdstva, ravno tak Slovenskoga ljüstva stranke poslanci majo prav, gda se borijo za autonomijo ali za domače ravnanje.
Po Vnogi pogovori v pozno noč smo se itak odločili iz velke hotelske dvorane, in šli na svoje prenočišče v vojašničo, na drügi den se pa odpeljali bliže proti domi, v Čuprijo. Na toj pqti, kak se mi vidi, smo bili poldrügi den, Či sam nej pozabo v Niši je brš to bilo, ka so nam Srbi dali spečti projnika na ražnji, pa eden Srb ga je zražnjom vred pelao po železnici znami, ar smo bili poldrügi den na poti, smo naslednje
vpamet vzeli, ka; jé bio te projnik prav dobro orožje proti gladi, či ravno smo prle šalivo os-mijavali pröjnika in tüdi brata Srba. Na železnici nam je pa tűdi ne bio pre dugi Čas, med rodo-vitnim poljom, med zelenimi (logi) in travniki, ar smo dobro znali kakša süšava je doma v Sloveniji, in tak smo sfe pripeljali v sledeče mesto, ki se imenüje, Čuprija.
Čuprija.
V Čuprijo smo prišli, mislim, 18. septembra poldne. Sprejem je bio izredno krasen, vsa Šolska in vnogo drüge, mladine in dosta ljüdstvo. Mladina nas je sprejela s popevanjom i dekla-macijami, po živi nagovori smo nahrbtnike i kovčeke dali na tovorni automobil, vzeli pot pod noge, da bi šli po' dugom mesti v svoje nam odmerjene hotelske* prostore, pa prle kak smo začeli iti, nas je dobro vrejena mladina okoli vzela pa smo tak med tem častnim vencöm potüvali skoz mesto. Nekak na sredi mesta je kmetijska podrüžnica, pred podrüžnicov je bio napravleni velki slavolok, skoz šteroga smo šli, tam nas je čakalo vnogo lüstva. Po kratki govori nas je mladina med Živijo klici obsipola s cvetlicami, potom snlo Šli na kraj mesta, nam.vö-odmerjeniva dva hotela, i da je tüdi mesto Čuprija nej štela zaostati, tüdi ona nas je fino pogostio, prišlo je nekaj kmetov i preci mestjanov, tom smo se med obedom odkritosrčno in živo razgovarjali, ka nam je še vnogo bolše spadnolo kak boži dari, štere smo vživali. Končno po obedi so pridrdrali automobili, kočija i tüdi priprosta Srbska kolica, da smo se odpeljali na državno posestvo Dobričeve na severorzhodno stran mesta, mislim dve vöri peški hoda, gda smo se pripeljali na posestvo, k finomi gradiči, smo pred njim najšli, pod drevoredom velke, okrog z erdéčimi preprogami gori prestrete klopi, gde smo
meli zapovedano sposesti, in so nam že palik podvorili s pivov i tortaml. Pivo smo radi pili, ar je bio vroči den, torte smo pa samo iz vjlüd-nosti malo jemali, ar smo Itak malo prle obed opravili. Zdaj pa smo šli gledat znamenitosti posestva, vidli smo lepe krave, bike, kobile i-žrebce, vžitniei vsake vrste lepo žito, kije vse bole okroglo in debelo kak naše. Poglednoli smo vsake vrste plüge i gospodarske stroje, (mašine) tüdi moderno vrejene kürnjeke, svinje i svinjake smo pa nej mogli poglednoti, ar so bili Predaleč. Potom smo šli nazaj k gradiči na klopi, iz vljtid-nosti, ar smo bili pozvani", še vzeli malo boži darov, in se odpeljali nazaj v Čuprijo v hotele med vljudnimi Srbami Opravili večere, potom pa bili po mesti razdeljeni na prenočišča. Mene je mladi Srb od pelao k ednomi, opančari, (kčev-lari, ki opanke dela) in gda sva .prišla do viat je pravo moj spremljevalec in potrkal, Baje, Pan-telič ev o vam gosta, pa jé naglo odišo, gospodar me je pa őd pelao v lepo sobo, sam si vlegaö i trüden prav slatko spao, zajtra pa gospodinja rano prišla in pravla, dajte da vam oči-štim cipele, pa resan za malo časa so bile čiste, se obüjem potom sva zgospfldarpm zajtrkovala na dvori, pod jablanov, in sam se komaj zahvalo in poslovo, pa sam že mogo skočiti gor na automobil, da smo se peljaji na južnovzhodno stran mesta, gledat velko slatkorno tovarno, (cukrövo fabriko) takše tovarne so zdaj milijarde vredne, opisati je pa teško, pa tüdi razmiti je teško zvün onomi", ki je že vido.
Srbi so nas pripeljali na kolodvor, smo se prijazno poslovili in se odpeljali z vlakom proti Belgradi. Samo britka slutna nas je lovila na vlaki, gda smo bliže proti domi se peljali, ar smo dobro znali, da je doma v Sloveniji vse erdéče od süšave, in zato se nam je iz rajsko zelene Srbije miliio se peljati.
12. novembra 1922.
NOVINE
3
Gospodje profesorje sobočke gimnazije kak voditelje drüštva „Dijaška kuhinja“ prosijo vse, ki kaj premorejo, naj darüjejo na naše siromaške dijake v Soboti. Dijakov hodi 115 v gimnazijo, izmed teh je 105 naših domačih. Našim rojakom damo zato, či kaj damo. Letos je to drüštvo za 17 jezero 400 kron küpilo knige našoj deci v Soboti. Ki more, Hajda. Ve pred božičom napravimo en nabirala! den za vse naše dijake — tečas pa sprejme dare i dale pošle uredništvo Novin v Črensovcih.
Država.
Nove poštne znamke. Dobimo pali nove poštne znamke (štemplne.) To je pravi Samo, do bodo se te znamke delale v Ameriki', kama ide od nas posebna komisija, da pazi na štamp. Tak bo pa mela dobiček ne Jugoslavija, nego Amerika i — naša komisija — gotovo liberalna i radikalna.
Jugoslovanski protestanti so preminole dneve meli svoje spravišče v Novom Sadi. Sklenilo se, da spadajo k augsburškomi verevadlüvanji. Evangeličanska cerkev v Jugoslaviji bo mela dva vekšiva poglavara: püšpeka in generalnoga inšpektora. Ar pa so tű Nemci ino Slovenci, bodo edni meli tri leta inšpektora, po treh letaj pa drügi. Na tom spravišči so se tüdi nekelko pomirili nemški in slovenski protestantje med sebov v tom ma zasluga predsednik luteranske cerkvi v Ameriki g. Lencis Lorsen. Naše evangeličance so vrelo zastopali na tom spravišči g. Kovač Štefan šinjor iz M. Sobote.
Invalidi dobijo izplačano, ka njim je ešče zaostalo. Za izplačilo tej dugov je finančno ministrstvo odobrilo šumo 70 milj. dinarov.
Španski prestolonaslednik Alfonz se je pripelao 1. t. m. v Belgrad, kde je ostao več časa.
Preganjanje katoličanov. Pred par tjedni je Vlada na Horvackom prepovedala vse organizacija katoličanskoga dijaštva tüdi Čisto versko : ..Marijino drüžbo, štera je razširjena po celom sveti. Zdaj pa je policaj demokrat, Pribičevič začno preganjati . i spoznavati svojo „moč“ tüdi na Slovenskom. Zdrüženje slovenskoga krščansko mislečega dijaštva: „Razor“ je ministrstvo prosvete prepovedalo. Vse drüge organizacije v Jugoslaviji kak Sokol itd. ne čütijo moči Pribičeviča, nesprotno se na nje miljoni vödavajo, naše verno dijaštvo se pa .preganja. Ali to novo nasilje policajov iz Belgrada ne bo njim nikaj pomagalo. Naše dijaštvo ne odneha, nego bo šlo naprej po toj poti i se ne zboji nikoga. Če je Bog z nami, što proti nam?
Slovenski vojaki l. 1898. rojeni ki so slüžili v Zagrebi, so se v lepom pismi zahvalili našim poslancom (Jugoslovanskomi klubi) ka so je rešili slüžbe, štero so že itak dobro opravili na fronti. Kda so se samostojnomi ministri Pucljni obrnoli tej vojakov starišje, ka bi sine pomagao domo spraviti, je odgovoro „ka mo je odpüščali, slüžijo naj za domovino, ar vojake potrebüjemo.11 Ne se je vüpao zameriti vladi srbskoj i strah je bio za ministerski stolec, zato je tak odgovoro. A ljüdstvo bo tüdi gučaío pri volitvaj.
Svet.
Nizozemska (Holandija) šte 6 milijon 865.214 ljüdi. Po veri je kalvincov 2 milijona 835.567, katoličancov pa 2 milijona 444.582. Ostali pripadajo raznim protest lanskim cerkvam i židovskoj pa niednoj veri. Brez vere je postalo v desetih letaj 200 jezero düš. Te so zgübili kalvinci. Katoličancov je več kak pred desetimi leti okoli 35 jezero. — Holandski katoličanci so jako darovitni. Lani so dali na dobre namene više milijon forintov zvün darov na vseučelišče kak smo dnes tjeden objavili. Njuv eden forint valá 96 naših koron.
Na spomin štiristoletnice sv. Petra kaniziusa zida váraš Nimwegen bolnišnico. Na prošnjo kalvincov so v Haagi jezuitje tem držali dühovne vaje (govore od kat. vere) od 14—21. oktobra toga leta.. Največ je pa Nizozemska pomogla siromaškoj deci. Pomagala je do 60 jezero deci iz Austrije, Vogrske, Nemške i Belgije.
Mašin za čtetje včel. V Ameriki so izmislili stroj (mašin), šteri prečte včele. Koš ma malo lüknjico, da samo edna včela lehko ide vö, tü je pa tak občütliva vaga štera sama zabeleži vsakšo včelo, štera
ide iz koša.
V Ameriki se tiska na leto 11270000000 primerov novin. V sadnjij petij letaj se je število povišalo za 17%. Vrednost znaša 1209 miljonov dolarov. Dohodki znašajo 205,000.000 dolarov. Oglasi pa 407,000.000 dolarov na leto.
Nazaj k Materi Cerkev se je povrnolo na Moravskom (Češka) 400 düš, Šteri so bili zapelani od agentov i šli v „narodno cerkev.“ Takšij slučajov je zadnji čas dosta v Češkoj.
Najstarejše novine. V Pekingi na Kitajskom je prenehao izhajati list, šteri je začno pred jezerimi leti. Starejši je ešče list „Čin Pao,“ šteri izhaja že 1200 let.
Kratke novice.
V moro je sluga svojega gospodara v Gudincih na Horvackom za 1000 koron. — V kradnola je dekle Curič Marija pri Nadaši Jožefi v Čakovci 123 jezero 300 K-—Na Poljskom so rüdarje stopili v strajk. — Mainzi je nastao veliki ogenj. — Kravo je povozila sobočka železnica pri Mačkovcih. — Razmesaril sta hlapca Rozman Jožefa v Naklom na Kranjskom Župan Ivan 'i Ciril. Siromaki sta ešče zobé vöz-bila i edno oko vöpüstila, zatém ga pa odnesla — v krčmo. — Tajnik samostojne stranke (SKS.) je v Maribori vkradno 60 jezero kron i odskočo. Zvao se je Kpn-rad Brus.
Domača politika.
Belgrad. Nov. 6. se vršila seja narodne skupščine. Na dnevnom redi je bila volitev finančnoga odbora (pénzügyi bizottság). V te odbor so bili izvoljeni! poslanci Jugoslovanskoga kluba: Dr. Dulibič, dr. Šimrak i Vlado Pušenjak; namestniki: Škulj, Žebot i Stanko Banič. Potem se je vršila volitev predsednika finančnoga odbra. Za predsednika je izvoljen Dr. Veljkovič, za podpredsedhika Jankovič, za tajnika Sergič i šečevič. Opezicija glasüvala za Veljkoviča. — Hrvaški blok je meo dne 6. t. m. zborovanje v Zagrebi. Razpravljalo se je na seji ali naj ide blok v Belgrad ali ne. Radič je bio za to, da ido v Belgrad, ar zvünešnji politični položaj Želej, da vse narodne sile morejo sküpno delati. V parlamenti se je zglasila te dni deputacija invalidov. Obiskala je vse parlamentarne kluba i prosila, naj se vsi poslanci zav-zemejo, da se kem prle sprijme Invalidski zakon. Oblübe so dobili od vseh stranih. Invalidi so odločeni, da či vláda ne ugodi njihovim zahtevam, bodo vsi prišli z decov vred v Belgrad i naj je Vlada te preživ-ljavlje, kak je zna.
Svetovna politika.
Türčija. Türska vlada v Angori je poslala zaveznišikim zastopnikom noto, v šteroj zahteva, da te naj taki izpraznijo Carigrad (Konštantinapolj). Zavezniške vlade so to zahtevo türske vlade odklonile. Sultan nešče odstopiti. V Konštantinapolj! sultanovo palačo stražijo angleške čete. Türska vlada želej nadalje, da se Dardanele naj priznajo za türške, zato morejo vojne ladje vseh narodov prositi za dovol-
jenje pri törskoj vladi, da smejo plavati skoz Dardanel. Kaj bo na to odgovorila Anglija, se ešče pričaküje.
Bolgarija dobi pot do morja. Bolgarija má edino pot do morja pri Dedeagači, a to so njoj po svetovnoj vojni vzeli Grki. Stambolijski, bolgarski ministerski preds. je za toga voljo hodo tüdi v Belgradi i Bukarešti, naj Jugoslavija i Rumunija podperata to zahtevo Bolgarije na orientskoj konferenci, štera vküper sede že té mesec v Lausanii.
K odaji ma
KOVAČ MATJAŠ
  v Črensovcih št. 136.
lagev sliv, jabočnice, edno vözdelano konjsko kožo i 15 korčičov (keblov) nabranih jabok. Küpci naj se pri njem zglasijo.
Proda se posestvo
obstoječe iz 2 i pol plüga gošče,
3 plüge drüge zemlje z delnim gospodarskim poslopjom. Cena cilo nizka. Pojasnila dá Slovenska banka podrüžnica Dolnja Lendava, gde se dobi lehko tüdi posojilo na küpčijo.
Naše državno gospodarstvo.
Kak na vsakšoj kmetiji vert, tak ma v vsakšoj državi v roki peneze finančsi minister s svojimi ljüdmi; on mora davati peneze ta, gde so potrebni, pa tüdi on dobiva vse peneze notri, zato tüdi tiste, štere plačamo mi kmetje i drügi kak davke, porcijo i. t. d. Driava pa dobiva ešče peneze sa pošto, za železnice, za carino i. t. d. Izda vic jij pa kak plačo uradnikom, za vojake, škole, i za mnogo drügi stvari, med drügimi tüdi kak podporo za tiste kraje, štere je vničila süšava ali Povoden; tüdi za mladino, za dijake, posebno visokošoloe mora, dati.
V vsej državaj, štere majo dobre ministre, dobro vlado, štere se v prvoj vrsti brigajo za svoje državljane, se tak dela, da Se v začetki vsakšega leta že naprej zračuna, kelko bo približno držáva notri dobila, kelko približno izdala v celom leti. To je državni proračun. Štere države majo vsakše leto takši poračun, kak na priliko Angleška, Francoska, Amerika, Češka i. t. d. tistij penezi majo dobro, velko vrednost. Takše peneze vsaki rad küpüje, ar zna, da je v takšij državaj vse V redni, zato se njemi ne trebe bojati, da bo na zgübi.
Vsakša držáva ma nekaj takšega blaga, da ga vsega doma ne nüca i zato ga izvaža v drüge države, to je, drüge države küpijo to i tak ma prva dobiček, dohodek stem. Pri nas na priliko isvozijo jako dosta lesa, živine i zrnja v Italijo, Nemčijo Češko i. t. d. Ma pa tüdi vsakša držáva uvoz, to se pravi, mnogo blaga mora iz drügi držav notri voziti. Mi küpüjemo stroje (mašine), platno, cuker, kavo i. t. d. v Nemčiji, na Češkom i. t. d.	,
Vsakši vidi, da je tista države na boljšem, štera lahko več izvaža, odá, kak ona štera more več uvažati, küpüvati. Pri nas bi lehko dosta več Odali, kak küpili, mnogo več Uvoziti, kak notri vozili, či bi se pri nas dobro gospodarite. Zdaj pa moramo več küpüvati. Pa to je ešče ne zadosta. Vsakša držáva more blago, štero küpi v drügoj državi, plačati e penezi te države. Čl mi na Češkom küpimo cuker, ga moramo plačati v češki koronaj, či küpimo v Ameriki platno, moramo plačati z dolari. Zató, čl drüge države ščejo küpiti kaj pri nas, bi morale plačati v naši penezij. Tak bi na bcrzaj (gde se küpüjejo i Odavlejo vsakovrstni penezi) jako pitali tüdi za našim dlnarom i tak bi vsikdar več*vre-den bio. To je tak kak na licitaciji: Čim več küpcov ma kakša stvar, tem draže jo lehko 1 odamo. — Pri nas je tüdi to slabo. Drüge države, čl pri nas kaj küpijo, lehko plačajo tüdi v svojem penezi. Tak za naše peneze jako nepitajo na peneznom trgi (placi), na borza), zato se pa nemre bole zdignoti. — Pri nas so tak ,,pametni" ministri 1 vekši trgovci, da ráj majo drüge peneze, kak naše. Ešče krao i princ imata plačo v franki po zaslüženji Pašičove liberalno — radikalno — samostojne vlade.
Istina je, da se je naš dinar zadnji mesec jako zdigno. Zakaj pa to? Ravno eavolo toga kak sem prle povedao. Naša Vlada je vzela na posodo v Ameriki 100 milijonov dolarov. Od tej penez smo že nekaj milijonov dobili, vsega ešče ne. Zakaj je ponücati naš finančni minister te peneze? — S temi penezi so küpüvali v drügi
4
NOVINE
12. novembra 1922.
državaj naše peneze, to je, naši penez je v drügi državaj preveč bilo, küpüvao ji je níšče' ne jako, zato so borze ponüvale naš dinar i tak je vsikdar menje vreden postajao. Zdaj so pa naši od finančnoga ministra pooblaščeni ljüdje začnoli z na posodo dobljenimi dolari küpüvati naše peneze v tüji državaj, zato je tak dobo küpce i njegova vrednost je gor Šla. Pravijo pa, da so že vse te milijone dolarov porabili za to, i so porabili že tüdi tiste zlate peneze, štere smo dobili od avstro—ogrske banke. Zdaj je na priliko naša korona v Cürichi okoli 2*20,’ to se pravi: pred ednim mesecom smo dobili na cürlškój borzi za IGO naši koron 1 frank 30 centimov, zdaj pa dobimo 2 franka 20 centimov.
To je vse dobro i mi smo toga veseli, vej zdaj vidimo, da cene blagi nekaj dol idejo. To se razmi. Či smo mi prle küpili na Češkom 1000 vagonov cukra, gda je naša korona v Cürichi bila 130, za 1 Češko korono smo pa morali dati 18 naši, se razmi, da bomo zdaj menje dali za tisti 1000 vagonov cukra, gda je naša korbna v Cürihi 2 20, za 1 Češko korono pa damo samo 8 naši. Tak je z vsem blagom, štero küpüjemo v drügi državaj.
Zdaj pa pogledajmo za kelko se je zdignola naša korona i za kelko so spadnole cene blagi. Naša korona vala skoro dvakrat telko kak pred ednim dobrim mesecom. Ali so cene blagi tüdi dvakrat bolje spadnole? Vidimo, da nej Ka to pomeni ? Gotovo je, da trgovci, šteri se prle küpili cuker po 60 koron kilo, zdaj nemrejo dati za 50 koron,; i tak je pri vsem drügom blagi. To se pravi: cene so samo telko spadnole pri blagi, kelko ravno trgovci püstijo od svojega dobička. Či pa trgovci zdaj, küpijo kaj v drügoj državi, bo gotovo Že falejše kak tisto, ka so prle küpili, ar kvarni na prle küplenoga blagi ne bi radi bili. — Gotovo je pa tüdi, da se jé naša korona samo gledoč na nešterni drügi penez tak jako zdignola. Na priliko: Pred ednim mesecom je človek dobo za eden dolar 320 koron? zdaj pa ešče 240, v Cürichi smo pa dobili pred ednim mesem za 100 dolarov 540 frankov, pa zdaj dobimo za 100 dolarov 540 frankov. To pa pomeni, da sem pred ednim mesecom za 1 dolar dobo 5‘40 frankov ali 320 koron, zdaj pa dobim za 1 dolar ravno telko frankov (5SO), koron pa že samó 240. To je: pred ednim mesecom sem küpo za 320 koron 1 dolar. Či sem zdaj küpo za 320 koron franka, sem ji dobo 4" 16, či sem pa küpo za 1 dolar banke, sem ji dobo 5’40, dobo sem zato na 1 dolari IGO. koron dobička. Či pa zdaj küpim 1 dolar za 240 koron, dobim za 240 koron 316. frankov, za 1 dolar pa 5*40 frankov; dobim na ednom dolari samo 11 koron dobička. — Tak je 5 pov., gda to pišem. Kak bo te, gda bodete to v novinaj Čteli, ne vem. Skoro gotovo pa lahko trdim, da bo naš penez do tistoga časa spadno. Zakaj? To je jako lehko odgovoriti. Naša korona se je ne zato zdignola, ar se je pojavilo v našem gospodarstvi resan pametno delo, redno gospodarenje ne, (vej pri nas finančni minister i njegovi pomočniki, kak tüdi cela zdajšnja Vlada ne ve pametno gospodariti); nego naši penezi so se zato malo zdignoli, ar ma naša Vlada zdaj dosta na posodo vzeti penez i z njimi trži. TO je pa ne pametno, ar se posojilo hitro razkadi, naš penez bo pa nazaj začno kapatí.— Čüje je se pa, da dobimo pa več milijonov dolarov posojila. Gotovo bodo, z njim začnoli pa küpüvati naše peneze. Te se bo pa naša korona' malo zdignola, gda pa' ne bo več posojila, bo opet kapala. To bo tak dugo šlo, dokeč ne bodo začnoli pri nas pametnoga gospodarstva. — Kakše' bi pa bilo pri nas pametno gospodárstvo? Pri nas bi trebelo sledeče: 1) redni državni proračun: 2) jasnojuvozno i izvozne štatistiko, tüje, naša Vlada bi morala v redi i v pregledi meti, natenko znati kelko se iz naše države vö oda i kelko se od drügi držav notri pripela; 3) pri nas bi trebelo vlado iz vučeni i samó državni hasek izkajočih ljüdi. Či bi se to zgodilo, tebi naš penez v kratkom časi nazaj telko valao, kak pred bojnov. To je gotovo.
Zdaj bi me pa što znao pitati, kak je to, da se pri nas tak slabo gospodari, da so naši penezi tak malo vredni, čiravno da je naša država tak jako bogata? Odgovor je pa lehek: drüge države nemajo zavüpanja v našo vlado. Zakaj pa nemajo zavüpanja? Zato, ar so pri nas zdaj na vladi: ali nesposobni, nezmožni ljüdje, ali pa ki ne iščejo haská državi z cele moči. Či so nesposobni, se morajo odstraniti i postaviti na ministrske stolčke sposobni; či pa z cele moči neščejo državi dobro, nego samo za svoje žepe gledajo, je pa to greh nad državo, nad jugoslovanski ljüdstvom. Morajo se pred sodišče postaviti. Ali- ali l Iz toga nega izhoda.
Cene silja. V Novom Sadi (Ujvidék) so cene silja prem tjeden bile sledeče: pšenica 1340 koron, žito 1200 K., oves 960 K., ječmen 950 K., kukorica 1080 K.
Cene govenske marhe na mariborskom senji so bile sledeče: debeli jünci so se küpovali na živo vago 1 kg. za 28—33 K., biki kg. po 24—30 K.
Cene mesa v Maribori. Govensko meso 48—52 K., telečje meso I. vrste 70 K., II. vrste 64 K., svinsko meso 90—100 K., za kg.
Cene mesa v Prekmurji. Govedina po 48 K., teletina 60 K., svinsko meso 80 K., slanine 120 K. za kg.
Keliko je vredna naša krona?
1 dolar	  stane	 240.— „
1 švicarski frank        „	48.— K
1 italijanska lira	„	10.84 	„
1 francuski frank	„	19.40 	„
1 češka krona	„	7.92 	„
1 nemška marka	„	0.15	„
100 avstrijskih kron   „	0.36 	„
1 ogrska krona	„	0.10	 „
1 rumunski lej	„	1.72	 „
Naša krona je notirala v Cürihi 6. nov. 2.19 frankov. Teda kak se vidi vrednost naše krone po mali ali zastalno — kaple.
Ka je sokol?
Prevelke so naloge, štere nas čakajo v bodočnosti, da bi zdaj s sovraštvom slabih naše vrste i zato moremo meti vsi te cio, da mo se vganjali v deli, ne pa v napada]". Püstiti moremo najprle napade i šnofanje.
Tü Vam pošlemo tüdi pismo našega odseka na Igi, da .Vidite, kak sirovii divji so tam Sokoli. Vaši člani majo samo edno ime na jeziki ali bole povedano eden špot i to je „čuk“ i to ne samo prosti lüdje, nego.ešče bole vučeni.
Ne pravimo, da je vsemi tomi kriva Sokolska zveza, itak pa ščemo, da se sküpno zgučl-mo, kak se naj izognemo napadom v bodočnosti. Prosimo, naj Sokolska zveza sama da za to predloge.
Tak se glasi približno pismo Orlovske zveze, štero je poslala Sokolsko}! zvezi.
Ali povejte nam ; ne je H to pismo mirno, lepo, vredno kulturne organizacije? Ali poslüšajte 1 Sokolska zveza, štera vsigdar ponávla, de je kulturna organizacija, je na to pismo odgovorila, .da ne trbe* pozvati vküp sestanka.
Voditelje Sokolov so stem pokazali, da sami hujštijo Sokole, naj se bijejo 1
Vsakši si lehko zdaj sam misli, gde je kultura, pri Orlij ali pri Sokolij... S takšimi junaštvi se Sokol lehko- gizdavi 1 Pošten krščanski dečko- je skoro več ne gvüšen svojega življenja, ali se pa skoro ne vüpa pokazati na cesti pred temi junaki-pretepači.
To je pa ne jedino junaítvo Sokolov. Takšij njüvi]' junaškij činov je ešče vnogo, telko, da jij nemremo vse napisati.
Najvekšo slavo si je pa pridobo Sokol s svojim junaštvom ravno te, -gda je bio v Maribori Orlovski tábor, gda so prišli Hrvatje, Srbi, Čehi i Francozi na Bled (na Slovenskom ober Ljubljane). Od tej junaštva so vse krščanske novine pisale. Mi sami smo vidili na svoje oči tiste slavoloke, štere so Sokoli podrli medDob-ravov i Bledom, čehi so je fotografirali (dolje-mali), da pokažejo doma, kak vučeni i modri so nešterni ljüdje na Slovenskom.,, Da so Sokoli ne mogli podreti slavolokov tüdi na Bledi, so njim zabranili samo šandarjc. 14 šandarev so
mogli poslati na Bled proti divjim Sokolom, da bi branili slavoloke. Pa itak so Sokoli prerezali električni drot, da bi zabranili razsvetljavo, norca so se delali iz goste )v, füčkali i cvilili so, gda so Orli spevali narodne pesmi, z gnojšnicov so polevali na goste i je* bili. Znano nam je, da je eden tej junakov-prttepačov stopo k malomi Odiči, šteri je koraki o v vrsti, ga plüsno i pravo: „ti prokleti čuk!",.
To so junaki, jel)? Ite je morebiti kultura! Divjaštvo je to, reparstvo. Ednok so žandari lovili tolvaje zdaj pa 1 7 žandarov nemre iadati-tej roparov i braniti življenje poštenim ljüdem nas je sram bilo pred tüjimi ljüdmi; Sokolov pa pred celim svetom ne sr am takšega divjaštval
Gde je prava kultura i slobodoljübje, se vidi iz toga: V gostilni, gde so Orli obedüvalt, je visilo na steni vabilo n a sokolsko prireditev. Niti eden izmed Orlov se .siti dotekno ne vabila. To je kultura, vinekulturni .Sokoli! Tü se včite poštenja!
Na celom sveti i pri vsej narodij, mogoče tüdi pri divjakaj je goštoljübje nekaj častnoga, nekaj svétoga. 1 toga, ka že natura sama vči človeka, .toga Sokol ne vel Ne da bi ga bilo sram. skruni čtite, šteri so vsakšemi človeki sveti.
Iz toga pa vidimo tüdi, da Sokoli ne poznajo niti telko poštenja kak Zamorci v Afriki, šteri itak nekaj poštüjejo tüje ljüdi. Iz toga spoznamo tüdi, da je siovenstvo i slovanstvo i cela narodnost Sokolom samo odevka, pod šterov skrivlejo svoje sovraštvo do krščanstva. Ne samo, da je ne sram, gda blatijo i sramotijo naš slovenski narod pred tüjinci, Francozi, — tüdi Slovanski gostje so ne varni pred njimi níšče je ešdje ne tak osramoto našega Bleda, níšče ne osramoto pred celim svetom tak slovenskoga iména, níšče je ešče- ne tak tlačo z nogami slovansko goštoljübje, kak blejski Sokol. Mislimo si, da bi što drügi to naredo, pravimo Orel, ves slovenski svet bi se zgražao i to po pravici — v obraz bi plüvali sranilcom slovanskoga gosto Ijüb je, ne bi se smeli več na cesti pokazati. Sokol se pa ešče ma za narodnoga junaka — V istini pa ostane blejska Spaka večni zamazek na slovenskom Sokoli.
Ajmo mi Sokoli! ... Kamo ajete ...? V bitje i moderno divjaštvo.
Dale.
Singer-mašini za šivanje.
Amerikanski Singer šivalni stroji dobijo se za Prekmurje v trgovini
BRATA BRUMEN
MURSKA SOBOTA Cerkvena ulica 192. (poleg birovije)
Dobijo se tüdi Singer igle, olje, konci, nadomestilni deli itd. (Šivalni stroji za sabole, šujstre i za familije). Odavle se na rate (24 mesecov). Singer šivalni stroji BOURNE & Co. New-York.
Pošta.
A. Keischman. Kupšinci. Vaši dokumenti ležijo v Ljubljani na agrarnoj direkciji, kam smo je s prošnjov poslali. Pišite ta, mi smo tüdi. Dr. Šömen. Murska Sobota. Poslanih 25 D. je že za prišestno leto naročnina. Hvala. Za letos vse v obilnosti v redi.
Seno,
slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja
ANDREJ OSET Maribor,
Aleksandrova cesta 57. Telefon štev 88.
Podpirajte
„Novine!“
Naznanilo.
Gledoč na zdajšnje penezne razmere bodemo obrestovali (intereš davali) začnovši s 1. novembrom t. l. od stari i novi
vložb na knjižice po 5% čistih, za vložbe na tekoči račun
davlemo intereš najugodnejše, posebno pa za vezane vložbe proti 1, 3 i 6 mesečni odpovedi.
Slovenska banka
podrüžnica Dolnja Lendava.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava